URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
številka 25	Ljubljana, dne 24. avgusta 1981 ____________Cena 35 dinarjev	Leto XXXVIII
.	1342.
Na podlagi 18. člena zakona o vpisu v sodni register (Uradni list SRS, št. 28/80) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
UREDBO
o vpisu v sodni register
1.	člen
Ta uredba podrobneje ureja način vpisa v sodni register subjektov, določenih v 1. členu zakona o vpisu v sodni register (v nadaljnjem besedilu: zakon), določa listine in dokaze, ki jih je treba priložiti priglasitvi za vpis ter določa posebnosti vodenja sodnega registra za subjekte vpisa, ki so v priglasitvi za vpis uporabili italijanski oziroma madžarski jezik.
r ■	'
I.	VPIS ZADRUŽNIH ORGANIZACIJ IN ORGANIZACIJ KOOPERANTOV
2.	člen
Za vpis kmetijske, obrtne, stanovanjske in druge zadruge oziroma vpis delovne organizacije kooperantov se primerno uporabljajo določbe, ki veljajo za vpis delovne organizacije.
3.	člen
Priglasitvi za vpis ustanovitve zadruge oziroma delovne organizacije kooperantov je treba priložiti:
—	samoupravni sporazum o združitvi dela in sredstev v zadrugo oziroma akt o ustanovitvi delovne organizacije kooperantov;
—	sklep o sprejetju elaborata o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve zadruge oziroma delovne organizacije kooperantov s soglasjem, če tako določa zakon;
—	dokaz, da so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela;
—	dovoljenje ^oziroma odobritev pristojnega organa ali privolitev pooblaščene osebe, da sme biti v firmi ime zgodovinske ali druge znamenite osebnosti oziroma ime družbenopolitične skupnosti;
—	podpis osebe, pooblaščene za zastopanje zadruge oziroma delovne organizacije kooperantov;
—	dokaz, da so izpolnjeni posebni pogoji, če zakon tako določa;
—	besedilo oglasa o objavi vpisa,
4.	Člen
Priglasitvi za vpis konstituiranja zadruge oziroma delovne organizacije kooperantov, ki nima v svoji sestavi temeljnih organizacij združenega dela in temeljnih zadružnih organizacij oziroma temeljnih organizacij kooperantov (v nadaljnjem besedilu: temeljne organizacije) je treba priložiti:
—	odločbo pristojnega organa, da so izpolnjeni pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu, k^kor ludi drugi predpisani pogoji;
—	samoupravni sporazum o dopolnitvi samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev v zad-rpgo oziroma samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo kooperantov in samoupravni sporazum o združitvi v. sestavljeno organizacijo združenega dela z zapisnikom o referendumu;
—	statut z zapisnikom o referendumu in potrdilom pristojnega organa, če zakon tako določa;
—	zapisnik o Izvolitvi organa upravljanja;
—	sklep o imenovanju vršilca dolžnosti poslovodnega organa;
—	overjene podpise oseb, pooblaščenih za zastopanje;
—	besedilo oglasa o objavi vpisa.
5.	člen
Priglasitvi za vpis konstituiranja zadruge oziroma delovne organizacije kooperantov, ki ima v svoji sestavi temeljne organizacije je treba priložiti:
—	odločbo pristojnega organa, da so izpolnjeni pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu, kakor tudi drugi predpisani pogoji za vse združene temeljne organizacije in za zadrugo oziroma delovne organizacije kooperantov;
—	samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij v zadrugo oziroma delovno organizacijo kooperantov in zapisnike o referendumu;
—	poseben sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti med posamezne temeljne organizacije, če ta ni vsebovan v samoupravnem sporazumu o združitvi, z zapisnikom o referendumu;
—	zapisnike o izvolitvi organa upravljanja;
—	sklep o imenovanju vršilca dolžnosti poslovodnega organa zadruge oziroma delovne organizacije kooperantov;
—	samoupravne sporazume o združevanju dela in sredstev v vsaki temeljni organizaciji z zapisniki o referendumu;
—	statute temeljnih organizacij z zapisniki o referendumu;
—	zapisnike o izvolitvi organov upravljanja v vgaki temeljni organizaciji;
—	sklepe o imenovanju vršilca dolžnosti poslovodnega organa v vsaki temeljni organizaciji;
—	overjene podpise oseb, pooblaščenih za zastopanje zadruge oziroma delovne organizacije kooperantov in temeljnih organizacij v sestavi zadruge oziroma delovne organizacije kooperantov;
—	besedilo oglasa o objavi vpisa.
6.	člen
Ce je priglašen vpis ustanovitve in konstituiranja zadruge oziroma delovne organizacije kooperantov sočasno, se priglasitev vloži v kompletu obrazcev, predpisanih za vpis konstituiranja delovne organizacije. Priglasitvi je treba priložiti listine in dokaze iz 3. in
4.	oziroma 5. člena te uredbe.
7.	člen
Za vpis temeljne zadružne organizacije oziroma temeljne organizacije kooperantov se primerno uporabljajo določbe, ki veljajo za vpis temeljne organizacije združenega dela.
8.	člen
\ ,
Priglasitvi za vpis predznambe sklepa o organiziranju temeljne zadružne organizacije oziroma temeljne organizacije kooperantov je treba priložiti:
—	sklep o organiziranju temeljne zadružne organizacije oziroma temeljne organizacije kooperantov z vsebino, ki jo določa zakon;
• — zapisnik o referendumu s podatki o skupnem številu članov in delavcev dela zadruge oziroma delovne organizacije kooperantov in številu tistih, ki so glasovali za organiziranje temeljne zadružne organizacije oziroma temeljne organizacije kooperantov;
—	dokaz, da je bil sklep o organiziranju temeljne zadružne organizacije oziroma temeljne organizacije kooperantov poslan drugim temeljnim organizacijam oziroma članom in delavcem, kateri niso organizirani v temeljne organizacije, in ki vsebuje datum vročitve sklepa ter podpis osebe, pooblaščene za sprejem sklepa;
—	seznam organiziranih temeljnih organizacij, ki ga overi poslovodni organ zadruge oziroma delovne organizacije.
9.	člen
Za vpis sestavljene zadruge se primerno uporabljajo določbe, ki veljajo za vpis sestavljene organizacije združenega dela.	/
10.	člen
Priglasitvi za vpis organiziranja in konstituiranja sestavljene zadruge je treba priložiti:
—	samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno zadrugo;
—	zapisnike, s katerimi se ugotavlja, da so člani in delavci v vsaki temeljni organizaciji oziroma člani in delavci v vsaki zadrugi oziroma delovni organizaciji, ki nima v svoji sestavi temeljnih organizacij, sprejeli z referendumom samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno zadrugo;
—	zapisnik o izvolitvi organa upravljanja v sestavljeni zadrugi;
—	odločbo pristojnega organa, da so izpolnjeni pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu, kakor tudi drugi predpisani pogoji;
—	sklep o imenovanju vršilca dolžnosti poslovodnega organa in sklep o imenovanju delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki so pooblaščeni za zastopanje:
—	overjene podpise oseb, pooblaščenih za zastopanje;
—	izvleček iz sodnega registra za vsako združeno zadrugo oziroma delovno organizacijo, katere sedež je na območju drugega sodišča;
—	besedilo oglasa o objavi vpisa.
11.	člen
Za vpis sprememb v organiziranju ter za vpis sprememb drugih podatkov v zadružni organizaciji oziroma organizaciji kooperantov se primerno uporabljajo določbe, ki veljajo za vpis teh sprememb v organizaciji združenega dela.
Priglasitvi za vpis sprememb iz prvega odstavka tega člena je treba priložiti listine in dokaze, iz katerih so razvidne te spremembe.
12.	člen
Za vpis prenehanja zadružne organizacije oziroma organizacije kooperantov se primerno uporabljajo določbe, ki veljajo za vpis prenehanja organizacije združenega dela.
Priglasitvi za vpis prenehanja zadružne organizacije Oziroma organizacije kooperantov je treba priložiti listine in dokaze, iz katerih je razvidno prenehanje.
13.	člen
Podatki o vrsti in obsegu odgovornosti članov zadružnih organizacij in organizacij kooperantov se vpiše skupaj z Vpisom odgovornosti za obveznosti zadruge oziroma delovne organizacije kooperantov.
II.	VPIS HRANILNO-KREDITNIH SLUŽB
14.	člen
Za vpis hranilno-kreditne službe se primerno uporabljajo določbe, ki veljajo za vpis bančne organizacije.
15.	člen
Priglasitvi za vpis ustanovitve hranilno-kreditne službe je treba priložiti:
—	samoupravni sporazum o ustanovitvi oziroma sklep o ustanovitvi hranilno-kreditne službe z vsebino, ki jo predpisuje zakon in dokazom o njegovem sprejetju;
—	dokaz, da so zagotovljena sredstva za začetek dela hranilno-kreditne službe;
—	zapisnik o izvolitvi organa upravljanja;
—	sklep o imenovanju poslovodnega organa;
—	odločbo pristojnega organa, da so izpolnjeni pogoji glede tehnične opremljenosti in -varstva pri delu ter drugi pogoji predpisani za opravljanje bančnih poslov;
-v overjene podpise oseb, pooblaščenih za zastopanje;
—	izvleček iz sodnega registra za vsako članico hranilno-kreditne službe, če je vpisana na območju drugega sodišča;
—	besedilo oglasa o objavi vpisa.
16.	člen
Za vpis sprememb podatkov, ki se vpisujejo v sodni register se primerno uporabljajo določbe, ki veljajo za vpis teh sprememb v organizaciji združenega dela.
Priglasitvi za vpis sprememb iz prvega odstavka tega člena je potrebno priložiti listine in dokaze, iz katerih so razvidne te spremembe.
17.	člen
Priglasitvi za vpis prenehanja hranilno-kreditne službe je treba priložiti listine in dokaze, iz katerih je razvidno prenehanje.
III.	VPIS SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI, NJIHOVIH ENOT IN TEMELJNIH SKUPNOSTI TER ZVEZ IN DRUGIH ZDRUŽENJ
SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
18 člen	t
Za vpis samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti, na področju dejavnosti materialne proizvodnje, posebnih samoupravnih interesnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti
za ptosvfeto in kultuto, ki jih ustanovijo pripadniki italijanske in madžarske natodtlOSti, njihovih 6h«t in temeljnih skupttdsti še primerno uporabljajo določbe, ki veljajo za vpis delovne organizacije, kolikor zakon in ta uredba ne določata drugače.
19.	člen
Priglasitev za vpis ustanovitve samoupravne interesne skupnosti mora navajati podatke iz prvega odstavka 6. člena zakona. Ce je v okviru šambtipravne interesne skupnosti ustanovljena' enota ali temeljna skupnost mora priglasitev za vpis obsegati tudi podatek iz drugega odstavka 6. člena zakona.
Priglasitev za vpis ustanovitve enote ali temeljne skupnosti mora navajati podatke iz 7. člena zakona.
20.	člen
Priglasitvi za vpis ustanovitve samoupravne interesne skupnosti, njenih ertdt in temeljnih SkUpnbsti je treba priložiti:
—	samoupravni spOtažum o ustanovitvi samou-
pravne interesne skupnosti, enote ali temeljne skupnosti;	‘
—	soglasje pristojne skupščine družbenopolitične skupnosti oziroma izvršnega sveta skupščine družbenopolitične skupnosti k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi; če tako določa zakon oziroma odlok;
—	statut samoupravne interesne skupnosti oziroma enote ali temeljne skupnosti;
—	soglasje pristoj'ne skupščine oziroma pristojnega izvršnega sveta skupščine družbenopolitične skupnosti k statutu, če tako določa zakon oziroma odlok;
—	zapisnik s prve seje skupščine samoupravne interesne skupnosti, enote ali temeljne skupnosti;
—	sklep o imenovanju osebe, pooblaščene za zastopanje;
—	overjene podpise osebe, pooblaščene za zastopanje;
—	besedilo oglasa v objavi vpisa.
21.	člen
Ža vpis žvbz ali drugih združenj sambupravnilt interesnih skupnosti se primerno uporabljajo določbe, ki veljajo za vpis poslovne skupnosti.
22.	člen
Priglasitev za vpis združitve v zvezo ali drugo združenje samoupravnih interesnih skupnosti mora navajati podatke iz prvega odstavka 6. člena zakona.
23.	člen
Priglasitvi za vpis združitve v zvezo ali drugo združenje samoupravnih interesnih skupnosti je treba priložiti:
—	samoupravni sporazum o združitvi v zvezo ali drugo združenje;
—	zapisnik plve Seje škUpščirte zveze ali drugega združenja;
—	sklep o imenovanju osebe, pooblaščene za zastopanje;
—	overjen podpis dsebe, pooblaščene za zdštdpa-
nje;
—	besedilo oglasa o objavi vpisa.
24.	člen
Vpis sprememb, nastalih po ustanovitvi samoupravnih interesnih skupttbsti, njihovih enot' ali te-
meljitih Skupnosti določenih v 6. in 7. člehu zakona se opravi primerno po določbah, ki veljajo za vpis sprememb podatkov, pomembnih za pravni promet, v organizacijah združenega dela.
25.	člen
Priglasitev za vpis prenehanja samoupravnih interesnih skupnosti, njihovih enot in temeljnih skupnosti mora obsegati podatke, določene v 9. členu zakona. Priglasitvi za vpis prenehanja samoupravnih interesnih skupnosti je treba priložiti listine in dokaze, iz katerih jb razvidno tijihovo prenehanje.
26.	člen
Priglasitev za vpis ustanovitve samoupravne interesne skupnosti se vloži v kompletu obrazca POZD, št. 1 in v korripletd obrazcev prilog k priglastitvi št. 1, 2, 3, 4, 5.
Priglasitev za vpis ustanovitve enote ali temeljne skiipribsti še vloži v korhpletii obrazca PTdZt) št. 1 A in v kompletu obrazcbv prilog k priglasitvi št. 1, 2, 3,
4.
IV.	VPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
(
27.	člen
Za vpis Slovenske akademije znanosti in umetnosti se primerno uporabljajo določbe, ki veljajo za vpis delovne organizacije.
28.	člen
Priglasitvi za vpis Slovenske akademije znanosti in umetnosti je treba priložiti:
—	statut z zapisnikom skupščine Slovenske akademije znanosti in umetnosti o njegovem sprejemu in potrdilom organa družbenopolitične skupnosti;
—	sklep o imenovanju osebe, pooblaščene za zastopanje;
—	overjen podpis osebe pooblaščene za zastopanje;
—	besedilo oglasa o objavi vpisa.
29.	Člen
Zd vpis sprememb podatkov, ki se vpistijejo v sodni register se primerno Uporabljajo določbe, ki veljajo za vpis teh sprememb v delovni organizaciji.
Priglasitvi za vpis sprememb iz prvega odstavka tega člena je treba priložiti listine in dokaze, iz katerih so razvidne t(^spremembe.
V.	VPiS UNIVERZE
30.	člen
Ža vpis univerze se primerno uporabljajo določbe, ki veljajo za vpis poslovne skupnosti.
31.	člen
Priglasitvi za vpis združitve v univerzo je treba priložiti:
—	saitidtipravni sjodrdzhrh d ždriižitvl;
—	zafclišriik o ižvdlitid drgaha upravljanja;
—	sklfep d ittiehoVahju pOsldvodnfega drgana;
—	podpis osebe, pooblaščene za zastopanje;
—	besedilo oglasa o dbjavi vpisa.
32.	člen
Ža vpis špreinertib pddatkbv, ki se vpisujejo v sodni register se primerno updrabljajo določbe, Id
veljajo za vpis teh sprememb pri poslovni skupnosti.
Priglasitvi za vpis sprememb iz prvega odstavka tega Člena je treba priložiti listine in dokaze, iz katerih so razvidne te spremembe.
33.	člen
Priglasitvi za vpis prenehanja univerze je treba priložiti listine in dokaze, iz katerih je razvidno prenehanje.
VI.	VPIS TRAJNIH IN ZAČASNIH
DELOVNIH SKUPNOSTI
34.	člen
Za vpis trajne in začasne delovne skupnosti se primerno uporabljajo določbe, ki veljajo za vpis delovne organizacije.
35.	člen
Priglasitvi za vpis ustanovitve trajne in začasne delovne skupnosti je treba priložiti:
—	samoupravni sporazum o združitvi v delovno skupnost;
—	odločbo pristojnega organa, da so izpolnjeni pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu, kakor tudi drugi predpisani pogoji;
—	dokaz, da so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela;
—	statut z zapisnikom o njegovem sprejetju z referendumom;
—	zapisnik o izvolitvi organa upravljanja;
—	sklep o imenovanju osebe, pooblaščene za zastopanje;
—	overjen podpis osebe, pooblaščene za zastopanje;
—	besedilo oglasa o objavi vpisa.
38.	člen
Za vpis sprememb podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, se primerno uporabljajo določbe, ki veljajo za vpis teh sprememb v organizaciji združenega dela.
Priglasitvi za vpis sprememb iz prvega odstavka tega člena je treba priložiti listine in dokaze, iz katerih so razvidne te spremembe.
37.	člen
Za vpis prenehanja trajne in začasne delovne skupnosti se primerno uporabljajo določbe, ki veljajo za vpis prenehanja organizacije združenega dela.
Priglasitvi za vpis prenehanja trajne in začasne delovne skupnosti je treba priložiti listine in dokaze, iz katerih je razvidno prenehanje.
VII.	VPIS GOSPODARSKIH ENOT
KAZENSKIH POBOLJŠEVALNIH ZAVODOV
38.	člen
Za vpis gospodarskih enot kazenskih poboljševalnih zavodov se primemo uporabljajo določbe, ki veljajo za vpis delovne organizacije, kolikor zakon ne določa drugače.
39.	člen
Priglasitvi za vpis organiziranja gospodarske enote je treba priložiti:
—	odločbo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o organiziranju enote;
—	statut kazenskega poboljševalnega zavoda z zapisnikom o referendumu;
—	odločbo pristojnega organa, da so izpolnjeni pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu, kakor tudi drugi predpisani pogoji;
—	sklep o imenovanju osebe, pooblaščene za zastopanje;	,
—	overjen podpis osebe, pooblaščene za zastopanje;
—	besedilo oglasa o objavi vpisa.
40.	člen
Za vpis sprememb podatkov, ki se vpisujejo v sodni register se primerno uporabljajo določbe, ki veljajo za vpis teh sprememb v organizaciji združenega dela.
Priglasitvi za vpis sprememb iz prvega odstavka tega člena je treba priložiti listine in dokaze, iz katerih so razvidne te spremembe.
41.	člen
Priglasitvi za vpis prenehanja gospodarske enote kazenskega poboljševalnega zavoda je treba priložiti listine in dokaze, iz katerih je razvidno prenehanje.
VIII.	POSEBNE DOLOČBE O VODENJU REGISTRA ZA SUBJEKTE VPISA, KI SO V PRIGLASITVI ZA VPIS UPORABILI ITALIJANSKI OZIROMA MADŽARSKI
JEZIK
42.	člen
Predpisani obrazci v slovenskem jeziku Za vpis organizacij združenega dela in drugih subjektov v sodni register se morajo na območjih, na katerih je z zakonom ali statutom družbenopolitičnih skupnosti določena enakopravnost italijanskega oziroma madžarskega jezika, glasiti tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku (dvojezični obrazci). Dvojezične obrazce oskrbijo sodišča sama.
43.	člen
Ce je v zahtevi za vpis v sodni register uporabljen italijanski oziroma madžarski jezik, sodišče vodi postopek vpisa in izdaja odločbe v skladu z 18. členom zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77) in 26. do 35. členom sodnega poslovnika (Uradni list SRS, št. 26/78).
Sodišče mora poskrbeti, da se registrski vložek oziroma. posamezni registrski listi subjekta vpisa, ki je v zahtevi za vpis uporabil itaUjanski oziroma madžarski jezik, prevedejo v slovenski jezik. Stroški prevoda gredo v breme sredstev sodišča.
Prevedeni registrski listi se vložijo v registrski vložek in so njegov sestavni del.
44.	člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 72-01/80-2/2
Ljubljana, dne 28. maja 1981.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Janez Zemljarič 1. r.
1343.
Na podlagi 138. člena zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28-1391/80) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
UREDBO
o nazivih, pogojih za pridobitev nazivov, označbah nazivov in funkcij, izgubi naziva, uniformi, posebnih označbah, oborožitvi in posebni opremi pooblaščenih
uradnih oseb ter barvi in emblemu na službenih vozilih organov za notranje zadeve
I.	SPLOSNA DOLOČBA
1.	člen
Ta uredba predpisuje nazive, pogoje za pridobitev nazivov, označbe nazivov in funkcij, izgubo naziva, uniformo, posebne označbe, oborožitev in posebno opremo pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni delavci) ter barvo in emblem na službenih vozilih organov za notranje zadeve.
II. NAZIVI POOBLAŠČENIH DELAVCEV
2.	člen
Nazivi pooblaščenih delavcev ter pogoji za njihovo pridobitev se določijo po vrsti in zahtevnosti del in nalog, stopnji strokovne izobrazbe, delovnih izkušnjah rezultatih dela in drugih pogojih, ki jih določa ta uredba.
3.	člen
Nazivi pooblaščenih delavcev so:
a)	— miličnik
—	miličnik I. razreda
—	višji miličnik
—	višji miličnik II. razreda
—	višji miličnik I. razreda
—	nižji inšpektor
—	inšpektor
—	inšpektor II. razreda
—	inšpektor I. razreda
—	samostojni inšpektor
—	višji inšpektor
—	republiški inšpektor
—	republiški inšpektor I. razreda
—	glavni republiški inšpektor
b)	— operativni delavec
—	operativni delavec I. razreda
—	višji operativni delavec
—	višji operativni delavec II. razreda
—	višji operativni delavec I. razreda.
Nazive miličnik, miličnik I. razreda, višji miličnik, višji miličnik II. razreda in višji miličnik I. razreda pridobivajo samo delavci milice.
Nazive operativni delavec, operativni delavec I. razreda, višji operativni delavec, višji operativni delavec II. razreda in višji operativni delavec I. razreda pridobivajo drugi pooblaščeni delavci.
Nazivi nižji inšpektor, inšpektor, inšpektor II. razreda, inšpektor I. razreda, samostojni inšpektor, višji inšpektor, republiški inšpektor, republiški inšpektor
I.	razreda in glavni republiški inšpektor se za delavce milice in druge pooblaščene delavce enaki.
Nazivi iz prvega odstavka tega člena ne veljajo za pooblaščene delavce Republiškega inšpektorata za požarno varnost.
III.	SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV NAZIVOV
4.	člen
Pooblaščeni delavec pridobi ustrezen naziv:
1.	če ima predpisano strokovno izobrazbo,
2.	če je prebil v prejšnjem nazivu določen čas, '
3.	če opravi poseben izpit za ustrezen naziv, za katerega se tak izpit zahteva,
4.	če je bilo njegovo delo ter strokovno in obrambno znanje v zadnjih dveh letih pozitivno ocenjeno,
5.	če v zadnjih dveh letih ni storil hujše kršitve delovnih obveznosti,
6.	če ne teče v trenutku izpolnitve ostalih pogojev iz tega člena za pridobitev višjega naziva zoper delavca disciplinski postopek za hujšo kršitev delovne discipline ali kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.
IV.	POSEBNI POGOJI ZA PRIDOBITEV NAZIVA «
5.	člen
Pooblaščeni delavec, ki opravlja dela in naloge, za katere se zahteva srednja strokovna izobrazba, in izpolnjuje splošne pogoje iz 4. člena te uredbe, pridobi:
1.	naziv miličnika ali operativnega delavca — pripravnik po preteku pripravniške dobe in opravljenem posebnem izpitu za pooblaščenega delavca organov za notranje zadeve ali uspešno končanem najmanj petmesečnem strokovnem izobraževanju za dela in naloge pooblaščene uradne osebe ali za delavca na določenih dolžnostih;
2.	naziv miličnika I. razreda ali operativnega delavca I. razreda — delavec, ki je prebil 3 leta v nazivu miličnika oziroma operativnega delavca;
3.	naziv višjega miličnika ali višjega operativnega delavca — delavec, ki je prebil 3 leta v nazivu miličnika I. razreda oziroma operativnega delavca I. razreda in je opravil posebni izpit po predpisanem programu;
4.	naziv višjega miličnika II. razreda ali višjega operativnega delavca II. razreda — delavec, ki je prebil 3 leta v nazivu višjega miličnika oziroma višjega operativnega delavca;
5.	naziv višjega miličnika I. razreda ali višjega operativnega delavca I. razreda — delavec, ki je prebil 3 leta v nazivu višjega miličnika II. razreda oziroma višjega operativnega delavca II. razreda.
6.	člen
Pooblaščeni delavec, ki izpolnjuje splošne pogoje iz 4. člena te uredbe, pridobi neposredno višji naziv, za katerega je predpisana višja strokovna izobrazba, samo če so prosta dela in naloge za ta naziv in če je razporejen k takšnemu delu in nalogam, in sicer:
1.	naziv nižjega inšpektorja — delavec, ki konča višjo šolo za notranje zadeve in delavec, ki ima višjo izobrazbo in opravljen posebni izpit za pooblaščenega delavca organov za notranje zadeve z višjo izobrazbo, ali je uspešno končal najmanj petmesečni tečaj strokovnega izobraževanja za dela in naloge pooblaščene uradne osebe ali za delavca na določenih dolžnostih;
2.	naziv inšpektorja — delavec, ki je prebil najmanj 3 leta v nazivu nižjega inšpektorja;
3.	naziv inšpektorja II. razreda — delavec, ki je prebil najmanj 3 letu v nazivu inšpektorja.
Naziv nižjega inšpektorja lahko pridobi tudi višji miličnik I. razreda oziroma višji operativni delavec I. razreda, ki je prebil 5 let v nazivu višjega miličnika
I.	razreda oziroma višjega operativnega delavca I. razreda, pa nima ustrezne strokovne izobrazbe, če je bil za svoje delo in strokoyno znanje V zadnjih dveh letih ocenjen s prav dobro ali odlično oceno in če je opravil poseben izpit za nižjega inšpektorja po predpisanem programu. Tak delavec ne more napredovati v naziv inšpektorja oziroma Višje nazive.
7.	člen
Pooblaščeni delavec, ki izpolnjuje splošne pogoje iz 4. člena te uredbe, pridobi neposredno višji naziv, za katerega je predpisana visoka strokovna izobrazba, samo če so prosta dela in naloge za ta naziv in Če je razporejen k takšnemu delu in nalogam, in sicer:
1.	naziv inšpektorja I. razreda — delavec, ki ima visoko izobrazbo, opravljen posebni izpit za pooblaščenega delavca organov za notranje zadeve z visoko izobrazbo ali najmanj petmesečni tečaj strokovnega izobraževanja za dela in naloge pooblaščene uradne osebe ali za delavca na določenih dolžnostih;
2.	naziv samostojnega inšpektorja — delavec, ki je prebil najmanj 3 leta v nazivu inšpektorja I. razreda;
3.	naziv višjega inšpektorja — delavec, ki je prebil najmanj 3 leta v nazivu samostojnega inšpektorja in opravil poseben izpit po predpisanem programu za višjega inšpektorja;
4.	naziv republiškega inšpektorja —■ delavec, ki je prebil najmanj 3 leta v nazivu višjega inšpektorja ali samostojni inšpektor, ki je prebil najmanj 5 let v svojem nazivu in opravil poseben izpit po predpisanem programu za republiškega inšpektorja;
5.	naziv republiškega inšpektorja I. razreda in naziv glavnega republiškega inšpektorja — delavec, ki ima vodstvene sposobnosti in izkušnje v organizaciji dela.
Naziv inšpektorja I. razreda lahko pridobi tudi inšpektor II. razreda, ki je prebil v prejšnjem nazivu najmanj 5 let, pa nima ustrezne strokovne izobrazbe, če je bil za svoje delo in strokovno znanje v zadnjih dveh letih ocenjen s prav dobro ali z odlično oceno, in če je opravil poseben izpit po predpisanem programu‘za inšpektorja I. razreda. Tak delavec ne more napredovati v naziv samostojnega inšpektorja oziroma višje nazive.
8.	člen
Pooblaščeni delavec s srednjo strokovno izobrazbo, ki prvič nastopi delo v organih za notranje zadeve, se praviloma razporedi kot pripravnik, dokler ne opravi posebnega izpita za pooblaščenega delavca organov za notranje zadeve.
Pooblaščeni delavec s srednjo oziroma višjo strokovno izobrazbo, ki pridobi med delom višjo oziroma visoko strokovno izobrazbo In se ne razporedi k delom in nalogam, ki ustrezajo njegovi pridobljeni izobrazbi, pridobi najvišji naziv, predpisan za srednjo oziroma višjo strokovno izobrazbo.
Pooblaščeni delavec z višjo ali visoko strokovno izobrazbo, ki prvič nastopi delo v organih za notranje zadeve, pridobi prvi naziv ustrezne strokovne izobrazbe, vendar mora v enem letu opraviti posebni izpit za pooblaščenega delavca organov za notranje zadeve.
9.	člen
Pooblaščeni delavec* ki dosega pri delu in strokovnem izpopolnjevanju nadpovprečne rezultate in je bilo njegovo delo in strokovno znanje v zadnjih dveh letih ocenjeno z odlično oceno, lahko izredno pridobi višji naziv ustrezne strokovne izobrazbe, če je v nazivu* ki ga ima, prebil najmanj 2 leti in da je napravil izpit za višji naziv, če je zanj predpisan izpit.
Delavec je lahko izjemoma imenovan v višji naziv, ne da bi izpolnjeval predpisane pogoje glede delovne dobe, če potrebe službe narekujejo imenovanje v višji naziv in ni drugega ustreznega kandidata, ki bi izpol-ajeval predpisane pogoje.
Pooblaščeni delavec, ki prvič nastopi delo v organih za notranje zadeve in ima ustrezne delovne izkušnje, pridobljene izven organov za notranje zadeve, lahko izjemoma pridobi ustrezen naziv določene strokovne izobrazbe ob upoštevanju skupne dejanske delovne dobe z ustreznimi delovnimi izkušnjami.
O izjemni pridobitvi naziva po prejšnjem odstavku odloči republiški sekretar za notranje zadeve.
10.	člen
Akt o sistemizaciji del in nalog republiškega sekretariata za notranje zadeve SR Slovenije določa za posamezna dela in naloge nazive pooblaščenih delavcev, ki ta dela in naloge opravljajo.
11.	člen
Program izpitov za ppSamezne nazive, ki so določeni s to uredbo, predpiše republiški sekretar za notranje zadeve.
V.	OZNAČBE NAZIVOV
12.	člen
Delavci milice nosijo na uniformi označbe za nazive. Ostali pooblaščeni delavci nosijo te označbe, kadar opravljajo naloge v uniformi oziroma kadar tako odredi republiški sekretar ali od njega pooblaščeni delavec.
Označbe za nazive se nosijo na naramkah bluze, površnika, prehodno-zimskega In dežnega plašča ter letne srajce.
13.	člen
Posamezni nazivi pooblaščenih delavcev imajo naslednje označbe:
—	pripravnik za miličnika: srebrno-bel 8 mm širok našitek, ki je v obliki pravega kota všlt na naramkah, kraka kota sta obrnjena proti zunanjemu robu naramke, vrhova krakov sta oddaljena od zunanjega kota naramke 20 mm;
—	miličnik, enako označbo kot pripravnik za miličnika, le našitek je zlato-rumcne barve;
—	miličnik I. razreda: dva 8 mm široka zlato-rumena našitka, ki sta v obliki pravega kota všlta na naramkah; presledek med našitkoma je 5 mm, med zunanjim robom naramke in vrhom kraka bližnjega našitka pa 20 mm;
—	višji miličnik: tri 8 mm široke zlato-rumene našitke, ki so v obliki pravega kota všlti na naramkah: presledek med našitki je 5 mm, mpd zunanjim robom naramke in vrhom kraka bližnjega našitka pa 20 mm
—	višji miličnik II. razreda: dva zlato-rumena našitka, ki sta v obliki pravega kola všita na naram kah, našitek, ki je obrnjen proti zunanjemu robu
naramke, je širok 16 mm, drugi našitek pa 8 mm; presledek med našitkoma je 5 mm, med zunanjim robom naramke in vrhom kraka bližnjega našitka pa 20 mm;
—	višji miličnik I. razreda: tri zlato-rumene našitke, ki so v obliki pravega kota všiti na naramkah, našitek, ki je obrnjen proti zunanjemu robu naramke je širok 16 mm, druga dva našitka pa 8 mm; presledek med našitki je 5 mm, med zunanjim robom naramke in vrhom kraka bližnjega našitka pa 16 mm;
—	nižji inšpektor: 16 mm širok zlato-rumen na-
šitek, ki je všit vodoravno 20 mm od zunanjega roba naramke in peterokrako kovinsko zvezdico zlate barve, velikosti 10 mm, pritrjeno na sredini naramke 10 mm od našitka;	1
—	inšpektor: 16 mm Širok zlato-rumen našitek, ki je všit vodoravno 20 mm od zunanjega roba naramke in dve peterokraki kovinski zvezdici zlate barve, velikosti 10 mm, pritrjeni na naramki 10 mm od našitka v enaki medsebojni razdalji in enaki razdalji zvezdic od vzdolžnih robov naramke;
—	inšpektor II. razreda: 16 mm širok zlato-rumen našitek, ki je všit vodoravno 20 mm od zunanjega roba naramke in tri peterokrake kovinske zvezdice zlate barve, velikosti 10 mm, od katerih sta dve pritrjeni na naramki 10 mm od našitka v enaki medsebojni razdalji in enaki razdalji zvezdic od vzdolžnih robov naramke, tretja zvezdica pa je pritrjena tako, da središče te zvezdice s središči drugih dveh zvezdic tvori vrh enakostraničnega trikotnika;
—	inšpektor I. razreda: dva vzporedna zlato-ru-mena našitka, od katerih je prvi širok 16 mm in drugi 8 mm, prvi je všit 20 mm od roba naramke, drugi pa je v razdalji 5 mm od prvega, in peterokrako kovinsko zvezdico zlate barve, ' velikosti 10 mm, pritrjeno na sredini naramke 10 mm od ožjega našitka;
—: samostojni inšpektor: dva vzporedna zlato-ru-mena 16 mm široka našitka, všita vodoravno; presledek med našitkoma je 6 mm, med zunanjim robom naramke in bližnjim našitkom pa 20 mm, ter peterokrako kovinsko zvezdico zlate barve, velikosti 10 mm, pritrjeno na sredini naramke 10 mm od našitka;
—	višji inšpektor: dva vzporedna zlato-rumena 16 mm široka našitka, všita vodoravno; presledek med našitkoma je 5 mm, med zunanjim robom naramke in bližnjim našitkom pa 20 mm, ter dve peterokraki kovinski zvezdici zlate barve, velikosti 10 mm, pritrjeni na naramki 10 mm od našitka v enaki medsebojni razdalji in enaki razdalji zvezdic od vzdolžnih robov naramke;
—	republiški inšpektor: dva vzporedna zlato-rumena 16 mm široka našitka, všita vodoravno; presledek med našitkoma je 5 mm, med zunanjim vrhom naramke in bližnjim našitkom pa 20 mm, ter tri peterokrake kovinske zvezdice zlate barve, velikosti 10 mm, od katerih sta dve pritrjeni na naramki 10 mm od našitka v enaki medsebojni razdalji in enaki razdalji zvezdic od vzdolžnih robov naramke, tretja zvezdica pa je-pritrjena tako, da središče te zvezdice s središči drugih dveh zvezdic tvori vrh enakostraničnega trikotnika;
—	republiški inšpektor I. razreda: tri vzporedne zlato- rumene 16 mm široke našitke, všite vodoravno; presledek med našitki je 5 mm, med zunanjim robom naramke in bližnjim našitkom pa 10 mm, ter peterokrako kovinsko zvezdico zlate barve, velikosti 10 mm, pritrjeno na sredini naramke 10 mm od našitka;
—	glavni republiški inšpektor: tri vzporedne zlato-rumene 16mm široke našitke, všite vodoravno; presledek med našitki je 5 mm, med zunanjim robom naramke in bližnjim našitkom pa 10 mm, ter dve peterokraki kovinski zvezdici zlate barve, velikosti 10 mm, pritrjeni na naramki 10 mm od našitka v enaki medsebojni razdalji in enaki razdalji zvezdic od vzdolžnih robov naramke.
Naramke z označbami nazivov nižjega inšpektorja, inšpektorja, inšpektorja H. razreda in inšpektorja I. razreda so obšite z 2 mm širokim modrim všitkom.
Naramke z označbami nazivov samostojnega inšpektorja, višjega inšpektorja, republiškega inšpektorja, republiškega inšpektorja I. razreda in glavnega republiškega inšpektorja so obšite z 2 mm širokim zlato-rumenim všitkom, kapa s ščitnikom pa ima pleteno vrvico zlato-rumene barve.
14.	člen
Republiški svetovalec, ki je dodeljen na delo v Republiški sekretariat za notranje zadeve, republiški podsekretar za notranje zadeve, pomočnik republiškega sekretarja za notranje zadeve, glavni republiški inšpektor za požarno varnost, načelnik uprave za notranje zadeve in načelnik centra službe državne varnosti nosijo ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni, na vojaških vajah in če tako odredi republiški sekretar za notranje zadeve uniformo z označbami nazivov, ki jih določi z odredbo republiški sekretar za notranje zadeve.
15.	člen
Republiški sekretar za notranje zadeve določi označbe, ki jih nosijo osebe v rezervnem sestavu organov za notranje zadeve med strokovnim in obrambnim usposabljanjem ter opravljanjem določenih nalog organov za notranje zadeve in ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni.
VI.	OZNAČBE FUNKCIJ
16.	člen
Republiški sekretar za notranje zadeve in namestnik republiškega sekretarja za notranje zadeve nosita ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni, na vojaških vajah in v drugih primerih uniformo z označbo funkcij, in sicer:
—	republiški sekretar: 8 mm širok zlato-rumen našitek, ki je všit vodoravno 10 mm od zunanjega roba naramke, simbol z elementi grba SR Slovenije v velikosti 40 X 35 mm, ki je všit 10 mm od našitka (vezenina simbola je zlato-rumene barve) in dve peterokraki kovinski zvezdici zlate barve, velikosti 10 mm, ki sta pritrjeni na naramki It) mm od simbola v enaki medsebojni razdalji in enak razdalji zvezdic od vzdolžnih robov naramke;
—	namestnik republiškega sekretarja: 8 mm širok zlato-rumen našitek, ki je všit vodoravno, 10 mm od zunanjega roba naramke, simbol z elementi grbg SR Slovenije v velikosti 40.X 35 mm, ki je všit 10 mm od našitka (vezenina simbola je zlato-rumene barve) in peterokrako kovinsko zvezdico zlate barve, velikosti 10 mm, ki je pritrjena na sredini naramke 10 mm od simbola.
Naramke z označbami funkcij republiškega sekretarja za notranje zadeve in namestnika republiškega sekretarja za notranje zadeve so obšite z 2 mm širokim
zlato-rumenim všitkom, kapa s ščitnikom pa ima pleteno vrvico zlato-rumene barve.
VII.	IZGUBA NAZIVA
17.	člen
Pooblaščeni delavec lahko izgubi naziv zaradi hujše kršitve delovne discipline, zaradi katere bi bilo škodljivo, da bi še naprej imel dotedanji naziv. Pooblaščeni delavec lahko izgubi naziv tudi, če pri preizkusu znanja iz programa idejnopolitične, strokovne in obrambne vzgoje 2 leti zaporedoma ne doseže pozitivne ocene ali 2 leti zaporedoma ne doseže pozitivne delovne ocene.
18.	člen
Odločbo o izgubi naziva izda republiški sekretar za notranje zadeve na predlog posebne komisije, ki jo on imenuje.	.
Odločitev republiškega sekretarja za notranje zadeve je dokončna. v
VIII.	UNIFORMA MILICE
a)	Zimska uniforma
19.	člen
Zimsko uniformo miličnikov sestavljajo: bluza, hlače, srajca, kravata, kapa s ščitnikom in titovka.
K zimski uniformi miličnikov spadajo: prehodno-zimski plašč (samo za nižjega inšpektorja in višje nazive), površnik, šal, usnjene rokavice, planinska kapa, podkapa, nogavice, pas za hlače, pas s prekoram-nikom, nizki čevlji, visoki čevlji, polškornji in gumijasti škornji.
Zimsko uniformo miličnic sestavljajo: bluza, krilo, hlače, srajca, kravata, puli, kapa s ščitnikom in titovka.
K zimski uniformi miličnic spadajo: prehodno-zimski plašč, šal, usnjene rokavice, planinska kapa, podkapa, letne in zimske nogavice, pas za hlače in krilo, pas s prekoramnikom, torbica, nizki čevlji, visoki čevlji, gojzerji, škornji in gumijasti škornji.
20.	člen
Zimska uniforma je svinčeno modra, srajca je modra ali bela, puli za miličnice je bel, kravata je modra, moške nogavice so sive, ženske nogavice so - sive oziroma kožne barve, pas s prekoramnikom za prometnega miličnika je bel, pas za hlače, pas s prekoramnikom, usnjene rokavice, čevlji, škornji in torbica so črne barve.
b)	Letna uniforma
21.	člen
Letno uniformo miličnikov sestavljajo: bluza, hlače, letna srajca z dolgimi in kratkimi rokavi in kapa s ščitnikom.
K letni uniformi miličnikov spadajo: dežni plašč s kapuco (za prometne miličnike — usmerjevalce dežni plašč s pelerino in kapuco), prevleka za kapo s ščitnikom, letne rokavice, pas za letne hlače, nogavice in nizki čevlji.
Letno uniformo miličnic sestavljajo: bluza, hlače, krilo, letna srajca z dolgimi in kratkimi rokavi in kapa s ščitnikom.
K letni uniformi miličnic spadajo.: dežni plašč s kapuco, prevleka za kapo s ščitnikom, letne rokavice, pas za letne hlače in krilo, nogavice in nizki čevlji.
22.	člen
Letna uniforma je svinčeno modra, letne rokavice so barve uniforme, za tiste, ki urejajo in nadzorujejo promet pa so bele, čevlji so črne barve in običajne oblike.
c)	Dopolnilni deli uniforme
23.	člen
Za opravljanje določenih del in nalog dobijo miličniki in miličnice dopolnilne dele uniforme, in sicer: osebno dopolnilno opremo, posebno dopolnilno opremo in ostalo dopolnilno opremo.
Osebna dopolnilna oprema je: službena torbica, piščalka z vrvico, žepna svetilka, nahrbtnik in prvi povoj.
Posebna dopolnilna oprema je: šotorsko krilo, spalna vreča ali odeja, čutarica, porcija z jedilnim priborom, trokraki prekoramnik, poveska dežurnega, zaščitna maska, zaščitno ogrinjalo, zaščitne rokavice, osebni pribor za dekontaminacijo in osebni dozimeter.
Ostala dopolnilna oprema je: dolg in kratek stražarski kožuh, stražarski škornji, zaščitna intervencijska čelada, dvodelni kombinezon, usnjen suknjič, siv puli za motorista, škornji za motorista, zaščitne rokavice za motorista, bela čelada za motorista z ali brez mikro-kombinacije, bela prevleka za kapo s ščitnikom, beli narokavniki, bel pas s prekoramnikom, bela torbica za pištolo, čelada za mopedista, zaščitna očala, bele triko rokavice, dežni plašč s palerino in zaščitnimi hlačami, pumparice, volnene dokolenke oziroma nad-kolenke, vetrovka, planinski čevlji, polpancerji-turni, volnena jopica, flanelasta srajca, volnene in zaščitne rokavice, visoke gamaše, vrhnje vetrne hlače, plezalna čelada, dvodelni plezalni pas, nahrbtnik z alpinističnim podaljškom in pasovi za nošenje smuči, ledeniška očala, termofolija, jahalne hlače, zaščitna delovna obleka, specialna maskirna obleka, terenska uniforma, usnjeni škornji z ostrogami, gumijasti škornji in za-šitne rokavice.
Republiški sekretar za notranje zadeve določi, komu pripadajo posamezni dopolnilni deli uniforme iz prejšnjih odstavkov.
24.	člen
Miličniku, ki ureja promet na javnih cestah, pripada posebna (bela) letna uniforma.
Posebno letno uniformo miličnikov sestavljajo: bluza, hlače (ali krilo za miličnice), kapa s ščitnikom in zaščitna čelada.
K posebni letni uniformi za miličnike spadajo: dežni plašč s pelerino, zaščitnik za hlače, majica, rokavice in nizki čevlji (vse bele barve).
d)	Uniforma in osebna dopolnilna oprema za ostale
pooblaščene delavce organov za notranje zadeve in za rezervni sestav
25.	člen
Uniformo sestavljajo: bluza, hlače, kapa s ščitnikom, planinska kapa, površnik, podkapa, 'srajca, kra-
vata, letna srajca z dolgimi rokavi, pas za hlače, tro-kraki prekoramnik, pas s prekoramnikom, usnjene rokavice in terenski čevlji ali polškornji.
Osebna dopolnilna oprema je: nahrbtnik, šotorsko krilo, prvi povoj, odeja ali spalna vreča in porcija s torbicb in jedilnim priborom.
Uniforma za pooblaščene delavce organov za notranje zadeve in rezervni sestav je' izdelana iz tkanine kamgarn in je enakega kroja in barve kot uniforma delavcev milice.
IX.	POSEBNE OZNAČBE NA UNIFORMI MILICE
26.	člen
Posebne označbe so simboli za vrste dejavnosti v milici ter emblem milice in emblem Izobraževalnega centra organov za notranje zadeve in so sestavni del uniforme.
Simbole za vrste dejavnosti nosijo miličniki na ovratniku uniforme, emblem milice pa na levem rokavu (10 cm od ramenskega šiva); emblem Izobraževalnega centra organov za notranje zadeve nosijo kadeti prav tako na levem rokavu (10 cm od ramenskega šiva).
27.	člen
Simbol na ovratniku je kovinski znak, pritrjen na podlago romboidne oblike. Podlaga je iz enake tkanine kot bluza, v velikosti 32 X 42 mm, in je obšita z zlato-rumeno vrvico.
28.	člen
Emblem milice je petbarvni znak na modri podlagi v obliki ščita, v velikosti 55 X 80 mm, z elementi grba SR Slovenije in napisom »MILICA«.
Emblem Izobraževalnega centra organov za notranje zadeve, ki ga nosijo kadeti, je štiribarvni znak na modri podlagi v obliki ščita, v velikosti 75 X 80 mm, z elementi grba SR Slovenije in napisom »IZOBRAŽEVALNI CENTER ONZ«.
29.	člen
Simboli v romboidu na ovratniku so iz kovine zlato-rumene barve, in sicer:
—	plamenica v velikosti 14 X 27 mm, za miličnike postaj milice s splošnim delovnim področjem in njihovih oddelkov, miličnike zaščitne enote milice in miličnike na delu v upravah za notranje zadeve, Izobraževalnem centru organov za notranje zadeve ter Republiškem sekretariatu za notranje zadeve;
—	razširjena krila, ki jih veže kolo z rdečo zvezdo v sredini, v velikosti 32 X 15 mm, za miličnike enot prometne milice;
—	mejni kamen z modro, belo in rdečo barvo; na beli barvi so zlato-rumene črke SFRJ, na vrhu kamna je peterokraka emajlirana rdeča zvezda; kamen in zvezda sta zlato-rumeno obrobljena; velikost znaka je 15 X 27 mm, za miličnike enot rpejne milice;
—	razširjena krila, ki jih v sredini veže železniško kolo v prerezu z rdečo zvezdo na vrhu kolesa, v velikosti 32 X 15 mm, za miličnike enot železniške milice;
—	pokončna razpeta krila, ki jih spodaj povezuje zvezdica v velikosti 17 X 17 mm, za miličnike letalske enote milice; miličniki-piloti nosijo tudi kovinsko značko pilota na levem zgornjem žepu;
—	podkev s prekrižanima sabljama v. velikosti 2 mm, za miličnike-konjenike;
—	lira v velikosti 20 X 20 mm, za miličnike godbe milice.
V
30.	člen
Učenci kadetske šole za miličnike nosijo na na-ramkah uniforme modri 20 mm široki našitek, ki je všit vodoravno na naramkah 20 mm od zunanjega roba naramke; na sredi modrega traku je všita zlato-rumena številka od I do IV, velikosti 15 mm, ki označuje šolski razred.
Kadeti III. in IV. razreda nosijo uniformo milice; hlače imajo ob straneh 20 mm široke svetlomodre všitke iz egalizirja, na levem rokavu bluze pa nosijo emblem Izobraževalnega centra organov za notranje zadeve.	',
Za kadete I. in II. razreda predpiše uniformo s posebnim aktom republiški sekretar za notranje zadeve.
X.	ZAŠČITA UNIFORME MILICE
31.	člen
Službena obleka, ki jo nosijo uniformirani delavci drugih državnih organov, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in drugih pravnih oseb, ne sme biti po barvi, označbah nazivov in posebnih označbah enaka ali podobna uniformi milice.
XI.	OBOROŽITEV IN POSEBNA OPREMA
32.	člen
Za opravljanje z zakonom določenih nalog so pooblaščeni delavci oboroženi in uporabljajo posebno opremo.
33.	člen
Oborožitev milice je: pištola, polavtomatska puška, avtomatska puška, brzostrelka, puškomitraljez, ostrostrelna puška, ročni metalec min, ročna bomba, tromblonska mina, po potrebi tudi drugo orožje, ki ga določi republiški sekretar za notranje zadeve, ter ustrezne naprave in pribor za to orožje in naboji.
Miličniki so za redno opravljanje nalog oboroženi s pištolo. Starešina enote milice lahko zanje odredi po potrebi še drugo oborožitev iz prvega odstavka tega člena.
Drugi pooblaščeni delavci so za redno opravljanje nalog oboroženi s pištolo. Predstojnik temeljne organizacijske enote organov za notranje zadeve lahko zanje odredi po potrebi še drugo oborožitev.
34.	člen
Posebno opremo sestavljajo: prevozna sredstva, oklepna in blindirana vozila, vodna in zračna plovila, sredstva za zveze, kriminalistično-tehnična sredstva, sredstva za urejanje in nadzorovanje prometa na javnih cestah, sredstva za kontrolo prometa čez državno mejo, posebna tehnična sredstva, zaščitna sredstva, posebni tehnični pripomočki, sredstva za pa-sivizacijo in druga oprema, ki jo pooblaščeni delavci
potrebujejo pri opravljanju svojih z zakonom določenih nalog.
Sistemizacijo posebne opreme določi republiški sekretar za notranje zadeve.
XII.	BARVA IN EMBLEM NA SLUŽBENIH VOZILIH
35.	člen
Službena vozila organov za notranje zadeve so belo-modra, razen vozil, ki se uporabljajo za posebne namene.
Belo-modra vozila vozijo pooblaščeni delavci v uniformi milice.
-■	36. člen
Emblem na službenih vozilih je petbarvni znak na modri podlagi, v obliki ščita v velikosti 20 X 24 cm, z elementi grba SR Slovenije in napisom »MILICA« nad ščitom.
Emblem milice je nalepljen na obeh prednjih vratih službenega vozila.
37.	člen
Belo-modra barva in emblem na službenih vozilih sta zaščitena; nobeno drugo vozilo ne sme biti enako pobarvano in označeno, razen vozil vojaške policije JLA.
XIII.	POSEBNA DOLOČBA
38.	člen
Republiški sekretar za notranje zadeve:
—	določi program izpitov za posamezne nazive;
—	določi označbe nazivov iz 14. in 15. člena te uredbe;
—	določi roke trajanja osebne in dopolnilne opreme miličnikov, vračanje opreme, denarno nadomestilo ter nakup opreme;
—	določi roke trajanja osebne in dopolnilne opreme za pooblaščene delavce organov za notranje zadeve, rezervni sestav in kadete;
—	predpiše kroj zimske, letne in posebne letne uniforme, slovesne uniforme ter dopolnilne dele uniforme in opreme;
—	določi sistemizacijo in tipizacijo oborožitve in posebne opreme pooblaščenih delavcev;
—	določi normative glede barve službenih vozil.
XIV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39.	člen
Pooblaščeni delavec, ki na dan uveljavitve te uredbe opravlja dela in naloge, za katere je predpisana srednja izobrazba in ima to izobrazbo ali ima najmanj 15 let delovne dobe v organih za notranje zadeve, dobi ustrezen naziv v okviru te strokovne izobrazbe glede na skupna leta efektivne delovne dobe v organih za notranje zadeve.
Ustrezen naziv v okviru srednje strokovne izobrazbe dobi tudi delavec, ki nima srednje strokovne izobrazbe, ima pa 10 let delovne dobe v organih za not-
ranje zadeve in se obveže, da bo v roku dveh let pridobil to izobrazbo.
Pooblaščeni delavec, ki opravlja na dan uveljavitve te uredbe dela in naloge, za katere je predpisana srednja strokovna izobrazba, pa te izobrazbe nima, niti nima 15 let delovne dobe v organih za notranje zadeve, ali se ne obveže, da bo to Izobrazbo pridobil, kot določa prejšnji odstavek, dobi naziv miličnika oziroma operativnega delavca.
40.	člen
Pooblaščeni delavec, ki ima na dan uveljavitve t« uredbe visoko ali višjo strokovno izobrazbo, ali ima najmanj 15 let delovne dobe v organih za notranje zadeve, od tega najmanj 5 let opravlja dela in naloge, za katere se zahteva visoka izobrazba, oziroma 3 leta opravlja dela in naloge, za katere se zahteva višja izobrazba, dobi ustrezen naziv v okviru zahtevane izobrazbe glede na skupna leta efektivne delovne dobe v organih za notranje zadeve.
Pooblaščeni delavec, ki opravlja na dan uveljavitve te uredbe dela in naloge, za katere je predpisana višja ali visoka strokovna izobrazba, pa ne izpolnjuje pogoja glede izobrazbe, lahko dobi naziv, ki je predpisan za dela in naloge, katere opravlja, če ima v organih za notranje zadeve najmanj 8 let delovne dobe in se obveže, da bo v roku petih let to izobrazbo pridobil.
Pooblaščeni delavec, ki opravlja na dan uveljavitve te uredbe dela in naloge, za katere je predpisana višja ali visoka strokovna izobrazba, pa te izobrazbe nima, niti nima 15 let delovne dobe, ali se ne obveže, da bo to izobrazbo pridobil, kot določa prejšnji odstavek, dobi najvišji naziv ki ustreza njegovi dejanski izobrazbi.
41.	člen
Delavec, ki v roku dveh oziroma petih let ne pridobi izobrazbe, dobi po tem roku naziv, ki ustreza njegovi dejanski izobrazbi in delovni dobi ter se razporedi k ustreznim delom in nalogam.
42.	člen
Nazivi, označbe nazivov in funkcij, uniforma, posebne označbe, oborožitev in posebna oprema milice morajo biti usklajeni s to uredbo do 30. junija 1982.
43.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta uredba, preneha veljati uredba o funkcijah in označbah funkcij, o uniformi, posebnih označbah, oborožitvi in posebni opremi milice ter barvi in emblemu službenih vozil (Uradni list SRS, gt. 31/74 in 14/76).
44.	člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 230-01/81-5/2
Ljubljana, dne 10. avgusta 1931.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Dušan Šinigoj 1. r.
1344.
Na podlagi tretjega odstavka 109. člena zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80) izdaja Izvršni Svet Skupščine SR Slovenije
UREDBO
• prianftnjth organov u notranjo sodov«
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Priznanja organov za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: priznanja) se podeljujejo organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in društvoth, družbenopolitičnim skupnostim in njihovim organom, občanom in delovnim ljudem za Širjenje varnostne kulture, za zasluge in prispevek k razvijanju in krepitvi varnosti, za pomoč organom za notranje zadeve ali za udeležbo v posameznih akcijah organov za notrartje zadeve.
Priznanja se podeljujejo tudi organizacijskim enotam Republiškega sekretariata za notranje zadeve in uprav za notranje zadeve, postajam milice in delavcem organov za notranje zadeve.
II.	VRSTfe PRIZNANJ
2.	člen
<
Priznanja so: statua organov za notranje zadeve, plaketa organov za notranje zadeve, znak »Hrabro dejanje«, znak »Zasluge za varnost« in pismena pohvala.
1.	Statui a orgatiov za notranje zadevč
S.	člen
Statua organov zd nott-ahje zadeve (v nadaljnjem besedilu: statua) je iz brona in simbolizira delo organov za notranje zadeve. Upodablja skupino ljudi, od katetih trije predstavljajo: pripadnost k republiki s slovenskim grbom, simbol pravice S tehtnico in baklo, simbol organov za notranje zadeve. ■
4.	člen
Statua se podeli organizaciji združenega dela, krajevni skupnosti, samoiiprkvrii interesni skupnosti in drugi samoupravni organizaciji in skuprtosti; družbenopolitični organizaciji In društvu, družbenopolitični skupnosti Mii HjenerriU orgdniJ ali dbčanU za posebne zasluge pri širjenju varnostne kulture, razvoju in krepitvi varnosti, razvoju ih napredku organov za notranje zadeve, utrjevanju organizacije ali posameznih služb Organov za notrhnje zadeve ali za izredne in izjemne uspehe pri delu.
Ob pogojih iz prejšnjega odstdvka se podeli statua tudi organizacijski enoti ali posameznemu delavcu organov za notranje zadeve.
5.	člen
S statuo se posamezniku podeli tudi zlata simbqr ličm značka s posebno listino.
2.	Plaketa organov za notranje zadeve
6.	člen
Plaketa organov za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: plaketa) je iz brona upodobljen relief statue
organov za notranje zadeve.
7.	Mon
Plaketa se podeli organizaciji združenega dela, krajevni skupnosti, samoupravni interesni skupnosti ih drugi samoupravni organizaciji In skupnosti, družbenopolitični skupnosti, njenemu organu ali občanu za posebno uspešno delo pri krepitvi varnosti oziroma za širjenje varnostne kulture.
Plaketa se podeli organizacijski enoti ali delavcu organov za notranje zadeve za izredne delovne uspehe ali za dolgoletno uspešno organizacijsko in strokovno delo v organih za notranje zadeve.
8.	člen
S plaketo se posamezniku podeli tudi srebrna simbolična značka s posebno listino.
3.	Znak »Hrabro dejanje«
9.	člen
znak »Hrabro dejanje« je okrogle oblike s premerom 35 mm, na katerem je upodobljena slovenska Žastava. Na vi-hu zgornje pdlovice pod obodom je napis »Htabrb đejarije«, nh dnu Znaka pa lovorova vejica.
Na hrbtni strani ztiaka jfe napis »Priznanje orga-hov Za notranje zadeve«.
Znak visi na traku belo modre barve, ki je zložen v obliki enakostraničnega trikotnika s stranico 35 mm.
10.	člen
Znak »Hrabro dejanje« se podeli delavcu organov za notranje zadeve, ki se je pri opravljanju nalog organov za notranje zadeve posebno izkazal z osebno hrabrostjo in požrtvovalnostjo pti reševanju ljudi in premoženja ter je pri tem izpostavljal v nevarnost svoje življenje.
11.	člen
Znak »Hrabro dejanje« se lahko podeli tudi občanu, ki se je posebno izkazal z osebno hrabrostjo in požrtvovalnostjo pri reševanju ljudi, premoženja ali pomoči organom za notranje zadeve.
12.	člen
Znak »Hrabro dejanje« je priznanje, ki se podeljuje s posebno listino.
4.	Znak »Zasluge za varnost«
13.	člen
Zhak »Zasluge za varnost« (v nadaljnjem besedilu: znak) Jfe OkrOglb oblike s premerom 35 mm, na katerem je upodobljeh relief statue. Na vrhu zgornje polovice pod obodom je napis »Zasluge za varnost«.
Na hrbthi stratll znaka je napis »Priznanje organov za notranje zadeve«.
Znaki »Zasluge za varnost« so zlati, srebrni in bronasti.
Znak visi na traku belo-modre barve, ki je zložen v obliki enakostraničnega trikotnika s stranico 35 mm.
14.	člen
Zlati znak se podeli delavcu organov za notranje zadeve, ki ima pomembne 'zasluge za varnost ali je večkrat dosegel pomembne uspehe pri izvrževanju nalog.
Srebrni znak se podeli delavcu organov za notranje zadeve, ki je prispeval k razvoju in krepitvi varnosti ali je dosegel izredne uspehe pri izvrševanju nalog.
Bronasti znak se podeli delavcu organov za notranje zadeve, ki je dosegel pomemben uspeh pri izvrševanju nalog.
15.	člen
Posebni znaki »Zasluge za . varnost« se lahko podelijo tudi za enkratni izreden uspeh, ki ga je delavec dosegel pri opravljanju nalog organov za notranje zadeve. Vrsta znaka je odvisna od pomembnosti naloge, ki jo je delavec opravil.
16.	člen
Posamezni znaki »Zasluge za varnost« se lahko podelijo tudi organizaciji združenega dela, krajevni skupnosti, samoupravni interesni skupnosti in drugi samoupravni organizaciji in skupnosti, družbenopolitični organizaciji in društvu ter organu družbenopolitične skupnosti za zasluge pri krepitvi in po-družbljanju varnosti ali za pomoč organom za notranje zadeve.
17.	člen
Znak je priznanje, ki se podeljuje s posebno listino.
5.	Pismena pohvala
18.	člen
Pismena pohvala je listina z vtisnjenim grbom SR Slovenije, ki vsebuje označbo enote organa za notranje zadeve, ime in priimek delavca, razlog zaradi katerega se podeljuje, datum izdaje in podpis republiškega sekretarja za notranje zadeve.
19.	člen
Pismena pohvala se podeli delavcu ali enoti organov za notranje zadeve za zasluge pri razvoju in napredku posamezne službe ali za uspehe pri delu.
III.	POSTOPEK ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ
20.	člen
Na podlagi razpisa za priznanja, ki ga objavi vsako leto Republiški sekretariat za notranje zadeve, dajejo predloge za podelitev priznanj predstojniki temeljnih in samostojnih organizacijskih enot Republiškega sekretariata za notranje zadeve, Izobraževalnega centra organov za notranje zadeve in uprav za notranje zadeve, na pobudo predstojnikov notranjih organizacijskih enot, svetov delovnih enot in družbenopolitičnih organizacij v organih za notranje zadeve.
Razpis iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obrazložitev meril za podeljevanje priznanj in rok, v katerem je treba predloge dostaviti komisiji.
Predlog za podelitev priznanje znaka »Hrabro dejanje« dajo predstojniki iz prvega odstavka tega člena neposredno po doseženem uspehu.
21.	člen
V predlogu iz prvega in tretjega odstavka prejšnjega člena morajo biti navedene okoliščine, ki upravičujejo podelitev priznanja.
22.	člen
Priznanja podeljuje republiški sekretar za notranje zadeve.
Priznanja se podeljujejo praviloma ob 13. maju, prazniku organov za notranje zadeve, državnem prazniku ali neposredno po doseženem uspehu.
28. člen
Republiški sekretar za notranje zadeve imenuje posebno komisijo za pripravo predloga za podelitev priznanj (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Komisija pripravi razpis za podelitev priznanj in skrbi, da se kriteriji za podeljevanje priznanj uporabljajo enotno in v skladu z osnovnimi kriteriji, določenimi v tej uredbi.
24.	člen
Ce delavec organov za notranje zadeve ali druga oseba izpolni pogoje za podelitev priznanja, pa umre pred podelitvijo, se podeli priznanje zanj njegovi ožji družini.
25.	člen
Znak priznanja sme nositi samo tisti, kateremu je bilo priznanje podeljeno.
Znaki priznanj se nosijo na levi strani prsi ob državnih, zveznih in republiških praznikih ter ob občinskih in krajevnih praznikih.
IV: EVIDENCA
26.	člen
Evidenco o podeljenih priznanjih vodi Republiški sekretariat za notranje zadeve.
V. PREHODE IN KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta uredba, preneha veljati pravilnik o priznanjih in pohvalah v organih za notranje zadeve (Uradni list SRS, št. 24/75).
28.	člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 210-01/81-2/1
Ljubljana, dne 10. avgusta 1981.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
*	Podpredsednik
Dušan Šinigoj 1. r.
1345.
Na podlagi 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in drugega odstavka 15. člena dogovora o družbeni in strokovni aktivnosti na področju investicij in o ustanovitvi Komisije za oceno investicij v SR Sloveniji je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 69. seji dne 10. avgusta 1981 sprejel
SKLEP
o sestavi Komisije za oceno investicij v SR Sloveniji
Komisijo za oceno investicij v SR Sloveniji sestavljajo:
predsednik
— Zdravko Praznik, republiški svetovalec v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije;
člani, ki so jih imenovali:
Gospodarska zbornica Slovenije
— Franc Kragelj, član Izvršilnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije;
Banke — Združenje poslovnih bank in hranilnic Slovenije
*	— Branko Paš, direktor Inštituta za ekonomiko
investicij pri Ljubljanski banki — Združeni banki, Ljubljana,
— Boris Mikoš, član poslovodnega odbora Ljubljanske banke — Združene banke,
— mag. Boris Majaron, strokovni svetovalec v sektorju za kreditiranje gospodarstva in negospodarstva pri Kreditni banki, Maribor;
Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino
— Anton Pavliha, sekretar Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s 'tujino;
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
— Franc Maroh, pomočnik generalnega direktorja Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, Centrala v Ljubljani;
tajnik
— Klavdij Gabrijelčič, podsekretar v Sekretariatu Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
St. 402-05/81-11
Ljubljana, dne 10. avgusta 1981.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r.
1346.
Na podlagi l?9. člena zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št 23.80) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
NAVODILO o uporabi prisilnih sredstev
I. SPLOSNE DOLOČBE
1.	Prisilna sredstva, ki jih smejo uporabiti pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena uradna oseba), so fizična sila, gumijevka, plinska sredstva, sredstva sa vklepanje In vezanje, vodni curek, konjenica, posebna motorna vozila, službeni pes, sredstva za prisilno ustavljanje motornih vozil in strelno orožje.
2.	Pooblaščena uradna oseba sme uporabljati prisilna sredstva samo ob pogojih iz 54. in 55. člena zakona o notranjih zadevah in v skladu s tem navodilom.
3.	Za uporabo prisilnega sredstva po tem navodilu gre le takrat, kadar pooblaščena uradna oseba uporabi pri upravljanju uradne naloge katero od sredstev iz 1. točke tega navodila za neposredno ali posredno delovanje na ljudi.
4.	Pooblaščena uradna oseba sme uporabiti le tisto prisilno sredstvo, ki ga določata zakon in to navodilo, in s katerim se z najmanjšimi škodljivimi posledicami za osebo, proti kateri se uporabi, opravi uradna naloga. Hujše prisilno sredstvo se uporabi le, če je ostala uporaba milejšega prisilnega sredstva brez uspeha; ali če zaradi okoliščin milejšega sredstva ni bilo mogoče uporabiti.
Pri uporabi prisilnih sredstev mora pooblaščena uradna oseba spoštovati človekovo osebnost in ne sme žaliti človekovega dostojanstva.
5.	Pooblaščena uradna oseba mora prenehati uporabljati prisilno sredstvo takoj ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo uporabljeno:
6.	Prisilna sredstva mora pooblaščena uradna oseba uporabiti tako, da ne ogroža življenj in varnosti tretjih oseb.
7.	Proti vojaški osebi v uniformi sme pooblaščena uradna oseba uporabiti prisilna sredstva po tem navodilu le, če ne more pravočasno zagotoviti posega pooblaščenih vojaških oseb.
Proti vojaškim osebam v civilni obleki sme pooblaščena uradna oseba uporabiti prisilna sredstva ob enakih pogojih kot proti drugim osebam, dokler ne ugotovi, da gre za vojaško osebo. Nato je postopek enak kot pri vojaški osebi v uniformi.
8.	Pooblaščena uradna oseba, ki opravlja delo In naloge pod neposrednim vodstvom starešine, sme uporabiti prisilna sredstva samo po njegovem ukazu.
Za starešino iz prvega odstavka te točke se šteje pooblaščeni delavec organa za notranje zadeve, pod čigar vodstvom je pooblaščena uradna oseba pri izvrševanju uradnega opravila.
II.	UPORABA FIZIČNE SILE IN GUMIJEVKI!
9.	Pooblaščena uradna oseba sme uporabiti fizično silo ali gumijevko, če ne more drugače obvladati upiranja osebe, ki se ne pokorava zakonitim ukazom, ki moti javni red in mir, ali osebe, ki jo je treba privesti, pridržati ali pripreti, kot tudi, če mora odvrniti napad na osebe ali objekte, ki jih varuje, ali napad na sebe ali koga drugega.
Za uporabo fizične sile se Štejejo strokovni prijemi, udarci in meti.
Uporaba strokovnih prijemov je milejSe prisilno sredstvo od uporabe strokovnih udarcev in metov ter od uporabe gumijevke. Pooblaščena uradna oseba uporabi strokovne prijeme vselej, če z njimi lahko obvlada upiranje osebe ali odvrne napad, strokovne udarce in mete ter gumijevko pa, če oceni, da s strokovnimi prijemi ne bi dosegla namena uporabe.
Fizična sila in gumijevka se smeta uporabiti samo v tolikšni meri, kolikor je nujno potrebno, da se obvlada upiranje določene osebe ali odvrne napad, pri čemer se ne sme grdo ali surovo ravnati,
Upiranje je vsako ravnanje, ki je v nasprotju z zakonitim ukazom pooblaščene uradne osebe, danim z namenom, da se zagotovi izvršitev zakonitega ukaza, vzpostavita javni red in mir, kdo odstrani s kraja dogodka, privede, pridrži ali pripre, s katerim se to onemogoča.
. Upiranje je lahko aktivno ali pasivno.
Aktivno upiranje je upiranje z orožjem, orodjem, drugimi predmeti ali s fizično silo (udarjanje, ruvanje, prerivanje in podobno), pri čemer ima oseba, ki se upira, namen preprečiti uradni osebi izvršitev uradne naloge.
Za pasivno upiranje gre, kadar kdo ne upošteva
poziva ali zakonitega ukaza pooblaščene uradne osebe, ali pa s svojim ravnanjem onemogoča izvršitev uradne naloge (leže na tla, poklekne, se prime za kakšen predmet in podobno).
Napad je vsak neposredni napad z orožjem, orodjem, drugimi predmeti ali s fizično silo, s katerim kaže napadalec namen, da bi pooblaščeno uradno osebo ali osebo, ki jo varuje ali koga drugega onesposobil, po-' škodoval ali mu vzel življenje, kakor tudi napad na objekt, ki ga varuje.
10.	Proti osebi, ki se pasivno upira, se gumijevka praviloma ne uporablja, razen če ni drugih možnosti, da bi pooblaščena uradna oseba obvladala tako upiranje.
Gumijevka se ne sme uporabljati proti otrokom, vidno bolnim, starim in onemoglim osebam, vidno težkim invalidom in vidno nosečim ženskam, razen če ti neposredno ogrožajo življenje pooblaščene uradne osebe ali koga drugega.
III.	UPORABA PLINSKIH SREDSTEV
11.	Plinska sredstva za razprševanje plinskih snovi po tem navodilu so: plinska pištola, in puška za izstreljevanje plinskih in drugih nabojev, plinska ročna bomba, plinska tromblonska mina, plinski razpršilec in plinski generator.
Plinska sredstva je dovoljeno uporabiti za vzpostavitev javnega reda in miru ob večjih neredih ali nemirih, v primeru terorističnih dejanj in ugrabitev, ter za obvladovanje storilca kaznivega dejanja, ki neposredno ogroža življenje pooblaščene uradne osebe ali koga drugega, če to ukaže predstojnik organa za notranje zadeve ali delavec, ki ga ta pooblasti.
Pooblaščena uradna oseba lahko na lastno pobudo uporabi plinsko pištolo za izstreljevanje plinskih
in drugih nabojev, plinski razpršilec in ročno plinsko bombo proti osebi ali skupini oseb, ki se upira, napada, zabarikadira ali drugače onemogoča izvršitev uradne naloge.
IV.	UPORABA SREDSTEV ZA VKLEPANJE IN VEZANJE
12.	Sredstva za vklepanje in vezanje po tem navodilu so lisice, plastična zatega in vrvica.
Pooblaščena uradna oseba sme ob prijetju, privedbi ali spremljanju osebe uporabiti sredstva za vklepanje in vezanje, če upravičeno sumi, da se bo oseba aktivno upirala, poskušala pobegniti ali napasti ali se sama poškodovala.
Ce nima pri sebi sredstev iz prvega odstavka te točke, lahko pooblaščena uradna oseba uporabi za vezanje tudi drugo primerno sredstvo.
Sredstev za vklepanje in vezanje ni dovoljeno uporabiti proti otrokom, vidno bolnim, starim in onemoglim osebam, vidno težkim invalidom in vidno nosečim ženskam, razen če ti neposredno ogrožajo svoje življenje ali življenje pooblaščene uradne osebe oziroma koga drugega.
V.	UPORABA VODNEGA CURKA, KONJENICE IN POSEBNIH MOTORNIH VOZIL
13.	Da se vzpostavita javni red in mir ob večjih neredih ali nemirih, je dovoljeno uporabiti vodne curke, konjenico in posebna jnotorna vozila.
Sredstva iz prvega odstavka te točke se smejo uporabiti le, če to ukaže predstojnik organa za notranje zadeve ali delavec, ki ga ta pooblasti.
VI.	UPORABA SLUŽBENEGA PSA
14.	Pooblaščena uradna oseba sme uporabiti službenega psa v primerih, ko je dovoljena uporaba strelnega orožja, za prijetje storilca drugih kaznivih dejanj," ki se preganjajo po uradni dolžnosti, za preprečitev bega prijeti osebi, ki je storila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali težji prekršek zoper javni red, za katerega se lahko izreče kazen zapora, za odvrnitev napada nase, na koga drugega ali na objekt, ki ga varuje, in za vzpostavitev javnega reda in miru, če je huje kršen, oziroma če ga sama ne more vzpostaviti.
Službeni pes se sme uporabiti z nagobčnikom ali brez njega. Z nagobčnikom se uporabi tedaj, ko je dovoljena uporaba fizične sile in gumijevke, brez nagobčnika pa tedaj, ko je dovoljena uporaba strelnega orožja.
Pri uporabi službenega psa je pooblaščena uradna oseba dolžna paziti, da psi osebam, proti katerim se uporabljajo, po nepotrebnem ne prizadenejo poškodb.
VII.	UPORABA SREDSTEV ZA PRISILNO USTAVLJANJE MOTORNIH VOZIL
15.	Sredstva za prisilno ustavljanje motornih vozil so bodičasti trakovi, ki se položijo na cestno vozišče
in so prirejeni tako, da se ob navozu vozila nanje pnevmatike predrejo in izpraznijo.
Sredstva za prisilno ustavljanje motornih vozil se smejo uporabiti:
—	za preprečitev bega osejji z motornim vozilom, ki je osumljena, da je storila kaznivo dejanje, za katero je mogoče po zakonu izreči kazen zapora pet let ali hujšo kazen;
—	za preprečitev bega osebi z motornim vozilom, ki ji je bila vzeta prostost ali za katero je bil izdan nalog za odvzem prostosti, ker je storila kaznivo dejanje, za katero je mogoče po zakonu izreči kazen zapora pet let ali hujšo kazen;
—	za preprečitev nezakonitega prehoda z motornim vozilom čez_ državno mejo.
Sredstva za prisilno ustavljanje motornih vozil smejo uporabiti enote milice, ki jih določi republiški sekretar za notranje zadeve.
Pred mestom, .kjer se postavi naprava za prisilno ustavljanje motornih vozil, morajo biti ob cesti v primerni oddaljenosti postavljeni ustrezni prometni znaki in prometni stožci, po potrebi pa tudi ustrezne luči v skladu s posebnim navodilom.
Sredstva za prisilno ustavljanje motornih vozil se smejo uporabiti le po nalogu pooblaščenih delavcev organov za notranje zadeve, ki jih določi republiški sekretar za notranje zadeve.
\
VIII.	UPORABA STRELNEGA OROŽJA
16.	Pooblaščena uradna oseba sme uporabiti strelno orožje samo, če ne more drugače:
1)	zavarovati življenja ljudi.
Da zavaruje življenje ljudi, sme pooblaščena uradna oseba uporabiti strelno orožje, če je v neposredni nevarnosti življenje ene ali več oseb, da odvrne ali prepreči začeti protipravni napad napadalca.
Kdaj je kdo v neposredni življenjski nevarnosti, se presoja po načinu in sredstvu napada ter po fizični moči in številu napadalcev.
Takoj ko nevarnost preneha, se strelno orožje ne sme več uporabiti;
2)	preprečiti bega osebi, ki je zalotena pri kaznivem dejanju, za katero je po zakonu mogoče izreči kazen zapora 15 iet ah hujšo kazen.
Da prepreči beg v primeru iz te določbe, sme pooblaščena uradna oseba uporabiti strelno orožje, če je kdo zaloten pri kakšnem od naslednjih kaznivih dejanj:
a) kazniva dejanja iz kazenskega zakona SFRJ:
—	kotitraievolucionarno ogrožanje družbene ureditve (114. člen), priznanje kapitulacije ali okupacije
člen), ogrožanje teritorialne celote (116. člen), ogrožanje neodvisnosti (117. člen), preprečevanje boja proti sovražniku (113. člen), služb;? v sovražnikovi 'voj-: ski (lig. čjen), pomoč sovražniku (120. člen), izpodkopavanje vojaške in obrambne moči (121. člen), umor iz sovražnih nagibov proti SFRJ (122. člen), nasilje iz sovražnih nagibov proti SFRJ (prvi odstavek 123. člena), oborožen upor (124. člen), terorizem (125, člen), uničenje pomembnih gospodarskih objektov (126. člen),
sabotaža (127. člen), vohunstvo (128. čien), izdaja državne tajnosti (prvi in drugi odstavek 129. člena), sodelovanje pri sovražnem delovanju (131. člen), pošiljanje in spravljanje oboroženih skupin, orožja in streliva v SFRJ (132. člen), sovražna propaganda (drugi in tretji odstavek 133. člena), zbujanje narodnostnega, rasnega ali verskega sovraštva, razdora ali nestrpnosti (tretji odstavek 134. člena), združevanje za sovražno delovanje (prvi in drugi odstavek 136. člena), pomoč storilcu po storjenem kaznivem dejanju (prvi odstavek 137. člena), kaznovanje za pripravljanje kaznivih dejanj iz členov 121 do 123 ter 125 do 128 (1S8. člen);
—	ponarejanje denarja (prvi, drugi in tretji odstavek 168. člena), ponarejanje vrednotnic (drugi odstavek 169. člena);
—	ugrabitev letala (240. člen), ogrožanje varnosti letala med letom (drugi in tretji odstavek 241. člena);
b) kazniva dejanja iz kazenskega zakona SRS:
—	umor (prvi, drugi in. tretji odstavek 46. člena), posebno huda telesna poškodba (drugi odstavek 53. čleria);
—	ugrabitev oseb (drugi odstavek 63. člena);
—	posilstvo (drugi odstavek 100. člena), spolno na-1 silje (drugi odstavek 101. člena), spolni napad na osebo, mlajšo od 14 let (drugi odstavek 103 člena);
—	grabež (142. člen), ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev (tretji odstavek 153. člena);
—	velika tatvina (tretji in četrti odstavek. 166. člena), roparska tatvina (drugi in tretji odstavek 167, člena), rop (168. člen) goljufija (tretji in četrti odstavek 171. člena);
—	poškodovanje ali uničenje javnih naprav (tretji odstavek 244. člena); huda kazniva dejanja zoper splošno varnost (drugi in tretji odstavek 247. člena);
Zalotitev pri kaznivent dejanju je po tem navodilu zalotitev. storilca na kraju kaznivega dejanja ali v njegovi neposredni bližini cb storitvi ali takoj po storitvi kaznivega dejanja;
3)	preprečiti bega osebi, ki ji je vzeta prostost, ali
osebi, za katero je izdan nalog za odvzem prostosti, ker je storila kaznivo dejanje pod 2) dz 16. točke tega navodila, če je v nalogu za prijetje, privedbo oziroma spremljanje osebe izrecno določeno, da sme pooblaščena uradna oseba uporabiti strelno orožje, če bi taka oseba skušala pobegniti.	/
V primerih, ko ima pooblaščena uradna oseba pra-r vico uporabiti strelno orožje proti osebi, ki jo vodi oziroma spremlja, če ta poskuša pobegniti, jo mora pred ali med vodenjem oziroma spremljanjem opozoriti da bp v takem primeru uporabila strelno orpžje;
4)	odvrniti napada na objekt ali osebo, ki jo varuje.
Pooblaščena uradna oseba sme uporabiti strelno orožje proti ffapadalcu, ki napada objekt ali osebp, ki ju varuje, če je napad nepesreden in se je že začel, pa še ni prenehal.
Napad na cbjekt, ki ga varuje peoblaščena uradna pseba, je vsake dejanje, ki ima narnen poškedevati ali. uničiti objekt ah njegov posamezni del ali pa poškodovati in- uničiti naprave v objektu.
Napad na osebo, ki jo varuje pooblaščena uradna oseba, je vsak neposreden napad s strelnim orožjem, nevarnim orodjem ali drugimi sredstvi, s katerimi se spravi v nevarnost življenje te osebe, ali pa napad več napadalcev oziroma enega napadalca, ki je močnejši ali uporablja pri napadu posebne spretnosti;
5)	odvrniti od sebe neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njeno življenje.
Neposreden napad, s katerim je ogroženo življenje pooblaščene uradne osebe, je napad s strelnim orožjem, nevarnim orodjem ali drugimi predmeti, s katerimi se lahko spravi v nevarnost njeno življenje, ali napad dveh ali več napadalcev, napad na kraju in v • času, ko pooblaščena uradna oseba ne more pričakovati pomoči, ter napad fizično močnejšega ali koga, ki uporablja pri napadu posebne spretnosti.
17.	Preden uporabi pooblaščena uradna' oseba strelno orožje mora tistega, zoper katerega naj bi ga uporabila, opozoriti s klicem »Stoj, streljal bom« in z opozorilnim strelom v zrak, kadar okoliščine to dopuščajo.
Pooblaščena uradna oseba, ki uporabi strelno orožje, da bi preprečila beg osebi v primerih pod 2) in 3) iz 16. točke tega navodila, mora poskušati bežečo osebo onesposobiti za beg s streljanjem v noge.
Kadar beži zalotena oseba proti skupini občanov in je nevarnost, da bi bil lahko zadet kdo izmed njih, pooblaščena uradna oseba ne sme streljati.
Ce beži oseba, zoper katero se sme uporabiti strelno orožje, proti državni meji, sme pooblaščena oseba streljati le tako, da izstrelek ne preleti državne meje.
IX.	POROČANJE O UPORABI PRISILNIH SREDSTEV
18.	O vsaki uporabi prisilnega sredstva, razen o, uporabi fizične sile, mora pooblaščena uradna oseba napisati poročilo in ga izročiti neposrednemu starešini.
O uporabi fizične sile mora pooblaščena uradna oseba poročati v poročilu o opravljenem delu in nalogah, posebno poročilo pa mora napisati, če je posledica uporabe kakršnakoli telesna poškodba, če je bila uporabljena množično ali če je bila uporabljena proti vojaški osebi ali tujcu.
Pooblaščena uradna oseba v poročilu navede, katero prisilno sredstvo je uporabila, proti komu in iz kakšnih razlogov ter druge okoliščine, pomembne za oceno upravičenosti in primernosti uporabe prisilnega sredstva.
Neposredni starešina mora vsako poročild o uporabi prisilnega sredstva preveriti in oceniti, ali je bilo prjsilno sredstvo uporabljeno v mejah zakonitih pooblastil in v skladu s tem navodilom, ter v primerih. ki so posebej določeni, poslati poročilo z mnenjem o upravičenosti oziroma neupravičenosli®pristojni upravi za notranje zadeve oziroma drugi temeljni organizacijski enoti Republiškega sekretariata za notranje zadeye.
V primeru, ko se uporabi strelno orožje ali se s prisilnim sredstvom prizadenejo komu hude telesne poškodbe ali povzroči smrt in ko se uporabi prisilno sredstvo proti večji skupini ljudi, mora predstojnik
temeljne organizacijske enote, v kateri dela pooblaščena uradna oseba, ki je uporabila prisilno sredstvo, določiti tričlansko komisijo, ki razišče okoliščine uporabe prisilnega sredstva, sestavi zapisnik in da mnenje o tem, ali je bilo prisilno sredstvo upravičeno in pravilno uporabljeno.
19.	Za nezakonito uporabo prisilnega sredstva je pooblaščena uradna oseba odgovorna disciplln*ko, odškodninsko in kazensko.
Uvedba disciplinskega postopka zaradi nezakonite uporabe prisilnega sredstva predlaga predstojnik pooblaščene uradne osebe, ki je prisilno sredstvo nezakonito uporabila.
X.	KONČNE DOLOČBE
20.	Z dnem, ko začne veljati to navodilo, preneha veljati navodilo o uporabi prisilnih sredstev (Uradni list SRS, št. 8/75).
21.	To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 10-S-22/40-A-6/80
Ljubljana, dne 31. julija 1981.
Republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl 1. r.
1347.
Na podlagi 94. člena zakona o stanovanjskem gospodarstva (Uradni list SRS, št. 3-220/81) izdaja Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora
PRAVILNIK
o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja
1.	člen
Ta pravilnik določa merila in način za ugotavljanje vrednosti stanovanj, poslovnih prostorov v stanovanjski hiši ter stanovanjskih hiš in sistem točkovanja.
Vrednosti iz prejšnjega odstavka se ugotavljajo za stanovanje v zapisniku z obrazcema VS-1 in VS-2 ter tabelama 1 in 2, za poslovne prostore v zapisniku z obrazcema VP-1 in VP-2 ter tabelo 3 ter za stanovanjsko hišo v zapisniku z obrazcema HS-1 in SP-1.
Obrazci in tabele iz prejšnjega odstavka so sestavni del tega pravilnika in so objavljeni skupaj z njim.	’
2.	člen
Vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora se ugotovi tako, da se seštevek točk, s katerimi so ovrednoteni kakovost konstrukcije glede na čas izgradnje objekta, vrsta ih'kakovost stavbnega pohištva, vrsta in kakovost obdelave talnih in stenskih površin, vrsta in kakovost opremljenosti stanovanja oziroma poslovnega prostora z instalacijskimi napravami, vrsta in možnost rabe skupnih prostorov stavbe, kakovost toplotne in zvočne zaščite ter negativni vplivi na rabo stanovanja oziroma poslovnega prostora, pomnoži t vrednostjo točke in skupno uporabno tlorisno površino
stanovanja oziroma poslovnega prostora. Tako izračunana vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora se nato pomnoži s korekcijskim faktorjem fs (tabela 2) oziroma korekcijskim faktorjem fr (postavka E, obrazec VP-2).
Vrednosti stanovanj oziroma poslovnih prostorov se ugotovijo po naslednjem obrazcu:
Vst = št. tč. vt. X p X fs oz. fr, kjer pomeni:
Vst = vrednost stanovanja (poslovnega prostora) št. tč. = število točk, vt = vrednost točke, p ■= uporabna površina stanovanja,
fs «= korekcijski faktor za popravek končne vrednosti stanovanja zaradi vpliva velikosti stanovanja (tabela 2, zapisnika o ugotovitvi vrednosti stanovanj)
fr = korekcijski faktor za popravek končne vrednosti poslovnega prostora glede na razpon nosilnih elementov (kostrukcije).
3.	člen
Vrednost točke iz drugega člena tega pravilnika se določi po postopku kot je predpisan v prvem odstavku 90. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu po obrazcu:
kjer pomeni:
Vt = vrednost točke
Pc = poprečna cena kvadratnega metra novozgrajenih stanovanj v družbeni lastnini v občini,
Pšt = poprečno število'točk novozgrajenih stanovanj v družbeni lastnini v občini. _
4.	člen
Povprečna cena kvadratnega metra novozgrajenih stanovanj v družbeni lastnini v občini se določi po postopku kot je predpisan v drugem in tretjem odstavku 90. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu po obrazcu:
kjer pomeni:
Pc = povprečna cena kvadratnega metra novozgrajenih stanovanj v družbeni lastnini v občini,
Gv = seštevek vrednosti novozgrajenih stanovanj v družbeni lastnini v občini v določenem letu, pri čemer so iz te vrednosti izločeni oprema stanovanj ter stroški komunalne in druge opreme zemljišč ter drugi stroški v skladu z veljavnim družbenim dogovorom o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/78).
P = površina novozgrajenih stanovanj v družbeni lastnini v občini.
5.	člen
Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se seštejejo vrednosti vseh stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjski hiši.
6.	člen
Zapisnik o ugotovitvi vrednosti stanovanja oziroma poslovnega prostora se izdela v treh izvodih, od katerih prejme en izvod imetnik stanovanjske pravice oziroma lastnik stanovanja, lastnik oziroma najemnik poslovnega prostora, en izvod delovna skupnost stanovanjske skupnosti in en izvod hišni svet.
Zapisnik o ugotovitvi vrednosti stanovanjske hiše se izdela v treh izvodih, od katerih prejmejo po en izvod hišni svet, delovna skupnost stanovanjske skupnosti in organizacija združenega dela, ki opravlja dela in opravila v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjsko hišo.
7.	člen
Točkovanje stanovanja in poslovnih prostorov v stanovanjski hiši v družbeni lastnini in stanovanj v lasti občanov kot posameznih delov stanovanjske hiše v družbeni lastnini lahko opravljajo le osebe, ki jih za to posebej pooblasti pristojni organ stanovanjske skupnosti.
8.	člen
Delovna skupnost stanovanjske skupnosti oziroma organizacija združenega dela, ki jo pooblasti stanovanjska skupnost za ugotavljanje vrednosti stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah in stanovanjskih hiš, obvesti imetnike stanovanjske pravice, lastnike stanovanj, lastnike oziroma najemnike poslovnih prostorov in hišne svete o dnevu in o času ugotavljanja vrednosti stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjski hiši.
9.	člen
Imetnik stanovanjske pravice, lastnik stanovanja, lastnik oziroma najemnik poslovnega prostora in zastopnik hišnega sveta sodeluje pri ugotavljanju 'vrednosti stanovanj oziroma poslovnih prostorov ter stanovanjske hiše.
10.	člen
Zainteresirane osebe lahko dajo pripombe na zapisnik, ki jih mora točkovalec vključiti v zapisnik. Pripombe, ki niso v zvezi z ugotavljanjem vrednosti stanovanja oziroma poslovnega prostora ' oziroma vrednosti stanovanjske hiše, se ne vpisujejo v zapisnik. ■
11.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-88/79-1
Ljubljana, dne 16. julija 1981.	*
Predsednica
(	Republiškega komiteja za
varstvo okolja in urejanje prostora
Marija Zupančič-Vičar, dipl. inž. gr. 1. r. •
I. SPLOŠNI PODATKI
ZAPISNIK
o ugotovitvi vrednosti stanovanja
Obrazec VS-1
Občina:	lili	Leto gradnje	lili
Naselje:	lili	Lega stanovanja	lili
Ulica, hišna št.:	lili	Štev. stanovanji	lili
Lastništvo:	i 1	1	1	Vrsta stanovanja	lili
IMETNIKA
Priimek in ime nosilca stanovanjske pravice	St. stan. pogodb.	St. pov. II (a + b) m*	Pom. pr. Ilc-m'
1			
2 1			
II. STANOVANJSKI PROSTORI
a	Sobe in kabineti	Dolžina	Širina	Površ.	m'
1					
2					
3	‘				
4	• t	,	•				
5					/
6					
7					
a Skupaj 1—7				1 1	1
					
b	Tehnični prostori				
8	Kuhinja				
9	Shramba				
10	Kopalnica	’			
11	WC y stanovanju				
12	Predsoba	V			
	Drugo				
13					
b Skupaj 8—IS				1 , ■'	1
I a + b skupaj 1—13
c Pomožni prostori			Faktor			
14	Balkon, odprta terasa			0,25		
15	Loža			0,75		
16	Terasa - pokrita			0,50		
17	Klet oz. drvar, v zid. obj.			0,50		, ' •
18 19	Drvarnica - lesena			0,25		
	Garaža v hiši			0,75		
20	WC - skupni			0,50		
	Diu^u nefunkc. prost.			0,50		
c skupaj 14—20	1 I 1	1	1		
		
	j II. skupaj 1—20	1 t i 1 i 1
		
j Pripombe:	>				 	1
Obrazec VS-2
TOČKOVANJE
A. STAVBA I. KONSTRUKCIJA
| Leto gradnje		št. tč.		
1				
2	Leto prenove			
II. OKNA —'VRATA
a	Klasična obrtniška izvedba			
b	Tipska serijska izvedba			
C	Izvenserijska izvedba			
d	Lesene ali plastične rolete			3
e	Zasteklitev			2
f	Okenske police iz naravnega kamna			4
j II. skupaj				
III. PODI — TLAKI
	Opis	Prostori						
		stan.		tehn.		pomož.		
a	Betonski ali teraco							
b	Navadni les., ladijski, vinaz							
C	Parket - lamel, bukov, itison							
d	Parket - klasičen							
e	Keramični							
i	Naravni kamen							
	J III. skupaj				i i			
IV.	STENE							
a	Apno - kreda		3		2			i
b	Jupol - nepralne tapete		4		2			i
C	Sinkolit - pralne tapete		6		3			i
d	Keramika, les - obloga do 2 m	(	3		2			i
e	Keramika, les - obloga i nad 2,1 m		5		3			2
j_	Dodatna izolacija							8
s	Trajna obdelava fasade							6
_____'	JIV. skupaj
fskupaj A (I + II + III + IV)
D. ODBITNE TOČKE
1	Kletno ali podpritlično stanovanje			2	0
2	Pritlično ali podstrešno stanovanje			1	0
3	Stalno moteno stanovanje				6
4	Višina sob	a	do 2,30 m		5
		b	nad '2,30 m		8
	Nepraktič- nost	a	odd voj eni prostori	1	0
5		b	prehodne spalnice		6
		C	vhod v stan. skozi kuhinjo		5
6	Vlaga	a	delna		0
		b	pretežna	1	0
	Osončenje	a	delno je		4
		b	pretežno ni		8
8	Prekomern	hrup			5
^9^P:ck ome rn c		onesnažen zrak			5
I Skupaj D
mz$r™'r7rc - d '
B. INSTALACIJE
		a	v hiši		9‘
1	Vodovod	b	v stanovanju	1	2
		C	mrzla + topla voda	2	6
2		a	za razsvetljavo		9
		b	za razsvet. + gosp. stroji	1	9
		a	instalacije	1	5
3	Ogrevanje	b	toplovodna postaja	1	8
		C	kotlarna	2	5
		d	etažno	4	0
.4	Plinske instalacije v stanovanju				6
	Dvigalo	a	osebno	1	5
		b	tovorno		9
6	Skupna TV antena				1
7	Telefonski priključek v stanovanju				1
8	Domofon				3
		a	prezračevanje - umetno		4
9	Drugo	b			2
		C	■		2
		Skupaj B	| j			
C. PROSTORI SKUPNE RABE
	Pralnica	a	nemehanizirana		3
		b	mehanizirana		5
	Sušilnica	a	nemehanizirana		3
		b	mehanizirana		4
3	Soba za hišni svet				2
4	Kolesarnica				3
		a	zaklonišče v hiši		3
	Drugo	b	soba za svobodno aktiv.		2
		C	atrij pri stanovanju		6
		d			
	Dostop	a	asfalt ali tlakovano		2
		b	urejeno parkiranje		4
		Skupaj C	|			
| Skupaj A + B + C ‘	,					
Pripombe
'	• -	
Imetnik stan. pravice:		
Za hišni svet:"		
Obdelal:		
Datum:
IZRAČUN VREDNOSTI STANOVANJA IN STANARINE
	Štev.točk A + B + + C - D			
Stan. prost.				
Vst.K
12 X 100
Vrednost točke din
Vrednost i m’ din
X
Uporabna površino m!				
				
X
Vpliv vel. stan. (pr)				
				
Vrednost stanovanja v (Vst)					din		
l							
Stm = mesečna stanarina K = letna stopnja stanarine
Tabela 1
TABELA ZA UGOTAVLJANJE TOČK POSTAVK I, II, III PRI OBRAZCU VS-2
Leto dograditve prenove
Element
I. KONSTRUKCIJA
II. OKNA — VRATA
a	Klasična obrtniška	15	16	17	19	21	24	25	26	27	29	30	32
b	Tipska — serijska	19	20	22	24	26	28	30	33	35	37	38	40
C	Izvenserijska	28	30	33	36	39	43	46	49	52	55	57	60 I
III. PODI — TLAKI
		sobe, kab.	4	4'	5	5	6	6	6	7	7	8	8	8
a	Beton teraco	teh. prost.	2	2	2	3	3	3	3	3	4	4	4	4
		pom. prost.	1	1	1	1	1	2	2	2	2	2	2	2
	lesen, ladijski,	s. k.	7	7	8	9	10	11	12	13	13	14	14	15
b		t. pr.	3	4	4	4	5	5	6	6	7	7	7	7
	vinaz	P- pr.	1	1	1	1	1	2	2	2	2	2	2	2
	Lamel. park. bukov park.	s. k.	9	9	10	10	11	12	13	14	15	15	16	18
C		t. pr.	4	4	5	5	6	6	6	7	7	8	8	8
	itison	p. pr.	2	2	2	2	3	3	3	3	4	4	4	4
	Klasični parket	s. k.	12	13	14	15	16	17	18	^20	21	22	23	24
d		t. pr.	6	6	7	7	8	9	9	10	10	11	12	13
	hrastov	p. pr.	8	3	3	3	4	4	4	5	5	5	5	5
		s. k.	6	6	7	7	8	9	9	10	10	11	12	13
e	Keramika	t. pr.	3	3	3	3	4	4	4 '	5	5	5	5	5
		p. pr.	2	2	2	2	3	3	3	3	. 4	4	4	4
		s. k.	8	9	9	10	11	12	13	14	15	15	16	17
i	Naravni kamen	t. pr.	4	4	5	5	. 6	6	6	7	7	8	8	8
		p. pr.	1	2	2	2	2	3	3	3	3	3	3	3
Tabela 2	|
KOREKCIJSKI FAKTORJI ZA POPRAVEK KONČNE VREDNOSTI STANOVANJ
Vrsta stanovanj	Šifra	Faktor (fs)
Garsonjera ali soba	01 ali 1	1,057
Enosobno stanovanje	001	1,024
Enosobno stanovanje s kabinetom	0011	. 1,006
Dvosobno stanovanje	002	1,000
Dvosobno stanovanje s kabinetom	0021	0,981
Trisobno stanovanje	003	0,966
Trisobno stanovanje s kabinetom	0031	0,955
Štirisobno stanovanje in več	004	0,950
Datum:	Obdelal:	Lastnik stanovanja:
Imetnik stanovanjske pravice:
Obrazec VP-1
ZAPISNIK
o ugotovitvi vrednosti poslovnega prostora
I. SPLOŠNI PODATKI
Krajevna skupnost	lili	Leto gradnje	1 1 1 1 1
Naselje	lili'	Lega posl. prost.	1 1 1 1 1
Ulica, hiša št.	lili	Dejavnost	1 1 1 1 1
Lastnik	lili	Lokacij a-cona	1 1 1 1 1
Uporabnik		St. pogodbe	Posl. pov. (a + b) m2	Pom. pr. c m*
1 2				
				
II. POSLOVNI PROSTORI
a Prodajal., pisarne, del.	j	Dolžina	|	Širina							Površina m2	
1					•		j	j	I-	
2 3							1 1 1	i
								i
4 5								i
							1 1 1	i
6							1 1 1	r
7								i
a	Skupaj 1—7 -	/						r i i	i
b Tehnični prostori			|				i i i	i
8 9 10 11 12 13 14	Skladišče - priročno						i i i	i
	Kuhinja						i i i	i
	Shramba						i i i	i
	WC v poslov, prost.						i i i	i
	Kopalnica						i i i		j_ l
	Izložba						i i i	
	Drugo	a					i i i	l
		b					i i i	i
			a + b skupaj 1—14					
c Pomožni prostori						Faktor	i i i	i
15	Balkon, odprta terasa, vrt					0,25	i i i	i
16 17	Terasa pokrita					0,50	i i i	
	Klet v zidan, objektu					0,50	i i i	l
18 19	Drvarnica - lesena					0,30	i i i	i
	Garaža v hiši					0,75	i i i	1
20	Skupni WC					0,50 0,50	i i i	i
21	Drug0	nefunkcion. prostori						i i i	i
						0,30	i i i	i
			II. Skupaj 1—21	lil					l
| Pripombe:
Obrazec VP-2
TOČKOVANJE
A STAVBA I. KONSTRUKCIJA
j Leto graditve		St, tč.		
1 2				
	Leto prenove			
II. OKNA, IZLOŽBE, VRATA
a	Klasične obrtniške izvedbe			
b	Tipske serijske izvedbe			
C	Izvenserijske izvedbe			
d	Lesene ali plastične rolete			3.
e	.Trojna zasteklitev			2
f	Okenske police iz naravnega kamna			4
	| II Skupaj			
m.	PODI — TLAKI			
	Opis			
a	Betonski ali teraco			
b	Navadni les, ladijski, vinaz, guma			
C	Lamelni, bukov parket, itison, keramika			
d	Hrastov parket ali naravni kamen			
j III skupaj				
IV. STENE
a	Apno - kreda			3
b	Jupol - nepralne tapete			6
C	Sinkolit - pralne tapete			9
d	Keramika do 2 m	'		1	2
e	Keramika nad 2 m		1	8
i	Dodatna izolacija			5
g	Trajna obdelava fasade			4
j IV skupaj				
|. Skupaj A (1 + II + III + IV)				
E. KOREKCIJSKI FAKTOR (fr)
Razpon. konst. m Višina m	do 6	6—8	8—10	10—12	nad 12
do 3	1,00	1,06	1,12	1,18	1,24
3—4	1,16	1,22	1,28	1,34	1,40
4—5	1,34	1,40	1,46	1,52	1,58
5—8	1,67	1,73	1,79	1,85	1,97
nad 6	1,84	1,90	1,96	2,02	2,08
B. INSTALACIJE
		a	v hiši		9
1	Vodovod	b	v lokalu	1	6
		C	mrzla + topla	2	6
	Elektrika	a	za razsvetljavo	1	3
2		b	za razsvetljavo + stroji '	2	3
		a	instalacije	1	5
	Ogrevanje	b	toplotna postaja	1	8
3		C	kotlovnica	2	5
		d	etažno	4	0
4	Plinske instalacije v lokalu				6
	Dvigalo	a	osebno	1	5
		b	tovorno	1	5
6	Skupinska	TV	antena		1
7	Telefonski priključek				2
8	Domofon				2
		a	prezračevanje - umetno		4
9	Drugo	b			
		C			
		Skupaj B	t||			
C. PROSTOR SKUPNE RABE
1	Soba za hišni svet				2
2	Stopnišče				3
3	Hodniki				2
4	Zaklonišče				3
5	Dostop asfaltiran ali tlakovan				4
6	Urejeno parkirišče				6
	Drugo	a			
7		b			
		Skupaj C			
D. ODBITNE TOČKE
1	Kletno ali podpritlično			1	2
2	Podstrešno		1		6
	Vlaga ,	a	Delna t		5
3		b	Pretežna	1	0
	Svetloba	a	Delna		5
4		b	Ni dnevne	I	0
		Skupaj D ■	j			
| Skupaj A + B + C			-D 1		
Pripomba:
__________________________ZIZJ
IZRAČUN VREDNOSTI POSLOVNEGA PROSTORA IN NAJEMNINE
Stcv. točk
Vrednost točke din
Vrednost m* v din
Uporabna površina m*
Vpliv velikosti fr
Vrednost poslov, prost, v din
Nm
Vp.K 12.100
Nra mesečna najemnina K — letna stopnja najemnine
Tabela a
TABELA ZA UGOTOVITEV TOČK POSTAVK I, II, III PRI OBRAZCU VP - 2
Leto graditve prenove Element	Do 1880	1881—1890	1891—1900	1901—1910	1911—1920	1921—:1930	1931—1946	j	1941—1950	1951—1960	1961—1970	O co ffi r-i S	1981 in dalje j
I. Konstrukcija	59 v	62	69	75	82	88	95	103	108	114 | 118		124
II. Okna — izložbe —r vrata
&	Klasična obrtniška fevedba	24	25	26	27	29	30	32
b	Tipska — serijska izvedba	28	80	93	35	37	38	40
C	Izvenserijska izvedba	43	46	49	52	55	57	60
III. Podi — tlaki
	L		Pisarne	10	11	12	14	14	14	15 .
1	Beton - teraco	b	Prodajalne	13	14	15	16	16	17	18
		C	Skladišča	14	15	16	17	18	19	20
2	Lesen, ladijski, vinaz, guma			17	18	20	21	22	23	24 '
3	Lamelni - bukov parket, itison, keramika			20	22	23	25	26	27	29
4	Hrastov parket, naravni kamen			30	32	34	37	99	40	42
SITUACIJSKI PRIKAZ . POSLOVNEGA PROSTORA V HlSl ALI TLORIS
Merilo 1 :___
Lastnik:
- Datum:	Obdelal:	Za hižnl svet:	Najemnik:
Obrazec HS-1
*
ZAPISNIK
o ugotovitvi vrednosti stanovanjske hiše
I. SPLOŠNI PODATKI				
1	Občina:		Leto gradnje	1 1 1
2	Krajevna skupnost:		Število etaž	1 1 1
3	Naselje:		Število stanovanj	1 1 1
4	Ulica in hišna št.:		Štev. etažnih last.	1 1 1
5	Lastništvo		Štev. poslovnih prost.	1 1 1

II. STANOVANJA			Last	Površina v m2		Vrednost v din		Delež v •/•	
		1	2	3		4		5	
1	.			MII	1	1 1 M 1 M 1	1	1 1	i
-2				MM	1	M M 1 MU	1	1 1	i
3				1 M 1	1	M 1 M 1 M	1	1 1	i
4				MII	1	M M M M	1	1 1	i
5				1 M 1	1	1 1 M M 1 1		1 1	i
6				MM	1	1 M M M 1	1	1 1	i
7				MM	1	lir M M 1	1	1 1	i
8				MM	1	M M M M	1	-LL	1
lili
I MIMI
I I M
| Stanovanja skupaj
III. POSLOVNI PROSTORI					1			
1 2			MM	1	M M M M	1	1 1	1
			1 M 1	1	M M M 1 1	1	1 1	1
3			MM	1	M 1 M 1 M	|	| 1	|
M I I M M M I M M I I I I I |
M I I
MM
I I M M I I I I
j Poslovni prostori skupaj
| IV. PROSTORI SKUPNE RABE
J V. SKUPAJ HIŠA
OBRAZEC SP-1
PODATKI O SKUPNIH PROSTORIH HIŠE
Opis prostora		Položaj v hiši	Dolžina vm	Širina vm	Površina v m*
I	Pralnica				
2	Sušilnica				
3	Kolesarnica				
4	Soba za hišni svet				
5	Soba za svobodne dejavnosti				
6	Zaklonišče				
7	Hodniki				
8	Stopnišča				
9	Kotlovnica — vsi prostori				
10	Za civilno zaščito				
11	Za smeti				
12	Za čistila				
13	Drugo	•			
		1	!		
I Skupaj					
Pripombe:
Datum:	Obđelal:	Hišni svat:
1348.
Na podlagi 56. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/1981) izdaja Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora
ENOTNO METODOLOGIJO za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji
I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen
Z enotno metodologijo za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu
metodologija) se skladno z določbami zakona o stanovanjskem gospodarstvu določajo enotna merila in postopek za izračun osnov za oblikovanje stanarine v občini — mestu ter način evidentiranja stanarine.
2.	člen
Metodologija določa:
—	izhodišča za izračun osnov za oblikovanje stanarine
—	postopek za izračun vrednosti vseh stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini v občini — mestu z upoštevanjem starostne strukture stanovanjskih hiš
—	merila in normative za določanje stanarine
—	postopek izračuna stanarine v občini — mestu
—	določanje stanarine v prehodnem obdobju
—	postopek evidentiranja stanarin v SR Sloveniji
—	končne določbe.
3.	člen
Poleg določb zakona o stanovanjskem gospodarstvu je pri določanju stanarine potrebno upoštevati še naslednje predpise:
—	pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih normativih ter standardih za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 25-1349/81)
—	pravilnik o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Uradni iist SRS, št. 25-1347/81)
—	pravilnik o načinu ugotavljanja, izkazovanja in razporejanja rezultatov revalorizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 15-845/81).
4.	člen
Normativi in merila se v metodologiji določajo v odstotku od revalorizirane vrednosti stanovanja (hiše) tako, da je pri tem upoštevana starostna struktura stanovanja oziroma stanovanjske hiše v dobi trajanja 100 let.
II. IZHODIŠČA ZA IZRAČUN OSNOV ZA OBLIKOVANJE STANARINE
5.	člen
Temeljna osnova za izračun stanarine je vsakokratna vrednost stanovanja. Pri izračunavanju stanarine se upošteva tehnično in ekonomsko zastaranje stanovanja in stanovanjske hiše v dobi trajanja 100 let.
Merila in normativi za določanj e ,stanarine so opredeljeni po tipičnih objektih in po starostnih kategorijah hiš.
6.	člen
Višina stanarine v občini — mestu je odvisna:
—	od starostne strukture stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, '
—	od programa vzdrževanja, prenove in upravljanja ter funkcionalnih stroškov,
—	od strukture tipičnih (prevladujočih) vrst objektov,
—	od višine povprečne gradbene cene stanovanja v občini,
—	od splošne dogovorjene politike cen.
III.	POSTOPEK ZA IZRAČUN VREDNOSTI VSEH STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTNINI V OBČINI —MESTU Z UPOŠTEVANJEM STAROSTNE STRUKTURE STANOVANJSKIH HIŠ
7.	člen
Postopek za izračun vrednosti vseh stanovanj in stanovanjskih hiš obsega:
— razvrstitev hiš v starostne kategorije,
—	izračun vrednosti vseh stanovanj in stanovanjskih hiš,
—	vsakoletno revalorizacijo.
8.	člen
Starostne kategorije hiš so:
—	10 kategorij v roku dobe trajanja, upoštevaje intervale po 10 let.
—	1 kategorija za hiše nad 100 let starosti,
—	1 kategorija za hiše, ki so bile prenovljene.
Poleg tega ločimo v vsaki starostni kategoriji še:
—	hiše brez dvigal,
—	hiše z dvigali.
9.	člen
Osnovo za začetno razvrstitev stanovanjskih hiš v starostne kategorije predstavlja pretočkovanje stanovanj po pravilniku o merilih in načinu zagotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja. Najpozneje v obdobju vsakih 10 let se stanovanja ponovno pretočkujejo in razvrstijo v starostne kategorije.
10.	člen
Revalorizacija stanovanj in stanovanjskih hiš se opravi po pravilniku o načinu ugotavljanja, izkazovanja in razporejanja rezultatov revalorizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 15-845/81).
IV.	OSNOVE IN NORMATIVI ZA DOLOČANJE STANARINE
11.	člen
Pri oblikovanju stanarine se upoštevajo:
—	amortizacija stanovanj in stanovanjskih hiš,
—	minimalni normativi za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš,
—	normativi za upravljanje stanovanj in stanovanjskih hiš,
—	funkcionalni stroški opreme za civilno zaščito.
1. Osnove za določanje amortizacije
12.	člen
V skladu s 94. členom zakona o stanovanjskem gospodarstvu se obračuna amortizacija za vsa stanovanja oziroma stanovanjske hiše do starosti 100 let najmanj po stopnji 1% od revalorizirane vrednosti stanovanja oziroma stanovanjske hiše.
2.	Minimalni normativi za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš
13.	člen
Osnove za izračun minimalnih normativov za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš določa pravilnik o minimalnih tehničnih normativih ter standardih za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini.
14.	člen
Minimalni normativi za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš so oblikovani za dve tipični skupini objektov po starostni strukturi in sicer:
—	objekte brez dvigal, pri čemer je kot reprezentant izbran objekt P + 4,
—	objekte z dvigali, pri čemer je kot reprezentant izbran objekt P + 8.
Normativi v tabeli št. 1 upoštevajo:
—	pri objektih brez dvigal povprečni koeficient zastaranja objekta 0 ZO^ = 1,2744,
—	pri objektih z dvigali povprečni koeficient zastaranja objekta 0 ZOk — 1,2564,
—	v primerih, če je odstotek objektov z dvigali nesorazmerno velik, se izračuna ponderiran normativ vzdrževanja,
—	primer izračuna ponderiranega normativa za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš je v tabeli 3.
Minimalni normativ vzdrževanja znaša v normalni dobi trajanja 100 let pri:
—	objektih brez dvigal 181,243 o/o revalorizirane vrednosti,
—	objektih z dvigali 200,940 °/o revalorizirane vrednosti.
15.	člen
Pri minimalnih normativih vzdrževanja stanovanjskih hiš niso upoštevane dodatne naprave, kot so:
kotlarne, toplotne postaje in zaklonišča. Stroški vzdrževanja navedenih dodatnih naprav niso upoštevani v stanarini po tej metodologiji in j^h je potrebno obračunavati posebej.
3.	Normativi za upravljanje stanovanj in stanovanjskih hiš
16.	člen
Osnova za izračun povprečnih normativov stroškov upravljanja hiš in stanovanj so:
‘	— naloge in opravila za upravljanje stanovanj in
stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, ki so v prilogi »pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih normativih ter standardih za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini
—	normativ povprečno potrebnega časa za izvedbo posameznih nalog in opravil za eno stanovanje,
—	dejanski stroški upravljanja s hišami in stanovanji v občini — mestu
—	povprečne vrednosti stanovanjske enote v občini — mestu.
Pri izračunu normativov je upoštevano število stanovanj v občini — mestu ter struktura stroškov upravljanja.
17.	člen
Normativi upravljanja za posamezne obsege števila stanovanj so:
Obseg št. stan.	Normativ časa		Stroški upr. na 1 stan. letno	Povprečno število zaposlenih
	ur na 1 stanovanje letno j	število stanovanj na delavca letno	bazni Indeks	št. delavcev
1.000	7,99	250	100	4
2.500	7,15	278	89	S
5.000	6,66	313	85	16
7.500	6,25	341	78	22
10.000	6,00	357	75	28
12.500	6,00	367	73	34
15.000	6,00	375	72,5	40
Z upoštevanjem koeficienta zastaranja objekta so v tabeli 2 izračunani za iste obsege skladov stanovanjskih hiš normativi stroškov upravljanja za posamezne starostne kategorije hiš v starosti db 100 let.
18.	člen
Izračuni normativov po 16. in 17. členu predstav-. Ijajo gornjo mejo družbeno opravičenih stroškov upravljanja stanovanj in stanovanjskih hiš.
4.	Osnove za določanje funkcionalnih stroškov in stroškov opreme za civilno zaščito
19.	člen
Funkcionalne stroške in stroške opreme za civilno zaščito določi samoupravne stanovanjska skupnost in so sestavni del .stanarine, izražene v odstotku revalorizirane vrednosti stanovanja v občini — mestu.
20.	člen
Pri novih objektih znašajo poprečno:
-- funkcionalni stroški 0,093 Vo revalorizirane vrednosti
— stroški opreme za civilno zaščito 0,073 V« revalorizirane vrednosti.
Stroški so konstantni, ne glede na število hiš v družbeni lastnini.	<
Z upoštevanjem koeficienta zastaranja objekta (ZOk) znašajo povprečni funkcionalni stroški in stroški opreme za civilno zaščito pri posameznih starostnih kategorijah, izraženih v »/o revalorizirane vrednosti (RV):
Starostna kategorija hiš	Funkcionalni stroški	Stroški opreme za civilno zaščito	Skupaj
let	' V. RV	V.RV	•/.RV
0—10	0,0930	0,0730	0,1660
11—20	0,0947	0,0743	0,1690
21—30	0,0974	0,0765	0,1739
31—40	0,1014	0,0796	0,1810
41—50	0,1063	0,0835	0,1898
51—60	0,1124	0,0882	0,2006
61—70 '	0,1200	0,0942	0,2142
71—80	0,1295	0,1017	0,2312
81—90	0,1420	0,1115	0,2535
91—100	0,1583.	0,1243	0,2826
V POSTOPEK IZRAČUNA OSNOV ZA OBLIKOVANJE STANARINE V OBČINI '
— MESTU
21.	člen
Stanarina v občini — mestu mora zagotoviti stanovanjskemu gospodarstvu dohodke v višini, ki je potrebna za kritje družbeno opravičenih stroškov tako, da je zagotovljena enostavna reprodukcija stanovanj in stanovanjskih hiš.
Stanarino v občini — mestu določijo samoupravne stanovanjske skupnosti v skladu s to metodologijo in na osnovi dejanskih potreb s tem, da mora znašati najmanj 2,44 "/o revalorizirane vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš v občini — mestu.
22.	člen
Postopek izračuna stanarine v občini — mestu je razviden iz tabele 4 in je naslednji:
Najprej se vnesejo v tabelo izračunani normativi stroškov vzdrževanja in upravljanja, funkcionalni stroški in stroški opreme za civilno zaščito ter enotna stopnja amortizacije. Seštevek normativov opredeljuje stopnjo stanarine po posameznih starostnih kategorijah. Nato se vnesejo v tabelo podatki o revalorizirani vrednosti in sicer:
V] — revalorizirana vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš po stanju 1. 1. 1981. leta, ločeno za vse starostne kategorije od 0—100 let.
Vž — procentualni delež revalorizirane vrednosti posamezne starostne kategorije v skupni revalorizirani vrednosti.
V3 — revalorizirana vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj starih nad 100 let.
^ Vj = seštevek revalorizirane vrednosti stanovanj.
Nadaljnji postopek je naslednji:
A.	Izračuna se vrednost amortizacije za vse staT rostne kategorije, tako da se vsakokratno revalorizirano vrednost deli s 100.
B.	Izračuna se skupno letno vrednost amortizacije
stanovanj in stanovanjskih hiš do 100 let starosti (seštevek).	x
C.	Izračunajo se stroški vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš po posameznih starostnih kategorijah, tako da se pripadajoča revalorizirana vrednost pomnoži z normativom in deli s 100.
D.	Izračuna se skupna letna vrednost stroškov vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš.
E.	, F. Letni stroški upravljanja se izračunajo po postopku kot stroški vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš.
C., D. na podlagi 17. člena te metodologije in tabele 2.
G., H. Letni funkcionalni stroški in stroški opreme za civilno zaščito se izračunajo po postopku kot stroški združevanja stanovanj in stanovanjskih hiš (C., D.) na podlagi 20. člena te metodologije.
I.	Za vse starostne kategorije se izračuna seštevek letnih normiranih stroškov po A + C + E + G alineji tega odstavka.
J.	Enako se izračuna seštevek letnih skupnih stroškov za posamezne skupine po B + D + F + H alineji tega odstavka. Pri tem se izvrši še kontrola pravilnosti izračuna; seštevek vrednosti (I) za vse starostne kategorije mora biti enak vrednosti (J).
K.	Ce se dobljeno (prekontrolirano) vrednost (J) deli s skupno revalorizirano poprečno vrednostjo hiš do 100 let starosti, se dobi povprečna oziroma enotna stopnja stanarine,
L.	V koloni (4) se izračuna letno vrednost stanarine (po enotni stopnji). Seštevek mora biti enak seštevku v koloni (6), oziroma vrednosti (J).
M.	Letno vrednost stanarine za stanovanja in stanovanjske hiše stare nad 100 let, se izračuna z upoštevanjem njihove revalorizirane vrednosti (V3) ter enotne stopnje stanarine. Primer izračuna stanarine v občini — mestu je izdelan v tabeli 5.
VI. DOLOČANJE STANARINE V PREHODNEM OBDOBJU DO LETA 1985
23.	člen
Pri določanju stanarine v prehodnem obdobju, je treba upoštevati skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti:
—	da mora znašati stopnja amortizacije v obdobju 1981—1984 najmanj 0,60% revalorizirane vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš,
—	da je treba zmanjšati stopnjo, določeno po tej metodologiji za vzdrževanje in ostale elemente stanarine tako, da stopnja stanarine, to je (%) revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v določenem letu ne preseže okvirov, določenih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti.
VII. POSTOPEK EVIDENTIRANJA STANARIN V SR SLOVENIJI
24.	člen
S 1. januarjem 1982 se uvaja enotno evidentiranje stanarin v SR Sloveniji.
25.	člen
Samoupravne stanovanjske skupnosti vodijo evidenco o stanarinah in vsako leto do 28. februarja izdelajo zbirni pregled stanarine v občini za preteklo leto. Obrazec za izdelavo zbirnega pregleda stanarine je v prilogi 6.
26.	člen
Samoupravne stanovanjske skupnosti dostavijo najkasneje do 31. marca zbirne preglede stanarine za preteklo leto Republiškemu komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora ter Zvezi stanovanjskih skupnosti SR Slovenije, ki izdela zbirni pregled stanarine za SR Slovenijo najpozneje do 30. aprila vsako leto.
•
VIII. KONČNI DOLOČBI *	27. člen
Tabeie 1, 2, 3, 4, 5 in 6 so sestavni del te metodologije in so objavljene skupaj z njo.
'■	i
28. člen
Ta metodologija se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-88/79-3
Ljubljana, dne 16. julija 1981.
Predsednica
Republiškega komiteja	,
za varstvo okolja
in urejanje prostora
Marija Zupančič-Vičar, dipl. inž. gr. l.r.

Tabela 1
	Skupaj			Razdelitev		•/o vzdrževanja po		desetletjih			
Vzdrževanje stanov, hiš	V °/o	0—10	11—20	21—30	31—40	41—50	51—«0 |	61—70	71—80	81—90	| 91—100
	RSV			Normativi vzdrževanja letno				v •/• R\			
											
Koeficient zastar. obj. ZOb		1,0000	1,0179	1,0475	1,0902	1,1432	1,2086	1,2906	1,3930	1,5269	1,7021
OBJEKTI BREZ DVIGAL											
Velika popravila	(1,2784) 161,955	0,4430	0,6504	1,0873	1,5176	2,2224	2,0184	1,9798	1,0475	2,7423	2,4868
Mala popravila	(1,242) 19,288	0,1553	0,1581	0,1627	0,1693	0,1776	0,1877	0,2004	0,2163	0,2371	0,2643
Vzdrževanje skupaj	(1,2744) 181,243	0,5983	0,8085	1,2500	1,6869	2,4000	2,2061	2,1802	1,2638	2,9794	2,7511
-				OBJEKTI Z DVIGALI							
Velika popravila	(1,2583) 177,652	0,4280	0,4357	1,7200	0,9834	3,2764	2,4377	2,4457	0,8665	4,1471	1,0247
Mala popravila	(1,242) 23,288	0,1875	0,1908	0,1964	0,2044	0,2144	0,2266	0,2420	0,2612	0,2863	0,3191
Vzdrževanje skupaj -	(1,2564) 200,940	0,6155	0,6265	1,9164	1,1878	3,4908	2,6643	2,6877	2,1277	4,4334	1,3438
Tabela 2
NORMATIVI STROŠKOV UPRAVLJANJA STANOVANJSKIH HlS IN STANOVANJ V ODVISNOSTI OD '	•______________ODSTOTKOV REVALORIZIRANE VREDNOSTI ("/o RV)	________________
Kategorija hiš po starosti	Koeficient zastaranja objektov			Povprečna vrednost stanovanja v					občini — mestu v		din		
			300.000*				500.000*				700.000*		
let	<zow>				Obseg	v številu stanovanj v			občini —	mestu			
Od—do		1.000 stan.	5.000 stan.	10.000 stan.	15.000 stan.	1.000 stan.	5.000 stan.	10.000 stan.	15.000 stan.	1.000 stan.	5.000 stan.	10.000 stan.	15.000 stan.
0—10	1,00	0,43	0,39	0,38	0,38	0,41	0,28	0,24	0,23	0,40	0,26	0,20	0,18
11—20	1,02	0,44	0,40	0,39	0,39	0,42	0,29	0,24	0,23	0,41	0,27	0,20	0,18
21—30	.1,05	0,45	0,41	0,40	0,40	0,43	0,29	0,25	0,23	0,42	0,27	0,21	0,19
31—40	1,09	0,47	0,43	0,41	0,41	0,45	0,31	0,26	0,25	0,44	0,28	0,22	0,20
41—50	1,14	0,49	0,44	0,43	0,43	0,48	0,32	0,27	0,26	0,46	0,30	0,23	0,21
51—60	1,21	0,52	0,47	0,46	0,46	0,50	0,34 ■	0,29	0,28	0,48	0,31	0,24	0,22
61—70	1,29	0,55	0,50	0,49	0,49	0,53	0,36	0,31	0,30	0,52	0,34	0,26	0,23
71—80	1,39	0,60	0,54	0,53	0,53	0,57	0,39	0,33	0,32	0,56	0,36	0,28	0,25
81—90	1,53	0,66	0,60	0,58	0,58	0,63	0,43	0,37	0,35	0,61	0,40	0,31	0,28
91—100	1,70	0,73	0,66	0,65	0,65	0,70	0,48	0,41	0,39	0,68	0,44	0,34	0,31
Povprečni ZOk	1,24	0,53	0,48	0,47	0,47	0,51	0,35	0,30	0,29	0,50	0,32	0,25	0,22
Opomba: Normative za ostale povprečne vrednosti stanovanja in obsega stanovanj v občini — mestu se izračunajo z interpolacijami navedenih normativov
* Povprečna vrednost stanovanja v občini — mestu se bo na podlagi rezultata točkovnega sistema spremenila v povprečno število točk na stanovanje.
\	\	Tabela 3
IZRAČUN PONDERIRANEGA NORMATIVA ZA VZDRŽEVANJE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HlS
Starost hiš	Struktura A		Izračun na osnovi tabel 7#61-a In 7,61-b	Ponde- rirani norma- tivi	Struktura B		Izračun na osnovi tabel 7,61-a in 7,61-b	Ponde- rirani norma- tiv
	objekti brez dvigal	objekti S dvigali						
	•/.	V.	•/« RSV	•/•RSV		•/.	•/• RSV	•/• RVS
0—10	50	50	0,50 X 0,5983 + 0,50 X 0,6155	0,6069	60	40	0,6 X 0,5983 + 0,4 X 0,6155	0,60518
11—20	70	30	0,70 X 0,8085 + 0,30 X 0,6265	0,7539	80	20	0,8 X 0,8085 + 0,2 X 0,6265	0,7721
21—30	90	10	0,90 X 1,2500 + 0,10 X 1,9164	1,3166	95	5	0,95 X 1,2500 + 0,05 X 1,9164	1,28332
						i 1		
Tabela 4
POSTOPEK IZRAČUNA OSNOV ZA OBLIKOVANJE STANARINE V OBČINI — MESTU Obseg stanovanj je 15.000 enot, s povprečno vrednostjo stanovanja 500.000 din — objekti brez dvigal
Kat. hiš po starosti	Revalorizirana vrednost RV		Stanarina			Elementi stanarine							
			Stroški po enotni stopnji v •/• RV	Normirani skupni stroški		amortizacija		vzdrževanje		upravljanje		funk. s + CZ	
	stanje 1.1.1981	udel.											
				RV	vrednost	RV	vred- nost	RV	vred- nost	RV	vred- nost	RV	vred- nost
let	000 din		000 din	•/•	000 din	•/.	000 din	•/.	000 din	v.	000 din	•/.	000 din
1	•ž	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14
0—10	Vi	v*	L	1,9943	I=A+C+E+G	1,0000	A	0,5983	c	0,2300	E	0,1660	G
11—20				2,2055		1,0000		0,8085		0,2300		0,1670	
21—30				2,6539		1,0000		1,2500		0,2300		0,1739	
31—40				3,1179		1,0000		1,6869		0,2500		0,1810	
41—50				3,8498		1,0000		2,4000		0,2600		0,1898	
51—60				3,6867		1,0000		2,2061		0,2800		0,2006	
61—70				3,6944		1,0000		2,1802		0,3000		0,2142	
71—80				2,8150		1,0000		1,2638		0,3200		0,2312	
81—90				4,5829		1,0000		2,9794		0,3500		0,2535	
91—100				4,4236		1,0000		2,7511		0,3900		0,2825	
21		100	J	K	J=B+D+F+H		B		D		F		H
> 100	Vs		M			—		N		min 0,6000	—	min 0,2500	
22													
J
K =------= min. enotna stopnja; L = Vj . K; M = V3 . K; N = K — (0,60 + 0,25)
21 Vt
Kontrola: seštevek vrednosti I od 0—100 let mora biti enak seštevku J 2’J)
PRIMER IZRAČUNA STANARINE V OBČINI — MESTU	Tabela 5
Obseg stanovanj je 15.000 enot, s povprečno vrednostjo stanovanja 500.000 din — objekti brez dvigal
Kateg. hiš po starosti	Revalorizirana vrednost RV			Stanarina						Elementi	stanarine				
				Stroški po enot. stopnji v •/. RV 2.43 •/.	normirani skupni stroški		amortizacija		vzdrže- vanje		upravljanje			funkcionalni stroški in stroški za CZ	
	stanje 1. 1. 1981	udeL													
					RV	vrednost	RV	vrednost	RV	vrednost	RV	vrednost			
														RV	vrednost
let	000 din	V.		000 din	•/,	000 din	•/.	ODO din	•/.	000 din		000 din		•/.	000 din
1	2	3		4	5	6	7	8	9	10	11		12	13	14
9—10	9,565.065		40,825 232,307		1,9943	190.756	1,0000	95.651	0,5983	57.228	0,2300		22.000	0,1660	15.878
11—20	6,366.240		27,172	154.617	2,2055	140.407	1,0000	63.662	0,8085	51.471	0,2300		14.642	0,1670	10.579
21—30	3,483.551		14,868	84.605	2,6539	92.450	1,0000	34.835	1,2500	43.544'	0,2300		8.012	0,1739	6.058
31—40	1,360.395		5,806	33.040	3,1179	42.416	1,0000	13.604	1,8869	22.949	0,2500		3.401	0,1810	2.462
41—50	774.787		3,307	18.817	3,8498	29.828	1,0000	7.748	2,4000	18.595	0,2600		2.014	0,1898	1.471
51—60	674.014		2,876	16.370	3,6867	24.849	1,0000	6.740	2,2061	14.869	0,2800		1.887	0,2006	1.352
61—70	257.878		1,101	6.263	3,6944	9.527	1,0000	2.579	2,1802	5.622	0,3000		774	0,2142	552
71—80	239.906		1,024	5.827	2,8150	6.753	1,0000	2.399	1,2638	3.032	0,3200		768	0,2312	555
81—90	465.059		1,985	11.295	4,5829	21.313	1,0000	4.651	2,9794	13.856	0,3500		1.623	0,2535	1.174
91—100	242.681		1,036	5.893	4,4236	10.735	1,0000	2.427	2,7511	6.676	0,3900		947	0,2825	686
2i	23,429.586 100				569.034	2,4333	569.034	1,0000 234.296		1,0151 237.842		0,2434		56.073	0,1748	40.951
> 100							—		1,7513					0,2850	
^2															
2" 6	569.034	_	, _	.	• Kontrola 2’4 = 2'6
Enotna stopnja stanarine =—vy —	23 429 586_=	,u RV letno
Tabela 6 str. 1
Samoupravna stanovanjska skupnost občine ..................................
POROČILO O GIBANJU STANARIN
ZA LETO ........
1. Spremembe povprečne gradbene cene, število točk in vrednost točke
Kazalci	Enota	Stanje 0 1		Stanje 0 1		Index porasta
a) Povprečna gradbena cena stanovanja	din/ms	_	.	
b) Število točk za tipično stanovanje	tč.	—	.—	—
c) Povprečne vrednosti točke (tv)	din	—	—	—
d) Dosežena vrednost točke (v stanarini)	din	—	—	—
2. Novozgrajena Stanovanja v družbeni lastnini v letih poročanja
Vrsta objektov	Število	stanovanj		Stanovanjska povrjlna (SP)	Vrednost 000 din	Opomba
	plan	dosežen.			
a) Objekti brez dvigal					
b) Objekti z dvigali					
Skupaj					
3. Struktura stanovanj in stanovanjskih hll v družbeni lastnini
Starost, kateg. let	Stanje 31. XII. pret. leta				Stanle 31. XII. 1.			
	revalor. vr. 000 din	število stanov.	sp. na 1 stanov.	tš na 1 stanov.	revalor. vr. 000 din	Število stanov.	sp. na 1	|	tš na 1 štabov.	1	stanov.	
0—10								
11—20								
21—30								
31—40								
41—50								
51—60								
61—‘70								
71—80								
81—90			«				,	
81—100								
21				*				
> 100						'		
pijehoV. Stanov.								
Tabela 6 str. 2
4. Izračunana Stopnja stanarine po metodologiji In dosežena stopnja stanarine v občini
RMiiemba	Progra- mirana Stopnja	Dosežena	stopnja		' Letni dvig stan.	Dosež. 4/» .prog. stan.
		. 3l. XII, pret. leta	31. XII.		
	•/« RV	4 */l RV	•/. RV	•/.	V#
Stanarina skupaj					
Amortizacija		•			
Vzdrževanje >					
Upravljanje					
Funkc. streški + CZ					t
Opombe!			*		
5. Dohodki iz stanarine v letu poročanja
Poročila izdelal:
Datum:
Razćlemba	Izračun po metodologiji 000 din	Doseženo		Opomba
		000 din	•/.	
Stanarina				
Amortizacija				
Vzdrževanje				
Upravljanje				
Funkc. str. + CZ				
Za samoupravno stanovanjsko skupnost:
1349.
Na podlagi 48. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3-220/81) izdaja Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora
PRAVILNIK
o minimalnih tehničnih in drugih normativih ter standardih za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini
1.	člen
Ta pravilnik določa minimalne tehnične in druge normative ter standarde za vzdrževanje gradbenih elementov, naprav in opreme stanovanj, poslovnih prostorov in stanovanjskih hiš ter določa dobo trajanja posameznih gradbenih elementov, naprav in opreme za stanovanjske hiše.
Ti normativi in standardi določajo tudi, kaj se šteje v vzdrževanje in prenovo stanovanj, za zamenjavo in obnovo dotrajanih gradbenih konstrukcij, inštalacij in naprav ter za stroške upravljanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini.
2.	člen
Minimalni tehnični normativi iz prejšnjega člena so določeni v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim. Ti normativi določajo, kateri del vzdrževanja, se zagotavlja iz stanarin oziroma najemnine (»D«) in kateri del vzdrževanja je dolžan zagotoviti imetnik stanovanjski pravice oziroma najemnik poleg stanarine oziroma najemnine (»Z«).	,
3.	člen
'Za določitev del, ki so potrebna za-vzdrževanje v dobi trajanja stanovanjske hiše 100 let, se uporablja enačba: E = CK . m + Ce . m.. f = Ce . m (1 + f), kjer pomeni:
E = stroški uporabe (eksploatacije) elementa,
Cg = revalorizirana gradbena cena elementa,
100 - n
m ^	-----teoretično število menjav elementa v
100 letih,
n = povprečno število let trajanja elementa, f ■= faktor vzdrževanja v odstotku (%) od revalori-' zirane gradbene cene elementa, naprav in opreme za celo dobo ekonomskega trajanja zgradbe, tj. 100 let, za tekoče vzdrževanje.
Revalorizirana gradbena cena stanovanjske hiše oz. stanovanja ali elementa predstavlja seštevek cen dogovorjenih gradbenih, zaključnih in instalacijskih del ter opreme v skladu "z 11. členom družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/78) pomnožen z in-
deksom porasta cen za dobo, za katero se izračunava revalorizirana gradbena cena.
4.	člen
Minimalni tehnični normativi za vzdrževanje stanovanj, poslovnih prostorov in stanovanjskih hiš vsebujejo velika in mala popravila.
Za velika popravila iz prejšnjega odstavka se šteje celotna ali delna zamenjava dotrajanih konstrukcij, elementov in opreme ter obnovitvena dela na dotrajanih konstrukcijskih elementih in opremi v stanovanju po poteku dobe trajanja.
Za mala popravila iz prvega odstavka tega člena se štejejo vsa druga popravila.
5.	člen
Prenova stanovanj je izvršitev vseh tistih del, ki so potrebna za ureditev stanovanj po sodobnih sa-nitarno-tehničnih predpisih (sanacija) in tistih del, ki zagotavljajo v stanovanjih oziroma stanovanjski hiši povečanje stanovanjskega standarda oziroma prilagoditev stanovanja in stanovanjske hiše sodobnim pogojem bivanja (rekonstrukcija in modernizacija).
6.	člen
Zamenjava in obnova dotrajanih gradbenih konstrukcij, instalacij in opreme v stanovanjih in stanovanjskih hišah je izvršitev del in zamenjave, ki so potrebne za obnovo tistih gradbenih konstrukcij, inštalacij in opreme, katerim je v skladu z normativi vzdrževanja iz priloge 1 'potekla normalna doba trajanja in so iz tehničnih, sanitarnih, varnostnih oziroma drugih vidikov dotrajane.
•«i '	7. člen
Osnova za določanje stroškov upravljanja stanovanj in stanovanjskih hiš je podana v popisu nalog in opravil za upravljanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, kar je razvidno iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim.
Te naloge in opravila se opravljajo v skupnosti stanovalcev, samoupravni stanovanjski skupnosti ali njeni enoti oziroma jih opravlja organizacija združenega dela, na katero hišni svet ali samoupravna stanovanjska skupnost ali njena enota prenese opravljanje teh del in opravil s pogodbo.
8. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-88/79-2
Ljubljana, dne 16. julija 1981.
Predsednica Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora
-	Marija Zupančič-Vičar, dipl. inž. gr. 1. r.
Priloga 1
NORMATIVI VZDRŽEVANJA ELEMENTOV STANOVANJSKIH HIS ZA DOBO TRAJANJA ZGRADBE
100 LET:
Tek.
št.
Silva
Opis elementa
i n
m
I.	GRADBENA IN ZAKLJUČNA DELA
A.	Temelji in kleti
1.	1.00 Temelji zgradbe brez kleti (redno vzdr-
ževanje, opazovanje morebitnega posedanja, strokovno popravilo le-tega in preprečitev nadaljnjega posedanja
2.	2.00	Delna klet pod zgradbo (redna skrb in
vzdrževanje horizontalne in vertikalne izolacije obodnih zidov z rednim čiščenjem prostorov)
3.00 Klet pod celo površino
3.	3.1.	— v eni etaži (vzdrževanje kot pod točko
2)
4.	3.2.	— v dveh etažah (vzdrževanje kot pod
točko 2)
B.	Konstrukcija zgradbe
5.	1.00 Zgradba iz armiranega betona — skeletna
konstrukcija, iz litega betona ali litega armiranega betona z armirano betonsko ploščo in odprtine, izpolnjene z betonsko opeko, blokeli, sendvič panoji in pod. '(redno čiščenje in vzdrževanje, morebitno opazovanje razpok, v primeru povečanja razpok njihova sanacija z intervencijo)
6.	2.00 Zgradbe z zidovi iz opeke, bloketov, kam-
na ipd., armiranobetonske plošče ali nosilci iz železnih profilov z oboki ali pod. (vzdrževanje kot pod točko 5/1.00, močno poškodovane dele je potrebno nadomestiti)
7.	3.00 Zgradba iz kamna, opeke, bloketov ipd.,
toda z lesenimi stropovi (vzdrževanje kot pod točko 5/1.00, čiščenje prezračevalnikov in ležišč lesenih stropnikov)
8.	4.00 Armiranobetonska montažna zgradba v
srednjetežki izvedbi (redno čiščenje in vzdrževanje posebno montažnih stikov. Nadomeščanje preperelega ali odpadlega trajno plastičnega kita v stikih)
9.	5.00 Zgradba z lesenimi stenami, izpolnjenimi
z opeko. Zgradba iz panojev— montažnih elementov (lesene ali mavčne plošče, hera-klit plošče ali drvolit ipd.) z lesenimi stro-povi
(redno čiščenje in vzdrževanje, kontrola morebitnega zamakanja, kontrola izolacije, odstranjevanje nesnage)
10.	6.00 Zgradbe z lesenimi stenami, izpolnjenimi z opeko ali kamnom, blatom, z lesenimi stro-
!3>
IV
5
g
6
v
»D«	»Z«
VI	VII ' VIII
100	—	1	1
100	—	2	2
100	—	2	2
100	—	2	2
100	—	5	5
*
100	—	5	5
100	—	10	10
• i
80	0,25	15	3,75
60	0,67	. 25	16,75
I	11	III	IV	V	VI	VII	VIII
		povi (redno čiščenje in vzdrževanje, nadomestitev preperelih, okrušenih ali pokvarjenih delov, impregnacija vidnih delov)	50	1,00	30	30	_
	8.00	Dimniki					
11.	8.1.	Dimnik, zidan, pod streho grobo ometan (redno čiščenje s kontrolo dimnih prikljuČ-					
		kov in redna popravila poškodovanega ometa)	40	1,50	20	30	—
12.	8.2.	Dimnik, zidan, nad streho fugiran (redno čiščenje in pregled vsaj dvakrat letno, obnovitev fugiranja s cementno malto vsaj vsakih 8 do 10 let. Redno vzdrževanje in					
		zamenjava dimničnih obrob in dimnične kape. Pregled in po potrebi zamenjava dimničnih metalnih vratič)	30	2,33	25	58,25	-
	8.3.	Dimnične glave					
13.	8.3.1.	— zidane s trdopečeno opeko (vzdrževanje kot pod točko 12/8.2)	25	3,00	25	75,00	—
14.	8.3.2.	— zidane iz zidakov, ometane (vzdrževanje kot pod točko 12/8.2)	20	4,00	30	120	—
15.	8.3.3.	Dimniki, grajeni iz proti kislinam odpornih elementov sistema Schidel, TO-MO-					
		Dl in pod. (vzdrževanje kot pod točko 12/8.2)	30	2,33	25	58,25	—
16.	8.3.4.	Dimniki prefabricirani iz armiranobetonskih elementov (redno čiščenje in vzdrževanje, nadomestitev počenih ali zlomljenih delov z novimi)	35	1,86	25	46,50	
17.	8.3.5.	Dimniki, prefabricirani iz nearmiranega betona (vzdrževanje kot tč. 16/8.3.4)	30	2,33	30	69,90	—
18.	8.3.6.	Dimnična vratca (kovinska ali iz betona)	25	3,00	10	30	—
19.	8.3.7.	Dimniki iz pocinkane pločevine (redno čiščenje in vzdrževanje)	20	4,00	25	ICO	—
20.	9.0.0.	Lahke stene različnih vrst (redno čiščenje in vzdrževanje, popravilo obtolčenih in okrušenih delov ali nadomestitev)	50	1,00	10	10	
21.	10.0.0.	Podstavki (zokli), fugirani (redno čiščenje					
		in vzdrževanje, nadomeščanje odpadlega ometa, napolnitev ^razpok, preprečitev za-	•	2,33		46,60	
		makanja)	30		20		—
	11.0.0.	Balkoni					
22.	11.1.0.	Balkonska plošča (redno vzdrževanje površinske zaščite, takojšnje popravilo morebitnih razpok in okruškov)	60	0,67	16	6,70	
		Balkonske ograje:					
23.	11.1.1.	— zidane ali iz monolitnega betona (redno čiščenje in vzdrževanje površinske zaščite, sprotno popravilo okrušenih in razpokanih delov)	30	2,33	20	46,60	
24.	11.1.2.	— iz prefabriciranih žel. bet. elementov iz vidnega ali pranega betona (vzdrževanje kot pod tč. 22/11.10.)	50	1,00	20	20	
25.	11.1.3.	—1 z leseno ograjo (redno nadomeščanje zlomljenih in poškodovanih delov, redna					
		površinska zaščita lesa, impregniranje vsakih 4 do 5 let	15	5,67	25	141,75	_
26.	11.1.4.	— ograje s kovinsko konstrukcijo (redno					
		čiščenje in popravilo poškodovanih delov, redna površinska zaščita s pleskanjem vsakih 4 do 5 let)	25	3	25	75	
C.	Strehe	*
C, Strešne konstrukcije
27. 1.0.0. Ravne železobetonske monolitne konstrukcije (tople in mrzle) (redno čiščenje in
								
I	II	III	IV	v	VI	VII	VIII	
		vzdrževanje, preprečitev morebitnega zamakanja konstrukcije)	100	—	2	2	—
28.	2.0.0.	Ravne montažne konstrukcije iz železo-betonskih elementov (tople in mrzle) (vzdrževanje kot pod toč. 27/1.0.0.)	100		2	2	
29.	3.0.0.	Rahlo nagnjene lesene konstrukcije (redno čiščenje in vzdrževanje, preprečevanje zamakanja, zamenjava nalomljenih ali nagnitih elementov, paziti na kakovostno izolacijo, skrb za prezračevanje)	80	0,25	16	3,75	
30.	4.0.0.	Rahlo nagnjene jeklene konstrukcije (redno čiščenje in vzdrževanje, pleskanje in preprečevanje zamakanja)	80	0,25	10	2,6		
31.	5.0.0.	Poševne železobetonske konstrukcije (redno čiščenje, preprečevanje zamakanja, popravilo okrušenih delov)	100	_ _	5	5		
32.	6.0.0.	Poševne jeklene konstrukcije (vzdrževanje kot pod tp. 30/4.0.0.)	80	0,25	10	2,50	
33.	7.0.0.	Poševne lesene konstrukcje (redno čiščenje					
		in prezračevanje podstrešnih prostorov, redno vzdrževanje zaščitne kritine it) kle-		0,25			V
		parskih izdelkov	80		20	5	
34.	8.0.0.	Leseni napušči pri strehah in drugi vidni leseni deli kot opaži, končnice ipd. (redno čiščenje in površinska zaščita lesa z impregniranjem vsakih 4 do 5 let. Redno vzdrževanje kritine in kleparskih izdelkov		4		100	
		ter preprečitve zamakanja)	20		25		
35.	9.0.0.	Letvanje pri poševnih lesenih konstrukcijah z letvami 3X5 cm ali 5 X 8 cm (redno					
		vzdrževanje in čiščenje, zamenjava preperelih, nalomljenih ali naghitev letev, pre- . prečevanje zamakanja, skrb da bo kritina		1,50			
		brezhibna)	40		10	15	
		C2 Strešne kritine	4				
	1.0.0.	Nepohodne ravne strehe:					
36.	1.0.1.	— bitumpnska lepenka z vmesnimi bitumenskim premazi, najmanj 4-slojno s peščenim nasipom in pravilnimi parnimi zaporami (redno vzdrževanje in čiščenje predvsem odtočnih jaškov na strehi in red-					
		na skrb za preprečevanje mehanskih poškodb izolacije. Preprečiti je potrebno hojo					
		nepooblaščenih oseb po nezaščiteni kritini, paziti, da z novimi posegi (TV antenami ipd.) ne poškoduje kritine ir> izolacije)	20	,	25	100	—
,37.	1.0.2.	— bitumenske preproge v dveh slojih deb. 5 mm, s pravilno Rgrno zappro, zaščitepo s pranim prodcem (sistemi jubitekt, izptekt, izomat ipd.) (vzdrževanje kot pod točko	>		-		
		36/1.0.1.)	20	4	30	120	
	2.0.0.	Pohodpe ravne krikne				*	
38.	2.0.1,	— asfaltne kritine (liti asfalt mastiks, razni premazi z epoksi smolo ipd-), rednp čiščenje odtočnih jaškov in mrež, nadzor-			• •		
		stvo pred zamakanjem (predvsem pri kleparskih delih)	2Q	1	25	1QQ	—
39.	2.0.2.	— bitumenske preproge z različnimi zaščitnimi sistemi, kot so pohodne plošče, dilatiran estrih ipd. (vzdrževanje kot pod pod tč. 38/2.0.1.)	20	4	25	100	*
40.	2.0.3.	— bitumenska lepenka z bitumen, premazi, mivka, pohodne plošče (vzdrževanje kot pod tč. 38/12.2.0.1.)	15	5,67	30	170	
	3.0.0.	Poševne’ kritine					
I	II	m	IV	V	.vx	VII	VIII
41.	3.0.1.	— opečne kritine različnih vrst (bobrove, zaresna opeka ipd. (redni spomladanski in jesenski pregledi, nadomestitev poškodovanih strešnikov z novimi, preprečevanje zamakanja)	30	2,33	25	58,25	
42.	3.0.2.	— azbestno-cementne kritine (salonit, eter-nit, škrilj, salonitke) (vzdrževanje kot pod tč. 41/3.0.1.)	40	1,50	25	37,50	
43.	3.0.3.	— betonski strešniki (vzdrževanje isto kot tč. 41/3.0.1.)	40	1,50	25	37,50	- ■
44.	3.0.4.	— pločevinaste kritine (pocinkana pločevina) (redno obnavljanje površinske zaščite pločevine z dvakratnim pleskanjem s cinkovo barvo vsakih 3 do 5 let, z istočasnimi popravili v primeru mehanskih poškodb)	20	i,	25	100	
45.	3.0.5.	— cinkova kritina in aluminij (redni pregled in popravila mehanskih poškodb)	25	3,00	20	60	_
46.	3.0.6.	— bakrena ali svinčena kritina (redno vzdrževanje in popravila mehanskih poškodb)	40	1,50	10	15	
	4.0.0.	Začasne kritine					
47.	4.0.1.	Kritina z dvojno strešno lepenko (redna takojšnja popravila mehanskih poškodb					
''		lepenke)	15	5,67	25	141,75 ■	
48.	4.0.2.	Kritina — (redni pregledi kritine, takojšnje popravilo poškodovanih delov ali plasti)	30	2,33	30	69,9	
		C3 Kleparska dela	< na strehi in ob njej					
49.	1.0.1.	Obrobe vseh vrst (ob straneh, dimnične obrobe, obrobe ob oknih in odprtinah na					
		strehi, odtoki, ob mrežah globeli ipd.) (redno Čiščenje in vzdrževanje, popravilo za-					
		rjavelih ali poškodovanih delov) — iz pocinkane pločevine	15	5,67	25	141,75	
50.	1.0.2.	— iz cinkove in aluminijaste pločevine	25	3	20	60	—
51.	1.0.3.	— iz bakrene pločevine	40	1,50 '	10	15	—
52.	2.0.1.	Žlebovi strešne odtočne ležeče cevi iz pocinkane pločevine (redo čiščenje in vzdrže-					
		vanje in izvedba površinske zaščite s pleskanjem vsaj vsakih 3 do 5 let. Zamenjava mehansko poškodovanih delov)	10	9	25	225	
53.	2.0.2.	— iz cinkove ali alum. pločevine (brez pleskanja, vzdrževanje kot tč. 52/2.0.1.)	20	3	20	60	__
54.	2.0.2.	— iz bakrene pločevine (vzdrževanje kot pod tč. 52/2.0.1., toda brez pleskanja)	30	2,33	30	69,30	, ,
55.	3.0.0.	— iz plastičnega materiala Odtočne cevi za	20	4	25	100	—
56.	3.0.1.	— iz pocinkane pločevine	15	5,67	25	141,75	___ 1
57.	3.0.2.	— iz cinkove pločevine	20	4	25	100	—
58.	3.0.3.	— iz bakrene pločevine	30	2,33	30	69,90	—
59.	3.0.4.	— iz plastičnega materiala	20	•4	25	100	-
		(redno vzdrževanje in pregled, popravilo poškodb pocinkanih elementov vsakih 3 do 5 -let)					
60.	4.0.0.	Snegolovi (različne izvedbe in iz različne-					
		ga materiala v povprečju dobe trajanja) (redno vzdrževanje, popravilo ukrivljenih in zlomljenih. snegolovov oziroma nado-					
		mestitev z novimi)	20	4	20	80		
61.	5.0.0.	Drugi kleparski izdelki, ki niso neposredno opisno našteti (redno vzdrževanje in odprava poškodb) povprečno	20	4	20	80	
I	II	m	IV	V	VI	VII	Vin
	6.0.0.	Okenske police na fasadi					
62.	6.0.1.	— iz pocinkane pločevine (redno čiščenje in vzdrževanje, zamenjava odlomljenih ali poškodovanih p., preprečitev zamakanja fasade, redna površinska zaščita s pleskanjem, po potrebi vsakih 3 do 5 let)	15	5,67	20	113,40	
63.	6.0.2.	— iz cinkove pločevine ali lahke kovine	20	4	20	80	—
64.	6.0.3.	— iz bakrene pločevine-	30	2,33	30	69,90	—
		(redno čiščenje in vzdrževanje, popravilo poškodovanih delov ali zamenjava z novimi policami)					
		D. Fasade					
65.	1.0.0.	Fasada iz plemenitega ometa (tera nova, ipd.) (redna popravila mehansko poškodo-					
		vanega ometa z istočasnim rednim vzdrževanjem visečih žlebov, odtočnih cevi in,, okenskih polic zaradi preprečevanja za- '					
		makanja)	40	1,50	20	30	—
66.	1.0.1.	Fasada iz aluminijskih, emajliranih ali steklenih plošč (redno čiščenje in vzdrževanje same fasade, kontrola pritrdilnih delov, preprečevanje zamakanja, nadomesti-		I			
		tev tesnil)	Č0	1,50	10	15	—
67.	1.0.2.	Fasada iz keramičnih ploščic (redno vzdrževanje in morebitno pranje fasade, poškodbe stičen j a sproti popraviti, nadomeščanje počenih ali okrušenih ploščic, preprečitev zamakanja)	50	1	10	10	
68.	1.0.3.	Fasada iz umetnega kamna (vzdrževanje			f		
		isto kot pod tč. 65/1.0.0.)	60	0,67	10	6,70	—
69.	1.0.4.	Fasada iz betonskih montažnih plošč (vzdrževanje kot tč. 67/1.0.2., kontrola pritrdil-					
		nih elementov)	60	0,67	10	6,70	—
70.	1.0.5.	Fasade iz fugirane trdo žgane opeke (redno vzdrževanje, morebitno pranje fasade,					
		izpolnjevanje odpadlih stikov, nadomeščanje okrušenih ali zlomljenih delov, preprečitev zamakanja)	80	0,25	15	3,75	
71.	1.0.6.	Fasada iz naravnega kamna (marmor, granit ipd.) (vzdrževanje kot tč. 69/1.0.4.)	100			10	10	-
72.	1.0.7.	Fasada iz vidnega betona (redno vzdrževanje, če se pojavi betonsko železo, ki rjavi, to popraviti, ploščo zamenjati ali primerno prebarvati)	80	0,25	10	2,5	
73.	1.0.8. 1	Fasada iz salonitnih plošč (redno vzdrževanje, nadomestitev okrušenih ali poškodovanih delov z novimi, kontrola pritrdil-	(				
		nih elementov, preprečitev zamakanja)	40	1,50	20	30	
74.	1.0.9.	Fasada iz brizganega ometa (z grobo in fino malto) (vzdrževanje- kot tč. 65/1.0.0.)					
75.	1.0.10. Fasade iz plastičnih mas in plastičnega						
		ometa (redno vzdrževanje in čiščenje, takojšnja nadomestitev odpadlega ali odlepljenega ometa, preprečevanje zamaka-					/ '
		n j a)	15	5,67	25	141,75	—
76.	1.0.11. Demit ali Dryvit fasade (stiropor lepljen						
		nato ometan s plemenitim ometom) (redno vzdrževanje kot pod tč. 65/1.0.0.) (še nimamo izkušenj)	30	2,33	30	69,90	
		Okenske police (zunaj)					
77.	1.0.1.	— iz umetnega kamna	\	40	1.5	5	7,50'	—
78.	1.0.2.	— iz'marmorja ali kamna	50	1	10	10	—
79.	1.0.3.	— iz vidnega betona	•	40	1,5	5	7,50	—
/
								
I	II	m	IV	v	VI	VII	VIII	
		(redno čiščenje in vzdrževanje, preprečitev zamakanja, okrušene ali poškodovane po-		i			<•
		lice zamenjati z novimi). Okenske pplice iz pločevine — glej kleparska dela tč. 62, 63					
		in 64.					
		E. Stopnišča					
80.	1.0.0.	Stopnišče iz kamna ali armiranega betona — konzolno (redno čiščenje in vzdrževanje, nadomestitev zlomljenih ali počenih delov)	100		3 .	3	
81.	1.0.1.	Leseno stopnišče					
		— Iz mehkega lesa (redno čiščenje in vzdrževanje, redno popravilo vseh poškodb. Vsaka 3 leta pleskanje ali impregniranje)	30	2,33	20	46,6	
82.	1.0.2.	— iz trdega lesa (redno vzdrževanje kot pod tč. 81/1.0.1.)	50	1	15	15	.
83.	1.0.3.	Notranje interno stopnišče — iz betona, umetnega kamna (redno Čiščenje in vzdrževanje kot tč. 80/1.0.0.)	50	1	10	10 '	
84.	1.0.4.	— zidano (vzdrževanje kot pod tč. 80/ 1.0.0.)	40	1,50	10	15	■
85.	1.0.5.	Obdelava stopnišča, vhoda, vetrolova s kamnitimi ploščicami, keramiko, mozaikom (redno čiščenje in vzdrževanje, izpadle ploščice zamenjati z novimi ali odstopljene ploščice zalepiti) Zunanje stopnice	>	60	0,67	10	6,70	—
80.	1.0.6.	— iz betona (redno čiščenje in vzdrževanje, okrušene in obrabljene dele popraviti.			•		
		zlomljene nadomestiti)	40	1,50	20	30	\	—
87.	1.0.7.	— zidane (redno čiščenje in vzdrževanje)	30	2,33	20	46,60	—
	-	Stopniščne ograje,	,					
88.	1.0.8.	— iz trdega lesa (redno čiščenje, lakiranje, vzdrževanje)	25	3	25	75	S
89.	1.0.9.	— iz jekla	40	1,50	20	30	—
90.	1.0.10.	— iz plastične snovi	' (vse redno čiščenje in vzdrževanje, nadomeščanje poškodovanih delov. Pritrdilne elemente priviti, izpadle vijake nadomestiti, morebiti obnoviti pleskanje)	30	2,33	15	34,95	
		Ograje na terasah					' ■
91.	1.0.11.	— Iz trdega lesa					
		(redno vzdrževanje, impregniranje ali pleskanje, nadomestitev gnilih ali poškodo-					
		vanih delov, pritrdilne kovinske dele mini-nirati in pleskati vsaki 2 leti ter priviti)	15	5,67	25	141,75	
92.	1.0.12.	— iz jekla (vzdrževanje in redno čiščenje, pleskanj*					
		vsaka 3 leta)	25	3,00	20	60	—
93.	1.0.13.	— iz betona ali železobetona (redno čiščenje in vzdrževanje, popravilo poškodb)	30	2,33	15	34,95	
94.	1.0.14.	— iz plastične snovi (redno čiščenje in vzdrževanje, nadomestitev poškodovanih delov)	15	5,67	15	05,05	_
		F. Stavbno pohištvo in vzidane omare F! Okna	-•		■			
95.	1.0.6.	Lesena okna, enostranska, enojna in ostek-lena iz mehkega lesa (redno čiščenje in vzdrževanje posebno profilov in ostalega okovja in redno pleskanje vsakih 3 'do 5 let, zunaj s potrebnim prekitanjem ob					
		steklih).	. 40	1,50	25	37,50	—
96.	1.0.1.	Lesena okna dvojna ali vezana in ostek-lena iz mehkega lesa (vzdrževanje kot tč. 95/1.0.0.)	45	1,22	25	30,50	
							
I	II	III	IV	v	VI	VII	VIII
97. 1.0.2. Enojna okna iz hrasta, mecesna, tropskega ali drugega trdega lesa (vzdrževanje kot
vanje kot tč. 95/1.0.0.)	50	1	15	15
98.	1.0.3.	Dvojna okna iz trdega lesa (vzdrževanje isto kot tč. 95/1.0.0.)	50	1	15	15		■
99.	1.0.4.	Lesena okna osteklena z izolacijskim (ter-mopan oziroma izopan) steklom (vzdrževanje isto kot tč. 95/1.0.0.)	50	1	25	25	
100.	1.0.5.	Lesena okna iz trdega lesa s kvalitetnim okovjem (vzdrževanje kot tč. 95/1.0.0.)	55	0,82	20	16,40			
101.	1.0.6.	Okna iz aluminijastih profilov (enojna in dvojna), osteklena običajno ali s termopa-nom (redno čiščenje in vzdrževanje, posebno okovja in tesnil)	80	'0,25	10	2,5	
102.	1.0.7.	Okna iz jeklenih profilov, enojna ali dvojna, osteklena (redno čiščenje in vzdrževanje, nadomestitev zaključkov, oliv, profilov in ostalega okovja. Redno pleskanje vsakih 5 let)	70	0,43	20	8,60	
103.	1.0.8.	Kletna okna iz jeklenih profilov, osteklena (redno vzdrževanje kot tč. 102/1.0.7.)	50	1	20	20			
104.	1.0.9.	Ležeča enojna podstrešna okna zasteklena (pocinkana ali pleskana) (vzdrževanje kot tč. 102/1.0.7.)	25	3	20	60	
105.	1.0.10.	Ležeča velika strešna okna, dvojno zasteklena za bivalne prostore					
		— trdi les	20	4	25	100	—
106.	1.0.11.	— kovinska	25	3	20	60	—
		(vzdrževanje kot lesena oziroma kovin-' ska okna)					
		F2 Zasteklitve					
107.	1.0.0.	Zasteklitev oken, balkonskih vrat z navadnim steklom (vzdrževanje in redno čiščenje posebnih tesnil, zatikov, kita. Nadomestitev odpadlega kita z novim)	30	2,33	10		23,30
108. *	1.0.1.	Zasteklitev stopnišča ali prostorov s kapill-tom ali steklenimi zidaki (redno čiščenje in vzdrževanje, nadomestitev pobitega stekla z novimi)	30	2,33	10	23,30	
109.	1.0.2.	Zasteklitev parapetov (balkoni, stopnice) z žičnim steklom (vzdrževanje kot tč. 108/1.0.1.) '	20	4	10	40	
110.	1.0.3.	Zasteklitev hišnih vrat, vetrolova ipd. s 5 mm steklom (redno čiščenje in vzdrževanje stikov, kit^ ipd., razbita stekla takoj nadomestti z novimi)	20	4	10	40	
111.	1.0.4.	Stenski elementi iz steklenih elementov (redno čiščenje in vzdrževanje, nadomestitev okrušenih ali razbitih delov, popravilo . tesnil in kita)	30	2,33	20		46,60
112.	1.0.5.	Svetlobne kupole iz umetne mase (redno čiščenje in vzdrževanje, zamenjava tesnil in okovja) !	20	i 4	25	100	
113.	1.0.6.	Zasteklitve z Izolacijskim steklom (termo-pan, izopan) (vzdrževanje kot tč. 111/ 1.0.4.)	30	2,33	20		46,60
		F3 Okenske police znotraj	'<•				
114.	1.0.0.	— iz mehkega lesa (redno čiščenje in vzdrževanje, ter pleskanje ali impregniranje vsakih 8 do 10 let)	40	1,50	15		22,5
115.	1.0.1.	—. iz trdega lesa	50	1	10	—	10
116.	1.0.2.	— iz umetnega kamna ali kamna	60	0,67	5	—	3,35
117.	1.0.3. — iz umetne mase
•	(vse redno čiščenje in vzdrževanje)
F4 Zaščita oken in balkonskih vrat
118.	1.0.0. Zaščita z roletami samonavijalci (platnene
r. ali drvonitke) (redno nadomeščanje platnenih vrvic, okovja in samonavijalnega avtomata)
119.	1.0.1. Eslinger rolete (vzdrževanje -kot tč. 118/
1.0.0.)
120.	1.0.2. Žaluzije zunaj, lesene ali iz umetne mase
(redno čiščenje, nadomestitev počenih trakov, redna površinska zaščita lesenih in kovinskih delov s pleskanjem vsaka 3 do 4 leta)
121.	1.0.3. Žaluzije znotraj ali medokenske iz umetne
mase (vzdrževanje kot tč. 120/1.0.2.) in nadomestitev potrebnih vrvic)
122.	1.0.4. Zaščita ali zasenčenje s polknlcami — lese-
nimi (redno čiščenje in redna površinska zaščita lesa s pleskanjem ali impregnirani em vsaka 3 do 4 leta z istočasnim nadomeščanjem poškodovanega okovja)
F6 Vrata
1.0.	0. Notranja vrata
123.	1.0.1. Vrata v stanovanju, navadna, obojestran-
sko vezane plošče in mizarsko obdelana (panel) z lesenimi vratnimi okovji (redno vzdrževanje, popravila in nadomestitev ključavnic, ključev, kljuk, ščitnikov, tečajev in drugega okovja, pleskanje vsakih 8 do 10 let)
124.	1.0.2. Kot tč. 123/1.0.1., samo furnirana z imi-
tacijo naravnega lesa ali umetno maso ipd. z lesenim okovjem (vzdrževanje isto kot tč. 123/1.0.1.)
125.	1.0.3. Kot tč. 123/1.0.1., le znotraj tapecirano, z
lesenim okvirom (vzdrževanje kot tč. 123/
1.0.1.)
126.	1.0.4. Harmonika . vrata (vzdrževanj e kot tč.
123/1.0.1. le še mazanje ležajev in drsnih ploskev)
127.	1.0.5. Vrata v stekleni steni ali pomična vrata
(vzdrževanje kot tč. 126/1.0.4.)
128.	1.0.6. Vrata s posebnim kvalitetnim okovjem
(vzdrževanje kot' tč. 123/1.0.1.)
129.	1.0.7. 'Vrata kovinska iz jeklenih profilov (redno
čiščenje in pleskanje vsakih 8 do 10 let, vzdrževanje okovja)
130.	1.0.8. Obita vrata s pločevino, zavarovana z az-
bestno lepenko v podstrešju in kleti (protipožarna vrata) (redno vzdrževanje kot pod tč. 120/1.0.1.)
131.	1.0.9. Vrata iz aluminija (redno čiščenje in vzdr-
ževanje posebno okovja, ležajev itd.)’
» }
132.	1.0.10. Jekleni vratni podboj (redno čiščenje in
pleskanje vsakih 10 let)
2.0.	0. Zunanja vrata
133.	2.0.1. — iz mehkega lesa iglavcev (redno vzdrže-
vanje in čiščenje, vzdrževanje in popravilo ključavnic, kljuk, ključev, ščitnikov, tečajev in drugega okovja, redno pleskanje vsaj vsaka 8 do 4 leta)
IV	V	VI	VII	VIII
60	0,67	10		6,70
8	11,50	30		345
30	2,30	30	—	69,90
30	2,33	40	-	93,20
40	1,50	30	—	45
30	2,33	20		46
50	1	20		20
50	1	20	—	20
50	1	25	—	25
50	1	25	—	25
45	1,22	20 K1	—	24,40
60	0,67	20	—	13,40
80	0,25	20	' —	5
60	0,67	25	16,75	—
80	0,25	10	—	2,50
60	0,67	15	—	10,05
20	4	20	80	
I	II	ni	IV	V	VI	VII	VIII
134.	2.0.2.	— z trdega ali tropskega lesa (vzdrževanje kot tč. 133/2.0.1.)	40	1,50	20	30	--
135.	2.0.3.	— iz jeklenih profilov, obarvana (vzdrževanje kot tč. 133/2.0.1.)	45	1,22	15	18,30	___
136.	2.0.4.	— iz aluminijskih profilov (vzdrževanje kot tč. 133/2.0.1.)	80	0,25	10	2,50	-
	3.0.0.	Garažna vrata					
137.	3.0.1.	— iz trdega lesa	30	2,33	20	—	46,60
138.	3.0.2.	— iz jeklene pločevine	40	1,50	5	—	22,50
139.	3.0.3.	— iz umetne mase	35	1,86	10	—	18,60
		(vse redno čiščenje, mazanje in vzdrževanje okovja, avtomatov, pleskanje vsakih 5 let)					
		F6 Vgrajeno pohištvo					
	1.0.0.	V kuhinji	•				
140.	1.0.1.	Viseče ali stoječe omare — iz mehkega lesa (redno čiščenje in vzdrževanje s pleskanjem vsaka 4 leta oziroma lakiranjem, nadomestitvijo pokvarjenega okovja, preprečevanje vstopa vlage posebno pri pomivalnih koritih in bojler-jih)	20	4	20		80
141.	1.0.2.	— omare iz iverie (vzdrževanje kot tč. 140/1.0.1.)	20	4	15		60
142.	1.0.3.	— furnirane, lakirane (vzdrževanje kot tč. 140/1.0.1.)	30	2,33	15	.M	34,95
143.	1.0.4.	— kombinirana izdelava (vzdrževanje kot tč. 140/1.0.1.)	30	2,33	15		34,95
44.	1.0.5.	— obloženo z ultrapasom (vzdrževanje kot tč. 140/1.0.1.)	30	2,33	15		34,95
145.	1.0.6.	Police v shrambi, lesene (redno čiščenje in vzdrževanje)	40	1,50	10		15
146.	1.0.7.	Napa Govilec pare) s filtrom ali brez in z ventilatorjem z vsemi sestavnimi deli (redno čiščenje, zamenjava filtra, oskrba in popravila napeljave motorja in ventilatorja)	20	4	15		60
	2.0.0.	Vgrajene omare v stanovanjih					
147.	2.0.1.-	Vgrajene omare različne — iz mehkega lesa z vsemi sestavnimi deli navadne (redno čiščenje in vzdrževanje s pleskanjem vsakih 8 let, nadomestitev pokvarjenega okovja, posebno tečajev, vijakov, kljuk, elementov polic, obešalnikov ipd.)	40	1,50	20		30
148.	2.0.2.	— iz izveric (vzdrževanje kot tč. 147/ 2.0.1.)	40	1,50	20		 '	30
149.	2.0.3.	— iz furnirja (vzdrževanje kot pri tč. 147/2.0.1.)	50	1	20	—	20
150.	2.0.4.	— oblečene z ultrapasom (vzdrževanje kot tč. 147/2.0.1.)	40	1,50	20	—	30
151.	2.0.5.	— obloženo kombinirano (vzdrževanje kot pri tč. 147/2.0.1.)	40	1,50	20	—	,30'
152.	2.0.6.	— metalne omare (redno čiščenje posebno zarjavelih delov, popravilo okovja, ključavnic ipd.)	60	0,67	25	,	16,75
		G. Obdelava zidov in stropov					
153.	1.0.0.	Obdelava zidov: keramika, fugirana opeka ipd. (redno čiščenje in vzdrževanje, nadomestitev izpadlih ploščic, odpraviti zamakanje)	60	0,67	25		16,75
							
I	II	III	IV	v	VI	vri	VIII
154.	1.0.0. Obdelava zidov: kamen, marmor, mozaik
ipd. (redno čiščenje in vzdrževanje, nadomestitev okrušenih ali počenih plošč z novimi ali odlepljene pritrditi nazaj, kon-
		trola stikov, preprečitev zamakanja posebno v kopalnicah in straniščih ter kuhinji)	00	0,67	10		6,70
155.	1.0.2.	Obdelava zidov in stropov z lesenimi lam-barijami, furnir, naravni les ipd. (redno čiščenje in vzdrževanje, pleskanje, lakiranje, impregniranje vsakih 8 let, popravilo pokvarjenih ali poškodovanih delov)	50	1	20		20
156.	1.0.3.	Obdelava zidov: teraco ploščice ali monolitni teraco (vzdrževanje kot pri tč. 153/ 1.0.0.) za monolitni teraco — mazanje z lanenim oljem po potrebi)	50	1	10		10
157.	1.0.4.	Obdelava stropov z ornamenti iz mavca (redno čiščenje in vzdrževanje, popravilo odkruškov, preslikava vsaka 4 leta)	45	1,22	15		18,30
158.	1.0.5.	Ometani zidovi z apneno malto grobo in fino (dvoplastno) (redno, vzdrževanje, okrušene in poškodovane dele popraviti in poslikati)	50	1	20	>	20
159.	1.0.6.	Obdelava zidov in stropov z mavcem (redno vzdrževanje kot tč. 158/1.0.5. in 157/1.0.4.)					
160.	1.0.7.	Tapete — papirne nepralne	6	15,70	10		157
		— plas*tificirane, pralne (vse redno vzdrževati in čistiti, odpadle dele pritrditi, preprečiti zamakanje in vlaženje)	10	9	10	_	90 ,
161.	1.0.8.	Zidovi, barvani z oljno barvo (redno čiščenje, okrušene ali odstopljene dele ponovno takoj pobarvati z morebitnim predhodnim kitanjem)	5	19	10	■	190
162.	1.0.9.	Zidovi, obarvani z disporol barvo (redno vzdrževanje, popravilo poškodovanih delov)	4	24	10	—	240
163.	1.0.10.	Zidovi ali stropi, obarvani z apneno barvo ali kredo (vzdrževanje kot tč. 162/).0.9.)	3	32,4	10	—	324
164.	1.0.11. Stropni omet v navadnih prostorih (dvoplastni, z apneno malto) (redno čiščenje in vzdrževanje, poškodovane dele popraviti in poslikati)		40	1,30	10		15
165.	1.0.12. Stropni omet, dvoplastni v mokrih prostorih (redno čiščenje in vzdrževanje, preprečiti zamakanje posebno iz zgoraj ih prostorov)		30	2,33	10		23,30
166.	1.0.13. Strop obešen — stropne obloge iz mavčnih plošč ali sendvič plošč (redno vzdrževanje, kontrola pritrdilnih elementov, čiščenje)		30	2,33	30		69,90
167.	1,0.14. Stenski in stropni omet oz. z oblogami različne vrste (redno čiščenje in vzdrževanje)		30	2,33	25	58,25	
168,	1.0.15.	Grobi omet dimnika v podstrešju (redno vzdrževanje, posebno okrušenih ali poškodovanih delov)	40	1,50	10	15	
169.	1.0.16.	Omet podzidka (cokla) s cementno malto in po potrebi (redno vzdrževanje, popravilo okrušenih ali poškodovanih delov, preprečevanje zamakanja)	25	3	20	60	
		H. Podi					
170.	1.0.0.	Pod iz kamna, marmorja, mozaika ipd. (redno čiščenje in pranje, vzdrževanje poda, popravilo okrušenih ali izpadajočih elementov, lepljenje, redno opazovanje in odprava poškodb)	100		20		20
I	II	m	rv	V	VI	VII	VIII
171.	1.0.1. Pod iz glaziranih keramičnih ploSčlc ali					
	venaeljarurid pod {vzdrževanje kot tč. 170Č 1.0.0.)	100	—	M	—	30
172.	1.0.2. Desčična tla (parket)					
	— iz hrasta ali jesena pritrjena na slepa tla ali lepljena na estrih (redno čUčenje, bruženje, loSčenje, morebitno lakiranje, manjša popravila ali prestavitve, če se tla preveč osušijo (centralna kurjava)	80	1	20		20
17».	1.0.3. — bukova deščična tla na slepih tleh ali					
	lepljena na estrih (vzdrževanje kot tč. 172/1.0.2.)	40	1,50	25		37,5
174.	1.0.4. — iz keramičnih neglaziranih ploščic ali					
	monolitni teraco (redno čiščenje in vzdrževanje, pranje, nadomeščanje zlomljenih delov, luščenje in mazanje teraca)	40	1,50	15		22,50
178.	1.0.8. — iz opeke, betona ali cementnega zgla-					
	j enega estriha (rodno vzdrževanje, poškodovane dele popraviti)	40	1,50	18	_	22,50
176.	1.0.6. Ladijski pod					
	— izolirani (redno vzdrževanje, kontrola stikov, čiščenje, morebitno impregniranje			\		'
	ali loščenje)	30	2,33	25		58,25
177.	1.0.7. — neizolkani (vzdrževanje kot pri tč.					
	176/1.0.6.)	10	9	25	—	22,6
178.	1.0.8. Pod iz navadnih desk (redno čiščenje in					
	vzdrževanje)	25	3	25	—	75
17».	1.0.9. Lamelni hrastov parket (mozaik parket)					
	(redno vzdrževanje z loščenjem, struganjem, lakiranjem, manjša popravila)	30 .	2,33	25	—	i 58,25
180.	1.0.10. Lamelni bukov parket (vzdrževanje kot					
	pri tč. 179/1.0.9.)	20	4	30	—	120
181.	1.0.11. Pod iz plastičnih mas, kot so podolit, PVC, vinsz, viniflex, novolit, tehnolit, šivi var-					
	jepi — lepljeno na izravnalno podlago (redno čiščenje in vzdrževanje z umivanjem, loščenjem z dovoljenimi kvalitetnimi IpščiUi, lepljenje odstopljenih ploščic, za-		'	/		
	menjava obrabljenih ali poškodovanih ploščic)	20	4	20	—	80
182.	1.0.12. Pod iz gume, ksilolita, topli pod ipd. (vzdr-					
	ževanje kot pri tč. 181/1.0.11.)	10		20	—	180
183.	1.0.13. Pod iz umetnih ali naravnih vlaken in mas					
	(redno čiščenje, zamenjava obrabljenih in počenih delov, čiščenje z dovoljenimi čistili)	20	4	20	—	80
184.	1.0.14. Oblogg poda iz sintetičnih vlaken (sintelon, tufting, velur ipd. (vzdrževanje isto kot	r				
	pri tč. 183/1.0.13.1	' -	20	4	20	—	80
185.	1.0.15. Pod, obložen z linolejem, tapisonom, itisonom ipd. (vzdrževanje kot pri tč. 183/					
<v	1.0.13.)	20	4	20 -	—	80
186.	1.0.16. Asfaltni tlaki (redno čiščenje in vzdrževa-	'7	■ •				
	nje, preprečevanje polivanja naftnih in drugih asfaltu Škodljivih materialov, po-			•		
	pravilo poškodb)	25	3	15	—	
187.	1.0.17. Estrih-cementna prevleka na betonski pod-					
	lagi — kot vezana obloga (redno čiščenje in'vzdrževanje, popravilo poškodb)	40	1,5	15	22,60	—
188.	1.0.18. Estrih — kot plavajoči z Izravnalnim slo-					
	jem, podlaga za različne pode (redno vzdrževanje, če poka ali se kruši ali udre, popravilo poškodb)	30	2,33	10	23,30 .	
I. Ključavničarska dela
Ključavničarska dela se pojavljajo v mnogih predhodnih že obdelanih točkah te-
								
I	n	m	IV	v	VI	VII	VIII	
ga kataloga, toda v povezavi z drugimi elementi. V tem poglavju pa omenjamo elemente, ki jih lahko samostojno vgrajujemo, ali pa smo jih že omenili in jih tukaj ponovno omenjamo.
189.	1.0.0. Ključavničarski elementi znotraj stavbe
(okviri, vratni podboji, ogrodja, predpraž-ne rešetke, vratne pripire, stopniščne ograje, omarice za pošto (metal) ipd. (redno čiščenje, pleskanje vsakilj 8 let, popravilo poškodb, nadomestilo pritrdilnih elementov, vijakov, zakovic, zvarov itd.)	40	1,50	10	15
190.	2.0.0. Ključavničarski elementi zunaj stavbe
(strgala, mreže, balkonske in terasne ograje, požarne stopnice ali lestve, žaluzije, podstavki za kolesa, kljuke za perilo, konzole za zastave, rešetke za svetlobne jaške, rešetke in mreže za ventilacije, igrala, sto-	*
jala za perilo, naprave za iztepanje preprog ipd.) (čiščenje in redno vzdrževanje, popravilo poškodb, redno mininiranje in
pleskanje vsakih 5 let)	*	25	3	15	45
J. Opleski In premazi
191.	1.0.0. Zunanji opleski na lesene dele:
— okna, balkonska vrata, garažna vrata, opažni elementi, napušči ipd. (redno čiščenje, ki tanje, pleskanje 2 X z osnovno barvo, morebitno impregniranje ali lakiranje)	4	24
osnova
za
vzdrže-
vanje
192.	1.0.1. Zunanji opleski kovinskih delov, pocinka-
nih delov ter pod. (kletna okna, stopniščna okna, balkonska ograja, okenski ali vratni okviri kovinskih zunaj ipd.) (redno čiščenje in mininiziranje, pleskanje, pri pocinkani
pločevini je potrebno uporabiti cink barve)	5	19
193.	1.0.2. Opleski žlebov, strešnih in odtočnih, sne-
golovov, rešetke (redno vzdrževanje kot
pri tč. 192/1.0.1.)	4	24
osnova
za
vzdrže-
vanje
osnova
za
vzdrže-
vanje
194.	1.0.3. Zunanji opleski na omet, beton, kamen ipd.
— fasade in druge zunanje površine (redno vzdrževanje s predhodno popravo okrušenih delov, popravilo poškodb, obdelavo podlage, morebitno kitanje, impregniranje in pleskanje)	10 ■	9	5	45
195.	1.0.4. — pleskanje okenskih polic napuščev iz
kovine (vzdrževanje kot pri tč. 192/1.0.1.)	8	11,5	10	115
196.	2.0.0. Notranji opleski
— na lesene elemente (okna, balkonska vrata znotraj, notranja vrata, vgrajeno pohištvo ipd.) (redno vzdrževanje kot pod tč 191/1.0.0.)
•
197.	2.0.1»» — isto le za stopnice, ograje, lesene ob-
loge v stopnišču in pod. .
198.	2.0.2. Notranji opleski na kovino (omarice štev-
cev, poštne omarice, protipožarne naprave) (vzdrževanje kot pod tč. 192/1.0.1.)
199.	2.0.3. Notranji opleski požarnih vrat, izolacija
grelnih cevi in vidnih napeljav grelnih teles, radiatorjev, bojlerjev ipd. (vzdrževanje kot pod tč. 192/1.0.1.)
200.	2.0.4. Notranji opleski na omet, beton ipd. (stene,
stropovi, paneli) (vzdrževanje kot pod tč.
194/1.0.3.)
8	11,5	10	—	115
I	•	.*
10	9	5	45	—
9	5
N
							
I	II	m	IV	v	VI	VII	Vlil
II. INSTALACIJE
K.	Kanalizacija (znotraj zgradbe)
201. 1.0.0. Hišna kanalizacija iz kameninastih cevi (redni pregled tesnjen j a cevi, kontrola priključkov, zamenjava nalomljenih ali okru-
		šenih delov cevi z novimi)	50	1	10 •	10	—
202.	1.0.1.	Hišna kanalizacija iz litoželeznih cevi (vzdrževanje kot pod tč. 201/1.0.0.)	70	0,43	20	8,60	
203.	1.0.2.	Hišna kanalizacija iz azbestno-cementnih cevi (salonit) — se ne priporoča! (vzdrže-					
							
		vanje kot pri tč. 201/1.0.0.)	20	4 •	10.	40	—
204.	1.0.3.	Hišna kanalizacija iz plastičnih cevi npr.: Juvidur ali podobno (vzdrževanje isto kot pod tč. 201/1.0.0.) in jDetonskih (verti-		2,33			
		kalna kanal.)	30		10	23,30	—
z05.	1.0.4.	Hišna kanalizacija v kleti iz betonskih cevi z vsemi jaški in pokrovi (redno čiščenje in vzdrževanje, kontrola vodotesnosti, zamenjava okrušenih ali razbitih cevi)	50	1	10	10 v .	
206.	1.0.5.	Hišna kanalizacija — svinčene cevi (redno čiščenje, opazovanje prepustnosti, takojšnja					
		zamenjava napočenih ali preluknjanih cevi; posebno paziti pri kanalizaciji vrele vode					
		iz pralnih strojev ali iz kadi — za te namene ne priporočamo svinčenih cevi)	25	3	15	45	—
207.	1.0.6.	Sifoni in lovilci maščob iz jekla ali plastične snovi	20	4	10	40	
208	1.0.7.	Priključek zgradbe na kanalizacijsko omrežje (redno čiščenje in nadzorovanje, zamenjava počenih ali okrušenih delov, kontrola jaškov ipd.) ‘	70	0,43	20	8,60	
		L. Vodovod in sanitarne naprave	•				
	1.0.0.	Vodovodna instalacija					
209.	1.0.0.	Celotna vodovodna instalacija z vsemi ven-					
		tili, prehodnimi komadi, revizijskimi jaški in zatesnili iz jeklenih cevi (redno čiščenje in vzdrževanje ter kontrola stikov, tesnil^ pip, zamenjava počenih cevi). Načeloma					
		mora vodovodna instalacija prenašati pri-				C	
		tisk 10 atm., zato ne pridejo za to instalacijo v poštev cevi iz plastičnega materiala	50	1	10	10	
210.	1.0.2.	Vodomer za hladno vodo (redno čiščenje in vzdrževanje)	15	5,67	5	28,35	_
211.	1.0.3. 1	Vodomer za toplo vodo (redno čiščenje in vzdrževanje)	t	12	7,33	5	. 36,65		
212.	1.0.4.	Požarni vod z vsemi napravami (razen opreme!) (redno čiščenje in vzdrževanje)	f	50	1	10 r	10	—
213.	1.0.5.	Hidranti ali protipožarni aparati, platnene cevi, gasilne naprave (redno čiščenje in vzdrževanje, občasno preizkušanje posameznih naprav in opreme, polnjenje protipožarnih aparatov, kontrola gasilskega				«	
		strokovnjaka)	20	4 -	20	80	—
		Hidrofori		‘			
214.	2.0.1.	Hidrofor, sestoječ iz tlačnega kotla, centrifugalne črpalke, presostata na kotlu (tedenski pregled hidrofora, preizkus varnostnega' ventila, pregled višine vode v tlačnem kotlu in dopolnitev zraka, zamenjava delovanja črpalk, odstraniiev netesnosti. En- - • krat mesečno čiščenje filtrov, enkrat letno čiščenje notranjščine kotla, vsakih 5 let		v	1		
		temeljit pregled presostata in morebitna zamenjava)	^	15	5.67	20	113,4		
215.	2.0.2. Hidrocel, sestoječ iz baterije črpalk in
ustrezne baterije tlačnih stikal ter serije hidrocelov
(tedenski pregled naprave, preizkus varnostnega ventila, preizkus delovanja preso-statov, preklop zaporednega delovanja, dnevni pregled hidrocelov in enkrat letno remont armatur ter črpalk
216.	2.0.3. Hidroforni agregat, sestoječ iz membran-
ske tlačne posode ter serije črpalk z ustreznimi serijami tlačnih stikal (vzdrževanje kakor pri tč. 215/2.0.2.)
217.	2.0.4. Raztežilni rezervoar iz jeklene pločevine
z vso pripadajočo opremo (enkrat letno pregled rezervoarja, očiščenje notranjščine, s odstranitev mulja, obnova notranje pro-tikorozijske zaščite, razkuži tev, obnova zunanjih zaščitnih premazov)
218.	2.0.5. Priključek za vodovodno .omrežje (redno
vzdrževanje)
2.0.0. Sanitarna in druga vodovodna oprema
219.	2.0.1. Vodovodna baterija s stoječim ali ročnim
tušem (redno čiščenje in vzdrževanje, zamenjava tesnil, pip, fleksibilne cevi, baterije, kontrola in preprečevanje zamakanja)
220.	2.0.2. Pipe za hladno in toplo vodo (redno čišče-
nje, zamenjava tesnil, popravilo okvar, preprečevanje zamakanja, kontrola priključkov posebno pri topli vodi — cevi iz trdega svinca)
221.	2.0.3. Mešalne baterije za hladno in toplo vodo
(vzdrževanje kot pri tč. 220/2.0.2.)
222.	2.0.4. Kompletna oprema pri umivalnikih (toda
brez'njega), polica z ogledalom, konzola za brisače, za milo, viseča omarica ipd. (redno čiščenje in vzdrževanje, popravilo .okvar, kontrola in popravilo pritrdilnih vijakov, zamenjava počenih delov, nadomestitev razbitih delov)
223.	2.0.5. Umivalniki raznih barv in velikosti iz por-
celana, kamenine ali keramike (redno čiščenje, popravilo ali zamenjava sifona in nadomestitev zamaška in verižice, kontrola zamakanja, posebno pri odprtinah za pipe)
224.	2.0.6. Emajlirani umivalnik iz litega železa
(vzdrževanje kot pod tč. 223/2.0.5.)
225.	2,0.^. Bide iz porcelana ali keramike različne
barve -(vzdrževanje kot pri tč. 223/2.0.5.)
226.	2.0.8 Straniščna WC školjka iz porcelana ali
keramike različne barve (redno Čiščenje, popravilo ali nadomestitev sedežne deske, gumijaste manšete, kontrola svinčenih priključkov pritočne vode in odtočne vode, preprečevanje zamakanja)
227.	2.0.9. Straniščna WC školjka iz litega železa
(vzdrževanje kot pri tč. 226/2.0.8.)
228.	2.0.10. Straniščni rezervoar iz emajlirane ploče-
vine ali litega železa (visokega ali nizkega) (redno čiščenje, popravilo in nadomestilo tesnil, plavača, potezne vrvice' in odsesača)
229.	2.0.11. Straniščni rezervoar (nizki) iz plastike
(vzdrževanje kot pri fč. 228/2.0.10.)
iv	v	VI	VII VIII
10	9	20	180	
10	9	20	180	—
	•	N		
20	4	20	80	—
50	1 f	20	20	—
10	9	20	. —	180
10	9	20	—	180
10	9	20	—	, 180
15	5,67	5	—	28,35 (
30	2,33	10			23,30
40	1,50	10	—	15
20	4	10			40
40	1.50	. 10	—	30
50	1	'10	—	10
30	2,33	10				23,30
20	4	10		40
I	II	m	IV	V	VI	VII	VIII
230.	2.0.12. Pločevinasta emajlirana normalno ležeča kad iz dekapirane pločevine, prosto stoječa ali vzidana in sedeča kad (čiščenje in redno vzdrževanje ter nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil, zamaška ter vrvice)		30	2,33	10		23,30
231.	2.0.13. Kopalna kad iz litega železa normalna in sedežna kad (vzdrževanje kot pri tč. 230/ 2.0.12.)		40	1,50	10		15
232.	2.0.14	Pomivalno korjto za pomivanje posode iz umetnega kamna ali železobetona na konzolah (redno čiščenje in vzdrževanje, zamenjava zamaška, čiščenje sifona in odtoka, preprečevanje zamakanja, preprečevanje zamašitve odtoka)	50	1	10		10
233.	2.0.15. Pomivalno korito iz pocinkane pločevine (vzdrževanje kot pri tč. 232/2.0.14.)		10	9	20		180
234.	2.0.16.	Pomivalno korito iz emajlirane pločevine enojno ali dvojno (vzdrževanje kot pri tč. 232/2.0.14.)	15	5,67	20		113,40
235.	2.0.17. Pomivalno korito iz nerjavečega jekla različnih velikosti (vzdrževanje kot pri tč. 232/2.0.14.)		30	2,33	10		23,30
236.	2.0.18. Pomivalno korito litoželezno (vzdrževanje kot pri tč. 232/2.0.14.)		30	2,33	10			23,30
237.	2.0.19.	Prha na terasi (redno čiščenje, zamenjava tesnil, pipe, sifona, ukrepi proti zamakanju in zmrzovanju)	10 1	9	15	135	—
		M. Elektrika					
	1.0.0.	Jaki tok					
238.	1.0.1.	Kompletna električna instalacija, podomet-na, z vtičnicami, razdelilci, stikali, preki-njači ter cevmi in žicami — enofazni tok z varovalkami, razdelilno ploščo in pod. (redno vzdrževanje, nadomestitev pokvarjenih delov, varovalk, vtičnic, stikal ipd.)	40	1,50	20	10	20
239.	1.0.2.	Kot tč. 238, le nadometna instalacija (enofazni tok) (vzdrževanje kot pri tč. 238/1.0.1.)	25	3	25	55	20
240.	1.0.3.	Kompletna instalacija, podometna z vsemi elementi za tehnične naprave — trifazni tok (vzdrževanje kot pri tč. 238/ 1.0.1.)	30	2,33	20	26,60	20
241.	1.0.4.	Kompletne instalacije kot pri tč. 240/1.0.3., le nadometna (vzdrževanje kot pri tč. 238/ 1.0.1.)	25	3	25	55	20
242.	1.0.5.	Eno tarifni števec (redno vzdrževanje elektrouprave)	,	25	3 '	5	15	
243.	i.oie.	Dvotarifni števec (redno vzdrževanje elektrouprave)	20	4	5	20	_
244.	1.0.7.	Dvotarifnn električna ura (redno vzdrževanje elektrouprave)	20	4	5	20	_
245.	10 8.	Avtomati za luč na stopnišču stikala, vtičnice ipd. (redna zamenjava ob okvari)	10	9	25	225	
2*6.	1.0.9.	Električni bojler različnih velikosti (v stanovanju) (tedensko zunanje čiščenje boj-lerja in priključnih cevovodov, z nevtralnimi čistilnimi sredstvi. Čiščenje vodnega kamna enkrat na 2 leti, zamenjava tesnila pri privodnlci. namazanje vijakov, čiščenje varnostnega ventila in povratne lopute, poporavilo zunanjega opleska)	20	4	15	'		60
247.	1.0 10.	Električni bojler — pretočni različnih kapacitet (vzdrževanje kot pri tč. 246/1.0.9.)	20	4	15		60
I	II	III	IV	V	VI	VII	VIII
248.	1.0.11.	Električni štedilnik (različne velikosti) (redno čiščenje, popravila in nadomestitev grelnih teles, stikal in kontaktnih luči, termostatov, gumbov in priključnega kab-					
		la)	15	5,67	15	—	85,05
249.	1.0.12. Štedilnik kombiniran na elektriko in plin,						
		različnih dimenzij (vzdrževanje kot pri tč. 248/1.0.11.)	15	5,67	15		85,05
250.	1.0.13.	Vsi dodatki za električni ali plinski štedilnik (termostat, vtikalo, raženj, ura, in-					
		fra-grelec ipd.) (vzdrževanje, redno čiščenje in nadomeščanje hitro obrabljenih delov)	10	9	20	_	180
251.	1.0.14.	Električni ali plinski kuhalnik različnih					
		dimenzij (redno čiščenje podobno kot za električni štedilnik)	10	9	15	_	135
252.	1.0.15. Infra-grelec (nadomestitev stikala, Spirale						
		ter potisne vrvice)	10	9	10	—	90
253.	1.0.16. Termoakumulacijska peč (električne) vseh						
		vrst in velikosti (redno čiščenje, nadome- , stitev priključnega kabla, grelcev, stikal, gumbov in kontrolnih luči)	15	5,67	20		113,40
254.	1.0.17.	Radiator (oljni) električni (redno čiščenje in vzdrževanje, kontrola olja in grelcev ter ventilov)	15	5,67	20		113,40
255.	1.0.18. Pralni električni stroj — razni (redno čišče-						
		nje, zamenjava prenosnih jermenov, stikal, kontrolnih lučk)	■	15	5,67	20	—	113,40
256.	1.0.19.	Priključek na električno omrežje (redno vzdrževanje strokovnjaka)	50	1	15	15	—
	2.0.0.	Šibki tok					
257.	2.0.1.	Klicni zvonec v stanovanju in pred vhodnimi vrati, s kompletno instalacijo (redno čiščenje, vzdrževanj e, popravilo stikal in				»•	
		stika v zvoncu ipd.)	15 '	5,67	20	—	113,40
258.	2.0.2.	Domofon (parlofon) kompleten in električna avtomatska ključavnica z glavnimi vhodnimi vrati (redno vzdrževanje in na-					
		domestitev tipkal, slušalk, mikrofonov in priključnih vrvic)	20	4	20	80	—
259.	2.0.3.	TV in radijska antena z vso napeljavo (redno vzdrževanje in nadomestitev posameznih elementov antene)	30	2,33	10		23,30
260.	2.0.4.	Radio instalacija (redno vzdrževanje)	15	5,67	10	—	56,70
261.	2.0.5.	Telefonska instalacija (redno vzdrževanje in čiščenje)	20	4	10			40
262.	2.0.6.	Strelovodna instalacija (redno vzdrževanje in preizkus odvoda elektr., nadomestitev zarjavelih ali odpadlih delov)	/	30	2,33	10	23,30	
263.	2.0.7.	Priključek na PTT omrežje (redno vzdrževanje strokovnjaka)	50	1	15	15	—
		N. Plin				>	
		(kotli na plin — glej poglavje O. Ogrevanje)					
264.	1.0.0.	Plinska instalacija samo v kuhinji in sanitarijah (redno čiščenje, kontrola ali izmenjava gorilnikov, kontrola napropustno-sti za plin, zamenjava tesnil ipd.)	50	1	10	10	
265.	1.0.1.	Plinska instalacija v celotni stanovanjski zgradbi (vzdrževanje kot pri tč. 264/1.0.0.)	60	0,67	10	6,70	_
266.	1.0.2.	Plinska ura (redno vzdrževanje, kontrola pravilnosti porabljenega plina)	15	5,67	10	56,70	
267.	1.0.3.	Prefabricirane sanitarne instalacijske stene (redno čiščenje in vzdrževanje)	30	.2,33	15	34,95	
							
I	II	m	IV	v	VI	VII	vm
268. 1.0.4. Plinski bojler s priključkom ali brez na dimnik različnih velikosti (redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna naj-• manj vsaki 2 leti in nadomestitev gorii-
		nika)	10	9	15	—	135
269.	1.0.5.	Plinski štedilnik ali kombiniran plin — elektrika, različne velikosti (redno čiščenje, popravilo ali nadomestitev stikal, gorilne šobe, gorilnikov, gumbov, priključne cevi ipd., kontrola neprepustnosti naprav za plin)	15	5,67	15		85,05
270.	1.0.6.	Peč na plin (emajlirano) (redno čiščenje in zamenjava gorilnikov, rešetke, gumbov, dovodnih cevi, kontrola nepropustnosti za plin)	12	7,33	20	^ .	146,60
271. /	1.0.7..	Grelci na mestni plin (redno čiščenje in vzdrževanje)	20	4	10	- ■ .	40
272'.	1.0.8.	Plinski radiator (čiščenje gorilnikov, mazanje pipe, pregled vleka dimnika, nadomestitev metulj čkastega gorilnika in občasno pleskanje)	, 20	4	20		- 80
273.	1.0.9.	Ventili, zaporni deli, mala armatura	6	15,70	10	—	157
274.	1.0.10. Priključek na plinsko omrežje (redno čiščenje in vzdrževanje, kontrola nepre-pustnosti, zamenjava tesnil ipd.)		50	1	15	15	
275.	1.0.11.	Univerzalni plinski pretočni grelci (vzdrževanje kot pri tč. 270/1.0.6.)	10	9	10	90	
O. Ogrevanje
1.0.0. Centralna kurjava Kotlarne
?76	1.0.1. Kotel iz litega železa za kurjenje trdega
goriva brez mehanizirane rešetke (kc.irl je treba vsak dan očistiti uguskov in pepela, 1 do 4-krat mesečno temeljito očistiti vse dimovodne poti in odstraniti saje, po vsaki kurilrii sezoni je treba notranjščino kotla očistiti, preorizgati z, zaščitnim sredstvom, obnoviti tesnila na kuriščih in
-		pepeliščnih vratcih ter pri dimovodni cevi, premazati dimpvodno cev z v vročini obstojno barvo, očistiti .zunanjost, pregledati in popraviti tesnila na cevnih priključkih)	25	3	20 .	60	
277.	1.0.2.	Kotel iz jeklene pločevine za kurjenje trdega goriva brez mehanizirane rešetke (vzdrževanje kot pod tč. 276/1.0.1.)	" ,	20	4	20	80	
278. ' %	1.0.3.	Kotel iz litega železa za kurjenje tekočega goriva s šamotno obzidavo kurišča (vzdrževanje kot pod tč. 276/1.0.1., dodatno pa še vsako leto pregled obzidave, vsaki dve leti obnova obzidave, vsakih 7 do 10 let pretesnitev kotla)	20	4	25	100	
279.	1.0.4.	Kotel iz jeklene pločevine za kurjenje s tekočim gorivom (vzdrževanje kot pri tč. 276/1.0.1.)	15	5,67	20	113,4	
280.	1.0.5.	Specialni kotli za kurjenje z lahkim kurilnim oljem (vzdrževanje kot pod tč. 1.0.1.)	12	7,33	25	183,25	
281.	1.0.6.	Kotli z jeklenimi cevmi, obzidani s šamo-					
tom in z mehaniziranim kurjenjem trdega goriva (vzdrževanje kot pod tč. 270/
1.0.1. in dodatno še vsakoletni pregled obzida ve kurišča ter obnova manjših okvar, vsakoletni remont mehanizirane naprave za kurjenje z zamenjavo zgorelih • rešetnic, popravilom pogonskega mehanizma vsakih 7 do 10 let, prezidava no-
l
282.
283.
284.
285.
286.
287.
288.
289.
290.
291.
292.
293.
294.
II
1.0.7.
1.0.8.
1.0.9.
1.0.10.
1.0.11.
1.0.12.
1.0.	13.
1.0.	14.
1.0.	15.
1.0.	16.
1.0.	17.
1.0.	18. 1.0.19.
III	IV	V	VI	VII	vm
tranjostl kotla ter obsežnejša obnova naprave ža kurjenje, zamenjava izgorelih cevnih registrov)	25	4	30	120	
Paketni kotli za kurjenje z lahkim ali težkim kurilnim oljem (vzdrževanje kot pod tč. 276/1.0.1., vendar dodatno še zamenjava izgorelih cevi in ponovno uvaljan j e cevi)	15	5,67	25	141,79	
Plinski avtomati z atmosferskimi gorilci (enkrat letno čiščenje kotla, reguliranje pretoka, nastavitev avtomatike ter očiščenje in nastavitev atmosferskega goril-ca. Po 5 letih obratovanja zamenjava grelnika)	10	9	25	225	
Tlačni gorilci za plin ali kurilno olje z vsem priborom (vsakodnevno čiščenje go-rilca z zunanje strani Nastavitev gorilca pri manjših napravah 1 X letno, pri večjih po vsaki dobavi olja. Po vsaki kurilni sezoni detajlno čiščenje gorilca, ki ga opravi servisna služba, pregled in očiščenje vseh stikov, filtrov, elektrod, turbulatorja, črpalke. Vsaki 2 leti zamenjava razpršilnih šob. Med rednim pogonom pri okvarah zamenjava ustreznih delov)	15	5,67	20	113,4	
Izparilni gorilec za lahko kurilno olje (tedensko čiščenje lonca in prižigalnih elektrod. Enkrat letno temeljito očiščenje lonca- in dovodnih cevovodov skupno z regulatorjem, pregled tesnilnih spojev in morebitno popravilo, pregled elektrod in morebitna zamenjava)	7	13,28	10	132,80	
Kotlarna z deponijo za trdo gorivo, gravitacijsko ogrevanje brez priprave tople vode (vzdrževanje kakor pri tč. 277/1.0.2.)	20	4	20 %	80		
Kotlarna z deponijo za trdo gorivo, s črpalko in ustrezno avtomatiko (vzdrževanje kakor pri tč. 277/1.0.2.)	20	4	40	160		
Kotlarna z deponijo ža tekoče gorivo, š tlačnim gorilcem, črpalko in ustrezno polno avtomatiko ter bojlerjem v kotlu (vzdrževanje kakor pri tč. 277/1.0.2. za kotel ter pri pozicijah ,za pripravo tople vode, črpalke avtomatike)	20	4	50	200	
Priključek na daljnovodno ogrevanje iz skupne kotlarne, brez priprave tople vode (vzdrževanje kakor za črpalke in proti-točnike)	, "	20	4	10	40	■ -.
Priključek na daljnovodno ogrevanje s pripravo tople vode lokalno, kotlarna pa skupna	20	4	20	80	
Priključek pa daljnovodno toplamiško ogrevanje, direkten sistem, brez priprave tople vode (vzdrževanje kakor ga zahtevajo regulacijski ventili in protitočniki)	20	4	25	100	
Toplotni menjalniki voda-voda ali para-voda (enkrat letno zunanje čiščenje in obnova opleska, notranji pregled in čiščenje ter zamenjava t.esnil. Zamenjavo cevi opravi po potrebi podjetje, ki ga je izdelalo)	10	9	j ' 20	180	
Odprta ekspanzijska posoda (enkrat letno zunanji pregled, obnova opleska)	15	5,67	5	28,35		
Zaprta ekspanzijska posoda z vgrajeno membrano ali brez nje (enkrat letno zunanje čiščenje in obnova opleska, vsako drugo leto ponovitev tlačnega preizkusa)	10	9	, J 10	90	
							
I	n	m	rv	v	VI	VII	VIII
295.	1.0.20.	Varnostna armatura (varnostni ventili, termostati, presostati, nivostatl, varnostno signalne naprave)	20	4	3	20	
296.	1.0.21. Cirkulacijske črpalke (zunanje čiščenj«, obnova opleska, enkrat tedensko poskusno vklapljanje)		10	9	3	45	
	2.0.0.	Razvodno omrežje centralnega ogrevanja					
297.	2.0.1.	Cevovodi iz jekla (na dostopnih mestih zunanje čiščenje in obnova opleska, sicer, pa skrb, da so vedno napolnjeni z vodo, x zunanje strani popolnoma suhi in tudi zunaj ogrevalne sezone temperirani)	25	3	5	15	
298.	2.0.2.	Cevovodi iz jekla za vračanje kondenzata nad poplavno cono (zunanje čiščenje cevovodov in varovanje pred zunanjo korozijo. Enkrat letno tlačni preizkus)	7	13,28	10	132,8	
299.	2.0.3.	Cevovodi iz bakra (pregled tesnilnih spojev in enkrat letno obnova tesnil)	30	2,33	5	11,65	_
300.	2.0.4.	Izolacija toplovodnih cevi s trdno mavčno zaščitno oblogo (enkrat letno čiščenje, popravilo poškodb in vsakih 5 let obnovitev opleska)	30	2,33	15	34,95	
301.	2.0.5.	Izolacija toplovodnih cevi z zaščitno oblogo iz aluminija (vsakoletno čiščenje zaščitne obloge in ponovna pritrditev popušče-nih vijačnih spojev)	30	2,33	5	11,65	
302.	2.0.6.	Radiatorji iz litega železa (vzdrževanje in popravilo ventilov, tesnil^ in zamenjava koleščkov na ventilu ter' pleskanje vsakih 10 let)	40	/ 1,50	15	22,50	
303.	2.0.7.	Radiatorji iz jeklene pločevine (vzdrževanje in popravilo stikov, ventilov in tesnil, zamenjava koleščka na ventilu in redno občaspo pleskanje)	20	4	20	80	
304.	2.0.8.	Radiatorji z ^fahke pločevine (aluminija) (vzdrževanje kot pri tč. 303/2.0.7.)	30	2,33'	15	34,95	N
305.	2.0.9.	Zamenjava ventilov na radiatorjih (povprečno) (delno zajeto v tč. 303 in 304)	10	9	10	90	. _
306.	2.0.10. Zasuni, zaporni deli na cevovodih (redno čiščenje, zamenjava tesnil, kontrola vodo-nepropustnosti na 15 atm. takojšnja zamenjava okrušenih ali polomljnih delov		15	5,67	10	56,70	
	3.0.0.	Posoda za skladiščenje kurilnega olja					
307.	3.0.1	Enoplaščne cisterne, vgrajene pod zemljo v betonske jaške (enkrat letno izpraznitev gošče na dnu cisterne, zunanji pregled opleska in popravilo poškodb)	20	4 ,	10	40	
308.	3.0.2.	Enoplaščna cisterna, postavljena nad zemljo (vzdrževanje kot pri tč. 307/3.0.1.)	20	4	10 '	40		
309.	3.0.3. f	Dvoplaščna jeklena cisterna, zakopana pod zemljo (zunanji pregled vidnih delov cisterne, vsakodnevni pregled zaporne tekočine, enkrat letno izčrpavanje usedlin in nabrane vode)	15	5,67	10	56,70	
310.	3.0.4. •	Cisterna dvo- ali enoplaščna, izdelana iz plastike, vgrajena v betonski jašek, na prostem ali zakopana pod zemljo (pri dvo-plaščnih redni pregled zaporne tekočine in enkrat letno izčrpavanje gošče in nabrane vode)	30	2,33	10	23,30	
311.	3.0.5.	Cisterna, dvo- ali enoplaščna, postavljena na prosto in nezaščitena pred soncem (vzdrževanje enako kot pri tč. 310/3.0.4.) v	20	4	10	40	
					
i	n	m	IV	v	VI	VII	VIII
312. 4.0.0. Regulatorji (reguliral ventil, elektrocuotomi pogon, regulatorski ojačevalnik, regullma pipa, regulatorji brez pomožne energije) (enkrat letni servisni pregled automatike, pregled tesnil, nastavitev)	U	a	>0	IM	
5.0.0. Naprava ua pripravo sanitarne tople vođe
(skupna)
313.	5.0.1. Plinski pretočni »rolnlk za aanitamo top-
lo vodo z univerzalnim goriloem (enkrit letni pregled gorllca in avtomatike z očiščenjem in nastavitvijo plamena, na 2—3 leta očiščenje notranjščin« grelnega registra nabranega vodnega kamna, po 5 letih zamenjava grelnega registra)
314.	5.0.2. Električni akumulacijski grelnik za sani-
tarno toplo vodo (vsakodnevni zunanji pregled tesnosti, tedensko čiščenje bojlerja in kontrola delovanja varnostnega ventila, 1-krat, 2-krat ali 3-krat letno čiščenje vodnega kamna, zamenjava tesnil, namazan j e vijakov, razstavitev varnostnega ventila, vzvratne lopute in njihovega očiščenja, obnova zaščite pred korozijo, obnova zunanjega opleska)
315.	5.0.3. Protltočnik za sanitarno toplo vodo (vsako-
tedensko čiščenje in kontrola tesnosti spojnih mest, tedenska kontrola delovanja varnostnega ventila — zapečenosti, 3-krat do 6-krat letno notranje čiščenje nabranega vodnega kamna, zamenjava tesnil, 1-krat letno čiščenje varnostnega ventila in vzvratne lopute, enkrat letno obnova zunanje protikorozijske zaščite in opleska)
316.	5.0.4. Bojler za pripravo tople vode z grelnim registrom (vsakotedensko čiščenje in kontrola tesnosti spojnih mest in priključkov, tedenska kontrola delovanja varnostnega ventila, 1 X do 2 X letno čiščenje vodnega kamna v grelnem registru, zamenjava tesnil, 1 X letno čiščenje varnostnega ventila in vzvratne lopute, namazan j e vijakov in obnova opleska)
317.	5.0.5. Bojler za pripravo sanitarne tople vode, vgrajen direktno na kotlu (vzdrževanje je enako kakor pri točki 316/5.0.4.)	'
318.	5.0.6. Jeklene pocinkane cevi razvoda sanitarne
tople vode (vsakoletna kontrola tesnjenja spojev cevi in armatur ter ponovno tesnjen j e)
319.	5.0.7. Bakrene cevi za razvod tople sanitarne
vode (vsakoletna kontrola tesnjenja spojev cevi in armatur in ponovno tesnenje)
320.	5.0.8. Cirkulacijske črpalke za toplo sanitarno
vodo (zunanje, čiščenje, obnova opleska, obnova tesnil priključnih spojev)
321.	5.0.9. Centralne termostatske mešalne baterije
za pripravo sanitarne tople vode (vsakoletno čiščenje vseh notranjih delov nabranega vodnega kamna, zamenjava vseh tesnil)
322.	5.0.10. Dozirne naprave za mehčalec vode brez
števca pretočne količine (v vzdrževalnih stroških so obseženi stroški čiščenja, nastavitve, kontrole delovanja in zamenjave tesnil, ne pa sam mehčalec za vodo)
323.	/5.0.11. Dozirna naprav^ za mehčalec vode s štev-
cem pretoka in avtomatskim doziranjem v odvisnosti od količine pretoka (enako kakor pod tč. 322/5.0.10.)
10 fe	M	M
*
10 . iti
10	M
v
10 •
20 180
10	9	20	180	—
£0	4	16	<0	—
20	4	10	40	—
25	*	5	16	—
7	13,88	5	66,4	—
7	13,28	10	132,80	—
20	4	10	40	—
10	9	20	180	
I	II	III	IV	V	VI	VII
	6.0.0.	Elementi lokalnega ogrevanja				
324.	6.0.1.	Zidani štedilnik na trdo gorivo morebitno obložen s ploščicami (čiščenje štedilnika, plošč in dimne cevi, popravilo ali zamenjava šamotne obloge, opekačev, kotličev za toplo vodo, grelne plošče, šamotne ob-				
	-	loge, kurilne rešetke, obročev, vratič in posode za pepel)	40	1,50	25	
325.	6.0.2.	Železni štedilnik iz črne pločevine ali emajlirane, pomični ali fiksni na trdo gorivo (vzdrževanje isto kot pri tč. 324/6.0.1.) (plinski štedilnik in kombiniran z elektriko — glej poglavje N. »Plin«, tč. 264)	20	4	15	—
326.	0.0.3.	Lončena peč na trdo gorivo (čiščenje peči in vratič, popravilo in polaganje pečnic,				
		nadomestitev kurilnih rešetk, vratič in pločevinastih vložkov z dvakratno prezidavo)	• 30	2,33	SO	
327.	6.0.f	Trajnožareča in Lutzova železna peč (vzdrževanje in nadomestitev kurilne re-				'
		šetke, vratič in dimnih cevi in gumbov ter enako kot pri tč. 326/6.0.3.)	20	4	20	_
328.	6.0.5.	Železna emajlirana peč ali litoželezna peč na trdo gorivo (čiščenje peči, plošče in dimnih cevi ter zaščita z grafitnim premazom, popravila in nadomestitev šamotne obloge, kurilne rešetke, dimnih cevi, vratič in posode za pepel)	20	4	20	
329.	6.0.6.	Ogrevalna peč na kurilno olje — emajlirana (čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev gorilnika, dimnih cevi in gumbov, nadomestitev lonca)	15	5,67	25	
330.	6.0.7.	Emajlirana kopalniška peč na trdo gorivo (čiščenje, popravilo in nadomestitev kurilnih rešetk, obloge, dimničnih cevi, vratič, posode za pepel, spojkanje kotlička, nadomestitev armature, nadomestitev pokvarjenih delov)	20	4	15	
331.	6.0.8.	Peč na trdo gorivo s kotlom za pranje perila vseh vrst in velikosti (vzdrževanje kot pri tč. 324/6.0.1.)	20	4	20	80
	7.0.0.	Pločevinasti kanali za topli zrak				
332.	7.0.1.	— iz pocinkane pločevine (redno vzdrževanje in čiščenje, morebitno pleskanje s				
		cinkovo barvo)	20	4	10	40
333.	7.0.2.	— iz črne pločevine (vzdrževanje kot pri tč. 332/7.0.1.)	15	5,67	3	28,35
/		P. Prezračevanje				
334.	1.0.0.	Centralni centrifugalni ventilator (dnevni pregled stanja ventilatorja, kontrola segrevanja ležajev, mazanje ležajev, pregled klinastih jermenov, kontrola zategnje-				-
		nosti jermenov, 1-krat letno zamenjava jermenov, po 5 letih zamenjava ležajev)	10	9	20	180
335.	1.0.1.	Centrifugalni odvodni ventilator (vzdrževanje kot pod tč. 334/1 0.0., le da je treba ventilator enkrat mesečno temeljito očistiti zunaj in znotraj)	10	9	20	180
336.	1.0.2.	Strešni ventilator (vzdrževanje enako kot pod tč. 334/1.0.0.)	10	9	25	255
337. 1.0.3. Filtri za dovodni zrak (vsakodnevni pregled zamazanosti filtrskih celic, vsaj enkrat tedensko čiščenje vložkov in ponovna naoljitev, enkrat mesečna zamenjava suhih vložkov, enkrat letno pregled vseh
i ii	m	iv	v	v	vn vin
		delov in popravilo poškodb ter obnova zaščitnega laka). Pri vzdrževalnih stroških					
		za suhe filtre ni upoštevan strošek zamenjave filtrskih vložkov	20	4	10	40	
338.	1.0.4.	Elementi za distribucijo zraka (enkrat letno pregled stanja elementov, obnova površinske zaščite ter mazanje gibljivih					
		delov vsaj enkrat mesečno)	20	4	10	40	—
339.	1.0.5.	Elementi za glušenje zvoka (zunanje čiščenje in obnova opleska)	20	4	5	20	—
340.	1.0.6.	Zračni kanali iz pocinkane ali plastifici-rane pločevine (notranje čiščenje predvsem odsesevalnih kanalov vsaj enkrat letno)	20	4	5	20	
341.	1.0.7.	Odsesevalna napa brez lastnega ventilatorja (redno tedensko čiščenje nape in nastavitvenih loput, vsakih 5 let obnova					
		zunanje zaščite)	20	4	10	40	—
342.	1.0.8.	Odsesevalna napa z lastnim ventilatorjem (redno tedensko čiščenje maščobnih filtrov in odsesalnega ventilatorja)	10	9	15	135	
343.	1.0.9.	Aksialni ventilatorji za lokalno odsesava-nje (čiščenje površin ventilatorja in re-					
		šetk)	7	13,28	5	66,4	—
		R. Naprave za odstranjevanje imeti					
344.	1.0.0.	Kanal za odstranjevanje smeti v hiši (redno čiščenje' in vzdrževanje cevi skupno z vhodno loputo, občasna dezinfekcija in deratizacija, popravilo poškodovanih delov in			-		
		okvar	80	0,25	25	6,25	—
345.	1.0.1.	Prostor za smeti (vzdrževanje ‘kot pri tč. 344/1.0.0., odstopanje ometa popraviti)	80	0,25	25	6,25	-
346.	1.0.2.	Mehanizirano odstranjevanje smeti in odpadkov in direktno polnjenje posod za od-					
		stranjevanje cevi (za vzdrževanje še nimamo izkušenj, tudi doba trajanja je še brez izkušenj)	20	4	20	80	
		S. Dvigala različnih velikosti in kapacitet					
	1.0.0.	Osebna in tovorna dvigala					
347.	1.0.1.	— strojni agregat (redno čiščenje in naravnavanje dvigala, kontrola električne instalacije, redno vzdrževanje in sprotno popravljanje specializiranega osebja)	20	4	20	80	
348.	1.0.2.	— sredstva za prenos (vrvi) in vodila (redna kontrola vrvi, napeljanje vrvi, zamenjava, kontrola pritrdilnega materiala, redno mazanje in pod strokovnim osebjem)	5	19	V 25	4,75	
349.	1.0.3.	— kompletno opremljena kabina (redno	t				
		čiščenje, nadomeščanje žarnic, popravilo okvar in redno vzdrževanje vseh pritrdilnih in varnostnih elementov pod strokovnim osebjem)	35	1,86	15	27,90	
350.	1.0.4.	Tovorna mala dvigala (redno vzdrževanje kot pod tč. 349/1.0.3.)	20	4	30	120	- . -
351.	1.0.5.	Dvigalo za pepel in žlindro (redno čiščenje in vzdrževanje)	20	4	30	120	
III. OPREMLJANJE ZEMLJIŠČA ZUNAJ ZGRADB
n
T. Naprave znnaj zdradbe 1.0.0. Naprave za odplake
I	¥	m	IV	V	VI	VII	VIII
	1.0.1.	Kanali na dvorišču					
352.	1.1.1.	— iz glazirane kamenine (redno čiščenje in vzdrževanje, odstranjevanje poškodb)	66	0,67	1	3,M	—
358.	1.1.1.	— is betonskih oevl (deževnica) (redne vzdrževanje kot pri tč. 302/1.1.1.)	30	2,36	10	28,30	—
354.	1.2.0.	Navadna zidana ali želez. bet. greznica (redno čiščenje in izpraznjevanje greznice, obnova odpadlega ometa, čiščenje reg. prehodov celic ter vtoka in iztoka, popra-		0,43	•n		
		vilo poškod in okvar)	70		K	0,50	—
356.	1.2.1.	Biološka večprekatna greznica iz železo-betona (vzdrževanje kot pri tč. 354/1.2.0.)	60	0,67	25	16,75	—
	1.3.0.	Čistilne naprave					
356.	1.3.1.	— mehanične (redno čiščenje in vzdrževanje)	M	2,83	IS	34,9»	—
	1.3.2.	— biološke (redno čiščenje in vzdrževa-					
		nje)	30	2,33	20	46,60	—
357.	1.4.0.	Popikovalne naprave (občasno odstranjevanje zgornjega sloja ponikovalnice)	!	40	1,50	5	7,5	—
	1.5.0.	Kontrolni ali vhodni jaški					
358.	1.5.1.	— zidani (redno vzdrževanje in čiščenje jaškov, popravilo morebitnih okvar)	30	2,33	10	23,30	—
359.	1.5.2.	— betonski (vzdrževanje kot pri tč. 358/ 1.5.1.)	60	' 0,67	10	6,70	—
360.	1.6.0.	Črpalne naprave za odplake (redno čiščenje in vzdrževanje naprave, popravilo poškodb, zamenjava elektromotorja, tesnil, ventilov, ležajev ipd.)	20	4	15	60	
361.	2.0.0.	Preskrba z vodo in elektriko (zunaj zgradbe)					
362.	2.1.0.	Vodnjak ali fontana s filtrom					
363.	2.1.1.	— s kovinskim filtrom (redno čiščenje in vzdrževanje vodnjaka, občasna zamenjava filtra, popravilo okvar)	30	2,33	15	35	
364.	2.1.2.	— s peščenim filtrom (redno čiščenje in vzdrževanje, občasna zamenjava peščenega filtra, kontrola odtoka vode)	35	1,86	15	27,90	-
365.	2.1.3.	Mali ribniki — iz betona, protipožarni bazeni ipd. (popravilo okvar, redno čiščenje)	30	2,33	10	23,30	__
366.	2.2.0.	Podzemni električni kabel (redno vzdrževanje, popravilo okvar)	30	2,33	10	23,30	—
367.	2.3.0.	Leseni električni drogovi s prostimi vodi, impregnirani (redno vzdrževanje, odstra-				60	
		nitev podrasta — trave, grmovja)	25	3	20		
368.	2.4.0.	Jekleni ali žel. betonski drogovi v podstavku (redno čiščenje, morebitno pleska-					
		nje)	30	2,33	20	46,60	—
309.	2.5.0.	Cevi za preskrbo vode					
		— iz plastične snovi (redna kontrola in vzdrževanje cevi, posebno pritrdilnega ma-■ teriala, popravilo poškodb, zamenjava ven-			‘.	.j .‘	'		
							
		tilov in ostalih armatur)	50	1	10	10	*—
370.	2.6.0.	— iz litoželeznih cevi (vzdrževanje kot pri tč. 369/2.5.0.)	60	0,67	10	8,7	
	3.0.0.	Ograje in utrditve					
	3.1.0.	Ograje					
371.	3.1.1.	Lesene ograje brez masivnega podstavka — bor, mecesen z enojnim zaščitnim premazom (redno pleskanje ali impregniranje lesenih delov in mininiziranje kovinskih	* \				
		delov)	10	9	20	80	—
I	II	III	IV	V	VI	VII	VIII
372.	3.1.2.	Lesene ograje na masivnem podstavku (redno pleskanje ali impregniranje lesenih delov in mininiziranje kovinskih delov, popravilo poškodb in redno vzdrževanje)	25	3	20	60	
373.	3.1.3.	Ograje iz pletene žice z lesenimi stebriči (hrast) (redno pleskanje in vzdrževanje ograje in lesenih delov)	10	9	25	225	
374.	3.1.4.	Ograje iz pletene ■žice na masivnem podstavku					
		— z jeklenimi ali betonskimi stebriči (redno vzdrževanje)	15	5,67	20	113,40		
375.	3.1.5.	— z jeklenim okovjem med jeklenimi ali betonskimi stebriči z jekleno mrežo (redno čiščenje in vzdrževanje z rednim pleskanjem in popravilom poškodb)	. 20	4	20	80	
376.	3.1.6.	Ostale ograje, različne (redno čiščenje in vzdrževanje)	,	20	4	15	60	—
	4.0.0.	Mejni zidovi				.	
377.	4.0.1.	— lahka izvedba, 1/2 zidaka, med stebri				•	
		ali masivni beton ali železobeton (redno vzdrževanje)	30	2,33	10	23,30	—
378.	4.0.2.	— težka izvedba, najmanj 1 zidak debelo na masivnem temelju (redno čiščenje, popravilo poškodb in redno vzdrževanje)	50	1	10	10	
379.	4.0.3.	Suhi zidovi iz kamna	60	0,67	10	6,70	—
	5.0.0.	Terase, obložene z betonskimi ploščami					
380.	5.0.1.	— na peščeni podlagi (redno čiščenje, zamenjava počenih plošč z novimi, sprotno popravilo poškodb)	20	4	15	60	
381.	5.0.2.	— na betonski podlagi (vzdrževanje kot pri tč. 380/5.0.1.)	25	3	10	30	—
382.	5.0.3.	— v peščeni podlagi na podkletenih prostorih (vzdrževanje kot pri tč. 380/5.0.1.)	25	3	10	30	-
383.	5.0.4.	— na razmaknjenih podlagah (prezračevanje) (redno čiščenje, odstranjevanje preveč prerasle trave, odstranjevanje nesnage, popravilo poškodb)	25	3	15	45	
384.	6.0.0.	Diferenčne stopnice (redno vzdrževanje, popravilo poškodb)	25	4	10	40		
	7.0.0.	Peskovnik za otroke					
385.	7.0.1.	— iz lesa (redno vzdrževanje lesenih delov, občasno impregniranje)	15	5,67	10	56,7		
386.	7.0.2.	— zidane in ometane (redno vzdrževanje, nadomeščanje odpadnega ometa)	20	4	10	40	
387.	7.0.3.	— iz betona (vzdrževanje kot pri tč. 386/ 7.0.2.)	25	3	10	30	—
388.	7.0.4.	Naprava za plezanje in igranje — iz lesa (redno vzdrževanje)	15	5,67	15	85	■
389.	7.0.5.	— iz železa, barvane ali prevlečene s PVC (redno čiščenje, vsaka 3 leta pleskanje)	20	4	15	60	__
390.	7.0.6.	— iz lahke kovine (redno čiščenje in vzdrževanje)	25	3	10	30	
891.	7.0.7.	— iz nerjavečega jekla (redno čiščenje in vzdrževanje)	30 .	2,33	10	23,3	* —
	8.0.0.'	Parkirni prostori					
392.	8.0.1.	— iz zgoščenega (žlindrinega) nasipa (redno					
-		vzdrževanje)	10	9	20	180	—
393.	8.0.2.	— iz asfalta (redno vzdrževanje)	20	4	15	60	—
394.	8.0.3.	— iz prefabriciranih elementov iz železo-betona	50	1	15	15	
								
I	II	m	IV	v	VI	VII	VIII	
395.	8.0.4.	— iz betonskih zidakov na peščeni podlagi	30.	2,33	15	35	—
396.	8.0.5.	— iz betonskih zidakov na podloženem betonu (vse redno čiščenje, popravilo okvar)	40	1,50	15	22,50	
	9.0.0.	Utrditev dostopnih poti					
397.	9.0.1.	— Utrjene iz peščenih plasti	15	5,67	20	113,4	_
398.	9.0.2.	— iz betona, plošč iz praneg'a betona na peščeni podlagi	,	20	4	15	60	
399.	9.0.3.	— iz betona ali betonskih plošč na betonski podlagi (vse redno čiščenje in vzdrževanje, po-	30	2,33	10	23,30	—
		pravilo poškodb, nadomestitev zlomljenih delov z novimi)				\	
400.	10.0.0.	Robniki — betonski ob tratah na betonskih					
•		temeljih (redno vzdrževanje, nadomestitev zlomljenih ali močno obrabljenih robnikov)	20	4	15	60	--
401.	11.0.0.	Utrjeni prostor za iztepanje preprog (redno čiščenje in vzdrževanje)	30	2,33	10	23,30	
402.	12.0.0.	Naprave za stepanje preprog	15	5,67 .	10	56,70	—
403.	13.0.0.	Stojala za syšenje perila (redno čiščenje, popravilo poškodb)	10	9	10	90	.
404.	14.0.0.	Objekti za spravljanje posod za smeti					
405.	14.0.1.	— zidani	20	4	20	80	—
406.	14.0.2.	— iz prefabriclranih žel. bet. elementov (redno vzdrževanje, čiščenje, popravilo poškodb)	25	S	10	30	
407.	15.0.0.	Razsvetljava poti na drogovih — kovinskih	.	25	3	20	60	
408.	16.0.0.	Vrtne klopi (pobarvane) (redno čiščenje,					
		pleskanje in vzdrževanje)	15	5,67	20	113,40	—
409.	17.0.0.	Požiralnik za deževnico na dvorišču z lo-					
		vilcem maščob (redno čiščenje in vzdrževanje, maščobe redno odstranjevati in	■>				
	‘	ne spustiti v kanal, poškodbe popraviti sproti)	20	4	15	60	.
410. 18.0.0,		Stojalo za kolesa — kovinsko (redno vzdr-					
		ževati in pleskati)	15	5,67	20	113,40	—
•		U. Razno					
411.	1.0.0.	Pomožni prostori iz lesa (drvarnice, ropotarnice, mala skladišča) (redno vzdrževanje, popravilo okvar, preprečevanje zamakanja)	'	1 50	1	25	25	
412.	2.0.0.	Pomožni prostori iz opeke, kamna, montažnih elementov iz žel. bet. (redno vzdrže-	•			Vi	*	'	•	
		vanje)	„	70	0,67	20	13,40	—
413.	3.0.0.	Garaže, zidane ali montažne (redno vzdrževanje, preprečevanje zamakanja)	80	0,43	20	8,60	- --
414.	4.0.0.	Stranišče na dvorišču (pri starih stanovanjih — zidana) (redno čiščenje in vzdrževanje)	40	1,50	15	22,50	
415.	5.0.0.	Zaklonišča, popolnoma opremljena (redno čiščenje in vzdrževanje, popravilo po-					
		škodb ob začasni uporabi, popravilo poškodovanih delov)'	70	0,43	20	8,6	
416.	6.0.0.	Omarice za pošto — kovinske ali iz trdega lesa (redno čiščenje, obnavljanje tečajev, pleskanje, obnavljanje pritrdilnega okovja)	20	4	20	80	%
417.	7.0.0.	Cvetlični zabojčki iz betona ali azbesta (redno čiščenje in vzdrževanje)	15	5,67	5	28,35	_
Priloga 2
NALOGE IN OPRAVILA ZA UPRAVLJANJE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH UlS V DRUŽBENI LASTNINI
A.	Samoupravne funkcije skupnosti stanovalcev, samoupravne stanovanjske skupnosti in njene enote
a-1) Priprava gradiva, organizacija sej, koordinacija del
—	priprava planskih aktov za srednjeročno in dolgoročno obdobje
—	priprava samoupravnih sporazumov o oblikovanju cen, določitvi stanarine itd.
—	priprava gradiva za seje
—	priprava programov analiz
—	organizacija sej in sestankov za vse organe skupnosti stanovalcev in SSS
—	priprava samoupravnih splošnih aktov
—	vodenje zapisnikov na sejah in sestankih
—	koordinacija dela samoupravnih organov skupnosti stanovalcev in SSS
—	posredovanje sklepov samoupravnih organov
—	priprava vseh vrst poročil za skupščino občine, Zvezo stanovanjskih skupnosti in druge
a-2) Razmnoževanje in posredovanje gradiva, najem prostorov za seje in drugi materialni stroški
—	priprava prostora za seje in sestanke
—	priprava in posredovanje obvestil, tolmačenj
in informacij stanovalcem •	,
—	razmnoževanje gradiva za seje in sestanke, obvestil in drugih informacij
—	drugi materialni stroški v zvezi z organizacijo samoupravnega dela v skupnosti stanovalcev in upravni stanovanjski skupnosti
a-3) Sredstva za Zvezo stanovanjskih skupnosti in druge članarine
—	sredstva za Zvezo SSS
—	članarine ,
\ '
B.	Strokovne naloge in opravila
b-1) Finančno-materialno poslovanje
—	ažurno in pravilno vodenje iri\kontiranje vseh
poslovnih knjig	'v
—	sestavljanje internih knjigovodskih^listin
—	ugotavljanje plačane realizacije	<
—	zaključevanje kontov in sestavljanje bruto bilance
—	izpisovanje bruto bilance
—	kontrola obdelanih podatkov z zbirnimi temelj-nicami in odprava knjiženih napak
—	izdelava periodičnih in zaključnih računov ter njihova pravočasna predložitev skupnostim stanovalcem in SSS
'' — sestava finančnih načrtov
—	kontroliranje Izpiskov sredstev, plasmajev in kreditov s stanjem v knjigovodstvu
—	kontroliranje soglasnosti analitičnih knjigovodstev s sintetično evidenco in usklajevanje teh stanj
—	sestava predloga analitičnega kontnega plana za SSS
—	sestavljanje poročil za posamezna področja SSS
—	obračun obresti na dane avanse
—	vodenje registra prejetih in izdanih faktur
—	razporejanje prejetih faktur v likvidacijo odgovornim osebam
—	prevzemanje likvidiranih došlih računov, bre-mepisov in dobropisov
—	sestavljanje in izpisovanje izdanih faktur, dobropisov in bremepisov
—	kontrola eksternih knjigovodskih listin, ki so podlaga za izplačilo preko žiro računa ali blagajne
—	poravnava obveznosti do dobaviteljev in DPS
—	obračun in pravočasna poravnava obveznosti iz družbenih prispevkov
—	kontrola stanja na žiro računih
—	določanje datumov zapadlosti računov
—	oddaja dokumentacije v knjigovodstvo
—	sprejemanje denarnih vplačil
—	oddaja dnevnega inkasa na žiro račun
—	knjiženje poslovnih sprememb
—	sestavljanje, izpisovanje in odprava plačilnih' dokumentov SDK, bankam in investitorjem za zavarovanje sredstev in plačil
—	dviganje gotovine iz žiro računa
—	izplačilo sejnin, dnevnic in potnih stroškov
—	vodenje blagajniškega dnevnika
—	evidenca prejetih in izdanih čekov ter njihovo vnovčenje
—	tekoče evidentiranje sprememb nosilcev stanovanjske pravice in ostalih sprememb, ki vplivajo na izračun obveznosti
—	obračun stanarin in prispevkov etažnih lastnikov
—	obračun stroškov, ki poleg stanarine bremene imetnike stanovanjske pravice
—	priprava in ažuriranje podatkov za računalniško obdelavo
—	delitev stanarin in prispevkov etažnih lastnikov
—	priprava temeljnic za knjiženje v analitičnem ’ knjigovodstvu in glavni knjigi
—	arhiviranje dokumentov in temeljnic
—	sestavljanje zbirnih poročil o delu knjigovodstva hišnih svetov
—	vodenje pomožnih poslovnih knjig
—	likvidacija računov za ostale stroške, ki poleg stanarine bremene imetnike stanovanjske pravice
—	obveščanje hišnih -svetov o vrsti in višini stroškov obratovanja hiše
—	razporejanje inkaso 'listkov po inkasantih in obračun pobrane stanarine in drugih stroškov
—	vodenje analitičnega'knjigovodstva hišnih svetov	'
—	priprava temeljnic za knjiženje dohodkov in stroškov po posameznih HS, kontrola knjiženih postavk in izstavljanje nalogov za popravke
—	skrb za pravilnost podatkov v bruto bilancah HS
—	sestava poročil in obračunov za hišne svete in finančno knjigovodstvo .
—	vsklajevanje analitičnega knjigovodstva z glavno khj igo
—	sestavljanje bilance prihodkov in odhodkov po posameznih hišnih svetih
—	vodenje registra osnovnih sredstev drobnega inventarja in sklada hiš
—	vodenje analitične evidence knjigovodstva osnovnih sredstev
—	obračun amortizacije in odpisov osnovnih sredstev
—	revalorizacija osnovnih sredstev
—	vodenje analitične evidence sklada stanovanjskih hiš
—	obračun amortizacije in odpisi v skladu stanovanjskih hiš
—	revalorizacija sklada vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš
—	vodenje analitične evidence drobnega inventarja in odpisov
—	vodenje analitične evidence stanovanj po vlagateljih
—	obračun amortizacije po vlagateljih In skupnostih stanovalcev
—	usklajevanje knjigovodskega stanja z inventurnim popisom
—	izpisovanje Izdanih računov
—	vodenje analitičnega knjigovodstva kupcev in
dobaviteljev	•.	____-
—	kontiranje in priprava dokumentacije za knjiženje
—	arhiviranje knjiženih dokumentov
—	sestavljanje mesečnih, trimesečnih ter letnih izpiskov terjatev in obveznosti
—	obračun avansov
—	vsklajevanje terjatev in obveznosti (saldo potrdila)
—	letni popis terjatev in obveznosti
—	izterjave zapadlih obveznosti
—	priprava dokumentacije za dokazovanje toženih postavk
—	obračun zamudnih obresti
—	obdelava podatkov na knjižnih strojih (knjiženje saldakontov, knjigovodstvo osnovnih sredstev, stroškovno knjigovodstvo, glavne knjige)
—	pobiranje in odvajanje obveznosti za uporabo stanovanj na osnovi mesečnih obremenitev
b-2) Tehnično-strokovne naloge
—	sodelovanje pri tehničnem prevzemu hiše
—	sodelovanje pri kvalitetnem prevzemu stanovanj in prevzem stanovanj po poteku garancijske dobe
—	sodelovanje pri prevzemu in oddajanju stanovanj
—	koordinacija pri izvajanju del med HS, projektanti in izvajalci del
—	sodelovanje pri odpravi napak v garancijski dobi
—	priprava in popis del za izdelavo srednjeročnih in letnih planov vzdrževanja hiše in vzdrževanja sklada hiš iz vzajemnega vzdrževanja
—	ovrednotenje, predloženih in sprejetih programov
—	izvajanje nadzora na zahtevnejših obnovah in popravilih toplovodnih naprav
—	izvajanje nadzora za pravilno in požarnovarno obratovanje kotlov ter drugih toplovodnih hidrofor-nih in električnih naprav
—	vzdrževanje in upravljanje kotlovnic, toplotnih postaj, hidrofornih postaj in drugih naprav
—	skrb za pravočasno dobavo goriva za kotlovnice in izdelavo ter kontrolo statičnih podatkov za obratovanje kotlov in naprav in dajanje potrebnih poročil Republiškemu inšpektoratu parnih kotlov
—	skrb za varnost in usposobljenost delavcev, ki upravljajo z napravami v kotlovnicah
—	nabava materiala in orodja za obratovanje kotlovnice in drugih naprav
—	skrb za tehnične preglede dvigal in posredovanje ustreznih naročil
—	sodelovanje pri organiziranju hišne samouprave v stanovanjskih hišah
—	sodelovanje s samoupravnimi organi SSS
—	strokovni ogledi poškodb in napak v stanovanjskih hišah in stanovanjih
—	kontrola izvajanja del in podpisovanje gradbenega dnevnika
—	izdajanje potrebnih naročil za izvajanje vzdrževalnih in drugih del v stanovanjski hiši
—	posredovanje tehničnih informacij in sprejem naročil
. — kontrola, likvidacija in evidenca računov ter vsklajevanje z naročili in pogodbami .
—	izdaja naročil za dela, ki bremenijo imetnike stanovanjske pravice
—	oddaja vzdrževalnih del izvajalcem in priprava pogodb
—	kontrola izvajanja manjših vzdrževalnih del in porabe časa
—	izvajanje sprejetih programov vzdrževanja stanovanjskih hiš
—	dajanje strokovnih nasvetov posameznim stanovalcem in HS
—	obveščanje HS in sodelovanje na sejah ZS
—	priprava poročil o Izvajanju programa vzdrževanja
—	sodelovanje z gradbeno in elektro inšpekcijo, Zavodom za spomeniško varstvo in upravnimi organi občine
—	priprava strokovnih predlogov in popis potrebnih vzdrževalnih del
—	zbiranje ponudb izvajalcev
—	strokovni nadzor po gradbenih predpisih in standardih pri izvajanju vzdrževalnih del
—	priprava poročil, analiz in programov za vzdrževanje stanovanjske hiše
—	priprava smernic, elementov za temelje srednjeročnih planov ter priprava samoupravnih sporazumov o temeljih planov vzdrževanja hiš in sklada hiš pri SSS
—	pridobitev ustreznih soglasij in dovoljenj za izvajanje vzdrževalnih del
—	izdelava posnetkov in skic za prenovo starih stanovanj
—	izvajanje nadzora na večjih obnovitvenih delih
—	priprava predloga o neustreznosti in izločitvi posameznih stanovanj iz sklada hiš
b-3) Upravno-administrativne naloge
—	točkovanje družbenih in stanovanj v etažni lastnini
—	izračun stanarine
—	priprava stanovanjskih pogodb
—	evidenca vlagateljev in etažnih lastnikov
—	tekoče evidentiranje zamenjav nosilcev stanovanjske pravice na stanovanjih, sprememb stanovanjskega fonda in priprava podatkov za knjigovodstvo HS
—	priprava vlagateljskih pogodb in sodelovanje z vlagatelji
—	inventura sklada stanovanjskih hiš
—	sodelovanje pri revalorizaciji stanovanjskih hiš
—	priprava statističnih poročil o stanju stanovanjskega sklada
—	oddajanje pojasnil stanovalcem v zvezi z uporabo stanovanja
—	vodenje arhiva družbenih in zasebnih stanovanj
—	preverjanje in evidentiranje zamenjav stanovanj ter ugotavljanje pravilnosti podatkov v zame-njalnih pogodbah
—	urejanje obveznosti etažnih lastnikov do stanovanjske hiše in skupnih naprav
—	priprava pogodb z etažnimi lastniki v zvezi z vzdrževanjem-in uporabo stanovanjske hiše
—	priprava pogodb o vzajemnih razmerjih v stanovanjskih hišah
—	organizacija avtomatske obdelave podatkov c stanovanjski hiši, naročilih in obveznostih
—	priprava tehnična evidence, zbiranje potrebnih podatkov za AOP
—	priprava programov in podatkov za obdelavo
na AOP	1
—	priprava dokumentov za prenos podatkov
—	organizacija logične in računske kontrole obdelanih dokumentov ter izvršitev popravkov
—	nadzorovanje in ažuriranje podatkov na mag. nosilcih
—	vodenje tehnične evidence stanovanjskih hiš in stanovanj
—	sprejemanje naročil
—	kontrola računov in vsklajevanje z izdanimi naročili
—	sprejemanje, evidenca in kontrola vlog za zamenjavo elementov v stanovanjih
—	vodenje evidence, naročanje in oddajanje žigov na HS
—	arhiviranje naročilnic
—	sodelovanje pri prevzemu stanovanj
—	sodelovanje z upravo družbenih prihodkov in UJV
b-4) Pravno-premoženjska opravila
—	sestavljanje mandatnih tožb in izvršb
—	pravno zastopanje SSS, ZS in HS pred vsemi rednimi sodišči, sodišči združenega dela
—	sestavljanje tožb, pritožb in odgovorov na tožbe ■ — pravni nasveti pri sestavljanju' pogodb, splošnih aktov in tolmačenje v zvezi s tem
—	pravni nasveti stanovalcem in pomoč hišni samoupravi
—	pridobivanje ustreznih dokumentov in soglasij ter vzpostavljanje pravnih razmerij pri adaptaciji podstrešij v povezavi s HS
—	sodelovanje pri premoženjsko-pravnih zadevah
—	izdelava statutarnih in splošnih aktov SSS in skupnosti stanovalcev
1350.
Na podlagi 37. in 90. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), 18. in 20. člena zakona ' o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74) ter na osnovi določil samoupravnih sporazumov o ustanovitvi območnih vodnih skupnosti in Zveze vodnih skupnosti Slovenije
sklepaj o
1.	Območna vodna skupnost »Mura«
2.	Območna vodna skupnost »Drava«
3.	Območna vodna skupnost »Savinja—Sotla«
4.	Območna vodna skupnost »Dolenjske«
5.	Območna vodna skupnost »Ljubljanica—Sava«
6.	Območna vodna skupnost »Gorenjske«
7.	Območna vodna skupnost »Soča«
8.	Območna vodna skupnost »Primorske«
9.	Zveza vodnih skupnosti Slovenije
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o usklajevanju planov območnih vodnih skupnosti in Zveze vodnih skupnosti Slovenije na temelju skupno usklajenih osnov razvoja vodnega gospodarstva Slovenije za obdobje 1981—1985
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom območne vodne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: OVS) in Zveza vodnih skupnosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZVSS) usklajujejo svoje srednjeročne plane, ki temeljijo na skupno usklajenih osnovah razvoja vodnega gospodarstva Slovenije za srednjeročno obdobje 1981—1985.
2.	člen
Skupno usklajene osnove razvoja vodnega gospodarstva Slpvepije (v nadaljnjem besedilu: skupno usklajene osnove) prvenstveno upoštevajo širši družbeni interes na področju vodnega gospodarstva kot dejavnosti posebnega družbenega pomena in zato nakazujejo predvsem enakomerno in enakopravno urejanje vodnegp režima z naslednjimi osnovnimi cilji:
—	redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi in vodotokov ter vodnogospodarsko dejavnost,
—	varstvo pred vodno stihijo in erozijo,
—	zagotavljanje in varstvo vodnih količin,
—	zmanjšanje onesnaženosti vode in vodotokov,
—	urejanje osnovne odvodnje na hidromelioracijskih sistemih. ^
3.	člen
Samoupravni1 sporazumi o temeljih planov OVS in ZVSS za obdobje 1981—1985 bodo smiselno izhajali iz določb tega samoupravnega sporazuma.
4.	člen
Vodno gospodarstvo bo v skladu s smernicami za pripravo družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985, na osnovi razvojnih možnosti Slovenije in na osnovi razvojnih možnosti vodnega gospodarstva udeleženo z 0,56 °/o v potrošnji družbenega proizvoda SR Slovenije, planirani za obdobje 1981—1985, kar predstavlja 7.716 mio din (cene 1980) vlaganj v vodno gospodarstvo.
5.	člen
Potrebna sredstva za realizacijo vlaganj iz prejšnjega člena bodo uporabniki vode in vodnogospodarskih storitev zbrali na svojih OVS v obliki:
—	obstoječih vrst vodnih prispevkov ter
—	odškodnin za vodo in vodnogospodarske storitve.
6.	člen
Za zagotovitev skladnejšega in enakopravnega razvoja vodnega gospodarstva Slovenije bodo OVS solidarno združevale pri ZVSS del vodnega prispevka, zbranega po vseh osnovah na njihovem območju.
7.	člen
Uporabniki in izvajalci združeni v OVS in preko njih v ZVSS s tem samoupravnim sporazumom določajo, da bo realizacija vodnogospodarske usmeritve iz skupno usklajenih osnov smiselno temeljila na določbah zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela in na osnovi samoupravnih sporazumov o temeljih planov OVS in ZVSS. Podrobnejša opredelitev medsebojnih odnosov med uporabniki in izvajalci bo podana v samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela.
II.	SPLOŠNA USMERITEV RAZVOJA VODNEGA GOSPODARSTVA SLOVENIJE
8.	člen
Redno vzdrževanje
Redno vzdrževanje zgrajenih vodnogospodarskih objektov in naprgv v splošpi pabi ter nafavnih strug je v bistvu upravljanje vodnega režima in ga štejemo med stalne in osnovne naloge vpdnega gospodarstva. Z večjim poudarkom na upravljanje vodnega režima ter na vzdrževanju bomo marsikje omilili škode, ki jih povzročajo vodne ujme in še ne dovolj urejen vodni režim.
V Sloveniji j,e ca. 70 qc|stp!kpv hriboviti!) pfgde-lov, kjer izvira večina slovenskih vodotokov. Qd teh površin je 8.800 km2 ppdvržcpih eroziji, ^,p0(| km? nestabilnih področij, 1.500 km2 je ogroženih površin s snežnimi plazovi in ca. 1.300 ha izrazitih erozijskih žarišč ter 10.000 km vodotokov in večjih hudournikov. Povprečna gostota vodne mreže znaša 0,5 km/km*.
Vrednost objektov in npprav ograjenih za obrambo pred visokimi vodami in za urejanje vodnega režima znaša (po ZR —1978) 9.026 mio din. Pri tem od-
pade na objekte nižinskih vodotokov 8.288 mio din, na hudourniške objekte pa 793 mio din.
Vse to zahteva stalno prisotnost vodarjev pri upravljanju vodnega režima ter pri vzdrževanju zaradi ohranitve naravnega ravnotežja.
Vzdrževalna dela, so vsa dela, ki imajo namen ohranjati stanje vodnega režima, vodnogospodarskih objektov in naprav ter dela za njihove izboljšave, če se pri tem bistveno ne spremenijo hidravlični elementi (trasa, profil in padec) oziroma obstoječi vodni režim.
Vzdrževalna dela so zlasti:
—	čiščenje obrežij in korit nižinskih vpdotokov in hudournikov (odstranjevanje drevja in korenin, sipin, rastlinja, lokalnih ovir v vodotoku in podobno),
—	vsi vegetacijski ukrepi (sajenje, poplati, druge vegetativne ureditve brpgpv, nasipov, erozijskih območij in podobno),
—	poplavila naravnih in umetnih korit ter vodnih naprav (zajed, dopolnitve kamnometov, popravila obrežnih zavarovanj, pragov, jezbic, nasipov, kon-solidacijskih objektov na erozijskih območjih in podobno,
—	obnova vseh varovalnih objektov na hudournikih in erozijskih žariščih, vodotokih, jezerskih in morski obali,
—	zavarovanja, ureditvena in usmerjevalna dela v naravnih koritih nižinskih vodotokov in hudournikov, da se preprečijo večje ppškptjhp ob visokih vodah.
9.	člen
Redna vodnogospodarska dejavnost
Pod tem se razume spremljanje in usmerjanje raz-.voja vodnega gospodarstva (planska funkcija, izdaja vodnogospodarskih smernic in mnenj, sodelovanje na vodne/gospodarskih razpravah) ter opravljanje rečno nadzorstvene službe, službe obrambe pred poplavami in varstva obalnega morja (SVOM). V ta okvir spada tudi izvajanje programa študijsko-raziskovalne dejavnosti in programa območnih vodnih skupnosti.
1Q. člen Investicije
Tu so obravnavane le investicije za obrambo pred poplavami ter v osnovno odvodno mrežo in za varstvo vodnih količin, ne pa investicije za vodooskrbo in čiščenje odpadnih voda, kjer vodno gospodarstvo samo sodeluje in ni vedno nosilec investicij.
Ukrepi za izboljšanje vodnega režima temeljijo na vodnogospodarskih osnovah in obstoječih študijah za posamezna področja.
Pri tem bo treba:
—	zagotoviti potrebno kontinuiteto vsah začetih
del,
—	nadaljevati z deli za varnost pred 100-letnimi povratnimi vodami v vseh večjih centrih in industrijskih središčih, kjer ta varnost še ni zagotovljena,
—	nadaljevati s povečanjem varnosti pred poplavo drugih manjših naselij s ciljem, da dosežemo vsaj varnost pred 50-letno visoko vodo,
—	nadaljevati z urejanjem osnovne odvodnje na kmetijskih površinah pomembne za zeleni plan s ciljem, da se postopoma doseže varnost najmanj pred
25-letnimi povratnimi vodami s prednostjo za tiste kmetijske površine, kjer se bo takoj nadaljevalo z detajlno melioracijo za popolno usposodobitev teh zemljišč za kmetijsko proizvodnjo,
— nadaljevati z izgradnjo objektov za stabilizacijo strug hudournikov in erozijskih žarišč.
Pri vseh delih in ukrepih za izboljšanje vodnega režima je treba skrbeti za ohranitev naravnega okolja s tem, da se v čim manjši možni meri prizadene naravno ravnovesje.
II. člen Varstvo voda
11.1.	Varstvo vodnih količin — oskrba z vodo
Dejstvo, da se je potrošnja vode v zadnjih 10 letih skoraj podvojila in da je preskrba z zadostnimi količinami kakovostne vode otežkočena tudi zaradi vedno bolj prisotnega onesnaževanja naravnih vodnih zalog, narekuje tudi vodnemu gospodarstvu, da posveti varstvu vodnih količin in oskrbi z vodo posebno skrb.
Skupna minimalna zmogljivost vodnih izvirov in območij z večjimi količinami podtalnice v SR Sloveniji znaša ca 37 m3/s. V letu 1978 je skupna poraba vode znašala že 25,4 m3/s, srednja splošna poraba pitna vode pa je znašala ca. 3601/osebo/dan. Organizirano vodno oskrbo ima okrog 75 odstotkov prebivalstva. Z vodovodi so opremljeni vsi pomembnejši urbanizirani centri in občinska središča, organizirana vodna oskrba pa le počasi prodira tudi v ruralna območja z manj koncentrirano poselitvijo, ker le to Zahteva visoka vlaganja.
V naslednjem srednjeročnem obdobju bo potrebno razvijati vodno oskrbo na osnovi racionalnejše izrabe vodnih' virov, nadaljevati začeto delo na zaščiti vodnih zalog in upoštevati celovite ekološke in družbenoekonomske možnosti, ki nam jih nudi posamezno območje.
Slej ko prej pa ostaja težišče vodnega gospodar« stva na gospodarjenju z vodnim bogastvom. To pomeni smotrno razdeljevanje vodnih zalog, njihovo plemenitenje, zaščita in povečevanje možnosti njihove eksploatacije. Vodno gospodarstvo mora tudi aktivno sodelovati pri snovanju novih vodnih sistemov ter na usklajevanju lokalnih in celovitih družbeno in ekonomsko utemeljenih vodooskrbnih sistemih.
Na področju varstva vodnih količin in oskrbe z vodo so poleg gradnje vodnogospodarskih objektov za povečanje vodnih zalog (bogatenje, talni pragovi, zajezitve, večnamenske akumulacije itd ), ki bodo služili tudi za oskrbo s pitno, tehnološko in vodo za namakanje — ki so že obravnavani v poglavju »Investicija v vodno gospodarstvo« še naslednje naloge:
1.	sodelovanje pri raziskavah, zaščiti in ukrepih za odkrivanje novih vodnih virov,
2.	sodelovanje Pri nvoiapjn organizirane vodne oskrbe na VOdOfjeftcHarnih flbtnočjjji Goričkega, Slovenskih goric, Haloz, Kubanskega, IvOzjanskega, Suhe ' krajine, Rele krajine, Brkinov, Banjšfcice -r- Trnovske plapote, Krasa in višipskib predelov obale, kar bomo dosegli:
— s finančno udeležbo pri gradnji vodovodov v manj razvitih in manj razvitih obmejnih območjih vključujoč akcije mladinskih delovnih brigad na Osnovi sklenjenih družbenik dogovorov,
—	s sodelovanjem pri gradnji vodooskrbnih objektov na Krasu zagotovitev potrebnih količin vode sežanski industrijski coni (Osimski sporazum),
—	z. realizacijo programa splošnega ljudskega odpora pri odkrivanju novih vodnih virov, gradnji zajetih ter lokalnih vodovodov v odročnih območjih in podobno.
11.2	Varstvo kakovosti vode — čiščenje vode
V prihodnjem srednjeročnem obdobju bomo usmerjali aktivnost na izboljšanje kakovosti vodotokov in drugih naravnih sprejemnikov s posebnim ozirom na odpravo najbolj onesnaženih vodotokov, oziroma odsekov vodotokov, ki so IV. in III/IV kakovostnega razreda, izjemoma pa tudi III/II razreda, če to zahtevajo posebni interesi vodooskrbe in na zg. Soči tudi II. razreda, da bi sledili zahtevam »Zakona o določitvi zavarovanja območja za reko Sočo s pritoki«.
Zato bo vodno gospodarstvo z udeležbo spodbujalo neposredno čiščenje tehnoloških in skupnih komunalnih odpadnih voda in izvedbo drugih ukrepov za izboljšanje kakovosti voda kot so npr. spreme-memba tehnologije, zmanjšanje porabe vode i. p.
Območne vodne skupnosti bodo sodelovale pri izgradnji objektov za čiščenje in pri drugih ukrepih za zboljšanje kakovosti voda le na osnovi sklenjenega samoupravnega sporazuma, ki bo temeljil na izdelanem programu. Ta mora vsebovati tudi prikaz stopnje zmanjšanja onesnaženja odpadnih voda in pričakovati učinek izboljšanja kakovosti prejemnika.
Regulacije in gradnjo zadrževalnikov je treba izvajati tako, da se kjerkoli je to mogoče povečajo minimalne vode.
12.	člen
Študije in raziskave
Cilj študijsko-raziskovalne dejavnosti so osnove za realno programiranje in načrtovanje, tako, da lahko ob postopnem izvajanju vodnogospodarskih ukrepov in del zagotovimo res optimizirane rešitve. Zato moramo posamezne obdelave po področjih in tematikah kontinuirano povezovati v' dopolnjevanje Vodnogospodarskih osnov; hkrati s tem pa podati tudi odgovore na posamezna aktualna — republiško pomembna vprašanja, ki zahtevajo takojšne rešitve. Danes smo že soočeni s takimi večnamenskimi optimalnimi rešitvami, ki zahtevajo celovito interdisciplinarno načrtovanje in s tem tudi celovitejše prikazovanje razmer.
Podloge, inventarizacije stanja, temeljne, aplikativne in splošne študije in raziskave bodo zasledovale predvsem:
—	razreševanje globalne vodnogospodarske problematike s poudarkom na dinamiki urejanja, upoštevajoč gospodarski razvoj,
—	zagotavljale večnamenske podloge m metodiko njihove izdelave za opredeljene namene in cilje,
—	podale rešitve temeljnih problemov na področju vodnega gospodarstva,
—	opredelile in razreševale prostorske rešitve,
—	podale osnove za srednjeročni in dolgoročni program razvoja vodnega gospodarstva in omogočile,
—	novelacijo vodnogospodarskih osnov v Sloveniji.
Izhodišča v vodnem gospodarstvu so osnovana na treh glavnih parametrih in sicer na:
—	vodnokoličinskem (proučevanje vodne bilance),
—	kakovostnem (proučevanje fizike in kemije),
—	biološkem (proučevanje biologije voda ter narave).
Gornje zahteva temeljito predhodno študijsko in raziskovalno delo na:
—	inventarizaciji stanja in izdelavi podlog,
—	temeljnih študijah,
—	aplikativnih študijah in zasnovah,
—	splošnih študijah.
Študije in raziskave bodo programirali usklajeno, da se bodo po vsebini in dinamiki izvajanja dopolnjevale v celotno rešitev.
Za realizacijo podanih nalog, ki bo omogočila, da vodno gospodarstvo spremlja gospodarski razvoj bomo sledili trendu, ki je običajen za študije in raziskave na posameznih področjih, to je ca. 4°/o od predvidenih vlaganj.
III.	SKUPNO USKLAJENE OSNOVE
13.	člen
Redno vzdrževanje
Redno vzdrževanje in obnova vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi
13.1	Zagotoviti je treba redno vzdrževanje in obnovo vodnogospodarskih objektov in naprav v splošn rabi, katerih sedanja skupna vrednost 'je 9.026,0 mio dir, (po ZR 1978), po posameznih območnih vodnih skupnosti pa naslednja:
Mio din
	Hudo- urniki	Nižin. , vodotoki	Skupaj
OVS Mura	—	1.039.0	1.039.0
OVS Drava	117,8	1.061.1	1.178.9
OVS Savinja — Sotla	44,5	1.468.9	1.513.4
OVS Dolenjska	—	1.145.0	1.145.0
OVS Ljubljanica — Sava	92,3	1.608.3	1.700.6
OVS Gorenjska	328,6	913.5	1.242.1
OVS Soča	146,0	680.6	826.6
OVS Primorska	64,1	316.3	380.4
	793,3	8.232.7	9.026.0
V tem planskem srednjeročnem obdobju se bo za redno vzdrževanje zagotovilo:
—	1,87 °/o od vrednosti vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi na nižinskih vodotokih,
—	2,67 °/o od vrednosti objektov na hudournikih.
Vsaj 0,4 % od skupne vrednosti objektov je treba*
nameniti za izgradnjo novih objektov in naprav, ki funkcionalno boljše nadomeščajo iztrošene ali odpravljene objekte in v skladu s konceptnimi rešitvami povodja.
Redno vzdrževanje naravnih strug, hudournikov in erozijskih žarišč
13.2	Zagotoviti je redno vzdrževanje vseh naravnih nereguliranih korit in urejanje erozijskih žarišč na vseh pomembnejših vodotokih in hudournikih
Skupa dolžina pomembnejših vodotokov, upoštevajoč izračun pogojenih (fiktivnih) kilometrov, znaša
v SR Sloveniji od 10.000 km le 2.336,0 km nižinskih vodotokov, 1.160 km večjih ter 315 lem manjših hudournikov.
Razporeditev po OVS	Nižinski vod. (fiktiv. km)	Hudourniki večji manj Sl	
OVS Mura	237,7	—	—
OVS Drava	402,3	304	82
OVS Savinja — Sotla	300,9	39	11
OVS Dolenjska	299,7	—	—
OVS Ljubljanica — Sava	391,8	87	17
OVS Gorenjska	286,9	372	123
OVS Soča	272,8	287	64
OVS Primorska	143,9	71	18
	2.336,0	1.160	815
a)	nižinski vodotoki:	t
Za vzdrževanje nižinskih vodotokov je zagotoviti v povprečju za vsak pogojni (fiktivni) kilometer nižinskih vodotokov do 53.227 din/km,
b)	hudourniki in erozijska območja:
Za vzdrževanje hudournikov in urejanje erozijskih žarišč je zagotoviti:
za večje hudournike	do	41.130 din/km
za manjše hudournike	do	20.444 din/km
Ta sredstva bodo uporabljena za yzdrževanje hudourniških strug in za urejanje žarišč v razmerju 3 :1 glede na dogovorjene kriterije.
13.3. Redna vodnogospodarska dejavnost
Iz sredstev, namenjenih za redno vzdrževanje zagotavlja območna vodna skupnost	tudi opravljanje
redne vodnogospodarske dejavnosti in sicer:
—	vodnogospodarske službe,
—	rečno nadzorstvene službe,
—	službe obrambe pred visokimi vodami,
—	službe varstva obalnega morja (SVOM),
—	intervencijskih enot ter
—	izvajanje programa študijsko-raziskovalne dejavnosti vodnega gospodarstva za obdobje 1981—1985,
—	funkcionalni izdatki OVS ter druge obveznosti (krediti).
Po gornjih kriterijih in kriterijih za i-edno vodnogospodarsko dejavnost (11.3) so skupna sredstva za vzdrževanje objektov in naravnih strug na hudournikih in nižinskih strugah naslednja:
Območna vodna skupnost	Hudourniki mio din	Nižinski vodotoki mio din	Skupaj mio din
Mura	—	292,7 .	292,7
Drava	109,5	438,9	548,4
Savinja — Sotla	33,6	357,0	390,6
Dolenjska	—	352,5	352,5
Ljubljanica — Sava	66,6	806,7	873,3
Gorenjska	174,3	312,2	486,5
Soča	104,2	242,5	346,7
Primorska	28,0	134,5	162,5
Skupaj mio din	516,2	2.937,0	»	3.453,2
14.	člen Investicije —
ukrepi za izboljšanje vodnega režima
Investicije v vodno gospodarstvo predstavljajo razširjeno reprodukcijo v vodnem gospodarstvu. Višina investicijskih vlaganj je odvisna od ekonomske sposobnosti gospodarstva v Sloveniji in pripravljenosti združenega dela do teh vlaganj, način vlaganja pa mora biti usklajen z njihovimi interesi, kot tudi s predvidenim razvojem Slovenije in s smernicami Skupščine SR Slovenije.
V razširjeno reprodukcijo bo vodno gospodarstvo vlagalo:
—	ureditev osnovne odvodne mreže na večjih melioracijskih območjih, ki naj bi zagotovila izvajanje »zelenega plana« in to zlasti na manj razvitih območjih severovzhodne Slovenije ob vzporednem izvajanju detajlnih hidromelioracijskih ukrepov,
—	gradnja zadrževalnikov za zagotovitev zadostnih količin vode za območja, kjer so podani vsi klimatski in drugi pogoji za izvajanje »zelenega plana«, intenziviranje kmetijske proizvodnje,
—	gradnja nasipov in zadrževalnikov za obrambo pred poplavami, regulacijska, hudourniška in druga vodnogospodarska dela, zlasti pa spominski park Trebče — Kumrovec,
—	obveze iz mednarodnih in medrepubliških dogovorov in pogodb- ter družbenih dogovorov Zveze vodnih skupnosti in območnih vodnih skupnosti,
—	ukrepi v zvezi s sanacijo in restavracijo Blejskega jezera,
—	sanacija povirij voda,
—	visokovodni nasipi ob Savi od Brežic do sotočja s Sotlo in ukrepi na obrobju Barja — Ljubljana, Ribnica, Kočevje.
Za dosego teh ciljev bo vodno gospodarstvo vložilo 2.034,1 mio din in sicer 1.907,4 mio din v objekte na nižinskih vodotokih in 116,7 mio din na hudourniških območjih.
Glede na srednjeročne analize razvojnih možnosti vodnega gospodarstva bodo posamezne območne vodne skupnosti vložile:
Območna vodna skupnost	Skupaj mio din	Od tega za hudour. in erozijo mio din
Mura	285,8	—
Drava	302,3	14,8
Savinja — Sotla	240,1	5,1
Dolenjska	209,2	—
Ljubljanica — Sava	564,2	49,1
Gorenjska	148,9	22,8
Soča	134,9	24,9
Primorska	148,7	—
Skupaj	2.034,1	116,7
Glede na omenjeno smejo območne vodne skupnosti višino zgoraj navedenih sredstev za investicije povečati za 0,4 °/o vrednosti osnovnih sredstev ob-
jektov in naprav v splošni rabi in sicer za gradnjo tistih vodnogospodarskih objektov, ki ustrezneje nadomestijo obstoječe in delno dotrajane objekte ter bolje in racionalno urejajo vodni režim.
V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo regulirali 175 km vodotokov ter gradili večnamenske zadrževalnike in sicer:
a) 95 km osnovne odvodnje na hidromelioracijskih sistemih. S tem urejanjem bomo zagotovili 9.100 ha površin za detajlho hidromelioracijo. Z detajlno melioracijo teh in z detajlno melioracijo že pripravljenih 5.900 ha površin bo za intenzivno kmetijsko proizvodnjo pripravljenih skupno 15.000 ha.
V ta namen bomo angažirali ca. 597 mio din.
Po posameznih območjih bo pripravljenih za melioracije najmanj:
Območna vodna skupnost	Novih povrSin ha	Ze pripr. Wa	Skupno ha
Mura	3.500	1.000	4.500
Drava	700	4.000	4.700
Savinja — Sotla	1.000	500	1.500 '
Dolenjska	800	—	800
Ljubljanica — Sava	1.100	—	1.100
Gorenjska	300	200	500
Soča	1.200	—	1.200
Primorska	500	200	700
Skupaj	9.100	5.900	15.000
S predvidenimi regulacijskimi		ukrepi pri	reševa-
nju površinske odvodnje bo za naslednje .srednjeročno obdobje 1988—1990 že pripravljeno za melioracije nadaljnjih 3.000 ha;
b) poleg regulacij na hidromelioracijskih sistemih bomo regulirali še 80 km vodotokov za zmanjšanje poplav na območjih Mure, Ledave, Sotle, Ščavnice, na Savi od Brežic do republiške meje, jugovzhodnem delu Ljubljane (obrobje barja), Soče, Badaševice, Notranjske Reke, Vipave in Dravinje;
c)	dogradili oziroma zgradili bomo 3 zadrževalnike in začeli nadaljno gradnjo 6 zadrževalnikov.
	DovrŠitev objekta	Pričetek del	Skupaj
OVS Mura	i	i	2
OVS Drava	i	i	2
OVS Soča	—	i	1
OVS Ljubljanica — Sava	i	2	3
OVS Primorska	—	1	1
Skupaj	3	6	9
Predvideni zadrževalniki bodo zagotovili zmanjšanje poplavnih valov, povečanje min. pretokov in vodo Za potrebe namakanja;
d)	z deli na erozijskih površinah in hudournikih bomo trajno zmanjšali sproščanje ir. odtok plavin za 2 °/e letno. Z retenzijskimi objekti in regulacijo približno 10 km hudourniških strug bomo varovali ca. 30 km korit pred zaproditvijo, zmanjšali visokovodne
valove in sanirali 250 ha močno degradiranih površin.
• Skupna vlaganja za objekte pod točko: a, b, c in d znašajo 2.034 mio din.
15.	člen Varstvo voda
15.1.	Vrstvo vodnih količin
Poleg vlaganj v večnamenske vodnogospodarske objekte, s katerimi dosegamo poleg drugih učinkov tudi izboljšanje razmer za vodno oskrbo (bogatenje podtalnice, zadrževanje voda v povirjih in akumulacijah) bodo območne vodne skupnosti s svojo udeležbo vzpodbujale:
a)	gradnjo objektov za vodooskrbo na manj razvitih in obmejnih območjih, kjer oskrba z zdravo pitno vodo že ni organizirana, kot nadaljevanje akcije srednjeročnega obdobja 1976—1980, s katero naj bi zagotovili pitno vodo na vododeficitarnih in manj razvitih območjih Goričkega, Slovenskih goric, Kobanskega, Haloz, Kozjanskega, Suhe in Bele Krajine, Brkinov.
V	tem okviru bodo vse območne vodne skupnosti sodelovale pri organizaciji MDA v skladu z družbenim dogovorom v republiki;
b)	gradnjo vodooskrbnih objektov na vododeficitarnih območjih Krasa in za zagotovitev potrebnih količin vode sežanski industrijski coni (Osimski sporazum) v višini 148.0 mio din;
c)	priprava gradiva potrebnega za izdajo varstvenih odlokov za zaščito posebej pomembnih območij podtalnice (Sorška polje, Mengeško polje, Kraško-Brežiško polje, Celjska kotlin^ ter Dravsko polje, Ptujsko polje in Mursko polje) in zaščita večjih kraških izvirov na območju Dolenjske, Notranjske in Primorske.
Š soudeležbo pri realizaciji navedenih nalog, ki bo predvidoma znašala ca. 605,6 mio din bomo zagotovili okoli 50.000 gospodinjstvom normalno organizirano vodno oskrbo na MRO in kraškem ter obalnem območju.
Skupno bo za soudeležbo pri izgradnji objektov za vodooskrbo angažiranih približno 753,5 mio din.
15.2.	Varstvo kakovosti vode
V	skladu z usmeritvami navedenimi v poglavju II. bodo območne vodne skupnosti, poleg ukrepov za bogatenje nizkih vod, sddelovale pri izgradnji objektov za čiščenje in pri drugih ukrepih za zmanjšanje onesnaženja voda.
Zboljšanje kakovosti voda je predvideno pred-
vsem na moč j ih:	naslednjih odsekih vodotokov	oziroma ob-
Vodotok	Odsek	Kakovostni razred
Mura	Šentilj—G. Radgona	III
Ledava	M. Sobota—hrv. meja	IV/III
Ščavnica	Ljutomer — izliv	IV
Drava	Maribor — Ptuj	III/II
Meža	Ravne — izliv	III
Mislinja	SI. Gradec — izliv	m
Dravinja	Zreče — Poljšane	IV
Bistrica	Pod Sl. Bistrico	III
i
Vodotok	Odsek	Kakovostni razred
Velka	Lenart — odsek Lenart	III
Savinja	Celje — izliv	III/IV
Paka	Šoštanj — izliv	IV
Sava	J esenice—-Moste	III
Sava	Medvode—Litija	ii/iii
Sava	Zagorje—Radeče	IV
Sava	Krško—rep. meja	III
Pivka-	Postojna — jatna	IV
Ljubljanica	Vrhnika — Ljubljana	III/IV
Ljubljanica	Zalog •— izliv	IV
Krka	Novo mesto — izliv	11(111)
Sotla	Rogaška Slatina	IV
Soča	Kobarid—Tolmin	II
Soča	Kanal—državna meja	tt(ni)
Vipava	Izliv Vrtojbica—drž. meja	m
Notranjska Reka	11. Bistrica—Škocjan	IV
Rižana-		
morje	Koper — izliv	m
Kras	Cerknica—Rakek—Logatec	
Kras	Ivančni Gor.—Ribnica—	
Kras	Kočevje	, ' Sežana—Senožeče	
Morje	Izola	
Blejsko J.	Bled	
Vodno gopodaretvo bo sodelovalo v poprečju z okoli 460 din na odpravljeno enoto onesnaženja, vendar le pri skupnih komunalnih objektih in pri objektih industrije za odpravljanje onesnaženja tiste proizvodnje, ki je bila zatečena koncem leta 1974 po sprejetju zakona o vodah.
V te namene mora vodno gospodarstvo vložiti približno 1.130,4 mio din.
16.	člen
Studije in raziskave
Glede na značaj, večnamensko uporabnost In iirši
družbeni Interes, se financirajo v okviru združenih sredstev pri ZVSS naslednje vrste študij in raziskav:
—	take katerih izsledki veljajo za celo območja SRS
Izdelava metodologij, ki mora zagotavljati ob postopnem izvajanju sestavljenost in primerljivost prikazov ter medsebojno vrednotenje podatkov, normativi, kategorizacije itd.
Zadeve s področja vodnega prava.
Raziskave pojavnosti, vplivnosti, zakonitosti in tipske tehnološke rešitve/ ki so vsem območjem skupne.
Globalno usklajevanje bilance voda med območji in republikami v količinskem In kakovostnem pogledu.
Informacijski center, vodenje podatkov, katastri;
—	študije, ki predstavljajo sprejete obveze SRS
Območja, za katera so podana zakonska določila
o posebnem varstvu v interesu širše družbene skupnosti Slovenije (zeleni plan, družbeni dogovori in plani, zakon o zaščiti zgornje Soče, varstvo območij Julijskih alp, itd.);
—	meddržavne in medrepubliške obveze in dogovori
Sava, Drava, Mura, Soča, Kolpa in Notranjska reka;
—	prioritetne republiške naloge
Dopolnjevanje in usklajevanje vodnogospodarskih
osnov območij Save, Drave, Mure, Soče in Primorske ih študije;
— Za objekte širšega družbenega pomena.
Območne vodne skupnosti financirajo predvsem: izdelavo podlog in izdelavo razvojnih vodnogospodarskih načrtov po povodjih in — za posamezna območja potrebne študije in raziskave.
V	letnih programih študij sko-raziskovalne dejavnosti se bo na podlagi navedenih kriterijev in eventualnih dodatnih družbenih aktov konkretno preciziralo pristojnost financiranja posameznih nalog in raziskav.
Glede na tehnološko povezanost programiranih študij in raziskav je nujno potrebno zagotoviti financiranje skupno usklajenega programa študij sko-raziskovalne dejavnosti vodnega gospodarstva za obdobje’1981—1985 v celoti. Vsako odstopanje od tega principa bi namreč onemogočalo celovitost obdelav in s tem smotrno načrtovanje in izvajanje predvidenih vodnogospodarskih ukrepov. *
V	ta namen bo vodno gospodarstvo vložilo 264 mio din.
IV.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA REALIZACIJO PROGRAMA SKLADNEJŠEGA RAZVOJA VODNEGA GOSPODARSTVA V SLOVENIJI
17.	člen
V	skladu s 4. členom zakona o vodah in 6. členom tega sporazuma bodo OVS za uresničitev programa skladnejšega razvoja vodnega gospodarstva Slovenije združevala sredstva vodnega prispevka pri ZJvezi vodnih skupnosti Slovenije.
Globalno opredeljeni nameni vlaganj iz združenih sredstev pri ZVSS (20. člena zakona o vodah) so naslednji:
—	pomoč manj razvitim območjem v SR Sloveniji,
—	odprava večjih škod po poplavah,
—	pomembnejši vodnogospodarski posegi,
—	urejanje zadev, ki imajo medrepubliški in meddržavni pomen,
—	redna dejavnost ZVSS in zagotovitev osnovnih obveznosti OVS.
18.	člen
Za realizacijo programa bodo OVS združevale sredstva v višini 1.131,5 mio din ali v povprečju 14,7 “/o od celotnega zbranega vodnega prispevka In »icer:
OVS Drava 13,8 Vo od zbranega VP na OVS (198,6 mio din)
OVS Savinja-Sotla 14,7 °/o od zbranega VP na OVS (148,1 mio din)
OVS Ljubljanica-Sava 28,1 Vo od zbranega VP na OVS (743,0 mio din)
OVS Gorenjska 6,2% od zbranega VP na OVS (47,8 mio din)
Ta sredstva bodo prejele:
OVS Mura 30,7 % od združenih sredstev pri ZVSS (347,5 mio din)
OVS Dolenjska 4,6% od združenih sredstev pri ZVSS (35,0 mio din)
OVS Soča 13,6% od združenih sredstev pri ZVSS (153,8 mio din)
OVS Primorska 15,3 % od združenih sredstev pri ZVSS (172,4 mio din)
ZVSS 35,8 % od združenih sredstev pri ZVSS (404,8 mio din)
OVS bodo obračunavale združevanje sredstev v posameznem letu planskega obdobja po enotnih ponderiranih povprečnih tarifah, katere bo vsako leto sprejemalo predsedstvo Skupščine ZVSS najkasneje do konca februarja tekočega leta.
Ponderirane povprečne tarife bodo izračunane na osnovi zadnjih dokončno znanih količin posamezne OVS.
19.	člen
Za plansko obdobje 1981—1985 so po posameznih OVS, ki prejemajo združena sredstva, predvidena v skupnem znesku 1.131,5 mio din naslednja vlaganja:
mio din
OVS MURA	Skupaj	347,5
1. Investicije: a) zadrževalniki — Radmožanci na Ledavi — dovršitev	44,1	
— Bolehnečici na Ščavnici — zgraditev	61,4	105,5
b) osnovna odvodnja na HMS: — Ledava s pritoki	39,2	
— V. in M. Krka	12,3	
— Ščavnica s pritoki	42,9	94,4
c) nižinski vodotoki: — Mura	25,8	
— Ledava	15,9	
— Kučnica	44,2	85,9
Investicije skupaj		285,8
2. Vodooskrba		20,8
3. Viščenje voda		23,0
4. Manj ko pri osnovnih obvezah		17,9
OVS Dolenjska	• Skupaj	53,0
— visokovodni levoobrežni nasip ob Savi — sofinanciranje		53,0
OVS Soča	Skupaj	158,8
1. Investicije		
— ureditev Vipave v Vipavski d.	66,9	
— zadrževalnik Vogeršek na pritoku Lijaka — priprav, dela	15,0	
— zavarovanje Soče pri Anhovem in nad Vblčansklm mostom pri Tolminu	15,5	
— nadaljevanje in zaključek del na ureditvi Rek« v Goriških Brdih	IM	
— .Hudournik Nikova v Idriji, zadrževanje plavin in stabilizacija struge	7,8	
— Trebušnica v Zg. Tribušl, stabilizacija korita in plazišča	4,0	
— hudournik Učeja, stabilizacijski ukrepi	4,9	
— Boka, stabilizacijski ukrepi v območju c. Tolmin—Bo-
vec	7,5	
Investicije skupaj		135,3
2. Čiščenje voda		18,5
OVS Primorska	Skupaj	172,4
1. Osnovna odvodnja		
— Drnica od km 9.75—90253	8,1	
— Dragonja od km 6.63—9.20	18,3	24,4
2. Vodooskrba Soudeležba pri izgradnji vo-dooskrbnih objektov za zagotovitev in dovod potrebnih količin vode za Sežansko industrijsko cono, kot mednarodno obveznost iz Osimskega sporazuma, upoštevajoč pri tem tudi možnost bodoče navezave na transport vode na slovensko obalno področje	148,0	148,0
Zveza vodih skupnosti Sloves f
nije	Skupaj	404,8
1.	Za študijsko-raziskovalno dejavnost, za modernizacijo hidrološke službe, za limno-loško postajo na Bledu, funkcionalne izdatke ZVSS in za delovno skupnost strokovne službe ZVSS je predvideno skupaj
Od tega za:
—	študijsko-raziskovalno dejavnost
—	geodetske podloge po družbenem dogovoru
—	modernizacijo hidrološke službe
—	limnološko postajo na Bledu
—	funkcionalne izdatke ZVSS
In sicer
—	služba varstva, obal. morja
po zakonu o vodah	(oprema)	8,1
—	služba snežnih plazov po
sklepu 2. seje	skupščine	ZVSS	2,5
—	materialni stroški in amor-
tlsaclja	8,1
—	drugi odhodki (provizija LB, stroški SDK, dnevnice in
dr. odhodki)	4,9
—	sredstva za SLO (stopnja
0,5 %)	2,15
—	prejemki funkcionarjev in
delegatov	2,5
—	sredstva za določene namene (mednarodni simpoziji, razstave v okviru varstva okolja, zaščita i Mediterana, pre-
244,8
126,0
16.5 4,3
18.5 18,5
vzete obveznosti ZVSS — Vo-narji in drugo)	0,1	— delovno skupnost strokovne službe ZVSS
— sofinanciranje Zveze vodnih skupnih skupnosti SFRJ	3,13	2. Za mladinske delovne akcije pri vodooskrbi
161,0
60,0
Vsega izdatki
27,48
Rekapitulacija vlaganj iz združenih sredstev
Od tega: —	kritje iz omejenih anuitet kreditov bivšega vodnega sklada —	iz združenih sredstev vodnega gospodarstva v obdobju	8,8	OVS Mura OVS Dolenjska OVS Soča	/ .	347,5 mio din 53,0 mio din 153,8 mio din
		OVS Primorska Zveza vodnih skupnosti Slovenije		172,4 mio din 404,8 mio din
1981—1985	18,5	Skupaj		1.131,5 mio din
Predvideno združevanje in prelivanje sredstev za skladnejši razvoj VG Slovenije za obdobje 1981-1985
cene 1980
			Območna vodna skupnost						ZVSS	Skupaj
	Mura	Drava	Savinja SoCla	Dolenjska	Ljubljanica	Gorenjska Sava		Soča	Primorska		
	din	din	din	din	din	din	din	din	din	din
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11
Združeni VP	100 %>	294.8	1400.6	1007.1	739.2	2646.6	776.5	385.8	465.4		7716,0
Udeležba OVS	"/o	3.82	18.15	13.05	9.58	34.30	10.07	5.00	6.03		100 °/o
1. Osnovne obveze	292.7	548.4	390.6	352.5	873.3	486.5	346.7	162.5		3453.2
2. Investicije	285.8*	302.3	240.1	209.2	564.2	148.9	134.9	148.7		2034.1
3. Varstvo voda	63.8	357.3	228.3	230.5	466.1	93.3	58.0	326.6	60.0	1883.9
3.1. vodooskrba	34.4	200.7	73.7	73.7	85.9	—	3.5	221.6	60.0	753.5
3.2. čiščenje	29.4	156.6	154.6	156.8	320.2	93.3	54.5	105.0	—	1130.4
4. ZVSS	—	—	—	—	—	—	—	—	344.8	344.8
.Skupaj vlaganja	642.3	1,208.0	859.0	792.2	1903.6	728.7	539.6	637.8	404.8	7716.5
Preliva — mio din	—	192.6	148.1	—	743.0	47.8	—			1131.5
»/o	—	13.8	14.7	—	28.1	6.2	—			14.7 °/o
Prejme + mio din	347.5	—	—	53.0	—	—	153.8	172.4	404.8	1131.5
»/o	30.7	—	—	4.6	—	—	13.6	15.3	35.8	100 %
Z združenimi sredstvi bo omogočeno uresničevanje planskih predvidevanj vseh OVS in s tem tudi doseganje skladnejšega razvoja vodnega gospodarstva Slovenije.
20.	člen
Združevanje sredstev pri ZVSS ne vključuje sredstev zbranih preko TVS in IE in tudi ne tistega dela sredstev, ki jih posamezna OVS zbere za posebne namene iznad zbiranja sredstev določenih s 5. členom tega sporazuma.
21.	člen
Naložbe iz naslova združenih sredstev za hitrejši razvoj manj razvitih območij morajo biti prikazane v planih OVS po posameznih občinah.
OBVEZNOSTI IZ DOGOVOROV IN SPORAZUMOV (poglavja V-VII)
V.	PREGLED POMEMBNEJŠIH OBJEKTOV
22.	člen
OVS obvezno vključujejo v svoje samoupravne sporazume o temeljih planov in plane za obdobje
1981—1985 vse pomembnejše objekte in programe, ki ’ so navedeni po posameznih OVS in sicer:
OVS Mura
—	dovršitev zadrževalnika Radmožanci na Ledavi, izgiVur^a zadrževalnika Bolehnečiči na Ščavnici,
—	osnovna odvodnja na hidromelioracijskih sistemih, da se pripravi za detajlno hidromelioracijo novih 3.500 h« kmetijskih zemljišč in to poleg že pripravljenih l.OOOha zemljišč za melioračijo,
—	regulacija Kučnice na odseku Cankova—Fik-šinci kot mednarodna oi_--°za do Avstrije,
—	nadaljevanje regulacije Ledave na odseku Per-toča—Sotina.
OVS Drava
—	dovršitev akumulacije Požeg na Framskem potoku,
—	osnovna odvodnja na hidromelioracijskih sistemih, da se pripravi za detajlno hidromelioracijo
najmanj novih 700 ha kmetijskih površin in to poleg že pripravljenih 4.000 ha,
—	ureditev vodotokov vezanih na sofinanciranje z avtocesto,
—	hudourniška dela zaradi zaščite Dravskih bazenov pred zaprodenjem ter ureditev hudournika Ho-tuljka,
—	postopno odpravljanje poplav v dolini Dravinje.
OVS Savinja-Sotla
—	osnovna odvodnja na hidromelioracijskih sistemih, da se pripravi za detajlno hidromelioracijo najmanj 1000 ha novih kmetijskih površin in to poleg že pripravljenih 500 ha,
—	ureditev Sotle, Bistrice ter pritokov na področju Spominskega parka Kupnrovec - Trebče,
—	hudourniška ureditvena dela na Savinji nad Rogovilcem.
OVS Dolenjska
—	visokovodni levoobrežni nasip ob Savi na odseku Brežice - Sotla, I. faza,
—	soudeležba pri gradnji I. faze čistilne naprave v Tovarni celuloze in papirja Đuro Salaj, da se zagotovi varnejše in ekonomičnejše delovanje NE Krško, ter zahtevam SR Hrvatske po izboljšanju kakovosti Save.
OVS Ljubljanica-Sava
—	zadrževalnik na Gradaščici nad sotočjem z 2i-rovnikovim grabnom in zadrževalnik Prigorica pri Ribnici,
—	osnovna odvodnja na hidromelioracijskih sistemih, da se pripravi za detaljno hidromelioracijo najmanj 1.100 ha novih kmetijskih površin,
—	ureditev vodotokov vezanih na sofinanciranje z avtocesto,
—	urejanje na hudourniku Boben, Trboveljščloi
in na Kotredeščid.
OVS Gorenjska
—	ukrepi potrebni za izboljšanje kakovosti Blejskega jezera,
—	urejanje hudournikov na Tržiškl Bistrici v Jelendolu ter stabilizacijski ukrepi na Nadiži.
OVS Soča
—	osnovna odvodnja na hidromelioracijskih sistemih, da se pripravi za detajlno hidromelioracijo najmanj novih 1.200 ha zemljiških površin (področje Vipavske doline in Goriških brd),
—	hudourniški ukrepi za stabilizacijo struge Uče-je, Boke, Nikove in Trebušnice v Zgornji Tribuši.
OVS Primorska
—	osnovna odvodnja na hidromelioracijskih sistemih, da se pripravi za detajlno hidromelioracijo najmanj novih 500 ha kmetijskih površin in to poleg že pripravljenih 200 ha,
—	preložitev Badaševice iz luškega akvatorija v Kopru zaradi sočasne gradnje obalne ceste in zaključna ureditev dela na Notranjski Reki v Ilirski Bistrici,
—sofinanciranje izgradnje vodooskrbnih objektov za zagotovitev in dovod potrebnih količin vode za Sežansko industrijsko cono, kot mednarodno obveznost iz Osimskega sporazuma.
VI.	SKUPNI USKLAJENI PROGRAM STUDIJSKO
RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI VODNEGA
GOSPODARSTVA ZA OBDOBJE 1981—1985
23.	člen
Dolgoročna vodnogospodarska usmeritev študij-
sko-raziskovalne dejavnosti na področju vodnega gospodarstva je slhžila kot izhodišče za sestavo tega srednjeročnega načrta.
Z ozirom na trenutno situacijo v vodnem gospodarstvu pa moramo pri razvoju vodnega gospodarstva v naslednjem srednjeročnem obdobju dati poudarek predvsem:
—	varstvu okolja,
—	razvoju hidroenergetike, v luči racionalnega ravnanja z energijo,
—	varovanju in zaščiti vodnih zalog in vodnih virov predvsem za pitne potrebe.
V	smislu že navedene razčlenitve študij sko-raz-iskovalnih nalog predlagamo, da naj bi se v srednjeročnem obdobju 1981—1985 izvajale predvsem naslednje naloge:
1.	Podloge:
—	izdelava geodetskih •podlog za potrebe vodneg? gospodarstva — sofinanciranje skupnega in dodatnega plana geodetskih del v skladu z družbenim dogovorom,
—	vodnogospodarski katastri po enotni metodologiji za SRS,
—	hidrološka študija povodja Save (skladno z EGS) in Kolpe (medrepubliška obveza),
—	kategorizacija nagibov površin (digitalni model reliefa), pokrovnosti (zarasti) ter sestava hribin in zemljin za hudourniška območja (po programu študijskih nalog, poglavja povirij voda).
2.	Dopolnjevanje vodnogospodarskih osnov:
Ker so že izdane vodnogospodarske osnove preveč okvirne in nepopolne, jih bo potrebno po sklepu Skupščine OVS in Skupščine ZVSS dopolniti in novelirati.
V	tem srednjeročnem obdobju pa~naj bi se jih dopolnilo predvsem v naslednjem:
—	dopolnitev metodologije izdelave in novelacije VGO,
—	zagotovitev bilančnih prerezov glede na specifične potrebe.
S tem bomo lahko izdelali vodnogospodarske bilance za posamezna povodja, regije in uskladili bilanco SRS,
—	kompleksne vodnogospodarske ureditve posameznih povodij po nujnosti ureditve,
—	novelacija poglavja vodne oskrbe (npr. Kras), kakovosti vodotokov in vodnih virov ter evidentiranje obstoječega ali spremenjenega vodnega režima,
—	novelacija poglavja melioracij.
3.	Študije po področjih vodnogospodarskih dejavnosti in tematikah
bodisi kot podloge za dopolnitev vodnogospodarskih osnov, bodisi kot spremljajoče študije, ki zahtevajo podrobnejše raziskave in obdelave.
8.1	Povirja voda — hudourniška območja
— Izdelava metodologije za izdelavo podlog, načrtovanje in urejanje hudourniških območij, ki naj zagotovi ob postopnem izvajanju študij, raziskav in ureditvenih ukrepov medsebojno vrednotenje podatkov, primerljivost in sestavljivost rešitev.
Opredelitev pojavnosti, vplivnosti in zakonitosti, kategorizacija, klasifikacija in normativi, način vrednotenja in prikazovanja, globalna usmeritev urejanja po eko sistemih in tehnološki primernosti, splošni normativi o rabi prostora in pogojih gospodarjenja na hudourniških območjih, način programiranja glede na stopnjo ogroženosti in družbeno gospodarske potrebe.
— Analiza zloga (zrnatosti) rudimentov erozije v za Slovenijo značilnih tipih hribin in zemljin z aplikacijo dotoka suspenzij, lebdečih in rinjenih plavin v odvodne struge (terensko-laboratorijske raziskave).
— Globalna analiza obstoječih razmer v hudourniških območjih, rajonizacija površin
Soče nad Tolminom,
Julijskih alp (povirja Save Dolinke, Radovne in Bohinjke)
povirij Tržiške Bistrice nad Tržičem, Kokre nad Preddvorom,
pritokov Drave nad HC Fala,
pritokov obalnega morja.
— Izdelava razvojnih ureditvenih načrtov za povirja voda — hudourniška območja
Soče nad Tolminom,
Julijskih alp (povirja Save Dolinke, Radovne in Bohinjke)
povirij Tržiške Bistrice nad Tržičem, Kokre nad Preddvorom,
pritokov Drave nad HC Fala,
pritokov obalnega morja.
3.2	Vodotoki in vodni režim
—	študija optimalne vodnogospodarske ureditve Save v povezavi z načrtovano energetsko izrabo.
V okviru te študije bi bilo nujno vključiti tele obdelave:
Matematični model s posebnim poudarkom na 2. fazi, ki bo vključila predlagano energetsko rešitev.
Podrobnejša proučitev prispevnosti t posameznih večjih pritokov k visokovodnim valovom v posameznih kritičnih prerezih, zlasti v prerezu na meji s SR Hrvatsko.
Proučitev in evidentiranje vseh možnih lokacij zadrževalnikov v povodju Save s posebnim poudarkom, da je treba nujno upoštevati njihovo večnamensko izrabo in prikazati 'vpliv vsakega in vseh skupaj na odtočni režim Save (visoke in nizke vode) v posameznih kritičnih prerezih, zlasti pa na meji s SR Hrvatsko glede na sprejete dogovore in obveznosti (vključiti in upoštevati že dosedaj izvršene študije o tej problematiki),
—	vrednotenje morebitnih negativnih vplivov v primeru zajezitve Save pod izlivom Savinje z ozirom na njeno kvaliteto,
—	študija optimalne1 vodnogospodarske ureditve Soče (do Kobarida) z Idrijco (Trebuša, Slap, Doblar II) v povezavi z načrtovano energetsko izrabo.
—	študija vodnogospodarske in energetske ureditve Mure.
Dokončanje vodnogospodarske in energetske ureditve odseka C (Gibina—Podturen).
Izdelava matematičnega modela za obstoječe stanje (I. faza) odsekov B (Radenci—Gibina), C (Gibina—Podturen) in D (Podturen—izliv v Dravo) in matematični model za predlagane rešitve (II. faza) za odseke A (Ceršak—Radenci), B, C in D,
—	študija vodnogospodarske in energetske ureditve Kolpe (medrepubliški dogovor),
—	študija vodnogospodarske ureditve drugih vodotokov v SR Sloveniji, pomembnih za posamezna področja.
Nadaljevanje kompleksne vodnogospodarske rešitve za povodje Krke,
—	določitev sedanje stopnje ogroženosti posa-
meznih mest, večjih naselij in industrijskih con s predlogi najustreznejših rešitev, usklajenimi z dolgoročno politiko vodnega gospodarstva v pogledu gospodarjenja z vodo (pogostost pojava, obseg in trajanje poplav),	j
—	vzdrževanje in urejanje vodotokov — analiza dosedanjih načinov in prikaz novih možnosti ob upoštevanju že uporabljenih in novih materialov v povezavi z uporabo sodobne mehanizacije in potreb vzdrževanja, posebnosti posameznih regij in področij, novih pogledov in zahtev za urejanje prostora in raznih interesentov (tehnično in ekonomsko ovrednotenje),
—	urejanje vodnega režima manjših vodotokov in zaključnih območij v povezavi z gradnjo malih central in drugih vodnogospodarskih potreb,
—	ugotavljanje in verifikacija posameznih parametrov dosedaj največ uporabljenega empiričnega obrazca (poenostavljeni enotni hidrogram) za hiter izračun visokih voda manjših vodotokov, za značilna območja Slovenije:
a)	podatki o višini padavin za različne intenzitete in časovne intervale,
b)	hitrost gibanja vala,
c)	oblika vala in razmere med Qmax in Qsred, Visokovodnega vala,
d)	odtočni koeficienti.
3.3	Vodni viri in zaloge voda
Dokončne raziskave in opredelitve pomembnejših območij vodnih virov
—	geohidrološke raziskave vodnih, zalog v prodnih (aluvialnih) zasipih. Za sedanjo in bodočo vodno oskfbo v SRS je potrebno določiti statične in dinamične vodne zaloge predvsem za območje Sorškega polja, Ljubljansko polje, Sp. Savinjska dolina, Krško—brežiško polje, Dravsko—ptujsko polje, Mursko polje, Skaručensko polje, Mirensko polje, Tolminsko območje idr. Za večino teh območij so raziskave že v teku in jih je potrebno zaključiti,
—	geohidrološke raziskave vodnih virov v globinskih (karbonskih) vodonosnikih.
Ugotovljene vodne količine bi prišle v poštev kot rezervni viri za oskrbo z vodo, na območjih Tržaško—komenski kras, Kozjansko, Goričko, Slovenske Gorice, Dravinjske gorice, Krakovski gozd, območje Ljubljanskega barja itd.
Raziskave na nekaterih od teh območij so že v teku, nekatere pa se šele začenjajo. Prioritetna bodo območja, kjer drugih voda ni,
—	izdelava matematičnega modela za območja prodnih zasipov z ugotavljanjem vpliva črpanja, bogatenja (umetnega in naravnega), talnih pragov in energetskih stopenj, opredelitev zaščite, določitev onesnaževalcev in predlog sanacije, kar bo omogočalo optimalno gospodarjenje s podtalnico.
Vodne akumulacije v Sloveniji
—	akumulacije za preskrbo z vodo
V nekaterih z vodo manj bogatih regijah, bodo kot vodni vir služile tudi akumulacije površinskih voda, za vodooskrbo.
Analizirati in valorizirati bo potrebno vse že znane in eventualne nove lokacije možnih akumulacij ter ugotoviti njihove glavne značilnosti.
Predvideti je zaščitne ukrepe in ekonomsko iz-vrednotiti nameravano gradnjo,
*— male akumulacije in ribniki, vključno s potrebami za SLO in gradnjo malih HE
Določitev lokacij, osnovni tehnični in ekonomski podatki, prednosti in problematika.
Vodna oskrba v Sloveniji
—	analiza današnjega stanja vodne oskrbe
Potrošnja vode po namenu in območjih, zgraje-
nost omrežij in vodovodnih sistemov, kvaliteta vodne oskrbe.
Osnovni problemi in dileme pri dejavnosti oskrbe z vodo,
—	bilanca razpoložljivih in potrebnih vodnih količin za potrebe z vodo
Porazdelitev vodnih zalog, rezervni vodni viri, stanje 1985, 2000 in 2025 (osnova za izdelavo so že izvršene študije),
—	razvoj vodne oskrbe v SRS leta 2000
Porast potrošnje vode, organizacija regionalnih vodovodov, vodna oskrba v ruralnih območjih, ekonomsko vrednotenje posameznih izbranih vodooskrb-nih sistemov,
—	problematika zajema in priprave vode iz vodotokov, kraških voda in drugih manj kakovostnih vodnih virov.
Ločeno po namenu (pitne, tehnološke in vode za namakanje).
Primerjava stroškov priprave vode s transportom vode iz oddaljenih virov. Naloga mora biti vezana na konkreten problem in mora upoštevati možnost uporabe domače tehnologije in opreme,
—	raziskave možnih lokacij za deponijo komunalnih odpadkov in za deponijo nevarnih in škodljivih snovi s stališča vodnega gospodarstva.
3.4	Varstvo in izboljšanje kvalitete voda
Ugotavljanje kakovosti voda
—	pregled dosedaj izvršenih raziskav kakovosti voda in presoja tendence spreminjanja kakovosti na
osnovi dobljenih izsledkov ter možnost ugotavljanja samočistilne sposobnosti vodotokov in ocena uporabnosti teh raziskav za vodno gospodarstvo (vodooskrba, rekreacija, ribogojništvo, namakanje itd.) s predlogom za dopolnilne raziskave,
—	raziskave sedimentov v vodotokih, jezerih in morju za ugotavljanje onesnaženja s težkimi kovinami in biocidi konkretno po potrebi v določenih prerezih,
—	prikaz biološke inventarizacije v sladkih in slanih vodah s ciljem realnejšega ocenjevanja kakovosti na osnovi bioloških analiz v bilančnih in karakterističnih prerezih ter raziskave vplivov onesnaženja na vodne organizme zaradi določevanja indikatorskih organizmov,
—	raziskave kroženja hranilnih snovi med sedimenti in vodo v naravnih in umetnih jezerih in procesi njihove reaktivacije s predlogi za vzdrževanje potrebne kakovosti vode.
Izdelava sanacijskih programov za zmanjšanje onesnaženja odpadnih voda
—	raziskave možnosti gospodarskih načinov odstranjevanja, uporabe ali predelave’ odplak s prašič-jerejskih farm, ki so ekonomsko sprejemljivi za to vrsto dejavnosti, kot tudi primerjava z že obstoječimi čistilnimi napravami in dosedaj izvršenimi raziskavami.
Izdelava predlogov za zahtevno stopnjo kakovosti voda na osnovi potreb za koriščenje vode in stopnje čiščenja
—	predlog prioritetnih sanacijskih ukrepov, gradnja čistilnih naprav in izboljšav v tehnologiji proizvodnih procesov na Savi s posebnim ozirom na gradnjo energetskih stopenj,
—	študija zaščite Soče pred onesnaženjem v zvezi z gradnjo HE Solkan,
—	študija zaščite Sotle pred onesnaženjem v zvezi s koriščenjem AK Vonarji,
—	predlog prioritetnih sanacijskih ukrepov gradnje CN in izboljšav v tehnologiji proizvodnih procesov na odsekih pomembnejših vodotokov, ki so v IV. oziroma v III.-IV. kakovostnem razredu.
RaziskaVe nadaljnjih možnosti za izboljšanje kakovosti voda po izvedenih osnovnih ukrepih za čiščenje
—	ugotavljanje delovanja obstoječih komunalnih oziroma skupnih čistilnih naprav v Sloveniji in izdelava predlogov za njihovo optimalno delovanje,
—	določitev optimalnih dimenzij čistilnih objektov na biološki čistilni napravi za večje ali tehnološko zahtevnejše objekte na relaciji: biološki bazen — naknadni usedalnik — povratno biološko blato itd.,
—	raziskave lastnosti aktivnega blata na bioloških čistilnih napravah zaradi spremljanja delovanja in učinkovitosti naprave ter raziskave o načinu odlaganja ali uporabe odvečnega blata.
Studijska obdelava predlogov za izdelavo normativnih aktov s področja kakovosti voda
—	izdelava kriterijev o max. dovoljenih koncentracijah nevarnih in škodljivih snovi, stopnje radioaktivnosti in toplotne poluči j e za izpust odpadnih voda v naravne sprejemnike in kanalizacijo na osnovi fleksibilne metodologije in predlogom tolerančnih območij z upoštevanjem izdelanega predloga o max. dopustnih koncentracijah, ki je v javni obravnavi,
—	izdelava metodologije za izvrednotenje količin škodljivih, toksičnih in radioaktivnih snovi ter obsega toplotne polucije za preračunavanje v enote onesnaženosti (E) z upoštevanjem izsledkov izdelave študije »Metodologija preiskav odpadnih voda in delovanje čistilnih naprav«, kar bo omogočilo meriti celotno onesnaženje v absolutnih enotah.
Splošne študije tega področja
—	praktični prikaz več načinov dimenzioniranja kanalizacijskih sistemov na računalniku, primerjava rezultatov na praktičnem primeru s klasično obdelavo.
3.5	Melioracije
—	idejna zasnova in program melioracij v okviru kompleksne vodnogospodarske rešitve za povodje
Krke
Reke v Goriških Brdih
Kobiljskega potoka
Sotle
Obalnega področja
—	kontrola delovanja drenaž in proučevanje hidrološke učinkovitosti izvedenih melioracijskih sistemov v Sloveniji,
—	analiza izvedbe in delovanja hidromelioracijskega sistema Pesnica s posebnim ozirom na funkcioniranje drenažnih sistemov,
—	nadaljevanje proučevanja in spremljanje ekonomske učinkovitosti iz izvedenih melioracijskih sistemov v Sloveniji,
—	študija o potrebnosti namakanja kmetijskih zemljišč v Sloveniji na podlagi proučevanj evapotran-spiracije in s posebnim ozirom na talne in klimatske pogoje,
—	poskusno namakalno polje za ugotavljanje eko-ndmičnosti namakanja različnih namakalnih sistemov v Savinjski dolini,
—	poskusno osuševalno polje na tipičnih ogljenih tleh v Sloveniji.
4.	Razvojne organizacijske naloge
—	študija o organizaciji informacijskega centra, ki bi nudil podatke vsem, ki delajo na študijskem, projektivnem in upravnem delu na področju vodnega gospodarstva,
—	zgodovina razvoja vodnega gospodarstva v Sloveniji,
—	sodelovanje s fakultetami in vzgoja kadrov (seminarji, kurzi, simpoziji) — dopolnilna eksperimentalna pedagoška dejavnost,
—	pregled vseh dosedanjih vodnogospodarskih študijskih nalog s kratkim izvlečkom,
—	študijsko delo v zvezi s predpisovanjem vodnega prispevka.
5.	Prostorsko opredeljene naloge
—	»premljanj« dogajanj v Blejskem jezeru z ozirom na sprejet program sanacijskih ukrepov.
Kompleksna vodnogospodarska problematika v zvezi z večnamensko akumulacijo Cerkniškega jezera in Planinskega polja,
—	sinteza različnih interesov, družbeni ekonomski vidik, zasnova tehničnih rešitev, variante in priprava predloga za javno obravnavo.
VII.	PREGLED POMEMBNEJŠIH OBJEKTOV S PODROČJA VARSTVA VODA
24.	člen
OVS vključuje v svoje samoupravne sporazume o temeljih planov in plane za obdobje 1981—1985 soudeležbo za realizacijo pomembnejših programov s področja varstva voda, dogovorjenih z drugimi delovnimi in samoupravnimi organizacijami oziroma njihovimi asociacijami.
24.1	Varstvo kakovosti vode
Za izpolnitev ciljev in prednostnih nalog, ki jih je Zveza vodnih skupnosti Slovenije in Skupščina SR Slovenije sprejela za izboljšanje kakovosti voda in zaradi gospodarnega ter usklajenega razvoja vodnega gospodarstva, predlagamo, da območne vodne skupnosti načrtujejo za obdobje 1981—1985 soudeležbo za gradnjo objektov in izvajanje ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti odpadnih voda v višini ca. 1.130 mio din.
V skladu s sprejetimi izhodišči in obveznostmi ter dogovorjenimi kriteriji je nujno potrebno v srednjeročnih načrtih zagotoviti soudeležbo predvsem za naslednje pomembnejše objekte za čiščenje:
OVS Mura
—	čistilna naprava v Sladkem vrhu,
—	čistilna naprava v Šentilju,
— II-faza čistilne naprave na farmi v Podgradu.
Gradnjo teh čistilnih naprav je treba zagotoviti zaradi obveznosti jugoslovanske strani glede meddržavnega sporazumevanja o izboljšanju kakovostnega stanja Mure.
OVS Drava
Čiščenje odpadnih vod za zaščito podtalnice Dravskega polja.
OVS Savinja — Sotla
—	objekti za čiščenje odpadnih voda in izboljšanje kakovosti voda v Celju.
Sanacija odpadnih voda v Celju bo zagotovila bistveno izboljšanje kakovosti Hudinje, Voglajne in Savinje, katerih odseki so v Celju med najbolj ogroženimi v Sloveniji. Izboljšanje Savinje bo vplivalo tudi na kakovost Save.
OVS Dolenjska
—	čistilna naprava v Tovarni celuloze in papirja Đuro Salaj, Krško.
Z izvedbo investicijskega programa lahko pričakujemo izboljšanje kakovosti Save, ki je na odseku pod tovarno v III., občasno tudi v IV. kakovostnem razredu. Nesporno se z njo zagotovi varnejše in eko-nomičnejše delovanje NE Krško, zadosti zahtevam SR Hrvatske po izboljšanju kakovosti Save. Izdelan je investicijski program, potrjen od posebne komisije za pregled programa.
OVS Ljubljanica — Sava
—	čistilna naprava v Ljubljani
—	sanacijski ukrepi za izboljšanje kakovosti voda v Trbovljah in Hrastniku.
Gradnja skupne čistilne naprave Ljubljana omogoča sanacijo širšega urbaniziranega (poseljenega in industrijskega) prostora, zagotavlja izboljšanje kakovosti Ljubljanice, ki je na krajšem odseku v IV. razredu in vpliva tudi na kakovost Save. Dograjeno je kanalizacijsko omrežje do take stopnje, da je začetek vsaj I. faze čistilne naprave nujen, izdelan je programski osnutek za I. fazo.
Predvideni sanacijski ukrepi v Trbovljah in Hrastniku (odprava mokre separacije premoga, čiščenje tehnoloških odplak v Trbovljah, sprememba tehnologije in čistilna naprava za tehnološke odplake v TKI Hrastnik) zagotavljajo bistveno izboljšanje kakovosti Trbovelj ščice in Bobna in s tem tudi Save, ki je pod izlivom obeh pritokov v naj slabšem razredu. Celotna sanacija zagotavlja odpravo anorganskega 'onesnaženja, kar je nujno zaradi predvidene gradnje energetskih stopenj na Savi in možnosti ponovne rabe savske vode na nizvodne objekte.
OVS Gorenjska
—	kanalizacija in čistilna naprava na Bledu,
—	sanacija Meščanskega jezera.
Za izboljšanje kakovosti Blejskega jezera, ki je v določenih obdobjih kritično, je nujno potrebno zgraditi kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo. Brez tega osnovnega sanacijskega ukrepa tudi ni možno realizirati načrtovane učinkovitosti drugih ukrepov, ki se že izvajajo (dovajanje sveže vode oziroma so tik pred izvedbo (odvajanje spodnjih plasti jezerske vode).
Sanacija Moščanskega jezera je nujno potrebna predno bodo ponovno praznili akumulacijo, da preprečimo ponovno katastrofalno onesnaženje, ki ga je povzročilo praznjenje.
Študija za sanacijo je izdelana.	(
OVS Soča
—	čistilna naprava v Novi Gorici,
—	čiščenje tehnoloških odplak v Anhovem.
Gradnja čistilne naprave za odpadne vode Nove Gorice je potrebna zaradi naraščajočega onesnaženja Vipave na mejnem odseku, kjer je že sedaj v III. razredu, z dograditvijo kanalizacije se bo stanje še slabšalo. Zaradi meddržavnih sporazumov je treba na mejnih odsekih vzdrževati ustrezno kakovost voda.
Z izgradnjo HE Solkan bo ogrožena kakovost vode v črpališču Mrzlek zaradi soške vode. Naj večji onesnaževalec na Soči, ki neposredno vpliva na kakovost tega odseka je tovarna Anhovo in zato je sanacija tehnoloških odplak iz tovarne prvenstveni ukrep za zaščito kakovosti Soče in vodooskrbe Goriškega.
Investicijski program je izdelan.
OVS Primorska
—	čistilna naprava v Ilirski Bistrici
—	čistilna naprava v Postojni.
Za gradnjo čistilne naprave v Ilirski Bistrici je sklenjen družbeni dogovor, ki ga je podpisala tudi Zveza vodnih skupnosti Slovenije; gradnja tega objekta zagotavlja bistveno izboljšanje enega najbolj onesnaženih vodotokov v Sloveniji.
Zaradi onesnaženosti Notranjske Reke so neposredno prizadete turistične vrednosti Škocjanskih jam, posredno tudi vodooskrba v Trstu in je zato sanacija potrebna tudi zaradi ustreznih meddržavnih odnosov.
čistilna naprava v Postojni bo zagotovila bistveno izboljšanje Pivke, ki je v sušnih obdobjih v naj slabšem kakovostnem razredu in zaradi tega ogroža turistično vrednost kraških jam.
24.2	Vodni viri in vodooskrba
OVS Mura
Zagotovitev in zaščita vodnih virov, sodelovanje pri organiziranju vodne oskrbe obmejnih in nerazvitih območij (Slovenske Gorice, Goričko).
OVS Drava
Nadaljevanje del pri organiziranju vodne oskrbe v manj razvitih in obmejnih območjih (Slovenske Gorice, Dravograd, Radlje, Ptuj, Lenart, Ormož).
OVS Savinja-Sotla
Zajetje dodatnih vodnih virov v povirju Rečice, pod Maličem, za KS Jurklošter in Vrh nad Laškim.
Raziskava novih vodnih virov za Planino.
Priprava vode In zaščita akumulacije Vonarjl.
OVS Dolenjske
Dopolnjevanje sistema vodne oskrbe za Suho Krajino in sodelovanje pri raziskavah vodnih virov in vodni oskrbi za manj razvita območja (Bela Krajina, Bizeljsko, Kozjansko). ,
OVS Ljubljanica-Sava
Povezava vodne oskrbe Suhe Krajine z vodovodom Dobrnič in sodelovanje pri gradnji lokalnih vodovodov (Kočevje).
OVS Soča
Dodatni vodni viri in sodelovanje pri organizirani vodni oskrbi za Tolmin.
OVS Primorske
Zagotavljanje vodne oskrbe v manj razvitih območjih v občini Sežana, industrijska cona (OSlM), Ilirska Bistrica in obale v sklopu regionalnega sistema primorsko-kraškega vodovoda.
\
VIII.	NAČIN SPREMLJANJA IN IZVAJANJA SPORAZUMA
25.	člen
Nosile} planiranja — OVS in ZVSS, so po zakonu o sistemu družbenega planiranja dolžni v svojih sa-moupravnik sporazumnih o templjih plana določiti odgovorne organe za neposredno spremljavo svojih planskih dokumentov. Le-ti pa so dolžni tudi posredno spremljati izvajanje družbenega plana SR Slovenije. Vsebina in potek spremljave planskih dokumentov je opredeljena v istem zakonu in sicer tako za neposredno spremljavo (150.—153. člen), kot tudi za posredno spremljavo (154.—158. člen).
26.	člen
OVS so dolžni rezultate spremljave svojih planskih dokumentov dostavljati strokovni službi ZVSS, da lahko le-ta pripravi za republiške organe skupno poročilo o izvajanju družbenega plana SR Slovenije na področju vodnega gospodarstva.
27.	člen
Obvezujoča roka za posredovanje rezultatov spremljave iz 26. člena tega sporazuma sta 31. marec za pripravo poročila o izvajanju nalog v preteklem letu in 31. julij za izvajanje nalog v prvi polovici tekočega leta.	»
28.	člen
Vsa namenska vlaganja na manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih morajo biti prikazana v planih OVS in ZVSS po posameznih občinah.
29.	člen
Letna valorizacija
Nosilci planiranja bodo vsako leto v obdobju 1981 do 1985 valorizirali svoj srednjeročni plan za vsa preostala leta do konca planskega obdobja in sicer vlaganja z indeksom porasta cen, ki ga posreduje Biro gradbeništva za »ostale nizke gradnje«, dejanske tarife za zbiranje vodnih prispevkov pa tako, da bo v njihovo letno korekcijo vključen celotni porast cen (inflacijska stopnja in realni porast, katerega bo vsako leto predvidel Zavod za družbeno planiranje SR Slovenije).
30.	člen Ropustniki
Znižanje tarif posameznim zavezancem vodnega prispevka bo usklajevalo in potrjevalo predsedstvo skupščine ZVSS.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31.	člen
OVS in ZVSS bodo na osnovi tega sporazuma predložile združenemu delu in KS do konca novembra 1980 svoie samoupravne sporazume o temeljih plana.
32.	člen
Ta sporazum začne veljati z dnem, ko ga sprejmejo pristojni organi OVS in ZVSS in ko ga podpišejo njihovi pooblaščeni predstavniki.
Ta samoupravni sporazum so sprejeli pristojni organi območnih vodnih skupnosti in Zveze vodnih skupnosti Slovenije 29. XII. 1980.
1351.
Na podlagi 120. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, 8. in 78. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela in na osnovi določb zakona o vodah in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze vodnih skupnosti Slovenije ter samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov območnih vodnih skupnosti in Zveze vodnih skupnosti Slovenije za obdobje 1981 do 1985, sklepajo območne vodne'skupnosti, ki so združene v Zvezi vodnih skupnosti Slovenije
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Zveza vodnih skupnosti Slovenije s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije (ZVSS) za obdobje 1981-85 določa temelje razvoja tišjih zadev, ki so poverjene ZVSS v srednjeročnem obdobju 1981-85.
Ta sporazum izhaja iz določb samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov območnih vodnih skupnosti (OVS) in ZVSS na temelju usklajenih osnov razvoja vodnega gospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981-85.
3. člen
Program dejavnosti ZVSS za obdobje 1981-85 je v samoupravnem sporazumu o usklajevanju planov OVS in ZVSS ovrednoten po cenah iz leta 1980 in v celoti znaša (brez melioracij) 404,8 mio din, obsega, pa:
Naziv	razdobl« imi-85 mio din
I. 1. Studijsko-raziskovalna dejavnost	126,0
2. Geodetske podloge po družbenem dogovoru	16,5
3. Modernizacija hidrološke službe	4,3
4. Limnološka postaja na Bledu	18,5
5. Funkcionalni izdatki ZVSS	18,5
6. DS SS ZVSS (strokovna služba)	161,0
Skupaj I.	344,8
II.	M D A.pri vodooskrbi	60,0
Skupaj I. + II.	404,8
3.	člen
Sredstva, ki bodo potrebna za izpolnitev programa dejavnosti ZVSS v obdobju 1981-85 (2. člen tega sporazuma) bodo v skladu z 18. členom samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov OVS in ZVSS zagotovljena iz združenih sredstev. Sredstva bodo združevale OVS povprečno v višini 14,7 "/o od celotnega zbranega vodnega prispevka in sicer:
— OVS Drava 13,8% od zbranega VP na OVS
— OVS Savinja-Sotla 14,7% od zbranega VP na OVS
— OVS Ljubljanica-Sava 28% od zbranega VP na OVS
— OVS Gorenjska 6,2 % od zbranega VP na OVS
Od tega prejme ZVSS 35,8%.
4.	člen
V skladu z zakonom o vodah in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi ZVSS se v okviru ZVSS izvaja program melioracij v Sloveniji.
Na osnovi odškodnin od spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč (17. člen zakona o kmetijskih zemljiščih) se namenska sredstva pridobljena iz tega vira namenjajo:
1.	Studije in raziskave ter sofinanciranje Zveze kmetijskih zemljiških
skupnosti Slovenije (17.	člen	ZKS)	41,250.000	din
2.	Udeležba ZVSS pri sofinanciranju hidromelioracij
— 50% od skupne predračunske vrednosti investicij za 15.000 ha melioracij	750,000.000	din
3.	Strokovna služba	15,000.000	din
4.	Funkcionalni in ostali	stroški	18,750.000 din
Skupaj	825,000.000	din
Program melioracij za obdobje 1981-85 in pregled sredstev za njihovo izpolnitev je dodan kot sestavni del tega samoupravnega sporazuma.
I
1.	študije in raziskave
5.	člen
Cilj študijsko-raziskovalne dejavnosti so osnove za realno programiranje in načrtovanje tako, da lahko ob postopnem izvajanju vodnogospodarskih ukrepov in del zagotovimo optimalne rešitve.
V tem obdobju bo dan poudarek predvsem:
—	varstvu okolja,
—	razvoju hidroenergetike v luči racionalnega ravnanja z energijo,
—	varovanju in zaščiti vodnih zalog in vodnih virov predvsem za pitne potrebe.
Studije in raziskave morajo biti programirane usklajeno, da se bodo po vsebini in dinamiki razvoja dopolnjevale v celovite rešitve.
Naloge bodo zasledovale predvsem:
—	reševanje globalne vodnogospodarske problematike s poudarkom na dinamiki urejanja, upoštevajoč gospodarski razvoj.
—	zagotavljanje večnamenske podloge in metodiko njihove izdelave za opredeljene namene in cilje,
—	podale rešitve temeljnih problemov na področju vodnega gospodarstva,
—	opredelile in razreševale prostorske ureditve,
—	novelacijo vodnogospodarskih osnov v Sloveniji,
—	ter podale osnove za srednjeročne in dolgoročne programe razvoja vodnega gospodarstva.
V ta namen bo vodno gospodarstvo vložilo 263,8 mio din in sicer:
—	iz združenih sredstev ZVSS	126,0 mio din
—	iz sredstev OVS za študije	137,8 mio din
Skupaj 263,8 mio din
6.	člen
Letne študijske programe pripravlja in spremlja odbor za študije skupščine ZVSS, na osnovi predlogov odborov skupščine ZVSS za posamezna vodnogospodarska vprašanja (kvaliteta vode, energetika, plovba, hudourniki ...).
7.	člen
Študijske naloge oddaja odbor za študije na podlagi:
—	razpisa,
—	zbiranja ponudb.
Za izpolnitev gornjih zadev odbor za študije izhaja iz splošno priznanih cen, normativov in standardov, ki so opredeljene v aktih Raziskovalne skupnosti Slovenije.
Program študijskih nalog, povzetek študij in raziskav se letno objavlja v obliki biltena, ki ga pripravi delovna skupnost strokovne službe ZVSS.
2.	Geodetske podloge
8.	člen
V skladu z družbenim dogovorom o uresničevanju geodetskih del in geodetske službe v SR Sloveniji za srednjeročno obdobje 1981—1985, bo ZVSS za potrebe vodnega gospodarstva sofinancirala izvajanje geodetskega plana v višini 16,5 mio din in za svoje potrebe pridobilo:
—	karte: 1. temeljne topografske 1 :5.000 oz.
1 :10.000 (prvenstveno za območje povirij Soče nad Tolminom, Save Dolinke in Save Bohinjke nad Radovljico, obeh Sor in Drave nad Falo in 1 :25.000 za celotno Slovenijo), ■»
Tematske karte
Dopolnitev kart 1 :25.000 s hidrografsko mrežo površinskih voda, njih pristojnih padavinskih območij z enotnim poimenovanjem in oštevilčenjem,
— Avtomatska obdelava podatkov:
Digitalni modeli reliefa (osnovna celica 20 X 20 m), za področje Soče nad Tolminom, Sava D. in Sava B. nad Radovljico, Tržiška Bistrica, Kokre nad Preddvorom, Drave nad Falo, pritokov obalnega morja, Save na območju Hrastnika ter Zagorja in večjih kompleksov melioracijskih sistemov v pogledu zelenega plana.
9.	člen
Odbor za študije in raziskave pri Skupščini ZVSS usklajuje in spremlja letne programe izvajalcev geodetskih del In skrbi za realizacijo tistega dela pro-
t
grama, ki prvenstveno služi vodnemu gospodarstvu (7. člen tega sporazuma).
3.	Modernizacija hidrološke službe
10.	člen
Vodno gospodarstvo potrebuje pri svojem delu za oceno in za proučitev ukrepov, ki so potrebni pri urejanju vodnega režima hidrografske podatke. Ažurnost in točnost podatkov je predpogoj za pripravo programov, projektov in ukrepov in za spremljanje Hidroloških dogajanj. V ta namen bo vodno gospodarstvo namenilo 4,3 mio din.
11.	člen
Hidrografski oddelek Hidrometorološkega zavoda bo skupaj s strokovno službo Zveze in OVS pripravil letni program modernizacije hidroloških postaj in službe.
15.	člen
Usposobitve limnološke postaje' za spremljanje dogajanj v Blejskem jezeru in v drugih naravnih in umetnih zadrževalnikih.
Limnološka postaja nudi tudi drugim institucijam in raziskovalcem osnovne podatke ter možnost raziskovalnega dela z osnovnimi sredstvi limnološke postaje na področju limnologije.
Za uresničitev programa bodo združena sredstva za:
Letno
1. Raziskovalna opravila	2,088.000
a)	Permanentno spremljanje raziskav Blejskega jezera in njegovih dotokov (po letnih programih)
b)	Spremljanje vpliva »natege« na jezero in Savo Bohinjko	i
c)	Uravnavanje dotoka Radovne
4.	Limnološka postaja na Bledu
12.	člen
I.	Izhodišče programa: Sistematične raziskave in zasledovanje stanja Blejskega jezera potekajo že od leta 1964 in jih je nadaljevati.
13.	člen
Zasledovanje in uravnavanje tehnoloških ukrepov in raziskav, ki naj bi ob vsakem trenutku dale odgovor na dejansko stanje, uravnavale dotoke Radovne, iztok hipolimnijske vode (natega), kvaliteto naravnih dotokov in vpliv hipolimnijske vode na Savo Bohinjko.
14.	člen
II.	Okvirni program:
a)	Permanentne raziskave Blejskega jezera in njegovih dotokov.
b)	Spremljanje vpliva »natege« na jezero in Savo Bohinjko.
c)	Uravhavarije dotokov Radovne.
a)	Permanentne raziskave Blejskega jezera in njegovih'dotokov
V rednih časovnih presledkih je potrebno analizirati biološke in fizikalno kemične parametre v celotnem profilu jezera.
Izbrani bodo predvsem tisti parametri, katerih dinamika nedvoumno kaže na stanje jezera in kvaliteto dotokov. Ti rezultati bodo osnova za izračunavanje bilance hranilnih snovi in predvidevanje bioloških procesov. Frekvenca in mesta odvzema bodo prilagojena trenutni situaciji.
b)	Spremljanje vpliva »natege« na jezero in Savo Bohinjko
Učinkovitost natege temelji na bilanci fosfatov, zato bo zasledovanju dinamike le-teh potrebno posvetiti vso pozornost.
c)	Uravnavanje dotokov Radovne
Na podlagi dosedanjih izkušenj bomo v kombinaciji z natego in trenutnim stanjem uravnavali količino In frekvenco uvajanja Radovne.
2. Modernizacija limnološke postaje in
sicer	774.000
a)	Instrumentalna laboratorijska oprema:	442.000
b)	Terenska	oprema	62.000
c)	Oprema	Sončnice:	270.000
3. Tuje usluge, raziskave vzorcev, kontrola	843.000
16.	člen
Rekapitulacija letnih stroškov limnološke postaje
1.	Stalno raziskovalno delo na
jezeru in pritokih	2,083.000
2.	Modernizacija limnološke
postaje	774.000
a)	instrumentalna laboratorijska oprema	442.000
b)	terenska oprema	62.000
c)	oprema Sončnice	270.000
3.	Tuje usluge	843.000
Skupaj letno	3,700.000
ali za 5-letno obdobje	18,500.000
Za vsako leto bo strokovna služba ZVSS in OVS pripravila detajlni letni program storitev in opreme.
5.	Funkcionalni izdatki ZVSS
17.	člen
Funkcionalni izdatki ZVSS:
mto din
—	služba varstva obalnega morja po zakonu o vodah (oprema)	3,1
—	služba- snežnih plazov po sklepu 2. seje
skupščine ZVSS	2,5
—	materialni stroški in amortizacija	3,1
—	drugi odhodki (provizije LB, stroški SDK,
dnevnice in drugi odhodki)	4,9
—	sredstva za SLO (stopnja 0,5%)	2,15
—	prejemki funkcionarjev in delegatov	2,5
—	sredstva za določene namene (medna-
rodni simpoziji, razstave v okviru varstva okolja, zaščita Mediterana in dr.)	6,1
—	sofinanciranje Zveze vodnih skupnosti
SFRJ	3,18
Vsega izdatki	27,48
Od tega:	'
~ kritje iz vrnjenih anuitet kreditov bivšega vodnega sklada	8,8
—	iz združenih sredstev vodnega gospodarstva v obdobju 1981-85	18,5
Na podlagi tega finančnega plana bo ZVSS za
funkcionalne izdatke ZVSS letno namenila ca. 2,02 mio din iz združenih sredstev in 1,4mio din iz vrnjenih anuitet sredstev bivšega Vodnega sklada.
6.	Delovna skupnost strokovne službe ZVSS
18.	člen
Potrebno strokovnost za delo samoupravnih organov ZVSS in OVS in za njihovo delovanje, zagotavlja skupna strokovna služba, ki deluje kot delovna skupnost strokovne službe ZVSS s sedežem v Ljubljani In z izpostavami na sedežih OVS, v skladu z 78. členom zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela.
19.	člen
Medsebojne pravice in obveznosti med DS SS ZVSS
in ZVSS so opredeljene s samoupravnim sporazumom o medsebojnih odnosih, pravicah, obveznostih In odgovornostih, ki je bil sprejet 11. 7. 1980.
Podrobnejši program del in opravil DS SS ZVSS je opredeljen s planom DS SS ZVSS za obdobje 1981 do 1985.
20.	člen
Za delovanje DS SS ZVSS bodo namenjena na-
slednja sredstva:	mio din
— iz sredstev ZVSS	161,0
—	iz funkcionalnih izdatkov OVS —	iz sredstev odbora za urejanje hidro-	60,6
melioracijskih sistemov	8,1
skupaj	229,7
Predložena vlaganja predstavljajo manj kot 3 Vi udeležbo vseh združenih sredstev v vodnem gospodarstvu Slovenije.
Združevanje sredstev za delo strokovne službe ZVSS na sedežih OVS se izvede po ključu zaposlenih delavcev na posameznem območju.
II
Mladinske delovne brigade
21.	člen.
Iz temeljnih usmeritev možnosti razvoja mladinskih delovnih akcij v srednjeročnem obdobju 1981-85 sledi:
—	da mlada generacija želi s prostovoljnim delom neposredno prispevati h krepitvi materialne osnove družbe in samoupravljanja,
—	da bo upoštevala družbene ukrepe in potrebe,
—	da bo usmerjala akcije na manj razvita področja in območja in tako prispevala k skladnejšemu
ruvoju,
—	da bo pripravila družbeni dogovor o MDA
22.	člen
Vodno gospodarstvo združuje za MDA 60,0 mio din.
Družbeni dogovor sme vsebovati le obveze do vodnega gospodarstva kot so navedene v tem sporazumu.
Ljudska obramba in družbena samozaščita
23.	člen
V skladu s sprejeto politiko bo potrebno na področju dela na obrambnih pripravah in podružbljanju te dejavnosti v srednjeročnem obdobju 1981-85 izvršiti naslednja:
—	usklajevati oz. spremljati obrambne priprave in načrte OVS na nivoju ZVSS,
—	spremljati opremljanje enot CZ ter pripraviti materialno zasnovo za izpeljavo organizacije v vseh pogojih vojne,
—	prilagajati obstoječi in v projekciji predviden
sistem vodnega gospodarstva za delovanje v izrednih in vojnih razmerah,
—	sodelovati pri izgi-adnji manjših akumulacij in odkrivanju novih vodnih virov za potrebe SLO,
—	strokovno usposabljati delavce za izvrševanje •nalog s področja SLO,
—	nenehno sistematično in študijsko obravnavati celotno problematiko s področja obrambnih priprav in družbene samozaščite,
—	spremljati vgrajevanja varnostnih naprav na vodnogospodarskih objektih z istočasnim študijam drugih možnih preventivnih in praktičnih ukrepov za večjo varnost objektov.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega sporazuma opravlja predsedstvo skupščine ZVSS.
O reševanju sporov, ki bi nastali zaradi neizpolnjevanja določb tega sporazuma odloča samoupravno razsodišče pri ZVSS.
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sprejemajo po enakem postopku, kot je določen za sprejem sporazuma.
25.	člen
Ta sporazum je sklenjen in veljaven z dnem, ko ga sprejmejo OVS in ZVSS in ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki.
Ljubljana, dne 29. decembra 1980.
Ta samoupravni sporazum so sprejeli pristojni organi območnih vodnih skupnosti in Zveze vodnih skupnosti Slovenije 29. XII. 1980.
SREDNJEROČNI PROGRAM HIDROMELIORACIJSKEGA UREJANJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ ZA OBDOBJE 1981—1983
Uvod
V Jugoslaviji bo imela proizvodnja hrane tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju še vedno pomembno mesto. Vsi napori naše družbene skupnosti bodo usmerjeni v to, da vsaka republika prispeva svoj delež k samopreskrbi prebivalstva s kmetijskimi pridelki. Kmetijstvo bo zaradi te vloge v družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1981—1985 spadalo med prednostne panoge gospodarstva. Predvidena je taka rast proizvodnje hrane, da bo doseženo najmanj 85 Vo pokrivanje bilančnih potreb.
Pri realizaciji predvidenega plana pa bo imelo pomemben delež tudi vodno gospodarstvo. V okviru razpoložljivih investicijskih sredstev bo vodno gospodarstvo vložilo v tem obdobju za ureditev vodotokov na melioracijskih območjih 597 mio din, za nadaljno Intenzifikacijo kmetijske proizvodnje na teh zemljiščih pa bo za melioracije zemljišč, v skladu s 17. členom zakona o kmetijskih zemljiščih zagotovljeno Še 750 mio din. Prednost pri teh naložbah bodo imela manj razvita območja v Sloveniji, zlasti tista, ki bodo prispevala k zagotovitvi surovinske baze za sladkorno tovarno v Ormožu.
Z usposabljanjem zemljišč s hidromelioracijami pa bomo nadomestili tudi precej zemljišč, ki jih izgubljamo zaradi rabe prostora v druge namene.
Pregled dosedanjih melioracijskih ukrepov in stanje melioracijskih del
V	Sloveniji do leta 1970 skoraj ne moremo govoriti o sistematičnih melioracijah. Registrirano imamo sicer 5.447 ha podrobnih melioracijskih del, ki pa so delno neuspela, zaradi slabega vzdrževanja pa mnoga že propadla. Veliko naporov in sredstev je bilo s strani vodnega gospodarstva do tega časa vloženih v urejanje vodotokov, ki so prispevali k odpravi poplav na melioracijskih območjih. Do leta 1970 je bilo reguliranih 537 km takih vodotokov in zgrajenih več zadrževalnikov, ki pa so do danes ostali neizkoriščeni. Zaradi teh ukrepov so se delno že izboljšala mnoga kmetijska zemljišča. Zal pa tem ukrepom ni sledila podrobna melioracija.
V	večjem obsegu smo z osuševalnimi deli v Sloveniji pričeli po letu 1973, ko je bila z zakonom o kmetijskih zemljiščih predpisana posebna odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Od leta 1973 pa do konca leta 1979 je bilo z melioracijami usposobljenih za intenzivno kmetijsko proizvodnjo ža 10.672 ha zamočvirjenih zemljišč, kar predstavlja 16,4 % vseh obdelovalnih zemljišč v Sloveniji. Od tega je bilo v obdobju srednjeročnega načrta 1976—1979 melioriranih 7.221 ha ali 42,4 Vn predvidenega plana. Predvidevamo, da bo do konca leta 1980 usposobljenih nadaljnjih 2.000 ha, skupno torej 9.221 ha ali 61,4 %> v planu načrtovanih površin.
Na podlagi dosedanjih ocen srednjeročni načrt melioracij do konca leta 1980 ne bo realiziran. Osnovni vzroki za to so:
—	previsoko postavljeni plani po vodnih območjih,
—	visoke podražitve gradbenih Storitev in materialnih stroškov,
—	plan urejanja vodotokov glede financiranja na nekaterih vodnih območjih ni bil usklajen s planom predvidenih melioracij (Soča, Dolenjska, Savinja-Sot-la),
—	nekatere banke niso izpolnjevale svojih obveznosti do podpisanega sporazuma o zagotovitvi kreditnih sredstev (Celje, Koper, Krško),
—	premajhna angažiranost strokovnih služb kmetijskih organizacij in kmetijskih zemljišč skupnosti za melioracije na zasebnem sektorju zemljišč.
Načrt melioracij za obdobje 1981—1985
Načrt melioracij za obdobje 1981—1985 predvideva usposobitev in intenziviranje kmetijske proizvodnje na 15.000 ha zemljišč. Nosilci izvajanja tega programa so kmetijske organizacije in skupnosti kmetov na območju celotne Slovenije.
Pogoj za izvedbo plana melioracij je urejen osnovni odvodnik ali pa da so za ureditev istega zagotovljena finančna sredstva. Pri namakanju pa je potrebno, da je zagotovljen vir vode. Za potrebe melioracij bo v srednjeročnem obdobju v ta namen reguliranih preko 95 km vodotokov, s čimer bo za melioracije pripravljenih 9.100 ha novih zemljišč. Z detaljno melioracijo že urejenih vodotokov na površini 5.900 ha bo za hidromelioracije pripravljenih 15.000 ha površin.
Po posameznih vodnih območjih bodo z vodotoki pripravljene in meliorirane naslednje površine:
Tabela 1
Območna vodna skupnost	Nove povrSine	Ze priprav, površine	Skupno
	v ha	v ha	v ha
Mura	3.500	1.000	4.500
Drava	700	4.000	4.700
Savinja-			
Sotla	1.000	500	1.500
Dolenjska	800	—	800
Ljubljanica-			
Sava	1.100	—	1.100
Gorenjska	300	200	500
Soča	1.200	—	1.200
Primorska	500	200	700
Skupaj	9.100	5.900	15.000
Prednost pri financiranju bodo imeli:
—	projekti, ki naj bi jih financirala Mednarodna banka za obnovo in razvoj,
—	območja iz tistih predelov Slovenije, ki so predvidena za proizvodnjo sladkorne pese,
—	manj razvita območja v Sloveniji.
Na navedenih vodnih območjih se bodo izvajala melioracijska dela na objektih, ki so prikazani v tabeli 2.
SREDNJEROČNI NACRT HIDROMELIORACIJ ZA OBDOBJE 1981—1985
Tabela 2-1
flj n				Melioracijsko območje	skupna	Sektor	lastništva
	OVS	Občina	Hidroslstem		površina	družbeni	zasebni
o			*		ha	ha	ha
1	2	3	4	5	6	7	8
	Slovenija				15.000	7.122	|	7.878
01	Mura				4.500	2.325	2.175
		1 Lendava			830	680	150
			Ledava	Ivanjkovci in Lakoš	100	100	
				Ob stari Leda vi in Dolina	150	_	150
				Ob Ledavi in Radmo-žanskem kanalu gor-vodno od zadrževalnika do Strehovcev	220	220	
			*	Ob desnem bregu Le-dave in Linice v Turnišču	130	130	
			— Kobiljski potok	Pašnik »Rastike« v Kobilju	105	105	
		J	Ledava	Ob desnem bregu Bu-kovnice v Zitkovcih	65	65	
				Ob desnem bregu mejnega potoka v Kamovcih	60	60	—
		M. Sobota			1.650	760	890 i
				Ob levem bregu Leda-ve v odseku Predanovci—Domajinci	1.000	400	600
				Ob Lipnici, levi breg v Tešanovcih	150	70	80
				Ob Lipnici, desni breg »Gajič«	30	30	
				Miizge pri Rakičanu	70	70	M	I
				Hrenovica ob Crncu pri Beltincih	50	50	
			— Kobiljski potok	Tursko groblje v Mot-varjevcih	80	80	_
			Mura — Kučnica	Ob Kučnici v odseku Cankova—Gerlinci	150		150
			Krka	Ob veliki Krki v k. o. Krplivnik	120	60	60
		G. Radgona			1.070	730	340
		•	Mura	Ob Muri v k. o. Segov-cih in Vrat ji vasi	580	580	
		l		Ob Plitvici v Lomano-šah	130		130
			Ščavnica	Ob pritoku Ščavnice v Slaptincih	160		160
			t »	Ob Ščavnici v odseku Bertoki—Zihlava	200	150	50
		Ljutomer		«	950	155	795
				Ob Ščavnici v odseku Razkrižje—Cven	400	80	320
			v	Ob Turji in Bukovnici Branislavci—Radoslave!	250	25	225
1	a	S	4	5	t	T	8
				Ob Ščavnici in Lipnici gorvodno od Kokoričev	300	M	250
02	Drav*				4.700	3.854	1.846
		Lenart			355	45	310
			Pesnica	Dr vanj a	100	10	>5
				Jurovski dol—Zamar-kova	130	-] -	130
				Senarska—Gočeva	50	—	50
				Rogornic*	35	—	25
				Vinička vaa	45	35	10
*		Maribor			230	90	140
				Cerknica	100	70	30
				Ob Jakobskem potoku	130	20	110
		Ormož			340	300	40
			Drava	Območje južno od ceste Ormož—Središče—Ca-			
				kovec	340	300	40
		Ptuj			2.535	1.429	1.106
			Pesnica	Gočeva—Biš	154	154	—
				Hvaletinci—območje 4	360	200	160
				Grlinci—Gradiščak območje 5 in 8	260	150	110
				Svetinci—območje 6	34	—	34
		-		Velovlak—območje 7	23	—	23
				Levanjci—območje Va	110	46	64
				Ob Krki—območje 9	100	—	100
			Polskava	Melioracijsko območje 3, 5 in 6	132	132	_
				Del 6, 7	297	297	—
				Del 7, 8, 9	450	450	—
				Del 1, 2, 3, 4	615	—	615
		Sl. Bistrica			900	900	—
				Melioracijsko območje 8 del	130	130	_
				9 del	90	90	—
				10 del	80	80	—
				11 del	145	145	—
				12 del	240	240	—
				16 del	215	215	—
		Sl. Konjice			340	90	250
			Dravinja	Območje med avtocesto in cesto Slov. Konjice	340	90	250
03	Savinja-Sotla				1.500	395	1.105
		Celje			270	115	155
			Savinja	Hudin j a—Zadobrova	100			100
			— Hudinja	Zepina	170	115	55
		Laško			80	40	40
Stran 1824
1	a	1	3	1	4	_			S	6	7	8	
			Savinja	Gračnica—J urklošter	80	40	40	
		Mozirje			140	—	145	
			— Dreta	Dreta—Križ Rečica	60 80		00 80	
		Šentiuril			249	64	185	
			— Voglajna	Dramelj ska dolina Vrbno	189 60	34 30	155 30	
		Velenje			191	8	183	
			— Paka	Šentilj Topolščica	145 46	5 3	140 43	
		Šmarje			218	80	138	
			Sotla	Pristavsko polje	218	80	138	
		Žalec			352	88	264	
		>	Savinja —	Ložnica —	Bolska	Ob Ložnici Ob Bolski	151 201	88	151 113	
04	Dolenjska				800	325	475	
	-	N. mesto			90	15	75	
			Krka	Ob Kamniščku	90	15	75	
		Trebnje			150	100	50	
			— Mirna	Ob Mirni	150	100	50	
		Metlika			110	110	—	
			Kolpa	'	| Obrh—Mestni log		110	110	—	
		Krško			250	—	250	
			Krka	Ob Lokavcu Ob Račni Kalce—Naklo	100 70 80	1 “	100 70 80	
		Brežice			200	I 10C	| 100 j	100	
			Sava	Ob Sromljici	200	100		
05	Ljubljanica- Sava				1 1.100 j 610		i 490	
		Ljubljana Vič-Rudnik			270 j	230		40	
		Ljubljana Moste-Polje	— Ljubljanica	Ob Šujici—Horjul	270	230	40 100	
					100	—		
				Dobrunjščica	100 70 ——		—	—	100	
		Ljubljana Šiška					70 ]	
			Sava	| Ob Garnel j šfiici		70	—	70	J
1	2	3	4	5	6	7	8
		Domžale			300	200	100
			— Kamniška	Ob Rači	100	__	100
			Bistrica	Ob Pšati	200	200	—
		Kranj			76	—	75
				Ob Pšati pri Cerkljah	75	—	75
		Litija			30	30	—
			Sava	Ponoviče	30	30	—
		Grosuplje			180	150	30
			Krka	Ratike v Dobrem polju	30	—	30
				Gatina	150	150	—
		Vrhnika			75	—	75
			Suva — Ljubljanica	Ob Podlipščici	75	—	75
06	Gorenjska				500	283	217
		Radovljica			177	115	62
	/		Sava	Blejska blata	107	45	62
				Poljče	70	70	—
		Kranj			323	168	165
				Ob letališču Brnik	168	168	—
				Tenetiše	155	—	155
07	Soča				1.200	90	1.110
		N. Gorica			540	00	450
			Vipava	Sempaško polje	230	—	230
				Bukovško polje	60	—	60
				Prvaško polje	60	—	60
				Okroglica ob Lijaku	40	40	—
				Livišče — tri hiše	30	30	—
			Soča	Goriška brda	120	20	100
		Ajdovščina			560	—	560
			Vipava	Lokavško polje	100	—	100
				Brje—Zabije	460	—	460
		Tolmin			100	—	100
			Soča	Volčansko polje	30	—	30
				Volarje—Tolmin	40	—r	40
				Ciginjsko polje	30	—	30
08	Primorska				700	240	460
		Koper			245	110	135
									
1	2	3	4	5	6	T	s
	i			Dolina Badaševice— Pradisiol in Vanganel	165)		
				Ankaranska Bonifika	40 1	110	185
				Osapska dolina	40 J		
		Piran			260	80	180
				Sečoveljska dolina	260	80	180
		11. Bistrica			45	—	45
				Vrbovo—Zarečica	45	—	45
		Sežana			50	—	50
				Ob reki Reki in območje ob naselju Vel. Loče	50			50
		Postojna			100	50	50
				Ob levem bregu potoka Nanonščice	100	50	50
Navedeni srednjeročni načrt melioracij je bil izdelan sporazumno z območnimi vodnimi skupnostmi, vodnogospodarskimi podjetji, območnimi kmetijskimi 'zemljiškimi skupnostmi ter kmetijskimi organizacijami in je sestavni del samoupravnih sporazumov o temeljih plana teh organizacij.
Če iz objektivnih razlogov ne bo realiziran eden od v tabeli navedenih objektov, se le-ta lahko nadomesti z objektom, ki je naveden v drugi prioriteti in je evidentiran pri odboru za urejanje kmetijskih zemljišč v dopolnilnem planu, ki naj bi se realiziral v primeru, če bi bila odobrena za izvajanje melioracij dodatna sredstva (na primer mednarodni kredit).
Prav tako se lahko izvedejo premiki glede fizičnega obsega del iz enega v drugo vodno območje, če se med izvajanjem srednjeročnega načrta ugotovi, da iz objektivnih razlogov na določenem vodnem območju predvideni plan ne bo realiziran.
Po vodnih območjih je načrt grafično prikazan na karti v merilu 1 :25.600, za območje SR Slovenije pa na karti v merilu 1 :250.000.
Studije in raziskave
Srednjeročni načrt vsebuje tudi program študij in raziskav. Pri financiranju bodo imele prednost tiste, ki so neobhodno potrebne za uspešen razvoj projektiranja, izvajanja melioracijskih del in uspešnosti kmetijske proizvodnje na melioriranih zemljiščih.
V srednjeročnem načrtu so predvidene naslednje študije:
1.	Idejna zasnova in program melioracij v okviru
kompleksne vodnogospodarske rešitve za povodje:
Krke
Reke v Goriških Brdih	,
Kobiljskega potoka
Sotle
Obalnega območja
2.	Kontrola delovanja drenaž in proučevanje hidrološke učinkovitosti izvedenih melioracijskih sistemov v Sloveniji.
3.	Analiza izvedbe in delovanja hidromelioracijskega sistema Pesnice s posebnim ozirom na funkcioniranje drenažnih sistemov.
4.	Nadaljevanje proučevanja in spremljanja ekonomske učinkovitosti izvedenih melioracijskih sistemov v Sloveniji.
5.	Studija o potrebnosti namakanja kmetijskih zemljišč na podlagi proučevanj evapotranspiracije in s posebnim oziroma na talne in klimatske pogoje.
6.	Poskusno namakalno polje za ugotavljanje ekonomičnosti namakanja različnih namakalnih sistemov v Savinjski dolini.
7.	Poskusno osuševalno polje na tipičnih oglje-nih tleh v Sloveniji.
Zagotovitev sredstev za hidrotehnične melioracije kmetijskih zemljišč za obdobje 1981—1985
Za realizacijo nalog s področja hidromelioracijskega urejanja kmetijskih zemljišč na površini 15.000 ha bo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 potrebno skupno zagotoviti 2.097 mio din in to
—	za urejanje vodotokov na melioracijskih območjih	597 mio din
—	za hidromelioracije kmetijskih
zemljišč	1.500 mio din
Sredstva za urejanje vodotokov na melioracijskih območjih bodo v svojih srednjeročnih planjh zagoto-vile območne vodne skupnosti.
Ta sredstva bodo zagotovile območne vodne skupnosti v okviru investicijske dejavnosti v vodnem S0" spodarstvu republiškega pomena. Garancijo za zagotovitev teh sredstev daje »Samoupravni sporazum ° usklajevanju planov območnih vodnih skupnosti in Zveze vodnih skupnosti Slovenije na temelju skupno usklajenih osnov razvoja vodnega gospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981—1985«. V tem sporazumu je posebej poudarjeno, da bodo OVS nadaljevale z urejanjem osnovne odvodnje na kmetijskih površinah, ki so pomembne za zeleni plan, s ciljem, da se posto-
poma doseže varnost najmanj pred 25-letnimi vodami, s prednostjo za tiste kmetijske površine, kjer se bo takoj nadaljevalo z detajlno melioracijo zaradi usposobitve zemljišč za kmetijsko proizvodnjo. Kolikor bi tek sredstev primanjkovalo, bodo območne vodne skupnosti financirale regulacije manjših vodotokov tudi iz sredstev za redno vzdrževanje.
Sredstva za hidro in agromelioracije kmetijskih zemljišč v višini 1.500 mio din se bodo formirala iz naslednjih virov:
mio din
— Zveza vodnih skupnosti Slovenije v višini	'	750
— Intervencijska sredstva za naložbe v kmetijstvu in krediti temeljnih bank in hranilno kreditne službe v višini	750
ZVSS bo zagotovila sredstva za melioracije iz naslova odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč po 17. členu zakona o kmetijskih zemljiščih. Ta sredstva daje ZVSS kot nepovratno udeležbo kmetijskim organizacijam, na osnovi katerih le-te pridobivajo potrebna kreditna sredstva. Kolikor bo sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih, da se bo ta odškodnina povečala od sedanjih 5 na 15 din/m2, bo omogočena 50 %> družbena pomoč v obliki nepovratnih sredstev za investicije v melioracije.
Intervencijska sredstva za naložbe v kmetijstvo se bodo formirala z združevanjem sredstev v kmetijske namene in se bodo vlagala tudi za usposabljanje zemljišč z melioracijami.
Višina kreditnih sredstev za melioracije bo določena v okviru kreditiranja kmetijstva.
Srednjeročni načrt prihodkov in odhodkov odbora za melioracije pri ZVSS za obdobje 1981—1985
Tabela 3
A. PLAN PRIHODKOV	
Prihodki iz dela odškodnin od spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, predvideni 15 din od 1 m2, računajoč, da bo letno vplačano na račun sprememb 1.100 ha X 150.000 din = 165,000.000 din X 5 let	825,000.000 din
Skupaj prihodki	825,000.000 din
B. PLAN ODHODKOV	
1. Studije in raziskave ter sofinanciranje Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije (17. člen ZKZ)	41,250.000 din
2. Udeležba ZVSS pri sofinanciranju hidromelioracij — 50 %> od skupne predračunske vrednosti investicij za 15.000 ha melioracij	750,000.000 din
3. Strokovna služba	15,000.000 din
4. Funkcionalni in ostali stroški	18,750.000 din
Skupaj odhodki	825,000.000 din
Srednjeročni načrt vlaganj v hidromelioracije kmetijskih zemljišč za obdobje 1981—1985
Tabela 4
ovs	Planirane površine	Predraflunska vrednost		Viri financiranja	
		za 1 ha	skupa]	50 Vo udeležba ZVSS	50 “/• krediti bank in Intervencijska sredstva
	v ha	din	’ din	din	din
1	2	3	4	5	6
Slovenija	15.000	100.000	1.500,000.000	750,000.000	750,000.000
Mura	4.500		450,000.000	225,000.000	225,000.000
Drava	4.700		470,000.000	235,000.000	235,000.000
Savinja-Sotla	1.500		150,000.000	75,000.000	75,000.000
Dolenjska	800		80,000.000	40,000,000	40,000,000
Ljublj anica-Sava	1.100		110,000.000	55,000.000	55,000.000
Gorenjska	500		50,000.000	25,000.000	25,000.000
Soča	1.200		120,000.000	60,000.000	60,000.000
Primorska	700		70,000.000	35,000.000	35,000.000
MEDOBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE
1352.
Na podlagi 42. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) sprejetih usmeritev na tl. skupni seji skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije z dne 15. septembra 1980 ter sprejetih izhodišč 0 novi samoupravni organiziranosti strokovnih služb °bčinskih zdravstvenih skupnosti na sejah skupščin v *etu 1980
sklenejo
Občinska zdravstvena skupnost Celje,
Občinska zdravstvena skupnost Laško,
k
Občinska zdravstvena skupnost Sevnica,
Občinska zdravstvena skupnost Slovenske Konjice, Občinska zdravstvena skupnost Šentjur,
Občinska zdravstvena skupnosti Šmarje pri Jelšah,
Občinska zdravstvena skupnost Žalec,
Regionalna zdravstvena skupnost, Strokovna služba Celje
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o reorganizaciji in ustanovitvi strokovne službe na nivoju občine za občinske zdravstvene skupnosti ter razporeditvi delavcev, zaposlenih pri dosedanji strokovni službi Regionalne zdravstvene skupnosti Celje
L SPLOSNR DOLOCBF
i.a«n
Za uresničevanje zakonskih usmeritev v cilju boljšega povezovanja strokovnih služb na nivoju občine z drugimi skupnostmi s področja socialnega varstva, racionalizacije postopkov, odpravljanja nepotrebnih postopkov in prenašanje določenih poslov na delovne organizacije in uprave za družbene prihodke, občinske zdravstvene skupnosti (v nadaljnjem besedilu: »skupnosti«) sklenejo, da prevzamejo dela in naloge ter delavce za izvajanje poslov na nivoju občine v okviru organizacijske oblike, za katero se bodo medsebojno dogovorile z ostalimi SIS.
Strokovna služba na nivoju občine mora biti organizirana tako, da bo zagotovila uspešno in racionalno opravljanje nalog ob smotrni in polni zaposlenosti delavcev ter omogočila kvalitetno povezovanje strokovnih služb občinskih zdravstvenih skupnosti ter z medobčinsko zdravstveno skupnostjo.
▼ tem sporazumu niso zajeta opravila, ki so opredeljena v sprejetem sporazumu o ustanovitvi posebne delovne skupnosti pri Medobčinski zdravstveni skupnosti Celje (avtomatska obdelava podatkov itd.).
II. MERILA IN KRITERIJI ZA UGOTAVLJANJE POTREBNEGA ŠTEVILA DELAVCEV
3.	člen
Skupnosti se sporazumejo in sprejemajo naslednja
merila in kriterije za ugotavljanje potrebnega števila delavcev in razporejanje delavcev v posamezni službi:
Tek.
K.
Služba
Kriterij delitve na OZS
1.	Splošno-kadrovska služba
2.	Pravna služba
3.	Izvajanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja:
—	vodenje celotne služb., evidenca, jni-java, odjava, obračun nadomestil za privatni sektor, kontrola bolnikov (pre-nOs nadom. Ha DO ni zajet)
—	konvencijsko zavarovanje
—	izvajanje poslov nesreč pri delu
4.	Finančna služba in analitska služba za zunanje OZ£>
—	računovodstvo, vodenje službe, revizija, osebni dohodki
—	posli prijav-odjav kmetov, obračuna nadomestil kmetov in vpis v kataster obrtnikov
—	računovodstvo skupnosti z analizami in statistiko za zunanje OZS
— poravnava računov
— zajemanje podatkov
Obseg dela in specifičnost opravil
Obseg dela, Upoštevajoč, da opravlja posle tudi za ostale OZS in MZS pravha služba Občinske zdravstvene skupnosti v Celju
Po številu zavarovanih oseb ih primerov staleža bolnih iz privatnega sektorja glede na obračun’ riadomeStil tet manjši del za druge OZS v pogledu enotnosti izvajanja pravic (kontrola bolnikov Upoštevana samO za OZS Celje)
Po obsegu opravil s tem, da se ti posli opravljajo tudi za ostale OZS pri strokovni službi OZS Celje (razmejitev za prenos na OZS se .bo izvedla v teku izvajanja)
Po številu primerov nesreč pri delu
Po Obsegu dela s tem, da se revizija vrši tudi za ostale OZS po strokovni službi v Celju; vodenje službe po obsegu dela ■ tem, da se en delček poslov v pogledu povezovanja vrši po vodji tudi za ostale; računovodstvo strokovne službe po obsegu dela s tem, da se vršijo posli tudi za posebno delovno skupnost in sodišče združenega dela po strokovni službi OZS Celje
Po številu zavezancev kmetov in obrtnikov, upoštevajoč prenos opravil na UZDP
Glede na obseg dela in višino prihodkov po OZS, upoštevajoč: da se bo manjši del globalnih poslov (ki je opredeljen v opisu nalog) opravljal pri strokovni službi OZS Celje za ostale OZS, kot da bodo strokovne službe v vsaki občini opravljale pretežna finančna dela same. Pri razmejevanju poslov je tudi upoštevano, da bo računovodstvo skupnosti OZS Celje opravljalo posle za MZS
Glede na dosedanji obseg prejetih faktur in že konkretne razdelitve poslov po občihah po delavcih, upoštevajoč tudi posle za MZS in del usmerjevalnih opravil za ostale OZS, ki se bodo izvajali pri strokovni službi OZS Celje Glede na novo organizacijo avtomatske obdelave podatkov v zdravstvenem centru in pri skupnosti je razmejitev narejena po obsegu dela s tem, da se zajemanje podatkov pri strokovni službi OZS Celje vrši tudi za ostale OZS in MZS ter ostale SIS v okviru mnpžnih kapacitet
			
Tek. St.	Služba	V	Kriterij delitve na OZS
5. Analitsko-statistična služba	Glede na obseg dosedanjih opravil po OZS, upoštevajoč, da
bo strokovna služba na nivoju OZS Celje opravljala del analitskih in statističnih opravil tudi za druge OZS in MZS (glede na specialistične in hospitalne dejavnosti — glede na opis opravil)
Del analitskih opravil pa je prenešenih na strokovne službe posameznih OZS, kar je upoštevano pri številu kadrov pod točko 4/c — računovodstvo skupnosti
6.	Posli tajnika skupnosti	Po dosedanjem obsegu dela, upoštevajoč tiste OZS, ki do
sedaj niso imele profesionalnih tajnikov
7.	Posli referenta za samoupravo	Po dosedanjem obsegu dela, upoštevajoč formiranje te služ-
be v vsaki OZS jn razdelitev delavcev za opravljanje poslov po OZS.
4.	člen
Na osnovi kriterijev in meril iz 2. člena tega sporazuma so skupnosti sporazumne, da se opredeli za posamezno občinsko zdravstveno skupnost naslednje število delavcev:
l OZS	Štev. delav. brez pravil, ki se prenašajo na DO, UZDP	Štev. delav. za prenešena opravila na UZDP in DO
Celje (vključne za ostale)	58	8
Laško	6	2
Sevnica	6	2
Slovenske Konjice	3	1
Izpostava Slov. Konjice	5	—
Skupaj Slov. Konjice	8	1
Šentjur	5	2
Šmarje pri Jelšah	7	3
Žalec	8	5 '
V	zgoraj navedenem številu ni zajeto potrebno število delavcev za izvajanje službe otroškega dodatka (SOV Celje 5 delavcev in SOV Žalec 1 delavec), ker že obstojajo konkretne opredelitve o prevzemu, kakor tudi niso upoštevani delavci za SOV Sevnica, Šentjur in Šmarje, ker so naloge prevzeli v letu 1980 oziroma v začetku letošnjega leta.
Predviđena kvalifikacijska struktura delavcev za posamezno OZS je opredeljena v prilogi št. II, kot sestavni del tega sporazuma, ki pa se lahko ustrezno dopolni glede na dogovorjeno organizacijo službe v okviru posamezne občine.
V	zgoraj navedenem številu niso zajeti štipendisti, ki končajo študij v teku reorganizacije ali po njej, razporedijo pa se v ustrezno službo tiste OZS, v kateri imajo stalne prebivališče.
5.	člen
Potrebno število delavcev za posamezno službo skupnosti je opredeljeno v prilogi št. I kot sestavni del tega sporazuma.
Število delavcev, ki se razporeja za posebno delovno skupnost pri MZS in sodišče združenega dola, ni zajeto v 4. členu tega sporazuma, razporeditev iz Posamezne dosedanje službe pa je razvidna iz priloge A tako, kot tudi za službe skupnosti po 4. členu tega sporazuma.
6.	člen
Opis dela in nalog za posamezno službo znotraj skupnosti, kot tudi v službi skupnosti Celje za ostale OZS in MZS, je naveden v prilogi št. III kot sestavni del tega sporazuma.
III.	KRITERIJI IN MERILA ZA KONKRETNO RAZPOREJANJE DELAVCEV
7.	člen
Pri razporejanju delavcev za izvajanje opravil in nalog v posamezni strokovni službi skupnosti V občini se zlasti upošteva njegova strokovna in šolska usposobljenost glede na vsebino in težino opravil, doba delovnih izkušenj v tej službi ter njegova dosedanja prizadevnost pri delu.
Poleg meril iz 1. odstavka tega člena se lahko upoštevajo tudi še naslednji kriteriji:
—	dosedanje opravljanje del in nalog za občinsko zdravstveno skupnost,
—	bivališče delavca v občini,
—	posebna strokovna usposobljenost za delo v službi,
—	ustrezna šolska izobrazba ali z delom pridobljene zmožnosti,
—	delovna doba pri dosedanji strokovni službi,
—	skupna delovna doba,
—	socialne razmere delavca.
8.	člen
Izpeljava konkretne razporeditve delavcev po tem sporazumu za posamezno strokovno službo občinske zdravstvene skupnosti v občini, na podlagi meril in kriterijev iz 7. člena tega sporazuma, upoštevajoč tudi opredelitve v prilogi št. II, se izvede tako, da svet strokovne službe pripravi predlog seznama o razporeditvi delavcev in ga predloži v sprejetje izvršilnemu odboru skupnosti.
Na podlagi sklepa izvršilnega odbora skupščine posamezne skupnosti pa izda svet strokovne službe posameznemu delavcu sklep o razporeditvi.
Po tem postopku preidejo delavci zaradi prenehanja strokovne službe RZS Celje v druge novoformirane strokovne službe v občine.
IV.	POSTOPEK IN ROKI IZVEDBE
9.	člen
Skupnosti se obvezujejo, da bodo izvedle vse ukrepe tako, da bodo prevzele opravila in razporejene delavce v okviru dogovorjenega časovnega programa, vendar najkasneje do 30. 6. 1981.
Svet strokovne službe pa se obvezuje, da bo v okviru časovnega programa sprejel in izvedel naloge, prevzete po 8. členu tega sporazuma.
10.	člen
Skupnosti se obvezujejo, da bodo najkasneje do aO. 6. 1981 uskladile poslovanje in organizacijo tako, da bodo s 1. 7. 1981 pričele poslovati njihove strokovne službe v okviru skupnih strokovnih služb SIS za družbene dejavnosti ali v drugi ustrezni organizirani obliki v občini.
V.	MEDSEBOJNE OBVEZNOSTI SKUPNOSTI PRI IZVEDBI REORGANIZACIJE
%
11.	člen
Skupnosti se obvezujejo in prevzemajo obveznost, la bodo storile vse ukrepe, da bi se lahko v delovnih organizacijah in upravah za družbene prihodke zaposlili delavci, ki bodo razporejeni istočasno s prenosom poslov (število delavcev iz tretjega stolpca tabele v 4. členu). •
Za razporejene delavce iz tretjega stolpca tabele v 4. členu, za katere skupnost ne zagotovi zaposlitev, se zavezuje, da bo prispevala ustrezna sredstva za zagotovitev socialne varnosti teh delavcev do dokončne razporeditve.
Za neposreden, postopen, kvaliteten ter pravočasen prenos poslov in razporeditev delavcev na delovne organizacije in uprave za družbene prihodke se zadolžijo ustrezne službe pri strokovni službi RZS Celje.
12.	člen
Pri razporejanju delavcev za izvajanje posameznih poslov in nalog se lahko upoštevajo potrebe v ostalih strokovnih službah SIS znotraj občine.
Pri razporejanju delavcev v ustrezno strokovno službo se lahko upoštevajo tudi razvojne potrebe službe zdravstvenega informacijskega sistema pri MZS, kolikor delavec izpolni posebni pogoj (prizkus) za opravljanje del in nalog v tej službi.
13.	člen
Skupnosti se tudi obvezujejo, da bodo v postopku do dokončne razporeditve oziroma zaposlitve vseh delavcev zagotavlja ustrezen delež sredstev v namen zagotovitve socialne varnosti delavcev.
Vodje posameznih služb sedanje strokovne službe prevzemajo odgovornost in so zadolženi, da v teku reorganizacije aktivno sodelujejo pri uvajanju in usposabljanju delavcev pri službah v občinah.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
14.	člen
L dnem, ko se ustanovijo strokovne službe skup-aosti, vendar najkasneje s 30. 6. 1981, preneha delovati dosedanja strokovna služba Regionalne zdravstvene skupnosti Celje in delavcem preneha delovno
razmerja.
15.	člen
Vse druge medsebojne obveznosti med novofor-miranimi strokovnimi službami skupnosti ter posebno delovno skupnostjo Medobčinske zdravstvene skupnosti in sodiščem združenega dela napram dosedanji strokovni službi RZS Celje, ki nastanejo z reorganizacijo služb, se urejajo v teku postopka.
V ta namen se formira posebna komisija, v katero vsaka OZS delegira po enega člana.
16.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko ga sprejmejo skupščine skupnosti.
17.	člen
Ta samoupravni sporazum sd objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-1/1-81-14
Datum, dne 23. februarja 1981.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje
Franc Horvat 1. r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Laško
Ivan Hiršel inž. 1. r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica
Zvone Krajnc 1. r.
\
•	Predsednik
skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice
Alojz Korošec 1. r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur
dr. Andrej Fidler 1, r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah Stane Glavnik 1. r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti
Žalec
Karel Koren 1. r.
Predsednik
Regionalne zdravstvene skupnosti Celje Strokovna služba
Rafko Mlakar 1. r.
1353.
Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Celje je na skupni seji obeh zborov dne 24. junija 1981, na podlagi 14. člena samoupravnega sporazuma o reorganizaciji in ustanovitvi strokovne službe na nivoju občine za občinske zdravstvene skupnosti, sprejetega na sejah občinskih zdravstvenih skupnosti: Celje dne 31. marca 1981, Laško dne 8. aprila 1981, Sevnica (10) 30. marca 1981, Slov. Konjice (IO) 12. junija 1981, Šentjur dne 7. maja 1981, Šmarje pri Jelšah dne 6. maja 1981 in Žalec dne 2. junija 1981, sprejela
SKLEP
o uvedbi in izvajanju postopka za prenehanje — odpravo dosedanje strokovne službe Regionalne zdravstvene skupnosti Celje
1.	člen
— Na podlagi 14. člena citiranega spor«, zuma preneha s 30. 6. 1981 delovati dosedanja strokovna služba Regionalne zdravstvene skupnosti Celje.
Delavcem strokovne službe Regionalne zdravstvene skupnosti preneha delovno razmerje pri dosedanji strokovni službi s 30. 6. 1981 in se uvede in izvede postopek za prenehanje oziroma za odpravo.
Sredstva iz žiro računa strokovne službe in drugih računov, se začasno do dokončne delitve premoženja, prenesejo na žiro račun Medobčinske zdravstvene skupnosti — Posebne delovne skupnosti Celje.
— Postopek prenehanja (odprave) se izvede do 30. 9. 1981, zaključni račun pa se sestavi po stanju 30.*6. 1981 v predpisanem roku.
— Delavci, ki se razporejajo na MZS in OZS obdržijo praviloma do sprejetja ustreznih aktov dosedanji osebni dohodek.
— Za neposreden, postopen, kvaliteten ter pravočasen prenos poslov in razporeditev delavcev v delovne organizacije in uprave za družbene prihodke se zadolžijo ustrezne službe pri strokovni službi RZS Celje.
ORGANIZACIJA IZVEDBE POSTOPKA
PRENEHANJA (ODPRAVE) REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI CELJE — STROKOVNE SLUŽBE
2.	člen
• Za izvedbo postopka in razdelitev premoženja se formira posebna komisija v sestavi:
1.	inž. Stanko Lesnika, delegat RZS Celje, predsednik komisije
2.	Alojz Potočnik, delegat OZS Celje, član
3.	prof. Peter Košar, delegat OZS LašKo, član
4.	mg. ph. Breda Drenek-Sotošek, delegat OZS Sevnica, član
5.	inž. Milena Zidanšek, delegat OZS Slovenske Konjice, član
6.	Edo Bohorč, delegat OZS Šentjur, član
7.	Marjan Nečimer, delegat OZS Šmarje pri Jelšah, član
8.	Franc Matek, delegat OZS Žalec, član
Komisija sprejme na podlagi gradiva ustrezne Predloge v zvezi z delitvijo premoženja in urejanja drugih medsebojnih obveznosti in razmerij ter jih Predloži skupščini v dokončno sprejetje.
Dokončni predlog delitve na podlagi podatkov po zaključnem računu bo predložen skupščini po sestavi zaključnega računa.
3.	člen
Svet strokovne službe imenuje inventurno komisijo za popis osnovnih sredstev, drobnega inventarja in ostalih virov po stanju 30. 6. 1981.
4.	člen
Za neposredno izvedbo tega postopka so odgovorni dosedanji vodja strokovne službe in tajniki občinskih zdravstvenih skupnosti.
UREJANJE MEDSEBOJNIH RAZMERIJ NERAZPOREJENIH DELAVCEV STROKOVNE . SLUŽBE
5.	člen
♦
Občinske zdravstvene skupnosti se zavezujejo, da bodo v obdobju izvajanja postopka prenehanja (odprave) strokovne službe za nerazporejene delavce po 11. in 13. členu samoupravnega sporazuma združevale sredstva do zagotovitve ustreznih zaposlitev za nerazporejene delavce do 30. 9. 1981, vendar najdalje do 31. 12. 1981; za delavce, ki izpolnijo pogoje upokojitve v letu 1981 in so 30. 6. 1981 nerazporejeni, pa do dneva izpolnitve pogoja za upokojitev, vendar najdalje do 31. 12. 1981.
Konkretno število teh delavcev in višino sredstev dogovorijo OZS.
' Za delavce, ki izpolnijo pogoje upokojitve v letu 1981 in so razporejeni na dan 30. 6. 1981, se združujejo sredstva pri MZS — posebni delovni skupnosti do dneva izpolnitve pogojev upokojitve, če tako sklene pristojni samoupravni ‘ organ občinske zdravstvene skupnosti.
Seznam delavcev po tem členu se konkretizira v posebni prilogi po stanju na dan 30. 6. 1981. Obveznost združevanja sredstev po občinskih zdravstvenih skupnostih se posebej dogovori.
6.	člen
Nerazporejeni delavci iz 5. člena tega sporazuma združujejo delo za določen čas pri posebni delovni skupnosti medobčinske zdravstvene skupnosti.
Nerazporejenim delavcem iz prejšnjega odstavka tega člena pripada v obdobju izvajanja postopka prenehanja odprave RZS Celje — strokovne službe poprečni osebni dohodek iz I. polletja 1981 brez preseganja normativa.
Delavcem, ki pa opravljajo zahtevnejša dela in naloge od dosedanjih, pripada osebni dohodek po veljavnem sporazumu iz I. polletja 1981 vključno z dejanskim preseganjem normativa, v nasprotnem primeru pa obdržijo dosedanji osebni dohodek.
7.	člen
Skladno z 11. členom citiranega sporazuma in 154. členom pravilnika o delovnih razmerjih delavcev strokovne službe RZS so ustrezne službe dosedanje strokovne službe dolžne same ali preko skupnpsti za zaposlovanje proučiti vse možnosti, da ti delavci sklenejo delovno razmerje pri drugih organizacijah.
Kolikor delavec odkloni ponujeno možnost zaposlitve drugje, če le-ta ustreza njegovi strokovni izobrazbi, mu z dnem odklonitve možnosti nove zaposlitve preneha delovno razmerje in se ga prijavi pri skupnosti za zaposlovanje.
Za neposredno izvajanje teh nalog je odgovoren vodja splošnokadrovske službe dosedanje strokovne službe RZS.
KRITERIJI IN MERILA ZA DELITEV PREMOŽENJA
8.	člen
Za razdelitev premoženja se uporabljajo določeni objektivni kriteriji, in sicer:
—	število delavcev, ki so do sedaj opravljali opravila za posamezno OZS (razčlenitev po sporazumu),
—	delitev ne pride v poštev za uprave ' za družbene prihodke, ker so združevale sredstva za te namene občinske zdravstvene skupnosti — za delovanje strokovne službe za svoje potrebe,
—	kot kriterij za delitev premoženja naj se upošteva tudi udeležba posamezne OZS za financiranje sedanje strokovne službe,
—	delitev poslovne stavbe se opravi v sorazmerju koriščenja prostorov po posameznih koristnikih, upoštevajoč pri tem že izvedeno delitev med zdravstvenimi skupnostmi in pokojninsko skupnostjo, MZS in OZS Celje. Za delitev pride v poštev površina prostorov, ki jih bodo uporabljale strokovne službe za ostale SIS v Celju, po predhodni uskladitvi s pristojnimi organi, IS občin in komisijo za delitev premoženja.
S posebnim sporazumom se ureja delitev poslovne stavbe, pri čemer naj se upošteva sedanja vrednost.
St. 022-1/1-81-5
Datum, dne 24. junija 1981.
Predsednik skupščine Rafko Mlakar 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA
1354.
Na podlagi 22. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Grosuplje, Hrastnik, Kočevje, Logatec, Vrhnika so zbori uporabnikov na svojih sejah v dneh od 2. aprila 1981 do 26. junija 1981 sprejeli
SKLEP
o povračilu prevoznih stroškov za poseben prevoz 1
Znesek povračila prevoznih stroškov za poseben prevoz za upravičence do zdravstvenega varstva znaša 30 odstotkov cene litra super bencina za vsak prevoženi kilometer
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 7-51/81
Ljubljana, dne 31. julija 1981.
/ Podpisniki
1355.
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika na seji obeh zborov dne 5. avgusta 1981 sprejela
SKLEP
o spremembi In dopolnitvi sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo cd
1.	januarja 1981 dalje
1.	člen
V	7. členu sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1981 dalje (Uradni list SRS, št. 10-507/81) se spremeni prispevna stopnja in znaša:
Občinska zdravstvena skupnost	Stopnja
Vrhnika	12,63
2.	člen
Spremeni se 3. člen sklepa, tako da se glasi:
»Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) in tisti, ki prvič začnejo samostojno opravljati poklicno dejavnost, plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka povprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.«
3.	člen
V	4. členu sklepa se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Za delavce, ki so zaposleni pri drugih zasebnih delodajalcih (gospodinjske pomočnice) se določi osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov v višini 60 %> povprečnega mesečnega osebnega dohodka v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.«
Sedanji drugi odstavek postane tretji.
4.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS; spremenjena prispevna stopnja iz
1.	člena tega sklepa se uporablja od 1. septembra 1981 dalje, spremembe in dopolnitve iz 2. in 3. člena tega sklepa pa od 1. januarja 1981 dalje.
St. 06-1/81
Vx-hnika, dne 5. avgusta 1981.
Predsednik
skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika
Andrej Lutman 1. r.
1356.
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plaha za obdobje 1981—1985 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika dne 5. avgusta 1981 sprejela
SKLEP
o prispevni stophji za zdravstveno varstvo iz osebnih dohodkov in dohodka
1.	Prispevna stopnja za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka znaša 0,97 odstotka.
2.	Prispevna stopnja za zdravstveno varstvo iz dohodka po osnovi BOD znaša 11,66 odstotka.
3.	Sprejeti stopnji prispevkov za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in dohodka v občini Vrhnika veljata od 1. 9. 1981 dalje.
4.	Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 061/81
Vrhnika, dne 17. avgusta 1981.
Predsednik
Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika
Andrej Lutman 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO
1357.
V skladu z 51. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško za obdobje 1981—1985 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Krško na seji obeh žborov dne
26.	januarja 1981 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP 0 pristopu k samoupravnemu sporazumu o temeljih Plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško za obdobje 1981—1985
1
ŠkupSčina Občinske zdravstvene skupnosti Krško ugotavlja, da je k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško -m obdobje 1981—1885 pristopilo 8.098 delavcev, alt H4 °/o, to je več kot dve tretjini podpisnikov.
2
Skupščina ugotavlja, da je samoupravni sporazum 0 temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kr-Sko za obdobje 1981—1985 sprejet.
3
Ta sklep velja od dneva sprejetja in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-17/81
Krško, dne 30. julija 1981.
Predsednik
Skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško
Vid Rudna 1. r.
1358.
V skladu s 4. členom aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško za obdobje 1981—1985 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Krško na seji obeh zborov dne 30. julija 1981 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP o pristopu k aneksu k samoupravnemu sporazumu o' temeljih piana Občinske zdravstvene skupnosti Krško za obdobje 1981—1985
1
Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Krško ugotavlja, da je k aneksu k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško za obdobje 1981—1985 pristopilo 8.095 delavcev, ali 73,4 °/o to je več kot dve tretjini podpisnikov.
2
Skupščina ugotavlja, da je aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško za obdobje 1981—1985 sprejet.
3
Aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško za obdobje 1981—1985 se objavi v Uradnem listu SRS.
4
Ta sklep velja od dneva sprejetja in se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 022-17/81
Krško, dne 30. julija 1981.
Predsednik
skupščine Občinske zdravstvene skupnost)
Krško
Vid Budna 1. r.
1359.
Na predlog skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško sprejemamo delavci v organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih prek svojih delegatov v delavskem svetu oziroma na zboru delavcev
ANEKS
k samoupravnemu sporazumu o tememljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško za obdobje 1981—1985
1.	člen
S tem aneksom določamo delavci obseg združevanja dodatnih sredstev v znesku 6,133.000 din v letu 1981 zaradi uskladitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana OZS Krško z zakonom o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80).
2.	člen
Obseg sredstev za zdravstveno varstvo je nujno potrebno povečati za znesek, določen v 1. točki aneksa, v nasprotnem primeru bi šla OZS Krško v zavestno plansko izgubo in zdravstveno varstvo ne bi moglo
nuditi niti pravic, Ki so veljale do uveljavitve zakona o zdravstvenem varstvu.
3.	člen
Obseg sredstev za leto 1981, sprejet s samoupravnim sporazumom o temeljih plana OZS Krško za obdobje 1981—1985, povečan za dodatna sredstva iz 1. člena tega aneksa, je osnova za določanje sredstev za izvajanje programa, OZS Krško v naslednjih letih srednjeročnega obdobja 1981—1985.
4.	člen
Aneks je sprejet, ko k njemu pristopi dve tretjini podpisnikov.
i
St. 022-17/81
Datum, dne 4. maja 1981.
Podpisniki
’ OBMOČNA VODNA SKUPNOST DOLENJSKE
•	1360.
Na podlagi določil 45. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana OVS Dolenjske za obdobje 1981 do 1985, ki ga je sprejela skupščina Območne vodne skupnosti Dolenjske na svojem XIII. zasedanju dne
15.	oktobra 1980 je Skupščina OVS Dolenjske na svoji redni XIV. seji dne 27. marca 1981 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana OVS Dolenjske za obdobje 1981—1985
1
Skupščina OVS Dolenjske je na svojem rednem XIII. zasedanju, dne 15. 10. 1980 ugotovila, da je samoupravni sporazum o temeljih plana OVS Dolenjske za Obdobje 1981—1985 objavljen v Gospodarskem vestniku št. 46, dne 27. 11. 1980, sklenjen
2
Na podlagi posredovanih pristopnih izjav in poročil izvršnih svetov skupščin občin, je sprejelo samoupravni sporazum o temeljih plana skupaj 80 odstotkov zavezancev.
3
Z uveljavitvi j p ugotovljenega sklepa so dani pogoji izpolnjevanja določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana OVS Dolenjske ter določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine Območne vodne skupnosti Dolenjske
Jože Grubič, inž. agr. 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LENART
1361.
izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart je na svoji 33. seji z dne 29. julija 1981 sprejel naslednji
UGOTOVITVENI SKLEP
Ugotavlja se, da je pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Lenart sprejet z dnem 29. 7. 1981.
St. 762/81
Lenart, dne 11. avgusta 1981.
Predsednik Izvršilnega odbora skupščine SSS občine > Lenart
Ivan Cernčeo 1. r.
LITIJA
1I«K.
V skladu z določili:
— 19. člena odloka o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta Skupščine občine Litija na področju
družbene kontrole cen in o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri oblikovanju nalog skupnosti za cene na območju občine Litija (Uradni list SRS, št. 11/81),
—	družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/78)
—	samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni gradnji stanovanj na Valvazorjevem trgu v Litiji (Uradni list SRS, št. 14/79),
je Izvršni svet Skupščine občine Litija na H8' seji dne 4. avgusta 1981 sprejel
SKLEP
o potrditvi najvišje končne polne povprečne prodajne cene za kvadratni meter stanovanjske površine za stanovanja v poslovno-stanovanjskem objektu na Valvazorjevem trgu v Litiji
I
Naj višja polna povprečna prodajna cena za kvadratni meter stanovanjske površine za stanovanja v poslovno-stanovanjskem objektu na Valvazorjevem trgu v Litiji lahko znaša 15.490,43 din.
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in velja od dneva sprejetja.
III
Podatki o ceni se dostavijo v evidenco Skupnosti ra cene SR Slovenije.
St. 06-1/81
Litija, dne 4. avgusta 1981.
Izvršni svet
Skupščine občine Litija Nadomešča predsednika član izvršnega sveta
Tone Pavliha 1. r.
1363.
V skladu z določili:
—	19. člena odloka o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta Skupščine občine Litija na področju družbene kontrole cen in o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri oblikovanju nalog skupnosti za cene na območju občine Litija (Uradni list SRS, št. 11/81)
—	družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/78),
—	samoupravnega sporazuma o družbeno organizirani izgradnji stanovanj na Rozmanovem trgu v Litiji (Uradni list SRS, št. 29/79) ter aneksa k temu samoupravnemu sporazumu (Uradni list SRS, št. 3/81),
je Izvršni svet Skupščine občine Litija na 118. seji dne 4. avgusta 1981 sprejel
SKLEP
o potrditvi najvišje končne polne povprečne prodajne cene za kvadratni meter stanovanjske površine v vrstnem stanovanjskem bloku z oznako B in C na Brodarski ulici 14 in 16 v Litiji
I
Najvišja polna povprečna prodajna cena za kvadratni meter stanovanjske površine lahko znaša:
a)	15.905,47 za vrstni stanovanjski blok z oznako B na Brodarski ulici 14 v Litiji;
b)	16.197,12 za vrstni stanovanjski blok z oznako C na Brodarski ulici 16 v Litiji.
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in velja od dneva sprejetja.
III
Podatki o cenah se dostavijo v evidenco Skupnosti za cene SRS.
St. 06-2/81
Litija, dne 4. avgusta 1981.'.
Izvršni svet
Skupščine občine Litija Nadomešča predsednika član izvršnega sveta
Tone Pavliha 1. r.
LJUBLJANA SISKA .
1364.
Na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), 4. člena odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 17/78) ter 189. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 45. seji zbora združenega dela, 42. seji zbora krajevnih skupnosti in 33. seji družbenopolitičnega zbora dne 20. julija 1981 sprejela
ODLOK
o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000«
1. Člen
Dokumenti »Ljubljana 2000« so:
—	dogovor o skupnih. temeljih dolgoročnih planov občin v širšem prostoru Ljubljane,
—	dolgoročni plani občin Ljubljana Šiška, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik in mesta Ljubljane,
—	dolgoročni plani občine Ljubljana Šiška, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik in mesta Ljubljane,
—	urbanistični načrti ljubljanskih občin.
j 2. člen
S tem odlokom Skupščina občine Ljubljana Šiška skupno, sočasno, odgovorno in usklajeno s skupščinami drugih ljubljanskih občin in Skupščino mesta Ljubljane ter skladno s sistemom družbenega planiranja določa okvirno pripravo dokumentov:
—	dolgoročnega plana občine Ljubljana Šiška,
—	urbanističnih načrtov občine.
3.	člen
S tem odlokom Skupščina občine Ljubljana Šiška skupno, sočasno, odgovorno in usklajeno s skupščinami drugih ljubljanskih občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju, in Skupščino mesta Ljubljane ter skladno s sistemom družbenega planiranja, določa obvezno pripravo dogovora o skupnih temeljih dolgoročnih planov občin v širšem prostoru Ljubljane.
4.	člen
Dokumenti »Ljubljana 2000« se‘ pripravijo kot dolgoročni plani na podlagi povezanosti ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000.
S pripravami za izdelavo in sprejem dokumentov »Ljubljana 2000« se prične takoj.
5.	člen
Dolgoročne plane pripravljajo in sprejemajo skladno z načeli sočasnosti družbenega planiranja samoupravne interesne skupnosti ter samoupravne organizacije in skupnosti posebnega družbenega pomena.
Skupščina občine Ljubljana Šiška lahko s sklepom predpiše, da se obveznosti dolgoročnega planiranja lahko razširi tudi na .druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki ne pripravljajo svojih dolgoročnih planov, lahko pristojni upravni organ za družbeno planiranje predpiše obveznosti pripravljanja elementov, s katerimi se te samoupravne organizacije in skupnosti vključujejo v pripravo dolgoročnega plana občine in mesta Ljubljane.
Samoupravne organizacije in skupnosti, ki po tem odloku niso dolžne pripraviti in sprejeti svojega dolgoročnega plana, pa na lastno pobudo sprejmejo sklep o pripravi svojega dolgoročnega plana, so pri tem dolžne upoštevati načelo sočasnosti in roke, ki so določeni za pripravo in sprejemanje planskih aktov »Ljubljana 2000«.
Nosilci In udeleženci družbenega planiranja iz prejšnjih odstavkov sprejemajo programe dela za pripravo svojih dolgoročnih planov, s katerimi zagotovijo hkrati svoje sodelovanje v vseh fazah dela, na pripravi dokumentov »Ljubljana 2000«.
6.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška je odgovoren za pripravo dokumentov iz 2. in 3. člena odloka ter za usklaj'evarije med občino in drugimi občinami medobčinskega sodelovanja ter mestom.
'	7. člen
Zavod za družbeno planiranje Ljubljana je nosilec izdelave strokovnih gradiv za dokumente »Ljubljana 2000«.
8.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška določi usklajeno z izvršnimi sveti drugih ljubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane delovni program za izdelavo dokumentov iž 2. člena tega odloka in usklajeno z izvršnimi sveti drugih občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju, in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane, delovni program za izdelavo dokumentov iz 8. člena tega odloka.
9.	člen
Potrebna sredstva za pripravo dokumentov »Ljubljana 2000« zagotovi skupščina občine vsako leto v svojem proračunu.
10.	člen
Skladno z načeli družbenega planiranja sklenejo nosilci planiranja samoupravni sporazum o usklajenih delovnih programih in pristopu k izdelavi strokovnih planskih gradiv.
S sporazumi in delovnimi programi se posebej opredeli tudi metodološka in usklajevalna vloga nosilca za izdelavo strokovnih gradiv — dokumentov »Ljubljana 2000« glede na sočasno pripravo planov samoupravnih organizacij in skupnosti in obveznosti udeležencev planiranja, da posredujejo potrebne podatke nosilcem izdelave dokumentov.
11.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška po potrebi predpiše skupno z izvršnim svetom mesta Ljubljana, izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin In izvršnimi sveti skupščin občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju, dopolnitev skupne obvezne metodologije in minimalnih kazalcev, ki so za Ljubljano posebej pomembni.
12.	člen
Izvršni svet Skupščine Občine Ljubljana Šiška usklajeno z izvršnimi sveti skupščin ljubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane predloži skupščini občine:
—	osnutek planskih aktov najkasneje do 1. junija 1983,
—	predlog planskih aktov najkasneje do 1. oktobra 1983.
Skladbo ž načeli sočasnega in kontinuiranega planiranja bodo hosilci planiranja iz 5. člena tega odloka prilagodili pripravo posatrieznih faz svojih planov rokom iz prejšnjega odstavka.
Roki iz prvega odstavka tega člena bodo s posebnim sklepom po potrebi usklajeni s programom priprave dolgoročnega plana SR Slovenije.
PREHODNE DOLOČBE
13.	člen
Upravni organi in izvršni svet bodo do sprejetja planskih aktov s posebno pozornostjo spremljali večje projekte z dolgoročnimi posledicami oziroma tiste projekte, zaradi katerih so potrebne večje spremembe
planskih aktov.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-350-017/81
Ljubljana, dne 20. julija 1981.
Predsednik Skupščine občine • Ljubljana Šiška
Franc Dejak 1. r.
1165.
Na podlagi prvega in drugega odstavka 5. člena odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« (Uradili list SRS, št. 25/81) in 189. ter 196. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, St. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 45. seji ibora združenega dela, na 42. seji zbora krajevnih skupnosti in na 33. seji družbenopolitičnega zbora sprejela dne 20. julija 1981
SKLEP
• določitvi nosilcev obveznosti dolgoročnega planiranja
1.	člen	,
S tem sklepom se določijo asociacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti, na katere Se razširi obveznost dolgoročnega planiranja.
2.	člen
Ti nosilci so naslednji:
1.	ZPS Titovi zavodi Litostroj
2.	ZG Mostovna
3.	Agrostroj Ljubljana
4.	DO Avtomontaža
5.	PAP — podjetje za avtomatizacijo
6.	SOZD IMP - DO IKO — industrija kovinske opreme
7.	Iskra IEZE — industrija elementov za elektroniko
8.	Iskra Elektrozveze — industrija sistempv elektronike in zvez
9.	Iskra Avtomatika
10.	Iskra Industrija baterij ZMAJ
11.	Iskra Center za elektrooptiko
12.	Tovarna barv in'lakov Color Medvode
13.	Donit — kemična industrija Medvode
14.	Bayer pharma Jugoslavija
15.	Lek — tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov
16.	Slovenijales tovarna Sora Medvode
17.	Dekorativna — tovarna dekorativnih tkanin
18.	RaSica — tovarna pletenin Gameljne
»	19. Pivovarna Union Ljubljana
20.	Slovin — Slovenija vino — alkoholna in brezalkoholna proizvodnja in blagovni promet
21.	Kmetijska zadruga Medvode
22.	Železniško gospodarstvo — podjetje za elektrifikacijo prog
23.	SOZD Sap-Viator — TP Viator Ljubljana
24.	SOZD Sap-Viator, DO Mestni potniški promet
25.	SOZD Sap-Viator, DO Vzdrževanje vozil
26.	Petrol Ljubljana, DO Zemeljski plin
27.	ZP ABC Pomurka, DO Delikatesa
28.	ZP ABC Pomurka, DO Drogerija
29.	SOZD Slovenija avto, DO Avtomerkur
30.	SOZD Slovenija avto, DO Velemotor
31.	SOZD Slovenija avto, DO Zastava avto
32.	SOZD ^lovenija avto, DO Avtoimpeks
33.	ZG — podjetje za turizem, transport in gostinstvo	|
34.	Mercator — Hoteli in gostinstvo
— gostinstvo, hoteli iti kavarniške storitve
35.	Fructal alko — sadno likerski kombinat, TOZD Alko
3.	člen
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-350-017/81
Ljubljana, dne 20. julija 1981.
—	po stalnem prebivališču	1,49
—	po delovnem mestu	1,71
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke Zdenko Mali 1. r.
POPRAVEK
V sklepu o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Pionirski dom — Center za kulturo mladih, Ljubljana, Trg VII. kongresa ZKJ 1, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 24-1304/81 z dne 11. VIII. 1981 je treba popraviti tele tiskovne napake:
—	drugem odstavku 2. člena je namesto besede »opravijo« pravilno beseda »opravlja«,
—	v prvd alinei 4. člena je namesto besede »pravice« pravilno beseda »pravica«,
—	v drugem odstavku 8. člena se popravi vrstni red črk v besedi »organ«, namesto besede »predstavnik« pa je pravilna beseda »predsednik«,
—	v drugi vrsti 10. člena je namesto besede »nudi« pravilno beseda »nosi«.
Sekretar Skupščine mesta Ljubljane Ivan Kuhar 1. r.
VSEBINA
IZVRSNI SVET SKUPJSCINE SR SLOVENIJE
Stran
1312. Uredba	o	vpisu	v	sodili	register	1745
1343.	Uredba o nazivih, pogojih za pridobitev nazivov,
označbah nazivov in funkcij, izgubi naziva, uniformi, posebnih označbah, oborožitvi in posebni opremi pooblaščenih uradnih oseb ter barvi in emblemu na službenih vozilih organov za notranje zadeve	1749
1344.	Uredba	o	priznanjih	organov	za notranje zadeve 1735
1345.	Sklep o sestavi Komisije za oceno Investicij v SR
Sloveniji	1757
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r.
POPRAVEK
V pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za finanJ ciranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti na Področju družbenih dejavnosti za leto 1981, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 18-978/81 z dne 12. 'G. 1981, se p0c| zaporedno št. 5 občina Črnomelj popravijo stopnje za občinsko skupnost otroškega var-s*va tako, da so:
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1346.	Navodilo	o	uporabi prisilnih	sredstev	1757
1347.	Pravilnik o merilih in načinu za ugotavljanje vred-
nosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja	1760
1348.	Enotna metodologija za določanje in evidentiranje
stanarin	v	SR	Sloveniji	1769
1349.	Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih norma-
tivih ter standardih za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih	liišah	v družbeni	lastnini	1776
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1350.	Samoupravni sporazum o usklajevanju planov območnih vodnih skupnosti in Zveze vodnih skupnosti Slovenije na temelju skupno usklajenih osnov
ti
Stran
razvoja vodnega gospodarstva Slovenije za obdobje 1981—1985	1804
1351.	Samoupravni sporazum o temeljih plana Zveze
vodnih skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985	1811
ZDRAVSTVENE skupnosti
1352.	Samoupravni sporazum o reorganizaciji In usta-
novitvi strokovne službe na nivoju občine za občinske zdravstvene skupnosti ter razporeditvi delavcev, zaposlenih pri dosedanji strokovni službi Regionalne zdravstvene skupnosti Celje	1828
1353.	Sklep o uvedbi in izvajanju postopka za preneha-
nje — odpravo dosedanje strokovne službe Regionalne zdravstvene skupnosti Celje	1831
1354.	Sklep o povračilu prevoznih stroškov za poseben
prevoz (Ljubljana)	1832
1355.	Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o obraču-
navanju In plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1981 dalje	(Vrhnika)	1832
1356.	Sklep o prispevni stopnji za zdravstveno varstvo iz
osebnih dohodkov in dohodka	1833
1357.	Ugotovitveni sklep o pristopu k samoupravnemu
sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško za obdobje 1981—1985	(Krško)	1833
1358.	Ugotovitveni sklep o pristopu k aneksu k samo-
upravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško za obdobje 1981—1985 (Krško)	1833
1359.	Aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih
plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško za obdobje 1981—1985 (Krško)	1833
‘	Stran
OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI
1360. Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum'o temeljih plana OVS Dolenjske za obdobje 1981—1985	*	1834
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1381. Ugotovitveni sklep o sprejetju pravilnika o pogojih In merilih za pridobitev posojil iz združenih
sredstev vzajemnosti v občini Lenart	1834
1362.	Sklep o potrditvi najvišje končne polne povpreč-
ne prodajne cene za kvadratni meter stanovanjske površine za stanovanja v poslovno-stanovanjskem objektu na Valvazorjevem trgu v	Litiji	1834
1363.	Sklep o potrditvi najvišje končne polne povprečne prodajne cene za kvadratni meter stanovanjske površine v vrstnem stanovanjskem bloku z oznako
D In C na Brodarski ulici 14 In 16 v Litiji	1*35
1364.	Odlok o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana •
2060« (Ljubljana Šiška)	1635
1365.	Sklep o določitvi nosilcev obveznosti dolgoročnega planiranja (Ljubljana Šiška)	1836
— Popravek pregleda stopenj davkov Iz osebnega dohodka In stopenj prispevkov Iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v druž-
benopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1981	1837
— Popravek sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Pionirski dom — Center za kulturo mladih, Ljubljana, Trg VII. kongresa ZKJ 1	1837
OBVESTILO!
CZ »Uradni list SRS« )e v sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za družbeno planiranje Izdal publikacijo	^
DRUŽBENO PLANIRANJE
V publikaciji so objavljeni: zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št 1/80) ter združeno besedilo odloka o obvezni enotni metodologiji In minimumu obveznih enotnih kazalcev (Uradni list SFRJ, št 27/79) in odloka o obvezni enotni metodologiji In obveznih enotnih kazalcih (Uradni list SRS, št 27/79) ter združen tekst navodila za uporabo minimuma obveznih enotnih kazalcev (Uradni list SFRJ. št 52/79) in navodila za uporabo obveznih enotnih kazalcev (Uradni list SRS. št. 31/79)
TA PUBLIKACIJA JE POMEMBEN STROKOVNI PRIPOMOČEK ZA VSE NOSILCE DRUŽBENEGA PLANIRANJA PRI PRIPRAVLJANJU. SPREJEMANJU IN URESNIČEVANJU PLANOVI
Sprejemamo naročila
Izdaja časoplaai zavod Uradni Mat SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1981 460 din, Inozemstvo 600 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake .. številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 10 701. prodaja 28 579, računovodstvo, naročnine 24 482 — Zlro račun 50100-603-40323 — Oproščeno pro metnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št. 421-1/72
(