St. 1-13 (16.458) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. irrcr ’°4r- ■ >c.-v pod Vojskim pri Idriji, do7 ' , kr: ?-ia /or' j. Ž NIC A r rN. -uMCL ................................ __8_____ GORICA Dt p -| :ei.UPiS333o2,fax0481532958 ČEDAD-Ul. Ristoi: .^2/731190______________________ Internet: htfp/www.pll;l iprskUt/ e-mail: redakcja@primorski.it J tznn IIP POŠTNINA piačana v gotovini i w h Spedizione in abbonamento postale 45% Q377 EVRA Art 2, comma 20/b, legge 662/96 ■ Filiale di Trieste * ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE - Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA SESUAN-BAZOVICA-DOMJO Uj* A*** SOBOTA, 15. MAJA 1999 Kam vodi ena sarm velesila? Bojan Brezigar Ozračje v Evropi nasploh in v Italiji Se posebno v tem Času ni najbolj naklonjeno Američanom. Očitki v zvezi s kosovsko vojno so jasni, saj je sedaj vsem razvidno, da ZDA niso imele strategije, ampak so le upale, da se bo Miloševič predal po prvih eksplozijah ob izlivu Save v Donavo. V VVashingtonu tistih, ki so iz Evrope svarili pred spiralo nasilja brez konca, niso jemali resno in tako smo sedaj, kjer pac smo: pri Jugoslaviji, ki trdovratno vztraja, pri popolnoma opustoSenem Kosovu skoraj brez prebivalstva, pri napadih, ki se nadaljujejo in se stopnjujejo, pri Miloševiču, ki se z umikom 120 (!) vojakov s Kosova norčuje iz celotnega Natovega zavezništva in pri jugoslovanskemu narodu, la že dva meseca trepeta pred bombami in tudi umira pod njimi. Izhoda pa od nikoder, niti na vidiku v srednjeročni perspektivi. Da zaradi tega narašča nezadovoljstvo nad tistim, ki je hotel tako vojno in sedaj iz strahu pred žrtvami noče sprejeti najbolj logičnih sklepov, to je neposrednega vojaškega posega na Kosovu, je sedaj jasno vsem. Videb smo, kako jo je v nedeljo skupil nemški zunanji minister Fischer, kateremu so strankarski somišljeniki zalučali vrečko barve v glavo. Nezadovoljstvo narašča tudi v Italiji in to celo v krogih, ki so v začetku podpirali vojaški poseg. Ameriške bombe, ki padajo v mreže beneških ribičev, so k temu močno pripomogle, odločilnega pomena pa je bil včerajšnji sklep ameriških kongresnikov, ki so zavrnili predlog zakona o odškodnini žrtvam nesreče v Cermisu, kjer je februarja lanskega leta ameriško vojaško letalo prerezalo nosilni kabel žičnice in terjalo veC kot dvajset življenj. Včerajšnji sklep kaže na skrajno nadutost, veliko značilnost Amerike, in na dejstvo, da ZDA ne pristanejo, da bi jun kdorkoli na svetu sodil, pravico pa krojijo po svoji meri. Vse to je seveda zelo zaskrbljujoče, celo btilj kot kosovska vojna sama. Ta vojna se bo namreč prej ati slej nujno končala, svet z ®Uo samo velesilo, ki obvladuje prav vse, pa Se zdaleč ne daje potrebnih jamstev stabilnosti in ravnovesij. Res, gre za razmišljanje ° tem, kaj bo potem, in kdo bi lahko ugovarjal, da J® treba sedaj najprej rešiti kosovsko vprašanje. To je tttorda celo res, vendar ko-nec vojne sam se ne bo pri-kesel miru, Ce v svetu ne b°do vzpostavljena nova ravnovesja. VOJNA / V VASI KORIŽA PRI PRIZRENU V Natovem napadu umrio na desetine beguncev Rusiji se je v diplomatski naporih za konec vojne na Kosovu in Jugoslaviji pridružila tudi Finska BEOGRAD, BRUSELJ, MOSKVA - Po zadnjih vesteh je v Natovem zračnem napadu na skupino utaborjenih kosovskih beguncev v vasi Koriša pri Prizrenu v noCi na petek življenje izgubilo 79 oseb, kakih sto pa jih je ranjenih. Končni obračun bo lahko Se hujši, ker so nekateri ranjenci v kritičnem stanju. V Bruslju tega niso ne potrdili in ne zanikali, navedli so le, da je bila prejšnja noC ena najhujših. Moskva je že obsodila pokol, a kot kaže nadaljuje z diplomatskimi napori. V igro je sedaj aktivno stopil finski predsednik Martti Ahtisaari. LoCeno se je srečal tako z ruskim odposlancem Cemomirdinom, kot z namestnikom ameriške sekretarke Talbottom. Na srečanju predsednikov srednjeevropskih držav pa je Češki predsednik Vaclav Havel predlagal, da bi po koncu vojne na Balkanu, v Ljubljani organizirali konferenco o prihodnosti Balkana, kar je predsednik Kučan podprl. Na 3. strani ITALIJA / DAN PO IZVOLITVI PREDSEDNIKA REPUBLIKE Vlada kljub trenju bolj trdna RIM - Medtem ko se novoizvoljeni predsednik republike, zasut s Čestitkami in priznanji iz vsega sveta, pripravlja na prevzem dolžnosti, Oscar Lui-gi Scalfaro pa na predčasni odhod s Kvirinala (morda bo- odstopil že danes), so se razmere na italijanskem političnem prizorišču precej razčistile. Po eni strani je sporazum med veCino in opozicijo za izvolitev Carla Azeglia Ciampija zaostril odnose v vladini koaliciji, po drugi pa jo je zbližal s Polom svoboščin na področju predvidenih ustavnih reform. Vojna na Balkanu in evropske volitve sta naslednji preizkušnji za trdnost koalicije, toda po D’Alemovem uspehu s Prodijem in nato še s Ciampijem je zakonodajna doba najbrž kar precej varna pred tveganji. Na 2. strani Poskus ropa v Milanu: streljanje kot med vojno MILAN - Med krvavim poskusom h 9 ljudi: tržaški policist je v smrtni ne-ropa so banditi silovito streljali in rani- varnosti. Na 2. Strani Vložene prve liste za občinske volitve TRST-GORICA - V Dolini, Zgoniku in Repnii zapade danes opoldne zakonski rok za predložitev kandidatnih list in volilnih programov. Sku-paj-insieme sta tako v Dolini kot v Zgoniku že predložili listi (na eni kandidira za župana Pangerc, na drugi Mirko Sardo), v Repentabru pa bodo to storili danes. V vseh treh občinah pa je svoje liste predložil Polo. V Doberdobu do sinoči še ni bila predložena nobena lista, v Steverjanu (kjer niso potrebni podpisi) je listo predložilo NZ, v Sovodnjah pa bodo v konkurenci kar tri liste: Občinska enotnost, ki ponovno kandidira za župana Marca Petejana, SSk, za katero je županski kandidat Giulio Ozbot, in Skupaj za Sovodnje, ki predlaga za župana Vladimira Klemšeta. Na 2., 5. in 12. strani Milje pobratene z Obervellachom TRST - Milje so od včeraj pobratene z Obervellachom, krajem z avstrijske Koroške. Listino o pobratenju sta včeraj na osrednjem miljskem trgu ob prisotnosti predstavnikov prijateljskih mest iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Madžarske in Francije podpisala domači župan Roberto Dipiazza in župan Obervellacha Josef Molschl. Danes bo v Miljah zasedanje na temo Evropa brez meja. Na 6. strani Nič odškodnin za nesrečne žrtve tragedije pri Cermisu VVASHINGTON -Vse veC denarja za vojno v ZRJ, ampak niti dolarja za žrtve tragedije pri Cermisu, ki jo je povzročilo ameriško letalo. Tako je vCeraj odločil ameriški kongres, ki o tem sploh ni glasoval, a je le nemo sprejel priporočilo pristojnih komisij zbornice in senata. Na 11.strani Po včerajšnji stavki kovinarjev vlada sklicala nova pogajanja RIM - Po včerajšnji stavki in protestni manifestaciji kovinarjev v Rimu se je vlada odločila za nov posredniški krog. Za v torek so bila namreč na ministrstvu za delo sklicana ločena srečanja strani, ki že dolge mesece ne najdeta skupnega jezika za obnovo kolektivne pogodbe‘kovinarjev. Na 14. strani ... Vam na razpolago od leta 1948 dalje vitrum Trg S. Antonio Nuovo - vogal Ul. XXX Ottobre Trst - Tel. 040.631976 Pričakujemo Vas v prenovljeni trgovini: POROČNI SEZNAMI DARILA HIŠNE POTREBŠČINE porcelan, jedilni pribor in kristal najboljših znamk POLITIKA / PO IZVOLITVI PREDSEDNIKA REPUBLIKE Prepiri v centru krepijo D’Alemo Naslednji etapi sta Kosovo in reforme RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro bo po neuradnih napovedih odstopil že danes dopoldne, da bi Cimprej prepustil mesto novemu predsedniku Carlu Azeglio Ciampiju. To bi pomenilo Scalfarov odhod 13 dni pred iztekom njegovega sedemletnega mandata, do umestitve Ciampija pa naj bi prvega moža države nadomeščal predsednik senata Mancino. Scalfaro je imel včeraj natrpan dan sestankov poslovilne narave, danes dopoldne pa se bo na dvorišču Kvirinala poslovil še od vsega osebja, ki je v teh sedmih letih skrbelo za njegovo poCutje, varnost in delo. Skoraj soglasna izvolitev novega šefa države je kot glavni posledici zapustila trenja v vladini večini, na drugi strani pa boljšo klimo za uresničitev institucionalnih reform. Glede trenj, ki sicer pretresajo večino tudi zaradi vojne na Balkanu, včeraj ni bilo opaziti pojemanja napetosti med ljudsko stranko in levimi demokrati in ga najbrž niti ne bo pred evropsko volilno preizkušnjo 13. junija. Marini se namreč dobro zaveda pomena te preizkušnje po proporcionalnem sistemu in ni naključje, Ce napoveduje, da bo po 13. juniju »potrebno preverjanje vse stranke«, medtem ko njegovi nasprotniki dodajajo, da bo morala stranka zamenjati »obraze in stališča«, sicer ji je usojeno izginiti. Osnovno vprašanje zadeva vlogo katolikov oziroma demokristjanov v bipolarnem sistemu, pri čemer se eni (kot Marini) borijo proti bipolarizmu, drugi pa se zavzemajo za združevanje vseh sredinskih sil kot protiutež levici (Dini, Cossiga in Mastella). V tej centristiCni »partiji« sodeluje tudi Prodi s svojimi demokrati, ki ne skrivajo ambicije, da bi na evropskih volitvah dosegli rezultat, ki bi bil primerljiv z rezultatom levih demokratov. Za institucionalne reforme se kot reCeno v Ciampijevi dobi odpirajo nove možnosti, Čeprav Berlusconi izključuje avtomatizem, saj mora na evropskih volitvah preveriti uspešnost svojih najnovejših centristicnih premikov. S tem spravlja v težave tudi Bossija, ki ga je predsedniška aventura izolirala bolj kot bi si želel. Edino, v kar lahko upa, je polom Marini j a in prevzem dobršnega dela njegovih glasov. V pričakovanju preveritve resnične moCi Prodijevih demokratov D’Alema medtem uživa v svojem strateškem uspehu, kajti prepiri v sredini dajejo premiera in njegovi stranki resnično vodilno moc v koaliciji. Pred volitvami ga Čakata sicer še preizkušnji s Kosovom (v sredo bo parlamentarna razprava) in z reformami. Tudi za reforme so prvi roki že določeni: v zbornici se bo v kratkem zaCela razprava o prezidencializmu, s katerim se strinjajo tako D’Alema kot Prodi, Berluscconi in Fini. Če bodo hitro odobrene tudi nove norme o sodnem procesu, potem bo krog sklenjen in zakonodajna doba po vsej verjetnosti zaščitena pred presenečenji. EVROPSKE VOLITVE / REINHOLD MESSNER Moj vzornik je pokojni Alexander Langer« »Narodnostni odnosi no Južnem Tirolskem se tudi po zaslugi vodstvo SVP izboljšujejo« TRST - Od gorskih višav do evropskega parlamenta je pot precej vijugasta in Reinhold Messner (na sliki-FOTO KROMA) , ki je navajen naporov, se je je lotil odločno in sproščeno. Sprejel je vabilo Zelene liste in bo za evropski parlament kandidiral v zahodnem in vzhodnem volilnem okrožju, torej tudi pri naš. V obeh okrožjih je nosilec kandidatne liste in torej s konkretno možnostjo za izvolitev. Na včerajšnji novinarski konferenci v kavarni S.Mar-co je Messner strnjeno predstavil svoj volilni program s tremi bistvenimi točkami: boj za rešitev Alp pred vse bolj agresivno človekovo roko, napori za multikulturno in večjezično Evropo in regionalizem. Dejal je, da je Južni Tirolec (rojen je v Brbcnu) in obenem evropski državljan, njegov življenjski vzornik pa je pokojni Alex Langer, ki ga je večkrat zaman prepričeval, naj vstopi v politično areno. Sedaj ko Alexa ni več, čutim tudi moralno dolžnost, da nadaljujem po njegovi poti, je priznal 55-letni Messner. Podobno kot Langer je tudi svetovno znani alpinist zrastel v dokaj zaprtem južnotirolskem okolju in je, isto kot Langer, svojčas odklonil obvezno narodnostno opredelitev. zaradi česar ga je vodilna SVP emar-ginirala oziroma ni nikoli smatrala za svojega. To so bila leta narodnostnih zapor in etničnih kletk, je dodal Messner, ki pa je prepričan, da se razmere na Južnem Tirolskem počasi izboljšujejo. Predsednik bocenske pokrajine in vodja SVP Louis Diirmvaller danes zagovarja odprtost in sožitje, v bistvu Langerjevo usmeritev, kar me navdaja z velikim zadovoljstvom, je še dodal kandidat zelenih. Narodne skupine se po njegovem ne smejo mešati, ampak morajo živeti v mira in v sožitju brez kakršnih koli zaprek. Zahodna Evropa je dosegla socialni in ekonomski pakt, sedaj mora svoje napore usmeriti v ekološki pakt. Messner se nima za »skrajnega, pač pa za pragmatičnega ekologi-sta«, idejno in politično sta mu zelo blizu Daniel Cohn-Bendit in nemški zunanji minister Joscka Fischer, ki je prav predvčerajšnjim uspešno prestal težko politično preizkušnjo. »Če sem iskren in pošten nisem pripadnik zelenih, pač pa mislim zeleno«, je pristavil Messner, ki v okolici Belluna v teh dneh postavlja na noge muzej Dolomitov. V severovzhodnem volilne okrožju bo z zelenimi kandidiral tudi univerzitetni profesor politologije alžirskega porekla Khaled Fouad Allam. Tudi on se, podobno kot Messner, zavzema za večjezično in multikulturno Evropo, v kateri bodo lahko tudi katoličani in muslimani živeli v miru in v sožitju. Allam je konzulent za islamsko veroizpoved pri Evropskem svetu ter sodeluje z vrsto časopisi in revijami. Trenutno živi v Trstu, ki je po njegovem izredno opazovališče za razumevanje tudi tragičnih sprememb v tem delu Evrope. Messnerja in Allama sta v imenu zelenih predstavila Elettra Rinaldi in Sergio Brianese, ki je deželni koordinator stranke. POSKUS ROPA / DEVET RANJENIH, V SMRTNI NEVARNOSTI MLAD POLICIST Po neuspelem napadu strahovito streljanje proti silam javnega reda MILAN - Devet ranjenih, med katerimi je tudi policist v smrtni nevarnosti zaradi strela v glavo: to je krvavi obračun poskusa ropa, ki ga je izvedla tolpa sedmih ali osmih izreo dobro organiziranih banditov v zgodnjih jutranjih urah v Milanu. Napadli so blindirano vozilo, v katerem so prevažali okrog 5 milijard lir, vendar so na kraj pravočasno prihitele izvidnice policije in karabinjerjev, ki so jih roparji brez najmanjšega pomi- sleka obsuli z okrog 300 streli iz avtomatskih pušk in brzostrelnih pištol in nato pobegnili. Bilo je zjutraj, ko so zapriseženi stražarji opravili zbiranje inkasa prejšnjega dne vrste veleblagovnic in bi ga morali oddati dragemu zasebnemu varnostnemu podjetju. V ozki Ul. Imbonati pa so se nenadoma znašli pred tovornjakom, ki so ga banditi postavili prek ceste, od zadaj pa jih je blokiralo terensko vozilo. Vozilo je tako padlo v pravo zasedo in so brez nadaljnega začeli streljati na blindirano vozilo, iz katerega so izstopili trije stražarji in odgovorili na streljanje, vendar so se kmalu morali umakniti. Banditi so poskusili razstreliti blagajno, v kateri je bil denar, z večjo količino plastičnega razstreliva, vendar so že prihiteli številni avtomobili policije in karabinjerjev. Banditi so jih sprejeli s silovitim streljanjem, na katerega so agenti sicer odgovorili, vendar jih je silovito streljanje z avtomatskega orožja prisililo, da so se zavarovali za vozili, utrpeli pa so tudi več ranjencev: očividci pravijo, da je bilo kot sredi vojnega spopada. Roparji so se tako umaknili do bližnje ulice, kjer sta bila parkirana audija, s katerima so se odpeljali, Čeprav so jih skušali ustaviti z drugimi vozili varnostnih sil, ki so jih zaman zasledovala. Na tleh je obležalo 9 ranjencev: 5 policistov, med katerimi je eden v smrtni nevarnosti, 2 karabinjerja ter zapriseženi stražar in še mimoidoči moški. Za poveljnika milanskih karabinjerjev polk. Gironeja gre za napad profesionalnih kriminalcev, ki so usposobljeni pri rabi vojnega orožja. ■ Ni izključeno, da gre za tolpo tujih zločincev, pa niti, da gre za iste roparje, ki so januarja letos napadli blindirano vozilo v Vareseju in ubili dva zaprisežena stražarja. Milanski kvestor Finaz-zo je pojasnil, da na srečo roparjem ni uspelo razstreliti eksploziva, ki je bilo namenjeno železni blagajni v blindiranem kombiju: kilogram plastičnega raztreliva bi namreč razdejal tudi bližnja poslopja. Kvestor je naglasil, da preiskovalci polagajo velik pomen na pričevanjih očividcev, ki so za nekaj trenutkov videli enega od roparjev z odkritim obrazom. Vsaj eden od roparjev je bil ranjen, je še pojasnil kvestor, ki je potrdil mnenje poveljnika karabinjerjev glede visoke profesionalne usposobljenosti roparjev. Vsekakor so preiskovalci napeli vse sile, da bi prišli na sled kriminalcem, ki so tako brezvestno streljali na njihove kolege, vendar je vsaj do večera iskanje bilo zaman. Hudo ranjen v glavo 284efni policist iz Trsta TRST - Policist, ki je pri ropu utrpel najhujše poškodbe, je doma iz Trsta. Gre za 2 7-letnega Vincenza Raiolo (na sliki), ki je sicer po rodu iz kraja Torre Annunziata pri Neaplju, v Trstu pa je živel s starši v Ul. Buozzi 4 v naselju Sv. Sergija, kjer ima še vedno bivališče. Prav v Trstu je stopil v policijo in služboval pri letečem oddelku. Funkcionarji tržaške kvesture so že dopoldne poskrbeli, da so odpeljali v Milan starše ranjenega policista, ki se bori s smrtjo v oddelku za oživljanje bolnišnice Niguarda: pri streljanju so ga roparji zadeli v glavo in v trup, vendar so najbolj zaskrbljujoče možganske poškodb. V roku nekaj ur so policista podvrgli dvema zapletenima nevrokirurškima posegoma: zdravniki se še niso izrekli, če bo mladi policist preživel oz. kakšne trajne poškodbe bo lahko utrpel. V bolnišnico so morali sprejeti tudi Raio-lovo mater, ki se je onesvestila ob pogledu na ranjenega sina. Ranjen je tudi 24-letni policist Denis Sartorio iz Tržiča, vendar bo okreval v samih treh dneh zaradi poškodbe na nogi in tudi ostali ranjenci niso utrpeli hujših poškodb. VOJNA / NATOVA LETALA PONOVNO POVZROČILA POKOL MED CIVILISTI V Natovem zračnem napadu na Korišo med begunci na desetine mrtvih in ranjenih Zaradi nedolžnih žrtev vse več zahtev po prekinivi napadov - Bombe v mrežah italijanskih ribičev Traktorji kosovskih beguncev po Natovem napadu s kasetnimi bombami (AP) BEOGRAD, BRUSELJ - V napadu na vas Koriša pri Prizrenu (južno Kosovo), ki naj bi ga po srbskih trditvah izvedle sile Nato, je v noči na petek umrlo najmanj sto civilistov, vec deset pa naj bi bilo ranjenih, poročajo albanske priče s kraja dogodka in tiskovna agencija Tanjug. Jugoslovanski vojni kabinetni svet pa je včeraj navedel, da je življenje izgubilo 56 oseb, kakih sto ljudi pa je bilo ranjenih. Ta obračun je potrdil tudi nek srbski novinar, ki je prišel na kraj bombardiranja. Kasneje pa so sporočili, da je življenje izgubilo 79 oseb in da bo končni obračun bržkone še hujši, ker so številni ranjenci v kritičnem stanju. Kasetne bombe so po polnoči padle na dvorišče neke kmetije, kjer je prenočevalo približno 400 ljudi, predvsem Albancev, ki so se pred tem skrivali v bližnjem gozdu, so povedali albanski viri. Vas Koriša leži kakih pet kilometrov severno od Prizrena, na cesti iz Suve Reke. Vojaški kabinetni svet, ki se je sestal pod predsedstvom zveznega predsednika Miloševiča, je obtožil Nato, da je bombardiral begunce, »ki so se vrnili domov, potem ko ni bilo več nevarnosti napadov teroristov UCK«. Po trditvah Beograda Atlantsko zavezništvo noče vrnitve beguncev, ker so ti »njen alibi za nadaljevanje vojne«. Svet je še dodal, da je vojna prešla v fazo, ko so žrtve v glavnem civilisti in da bi morala svetovna javnost vedeti, da bi konec bombardiranja zagotovil takojšen mir. Miloševič je seveda skrbno izkoristil novo tragično napako Natovih zračnih sil, da je ponovil že oguljene trditve, da so begunski val povzročili »teroristi« Osvobodilne vojske Kosova in Natova bombardiranja. V Beogradu so seveda tudi demantirali pisanje New York Timesa, da bi Miloševič pristal na spora-zum o Kosovu, če bi mu zagotovili imuniteto pred obtožbami, da je kriv za vojne zločine. Nova Natova napaka pa bo skoraj gotovo imela težke posledice na italijanskem političnem prizorišču, saj se iz dneva v dan veča krog politikov, ki zahtevajo prekinitev Natovih bombardiranj. Da bi bila mera polna, so italijanski ribiči predvčerajšnjim jugovzhodno od Benetk v svojih mrežah našli 200 manjših bomb (razpršilnih). Bombe v velikosti pločevinke, rumene barve, so podobne eksplozivnim telesom, ki jih v napadih na ZRJ uporablja zveza Nato. Državno tožilstvo v Benetkah je že sprožilo preiskavo., italijanska vlada pa je zahtevala pojasnila. Poveljstvo zveze Nato v Vicenzi pa ni izključilo, da so bombe odvrgli iz Natovih letal. Glede pokola v Koriši pa ga včeraj v Bruslju niso ne potrdili in ne zanikali, navedli so le, da zadevo preizkujejo. Poudarili pa so, da je Nato predvčerajšnjim in minulo noč izvedel naj intenzivnejše napade na cilje v ZR Jugoslaviji doslej. Zavezniška letala so po besedah tiskovnega predstavnika Ja-mieja Sheaja poletela v kar 679 akcijah. Med strateškimi tarčami, ki jih je Nato bombardiral v minulih 24 urah, so bile glede na zavezništvo elektrarne v Obrenovcu, Nišu in Novem Sadu, napadena so bila letališča v Ponikvah, Sjeni-ci in Prištini, Nato je meril na vojaške radijske povezave pri Kosovski Mitroviči in Uroševcu, bombardiralo je dva mostova, tako da so do sedaj porušili 60 mostov, eno skladišče goriva in tudi skladišče streliva pri Valjevu. Ponovno so torej bile tarča prometne infrastrukture. Bombe so padle tudi na cesto, ki povezuje Niš s Skopjem in Niš z Beogradom. Po srbskih virih so Natove sile v noči na petek tretjič v zadnjih sedmih dneh z grafitnimi bombami napadla visokonapetostne naprave in povzročila delni razpad elektroenergetskega sistema Srbije. Dopisniki provladnega Radio Novosti so sporočili, da so grafitne bombe odvrgli na termoelektrarno Kolubara pri Lazarevcu ter na transformatorske postaje v Novem Sadu in Nišu, zaradi česar so bila ta pa tudi druga mesta v Srbiji dlje časa v popolnem mraku, v Nišu pa je prišlo še do izpada večih telefonskih central. Brez elektrike in vode so bili nekaj ur tudi nekateri deli Beograda in tudi vsa mesta, ki so ostala brez elektrike, ker so se v vodovodih ustavile črpalke. -Beograjski mediji so tudi poročali, da so Natova letala zadela most na kanalu pri vojvodinskem mestu Vrbas, tako da je onemogočen promet na magistralni cesti Sombor-Vrbas-Srbobran-Novi Sad. Televizija Srbija je poročala, da je bilo okrog treh zjutraj bombardirano območje severozahodno od mesta Užice, kjer je sicer vojaško letališče. (STA/CR) Havel: Ljubljana naj gosti evropsko mirovno konferenco o prihodnosti Balkana MOSKVA - Ruski odposlanec za Jugoslavijo Viktor Cernomirdin in pomočnik ameriške državne sekretarke Strobe Talbott bosta s finskim predsednikom Marttijem Ahtisaa-rijem prihodnji torek v Helsinkih nadaljevala pogovore o razmerah na Kosovu. Ahtisaari se je na pogovorih o kosovski krizi na Nizozemskem včeraj srečal z generalnim sekretarjem Združenih narodov Ko-fijem Annanom. Pred dnevi se je finski predsednik sestal z nemškim kanclerjem Schroderjem in francoskim predsednikom Chiracom. Cernomirdin in Talbott sta že minulo sredo in četrtek posamezno obiskala finsko prestolnico, kjer sta se srečala z Ahtisaarijem in finskim premierom Paa-vom Lipponenom. Talbott pa je včeraj iz Moskve odpotoval v Bruselj. Finski predsednik Ahtisaari je torej prevzel pomembno vlo-'go pri reševanju vojne na Balkanu. Finska ima namreč to prednost, da ni članica zveze Nato, a je v Evropski skupnosti, ki ji bo od 1. julija predsedovala. Ruski zunanji minister Igor Ivanov je včeraj ponovil zahtevo o takojšnji prekinitvi letalskih napadov. Italijanski zunanji minister Dini pa je izjavil, da bi bila enostranska prekinitev Natovih bombardiranj nesprejemljiva, če Miloševič ne pristane na pogoje G-8 o Kosovu. Ameriškemu predsedniku Clintonu pa je včeraj končno uspelo, da se je telefonsko pogovarjal s kitajskim predsednikom Jiangom Ze-minom in mu izrazil sožalje za žrtve in se opravičil za bombardiranje kitajskega veleposlaništva v Beogradu. Predsedniki srednjeevropskih držav so na srečanju v Lvovu največ pozornosti namenili kosovski krizi in kako naprej, ko bo konec vojaškega posredovanja v ZRJ. Češki predsednik Vaclav Havel je predlagal, da bi evropsko konferenco o prihodnosti Balkana, ki naj bi jo pripravili ob koncu sovražnosti, gostila Ljubljana. Havel meni, da bi bila Ljubljana primeren kraj, ker je Slovenija vzor demokratične in stabilne države na območju. Črnogorski predsednik Milo Djukanovič pa je v Parizu sporočil, da je podprl sklepe ministrskega zasedanja skupine G-8 o Kosovu, ki predvidevajo namestitev mirovnih sil v pokrajini in dodal, da jih je potrebno čimprej udejaniti ter da mora resolucijo izglasovati tudi Varnostni svet OZN. BEGUNCI / DRAMA SE NADALJUJE SLOVENIJA / TISKOVNA KONFERENCA Hillary Clinton je obiskala begunce v Makedoniji Letos se je na apulijski obali izkrcalo 7 7 tisoč Kosovarjev Drnovšek o političnem reševanju kosovske krize Glede bodočega pakta stabilnosti je Drnovšek dejal, da Slovenija ne potrebuje od zunaj dane stabilnosti SKOPJE, RIM - Soproga ameriškega predsednika Hil-lary Clinton, ki je bila včeraj na kratkem obisku v Makedoniji, je v begunskem taborišču Brazde kosovskim beguncem obljubila pomoč Združenih držav Amerike pri vračanju na Kosovo in jim zagotovila, da se bo to zgodilo, ko bo vojna končana, obenem je obljubila ameriško pomoč tako Makedoniji kot vsej jugovzhodni Evropi. Makedoniji se je zahvalila za prizadevanja pri pomoči kosovskim beguncem, mednarodne organizacije, s predstavniki katerih se je pred tem srečala, pa je pozvala k nadaljevanju dela. V Brazdah je trenutno nameščenih 19.000 beguncev s Kosova. Prva dama Amerike se je popoldne srečala še z makedonskim predsednikom Kirom Gligorovom in premierom Ljubčem Geor-gievskim ter s predstavniki makedonskih človekoljubnih organizacij. Pozno popoldne se je vrnila v Neapelj. Eksodus kosovskih beguncev se je predvčerajšnjim ponovno upočasnil. Tako je v Cmo goro prispelo 450 Kosovarjev, iz nje pa je v Albanijo zbežalo 400 beguncev. V Makedonijo je po podatkih Unhcr zbežalo le 59 beguncev, zapustilo pa jo je 1.523 Kosovarjev. Od začetka leta se je na apulski obali izkrcalo kakih 11 tisoč kosovskih beguncev, prejšnjo noč pa se je izkrcalo nadaljnjih 500 beguncev. Medtem se v nekdanjem Natovem oporišču Comiso iz Skopja pripeljanih beguncev počasi prebližuje številki 2.000. V glavnem so to ženske in otroci. Koroška sprejela nadaljnjih 170 beguncev s Kosova CELOVEC - Na letališču koroške prestolnice je včeraj popoldne pristalo letalo s skupino nadaljnjih 170 kosovskih Albancev, ki bodo na Koroškem dobili začasno zatočišče. Medtem že drugo skupino kosovskih beguncev - prva je prišla na Koroško začetek maja in štela 155 oseb - so sprejeli zastopniki dežele na čelu s pooblaščencem za begunce Gemotom Steinerjem. Koroška bo v naslednjih dneh sprejela še najmanj dve skupini, tako da bo število kosovskih Albancev, ki bodo dobili začasno zatočišče v deželi naraslo na skoraj 600 oseb. Tudi včerajšnja skupina je z letalom prišla iz makedonske prestolnice Skopje. Pol ure po pristanku letala je na celovškem letališču pristalo še letalo z Dunaja z enajstletnim dekletom, ki je bilo v begunskem taborišču blizu Skopja ločeno od staršev ter moralo s prastarši poleteti v Turčijo. Po intervenciji zastopnika avstrijske ambasade v Ankaranu, Rdečega križa v Ženevi ter koroškega deželnega urada za begunce v Celovcu se je večdnevna odiseja majhnega dekleta srečno končala v Celovcu, kjer jo je nadvse srečno pričakala cela družina. (Ivan Lukan) LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je na včerajšnji novinarski konferenci v oceni razvoja dogodkov po vvashingtonskem vrhu zveze Nato v zvezi z mednarodnimi prizadevanji za rešitev kosovske krize poudaril, da Slovenija podpira pobudo o paktu stabilnosti za Balkan. Pri tem pa je opozoril, da Slovenija nasprotuje, da bi jo površno, poenostavljeno uvrščali v krog nestabilnih držav, ki naj bi jih omenjena pobuda obsegala. Tudi zato po premierovih besedah slovenska vlada pospešuje priprave na vstop v Evropsko unijo, predvsem harmonizacijo zakonodaje z evropsko. Omenjeno pobudo o paktu stabilnosti, pri kateri je še posebej dejavna Nemčija, premier Drnovšek označuje kot pomemben in zahteven projekt, saj ponuja kratkoročne, pa tudi dolgoročne predloge za rešitev in stabilizacijo razmer na jugovzhodu Evrope, še posebej na Balkanu; med drugim so to takojšnja ustavitev spopadov ter ureditev političnih in gospodarskih razmer v regiji. »Pobudo Slovenija podpira, sodeluje pri pripravah zanjo, vendar z jasnim opozorilom, da Slovenija ni predmet teh dejavnosti, da Slovenija ne potrebuje, da bi ji kdo od zunaj prinašal stabilnost,« je še opozoril premier Drnovšek. Kot je dejal predsednik vlade, je na aprilskem vrhu zavezništva v Wa-shingtonu prevladovalo soglasje, da je treba čimprej končati vojno v ZRJ in najti diplomatsko rešitev za Kosovo, ki bi zagotavljala napotitev mednarodnih sil, vrnitev beguncev in vzpostavitev prehodnega političnega režima, najverjetneje začasne mednarodne uprave. V zadnjem obdobju pa so - predvsem zaradi dveh dogodkov, bombardiranja kitajskega veleposlaništva v Beogradu in menjav v ruski vladi, ki sta vnesla novo negotovost - diplomatska prizadevanja zastala in ob vnovičnem zaskrbljujočem položaju v mednarodnih odnosih je težko napovedati, kot pravi premier Drnovšek, kdaj bo znova vzpostavljeno konstruktivno sodelovanje med največjimi svetovnimi silami, stalnimi članicami Varnostnega sveta Združenih narodov. (STA) Sobpta, 15. maja 1999 MNENJA, RUBRIKE, ALPE JADRAN 4 ŽARIŠČE Pričakujemo samo še dejanja Damijan Terpin V ponedeljek se je sklenil krog aktivnosti, ki so bile vse naravnane v to, da bi se postopek za sprejetje zaščitnega zakona končno premaknil iz mrtvega tira, na katerega so ga "preusmerile" tako sile večine kot opozicije v rimskem parlamentu. Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Franko Juri je namreč povabil v Ljubljano predstavništvo Slovencev v Italiji, da bi poročal o zadnjih aktivnosti slovenske vlade glede tega vprašanja. Vlada v Ljubljani in še zlasti njeno zunanje ministrstvo sta se namreč znašla v defenzivi. Državni zbor je po ostrih kritikah vladi, zlasti iz opozicije, da ni bila na tem področju dovolj aktivna glede tega vprašanja, pač pa docela neuspešna, v aprilu soglasno sprejel deklaracijo v zvezi z našo zaščito, ki je bila tudi objavljena, kot uradni akt Republike Slovenije, v njenem Uradnem listu. V deklaraciji poslanci izražajo predvsem pričakovanje, da bo zaščitni zakon za Slovence v Italiji vendarle sprejet še v tej mandatni dobi, da bo vseboval tudi določbo o teritoriju, na katerem naj bi se izvajala zaščita ter končno se zahtevo slovenskega državnega zbora, da bo v njem uzakonjeno načelo o zajamčenem zastopstvu predstavnikov manjšine v izvoljenih telesih. Prav tako je državni zbor tudi zavezal vlado, da mu posreduje informacijo o možnostih internacionalizacije tega vprašanja. Izkupiček dotedanjih posegov slovenske vlade do Rima je bil dokaj pičel, pravzaprav ničen: priznanje Unije Italijanov v Sloveniji, kot znak dobre volje, v zameno za pričetek razprave o zaščitnem zakonu, se je namreč - iz ljubljanskega gledišča - pokazalo kot amaterska poteza slovenske diplomacije, saj začetek parlamentarne razprave, ki se je dejansko zgodil, še zdaleč ni pomenil, da se bo razprava o zaščiti tudi nadaljevala, kaj šele da bi se za nas pozitive končala. Samo na sebi pa je vse to vendarle nečemu koristilo: končno so se v Sloveniji tako rekoč "na lastni koži" prepričali, kakšna je diplomatska spretnost italijanskih sogovornikov in kakšno težo lahko sploh imajo obljube raznih Vio-lantejev, Dinijev in podobnih občasnih obiskovalcev Ljubljane, ki so ob vsakem srečanju s slovenskimi kolegi, vedno znova določali nove in nove roke: naslednji mesec, še do jeseni, do novega leta, nato do spomladi itd. itd. V Državnem zboru je tako prišlo, do soglasne odobritve navedene resolucije, ki je tako postala temeljno in zavezujoče politično izhodišče Slovenije do vprašanja naše zaščite, mimo katerega ne more nobena vlada ali njen zunanji minister. To poudarjam zato, ker so bila prejšnja stališča zlasti zunanjega ministra Frleca dokaj čudna in protislovna, saj je enkrat celo izjavil, da so stvari z Italijo na tem področju že rešene (vsaj tako sta poročala STA in naš dnevnik), drugič pa, da se vsi Slovenci strinjamo z Masellijevim predlogom, ki vsaj v dveh bistvenih točkah ne zadošča pričakovanjem Slovenije, izraženim v resoluciji Državnega zbora: tako glede določitve teritorjija, kjer naj bi se zaščita izvajala kot tudi glede zajamčenega zastopstva, ki ga v Ma-sellijevem osnutku ni. Do resolucije Državnega zbora je prišlo po obsežni politični akciji Slovenske skupnosti, ki je o potrebi po takem političnem dokumentu najprej prepričala predsednika Janeza Podobnika, saj se je tudi sam čutil skorajda izigranega od neprestanih neiz-poljnjenih obljub svojih italijanskih sogovornikov. Sledila je tiskovna konferenca SSk v Cankarjevem domu ob prisotnosti številnih poslancev državnega zbora, na kateri je prišlo tudi do vprašanja, zakaj se Slovenci v Italiji ne predstavljamo enotno: odgovor je bil preprost: od soglasja v manjšini iz leta 1994, ko so vse danšnje "komponente" podpisale skupno stališče, v katerem je bilo izrecno navedeno, da mora zaščitni zakon veljati v vseh 35 občinah, kjer smo zgodovinsko prisotni, smo danes na diametralno nasprotnih pozicijah. Od tega osnovnega načela so namreč odstopile vse "levičarske" komponente, od Levih demokratov, do obeh komunističnih strank ter še zlasti SKGZ, v kateri si njeni beneški predstavniki (!) drznejo celo trditi, da je prepustitev določitve zaščitenega območja paritetni komisiji, pravzaprav napredek, češ da je s tem manjšina postala subjekt pri reševanju tega vprašanja ne pa zavlačevanje in izmikanje odgovornosti, da se enkrat za vselej zakonsko prizna manjšino povsod tam, kjer živi. SKGZ pa je šla celo dlje. V komisiji državnega zbora za Slovence po svetu, ki je pripravljala resolucijo, je njen predsednik nasprotoval stališču vseh poslancev in članov komisije v zvezi s potrebo po zajamčenem zastopstvu, kar je naravnost nerazumljivo. Ali pa ga, bolje rečeno, lahko razumemo samo kot posledico dejstva, da v tej krovni organizaciji še vedno ostajajo zvesti Kardeljevemu navodilu iz konca 50. oz. začetka 60. let (!) o vključevanju Slovencev v Italiji v vsedržavne italijanske levičarske stranke. Če pa zadevo analiziramo dalje in ugotovimo, da zajamčeno zastopstvo manjšine samo na sebi pravzaprav še ne škodi italijanski stranki, ki zbira slovenske glasove, lahko njihovo nasprotovanje le-temu lako razumemo samo še kot čisti mazohizem ali pa zgolj zastonjsko udinjanje italijanski večini, ki do naše manjšine nima niti najmanjšega posluha, kar dokazuje že vsa povojna leta. Kljub vsem šikanam in nasprotovanjem iz samih vrst manjšine, je bila resolucija, kot rečeno, končno odobrena, slovenska vlada pa je bila tako, tudi da bi se ubranila legitimnim kritikam poslancev, prisiljena nekaj narediti. Državni sekretar Franko Juri je tako kar trikrat v nekaj tednih poromal v Rim, odkoder je prinesel zagotovilo, da se bodo nesoglasja v večini vendarle odpravila in razprava o zaščitnem zakonu bi morala ponovno steči. Njegova zagotovila jemljemo na znanje in sedaj čakamo na konkretne pobude iz Rimi, z opozorilom, da seveda ne bomo sprejeli katerikoli zakon, saj zakon brez vsebine ali "invalidni zakon", kot je nekdo v državnem zboru označil zakon brez teri-torjalne določitve zaščitenega območja, nima nikakršnega smisla in bi predstavljal samer izgovor Italije pred Slovenijo in Evropo. Vsekakor pa bo internacionalizacija našega vprašanja poteza, ki je vsaj toliko legitimna kot internacionalizacija vprašanja razdelitve ali enotnosti občine Koper, Slovenci v Italiji pa bi se je morali poslužiti že davno prej. V kolikor bi se zadeve v Rimu zopet zapletle, bo državniška drža Slovenije zahtevala takojšen poseg na mednarodni ravni, saj bi nadaljno zavlačevanje predstavljalo ne samo ponovno izigravanje manšine, pač pa tudi suverene slovenske države. Tega pa si Slovenija ne sme več dovoliti, še zlasti sedaj, ko sta ob vstopanju v Evropo, Italija in Avstrija nanjo pritiskali na veh mogočih področjih in še vedno to bolj ali manj evidentno počenjata. Italija je prejela torej vsa formalna opozorila, izgovorov torej ni več ne za eno, niti za drugo stran. Pričakujemo torej še samo dejanja. ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Okoliščine nesreče, ki je v četrtek terjala življenje štirih otrok CELJE - Ob četrtkovi hudi prometni nesreči, ko sta v kraju Podlog pri Šempetru trčila avtobus, poln šolarjev, in vlak, so umrli štirjemčenci, in sicer Matic B., Kristina V., Tina M. in Sabina D., vsi stari enajst let, so sporočili iz Policijske uprave Celje. Avtobus, last zasebnega pojetnika, je po lokalni cesti iz smeri Podloga proti Šempetru vozil 44-letni Edi M.. Ko je pripeljal do prehoda ceste prek železniških tirov, ki je zavarovan s prometnim znakom Andrejev kriz in znakom STOP, je zapeljal na železniške tire. V trenutku, ko je že zapeljal na tire, je na nasprotni strani prehoda, nasproti avtobusu, z osebnim vozilom stala voznica Aleksandra S., ki se je zaradi bližajočega vlaka ustavila pred železniškimi tiri. Vlak je v tem času iz smeri Žalca proti Polzeli pripeljal strojevodja Anton S.. Zaradi ozkega vozišča in ostrega desnega ovinka, srečanje dveh vozil ni bilo mogoče. Tako je voznik avtobusa z vozilom obstal na sredi železniških tirov. Voznica osebnega avtomobila se je zaradi avtobusa, ki je stal na tirih, odzvala tako, da je zapeljala vzvratno, voznik avtobusa pa je takoj za tem zapeljal naprej. Vendar pa je pri tem zadnji del avtobusa še vedno ostal na tirih, tako da je vlak, kljub zaviranju z zasilno zavoro, čelno silovito trčil v zadnji levi del avtobusa. Avtobus je po trčenju odbilo desno, po nekaj metrih drsenja pa se je prevrnil na desni bok in na streho. Po trčenju so najprej priskočili na pomoč delavci Perutnine Ptuj, ki so tam urejali hmeljišča. Avtobus so toliko dvignili, da otroci niso bili stisnjeni. Po devetih minutah so prispeh prvi reševalci in v nekaj minutah je na kraj nesreče prišlo najmanj devet ekip Ministrica Katia Bellillo na obisku v Sloveniji LJUBLJANA - Na povabilo slovenskega ministra za lokalno samoupravo Boža Grafenauerja bo italijanska ministrica za deželna vprašanja Katia Bellillo v ponedeljek prispela na dvodnevni obisk v Slovenijo. Osrednje teme razgovorov bodo deželna uprava in deželna politika obeh držav, sodelovanje med obmejnimi območji in manjšinska problematika, ki v okviru italijanske vlade sodi prav v resor ministrstva za deželna vprašanja. Katia Bellillo se bo srečala tudi s predstavniki slovenske manjšine v Italiji. Veleposlanik Peter Bekeš bo obiskal Beneško Slovenijo RIM - Veleposlanik Republike Slovenije v Italiji dr. Peter Bekeš bo na povabilo Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij obiskal zamejstvo. V goste bo prišel v torek, 18. maja, popoldne. V tem okvira se bo seznanil z zdajšnjo stvarnostjo slovenske manjšine v Benečiji, na Goriškem in Tržaškem ter se srečal v s predstavniki osrednjih manjšinskih ustanov in s Skupnim zastopstvom Slovencev v Italiji. Osrednji del razgovorov po potekal ob 16. uri na sedežu Kulturnega društva Ivan trinko v Čedadu (Ul. IX. agosto 8), Kasneje bo slovenski ambasador obiskal župnika Pasqualeja Gujona in mu čestital ob 90. življenjskem jubileju. Smrtna nesreča na Nanosu POSTOJNA - Na operativno-komunikacijskem centru (OKC) Postojna so bili včeraj ob 9.45 uri obveščeni, da se je pri plezanju na ti. rjavih stenah v bližini vasi Strane na Nanosu smrtno ponesrečil 64-letni Ljubljančan N.K., ki je plezal s 65-letnim Cerkničanom I.L. Pri plezanju je N.K. omahnil najprej v prepad približno 60 metrov globoko, nato pa je padal še po melišču, so povedali na OKC Postojna. Na kraj nesreče so takoj odšli reševalci in gasilci iz Postojne. Ker pa je do nesreče prišlo na težko dostopnem terenu, so reševalci na pomoč poklicali helikopter. Vendar so še pre prihodom helikopterja ugoto-vili, da je ponesrečenec na kraju nesreče umrl. Njegovo truplo je nato helikopter prepeljal v Postojno. Vzroki nesreče še niso znani. (STAJ reševalcev. V tričetrt ure so vse poškodovane že pripeljali v bolnišnico Celje, kjer jih je že čakala zdravniška ekipa. Med poškodovanci najtežjih poškodb ni bilo. Delo v bolnišnici je potekalo zelo organizirano. Vse urgentne ambulante so bile namenjene pregledu poškodovanih otrok in dveh učiteljic. Diagnostika in terapija sta potekali usklajeno, šivanje ran je bilo potrebno pri 18 poškodovancih, večje operacije pa niso bile potrebne. Na zdravljenju in opazovanju v bolnišnici je ostalo 20 poškodovanih, in sicer ena učiteljica in 19 otrok. Vseh pripeljanih je bilo 32. Proti večeru je otroke obiskal šolski minister Slavko Gaber, prišli pa so tudi iz centra za duševno pomoč iz Ljubljane. (STA) VIDEM / POD OKRILJEM POKRAJINE Evropski program Interreg 3 Program pomemben za vse krajevne uprave ob meji s Slovenijo VIDEM - S prihodnjim letom bo stopil v veljavo evropski program Interreg 3, ki bo omogočal finansiranje različnih čezmejnih projektov do leta 2006. Kako naj se obmejni upravitelji naše dežele, Slovenije in Koroške Cimbolje organizirajo za učinkovito izkoriščanje te nove priložnosti? Na to in z njim povezana še druga vprašanja je skušal odgovoriti včerajšnji posvet, ki je potekal v videmski palači Belgra-do pod okriljem pokrajinske uprave. Na dnevnem redu je bila tema, ki je bila že v središču pozornosti na srečanju v Gradežu prve dni minulega aprila. Predsednik videmske Pokrajine Pelizzo je v uvodnem posegu dejal, da je v čezmejnem sodelovanju kljub mnogim srečanjem še vedno premalo koordinacije in učinkovitosti. Se bliže problematični obmejni realnosti je šel predsednik Gorske skupnosti Nadiških dolin Firmi-no Marinič, z osnovno ugotovitvijo, da je obmejne kraje možno potegniti iz težav z bistveno krepkejšimi posegi. Evropski programi nekaj pripomorejo, a svoje morata opraviti tudi država in dežela. Mariniču je pritrdil predsednik združenja občin Aiccre Nevio Puntin: čez- mejni evropski projekti lahko pospešujejo integracijo obmejnih območij, toda Dežela naj jih uskladi s svojimi programskimi izbirami v odnosu do teh krajev. Deželni funkcionar Ambrosi je za njim v razčlenjenem posegu podal pregled izkušenj programov Interreg 1 in 2, ki sta predstavljala dobro izkušnjo. Na to se je navezal odbornik Gorske skupnosti Fabio Bonini, da bi poudaril neobhodno potrebo po novih oblikah povezovanja občin za učinkovitejšo izvedbo In-terrega 3. Bonini je dejal, da v tem smislu nastaja združenje vseh obmejnih občin videmske pokrajine. Podobni združenji koordinirano nastajata v Posočju in na Koroškem, potem pa naj bi prišlo do skupne ”Euroregije“, kot že obstaja ponekod po Evropi. Včerajšnjega srečanja so se udeležili tudi upravitelji iz Posočja, ki so prav tako kot župani iz naže dežele podpisah izjavo o namerah za ustanovitev skupnega združenja uprav, koroški upravitelji pa so napovedali, da bodo to v kratkem štorih. Vsem upraviteljem pa je bila skupna ugotovitev, da z In-terregom 3 ne gre zamujati časa, da se nova priložnost izkoristi čim bolje, (du) ^0 i/frui/ii izft/^efe/i/otsd Rojan, 1932 Skupinska slika narodnih nos, ki so sodelovale pri procesiji v Rojanu leta 1932 VOLITVE / V DOLINI, ZGONIKU IN REPENTABRU NOVICE Danes opoldne zapade rok za predložitev kandidatnih list V dolinski občini se bodo zo župana najbrž potegovali štirje kandidati Isto število kandidatov po vsej verjetnosti v Zgoniku, v Repnu morda pet V Dolini, Zgoniku in Repnu zapade danes opoldne zakonski rok za predložitev kandidatnih list in volilnih programov. Objavljamo sezname kandidatov, ki smo jih do sinoči dobili v uredništvu. DOLINA Skupaj-Insieme: Boris Pangerc županski kandidat; kandidati za občinski svet: Sandy Klun, Fulvia Premo-lin por. Zeriul, Maurizio Sigoni, Igor Tul, Tania Bait, Cristian Cociancich, Michele Di Donato, Antonio Ghersinich, Nadia Hrovat por. lerin, Dario lerin, Sergio Mahnič, Marisa Mauri por. Grilanc, Barbara Mohorovi-cic, Tomaž Petaros in Mauro Zeriali. Fronte Giuliano-Julijska fronta: Silvana Mergiani por. Mondo županski kandidat; Umberto Žerjal, Valentina Gherlanz, Fabrizio Kuhat, Maria Cemecca, Adriana Cominotto, Morgana Filanino, Marino Fortuna, Oriano Giurgevich, Fabio Goruppi, Mario Jacopich, Giacomo Mazzaroli, Remigio Rautnik, Mario Tamburini, Ennio Trevisani in Fabio Vattovaz. Polo per S.Dorligo: Giorgio Cesar županski kandidat; Franco Majcen, Tiziano Čampo, Giovanna Candot-ti, Maurizio Cociancich, Stefano Cuccurin, Giuliana lurisevich por. Benedetti, Aldo Debelli, Vittorio Fegac, Lorenzo Giorgi, Roberto Massi, Antonio Perossa, Patri-zia Psacharopulo por. Frandoli, Stefano Rovan, Salva-tore Urzi in Andrea Vezza. ZGONIK Skupaj-Insieme: Mirko Sardo županski kandidat; Christian Briscich, Vladimiro Budin, Paolo Česen, Neva Milic, Rado Milic, Luciano Milic, Alenka Obad, Bruno Pegan, Sergio Persoglia, Alexander Počkaj, Debora Stegel, Gianfranco Volk. Polo per Sgonico: Claudio La Magra županski kandidat; Maurizio Di Mauro, Nicola Guarino, Antonio Siard, Patrick Caroppo, Antonella Cociancich, Giuseppe Di Lorenzo, Andrea Giovannini, Alessandro Ne-mez, Silvio Pahor, Davide lannone Ranieri, Laura Rus-so in Elisabetta Suhi. REPENTABOR Lega nord: Stefano Bellafontana županski kandidat; Antonella Pozzuolo, Germano Crevato, Enrico Mazzo-li, Bruno Blason, Costante Bosello, Guglelmina Mi-smas, Marco Fioranti, Massimiliano Lisini, Gabriella Donna, Manuela Stagni, Laura Radin in Paolo Polidori. Polo per Monrupino: Franco Guerra županski kandidat; Mašimo Argenti, Claudia Ferluga Bossi, Maurizio Ciani, Claudio Frommel, Antonella Gasparini por. Cok, Giovannina Mineo, Andrea Molinari, Livia Neri por.Giorgi, Michela Scano, Enrico Scaramucci, Fulvio Sluga in Franco Sterle. Julijska fronta-Fronte Giuliano: Lučka Križmančič por. Rossi; Andrea Sessa, Adriano Turk, Giorgio Gherlanz, Fabrizio Kuhat, Claudio Dominese, Luigi Santi, Franco Morel, Mario Jacopich, Remigio Rautnik, Giacomo Mazzaroli, Ennio Trevisani in Fabio Vattovaz. Dolina: kandidat Zelene liste in program indipendentistov Na dolinski listi »Skupaj-Insieme« kandidira tudi predstavnik Zelene liste, slovenski kandidat Michele Di Donato, doma iz Hrvatov pri Borštu. Na včerajšnji predstavitveni novinarski konferenci (na njej je sodeloval tudi Reinhold Messner) je Di Donato postavil v ospredje dve programski točki in sicer sožitje ter zaščita okolja. V dolinski občinski stvarnosti glede sožitja po njegovem ni večjihj problemov, v splošni realnosti pa Tržačani italijanske narodnosti še vedno premalo poznajo slovensko realnost in slovensko kulturo. Mi poznamo Danteja in Petrarco - je dejal Di Donato - Italijani pa zal ne veličine Prešerna in Kosovela. Kandidat zelenih se bo v primeru izvolit- ve prizadeval za ustanovitev mednarodnega Kraškega parka, glede krajinske zaščite pa je dejal, da je treba zaščititi okolje, a istočasno tudi človeka, ki na njem živi. Županska kandidatka Julijske fronte (Fronte giuliano) v Dolini bo nekdanja občinska svetovalka KPI Silvana Mergiani por. Mondo, nosilec kandidatne liste za občinski svet pa je Umberto Žerjal. Na predstavitveni novinarski konferenci je Mon-dova podčrtala prvenstveno skrb za omikano sodelovanje med različnimi etničnimi skupnostmi v duhu domače tradicije in srednjeevropske kulture. Po mnenju indipendentistov bo treba v novo dolinsko upravo imenovati tudi odbornike, ki niso nujno slovenskega materinega jezika. Županski kandidati desnice v okoliških občinskih upravah Giorgio Cesar (Dolina) Claudio La Magra (Zgonik) Franco Guerra (Repen) Včeraj so se javnosti predstavili županski kandidati Pola svoboščin v Dolini, Zgoniku in v Repnu, ki so Giorgio Cesar, Claudio La Magra in Franco Guerra. Obrazložili so volilni program in predstavili kandidate za občinski svet. La Magra je med drugim podčrtal, da se bo v primem izvolitve v zgoniški občinski svet prizadeval za gradnjo javnega bazena v tej občini. Guerra je bil kritičen do načrtovane konvencije med Občinami in ACEGAS. ŽALNA SEJA / V GREGORČIČEVI DVORANI KOSOVO / VČERAJ 16 LJUDI Hvaležen spomin na Raztresena O njem so spregovorili F. Benedetič. M. Sosič, A. Rastja in O. Kjuder Slovenska zamejska javnost se je včeraj »Ponosen sem, da ohranjam v svojem pozno popoldne zbrala v Gregorčičevi dvo- spominu podobo Staneta Raztresena kot rani v Trstu na žalni seji v spomin na pred vrhunskeg igralca, prijaznega kolego, dobre- kratkim preminulega dramskega igralca in ga učitelja in vzornika«, je ganljivo poudaril kulturnega delavca Staneta Raztresena. ravnatelj SSG Marko Sosič, ki se je nato s »Stane Raztresen je sebe dal ne le v pok- spominom vrnil k svojim začetkom ustile gledališkega umetnika, pač pa tudi in varjanja v gledališču za časa Razbesenove Predvsem v predanost negovanju in oču- interpretacije Kaplana Martina Čedermaca, vanju materinega jezikovnega izraza, prvo- O plemeniti osebnosti Staneta Raztresena bitne dobrine narodne istovetnosti«, je na ter liku igralca je spregovoril tudi njegov do-vcerajšnji žalni slovesnosti dejal predsednik logletni odrski kolega Adrijan Rustja. »Naj upravnega sveta SSG Fihbert Benedetič, ki mu bo lahka toliko ljubljena domača Se je nato igralčevega lika spomnil preko zemlja«, je žalno sejo zaključil Oskar Kju-uuekdote iz prvih petdesetih let. der. (igb) V sprejemnih centrih ni več prostora za begunce Prejšnjo noč je pribežalo prek meje 16 beguncev s Kosova. Gre za dve večji družinski skupini iz Peča: prvo sestavljajo starši in štirje otroci, ki so stari od 8 do 12 let in štirje nečaki stari od 14 do 19 let, drugo pa šest ljudi, od katerih je najmlajši star 15 let. Odkrili so jih policisti na železniški postaji včeraj zgodaj zjutraj. Povedali so, da so nelegalno prečkali mejo s Slovenijo in so zaprosili za politično zatočišče. Odpeljali so jih na kvesturo, kjer so vložili prošnjo za azil, in jih nato nastanili po raznih sprejemnih centrih. Pri tem nastajajo težave, saj je vedno manj razpoložljivega prostora za nove pribežnike: v največjem v naselju Sv. Sergija sploh ni več prostora za nove pribežnike, in to zelo zaskrblja vse tiste, ki se ukvarjajo z begunci in predvidevajo, da pritok beguncev s Kosova ne bo tako kmalu prenehal. Na železniški postaji so zasačili tudi tri Makedonce, ki so jih izgnali iz države. Včeraj dopoldne je potekal seminar o pravici beguncev do zatočišča, ki ga je priredilo združenje Anolf-Prek meja v sodelovanju z deželno upravo in s Svetom za begunce C ir. Deželni tajnik Anolfa Lucio Gregoretti je zahteval, naj italijanska vlada dodeli dovoljenje za bivanje iz humanitarnih razlogov vsem, ki pribežijo z območja Jugoslavije, neglede na nacionalno pripadnost. V Trstu, je povedal, so letos vložili 508 prošenj za azil kosovskih beguncev, katerim država nudi pomoč samo prvih 45 dni, ko posreduje 34.000 lir dnevno občinski upravi, da jih vzdržuje s pomočjo prostovoljcev humanitarnih organizacij, potem pa mora poseči deželna uprava s finansiranjem občin, za kar je morala podvojiti prispevek od 1,5 miljard lir na 3 milijarde. Tudi ženski zbor GM na pobudi humanistov Na Pomolu Bersaglieri bo danes popoldne praznik večjezičnega in večkulturnega Trsta, ki ga prireja humanistična stranka. Program je zelo natrpan, saj bodo na prireditvi nastopili pevsld zbori in številne glasbene skupine. Ob 15.uri bo nastopil ženski komorni zbor Glasbene matice, ki ga vodi Tamara Stanese. Praznik bo trajal pozno v noč. Ljudski misijon v Trstu Od danes do binkoštne nedelje, 23. t.m., bo v Trstu Ljudski misijon za slovenski mestni živelj. Priredilo ga bo Slovensko pastoralno središče v Trstu skupno s slovenskimi dušnimi pastirji v mestu. Misijon se bo pričel z mašo, ki jo bo daroval škof Evgen Ravignani danes ob 19.30 pri Sv. Jakobu v Trstu. Ob tej priložnosti bo škof izročil misijonski križ, blagoslovil misijonske sveče ter pozdravil misijonarje. Jutri bo pod geslom »Živa vera bodi vam luč« maša in srečanje z verniki pri Novem sv. Antonu in pri sv. Vincenciju (ob 8. uri), v Rojanu (ob 9. uri), pri Sv. Jakobu (ob 9.15), pri Sv. Ivanu (ob 10. uri), v Skednju (ob 10.30) in v Barkovljah (ob 11. uri). Ob 16. uri bo v hiši Šolskih sester pri Sv. Ivanu Srečanje z družinami »Izberi življenje«, nato maša in blagoslov otrok, ob 17. mi bodo v Marijinem domu (Ul. Risorta 3) šmarnice in govor, od 17. do 19. me pa bo obisk družin. Tržaški mestni redarji imajo novega poveljnika Giandomenico Protospataro je novi poveljnik tržaških mestnih redarjev. Tozadevni dekret je podpisal župan Riccardo Illy ob navzočnosti pristojnega odbornika Sergia Albaneseja in generalnega tajnika uprave Raffaella Fabbra. Protospataro je star 36 let in je doma iz Temija. Je diplomiram pravnik in je konzulent ministrstva za javna dela. Vse najboljše, Satie! Tudi letos so se pri zadrugi Bonavventma/gleda-lišču Miela spomnili na rojstni dan skladatelja Erika Satieja (17. maja 1866) in ga bodo primemo proslavili. Drevi ob 22. uri se bo v kavarni San Marco začelo večurno izvajanje Satiejeve kompozicije Vexations, ki jo bosta letos igrala Uršula Ca-porali in Antonino Siringo, predvidoma bo igranje trajalo 20 m, zato organizatorji pozivajo k solidarnosti do izvajalcev. Praznovanje pa bo v ponedeljek v gledališču Miela, kjer se bo ob 21. mi začel bogat kulturni program z glasbo Satieja in tudi drugih skladateljev. Danes tekme v okviru »Jadranskega pobratenja« Danes bo v Trstu že peta izvedba tekem »Jadranskega pobratenja«, ki je povezano z beneškim praznikom »Festa veneziana della Sensa«. Tržaški del pobude prireja tržaška občinska uprava s pomorsko šolo v duhu, kot so zapisali v tiskovnem sporočilu, miru in sodelovanja med narodi Jadrana. Praznik »Sensa« bo danes v Benetkah, na njem pa bodo tudi predali »dožev prstan« Otrantu (vsako leto ta čast doleti drugo jadransko mesto). V Trstu pa bodo danes tekmovanja v okviru »vesla pobratenja«, udeležili pa se ga bodo veslači iz petih jadranskih mest: iz Portoroža, Bakra, Malega Lošinja, Benetk in Trsta, vsega bo osem čolnov. Kvalifikacije se bodo začele ob 14.30, predvidemo pa je, da se bodo tekme končale tri me kasneje, ob 17.30 naj bi bilo namreč nagrajevanje. V mestu preveč galebov Mestna uprava bo izvedla akcijo za zajezitev galebov v središču mesta, ki jih je iz dneva v dan več. Njihovo razmnoževanje ustvarja celo vrsto zdravstvenih in higienskih problemov. Občina vabi ljudi, da pomagajo pri tej akciji. Vse informacije nudijo na telefonskih številkah 040-826211 in 0348-826211. • Hude posledice za oropanko Mlajši ropar se je lotil priletne ženske in ji strgal torbico s tako silo, da je žensko vrglo na tla in se je resno poškodovala. Bilo je okrog 13. me, ko je 67-letna Liliana Pasquon hodila po Ul. Rossetti. Na rumenem scooterju se ji je približal dolgolasi moški star okrog 25 let, ki je nenadoma zgrabil za torbico in hitro odpeljal. Ženska je nerodno padla na tla in pri tem utrpela izpah leve rame ter zlom noge. Odpeljali so jo v glavno bolnišnico, kjer so jo sprejeli s prognozo 40 dni. Plen tako nasilnega ropa znaša 300 tisoč lir, policija pa še vedno ni zasledila roparja. Odkrili razpečevalca mamil Sinoči so karabinjerji zasačili razpečevalca mamil s tremi kilogrami heroina. Gre za albanskega državljana, ki se je peljal s taksijem blizu Starega pristanišča. Ni izključeno, da je nelegalni promet povezan z albansko ladjo, ki so jo pred dnevi zasegli v pristanišču zaradi tihotapljenja pribežnikov. Albanskega tihotapca heroina so seveda aretirali. NOVICE PRIREDITEV / NA OSREDNJEM TRGU Odprta meja med Mavhinjami in Komnom S trga v Mavhinjah bo v nedeljo krenila tretja etapa prireditev »Confini aperti - Odprte meje«, ki vključujejo vse občine tržaške pokrajine in nekatere občine sosednje republike Slovenije. Običajni »podhod pirjateljstva« se bo odvijal peko mejnega prehoda Gorjansko, ki povezuje devinsko nabrežin-sko občino s pobrateno komensko občino. Udeleženci se bodo zbrali ob 11. uri na trgu v Mavhinjah. Pred tem bo na sporedu kratek pozdrav župana Marina Voccija in organizacijskih odborov. Prihod v Gorjansko je predviden približno ob 13. uri. Po dobrodošlici novega župana Uroša Slamiča in kosilu, ki ga bo ponudila občina Komen, bo na vrsti kulturni program, v katerega je vključen med drugim, tudi obisk razstave slikarja Spacala v Galeriji umetnosti sklada »Skerk«. Ob 17. uri bo v Komnu popoldan nadaljeval z glasbo skupine Mlade Fraje. V Repnu razstava Ko bo cvetel lan Danes ob 20. uri bo na sedežu Konzorcija vin Kras v Repnu otvoritev etnološke razstave »Ko bo cvetel lan«. Razstava predstavlja delček ohranjanja kulturne dediščine kmečkega prebivalstva. S pomočjo raznih predmetov, fotografij, besedil in rekonstrukcij, pripoveduje o nekdanjem življenju koroškega kmeta in hkrati poudarja najpomembnejše značilnosti kmečkega načina življenja. Obenem nam prikaže, kako so kmečki ljudje tja do konca prve polovice stoletja znali iz maloštevilnih surovin svojega okolja pridobiti najnujnejše za svoje preživetje. O tem bosta spregovorila gosta večera, in sicer avtorica razstave Irena Destovnik iz Ljubljane ter dr. Janko Malle, tajnik SPZ iz Celovca. VeCer bo popestril nastop kvarteta v mešani zasedbi Rož iz SkofiC. Organizator prireditve je KD Kraški dom pod pokroviteljstvom ZSKD. Srečanje s turističnimi delavci V sredo, 19. maja ob 19. uri, se bosta devinsko na-brežinski župan Marino Vocci in odbornik za trgovino in kmetijstvo Nevo Radovič sestala s krajevnimi turističnimi delavci, da bi razpravljali o pobudah in projektih za bližajočo se poletno sezono. Sestanek, ki je namenjen gostiteljem, ki delujejo na območju občine, bo potekal v dvorani občinske knjižnice v Nabrežini. Milje od včeraj pobratene s koroškim Obervellachom No prazniku iudi kraji iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Madžarske in Francije Milje so od včeraj pobratene z avstrijsko občino Obervellach na Koroškem. Listino pobratenja sta včeraj na praznično okinCa-nem trgu pred miljskim županstvom podpisala domači župan Roberto Di-piazza in župan avstrijske občine Josef Molschljna sliki). Bratski stiki med Miljami in Obervellachom segajo že v sedemdeseta leta. Takrat se je začelo sodelovanje med godbama na pihala iz obeh krajev, sledili so stiki folklornih skupin in pevskih zborov. Ti medsebojni kulturni utrinki so porodili širše sodelovanje, odločilni korak k pobratenju pa je pred dvema letoma prispeval tako imenovani »Evropski praznik« v Obervellachu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki miljske občinske uprave. Včerajšnjega praznika na osrednjem miljskem trgu so se udeležili predstavniki številnih drugih krajev iz bližnjih držav, s katerimi imajo Milje in Obervellach plodne, bratske stike. Tako so se na slavnostnem odru in na tribunah zbrali, zastopniki Doline, Kopra, Škofje Loke, Šibenika, Budimpešte, nemških Freisinga, Kreuzaua, Hemerja in francoskega Seltza. Ob tej priložnosti so tudi podpisali skupni prijateljski sporazum. Za praznično vzudušje v Miljah so vCeraj poskrbele štiri godbe na pihala: Trachte Kapelle iz Ober-vellacha, godbe iz Kreuzaua, Frisinga ter pihalni orkester od Korošcev. Na trgu so se zbrali uCenci in dijaki domačih šol, ter seveda, gostje. Mnogi so bili oblečeni v tradicionalna, ljudska oblačila in noše. Miljski župan Dipiazza je v uvodnem nagovoru spomnil na prve stike z Obervellachom, ki so se nato razširili še na šolsko področje, z namenom, da bi prav pri mladih zaceli graditi evropskega državljana, ki naj bi zaživel v duhu strpnosti, sožitja in medsebojnega sodelovanja. Koroški župan Josef Mdlschl - ki je po svoje pravi veteran, saj opravlja županske posle že celih 36 (!) let - je poudaril pomen harmonije v življenju raznih skupnosti. Preglasovanje kvari harmonijo v orkestru, je namignil, podobno velja tudi za posamezne skupnosti. Iz svojega kraja je prinesel Miljam v dar poseben kamen, ki ga je mogoče dobiti na tamkajšnjih alpskih vrhovih. »Naj bo to eden od tolikih kamenčkov, ki sestavljajo evropski mozaik narodov,« je zaželel gost s Koroške. Pobratimski praznik v Miljah se bo nadaljeval danes z ogledom obmorskega mesteca in z zasedanjem na temo Evropa brez meja v dopoldanskih urah, popoldne pa bosta spet na vrsti glasba in ples. Na osrednjem trgu bodo nastopili godba iz Freisinga s promenadnim koncertom, godba in folklorna skupina iz Budimpešte, pevski zbor Primorsko iz dolinske občine in folklorna skupina iz Obervellacha, zveCer pa bo na vrsti še nastop miljske godbe Ongia. Otta della Calzatura Cesta Videm - Tricesimo REANA del ROIALE (UD) PITTARELLO KORZO ITALIA, 25 TRST ex Beltrame ŠOLSTVO / VPISOVANJE ACE MERMOLJA / DROBCI NA PARKETU Zanimanje za klasični in pedagoški licej Tako izhaja iz pregleda vpisov v prve razrede višjih šol Tegobe sodobnega človeka v poeziji Novo pesniško zbirko je predsinočnjim v Saležu predstavil književnik Miran Košuta V prihodnjem šolskem letu bo obiskovalo prve razrede slovenskih višjih srednjih šol skupno 141 dijakov. Toliko se jih je vpisalo v januarskem vpisnem roku. Številka pa je zaenkrat še »okvirna«, ker po eni strani ne jemlje v poštev tistih nižješolcev, ki morebiti ne bodo dokončali zaključnega izpita nižje srednje šole, po drugi strani pa tudi ne upošteva višješolcev, ki se bodo - zaradi slabih uCnih rezultatov - ponovno vpi-sali v prvi razred. Med zbranimi podatki izstopa predvsem zelo visok vpis v prvi razred (4. višjo gimnazijo) klasičnega liceja Franceta Prešerna. Ta šola je imela v preteklih letih veliko težav zaradi vse skromnejših vpisov, ki so zabe- ležili najnižjo točko pred tremi leti, ko je pičli vpis (trije dijaki) onemogočil ustanovitev prvega razreda. V tem šolskem letu pa so se na šoli zelo angažirali, da bi spodbudili zanimanje zanjo. Med drugim so priredili srečanje z izzivalnim naslovom Ali še potrebujemo klasično? Vpis 15 dijakov dokazuje, da so bila prizadevanja primerno poplačana. Kljub temu bodo tudi v prihodnjem letu delovali na klasičnem liceju štirje razredi. Na znanstvenem liceju Franceta Prešerna je letošnji vpis podoben lanskemu, na šoli pa bo tudi v prihodnjem šolskem letu delovalo 16 razredov. Na trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa je bil vpis nižji od lanskega. Na oddelku za knjigovodje se bo tako število razredov zmanjšalo od letošnjih 13 na 12, medtem ko bo na oddelku za geometre (11 vpisanih) tudi v prihodnje delovalo po 5 razredov. Občuten je bil porast vpisov v prvi razred pedagoškega liceja Antona Martina Slomška. 23 vpisanih zagotavlja ustanovitev dveh prvih razredov, zaradi Cesar se bo število razredov v prihodnjem šolskem letu povečalo od sedanjih 6 na sedem. Na poklicnem zavodu Jožefa Stefana bo ostalo število razredov nespremenjeno (15). Od 32 vpisanih v prvi razred jih je 16 izbralo elektronsko smer, 10 se jih je odločilo za odelek orodne mehanike, 6 pa za biokemijski oddelek. Vpisi v prve razrede višjih srednjih šol Sola - 1999/00 1.r. 1998/99 1.r. Znanstveni licej F. Prešerna 41 42 Klasični licej F. Prešerna 15 7 Trgovski tehn. zavod 2. Zoisa 19 32 Oddelek za geometre 11 8 Pedagoški licej A.M.SIomška 23 7 Poklicni zavod J. Stefana 32 38 SKUPNO 141 134 NATEČAJ / »UDELEŽILA SE GA JE TUDI SOLA J. RIBIČIČA Učenci o dedkih in babicah Simpatičen, prijazen stik med dvema generacijama - dedki in vnuki - tako bi lahko na kratko poimenovali včerajšnjo manifestacijo v dvorani Salezijancev na Istrski cesti, na kateri so elani sindikata upokojencev CGIL nagradili osnovnošolce, ki so se udeležili natečaja na temo Dedek, moj prijatelj. Natečaj je sindikat SPI razpisal ob mednarodnem letu ostarelih, da bi spodbudil med osnovnošolci trenutek razmisleka o odnosu mladih do starejših oseb, predvsem do nonotov in non, ki so - v velikanski večini primerov - neodtujljivi spremljevalci otrokovega življenja in do-rašCanja. Natečaja se je udeležilo pet šol, štiri italijanske (Duca D’Aosta, Ser-gio Laghi, S. Slataper in S. Giusto martire) in slovenska osnovna šola Josipa Ribičiča od Sv. Jakoba. Otroci so pisali spise o nonotih in no-nah, dedkomin babicam so posvetili pesmice, najmlajši pa risbice. Učiteljica šole J. Ribičiča Tanja HrešCak je med prireditvijo povedala, da so se otroci navdušeno odzvali na izbrano temo: nekateri so napisali pesmice dedku ali babici s po-svetilnim akrostihom, mnogi prispevki so bili zelo izvirni, kot na primer prispevek z nekakšnim pravilnikom o odnosih med mladimi in starejšimi. Njihovemu delu so mentorsko sledile še ostale učiteljice Marta Pahor, Martina Rustja, Neva Doles, An-tonella Bacchi in Alenka Dobrila. Mnogo prispevkov so razobesili v preddverju gledališča Salezijancev. Med spisi učencev slovenske šole je bil tudi prispevek učenca 5. razreda Petra SikiCa. Tako je zapisal: »Stari ljudje mislijo, da imajo veC pravic, ampak nimajo vedno prav. Večkrat so nekateri nestrpni do mladine. V avtobusu se dogaja, da prerivajo in kritizirajo študente in njihove težke torbe, drugi pa jim celo odstopijo prostor in hoCejo, da se usedejo. Težko razumejo tudi način oblačenja, ki ga glasno kritizirajo. Jaz mislim, da so pozabili na mladostniško razposajenost, ko so bili sami mladi. Naj so tako ali onaki, jih moramo spoštovati.« Ob Petrovem spisu so bili razobešeni še zapisi, pesmice in risbe, ki so jih prispevali Aleksandra Drikič, Damian No-rio, Jasmin Kalco, Jara Colarich, Andrea Fines-si, Marta Čermelj, Tjaša Bajc, Marko Pozzer, Antonio Boni, Ivan, Jasna, Aleksander, Slada, Ve-ronica, David Sedmach, Shamira Radioni, Kaja Koren, Agesha Angloni in Valentina KreCiC. V dvorani je najprej pozdravil predstavnik sindikata upokojencev SPI-CGIL Claudio Bre-cel, o potrebi po boljšem medgeneracijskem odnosu pa je spregovorila tržaška odbornica za šolstvo Maria Teresa Bassa Poropat. Glavno besedo so imeli nato otroci. Predstavniki posameznih šol so prebrali nekaj prispevkov. Med njimi je bil tudi uCenec 4. razreda šole J. Ribičiča Nikola JakšiC, ki je svoj prispevek prebral najprej v slovenščini, nato še v italijanskem prevodu. Ko je bral v slovenščini, je med mladim občinstvom marsikateri italijanski otrok začudeno spraševal, v katerem jeziku govori. Nekaterim so slovenske učiteljice obrazložile, da gre pač za jezik, ki ga v naših krajih govorijo otroci slovenske manjšine, dogodek pa je vsekakor vreden razmisleka; v italijanskih šolah uCenci še vedno premalo vedo b slovenskih vrstnikih... Manifestacijo, ki se je je udeležilo veC kot 300 otrok in učiteljic, je sklenilo podeljevanje priznanj. Učiteljica Hreščakov a je prevzela nagrado, ki so jo organizatorji namenili didaktični ravnateljici, priznanja za sodelovanje na uspešnem natečaju pa so prejele tudi ostale učiteljice in vsi sodelujoči uCenci. Tudi s tega vidika je torej natečaj dosegel svoj namen, saj je nekega majskega dopoldneva zbližal učence različnih tržaških, osnovnih šol in starejše občane, ki so se v otroškem razposajenem živžavu gotovo tudi sami počutili... mlajše. Kot novorojenček razveseljuje vso družino, tako je predstavitev nove knjige praznik za vso skupnost. S temi besedami je v svojem pozdravnem nagovoru pokrajinski predsednik ZSKD Ri-naldo Vremec označil pomen izida nove zbirke poezij Aceta Mermolje z naslovom »Drobci na parketu«. Knjigo iz zbirke Alkimije je izdala založniška naveza ZTT -ZSKD, prvič pa je bila uradno predstavljena v Četrtek zveCer v prostorih občinske knjižnice v Saležu. VeCer je uvedel in zaključil nastop MePZ Rdeča zvezda, ob avtorjevi navzočnosti pa je pesniško zbirko predstavil književnik in esejist Miran Košuta, ki je številnemu občinstvu orisal pregled Mermoljeve ustvarjalne poti, od poezij iz prvih sedemdesetih let pa do prodorne esejistike, ki je z »Narod in drugi« v lanskem letu dosegla svoj višek s prvim - za slovenski prostor - temeljnim razmislekom o multikulturnosti. Od poezije do političnih vprašanj ter spet v poezijo, saj je prav z razmišljanjem o multikulturnosti dognal, kot sam pravi, kako »lahko bojevit odklon drugega ubija poezijo, ki je v še tako hermetični varianti sporočilo, ki se obrača k drugemu in ga skuša približati«. Z izdajo Dorbcev na parketu je torej Mer-molja dokazal, da le ni odložil liričnega peresa. »Mermoljeva poezija je seizmografija drobnih in raztresenih doživljanj vsakdanjosti - gre za romantičnega lirika, ki z metafizičnim jezikom razkriva tegobe sodobnega človeka in življenja«, je v nadaljevanju dejal Košuta. Drobci na parketu so raztrešCene, razCre-pinjene biti sodobnikov, ljudi tretjega tisočletja. Iz teh drobcev nismo veC sposobni sestaviti skupnega mozaika, sami drobci pa ležijo na lesketajočem parketu, kjer ne rodijo ničesar, ker je parket neploden... Vendar pa, po Košuto-vem. mnenju, skuša pesnik mozaik ponovno sestaviti in za to se poslužuje raznih elementov iz narave, globokih Čustev, naslanja se na ustvarjalce iz preteklosti. Zbiranje »drobcev na parketu« se tako začne s pesmijo VrC, kjer v drugi kitici pesnik pravi »Razbiram, dediščino, ki jo je izkopal vrtinec, a ne znam razmotati njenega klobčiča: niti, ki vežejo jezik in vsebino«! Zaključi se s pesmijo LuC, kjer pravi »(...) Komaj sem zlezel iz zimske votline, zapustil smrt, poskusil vstati sredi mlaC-ne pomladi«. Nenazadnje pa je bralcu zaupano poslanstvo, da sam poskusi zbrati razdrobljene drobce tega duševnega parketa, s katerim lahko nato skuša sestavljati svoj notranji mozaik. Novii literarni novorojenček se obenem predstavlja v preprosti, vendar inovativni in skrbno dodelani grafični obliki, ki je sad zamisli dvojice Jagodic-Zorzetti (Link design). Četrtkovi uradni predstavitvi bodo sledile še druge, sicer pa je knjiga že teden dni na voljo v slovenskih knjigarnah za ceno par desettisočakov. (igb) ______t ________________ DOBRODELNI KONCERT / ZA RDEČI KRIŽ Abbado bo dirigiral v Trstu Koncert bo 21. avgusta v gledališču Verdi Sloviti dirigent Claudio Abbado bo 21. avgusta obiskal Trst, kjer bo v gledališču Verdi imel koncert z »Gustav Mahler Jugend Orchestra«, izvedli pa bodo Mah-lerjevo sedmo simfonijo. Gre za dobrodelno pobudo, ki jo je organizirala ženska sekcija tržaškega RdeCega križa v sodelovanju z Deželo Furla-nijo-Julijsko krajino, Tržaško občino in Pokrajino ter s številnimi drugimi pokrovitelji. Koncert so predstavili vCeraj v prostorih gledališča Verdi predsednica ženske sekcije tržaškega RK Clelia Poilucci, nadzornik Verdija Lorenzo lorio, predsednik podjetja za turistično promo- cijo Apt Gilberto Benve-nuti in prostovoljka RK ter pobudnica koncerta Carmen de Dominis. Poudarili so pomembnost take prireditve, ki bo zanesljivo privabila v Trst tudi ljudi iz Slovenije in Avstrije, izkupiček pa bodo namenili ženski sekciji tržaškega RK. Vstopnice bo mogoče kupiti v gledališču Verdi že od danes, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure, na dan koncerta od 18. do 21. ure. (ag) VZPI-ANPI / SREČANJE Partizani iz Brescie na obisku v Križu Kriška sekcija VZPI-ANPI je zelo aktivna. Poleg srečanj in prireditev, ki jih pripravlja v domačem kraju, ima stike s podobnimi organizacijami in združenji iz drugih krajev države. Tako so elani kriške sekcije »Evald Antončič - Stojan« sprejeli v nedeljo delegacijo bivših partizanskih borcev in aktivistov iz Brescie. Skupina iz Brescie si je pred prihodom v Trst že ogledala Postojnsko jamo in partizansko bolnišnico Franja. Potem so si v Trstu ogledali še tržaško Rižarno, lepote Miramara in njegove oko- lice, Sv. Just in druge zanimivosti mesta. Skupina bivši partizanskih borcev in njihovih, družinskih elanov je nato odšla v Križ in se pred spomenikom padlih poklonila njihovemu spominu. Sledilo je skupno kosilo, kjer so si udeleženci izleta in kriške sekcije VZPI-ANPI izmenjali misli o vse večji potrebi medsebojnega sodelovanja. Tu so zavrteli tudi video o kriški stvarnosti. Obisk je bil za vse lepo doživetje. Tu so se spomnili Josipa Vergine-le, komandanta 122 brigade Garibaldi, kateremu so domačini postavili spomenik. Spomnili so se tudi Henrika Stefančiča, ki so ga ubili v Pratolongu skupno s petimi tovariši in ima tam tudi svoj spomenik. Toliko je bilo spominov pa tudi želja, da se takšna srečanja nadaljujejo. Neva Lukeš VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 15. maja 1999 SONJA Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 20.28 - Dolžina dneva 14.54 - Luna vzide ob 5.55 in zatone ob 20.24 Jutri, NEDELJA, 16. maja 1999 KRISTUSOV VNEBOHOD VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,3 stopinje, zračni tlak 1007,8 mb pada, veter 20,5 km na uro severo-zahodnik, vlaga 82-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,2 stopinje. I ; LEKARNE Od ponedeljeka, 10. do sobote, 15. maja 1999 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (tel. 040 630213), Ul. Costalunga 318/A (tel. 040 81326a), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124). Prosek (tel. 040 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Mazzinijev drevored 1. Prosek (tel. 040 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (tel. 040 572015). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505-Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »Shakespeare in Love« r. John Madden, i. Gwy-neth Paltrovv, Joseph Fien-nes. EKCELSIOR - 17.30, 21.00 »11 barbiere di Sibe-ria«, i. Nikita Mikhalkov, i. Julia Ormond, Richard Harris. EKCELSIOR AZZURRA - 17.50.19.55, 22.00 »La fortu-na di Cookie« r. Robert Alt-man, i. Gleen Glose, Julianne Moor. AMBASCIATORI 15.30, 17.45, 20.00, 22.30 »Matrbc« i. Keanu Reeves. GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) -'16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Segreti«, i. Michelle Pfeiffer, Jessi-ca Lange. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30,17.40,19.55, 22.15 »I miserabili«, r. Bille August, i. Liam Neeson, Geoflfey Ru-sh, Uma Thurman. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Piovuta dal cielo«, i. Sandra Bullock, Ben Affleck. NAZIONALE 2-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Phoennc delitto di polizia«, i. Ray Liotta, Anyelica Huston. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.40.19.55, 22.15 »Le parole che non ti ho detto«, i. Kevin Costner, Paul Nevvman. NAZIONALE 4 - 15.30, »A Buk’s life« risanka; Ob 17.20,19.50, 22.15 »A prima vista«, i. Val Kilmer, Mira Sorvino. MIGNON - 16.00, 18.00 »La vita e bella« i. - r. Roberto Benigni. Ob 20.15, 22.15 »Taxxi« r. Gerard Pires, i. Sam Naceri, Marion Cotil-lard. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Scherzi del cuore«, r. VVilliam Carroll, i. Sean Connery, Gena Row-lands ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »La polveriera« r. Goran Paskaljevic, i. Miki Ma-nojlovic, Mirjana Jokovic. H SOLSKE VESTI TAJNIŠTVO SINDIKATA SLOVENSKE SOLE obvešča učno osebje, da je Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije razpisalo za š.l. 1999/2000 na podlagi 8. člena Osimske pogodbe in Zapisnika za področje izobraževanja za manjšine osem štipendij za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in stroki na Univerzi v Ljubljani. Prošnje z razčlenjenim programom dela sprejema Deželni šolski urad, trg Sv. Antona 6, do vključno 25. maja 1999. s_____________IZLETI KRIŠKA SEKCIJA VZPI EVALD ANTONČIČ -STOJAN v sodelovanju s krožkom KRUT prireja jutri, v nedeljo, 16. maja 1999 enodnevni izlet v Dražgoše, Kropo in Bled. Informacije natel. St. 040-220251. KLUB PRIJATELJSTVA vabi v soboto, 29. maja na izlet v sečoveljske soline, muzej soli, Piran in Portorož. Vpisovanje Se danes, 15. maja, v novi knjigami Fortu-nato, Ul. Valdirivo 23/C, in na tel.- St. 040-43194 ali 040-639949 v večernih urah. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu, ZVEZA VOJNIH INVALIDOV in ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA na Tržaškem, prirejajo dne 30. maja, enodnevni izlet OD VIPAVSKE DOLINE DO TRNOVSKEGA GOZDA. Vpisovanje in informacije na sedežu organizacij, v Ul. Cicerone 8/B, vsak dan razen sobote, od 9. do 13. ure in od 14.30 do 17.30. Tel: 040-360324. PRIMOTOR KLUB vabi vse člane in prijatelje v nedeljo, 30. maja na motociklistični izlet v Benečijo. Za vpisnino in informacije tel. 0335-5268055 (Mitja). PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 6. junija 1999 izlet v Furlanijo (Oglej, Villa Vi-centina). Zabavali nas bodo Veseli godci. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. Vabljeni tudi nečlani. SK BRDINA organizira v nddeljo, 6. junija enodnevni izlet v Gardaland. Za informacije pokličite na tel. št. 040-225804, 040-226271 ali 040-327284 v večernih urah. Vpisovanje vsak torek na sedežu društva od 20. do 21. ure do 25. maja: ŽUPNIJA REPENTABOR prireja od 17. do 25. junija 9-dnevni romarski izlet v Bretanijo in Normandijo s kratkim ogledom Pariza. Obiskali bomo tudi Lisieux, kjer je živela in je pokopana Sveta Terezija Deteta Jezusa. Prostih je še 6 mest. Za prijavo in ostale informacije lahko kličete na tel. St. 040-327118 od 8. do 9. ure ali na št. 0335-8186940. Danes dan Odprtih vrat ob otvoritvi namenjen vsem, ki si želijo velikih emocij. TARGA. NOV ODGOVOR VAŠIM ZAHTEVAM. Odprto je novo prodajno mesto Alfa Romeo namenjeno vsem, ki si želijo velikih emocij. Koncesionar Lucioli - Tar-ga, čigar izkušnje in profesionalna zavzetost so vsem znane, vabi avtomobiliste na svoj sedež. Pridite na obisk! To je velika priložnost, da spoznate osebje in razstavljena vozila Alfa Romeo. Počutili se boste v središču pomembnega dogodka. Od 9.00 do 20.00: • Ogled novega zastopstva • Predstavitev novih modelov Alfa Romeo • Poskusna vožnja z Alfo 156 Selespeed • Buffet za vse In ob 18.00 modni defile. Dobrodošli v svet uslug Ob strani voznikov Alfa Romeo pri zavarovanju, finančnih uslugah in cestni pomoči. LUCIOLI - TARGA TRST - Ul. Carletti 4 - Tel. 0408991919 Stum/iMstm SumM® StL^E)^[LaB©E RENE CLAIR SLADKE ŠIBKOSTI ŽENA v režiji DUŠANA MLAKARJA JUTRI, v NEDELJO 16. maja, ob 16. uri RED C v SREDO, 19. maja, OB 20.30 RED B V GLEDALIŠČU CRISTALLO SKD CEROVLJE-MAVHINJE in VAŠKA SKUPNOST GORJANSKO v sodelovanju z občinama Devin-Nabrežina in Komen priredijo jutri, v nedeljo 16. maja 6. POHOD PRIJATELJSTVA Mavhinje - Gorjansko z odprto mejo Program: ob 11. uri pozdrav v Mavhinjah, ob 11.30 odhod. Na cilju v Gorjanskem bo na voljo topel obrok. Ob 15. uri pozdrav gostiteljev in gostov ter kulturni program, od 17. ure dalje ples z ansamblom Mlade frajle. Poskrbljen bo avtobusni prevoz iz Gorjanskega do Mavhinj in nazaj, od 9. ure dalje. Udeleženci naj prinesejo s seboj osebni dokument. KD KRAŠKI DOM pod pokroviteljstvom ZSKD - Trst in SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA iz Celovca vabita na odprtje etnološke razstave o lanu in ovci Narodopisne zbirke SPZ iz Celovca KO BO CVETEL LAN danes, 15. maja ob 20. uri na sedežu Konzorcija vin Kras v Repnu Sodelujejo Irena Destovnik, Janko Molle in kvartet Rož iz Škofič. Vljudno vabljeni! KRIŠKA SR6NJA v sodelovanju s KD VESNA vabi vaščane danes, 15. maja, ob 17. uri /f izviru Skedanca ob zaključku otvoritvenih del * Nastopata Otroški in Moški pevski zbor Vesno •M PRIREDITVE SKD TABOR - Prosvetni dom - Openska glasbena srečanja: Jutri, v nedeljo, 16. maja, ob 18. uri Državni konservatorij Giuseppe Tartini. Spored: M. Giuliani, J. Rodrigo, A.B. Managorš - izvaja Petar Koroljevic s kitaro; G. Viozzi, C. Coechlin, R. Noda, E. Bozza, A. Jolivet - izvaja Lorena Alegretto s saksofonom, pri klavirju Giampaolo Prata; A. Reicha, E. Bozza - izvaja Kvartet flavt: Nina Schna-bl, Francesca Guštini, Tinkara KovaC in Flisa Andriani. KONCERTNA POBUDA ROJAN - Jutri, v nedeljo, 16. maja bo v Rojanu Cerkveni zenski pevski zbor Andreja Vavkna iz Cerkelj na Gorenjskem. Ob 9. uri bo pel pri sv. maši, ki jo prenaša tržaška slovenska radijska postaja, popoldne pa bo ob 17. uri v rojanski cerkvi izvajal spored sakralne glasbe. Ženski zbor, ki ga vodi dirigent in skladatelj Damijan Močnik, nam bo predstavil skladbe slovenskih in tujih avtorjev. 23 OBVESTILA SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Doni-zetti 3) vabi danes, 15. maja, na srečanje z mladimi, ki so se udeležili EA-STER seminarja v Bautze-nu v Nemčiji. Vabljeni vsi, ki jih zanima mednarodno sodelovanje na mladinski ravni. ZaCetek °b 19. uri. KD KRAŠKI DOM pod Pokroviteljstvom ZSKD -Trst in SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA iz Celovca vabita na odprtje etnološke razstave o lanu ib ovci Narodopisne zbirke SPZ iz Celovca KO B0 CVETEL LAN, danes, 15. maja ob 20. uri na se- dežu Konzorcija vin Kras v Repnu. Sodelujejo Irena Destovnik, Janko MaJle in kvartet Rož iz SkofiC. Vljudno vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA V BOLJUNCU PRI OBČINSKEM GLEDALIŠČU -Program: danes, 15. maja, ob 21. uri ples z ansamblom Adria Kvintet. Jutri, v nedeljo, 16. maja, ob 18. uri koncert godbe na pihala Breg, ob 19.30 govor elana vsedržavnega vodstva SKP, ob 21. uri ples z ansamblom Zamejski kvintet. Ponedeljek, 17. maja, ob 19. uri okro- gla miza: “Med vojno in mirom: kakšno gibanje proti vojni za nov inter-nacionalizem”; ob 21. uri ples z ansamblom Status. Symbol. Torek, 18. maja, ob 19. uri ples s skupino Maria del Cunnen y su-son cubano. Sreda, 19. maja, ob 19. uri debata: ESA - priložnost za ovrednotenje sindikata, ob 21. uri glasba: Paolo Paolin e i Rocciosi. Četrtek, 20. maja, ob 19. uri debata: “Politika in upravljanje teritorija v Dolini”, ob 21. uri ples s skupino Expander. Petek, 21. maja, ob 19. uri “Za socialno Evropo” srečanje za pripravo manifestacije z dne 29. maja v Kolnu, ob 20. uri koncert TPPZ Finko Tomažič, ob 21. uri ples z ansamblom Oasi. Sobota, 22. maja, ob 19.30 “Zalivski sindrom”, Alberta D’Onofria, ob 21. uri ples z ansamblom Adria kvintet. Nedelja, 23. maja, ob 18. uri koncert godbe na pihala, ob 19. uri govor elana vsedržavnega vodstva SKP, ob 21. uri ples z ansamblom Oasi. Ponedeljek, 24, m&ja, ob 21. uri glasba: Long Zlunk Big Band. KRIŠKA SRENJA v sodelovanju s KD VESNA vabi vaščane, danes, 15. maja, ob 17. uri k izviru Skedanca ob zaključku otvoritvenih del. Nastopata otroški in moški pevski zbor Vesna. TABORNIKI RMV bomo v sodelovanju s CARI-TAS zbirali pomoč za žrtve vojne na Balkanu, in sicer odeje, rjuhe, spalne vreče, plenice, zdravila, telefonske kartice, trajno hrano, milo, zobno pasto, brisače, ščetke, igrače in denar, še danes, 15. maja od 15.30 do 19.30 v Kulturnem domu na Proseku. MOSP (Ul. Donizetti 3) vabi na ART SCHOOL - OD ZAČETNIKA DO UMETNIKA. Ce se želiš naučiti tehnik risanja in slikanja ali izpopolniti že poznane tehnike, pridi VSAK TOREK, ob 20. uri v Ul. Donizetti 3. SKD CEROVLJE-MAVHINJE in VAŠKA SKUPNOST GORJANSKO, v sodelovanju z občinama Devin-Nabrežina in Komen priredijo jutri, v nedeljo 16. maja, 6. POHOD PRIJATELJSTVA Mavhinje - Gorjansko z odprto mejo. Program: ob 11. uri pozdrav v Mavhinjah, ob 11.30 odhod. Na cilju v Gorjanskem bo na voljo topel obrok. Ob 15. uri pozdrav gostiteljev in gostov ter kulturni program, od 17. ure dalje ples z ansamblom Mlade frajle. Poskrbljen bo avtobusni prevoz iz Gorjanskega do Mavhinj in nazaj, od 9. ure dalje. Udeleženci naj prinesejo s seboj osebni dokument. UPRAVA OBČINE ZGONIK namerava dodeliti košnjo trave na občinski k.p. št. 1458/133 KO Gabrovec. Zainteresirani lahko predložijo prošnjo na občino do 24. maja 1999. Pozor, pozor! ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST vabi vvsoboto, 22. maja, vse otroke na lov na zaklad ZABAVA V NARAVI. Zbirališče ob 14.30 na sedežu TPK Sirena v Barkovljah. . ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja poletni center ob morju za vse osnovnošolske otroke. Poletni center bo od 23. avgusta do 3. septembra, na sedežu TPK Sirena v Barkovljah. Čakajo vas jadralni in ribiški tečaj, izleti, ekskurzije in zagotovljena zabava. Za informacije in prijave: Zadružni center za socialno dejavnost, Ul. Cicerone 8, tel.: 040-360324, vsak dan razen sobote, od 10. do 12. ure, FOTOGRAFSKI TEČAJ - KD VESNA prireja fotografski tečaj, na katerem bo Andrej Furlan nudil vrsto praktičnih nasvetov za vsak fotografski aparat. Prvo informativno srečanje bo 24. maja 1999, ob 20.30, v prostorih doma A. Sirk. Pridruži se nam in prinesi *s seboj nekaj fotografij. ITALIJANSKA OSNOVNA SOLA V ŽAVLJAH obvešča, da bo razstava o 25. letih delovanja odkar je bil uveden celodnevni pouk, odprta do 10. junija z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 16. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA: 1. poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2. poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3. poletno varstvo od 28. junija do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Vpis (do 16. maja) in informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289). PROSVETNO DRUŠTVO SLOVENEC vabi vse vaščane v ponedeljek, 17. t.m., ob 20.30, na sestanek v zvezi z organizacijo 29. Praznika vina. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 17. maja na predavanje patra MAKSA KLAJNŠKA, rektorja samostana in božje poti na Ptujski gori. Govoril bo na temo “S Kristusom v tretje tisočletje Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30. REKREACIJSKI ODSEK SZ BOR prireja brezplačni demonstrativni uri aerobike s Katjo, in sicer v ponedeljek, 17. t.m. in v četrtek, 20. t.m. ob 18.30 na stadionu Prvi maj v Trstu. Toplo vabljeni! Za informacije tel. 040-51377. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja v sredo, 19. maja ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, predavanje z diapozitivi z naslovom Mehika in Guatemala, po deželah kamnitih stopnic. Predavala bo Katja Kjuder. Vljudno vabljeni! KD ROVTE KO-LONKOVEC prireja 18. srečanje “Spoznaš svoje vino”. Vzorce belega in črnega vina bodo sprejemali v društvenih prostorih v Četrtek, 20. maja, med 19. in 22. uro. V petek, 21. maja, ob 19.30 bo komisija pokuševalcev iz Podlonjerja ocenjevala vina. V nedeljo, 23. maja bo nagrajevanje. 60-LETNIKI z Opčin, od Banov in okolice ter bivši sošolci vabijo na skupni sestanek, ki bo v petek, 21. maja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO vabi na redni občni zbor, v petek, 21. maja, ob 18. uri na sedežu društva, Ul. Mazzini 46,1. nadstropje. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v petek, 21. maja ob 20.30 v prostorih Zadružne kraške banke. Ob tej priložnosti bo na razpolago knjiga Moja vas kakršno si jo želim. DIJAKI IN PROFESORJI klasične vzporednice liceja F. Prešeren vabijo na ZGODOVINSKO RAZSTAVO OB 50-LET-NICI SLOVENSKE KLASIČNE GIMNAZIJE V TRSTU. Otvoritev bo v soboto, 22. maja 1999, ob 11. uri. Razstava bo odprta do 5. junija. Ogled bo možen vsak dan, od 10.30 do 12.30, v torek in petek tudi od 17.30 od 19.30. SK BRDINA obvešča elane in simpatizerje, da bo potekala -ekološka akcija v nedeljo, 23. t.m., v MerCedolu. Vljudno vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Trst-Gorica-Videm sklicuje II. kongres in 33. redni občni zbor v soboto, 29. maja 1999 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah (Ul. Ricreato-rio 1) ob 13.30 v prvem in ob 14. uri v drugem sklicanju. SKD LIPA organizira fotografski natečaj na temo Majski sprehod po Bazovici. Fotografije bomo sprejemali 1., 2. in 3. junija, od 19. do 21. ure, na sedežu društva v Ba-zovskem domu. Vsak udeleženec lahko odda največ Štiri posnetke za vsako kategorijo (barvna in Crnobela tehnika). Za informacije tel. St. 040-226505 in 040-226659. KD FRAN VENTURINI vabi elane in prijatelje, da bi pomagali pri pripravi prostora za ša-gro. Dela potekajo vsak dan. E3 ČESTITKE V sredo, 12. maja 1999 je na fakulteti matematičnih ved z odliko diplomirala MOJCA KOVAC. Za dosežen uspeh ji iskreno čestitajo Daniel, Karen, Mojca, Lara, Tanja, Tjaša. Danes proslavlja 13. rojstni dan naša VALENTINA. Da bi se ji uresničile vse njene skrite želje, ji iz srca voSCita nono in nona. Danes praznuje okrogla leta naSa draga Maria Škerl Želimo ji obilo zdravja in zadovoljstva v naši sredi. Santina, Marija, Mario, Ladi z Vido, Neva ter Franko, Vera, Eliana, Gabriella, Anna, Rada in Majda z družinami Živijo, dočakali smo! Tudi naS »predsednik« se je vdal in v naSe veselje je očka postal. Virginia se je rodila, Paolota in Claudio razveselila. Družini Ugrin mnogo sončnih dni želijo barkovljanski pevci vsi Draga teta Maria! Želimo ti vse najboljše za rojstni dan. Ivana, Andrej, Miran, Enrico, Irina, Iztok in Rok. MALI OGLASI tel. 040-7796333 ZARADI SELITVE prodam rabljeno pohištvo: veliko omaro s petimi vrati ter kompletno kuhinjo. Informacije na tel. 040-421412. ODDAM dvosobno mansardno stanovanje v centru Gorice, na Korzu. Tel. 0335/5634459. LOGOPED je na razpolago ob sredah in Četrtkih na Skladu Mitja Cuk -Opčine. Tel. 040-212289. PSIHOLOG v okviru svetovalnice za vzgojne in razvojne probleme sprejema na Skladu Mitja Čuk - Opčine ob petkih. Tel. 040-212289. 38-LETNA SLOVENKA iz Komna, pridna in urejena, z izkušnjami v gospodinjstvu, isce honorarno delo enkrat ali dvakrat tedensko. Tel. 0038667-77305. MEHANIČNA DELAVNICA išCe uradnika za organizacijo dela in urejevanje skladišča. Tel. 040-214522. PRODAM ford sierra 2.0 ghia temnosive barve, ABS, tuli optional, klima, z opravljeno revizijo in plačano takso za leto ’99. Cena 2.500.000 lir. Tel.: 040-7600211 (tel. tajnica) ali 0348-2656426. FRIZERSKI SALON MAJDA na Opčinah išče izkušeno frizerko. Tel. 040-211359. PRODAM fiat panda 45 S, letnik ’85, prevoženih 146.000 km, za 500.000 lir. Tel. 040-200889. PRODAM Čistokrvne pse boxerje bodisi z bodisi brez rodovnika. Tel. 040-212457, v večernih urah. UGODNO PRODAM malo rabljeno peč SILE na gorilno olje (27.600 kcal), gorilnik (bruciato-re) RIELLO 40 v odličnem stanju ter 1200-litr-ski rezervoar. Tel. 040-396013, v večernih urah. GOSPA srednjih let išče delo kot hišna pomočnica v jutranjih urah v Gorici in okolici. Tel. 0038665-54192. VOLVO 460 GLT 2.0, modre barve, letnik ’94, opravljena revizija, prevoženih 71.000 km, v odličnem stanju, prodam za 11.500.000 lir. Tel. 040/365260. PRODAM nezazidljivo zemljišče na cesti Prosek-Križ, 4200 kv.m., cena 50.000.000 lir. Tel. 0347-6791719. PRODAM volksvvagen golf 1300 GL, bele barve, letnik 89, 80.000 prevoženih km. Tel. na St. 040-910154 v večernih urah. PREVAJAM iz nemščine v slovenščino. Če ste zainteresirani za prevode iz člankov, literature, zgodovine in zemljepisa, pokličite na tel. St. 040-231995 v večernih urah. PRODAJALKA z delovnimi izkušnjami v trgovini jestvin in pekarni iSCe delo, tudi part-time. Tel. 040-225757. PRODAM opel corsa 1.4, kataliziran, letnik ’93, 86.000 km, v odličnem stanju. Tel. 0335-5268055. NUJNO iščem izkušeno frizerko. Tel. St. 040-228351 v delovnih urah. V MAVHINJAH sta odprla osmico Franc in Tomaž Fabec. Vabljeni vsi ljubitelji dobre kapljice. V SALEZU št. 61 je odprl osmico Jožko Škrk. STEVO ZAHAR je v Borštu St. 58'odprl osmico. Toči belo in črno vino. Vabljeni! V MEDJE VASI je odprl osmico VValter. OSMICA je odprta pri SimCevih v KriZu, št. 202. OSMICA je odprta pri Skerku v Praprotu. OSTROUSKA, Zagradec 1, ima odprt agrituri-zem ob petkih, sobotah in nedeljah. Toči belo in Črno vino in nudi domač prigrizek. PRI PIŠČANCIH je odprl osmico Silvano Ferlu-ga. Toči sortirana vina in nudi domaC prigrizek. Vabljeni! V ZGONIKU je odpri osmico Stanko Milič. OSMICO je odprl Emil PuriC, Repen št. 15. GRUDEN MARIO IN ONDINA sta odprla osmico v Samatorci, St. 17. PRISPEVKI Namesto cvetja na prerani grob dragega prijatelja Darka Švaba darujeta Dragica in Ra-miro Blaževic 100.000 za Tabornike Rodu modrega vala. V počastitev spomina prijatelja Darka Švaba daruje družina Mesesnel 200.000 lir za SKD Tabor, 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah, 100.000 lir za Tabornike Rodu modrega vala in 100.000 ijr za Glasbeno matico. V spomin na Darka Švaba darujeta Miranda in Aleksander Kokora-vec 100.000 lir za TPPZ Finko Tomažič. V spomin na Berta Pahorja darujejo Marino in Norma Verša 70.000 lir ter Bogdan Castellani z družino 50.000 lir za KRD Dom BriSCiki. V spomin na drago prijateljico Lili Suman darujejo Živa, Ivanka, Silva, Vera C. in Vera S. 180.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na Darka Švaba darujeta Vladimir in LivijaVVilhelm 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Darka Švaba daruje Stanka Hrovatin 50.000 lir za MPZ Tabor. V spomin na strica Stanka darujeta Bruno in Valerija Sosič 50.000 lir za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Darka Švaba darujeta Robi in Dinči z družinama 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. V spomin na dragega moža Nazaria Slaticha daruje žena Argia 100.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na Sofio Zaccaria Cossutta darujeta Elio in Serena z družinama 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na Sofio Cossutta vd. Zaccaria darujejo soletniki(1926) Miliana, Marica, Viola, Rada, Helena, Albina C., Tojo, Zora, Drago M, Aliče, Bruna S., Irma, Anica, Boris, Marta, in Pierina 100.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. Namesto cvetja na grob našega soletnika Nazarja Slaticha darujejo Vitorja Bizin, Zofka Puhora, Zofi, Nino Košuta, Nino Boga-tez, Milko Kenda, Irene Sulli, Irene Stefani, Francko Tretjak in Marica Bogatez 155.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. Ob priliki včlanjevanja, ob razdeljevanju izkaznic Zveze borcev darujejo Latko Lozar 10.000 lir, Nino Tence 10.000 lir, Rudi Pahor 5.000 lir, Franc Cattonar 10.000 lir, Gigi Sedmak 10.000 lir, Alojz Pertot 10.000 lir, Gigi Candotti 30.000 lir, Srečko Sedmak 30.000 lir ter Francko Koča 10.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. Ob drugi obletnici smrti Alojza Cibica daruje žena Francka 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. V spomin na 70-letni-co sestre Vande Pertot daruje Sonja Pertot 200.000 lir za Atletski klub Bor. V spomin na Alberta Pahorja darujeta Peter in Mimica Milic 50.000 lir za KRD Dom BriSCiki. V spomin na Ivanko Gruden darujeta Peter in Mimica Milic 50.000 lir za NTO SK Kras. V spomin na dragega Darka darujeta Nevia in Franko Vitez 200.000 lir za Tabornike Rodu modrega vala. V spomin na Rajka Pipana daruje Damijana z družino 100.000 lir za popravilo samatorske cerkve. V spomin na dragega Rajka Pipana darujeta Milka in Sonja Doljak 50.000 lir za Oktet Odmevi. V spomin Milojke Spacal darujeta Mara in Evgen 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na dragega prijatelja Ladija Širco daruje Alojz Lupine 50.000 lir za SKD Vigred. V spomin na Marijino mamo Sofijo Vivoda Blaževic darujejo prijateljice Adriana, Andrei-na, Brana, Claudia, Eda, Elda T., Elda V., Franca, Graziella, Magda, Majda, Marinka, Neda, Neva, Severina in Sonja 130.000 lir za SPDT in 130.000 lir za SD Bor. V počastitev spomina Cecilije Spacal Rudež darujejo družine Birsa, Gombač, Škerl in Vigini 60.000 lir za Mladinski odsek SPDT. V spomin na Marijo Cibic vd. Prašelj daruje Lucijan Stoka 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. 5.5.1989 15.5.1999. Minilo je deset let odkar nas je za vedno zapustil naš dragi Ivan Čač Z ljubeznijo in žalostjo v srcih se ga spominjajo vsi njegovi Bazovica, 15. maja 1999 STALNO GLEDALIŠČE FJK / »VAJE ZA NASTOP« Gigi Proietti, vsestransko obdarjeni interpret Tokratna predstava je nekakšna lepljenka Predstavo Gigija Proiettija Prove per un recital (Vaje za nastop), ki jo je Stalno gledališče FJK uvrstilo v letošnjo abonmajsko sezono kot eno najodmevnejših prireditev, se splača videti s sedežev stopničaste tribune na koncu velikega belega Šotora, ki ga je ob tej priložnosti postavila Občina Trst na Trgu Zedinjenja Italije, saj je od tod pogled na oder povsem prost, kar ne velja za sicer nekoliko udobnejše stole nizko na tleh: Proiettijeva zmožnost, da priklene nase pozornost občinstva, je tolikšna, da razdaljo z lahkoto premaga, vrh vsega se gledalcem na tribuni nudi še pogled na tisočglavo množico, ki zamaknjeno strmi na izvajalca na odru - in to ni zanemarljiv prizor. Predstava sama je v bistvu Proiettijevo darilo občinstvu, da uživa ob njegovem neizmernem gledališkem talentu tudi v nastopu v živo, v katerem lahko celoviteje izrazi vse svoje izvajalske darove in poleg tega ustvari neposredno vez z gledalci, kar mu ni dano v televizijskih nadaljevankah, ki so mu prinesle velik del priljubljenosti. Tako nadaljuje zamisel s prve tovrstne predstave A me gli occhi, please, od katere je nekaj drobcev ostalo tudi v tej. Vse se začne s pretvezo, da gre v resnici za vajo za nastop, na katero je povabljeno tudi občinstvo, ki bi moralo seveda tudi odigrati svojo vlogo s pravilnimi vzkliki, ploskanjem ali negodovanjem. Na odru, kjer je samo mogoCen stol, nekakšen prestol, ker je sceno treba Sele postaviti, se odvije lepljenka, v kateri daje Proietti duška vsem glumaškim prijemom, kar jih pozna gledališka tehnika. Spremlja ga osemčlanski glasbeni ansambel in sedem ple-salcev-igralcev, igro pa vodi sam. Občinstvo mu voljno sledi od sa- mega začetka, uživa v ljudski popevki, v ironičnem samogovoru, v južnoameriškem boleru in jazzovskem swingu, v plesni točki in brechtovskem songu. Na Četrtkovi premieri sicer marsikdo ni zdržal do konca, saj se je predstava začela z znatno zamudo, prvi nastop v neznanem prostoru je verjetno tudi 'nekoliko zavlekel vse skupaj, vendar po sklepnem prizoru navdušenega ploskanja, kar ni bilo konca. Pa saj si ga je Proietti zaslužil zaradi neizmerne simpatije, ki jo izžareva, in zaradi velikega talenta, ki je združen s skrajno profesionalnostjo. Lahko bi .ugovarjali, da je edini namen predstave ta, da ugaja občinstvu, da ni enovita, da je razvlečena, da bi lahko Proietti pokazal kaj veliko boljšega. Pa kaj, talent je njegov in vso pravico ima, da z njim počne, kar hoče, vendarle ni mogoče zatreti želje, da bi ga videli v pravi gledališki predstavi, klasični ali moderni, kateregakoli žanra, v komediji, v tragediji, v musicalu, da bi nas spravil s smeh ali v jok, da bi v nas zares sprostil čustveni naboj, ki ga ustvari le gledališka predstava z velikim umetnikom. (hov) LJUBLJANA / SLOVENSKA KINOTEKA Mira Sardoč v Akrobatkah Film bo na sporedu v ponedeljek zvečer V Slovenski kinoteki bo v ponedeljek večer z naslovom Anita iz magičnega sveta s projekcijo italijanskega filma Akro-batke iz leta 1997, v katerem je eno od glavnih vlog interpretirala slovenska gledališka in filmska igralka iz Trsta Mira Sardoč (na sliki ena njenih zadnjih interpretacij za SSG, f. KROMA). Zavrteli bodo torej film Akrobatke, ki ga je zrežiral Italijan Silvio Soldini. Mira Sardoč v filmu igra tretjo vlogo, takoj za Licio Maglietta, priljubljeno igralko novega upa italijanskega filma Maria Martoneja, in Greto Scacchi, napol hol-lywoodsko zvezdo. Sar-dočeva je Anita, potepuška starka, ki poveže obe ženski, Eleno in Mario. Obe sta na poti v srednja leta in živita vsaka na svojem koncu Italije. Prva črka njenega imena je tudi prva črka naslova filma: akrobatke, oziroma tiste, ki lovijo Solopevca na simpoziju V torek, 11. maja je bil pod pokroviteljstvom videmske univerze na Goriškem gradu celodnevni simpozij o opernih libretih skozi čas, na katerem so želeli analizirati značilnosti le teh. Prisotni so bili docenti najbolj prestižnih italijanskih univerz, muzikologi, kot so npr. Paolo Fabbri iz Ferrare, Alberto Rizzuti in Giovanna Granda, oba iz Vidma, Roberto Calabretto ter kritiki naj- pomembnejših italijanskih časnikov. Zanimivo srečanje so še dodatno obogatili glasbeni vložki z opernimi arijami italijanskih skladateljev od baroka do vključno romantike, ki sta jih izvajala zamejska solopevca, sopranistka Mojca Milič in baritonist Damjan Locatelli, skupaj z njuno profesorico sopranistko Partrizio Gre-co in mezzosopranistko Paolo Lazzarini. Velja omeniti še, da je prav videmska univerza izrecno povabila naša solopevca, kar je dokaz o njuni vse večjem uveljavljanju, ki sloni na kvalitetnih nastopih. Orkester Tartinija o nastopu v Portorožu V okviru številnih pobud, ki jih v Istri prirejata tržaška Ljudska univerza in Italijanska unija, je bil v ponedeljek, 10. maja v portoroškeip Avditoriju tudi koncert orkestra gojencev konservatorija Tartini. Pri tokratni pobudi sta sodelovala še Skupnost Italijanov iz Pirana in Glasbena šola iz Kopra. Orkester, v katerem igra nad 40 gojencev, je pod taktirko Stojana Kureta izvedel zahteven in nekoliko nenavaden program, kot solisti pa so nastopili trije posebej nadarjeni gojenci. ravnotežje. Naslov filma je dvopomenski: akrobatke so tudi trije kipci iz gline, ki izhajajo iz 8.stoletja pr.n.št, iz časa t.im. Velike Grčije, ko so bile ustanovljene kolonije v južni Italiji. Kipci so razstavljeni v tarant-skem muzeju in v filmu predstavljajo trenutek, ko se obe ženski zbližata. Tudi film je posnet, kot da bi lovil ravnotežje, v iskanju nečesa, kar ni popolnoma oprijemljivo, pa vendar dragoceno in nezamenljivo. Anita, ki jo je upodobila Mira Sardoč, je središčna točka izgubljenega sveta, saj predstavlja pozabljene vrednote, ki so del podzemnega, vendar prav tako magičnega sveta. Silvia Soldinija filmska kritičarka Nerina Kocjančič označuje kot režiserja evropskega filma par excellence, ki ne ponuja rešitev, temveč samo vprašanja, ki si jih veliko ljudi nikoli ne zastavlja ali ne upa zastaviti. Film je namenjen tudi "akrobatom", ki se bodo z junakinjami jokali in smejali. Akrobatke so zadnji del Soldinijeve "trilogije treh A-jev" (na- slovi filmov se začnejo s to črko), ketere skupni imenovalec je izguba odnosa z realnostjo in iskanje niti, ki ta odnos ponovno vzpostavi. V Akrobatkah se nit začne odvijati pri Anitinih čistih očeh, pri magičnosti njenega izgubljenega sveta. Lepo, da vse to predstavlja Mira Sardoč, ki je tudi del tega majhnega, mnogokrat klavstrofobičnega koščka zemlje v obliki kure, je zapisala Kocjančičeva. Igralka Mira Sardoč si je v italijanskem filmu prve izkušnje pridobila v 60. letih, ko je posnela film Mlada nuna (La suo-ra giovane, 1963). Pred tem in potem je Sardoče-va nastopala v jugoslovanskem oziroma slovenskem filmu. Njene filmske vloge pa so bile v primerjavi z gledališkimi nastopi maloštevilne. V italijanskem filmu je ponovno nastopila leta 1977 v Giraldijevem filmu Šolsko leto (Un‘anno di scuola). Na filmskih platnih se je nato vnovič pojavila v filmu Ko zaprem oči (1993) slovenskega režiserja Francija Slaka. (STA) Jutri na Opčinah gojenci »Tartinija« Slovensko kulturno društvo Tabor prireja vsako leto pomladne in jesenske koncerte, ki nosijo naslov "Openska glasbena srečanja". V letošnji pomladni sezoni so nastopili mladi nadarjeni glasbeniki, ki se jim obeta nadvse uspešna koncertna kariera. Na odru Prosvetnega doma so se zvrstili Slovenski sekstet klarinetov, tolkalec Dario Savron, violinistka Anja Bukovec, pianistka Miona Babič, pevka Milena Peric, pianist Klemen Golner in harmonikar Adam Selj. Jutri pa bo na vrsti koncert, pri oblikovanju katerega je sodeloval tržaški konservatorij "G. Tartini". Državni glasbeni konservatorij v Trstu je nastal leta 1932, ko sta se združili glasbeni šoli Licej "Giuseppe Tartini" in Inštitut "Giuseppe Verdi", ki sta delovali od začetka 20. stoletja. Danes poučuje na tržaškem konservatoriju 100 pedagogov iz 35 različnih predmetov. Na tržaškem konservatoriju poučujejo tudi slovenski profesorji, kar nekaj pa je slovenskih in hrvaških učencev. Znotraj ustanove deluje tudi obsežna knjižnjica knjig, partitur in revij. Sodelovanje z glasbenopedagoško inštitucijo je postalo stalnica v delovanju openskega društva, saj je v lanski sezoni gostovala Srednja glasbena in baletna šola iz Maribora. Profesorji tržaškega konservatorija so ob Lej priložnosti sestavili ocenjevalno komisijo in preko avdicij zbrali mlade koncertne talente, ki jih bo mogoče slišati na Opčinah. Nastopili bodo kitarist Petar Koroljevič, saksofonistka Lorena Allegretto ob klavirski spremljavi Gianpaola Prate in še kvartet flavt, ki ga sestavljajo Nina Schnabl, Francesca Guštini, Tinkara Kovač ter Elisa Andriani. Učenci tržaškega konservatorija izvajajo skladbe, ki so običajno vključene v sporede izpitnih programov. Ti programi pa so v zadnjih letih doživeli velike spremembe, saj je, ob običajnemu tečaju, vsako glasbilo dobilo še eksperimentalni program, ki omogoča prostejšo izbiro skladb in celo muziciranje večjih instrumentalnih skupin. Koncert bo jutri v Prosvetnem domu na Opčinah ob 18. uri. Luisa Antoni FILM TEDNA Prihodnji petek bodo začeli vrteti v italijanskih kinodvoranah film »Onore-voli detenuti«; zgodba jemlje v pretres res žgočo temo italijanskega življenja, ki je krepko pogojevala politične, ekonomske in socialne kroge. Korupcijska afera in sodna preiskava, imenovana »čiste roke«, sta namreč pred leti povzročili prelom med »prvo republiko« in državo, katere novi politični razred, naj bi pozorno opravljal svoje poslanstvo tako, da bi Italijo privedel v Evropo in seveda v novo tisočletje. Ta problem je vendar danes še pereč in aktualen, saj se je - kot pravi režiser Giancarlo Planta - cela štiri leta trudil, da bi dobil potrebna denarna sredstva za realizacijo filma; marsikateri producent je Plantovo idejo zavrnil, kar je seveda režiserja zagrenilo. Film, ki so ga predstavili na lanskem beneškem filmskem festivalu, pripoveduje o nepoštenem politiku, katerega nepričakovano odpeljejo ponoči v zapor, kjer se bo moral soočati s čisto drugačnim socialnim okoljem, ki je tako daleč od tistega, v katerem je on živel. Nekateri trdijo, da glavni igralec Massimo De Francovich pooseblja zna- »Čiste roke« v filmski verziji nega Sergia Cusanija, toda Planta trdi, da je začel pisati scenarij še preden so Cusanija zaprli in gre torej za golo naključje. Ali se bo italijanski politiki prerivali, da bi temu filmu sledili iz sedežev prve vrste? Rezija: Giancarlo Planta Igrajo: Massimo De Francovich, Franco Castellano, Maddalena Crippa, Chiara Muti. FILMI NA TV Nedelja, 16. maja, 20.35, Retequattro Fiori d’acciaio - Jeklene rože Življenjska doživetja in ženske čenče so na dnevnem redu obiskovalk firzer-skega salona na ameriškem podeželju. Režija: Hubert Ross Igrajo: Sally Field, Juha Roberts in Dolly Parton Nedelja, 16. maja, 1.05, Canale 5 Ladvbird, Ladvbird Odlična igralka Crissy Rock pooseblja v filmu mater v hudi stiski, ki se bori proti socialni službi, da bi ji ta ne odvzela otrok. Režija: Ken Loach Igrajo: Crissy Rock, Vladimir Vega, Sandie Lavelle Ponedeljek, 17. maja, 20.45, Italia 1 Dracula Odlični Coppola razvije na filmskem traku znano zgodbo nesmrtnega in krvoločnega grofa Vlada. Režija: Francis Ford Coppoa Igrajo: Gary Oldman, Wynona Ryder in Anthony Hopkins. Četrtek, 20. maja, 2.25, RAI 1 Manhattan Enkraten Allenov humor na črno belem filmskem traku, kjer režiser pripoveduje ljubeznenske dogodivščine scenarista potem, ko se je njegov zakon razdrl. Režija: Woddy Allen Igrajo: Woody Allen, Diane Keaton VIDEOKASETE Viola bacia tutti Ali bo uspelo trem prijateljem opazovati sončni vzhod na obali, slediti soncu in končno občudovati njegov zaton v Viareggiu, kot so si obljubili preden so se odpravili na počitnice. Režija: Giovanni Veronesi Igrajo: Asia Argento in Valerio Ma-strandrea Al di la dei sogni - Preko sani Tostranska ljubezen zakoncev se bo nadaljevala tudi v posmrtnem življenju, ko se bo mož skušal združiti spet s ženo, potem ko je ta naredila samomor zaradi neznosne bolečine vsled moževe smrti: njemu so dodelili nebesa, njej pekel. Režija: Vincent Ward Igrajo: Robin VVilliams in Guba Goo-ding Igor Gregon SVET Sobota, 15. maja 1999 =2^ VVASHINGTON / ŠKANDALOZNA ODLOČITEV RUSIJA / DANES GLASOVANJE V DUMI Za žrtve tragedije pri Cermisu ni odškodnine Načrtovana finančna sredstva bo kongres ZDA »preusmeril« za kritje stroškov vojne na Balkanu 0 Jelcinovem impeachmentu bo odločala peščica glasov Za končni uspeh malo možnosti - Neznanke glede Stepošino VVASHINGTON - Vse več denarja za vojno v Zvezni republiki Jugoslaviji, ampak niti dolarja za sorodnike žrtev tragedije pri Cermisu, ki jo je povzročilo ameriško vojaško letalo. Tako je včeraj odločil ameriški kongres, ki o tem sploh ni glasoval, a je le nemo in brez pripomb sprejel priporočilo pristojnih komisij zbornice in senata. Ameriška zakonodajna skupščina je tako demantirala samega predsednika Billa Clintona, ki se je večkrat obvezal, da bodo ZDA izplačale odškodnino žrtvam tragedije. Nazadnje je Clinton to storil na srečanju s predsednikom italijanske vlade Massimom D’Alemo. Sam Clinton je v nekem intervjuju napovedal odškodnino v višini 40 milijonov dolarjev (dva milijona do- larjev za vsako družino), parlamentarci pa so ta njegov predlog rezko odklonili. S temi sredstvi bodo med drugim povišali plače ameriškim vojakom v Evropi (tudi tistim, ki so zagrešili tragedijo v tridentinskih Dolomitih) ter okrepili njihove športne in rekreacijske strukture, med katerimi tudi tiste v oporišču Aviano v Furlaniji. Skratka dobili so denar za vse, le za žrtve Cermisa ga ni. In to potem ko je sorodnike žrtev ameriško sodstvo že opeharilo z oprostitvijo pilotov, ki so zagrešili tragedijo in ki so vsi sedaj nekaznovani na svobodi. Gre za naravnost škandalozno odločitev ameriškega parlamenta, ki jo je med prvimi ostro obsodil italijanski pravosodni minister Oliviero Diliberto. MOSKVA - Komunisti in njihovi zavezniki so prepričani, da jim bo uspelo, toda vsaj za zdaj številke v dumi ne potrjujejo njihovega optimizma o izglasovanju začetka postopka za odstavitev ruskega predsednika Borisa Jelcina. Glasovanje o impeachmentu bo danes, o izidu pa bo odločila peščica glasov, kjer bo zelo pomembno, koliko bo prostih strelcev v posameznih strankah, ki se za zdaj še niso izrekle proti Jelcinu. Realno možnost ima najbrž le obtožba o odgovornosti za vojno v Čečeniji, Toda tudi če ho v dumi prodrla zahteva o Jelcinovi odstavitvi, bo pot postopka še zelo dolga, kjer bo končno odločitev izrekel Svet federacije, kjer pa Jelcinovi nasprotniki nikakor ne morejo račuanti na dvotretjinsko podporo. Zato je verjetnost, da bi pobuda komunistov uspela, izredno majhna in v tem je najbrž treba tudi iskati vzroke, zakaj so nekateri znani Jelcinovi nasprotniki z Mihailom Gorbačovom na čelu včeraj iskali najrazličnejše izgovore, da jim ni bilo treba pričati. Tako se je od 29 tako imenovanih strokovnjakov, ki naj bi pojasnili obtožnico proti Jelcinu, pred dumo pojavilo le pet. Bolj kot za Jelcinovo usodo pa zdaj vlada zanimanje za usodo predsednikovega kandidata za mesto premiera. O Stepašinu bo duma prvič glasovala v sredo, kandidat za predsednika vlade pa je že začel posvetovanja s po- litičnimi skupinami za sestavo vlade, ki naj bi bila »tehnična.« Toda njegova usoda je odvisna od dume, v kateri imajo večino komunisti. Ti Jelcinu ne mislijo odpustiti odstavitve Primakova in napovedujejo, da bodo glasovali proti Stepašinu in tudi proti kateremu koli drugem Jelcinovemu kandidatu. Ce duma trikrat zavrne Ste-pašina, bi v normalnih razmerah prišlo do njene razpustitve, ki pa je nemogoča, če danes izglasujejo vsaj eno od točk ustavne obtožbe. To pa z drugimi besedami lahko pomeni novo institucionalno krizo - in nov frontalni spopad med parlamentom in predsednikom - z nepredvidljivimi posledicami. [I Piei VABLJENI STE NA OTVORITEV NOVEGA Tt A’ ii e UCU vil Iv vlil ekskluzivni koncesionar za Trst v Trstu, Ul. Caboto 20 Tel. 040.83.21.025 (2 liniji) • Fax 040.83.21.876 od ll.žŽS dalje ves dan ... .... vlSB. Pričakuje Vas bogat buffet ss d A SBI ■ .j« rm NOVICE Na Škotskem v koaliciji laburisti in liberalni demokrati LONDON - Škotski laburisti in liberalni demokrah so po večdnevnih pogajanjih sklenih koalicijsko pogodbo. Sporazum o prvi koalicijski vladi v Veliki Britaniji po drugi svetovni vojni sta v Edinburghu podpisala vodja laburistov in novi predsednik škotske vlade Donald Dewar ter vodja liberalnih demokratov Jim VVallace. VVallace je po podpisu poudaril, da se je morala njegova stranka odpovedati enemu glavnih predvolilnih ciljev - odpravi šolnin na univerzah. Laburisti želijo šolnine obdržati, da ne bi ustvarjah razlik znotraj Velike Britanije. Dvodnevni vrti predsednikov vlad Višegrajske skupine BRATISLAVA - V slovaški prestolnici se je začel dvodnevni vrh predsednikov vlad članic Višegrajske skupine. Madžarski, poljski, češki in slovaški premier, Viktor Orban, Jerzy Buzek, Miloš Zeman in Mikulaš Dzurinda, naj bi na srečanju podpisali dokument o medvladnem sodelovanju na področju zunanje pohtike in kulture, infrastrukture ter prometa. Pogovarjah naj bi se tudi o širitvi Evropske unije in ustanovitvi skupne televizijske postaje po vzoru francosko-nemške televizijske postaje Arte. Na Slovaškem danes prvič po samostojnosti neposredne predsedniške volitve BRATISLAVA - Na Slovaškem bo danes približno štiri milijone volilnih upravičencev prvič po razdelitvi nekdanje Češkoslovaške na samostojni državi Češko in Slovaško leta 1992 neposredno volilo predsednika države. Za mesto predsednika se poteguje deset kandidatov, največ možnosti za zmago pa ima kandidat štiričlanske levosredinske vladne koalicije Rudolf Schuster. Njegov najresnejši nasprotnik je nekdanji premier Vladimir Mečiar, ki je lani zaradi avtoritarnega načina vladanja moral zapustiti položaj. V volilni boj poleg dveh naslednikov komunističnega režima lahko poseže tudi zadnja veleposlanica Češkoslovaške na Dunaju Magda Vasaryova, ki jo podpirajo predvsem mladi, urbani in izobraženi volilci. Drugi kandidati po javnomnenjskih raziskavah nimajo resnih možnosti za zmago. Med znanimi osebnostmi se za predsedniški položaj poteguje tudi vodja skrajno desne Nacionalne stranke (SNS) Jan Slota, ki volilce pridobiva predvsem z ostrimi besednimi napadi na madžarsko in romsko manjšino v državi. Tako je precej prahu dvignila njegova nedavna izjava, da je treba madžarsko prestolnico Budimpešto »zravnati z zemljo«. Vohšča se bodo danes odprla ob 7. uri zjutraj in zaprla od 22. uri. Prvi neuradni volilni rezultati naj bi bili po napovedih znani kmalu po zaprtju volišč. Volitve veljajo za prvo resnejšo politično preizkušnjo še ne enoletne zahodno usmerjene vlade premiera Mikulasa Dzurinde. Ker v prvem krogu najverjetneje noben kandidat ne bo zbral zahtevane 50-odstotne večine, bo predsednik po napovedih izbran šele v drugem krogu 29. maja. iiru W Oi it Em E Sl e i ■VeII 11 w %wES 11VI Sme iH iŽil^ *dlwl6^we » DcnsKin in noroijSKin orzov SANKT PETERBURG - V ruskem Sankt Peterburgu se je začelo dvodnevno srečanje zunanjih ministrov Rusije ter baltskih in nordijskih držav, katerega glavni namen je krepitev regionalnega sodelovanja. Sodelujejo zunanji ministri Litve, Latvije, Estonije, Islandije, Švedske, Danske in Norveške, danes pa se jim bo pridružil še njihov finski kolega. NOVICE OBČINSKE VOLITVE / ROK ZA KANDIDATURE ZAPADE DANES GORICA / SREČANJE Štmavrci proslavljajo hi jubileje V KC Lojzeta Bratuža bodo drevi obeležili kar tri pomembne obletnice v delovanju kulturnih društev in skupin v Stmavru: 40-letnico slavi moški pevski zbor, 10-letnico otroški zbor, pred desetimi leti pa je nastalo tudi KD Sabotin. Prireditev v sodelovanju z župnijo, ZSKP in rajonskim svetom za Pevmo, Oslavje in Stmaver bo ob 20.30. Nastopili bodo otroški in moški zbor, skupina Veseh bratci in ansambel »Shudders«. Na večeru bodo podelili tudi priznanja. Obisk podpredsednika Evropskega parlamenta Podpredsednik evropskega parlamenta Renzo Im-beni bo danes dopoldne na obisku na Goriškem. Ob 9.30 bo imel srečanje s Predsednikom pokrajinske uprave in člani odbora, ki ga bodo seznanili s stopnjo razreševanja številnih vprašanj s področja prometnih infrastruktur in čezmejnega sodelovanja. Govor bo nadalje o novi usmeritvi Evropske unije glede financiranja pobud v obdobju 2000/2006. Srečanja se bodo udeležili tudi župani Gorice, Tržiča, Gradeža, Gradišča in Krmina. Knjigarne jutri odprte Jutri se bo sklenil Teden knjige. K pobudi so pristopih tudi lastniki goriških knjigam, ki bodo jutri odprte cel dan. Pobuda je-lani imela ugoden odziv in na dober obisk računajo knjigarnarji tudi tokrat. Oddaja o osnovnih šolah V oddaji Goriški sprehodi, ki jo za koprsko televizijo pripravlja Aleš Doktorič, bo danes tekla beseda o osnovnih šolah na Goriškem. Na sporedu bo danes ob 18. uri na TV Koper/Capodistria. Težka nezgoda na delu Na gradbišču v Casseglianu se je včeraj nekaj po 11. uri hudo ranil 43-letni M.C. iz Bordana. Padel je z višine nekaj metrov in ob tem močno udaril z glavo. Nezgoda se je pripetila v ulici Aquileia, kjer obnavljajo staro kmečko hišo. Ponesrečenca so s prostora v prvem nadstropju, kjer se je zgodila nesreča, prenesli gasilci. S helikopterjem pa so ga nato nemudoma prepeljah v bolnišnico na Katinari, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. V občini Sovodnje predložene tri liste V Doberdobu včeraj še nihče, v Števerjanu NZ S predložitvijo prvih kandidatnih list je včeraj v številnih občinah na Goriškem stekel postopek za občinske volitve, ki bodo 13. junija. Upravne volitve bodo v večini manjših občin v pokrajini, med katerimi so tudi tri pretežno slovenske občine Doberdob, Sovodnje in Steverjan. Rok za predložitev list zapade danes ob 12. uri, ko bo dokončno znano, katere liste se bodo potegovale za obnovo občinskih svetov in kateri bodo z njimi povezani županski kandidati. Poglejmo stanje po posameznih občinah. DOBERDOB Na doberdobskem županstvu do sinoči še ni bila formalno predložena nobena kandidatna lista. Predstavniki dveh političnih skupin, ki sta bili že doslej zastopani v občinskem svetu, bodo za uradno predložitev svojih kandidatov torej predvidoma poskrbeli danes dopoldne. Za listo Občinske enotnosti bo ponovno županski kandidat dosedanji župan Marjo Lavrenčič, Slovenska skupnost pa bo za župansko mesto predstavila kandidatko, učiteljico Martino Pahor por. Abrami. SOVODNJE V sovodenjski občini je slika kandidatur za najbrž že popolna, saj so bile včeraj predložene tri kandidatne liste. Poleg Občinske enotnosti, ki že ves povojni čas upravlja občino, in Slovenske skupnosti se tokrat predstavlja na volitvah še tretja lista z nazivom Skupaj za Sovodnje. Kandidati treh list so sledeči (vsa imena objavljamo v uradni obliki J: Občinska enotnost ponovno kandidira za župansko mesto dosedanjega župana Marca Pe-tejana, kandidati za občinski svet pa so Leopolde Devetak, Valentino Custrin, Eleonora Cijak, Walter Ferfolia, Alenka Florenin, Maurizio Juren, Fla-vio Mosetti, Carlo Tomšič in Severine Zotti. Slovenska skupnost kandidira za župana Giulia Ozbota, kandidati za občinske svetovalce pa so Severino Klede, Mariano Cemic, Boriana Devetak - Bagon, Peter Černič, Andrej Cevdek, David Černič, Giuseppe Fantin, Valentina Milocco in Alenka Cemic. Županski kandidat liste Skupaj za Sovodnje je Vladimir Klemše, za mesto v občinskem svetu pa se bodo potego- vali Ljubica Butkovič por. Francescotto, Marco Čandek, Loredana Cibini, Lorenzo Devetak, Milano Devetak, Damia-no Fajt, Barbara Meniš, Ro-dolfo Petejan, Loredana Prinčič vd. Ressi in Marco Rojec. STEVERJAN V števerjanski občini je bila včeraj predložena samo ena lista in sicer s strani Nacionalnega zavezništva. V tej občini, ki ne dosega praga tisočih prebivalcev, ni potrebna predložitev podpisov v podporo kandidatnim listam, kandidati pa so lahko, kot je prav primer NZ, tudi iz drugih občin. Danes bosta listi predložili tudsi Slovenska skupnost, ki je v tem mandatu upravljala občino in predlaga volilcem naj potrdijo župana Adriana Corsija, in Občinska enotnost, za katero bo županski kandidat Ivan Humar. Županski kandidat Nacionalnega zavezništva se imenuje Andrea Caragnano, kandidati za občinski svet pa so Mi-chele Acampora, Francesco Bacarini, Gianfranco Berganti-ni, Stefano Munari, Paolo Andrea Naibo, Renzo Rosarelli, Serena Tamaro, Fabio Tunis in Massimiliano Zucchiatti. Goriški sedež agencije za okolje (ARPA) bo v Ul. d’Aosfa Evidentirali so poslopje službe zo preventivo Pokrajinski sedež deželne agencije za okolje (ARPA) bo v Gorici po vsej verjetnosti v poslopju v Ul. Duca d’Aosta, kjer so trenutno nameščeni uradi in ambulante zdravstvene službe za preventivo. O tem sta se na uradnem srečanju pogovarjala župan Gaetano Valenti in deželni odbornik za finance Ettore Romoli. Srečanja so se udeležili tudi občinska odbornika za storitve Mauro Bordin in za urbanistiko Dario Baresi, generalni direk-tor-deželne agencije za okolje Gastone Novelli, tehnični direktor Renzo Mat-tioni in načelnica službe za preventivo pri zdravstveni ustanovi Ketti Cet-tul. Vsi so se načeloma strinjali s predlagano rešitvijo, ki pa seveda ne bo uresničljiva kratkoročno. Evidentirano poslopje bodo namreč morali prej temeljito preurediti in razširiti, da bo lahko sprejelo vse službe za nadzorstvo in posege v odnosu do okolja, ki bodo v pristojnosti deželne agencije. Zupan je poveril odborniku Baresiju nalogo, naj preuči izvedljivost prenove poslopja, ki naj bi jo financirala dežela. Valenti je ob zadovoljstvu za izbiro sedeža tudi izrazil pričakovanje, da bo aktiviranje agencije tudi v naši pokrajini temeljito izboljšalo razmere glede problemov okolja začenši s stalnim nadzorstvom in preprečevanjem onesnaževanja voda, zraka in tal. obv. občini HONKE (GORICA) DRŽAVNA CESTA 305 M0NFALC0NE - VIDEM UL REDIPUGLIA 242 ZARADI OBNOVE PROGRAMA VABIMO NA FOTOGRAFIJA / V AVDITORIJU Razstava fotografskih del Giuseppeja Assirellija Fotografski krožek CIFI se bo ob prvi obletnici smrti spomnil svojega nekdanjega in ustanovnega člana Giuseppeja Assirellija. V deželnem avditoriju bodo v ponedeljek, 17. maja, ob 17.30 odprli v sklopu prireditev Fotografija na Goriškem razstavo Assirellijevih del. Odprta bo do 30. maja. Giuseppe Assirelli, ki je svojo fotografsko pot pričel leta 1962 je dolgo let sodeloval kot fotoreporter s tukajšnjimi časopisi, sočasno pa se udeleževal številnih natečajev, tudi mednarodnih in povsod dosegal visoka priznanja. Bil je sodelavec raznih revij, prispeval je slikovno gradi- vo za številne publikacije. S prireditvijo razstave - pokroviteljstvo nad dogodkom so prevzeli Občina, Pokrajina in Fundacija goriške hranilnice -želijo člani krožka CIFI ohraniti spomin na svojega uglednega člana. PODGORA / MEŠANI PEVSKI ZBOR TUDI NA ARTIKLIH PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK V Vidmu peli tatinsko mašo in slovenske nabožne pesmi Na drugo majsko nedeljo je MePZ Podgora gostoval v cerkvi Renati v Vidmu na povabilo tamkajšnjega združenja »Una voce«. Slednje organizira vsak drugi teden v cerkvi bivšega zavoda Renati latinsko mašo po predkoncilskem obredu in ob tej priložnosti povabi razne zbore, da daritev popestrijo s petimi mašami, seveda v latinskem jeziku. Pri cerkvenem bogoslužju v Podgori že od nekdaj gojijo latinsko petje, saj je slovenski cerkveni zbor moral vedno ustreči tudi zahtevam italijanskega življa v vasi ob priložnosti velikih praznovanj tako, da je v program vključeval tudi latinsko petje. Tako so v nedeljo, 9. maja, v Vidmu izvajali »Missa Sancti Rosarii« Ignacija Hladnika, vključno s »Gredo« (Vero). V program so vključili tudi slovenske marijine pesmi (V. Vodopivec - Marija majnik gre čez trate in Tisoč slavospevov krasnih, L Hladnik - Je mrak končan in A. Hribar -Večerni ave), ki so prisotnim zelo ugajale. Res lepa priložnost za predstavitev slovenske pesmi v glavnem mestu Furlanije. čaraova razstava v Tolminu Na Goriškem še odmeva uspeh spominske razstave slikarja Ivana Čarga ob stoletnici rojstva in 40-letnici smrti (1898-1958) meseca aprila v galeriji Kulturnega doma. Razstava je “potujoča”, saj je bila najprej na ogled v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, nato v Kanalu ob Soči (v galeriji Rika Debenjaka), v Kulturnem domu v Gorici, sedaj (do konca maja) pa je na ogled v Tolminu v galeriji knjižnice Cirila Kosmača. Poleg tega je v pritličju tolminske muzejske zbirke v Coroninijevem dvorcu postavljena tudi spominska razstava »Ivan Čargo - Božidar Jakac. Soočenje dveh prijateljev«, ki jo je pripravil Goriški muzej iz Nove Gorice. Razstavi so v Tolminu odprli v petek, 7. maja. Na prvem delu odprtja je spregovorila muzejska svetovalka v Moderni galeriji v Ljubljani Breda Ilich Klančnik, na drugem pa novogoriški muzejski svetovalec Marko Vuk. Ob tej priložnosti so v Tolminu tudi odprli dve sobani stalne umetnostnozgodovinske zbirke, ki jo je predstavil državni sekretar Republike Slovenije Silvester Gabršček. ZDRAVSTVO / POLEMIKE Nasprotovanje selitvi bolnišnice tudi iz vrst SKR Danes preliminarna pogodba? Predstavniki deželne uprave in verskega reda usmiljenih bratov bi morali predvidoma danes podpisati preliminarno pogodbo o kupoprodaji poslopja bolnišnice Janeza od Boga. Po sporazumu, ki so ga podpisali aprila, bo to prvi formalni akt za prehod lastništva poslopja, kamor namerava dežela preseliti splošno bolnišnico. Ta možnost povzroča še vedno proteste in moCno nasprotovanje v Gorici, kjer se je prav ta taden na pobudo zdmženja»Darko Bratina« in številnih drugih nestrankarskih organizacij in posameznikov oblikoval odbor proti selitvi. Prva javna pobuda bo v torek, 18. maja, ob 18. uri v pokrajinski sejni dvorani na temo Izziv resnice. K soočenju vabijo prav zagovornike selitve, da bi pri odkritem soočenju in primerjavi konkretnih podatkov razčistili, Ce je za Gorico boljša selitev ali prenova bolnišnice v Ul. Veneto. Tudi vodstvo goriškega krožka SKP je te dni zavzelo uradno stališče glede selitve splošne bolnišnice. SKP to možnost odločno odklanja in ocenjuje, da bi taka rešitev bila pogubna in nedemokratična. Dežela je namreč vsilila Gorici takšno rešitev, s tem da je 50 milijard financiranja, za katero so trdili, da je na razpolago za goriško zdravstvo, enostransko preusmerila v nakup poslopja usmilejnih bratov in s tem postavila mesto pred izvršeno dejstvo. SKP zato poziva goriško občinsko upravo, naj sprejme referendum, za katerega so dali pobudo Zeleni in sta ga podprli SKP in lista Občani za Evropo. Predlog referenduma bo na dnevnem redu prihodnje seje občinskega sveta: večina ima takrat priložnost, da omogoči občanom, da se izrečejo o bodočnosti zdravstva. Komunisti nadalje zavračajo izgovore, da je rešitev delovnih mest osebja bolnišnice Janeza od Boga možna le s selitvijo. Njihov prehod v sklop javnega zdravstva je politična odločitev, ki nima nobene zveze z lokacijo bolnišnice. Gre torej za pravcato izsiljevanje, meni vodstvo SKP, ki je tudi prepričano, da bi bili lahko našli primernejšo rešitev, ko bi v bolnišnici Janeza od Boga uredili rehabilitacijski center v deželnem merilu. NOVA GORICA / PRANJE DENARJA Dva italijanska državljana in Danec še v priponi V Novi Gorici sta še v priporu italijanska državljana Giovanni Russo in Giordano Falcone (slednji je doma v Gorici) ter Danec Niels Bo VVillum Caspersen, ki so osumljeni kaznivega dejanja pranja denarja. Po navedbah časopisa Delo bo v kratkem formaliziran začetek sojenja. Zadeva se je zaCela lani poleti, ko je Russo za svoje podjetje Europe Trading Company s sedežem v ZDA (Delavvare) pri dveh novogoriških bankah odprl nerezidenCna računa. Kmalu so začela prihajati nakazila po nalogu družbe EU Computer Services s sedežem v Londonu, katere ravnatelj je prav Giovanni Russo. Na računih se je do konca novembra nabralo za 242.345 funtov (okrog 700 milijonov lir). Denar so dvigovali in prenašali v Italijo, dvakrat pa so ga nakazali družbama v tujini. Denar je osemkrat dvignil Russo sam, dvakrat skupaj z obema soobtoženima, enkrat pa skupaj z Dancem. Zadnji dvig so opravili 21. decembra, ko so trojico tudi priprli. Pomembno vlogo pri odkrivanju sumljivih transakcij je po navedbah tožilke Malči Gabrijelčičeve, kot poroča Delo, imel Urad za preprečevanje pranja denarja. OKROGLA MIZA / POKRAJINA IN KINOATELJE Vloga filma v vojni nekdaj in danes Sklenil seje niz Bitka za mesto, ki ga je Kinoa-telje priredil ob 80-letnici konca svetovne vojne Kinoatelje je v četrtek tako ene kot druge strani, odražajo v Srbiji, kjer so sklenil niz prireditev, ki Pomagal je ustvarjati vir- Natove rakete in bombe so se pričele 25. februarja, tualnega sovražnika, utrje- združile narod in v bistvu Bitka za mesto - Podobe vati enotnost in podžigati je Miloševičev režim po Gorice v prvi svetovni borbenost ne samo več kakor petdesetih dneh vojni, s katerimi je želel vojakov ampak vsega pre- bombardiranja močnejši, obeležiti 80-letnico konca bivalstva. To seveda Filmski kritik Sandro prve svetovne vojne. V prihaja toliko bolj do izra- Scandolara je spregovoril okvira niza smo si v Gori- za danes, ko po več kakor o vojnem snemalcu Co-ci lahko prvič ogledali za- osmedesetih letih s kritič- meriu in njegovih novih nimive filmske posnetke nim pristopom ocenjuje- prijemih pri slikanju in iz različnih virov. mo filmske posnetke, ki prikazovanju dogodkov, Zadnja dva dogodka sta so se ohranili in se še bodisi resničnih kot igra-bila na sporedu v četrtek. zmeraj odkrivajo, kot so rtih. V tem pogledu je bil Popoldne je bila v dvora- prav s to pobudo dokazali Comerio - ne glede na poni pokrajinskih muzejev sodelavci Kinoateljeja. V litično-propagandni efekt na gradu okrogla miza z strumentalizaciji filma posnetkov - pravi inova-naslovom Od Luca Come- pred osemdesetimi leti in tor, ki se je s filmsko ka-ria do Kosova - po osem- danes ni bistvene razlike, mero in reportažo začel desetih letih nič novega. sta ugotavljala Manzin in ukvarjati že leta 1911. Pred tem so si udeleženci Rudolf. Težko je namreč Filmska raziskovalca srečanja lahko ogledali še presoditi, če so bolj objek- Angela Ricci Lucchi ter krajši film, sestavljen iz tivne podobe, ki jih v svet Vervant Gianikian sta po-različnih arhivskih doku- pošilja Miloševičev režim sredovala nekaj zelo zani-' mentov. Zvečer pa je bilo ali tiste, ki jih posreduje mivih ugotovitev (doku-v Kulturnem domu še . zavezništvo Nato. Žalost- mentarna moč filma) o predvajanje filma Na vseh no ob vsem tem je dej st- reakcijah ljudi - večkrat pa vrhovih je mir. vo, da ni filmskih zapisov tudi državnih struktur, kot Pri okrogli mizi, ki jo je s Kosova, to je z žarišča je bil nedavno primer v vodil Aleš Doktorič, so po krize, kjer se vojna odraža Zagrebu ob gledanju starih pozdravu pokrajinske od- v najbolj tragičnih od- filmskih zapisov. Ob tem bornice Marie Masau tenkih. S tega vidika se v sta navedla kot primer av-Dan, sodelovali novinarja osemdesetih letih ni bist- strijski film o dogajanjih v Mauro Manzin in Saša veno spremenilo prav nič. Vojvodini, kjer se Cigani Rudolf, raziskovalca in Sicer pa, kakor je bilo lahko kmalu spremenijo v filmska ustvarjalca Ange- tudi pričakovati, sta tako Srbe ali druge “sovraž-la Ricci Lucchi in Vervant Manzin kakor Rudolf nike” in pred kratkim Gianikian ter filmski kri- skušala podrobneje anali- odkriti film o genocidu ar-tik Sandro Scandolara. zirati vzroke eksplozije menskega naroda. Osvetlili so stične točke nove krize na Balkanu Po okrogli mizi na gra-in razlike v medijskem (zadnji tresljaji 19. sto- du je bilo zvečer v Kultur-(filmskem) prikazovanju letja) in pokazala na odgo- nem domu še, v sodelo-vojne pred osemdesetimi vorne in (Manzin) na vanju s Slovensko kino-leti in današnjih do- učinke Miloševičevega teko, predvajanje filma Na godkov na Balkanu. Film propagandnega stroja. Od- vseh vrhovih je mir. je že med prvo svetovno sotnost objektivne infor- Na sliki (foto Bumbaca) vojno zelo uspešno služil macije ima lahko tudi po- udeleženci četrkove okro-v propagandne namene sledice, kakršne se jjač glemize. KINO GORICA VTITORIA 1 17.30-20.00-22.20 »The matrbc«. I. Keanu Reeves in Carie-Anne Moss. vittoria 3 i8.oo-2o.oo- 22.00 »La polveriera«. Rež. Goran Paskalijevid. CORSO Rdeča dvorana: 17.15-19.45-22.15 »The matrbc«. I. Keanu Reeves. Modra dvorana: 17.45-20.00-22.15 »Padrona del suo destino«. I. Catherine Mc Cormack in Rufus Sewell. Rumena dvorana: 18.00-21.30 »II barbiere di Siberia«. I. Richard Harris in Juha Or-mond. TR2JC EKCELSIOR 17.30-20.00-22.20 »The matrbc«. L Keanu Reeves. COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Lulu on the Bridge«. L H. Keitel in M. Sorvino. IB KONCERTI SKRD JADRO ter ZENSKI PEVSKI ZBOR IZ ROMK vabita jutri ob 20. uri v cerkev sv. Lovrenca v Ronkah na nastop mešanega pevskega zbora Lipa iz Bazovice in zbora »Societa filarmonica Giuseppe Verdi« iz Ronk. a PRIREDITVE M1PZ VRH SV. MIHAELA vabi na Gregorčičevo proslavo na temo Po Gradnikovih poteh v torek, 18. maja, ob 20. uri v KSC Danica na Vrhu. Nastopili bodo mladi recitatorji zbora z Vrha in moški zbor Fantje izpod Grmade. a ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je bilo razpisanih osem enoletnih štipendij za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in stroki na univerzi v Ljubljani za ak. 1. 1999/2000. Kandidati naj predložijo prošnjo do 25. maja 1999 s kratkim »curri-culum vitae« na naslov: So-vrintendenza scolastica re-gionale per il Friuli Venezia Giulia, P.zza SanfAntonio Nuovo 6 - 34122 Trst. OBVESTILA SLOVENSKI FARANI sv. Nikolaja v Tržiču obveščajo, da se bo g. Armando Zorzin poslovil od vernikov jutri prj maši ob 11. uri. MePZ O. ZUPANČIČA bo v nedeljo, 30. maja, nastopil na 18. deželni pevski reviji združenja USCI na videmskem gradu. Ob tej priložnosti bo avtobusni prevoz tudi za prijatelje in ljubitelje petja. Prijave: Ivana (tel 0481-21057) in Katja (0481/21475). S IZLETI SEKCIJA UPOKOJENCEV SPI CGIL iz Doberdoba prireja izlet na jezera Maggiore, Lugano in D’Orta 23., 24. in 25. junija. Vpisovanje in informacije pri Mili. SPDG obvešča, da na sedežu društva vpisujejo za avtobusni izlet na Koroško, ki bo 13. junija pb srečanju planincev. Člani naj do 30. maja poravnajo strošek prevoza. Na sedežu zbirajo tudi prijave za dvodnevni izlet v Gorski Kotar, 5. in 6. junija. Prevoz z lastnimi sredstvi. Prijave se zaključijo 22. maja. SKRD JADRO iz Ronk prireja 23. maja ob zaključku tečaja slovenščine avtobusni izlet v Ljubljano, Volčji potok in okolico Cerkniškega jezera. Informacije po telefonu 0481/482015. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja od 19. junija zanimiv 8-dnevni izlet z avtobusom v Miin-chen, Niirnberg, Hamburg, nato s trajektom do Osla , v Kobenhavn in skozi Nemčijo domov. Predpogoj je vsaj 40 vpisov. Prijave (čimprej!) na sedežu društva (ob sredah od 10. do 11. ure) ali pri poverjenikih in odbornikih. H ČRPALKE Danes popoldne in jutri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke GORICA AGIP - Ul. d Aosta ESSO - Ul. Brass IP - Ul. Lungo Isonzo ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TRZIC ESSO-Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito AGIP - Ul. Duca d Aosta ROMKE MONTESHELL-Ul. Redi-puglia ZAGRAJ API - Trg Garibaldi SLOVRENC AGIP - državna cesta 56 TURJAK IP - državna cesta KRMIN API - Drev. Ven. Giulia [ I LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - MORANOM, Ul. Crispi 23, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - CENTRALE, Trg republike 16, tel. 410341. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH - ROJEC, Prvomajska 32, tel. 882578. POGREBI DANES iz Tržiča: 12.10, Argentina Gatto por. Finotto iz bolnišnice v Starancan. BMWG/150599 Novi BMW serije 3 coupe. Avto v najboljši formi. Naslov BMW na Internetu je: http:/www.bmw.it Ce želite biti v najboljši formi, stopite do našega zastopstva. Pričakuje vas avtomobil z značilnim stilom in nenadomestljivo osebnostjo, zadnji izraz tradicije coupejev BMW. Novi BMW serije 3 coupe vas pričakuje s tremi motorskimi različicami, in je pripravljen vam obnoviti neprimerljivo zadovoljstvo: zadovoljstvo v vožnji avtomobila BMW, - Model prostornina valjev/ventilov moč kVV/KM največja hitrost 328 Ci 2793 ccm 6/24 193/142 242 323 Ci 2494 ccm 6/24 170/125 233 320 Ci* 1991 ccm 6/24 150/110 221 * razpoložljiv od julija meseca Zastopnik BMW Aticar Autoest, ul. III Armata 121 - Tel. 0481/520688 - GORICA G Zadovoljstvo v vožnji Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Sobota, 15. maja 1999 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 . KOLEKTIVNE POGODBE / VČERAJ STAVKA KOVINARJEV Z DEMONSTRACIJO V RIMU D’Alema za čimprejšnjo rešitev spora na skupnem imenovalcu rasti in dela Vlada bo kot posrednik ustvarilo pogoje, ki jih predvideva socialni pakt RIM - Včerajšnja stavka kovinarjev s protestnim pohodom po rimskih ulicah (na posnetku - telefoto AP) je bila manj folklorna kot navadno, saj so problemi očitno tako resni, da protestnikom ni do šale. O uspehu stavke so mnenja in številke sicer deljene, vendar vlada kot posrednik med delodajalci in delojemalci upa, da se bodo pogajanja zdaj pospešila in da - kot je dejal premier D’Alema - pride Cimprej do sporazuma. D’Alema je izrazil zaskrbljenost vlade, ker še ni bil najden izhod iz trdega spopada med kovinarji in podjetniki, in poudaril, da ima aktivnost vlade v tem sporu za cilj najti stične točke med pogajalskimi partnerji na skupnem imenovalcu gospodarske rasti, ki je tudi glavni cilj socialnega pakta. D’Alema je poslal generalnim sekretarjem kovinarskih sindikatov (Fim, Fiom, Uilm) sporočilo, s katerim jim je odgovoril na pismo o demonstraciji kovinarskih delavcev. »Današnja manifestacija,« je zapisal premier, »nas opominja, da je pomemben del italijanskega proizvodnega sistema še vedno brez jamstev, ki izhajajo iz jasne pogodbe med partnerji. Rekel sem Ze, da nas dejstvo, da še ni bil najden izhod iz neposrednega soočenja med podjetniki in kovinarskimi delavci, zaskrblja, saj ne pomaga pri ustvarjanju klime, ki je potrebna za vrnitev zau- panja v perspektive ita-Ujanskega gospodarstva. V na namen smo - s spoštovanjem avtonomije obeh strani - slediti razvoj vašega in drugih pogajalskih sporov, ki še niso biti rešeni.« Premier v pismu sindikatom zagotavlja, da bo vlada posegla za oblikovanje takih pogojev, ki bodo omogočili socialnim partnerjem dosego take skupne usmeritve, ki bo imela za cilj gospodarsko rast. Ta cilj je namreč hkrati osnova božičnega pakta za razvoj in zaposlitev, ki ga navdihuje metoda usklajevanja in ki ostaja obvezna smer za vse vpletene strani, je podčrtal D’Alema. r TRST / PREDSEDNIK SAVINO PODAL TRILETNI OBRAČUN DELA Sejemska ustanova odpravila izgube Leta 1995 1,8 milijarde deficita, lani 84 milijonov dobička - Polemika Dežela-Občina TRST - Tržaška Sejemska ustanova (Ente Fiera) je končno uredila svoje račune. Predsednik Luca Savino je na predstavitvi triletnega obračuna delovanja ustanove po končanem komisarskem obdobju končno lahko optimist: »Konec leta 1995 smo prejeli v roke ustanovo z bremenom milijarde in 795 milijonov izgube,« je dejal, »danes pa smo jo pripeljati do dobička v vrednosti 84 milijonov. Seveda je znesek simboličen, vendar dokazuje, da smo uravnovesiti račune, odpravili negativne predznake v bilanci, kar je za nas motiv velikega ponosa. Zdaj vsem, ki so nam pomagali.« Uprava, ki ji bo ta mesec zapadel mandat, čaka zdaj na zakon, ki ga pripravlja Dežela in ki bo reformiral vse sejemske ustanove v Furlaniji - Julijski krajini. Na tej osnovi bo svoje načrte in programe za prihodnost izdelal tudi tržaški sejem. Savino je povedal, da so medtem poskrbeti za varnostno in protipožarno zaščito vseh razstavnih paviljonov in da so izvedli informatizacijo dela s posledičnim skrčenjem števila stalno zaposlenih za polovico (od 16 na 8), kar je v odločilni meri pomagalo pri finančni sanaciji ustanove. Tako ugodnim rezultatom triletnega obračuna pa je žal, kot je v Trstu navada, sledila polemika, tudi tokrat med deželno in tržaško občinsko upravo. Pristojni deželni odbornik Sergio Dressi je namreč II-lyjevo upravo obtožil, da je pustila sejem v nemar, da je popolnoma pozabila na potencialne možnosti razstavne strukture, v imenu občinske uprave pa mu je nemudoma odgovoril odbornik Fabio Neri: Občina je vplačala 30% kapitala Sejemske ustanove, v njeni upravi pa ima svojega predstavnika. Povrhu je linjev odbor »posodibsejmu sekretarja, ki je pomembno prispeval k sanaciji ustanove, najuspešnejša lanska prireditev (Florest) pa je bila organizirana na pobudo Občine. Skratka, Neri je obtožbe vrnil na Dres-sijev naslov. SLOVENIJA / PODATKI STATISTIČNEGA URADA Blagovna menjava se preusmerja na evro LJUBLJANA - Slovenska podjetja so v prvem četrtletju v države EU izvozila za 69,8% skupne vrednosti slovenskega izvoza, delež uvoza iz teh držav pa je znašal 69,2%. Precej višja pa sta deleža vrednosti vseh transakcij v valutah držav članic EU: na izvozni strani je ta delež znašal kar 88, 9%, pri uvozu pa je bil nekoliko nižji in je znašal 82,8%. Pri tem zaradi uvedbe evra v valutni strukturi v prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani ni prišlo do bistvenih razlik v skupnem deležu evropskih valut. Največ transakcij se je izvajalo v nemških markah, katerih delež je tako na izvozni (53,7%) kot na uvozni (42,9%) strani presegal deleža izvoza oziroma uvoza blaga iz Nemčije (32,3% in 20,8%). Tako ostaja nemška marka za slovensko blagovno menjavo najpomembnejša valuta, saj v njej potekajo transakcije tudi s številnimi drugimi državami. Delež transakcij v dolarjih se je letos precej znižal, in sicer pri izvozu z lanskih 13% na letošnjih 9,9%, pri uvozu pa z 18,5% na 14,8%. Manjši delež dolarskih transakcij v snjujejo z uvedbo evra. Vrednost blagovnih transakcij v evru je v prvem četrtletju letos že presegla vrednost dolarskih transakcij. Transakcije v evru namreč pomenijo v valutni strukturi slovenskega izvoza 14%, v strukturi uvoza pa 11,4%. Sicer pa je uvedba evra najbolj vplivala na delež transakcij v francoskih frankih, ki je letos opazno upadel (približno za 80%), od ostalih pomembnejših valut EU pa za zdaj ni imela opaznega vpliva na delež transakcij v italijanskih lirah in v avstrijskih šilingih. V prvih treh mesecih' letos je izvoz znašal 2,1 milijarde dolarjev, uvoz pa 2,4 milijarde dolarjev; pokritost uvoza z izvozom je bila 88,5-odstotna (v enakem obdobju lani 86,1%). Izvoz se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povišal za 0,3%, uvoz pa je upadel za 2,5%. Samo marca pa je glede na februar izvoz porasel za 18, 2%, uvoz pa za 22,4%. V primerjavi s povprečjem lanskega leta se je izvoz povečal za 2,5%, uvoz pa za 9,8%, medtem ko se je v primerjavi z lanskim marcem za odstotek okrepil izvoz in za 3,3% uvoz. Marca rahel porast industrijske proizvodnje RIM - Italijanska industrija je marca pokazala rahle znake izboljšanja: po Istatovih podatkih se je v primerjavi z enakim lanskim mesecem povečala za 1, 2%, v primerjavi z letošnjim februarjem pa za 1, 4%. Glede na obseg je porast največji od leta 1995, medtem ko so podatki za prvo trimesečje letošnjega leta kljub marčnemu izboljšanju negativni: v primerjavi z enakim lanskim obdobjem je proizvodnja upadla za 1, 5%, če pa upoštevamo povprečno dnevno proizvodnjo, je znižanje doseglo kar 2, 3% (letošnji marec je imel namreč 23, lanski pa 22 delovnih dni). Comit zavrnila »poročno« ponudbo Unicredita MILAN - Upravni svet Comita (Banca Commerciale Itatia-na), ene redkih v etikih italijanskih bank, ki še ni sklenila zavezništev, je včeraj po dolgih urah razprave zavrnil ponudbo bančne grupe Unicredito Italiano za sporazumen prevzem oziroma združitev prek zamenjave delnic. Po neuradnih virih je bila zavrnitev sprejeta soglasno. Uprava mora zdaj oceniti vse možne opcije za prihodnost banke, ki jo nadzirata Mediobanca in Generali s pomočjo svoje nemške zaveznice Commerzbank. V drugi polovici junija bo sklicana skupščina delničarjev, na kateri bodo zamenjali administratorje, kot je predvideno v novem sindikalnem paktu med največjimi delničarji. Vlada odobrila nova pravila za bančne fundacije RIM - Ministrski svet je včeraj izdal izvajalni odlok za nov zakon, ki disciplinira področje bančnih fundacij. Naključje je hotelo, da je odlok podpisal nov zakladni minister Giutia-no Amato, ki je bil pred leti v isti funkciji tudi oče novega zakona o hranilnicah oziroma fundacijah. Zdaj imajo te ustanove končno jasna in natančna pravila, kar bo okrepilo njihovo temeljno vlogo družbenih in gospodarskih spodbujevalcev. TEČAJNICE I EVBO= 1 EVRO= 1.936,27 URE 14. MAJ 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 14.05. 13.05. ameriški dolar 1,0676 1,0622 japonski jen 130,78 129,20 grška drahma 324,85 325,40 danska krona 7,4330 7,4330 švedska krona 8,9490 8,9634 britanski funt 0,6601 0,6560 norveška krona 8,1825 8,2190 češka krona 37,625 37,745 ciprska lira 0,5789 0,5788 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 250,27 249,99 poljski zlot 4,1937 4,1977 slovenski tolar 193,7893 193,8105 švicarski frank 1,6020 1,6013 kanadski dolar 1,5561 1,5540 avstralski dolar 1,6051 1,5891 novozelandski dolar 1,9103 1,8992 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 14, MAJ 1999 VALUTA NAKUP/PRODAJA 1 EVRO portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt italijanska lira_____ 200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27 EVRO VZJIMS.C VM4.VIE NAKUP PRODAJA ameriški dolar 1,0732 1,0564 britanski funt 0,6650 0,6518 švicarski frank 1,6170 1,5839 danska krona 7,5723 7,2865 norveška krona 8,3834 8,0076 švedska krona 9,1729 8,7341 kanadski dolar 1,5795 1,5213 grška drahma 341,50 297,26 japonski jen 134,47 126,33 avstralski dolar 1,6730 . 1,5628 slovenski tolar 203,82 191,71 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 češka krona 45,052 36,552 slovaška krona 55,35 44,028 madžarski florint 298,04 242,15 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Zadruga zo.z. TRST KMEČKA BANKA GORICA 14. MAJ 1999 EVRO URE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 1,0748 1,0537 1901 1838 britanski funt 0,6689 0,6540 2895 2961 kanadski dolar 1,5685 1,5319 1234 1264 japonski jen 132,3727 129,2179 14,63 14,98 švicarski frank 1,6208 1,5905 1195 1217 norveška krona 8,3328 8,1329 232 238 Švedska krona 9,1144 8,8925 212 218 grška drahma 325,6801 319,2777 5,95 6,06 danska krona 7,5551 7,3763 256 262 avstralski dolar 1,6160 1,5823 1198 1224 slovenski tolar 198,5917 192,6636 9,75 10,05 hrvaška kuna 8,2394 7,5932 235 255 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 MILANSKI BORZNI TRG 14. MAJ 1999 INDEKS MIB 30: -2,33% delnica cena € var. % delnica cena € var. % AEM 1,969 -1,00 INA 2,254 -2,46 ALITAUA 2,893 -2,75 ITALGAS - 4,052 -1,43 ALLEANZA 10,622 -0,07 MEDIASET 7,917 -1,01 AUTOSTRADE 6,794 -2,08 MEDIOBANCA 11,293 -1,02 BNL 3,012 +0,03 MEDIOLANUM 6,577 +0,50 COMIT 7,176 +1,53 MONTEDISON 0,865 -1,25 BCA Dl ROMA 1,419 -1,32 OLIVETTI 3,273 +0,42 FIDEURAM 5,272 +1,15 PIRELLI SPA 2,729 -1,01 INTESA 4,834 -0,78 RAS 9,562 -0,66 BCA POP BS 37,740 +2,69 ROLO BCA 1473 22,640 -1,52 EDISON 8,607 -1,27 SAN PAOLO IMI 13,666 -0,37 ENI 5,874 -0,52 TIM 5,497 -2,08 FIAT 3,082 -1,24 TELECOM ITA 9,844 -0,94 FINMECCANICA 0,818 -2,87 UNICREDIT 4,596 -1,18 GENERALI 34,380 -2,38 UNIM 0,542 +1,02 ”1 mmamiE ■ ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana J GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČi FURLANIJA-JUUJSKA ___________KRAJINA_____________ TRST Trg zedinjenja Italije Se jutri, 16. maja bo v priredbi Stalnega gledališča Rossetti, v okviru gledališče pod Šotorom, Gigi Proietti podal delo »Vaje za recital«. Gledališče Cristallo SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Rene Clair »Sladke šibkosti žena«. Režija Dušan Mlakar: ponovitev za red C jutri, 16. maja ob 16. uri; za red B v sredo, 19. maja ob 20.30. Gledališče Rossetti 18. maja ob 21.00 bo skupina Yes/No Productions predstavila delo »Stomp«. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 23. maja ob 20.30 bo SSG gostovalo z Millerjevo dramo »Vsi moji sinovi«. • GORICA Kulturni dom Filmska sezona Gorica - Kinema se nadaljuje s pomladnim programom. V četrtek, 20. maja ob 20.45 bo na sporedu film danskega režiserja Larsa Von Trierja »Idioti«. LATISANA Gledališče Odeon V sklopu prireditve »Komično gledališče - danes« bo 18. maja ob 21.00 predstava »Le mucche hanno tanta pa-zienza« skupine Papu. __________SLOVENIJA_____________ PORTOROŽ Avditorij V soboto, 22. maja ob 20.30 bo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja podalo delo »Vaja zbora«. Režija Franci Križaj. PIRAN Cerkev sv. Frančiška V nedeljo, 23. maja ob 20.30 bo Slovenski kvartet pozavn imel binkoštni koncert. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Danes, 15. maja ob 20.30, N. Simon »Jetnik druge avenije«. 19., 20. in 21. maja ob 20.00, večer z Iztokom Mlakarjem. LJUBLJANA Mestno gledališče ljubljansko Danes, 15., 17., 18. in 21. maja ob 20.00 Bernard Shaw »Pigmalion«. 19. maja ob 15.30 in ob 20.00 ter v soboto, 22. maja ob 20.00, Dario Fo, »Burkaški misterij«. V četrtek, 20. maja ob 20.00 Boštjan Tadel, »Policija, d. d.«. Cankarjev dom V torek, 18. maja ob 20. uri, v sredo, 19. ob 20. uri in ob 22.30, komedija »Gabrovi koraki«. Izvaja newyorška skupina Elevator Repair Service. Ljubljanska Drama Danes, 15. maja ob 19.30 bo Slovensko stalno gledališče prikazalo »alko komedijo« Dušana Jovanoviča »Klinika Kozarcky«. CEUE SLG SSG gostuje z mladinsko predstavo F. Milčinskega »Butalci«. Priredba in režija Jaša Jamnik. V ponedeljek, 17. maja ob 11. in 17. uri; v torek, 18. maja ob 11.30. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANI JA-JULIJSKA ___________KRAJINA______________ TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. »Tokyo ballet«. Ponovitve: danes, 15. maja ob 17.00, jutri, 16. maja ob 16.00, 18., 19., 20. in 21. maja ob 20.30, v soboto, 22. maja ob 16.00. Pomorska postaja V četrtek, 20. maja ob 21.00 »Afro festival«. Nastopa »Manantial percus-sion ensamble«, projekcije Cappella Underground. Hipodrom Montebelio Hip hop mušic club, tri dni glasbe: 20., 21. in 22. maja. Kavarna san Marco V soboto, 15. maja ob 22.00 Erik Satie »Vexations«. Ob klavirju Uršula Capo-rali in Antonio Siringo. OPČINE Prosvetni dom V okviru openskih glasbenih srečanj, bo jutri, 16. maja ob 18. uri nastop glasbenikov državnega konservatorija Tartini. ROJAN Jutri, 16. maja, bo v Rojanski cerkvi pri sv. maši ob 9. uri pel Cerkveni ženski pevski zbor »Andreja Vavkna« iz Cerkelj na Gorenjskem. Ob 17. uri pa bo ravno tako v cerkvi izvajal spored sakralne glasbe. Dirigent in skladatelj Damijan Močnik. PORDENON Avditorij Concordia V okviru, glasba na ekranu bo v četrtek, 27. maja ob 21.00 nastop pianistke Rite Marcotulli. Na sporedu bo filmska glasba Francoisa Truffauta. GORICA Kulturni center »Lojze Bratuž« Danes, 15. maja ob 20.30 bo v priredbi KD Sabotin večer z naslovom, S trna ver ob petju in glasbi. VIDEM Gledališče »Giovanni da Udine« 28. maja bo z videmskim Filharmoničnim orkestrom nastopila pianistka En-rica Ciccarelli. Dirigent Lior Shabadal. __________SLOVENIJA____________ LJUBLJANA Cankarjev dom V ponedeljek, 17. maja ob 20. uri nastopajo Simfoniki RTV Slovenija. Dirigent Anton Nanut. V četrtek, 20. in v petek, 21. maja ob 19.30 nastop Orkestra slovenske filharmonije. Dirigent Tadeusz Wojciechowski,»solist Andrzej Ra-tusinski. SNG opera in balet V torek, 18. maja ob 19.30 Engelbert Humperdinck »Janko in Metka«. V četrtek, 20. maja ob 20.00 in v soboto, 22. maja ob 19.30, Nikolaj Rimski -Korsakov »Nesmrtni Kaščej«, Igor Stravinski »Ognjena ptica«. SSG: Sladke šibkosti žena jutri in v sredo v tržaškem (ristollu Jutri ob 16. uri in v sredo ob 20.30 bo Slovensko stalno gledališče ponudilo svojim abonentom še zadnji dve ponovitvi uspešne komedije Rene Claira Sladke šibkosti žena, ki jo je zrežiral Dušan Mlakar in v kateri nastopa celoten igralski ansambel. Predstavi, ki sta bili na sporedu prejšnjo soboto in nedeljo in sta bili odpovedani zaradi nenadne izgube v družini članice igralskega ansambla, bosta tokrat na sporedu v tržaškem gledališču Cristallo, kjer so si letos abonenti ogledali že dve abonmajski predstavi. Pobuda gledališča, da prezplačno ponudi svojim aobnentom sladico na tradicionalni Majenci in ki jo je v celoti podprla Zadružna kraška banka, ostaja v svojem bistvu veljavna, spremenjena je le lokacija, saj se je Majenca že iztekla. S kuponom za sladico, ki ga bodo prejeli abonenti ob obisku predstave, bodo lahko obiskali Praznik češenj, ki se odvija v Mačkovljah od petka, 28. do ponedeljka, 31. maja. Tudi tisti, ki kupona za Majenco še niso izkoristili, lahko to storijo na poprej omenjenem prazniku v Mačkovljah. Slovensko stalno gledališče ob izteku sezone izraža svojim abonentom in drugim obiskovalcem predstav najiskrenejšo zahvalo, da so se v tej težki sezoni polnoštevilno odzvali ponudbi in jim sporoča, da bodo lahko seznanjeni z repertoarjem za naslednjo sezono že v juniju. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA TRST V XII dvorani Miramarskega gradu razstava kipov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do 18.00. Razstava bo odprta do 30. maja. V bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Palača Costanzi: Se jutri, 16. maja odprta razstava Anita Pittoni, umetniške cunjice. Gre za celovit prikaz dejavnosti Anite Pittoni; razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Rižarna: Se jutri, 16. maja bo odprta fotografska razstava Erich Hartmann »II silenzio dei cam-pi«. Urnik: od torka do sobote od 9. do 18. ure. Ob praznikih pa od 9. do 13. ure. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): Več kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Galerija Rettori Tribbio 2: do 21. maja bo razstavljal Gianni Borta. Ogled ob delavnikih od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 13.00, ob ponedeljkih zaprto. V nedeljo, 16. maja pa bo odprto od 10.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Gledališče Miela: Se danes, 15. maja razstavlja Angela Pietribiasi. Ogled možen ob urah predstav. Gaffe stella polare (UL Dante 14 - Trg sv. Antona Novega 6: do 31. maja razstavlja svoja no-VejSa dela Ennio Steidler. Atelje Nadia Bassanese (Trg Giotti 8): do 4. junija bo razstavljala Giosetta Fioroni. Urnik ogleda: od*torka do petka od 17.00 do 20.00. SKEDENJ Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure. MILJE Beneška hiSa - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. REPEN Od danes, do 30. maja bo v prostorih sedeža Konzorcija vin Kras na ogled razstava «Ko bo cvetel lan«. Razstava bo odprta ob sobotah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure. Za morebitne skupine predhodno poklicati na tel. St. 040-327124. TRNOVCA - BAJTA V umetnostni galeriji »Skerk« je odprta razstava; L. Spacal, Pomlad na Krasu. Urnik obiskov: četrtek, petek in sobota od 18.00 do 20.30, ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Razstava bo odprta do 3. julija. GORICA Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita guotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931). Kulturni center Lojze Bratuž: razstava bosanskega umetnika Safeta Zeca, podaljšana še danes, 15. maja. Urnik: od 17.00 do 19.00. Galerija kulturnega doma (UL Brass 20): razstavlja Jože Šubic. Urnik: od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00. CASARSA Palača »alla Roggia« (Ul. XXIV. maja): do 23. maja je na ogled razstava, Tina Modotti, življenje in fotografija. Razstava je odprta ob praznikih in predprazničnih dneh od 10.00 do 24.00. VENETO BENETKE Palača Grassi: še jutri, 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Gallerie delVAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«. _____________SLOVENIJA______________ PORTOROŽ Avditorij: razstava grafik Ljerke Kovač in Jajieza Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v času večernih predstav. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so še naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. NOVA GORICA V Primorskem dramskem gledališču še danes, 15. maja na ogled razstava Zgodovinskega arhiva iz Ptuja »Dekleta in žene« avtorice Tjaše Mrgole Jukič. Galerija Artes (Gradnikova brigada 6): razstavlja Jože Šubic. Urnik: ob delavnikih od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, St. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. SNEŽNIK KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«. Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Moderna galerija: Božidar Jakac, razstava ob stoletnici umetnikovega rojstva. Iz zbirk Moderne galerije. Razstava bo odprta do 23. maja in sicer od torka do sobote od 10.00 do 18.00 ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Cankarjev dom: slike in risbe razstavlja Giorgio de Chirico. Odprto do 13. junija. Ogled možen od torka do sobote od 10.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 14.00. BISTRA V Tehniškem muzeju Slovenije bo do 30. maja razstava »Vonj po morju, - Slovensko morsko ribištvo od Trsta do Timave skozi stoletja«, ki jo je pripravil Bruno Volpi Lisjak. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polhar ski muzej. Stran posredoval PUBLIEST Uredil ALESSIO RADOSSI Interreg: kako se je rodila kratica pod okriljem Eu Kaj pomeni beseda "Interreg"? Gre za eno izmed kratic, ki so se rodile znotraj skupnosti, da bi umestili programe Evropske unije namenjene čezmejnemu sodelovanju med različnimi regijam (ali državami) znotraj in izven Unije. Podčrtati velja, da 50% vrednosti posameznega projekta krije EU, preostalo polovico pa si delita država (70%) in regije (30%). INTERREG Cultura Za dodatne informacije vam je na razpolago Služba za zunanje odnose pri deželni direkciji za evropske zadeve in zunanje odnose, ul S. Francesco 37, Trst. Tel: 040/ 3775119-3775122, fax: 040/ 3775025, E-mail: aff.comunitari@regione.fvg.it Junija bo potekala že druga prireditev ”Nationum Opifices“, razstava na gradu Colloredo di Monte Albano Obrt narodov Vrača se prireditev namenjena proizvodom Mittelevrope Vrača se "Nationum Opifi-ces“, prireditev namenjena izdelkom obrtnikov-umet-nikov Mittelevrope. Po uspešni prvi tovrstni pri-redtvi lanske jeseni, se bo Obrt narodov letos ponovno predstavila na razstavi med 25. in 27. junijem na istem prireditvenem prostoru in sicer v gradu v Colloredo di Monte Albano, v središču videmske pokrajine, kjer so v preteklosti zaradi ročnosti prebivalcev izdelovali umetniška dela. Gre za razstavo nemenjeno predvsem izdelkom iz sosednje Avstrije. Cilj prireditve pa je tudi predstavitvi umetniškim usmeritvam povabljenih mojstrov, umet-nikov-obrtnikov. V ospredju je umetniško srečevanje in primerjanje kulture in ljudske tradicije različnih narodov. Razstave, ki jo organizira Esa (ustanova za razvoj obrti) v okviru Interreg 2 Italija/Avstrija, se udeležujejo tudi umetniki iz aeške, Romunije in Slovenije z izdelki iz lesa, kovine, dragega kamenja, stekla, keramike, tekstila in z mozaiki. Na osnovi izkušenj s podobnih prireditev v Avstriji, bodo izdelki udeleženih obrtnih podjetij prikazani v posebnih razstavnih prostorih v grajskih sobanah in dvoriščih. V zunanjih prostorih pa bodo mojstri praktično prikazali svoje delo. Tipični izdelki umetne obrti so običajno narejeni v zelo omejenem številu zato praktično ne obstojajo specifični inštrumenti za njihovo promocijo in trženje. Enako omejene Razstavljeni bodo mozaiki in izdelki iz lesa, kovine, dragega kamenja, stekla, keramike in tekstila. Udeleženci tudi iz tujine. so možnosti, da bi se obrt-niki-umetniki predstavili široki javnosti. Zaradi tega je umetna obrt obsojena na omejeno ohranjanje in beleženje sledi samo v muzejih ljudskih običajev ali v podželskih hišicah redkih posameznikov, lju- biteljev. Od tod torej želja Ese, da bi priredili razstavo, ki bi obrt ovrednotila kot umetniško ročno delo. Namen razstave, pravijo v Esi, je tudi ovrednotenje pravega bogastva izkušenj in običajev, ki se nikakor ne smeio izgubiti in ne smejo zamreti. Poleg tega naj bi projekt spodbudil trženje krajevnih obrtnih izdelkov in prispeval k temu, da bi se prireditev spremenila v priložnost za kulturne izmenjave in "know-howa“ med podjetji, ki prihajajo iz različnih držav ter priložnost za vzpostavitev sodelovanja med partnerji za promocijo prihodnjih podobnih, obrti namenjenih prireditev. Drugi cilj, ki si ga priredi- telji zastavljajo je ovrednotenje pravega bogatsva izkušenj in tradicije, ki se ne sme izgubiti, kakor tudi promocija obrti v javnosti, zlasti še med mladimi, ker odpira zanimive možnosti za zaposlovanje tistih, ki želijo z natančnim in zahtevnim delov spremeniti preproste surovine v dragocene in trajne izdelke. Tovrstne razstavne prireditve naj bi tudi vzpodbujale nastajanje (ali vsaj interes za nastajanje) novih podjetij. Ob koncu velja opozoriti, da bo projekt (obem prireditvam je bilo namenjenih skupno 170 milijonov lir) izveden v sodelovanju z Gorsko skupnostjo Furlanije. ! TUKAJ CELOVEC v i.t ■' ' - 'gST'' ' Desno- domača stran na Internetu (v treh jezikih) namenjena borzi proizvodov pridelanih brez uporabe umetnih gnojil, ki ponuja različne proizvode, krajevne proizvode, tu so še borza za grosiste, direktive za bio-kmetovalce, ter prireditve in recepti. Torej koristen primer čezmejnega sodelovanja. O biološkem kmetijstvu so Interreg Novice pisale 9. septembra 1998 v članku, ki je opisoval sodelovanje med Furlanijo-Julijsko krajino in Koroško pri ovrednotenju tovrstne tehnike pridelovanja in napovedoval skorajšnji začetek delovanja posebnega programa Interreg 2 za razvoj bio-kmetijstva. Danes ze vračamo na to temo s člankom, ki prihaja s Koroške, v katerem deželni funkcijonar odgovoren za biološko kmetijstvo predstavlja novosti v sodelovanju s Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo ter napoveduje skupni projekt v sklopu Interreg 2 Avstrija-ltalija "Bio-borzo Alpe-Jadran po Internetu". Avstrija, alpska država s pretežno kmetijskim tipom gospodarstva, postaja postopoma biološka dežela. Kakih 20.000 bio-kmetij že predstavlja več kot 10% vseh kmetij. Tudi na Koroškem stalno narašča število bio-podjetij. Glede na to, da je Evropa vedno bolj združena je torej pomembno soočanje z razmerami v bio-kmetijstvu tudi v drugih sosednjih deželah in državah. Inštitut za poklicno izobraževanje v kmetijstvu (LFI), osnovni inštrument za poklicno izpopolnjevanje na tem področju, je v v sodelovanju z združenjem ”Emte fuer das Leben Kaemlen" (največjo zadrugo bio-kme-tij na Koroškem) predlagala in organizirala oktobra lani Mi smo srečni pri naših bi o kmeti h ■ d- y Projekt, ki ga finansira Interreg 2 med Koroško, Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo Biološko kmetijstvo; prihaja ”Bio-borza“ na Internetu 8io-servis-telefo;i 0660/6334 Kmetijstvo brez uporabe umetnih gnojil se je v Avstriji dodobra uveljavilo. Bio-kmetij je že 20.000. drugi čezmejni biološki simpozij Alpe-Jadrana. Simpozij, ki ga je gostil Kulturni center gradu Kra-stovvitz v Celovcu, je namenil osrednjo pozornost mrežni povezavi sistemov bio-kmetijstva, pri čemer državne meje ne predstavljajo nikakršne ovire. Prvi simpozij (8.-9.oktober 1997)- s simultanim prevajanjem v tri jezike- se je osredotočil na medsebojno izmenjavo izkušenj, tako na osebni kakor na organizacijski ravni, ter na primerjavo med različnimi sistemi proizvodnje in nadzora. Kakih sedemdeset udeležencev prvega simpozija iz Avstrije, Italije in Slove- nije, je razpravljalo o takratnih razmerah in možnem razvoju biološkega kmetijstva. V uvodnih poročilih (med katerimi je bilo tudi poročilo dir. Josefa Rie-glerja, očeta eko-socialne usmeritve avstrijskega kmetijstva) je bil opisan družbe-no-politični okvir in vzpodbude v korist biološkega kmetijstva v Avstriji. Predstavniki dežel udeleženk srečanja, so predstavili obsežen pregled razmer in razvojnih možnosti biološkega kmetijstva v svojih državah. V štirih ločenih delovnih skupinah pa je beseda takla tudi o možnih oblikah sodelovanja treh dežel, o standardih za kontrolo in sankcijah, o modelu "Biološko kmetijstvo 2005", o predstavništvu v EU. Temeljita predstavitev izsledkov na plenarnem zasedanju je povsem konkret- no potrdila veliko sposobnost sodelovanja in sporazumevanja v okviru prve tovrstne prireditve. Za prihodnje je bila napovedana skupna akcija na sledečih področjih: skupna udeležba bioloških kmetovalcev treh dežel na prireditvah in sejmih/razstavah (kakor n.pr. BIOFEST v Celovcu); ustanovitev delovne skupine ”proizvajalec-pre-delovalec-potrošnik"; občasna srečanja nadzornih ustanov za določanje skupnih standardov, dogovorjene akcije znotraj različnih teles EU, skupno določanje direktiv za vzrejo živine. Večer pa je bil namenjen kulturni in kulinarični izmenjavi. Simpozij je imel' svoj zaključni del na BIOFEST-u v Celovcu, kjer je preko 40 kmetovalcev ponudilo svoje biološke proizvode in so se dežele udeleženke predstavile številnim koroškim obiskovalcem. Poročila s prvega simpozija so bila objavljena v treh jezikih (nemškem, italijanskem, slovenskem); tudi informacije o različnih proizvodnih sistemih so na razpolago v vseh treh jezikih. Drugi simpozij, 7. in 8. oktobra 1998, se je odvijal na BIOLOŠKO KMETIJSTVO V MREŽI Spletna stran:www.bio.Alpeadria.at za vse naslove prodajnih mest Enostavno naročilo opravimo s ”klikom“ Zanimiv del drugega simpozija je bila predstavitev prve domače strani bioloških kmetovalcev Alpe-Jadrana; naslov je: http://www.bio.Alpeadria.a t ponuja sledeče informacije: ponudba proizvodov, deželni proizvodi, borza za grosiste, direktive za bio-kmetovalce, prireditve, recepti itd. Nova storitev je v vseh treh jezikih in predstavlja pomemben korak v mrežnem povezovanju dežel. S pomočjo te strani bo mogoče razviti pravo pravcato bio-borzo, ki bo povezala tri različne kulturne stvarnosti, predstavljala pa bo koristen primer čezmejnega sodelovanja. Drugi simpozij se je zaključil s pregledom vseh pobud, projektov, sistemov trženja in predelovalnih podjetij na Koroškem. Tretji simpozij, ki bo zagotovo uspešen kakor minula dva, bo v ____ Italiji. Cilj drugega simpozija bioloških kme-tovalcev Koroške Furlanije-Julijske krajine in Slovenije, da bi torej spremenili domačo stran na Internetu, ki predstavlja delovanje podjetij bio-kmeto-valcev, v bio-borzo na Internetu, je bil uresničen v Ni mogoče zanemariti vpliva, ki ga bo ”narav-na“ proizvodnja imela na družbeno-politično razsežnost območja teh dneh. Meddeželna tehnična skupina je namreč odobrila poseben projekt Koroške iz sredstev Interreg 2 Avstrija/Italija (125 milijonov za obdobje april ________________ 1999- december 2000). Prioritete, ki jih po-stavlja projekt na prvo mesto so predvsem uresničitev in optimizacije Bio-borze na Internetu, nato razvoj in/ali nadaljni razvoj špedicije in/ali distribucije, da bi zagotovili učinkovito in hitro dostavo blaga naročene- ga po Internetu ter končno še razvoj borze čezmejnih proizvodnih sredstev za bio-kmetovalce za zmanjševanje proizvodnih stroškov. Osnovi razlogi za pobudo so zelo jasni: poleg seznanjanja s pogoji v katerih poteka bio- proizvodnja treh dežel, postaja čedelja pomembnejše medsebojno zbliževanje bio-kmeto-valcev z vseh področij tudi za zadostitev bodočih potreb. Potrošnikom je preko Interneta omogočen stik z bio-proizvodi območja Alpe-Jadran, ki jih je moč neposredno, hitro in enostavno naročiti in dobiti. Zanemarljiv pa ni niti vpliv, ki ga bo imela biološka Obiranje jabolk, ki so jih pridelali bio-kmetovalci kmetijska proizvodnja na družbeno-politično razsežnost treh dežel. Glede čezmejnega učinka pobude, ga lahko povzamemo v nekaj stavkih: medsebojno spoznavanje zainteresiranih partnerjev in komunikacija po Internetu vodi k harmonizaciji pogojev in razmer tudi na meddeželni ravni; projekt nudi pomoč pri razvoju bio- kmetijske proizvodnje na ogroženih območjih; trženje mora biti mogoče tudi na čezmejni ravni in tovrstno delovanje trga (po Internetu) presega vse meje. temo "Marketing bioloških proizvodov". Osrednja pozornost je veljala izmenjavi informacij s področja trženja bioloških proizvodov, prvim stikom namenjenih sistemu prodaje in predstavitvi domače strani o biološkem kmetijstvu v Alpe-Jadranu na Internetu. Predstavniki dežel udeleženk so obširno poročali o novostih v razvoju biološkega kmetijstva, tudi s sklicevanjem na direktive sprejete leta 1997 in z zornega kota osrednje teme srečanja. Najbolj so razmere zapletene v Sloveniji, kjer trenutno ni nikakršnega pravilnika o biološkem kmetijstvu (obstojajo pa notranja pravila za člane posameznih zadrug), zaradi česar ni možen nikakršen nadzor s strani države. V kratkem naj bi bil problem vendarle rešen. Trženje bioloških proizvodov v Avstriji je bila ena osrednjih tem srečanja. Avstriji je 8,6% kmetijskih površin obdelanih po načelih bio kmetijstva (v EU je povprečje samo 0,44%); 20.000 bio-kmetovalcev proizvaja za kar 2 milijardi šilingov tržnih proizvodov. Zajeten delež izdelkov tržijo verige trgovin z živili. Na ta način so se zelo hitro razširili biološki proizvodi. Kar 50% avstrijskih bio-proizvodov je nemenjenih izvozu, saj je evropski trg zalo dovzeten za tovrstne izdelke. Za vse biološke kmetovalce bo neposredno trženje ostalo pomembna oblika posredovanja proiz-vodov. TENIS / PRVENSTVO ITALIJE CONI / NI DENARJA NOGOMET domači šport Rafter se je spet izkazal Avstralec bi lahko postal številka ena na svetu Prazna blagajna, razprodali bodo dres »azzurrov« Odslej sponsorji na majicah RIM - Avstralec Ptrick Rafter sicer res ni specialist za peSCene površine, a vse kaže, da je zdaj glavni favorit za zmago na mednarodnem prvenstvu Italije. Če bi mu to uspelo, bi z vrha svetovne jakostne lestvice spodrinil Rusa Ka-felnikova. »Prepričan sem, da se vam bom tudi jutri predstavil tu kot zmagovalec,« je Časnikarjem samozavestno dejal vCeraj Rafter, Čeprav mu je Lapentti precej grenil pot do zmage, danes pa ga Čaka Spanec Mantilla, ki je »uničil« Nemca Prinosila, tistega, kijev Četrtek zvečer iz turnirja izločil Italijana Gau-denzija. Izidi: Rafter (Avs, 4) -Lapentti (Arg) 4:6, 7:5, 6:1; Mantilla (Spa, 15) - Prino-sil (Nem) 6:; 2, 6:4; Cor-retja (Spa, 3) - Squillari (Arg) 5:7, 7:6 (7:4); 7:5; Kuerten (Bra) - Kucera (Sik). Polfinalna para: Rafter - Montilla, Corretja -zmagovalec Kuerten-Ku-cera. Beckford 841 cm v daljino DOHA - Atleti so včeraj nastopili na mitingu Grand Prix I v Dobi. DaleC najboljši izid je dosegel Jamajčan James Beckford, ki je v daljino skočil kar 841 centimetrov. Preko osem metrov pa sta skočila tudi Romun Bogdan Taras (8, 15) in Avstralec Jay Tauri-ma (8, 14) na drugem in tretjem mestu. Namibijec Frankie Fre-dericks je z 10,14 sekunde dobil tek ha 100 metrov, Cas pa je nekoliko slabši tudi zato, ker so Start večkrat ponavljali. V teku na 400 metrov z ovirami je slavil Zambijec Samuel Matete (48, 29), v metu diska pa štirikratni svetovni prvak Nemec Lars Riedel (64, 96). V Zenski konkurenci je Romunka lonela Tirlea (22, 35) zmagala v teku na 200 metrov, v skoku v višino pa sta Južnoa-friCanka Hestrie Storbeck-Cloete in Romunka Monica lagar-Dinescu zmogli 1, 96 metra. RIM - Pod hudim pritiskom finančne krize je podlegel tudi doslej nedotakljivi reprezentančni dres. Italijanski reprezen-tantje bodo Se naprej »az-zurri«, vendar bo na njihovih majicah odslej lahko kraljevalo tudi ime spon-sorjev. Sklep je sprejel včeraj izvršni odbor italijanskega olimpijskega odbora CONI na predlog samega predsednika Giannija Pe-traccija. »Danes se je položaj zgodovinsko, predvsem pa ekonomsko bistveno spremenil,« je dejal Pe-trucci. CONI se nahaja v hudi finančni krizi zaradi zmanjšanja prihodkov od totocalcia. Vse športne zveze so morale krčiti predračune za 30%, kar že povzroča velike probleme. Zrinski izbral igralce LJUBLJANA - Selektor slovenske košarkarske reprezentance Boris Zrinski je izbral šestnajst igralcev za priprave na evropsko prvenstvo v Franciji od 21. junija do 3. julija. Za organizatorje igre je določil Daneua, Jeklina, Dragšiča in Šporarja, na "dvojki" bodo igrali Duščak, Bečirovič in Trifunovič, na "trojki" Jagodnik, Milič, Tovornik, pod košema pa se bodo borili Brezec, Tušek, Jurkovič, Smodiš, Nesterovič in Kraljevič. Reprezentanti se bodo 29. maja preselili v Novo Gorico in tam odi-grali dve prijateljski tekmi, zaključni del priprav pa bo v Kopra. Tam naj bi igrali z BiH in nato še's Hrvaško v Pazinu. Slovenska repre-zentranca na EP računa z uvrstitvijo do 6. mesta, ki pomeni tudi uvrstitev na olimpijski turnir v Syd-neyju. Žal je še vedno vprašljiv nastop centra Radoslava Nesteroviča. Tudi Indiana naprej Izidi končnice košarkarske NBA lige: Philadelphia - Orlando 97:85 (skupno 2:1; Minnesota - San Antonio 71:85 (1:2); Milvvaukee - Indiana 91:99 (0:3); Houston - Los Angeles 102:88 (1:2). Eriksson: »Prvak znan v zadnjem kolu« Danes Fiorentina-Lazio, tudi Milan RIM - »Prepričan sem, da bo prvak znan šele po zadnjem kolu,« pred današnjo vnaprej igrano tekmo med Fiorentino in Laziom pravi trener rimskega kluba Sven Goran Eriksson. Šved pričakuje težko tekmo. »Fiorentina bo gotovo dala vse od se- • be. Ima odlične napadalce, kljub temu pa igra dovolj zaprto. Trapatto-nija dobro poznam,« meni Eriksson, ki nima nobenih težav s postavo, saj ima nd voljo vseh 22 igralcev. Bokšič bo sedel na tribuni, igrali pa bpdp Marchegiani, Ne-gro, Nesta, Mihajlovič, Pancaro, Conceicao, Al-meyda, Stankovič, Lombardo, Vieri in Mancini. Danes bo na sporedu tudi tekma med Milanom in Empolijem. Če bi La-zio zmagal, Milan pa izgubil bi bil »scudettoy že oddan Rimljanom. Na Empolijevo zmago ne bi stavil niti deset tisoč lir,« je dejal Eriksson, njemu pa pritrjujejo tudi številke, saj Empoli na San Sira ni nikoli zmagal, leta 19(6 pa je v italijanskem pokalu igral neodločeno. Milan že pet kol zapored zmaguje, zadnjic pa je izgubil pred desetimi koli. Trener Zaccheroni bo danes lahko računal na vse svoje igralce. Obe tkemi se bosta pričeli ob 16.30. Na Pokrajini predstavili 22. košarkarski Turnir prijateljstva ŠD Kontovel V dvorani tržaške Pokrajine je bila včeraj predstavitev velikega, že 22. mednarodnega mladinskega košarkarskega Turnirja prijateljstva, ki ga bo SD Kontovel priredil od 21.. do 23. maja v dvorani Er-vatti pri Briščikih. Na njem bodo sodelovala moštva SD Kontovel, Koš Celovec, Udine Basket, Branik Maribor, Kvarne 96 Rijeka in Honved Budimpešta. Gostitelj včerajšnje dvojezične predstavitve je bil pokrajinski odbornik za šport Franco Scoccimarro, udeležili pa so se je številni ugledni gostje. Vsi so poudarili, da je Kontovelov turnir ena največjih mladinskih športnih prireditev pri nas in njen pomen rase iz leta v leto. Pokrovitelji manifestacije so tržaška Pokrajina, Dežela, ZSŠDI, deželni odbor FIP in Nova tržaška kreditna banka. O predstavitvi in poteku turnirja bomo seveda še poročali. ________ODBOJKA / Z ZMAGO SLOGASI V B 2 LIGI___ Med Mimo Eurospin in Natisonio je na lestvici kar 46 točk razlike Tekma je za slolgaše prepomembna, da bi si lahko privoščili podcenjevanje KOŠARKA Odločilna tekma za Brežane Tudi ta konec tedna bodo v ospredju pozornosti Bregovi košarkarji. Danes jih namreč v Dolini, s pričetkom ob 17. uri Čaka tretji, odločilni dvoboj polfinala končnice za napredovanje v D ligo proti Skyscaraspersu. Stanje je izenačeno 1:1. Brežani so preteklo soboto zanesljivo zmagali, v sredo pa popolnoma popustili, zlasti fizično. Upajmo, da bo prednost domačega igrišča tokrat odločilna in da bood navij c ai v velikem številu Podprli svoje moštvo, saj ga proti izkušenim veteranom Čaka težka naloga. V ekipo se bo vrnil Kralj, zaradi delovnih obveznosti pa bo odsoten B arini. Sklepno prvenstveno dejanje pa čaka oba naša Cetrtoligaša. Kontovel Uord Est bo na Proseku gostil Ginnasitco, Cicibo-tta Pref. Marsich pa bo gostovala v Gradežu. Obe trasi šesterki sta si že zagotovili obstanek v ligi. Izida C lige, play out ?a obstanek - Caorle -Uon Bosco 72:80 (stanje 1;1), play off za napredo-Vanje: Ardita - Roncade 83:6l (Ardita v finalu) Vsa pozornost ljubiteljev odbojke bo drevi usmerjena v opensko telovadnico, kjer Čaka igralce Mirne Eurospin (ob 20.30) še zadnji korak na poti v višjo ligo. Če bodo namreč Peterlinovi varovanci s 3:0 ali-3:1 premagali PAV Natisonio bodo napredovali v B2 ligo. Med slogaši in šesterko iz San Giovan-nija al Natisone je na lestvici kar 46 točk razlike. Pravo brezno torej! Kljub skromni beri sedmih zmag (od teh le dve v povratnem delu) si je PAV Natisoma že zagotovila obstanek. Ker iz B2 lige ne bo izpadel noben deželni ligaš, se namreč iz C2 v D ligo selita samo dve ekipi, to bosta Demar Prata in Fiume Veneto. Se preden bodo stopili na igrišče, bodo slogaši poznali tudi rezultat edinega tekmeca II Pozza, ki bo ob 17.45 igral v Trstu proti Prevenireju. Tudi to je za slogaše lepa prednost, še zlasti, če II Pozzo ne bo osvojil vseh treh točk. V Slogi-nem taboru pričakujejo tekmo z veliko dozo Slogaši pred slavjem? spokojnosti, seveda pa so trdno odločeni, da ne dovolijo nikakega presenečenja. Razlika v kakovosti med šesterkama je očitna, pasti so lahko kvečjemu psihološke narave. Mirna Eurospin bi morala nastopiti v popolni postavi. Okreval je namreč tudi VValter Prinčič. Le Mikolj ima nekaj težav s prstom na roki. Med tednom so slogaši odigrali prijateljsko tekmo z Izolo in gladko zmagali. Na ostalih igriščih bo slovo mirno. Val Imsa se bo pomeril s petouvršče-no Buio. Glede na to, s kakšno zbranostjo je igral v Pradamanu, menda ni nevarnosti, da bi se drevi predal počitniškemu razpoloženju. Valovci bi danes lahko dosegli svojo že dvanajsto zmago v zadnjih 14 nastopih, kar jih v povratnem delu postavlja ob bok slogašev in pred Pozzom. Na domačih tleh bo prvenstvo sklenila tudi 01ympia Agraria Terpin. Njen nasprotnik bo že izpadla Prata. Težje bo za Sočo Unitec- no v Villi Vicentini. Obe tile naši goriški šesterki se med sabo borita za končno 6. mesto, trenutno pa ima Soča točko več. V D ligi bo Naš prapor v Gorici gostil tržaški San Sergio, Bor pa bo igral v Maj anu. Med ženskami je Nuo-va kreditna že sinoči igrala v Starancanu. Val Siderimpes bo skušal na domačem srečanju s Fin-cantierijem prekiniti svojo negativno serijo. Nasprotnik za valovkami zaostaja za pet točk. Težka naloga pa Čaka 01ympio Agrario Terpin v Porcii. Tamkajšnja ekipa je n£ lestvici draga in za 01ympio nedosegljiva, Meuljeve igralke pa lahko še vedno pridejo do končnega 3. mesta, s čimer bi izenačile lansko uvrstitev. V ženski D ligi bo Bor Friulexport igral v Vidmu proti ekipi Belfrutta, ki lahko na 3. mestu še dohiti Gonars, a ga ne more več prehiteti. V C2 ligi bodo torej prihodnje leto igrali Cer-vignano, II Pozzo in Gonars. DANES SOBOTA, 15. maja 1999 NAMIZNI TENIS ŽENSKA A 1 LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras Generali - Fit Lycra Ca-st.lgoff”*’ ODBOJKA MOŠKA C LIGA 20.30 na Opčinah: Mirna Eurospin - PAV Natisoma; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: 01ympia Agraria Terpin - Dema Mobili; 20.30 v Villi Vicentini: Latterie Friulane - Soča Unitec-no; 20.30 v Standrežu: Val Imsa - Idealsedia Buia ŽENSKA C LIGA 20.00 v Sovodnjah: Val Siderimpes - Fincantie-ri; 20.30 v Porcii: Porcia - 01ympia KmeCka banka MOŠKA D LIGA 18.00 v Gorici, Kulturni dom: Naš prapor - Buf-fet Toni Trst; 20.30 v Majanu: Majanese - Bor ZENSKA D LIGA 19.30 v Vidmu: Belfrutta DLF - Bor Friulexport 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 na Opčinah: Mirna Emospin - Vanzumen 1. ŽENSKA DIVIZIJA 15.30 v Trstu, Monte Cengio: CUS Trieste - Breg Alta Trade 2. ZENSKA DIVIZIJA 18.00 v Korpivnem: Lih. Capriva - 01ymia Mul-tiservice KOŠARKA MOŠKA D LIGA 20.00 pri Briščikih, Ervatti: Kontovel Nord Est -Sgt; 20.30 v Gradežu: Gradese - Cicibona Pref. Marsich PROMOCIJSKA LIGA 17.00 v Dolini: Breg - Skyscrapers DEŽELNI KADETI 16.30 v Gorici, na Rojcah: Arte Bittesini - Dom Robo PROPAGANDA 16.00 pri Briščikih Ervatti: Jadran - Intermuggia; 18.00 pri Briščikih, Ervatti: Kontovel - Don Bo- ®C° TENIS O VER 45 15.00 na Padričah: Gaja - Dopolavoro Ferrovia-rio UNDER12 15.00 na Padričah: Gaja - TV Gemona CICIBANI NOGOMET 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Piedimonte; 14.30 v Gorici, Ul. Colonia: Azzurra - Juventina; rai 14.30 v Doberdobu: Mladost B - Latte Carso C JUTRI NEDELJA, 16. maja 1999 KOŠARKA DEŽELNI KADETI 11.30 pri Briščikih, Ervatti: Jadran - Santos B; 16.00 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Gorizia-na PROPAGANDA 9.30 v Trstu, Istrska ulica: Azzurra - Bor Friulex- P°rt NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 16.30 v Lumignaccu: Lumignacco - Mladost TROFEJA VIDOZ ZA NARAŠČAJNIKE 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Domio; 10.30 v Comu d Rosazzo: Como - Primorje NAJMLAJSI 15.30 v Doberdobu: Sovodnje - Staranzano ZAČETNIKI 10.30 v Standrežu: Juventina - Pro Romans ODBOJKA 1. ZENSKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, Galilei: Prevenire - Kontovel Nuo-va kreditna NARASCAJNICE 9.00 v Trstu, Ul. Locchi: S.Andrea - Bor Friulex- port HOKEJ IN LINE MOŠKA A 1 LIGA 18.00 v Versilli: In Line Versilia - Polet Kwins TENIS ITALIJANSKI POKAL ZA MOŠKE 9.00 v Skednju: Ferriera - Gaja ITALIJANSKI POKAL ZA ZENSKE 15.00 na Padričah: Gaja - TC Monfalcone Obvestila JK CUPA - jutri, v nedeljo, 16. maja, ob 9.30 bo v Sesljanu na sedežu JK Cupa ex-tempore za osnovnošolske otroke. Nagrada: tečaj jadranja. S seboj prinesi barvice in dobro voljo. Tel.: 040-229585. REKREACIJSKI ODSEK SZ BOR prireja brezplačni demonstrativni uri aerobike s Katjo, in sicer v ponedeljek, 17. t:m. in v četrtek, 20. t.m. ob 18.30 na stadionu Prvi maj v Trstu. Toplo vabljeni! Za informacije tel. 040-51377. KOŠARKARSKI KLUB BOR sklicuje redni občni zbor v torek, 18. maja 1999 ob 20. v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na Stadionu 1 maj, Vrdelska cesta 7. KD OTON ZUPANČIČ prireja od 24. maja v sodelovanju z OK VAL 8. odbojkarski turnir na pesku ti. Beach Volley, na plošči kulturnega doma A. Budal v Standrežu, od 14. do 18. junija pa v sodelovanju s SD Juventina nogometni turnir na pesku »Soccer beach« Informacije: ZSSDI, tel. 0481-33029 ali Kulturni dom, tel. 0481-33288. SK BRDINA organizira v nedeljo, 6. junija enodnevni izlet v Gardaland. Za informacije pokličite na tel. št. 040-225804, 040-226271 ali 040-327284 v večernih urah. Za vpisovanje vsak torek na sedežu društva od 20. do 21. ure do 25. maja. BRANJE Sobota, 15. maja 1999 Prihod v Hong Kong mi je pomenil pravi oddih od Kitajske, saj sta bila red in občutek Čistoče tisto, kar me je najbolj pritegnilo. Tukaj sem prvič začutila pomlad in v lepem spominu mi bodo ostali sprehodi, polni prijetnih cvetličnih vonjav, po skrbno urejenih mestnih parkih. Čeprav mi je nekega večera verjetno zaradi alergije na cvetni prah ali pa pika žuželke močno oteklo oko, je bil občutek svežine, ki je odsevala iz zelenih gred, nekaj najlepSega in tisto, kar sem v muCnih vožnjah na kitajskih vlakih najbolj pogrešala. Otok Hong Kong je postal britanska last po pogajanjih, ki so jih Britanci vsilili Kitajski po prvi opijski vojni leta 1842, kmalu zatem si je britanska kolonija prisvojila Se del polotoka Kow-loon in končno je leta 1898 Velika Britanija zakupila za dobo 99 let Širok areal, poznan z imenom Nova ozemlja, ki povezuje Kitajsko s polotokom Kowloon. Leta 1997 je ta pogodba potekla in Britanija je kolonijo ponovno vrnila Kitajski. S tem v zvezi so nekateri hongkonski trgovci že obogateli s prodajo majic, na katerih je naslikan kitajski možiCek s Čopičem v roki, ki barva hongkonSko zastavo v rdečo barvo kitajskega praporja. In kar zadeva nakupe, je v Hong Kongu toliko trgovin z najrazličnejšim blagom, da dobiš vrtoglavico, če se v njih zadržuješ več kot minuto. Na deževno soboto sem se s svojim hongkonskim prijateljem Chuen Hojem, potem ko me je povabil na tipičen kantonski zajtrk v neko luksuzno restavracijo, odpeljala s trajektom na otok Lantan. Na srečo se je med potjo vreme izboljšalo in sončni žarki so obsijali zaliv. Iz meglic se je prikazal polotok Kowloon, ki se ponaša z najnevarnejšo letališko stezo na svetu. Saj je pilotu zaradi pomanjkanja prostora za pristajanje na razpolago le ena ploSCad, ki se končuje tik ob morju. Obenem pa je to eno izmed najbolj prometnih letališč na svetu. Prav zanimivo je bilo gledati, kako so se letala spuSCala oziroma vzletala nad nebotičniki.S trajektom smo se peljali mimo Številnih vojnih ladij in celo dveh podmornic, ki sta moleli iznad morske gladine. Skoraj eno uro smo se nato vozili z avtobusom po zimzelenem otoku in končno prišli do ribiške vasice, kjer živijo v starih hiSah, ali bolje rečeno barakah, revni Hongkongžani. Ob vstopu v vas je v lesenem čolnu z velikim veslom v roki in Širokim slamnikom na glavi čakala stara ženica. S Chuen Hojem sva se vanj posedla in čolnič je zaplul po vodi mimo bivališč, ki so se na lesenih kolih dvigovala nad morsko gladino. Na ulicah Hong Konga srečuješ ljudi iz vseh koncev sveta, kar daje mestu svetovljanski videz. Presenečena sem bila, ko me je znan glas poklical. Obrnila sem se in zagledala nemškega študenta, ki sem ga spoznala na trajektu na reki Yangce Kjang. »Kaj pa ti tukaj, ali nisi v Šanghaju, kjer bi moral Študirati?« sem ga presenečena vprašala. »Ah, pusti Šanghaj, tam je vse zamorjeno, tukaj v Hong Kongu je življenje!«, mi je z nasmehom odvrnil. In dejansko je tudi mene bliSč Hong Konga pritegnil v svoj objem, saj sem od prvotno načrtovanih treh dni ostala celih devet. Pravzaprav tako dolgo res nimaš kaj pametnega početi razen, če nisi milijarder. Toda dogajalo se je, da sem se zvečer vmčala v svoj hotel v Šesto nadstropje zgradbe Chungking (Cungking], kjer so v Hong Kongu najbolj poceni prenočišča, sem v predsobi vselej našla zbrane popotnike iz najrazličnejših delov sveta, tako je med nami takoj stekel pogovor globoko v noč. Seveda pa je bilo naslednje jutro potrebno nadoknaditi neprespane ure. Večji del svojega potovanja na Kitajskem sem bila večinoma sama, zato sem se največkrat že ob desetih odpmvljala spat. HongkonSka druščina mi je torej pomenila prav prijetno spremembo od prejšnjega »samostanskega« življenja. Vendar po devetih dneh mi je bil tudi Hong Kong Ze pošteno čez glavo in začela sem pogrešati Kitajsko. Z mladim japonskim študentom po imenu Taihej sem zapustila zgradbo Chungking, njene indijske meSetarje, pakistanske kuharje, trgovce s suvenirji in fotoaparati ter tolikokmt prekleto dvigalo, na katerega si moral vselej čakati tudi po deset minut. Na območju Novih ozemelj sva z metroja prestopila na električni vlak in se z njim zapeljala do vrat Ljudske republike Kitajske. Po mostu, ki je speljan čez deloma izsuSen kanal, vzdolž katerega teče kovinska mreža, sva prestopila v drugi svet, ki se je takoj pokazal ob bledi svetlobi neonskih luči in v zmedi, ki je vladala med ljudmi čakajočimi na pregled potnih listov in prtljage. Po končanih pregledih sva izstopila iz ogromnega poslopja in se znašla pred zgradbami mejnega mesta Shenzhen (Senčen). Z bližnje železniške postaje sva se nato z res udobnim, čistim, nezakajenim in s klimatskimi napravami opremljenim vlakom, odpeljala do mesta Guangzhou (Guangčou), ki ga od Hong Konga loči le 120 kilometrov, od Pekinga pa 2300 kilometrov. Guangzhou je eno najstarejših mest na Kitajskem in Ze tisočletja eden izmed glavnih vhodov v to deželo. Evropskih prišlekov na Kitajsko namreč ni mogel zaustaviti Veliki zid, saj so ti prišli po morju. Portugalska galeja je bila prva evropska ladja, ki se je leta 1516 usidrala v kitajskih vodah in za nagrado, ker so pregnali nadležne pimte, jim je bilo kasneje dovoljeno, da so imeli oporišče na ozemlju današnjega Makaa. V naslednjih stoletjih so jim sledili Britanci, Nemci in Spanci. Spočetka so vladarji dinastije Cing zavračali trgovanje s tujci. Toda proti koncu 17. stoletja so le dovolili, da se pristanišče v Guangzhoju na jugu države, daleč proč od političnega centra, odpre trgovanju s tujimi prišleki. Od takrat so britanske ladje redno prihajale iz indijskih oporišč in tujim trgovcem je bilo dovoljeno, da so v bližini Cantona, tako so Zahodnjaki namreč imenovali Guangzhou, gmdili skladišča čaja in svile. Sredi 18. stoletja je cesarski ukaz omejil v Cantonu vso zunanjo trgovino in s tem pokazal, kako malo pozornosti je bilo posvečeno »zahodnim barbarom«. Kljub temu je trgovina Se dalje cvetela predvsem v korist Kitajske, kar pa m' bilo po godu in v skladu z načrti tujih trgovcev. Sredi 19. stoletja so se zaradi tega zvrstile Štiri opijske vojne, ki so jih z manjšimi pretvezami vselej povzročili Zahodnjaki. In vsaka se je končala z »neenako pogodbo«, ki je s poznejšimi dogovori omogočila, da so se tujcem odpirala tudi druga kitajska pristanišča. Padla je noč in v daljavi sem skozi okno vlaka opazila blede luči mesta, kateremu smo se približevali, pravo nasprotje blišča v katerega je bil ovit Hong Kong. Kar nekaj časa sva s Taihejem tavala po mestu, da bi dobila poceni prenočišče, nakar sva se odločila, da greva na guangzojsko univerzo in tam poiščeva sobo. Tu sta namreč študirala moja kitajska prijatelja, ki sem ju spoznala na potovanju v gore Huang-shan. Bilo je že pozno in najina želodca prazna. Med ogromno množico ljudi, ki je čakala pred železniško postajo, sva sedla na pločnik in jedla zelo neokusne cvrte makarone, ki sva jih dobila pri bližnjem pouličnem kuharju. S tem se nisva nasitila in stekla sem čez ploščad, kjer so ob vhodu na postajo prodajali sadje. Tu sem doživela svoj prvi Sok na Kitajskem. Na pol gol, v umazane cunje ovit, z dolgimi lasmi, ki so se od umazanije lepili skupaj, ter črnim, kdove koliko mesecev neumitim obrazom, se je mlajši moški plazil po pločniku, brskal po smeteh in jedel ostanke odvržene hrane. Osupla sem in strmela v iznakaženo telo, ki se je vleklo po tleh. Saj to ni več človek, to je le rezultat nesreče, revščine, egoizma in bede, sem pomislila in se s Šopom banan v roki vrnila k Taiheju, ki me je zaspan čakal na nasprotnem pločniku. Se dolgo sem pred očmi imela ta krut prizor. Okrog naju so se zbirali najrevnejši kitajski sloji, ki so iz nerazvitega podeželja množično rinili v mesto, kjer so upali v boljše življenje. Cesto pa so njihove želje ostale ujete v objemu bede, ki je kot bela pošast krožila med izčrpanimi telesi na tem prostranem trgu. Z zaskrbljenostjo sem naslednje jutro opazila po svojem telesu rdeče žgečkljive pikice, ki so se spreminjale v mehurčke. Takoj sem pomislila na alergijo, kiji je nedvomno botrovala hitra hrana -Mcdonald’s in Wendy, katero sem vsak dan jedla v Hong Kongu, saj je bila to najcenejša varianta. To jutro sem se srečala z Un Vijem, prijateljem iz Huangshana, ki me je pospremil v bližnjo Študentsko ambulanto. To je bila izredno preprosta, skromna in ne preveč čista lesena hišica. Stopila sem v majhno sobico, ki je bila približno tako opremljena kot naše ambulante pred tridesetimi leti. Kar pri odprtih vratih me je zdmvnica pregledala in potrdila mojo diagnozo. Naročila mi je, naj sedem na visok stol ter mi odkrila zadnjico in nekaj časa z injekcijo »čarala«. »Sedaj pa lahko greš«, mi je dala razumeti. »Pa injekcija?«, sem jo začudeno pogledala. »Saj sem ti jo že vbrizgnila«, je sledil odgovor. Bila sem prijetno presenečena, saj se sploh nisem zavedala, kdaj se je vse to zgodilo, kajti nobene bolečine nisem občutila. Bilo je res enkratno doživetje, pri katerem sem bila morda deležna kančka tisočletne kitajske medicinske veščine. S Taihejem sva se poslovila, saj se je njemu mudilo naprej v provinco Vunnan. Napotila sem se proti mestni tržnici - Qingping (Cingping), za katero sem že vedela, da je bolj podobna živalskemu vrtu kot pa tržnici. Vendar prizora, na katerega sem naletela takoj ob vstopu, res nisem pričakovala. To je bilo drugič, ko sem na Kitajskem doživela pravi Sok. Na robu ceste v bližini miz neke restavracije sta ležali v krču zviti trupli brez dlak dveh veliki psov. Na velikem pultu poleg njiju pa je mesar paral trebuh Se tretji žrtvi iz pasje družine. V želodcu sem občutila bolečifio in se od prizom oddaljila. Cez nekaj minut, ko sem nekako prebolela prvi udarec, sem se ponovno približala in prizor fotogmfirala. Po tržnici je zaudarjal neznosen smrad, da mi je slo nekajkrat pmv na bruhanje. V kletkah so se sti-skale-najrazličnejše živali: od umazanih mačk z grozhimi pogledi, do kač, polhov, žab, ježev in številnih drugih, ki jih pri nas ne poznamo. Med zelišči pa so se prodajale posušene miši, podgane, netopirji, kače in penisi bikov. Vse to se namreč na Kitajskem običajno je. Posušeni penisi bikov so pmvzapmv zelo draga poslastica in baje krepijo virilnost. Ozek kanal ločuje tržnico od otoka Shamian, čigar ime pomeni'peščeno ravnino, kar je dejansko otok tudi bil, predno so tujci sredi 18. stoletja začeli graditi na njem svoja trgovska skladišča. Otok je postal britanska oziroma francoska koncesija in je bil nato pozidan s kolonialnimi zgradbami, ki Se danes kraljujejo v tem kraju. Se enkrat sem sla mimo trga, ki se nahaja pred železniško postajo, in vselej me je ta kraj presenetil z grozljivimi prizori. Mlad fant z velikima odprtima ranama na kolenih, iz katerih je zijalo živo meso, in že črnima spodnjima deloma nog zaradi gangrene, je beračil na pločniku. Težko je mzumeti podobne prizore in vendar je to kruta, vsakdanja resničnost mesta Guangzhou. TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI EDINOST GLASILO POLITIČNEGA UBOŠTVA JDINOST" Ik PB10RSK0. Slovenski očetje so v minulih tednih vložili rekurz proti odločitvi tržaške občine, da ne ustanovi slovenske šole v mestnem središču. Krajevno namestništvo je sedaj odbilo rekurz "z motivacijo, da je za šolske potrebe tržaških Slovencev dovolj poskrbljeno s -slovenskimi šolami po okolici! Tržaško namestništvo se je torej brezpogojno postavilo na stališče - naših nasprotnikov." Ne ravno razveseljiva vest pa prinaša s seboj tudi nekaj pozitivnega: "Sedaj vsaj vemo pri čem smo in bomo mogli: delati' dalje! Danes treba že, da povemo svoje mnenje, kajti molčanje bi bilo zločinstvo na narodu! “ Iz Bazovice poročajo o prvem uradnem obisku škofa Andreja Mar.šterka v njihovi župniji, ob priliki "delitve zakramenta sv. birme". Pri slavnostni maši "so se na koru odlikovali pevci pevskega društva Lipa z lepim ubranim petjem v ceciljanskem slogu". Po maši je škof v župnišču sprejel "domačo deputa-cijo, sestoječo iz vaškega načelnika, predsednikov tukajšnjih društev, "zavarovalnice za živino", "kmetijske podružnice" in pevskega društva Lipa". 13-letnega Friderika Dovgana so orožniki zasačili, medtem ko je kočijažu Jakobu Bucherju rezal streho kočije. Deček je priznal, da je sam prerezal tudi dve drugi Buche/jevi kočiji, to pa zato, ker mu ni Bucher plačal niti novčiča za pranje njegovih kočij. "Maščevalnega dečka so odvedli v zapor." TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI Ž PniHOnSKi pKEVKIK Delegati posameznih okrajev so se pred dnevi zbrali na skupščini Slovansko-italijanske ljudske fronte z namenom, da sestavijo kandidatno listo “šestdesetih najboljših tovarišev in do-slednjih demokratov", ki se bodo 12. junija potegovali za sedež v tržaškem občinskem svetu. Ker je bilo predloženih kandidatur preveč, je skupščina izvolila in pooblastila volilni odbor, “naj po kriterjih, ki jih bo spoznal za najbolj pravilne, zmanjša število na šestdeset kandidatov". Vsekakor so prisotni s ploskanjem sprejeli na znanje, da sta za nosilca bste bila izbrana tovariša Laurenti Eugenio in Franc Stoka. 7. maja je seznam kandidatov Slovansko-italijanske ljudske fronte res objavljen. Poleg obeh nosilcev so na njej' še dr. Jože Dekleva, dr. Robert Hlavaty, dr. Anton Danev ter sedemnajst kandidatov italijanske narodnosti, sedemintrideset kandidatov slovenske narodnosti in en kandidat hrvaške narodnosti. Simbol oz. volilni znak liste je peterokraka zvezda, pod katero stoji helebarda in kratica FP-LF. V torek, 10. maja se vrši v dvorani škedenjske-ga kina nastop devetnajstih gojencev “instrumentalne šole klavirja in violine ter solopev-skega oddelka Glasbene matice", ustanove, ki je bila v Trstu ustanovljena že jeseni leta 1909. Fašizem jo je kasneje ukinil, toda “naš rod je ostal kljub vsem nesrečam in težavam na tej zemlji in čeprav se glasbena šola giblje v težkih prilikah, je nje smotrno delo pokazalo v tej kratki dobi razveseljive uspehe." Novinar in fotograf Primorskega dnevnika sta se odpravila “od Medje vasi do Prebenka da bi se na lastne oči prepričala, kako je z obnovo stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, ki so bila med 2. svetovno vojno poškodovana ali požgana. Povsod se jim pred očmi pojavi ista slika, kajti nobena vas ni bila še dokončno obnovljena, ponekod pa se niso, kot na primer v Prebenku, obnove gospodarskih poslopij niti lotili. “Naši kmetje so siti lepih in praznih obljub, hočejo nekaj stvarnega v najkrajšem času...zato bodo na bližnjih upravnih volitvah izbrali poštene ljudi, ki se bodo zares potrudili in poskrbeli,da bodo naše vasi čimprej obnovljene". RA! 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Prvi aplavz: Otroški | pevski zbor «A. M. Slomšek* iz Bazovice TV dnevnik, nato Utrip evangelija RA! 2 §2 RETE 4 ITALIA 1 e RA! 1 Euronevvs Nan.: Star Trek Voyager -(i. Kate Mulgrevv, Robert Beltran) Otroški variete La Banda dello Zecchino (vodi Alessandra Bellini), vmes risanke Barbarossa in nan. Punky Brewster Variete: Zgodbe «Plavega drevesa* Aktualna odd. o TV programih: LaRaichevedrai Nan.: Družina kot druge - Okno Aktualna odd. o zdravju in dobrem počutju: Chek-up Vremenska napoved in dnevnik Dnevnik Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki ob njem živijo: Linea blu Sedem dni v parlamentu Variete: Disney Club, vmes risanke Dnevnik Aktualno": Nabožna oddaja - A sua immagine Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Šport Jutranji dnevnik Družinski jutranji variete: Mattina in famiglia 8.00, 9.00, 9.30, 10.00 dnevnik Aktualno: Domani e un altro giorno Variete: Ventanni Dnevnik Rai Šport Dribbling Vremenska napoved Film: Ispettore Branni-gan la morte segue la tua ombra (krim., ZDA ’75) Šport: Quelli che il saba-to..., 16.30 Quelli che il calcio... Sereno variabile Vremenska napoved Nan.: Sentinel Loto ob 8-ih Dnevnik ' Film: Sydney - Hard Ei-ght (thriller, ZDA ’96, i. P. Baker Hall, G. Pal-trow) Šport: Športna nedelja Boks: Cantatore-Terry Ray (SP v teži kat. jr.) Dnevnik, vreme Gledališče: Totem - Let-ture suoni lezioni Vremenska napoved RAI 3 Aktualna odd. o šoli Napoved TV progrtamov LaRaichevedrai Rai News 24 Kolesarstvo-Giromattina Kemtijstvo - Meteo Dnevnik Kolesarstvo: 82. Giro d’ Italia Avtomobilizem Fl: VN Monaca Deželne vesti, dnevnik T3 Okolje Italija Giro d’ Italia Tenis Vremenska napoved Nad.: Un volto, due don-ne Pregled tiska Film: Pensiero d’ amore (kom., It. ’69, i. Mal) Variete: Sabato 4 Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Aktualne odd.: Eurovilla-ge, 15.30 Chi c’e c’e, 16.40 Naturalmente su Rete 4 Variete o svetu filma: Af-fetti speciali Aktualno: Curiosopoli Dnevnik in vreme Nan.: Un giustiziere a New York Film: La Bibbia ('66, r.-i. J. Huston, i. M. Parks, A. Gardner, E. Nero) V parlamentu Film: Noi donne siamo fatte cosi (i. M. Vitti) CANALE 5 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Jutranja oddaja o dobrem počutju: Vivere bene -Tedenski napotki Variete: Affare fatto Nan.: Družina Hogan Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby, P. Rashad) Nan.: Hiša Vianello -Sandrina oporoka Dnevnik TG 5 Nan.: Tutto Bean Variete: Finche c’e Ditta c’e speranza Film: Segni particolari: bellissimo (kom., It. '83, i. Adriano Celentano, Fe-derica Moro) Film: NInete in comune (kom., ZDA '86, i. Tom Hanks, Jackie Gleason) Variete: Passaparola (vo- Nan.: Ocean Girl Otroški variete, vmes risanke, Ciao ciao mattina Spot: Rally in racing Film: La scuola piu paz-za del mondo (kom., ZDA ’95, i. Lawrence Dane, Matt Frevver) Šport, 12.25 Odprti studio Šport Magazine Risanke Aktualna odd.: Tempi moderni Glasb, odd.: Rapido Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Baywatch (i. David Hasselhoff) Odprti studio Nan.: Družina tretjega tipa (i. John Lithgovv), 19.30 Tata (i. Fran Dre-scher) Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Nan.: VValker Texas Ran-ger (i. Chuck Norris), 22.30 Highlander Aktualna oddaja: Inviato speciale Športna oddaja: Grand Prix Šport studio Kviz: Caccia alla ffase # tele 4 22.45 Dogodki in odmevi Vendetta di una donna Mix kultura Nan.: Sharky & George Zoom šport Film: Quel venerdi male-detto Musichiamo Film: Orchidea selvaggia MONTECARLO Variete: Segreti e ... bugie (vodi Raffaella Carra) Dnevnik, deželne vesti di Claudio Lippi) Dnevnik TG 5 Šport: T-Giro Dnevnik Nan.: Friends Variete: Striscia la noti- Aktualno: Serata Tgl Aktualna odd. o ekolo- zia (vodi Lamberto Sposini) giji: King Kong Variete: La sai 1’ ultima? Nočni dnevnik Dnevnik in deželne vesti (vodita Gerry Scotti in Zapiski, horoskop, vreme Vremenska napoved Natalia Estrada) Film: Celluloide (dram., Aktualna odd.: Harem kklbl Dnevnik It. ’96, r. Carlo Lizzani, i. Šport: Giro notte, 0.45 FkM Aktualna odd.: Nonsolo- Massimo Ghini, Giancar- Tenis v moda lo Giannini) Fuori orario, vmes: Satel- IVuj Dnevnik Aktualno: Segreti lite (dok., It. ’70), film: Striscia la notizia Nan.: Inviato molto spe- Umano non umano (r. C. Nan.: Hill Street noC in ciale Bene, ’71) dan 19.30, 22.45, 1.15 Dnevnik, 19.50 TMC Šport Film: Bentomati a časa ra-gazzi (dram., ZDA 72) Aktualno: Gnam Film: Il cavaliere della vendetta (vestern, ’96) Film: Vittorie perdute (vojni, ZDA 78) Goleada Nogomet: Španska liga Montanellijev teden Nan.: Tekvvar Slovenija 1 7.25 8.00 8.55 9.35 10.00 10.20 11.30 12.00 12.50 13.00 13.15 13.45 15.40 17.00 18.00 18.10 18.35 18.40 19.15 19.30 19.55 20.15 21.50 22.30 22.55 23.20 0.10 Napovedniki Zgodbe iz školjke, 8.25 Trojčice (ris. nan.) Otroška oddaja Risana nan.: Don Kihot (32. epizoda) Otroška oddaja Kino Kekec Film: Nutracker Prince (ZDA 1990, r. P. Schibli, i. Kiefer Sutherland, Peter O’ Toole) Tedenski izbor: Nan.: Seinfeld Tednik Dobrodošli doma Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Homo tu-risticus, 13.55 Prisluhnimo tišini, 14.25 Petka Film: Markuš in Diana (Norveška, 1996, r. Sven Scharffenberg, i. Robert Reierskog, Herman Bemhoft) Pomp Obzornik, vreme, šport Na vrtu Ozare Dok.: Svet čudes Risanka Dnevnik, vreme, šport Utrip Orion Dokumentarna serija: Druženje in praznovanje - Hrana in romantika v Veroni (VB, 4. del) Poročila, vreme, šport Nan.: Življenje z Ro-gerjem (ZDA, 7. ep.) Nan.: Maccallum (VB, 1., i. John Hannah, S. Hamilton, G. Murphy) Film: Ubijalčeva smrt (Fr.-It. '64, r.-i. R. Hos-sein, M. France Pisier) TV PRIMORKA 16.00 Videostrani Obiskali smo... Tolmin Pozdravljeni, g. direktor. Gost: Franjo Batagelj Resnica o vinu Loka TV, Škofja Loka Program za otroke Videostrani Videospot dneva Duhovna misel Igrica: Vrnitev ranjenega sina (OS Bovec) Akademski slikar Jože Spacal Rokomet: Keting-Burja Slovenija 2 7.45 8.00 9.20 9.50 10.45 11.40 12.05 12.30 13.00 13.35 16.00 17.30 18.55 21.25 21.55 22.25 0.25 0.45 1.45 Teletekst Vremenska panorama Napovedniki Zlata šestdeseta - Nostalgija z Ninom Robičem Štafeta mladosti Nan.: Davov svet (ZDA, 9. ep.) Nan.: Pearl (ZDA, 9. ep.) TV prodaja Euronevvs, Teniški magazin DP v maratonu, Tri srca Kolesarska dirka po Italiji SP v hokeju na ledu: Skupina A, finale Nanizanka: Noro zaljubljena - Dokler nas smrt ne loči(ZDA, 3. ep.) CikCak Sobotna noč Bee Gees, On Tour 15 Nanizanka: Tvvisted -Srhljivo (Avstralija, 3. ep.) Tenis: ATP Rim, polfinale K Koper Euronevvs Gugalnica Pogovorimo se o... Dok.: Potopis Sredozemlje Vsedanes aktualnost Program v slovenskem jeziku: Brez meje Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja Risanke: Shogun Odmev Film: Krvavi obroč (VB 1968, i. Joan Cravvford, Diana Dors) TV dnevnik, Odmev Košarka NBA Action NBA Vsedanes - TV dnevnik r Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,14,00, 17.00 Poročila; 7.25 Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Countr/ mušic; 9.10 Od Milj do Devina; 9.50 Made in ltaly; 10.10 Koncert; 11.30 Filmi na ekranu; 11.45 Kantavtorji; 12.00 Iz Rezije; 12.45 Utrip Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Iz Benečije; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val: Ivo v živo; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: violinist D. Kobiliansky (2. na tekmovanju R. Lipizer); 18.00 Igra: Bog se zame ne meni (r. J. Povše); 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17,10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ; 15.00 .Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutranji pr.; 6.45 Prvih 50 let; 7.00 Jutranjik; 9.15 Ne bojte se klasike; 9.45 Du, jes! 11.00 Aktualno; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Novice iz pomorstva; 13.45 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 16.05 Svežih 20, modrih, glasbe- na lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Novice iz slov. glasbene industrije; 19.30- 22.00 Športna sobota; vesti, prispevki in oglašanja s tekem. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Floroskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor; 9.33 Pred mikrofoni; 10,05 Sigla singlea; 10.33 Na prepihu; 11.00 Agenda Evropa, izmenično Doroty in Aliče; 11.30 Med vrsticami; 11.45 Odkrijmo jih znova; 13.00 L'una blu, čestitke; 14.00 Martinino podstrešje; 16.00 Ob 4-ih; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in šport; 20.00 Večerni pr. RK. Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna raglja; 9.30 Slovenščina; 10.05 Kultura; 11.30 S knjižnega trga; 12.10 Poslušalci čestitajo; *l 3,20 Obvestila; 14,05 Poslušalci čestitajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert iz naših krajev; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.35 Obvestila; 13,30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.00 Gost izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.30 Novice; 18.45 Črna kronika; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, šport, promet; 22.30 Glasba J, VVebra. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki; 11.25 Koncert; 13.05 Zgodnja dela; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Zborovska glasba; 15.30 DIO; 16.15 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.00 Roman; 18.25 V podvečer; 20.00 Partizanka Ana (R. Simoniti (KZ in Simfoniki RTV Slovenija); 21.05 Do polnoči; 23.50 Glasba za konec dneva in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca; dnevno Radio Korotan: 2.00/10.00; Radio Agora 10.00-14.00/18.00- 2.00 (105,5 MHZ). Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko D1STR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro raCun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBIAČNO RAHEL *„. SREČ ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 66 666 mrx VREMENSKA SUKA Nad severnim Sredozemljem in Balkanom je območje nizkega zračnega pritiska s frontalnim valom. Nad naše kraje z jugozahodnimi višinskimi vetrovi priteka vlažen zrak. 1020 imo/- K i- 0/2 051.0 STOCKHOLM HELSINKI 3/7 5/11 / S DUBLIN o' -/- K0BENHAVI) ■ , 6713 ° - -4OND0N=^MSTE,,oDAM 9,16 BERLIN 9,17 n/19 ° -------—' oBRUSEU oPARIZ 11/16 (_b 10/18 VARŠAVA 8/13 o MOSKVA -1/8 O oKIJEV -/- ŽENEVA 15/25 ° MILANO O 17/21' DUNAJ 10/21 O LJUBLJANA 12/17 1900 ° BEOGRAD is/24 / O 17/25 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 20.28. Dolžina dneva 14.54. Luna vzide ob 5.55 in zatone ob 20.24. -V PLIMOVANJE Danes: ob 4.19 najnižje -64 cm, ob 10.35 najvišje 38 cm, ob 16.07 najnižje -31 cm, ob 22.11 najvišje 59 cm. Jutri: ob 4.53 najnižje -66 cm, ob 11.16 najvišje 37 cm, ob 16.43 najnižje -26 cm, ob 22.42 najvišje 56 cm. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,2 stopinje C. BIOPROGNOZA Pri občutljivih ljudeh se bodo pojavljale značilne težave, ki se bodo sredi dneva polegle. V noči na nedeljo bo spanje občutljivih ljudi ponovno moteno. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ " TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 13 2000 m.. 4 1000 m 10 2500 m 1 1500 m 7 2864 m.. J DANES TRBIŽ CELOVEC O 10/16 GRADEC 18/11 M. SOBOTA O 10/16 O 7,12 KRANJSKA GORA ^ TR2IC> 10/15 13/20 O OVIDEM 13/20 O S. GRADEC 10/16 MARIBOR O n/i7 O ptuJ CELJE O 11/16 O KRANJ GORICt 13/20 LJUBLJANA 12/17 ,N. GORICA 13/20 o O ^ 'NT POSTOJNA O 10/16 KOČEVJE x° v , TRST n . 14/21 '"t ^ PORTOROŽ O 14/21 N. MESTO 'Z/'« O Hi ZAGREB ,,,,6o fr O ^^RNOMEU. SREČ OPATIJA PAZIN q REKA 14/21 Dopoldne bo oblačno. Občasno bo še deževalo. Popoldne bodo padavine postopno ponehale. SOSEDNJE POKRAJINE: V sosednjih pokrajinah bo pretežno oblačno, občasno bo deževalo. Severno od nas bodo padavine popoldne ponehale. JUTRI & GRADEC 11/18 S 76 CELOVEC TRBIŽ O 10/16 ° 7/12 O KRANJSKA GORA , M. SOBOTA o 10/16 O TRŽIČ 10/15 ČEDAD— 13/20 O OVIDEM 13/20 mm^N. GORICA 13/20 GORICA F” 9 GRADEC 10/16 MARIBOR O 11/17 CELJE o 11/16 O KRANJ 6? 13/20 O POSTOJNA O 10,16 KOČEVJE ■isfr N. MESTO dSJ 21/16 ZAGREB 11/16 O dS ___ REKA 14/21 V^^RNOMEU, 2} /■ V nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bodo še krajevne padavine. V ponedeljek bo zmerno do pretežno oblačno. Pihal bo jugozahodnik. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE h Republikanci so morali popustiti VVASHINGTON - Republikanski senatorji so hitro ugotovili, da so se krepko ušteli, ko so v sredo zrušili predlog zakona, ki ga je pripravil demokrat Frank Lautenberg, in glasovali proti uzakonitvi obveznih preverjanj morebitne kriminalne preteklosti kupcev na posebnih sejmih orožja. Republikanci so si po ogorčenem odzivu javnosti in predsednika ZDA Billa Clintona premislili in napovedali, da bodo še ta teden pripravili novo glasovanje in tokrat glasovali za obvezni pregled. Osebe, ki v ZDA želijo kupiti orožje od registriranih prodajalcev, morajo prestati pregled in šele nato lahko orožje kupijo. Zakon, po katerem ta nadzor izvajajo, pa ima veliko pomanjkljivost, ki se ji reče orožarski sejmi. V ZDA jih imajo vsako leto od štiri do pet tisoč, na njih pa lahko vsak posameznik brez vsakršnih omejitev kupi orožje, ki si ga želi, vse od pištol do protitankovskih raket. Zaradi pokola na srednji šoli v Coloradu prejšnji mesec so tudi zakonodajalci začeli ugotavljati, da sedanji zakon o orožju pravzaprav nima nobenega smisla, saj bodo morebitni kriminalci zlahka dobili orožje na teh sejmih, na katerih ni nobenega nadzora, ker se prodaja orožje »iz zasebnih»zbirk; tako vsaj trdijo tisti, ki ga prodajajo. Republikanci, ki precej sredstev za volilne kampanje dobijo od Nacionalne orožarske zveze (NRA), se že dolga leta upirajo prizadevanjem predsednika Clintona za omejevanje trgovine z orožjem, ker pa so bili volilci doslej večinoma brezbrižni, do zakonskih sprememb ni moglo priti. V luči pokola na srednji šoli v kraju Columbine so se zadeve le začele premikati z mrtve točke, in to ne le pri orožju, ampak pozornost velja tudi hollywoodskim filmom in na- silnim računalniškim igricam. Zelo značilno za ZDA je, da so zakoni, ki urejajo spolnost v javnosti, zelo strogi, tako da je skoraj nemogoče videti golo moško ali žensko telo na televiziji ali kje drugje. Orožje in vse oblike nasilja pa imajo »popolno svobodo govora«. Republikanski senatorji, ki so med procesom impeachmenta vseskozi trdili, da jih javnomnenjske raziskave ne zanimajo, so po sredinem glasovanju opravili skrivne ankete med volilci in ugotovili, da se lahko zaradi nasprotovanja omejevanju dostopa do orožja pošteno opečejo na volitvah leta 2000. Demokrati so namreč po propadlem glasovanju že začeli groziti, da bodo neusmiljeno izkoristili potezo republikancev v predvolilni kampanji in jih prikazali kot člane politične stranke, ki jim je bolj do denarja NRA kot pa do varnosti ameriških otrok. Nedavna izjava predsednika Billa Clintona, povezana z grožnjami demokratov in tajnimi anketami, je zadostovala, da so republikanci še isti dan začeli govoriti, da bodo še enkrat glasovali, tokrat »popravljeno«. V četrtek so zagovorniki večjega nadzora nad orožjem dosegli dve pomebni zmagi. Sprejeta sta bila predloga k novi zakonodaji, prvi prepoveduje uvoz streliva visoke zmogljivosti, to je močno prebojnih nabojev, večinoma za avtomatsko orožje. Drugi predlog pa jasno kaže, v kakšnem položaju so ZDA glede orožja. Senat je namreč s 96 glasovi proti dvema izglasoval prepoved polavtomatskega in avtomatskega orožja ter visoko-prebojnih nabojev za mladoletnike. Dosedanji zakon je mladoletnikom prepovedoval le posedovanje pištol, medtem ko omenjeno orožje sploh ni bilo zakonsko opredeljeno. (STA) V berlinskem živalskem vrtu sta včeraj prvič zakoračila na prosto sedem tednov stara in sedem kilogramov težka sibirska tigra (Telefoto AR) Dobički s papeževo ploščo RIM - Zgoščenka papeža Janeza Pavla II. je v nekaj tednih postala zelo priljubljena tudi med pirati v Italiji. V Palermu, Neaplju in v nekaterih ostalih krajih so odkrili več delavnic, v katerih jih razmnožujejo brez dovoljenja. Se posebej velik posel s pesmimi in molitvami papeža Janeza Pavla H. pa si ponarejevalci obetajo v svetem letu 2000, ko samo v Rimu pričakujejo 30 do 40 milijonov romarjev. Tudi v ostalih državah je papeževa plošča velik uspeh. Na Poljskem je začetna naklada 50.000 plošč praktično takoj pošla. (STA/dpa) Na dražbi prodali najstarejšo kuharsko knjigo na svetu SVVINDON - Avkcijska hiša Dominic VVinter je pred dnevi v Svvindonu na jugu Velike Britanije prodala najstarejšo kuharsko knjigo na svetu. Italijansko kuharico iz 15. stoletja so prodali za 10.350 funtov (15.525 evrov), njena začetna cena je bila približno pol manj. »Strokovnjaki za stare knjige in kuharice so prišli do sklepa, da gre za najstarejšo tovrstno knjigo na svetu«, je povedal tiskovni predstavnik avkcijske hiše. Knjiga z usnjeno vezavo ima 94 strani, napisana je v gotici. Kupil jo je nek zasebni zbiratelj. Kuharico je leta 1480 napisal italijanski zdravnik Bartholomaeus Platina, v njej pa je moč najti dietetične nasvete in približno 3000 receptov, napisanih V latinščini. Med recepti so tudi jedi iz medvedjega mesa, najboljši del medveda naj bi bila »izjemno okusna« glava. Knjiga vsebuje tudi recept za pripravo zajca s šparglji, navodila za ko-riandrovo in mentino omako ter za omako iz kumine. (STA/AFP) Peilow zapušča WetWetWet LONDON - Pevec skupine Wet Wet Wet Marti Pellovv (33) se je po dvanajstih letih odločil za ločitev od skupine. »Slavček škotskega popa«, kot ga imenujejo v njegovi domovini, načrtuje samostojno kariero, zato je že najel agenta Johna Rei-da, ki je včasih skrbel za Eltona Johna. Z uspešnico Love is ali around se je skupina Wet Wet Wet leta 1994 kar za 15 tednov zasidrala na vrhu britanske pop lestvice. Skupina se je v zgodovino popa zapisala tudi z uspešnico Svveet Little Mi-steiy in s priredbo skladbe Beatlesov With a little help of my Friends. Nesrečna dojenčkova smrt LONDON-V Tedding-tonu v jugozahodnem Londonu je 3-letna deklica nehote ubila sedem tednov starega bratca. Otročiček se je zbudil in zajokal, ker je imel mokre pleničke. Sestrica mu je želela pomagati in pleničke posušiti, zato ga je položila v sušilec za perilo. Mati, ki je medtem zadremala, se je sicer takoj zbudila in poklicala reševalce. Ko so ti prišli na kraj dogodka, je bil otrok že mrtev, saj je imel več hudih poškodb glave. (STA/dpa)