f% ptitl projoman: u Mlo lato naprej 26 K —b pol leta , 13 , — , ietrt , , 6,60, mesec , 2,20, V ipravniitvu prejemaš: za eelo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , Jetrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70, Za po i iljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnin« in Inierate ■prejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve nlice it. 2. Rokopisi se ne vrafejo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah «t. 2,1., 17 Izhaja vsak dan. izvtemii nedeljr in praznike, oh pol 6. uri popoldne. Štev. 266. V Ljubljani, v torek 19. novembra 1901. Letnik XXIX. Germaniziranje Spod. Štajerja. Maribor, dne 17. nov. Na shodih nemških zaupnikov v Mariboru in v Radgoni se je sklenilo, naj nemške stranke na kompetentnih mestih izposlujejo, da dobi glasovita lex Stall-n e r najvišje potrjenje. In že se iz informiranih krogov poroča, da je dr. Derschatta glede lex Stallner s Koerberjem imel pogovore ter da se Koerber ne upira zahtevi voditelja nemških nacionalcev. Tudi lex Staliner bo med koncesijami, s katerimi si bo ministerski predsednik kupil nemškona-cionalne glasove. Ako se potrdi lex Stallner, bo to skrajno hud udarec za naše kmečko slovensko prebivalstvo na Sp. Štajerskem. Razdelitev zastopnikov v okr. zastope je itak že zelo krivična. Kmetske občine, ki plačujejo največ davka, imajo premalo zastopnikov, namreč samo eno četrtino. Ostale tri četrtine voli skupina veleposestnikov, industrielcev in tržanov-meščanov. Ker se pri volitvi za okr. zastope računijo za veleposestnike oni zemljiščni posestniki, ki plačujejo na leto vsaj 60 gld. direktnega davka brez vojne priklade, so imeli dosedaj kmetje po mnogih okrajih še v skupini veleposestnikov večino proti nemškim grajščakom in meščanskim ter tržanskim veleposestnikom. Glasom lex Stallner pa bi se naj k svoti davka, ki je potrebna za veleposestniško skupino, smel prištevati tudi hišnorazredni davek. Na ta način bi veleposestniki iz trgov in mest majorizirali kmečko veleposestnike, in mestni in tržki volivci, ki so skoro izključno sami Nemci, bi iz treh sku-p i n pošiljali svoje zastopnike v okr. zastope. Krajni zastopi, ki so ustvarjeni za kmeta, bi s tem postali popolnoma iluzorični. Naš kmet bi prišel pod kuratelo meščanov, tržanov in grajščakov. Nič manjša ni nevarnost, ki nam preti z lex Stallner vnarodno-prosvetnem oziru. Iz okrajnih zastopov se volijo okrajni šolski sveti. Okrajni šolski sveti pa nam nastavljajo učitelje, kajti imenovanje po deželnem šolskem svetu je nazadnje le iorma-liteta. In kaki učitelji se nastavljajo od nem skutarskih okr. šolskih svetov, to nam pove samo en pogled v konjiški ali gornjerad-gonski okraj, mariborskega in marenberškega niti ne omenjamo. Prednost imajo povsodi le nemškutarske osebe, značaj ne slovenske učiteljske moči le po slučaju zlezejo v te okraje, in ako so v njih, morajo trpeti neprestano preganjanje ali vsaj sekiranje. Ako se potrdi lex Stallner, potem izgubimo spodnjeStajerski Slovenci že pri prvih prihodnjih volitvah razven dveh vse okrajne zastope, to se pravi, z lex Stallner nam je odvzet zadnji upliv na naše šolstvo, in ger-manizaciji so odprta vsa vrata. Da pridejo po uveljavljenem lex Stallner naše okrajne hranilnice v nemške roke, da bodo vsi javni napisi ob cestah in potih nemški itd., vsega tega niti ne omenjamo. Lex Stallner namerava torej spodnje-štajerske Slovence narediti v gospodarskem in narodno prosvetnem oziru za helote Nemcev in nemškutarjev. Značilno za naše zaspano politične razmere je, da se proti predlogu Stallnerjevem ni pokazal na Sp. Štajerskem noben večji odpor. Nič se tudi ne sliši, ali so naši poslanci storili kake korako proti sankciji omenjenega predloga. Ako ne bodo mogli naši poslanci zaprečiti lex Stallner, potem jim tudi ni treba skrbeti za slovenske paralelke na gimnazijah v Mariboru in v Celju, še manj pa za vseučilišče v Ljubljani, potem naj skrbjo le še za to, da bomo dobili še na slovenski zo-mlji — grobove. Obravnave. Dunaj, 18. nov. Danes popoludno ob 3. uri je proračunski odsek za silo zopet sklepčen ter razpravlja o točkah trgovinskega ministeratva. Parlament torej dela, toda le na videz, kajti razprave v proračunskem odseku imajo v prvi vrBti namen, da se mej tem odloči: ali je premirje mogoče in pod katerimi pogoji. Češki poslanci namreč ne odnehajo drugače, kakor da jim vlada v dogovoru z Nemci dovoli ali vsaj zagotovi vseučilišče v Brnu in zopet vpelje notranji češki jezik v uradih za češke okraje. In če se tudi vladi posreči, da ustavnim potom dobi državni proračun, je kriza le odložena za nekaj mesecev. Bodoče leto se mora parlament baviti z ogersko nagodbo in trgovinskimi pogodbami. Pri tej priliki bi češki poslanci zastavili vse svoje moči, da se ugodi njihovim zahtevam. Ker vlada noče oficielno obravnavati s češkimi poslanci glede premirja, da ne vzbudi sumov pri nemških strankah, namignila je tem, naj po svojih načelnikih določijo pogoje za »modus vivendi«. Danes ob 11. uri so se zbrali načelniki levičarskih strank, da rešijo ustavo in parlament, kakor naglašajo njihova glasila. Sklepi niso še gotovi, ker zvečer ob 7. uri nadaljujejo posvetovanja. Upanja ni mnogo, da bodo spravili parlamentarni voz z mesta, kjer je obtičal. Nemške stranke pod vplivom vsenemSke zveze zahtevajo, da morajo potihniti vse politične in narodno zahteve. Kdor je sit, ta lahko čaka večerje. Kdor pa je lačen, ne gre v gozd po drva za kuho, ako vidi, da se že kuha. oaj so Nemci že pred 50 leti oblju-bovali ravnopravnost, v ustavi so jo zagotovili, a še danes so vse njihove obljube obešene na zvezde. Ni torej čudno, ako češkim in drugim poslancem pohaja že vsa potrpežljivost, ko ne zahtevajo nič nemogočega. S kratkimi črtami moro vlada dobiti premirje v zbornici, ako Nemci hočejo biti pravični. Ako pa Nemci tega ne store, po tem je jasno, da jim ni za parlament, ne za ustavo, ne za državo, ampak le za hegemonijo. In Nemci sami naj prevzamejo odgovornost za vse, kar pride. Seveda ne smemo vseh Nemcev meriti z enim vatlom. Mnogo jih je, ki razmore trezneje presojajo, ali nekateri se boje za svojo popularnost, drugi za mandate, na katere preže radikalci. Nemški šovinizem narašča vsak dan. Vsaka najmanjša zahteva slovanskih poslancev, in če za nenemški kraj zahtevajo dvojezičen poštni pečat, je že zločin proti nemški posesti. Moravska šteje do tri četrtine češkega prebivalstva. A če naravnim potom preide občinski zastop iz nemških v češke roke, takoj jo ogenj v strehi pri Nemcih. Tako so včeraj na shodih v Brnu in Olo-mucu nemški veljaki kričali in najodločneje ugovarjali ustanovitvi češkega vseučilišča. Poslanec d'Elvert je na Bhodu v Brnu in poslanec dr. Chiari v Olomucu pretil z obstrukcijo, ako vlada sploh le misli na drugo češko vseučilišče. Poslanec dr. plem. Derschatta jo včeraj v Inomostu rekel mej drugim: Dobili smo sicer bitko, a ne vojske. Danes ne moremo govoriti o miru, ampak le o premirju, da rešimo proračun, nagodbo, carinski tarif in trgovinske pogodbe. Z drugimi besedami: Nemci milostno dovolijo premirje, toda brez najmanjšo koncesije v političnem in narodnem oziru in le tako dolgo, da parlament reši nujnejša vprašanja, potem pa se zopet začne boj na smrt in življenje. V teh razmerah je seveda tudi premirje izključeno, ako nasprotnik desnico ponuja, v levici pa nož vihti. Zato so že čujejo glasovi, da se razbijejo vso obravnave o premirju. Kaj potem, tega danes nihče ne ve. Parlamentarna vlada, ki bi se mogla naslanjati na trdno in zanesljivo večino v zbornici, je danes nemogoča. Višjih uradnikov, ki bi mogli zamenjati Korberjev kabinet ter ustvariti v parlamentu boljše razmere, pa Avstrija tudi nima. Kar jih jo, ti so že skušali prijetnosti vladnih poslov. Torej absolutizem ? S tem bi se država ponižala do turških razmer. Morda slepa sreča prinese rešitev iz te zagate. LISTEK. Sestra. Maloruski spisal M. E. Markovi«, preložil J. I. 1. Mati mi je umrla, ko sem bila še majhna, tako da se je dobro niti ne spominjam. Samo zdi se mi, kakor v sanjah, da me je nekdo polagal v posteljico in tiho prepeval nad menoj. Ko so gospodinjo mater pokopali, so oče ni hotel drugič oženiti. »Nobena ne bode nad mojo prvo milo«, je navadno rekel. »Ker jo je Gospod vzel k sebi, naj pa deca gospodari !« Naš oče je bil jako dober, ljubil naju jo oba z jednako ljubeznijo, brata in mene. Živeli smo dobro in imeli vsega dosti. Kako srečna in vesela so bila moja deviška leta; že samo zmisliti so nanje je prijetno. Bog daj nebesa mojemu očetu! Veselila sem so kot dovojka tri leta; prihajali so snubači. Jaz nisem marala nikogar, in oče me tudi ni silil, dasi so bil: med njimi bogati mladeniči. Ali tudi meni jo določil Gospod, da sem našla svojega žo-nina in svojo ljubav. Moj ženin jo bil tako krasen! Rdeč, postaven! In tako sem ga ljubila ! Le moj Pavle mi je bil vedno na misli, da sem le njega videla ! Pa 011 ni bil iz našega sela, ampak nodaleč iz tujega. Čo sem ga le videla, sem se razveselila, a če ga nisem videla, me je objela taka žalost, da mi cel svet ni bil nič mar. Nekoč se mi je za nekoliko časa odtegnil, a jaz bi si bila kmalu oči izplakala. »Morda je ljubil drugo dovo«, — mislim. Ali drugi dan pošlje Simona — nisem se tega nadejala, niti sanjalo so mi ni o tem — in me je zaprosil. Oče naju je blagoslovil. Kaj za to, da je bil tujec, pa je bil dober gospodar, tako da ga je daleč okrog vsak spoštoval, Odvedel me je na svoje gospodarstvo. Moj mili Bog, kako krasno smo živeli! Ali Gospod mu ni dal dolgega življenja . .. Samo dve leti sva živela skupaj. In kako me jo ljubil! Bilo jo veselo pogledati v našo hišico, kakor v kako škatljico. Sedimo, delamo ali pa se razgovarjamo. — Ali medtem zboli moj Pavel. Tekala sem k zdravnikom in lekarjem, ali nikdo mu ni pomagal. Smrti se, pravijo, ne moriš ubraniti. Umrl je moj Pavel. Prišel je po me moj oče in me vzel k sebi. Prodali sino moževo hišico in vso drugo. »Živi pri meni, hčerka! ¿.akaj bi bivala sama v tujem selu?« 2. Moj brat pa so je v tem času oženil >n vzel devojko iz našega sela. Primerna i' j.a je bila, da je bilo pravo veselje. Imela sta tudi hčerko kakor lastovico. Nisem šo žalovala eno leto za svojim Pavlom, že smo tudi očeta pokopali. Ljudje pravijo : »N.kdar no prido nesreča sama«, in ne pravijo tega zastonj. Do tega časa emo dobro živeli, a tedaj je moj brat prišel na beraško palico. Nesreča ga je preganjala : ali mu ni žito obrodilo, ali mu jo mrvo poplavilo. A Bog mu je dal petero otročičev: dvo deklici in tri dečke. Od žalosti in skrbi je jel moj brat veneti. Nevesta je hodila žalostna okrog, pa tudi deca je bila otožna. Prišlo je do t ga, da niti kruha nista imela za kaj kupiti. »Sestra», — pravi brat, — »bodi tako dobra, posodi mi nokaj denarja ! Ako hodom živel, ti hočem vrniti, a čo umrem, ti bode pa Bog povrnil«. In posodila sem mu oni denar, katerega sem dobila za hišo in posestvo, in v tem hipu se jo v naši hiši razvedrilo: brat je začel govoriti, njegova žena se nasmrhavati in deca se je jela veseliti in smejati. In tudi jaz se veselim: »Slava Gospodu, ker je tudi pri nas, kakor pri drugih ljudeh, vse zadovoljno!« Moj brat jo kupil nekaj zemlje in si kmalu opomogel. Brat in jaz sva sc že od mladih nog vedno ljubila. A da bi so kedaj resno sprla ali skregala — Bog varuj! Pa če sva as tudi kedaj malo razdvojila, vso si takoj odpustila. Tudi deca me je jako ljubila in čosto se je med seboj razprla radi mene. »To je moja teta!« a drugo dete jo kliknilo: »Moja!« Samo bratova žena jo bila bolj trmoglava. Čeravno sem ji stregla kakor majhnemu detetu, ji vendar nisem mogla nikdar ustreči. »Nevesta draga«, som ji rekla, »etorimo tako in tako, dobro bode.« Če je bilo treba kaj kupiti ali prodati, nikdar ni poslušala, skrivaj pa je jokala. Nisem hotela brata vznemirjati in potem sem zopet njo ogovarjala z ljubeznivo besedo. Nekdaj sem ž njo sadila na vrtu sadike. Jaz sem jo ogovarjala, ali ona kakor da no čuje, je šla daloč proč. Bridko mi je bilo pri srcu, ali vendar sem zapela; pola sem, pa solze so mi eame tekle iz oči. V tem začu-jem glas : »Bog pomozi in dcher dan !« . . . Pogledam, bila jo naia soseda. Pripognila se jo črez plot pa naju pozdravila. Hitro obriSem solze. »Dober dan«, odgovorim, »sestrica!« »Ravno grem k vam.« »Lepo vaa prosimo, česa želite?« »Bi mi hoteli prodati nekoliko sadik ?« »Tujcu se prodaja, a sosedi so mora podariti.« »Bodite tako dobri, predraga !«, in mi poda lonček. (Da.lje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 19. novembra. Parlamentarna kri»a se je z včerajšnjim dnem zopet izredno poostrila in ministerski predsednik so je neki napram raznim poslancem že izjavil, da mu sedanje razmere že presedajo, da hoče miru in da ne mara žrtvovati svojega itak rahlega zdravja zavoženi stvari. Dr. Korber goji torej po teh virih resno misel na odstop, ako se v najkrajšem času na pokaže nada, da se zboljšajo parlamentarne razmere. V časopisju in v poslaniških krogih je pa za ta slučaj prišlo že na površje ime novega moža: princ Alfred L i e c h t e n s t e i n bo sostavil novo ministerstvo. Obenem se pa tudi zatrjuje, da bo razpuščen državni zbor. Posl. baronu Wassilko je rekel povodom avdience cesar: »Parlamentarni položaj je zopet izredno resen; tako ne sme iti več dalje, ker je položaj obupen. Mnogim poslancem manjka dobre volje in poguma. Postati mora drugače.« O pomanjkanju poguma se je izrazil vladar tudi napram posl. Gnievvoszu. Preosnova volivnega reda za državni zbor? Sedanje skrajno nezdrave razmere v avstrijskem parlamentarnem življenju so dale že marsikateremu politiku povod, da je jel razmišljati o sredstvih in potih, s katerimi bi se zboljšale naše parlamentarne razmere. Ta neugodni položaj je napotil tudi poljskega publicista Alfreda Szczepan-s k e g a , da je jel razmišljati o tem vprašanju. Prišel je pri tem do zaključka, da se more nezdravim razmeram priti v okom edino le potom novega volivnega reda za državni zbor. Izdal je posebno brošuro pod naslovom »Preosnova volivnega reda v Avstriji«. Mož zastopa načelo splošne volivne pravice s posebnim ozirom na socijalno-politiške razlike. Sedanji zistem interesentnega zastopstva mu ne zadošča, hoče ga razširiti do skrajnih meja. Pasivno volivno pravico naj ima vsak polnoletni državljan, ki doseže minimalni inteligenčni cenzus, aktivno pa vsak državljan v svoji kuriji ali v več kurijah, katerim pripada. Potem pa sledi, kar je najvaž-neje, določitev štirih volivnih skupin: I. p o s e s t n i š t v o. Ta se deli: 1. v fidej-komisno, 2. veleposestvo, 3. srednje posestvo, 4. malo posestvo. Za zadnje tri podskupine je merodajen davčni ključ. — II. mesta. Prebivalstvo se deli v pet podskupin : 1. hišni posestniki, 2. veliki industrijalci, 3. obrtniki, 4. trgovci, 5 inteligenca (uradništvo). Vsak volilec ima toliko glasov, kolikor skupinam pripada. — III. zadruge: 1. finance, 2. promet, 3. industrija in obrt, 4. trgovina, tehnika, 5. poljedelstvo, 6. kul-turnoduševni nameni, 7. konfesije. Volitev se izvršuje na občnih zborih. — IV. i i -ziško, ročno delo: 1. industrijalni, tovarniški delavci 2. obrtni delavci, 3. kmečki delavci. — Državni zbor izdela splošni okvirni zakon in število poslancev, deželni zbori v sporazumu z vlado pa: 1. razdelitev prebivalstva v posamne skupine, 2. zaznamek za volitev opravičenih zadrug, 3. razdelitev mandatov mej posamne skupine in podskupino, 4. določitev volivnih okrajev in krajev, 5. direktno ali indirektno volitev v malem posestvu in delavski skupini. — Konečno pravi avtor tega načrta, da mora biti volitev zakonita — dolžnost. — Reči moramo, da načrt ne preveva prav nikak demokratiški duh in da radi tega ne more služiti niti za podlago resnim razpravam v zadevi premembe volivnega reda. Nam ostane prej ko slej vzor samo splošna in enaka volivna pravica. Nemški protestni shodi so se vršili minulo nedeljo v Brnu, Olo-mucu in Inomostu. Povsodi je bilo na dnevnem redu vseučiliško vprašanje, na prvih dveh češko vseučilišče na Moravskem, na zadnjem italijanska univerza. Zbobnali so nemški prvaki vse, karkoli leze in gre ter poživljali vlado, da ne sme čehom oziroma Italijanom ničesar dovoliti, s čimur bi bili Nemci »prikračeni na svojih pravicah.« V Brnu je imel glavno besedo baron d' E1 v e r t, v Olomucu posl. Primavesi in v Inomostu dr. D e r s c h a 11 a in bivši rektor Waldner. Vsprejete so bile kajpada na vseh shodih fulminantue resolucije, zabavljalo s«' je vsevprek, drugih nesreč pa ni bilo. Hrvaški deželni zbor je sklican na 28. t. m. Rešil bo bržkone samo proračun i a nekaj vladnih predlog manjše važnosti. Razprava o zadnjih volitvah bo bržkone zelo burna, ker bo opozioija skušala pok*dati vse, kar se je dognalo i vladne straai in česar ni mogla pojasnite v časopisju Južna Amerika proti Severni Ameriki. Na vseh delih sveta se vidi, kako so se začoii narodi in države osamosvojati ter otresati se upljiva tujih narodov in tujih držav. Povsodi je videti znamenja, kako se z naglimi koraki bližajo časi, ko bo vsaka država, vsaki narod živel svoje lastno življenje in ne bo samo zato na svetu, da bo povečaval moč in množil ugled druzih narodov, druzih držav. Na panamerikanskem kongresu, ki se sedaj vrši v Meksiki, se je pojavilo med zastopniki južnoameriških pokrajin odporno gibanje proti Zjedinjenim državam severne Amerike, katere poslednje bi hotele ameriške države spraviti pod svoj upljiv, oziroma v odvisnost od sebe. Sklepa se, da vse južno-ameriške republike mislijo stopiti v zvezo, da se bodo tako vspešneje upirale nadvladju severnih držav. Nikakih mirovnih pogajanj ne marajo voditi oholi Angleži s predsednikom Kriigerjem ozir. z vladama burskih republik. To vest je sedaj »pribilo« znano angleško »glasilo« v Avstriji. Piše namreč: Zadostuje, da enostavno konstatiramo, da velja Kriiger sedaj, ko sta južno afriški republiki »združeni« z Anglijo, Angležem le še za privatno osebo brez vsake cficijelne avtoritete, s katero se v smislu narodnega in državnega prava ne more pogajati. Trans-valske vlade v resnici sedaj ni, kakor tudi ni one nekdanje Oranjske države. — Buri torej v glavah angleških mogočnažev niti več ne eksistirajo, v resnici imajo pa še toliko moč, da je ravno radi njih moral na bojišče novi vrhovni poveljnik. Književnost ln umetnost. Repertoir slovenskega gledališča. Danes se igra prvikrat v sezoni narodna igra s petjem »R o k o v n j a č i«. Iz vime uložke pojo g. Noemi, g. Wild-n e r in g. L i e r. Pri predstavi sodelujeta tudi pevski zbor in vojaška godba. V č e -trtek 21. t. m. je premijera Flotowove opere »Alesandro Stradella«. Za tamburaše je izšla ravnokar v peti izdaji »Kratka teoretičko-praktička uputa u tamburanju po kajdah«. Cena 3 krone. Knjižica jo lahko in umevno pisana ter ima 36 fino in čisto izgotovljenih slik. Natančno so opisane vse tamburice z mnogimi vajami za vse vrste tamburanja. Vsakemu začetniku, kakor tudi izvežbanemu tamburašu bo ta navod koristen in priročen. Dobiva se pod adreso : Milutin pl. Farkaš, Zagreb, Gunduliceva ulica 6. Dnevne novice. V Ljubljani, 19. novembra. Za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Odbor »Slov. katol. polit, društva za kamniški okraj« naznanja, da je »Slov. kat. društvo za kamniški okraj« pri občnem zboru 30. okt. 1898 na predlog g. župnika Bernika sklenilo, da se odpošlje prošnja za vseučilišče v Ljubljani. Kar je storil odbor takrat, to ponavlja danes. — Obč. zastop v Š m ar j i je odposlal prošnjo za vseučilišče. — »Katol. slov. društvo za radovljiški okraj« je odposlalo peticijo za slovensko vseučilišče v Ljubljani. — Iz Kranjske gore: »Objavili ste že brzojavno naznanilo, da je naše županstvo takoj poslalo prošnjo za slovensko vseučilišče v Ljubljani. A t u d i naša društva niso zaostala. Te dni so jednake izjave poslala na Dunaj : Podružnica šolske družbe sv. Cirila in Metoda »Gorenjska Dolin a«, Posojilnica in veteransko društvo vKranjBki Gori ter Kmetijsko društvo Podkorenom. Tukajšnje mnenje je, da morajo v tem pogledu vsi slovanski poslanci biti solidarni in pravici pripomoči do zmage. Ako se peščici Lahov kani vstreči, s koliko večjo pravico isto zahtevamo mi. Kaj pa, ko bi slovanski poslanci zahtevali »junetim« univerzo na Moravskenv, poljsko gimnazijo v Tešinu, slovenske ljudske in srednje šole in vseučilišče v Ljubljani tembolj, ker Italijani itak ie vse to imajo in na vseučiliščih ie zanje zadostno preskrbljeno.. Čas je, da pridemo i Slovani na vrsto! — »Ob zor« je prinesel včeraj lep uvodnik za vseučilišča v Ljubljani. — Uvodnike o tem vprašanju je objavila tudi praška »Politik«. Imenovan je sodnim adjunktom v Novem Gradu v Istri avskultant dr. Oakar C u m a r. Slovenski visokoaoloi, ki se slučajno mude v Ljubljani, naj prav gotovo pridejo jutri v sredo, 20. t. m. ob 8. mri k »Roži«, da se domenijo o nekaterih vele važnih stvareh. Na svidenje i Javno predavanje. Opozarjamo še enkrat na jutrišnje zanimivo javno predavanje dr. Krekovo o velikem revolucionarju Mazziniju. Predavanje se prične točno ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani »Katoliškega Doma«. Vstop prost. Iz Št. Vida nad Ljubljano je odšel danes vč. gosp. Ferdinand E r k e r , ki je bil tam skoro pet let, na svojo novo službo v Kočevje. »Rokodelsko društvo« mu je izročilo krasno diplomo kot častnemu Članu za njegovo neumorno delovanje, društva so mu priredila v nedeljo večer ba-kljado in serenado ter so mu zapela pod oknom. Da je bil ves čas jako priljubljen, se je pokazalo posebno pri odhodu, ko so še možje jemali s solzami slovo od njega. Šentviški možje so nam poslali izjavo, v kateri pravijo: »Zahvaljujemo odhajajočega gosp. Erkerja za neumorno in trudapolno delovanje v naši župniji. Posebno pri naši mladini v šoli, pri raznih društvih, kakor tudi pri stavbi razširjanja cerkve je mnogo storil za naš javni blagor. Želimo mu, da bi mu Bog dal isto srčnost, ki jo je pokazal pri nas, tudi v njegovi novi službi!« Šentviški možje (slede podpisi). Poštnih manipulantinj — ne marajo več! Ozirom na to, da se na eraričnih poštnih in brzojavnih uradih direkcijskega okrožja za Trst, Primorsko in Kranjsko bržkone več let ne bo potrebovalo novih ženskih močij, se od sedaj nadalje na prošnje za podeljenje služeb poštnih in brzojavnih manipulantinj ali za zaznamovanje za take službe in konečno na prošnje za dopuščenje k manipulacijski skušnji ne bo ozir jemalo. Pasijonske igre v »Katoliškem domu« bodo prihodnji četrtek, petek in v soboto vsakokrat ob 1jt8. uri zvečer. Predstavljala jih bode družba starobavarskih pa-sijonskih iger, ki ima mnogo priznalnih pisem od raznih odličnjakov, mej njimi tudi od nadškofa Stadlerja in od bivšega predsednika »Kat. družbe« v Ljubljani, Viljema grofa Wurmbranda. Kranjskogorsko veteransko društvo je imelo minulo nedeljo izredno zborovanje, ua katerem se je sklenil protest proti izjavi angleških mogočne ž e v , ki so obrekovaii avstrijsko vojno v Bosni leta 1878, dalje prošnjo za vseučilišče v Ljubljani in konečno imenovali sledeče gospode častnimi člani: rado-Ijiškega okrajnega glavarja pl. R u b e 11 i j a, notarja v Kranjski gori Iludovernika, knjigovodjo ondi Žerovnika, župnika /ilogarja in župana L a v t i ž a r j a. Pri zboru je svirala že dobro izvežbana družbena godba. Občni zbor »Meščanske godbe« bode jutri ob 8. uri zvečer v dvorani Mestnega doma. Po zborovanju bo koncert »Meščanske godbe«. Za gostilniško postrežbo je preskrbljeno. Urania gledališče v Ljubljani. Prihodnji teden se bodo pričele prve predstave kranjskega «Urania gledališča« v Ljubljani. Mednarodna »Urania« je sklenila v družbi in sodelovanjem odličnih ljubljanskih pisateljev strokovnjakov v Ljubljani in v 15 krajih nadeželi prirediti poučna predavanja v slovenščini ali pa v nemščini. Tudi za šolsko mladež se bodo priredile predstave. Prvi večer se bodo kazale astronom, podobe; pojasnilo sostavi g. prof. M. Vodušek, potem sledi izprehod po Parizu, pojašnjevan po g. Ivanu Beletu, in na koncu se bode kazal boj Burov, ki ga bode pojašnjeval gospod prof. A. Funtek. ' Pri predavanju so kaže skoro 200 krasnih umetniških podob, 36 kvadratnih metiov velikih. Tadi mnogo živih fotografij spremlja predavanja. V odmorih bode igrala meščanska godba. Vstopnina bode z ozirom na zanimive prodata ve nizka; pri šolskih predstavah dobe revni otrooi brezplačne vstopnice, oziralo se bode pa tudi na delavska društva. V Ljubljani bodo predstave 25. in 26.. t. m. v kazinskem steklenem salonu, dne 27. t. m. pa za Slovence v Narodnem domu. Potem slsdi turnee po 15 večjih krajih dežele.. Pripravljajo se predavanja in predstave o zgodovini Kranjske, o Shakespeare, življenju Jezusovem, naravnih pojavih v zraku itd. Fovodenj. Vsled strahovitega naliva je v noči na 16. t. m. Bohinjska Sava tako narasla, da ljudje ne pomnijo tolik« povodnji. V Štangah je deželna cesta na več krajih raztrgana. V občini Bohinjska Bela-Ribno so valovi odnesli 3 mostove, 1 pa je tako poškodovan, da so prepovedali voziti čezenj. Moogo travnikov in njiv ob strugi je z gramozom zasutih, tako da imajo posestniki veliko škodo. Od politične oblasti pri- \ čakujemo, da bode škodo cenila in posest- j nikom naklonila kako podporo. — Iz Kranjske Gore se nam poroča: Zadnje deževje je našo Peščenico tako napolnilo, da je voda tekla po vsem produ. Da ni nehalo deževati, bi bilo dosti škode, kajti kakor je Peščenica pri spomladnem deževju že načela škarpo za vasjo, tako se je zdaj lotila škarpe nad železničnim mostom, kar se je še pravočasno zapazilo. Povodenj v Idriji. Iz Idrije 17. nov. Kakor se Vam je brzojavno naznanilo, je zopet povodenj napravila veliko škode posestnikom in gozdnemu eraru. Se vedno je tu ohranjena stara navada, da plavijo kake tri ure daleč drva in hlode iz eraričnih gozdov po Idrijci in pri mestu so napravljene dolge grablje. da zajamejo lesovje in ga spravijo na kup tikoma mestnih hiš. V prejšnjih časih povodenj ni napravila tolike škode, ker so plavili le dolge krije, katere so še-le tu razžagali in razklali. Sedaj pa po vodi spuščajo razcepljena drva, katera se v grablje zamaše, zraven pritisne še listje, suhljad in vejevje, da za brani odtok narasli vodi. Tu se potem razlije daleč po cesti, vhaja v stanovanje v pritličju, in ved hižam in trgovcem v mestu je za par dni prav neljubi gost, ker morajo naglo, največkrat še ponoči spravljati pohištvo in blago, na druge varneje prostore. Kako mokrotno in zaduhlo je na takih krajih še več dni potem, ko se je voda odtekla, si lahko mislimo. In koliko škode napravi! Res da nekaj povrne gozdni erar prizadetim, a strahu in vse škode gotovo ne poplača. Naša pokopališče je od zadnje povodnji še sedaj razdrto, ker je voda spodjedla in odnesla zid in nekatere krste z mrliči. Tudi sedaj 16. t. m. je zopet podrla zid pri cesti, raztrgala na treh krajih grablje in odnesla toč kot 1000 kubičnih metrov drv. Gozdni erar je napravil pred 2 letoma cesto ob Idrijci. Reklo se je, da se grablje odpravijo in drva suha vozijo v mesto. To bi bilo gotovo umestno, saj sedaj dobivamo drva, ki so dalj časa ležala v vodi in taka gotovo nimajo posebne vrednosti za kurjavo. A cesta je že zdavnej napravljena, drva nam pa še vedno hodijo po vodi v mesto. Treba so bodo res obrniti do naših poslancev na Dunaju, da stavijo kako interpelacijo do poljedelskega ministra. Vsaj po čemu so toliko tisočakov porabili za gozdno cesto, ako pa sedaj kot nerabna čaka, da se zopet razruši Povodenj na Dolenjskem Na mnogih mestih je izstopila na Dolenjskem tudi Temenica in Krka in sta mnogo zemlje poplavili. Pokopali so včeraj soprogo ključavničarskega mojstra Fr. Pilkota, gospo Fran-čiško P i 1 k o. N. v m. p.! Dvoje govedi povozil vlak. Pri km. 47 67 med Kočevjem in Ribnico je povozil vlak in usmrtil dvoje govedi, last Jožefa Pojeta. Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 h je deželna vlada priznala stud. iur. Francu Cernetu, ki je 24. avg. 1. 1. z nevarnostjo lastnega življenja rešil iz vode gimnazijskega dijaka J. Dolenca. Na smrt obsojen. Pred mariborskimi porotniki je stal včeraj 571etni mizar Jakob Gerlič iz Trolkove, okraj Št. Lenart. Imel je razmerje s slaboglasno 421etno Heleno Koc- bek, ženo 701etnega posestnika Martina Koc- j beka. Dne 11. avgusta je pil Gerlič s Kocbekovo po raznih gostilnicah. Ob 10. uri zvečer jo prišla ta sama k gostilni Tomača Zadravca. Bila je vsa krvava in izrekla, da ji je Gerlič z nožem prerezal trebuh. Živela je še en teden in potem umrla. Gerlič je svoje dejanje pripoznal. Porotniki so vprašanje o umoru potrdili in sodiščo je obsodilo Gerliča k smrti na vislicah. Poročil se bode prihodnjo nedeljo gospod Ivan Pfeifer, privatni uradnik v Celju, z gdč.Ivanko Ramovš iz Ljubljane. — Poročil so je gosp. Ilugon Bajuk, kan-celist c. kr. državnih železnic na Trbižu, z gdč. Jelico Modrijan iz Planine. — Poročil se je podpredsednik tržaškega «Kola«, gospod Anton Vatovec, z gdč. Terezijo Deloronzo. Povodenj na Spodnjem Štajar-skem. Grof Clary, štajarski ces. namestnik, je odpotoval v kraje, ki so po predvčerajšnji povodnji oškodovani. Tudi mnogo drugih j- uradnikov že na licu mesta ceni škode. In ' na Kranjskem? . , . , Povodenj je posebno mnogo škodo napravila tudi pri nasadih hmelja. Na mnogih krajih so na delu fotografi, da fotografirajo opustošenje. Na mnogih krajih je promet popolnoma ustavljen, ker so ceste razdrte. Obrežje pri Mozirju je voda raztrgala. Pri Dobrišavesi je Savinja regulacijske nasipe v dolžini 200 metrov razdrla in si napravila novo strugo po poljih od Št Petra, Žalca do Pletrovič. Popolnoma je voda razdrla hišo gostilničarja Zaveršnika, pri eni hiši je do prvega nad stropja visoko nanosila najrazličnejših stvarij. Že zopet otrok zgorel. V Šeinpasu je padel krog poludne v nedeljo otrok Vin-cenca Brankoviča v ogenj. Otrok se je močno opekel in v velikih bolečinah po noči umrl. Ljubljanske novice. Ogenj pri M a 1 i č u. V dimniku pri Maliču je danes bruhnil ogenj. Pogasil ga je vežbalec ognje-gasnega društva Dachs. — Strah pred elektriško železnico so dobili danes konji Erjavčevi. Z voza jo padla Erjavčeva deklica in se znatno poškodovala — Nered pri elektriški železnici je bil včeraj zjutraj. Pokvaril se je nek voz, katerega so morali odpeljati nazaj v postajališče. Na včerajšnji semenj je bilo prignanih 816 konj in volov, 378 krav in 76 telet. Skupaj 1264 glav. Kupčija je bila jako povoljna, ker so prišli kupci iz Morave. Velika nesreča. V sredo sta peljala posestnik Andrej e.rne iz Vrtojbe in njegov namenjen zet, 231etni Jože Lašič, na vozu, pred katerim je bilo vpreženih par volov in jeden konj, steljo in drva proti domu. Kar se med potoma zvrne voz in pade na La šiča tako nesrečno, da je bil pri isti priliki mrtev, črne je bil vendar toliko srečnejši, da mu je padel voz le na truplo in ne na glavo, potrlo pa ga je hudo po nogah in životu. Zaplenjen volivni oklic laške stranke. Volivni oklic laške stranke v Istri za predstoječe volitve so oblasti zaplenile na dveh mestih. »Slovenski Marijin dom«. Marijina družba v Trstu zbira doneske za zgradbp »Slovenskega Marijinega doma« v Trstu. Demonstracije proti dr. Krstiču. Z Reke brzojavljajo tržaškemu »Avantiju«, da se je predvčerajšnjim priredila tamkaj hrupna demonstracija proti znanemu hrvatskemu renegatu dr. Krsticu, ko je le ta šel na Adamičev pomol. Množica jo žvižgala in upila »pereat Kratic« ter mu napravila popolno mačjo godbo ; rešila ga je policija. Važen sklep. V Trstu je mestni odbor sklenil, da morajo učitelji takoj v pokoj, ako so doslužili 40 let ali pa dosegli starost 70 let. Samomori dijakov v Trstu. Na prošeni smo, dotično vest o samomorih dveh dijakov v Trstu v toliko pojasniti, da je bil prvi samomorilec učenec mestnega italjan-skega gimnazija, in drugi učenec mestne italijanske realke, ne državne. Povodenj na Goriškem. V noči med petkom in soboto je Soča vsled dolgotrajnega dežja tako narastla, da je prestopila bregove. Take višine kakor sedaj, ni dosegla že mnogo let. Nekatere tovarno v obližju Soče morale so VBled tega zaustaviti delo in v soboto, tako poročajo, je bilo več dru žin v veliki nevarnosti ter so morale Bvoje imetje spraviti v varnost. Par hiš je bilo istega dne od vseh strani oddanih z vodo, tako, da je bilo življenje njih stanovalcev v veliki nevarnosti. Ukrenilo 6e je potrebno, da se jih riši. Most v Zagradu je povodenj tako omajala, da se je bati, da se poruši, istotako je voda razrila več cest in je na mnoge mestih zaustavljen promet. Iz Linca se poroča, d« pride ženin nadvojvodinje Elizabete princ Oton W i n -dischgržitz v garnizijo v Line. Vrše se pogajanja za nakup nekega gradu. VII avstrijski vinarski shod v Kremsu 1902. Septembra meseca prihodnjega leta se bo vršil v Kremsu VII. avstrijski vinarski shod. Med raznimi odličnjaki sta za častno predsedstvo naprošena polje delski minister in nižjeavstrijski cesarski namestnik, v predsedstvo pa je odposlan baron Gudenus, deželni maršal nižjeavptrijski. S tem shodom, med katerim se bodo prirejali strokovni izleti v okolico kremško, v klosttrneuburško in Rutz, je združena mednarodna razstava vinarskih in kletarskih priprav, na katero bodo domače in tuje tvrdke poslale mnogo izdelkov. Razprave bodo trajale 2 dni. Pokušalo se bo vino itd. Vstopnica za vse skup stane 10 K. Oglaša se pri sekretarijatu VII. avstr. vinarskega shoda v Kremsu ob Donavu, ki daje tudi vsa pojasnila. Z Dunaja se poroča, da je profesorski kolegij višje poljedelske šolo sklenil, da se pripuste k predavanjem tudi ženske kot izredne ali pa redne elušateljice. f Generalni predsednik katol. rokodelskih društev Schaffer. V Kolinu ob Renu je umrl v soboto stolni kanonik Seb. Schaffer, generalni predsednik kat. rokodelskih društev. Pokopan bo v četrtek, 21. t. m. Osrednjega predsednika za našo monarhijo, k&rdinala dr. Gruscho bo pri pogrebu zastopal lokalni predsednik dunajskega glavnega društva M i c h e 1 e. Konji za Angleže. Z Reke se poroča, da pričakujeio ondi te dni pet angleških parobrodov, ki bodo ukrcali 4000 konj za Angleže v Južno Afriko. 701etni notar — goljuf. V Gradcu so zaprli 701etnega notarja dr. Ant. Risrlorja, ki jo oškodoval razne aristokrato za 320.000 kron. Ernst Wallburg je bil v Budimpešti od obtožbe goljufivih dolgov oproščen, ker je bilo opravičeno misliti, da dobi z dvora denar. Shod avstrijskih avskultantov. V nedeljo 24. t. m. se bode vršil na Dunaju splošen shod avstrijskih avskultantov. Na dnevnem redu bode predloga olomuških avskultantov o memorandumu. Preiskava proti gospej Szimi-czevi se, kakor čujemo, nadaljuje. Gospa Szimicz biva sedaj pri svoji rodovini v Arko. Iz Donawitza pri Ljubnem na Šta-jarskem se nam poroča, da so pričeli iz on-dotnih tovarn delavce odpuščati. Predvčerajšnjim so odpustili mnogo delavcev, mej njimi tudi nekaj Slovencev. Trgovina s Severno Afriko. Kralj, ogerska pomorska plovstvena delniška družba »Adrija« poroča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bodo njeno ladije pri četkom januvarija prih. 1. začele voziti iz Trsta in Reko redno vsake tri tedne v Severno Afriko, dotikajoč se pristanišč: Mes-sina, Palermo, Tunis, Algir, Oran, Malaga, Gibraltar, Tanger, Casaablanca, Mazagan in Magador; iz Magadorja nazajgrede pa : Mazagan, Tangor, Gibraltar, Malaga, Oran, Al-gier, Palermo, Messina in Catania. S tem prometom se odpre domači trgovini deloma novo odjemno ozemlje. Družba izreka nado, da se bodo interesentje živahno posluževali te proge, in javlja, da dajejo njene agenture v posameznih lukah domačim trgovcem rade volje vsakoršna pojasnila. Izvozni prometi, ki bi se po informacijah družbe v Severni Afriki in Južni Španiji prav lahko spečevali, so: v Tunisu : izdelki oblačilno industrijo, lišp , veterinarski preparati, parafinsveče , steklo in porcelan, pohištvo, poljedelski stroji, emajlposoda in papir; v Algiru : les, moka, sočivje, špirit, lončarska roba, bom-baževina; v Oranu: Btavbeni les, fesi, kovinski izdelki, pohištvo in emajl-posoda ; v Malagi: blago iz bombaža vsake vrste, že- lezo in drobnarije, stroji, les, doge za sode, sveče in papir ; v Gibraltaru : živila ; v Maroku : parafinsveče, žeblji, žični cveki, cement, oljnate barve, varnostne žeplenke, sladkor, moka, les, sukneno in volneno blago, saten, rdeči sukanec, pivo, ponarejeni lišp, steklo in steklena roba, špirit, pohištvo iz upognjenega lesa, gotova obleka, svetilke, kuhinjsko orodje in papirnato blago; v našo državo bi se lahko uvažalo : iz Algirja : lan, pomladanska zelenjava in zgodnje sadje, ovčja volna, rogovi, fosfat in morska trava (orin d' Afrique); iz Orana : morska trava, strojarska skorja, zgodnja zelenjava, dateljni in kože; iz Malage: južno sadje, olivno olje, malaga vino in svinčene rude ; iz Maroka : volna, vosek, gumi, dateljni, fino olivno olje in nojeva peresa. Družba poroča, da je vožnje cene nastavila kar najceneje in da že sedaj postreže z najugodnejšimi zaznambami. Nevročljive poštne pošiljatve Trst 3 Giuseppina ved Angelini, Trst, Cesarc Cabalzar, Trst, Emma Fonda, Levico, Carlo Ant. Costa, Genua, Giov. Radofaich, Taku; Trst 1, Andrea Krovada, Trst. »Avanti«, Trst, Lerer, Harsfeld ; Trst (>, Maria Con-tese, Splijt; Trst 7, Rudollo Tomasich. Trst, Aroria Pietro, Neapel, Carlo Müller, Gutenstein (2 papir. it. Lire). Giuseppe Masson, Videm, Anton Bidoli, Mödling, Pietro Pi-roni, Cardiff; Gorica 1, A. Bimsestein, Alexandra; Opatija, Heinrich Reinhardt, Berlin, Curator der grieeh Kirche, Geneva; Sežana, Maximilian Fischer, Berlin; Piran, Peri Ras;, Dubrovnik; Bole, Anton Mrakič, Derne, Josef Mlekus, Trbovlje, Anton Schaf, fer, ochneedorl; Poreč, Pavla Prnnos, Pazin; Koper, Lukas Müller. Miss a. Drau, Giaci Gualazzini, Devin ; Baz >viea, KÖz iegy 70-hivatalnak, Otteveny; Rubija, Ricardo Ca-nali, Buenos-Ayres; Kastav, F. budoč, Pretoria ; Tolmin, Michael Lapanja, Trst; Ljubljana 5, Melchior Berger. Budimpešta. Jakob Drinar, Allegheny ; Novomesto , Wilh. Klein. Pakrač, Anton Obrstar, Bistrica a. Drau, Anton Plut, Washington, Frank Zupančič, Allegheny; Mokronotr. Franc Kral, Cleveland; II. Bistrica. Josef Rebernik, Celovec ; Kočevje, Job Dolinar, Sachsenfeld; Bled, Wetti Weis, Dunaj; Metlika, Mathias Mere, Grubisnopolje, Ford, ¿.amolo, Raindorf, Frenek Logar, Chicago; Koper, Rosaria Maraghino, Taranto; Toplice pri Novem mestu, Eluard Puc, Postojna; Oprtalj, Jos. Brandig, L)ubl)ana. jO-iriiiMlt^ViA. (Slovensko bralno društvo v Tržiču) priredi v soboto dne 23. t. m. zabavni večer v gostilniških prostorih g. A. Perneta. Na tem bode blagohotno predaval šolski vodja g. I Kragl »Zgodovino Tržiča«. Začetek točno ob 8. uri. Vstopnina 20 h. Cisti dohodek je namenjen za tržiški otroški vrtec. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Ker bode predavanje zanimivo, se si. občinstvo uljudno vabi k obilai udeležbi. Odbor. jsí&ivíva. Zapogorelce v Gorenji vasi pri Ribnici: Gosp. Mih. Sajó, župnik v Stangi 5 kron in zbirko 3 K, skupaj 8 K. Za tr a p i á k i m i s i j o n v Južni AIriki več dobrotnikov po g. A. Mittor-mayer 8 K 11 v. Bog plačaj! SKáT «í utri SU javno predajanje g. dr. Jan. Ev. Kreka v „Katoliškem Domu Začetek ob »/,8. uri zvečer. — Vstop prost. Telefonska m tajtvna poročili. Cerklje, 19. nov. Pri volitvah občinskega starešinstva v Cerkljah so bili izvoljeni Janez Zaman, županom, Jan. Martinak, županovim namestnikom. Svetovalci pa A. Jenko, Janez Podjed, A. Kuralt, Mih. Sipic, Jos. Vrtnik, Fran. Pogačar in Avg. Dolinšek. Gorioa, 19. nov. Za „Slogo" volile občine: Podgora, Steverjan, Čruiče, Komen, Zgonik, Trenta, Soča, Št. Viška gora, Cerkno. Dunaj, 19. nov. Govori se, da je od notranjega ministerstva došel danes ukaz na vse deželne vlade, naj pripravijo vse za nove državno-z b o r s k e volitve, ki se imajo vršiti o ti 9. do 23. januvarija, ako bi sedanja državna zbornica ne re- šila najnujnejših nalog. V tem slučaju bi se novi državni zbor sklical na dan 30. januvarija. A upa se. da je to ie grožnja, in da se bo kriza mirno rešila. Dunaj, 19. nov. Vsi jugoslovanski poslanci so sklenili, da podpišejo nujni predlog Rusinov za ustanovitev malo-ruskega vseučilišča. Dunaj, 19. nov. (C. B.) V današnji seji poslanske zbornice je finančni minister predložil načrt zakona, s katerim so spreminja več določb borznega zakona iz 1. 1875. — Schu-meier je nato jel utemeljevati svoj predlog proti kongregacijam in za odpravo paragrafa o motenju vere. Dunaj, 19. nov. (C. B.) Prihodnja seja gosposke zbornice bo 27. t. m. ob 1. uri opoldne. Na dnevnem redu sta mej drugim tudi § 59 in 60 obrtnega reda. Dunaj, 19. novembra. Poslanec Pogačnik je vložil danes nujni predlog, v katerem zahteva izdatne državne pomoči za po vodnih poškodbah prizadeto prebivalstvo političnih okrajev Radovljica, Kranj in Kamnik. — Poslanec Berks je vložil nujni predlog za po povodnji oškodovane prebivavce celjskega okraja. Dunaj, 19. nov. Iz nemških krogov se čuje o situaciji, da sporazum-ljenja ne bo mogoče doseči. Dunaj. 19. nov. Budgetni odsek je sinoči oo večurni debati sprejel ostale postavke trgovinskega ministerstva, potem brez debate poglavji „najvišji dvor in kabinetna pisarna" ter pričel razpravo o „državnem zboru". Minister,ski predsednik je naznanil, da gosposka zbornica prepusti poslanski svoje razpoložljive prostore. Posl. Kramar je zavračal očitanje, češ, da dela stranka tiho obstrukcijo. Prihodnja seja v siedo. Dunaj, 19. nov. Danes proglašeni projekt načelnikov nemških strank, ki namerava odstraniti krizo, zahteva, naj Mladočehi začasno opuste svoje narodne in kulturne zahteve, dokler se ne reši proračun. Parlamentarna komisija vseh čeških strank: Mladočehov, veleposestnikov, agrarcev in narodnih socialistov, se danes posvetuje skupno, na kako stališče se naj postavi. Mladočehi baje soglašajo s to nemško zahtevo. Dunaj, 19. nov. Narodnogospodarski odsek gosposke zbornico je glede § 5(5. in (50. obrtnega reda sprejel predlog, da je krošnjarstvo s cvetlicami dovoljeno. Dunaj, 19. nov. Listi poročajo, da pride spomladi nemški cesar obiskat našega cesarja. Dunaj, 19. nov. Vrše se pogovori o reorganizaciji artilerije. Vsak artilerijski polk bode, bodisi v miru ali v boju imel šest baterij, ki bo vsaka imela po 6 topov. Tudi obleka polkov se v nekoliko spremeni. Dunaj, 19. nov. Iz profesorskih krogov na vseučilišču se čuje, da bodo buniel z ozirom na zadnje dogodke mej nemškimi dijaki prepovedan. Praga, 19. nov. „Narodni Listy" pravijo, tla ako se Ivoerberju do 25. t. m. ne bo posrečilo pripraviti parlament k delu, tudi zanj to ne bo brez posledic. Krakovo, 19. nov. Korni poveljnik je izdal povelje za izobrazbo anal-fabetov mej vojaki. Budimpešta, 19. nov. Pri adresni razpravi je naznanil Szell, da bi odprava carinske skupnosti Avstriji več (!) škodila nego Ogerski. — Vsenemški agitaciji 11 k Ogerskem bo vlada z vso odločnostjo zaprla pot. Rim, 19. nov. Vlada namerava orožnikom omisliti biciklje. Berolin, 19. nov. V Schiersternu so odkrili spomenik Kristijanu Devvetu. Insterburg, 19. nov. Nadporočnik Hildebrand, ki je v dvoboju umoril nadporočnika Blaskovioa, je obsojen v dveletno ječo, sekundant Grodbeck je pa dobil pet dni. Nevesta umorjenega nadporočnika je nevanu zbolela. London, 19. nov. V Albaniji se razvija anarhija. Valenoienes, 19. novembra. Doslej stavka 2000 delavcev. Fdkia, 19. nov. Cesarica je odredila, da se v spomin Li-Hung-Čangu postavi obok v vasi, kjer je bil rojen. Njegov najstarejši sin je dobil naslov marquis. London, 19. nov. Po uradnem poročilu so Angleži v boju pri Braek-spruitu izgubili 9 ubitih in deset ranjenih. Buri so ujeli 64 Angležev, katere so razun enega častnika pozneje vse oprostili. London, 19. nov. V Južno Afriko se je odpeljal 21 ulanski pol L Sedaj je na Angleškem doma le še samo ena kavalerijska brigada. Bruselj, 19. novembra. Odposlanec Bothe je došel sem in pripoveduje, da so Buri pod poveljstvom burskega vodnje Maritza dne 27. septembra nekaj milj od Kapstadta napadli velik angleški transport in Angležem vzeli nad 60 00 konj. Maritz se je že večkrat pokazal tudi pred vrati kapstadta in ondi provzročil pravcato paniko. Odposlanec javlja, da je vsa kapska kolonija v popolni vstaji. Standerton, 19. novembra. Burske čete so obkolile j 2. t. m. na jugu reke Klipp angleški oddelek. Angleži so izgubili 1 mrtvega, 17 ranjencev, 4 Angleže so pa Buri ujeli. Listnica uredništva: Velečast. gosp. Alojzij Pavlin, vikarij na Gradišču: Vaš dopis, oddan 2tf. oktobra, smo dobili na-sledpjega dné, a smo ga morali odložiti, ker nismo imeli prostora. Datum smo sami izpremenili. Od tistega časa nismo od Vas prejeli nobenega dopisa. Umrli so: 16. novembra. Jožefa Knez, delavca hCi, 23/4 leta, Tesarske ulice 3, plučnica. — Ana Penko, posestnika hči, je umrla potoma v bolnišnico za jetiko. 17. novembra. Frančiška Pilko, ključavničarja žena, 68 let, Marije Terezije cesta 11, otrpnenje srca. — Ernest Spalzek, črkostavec, 56 let, Kolodvorske ulice št. 35, organ, srčna hiba. Žitne cene dné 18. novembra 1901. (Termin.) Na dunajski borci: Za 50 kilogramov. Pšenica za jesen. .....K — do — » pomlad 1902 ..........8-87 „ 8-88 Rž za jesen................— _ „ „ pomlad 1902 ............7*66 7-67 Koruza za november.....„ — , — . maj-junij 1902 . . . „ 5"91 „ 5'9i Oves za jesen.......„ — , — , » pomlad 1902 . . « „ 7-98 „ 7 99 Na budimpeštanski borzi: Pšenica za oktober......K — do — „ „ april 1902 .......8 67 „ 8-68 Rž za oktober.........— — „ „ april 1902 ......„ 7 37 , 7 38 Oves za oktober............— — » „ april 1902 .......7'68 , 7 69 Koruza za oktober......„ — „ — „ maj 1902 .....„ 5 69 „ 5-60 (Efektiv.) Dunajski trg. Pšenica banaška.......K 8-50 do 910 južne žel.........8-70 „ 910 Rž „ ...............7-50 , 765 Ječmen ..........720 „ 8-60 » ob Tisi........6-75 „ 7-75 Koruza ogerska.........5'90 „ 6 00 Cinkvant „ ................700 „ 7-35 Oves srednji..........7-75 , 7 95 Fižol........................7 75 „ 10-75 MetoorologiČno poročilo. TiSins nad morjem 306-2m, srednji zračni tlak 736-0mre l 3 tanjo Tempe- Cm opa- baro- ratura i.Tinia metra po T mm. Celzija 9 zveč. V34-6 r 0-3 7. zjutr. 743 0 — 2-6 2. popol. 742-7 2-7 V«tr»Tl Noto |S, •a s« si. szah. I jasno sr. jvik. si. vzh. megla 0 0 sk. jasno| Srednja včerajšnja temperatura 2-6°. normale: 3 0 Zahvala. 1116 '-1 i Ker nam ni mogoče se vsakemu posa-| mezniku zahvaliti za nebrojne dokaze Ijubez-I njiveg» sočutja ob smrti našega predragega, I nepozabnega soproga, oziroma očeta in zeta, I gospoda Leopolda Žjur j župana in posestnika izrekamo na tem mestu vsem tistim, ki so se na katerikoli način spoipnili ljubega rajn-cega ter mu skazali zadnjo čast, svojo prisrčno zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo velerodnemu g. dr. Jos. Kenda za njegov požrtvovalen trud v bolezni pokojnika, c. kr. okr. šolskemu nadzorniku gosp. And. Lasič-u, gospodom c. kr. davčnim uradnikom iz Vipave, dalje vele-cenjenim gospodom tovarišem pokojnika vipavskim županom, slavnemu zdravstvenemu zastopu za okrožje vipavsko, slav. cestnemu odboru vipavskemu, slavnemu bralnemu društvu »Triglav« in vsem drugim darovateljera prekrasnih vencev, koneeno tudi cenjenim gg. pevcem pod vodstvom učitelja gosp. Jaakota Grada iz Podrage za ganljive žalospeve, ter prosimo, da ohranijo rajnkega v blagem spominu. G o če, dne 17. novembra 1901. Žalujoči ostali. Napise in slikanje grbov obrtnih ln trgovskih znakov na steklo, les in kositar oskrbuje in umetno izvršuje v lastni delavnici tvrdka BRATA EBBRL V Ljubljani Frančiškanske ulice. 228 18 11—4 Vnanja naročila proti povzetju. cffirasna garnitura (zofa in 6 foteljev), pač rabljena, vendar sedaj obnovljena s temnorudečim — na zahtevo tudi kake druge barve — volnenim blagom, posebno pripravna za župnišče, se za slepo ceno proda. — Več pove Anton Obreza, tapetmk v Ljubljani, oelenburgove ulice št. I. 1117 3-1 Trgovina na deželi se odda v najem. — Sprejmeta se tudi dva uslužbenca, izvežbana za mešano trgovino. Ponudbe sprejema J. C. Demšar, pošta Železniki. 1091 3—3 Ji. ® v kateri se lahko izvršuje specerijska trgovina, in ki je v dobrem stanu, se proda s senožeti in sadnim vrtom vred. Ponudbe (.od ,,Sreča ' sprejema iz prijazno-ti upravništvo „Slovenca". 1092 3—3 Gospodično zmožno slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, pa tudi izurjeno v stenografiji, takoj sprejme zavarovalnica v Gradcu. Ponudba pod „Sichere Existenz1' upravništvu-„Slovenca". 1110 1 — 1 Poštenega dečka-vajenca ki bi pa moral prebivati in oskrbo imeti pri stariših, takoj sprejme trgovina M. E. Supan 1.111 2-1 v Ljubljani, Dunajska cesta. Vsled preselitve prodam dobro ohranjen gl&sovir, obseg 6Vi oktave (Salo:Jlilgel), lepo doneč glas, cena pod 100 gld. Več se izve pri lastniku glasovirja Antonu Sluroveo-u, urarju v Radovljici. 1112 3—1 Št. 40.173. Razglas. 1094 3-2 V smislu § 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja da so proračuni o dohodkih in troških za leto 1902 1. mestnega zaklada; 2. mestnega ubožnega zaklada ; 3. zaklada meščanske imovine; 4. ustanovnega zaklada; 5. mestne elektrarne; 6 mestnega loterijskega zaklada; 7. amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila; 8. mestnega vodovoda in 9. mestne klavnice že sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dni in sicer od 13. do 27. novembra t. 1. na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 12. novembra 1901. cl si.jsi vseh k novi enorazredni šoli na Bukovici ^»Mr* sa joëlla «1 I bode dné 26. t. m. dopoldne ob 9. uri po misiii.ead© ds-gfeštei Vsi treški so proračunjeni na 14.473 64 K. Načrti in natančan proračun je razpoložen v župnišču v Selcih, vloži 10% varščine. a Podvzetnik Krajni šolski svet na Bukovici, dné 14. novembra 1901. Tomaž Rožnik, 1107 3-3 načelnik. Št. 39.317. Razpis raznih ustanov. 1086 3-2: Pri mestnem magistratu ljubljanskem podeliti je za tekoče leto sledeče ustanove: 1. Jan Bernardlnl-Jevo v znesku . . 2. Jos. Jak. Sohillingovo v znesku . 3. Jurij Thalmelnerjevo v znesku . . 4. Jan. Jost WeberJevo v znesku . . do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile, so uboge in lepega vedenja. 5. Jan. Nikl. Kraškovičevo v znesku do katerev ima letos pravico uboga nevesta iz Št. Peterske župnije v Ljubljani. 6. Jan. Ant. Fancojevo v znesku . . do katere imajo pravico uboge, poštene neveste meščanskega ali pa nižjega stanu. 7. Jos. Sr. Sinovo v znesku .... katero je podeliti dvema najbolj revnima deklicama iz Ljubljane. 8. Miha Pakičeve v znesku..... 200 K, 204 K, 194 K, 209 K, 163 K, 134 K, 96 K, 260 K, do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu ali pa njih vdove. 9. Jan. Krstn. Kovačevo v znesku. . katero je razdelili med štiri v Ljubljani bivajoče revne rodbinske očete ali vdove matere, ki imajo po več otrok in ubo-štva niso sami krivi. 10. Marije Kosmačeve v znesku . . . do katere imajo pravico uboge uradniške sirote ženskega spola iz Ljubljane, ki so lepega vedenja. 11. Helene Valentlnijeve v znesku . . katero je razdeliti med take v frančiškanski župniji v Ljubljani rojene otroke, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari. 12. Ustanovo za onemogle posle v zn. katero je razdeliti med štiri uboge posle, ki ne morejo več delali in so dobrega slovesa. 302 K, 204 K,. 168 K, 100 K; Prošnje za podelitev ene ali druge teh ustanov vložili je opremljene s potrebnimi dokazili dO 30. t. m. pri magistratnem vložnem zapisniku. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 4. novembra 1901. 55 IV a j višja odlika! Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano. Pristno le, če /186QN na /T.RA.RM? podplatu /c.nETEPBVPrfr êm ¿e 1089 10—4 Vsak dan jih izdela tovarna 40.000 parov! Edini kontrahenti: Messtorff, Behn «& C1«., l>umij, I. Na drobno na prodaj v vsaki boljii prodajalni čevljev, gumi- in modnega blaga. I> h o. a, j » le a borza. Dni 18. novembra. Bkvpai državni dolg v notab . . . Slropni državni dolg ▼ «rebru . . . • Avstrijska zlata renta 4"/„..... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska kronska renta 4°/„, 200 . . . lvstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vista ....... Hemški drž. bankovci i a 100 m. nem.drt.velj 117-15';. 98 85 98-70 15 8-60 95-50 118-93 05 1615 — 625 75 239 35 20 mark 20 franiftv (napoleondor) . Italijanski bankovci ... C. kr. cekin:........... line 18. novembra. 3-2"/c državne snike i. 2SÜ «id.. 6°/0 državne srečke I. 1860, 100 gld. . Državne srečke i. 1864, 100 gid. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tisme srečke. 4"/„, 100 gid. . . . Dunavske vravnavne srečke 5°/0 23-42 19 <6 92 70 11-31 i 90 50 170 — 22 i ' — 95-30 144— 266-75 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av, osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice > > južne železnice 3°/0 > » južne železnice 5°/„ » > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld. ... . • 4"/0 srečke dunav. parobr» družbe, 100 gld. Avstrijskega ruiiečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » , » 6 » Hudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . Rudolfove srečke, 10 gld...... 106— 94-60 430-50 307- -119 40 402- — 500' -48-25 24--15 60 68 — S3'movj srečko, 40 gld....... St Gen6is srečke, 40 gld....... Waldste