153. številka. „KDIMOST" lihaia po trikrat na teden t ieatih is* danjih ob lovk11», 6atrtklh in nobotah. Zjutranje izdanje i«-baja ob S. ari »jutraj, večerno pn ob 7. ari veter. — Obojno ladanje stan« : "» J«J« »«••• . r. —.»0, izven Av»trijn f. 1.40 i* tri neaee. . , 2.60 . . .4,— M pol lete ... 5.- . . . g._ u ree let* . . . 10.— ■ » . 1«.— Na aaroibe hrti prllolooo uriiilii m a* jemlje Mir. Poaaaične itevllke ae dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v lr*tu po B nvč„ ima Trite po S nv«. Sobotno večerno i »danje v Iratu « a«., iiTto Trata S ni. Izdanje za nedeljo 22. deoe (t Trato, T soboto zvečer dne 21. decembra 189».) Tečaj XX. EDINOST Oglau ie rn,'ano po tarifu ▼ petitu; ta na«lov» t debelimi črkami »o plaiujo rrOMtor, kolikor ohto^a nvn.lnih »ritic. l'o«l»na. iiHiartTiice In jirnezahratc, i'o-maji oglatii itii.se računajo po po^oilbi. Vni .lopisi naj se pcAiljajo uredniitvu: ulicu Canerm^ it. 13. Vnalto pi^mo mira biti frankovano, kar nof ranit nvnua j« c»> »prejJinajo. Rokopisi *.> ne vrnf^ja. Glasilo alcvenake^a polltldnetfi Naročnino, reklamacije in oglato upre-jema uitravniitro uliea Molino pic-colo hit. 8, II. nadgt, Odprto reklamacijo ■o proete poštnine, druitva za Primorsko« »r Laika kolonijalna kamodija. Pozornost vsega sveta in tudi njega — pomilovanje sta posvećena danes toliko siromašni kolikor smešni Italiji. Ves svet opa* zaje zanimanjem in pomilovanjem, kako izvleče Italija vrat iz zanjke, v kojo se je zaplela le vsleđ domišljavosti in lahkomišlje. nosti nje državnikov. Kakor je italijanska nrav že v malem nagnena h komedijaštvu, tako se tudi nje državniki najraje bavijo blesteči mi in praznimi demonstracijami; in tako menijo Cesto, da Že imajo v rokah kos zlata, a imajo le lepe pene. Tako je tndi s njih kolonijalno ekspedicijo v Afriki. Šli so tja doli, da si kar prisvoje dežele za starim Egiptom, o kojih deželah so menili, da nimajo gospodarja; in ko so res dobih v roko mesto Misavo, menili so, da že imajo kos zlata v roki in kakor otroci so ae veselili — prazne pene ter prepevali v svet, kakor zna le italijanski politiški šarlatan, slavo velike in združene Italije. Toda le prehitro je prišel dan krutega razočaranja : ne v obljubljeno deželo, ampak v zanjko so zašli ljubi Italijani, ker so v svoji domišljavosti slepo šli na led navihanim politiškim kramarjem angleškim. Angleži so malo pa-metneji od Italijanov in umejo bolje varovati svojo kožo. Tudi oni so hoteli poskusiti svojo srečo tam doli v Sudanu, v veliki deželi, raztezajoči ie v centralni Afriki, južno od puščave saharske pa doli do ekvatorja; a ko so videli, da iz te moke ne bode mnogo kruha, prepustili so drage volja Italijanom vso slavo in konečni — fiasko. čujemo tuicj, kuk? Je AaSla ItattJ* t zanjko t Pred leti že je Angleška poslala posebno ekspedicijo doli v Afriko, da bi v sosedstvu starega Egipta .širila evropsko kulturo", kakor Evropejci na/ivljajo zavoljo lepšega vse tisto prisvajanje tujega blaga po druzih delih sveta; ker namreč to prisvajanje nima nobenega druzega pravnega naslova, pa se mora opirati na — „kulturo". Seveda je ta .kultura" včasih malo čudna in mi se ne čudimo nimalo, da se divjaki — ki so včasih, kakor znano, bolji ljudje — z vsemi štirimi branijo te kulture. Saj je tudi znani nemški kancelar — Leist so mu menda pravili — menil, da širi evropsko kulturo med črnci v nemški koloniji doli ob Kongu, ko je v svojo zabavo trpinčil in pretepal domačince ter — skru-nil njih ženske ob najgnusniših orgij ah. Tudi Angleži so šli v Afriko „širit kulturo* uprav tja blizu, kjer so zdaj Italijani. In takrat so Italijani — tiči kakor so od nekdaj — pogodili hitro, da bi Angležem dobro došel koji .zaveznik", ki bi od vshoda, od Rdečega morja sem od strani prijel Ka- PODLISTEK. Moderni vampir. Sličica iz tržaškega življenja. Zabeleiil Anton Zaje. Pred letom je bilo, ko sem, brez pravega cilja, pohajal po najživahneji ulici, kratć si svoj pičlo odmerjeni čas s tem, da sem se drenjal med ljudmi ter, umikaje se na levo in desno, občudoval vrvenje prebivalcev tržaškega mesta. Tako pohajajo in izogibaje se, prišel sem pred izložbo nekega juvelirja, kjer sem postal — ali ne z namenom, da bi si kaj izbral in potem kupil, temveč le tako, no, kako bi se že izrazi', tako, da mi pred mine Čas in da ogledovaje tuje bogatstvo, pozabim vsaj za trenotek na svoje skrbi in brige. Nisem še stal tu par minut, ko se je ustavil kraj mene tudi neki parček, sesto-ječi iz mladega, prav velikomestno bledega mladiča in pa neke, precej čedne in elegantno salo in tako osigural dober vspeh vse operacije. Angleži so vsprejeli ponudbo seveda 7. velikim veseljem in Italijani so se že veselili trenotka, ko bodo mogli po stari in znani svoji navadi — peči svojo klobasico ob tujem plamenu: kakor so v letu 1859. zmagovali s francoskim orožjem, kakor so si v letu 1866. priborili zjedinjeno Italijo po nemških zaslugah, kakor so si v letu 1870. prisvojili Rim ob hrupu francosko -nemške vojne: tako so hoteli na angleški račun zasnovati svojo kolonijalno politiko. To pot pa so se zaračunali grozno. Angleži so kramarji in kramarji — računajo trezno. Ko so videli, da povemo prav po domače, da se stvar ne izplača, opustili ao misel o pridobitvi Sudana in umaknili so se lepo. Italijani pa so obsedeli v Masa vi, ob Rdečem morju, kamor so bili pripluli, da bi .kooperirali" z Angleži. Kaj storiti? Najpa-metneje bi bili storili seveda, da bi bili dvignili svoja sidra in razpeli svoja jadra in zakurili stroje aa svojih vojnih ladijah, ter da bi se bili prepeljali lepo v tvojo domovino. Evropa bi se bila sicer malo smejala tem novodobnim Argonavtom, ali nadaljnje škode ne bi bilo. Toda italijanska domišljavost in lakomnost nista dovolili takega pametnega korakn. Prvi neumnosti so sledile druge. Ko so videli, da v Masavi jim nikakor ne kaže ostati, ker to je povsem neplodna, peščena pokrajina brez vsake vrednosti, misliti so jeli na pridobitve na drugo stran. Misel o samostojni operaciji proti velikemu Sudanu so sicer opustili, zato pa so ušteli poseči v območje a b i 's i n s k 0. Alir tudi v tej nakani se je kmalu pokazala vsa lehkomišljenost italijanska : niso pomislili, da tudi za izvedenje te nakane bi trebalo žrtev, kakoršnih ne zmore mati Italija. Denimo tudi, da bi Italija dosegla tu pa tam malih vspehov, vendar bi ji to ne pomagalo mnogo, ker so vojne sile Abisinije prevelike in vojne in gospodarske sile Italija prešibke, da bi poslednja mogla trajno pogaziti prvo. K vsemu temu pa je še prišteti prevažno okolnost, daje Abisinija danes p od pokr o vitelj stvom R u s i j e in Francoske. Slednji politiški obecedar si izračuna torej lahko na prstih, da Italijani sicer še premečejo karte, a igra je že davno izgubljena za njih. Javna tajnost je, da so diplomatiški agentje Francoske popolnoma porušili italijanski vpliv na dvoru kraja abi-sinskega in italijanski diplomatje, ako bi bili trezneji kakor so, računili bi z dejstvom, ki je neizmerne važnosti za tiranje kolonijalne politike, z dejstvom namreč, da Italija n e uživa nobenih simpatij tam, kjer bi hotela pridobivati. In tako prav lahko očitamo italijanski diplomaciji, da je od prvega opravljene gospice. Kakor rečeno: ustavila sta se kraj mene in gledaje skozi šipo, v izložene dragocenosti, kramljala poluglasno med seboj. Jaz sem na prvi pogled spoznal, da to morata biti dva zaljubljena, ter ne zmenć se dalje za-nju, ostal s eni še vedno na svojem mestu. Gotovo je tudi parček opazil moje nezanimanje, kajti ponašal se je popolnoma svobodno, tako da sem bil slednjič nepozvana priča nastopnemu pogovoru. „Arture! Vidiš-li tam oni dijamantni prstan ? Joj meni, kako se blešči lu .Se ti dopade, je-li ?* „Oj, pa kako! Žrtvovala bi 10 let avo-jega življenja, ko bi ga posedovala". „Da, da, zares je krasen.... Ali prosim te, dušica, ne govori tako neumno 1" ,Ko pa je tako krasen !u •Elza! V dokaz svoje iskrene ljubezni kupim ti oni prstan, toli ugajajoči tvojim očem". „Oh, kako si pa dober I Zadnjič si mi začetka svojega pustolovstva po Afriki varala sama sebe in narod in ga vara še danes. Skrajna lahkomišljenost je bila že v tem, da so hoteli izvesti toli težavno ekspedicijo s peščico 10.000 mož in — generalom Ba-ratierijem. S prvega so seveda kričali v svet o sijajnih zmagali italijanskega orožja, ali kako brez vsake podlage je bilo vse to bahanje, je pač jasno pokazal strašni poraz majorja Tosellija pri Ainba Alidže. Kakor bi pihnil izginili so Italijani iz pokrajine Tigre, prisiljeni se umakniti (»roti severu v Adigrad. In ako zgube tudi to pozicijo, prišla bi v nevarnost tudi njih zadnja zaslomba — Ma-sava, a od tega mesta dalje na Vstok je le širno morje. S tem bi bil pribit strašni tiasco italijanskega pustolovstva. Še je mogoče, da Italija pritisne svoje črne sovražnike ali za to bi trebalo izdatne vojske in tolikih gmotnih žrtev, kojih Italija absolutno ne bi mogla trajno prenašati in utegnilo bi se zgoditi, da bi ob morebitnih vojaških zmagah prišel gospodarski polom. Ob bankerotu države mora pa potihniti tudi gromenje pušk in topov. Utegne se torej še dogoditi — dasi mi ne verujemo ni temu —, da morda Italija reši oskrunjeno čast svojega orožja, kakor je te dni vsklikuil v poslanski zbornici itali« janski bivši minister in diplomat Rudini v patrijotiškem navdušenju in moreči skrbi: Mi z m a g a m o s i c e r a 1 i domovina se bode kesala! Ne, to ni bilo prav povedano, da se b o d e kesala, saj se ie kesa sleherni pa* moteti vianjctii iu kes« nu uvcatau turti italijanska diplomacija sama, da je vtaknila glavo v afričansko zanjko baš v tem hipu, ko bi toli rada lovila ribe tudi ob vstočnem vprašanju. Se svojo kolonijalno politiko je Italija v onem mučnem položenju, ki je toli drastično izraženo v reku: „Naprej ne vem, nazaj ne smem! Tak je torej žalostni konec italijanski komediji v Afriki. Odkritosrčno bodi povedano, da italijanskim rogoviležem prav od srca privoščimo ta gorostasni fiasko, ali narod je — siromak! Mislite na konec! (Dopis.) Neki modrijan je vsakomur, prišedšemu k njemu iskat dobrega sveta, svetoval jedino z izrekom: Misli na konec! Tacega modrijana bi trebalo našim vsestranskim nasprotnikom v naših dneh, kajti oni pri vsem svojem početji nasproti nam menda prav nič ne mislijo na konec. Marveč zadovoljujejo se s tem, kar jim do-naša prvi trenotek ; njihova politična strast in nepremagljiva mržnja do vsega, kar je slovensko, zastira z neprodirno meglo njihovo prinesel uro z verižico, sedaj pa ini hočeš še prstan kupiti... Artur, to je preveč!" „Ne govori mi tako, saj veš, da sem pripravljen vse storiti za te.... Ali pa me bodes v resnici ljubila vedno iskreno ?u .Večno, večno tvoja!*, vzdihnila je ona v odgovor, potem pa sta se podala proti vhodu prodajalnice. Nekako čudno iznenađeno pogledal sem za njima, moj pogled pa se je srečal /. očmi krasotice, ki se je, prestopi vsi prag, ozrla, zatem pa, kuketuim nasmehom, izginila za steklenimi vrati. * * * Oe so prav spominjam, bilo je po prilici pred kakimi dvemi meseci. Burni zvoki vojaške godbe so ravno potihnili, plesalci in plesalke pa so ae, veselo razgovarjaje se, sprehajali po prostrani dvorani ali pa posedali kraj oken, skozi koje je vćl hladen ve-t čerui zrak. Med poslednjimi bil sem tudi jaz, i kajti sedel sem sam pri mali mizici, nekje duševno ok<5 in ako v tej megli zabredo nekoč v lastno pogibelj, kdo bode kriv na tein? Sami, ker niso mislili na posledice. Kar smo si namenili povedati pak osobito v denašnjem članku, ne dotika se toliko narodno-političnega, nego versko- in cerkveno-političnega vprašanja. V peresu imamo vprašanje o namestitvi novega cerkvenega kneza za Trst, kot naslednika odstoplvšemn Glavini. Kakor vse kaže, ni izključena možnost, da postane Glavini naslednik mož, ki bode imel sreč in glavo v prvi vrsti za italijanski misleče in čuteče podanike v škofiji in teško da bi bila posebna skrb za Slovane v njegovem programu. P;\, Slovani utegnejo pod njegovim žezlom samo izpolnjevati število onih podanikov, kateri naj bi pomnoževali število podanikov italijanskega mišljenja. Vsaj tenm se danes ni več čuditi. Slovani smo na poti tako izvajanju političnih načrtov Nemcev iu Italijanov, kakor smo na poti intencijam nekaterih cerkvenih dostojanstvenikov. Nekaternikom je umevno samo ob ?ebi, da se nas .mora" iztrebiti, kakor luliko iz pšenice in v to svrho služi vse, kar v nasprotnem taboru leze in gre. Italijani in italianissimi, kateri so vse pred nego prijatelji katoliški cerkvi, a ki se naši smrtni sovražniki, silijo sedaj v cerkev, v to svrho, da bi nas tudi tem potom politično tlačili in zatirali. Te usluge zahtevajo naši nasprotniki od izvestnih cerkvenih dostojanstvenikov. Takega mogočnega zaveznika si želo naši nestipnoži tudi na škofovski stolici v Trstu, zaveznika, kojemu bi bilo geslo : doli s Slovan stvom, kajti ono Jo „nevarno* iinuko-kaLoliSkl cerkvi 1 tako stoji zapisano v načrtu n e c e r k v e -n i h slovanskih sovražnikov ! Modrost Leva XIII. je svetovnoznana — od te strani ne bi se torej bilo bati neprijetnih presenečenj. Ali pri imenovanju škofov delujejo tudi drugi vplivi. Oe pa pomislimo, da ravno ti uplivi niso nam prijazni, biti nam je pripravljenim — na vse. Ne pozabimo na tiste uplive, koje jo ravnokar ožigosal poslanec Romančnk v svoji interpelaciji v poslanski zbornici avstrijski — one uplive, ki prepovedujejo, da ime Slovan znači že a priori nasprotnika ruusko-kato-liške cerkve. Česa bi nam bilo pričakovati tudi v cerkvi, ako bi ista hotela res biti na uslugo tem uplivom ? Raznarodenja ! Velika opasnost za obstoj naše narodnosti približala bi se nam tudi od te strani. Blazni nemški in laiki fanaliki so v svoji peklenski zlobi pribili na svoje duri anathema do vseh Slovanov. Nič druzega kot sovraštvo do Slovanstva vodi te kroge pri njihovih odlokih — zanimanje za versko in cekveno stvar jim je le zvijačna pretveza v tam v kotu ter zrl po sprehajajočih se ple-saldi. Med njimi sem opazil tudi nekega častnika v družbi lepe, mlade spremljevalke. Častnik me sicer ni prav nič zanimal, pač pa spremljevalka, kojo sem dalje časa motril, kajti zdela se mi je poznana; zdelo se mi je, da sem jo že videl nukjo ali nisem se mogel takoj domisliti, kje. Ustal seiu in po-časi korakal za njima. Govorila sta prav potihoma med seboj iu kolikor sem mogel pogoditi i t nekaterih, bolj glasno izgovorjenih besed, stavljat jej je častnik neke ponudbo in vprašanje, na koje je ona pritrjevala ; slednjič pa ju rekla glasno nasmehnivši se: »Večno, večno tvoja!" Ouvši te besede se mi je na jedenkrat zabtiskalo v glavi in spomnil sein se na sestanek pred juvelirjevo izlogo, kj er nem videl gospico, ki je izgovorila ravno te besede, samo s to razliko, da so tačas veljala velikomestuo bledemu mladiču, sedaj pa brkatemu pehotnemu častniku. (Kuuec pnh.) svvho oilvrnitve duhovščine od narodnega dela! Lehko si je misliti torej kakega moža si žele ti naši nasprotniki namestnik om. Toda gospodje, ki imajo pri tem besedo, naj malo mislijo na k o n o c! Naj mislijo na posledice, ako bi se hotela v naši cerkvi prezirati slovenska beseda. To bi žalilo v dno srca uprav vse one, ki so najremiši kristijani, a ki živijo in umrjejo tudi za svoj mili narod in sladko besedo domačo. In vsi ti ostanejo zvesti svojim rodoljubnim nazorom vkljub najljute jšemu pritisku hinavskih nasprotnikov, A kam naj se obrnejo vsi ti, ko bodo hoteli častiti svojega Boga i Stvarnika v svojem ljubljenem materinem jeziku P Kam ? VpraSamo danes Vas, ki Štejete Slovanu v zlo, ako noče in ne more iztrgati iz svojega srca ljubezni do svoje krvi ? Ki nm štejete v zlo, če vzkipi v njem, ko vidi kako povsodi prezirajo mili jezik njegov in zasramujejo vse ono, kar je njemu sveto in drago? Misleči vse to, pričakujemo biitko skrbjo v srcu imenovanja novega vladike tržaškega. Sam dobri Bog daj, da bi dobro premislili vso to merodajni možje, dokler je še čas. Mislite na konec! F. Za naše ribiče! Interpelacija posl. S p i n č i č a in tovarišev na njegovo prevzvišenost gospoda ministra za trgovino. Včeraj je dobil prvopodpisani brzojavko iz Cresa, glasom katere Čozoti, ribiči iz mesta Chioggia v Italiji, love se svojimi „bragoci" na sami obali, na koji je onemogočilo 48 domačini ribičem, da bi metali svoje mreže v morje. Tako se dogaja pogosto in na raznih mestih naše morske obali, na škodo siromašnih domaČih ribičev in davkoplačevalcev, vkljub določbi, s katero je Čozotom, italijanskim državljanom, dovoljeuo ribariti samo v gotovi oddaljenosti od obali. Pri ribarenju sć strani Cozotov se dogajajo še druge nepristojnosti. Radi tega si dovoljujejo podpisani stavili nastopno vprašanje do gospoda ministra za trgovino: »Ali je pri volji Vaša prezvišenost, da daste bre/. zamude preiskati stvar ribarjenja se strani Cozotov, italijanskih državljanov, na naši inorsici ouau in posebno še navedeni slučaj, ter ukreniti potrebno v v a r st v o k o-r i s t i doma č i h r 1 b i č e v i n d a v k o-p 1 ače v a I ce v ?" Na Dunaju, dne 14. decembra 1895. (Slede podpisi,) Politiške vesti. V Trutu, duo 31. Ueuemt.ru 1895. Državni zbor. Včeraj je razpravljala zbornica o proračunskem provizoriju. Poslednji se je vsprejel v večerni seji. V razpravo so posegli poslanci Scliwarz, Stransky, Kal-tonegger, RnmanČiik, G r e g o r e c, Vašaty in B«er. Slovenski posl. Gregorec je govoril najprej o obnovljenju pogodbe z Ogersko, potem pa se je spominjal izjave ministerskega predsednika grofa Badenija na adreso Jugoslovanov. Rekel je, da one izjave so zve nele uprav kot napovedba vojne vsem težnjam slovanskih plemen, koje težnje pa niso nikakoršne utopije, kakor meni Vinake pojave. (Konec). Glas besede malo uteši, Vinska kaplja to pospeši. Z dobrega to vemo vira, Vino delavca podpira. Tijube/.niv, vsem dobro hoče. Vinjen se veselja joče. Mulie v vodi ne živijo, Z vina v glavo pa rojijo. Kapljica pijanca zmoti, Pade, spi na sredi poti. Trezni tajnost pazno skriva, Z vinom jo kričeč odkriva. Morje bajtice ne uniči, (jrad pa zrušijo poliči. Močno, da gori iz g 1 a ž a, Ž njim prepričaš ne Tomaža. t Jelo noč masti se z vinom, V jutro zbija pa klin s klinom. gt\>f Badeni. Slovenci po takem ne dube ničesar, ako bi jim hoteli dati le toliko, v kolikor privole Nemci in Italijani (Odobravanje med Slovenci in Mladočehi). Skoio neverojetno je, da bi mogli kojo zahtevo Slovencev označiti kot izzivalno. Slovenci ne napadajo, ampak so napaden i, oni ne izzivljajo, ampak so izzivani. V deželnih zborih na Štirakem, na Koroškem in v Istri (In v Trstu. Op. ur.) so Slovenci povsodi zapostavljeni. Ob vprašanju napisov pri sodiščih je osrednja vlada kapitulovala pred namestnikom Rinaldinijein. ("'e bi kje drugje bila potrebna železna raka, bila bi potrebna na mestu namestnika primorskega v osebi, zares avstrijski. (Pohvala med Slovenci in Hrvati) Iz besede ministerskega predsednika, da noče dovoliti Slovencem ničesar, kar bi utegnilo izzivati, se ne da sklepati ničesar, Slovenci hočejo torej čakati, da vidijo, kaj nameruje storiti grof Badeni, in potem urede tndi svoje nadaljnje korake (Pohvala med Hrvati, Slovenci in Mladočehi). V istej seji je vprejela zbornica zakonske načrte: o na kupu stavbišč za zidanje poslopij za srednje šole, za zgradnjo dveh n o v i h hangarjev (skladišč) v T r s tu, o prehodnih določilih za odmerjanje davka na stanarino v dunajskih predmestjih in slednjič o preski bljenju vojaških vdov in sirot. Na to pa se je morala zaključiti seja prav nenadoma, ker so Mladočehi ostavili zbornico in je ista postala vsled tega nesklepčna. Danes je zopet seja. K predstojećemu imenovanju deželnega glavarja za Istro piše „Naša Sloga" : Službeni list dunajske vlade donesel je te dni imenovanje predseduikov in podpredsednikov raznih deželnih zborov, ali za Istro še ni glasa. Misliti moramo, da so ti imenovanji za Istro spojeni velikimi težavami. Kar se tiče deželnega glavarja, ni dvombe, da bode imenovan na to mesto gospod Mate C a m p i t e 11 i, toda vprašanje imenovanja namestnika dežel, glavarju še ni rešeno. Ali bodisi kakor hoče: ako bodo na Dunaju poslušali svete iz Trsta, bode gotovo tndi namestnik imenovan izmed večine deželnega zbora. V ostalem pa je stvar že toliko dozorela, da mora počiti v najbližji bodočnosti. Tako „Naša Sloga". Ni se motil ta list, ko je rekel, daje imenovanje namestnika deželnemu glavarju spojeno s težavami. Naravno. Z jedne strani stavljajo gospoda iz deželnozborske večine take vnehovpijoče po* goje, da bi morala manjšina pozabiti na svojo čast in na svojo dolžnost, ako bi hotela do-dovoliti, da nje člen pod takimi po. g o j I v s p r e j m e o m e n j eno čast, na drugi strani pa je vendar odijozna stvar za ravno sedanjo osrednjo vlado — ki hoče, da jo smatramo pravično in dobrohotno na vse strani ako bi takorekoč inaugurirala svojo istrsko politiko s tem, da bi ob toli važni priliki proti vsem parlamentarnim običajem prezrla manjšino, in še tako manjšino, ki zastopa veliko večino prebivalstva. Vlada je očividno v zadregi, tem bolj, ker so jej dobro znani pogoji, pod kojimi bi mogel kdo izmed manjšine prevzeti čast namestnika deželnemu glavarju. Vladi je že znano in jej bodi povedano tu še jedenkrat, da so defiinitivno m i n o I i oni č a s i, k o s o brv a t s k i dež. posl. slepo v s p r e j e m a 1 i ono čast in tako pomagali vladi v z d r-zevati fikcijo (navideznost, dozdev- Nos kot pečen rak — žarila, Moč je vinskega barvila. „Vonduo žejen' dosti pije, Vendar trezen je Matije. .Brž pijan" en kane ga srkne, Kmalu pa pod mizo zdrkne. Vince pot s pijancem meri, To se treznim ne primeri. Pijan čudno poniižika, Vse okrog .se mu premika. Njega soilnji dan ne plaši, V prazni čaši vrag ga straši. Kdor premnogo vina pije, Ha navadno malo vžije. V vsako lužo se zagleda, Suho grlce, seveda. Vino deta ure kratke, Cestokrat obljube sladke. Vinski ogenj vžge ljubezen, Duh tako ni mislil trezen. nust) o pravičnosti in zmernosti italijanske gospode; miuoli so časi lovenja slepih miši. Pri takem položenjn pač ni čudno, da vlada odlaša z imenovanjem namestnika deželnemu glavarju. Te dni je pozvala na Dunaj bivšega in bodočega deželnega glavarja, g. Campitellija. Sam grof Badeni se je dolgo posvetoval s tem gospodom, kako bi se dal doseči modus vivendi, nekako premirje med Italijani in Slovani v Istri. In imenitna gospoda sta se baje — če smemo verjeti ,11 Piccolu* — sporazumela gledć na pogoje takemu modus vivendi. lakor znano, je bil nenadnemu zaključenju deželnega zbora istrskega vzrok ta, ker je večina r nenavzoč-nosti hrvatskih in slovenskih poslancev sklenila, da odslej je vsprejemati le take predloge in interpelacije, ki so sestavljene v italijanskem jeziku. To je bil toli hud udarec v obraz našim temeljnim zakonom in ustavnim določbam, toli uduren pojav nebrzdane objestnosti, da ni mogla ostati dolžna odgovora niti ona avstrijska vlada, koje potrpežljivost do laške gospode vzbuja skoro vseobče občudovanje. Pri svojih pogajanjih zaradi imenovanja deželnega glavarja zahtevala je laška gospoda p o p o 1n o svobodo glede na jezikovno vprašanje, kar je bilo razumeti le tako, da hočejo v bodoče izvajati navedeni sklep. Mi ne vemu aicer, kako so se pogodili, glasi se pa, da so Italijani odnehali v toliko, da bi vsprejemali hrvatske in slovenske predloge in interpelacije, ali na ta način, da bi predsednlštvo dalo Iste popred prevesti na Italijanski jezik in potem bi prišli Še le v razpravo. In zopet bodi povedano vladi glasno in jasno, da na tak pogoj ne more biti druzega odgovora se slovanske strani, nego odločen in krepak: nikdar!! Ako bi vsprejeli tak P°g°j» potem bi pritrdili sami svoji degradaciji na stopinjo inferijornega plemena, v državljane druge vrste ; odrekli bi se zahtevi, okolo katere se sučejo vsi naši boji, zahtevi — po jednakopravnosti, porinili bi sami sebe tja, kjer smo stali že pred 10 leti. Mi ne vemo sicer, ali je res ali ni, da se je vlada sporazumela z Italijani v tem zmislu, ali ako se je, potem naj le namestnika deželnemu glavarju svobodno imenuje iz vrst italijanske deželnozborske večine. Mi peremo roko! s; Z vprašanjem deželnega glavarja se vije vzporedno vprašanje vladnega zastopnika v deželnem zboru. 7,a to mesto je baje določen, kakor smo že sporočili, g. Alojzij Fabiani, sedanji glavar na Voloskem. A g. Fabiani ne pojde v Poreč kot, okrajui glavar, ampak le kot zastopnik vlade v deželnem zboru. G. namestniski svetnik Schatfen-hauer-Neys mora se umakniti na odločno zahtevo italijanske gospode, dasi radi verujemo, da ne bode točil solz za Porečem. Slednjič bodi omenjena tu govorica, ki se siri po Trstu, da namreč sam namestnik vitez Rinaldini otvori bodoče zasedanje deželnega zbora istrskega. Novo mi niste rstvo za občila zasnuje se baje že te dni, a ne posebnim zakonom, ampak Najvišjim ročnim pismom. Novim ministrom je baje določen F. M. L. G u t -t e n b e r g. Madjaronstvo na Reki. Predvčerajšnje n predložil je podžupan na Heki dr. Ni kola Gelletich (Geletif) v seji tamošnjega mestnega svćta, da naj bi se Reška cerkvena Slabo vino zdravje pači, V glavi tolčejo kovači. Voda ui prav ogledalo, Vino je srca zrcalo. Žena, žaba je pijana, Stokrat gvša kot cigana. Detice spočeto v vini, Gluho je, se čudno »lini. Vino Btarčeka pogreje, Vzmlajeu se hahlja in smeje. Kdor pijančevanju uda se, Nad njem zgodaj trava rase. Kaplja .še tako slovita, Nam je v strup preveč zavžita. K zdravju žlahtno je mazilo, Ce mu zmernost je v pravilo. /floHikiut krhttin /vVf/.vH, /.{. grudna tS'j~>, j. y -v. občina ločila od Senjske biskupije, ter naj bi jo vtelesili koji ogerski škofiji. Mastni uvel Reški naj napravi v tem smislu prošnjo na ogersko minister.stvo. Ta predlog je seveda vsprejela madjaronskim duhom obsedena večina Reškega mestnega sveta. O obnovljenju pogodbe z Ogersko. Med drugim bode razpravljati tudi o uravnavi stroškov za odvajanje odgnancev. Avstrijska vlada zahteva 'da se ta stvar uredi, kajti tudi pri tem je Avstrija na škodi nasproti Ogerslti. Samo za odganjanje ogerskih ciganov mora potrošiti naša državna polovica 220.00D gld. na leto. Stvar naj se uredi, da bode vsaka država plačevala stroške za svoje odgnance. Italija v Afriki Ako bi trebali kakega dokaza o stiskah, v kojih se nahaja Crispi, dobili smo ga v sedanjem vedenju C d spi a nasproti generalu Baratieriju. Pred par dnevi še je izrekel Crispi Baratieriju popolno zaupanje in ga je tako rekoč pokrival se svojo osebo, predvčerajšnjim pa je zopet valil vso krivdo na Baratierija. Ljudje si ne morejo raztolmačlti toli muhastega vedenja starega Crispija; mnogi sklepajo iz tega, da hoče odstraniti Baratierija od poveljstva v Afriki in nadomestiti ga ali po generalu Arimonđiju ali po Baldisseru. Včeraj se je v vseh politiških krogih rimskih še večo trdovratnnstjo vzdrževala vest, daje ministerstvodobilo iz Afrike novih n aj n e p o v o 1 j n e j l h v e s t i j. Bila je zopet bitka z jako slabim vspehom za Italijane in da Abisinci, obkroži vši vse pozicije in pustivši na strani utrdbe, pripravljajo udarec na mesto Masavo. Slednjič bodi še omenjeno, da je neizogibna ministerska kriza že v bližnjih dneh. Razna znamenja kažejo, da se hoče Crispi znebiti ministrov Calende, Blanca in Moče-nija. Tako znamenje bi bilo, da ti ministri, ki so naravnost prizadeti po dogodkih v Afriki, niso odprli niti nst v dotični razpravi in je govoril le Crispi sam. Zviti Crispi si misli, ako peham tega in onega od sebe, s tem peham od sebe tudi odgovornost za vse, kar se je dogodilo do sedaj. Spor meil Anglefiko in Ameriko. Med Angleško in Zjediiyenimi državami severoameriškimi je navstal prav resen spor, iiiuiiiuf.ru |iu jiiepiiu rarti meje med južnoameriško republiko Venezuela in med angleško naselbino Guayana. Angleška smatra kos obmejne pokrajine za svojo last, Američane! prisvajajo isto sebi. Ti poslednji so necega dne kar zapodili angleško posadko. Angleška vlada jo seveda zahtevala zadoščenja, Vene-zuelanci pa niti mislili niso na zadoščenje, ampak predsednik republike obrnil se je za pomoč do severo-ameriške zveze. Ne zastonj. Predsednik združenih držav severoameriSkih, Cleveland, je takoj izdal poslanico, da naj le pride do krvavega spora med Angleško in Venezuelo, ker se prva ni hotela podvreči mirovnemu sodišču. Temti menenju so pritrdili navdušeno tudi senat, kongres in zbornica zastopnikov. A ni ostalo samo pri besedah, ampak naročiti hočejo za vsako potrebo milijon pušk in 6000 topov. V Londonu so seveda v velikih skrbeh zaradi tega spora, kajti zavedajo se zaresnosti- tega prepira in velike nevarnosti za svetovno moč Angleške, ako bi prišlo do prelivanja krvi. Francoska in ruska diplomacija se pa lahko smejeti v pest: Italija meša sedaj juho, ki si jo je skuhala v Afriki, Angleže pa veže opravičena skrb na Ameriko. Sosebno to poslednje vprašanje priča, da v napredujoči Ameriki so miuoli tisti časi, ko so si evropske pomorske vlasti svobodno jemale cele kose zemlje in si ustvarjale kolonije. Različne vesti. Imenovanje. C. kr. namestnik v Trstu imenoval je okrajnega nadzornika c. kr. javne straže Karla Štur m a začasnim koucepi-stom pri tukajšnjem policijskem ravnateljstvu. Ooneski za moško podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstn : Gosp. Karol Čibej notar v Komnu je daroval 4 krone, ker je bil obdarovan knjižico) .Čuvajmo svoje pnutarine«. Skedenjski „ober fantje" so nabrali v veseli družbi „pri Velikem oblaku* 2 kroni, v namen da postane pevsko društvo Velesila pokroviteljem. Bilijardisti v kavarni Commercio so darovali 48 stot. O slovenski šoli v Gorici Poslednje dni smo objavili, kako je poskusil „Triester T:\g-lilatt" popravili Goriško „Sočo", češ, da je tržaško namestništvo .že z davno in z vso možno naglostjo odposlalo tiaaenemn nii-nisterstvn uloke slovenskih starišev, naperjene proli dejstvu, da je mestni svćt goriški določil bivšo Catiuellijevo vojašnico za slovensko šolo. Pri tej trditvi skliceval se je ,Tr. Tagbl.*, kakor smo sporočili, na znani svoj ,d o b r i vir", ('ujmo pa, kaj odgovarja na to trditev včerajšnja „Soča" ! Evo: . . . Kar trdi „Triester TagblaU", ni resnično, ako smo prav poučeni, o čemur pa ne dvomimo. Spisi so došli n a D u n a j š e-l e v č e r a j t e d e n I Ali je to tako d a v no?! In vendar bi bili morali biti odposlani vsaj 10 dnij poprej, v vprašanju, ki je tolike važnosti! • - Povemo še enkrat, da Venuti in njegova družba se zanašajo na gospoda tržaškega namestnika, kateri je baje obljubil vso pomoč; jednako g. vitez Boiizio, ki plava povsem v Venutijevi vodi. Obtlnske volitve v Žmlnju. Občina Žminj v Istri je jedna tistih občin, ki so se po hudih borbah osvobodile italijanskega gospodarstva. Vkljub temeljitemu porazu, ki so ga doživeli še pri prejšnjih volitvah, i okusiti so hoteli italijanaši vendar svojo srečo tudi pri sedanjih občinskih volitvah, ki so se pričele minolo sredo s tretjim razredom. No, vspeli jim je bil povsem primeren vrednosti italijanske stranke v Istri. Oddanih je bile 134 glasovnic: 117 za hrvatske kandidate in 17 za italijanske. Razlika je torej zua-šala pri 117 glasovih samo lepo okroglo stotino. V četrtek je volil drugi, včeraj pa prvi razred. Centrali na popotovanju. Predvčerajšnjem odpotovali so z Lloydovim parnikom „Vonus" iz Trsta podmaršali Ferdinand F i e d l e r, Ljudevit H e g e d ii s in Aleksauder grof H U b n e r. Paruik „Venus" odplovil je iz Trsta v Brindisi iu od tam krene dalje v Indijo. Omenjeni trije avstrijski generali idejo v Boinbaj na 4mesečni dopust. Po takem ni pričakovati vojue v prihodnjih štirih mesecih, kajti, ako bi pretila taka nevarnost, menda ne bi dobili kar hkrati trije odlični generali in vojskovodje dopusta za izlet — v Indijo! Karol Ferrari t- predvčerajšnjem umrl je v Trstu lastnik znane kavarne Ferrari (Volti di Chiozza), nad 80 let star. Pokojnik bil je rodom iz Italije, toda prišel je že v mladih letih v Trst. Ferrari bil je jeden najzagrizeiiejših takozvanih .liberalcev". V njem izgubila je lahonska stranka v Trstu steber, ki je podpiral stranko duševno, a tndi gmotno. Občo delavsko izobraževalno prava varstveno in podporno društvo v Trstu vabi na plesni venček, ki bode v soboto dne 4. januvarja 1896. v dvorani „Tržaškega Sokola" (Vhod ulica Farneto.) Pri plesu bode svirala veteranska godba pod vodstvom g. F. Majcena. Začetek plesa bode ob D. uri zvečer. Vstopnina: za gospode 40 ne.; za gospice 30 nfi. — K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR Brezvesten zdravnik. Pod zaglavjom .Sramota I" objavili smo te dni značilen dogodek iz seje mestnega sveta Reškega, iu povedali smo, da so vsi svetovalci z županom na čelu demonstrativno ustavili dvorano, kjer je obsedel osamljen svetovalec Valušnik. Povod temu postopanju dala je interpelacija Valuš-uikova, s kojo je spravil pred mestni svet dve dejstvi, naperjeni proti zdravniku dru. S e e m a n n u. Zaradi teh dejstev moral se je dr. Seemanu predvčerajšnjem zagovarjal pred okrajnim sodiščem na Reki, Kar se dostaje slučaja d' Ancona (pomorski kapitan d' Ancona se je bil obesil in bil je Še živ, ko so ga odrezali, toda zdravnik dr. Seemanu — tako je trdil Valušnik — ni hotel k nesrečniku, ker je bil baš v gledališču), glede tega slučaja izjavil je dr. Seeinann, da do-ličnega večera ni smel ostaviti gledališča predito ni koučala predstava, ker je bil v gledališču prisoten v svojstvu kot i n s p e k-e. i j on al ni zdravnik. Tudi policijski uradnik, daje pritrdil menenju, da dr.Seemann ne sme iz gledališča. V ostalem pa je rekel dr. Seeinann, da si je mislil, da bi niu bilo kon-statovati le smrt obešenčevo, torej da bi bilo v takem slučaju pač vse jedno, je-li pride zdravnik jedno uro prej, ali jedno uro pozneje. Kar pa se dostaje drugega slučaja, katerega je sprožil svetovalec Valušnik v seji mestnega sveta Reškega, to je slučaja gospe Pappa, priznal je obtoženi dr. Sennann, da je došel nekega dne k njenin duhovnik, da poprosi zdravnika pomoči za gospo Pappa, ki je v stolni cerkvi nenadoma obolela. Takrat pa da je imel dr, Seeiiun izvršiti operacijo na neki osebi, ki je ležala brez zavesti v njegovem stanovanju, in ker je bila ta operacija nujna, dal je dr. Seemann duhovniku naslov nekega drugega zdravnika. — Pri razpravi bilo j-* zaslišanih par prič, ki so potrdile opravičevanje Seemannovo. Sodnik je torej razsodil: .Obtoženi dr. Anton Seeman je rešen obtožb e glede prestopka zdravstvenih naredb ter ni vzroka, da se nadalje postopa proti njemu glede slučaja Pappa".--1'bugi svetovalec Valušnik ostane torej vsled te razsodbe v drugič na cedilu! Samomor. Siuoč se je usmrtil 371ettii mizar Štefan Ličen, stanujoči v ulici Mar-gherita hšt. (vštric hlevo* družbe tržaški tramwaj). Mož se je zaprl v sobo, v katero je bil postavil posodo z gorečim ogljem ter čakal, da ga umori strupeni ogljeni kislenik. Ko se je Llčnova soproga, ki je babica, vrnila okolo 10. ure zvečer domov, našla je svojega moža že umirajočega. Prestrašena žena je dala urno pozvati zdravnika z zdravniške postaje, toda isti ni mogel rešiti nesrečnika kljubu vpem naporom. Bilo je že prepozno. Pozneje došla je na lice mesta zdravniško - sodnijska komisija, da izpolni postavne formalnosti. Ljudje pravijo, da se je Ličen usmrtil, da se izogne bolečinam, s katerimi ga je trpinčila že 5 let neka neozdravljiva bolezen. Utopljenec spoznan. Onega moža, ki se je predvčerajšnjem samovoljno utopil na kraju pomola Giuseppina, spoznali so ljudje, ki so prišli ogledovat si truplo v mrtvašnico pri sv. Justu. Utopljenec bil je BOletni brezposelni pisar Juri Sirovio, rodom iz Visa (Dalmacija). Iz ajdovskega okraja. Prošnja za znižanje z e m 1 j i š k i h d a v k o v. Pred nekoliko dnevi so odposlali župani našega okraja dobro utemeljeno prošnjo na državni zbor za znižanje zemljiških davkov v tem okraji. V prošnji se trdi najprej, da so zemljiški davki v naši deželici sploh previsoki, posebej še v vinorodnih krajih, ker so zemljišča bila razmeroma previsoko cenjena. Za ajdovski okraj pa se dokazuje tabelarično, da so zemljišča v tem okraji veliko višje ce-njena kakor v bližnjem vipavskem okraji na Kranjnskem, če tudi so razmere v obeh okrajih povsem jednake. Na podlagi previsoko cenitve čistega dohodka zemljišča obremenjena so naša zemljišča s previsokimi davki. — Da se odstrani to zlo, oziroma krivica, storili so naši župani priinereu korak, za katerega jiiu mora biti hvaležen vsaki posestnik iu to tem bolj, ker to nalogo bi bili morali izvršiti naši d eželni poslanci v zadnjem zase-datiji deželnega zbora, kar pa se ni zgodilo radi znanih razporov med poslanci našega deželnega zbora. — Naj dostavim še, da se je spomenica odposlala tndi uiinisterstvu v znanje. Dal Bog, da bi dosegla zaželjmi namen. Našim županom pa: hvala za skrb in trud! S Pivke nam pišejo .-Zagorsko bralno dr u š t v o priredi .s sodelovanjem zbora .Pivških pevcev" koncert v prid zasirotelim ostalim Volaričevim in sicer na dnu B. januvarja 1890 Nehvaležen .bolnik". Predvčerajšnjem do-poludne pozvali so Trcvesa, češ, da za židovskim pokopališčem pri sv. Ani leži človek, ki je liudo bolan. Gosp. Treves je prišel z dvema postrežnikouia in z nosali k. sv. Ani. Tam je res našel nekega moža ležečega v blatu. Ko je milosrčni Treves vzel iz svojega kovčka steklenico amonijaka, da bi zbudil k zavesti dozdevnega bolnika, skočil je le-ta po koncu in zarežal v najčistejšim tržaškem narečju: Dragi vi, pojte k vragu! Dajte psom vohati to robo, a ne meni!" Presenečeni Treves je na ta uljudni, nepričakovani pozdrav vprašal .bolnika* - pijanca, dali želi, da ga spremi domov! Pijanec pa je zopet zarežal: „Ne potrebujem vas. Stanujem v ulici Media in znam sam domov!" Treve? je na to poprosil pijanca, da naj mu pove vsaj svoje ime, a ta se je odrezal: „Kaj pa Se, prefrigauec! Da nie potem staviš v časopise ! Jaz se zovem Pepi; če vam j« dovelj, je prav, če pa ne, tudi prav." In s tem je pijanec torkljal dalje. Seveda sta mu Treve-i seva postiTščka, ki sta privlekla v potu svo- jega obraza nn*sla v hrib, želela zn hrbtom — ves božji bligo-dov. Dobra dela — pomagajo v nebesa Ameriški pisatelj Hole izdal je knjižico, v kateri pripoveduje razne resnične dogodke, katere je ali sam (oživel, ali čul od drugih. Izmed teli pripovedk je menda najlepša t^-le : Trgovec I. .T. v (,'liicagu došel je nekega jutra ve* srečen in "zadovoljni v svojo pisarno. Njegov tovariš ga je vprašal, kaj se mu je dobrega pripetilo, da je tako vesel. Trgovec je odgovoril: Kaj ne bi bil vesel; saj sem storil h krati t r i dobra dela, ki mi gotovo pomagajo v nebesa l Slušaj: Pred to in to cerkvijo videl sem neko ženo, ki j« imela majhno dete v naročju in je britko jokala. Vprašal sem jo, kaj ji je ? Žena mi je povedala ihte, da želi krstiti svojega otroka, toda duhovnik neče krstiti deteta, ako ne položi žena 1 dolar pristojbine. Denarja pa ni imela sirota. Da ji pomagam, dal sem ji bankovec za 10 dolarjev, rekši, naj gre plačat pristojbino za krst in naj mi prinese nazaj 9 dolarjev ; jaz da jo počakam pri vratih. No, iu s tem sem storil tri dobra dela: Prvič sem potolažil ubogo ženo; drugič som pomogel do tega, da je bilo dete krščeno in da so se mu s tem odprla vrata raja in tretjič imam devet dobrih, pristnih dolarjev v žepu za oni bankovec, ki je bil — ponarejen in katerega sem se tako lepo znebil! Tovarna .Msdjarov". V .Obzoru" čitamo : Znano je, da se Madjari ne zadovoljujejo s številom Madjarčičev, ki se porajajo vsako leto, oni potrebujejo veliko število brkastih Madjarov. Zato jim je seveda treba pripravnega .materijala", ki se lahko „preparira* in nikakor se ne smemo čuditi, danajveče število novoskovanih .Madjarov" pripada — plemenu krivonoscev. Te dni so skovali zopet celo vrsto novih „Madjarov" tako le: Eraanuel Benjamin se je prekrstil v „Barta", Charlotta Stern v .Csillag", Klias Pisch v .Palmai", Hngo Pollak v ,Perenyi\ David Weinberger v .Biro", Mo-ritz Lowy v „Lukacs", Matija Rosenfeld v .Rudo", Mihael Sonnenstein v .Szell" , Daniel Ganskl v „Gonda ', Bernhard Kolin v .Kordos", Samuel Friederikus v .Remenyi*, Emanuel Khrenfeld v .Erdelyi", Mayer Klein v .Kiss", lioritz \Veissenfels v „Buzas", Ar pad Klein v .Kiss", Armin Weinberger v ^ziilUssi", dr. Morit* Tigermann v ,Tihanyi", Aleksander Haim v .Budai". Koliko je, Bog zna, proračunano obresti na vsako ime ? ... Čestitamo viteškim Arpadcem na novih kri-vonoslh pridobitvah! Baratierl In lev. Nedavno ujeli so Italijanom prijazni črnci blizu Kasale, kjer se potikajo sedaj tepen« italijanske čete, mladega leva. Junaški general Baratieri si je takoj mislil, da ga utegne ta zver nekako spraviti v milost pri kralju Umbertu, knteri gotovo sedaj ni menda posebno naklonjen vrlemu generalu, ki niti na bojišču ni znal toga, kar je vedela vsa Evropa: da se pleme šoancev zbira proti italijanskim četam. Baratieri si je zatorej ujetega leva lepo prisvojil ter ga poslal kralju Umbertu v dar. Leva je spremljal v Rim neki črnec, ki služi že par let Italijanom ter govori prilično dobro laški. Dne 17. t. m. dospela sta lev in črnec srečno v Rim. Hrabri Baratieri je hotel menda s svojim darilom reči kralju Umbertu : Vidite Veličanstvo, jaz nimam opraviti le s črnci, ampak celo z levi! Kakor pa Vam kaže moje darilo, privadil sem črnce laški, leve pa ukrotim, kjer jih dobim, (NB. če so še jako mladi). Zaupajte torej hrabremu Vašemu generalu Baratieriju ! Fina glavica! Vrli general pa vendar ni dossgel zaže-Ijenega vspelia. KakOr namreč poročajo iz Rima dnu lb. t. m., pravi tamošnji li.it .Mes-saggero", da kralj Umberto ni bil čisto nič vesel Baratierijevega leva. Nasprotno. Odredil je, da mu se mlada zverina spravi tako izpred oči, češ, da ni prostora, kamor l»i mogli zapreti leva iz Eritreje. — Ubogi Baratieri ! .Popravljeno11 spričevalo. Predvčeraj-šnjem moral se je pred tržaškim deželnim sodiščem zagovarjali žoletni bivši gimnazijalce Ernest t', z Rakeka zaradi goljufije Mladeniča dovedla je njegova nepremišljenost na obtožno klop. Ernest 0. obiskoval je namreč lani VI. razred tukajšnjega državnega gimnazija. V drugi polovici 11. semestra pa je izstopil, da se vpiše na Dunajsko živiuozdravuiško šolo. Ravnateljstvo tržaškega gimnazija dalo je t'.—ju v ta namen odhodno spričevalo. Tsto ni bilo bas sijajno, kajti 0. bil je razredovan iz latinščine in iz grščine z .nezadestno* in spričevalo v obče bilo je drugega razreda (nepovoljni vspeh). T. je to spričevalo .popravil"; napisal je namesto takozvanih „dvojk" raztegovanje .zadostno" in spravil s tem spričevalo v povoljno obliko, da bi ga na Dunaju vprejeli. Toda zasledili so, da je bilo spričevalo .popravljeno" in lahkomiselni <". je bil obsojen zaradi goljufije na dva meseca ječe. Sodnijsko. 2oletni kmet Alojzij Devetak iz Italije dobil je včeraj pred tukajšnjim sodiščem zaradi hudodelstva tatvine tri mesece ječe. Devetak je do nedavno služil pri trgovcu Josipu Boscaroliju v Tržiču na Goriškem. Ker pa je to službo nenadoma ostavll ter šel drugem služit, mu Boscaroli ni hotel izplačati mezde 20 gld, Devetak se je par dni pozneje vtihotapil v Boscarolijevo stanovanje ter si prisvojil B gld. v gotovem denarju ter par vrednostnih predmetov, „da si naplača svoj zaslužek". Včeraj vršila se je razprava proti ože-njenemu učitelju glasbe Silvestru d'Acunto, iz Neapeljske okolice, kateri je letos aprila meseca zapeljal mladoletno hčer neke tržaške spoštovane obitelji ter ž njo pobegnil v Frankobrod. O tej stvari sporočili smo svoječasno ter povedali smo tudi, daje parček ostat v Frankobrodu brez denarja in da je dekletov oče odpotoval osebno po svojo hčer. Kmalu zatemjvrnol se je tudi d' Acunto v Tint in nato je dotična golobica zopet izginola z doma in šla je skupno stanovat s svojim izvoljencem. Na to je dekletov oče ovadil u" Acenta in vsled te ovadbe zaprli so zaljubljenega Napolitanca. Pri razpravi skušalo je dekle odvaliti vso krivnjo od svojega ljubega, priznavša, da je znala, da je d'Acunto poročen, toda da ona brez njega živeti ne more. Sodišče je na temelju izpovedi dekličine obtoženca rešilo obtožbe in ga stavilo takoj na svobodo. Dekle se je predsedniku sodišča iskreno zahvalilo na tej razsodbi, obtoženca pa sta peljala iz dvorane dva njegova prija telja, kajti ne nosijo ga več noge vsled neke strašne bolezni. Najnovejše vesti. Dunaj 21. (Državni zbor.) Finančni minister je predložil zakonski načrt, gltide olajh-ščanja pristojbin v stvareh, tičočili so poslov. Posl. Eugel je predložil, da se briše z današnjeg dnevnega reda poglavje .Dež. obramba*. Ta predlog je zbor odklonil. Bilo jo potem nekoliko interpelacij in zbor je na to prestopil ua dnevni red: k razpravi o potrebščini za deželno obrambo. Vfashington 20. Senat je nespremenjeno vsprejel zakonski načrt, katerega jo bila sklenila zbornica zastopnikov, glaaoin katerega se dovoljuje posebna obmejna komisija. Montreal 20. Pomisleki glede spletke radi Venezenle, provzročlli so na včerajšnji borzi strašno paniko. Trgovinah« bviojavka. Budite pliU. Pionir* km j»<«ti 7.18 7.20 Pienleit itu »pomlad |H9rt 6.91 -.— do li.U2. O*«« r.m jcaen —•---Lž/n »pnmbd # 27 - ti.28 Koriiv« oktober-.--mnj-juni IH90 4..V-4.62 Plouioa novu .»,I 78 kil. f. (i 7"» - »185 »d 79 kil. f. 880 0.90.. ut nO kil. t. jj.86-7 - ml SI. kil. T. 6.95 - 7 05, oil Sli kil. for. 7.O&-7.10. --Jotnion&'flO e-JSi prano ft-40—ft'7ft r! nov» «'808.20 Ponudbe »lalie, vpraaaitjn omejeno, Nobouo kupčijo Vrtimo: ileit. ?rafffc. Nerafinirani nlndkar f. 13.50 v m j»-iiitvAr 13 50., z;i maj 14.10 Oktober-ilecember. iS 70 l'rii'f.i. <'untriflli;Hl mm, poitanljou v Trni ili .-urino vred odpoiiljatof pritrdi f. 11 50 . Culi nun* 32.25 3250 Ootrorni HO 25 U3.50. V glntiilt (kodih) 33.— —'33.50 Jako stnlno HIayro. K h Tu ^niiic* i;oo«r HO'GO tw april 84 —. flarebnr?. Htmlna i»ood »»• rum« tlvcomliur 7:1,70 /a mare 70.25 muj 118,— eulio mirne. Novi Tork 30. V tem tuduu pariUju v Notnm Yorku een:i riloč: xim*ki p>nici oil , a i Hi)', rt*., koruzi pn od nit 30*/» Cl». buihcl. Dun»JukM bon« 21. daoambi'a 1096 ilanui vA«raj Državni .Kilj; v papirju .... ii:i'20 UD.fi.") . . v arobra .... 9U30 9»,B.'t AvutrijvV.i run t« r slala . . . tal 20 191. HO „ t kronali . . . tt« 85 OVUO Kroiiitn« nkcijo.......841.— 356.— I.omlon JO J,Nt........121.25 12105 Napoleoni......... 9.62 D-CO1 , 20 mark .......UJn 11.84 100 iUlj. Ur ....... 44,— 44 35 ZAHVALA. I'n kot rodite ju lo(»a Ijlaiiboiii'ga vatom; nj ili zn*lii£(i j«'. dn jo i met beni vp«vr noftoiu povoljni vupoli. Za odbor „Sloviiiiako Čila nien* v 'I'rst.i Ilr. Miitrj l'rntn^r Hr. .Iiislp.Abram. t. predieiluik. t i. tajnik. Bratje Ribarić, Pi-tru, priporočajo svoje »uloge V Trutu: Via Pondare* it. 1, Piazza tfrlla Vatle 2, ria Madonnina 2, Ftazzetta Cordaiuoti 2, z uhodom tudi v ulici Torrente po na^Jni^Jlla oenmh. Oglje I. kakovosti karbonina, kok, drva na metre itd. Naročbe se spre-mljejo ludi i dopisnico. BMMMTOBjjBBBMMlMBlBMUMMMllMMMMMB i Dobroznana gostilna | g ANTONA VODOPIVCA | S (po domače „pri Prvečkovcu") ▼ Tritu, Eulloik Bolltarlo At. ia se priporoča in objavlja slav. slovenskemu občinstvu Trata in okolico da je preskrbljena za svoje prostore in ia veselice .Tri. Sokola" gj iz laotne zaloge pravega črnega iu belega no-gj pokvarjenega vina po doli označenih cenah 8 POZOR! - črno (izabelo) (novo) po 32 nč. liter Belo „ (novo) , 40 , „ Rizling sladki prvaški (novo) po 48 liter Modra frankinja prv. (nova) , 40 . Stara vina, bela in Črna, večletna, toči v sodih po 40 in 48 nvč. liter, v steklonicah L po liter prve vr»te po 80, druge vrsto po «0 nvč. Družinam od litri naprej 4 nvč. ceneje. JAKOB BAMBIČ prodajalnloa jestvin v ulici Giulia hftt. 7. prodaja vsakovrstno blago na drobno in debelo, pošilja naročeno blago na dom ter izvršuje vestno in točno naročbe, došedše izven Trsta. Cene jako ugodne. -^j JU Znana domača gostilna * I „AL CASTELLO D1 BORSBEl" © v TRSTU, {H v ulioi Farneto it. II v kateri so točijo le prlatnm vtpav-Jr aka vln» in m v«*« pivo, pri-S poroča so bi. občinstvu z mesta in z dežele. © ® Bladkl vleallntf po 52 nor«.; >I< taolo in Avno vino, liter po 40 novć. Prvo po 32 nvč.; v stoklenicah po 20 nvč. Vino na dom od ft litrov in več po i nf. coneje. Kuhinju jo preskrbljena 8 tečnimi jedili, v,one so primerno nizko. Fran Rjaveo. S®®!!?®!!!®!!!! Josip PimreUo mah»nlk izvršuje vsakoršne poprave Šivalnih strojev ia dve-koles. Prodaja nove iu rabljene šivalne »troja ia dvokolesa. Vil Mahiuu del miti itev. ihti vil Furtimi, vštric 2. h . 1 I Aite & Zadnik-T Via Nuova na voglu vla S. Lazzaro, priporočata stav. občinstvu s v o j o prodajalnico z manifakturnim blagom. V zalogi nahuja bo povsem najnovojio blago, toliko za ženike kolikor za možke in deco. Veliki izbor platna, bombažovino, perila, ribcov volnenih in sviina- k tih. Velika zaloga vseh potrobidln 10 ilviljo In I krojači, v zalogi nahajajo so nadalje vs&kovTBtni ™ trakovi in tudi trakovi slovenskih barv. Priporočata so čč. gg. učiteljicam v mostu in na deželi za vse potrebščino žalskih ročnih del. ^ Uzorci se pošiljajo na zahtevo franko. Henrik Slibiel Corso, Piazzetta S. Giacomo štev. B v Trata. SLADŠČIČARNA in PEKARNA vedno bogato založena z vsakovrstnimi sladSćicami, Pasti, torte, krokaiti, pastiri, .BISKOTERIA FINA" konfeti, fondants, čokolata, roks-drops In mnogo drugih sladščic. Poiubno priporoča ca poroke ali alavljonjo tarok: kolače, elegantne svilnate omote, škatljice, podstave, napolnjene sladščicami. sladke: pijače: t rozoliji, ipiritl, vina domača In inozemska. Vsprejema naroČbo. — Razpošilja proti požtnom povzetju. — Priporoča se slavnomu p. n. občinstvu /h mnugobrojen obisk. Liniment. Capsici comp. ■ sidrom iz Richterjeve lekarne v Pragi, pripoznano izvrstno, bolečine blažeče uiuzllo; dobiva se p- 40 nč., 70 nč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj blagovoljuo to sploiuo priljubljeno domaće »redotvo na kratko kot Ricbtep liniment s „sidrom" ter naj so previdnostno viprejmejo le tak« steklenico kot „riatno, ki imajo znano C^g^C varstveno ziunlko „sidro". f/ Jfm \ Riehterjevu lekarna ,l*i'i zlatem levu" v JPragi. ^ Nova restavraelja AU LLOTD Plazza delle Post« M* e palari t.luydor*ua mlrvrinškrga *akladit. "M Ti prostori so urejeni povsem na novo ter opravljeni z najveću eleganco ter imajo vse priročn«Bti, katerih se morsjo zaželeti gostje. Postrežba bode vedae tečna v vsakem obziru. Izvrstna kuhinja po laikem in nemškem običaj«. hboru a domača in inozemska vina. Pivo prve trsti iz znane tovarne A. Dreherjeve ter Pivo iz delniške tovarne v Plznu, katero zastopa gospod Fran Vol pio h. Jutri t nedeljo in potem vsako nedeljo iz praznik ter vsak letrtek koncert vojaške godbe. Spoštovanjem _ALOJZIJ S B AI IT Z. Pariška Luise-Creme. Belo, kakor mramor in gladko obličje in istotakšne roke napravi lc Pariška Ltiizina-Cremn. MT Vspeh v trenotku in iudovlt Riunione Adriatica di Sicnrta 5" S er f S S o — a. g •'■ » rr - °° f S Zahvalna pisma od vseli stranij na razpolago. Poši-Ija se na deželo vho diskretno kratom pošto proti povzetju — Steklenica s poukom za vporabo 1 gld. Glavno zalogo ima: Alojziju Sl&ma Praga, kral. Vlnolirddjr, Palackyjevaulica C. 7. ± Nič več kašlja! Dalzamaki petoralski prali ozdravi vsak kaielj, plučni in bronhijalni katar, dobiva io v odlikovani lekarni PRAXMARER JU due Mori" Trst, veliki trg. Poitne poiiljatve izvrfujejo neutegoma. * Josip Vodopivec !r.?r,t'.e?lToe„° tane št. 15. Preskrbljuje denar na posodo proti vknjižbi na zomlji&čn, ter posroduje pri prodajah in kupovanjih posestev, zemljii ', hiš, prodajalnic, gostilnie itd, itd. Provizija po dogovoru. Pogovori v stanovanji, in od 9 — 10 ure v kavarni nCoiu-morcio." Pisma pošiljajo naj se v stanovanje. Angelja CapeM-a podvzetje mrtvaških sprevodov, piazzo delln Legm it, 2, palača Tonello — ra-loga ulica Settv fontane HA— Telefon N. 121. Prevzimlje vsakovrstno prenose mrtvih ▼ mestu in zunaj. Velika zaloga kovinskih krst za mrtvaike sprevode, kakor tudi lesenih od gld. 4.50 za odrasle. Prodaja na debelo in drobno porcelanasto vence, jagode vozane na medeni žiui, umetno cvetje, trakove a napisi. Ima v zalogi cvetja vsukovrstiio»;a za poroke, plesove, palma in ccrkveno posodjn, vso to la-sten izdelek. Zaloga voščenih sveč, steariuk prve vrste in opravo za otročiče. „Maska posojilnica in hranilnica" (regii trovana zadruga z omejenim poroštvom) v Tvitu Via Molin Piccolo it. 1. I. nadstropje. (bl/io Hurepa poitmga potlojijuJ Daje posojila na vknjižbo po »'/«"/.» menjioo po zastave po S'/i%- Sprejema hranilno vloge in jo obro-atuje po Uradno uio so: Vsaki dan od ft. do 12. ure dopoludne in od S. do ft. ponoludno, ob nodoljah in praznikih od 10—12 dop. Izplačuje ho vsuki ponedeljek od 11. do 12. uro dopoludne, in vsaki Četrtek od 3. do 4. ure popoludno. Glavni doleži veljajo po 200 kron Zadružni deleži se lahko plaČujojo v mosočnih obrokih po 1 gld. tur znaša vsaki dolež 10 gld. 12—6 Teodor Slabanja srebar V GORICI (Gorz) ulica Morelli 17 eo priporoča proč. duhovščini za napravu cerkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpatca in medenino, kot: 111011-štranc, kelihov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popraviti) ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. Da ei zamorajo tudi menj premožno crkvo omisliti razno crkvene stvari, bo bodo po želji prcČastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji Btuvili. Ilustrovnni cenili franko. Pošilja vsiiko blago dobro spravljeno in poštnine franko ! 2-24 24—2 v Trotu. Zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in na morju, proti toči, na živenjo v vsih kombinacijah. filavalca In reserva tfruitva dno 31. decembra 1892 Glavnica društva gld. 4,000.000- Premij na reserva zavarovanja na življenje „ 13,32« 846-93 1'remijna reserva zavarovanja proti ognju 1,039.248 22 Preniijua reserva zavarovanja * blaga pri prevažanju 49.465.07 Reserva na razpolaganje „ 500.000*— Reserva zavarovanja proti pre- minjnnju kurzov, bilanca (A) „ 333.822.42 Reserva zavarovanja proti pre- minjanja kurzov,bilanca (B) „ 243.331 83 Rezerva speeijalnih dobičkov zavarovanja na življenje , BOO.OOO- — Občna reserva dobičkov „ 1,187.164.8« Urad ravnateljstva: VI« Valdtrlvo, bi*, a (v lastnej hit). GOSTILH1 v uliei ValdiHvo A«. H ALLA „Tržaška Hranilnica" (Cassa di Itisj>armio Triestina) Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od 60 nč. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12, ure opoludno. Ob nedeljah pa od 10-13. ure opoludno. Obresti na knjižice...........8% Flactije vsak dan od 9—12. ure opoludne. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 1000 mora se odpovedati 3 dni in zneske preko 1000 gld. pa ft dni. Eškomptttfe menjice domicilirane na tržaškem trgu po...... . 8*/»% PoBujtife na drž. papirje avstro-ogerske do 1000 gld. po........4°/0 Višje zneske od 1000 do 5000 gld. po 6'/»'/• Daje denar proti vknjiženju na posesti v Trsta. Obresti po dogovoru- 2—24 Trst, dne ft. m^ja 1894. toči najizbornela kraška in istrska vina in sieer kraški teran po 48 nvč liter, i »trsko vino prve vrste po 40., drugo vrste po 36 nvč liter Puntigamovo vedno sveže pivo v sodih po 24 nvč. liter__Kuhinja preskrbljena je z najtečnilimi jedili in jako po eeal. Naročila se sprejemajo in sicer: ta obst la vočoijo i vinom 30 gld, na mesoc, broi vina 14, aaao obod 7 gld. na mesec. Priporoča se alav. slovenskemu občistvu ta mnogobrojni obisk udana Joalplna Čuček, gostilničarka. riLMUU c. fcr. prir. avstr. bitno moda za trgovino in obrt v Trstu. Novel za vplačila. V vrsdit. papirjih na V Napoleonih aa 4-dnevni odkaz 9»///. I 30-dnevai odkas t•/• 8- . »»/s 3-niese4ni . £'/•/„ l0' . . ®VsVo «- . . »'/.*/, Za pisma, katera se morajo isplačati ▼ sedaajih bankovcih avstr. volj., stopijo aove obrestne takse v krepost a dnem 2i. septembra, 9S. septembra in odnosno 17. oktobra t. 1. po dotičelb ob javah. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 8°/s aa vsako svote. V aapoloonlh brez obresti Nakaznice sa Dunaj, Prago, Peito, Brno, Lvot, Tropavo, Reko kakor sa Zagreb, Arad, Bielits, Gablona, Oradoo, Sibinj, Inomost. Celovec, Ljubljana, Liao, Olooiue, Kelchenberg, Saai in Solnograd, — b r o a troikov Kupnja in prodaja vreduootij, dlvia, kakor tudi vnovčenje kupono« proti odbitku l*/00 provizije, inkaoo vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. na jančovno listine pogoji po dogovora. Kredit na dokumente v Londona Parisu, Bero-linu ali v drugih meatih — provizija po jako umeatnih pogojih. Kreditna plima na katerokoli mesto. Vloiki v polirano. Sprejemajo ae v pohrano vrednostni papirji, sla •li srebrni denar, inozemski bankovei itd. — po pogodbi. Naia blagajna izplačuje nakaznice oarodno banka italijanske r italijanskih frankih, ali pa po dnevno* oursu. Trat, 17. septembra 1895. Richterjeve sidro-omarice za gradnjjo hišic. so slej ko prej nedosežene ter so n^jpriljubnlie božično darilo otrokom, ki so Čei tri leta »taii. Tudi cenejšo nego vsako drugo darilo, kajti one trpijo mnogo let in jih jo moči col6 po daljšem času po-polniti in povekiati. Pristna aldro-omarloa ■ k»m«nikl reprezentujejo jedino igro, kt je v Tioh dsislah žila aoprlstraaako polivalo, In katero vsak. ki jo pozna, iz prepričanja dalje priporoča. Kdor ae is ni seznanil s tem sredstvom, da se otrok Igraje prijetno zabava, kateri igri skoro ni najti primere, naj se naroči čim hitreje od podpisana firmo novo bogato Unatrovanl cenik In naj čita v njem natisnjena mnenja, ki so izrodno laskava. Pri kupovanji blagovoli naj se Izrcčno zahtevati: .Richterjeve sidro-omarice s kamenčki sa gradnjo hiSio" (Richter's Ankerstelnbaukasten) in naj se odločno odkloni vsaka omarica brec tovarniške snamke sidra; kdor to ne stori, dobi lahko posnetek, ki je manj vreden. Zato j" vzeti le sloveče pravo omarice, ki se dobe sa ceno 70, 80 kr. do K gld. in vita in so v zalogi v vseh najfinejših trgovinah s igračami. NOVOt Riclitorjeve strpljivostne igre; Jajce Kolumbovo, strelovod, tešitolj v jozi, preganjalec muli »li tira. Cena igri 35 kr. Pristno samo s sidrom 1 F. Ad. R1CHTER & Cie., I. avstro-ogerska e. in k. pri*, tovarni siiiri-iniiric i kamenčki za grajenje Mile. Duuaj, I. Nibeluugengasse 4. Tovarna: XIII./I (Hitzing.) Rudolfa tad (Thflr.), Olten, Roterdam, London E. C., Now-York, 17. Warren-8t J. Pserhoferjeva lekarna ,Zum goldenan Ralohaapfal'. I. Singerstrasse 15. DUNA F. OtvarjajoCe krogljico, prej imenovane kričistilne krogljice staroznano lahko edvajajoče domače sredstvo. Te krogljice stanejo: ft ikntljlca m IK kfO«(ljioaml 31 ni., jeden u> vitek O dkatljlo 1 |(ld. ft n6,, pri nefrankovanl poiiljatvi po poitnem povzetju ft gld. ftO n£, — Ako so denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stano: 1 zavitek krogljic l old. 24 nč., 3 zavitka 2 gld. 30 nč., 3 zavitki 8 gld. 85 nč .4 zavitki 4 gld. 40 nč., 5 zavitkov ft gld. 90 ni., 10 zavitkov 9 gld. 20 nč. (Hauj kot jedon zavitek se no pošilja). Prosimo, da te Izrečno zahteva J. Pserhoferjeva otvarjajoče krogljice" in paziti jo, da ima pokrov »sako škatljice Isti podpis Jt. Paorliolcr v l*aade61fl menili, ka^n-ga je videti na navodilu za porabo. kio- Balzam za ozebline Trpotče 4 sok, 1 steki«^ m ni. Balzam za goltanec, J^A*4"po,ta,M Grenka tinktura za želodec, .HssKau l'rsiku kapljice imeiiuvaim). lialilo raitopljajučt sredstvo ki oživlja iu krepi želodec, ksilar jo pokvarjen. ________ ______________ Razve n iuienoviiih izdelkov dobivajo »e še dvugo tu- in inozemske farmaceutićne specijalitete, ki so bilo po vsih avstrijskih časopisih oznanjene ter se na zahtevanje točno in v ceno proskrbljujo tudi predmeti, kojih ni v zalogi. — llnzpoftiljnssjis po poAtl vrže so točuo, a treba je denar poprej doposlati ; večju naročila tudi po poštnem povzetju. l»i*I despotiljatvl denarja po poitiil nakaznici stane porto poeti manj kakor po povzetjna. Mastilo za rane, 1 steklenica so »v«. Fijakerski prsni prašek, A Tanokininska pomada ^^r^uMt Ranocelni obliž t^^ol^V^lT* Unverzalna čistilna sol S sledil ain slab« jirebave, 1 omot \ gld., skd Ceno češko posteljno perje!! 5 kg. novega, dobrega, skublje-negu, brez prahu f. 4.80, 5 kg. boljšega f. 6; 5 klg. snežnobelega, melilsega kakor gaginje perje, skubljenega f. 9, 12, 15; 5 kg. polgaginje f. 6, 7, 20, 9; 5 kg. snežnobelega, mehkega kakor gaginje perje, neoskubljenega, f. 12, 1B. Gaginje perje (puh) f. 1.80, 2.40, 3, 3.30 po kg. Prešite odeje, jako dobre, komad od f. 2.30 naprej. Hazpošiljatuv franko po povzetju. Kar no bi bilo po volji, same« nja ali vzmno nazaj. Pri naročbah prosim natanjčnega naslova. BENEDIKT SACHSEL. Klattau 460, fteika. Lastuik politično društvo „Edinosti*. Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Doleuc v Trstu.