NO. 18 nisk\ Domovina /l*/l/l E RI€A HI— HO IW1 E1 AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY CLEVELAND 8, 0.. WEDNESDAY MORNING. JANUARY 26, 1949 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER LETO LI.-VOL. LI. IZ SLOVESU E MARIBORSKA KAZNILNI- CE PLAČAŠ DAVKE, te pri-CA je polna političnih jetnikov, de spraševat OZNA odkod si do-Bolj znani so Stanko Hočevar bil denar. Tudi ves denarni pro-bivši lekarnar na Vrhniki, Bran- met je namreč pod strogo denar-ko Vrčon, bivši urednik Jutra, | no kontrolo". Mnogi, ki so zad-je obsojen na dosmrtno ječo in: nja leta imeli grozne davke, so kasneje pomiloščen na 20 let. Dr. !si izprosili pri sorodnikih v Ame-Janko Koestl, ravnatelj pokoj-Iriki ali drugod pomoči, da so ninskega Zavoda v Ljub'jani je obsojen na 20 let. Dr. Branko Alujevič, vodja naprednega delavstva na 20. let. Ing. Stanko Dimnik na 20 let. še vedno prihajajo novi, dasi v Mariboru ne zapirajo najnovejših obsojencev. Ti so večinoma stari komunisti, ki so sedaj somišljeniki Moskve ali vsaj Tito ni siguren, če mu niso nasprotni in se jih boji. Vsak tak mora v zapor. ŽIVLJENJE. — časopisi veliko pišejo kako drago in težko je življenje v Jugoslaviji. Pa ta slika nikoli ni dovolj popolna. Kdor ni poskusil, ne ve kako težko je preživeti vsak dan pod režimom kjer je vsaka zasebna trgovina in ves promet pod kontrolo. Plače so nizke, življenje zelo drago. Ljudje so razdeljeni na kategorije po poklicih. V kakršni kategoriji kdo je, tako živilsko karto dobi. Samo nekaj primerov. Prva kategorija so težki delavci. Pa so tudi ti razdeljeni v tri skupine. Ti dobe plačali, ker so bili v strahu, da bodo ob vse, če ne plačajo. Kakor hitro so plačali, je prišla v dom OZNA in poizvedovala kje je dotični mogel dobiti denar. Navadno so pri takem zaslišanju našli, da je dotični prekršil celo vrsto zakonov o nadzorstvu nad denarnim prometom, potisnili so ga v zapor in mu konfis-cirali domačijo. Zato pa sedaj številke kažejo, da je samo par okrajev plačalo tekoče in zaostale davke. Namesto OZNE prihaja sedaj v hiše rubežna komisija. novFgIobovi Frances Antoniii V pondeljek ob 2 pop. je u-mrla v Mestni bolnišnici Mrs. Frances Antončič, stanujoča na 7001 Peck Ave. Bila je stara 69 let ter rojena v vasi Šmarata pri Ložu. V Ameriko je prišla leta 1906. Njeno dekliško ime je bilo Slaba.) Mož Anton ji je Direktno iz Washingtona poroča STEPHEN M. YOUNG Congressman-at-Large of Ohio Oleomargarin Izmed V3eh spornih stvari, ki morajo priti v razpravo sedaj, ko se bodo določali novi davki, se zdi, da bo najtežja in povzročila največ sporov in različnih mnenj taksa na oleomargarin. Zagovorniki in napadalci te takse že sedaj pošiljajo na tisoče pisem v kongres. Sedanja taksa je 10% na funt. Proizvajalci -morajo plačati poleg tega tudi še 600 dolarjev na leto za licenco. Prodajalci na debelo morajo plačati 480 dolarjev letno za prodajo barvastega in 200 dolarjev letno za prodajo nebar-vastega oleo. Tudi detajlisti morajo plačevati po 48 dolarjev za prodajo barvastega in pa 6 do-'arjev letno za prodajo nebarva-stega oleo. Skupno donaša ta taksa 7,000,000 dolarjev ali pobiranje stane več kot toliko. Ta taksa pada v breme najrevnejših. Izgleda da je to krivična taksa v breme dela konsumentov in da nameni pri določanju te takse niso bili objektivni, ampak se je hotelo posebej udariti to produkcijo. Ne motilno seje Tisto popoldne, ko je zjutraj Truplo mladega junaka Med Slovenci v Argentini dospe domov za I 3- decembra je prispela ladja Pfc. Anthony L. Primc Jutri popoldne dibspe v Cleveland, truplo slovenskega junaka, /ki je dal svoje mlado življenje za domovino v 2 svetovni vojni, |FfC. Anthony L. Primc. Njegovi dobri starši Anton in Jennie roj. Arko, stanujejo na 985 Addison Rd., kjer vodijo že več let |epo urejeno grocerijo. Anthony je vstopil v armado v aprilu 1944 iter bil poslan v taborišče B landing, Florida za bazično trenigo. Od tam so ga poslali v Fort Lennerwood, Missouri in bil poslan preko morja 10. decembra 1944. Na suho je stopi-j v Franciji, kjer je. po treh dneh boja že padel na bojnem polju in sicer .3. januarja 1946 pri Phildips- Jge. Sturgis in pripeljala 321 Slo-jvencev-beguncev s Koroške, Av | strija. Večina še čaka v imigrantskem hotelu, da si uredc svoje dokumente. Nekateri bodo odšii v Mendozo. Drugi se ,bodo naselili v neposredni okoli ci Buenos Airesa. Mnogi so pri-j nesli s seboj delovno orodje, manjše stroje in gospodinjske predmete. To je zelb dobro, ker so te stvari tu zelo drage. Stanovanjska stiska je seveda vedno hujša. K sreči je sedaj začela delovati organizacija “Frat-jernal,” pri kateri je slovenski zastopnik č. g. Lado Lenček CM. Ta organizacija je najela sredi mesta večjo hišo in bo oddajala postelje za 1.50 pesosa na noč za neomejeno dobo. Po vsej verjetnosti se bo precej Slovencev moglo poslužiti te ugodnosti. Za 12 družin je dal jamstvo g. Westen, bivši industrija'ec v Celju. Delovni člani teh družin bodo tudi zaposleni v podjetju g. Westena. 12. decembra je bila v Cordobi nova maša slovenskega salezijanca č. g. Poldeta Kavčiča. Slavnostni govornik je bil č. g. župnik Anton Orehar, naši pevci pa so peli novomašniku. Društvo Slovencev je izdalo na štirih straneh pisan priročnik za novo prihajajoče slovenske begunce. Kaj vročine bi Vam radi poslali tja gori kjer pišete, da imate sedaj snežne zamete. - • Predsednik prisega na sv. pismo po baptistov-skem običaju Washington. — Predsednik Truman, ki je po veri baptist, pa zelo vdan svoji cerkvi vse življenje in ob vsaki priliki pov-larja velike vrednote krščanstva, je prisegel na ta način, da je položil roko na bestdilo sv. pisma. V ta njmen so mu njegovi ožji rojaki iz Independence kupili dragoceni stari Guttenber-gov izvod sv. pisma, ki je redkost na svetu. Poleg tega, pa je predsednik želel, da bi ob tej priliki tudi položil roko na malo preprosto knjigo sv. pisma, ki so jo v naglici našli v tajništvu Bele hiše, ko je moral prisegati po Rooseveletovi smrti prvič kot predsednik USA. Predsednik je sam določil naj bo Gutenbergov izvod sv pisma odprt na tistih straneh na katerih so tiskane božje zapovedi, mala uradna knjižica sv. pisma pa tam, kjer so zapisane besede evangelista Matevža o največjih blagrih in tam kjer so besede o enem samem Bogu, spoštovanju ki smo mu ga dolžni in češčenju njegovih praznikov. Druga kategorija so srednji delavci. Med nje spadajo tovarniški magacinerji, profesorji na univerzah, šoferji in slični stanovi. Ti dobe samo še okoli 1 kg. mesa mesečno po kartah. V resnici se zelo redko primeri, da bi dobili celo kilo na mesec. Nadalj. na kategorija so lahki delavci. Sem spada tudi mladina nad 14 let v šolah ali delavnicah, penzi-jonisti in aktivni navadni uradniki. Ti dobe jajca, enotno moko, precej koruze, sem in tja po 10 dekagramov mesa na mesec včasih pride do njih tudi kaka UNRRIna konzerva še, malo fižola ali leče. Otroci do 14 leta so tudi razdeljeni v dve kategoriji. Dobe večje ali manjše dodatke, ki se dele zdaj za to, zdaj za drugo kategorijo. Celo kak košček čokolade včasih dobe. Zadnja kategorija so navadna gospodinjstva. Tisti, ki nikjer niso zaposleni, ne dobe nič. Bolniki dobijo bolniške dodatke navadno šele po bolezni, če jo prestanejo. OZNA in vojaštvo do* biva hrano in obleko brez kart. Otroci do 10 leta in 3tarčki dobe po en četrt litra mleka dvakrat na teden. hčer Mrs. Frances Pian na White Rd., Wickltffe, O. Bila je članica dr. sv Katarine išt. 29 ZSZ ter podružnice št. 25 SŽZ. Pogreto bo v petek zjutraj ob 9:30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62. St. Sv. maša bo v cerkvi sv. Vida in pokopali jo bodo na pokopališču Kalvarija v družinsko grobnico. John Charles Kolus drie novo izvoljenega speakerja v poslanski zbornici Sam Ray-burn-a. Prišel je nekoliko prezgodaj. Sam Rayburn je še predsedoval neki seji. Predsednik je kar počakal v ozadju zbo-rovalne dvorane. Brž je pristopilo več poslancev, ki so ga pozdravljali. Predsednik jih je posvaril: “Bodimo previdni. Predsednik zbornice se bo jezil, če V Mt. Sinai bolnišnici je umrl bomo delali preveč šundra.” tri dni star sinko družine Charles in Harriet Kolus iz 166 E. 219. St. Pogreb bo danes popoldne n Grdinovega pogrebnega zavoda na 62. cesti. Mary Demshar V pondeljek zvečer je nenadoma umrla v bolnišnici' v Presto, Pa. Mrs. Mary Demshar, stara 69 let. Doma je bila od Ži-rov nad Škofjo Loko. Zapušča moža Johna ter sina Rev. Fred Demshar j a, ki je kaplan v cerkvi Kristusa Kralja, Ambridge, Pa. Pogreb blage pokojnice bo v četrtek dopoldne iz cerkve sv. Barbare, Preston, Pa. o------ Tri na dan Sliši se, da so hoteli komunisti vprizoriti demonstracije v Wa3hingtonu bo priliki ustoličenja predsednika Trumana. Pa da je prišel iz Moskve ukaz, naj bodo lepo pridni. * * • Če je Moskva res to ukazala, smo bili ob velik cirkus. Si pač lahko mislimo, kako bi se bili Amerikanci “pomenili” s tovariši, če bi bili res kaj začeli. • • * In slišali smo tudi, da bi bil Stalin zelo rad prišel v Washington gledat ustoličenje, ampak mu politbiro ni pustil. Bali so se namreč, da bi bilo Jožetu tako všeč v Ameriki da ne bi hotel več nazaj. 'ri japonskih volitvah faze, da je dobila desnica Tokyo, Japonska. — Japonske državne volitve so se v miru in redu izvršile. Proti pričakovanju je bila udeležba kar velika. Volitev se ni udeležilo samo kakih 30% volilcev. Drugo presenečenje pa so pripravili komunisti. Napovedovali so sami, da bodo pri teh volitvah napredovali in dobili v3aj trojno dosedanje število državnih poslancev. Objektivni ljudje so pričakovali, da bo porast komunistov precejšen. Vse okoliščine so govorile zato. Komunisti so na zmagovitem pohodu na Kitajskem. Razmere na samem Japonskem niso dobre in pred volitvami je gen. McArthur objavil, da bo treba v tem letu še bolj stiskati, da bi se upostavilo gospodarstvo na solidno osnovo. Vendar dosedanji izidi kažejo, da komunisti niso napredovali nikjer in da so zelo napredovale stranke skrajne desnice. Z Združenimi močmi V svoji poslanici kongresu je predsednik tudi rekel: “Neob-hodno je potrebno, da bo imel vaš predsednik popolno sodelovanje kongresa, da bi mogel izvršiti velike naloge, ki morajo biti opravljene. Prva žena senator USA. Margaret Chase Smith je prva žena, ki je postala senator USA po svoji lastni zaslugi, ko se je sama borila in dobila senatorki volilni mandat. Pred kakimi 12 leti je v senatu bila Mrs. Hattie Caraway, ki pa je prišla v senat, kot vse druge žene doslej, kot naslednica svojega umrlega soproga. Življenje nove senatorke iz Maine je bilo do pred nekaj leti kot je življenje vseh povprečnih amerikanskih žena. Njen oče je bil brivec v Skowkegan, Maine. Ko je končala high school, je bila nameščenka v neki prodajalni za 5 in 10 centov. Potem je bila telefonisitinja, ljudska učiteljica in uradnica v upravi nekega Vida, potem pa v East High. Predno je stopil v armado je bil zaposlen v 'National Acme Co. Njegov oče Anton je doma ilz vasi Jasen pri Ilirski Bistrici, matj Jennie je bila pa rojena v Clevelandu iz znane1 Arkotove družine. Zapušča sestri, Jean Bolskovic in Lois Ann, stare starše, strice in tete. Bil je član društev: Glas clev. delavcev št. 9 SDZ in Ilirske vile 173 ABZ. V armadi je služil pri 275. pešpolku, 70. divizija. Truplo bo polbženo na mrtvaški oder jutri zvečer Ob 6 v Zakraj škovem prpgrebnemu zavodu, odkoder bo pogreb v petek dop. ob 10:15 v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo z vojaškimi častmi. Naj mladi junak mimo 'počiva v rodni grudij preostalim naše iskreno sožalje. ------o— Azija čuti prihod usodnega preobrata New Delhi, Indija. - Težak utis je napravil na vse azijske Srbi skušajo sestaviti svoje narodno zastopstvo London. — Zveza srbskih demokratičnih strank se je ustanovila po številnih razgovorih Srbi v Londomy ip Pt osebnosti: gg. Bobič, m Trifus nac, za radikalno stranko; Kne-ževič in Lekič za demokratsko stranko; Gavrilovič in Tupanja- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Grob v domovini— V Ljubljani je umrl inženir Vidmar, katerega oče je bil doma iz Begunj pri Cerknici, Ma-tencov. Zapušča ženo Olgo, roj. de Toni in dve omoženi hčeri. Naj mirno počiva v rodni grudi. Iz Kalifornije— Clevelandčan Charles Skebe pozdravlja iz Hollywood, Kalifornija. Piše, da je sicer tam precej huda zima, ampak bo kmklu lepše. Četrta obletnica— Danes ob 8:30 je bila darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Jožefa Markovič v spomin 4. obletnice njegove smrti. Poroka__ Louise Marie Soule iz Toledo, O. in Robert David Gubane bosta poročena v soboto 29. jan. Ženin je sin poznane in spoštovane slovenske družine Mr. in Mrs. Anton Gubane iz Waterloo Rd. Nevesta je graduirala iz glasbene šole Francis Payne Bolton, ženin je pa graduiral iz Čase tehnične šoje. Vso srečo želimo mlademu paru v novem stanu. Na zabavo— Društvo sv. Neže št. 139 C. K. of O. prijazno vabi na zabavo s pokrivanjem številk nocoj ob 8:30 v dvorano pod cerkvijo sv. Vida. članstvo in drugo ob- Dartes ob 7:30 je bila darovana v cerkvi Marije Vnebovzete svi maša za pok. Frančiško Brodnik. narode odstop kitajskega predsednika Chiang Kai-Sheka. De-tudi dve legat Filipinov je predlagal resolucijo, da mora biti ena naj7 važnejših nalog indijske unije, da zaustavi prodiranje komunističnega imperijalizma v Azijo. Azija se po odstopu predsednika Kitajske bolj kot kdaj zaveda, da se ji napovedujejo strahovite spremembe. Konferenca azijskih narodov DAJ BRAT. DAJ SESTRA. SPOMNI 81 ftlOUNCSV S KAKIM nni.AUTM_________________ Pribičevič za neodvisno demokratsko stranko, Topalovič za socialistično stranko. Kolikor nam je znano Srbski Narodni Odbor v USA ni priznal še tej zvezi srbskih političnih predstavnikov legitimacije, da bi zastopal vse Srbe v inozemstvu. Hoče, da v skupno zastopstvo Srbov pridejo tudi še zastopniki pravoslavne cerkve in večjih srbskih kulturnih organizacij. Tudi bivši oficirji in vojaki Draže JHhajloviča hočejo imeti posebne zastopnike. Razne najnovejše svetovne vesti SHANGHAI, KITAJSKA. — Komunistično poveljstvo je odgovorilo na prošnjo kitajske narodne vlade, da je pripravljeno pogajati se o premirju, oziroma o ustavitvi sovražnosti pod istimi pogoji, ki jih je že svoj čas sporočilo Chiang Kai-Sheku. Sa-_ mo lista vojnih zločincev, ki jih komunisti hočejo spraviti pred New Delhi, Indija. — Vodite- 3V0Je vojno sodišče je sedaj daljša. Komunisti predlagajo naj se delegati za pogajanja sestanejo v Peipingu. V Nankingu nastaja panika. Komunisti so že tako blizu, da lahko vsak čas začno obstreljevati mesto. Ljudje beže. Kolodvori so prenatrpani čakalcev. Vlada je že odredila prenos velikega dela arhivov v južne dele države. Uradniki so se začeli seliti. Vse hoče bežati iz ogroženega mesta. lji indijskih držav in narodov, 19 po številu so na posebni konferenci obsodili politiko Nizozemske v Indoneziji in sklenili da bodo pozvali Zvezo Narodov naj zaščiti neodvisnost te države. Poleg tega so obsodili komunistično prodiranje v Azijo. Nova Rrika vlada Atene, Grčija. — Zaprisegla lista. Pred komaj dvajset leti je jeje nova vlada, ki se smatra za poročila Cleyde H. Smith-a, ki je bil izvoljen za kongresmana v vlado široke narodne koncentracije. Zastopanih je v njej pet letu 1935. Dobil je srčni napad parlamentarnih skupin. Pred- leta 1940 in umrl pred volitvami. Njegova vdova je z lahkoto zmagala v istem soprogovem volilnem okraju in tudi pri kasnejših volitvah je imela vedno večino, ki je ra3tla od vo'itev do volitev. Lansko leto je pri nominaciji imela proti sebi kot kandidata kar samega governerja in enega bivšega governerja. Pa je vse porazila in izšla kot zmagovalka iz volitev. Je republikanka, ki pa večkrat glasuje z sednik je zopet stari Themisto-cles Sophoulis, zunanji minister je ostal voditelj populistov Tsal-daris. Kabinet ima 16 članov. Francija priznala Izrael Pariz. — Francoska vlada je dejansko priznala vlado Izraela. IZ RUNIH NASELBIN TEL AVIV, PALESTINA. — Prve volitve v parlament judovske države potekajo v glavnem mirno. Takoj v jutranjih urah je volila približno četrtina volilcev. Vseh vpisanih volilcev je nekaj preko 400,000. Cianov ustavotvornega parlamenta bo 120. V Jafi je prišlo do pretepa med vladno delavsko stranko in člani Irgun. Pogajanja na otoku Rhodes so prekinjena dokler ne bodo znani izidi volitev v Palestini. Italijanska vlada je odprla konzulat v Tel Aviv. To smatrajo, da je dejansko priznanje vlade in države Izraela s strani Italije. SPRINGFIELD, 111. — Dne 2. jan. je v bolnišnici umrla Alojzija Verbais, rojena' Draksler, stara 58 let, v Ameriki od 1912. Bolehala je več let za srčno hibo. Dne 24. nov. je bila odpeljana v bolnišnico, kjer so ji odrezali nogo radi strjene krvi, a življenja ji niso mogli rešiti. Zapušča moža Johna, dva sina in dve hčeri, vsi poročeni, ter devet vnukov. SPRINGFIELD, 111. — Dne 2. jan. je po dolgi bolezni umrla Alojzija Verbais, stara 58 let, doma iz fare .Prihova pri Konjicah, štajersko, v Ameriki od" 1912, ves čas v Springfieldu. Tukaj zapivšča moža Johna, dva sinova in dve hčeri, vsi poročeni, devet vnukov, sestro in več drugih sorodnikov, v Peoriji, III., pa brata. ARMA, Kansas. — V bližnjem Frontenacu je po kratki bolezni 13. jan. umrl Frank Krajsel. Star je bil 77 let, v Ameriki 45 let, doma iz vasi Hmelj pri št. Janžu, Dolenjsko. Tukaj in v starem kraju zapušča nekaj daljnih sorodnikov. CHICAGO. — V Ciceru je umrl za srčno hibo Louis Chuchnik, star 64 let, doma iz Orehovice, Slovenija. Zapušča ženo in hče*. LONDON, ANGLIJA. — Sovjetska Rusija je objavila, da je sklenjena tesna politična, vojaška in gospodarska zveza med šestimi slovenskimi državami. Ta zveza naj bi bila nekak protiutež zapadni zvezi držav, ki sodelujejo pri Marshallovem obnovitvenem načrtu. V tej vzhodni zvezi sodelujejo poleg Rusije Bolgarija, Madžarska, Poljska, Rumunija in Češkoslovaška. Jugoslavija je izključena. Ustanovili so svet za skupno vodstvo gospodarstva in za vzajemno gospodarsko pomoč. V utemeljitvi pravijo komunistični delegati, da je ta zveza demokrati, če se ji zdi, da zagovarjajo pravično stvar. Gotovo bomo še veliko slišali o tej naj- potrebna, ker kapitalistične zapadne države bojkotirajo dežele odličnejši ženi v Maine. vzhodnega bloka. Ne odlašajte! Nabavite ei BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite' ga lahko v na-Si upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.25 j ameriških dolarjih. Ameriška Domovin« 0117 St Clair Ave. Cleveland Si O. 1 U. S. A. * ? r MfMHftgA DOMOVPffi, JANUARY 26, 1949 elSJ Ameriška Domovi ima fh- IVI I IMC-/1 »HAMI (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Are. HEnderson 0626 Cleveland 3, Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays___ JANUARY m m M vo nai m aar I 2 3 4 5 6 7 8 9 io ii i2 13 14 !5 16 17 18 19 20 21 22 ^^2526272829 NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 J>i - per year. $6 for 6 months, $3.60 for 3 months. Entered as Second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. Nekaj neverjetnega vam danes povem. Veliko pritožb i- mam_____zoper begunce! Ne ver- jamete? Čitajte dalje! Kradejo! In kradejo — meni ! Zmerom sem imel lepo besedo zanje, zdaj pa gredo in mi kradejo! Od sile je to. Ker ko-tnaj čakate, da povem stvar do konca, naj brž 'pristavim, da kradejo moje — misli! Morda se spominjate, kako sem pred dvema tednoma pisal o teim, da bo treba imeti na skr-- begunske bolnike, starčke, onemogle. To je stalo v moji koloni črno na belem. In sem prosil, da bi jih tudi vi ne pozabili. 88 No. 18 Wed., Jan. 26, 1949 Ob drugi obletnici petletnega plana Komunizem je diktatura, ki mora neprestano zatirati ljudi, jih neprestani) bičati, neprestano naganjanje opravičevati s sovražnikom, ki ga je treba poraziti. Ker je komunizem diktatura, ki srečo v temeljih) uničuje, ker svobodo in mirno udejstvovanje človeškega duha preprečuje in vklepa, mora venomer vpiti, da je to treba radi novih “zmag” nad sovražnikom, mora delati “afere,” ki groze s poginom "ljudski oblasti,” mora enostavno izmišljati sovražnike če jih ni in postavljati cilje, ki jih doseči ni mogoče, da ima razloge da drži ljudi uklenjene, mase fascinirane, prestrašene, izžete in za svoboden podvig nesposobne. Če bi komunizem moral lepega dne priznati, da mu je sovražnikov zmanjkalo, bi zmanjkalo tudi njega samega. Kakor je konec veselja za otroka, ki se “vaga” s tovarišem na deski preko debelega debla, če se tovariš naveliča igre in jo pocedi domov, tako nekako bi se primbrilo komunistom. Od zabavne igre ostane spet samo lq navadna, mrtva deska. Komunizem bi bil razgaljen pred razočaranimi ljudmi kot nasilje radi sile in oblasti komunističnih mogotcev, ki jim je borba za oblast cilj in namen političnega dela. Komunizem si ne more privoščiti, da bi razjahal desko, ne more prenehati z borbami, ne more biti brez nasprotnika, ki se vaga na drugem koncu deske. Komunizem je diktatura kot je bil fašizem, kakršen je bil nacizem. Sorovo materijaln,o pojmovanje življenja zagovarja, duha ne ceni in ne pozna. Človeškega dostojanstva zanj ni in zato ni svobode, ne ljubezni, ne miru, zato " komunizem ne more vstrarjati sreče, le tudi bi se mu posrečilo izboljšati materijalne pogoje življenja. Komunizem bi se ne mogel umiriti in ne bi privoščil izmučenemu človeštvu miru niti takrat, če bi dosegel vse svoje cilje na tej zemlji. Lotil bi se “osvajanja” lune ail česa drugega, napravil bi “petletni načrt vsemirskega obsega,” začel graditi vsemir-ski babilonski stolp dokler nq bi zlomil vratu. Komunizem je nenaraven sistem, zato nepojmljivo nečloveški, tako strašno nečloveški, da se to izraziti ne da, to se da samo doživeti. Preprosti človuk. ki ima od vseh čudovitih komunističnih “perspektiv” samo vsak dan bič na hrbtu in policaja na vratu, obupuje in se, ozira po rešitvi. Hitro izginja volja do dela, pada veselje tudi pri tistih, ki so od začetka špekulirali, da bodo preko hrbtov svojih sosedov v novem režimu “prišli na vrh.” Vrh je ozek in oster. Tam je prostora samo za Tita in njegove patrijarhe. So seveda tudi drugi vzroki, ki so povzročili krizo petletnega plana titovske vlade: Je že res, da je tudi pomanjkanje strojev, pomanjkanje bencina, nizka storilnost lačnih delavcev, slaba organizacija dela, velika državna centralizacija in nepopisno neumna birokracija, slaba preskrba delavstva, nepoznanje dela in tudi sabotaža, vse to je res. Toda radi teh razlogov, bi bil uspeli pač večji ali manjši, mi pa trdimo, da je titovski petletni plan v krizi. Hočemo reči, da je ob drugi obletnici čutiti v Jugoslaviji nekaj več kot le slabo razpoloženje radi nedoseženih uspehov. To več, to izredno, ta resnični povod krize, bistvo njeno je duhovni odpor ljudstva, ki se več ne mara žrtvovati za blazne privide nasilnikov, ki je otopelo za žgoče krilatice pa tudi za grožnje, ki obupuje, ker nasilniki zahtevajo vedno ve'čjib žrtev, ki jih mogotci sicer utemeljujejo, pa utemeljiti ne morejo. Naj malo popišemo kakšen je ta vzrok krize, da bi se bolj razumelo kar je v igri sedaj v Jugoslaviji. Človeško dostojanstvo se vedno bolj upira temu, da človek postaja samo orodje ali kakor ga imenujejo “pasiven gospodarski faktor.” Čim bolj je država komunistična, tem bolj je človek samo delovna sila, ki je podvržena planiranju, rekrutiranju, reguliranju, kanaliziranju. Človek ne dela več ker in kakor le za delo ustvarjen, ampak kot materijalna delovna sila, kakor vsak drugi materijalen gospodarski činitelj v načrbnem gospodarstvu. Človek mora migati kakor miga elektrika ko pritiskaš na knofe, se mora prilagoditi načrtom planiranja kot mrtva stvar, ki je za izvršitev plana potrebna. (Človeška narava se vidno upira. Nihče je k temu ne nagovarja, nič ni propagande za to treba, naraven odpor človeka se prebuja, raste in se pojavlja. Ta odpor je kakor pesek, drobna si-, pa, ki zahaja v mogočen stroj petletnega' plana. Zato stroj hrešči in teče vedno počasneje, vedno manj učinkovito, vedno težje. Tito išče sedaj olja od zapada za svoj petletni plan. Morda bo v Ameriki in Angliji materijalnega olja dobil. Toda to mu ne bo pomagalo iz krize. Če naj se premaga kriza življenja v Jugoslaviji, je treba, da od tam pride duhovno olje, ki bo vlilo ljudem upanja, da petletni plan ne bo več mašina za dušenje svohodnega življenja, svobodne izbire dela, svobodne priprave za delo, svobodne izobrazbe in primernega upoštevanja zahtev in potreb svobodnega človeka. Denar in olje in nove rudnine same bodo učinkovale le kot močnejši električni tok, če se požene v pokvarjen stroj# -----------jl. i-JLitiSLJli Potem sem napisal še eno kolono o begunskih študentih. Tudi zanje sem malo — pofeftal. Potem sem pa mislil, kako bom napisal eno kolono o tem, da kmalu ne boste samo vi, ki boste poklicani, da pomagate beguncem. Mislil sem, kako bom seštavil eno kolono in povedal, da bodo kmalu priskočili na pomoč beguncem tudi — begunci sami. Hočem reči: bivši begunci. To so taki, ki so se med tem že preselili ali pa se kmalu bodb. Mislil sem zapisati, da se nekaterim med bivšimi begunci v novem kraju že kar dobro godi, drugim se ipa še bo, če Bog da. Te in take sem mislil qpomni-ti, dia naj začno misliti na podpiranje beguncev — če 'namreč še niso sami začeli na to misliti. Sredi teh misli me iznenadi AMERIŠKA DOMOVINA s prepisom prav takega poziva iz DOMAČIH GLIASOV. In tam je bilo vsaj polovica tistih mb sli zapisanih, ki so meni v onem hipu rojile ,po glavi. In zdaj sem obtičal, ne morem sestaviti te kolone, ker je polovica ali celo več mojih mirii — ukradenih ! Kako boš pisal ali tipkal, če ti je nekdo drug tako veliko zalogo mlisli pouzmai in ti nimaš skoraj nič, da bi vrgel na papir?. Morebiti bo kdo rekel, da je vse to zelo prav. Saj če begunci sami na to mislijo, preden jih kaka moja kolona opozori — ali ni to stokrat več vredno? Jaz temu prav rad pritrdim, ampak pristavim to: Kdor tako misli, naj poskusi samo pisati ali v resnici, ali samo v načrtih, ki se bavijo 8 tem, kako bo obogatel, takega se vse lepe bese-ne ne 'bodo nič prijele. Skušnja uči — od začetka Sveta. Skušnja uči tudi v teh letih, odkar LIGA zbira za begunce in poleg LIGE še kdo. — Skušnja uči, da “milodari” prihajajo od siromašnih, ne od bogatih. Če se vam zdi ta trditev neverjetna, vzemite mirno na znanje, da bi ta 'kolona lahko navedla lepo Število dokazov za svojo trditev. Toda to ni potrebno, zakaj vBi skupaj bomo kmalu doživeli, da se bo pred nami brala druga kolona — kolona iz “Knjige Življenja.” Tam bo vse povedano in tam bo več ko dosti dokazov za prejšnjo trditev. Bogati bi ne bili bogati, če bi “odpirali srce in roke!” Poziv beguncev, da Ki begunci sami začeli podpirati begunce, se 0-bračajo na nekoga v Kanadi, ki baje že “devllje na stran” po sto dolarjev na msec. Jaz kar povem, da od takega jako malo pričakujem. Podpore pa bodo prišle od takih, ki morajo vsak dolar dtoibro pretehtati, predeti vedo, kam ga 'bodo dejali, da se zamaši kaka luknja, kaj šele, da bi ga “dejali na stran.” * * • Pa če se zanesem, da bodo RES prihajale podjpore od strani bivših 'beguncev, moram “v tolažbo” dosedanjim podpornikom LIGE in drugih dobrodelnih begunskih ustanov hitro pripisati: vi dosedanji dobrotniki nikar ne mislite, da ste sedaj prosti in da vas bodo begunci (bivši) kar gladko nadomestili. Ne, vsaj tako brž še ne! čeprav jih bo kmalu na tisoče v svojih “novih domovTnaK,'”" ‘ alf jih je pa že, ne 'smemo pozabiti, da so naleteli v novih krajih na kupe težav. Sicer pa “stari” izseljeni Slovenci dobro veste, kako se je vam godilo v tujini v začetku. Res ste zaživeli “ob dolarju” ali ab podobnem grošu, toda ni bilo tako hitro, da je tudi res kaj pomenilo. Šele po več letih ste malo laže zadihali. Enako se godi in se 'bo godilo danes njim novim Slovencem na svetu. Niso redki med njimi, ki so prinesli 8 seboj v tujino — dolgove. Im danes jih Skrbi, kako bodo izplačali, kar Toda zdaj, ko ste sami čitali, da se obeta ‘ipriprega" pri vašem žrtvovanju za begunce, naj vam zraste nov pogum. Naj se vas loti nova volja za pošiljanje darov za LIGO! Preveč je zadnje čase ponehalo naše zbiranje darov. Včasih se zdi, 'da prihaja v LIGINO blagajno samo še po kapljicah. To se mora zdaj popraviti. Zanesimo se, da bo napovedana “Ipmiprega” od meseca do meseca bolj krepka, ampak PREHITRO ne smemo “ta stari" popustiti. Zato pa spet in spet: ODPRI ... no, saj vsak ve, kaj! ------o—!— “Ložka dolina” vabi na veselico AL PA NE Cleveland, O. — Predpustni čas je tukaj, veselice in zabave so na dnevnem redu, vse se ve seli in zabava. Zato so tudi člani društva “Ložka dolina” sklenili, da pripravijo nekaj veselja za članstvo in svoje prijatelje. V ta namen so najeli avditorij Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., kjer se bomo imenitno vrteli v soboto večer 29. januarja ob zvokih Frank Mulečovega orkestra. Vsi, ki ste bili že na naših veselicah, gotovo veste, kako veselo je bilo vse in Židane volje in boste gotovo sedaj zopet prišli; oni pa, ki še niste bili na naši veselici, pa pridite v soboto, da se boste o tem prepričali. Postrežba in gostoljubnost Ložanov je znana in ni treba o tem tukaj še posebej poudarjati. Le kar odločite se v soboto zvečer v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave., kjer boste imeli prvovrstno zabavo. •člani ste perjeli vstopnice po pošti in če je pa kateri ni dobil, naj pride vseeno, ker bo vstopnico lahko dobil pri hlagajni. Prav tako ste vljudno vabljeni vsi prijatelji našega društva, da 'seV kolono z ukradenimi mislimi, pa je kje zapisano na njihovo ime. bo vedel, kaj se to pravi. In prav to maram ja|z zdajle narediti. Na vse zadnje je pa morda vendar verjetno, da mi je radi tiste tatvine pisanje te kolone celo olajšano. • Tatvina mi je namreč prinesla novo misel, ki je poprej ni bilo, pa jo zdaj lahko zapišem. Prav za prav ni misel, ampak strašna radovednost. Strašno sem namreč radoveden, kaj 80 bivši begunci in kaj so bodoči bivši begunci na tisti poziv rekli. . . Najbrž je kdo msed njimi', ki je dejal: Komaj smo za spoznanje bolj svobodno tzadihali, pa so že za nami in mad nami — fehtarije. . . čepraiv nismo več v “lagerjih,” se vendar še davno ne moremo printer j ati tistim ameriškim Slovencem, ki že desetletja žive ob 4olarju! Ali ne bi bilo čisto pj;aV, če bi še nadalje LIGA nje poživljala, nas pa ona in razili “socijalni odbori” lepo pni rrjirn pustili,., * * I* Dragi moji, na .to ni težko odgovoriti. Gotovo* vi, bivši -begunci, še niste kar nič obogateli. Morda nikoli! ne -boste, če je kdo med vami že bogat ali misli kmalu bi-tfi — njemu te vrstice ne veljajfo! Tudi vrstice onega proglasa iz Spittala takemu ne morejo veljati. Obračamo se samo na take, ki ste primeroma siromašni in mislite Pa naj bo vse to tako ali tako, gotovo je, da je IZMED BEGUNCEV samih zrasla misel da so tudi oni že poklicani skrbeti za tiste, ki so še potrebni. To je Belo važno. Meni ni neznano, kako Mitro tudi “tam1 doma, v stari domovini zvejo, da se je ta in ta bivši begunec preselil nekam v svet. Brž najdejo njegov ali njen naslov, potem pa prihaja pošta za pošto: Pošlji, pošlji pošlji........In res mnogi že pošiljajo. In kar pošiljajo, ne pobirajo na cesti. Pritrgati si je treba. Pa kdo bi si ne pritrghl, ko dobi od matere, očeta, -brata, sestre — pošlji. . . . * • • Verjemite, visok odstotek, je med bivšimi begunci takih, ki ta-ko delajo. Mati, oče, brat, sestra — ti so prvi, saj MORAJO biti. Pa je kljub temu izmed beguncev samih prišel poziv za podpiranje zaostalih beguncev. Ni verjetno, da je med temi mnogo mater, očetov, bratov, sester. Znanci so, seveda, sotrpini so, pa gre njihova usoda bivšim beguncem k srcu. Kdo najbolj pozna usodo beguncev, če -ne tisti, ki so teta in teta to bridko usodo sami -prenašali? Končna beseda torej tistim, na katere se -ta kolona že tako dolgo obrača: Prihajajte še! Daruj te še! Odpirajte še nadalje srce in ro- TakoTiern bil zaverovan v našega vodnika, ki je pripovedoval tako zanimive stvari o polhih, da sem celo ogenj zanemaril. “Slabo skrbita za ogenj,” naju je opomnil poveljnik. Naglo sem skočil v navlečeni kup drv in plamen je zopet visoko švignil, da je bilo okrog nas kot podnevi. Potem sem zopet legel vznak pri ognju, zvil kamižolco pod glavo in lepo zaprosil: “Ali še kaj veste o polhih, oče Zalarjev? Rad bi še kaj slišal.” “še vem, še. V starih knjigah sem bral in naši gozdarji so nam pripovedovali čudovite reči polnih, ko smo drvarili njega dni v Javorniku. Vsak je rekel in trdil, da vrag pase polhe.” “Joj!” sem poskočil, “da jih res?” “Kaj vem, če jih, ampak tako so pravili gozdarji, ki so dosti doživeil v šumah. Kadar jih žene na pašo, se to sliši daleč naokrog. Z bičem poka in žvižga, da gre skozi ušesa.” Naglo nastavim uho v gozd, če bi kaj takega slišal. Nič. Le prasketanje gozda je motilo nočno tišino. Celo sova in lisjak se nista več oglašala. Najbrže sta že našla večerje in jo zdaj lepo v miru uživata. “In takrat, kadar človek zašli si žvižganje in pokanje z bičem, je treba pa bežati,” nadaljuje krojač. “Vrag namreč požene svojo čredo polhov kar vprek in ti pomandrajo vse, kar ne stoji trdno priraščeno na zemljo.1 ponoči kolovrati okrog, ko vsi pošteni ljudje počivajo. Vendar je vstal, se oblekel, prižgal malo leščerbo in vzel vesla v veži. Na bregu je odklenil čoln in zaveslal po široki Kolpi. Bilo je temno, da niti videl niti svojega nosu pred seboj. Močno se je upiral stari brodar v vesla, da je drsel čoln po deroči reki skoro naravnost. E j, saj brodari na tej reki že od mladega in pozna vse hudomušnosti reke, njene vrtince in brzice. Brodar je bi! s čolnom še na sredi reke, ko spet zasliši glas nestrpnega popotnika, ki ga je priganjal, naj se požuri s čolnom preko reke. “Saj grem, saj grem, nepočak-ne,” je mrmral brodar. “Saj ne gori voda, zlomek,” je dodal stari veslač. Ko je brodarjev čoln zadel ob breg na nasprotni strani, ni bilo nikogar tam. Brodar dvigne leščerbo, da bi kje ugledal pot-, nika, ki ga je klical za prevoz, pa ni nikogar videl. “No, kje pa si?” zaypije brodar, “jaz te ne bom čakal vso noč!” Komaj pa brodar izgovori te besede, mu zagomazi pri nogah sto in sto majhnih živalic, ki so si pomagale druga čez drugo v čolh. Polhi! ves začuden spozha brodar živalice. Pa koliko jih je bilo. Gnetle in prerivale so še in kmalu jih je bil čoln do vrha poln. Tedaj stopi iz teme visok mož, ogrnjen z dolgim plaščem, Vas vabi in vam jamči dobro zabavo in prijazno postrežbo društveni odbor. Frank Baraga, predsednik. te te naše predpustne veselice, pripravno, da se zapodim nanjo, če bi naneslo, da bi vrag nagnal svojo čredo polhov ravno čez naše taborišče. “Da zares vrag pase polhe je za pričo nek brodar ob Kolpi, ki je polhe z njih pastirjem prepe-ljaval,” je nadaljeval krojač. “Oh;” sem dihnil, ves prežet pričakovanja, kako je bilo z brodarjem, “Zakaj je pa šel s čolnom po živali, če je videl, da je sam bognasvaruj ž njimi?” “Saj ni vedel, koga bo prepe-ljaval,” me pouči krojač. “Bom povedal, kakor sem slišal. Brodar, ki je prepeljaval ljudi čez Kolpo za majhne denarje, se je neke jesenske sobotne noči že podal k počitku, ko naenkrat zasliši, da ga nekdo kliče z onstran Kolpe, naj pride s čolnom, da ga bo prepeljal. Brodar je godrnjal nad poznim popotnikom, ki mo pnresceno na zemljo. [na glavi je imel širokokrajen Naglo pogledam okrog sebe po [klobuk, ki ga je imel potegnje- irekah frr ririzberamnSjtwlj’^^'gj^bko na 0£j' 11 1 1 tudi taki oBtati. Kdor je bogat ke! Naveličali ste se, seveda. ra'’no tapravl je'imel kladivo v Iz seje podruž. št 5 SMZ Cleveland, O. — Ko sem zadnjič nekaj napisal o Slovenski moški zvezi, sem na koncu obljubil, da bom nekaj opisal, kako je bilo pri sejah podružnic SMZ. Pa oh, da sem moral tako nespametno blekniti: bom. Ker sem pa obljubil, pa moram. Da bi se ravnal po receptu ali reku Ribničana, da obljubiti in dati je preveč, si skoro ne u-pam. Bi bili nad mano: pa si obljubil, storil pa nisi. Naj bo. Pa še to je sitno, ko moram pisati najprej o podružnici št. 5, ko tja vendar ne spadam. Jaz spadam k podružnici št. 6 in o tej bi raje pisal; zdaj morfin pa Krampelnu, tajniku podružnice, delati reklamo, da bo imel še več članov in’ se nam bo še bolj smejal in hvalil, da je podružnica št. 5 najmočnejša, kar je res. Ampak jaz bi rajše videl, da bi se to reklo o podružnici št. 6. Saj veste, da vsak mlinar najprej vodo obrača na svoj mlin. Tako tudi jaz. Torej podružnice št. 5 je bila glavna seja. Ker sem bil povabljen, sem šel. Da zborujejo v SND na-St. Clairju, kakopak, sem šel in iskal. Pa je tam vrat kaj jaz vem koliko. Pa kaj bi spraševal. Ko pridem do vrat, odprem in vidim, da sem se zmotil. Odprem druga vrata, kjer se je kadilo, kot bi kdo hotel sušiti klobase; v nos mi je udaril vonj po cigarah. Tu pa ja, tu so zborovali možje in fantje od podružnice št. 5. Klobase so bile tudj tam, seveda v loncu, kjer je kipelo in vrelo, da bo vse v redu za okusen prigrizek po trudapolnem delu. Za katedrom ali je bila miza, pa je bil France Brancel, ki je vihtel predsedniško kladivo. Ja, rokah. France je bil švoječas-no, ne vem točno, ali korporal a-li celo “cugsfirar” tam pri 17. pešpolku v Celovcu, če to rečem je že kar dosti povedano ; zato se je pa France držal kot da stoji pred četo vojakov slavnega 17. polka, ki na komando mar-širajo kot da bi s prsti počil. Jaz stavim za najboljšo cigaro, da sam “maršal” Tito ni zmožen , , . . take komande kot jo je znal kak ?ar t , "V16 —— “Stopi v žoln in vesla v roke!” mu je tnjec ukazal z globokim glasom, da se je brodarju zdelo, kot bi prihajal glas iz globokega soda. Brodarja je nekaj prevzelo, da sam ni vedel, kaj. Ni vse po pravdansko, si je mislil, ko je previdno stopil v čoln, da ne bi pogazil živali. Skušai je videti nočnemu popotniku v obraz, pa je bilo preveč temno, da bi kaj razločil. Polhi so mu gomazeli pod nogami, se mu spenjali po škornjih, cvilili in godrnjali, da je bilo kot v čebelnjaku. Nekaj ne bo prav, skrivnosten popotnik in cela čreda polhov, je rojilo brodarju po glavi. Bridko se je kesal, da se jš podal v pozni noči čez reko. Obrnil je glavo v temo in skrivaj napravil križ čez obraz. Bog se usmili moje grešne duše, je še mislil sam pri sebi in vzel vesla v roke; kar bo, pa bo. "Veslaj!” mu je ukazal nočni popotnik. Brodar se je uprl v vesla in čoln je s čudnim tovorom zdržal po reki. Brodar je veslal, kot ni še nikoli poprej, samo da bi bil prej na svoji strani reke. No in končno je čoln zadel ob breg. Kot bi trenil so se zapodile živalice iz čolna in se vsule po bregu navzgor. Bro- avstrijski “cugsfirar.” Med tiste štejem tudi našega Franceta. Kakšen je bil ves potek seje, ne vem dosti, ker je kmalu, ko sem jaz prišel tja, France sejo zaključil. Seveda so me takoj potem, ko sem prišel tja, povabili k ta veliki mizi, kot se spodobi; potem so mi tudi namignili, da katero rečem. Kaj ? Hva: liti jih? Seve, ko bi bilo to za št. 6, to bi hvalil, ampak ni Kazalo drugega kot hvaliti, ker so res vredni vse pohvale. Udeležba je bila tako velika, da bi jim bil od kake druge podružnice človek odkrito “fovš.” Pa sem jinq poizkušal nekaj povedati, kaj, še sam ne vem. še prej je bil pozvan k besedi (Dalje na 3. strani.) kar obsedel, pa čakal, kaj bo. Ko so bili vsi polhi iz čolna, se je dvignil tudi tujec, vzel izpod plašča rejeno mošnjo ter jo vrgel čolnarju pod noge. Potem je tujec stopil iz čolna, zažvižgal na prste, da je šlo brodarju skozi ušesa, nato močno počil z bičem in odšel za polhi. Tedaj je šele oživel brodar. Ni utegnil pobrati vesel, niti le-ščerbe, niti klobuka, ki mu je bil padel z glave. Skočil je iz čolna in bil v hipu pri svoji kolibi. Tam je butii v vrata in se vrgel na posteljo, kjer 3e je pokril z odejami čez glavo. Zdelo se mu je, da še vedno sliši žvižganje in pokanje z bičem, čeprav si je z obema rokama tiščal ušesa.” Tako je pripovedoval krojač Matevž, ---------«.*i. i i , . .M V Libijski puščavi . *■, ROMAN “Ah —” Kdo 'bi ne bil sre- šiite, da bi ne potrebovali nočen v tem suhem, 'čistem zra-jgavic — ? Ampak poglejte tele ku, pod temle krasnim modrim vojake! Ali ni imenitno, da nebom, ko jezdi tako imenitne- imamo častno stražo seboj, če-ga oslička preko'mehkega ti-'prav trdi gosipod Fairdet, da se nega peska —1 Praiv vse imaim,'nam ni ničesar bati?’’ kar potrebujem za svojo sre- “To je le moje osebno mne- čo!” “Vse—?’’ “No — vsaj to, kar trenutku potrebujem — “Gospodična, vi si še pač menda nikoli niste izkusili, kaj se pravi biti žalosten—?” “Ah —! Kadar se me loti žalost, takrat sem neizrekljivo žalostna. Sedela in jokala sem dneve in dneve, ko sem bila še v zavodu, ,in tovarišice so bile kar nore, tako so bile radovedne, zakaj jočem, im tako krveči-to so ugibale, zakaj jim nočem povedati vzroke svoje žalosti. Pravi vzrok pa je bil ta, da niti sama nisem vedela, zakaj sem žalostna, — Saj veste kako je če leže človeku kakor __kakor velika črna senca na dušo in če ne veste ne zakaj ne odkod,—pa trpeti morate in žalostni morate biti. —. “Ampak prava, resnična nesreča vas še nikdar ni doletela “Ne, gospod Stephens! Tako srečna sem bila vse svoje življenje! In če pogledam nazaj v svoj p pretekle dni, moram reči, da še res nisem imela pravega vzroka za žalost.” “Upam, gospodična Sadie, — Bog daj! — da bi isto mogli reči, ko bodete imeli leta svoje ‘tete —! Ampak zdi se mi, da me kliče.’’ “Veste, gospod' Stephens”, je vpila gospodična Adams in se nevarno zibala na visokonogem koščenem oslu, “veste, želim da umerite eno mojemu gonjaču, nje, gospodična Adams!” je hlastno dejal Fardet. “Morebiti tem misli gospod polkovnik Cochrane dttfgače.” “To je le osebno mnenje go. spoda Fardet,”, je rekel polkovnik hladno. “Drugačno mnenje pa imajo o potrebi vojaškega spremstva častniki posadke v Wadi Haifa, ki odgovarjajo za varnost meje. — Končno, vsi smo si vsaj v tem edini, da taka “častna straža” naredi izlet zanimivejši in pokrajino slikovitejšo.” V nepreglednih črtah, drug za drugim so vstajali krog njih peščeni valovi neizmerne jput-ščave, — okameneio morje, mrtev svet. In če so prijezdili na vrh peščenega griča, so gledali v sinji dlaljavi zla seboj gorovje onstran Nila, čudne, raztrgane in razrite vrhove, ki so se izgubljali v vstajajoči sopari ireke. —In na vrhovih bližnjih peščenih valov se je zdaj pazdaj (pojavil vitek vojak v Sirijemodrem kroju, naglih kora kov je hitel preko grebena s puško v roki. Za trenutek se je očrtavala bojevita postava ostro na ozadju modrega neba. Nato pa je izginila v peskoviti globeli in kakih sto (korakov stran se je za hip prikazal drug vojak in naglo spet izginil “Od kod pa jemlje egiptovska vlada tele črnce?” je vprašala Sadie in opazovala zanimivi prizor. "Mislil sem, da bo treba v tej zadevi kakega pojasnila,” se je temu frkolinu tule, — prav pp- oglasil Stephens, ki je bil ves IZ SMITALA V CANADO (Portia Slovenka it Toronto) (Nadaljevanje.) Počasi, korak — četrt ure nič, pa spet korak — se je pomikala naša po številkah urejena dolga vrsta mimo vlaka. Vsak je moral mimo mize, kjer so izročili vsakemu dokumente. Pri tej mizi je bilo par uradnic, ki so menda mislile, da je plesni večer, vsaj po njihovi močno dekoltirani obleki bi človek tako sodil. No, pa to samo mimogrede. Med stražami smo spet drug za drugim pdčasi šli v stavbo, pa spet mimo uradni-štva, kjer so nam izročili dovoljenja za vstop na ladjo “General Sturgis.’’. Še par minut in bili smo na ladji in to oknog 12 ure. Takoj so nam odkazali kabine. Šli in šli smo ipo stopnicah navzdol, pa smo se vendar ustavili v precej veliki sobi. Kar nas je bilo Slovenk, bi najraje vse ostale v eni sobi, tako srnoi se skupaj držale. Pa nas je bilo vseeno preveč zato smo bile treh sobah skupaj z dekleti drugih narodnosti. Postelje smo imeli v treh nadstropjih. V naši sobi nas je bilo 72. Ko smo si izbrale vsaka svojo posteljo, smo na teh hitro opazile prav neke čudne “jopiče.” Kmalu smo izvedeli, da so to rešilni pasovi. Saj takrat še nismo vedeli, koliko preglavic nam bodo prav ti vOčkrat med potovar njem delali. No, pš je le dobro, da človek vsega naprej ne ve, saj če 'bi vedele, kakšne preizkušnje nas na ladji čakajo, bi prav gotovo marsikatera vsaj v Genovi ob pristanišču ušla ma-gari preko visoke žične ograje, samo da bi se izognila tem težavam in neprilikam. Na ladji je bilo skupaj 840 potnikov — beguncev. Med njimi Ukrajinci, Rumu ni, Cehor siovaki, Baltiki, nekaj Madžarov, Judje, Srbi, Hrvatje, 6 Slovencev in 130 Slovenk. Popoldne istega dne ob pol 3 smo se slovili od evropske obale. 3-kratni znak laid j iške sirene je napolnjeno kupo pa je Bog v svoji neskončni dobroti vsaki prilil nekaj kapljic veselja, ko smo lahko v krasnem sončnem popoldnevu občudovale čudovito božjo naravo. name sončni zaton, zvečer pa krasna mesečna noč, tu je pa šlo sonce v morje spat, da bo naslednje, jutro spet sveže pokukalo iz njega nam v veselje. Že popoldne smo zvedele za nekatera ladjiska pravila, katerih se bo treba pod vojaško disciplino tu na ladji — ker je pač vojaška — držati. Že prvi dan smo določili v naši sobi sobno starešino, kem smo bile Slovenke v večini in še Špitalčanke povrhu ___seveda iz naših vrst — Anico, katera je morala pre- naznanil naš odhod. Odpeljali vzeti poleg majhne časti vso o- smo se proti našemu cilju. Kot ukopane snio stale na krovu in nepremično, brez besede, vsaka v svoje otožne misli zatopljena, strmele tja proti obali, še dalje preko hribov in poljan je vsaka po galebih, ki so pridno obletavali ladjo, (pošiljala tople, vroče pozdrave svojim najdražjim, ki gre |po božji volji še dalje od njih. Marsikatera od nas tudi ni mogla premagati solz, saj so kar same drsele po licih. Kaj tudi ne, saj sedaj smo prav za prav v vsej resničnosti šele začutile, da g|re za res in da se bo prav v kratkem začela ka vsako težka pot tujine. This and That from Washington -By Congressman Frances P. Bolton- 1, če je*^ izvlečkov v dijski knjižnici. Tule imam listek VZ — hočem reči, kar sem bral o črncih v egiptovski službi. K desetemu sudanskemu polku egiptovske armade spadajo. Doma pa so v deželi Din-ka im Šiliuk, kakor se imenujeta dva zamorska rodva južno od dežele dervišev, ob izvirku Nila, blizu ravnika.” “Kako pa so torej prišli skozi kraje, katere imajo zasedene derviši?” se je ostro oglasil Headingly. “Mislim, da ni bilo posebnih težkoč,” je (rekel Fardet in pomenljivo pogledal Amerikanca. “Kar jih je starejših,” je razlagal polkovnik Cochrane, “so služili že pred vstajo dervišev. ža na nogah je žuljava in trda Mlajši pa so begunci, ki so ušli kakor slonova. Povrh bi bile (jz derviške vojske.” zapustijo Mansur, vi, povejte temule pobu, da ne dovolim trpinčiti živali in da se naj sramuje svojega divjaštva! — Da, ti mali fantalin, o tebi govorim! Reži se mi in mi kaže svoje bele zobe kakor cigan klobasi! — Kaj mislite gospod Stephens, če bi spletla par volnenih nogavic temule paglavcu bosopetemu,— ali bi jih nosil? 'Sirota, bos je, Ali ga pač bode pesek in kamenje—! “Ti ljudje ne potrebujejo ne volnenih in ne kakih drugih nogavic v teh vročih krajih, dobra gospodična Adams!” se je oglasil polkovnik Cochrane, ki je jezdil pred njo, Navajeni so, da hodijo bosi, in njihova ko- iiiE Ohioans can be proud of the W work being done in Columbus by the Institute of Education by Radio. A t I the moment it has contributed [the specifics-! tions for the j weekly radio skit that is to be used by the United Nat rvice . bool systems | within the U. S. | This service | will include a I weekly news summary direct Mn. Bolton from the news bureau at Lake Success and edited for school use and for integration into local news programs, a background sheet giving information on various U. N. agencies and commissions interpreted for students, and a script for use in schools and other radio educatknrtcenters. HE third'general conference of L the IL N. Educational Scientific and Cultural Organization held in Beirut, Lebanon, and con. eluded in December, added Swit- make great coming year. during the zerland to its membership and approved the application of little Monaco. Jaime Torres Bodet was nogavice v par dneh razrgane in kdo bi jim je zakrpal?” “Kaj'vse pravite! Kadar potrebujete zavarovalnino proti ognju, viharju, sa avtomobile, tipe itd. te lahko in zanesljivo obrnete na L. Petri* — IV1874 19001 KILDEEB AVI. OO .VOU MT VITAMINA isetsm “Mohamedani, ki lastne rojake —?” sfe je never-Torej mi-]mo čudil Headingly. "In to povrh še v času, ko se bori ves mohamedanski svet gornjega Egipta za vero in svobodo —?” “O, to se zgodi zelo pogosto! Ne mislite, da je ves črni Sudan zadovoljen s fanatičnimi derviški Sudanci radi služijo Angležem in ponavljam vam, da so naši najboljši vojaki!” “No, dokler ne potrebujemo,” se je oglasila gospodična dams, so prav zanimivi' v svojih modrih suknjah in povečavajo slikovitost pokrajine. Pa če bi se kaj pripetilo, bi si res želela, da bi bili manj slikoviti, pa tem pogumnejši!” (Dalje prihodnjič.; elected Director General, resigning as Mexico’s Foreign Minister to accept the post Sir Sarvelpalli Radhakrishnan of India is the new chairman of the Executive Board, while C. Parra Perez of Venezuela and 'Rodger Seydeux of France were named the first and second vice chairmen. M. Bodet is an outstanding figure in Memo). Under his leadership UNESCO should rpHE Senate Republicans havs A shown themselves appreciative of the election to the Senate oi Margaret Chase Smith of Maine by putting her on the Important Republican Policy Committee. This is in addition to her appointment to the regular standing commit-........................"latrict . much criticism ha* voiced over the change of party ratio in the Senate Foreign Relations Committee that it is both interesting and gratifying to find the Rouse has left the ratio in its Committee on Foreign Affairs as it was, H to 11. Other Committees with unchanged ratios are Armed Services, Banking and Currency, Commerce, Rules, Un-American Activities, Ways and Means. On still other House committees the Majority increased its margin over the Minority, ranging from 17 to 10 as compared with 16 to 11 in the last Congress, on such committees as Agriculture and Veterans’ Affairs—to 17 to 7 a* in the case of the Committee on Expenditures in the Executive Departments, which was 15 to 11. It is an interesting indication of determin*. ation to take no chances on controls. e .QOME very interesting informa-O tion about what our railroads have done in 1948 has come to my desk which I pass on to you. The average load per freight train was 1,175 tons, the highest on record, 46% above 1929. Per car, it was 33 tons, the highest for any peacetime year. Each active freight locomotive traveled an average of 116.8 miles per day, a 28%.increase over 1929. V to s trpljenjem in žalostjo daj me moram in n« znam reši- Nepožaben Vtis je napravil žje moje postelje ob zidu in sem gromno odgovornost za red in čistočo v sobi. Težka služba in prav nič zavidanja vredna. Za čiščenje sobe smo si razdelile delo tako, da je bilo vedlno osem dežurnih. Te so imele v sobi in umivalnici kar precej dela, saj je bilo zaradi vsakdanje stroge kontrole treba res vse temeljito prečistiti. Vse nedostžtke in pomanjkljivosti je seveda še skrbna Anica popravila, saj je bila — revica — ves dan v tisti zatohli kabini, med tem, ko smo se oštale vsaj čez dan navžile svežega zraka na knovu. Je pa naša soba veljala tudi za naj-vzornejšo na vsej ladji. Včasih smo seveda malo bolj pisano gledale, ko nam je Anica naročala spet nove zahteve predpostavljenih, pa kaj smo hotele kot nazadnje ubogati, če se je le dalo, čeprav so nam nekatera naročila ladjiških komandantov prav pošteno belila glavo. Tako je bilo na primer rečemo, da ne sme nihče imeti nobene prtljage, t. j. kovčkov, dek in ročnih torbic ob ali na svoji mizi, da je bil Krampel včasih ti, je pa Mio to, da pod našimj kar v zagati, kako in koliko naj postelj suni ne sme biti prav nobene reči, ne torbic, ne čevljev in ne copatov. Kako pa 8 tem? Jaz ne vem. Samo to vem, da sem imela srečo, da je bilo vzno- nekaj te svoje ropotije spravila vedno tik ob zidu, pa sem vseeno morala enkrat po vseh posteljah okrog moje stikati, da sem končno našla v eni od teh en čevelj, v drugi pa drugega. Tako smo namreč delale dežurne. Ce je bilo kje pod posteljo kaj takt šare, smo jo, kamor se nam je zdelo, če niSmo poznate, čigavo je, ker je bilo lahko od treh lastnikov, kar v kako posteljo pod blazino vtaknile, samo da na tleh prav nič ni bilo. Sedaj si pa predstavljajte, za kaj je vse postelja morala na naši ladji služiti — tudi za shrambo in polico za čevlje. , Ko smo se malo tej vojaški disciplini privadile se je pa naše razpoloženje ravnalo po gunca-nju ladje, če je bilo morje mirno, smo bile zdrave in dobre volje in smo še naše kuharje — Zamorce — včasih na krovu malo “čarale,” da so potem eni in drugi skupini, ki je imela pri tem več sreče, prinašali darove v obliki raznih kuhinjskih dobrot in sadja, ki smo'ga ves čas tudi na ladji pogrešali. In tudi pele smo, da so vsi sopotniki prisluhnili in se zbrali okrog nas. Kadar se je pa naša ladja začela feuncati in kadar so valovi butali vanjo od strani, kar je bilo še hujše, takrat je bilo pa tudi veselih in živahnih obrazov vedno manj, kajti pri vsakem sodu na krovu si videl koga, kako ga je objemal, kadar je bilo pa le hudo, se pa še zvrstiti niso mogli. Ob takih prilikah je bilo tudi v kuhinji manj komu da drobiža nazaj. Kako ne, ko so pa na mizo romali ‘fin-ferji’ ali kakor pravimo ‘kljuke.’ No, da, kaj takega je pač mogoče samo pri SMZ, kjer pridejo na 3ejo le možaki. H koncu, da ne bom predolg in da se urednik ne posiuži ška-r*j, bi- jaz najraje povedal samo tole: Vsi slovenski možje, ki še niste pri SMZ, pristopite k podružnici Št. 6. Pa ne smem tega storiti, da ne bo prevelike jeze. Pač pa rečem tole: V Slovensko moško zvezo stopite vsi, ki še niste; podružnic je tu v Clevelandu precej: št. 3, 5, 6, 14, v Euclidu št. 8. Ako nisem vseh naštel pravilno, naj ne bo zamere. Ako kdo potrebuje pojasnila, lahko vpraša. Sporočam pa to, da je kampanja za tisoč novih članov in želimo, da bi bila čimprej zaključena; sprejemamo pa može in fante do 66 leta starosti. Kjer podružnice m, se pa lahko ustanovi z 8 člani. Torej naprej za veliko Slovensko moško zvezo! Za danes bo že, za naprej pa nič ne obljubim. Jože Grdina. mali oglasi Pohištvo naprodaj Naprodaj je pohištvo za 5 sob, dalje Roper peč, pralni stroj, G. E. električna ledenica. Se proda vse skupaj ali posamezno. Naslov: 1154 E. 74. St. tel. EN 0978. -(19) postelji in ne pold njo in da prometa, saj je bilo malo takih, ' ki bi jim jed tudi v takem razpoloženju teknila. Zato so pa m«(ia biti vse to lepo v redu vedno ziožino v kotu sobe. Ker ■ . i i in • l. a. - • »am* Own li m Anomin 7n začela telovadba, pri kateri si lahko vse kalorije tistega m prejšnjega dne, če jih je seveda še kaj bilo — lahko .porabil, če si imel smote, da je bil tvoj kovček bolj na dnu, če si hotel izvleči iz njega kak robček ali kaj podobnega. Np pa doli je že še nekako šlo. Ampak skladanje nazaj me je pa včasih tako pogreto, da bi najraje kar vSe kovčke pustila tako po sobi razravnamie. Pa kaj, ko mi je pa sipet strah pred vojaško disciplino dal toliko moči, čeprav so bite že kalorije izčrpane, da sem lepo vseh toliko in toliko kovčkov uvrstila v prejšnji red. Sedaj pa pomislite, kako so se pri taki telovadbi mučite tiste, ki so morate vsak -dan- klicati “urha” in še tiste uboge hrane, kfnam je bila na razpolago dnevno v treh obrokih, niso mogle zase porabiti. — Drugo podobno naročilo, ki ga pa še se- Za predpust in pust V predpustu in na pust naše kuharice po stari navadi pripravljajo razne namizne posebnosti kot: krape (krape), flancate, špehovke, žolco, suho mesnino itd. Nova, velika in lahko razumljiva slovenska kuharska knjiga: Slovensko ameriška kuharica vam nudi vsa navodila in poja- VITAMIN CAPSQUS £eCSO?53 Sob« se odda Poštenemu fantu ali ženski ali dekletu Soba je spodaj, spredaj Lahko igra radio in v kuhinji si lahko kuha. Vprašajte na 15422 Calcutta Ave. — (J«1- 21’ 24’..‘ Mi pripravimo ZDRAVILA krovu gori in doli in enemu in drugemu bolniku ali bolnici prijazno svetoval, naj se vleže po trebuhu v smeri, kakor gre ladja. Nihče namreč, čeprav je bil bolan, ni smel biti čez dan v kabini, šele po večerji smo lahko prišli v sobo. Tu smo vsak večer skupaj odmolile sv. rožni venec in večerno molitev, potem se pa spravile k počitku. Kadar smo bile razpoložene, smo pa na posteljah še dolgo klepetale in se smejale in kar nismo znale ne-; hati. V veliko zabavo nam je bilo ob takih prilikah, ko smo bile tako razposajene, ko smo se učile od naše sostanovalke — (zdi se mi, da je bila Madžarka ali kaj) šminkanja, pudranja in dišavijenja, ko je ob takih urah zvečer nastopila svojo službo; s prijateljico sta se šli sprehajat po krovu. Rekle smo ji “Potonita,” Anica je pa protestirala in jo je krstila za “Čebulo.” (Anica namreč čebule nima rada). — V takem veselem razpoloženju je kar prehitro bila ura deset, ko je moralo biti po sobah vse tiho in mirno. (Dalje prihodnjič.) snila za najboljše pripravljanje mmrnmt fmer nosti. Ako te knjige Se ni v vaši kuhinji, je v vašo korist, da si jo kupite, oz. naročite. Stane $5. Dobi se v pisarni Mr. Aug. Kollander, 6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Lep prilika V Collinwoodu je naprodaj grocerija in mesnica, dobro situirana v dobrem okolišu. Zelo lepa oprema in velika zaloga. Dela, izvrsten promet. Zadej je stanovanje 4 sob, garaža, in skladišče. Najemnina je nizka. Zelo lepa prilika za pravega človeka. Na 152. cesti blizu bulevarda je naprodaj hiša za 2 družini, 6 in 4 sobe, vse jako čisto, 3 garaže, lep lot, zgorej douaša $60 mesečno, spodaj ni omejena najemnina. Za hitro prodajo je cena znižana na $11,500. John Knific 820 E. 186. St. IV 7540 ali KE 0288 (Jan. 25, 26, 28) rž SEJE PODRUt. ST. 5 SDZ 1 Hiša naprodaj Na 741 E. 70. St. zadnja hiša proti jezeru, je naprodaj. Kupec si jo lahko ogleda; cena je primerna. Za informacije pokličite EX 5189. (18) MANDfcL DROG OO. 15702 Waterloo Rd. . CtevetaM », Mrs Eugenie Bencher, H jo vulite m sliki sedečo v naslonjaču s kozarcem v roki, je bUa rojena 1. januarja me. Poleg nje na sliki je videti tudi tnnjene hčere, ki so bile vri n j el na praznmanju 103. rojstnega dne v ^Parizu. Slavljenka je zadovoljna, da ima kozarec rdečega vina in pa "šnof-tobak." Njene hčere od leve m demo sos Mane, stara 80 tet; Maximilianste stem 60 let (nrttaka materi vina) in Amehe stara 77 let. (Nadaljevanje z 2. strani) bivši gl. predsednik Tone Rud man, ki jih je še vse bolj pohvalil in spodbujal na delo za SMZ, Kaj je še pred mano povedal gl. predsednik Intihar, pa ne vem. Prav škoda, potem pa ga tudi nisem šel spraševat, kaj jim je pravil. Tudi 1. g), podpredsednik Mačerol jim je povedal nekaj spodbudnih. In ko je bilo g tem končano, je France udaril ^ kladivom po mizi in slovesno naznanil, da je seja podružnice št. 5 končana. Tega so pa mnogi komaj čakali, kajti klobase so bile doku-hane. “Korajža” je tudi bila kmalu na mizi. In kdo bi se kaj takega branil? Zlasti še, ako je bilo treba za klobaso dati samo pet prstov, pa en zagrabek. Za pijačo je bilo pa kmalu toliko na Za zabavo! Društvo sv. Neže št. 139 C. K. of O. naznanja, da bo imele prireditev v sredo zvečer 26. januarja ob 8:30 v dvorani pod cerkvijo sv. Vida. Zabava bo s pokrivanjem številk, članstvo in drugo občinstvo je vljudno vabljeno, da poseti to prireditev. (18) .....11 »' *■ SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 8L AHERI3KA POMOtTWA, JANUARY 26, 1949 Tako sanjavo otožni, nekoga sprana in dregne Tro- oči globoke, še lepše kakor nekdaj . . •” Ona ga brž prekine: Torej doma ste, na Kresinju? Poročeni, serčni?" On se nasmehne: ‘'Ne, sem se fant.” “Se fant? Ah, kako ste srečni!” . , . “O, nič hudega mi ni. In vi, Milena? Ste že dolgo v tem zakonskem jarmu?” “Sedem let.” “Sedem srečnih let,” poudari Vid. Ona se otožno nasmehne: “Ah!” “Ne smem vas dalje zadrževati, gospa. Se morda še kaj vidimo? Na svidenje!” “Na svidenje!” reče ona ter mu ponudi roko. Vida odnese val množice dalje. Nič več ne vidi, nobena zanimivost ga več ne ustavi. Pri srcu mu je nekaj tesno in pot mu curlja s čela. Kar oddahne se, ko pride končno ven na zrak. Tu se pa še obrača, ogleduje si vhod, da 'bi si za-zapomnil, kateri pavilijon je to, morda se že vrne, ako ga .znova tu sem zandse (ljudski val. Ko se tako obrača, stopi po nerodnosti .nekomu na nogo. Hoče se opravičiti temu nekomu, toda se iznenaden zagleda vanj in izusti: “Troha?” Oni prav tako iznenadno dahne: “Poljanec? Duša draga, ti si?” (Sežeta si. v roko.) “Kod pa hodiš, kej živiš? Kam si pobegnil tedaj, pred leti?” •: -Ditnmr sem šel in živiim doma, na gruntu.” Troha se čudi : “Doma -živiš, na gruntu? Oh, kako se to čudno sliši, neverjetno! Pa so go-j vorili, da si jo (potegnil v Ameriko. To me pa res veseli, kajti naj lepše je sedeti na gruntu.” “Kje si pa ti, Troha?” “Lahko uganeš po očalih: profesor sem.” “Oho, profesor! Se mi je zdelo.” “Veš, nimam še stalnosti. Kakor |pač veter vidce.” “Pravkar sem govoril s tvojo sestro Mileno.” “A pri Celestri si bil? O, to ti je muka, Milena se mi smili. Sicer ji ni prav nič hudega, nič ji ne manjka, bi rekel, in vendar ni srečna. On je zakopan v kupčije, potuje, a ona koprni po nečem, sama ne ve po čem. Saj vdš, mehka, sentimentalna narava.” Tam zravdn se icvrejo čevapčiči in ražnjiči. Vid namrdne nos in se ozre tja. Skozi dim A tisti tam? Da, No, gob nam ne manjka, je, da si prišel, nam boš kaj po-Vidiš, tamle v ‘Gadovi peči’ ti vedal o Ameriki. Si bil dolgo sedijo kar tri gobe. Jih poz- tafnm?” naš? Zebre, Sirak, Bizedlj.”| “Prav do včeraj,” se nasmeje (Vid prikima.) Se jih še spo- Vid. “En liter ga 'bomo, ne? jninjaš iz šeste? Vsak je bil!V Gadovi peči imajo dobrega, po svoje zanimiv. Zebre je zapravijo,” neznansko vehemenco deklamiral, Sirak filozofiral, Bizelj pa fantaziral, hahaha. Danes so približno na istem. Zebre je “Čeprav dva, tri, pa hlebec dobrega ajdovega in kranjske klobase,” se ojunači Bizelj “Kaj je tebi, če udtišimo dolar ho: “Glej, kaj ni tisti tam Vel-Sič?” ‘Kateri? Velšič je.” “Je, kako je suh, saj ga ne bi .spoznal!” “Kaj češ, državni uradnik je.” “Je pa le preskrbljen.” “O, seveda, iz rok v usta. Viš, tisti, bi iz, njim govori, je pa Jerala, tudi najin sošolec, se ga gotovo še spominjaš.” “Saj res, Jerala. Uh, kako kritik in urednik revije “Pia- ali dva.” menica”, Sirak je pisatelj, no, | Medtem ko yid naroča vino oh vsej današnji suhoparnosti jn klobase, ga dregne Sirak: “Si si pa nabral dolarjev, a?” šali človeški družbi ipostaviti'mo kranjske klobase in pijemo mišljija zato bi se rad izkazal ' dolenjsko vino.” tu vpričo Poljanca m stresel Toda Siraku raste bujna do- na mizo svo svojo modrost: nov družabni red, izpodbijamo nesodobne pridobitne metode, a se venomer pričkamo, pisano gledamo, drug drugemu spodnašamo ter se usmrajamo v tem hudičevem kullturnin vz-< dušju. Evo, Poljanec nam je gladko razrešil vse te probleme: zavihaj si irokave, prijatelj, in delaj, če znaš! V tem, je vsa življenjska modrost.” Zdaj pritegne Sirak: “Meni je popolnoma jasno. Nisem še bil na Kresinju, niti ne vem, kje če hočeš, jih boš malo poslušal.”' ‘!N'U, zakaj ne.” Krenila sta tja. Troha je vprašal za dovoljenje, da bi smela ptisesti, ter predstavil Vida, rekoč: “Poznate tega? To j » tegm v Ameriko, samo na odru, hahaha. ; .. ... “Ta je pa kavelj.” j Vsi trije sc zastrmijo v Vi- “Na odru že, zunaj se pa ;pi- da, a Zebre ga ogovori: Aa, še največkrat s tremi.” I Amerikanec? Da ši mi zdrav! “Nu, ni vam hudega v Ljub- Kar prisedi, prijatelj. 1 jani. Palače vam rastejo ka-, stisnejo roke.) kor gobe ipo dežju;” I Zdaj ;ga ogovori Sirak: “Prav flavor Blend 1*®* Vasty Dish! V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI DRAGEGA SOPROGA Joseph Markovič Id je preminul dne 26. feb. 1945. Štiri leta je že minulo, odkar zapustil si ta svet, se preselil tja v višave, kjer ni trpljenja ne nadlog. Ob spominu nam žalosti srce, a tolažbo eno le imamo, da enkrat vsi se združimo tam v neskončni vednosti. Žalujoči ostala SOPROGA Cleveland. O. 26. jan. 1949. J še ni kaj posebno suhoparen, bi ____ rekel. A Bizelj je pesnik, ka- Toda Troha ga zavrne: “A, I j e, morda nekje v pozabljenih kor veš, pdč modern pesnik, a kaj ),{ Poljancu dolarji, kaj bi hribih. A nedvomno bo storil sila domišljav. Maršikaj bi mu Amerika! Doma je na Poljanec neprimerno več za ustvarili ti ljudje, talente ima- gruntu svoboden' in srečen, ne- blagor naroda, nego bi storil, jo, da le ne bi toliko debatirali, odvisen od vsega sveta, najbolj alko bi postal bankir ali vele-p,ri cvičku kajpak. Prisediva, pa od mestnih preklarij in te stremuh. Kaj bi bila naša me-polizane kulture.” |tropola brez Kresinja?! Pro- Žebre pogleda Vida: “Doma padla bi, faiumrta. Kresinje je si na gruntu? Kje? .bodočnost, je zdravje, svoboda, “Na Kresinju V ■ tiha sreča, na Kresinju je Ame- “A kaj delaš tam?” rika! Poljanec, terno si zadel, “Hm, kaj dela? Kmetuje!” ti -rečem; nihče izmed vseh tvo-mu pojasni Tiioha. Zebre: “Kmetuješ? Pokaži roke!” (Pogleda Vidu roke.) “Da, žuljave roke, sveta resnica! Sijajno! Evo, tovariši, tu je klujč za rešitev našega zamotanega problema. Mi sd ubi-(Si jamo glavo s problemom današnje družbe, a .prijatelj Poljanec je rešil to stvar zelo preprosto: zgrabil je pri temelju, to je pri zemlji. Filozofiramo o družabnem ustroju, upravnem sistemu, življenjskem nazoru, a ti je vsa filozofija na dlani: SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT (0, 6605 ST. CLAIR AVENUE PRANK CVELBAR, lastnik. -AND THE WORST IS YET TO COM! —ta najhujše šele pride THE MORE TENDER MORE DELICIOUS MACARONI Treba Jib je kuhati samo 7 minut. To so bolj slastni, MAKARONI. jih sošolcev ni prišel do tako singurnega položaja. Pijmo, na tvoje zdravje, -Poljanec!” Komaj so odstavili kozarce, je spregovoril Bizelj: “Da, na Kresinju -ne more biti stremu-štva, niti kruhoborstva. Tam ni borbe za nobeno idejo, tam je gola in čista rast prirode, tam je svboda in kruha v obilju. To je življenje, prirodno, edino zveličavno!” Medtem ko jedo klobase, se nagne Sirak k Trohi: “No, Troha, kaj praviš ti- k temu' vpra- zavihaj si rokave, pripogni se kjšanju?” zemlji — in ti bo dala vsega,! Troha se nasmehne: “Nič ne kar koli potrebuješ. Mi bi siku-'rečem. Zdaj smo na sejmu je- OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN OBLAK 1146 E. 61. St. HE 2730 THE MAY COMPANY v četrtek SAMO EN DAN.... MFSFfNAf 1*1 L u L vil rt Moške 20250 športne suknje 14.75 Najboljši kup v vse volnenih športnih suknjah. Fino blago, vse iz volne. 2 ali 3 gumba moda. Razni kroji in barve. Razne mere. Cena znižana na polovico. Izbira po 14.75. THE MAY CO. .... MEN’S CLOTHING SECOND FLOOR Moške potrebščine Slika nam predstavlja skupino treh psov, kakršne vporabljajo za vprego v severnih krajih Ti trije so hiti trenirani v Colorado’s Rockies in so namenjeni na jug, kjer bodo vršili svojo službo v visokih Andah v republiki čile. Z vso opremo' so doleteli iz New Yorka z letalom Peruvian International Ainoays prevozne družbe. Naročilo jih je čilensko armadno poveljstvo. Clearance ” _JZ3S ANDWOOlS; 18 DRESSY WOOLS; one- and two-piece: ori----------------------- ...48.00 MEN’S FINE SHIRTS, broken sizes, odd lots from our regular higher-priced lines. Clearance at ..............................1.69 MEN’S SHIRTS that were up to 5.00. Famous makes of smart shirts in this clearance at 2 95 MEN’S' FAMOUS BRAND SPORT SHIRTS. Broken lots. MEN’S FABRIC GLOVES that were priced up to 2.00. Clearance ...................4-®# MEN’S UNLINED STREET GLOVES... Large selection. All worth a lot more than the Clearance Price of ............. ....2.95 GLOVE AND MUFFLER SETS. Clearance at ................................ 1.95 MEN’S 100% WOOL MUFFLERS. Beautiful patterns, colors. Sensational values at.1.00 MEN’S WHITE HANDKERCHIEFS with satin corded borders .............29c, 4 for 1.00 3.95 KNIT PAJAMAS... Small sizes only....l.59 3.50 FRUIT-OF-THE-LOOM NIGHT SHIRTS. Clearance .........................^..2.95 MEN’S T-SHIRTS. Large selections. Clearance ...........-.....-.................Me UNION SUITS, short sleeve ankle length. Full- combed cotton ................. 1.09 DUOFOLD BRIEFS, ATHLETIC SHIRTS »nd T-SHIRTS, Clearance ...................59c MEN’S TIES from higher-priced lines. Thousand reduced to .-...-.......35c, 3 for 1.00 MEN’S 1.00 TO 1.50 TIES. Wide selection. Clearance at Half Price ........50c to 1.75 MEN’S SAMPLE SWEATERS. Pullover and Coat Styles. Clearance ..............I..2.59 ZIPPER WOOL JACKETS. Nationally advertised line. Clearance ...............-*-95 MEN’S 9.50 WASHABLE CORDUROY SHIRTS ................................:.... 7.59 MEN’S SOX. Odds and Ends. Broken Sizes. Pair ..............................-...M« THH MAY CO...........STREET FLOOR ONTARIO 7 AFTERNOON CREPES; originally 25.00 to 35.00 .................I.................10.85 WOOLS; originally 29.95 to 35.00.........14.85 .15 DRESSY AFTERNOON CREPES AND 18 AFTERNOON FROCKS; bead-trimmed rayons and wools; originally 29.95 to 49.95 ......18.85 18 AFTERNOON RAYON CREPES; one- and two-piece originally 35.00 to 49.95 ....21.83 17 RAYON CREPES AND WOOLS; originally 45.00 to 59.95 7 DRESSY AFTERNOON RAYON CREPES, origin ally4.100R....RRR.. __a c aa /IQ at; RAZPRODAJA NA NAREJENIH OBLEKAH DRASTIČNO ZNIŽANE Obleke za dekleta Kožuhaste suknje, kapuce in ovratnice originally 45.00 to 49.95 ............38.00 12 AFTERNOON and STREET CREPES; rayons; originally 59.95 to 89.95 .......38.00 9 DRESSY AFTERNOON RAYONS, CREPES 6 BEAVER DYED MOUTANS; ..originally 125.00 .......................................68.00 12 ASSORTED FUR COATS; black paw muskrat, kidskin, originally 225.00 ................168.00 4 BROWN CARACUL COATS; originally 599 OO ................................. .....29900 4 GRAY kibskiN CAPES; originally 169.00 .280.0 ............................................. 100.00 3 SABLE DYED SQUIRREL CAPES; originally 295.00 ................................ 1503)0 4 STONE MARTIN SCARFS; three-skin, originally 50.00 .......................33.00 Per Skin 10 KOLINSKY SCARFS; four skin; originally 65.00 ...-..............1...........12.00 Per Set ginally 78.95 to 98.00 ....... 3 DRESSY BEAD TRIM AFTERNOON DRESSES; originally 115.0 to 129.95.....68.00 1 BEAD TRIMMED CREPE; originally 129.95 .................................. 78.00 34. EVENING AND BRIDESMAID DRESSES; taffetas and crepes; also evening wraps of velvet and wool; originally 15.00 to 75.0....... ............................... 8.85 to 38.00 9 WEDDING GOWNS, satin, lace and marquisette' originally 59.95 to 115.00....18.85 to 78.00 50 AFTERNOON AND STREET DRESSES; rayon crepe and wool; originally 15.00 and 22.95 ...................................7.85 65 RAYON CREPE DRESSES; gabardine and wool also; originally 15.00 to 25.00 .,.10.88 45 AFTERNOON DRESSES; one- and two-piece rayon crepes; originally 22.95 to 25.1W 60 AFTERNOON AND STREET RAYON CREPES; pastels; a few wools in group; originally 22.95 to 25.00 ...............144.85 Obleke za deklice 40 GABARDINES AND TAFFETAS; originally 8.95 ........................ ....1..3.85 26 GABARDINES AND TAFREETAS; originally 13.00 ..........................L...7.50 64 GABARDINES, CREPES, TAFFETAS; one- and two-piece styles; originally 17.95...8.90 19 FAILLE AND CREPE FROCKS; originally (25.00 .................................12.50 6 TAFFETA DRESSES WITH BOLERO FROCKS; formerly 39.95 .................18.95 Več kot 1-3 manj 105 obleke za dekleta in žene v tej skupini; crepes, volna in gabardines; moda en ali dva kosa; prvotno 14.95 do 17.95, sedaj 9.85 8 Športna oblačila Obleke za ženske 12 RAYON CREPES; broken size range; originally 15.00 ............................;5 °0 48 RAYON CREPES; some wools, two-piece: sizes 21/ to 241-4! originally 17.95 to 25.00 50 RAYON CREPES; black and colors; originally 19.95 to 35.00 ....................■•(•U'85 38 RAYON CREPES; dressy styles; originally 25.00 ....................................14-s5 58 DRESSES; rayon gabardine; two-piece rya- on faille; originally 8.95 .......3.85 and 5.85 29 DRESSES; all wool gabardine and two-piece rayons; originally 25.00 to 39.95 ....•'..........................16.00 to 22.00 14 JUMPERS; rayon faille; originally 8.95 .... ......................................... ggj 123 RAINCOATS; some with hoods; solids and colored trims; various fabrics; originally 29.95 to 45.00 ........................18.00 to 29.00 10 SKATING SKIRTS; colorful linings; originally 9.95 to 12.95 ......................1.85 WHISKERS i