SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inseratejfvsprejema npravnlštvo in ekspediclja v „Katol. Tiskarni", Todnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v Semenlšklh ulicah gt. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. OO. Vabilo na naročbo. S I. majem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto . 15 gld. Četrt leta 4gl. —kr. Pol leta . 8 „ Jeden meseci „ 40 „ TJpravništvo ,,Slovenca". Čuden kmetski prijatelj! S Štajerskega, dne 30. aprila. Znana je vže nekoliko čitateljem »Slov." brošurica Vračkova »Slovenski Gospodar in slovenski kmet" po imenu in zgodovini. Čeprav njen nenaravni oče ni „imel toliko priložnosti, se naučiti sedanjega novega slovenskega jezika", kar sam odkritosrčno spoznava, čeprav so misli v njej brez redu in logične zveze — če jim sploh smemo prideti ime misli —; vendar hočemo zopet nekoliko o njej spregovoriti, ker je brezdvomno sad modernega brezverstva. širja-jočega se vže med našimi kmeti; to pa pri nas Štajercih edino le med ouimi, ki so vgriznili v jabolko pozabnosti, ki jim je tako dobrohotno podajajo takozvana »graška tetka" in nje sorodniee ne-blagega spomina kakor so „Deutsche Wacht" in „Marburger Zeitung". V Ljubljani, v torek 1. maja 1894. Povzdigujoč nad vse nemški jezik, zametujejo ti zapeljani neznačajneži svojega materinega, ki jim je le dober, kadar se morejo do dobra izlajati nad kakim poslom ali beračem. A s slovenskim jezikom so vrgli od sebe vsled svojega višjega razsvetljenja tudi vero svojega naroda, vero svojih očetov; verujoč le nemški črki navzeli so se iz nemških brez-verskih časnikov brezverskih idej, napili se sovraštva do vere in duhovništva. Iz take, vse, kar je slovenskega in katoliškega, iz dna sovražeče duše se je porodila omenjena brošura, pisana z vsem žolčem in gadjim strupom v omotici in blodnji, da se človeku beročemu jo, kar gabi. Dasi knjižura ni vredna ni besede, vendar hočemo ioci causa zapisati nekoliko teh omotičnih iz-rodkov brezverstva in renegatstva, ki se kar nepre-trgom a vrste. To pa zato, da se razvidi, kako se hoče dandanes pomagati ubogemu slovenskemu kmetu; skrb zanj je le krinka, v kateri se dandanes mnogi takozvani napredniaki bojujejo za svoj lastni „ego". Tako brezdvomno g. V . . . Trn v peti so V .... u sedanji slovenski duhovniki, ki se borijo po časnikih in pri volitvah zoper verski indiferentizem in nasilje nemštva, ki probujajo po društvih zavednost mej slovenskimi kmeti, ki skušajo po novoustanovljenih posojilnicah pomagati kmetu in ga' iztrgati iz nemškojudovskib zanjk. To neovrgljivo resnieo prezira V .... popolnoma, dasi nam to borbo jasno spričuje mej drugim 28 letnikov „Slov. Gospodarja" in 14 letn. „Siidsteir. Post", lista, ki sta za južnoštajarske Slovence eminentne važnosti v verskem in političnem oziru. Slovenski duhovniki so , tako piše V . . . . »največi sovražniki kmetov, oni sovražijo kmečke časnike" (katere neki meni ? Morda Slov. Gospodarja in Domoljuba ?), »kmečka društva" (ko jih Letnilc XXII. vendar sami ustanavljajo, kakor to poročajo v obilici slovenski listi!) .in vsakega človeka, kateri bi za kmečki stan kaj storiti hotel" (n. pr. dovažal mu tuje jezične gnjilobe alla Deutsche Wacht, Mar-burger Zeitung itd., in mu tako odvzel edini zaklad ki ga že ima — vero.), „celo cesarja Jožefa II. še sedaj za tegadelj sovražijo, ker je kmečki stan suž-nosti rešil" (O zgodovina, kje pa si!) Tako str. 16 — Klerikalcem se imamo zahvaliti za izredno visoka plačila. V ... . piše str. 17: „Naši veliki davki, in sicer davki na zemljišča, poslopja, petrolej visoka colnina na sol, davki na žganje" (to ga pač peče) »in druge lepe reči, vsega tega so nam oni krivi. (Iz kake kvasnice si je neki to pobral ? Brezdvomno je to visoka politika!) — Duhovniki naj bi „svojo cerkveno dolžnost lepo opravljali", uči nadalje razsvetljeni orehovski prerok, »in se v posvetne razmere ne bi notri silili" (in ne mešali vedno računov sebičnežem in dobičkarjem, odkrivali pred svetom njih podlih nakan ! Res marsikomu bi ustregli!), »tam sliši kmet in vsaki davčnik, gde gre za našo stanovanje, za plačila nej pa tudi za vero", (tu jo je pa pogodil! Saj je tam res redkokedaj najti kaj vere. So pa tudi ukrepi po tem!) „Ali kaj, oni hočejo imeti tudi vse posvetno, da tak leže k velikemu bogastvu pridejo in si ljudi sužne naredijo." (str. 9.) (Res, zgodovina velike pripoveduje o slični sužnosti! Po mnenji V .... je mej duhovščino mnogo Rotšildov, Dajčev, Popperjev !) Takih in jednakih mislij je nagrmadil učeni V . . . Jeli plesnjive so, a še te niso plod njegovega premišljevanja, tudi iz slovenskih liberalnih časnikov jih ni zajel (vsaj vsled tega ne, ker sovraži celo slovensko črko), ne, tolika nespamet je prišla v njega le po njegovih blagrovanih nemških čifutskih listih. Ali pomisli vendar, ti, tolik prijatelj kmetov, kdo vodi še dandanes večino listov, ki so namenjeni LISTEK. Dve sestri. (Povest. — Slovaški spisal Sv. Hurban Vajansky.) IV. MaSkarada in drama. (Dalje.) »Gospodična Ana," spregovori ginjeno mladi mož, „bodi moj angelj! Dlje ne morem prenašati razburjenosti svojega srca. Vi ste razumna, globoka duša, vi veste, kako se klanjam pred vašo žensko dostojnostjo!" Ana upre vanj jasne svoje oči. Nje ustni se odpro na pol. „Imel sem hudo borbo, posebno, nečuveno borbo. Dovolite, da vam jo odkritosrčno priznam. Vzplamtela je v meni ljubezen! Dolgo se je vne-mala, dolgo dozorevala- Zdaj je dozorela; dve sestri stali ste pred mojo dušo in lili žarke blaženosti na moje življenje. Ljubil sem vaju s čisto, nesebično ljubeznijo. Pripravljen sem bil življenje žrtvovati za obe. Bilo je to neobičajno, oblažujoče čuvstvo. Ono me je vzdrževalo v čistem zraku tihega, idejalnega življenja Kar zaiskrijo pred menoj temne, globoke oči vaše, naenkrat posvetijo v dušo mojo jasni, topli žarki. wy ^ »Kaj pa vam je?" vsklikne Ana glasno, — »vi ste bledi, jako bledi! Vrniva se!" „Ne, ne, Ana! Prosim vas, poslušajte me! Nisem premišljal čutov svojih, oni so me nesli, kakor unaša reka javorov listek. Na polnočnem nebu ste dve nepremični zvezdi: jednak je njima blesteči soj! Duša je razpela peroti svoji, in leti, in leti po neskončnem prostoru tja v višave. Zarno blestite dve nepremičnici, s katero naj se združi duša ? Melodično in rahlo je govoril mladi mož. Iskreno, visok čut preveval je besede idejalistove. Poetična, vzvišena misel Vojtehova zanašala je devo v fantastični kraj, v katerem ji je tako dobro godilo. Kak razloček med govorom pogumnega, realnega Važeckega, ki ji je priznaval ljubezen z žepno uro v roki. In vendar je tu in ondi odmevala resnica. »Preporod v moji duši moral je nastati. Odločilo ga je naključje. Videl sem vas trpeti". Ana se strese. »Videl sem vas trpeti! Veličajni orel zadel je s peroti ob vaše rameni. Videl sem, domneval sem slišati vzlet njega perotij". Tihim glasom nadaljuje Štastny. »Odločitev je morda prepozna! V tem trenotju, ko sem vas videl urno bežati iz zaujk, iz zanjk v nasprotno smer, oživela je duša moja, srce se je obveselilo, zavest se mi je probudila, in nepreklicno stoji zapisano v t*.s? mojih prsih: Tu je zvesta desnica! Vedla vas bode daleč od brezdna varno in plemenito! Vzprejmite prosim to roko !" Ana umakne roko in stoji pred Stastnym ko od strele zadeta. Taka govorica Vojtehova bilo je zanjo grozno presenečenje. Zabolelo, hudo je zabolelo Ano v srce, da je kar jeknilo. Dolgi in mirni dnevi bili so v hipcu do meje. Vojtehova izpoved bila je zanjo usodna. V megli zgubljala se je njegova mehka bi-tost in iz megle so se pojavljali razločni vojaški obrisi silnega, neizumiteljnega, junaškega moža; pred njenim duhom pričela se je sanjarska, idejalna Vojtehova nrav boriti z močno, vojaško prirodo divjega jezdeca, ki je doli planil z jednim skokom v mrzle valove reke, ki daje slovo h krati vsem veselicam, izpoveduje grehe svoje in v pravem svitu kaže svoje temne strani. Boj je bil nejednak. Čuteče in odkritosrčno vpraša Ana: »In sestra?" Vojteh utihne. Poznal je naklonjenost ogujene, strastne devojke, toda zmatral jo je še na pol za dete. Strašne misli mu rojijo po glavi. Morda Ana nekaj v^, o čemer se njemu še senja ne. Štastn^ se prime z obema rokama za glavo. V Aninem vprašanju je jasno slovelo: N e! Srce je v njem pokalo. Vse svoje moči zbere, da bi ne zajokal na glas. Obkolila ga je popolnem tema. Zginile ste obe zvezdici! Obe, nebo je bilo temno 1 kmetskemu ljudstvu, kdo izdaja toliko poučnih in zabavnih knjižic, namenjenih slovenskemu ljudstvu? Mari ne ravno duhovniki, ki so po tvojem muenju sovražniki kmetskega stanu? In kako je z društvi, posojilnicami itd.? Tudi tu duhovniki niso zadnji. In če se te izneverijo prvotnemu namenu, tako, da duhovniki mirne vesti ne morejo več sodelovati, krivi so tega proroki alla V . . . A ti si duhovnom po vsej pravici sovraštvo zaprisegel! Osemnajst let, praviš, že nimaš miru. Posebno ti »Slovenski Gospodar" prizadeva marsikatero bridko uro iu te moti pri tvojih mahinacijah, ker ti pazno na vsako stopinjo gleda in te pokara za vsak korak, ki ga storiš na stransko pot renegatstva. A ti si mu radi tega tako gorak, da ga kar v pekel obsojaš. In kaj bi ga ne? Saj se v listu „Slov. Gospodarja" nikdar ne najde prijaznost do bližnjega, temveč le zaničevanje mirnih (!) in poštenih (!) ljudij, kateri živijo po nauku (?) Kristusovem (str. 20). Tako maščujočo sodbo je izrekel g. V . . . nad „Slov. Gospodarjem". Trezno misleči bralci »Slovenskega Gospodarja" bodo pač drugače sodili, saj ima ta list prav za prav še preveč krotke narave slovenskih gospodarjev. A kako sodi o tem listu V . . . ? »In ti ,peklenski Gospodar'," piše na strani 14, »saj si že ves črn samih lažij, ki jih pišejo v te duhovniki in ga razpošiljajo svojim vernim, kateri zaničujejo večjidel te boljše ljudij." (Tu V... seveda sebe najpoprej meni!) »Večina duhovnikov se znajde v našem kraju, kateri so veliki prijatelji tega odurnega in grešnega časnika, ga ljudem priporočajo in kažejo, da s tem ljubijo nemir, puntajo ljudstvo proti jeden drugemu, sejajo sovraštvo med nje, ne pa ljubezen do bližnjega." Svoje stavke V . . . rad podpira z izreki iz svetega pisma, ker bi jim dal večjo, ne, sploh kako vrednost. Vlači jih za lase, kolikor jih je še rešil pogina v svoji zmedi, posaja jih vmes, ali sodijo ali ne sodijo, da bi se le pokazal vernega moža. Pa mora že nekak čuden nemški kolomon imeti, ker navaja kot svetopisemske izreke tudi stavke, ki jih v sv. pismu ni najti z lučjo pri belem dnevu, kakor sta: »Še svetega duha njim je poslal, naj bi v vseh jezikih govorili" in: »Na drugem kraju je Kristus sam rekel: Kdor hoče popolnoma biti, mora tri jezike znati govoriti" (str. 20). V . . .! Sedaj še ne znaš treh jezikov, in še izmed dveh, ki ju znaš, jednega ne obrajtaš kot pošten jezik, čuješ, V . , ., ki tako dobro znaš sveto pismo, nekaj si preslišal pri pridigah (ko si še namreč zahajal k njim), ali ti pa ni hotelo iti v glavo; Kristus pravi namreč: »Kdor ni z menoj, je zoper mene, kdor vas (t. j. duhovnike, sveto cerkev) zaničuje, mene zaničuje." Tako se hoče i pri nas pomagati slovenskemu kmetu 1 Da bodeš srečen, kmet, moraš pustiti vero svojih očetov, pustiti slovenski jezik, pravi se, in kdor se ustavlja tem maksimam, on je sovražnik slovenskega kmeta. Nismo li že brali slične trditve pod egoistično krinko kmetoljubja že mnogokrat v nekaterih slovenskih časopisih — o nemških niti ne govorimo Pred verando zaropoče voziček. Odpeljal je mnogo muk, mnogo boli. Ana hiti v nadstropje in potrka na duri sestrine sobe. Nihče se ne oglasi. Za njo prihiti dekla. »Prosim, izvolite priti doli. Milostivi ni dobro!" Brez diha beži Ana doli po stopnjicah. Iz sobe rohnel je strašen, srditi glas očetov. »Gadica rodi gadice", kriči gromovitim glasom Varinskv, in njega težke korake bilo je slišati na hodnik ; »preklicujem svojo obljubo, preklicujem, božje prokletstvo nate in kletba razžaljenega, osramočenega starca!" Glas Varinskega postajal je hri-pav, vmes se je pa čul ginljivi, glasen jok Va-rinske. »Tu imaš svoje kapitale", čuje Ana pri durih, — »ni groša ne manjka! Pojdi k kači, k svoji pobožni sestri, ki je zapeljala dete moje, biserno Ano mojo!" Z Ano pri durih vrtel se je ves svet. Z desnico se opre ob stežaj, nje glava se nasloni na roko. „Bože moj, sem li prav slišala!" »Nikar se ne kremži!" kriči srdito starec. Cuje se peklenski lomoz. Ana se vzdrami. Z roko si poravna lase nad čelom in pogumno vstopi v sobo. Nje bledo lice izraža odločnost in strogost. (Dalje sledi.) — kjer se psujejo kot brezdomovinski klerikalci, na-zadnjaki, mračnjaki, oni, ki ne prisežejo »Slovenskemu Narodu", »Rodoljubu", listoma, katera sicer še urgirata glas slovenski, a jima je vera deveta briga. Blagor pa našemu slovenskemu kmetu, da se še vedno zvesto drži »Slovenskega Gospodarja", ne ozrši se na levo ne na desno, dobro vedoč, da je tu resnica 1 Govor poslanca dr. Ferjančiča v državnem zboru dne II. aprila 1894. (Dalje.) Pravosodje. Tudi pravosodna vprašanja so prišla pri posvetovanju na vrsto in gospoda pravosodnega ministra smo več reči vprašali, na katere pa ni odgovoril. Pravosodno ministerstvo je v budgetnem odseku priznalo, da sodnja oblastva ne rabijo slovenščine toiiko, kakor zahtevajo razmere in blaginja prebivalstva. Posebuo se je na to opozarjalo, da se je slovenščini 44 let kratila neka pravica, katera jej gre po § 27. pravilnika najvišjega sodišča, pravica namreč, če nižje instance v slovenščini obravnavajo, da tudi odlok najvišje sodišče mora izdati nč v nemščini, temveč v slovenščini. Najmanjšega vzroka ni, da bi se držali dosedanje navade. Ce je kak jezik sposoben za obravnave v nižjih instancah, in slovenščina je — kakor kaže večletna skušnja — mora biti sposobna tudi za višje instance, kajti te vendar ne pišejo in ne govore druzega jezika, kakor prva instanca; na drugi strani bi se pa morali prevzeti prevajevalci. Jaz zatorej ne vem, zakaj bi se slovenščini kratilo, kar se je drugim jezikom, v novejšem času v Trstu i slovenščini priznalo. Višje deželno sodišče je, kar z veseljem kouštatujem, jelo izdajati odloke v slovenščini, iu nadejam se, da pravosodno ministerstvo to stvar pospeši, ako graško višje deželno sodišče samo od sebe ne začne posnemati tržaškega. Pri obravnavi o pravosodnem proračunu govorilo se je tudi o razmerah pri porotnih sodiščih na Primorskem. Gospoda moja, nikdar ne bodemo dopustili, vedno bodemo proti temu povzdigovali svoj glas, da bi v Avstriji v deželi z večino slovanskim prebivalstvom odločevali sodniki, ki ne razumejo zatoženca iu prič, kakor se to godi na Primorskem. V takih slučajih posega se po malo zanesljivem, nepopolnem in izrednem sredstvu tolmačev. O tem se je že večkrat govorilo, ali je mogoče, da se odpomore temu zlu po že veljavnih določbah o sestavi volilnih seznamov. Mi se ne pritožujemo, da se premalo Slovencev kliče za porotnike, porotniki naj le bodo Italijani, proti temu nimamo ničesa; ali morajo zatožence in priče razumeti. Nas vodi v tem v prvi vrsti interes pravosodja, v prvi vrsti pravičnega in zanesljivega pravosodja. Sicer pa mi v tem čutimo tudi ponižanje, da so take stvari mogoče na Primorskem, ki je po večini slovanska. Neki jurist z leve strani zbornice je v budgetnem odseku izrecno priznal, da se morajo take razmere odstranti, če drugače ne pojde, pa s spremeno zakona. To je bil dr. Menger in torej mislim, da bi koalicijo nikakor ne ovirala odprava tega zla. Poleg tega se je pri posvetovanju o budgetu omenila še neka okoliščina, zaradi katere moram spregovoriti nekaj besed. To je osnova slovenskih stolic na kakem vseučilišču ali kje drugje, zlasti za judicijalni izpit potrebnih predmetov, namreč državljanskega zakonika, kazenskega zakona, pravdnega postopnika, trgovskega in meničnega prava. Na to se je opozorilo, da je naravno, če se je jezik že uvel v urade, če vse sili, da se jezik v večji meri rabi v uradu, da se mora misliti na to, da se temu nedostatku odpomore. Morda bi ne bilo nezanim-ljivo, ko bi se dalje spuščal v to vprašanje, ali bi bilo preobširno, konštatujem samo, da je za Napoleona v letih 1810 do 1811 bilo v Ljubljani vseučilišče po francoskem vzorcu in da so bila v letih 1848 in 1849 kot nadaljevanje liceja v Ljubljani predavanja o državljanskem zakoniku in kazenskem pravu v slovenščini, da se je 1850.1. to predavanje premestilo v Gradec. Reakcija je to nežno rastlino uničila in še le minister Stremayer je bil v začetku sedemdesetihjlet 3900 gld. za slovenske stolice na vseučilišču v Gradcu postavil v proračun. Kar mi tukaj zahtevamo, ni novo, ali čas vedno bolj sili, da se izvrši. Kje je bila slovenščina tedaj, pa zdaj ? Ker se je prebivalstvo jelo zavedati svojega jezika in to po pravici zahteva, je treba gle- dati, da se že mej teoretičnimi študijami praktični predmeti uče v jeziku, katerega bodo slušatelji pozneje rabili v praksi. Gospod pravosodni minister je pri tem opomnil, da stvar spada v področje učnega ministerstva, mi pa pričakujemo, da bode pravosodni minister z jednakega stališča zagovarjal pri učnem ministerstvu._ (Dalje sledi.) Politični pregled. V Lju bljani, 1. maja. Ebenhoch o koaliciji. Nemški konservativni poslanec dr. Ebenhoch je te dni poročal na ljudskem shodu v Gerlingu o svojem delovanju v državnem zboru. Posebno je dokazoval v potrebo koalicije in kako korist imajo nemški konservativci od nje. Taaffejevi volilni reformi so se morali upreti, ker bil popolnoma propal kmečki in obrtni stan, ko bi bili delavci in hlapci ga v državnem zboru majo-rizovali. Oporekal pa Ebenhoch ni, da bi bila Ta-affejeva volilna reforma uničila liberalno stranko. Ministerskega predsednika je hvalil, da je dober katoliški mož, ki ne bode pustil, da bi liberalci kaj kratili katoliške koristi. Verske šole sedaj ne morejo konservativci spraviti v tek, ali tudi liberalci ne morejo priti z nobenimi liberalnimi predlogi, kakor s civilnim zakonom. Mi se po vsem z Ebenhochom ne moremo strinjati. Civilnega zakona se nam še ni bilo bati, ko bi tudi ne bili sklenili koalicije. Kadarkoli bi liberalci imeli moč, zmagati s civilnim zakonom, bodo pa že koalicijo razdrli. Srbski kralj <0 L, a S opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celiiju oa s S " a 30 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. a. zveč. 7264 7264 727.3 12-4 13-4 100 zm. svzh. sl. svzh. oblačno dež n 14-10 dež Srednja temperatura 113 , za 0-2' nad normalom. Zgubljena je. Zlata broža z bisernico in safirjem zgubila se je te dni v mestnem okrožju. Ista je v podobi brenceljna, nosi na perutih safirje in bisernico z briljanti. K ajde c je prošen, isto na Turjaškem trga itev. 3 proti dobremu plačilu oddati. 257 3—2 t Solneniki krasne novosti v največji zalogi in najrazličnejše cene priporoča 164 10-7 L. Mikusch, tovarna solnčnikov in dožnilcov v Ljubljani, Mestni trg št. 15. ........................................................................mini.................................................................... ~............ .....................> .. .. .. .. .. .. .. •» o rz Dni 1. maja. Papirna renta 5%, 1 <6% davka . . Srebrna renta 5*, 16* davka . . Zlata renta 4%, davka prosta i% avstrijska kronina renta, 200 kron Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kreditne akeije, 160 gld...... London, 10 funtov stri...... Napoleondor (20 fr.)...... Casarski cekini ........ Nemških mark 100....... 98 gld. 45 kr. 98 35 120 15 97 90 1000 — 352 35 125 — 9 941/, 0 90 61 »» 22'/, Dni 30. aprila. Ogerska zlata renta 4% . . Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . , 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 1% 4% kranjsko deželno posojilo..... Kreditne srečke. 100 gid. St. Genois srečke. 40 itld. 119 gld. 15 kr, 95 147 158 197 98 97 15 50 50 50 60 a.___ 4% srečke dunajske parobrodne družbe 142 gld. 75 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , , 18 . 50 „ Rudolfove srečke, 10 gld............22 . 75 , Salmove srečka, 40 gld........74 „ — • Waldsteinove srečke, 20 gld......50 . > Ljubljanske srečke..................23 , 25 . Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld, . , 150 . 75 . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v 2997 . — , Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 103 25 „ Papirnih rubeljev 100..........« 12'/«n Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sre«k, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitka. Kulantna izvršitev narofill na borzi. Menjarnična delniška družba „31 E B C IT B" ioUzeila it. ID Dunaj, Mariahiltoratraaae 74 B. a«-Pojasnila »S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh Spekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih g 1 avu 1 c.