Največji slovenski dnevnik -c v Zedinjenih državah i
Velja za vse leto ... $3.50 Za pol leta......$2.00
GLAS
Lisi slovenskih delavcev v Ameriki
Tke largest Slovenian dailv ; in the United States^
Usoed every day except Sunda*-and Legal Holidays, g 50,000 Reader*
k
{TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 141. — ŠTEV. 141.
Enured u Second Class Matter, September 21, 1003, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congrets of March 3, 1879.
(TELEFON: t87« CORTLANDT,
NEW YORK, MONDAY, JUNE 17, 1918. — PONEDELJEK, 17. JUNIJA, 1918.
"VOLUME XXVL ^ LETNIK XXVL
AVSTRIJA IN ITAUJA
-OOO-
AVSTRIJCI SO PREKORAČILI NA DVEH TOČKAH REKO PIAVE. — ITALJANI SO VJELI TRITI-
SOČ VOJAKOV.
AMERIŠKI VOJAKI NA POTI SKOZI FRANCOSKO VAS
-ooo-
Truo translation filed with the post waste? j.t New York, N.l.on June IT, 191K a< required by the A. t of October 1». 1917.
London, Hi. junija. — Italjanske. franeoske in angle-skr eete so za vstavile veliko tevtonsko ofenzivo proti Italiji.
Nocojšnja jKinx'ila naznanjajo, da so bili sovražnikovi uspehi na par torkah malenkostni z oziroin na njegovo napredovanje na milj dolfji fronti.
Dunaj pravi. da je bilo vjetih 10,000 Italjanov, (ločim je Rim objavil, da je bilo vjetih :5000 mož.
Na dveh torkah so prekoraf-ili Tevtoni reko Piave ter se trdno drže na zapadnem bregu.
Na gorski fronti med rekama Astieo in Piave je zavezniška linija nedotaknjena.
Na Asiago planoti so izgubile angleške čete v prvem navalu na poldrugo miljo dolgi fronti dve tretini milje ozemlja.
Danes je bilo izdano v Londonu oficjelno poročilo, da se je posrečilo Angležem po protinapadih obnoviti svojo prvotno črto.
Kljub temu, da Fran«-ozi. Angleži in Itaijaui najbr-/r obvladujejo situacijo ter da so uporabili vse svoje moči v tem silnem navalu, sc obupna bitka še vedno nadaljuje.
--ooo-
TRPLJENJE BELGIJCEV
-ooo-
ZASUŽNJEVANJE BELGIJCEV POD NOVO PRETVEZO. — NEMCI ZAGOVARJAJO DEPORTACIJE "Z NARODOVO NESREČO". — PRISILNO DELO BLIZU FRONTE.— POD OGNJEM ZAVEZNIŠKIH BATERIJ. — SLABO RAVNANJE V TABORIŠČIH. MNOGO JIH UMRJE.
-000-
AMERIGAN TROOPS MAftCttWG-TagOUGSj APRHNCH VI1LA<?£
Cehi v Rusiji
-000-
ČEŠKE ČETE SO PORAZILE SOVJETOVE ČETE. -ZASEDLE SO MESTA MED SIBIRSKIMI ŽITNICA MI TER MOSKVO IN PETROGRADOM.
-ooo-
True truncation filed with the ix»stiun«ter al New York. N. Y. on June IT.
1IUN. as required l»v the Act of October 6. 1S17.
London, 1<>. junija. — ('eško-slovaške čete. ki operi-' rajo proti ruski sovjetovi vladi v Sibiriji in uralskem o-k rož j u so zopet dosegle uspeli, kakor pravi poročilo Exchange Telegrapha iz Moskve z dne 11. junija. — Potem ko so 1». in 10. junija zavzele Samaro. so naglo prodirale ] n ot i Oufi.
Ob sibirxki železnici se nahajajo vsa mesta od < Vlja-binska d«» Toniska (i-azdalja kakih 1,250 milj) v rokah češko-slovnških «"-t-i. Omsk so zavzele 8. junija združene češko-slovaške iti kozaške «Vte jnnl poveljstvom polkov-n.ka Ivanova: sovjetove čete pa so se umaknile iz Om-ska v Tiuien.
Moskva, li>. junija. — (.'eško-slovaške čete so v svojih operacijah ob železnieah. ki vežejo Sibirijo s centralno Rusijo, pretrgale zvezo med sibirskimi zalogami žita 1er Petrogradom in Moskvo, resno ogrozujoč krušne ra-eije. ki so bile že i t i» k nezadostne.
('eho-Slovaki kontrolirajo zdaj postaje Omsk in Novi Nikolajcvsk ter Tobeljabinsk, kakor tudi več drugih majhnih postaj, Inievno je. <1 amorajo s tem preprečiti promet iz sibirskih žitnic v Moskvo in Petrograd.
V Novem Nikolajevsku. ki je najbližje večje mesto a zhodno od Omska. so s<* češko-slovaške čete združile z belo gardo, da strmoglavijo sovjete, ter so postavile, kakor sami imenujejo, novo sibirsko osrednjo vlado, ki j< zdaj že četrta vlada, ki trdi. da kontrolira Sibirijo.
Boljševiška vlada je poslala svoje zastopnike, da s< ]»ugajajo s češko-slovaškimi častn;ki ter upajo, da se bodo pogodili glede spora, ki je nastal zaradi tega. ker s« je poskušalo razorožiti < Vlio-Slovake. ki so vstrajali pri tem, da se jim mora dovoliti, da potujejo preko Sibirije v Vladivostok ter na bojišče v Franciji.
Moskva, lij junija. — V zvezi s protisovjetovo žaro to je sovjetova vlada aretirala že več kot 300 o^eb. Med aretiranei se nahaja tudi minister za javno blagostanje v Kerenskijevem kabinetu Kišin iu mnogi drugi voditelji socjalnih demokratov in socjelnih re volile jonariste v.
Delna razkritja j>o sovjetovi vladi trdijo, da so pro t ircvoluejonarni glavni stani v Moskvi razširili s^ojo organizacijo po celi Sibiriji in centralni Rusiji pod imenom "Zveza za obrambo domovine in svobode'*. Organizacijo dolžijo, da namerava strmoglaviti sovjete in postaviti vlado, ki bi stala za narodne interese Rusije, re organizirati armado na stari podlagi in nadaljevati voj no proti Nemčiji s pomočjo zaveznikov.
Trdi se, da je organizacija obstojala večinoma iz biv šib častnikov, ki so bili oblečeni v slabih oblačilih ler potovali kot post režč k i in delavci.
Iz Moskve je od pot ovala v Berlin j »osebna boljše vi ška delegacija, ki se bo vdeležila skupne nemško ruske ekonomične komisije, ki bo začrtala konečne določbe za izmenjavo blaga med Nemčijo in Rusijo. V ruski dele ga ciji se nahajajo Smoluikov. Latin. Borovski in Kraein.
V Moskvo je prišel fVinn.šnikov kot zastopnik Bol garske pri sovjetovi vladi.
PROTEST JUGOSLOVANOV
True translation filed with the post muster at New* York. N. Y. on Jnne 17. l'»is. riijuired by the Act of Octohcr U, 1917.
Protest, ki jo bil izdan po skupni seji češke Lige Jugoslovanskega Kluba, vsebuj r sledeče točke-Zastopnki češkega in jugoslovanskega naroda odločno protestirajo proti vsem poskusom vlade ki hoče brez sodelovanja naših narodov in proti njim prodreti z reformo ustavnih razmer, ki so se že zdavnaj preživele in katerih naši larodi ne priznajo.

BOJI V FRANCIJI i KRIZA V AVSTRIJI
Vroči boji na ameriški fronti. -Nemci so zavzeli Xivray. — Arae rikanci pa so jih prepodili.
True translation filed with t h«' post master at New York. N. Y. on June IT. P»lS. as required by the Art of October ti 1917.
Z ameriške armado v Franciji
"!(>. junija. — Nemška napadalna četa. broječa okoli 600 mož. je danes zjutraj vdrla v prvo vrsto anie-i iške bojne črte pri va.-ii Xivray \ touUkeiu ok»-aju.
Nekaj .sovražnih vojakov j«- prišlo v Xivray. pa so bili zopet pognani nazaj.
Xa drugih krajih so i»i I i Nemci
Avstriji preti resna kriza. — Prebivalstvo zahteva na vsak način mir. — Nemci dolže Slovane.
Trne master 191 s. a:
translation filed with the post at New York. N. Y. <»n Jtme 17. ; require«I by llie Act of October 0. 1917.
protestirajo j yrdo tepeni.
Nadalje odločno »roti temu. kar se je zgodilo na Vškeni. kamor so postavili okrajne posadke, kar so izsilili i/, vlade teniški šovinisti.
Enako tudi protestirajo prot.
odločenju slovenskih dežela od ne-ločenega iu uerazdeljivega ozem-ja .Jugoslovanov, to je Slovencev Hrvatov in Srbov, in proti nemški nvaziji, ki se hoče raztegniti do Adrije.
Oni izražajo svoje globoko obžalovanje, <la uganja to vlada v najtežjih momentih svetovne vojne ter da vsebujejo njihove zahteve samood ločno in politično neod visuost njihovih narodov, zahteve. ki so uveljavljene po vsem civiliziranem in demokratičnem svetu. Vlada pa tega ne vpošteva ampak odgovarja z absolutistični-, mi odredbami, namesto, dn bi o-mogoeila prijateljsko sodelovanje narodov, vstvarja s tem začetek borb. kakoršnih še nikdar ni bilo Mi dvigamo svoj «rlas -proti ne-postavnemu delovanju vlade, v času. ko so že po vsem svetu ugotr. vljeni principi demokracije, satuo-odločevanja. civilne enakosti in avtonomije.
Sedaj pa delajo z nami poskuse ki niso ničesar drugega kot vsiljevanje absolutizma in novo naraščanje b rokratičnega imperializma Na drugi strani so pa bile vse '.ah te ve našega naroda popolni civilni in demokratični avtonomiji v vseh zastopniških skupinah, pre-nišljeno prezrte in namenoma ignorira ne.
Iz istega vzroka protestiramo proti dejstvu, da je bil v času. ko zborujejo parlamenti vseli resnično demokratičnih držav brez odloga. in se zavzemajo za dobrobiti svojih narodov, brez vsakega
Napad
se je
pričel ob treh /ju
t raj in p<» hudem bombardiranju frontne črte, ameriških baterij in vasij daleč z a fronto. Nenu-i s«> m.glc prehajali k napadu, t oda zadeli so na hud ogenj. Oni, ki so vdrli v Xivray, so se morali naglo umakniti; drugod pa je bil so vražnik v bojih, ki so trajali dalj« kot dve uri. popolnoma odbit. Kakor pripovedujejo ujetn k*
je bil sovražnikov namen. ujet: Amerikance. Ta načrt pa se jim ni obnesel, kajti ne poroča se. »hi bi se kdo pogrešal.
Kakor se vidi. je Nemec zelo jezilo. ker se jim je napad izjalovil kajti tekom eele nedelje so neprestano obstreljevali vasi v ozadju Nekateri izmed teh krajev niso z*, bojno črto manj kot 8 milj.
Ainerikanei so se v majhni razdalji spustili v boj z malo nemško četo. ki je prišla v Xivray. Nastal je vroč boj na bajonet in obrnjene puške. Nemci so pustili na ulici !> mrtvih in 6 ujetnikov, med njimi »Iva častnika, katerih eden je bil ranjen.
Pariz, Francija. 16. junija. — Pariz ni bil še nikdar tako navdušen na nanieriške vojake, kakor si-j kabinetna seja, tekom katere so noči. ko so vozili skozi Pariz veli-j izvedli natančno preiskavo sploški vozovi, napolnjeni z vojaki i/ nega položaja v monarhiji. Vlada onstran morja na potu na fronto ni objavila nikakega definitivne-Amerikanee so obsipali s eve-'ga sklepa gJede razveljavljanja t jem iu jih glasno pozdravljali, k« i razpusta poslanske zbornice, ven-so avtomobili peljali po glavnih (dar pa se glasi, da ji je nemogoče ulicah.	sklicati državni zbor vspričo seda
"Kam ste namenjeni? ' so vpra-lnjih razmer, šavale lepe deklice Amerikance. j Vsled tega je umevno, da bo tre-4"Imamo povelje", je bil odgo- ba ministrstvo reoaganizirati. po-vor. "*da sledimo prvemu vozu in sebno rad i tega, ker je več mini-uioramo iti, dokler ne pridemo na strov. posebno pa nrnistri za po-m est o. kjer bomo izstopili, da se Ijedeljstvo Sylva Tarues, miuistei borimo."	!za železnice Baiinhans ter gališki
--j minister Twardowski objavili, da
v parlamentu. Ta pravica je bila bodo resignirali, če se ne more
True translation filed with the postmaster at New York. N. Y. on June 17, 1918, as required by the Act of October 6, 1917.
Washington, D. C., 15. junija. — Deportaeija in prisilno delo, katerega nalagajo Nemci belgijskim civilistom se ne nadaljuje samo, temveč je zavzelo nov značaj, kakor je danes objavil v svoji spomenici belgijski poslanik drž. tajniku Lanshigu. Spomenica vsebuje izvod protesta, katerega je v marcu poslala belgijska senatna in poslanska zbornica nemškemu generalnemu governerju v zavzeti Belgiji.
Spomenica pravi. <la se deportacijo civilistov nadaljujejo. posebno v vojaški coni, ki zavzema dve Flandriji in velik del provincije Hainut, Namur in Luksenburir. Tekom marca letošnjega leta je bilo 2.700 mož iz vseh življenskih poklicov odpeljanih iz Lockern v vzhodni Flandriji, da so opravljali vojaška dela na zapadni ft-on-ti. Moerbeke. Waclitebeke in okraji v okolici so bili pozvani tekom istega mesec\i. da dajo 800 civilistov, da gradijo železnice.
Nemčija je zahtevala imena vseli žen in deklet od J4. do 40. leta iz Alosta in njegovih okrajev. Nekateri deportirani dečki so bili stari komaj 13 in pol leta. Visoke in srednje šole so bile pozvane, da dajo potrebno število.
Deportirani, namesto da bi bili poslani v Nemčijo kot doslej, se zdaj pošiljajo v pokrajine za nemško fronto v Franciji in Belgiji. Kakor izgleda, so Nemci tudi iz-premenili vzrok za deportacije. Njihove pretveza, katere so se prej posluževali — nezaposlenim dati delo — se je opustila, in zdaj se izvršujejo deportacije na podlagi odredbe. katero je izdal nemški glavni urad, "da mora biti vsak prebivalec dežele prisiljen, da da svojo pomoč za slueai narodne nesreče in celo izven svojega stanovali-šča'\ —
Pod novo pretvezo. — kakor pravi spomenica, — Nemčija še dalje "odvaja Belgijce iz njihovih domovanj v namenu, da jih odpelje takoj za nemško fronto v Belgiji in Franciji. Tam jih v posebnih taboriščih nagroma-Soglasno z oficijelnim francoskim dijo kot živino ter so prisiljeni opravljati delo vojaške-brzojavom. katerega so sprejeli'ga značaja in interesa. Mnoge pošljejo v cono operacij in
so izpostavljeni ognju belgijskih in zavezniških baterij.
Poleg tejja pa morajo prenašati slabo ravnanje in surovosti. Njihove pritožbe ne pridejo med zunanji svet, kajti Vojna cona, kamor jih pošljejo, je strogo zaprta in nikdar ni dovoljeno zastopniku kake nevtralne države stopiti v to ozemlje.
V taboriščih, kjer se nahajjao deportirane belgijske osebe, vladajo najsiabŠe razmere. Izpostavljene so vsem vremenskim nezgodam, so slabo preskrbljene, brez obleke, da bi se preoblačile, s slabimi stanovanji, nezadostno in slabo hranjene in prisiljene opravljati tlela, ki presegajo njihove moči.
Za kazen, ako se upirajo, jih bijejo s puškinimi kopiti, ali pa so privezani po več ur h kolu, ne da bi dobili ves dan kaj jesti, razun nekoliko juhe in kosa kruha zvečer. Mnogokrat so obsojeni na relico in njihova dnevna racija se skrajša na kos kruha in vodo po dvakrat na dan in juho samo vsak četrti dan.
Bolezen, posebno jetika, je razredčila vrste teh delavcev. ki so bili že demoralizirani in oslabeli in katerih sposobnost za odpor je bila zmanjšana. Mnogo jih umrje. druge pa pošiljajo v bolnišnice, kamor prihajajo samo še živi okostnjaki. —
London, Anglija. 15. junija. — Danes krožijo poročila o resni krizi v Avstriji. Prihajajo iz različnih zunanjih virov, vendar pa ni nikake potrjevalne vesti.
Novo sporočilo poloficijelnega Fabra urada v Madridu pravi, da >e j'' iz zanesljivih virov izvedelo da >e pripravljajo K'sni dogodki v Avstriji, kjer zahteva prebivalstvo mir /h vsako ceno.
Poročila iz Amsterdama javlja-j jo, da so včeraj na borzi krožile vesti o že izbruhbh izgredih na Dunaju.
Washington, I). C., 15. jiuiija
danes tukaj, je postala politična kriza v Avstriji še bolj akutna.
V brzojavki se glasi:
Notranja kriza v Avstriji obeta postati še bolj resna. Nemci dolže Slovane in Poljake, da hočejo izdati monarhijo na korist zaveznikov ter izjavljajo, da so pripravljeni boriti se brez usmiljenju.
Slovani pa izjavljajo, da se nt. bodo ozirali na nemške preteuzije. ter da se bodo borili, naj velja kar hoče, dokler ne dosežejo zmage za svojo stvar.
Dva češka poslanca llavermann in llusar sta se predstavila v četrtek ministrskemu predsedniku ter ira obvestila, da zahtevata takojšnje sklicanje državnega zbora in da bosta nadaljevala s svojo opozicijo proti vladi.
Istega dne se je vršila formalna
vzroka avstrijski parlament zopet idgoden. Poslanci našega naroda'že tri leta kršena vsled nasilja vo- sklicati parlamenta, ponovno nimajo pravice govoriti jaškega diktatorstva.	j Nemci s«> izjavili, da bodo sto
----— pili v opozicijo, če bi Sevdlerjev
kabinet odstopil. Nemško časopisje
Moskva, 1(>. junija. — Osrednji izvrsevalni odbor je sinoči sklenil, da bo sestavil odbore revnih kmetov z namenom. da bo določil množino žita in drugih potrebščin 1K) vaseh; bo zaplenil vse, česar je več kot je potrebno ter bo razdeljeval med kmete hrano in poljedelske stroje, ki 'ji bili po njihovem mnenju potrebni.
Odbore, ki bodo stalni, bodo imenovali krajevni so-vjeti in člani morejo postati samo revni. Njihova delavnost bo naperjena samo proti bogatim kmetom, o katerih se trdi, da so skrili žito ter proti burzuaziji. ki nasprotuje sovjetovi vladi. _ _ _
se zaveda, da je položaj v Avstriji skrajno resen.
"Taeglische Rundschau" piše: Novice iz Avstrije postajajo dar zadnem manj prijetne. Gotova stvar jer da se pripravljajo A?sni dogodki.
Amsterdam, Nizozemsko, 15. junija. — Berliner Tageblatt je natisnil naslednjo brzojavko svojega dunajskega -jmročevalca:
— Smrtna obsodba je izrečena
nad vlado, in čakati je treba, kak kurz bo zavzela vlada, če odklon krona sprejem bodočdi resiguaeij To je državna kriza, iu Avstriji izza leta l«t>7 je izginila.
Ministrski predsednik von >ey dler tega noče priznati in tudi ne nevarnosti položaja. Berlin mora spoznavati, da stara zveza ne obstaja še nadalje in da je nobena sila na svetu, tudi protekeija Nemčije. ne more več obuditi.
""Dunajske vrednosti, ki so padle več raj za eno točko, so bile danes na amsterdamski borzi zopet slabe. —
Poroča se. da He važne finančne liife tako v Amsterdamu kot v Avici počasi iznebujejo svoj-h av strijskih vrednostnih listin.
Potovanje barona Buriana. av stro-ogrskega zunanjega ministra v Berlin, je zvezano z napetostjo v avstro-uemskili zadevah.
Domnevajo, da je postala ta napetost sedaj še bolj kritična.
InfTuenca v Berlinu.
True translation filed with the po?t ina-ter at New York. N. Y. on June IT. l!ils, as required by the Act of October Q, 1917.
Amsterdam, Nizozemsko, 16. junija — Nevaren izbruh influence v Berlinu poroča berlinski Lokal-Anzeiger, ki tpravi, da je bilo prepovedano poročati o številu slučajev, ki so pod oskrbo.
Izmenjava ujetnikov.
True translation filed with ihe jnvit master at New York, X. Y. on June 17, 1918, as required b.v the Act of October 6, 1917.
Bern, Švica, 16. junija. — Izmenjava 160 tisoč vojnih ujetnikov med Francijo in Nemčijo se po zadnji bernski pogodbi pričenja.
V obeh smereh vozijo posebni vlaki, ki peljejo po 600 do 1000 ujetnikov.____. - --------1
' -•»" ■ etfii
I



• 1
"—"—1—
G LAB NARODA, 17. JUN. 1918.
"GLAS NARODA

PLOVE mQ
PUBLISHING P O MP ANY
(Slovenian Daily.) Owned and published by tk« (a corporation.)
CRANK SAKSER, President.	LOUIS BENED1K,
Place of Business of tbe corporation and addresses of above office raj 82 Cortiandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Ca celo leto relia list am Ameriko	Za celo leto za mesto New York $5.00
In Canado................... |3.B0 Za pol leta za meato New York.. 3.on
Ea pol leta.................... 2.00 Za Četrt leta za mesto New York 1-50
Za četrt leta ........................1.00 Za Inozemstvo za celo leto...... 6.00
'GLAS NAHODA" Izhaja vsak dan lzvremši nedelj In praznikov.
Dopisi
Forest City, Pa. 'vseli Slovanov v Lorainu.
*QLAS NARODA"
("Voice of the People") every day except Sundays and Holidays
Subscription yearly $3.50.
Advertisement on aRifeirtent.
Prt
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovod poSiljati po — Money Order. 1 kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnjo blvaUHe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Ker iz Forest City nikdo ne poroča iim- novega, zato sem se na-menil j:tz napisati nekaj vrstic.
Žalostna nesreča je zadela družino Franka Debevc. Mati je pripravila vode. da bo poninla tla. Pride "J1 - leta stari saneek in p nisi mater. da mu d;' kniha in mleka. Mati postavi vodo na tla in medtem, ko gre po mfleko in kruh. pade otro k vznak v vrelo vodo in se tako popari. da je naslednji dan v bolnišnici umrl.
John in Jenuie Sem rov se veselita novorojenega sinčka, katerega so krstili za Stankota. Toni in Family Keržič sta mu bila botra. Pozdrav. Karol Kogovšek.
Iz Francije
Boljše zdravljenje za manj denaija.
IS Cortiandt St.,
"GLAS NARODA"
New York City.
Telefon: 2*7« Cortiandt.
44«
Nova izjaya predsednika za svetovno
demokracijo
Trne traiiNlation filed w ith tbe postmaster at New York, N. V. on June IT, l!Us, as rei|iiircil l»y the Act of October <!. " 'l17.
Mulok<Mla.j uovori' pivds<*dnik l»<»lj jasno v svojih javnih izjavah ki »t govori v svoji novi di'klarariji za ž<*n-•sk«> volilno pravico. \ odgovor na spomenico žena An-ulijc, Franci je. Belgije. Italije in Portugalsko, v kateri se zahteva volilno pravico za ženske, je napisal predsednik naslednjo jasno definicijo uflede mesta, katero zavzema na svetu vprašanje volilne pravice:
Brez vsakega pridržka priznavam, da popolna in odkrita demokratiena konstrukcija, za katero se borimo in katero smo odločeni doseči brez obzira, na ceno, ne bo popolno ali primerno dosežena, dokler se žensk lie pripusti k volitvam. Le potom take akcije morejo narodi sveta ndejstviti v blagor bodočim generacijam polno idealno silo naziranja ter polne elo-večanske sile akcije.
V prejšnjih izjavah je zavzel predsednki Wilson -sto stališče z ozirom na upravičenost volilne pravice za ženske. Dosedaj pa se je pečal s predmetom kot z domačim vprašanjem. V svoji sedanji izjavi pa je šel preko tega ter izjavlja, da je ženska volilna pravica integralen ali bistven del splošnega cil ja, katerega si je zastavila Amerika v tej vojni in v dosego katerega je zaobljubil ameriški narod svoje duševne in materijalne vire.
S tem je napravil žensko volilno pravico svetovnim vprašanjem, mesto le ameriškim.
Takega razkritja bolj oddaljene vizije je bilo pričakovali od predsednika. A' vseh svojih definicijah glede ameriških vojnih ciljev je glavni zagovornik demokracije povdarjal namen ameriškega naroda, da izvede triurni' demokracije k«>t svetovni princip in da zavaruje pravice majhnih narodov in posameznikov v pred napadi mogočnih in brezobzirnih.
Njegov logični duh pa je tudi videl absurdnost demokracije. ki jeml je polovici prebivalstva pravico direktno uplivati na tek javnih zadev potom volitev. Glavni borile«* za svetovno demokracijo vidi jasno, da dežela, ki jemlje polovici svojega prebivalstva pravico do volitev, ne more biti demokracija.
Potem ko je dal zahtevam ameriških žensk primer-no mesto kot bistvene faze demokratičnega principa, katerega skušamo izvesti kot vladajočo silo 21a svetu, izvaja predsednik povsem logično, da je treba v Ameriki izvesti podelitev volilne pravice za ženske kot vojno odredbo.
Moje resno upanje je, da bo dal senat Združenih držav odločen odgovor na to s tem, da bo sprejel volilni amendment k naši zvezni ustavi še pred koncem tega zasedanja.
Greensburg, Pa.
Ker sem Vas sedemletni naročnik in ker je to moj prvi dopis, bi as prosil nekoliko prostora v Vašem cenjene*« listu.
Delavske razmere je ravnokar eden (»pisal, zato jih opustim. Vreme je pa tudi kakor po vso d i bolj smešno: spomladi vroče, poletu mraz. tako <1j je še vreme rešilo svojo pot. Pa pustimo te vsakdanjosti. Xa društvenem polju dobro napredujemo; imamo 4 različna društva, tako da se vsakdo lahko zavaruje proti nezgodi.
Poročati imam tudi. da je umrl moj predragi in najboljši prijatelj Jožef Stražišar 6. junija v starosti 4G let. liolan je bil na želodcu; <er se mu je le slabšalo, je šel iskat pomoči v St. John's Hospital v Pittsburghu. Bil je operiran po «:. dr. Grahekn ter je že drug« dan po operaciji umrl. Pclj.nn je bil v liraddeck. Pa., k svoji sestri Ivani Petrieie. Doma je bil iz Pod-peči. fara Preserje. Notranjsko. V Ameriki je bil 4 leta: tukaj zapušča dve sestri in enega brata, v stari domovini pa 7 otrok in ženo. Bil je zelo marljiv in skrben oče svoji diužini ter zelo priljubljen med tukajšnjimi rojaki: to se je videlo na dan njegovega pogreba. Bil je tudi zelo naroden in velik zagovori-ik delavstva. Spadal je
Alojzij Prežel j. delničar.
(Ker je poročilo prišlo prepozno. nismo objavili vabila na piknik.	Op. uredn.)
Joliet, 111.
Pred kratkim sem se mudil v Clevelandu, Ohio. in sicer redke rflavuosti. ko je naš rojak č. g. A. Prinčič daroval prvo daritev sv. maše v cerkvi sv. Vida v Cleve-*landu. Ker sem pa že poročal po-dro« nesti te redke slavnosti v dveh slovenskih listih, zato ne bom še v "G. X." s podrobnostmi nadlegoval, temveč bom potoni tega lista naznanil rojakom Lz t^t. Vida nad Ljubljano, da snno Šent-vidčani izgubili v kratkem času tri rojake iz omenjene fare, in sicer: Smrtno se je ponesrečil mizar F.. podomaee Mrak iz Broda: Jakob Zobec iz Vižmarja je umrl naravne smrti, kakor tudi kamnosek Jožef Borštnar iz Glineev. Zapuščajo družine v stari domovini, nekaj svojcev pa v Clevelandu. Bodi jima Ialhka tuja zemlja in blag spomin! Žalujočim ostalim pa moje globoko sožalje.
Pozdravljam vse rojake in rojakinje sirom Amerike, tebi G. X. pa obilo uspelia.
Simon Šetina, kamnosek.
Canmore, Alta., Canada.
Delavske razmere so tukaj še dosti dobre. Dela se vsak dan. to-da na prihranek nam ni treba misliti pri današnji draginji.
Ker sem se mudil par dni na Xanaimo. U. ('., na pogrebu umrle matere moje žene in obiskal tam rojake, kar uii je bilo mogoče, se vsem skupaj na tem mestu prav lepo zahvalim za postrežbo, katero ste mi izkazali, posebno se pa še za h valju jenu Mrs. F. Kralj. Mrs. J. Kržišaiik in Mrs. Turk, ter vam kliee.m vsemi skupaj: Živeli! Očetu anoje žene pa na tem mestu izrekam globoko sožalje za izgubljeno ženo ženo oziroma mater.
H koncu dopisa pozdravim vse rojake in rojakinje širom Kanade
True translation filed with the post master at New York. X. Y. on Juue 17, 10IS, as required by the Act of October 0. 1917.
C'e bi bili slučajnov Parizu ali kakem drugem francoskem mestu v zgodnji pomladi, bi bili priča razveseljivega, a obenem navdu-šujočega prizora: — namreč karnevala vojaških novincev doticne ga letnika, predno odidejo ti novinci v vežbalna taborišča.
Francija je bila neposredni sosed roparskega naroda skozi pol stoletja. Odkar se ji je ukradlo Alzaeijo-Lotarinško leta 1871 je vedela Francija to ter vsled tega obdržala sistem prisilne vojaške službe.
Vsako leto. dne IS. aprila odi dejo vsi telesno sposobni mladi Francozi, ki so dosegli dvajseto leto k vojakom za dveletno službovanje iu vežbanje. Ravno pred vojno se je dobo podaljšalo na tri leta. Ko odslužijo svoj čas, se jih stavi v rezervo, a morajo biti pripravljeni, da se jili vsaki čas mobilizira ter pošlje v vojno.
Svet ve, kako je koncem julija 1914 zadonela vojna troiuba p» Franciji ter klicala skupaj s polja in tvornic, iz uradov in delavnic slavno armado meščanov, ki se je vrgla barbarski invaziji narodov nasproti, jo ustavila pri Mame ter s tem rešila življenje civilizacije.
Mislim, da se bo po tej vojni sprejelo v tej deželi neko obliko prisilne vojaške službe. Imenujmo rajše to zahtevane vojaške službe kajti v demokraciji temelji tako službovanje na pametni politiki ter se ga ne vsili narodu brez njegovega dovoljenja.
Ameriška oblika bo mogoče ne kako si.ična oni Francije.
je roke kot v molitvi ter odšli domov.
To se je zgodilo po štirih letih vojne. Sramoval sem se vsakega omahujočega trenutka, ki sein ga imel, odkar smo stopili tudi mi v ta konflikt.
k društvu KSPZ. štev. 125 v I in Združenih držav. Greensburgu in k dništvu SXPJ.| št. 244 v Kayloi ju. Pa . katerih člani so se tudi vdeležili njegovega pogreba na katoliško pokopališče v Braddocku.
Torej, predragi -noj nepozabni prijitelj. odšel si tja, odkoder se nikdo ne povrne. Šel si počivat po toliko trudapohiem življenju, odložil si orodje za vedno. Zadela te je usoda neizprosna, katera ne prizanese tudi nam. Počivaj v miru in lahka naj ti bo tuja gruda!
Ako kdo izmed rojakov hoče ved? t i podrobnosti, naj se obrne do mene. Pozdrav.
Frank Modrian. Box 139. Ha yd on vi lie.
Greensbnrg. Pa.
Josip Sribar.
Slovenske vesti
Buhl, Minn.
Mrs. Mary Štefančič, ki je. kakor sano pred kratkim poročali, ustrelila Jurija Zoniča. so odvedli iz tukajšnje jeinišnice v ječo v mesto Virginia. Pomožni okrajni pravilnik E. L. Boyle je povedal, da bo morala ženska v ječi počakati zasedanje velike porote.
Sklepanje iz teh dveh izjav je jasno. Predsednik predstavlja senatu in ameriškemu narodu, da moramo, če hnčemo dokazati svojo popolno odkritosrčnost glede svojih obljub, tikajočih se svetovne demokracije, odstraniti predvsem politične ovire, ki so oropale polovico prebivalstva temeljnih pravic, vtelešenih v demokraciji.
Z drugimi besedami hoče reči 011, da moramo spraviti ti najprvo svojo lastno hišo v red, če hočemo izvajati svoj polni vpliv na nalogo ureditve celega sveta.
PTICE KOT BAROMETER.
/
r	-
Pti.-e so izvrstni baromerti, —jloko dežja, da bi narasla reka naa pravi "Boy's Life". Veliko naših višino enega čevlja, ptic gradi svoja gnezila ali na bregovih rok ali pa plavajo ta gnezda direktno ua površini vode. pritr-
jena na vodno travo ali bieevje.
Navadni ščinkovec ve veliko glede vremena, ki ga je pričakovati. To bo povedal vsakemu, ki si vzame toliko truda, da ga vpra-
Te ptice, tako se glasi, povoduji.ša za svet. (_e poje zjutraj, je to nikdar slučajno ne presenetijo h. ?otovo znamenje slabega vreme-če Vidite gnezdo lab ml a recimo en čevelj twid vodno gladino, ste lahko nagoto*-',1- — 1» v t«'T--*
na
Lorain, Ohio.
Tudi jaz sem se namenil napisati kratko poročilo o lorainski naselbini.
Mesto Lorain, je na dobrem glasu v političnem, kakor tudi v narodnem življenju. Poseben o-krasek mu je reka po imenu Black River, ki je velike važnosti za mesto. Lorain stoji tik jezera po imenu Lake Eric, ki je za mesto iste važnosti kot srce v človeškem telesu in prebivalci tega mesta so prav ponosni na naravno krasoto okolice.
Samo nam Slovanom nekaj manjka, česar si vsi želimo, namreč imeli bi radi svoj Narodni Dom. Zjikaj sii želimo svojega Doma ? Prvič: Slovani v Loraiuu smo ravno tako. kakor berač v zimskem času pri zadnji hiši. katera
Gilbert, Minn.
Xa tukajšnji višji šoli je dne 5. junija graduaralo petnajst učen cev in učenk, med katerimi sta tu di dva Slovenca, in sicer John K. Indihar in Frank J os. Ravnikar
Ely, Minn.
Gospa Štorklja se je oglasila tudi v našem mestu. Pri družini Antona Kuznie je pustila dvojčka, krepkega fantička in čvrsto deklico. Zdravi so vsi. Pri družini Johna Skubica se je osebje pomnožilo za enega fantička. Obema vrlima družinama čestitamo.
Virginia, Minn.
Indijanski zastopnik A. E. Hess je aretiral v Hibbingu Lsiziča De-liso. ker je obdolžen. da ima na svojem domu 1-30 kvantov žga>itja. Privedli so ga pred zveznega komisarja O. A. Poirierja, nakar je | bil obtoženec izpuščen na prosto
Dokaz, tla ni vojaška služba v Franciji prav nič težka ali tiranska, je veselost, s katero pozdravljajo novinci svojo službeno dobo. Že dolgo je obstajala navada, da so vsakoletni novinci priredili karneval pred svojim odhodom. Dva ali tri tedne pred dnem, določenim za odhod, paradirajo skupine teli mladeničev, fantastično na šemljenih, po cestah, pojejo svoje pesmi, up i je j o ter nagovarjajo mi moidoee.
Noben mladenič se ne smatra primerno oblečenim brez velikan ske "boutoniere"\ včasih iz cvetk bolj pogosto pa iz papirja in ta šo pek je tako velik kot kaka zeljna-ta j;iava. Vse to delajo seveda za šalo. Tako napravljeni ter oboroženi s kitaro ali harmoniko nadaljujejo mladeniči svoje burke ter imajo tako zadnji veseli čas pred onim stroge discipline. Skozi ve* ta čas se nahajajo v posesti mesta in nihče se ne pritožuje radi trušča, ki ga povzročajo ter nad šalami. katere zbijajo.

stoji izvem vasi. Berač tudi premi--^ h(m<h)Ul y zliesku $1(J00. si ju j e kaj bi počel,-ako še v zad sii j i hiši ne dobi strehe čez noč; premišljuje pretekle dni mladega življenja, da. ako bi bil imel pa met na pravem mestu, bi bil lahko v svojem domu v miru. Ali še bolj premišljuje prihodnje trenut ke svoje usode. Drugič: Zakaj podpirati posameznike, da se nam smejejo v pes* iu se vozijo v krasnih avtomobilih? Tretjič: Zakaj bi gospodarili sosedom boljše kakor saauim sebi?
Torej. Slovenci in vsi Slovani, premislimo samo te tri točke, pa bomo videli kaj naj pričnemo. Vsi kot en mož boruo izrekli: Postavimo si svoj Narodni Dom.*' Seveda so še nekateii. ki pravijo: '"Saj Slovenci vse začnejo, ne kon ■čajo pa nič." Rečem vam. da na to vprašanje je čisto lahek odigj-vor: Samo če hoče-tno vsi kot en
Tudi navadni čriček je dober vreriep- 'ti r>rnrok. C'e poje naglas j prispevati vsak po svoji mow, pa nih in ranjenih vojakov ekspedi-' ur " r- ">.!'.:'•-» p ■ -m croto-' garantiram, da krasna stavba se'.eijske armade. Teden fprej pa jih
. i » j^i
Lorain, Ohio.
Tukaj se je v nedeljo 9. junija ustanovilo novo društvo in se je priklopšio k SDZ. Pristopilo je takoj 32 članov. Ime so dali društvu sedanjemu čLasu primemo: Jugoslovan. Predsednik je John Skrjaue, tajivik Frank Petrič. bla-igajmik J-akob Skopin. Seje se bodo vršile vsako pivo nedeljo v mesecu.
Ranjeni vojaki.
True translation filed with the post master at New York. X. T. on June 17, 191S. as required b.v the Act of October 6, 1917.
Washington, D. C., 13. junija Generalni zdravnik je danes obja-
vil. da je prejšnji teden prišlo iz mož s-topiti v vrste delničarjev in'prancije v Zdi.~2ene države 40 bol-
croto-' garantiram,
dvignila od tal in ta bo Dom 1 je prišlo 184.
Take prizore sem videl pred vojno, a nisem bil pripravlejn na to, da bi se ta običaj obdržalo tudi v vojnem času. Letošnjega aprila pa sem videl v Parizu, Bordeaux in v različnih drugih mestih ravno take prepevajoče skupine novincev, iste gorostasue dekoracije iu isto zbijanje šal. Razred leta 1918 je bil mlajši kot pa oni leta 1914, vendar pa je vladalo isto prešerno veselje. Štiri leta vojne in razdejanja, moreče tesnobe in krute žalosti niso bila v stanu potlačiti duha mlade Francije.
Zgodaj zjutraj dne 18. aprila sem šel na neko potovanje s postaje Orleans, katera postaja je bila polna smeha m razburjena konverzaeije. Videl sem nekako sto mladeničev razreda 1918, ki so odhajali v svoja taborišča.
Njih očetje, matere in ljubice so bile tam, da jih vidijo odhajati, prav kot smo videli odhajati naše dečke v taborišča letošnje leto. Ti francoski očetje in matere pa so trpele britke izgube. Težko je najti v Franciji družino, ki bi ne ol> žalovala smrt kakega dragega. Večina žensk, katere sem videl on* ga jutra v aprilu, je uosiia žalno obleko.
•
Dasiravno pa so te ženske jokale v svojih srcih, so vendar posla le svoje dečke proč s smehom in bodrilnimi besedami. S takimi besedami na ustih so njih srca ven dar govorila: — O Francija, ljubljena mati. vzemi še enega mojih sinov. Nalik onim, ki so umrli, je bil moj le do časa, da si ga ti bolj potrebovala.
Dotični vlalc je zapustil postajo pred mojim in dokler ni popolnoma izginil v daljavi, so ti očetje in matere mahali z robci ter nazdravljali. Nato pa so sklenili sto.
Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Aurora, DL: Jernej B. Verbič. Chicago, 111.: Jos. Bostič, Jos. BUsh In Frank Jurjovec.
Joliet, 111.: Frank Bamblch, Frank Laurich In John Zaletel. La Salle, 111.: Matija Komp. Livingston, 111.: Mih. Cirar. Mascoutah, 111.: Fr. Au^ustln. Nocomis, 111. In okolica: Matb. Galshek.
North Chicago, 111. In okolica: Anton Kobal In Math. Ogrln.
So. Chicago, 111.: Frank Černe. Springfield, 111.: Matija BarborlC. Wankegan, 111. in okolica: Math. Ogrin In Frank PetkovSek.
Cherokee, "ans.: Frame Hožlsnlk. Franklin, Kans. in okolica: F r a nič Leskovlc. Ringo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. in okolica: Frank Vodopivec. Bailie, Mich.: M. D. Llkovkb. Calumet, Mich, in okolica: M. F. Kobe, Martin Rade in Pavel Slmltz. Detroit, Mich.: Paul Bartel. Chisholm, Minn.: Frank Gorže, Jak. Petrieh.
Ely. Minn. In okolica: Ivan Gnuže, Jos. J. Peshel, Anton Poljauec hi Louis M. PeruSek.
Eveleth, Minn.: Louis HovZe In jurlj Kotze.
Gilbert, Minn. In ckoiica: L. Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan PouSe. Virginia, Minn.: Frank Flrovatlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Great Falls, Mont.: Math. TJrlh. Klein. Mont.: Gregor Zobec. Roundup, Mont.: TomaS Paulln. Govanda, N. Y.: Karl SterniRa. Little Falls, N. \'l: Frank Maslo. Barberton, O. In okolica: Math^ Kramar.
Bridgeport, O.: Michael Ko/'evar. Collinwood, O.: Math. Slapnlk. Cleveland, O.: Frank Sakser, Jnkob Debevc, Chas. Karlinger, Frank Meh in Jakob Resnik.
Lorain, O. in okolica: Louis Bal ant In J. Kumfie.
N'iles, O.: Frank KogovSek. Youngstown, ©.: Anton KikMJ. Oregon City, Oreg.: M. Justiu In J MIsley.
Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank Jakše. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Brongbton, Pa. In okolica: Anton ^
Ipavec.
Burdlne, Pa. In okoliea: John DemSar.
Canonsbnrg, Pa.: John Kokllch. Conemangh. Pa.: Ivan Pajk. Vld RovanSek.
Claridge. Pa.: Anton Jerlna In Ant. Kozoglov.
Export. Pa.: Loais SupanČIC Forest City, Pa. Mat. Kamln in Fr. Lebon.
Farell. Pa.: Anton Valentln^lC. Greensburg. Pa. in okolica: FrsuR Novak.
Hosteller, Pa. In okoliea: Franti
7ordan.
Imperial. Pa.: Val. Petcrnel, b«»i 1T2. Johnstown, Pa.: Frank Gabrcaja In John Polanc.
Luzerne, Pa. In okolica: Anton Osolnik.
Manor. Pa. In okolica: Fr. DemSar, Moon Run. Pa.: Frank Maček In Fr. PodmllSek
Pittsburgh, Pa. In okoliea: 17. K.
Jakobich, Z. Jakshe, Klarlch Mat.. I, Blaglster.
Ralph (on. Pa. in okolico: Martin Koroschftz.
Reading, Pa. in okolira: J. Pezflirc. South Bethlehem, Penna.: Jernej KoprivSek.
D^yj	- _ M	M___1 Steel t on, Pa.: Anton Hren.
, ^TV	"" Turtle Creek, Pa. in okolica: FranE
. največji slovenski dnevnik t Zdru- \ gchlfrer.
West Newton, Pa.: Josip Joran. Willock, Pa.: J. Peternel. Murray. L'tah In okoliea: J. KnstMU«, Black Diamond* Wash.: G. J. Po-
renta.
Davis. W. Va. in okolica: John Brosich.
Thomas, W. Va. iti okolira: A. Korenchan.
Milwaukee. Wis.: Andrew Fon Id Josip Tratnik.
Sheboygan, Wis.: John Staiupfel id H. Svetlin.
West Allis, Wis.: Anton Demžar in Frank Skok.
Roek Sprincs. Wyo.: Joe Tugovic, A. Justin in Valentiu Marcina.
PEVCI V WASHINGTON!
True translation filed with the post master at New York. X. Y. on June IT. 1018. as required by the Act of October 1», 11)17.
Na moj poziv, da bi 4. julija šli lovenski pevci v Washington, I). C., kjer naj bi se vdeležili proslave 4. julija, se je v Ne\v Yorku priglasilo 20 pevcev.
To mi je dalo upanje, da bo podjetje uspelo.
Za tako manifestacijo pa lic zadostuje 20 pevcev. Kakor sem že naznanil v svojem prvem pozivu, je treba najmanj ;J0 pevcev. Apeliram na pevska društva in posameznike, ki znajo peti. da delajo z vso silo na to. da zberejo po vseh slovenskih naselbinah Združenih držav vsaj še 10 pevcev, tako dii nam bo mogoče dostojno nastopiti pred Belo hišo in predsednikom največje demokratične države sveta.
Komur je kaj <lo tejra. da se enkrat pri slavju 4. julija v Washington u pokaže tudi Jugoslavija komur je draga slovenska pesem ta bo delal na to, da se nas zbere dovolj pevcev, da bodeta mogočno zadoneli pesmi 'Jadransko morje in 'Slovenae, Srb. Hrvat'.
Ne pričakujem samo, da se ho priglasilo le 10 pevcev, temveč u-verjen sem, da se jili bo še več: morebiti celo še 20. Zbor 40. mož pa bi že sijajno nastopil.
Pevci, na noge in naše geslo naj bo: 4. julija v Washington!
Kdor pa ni pevec, pa mu je ta proslava pri srcu, naj bi pomagal k boljšemu uspehu s kakim denarnim prispevkom. Vsakdo ve. da pevec nima nikakega dobička od petja; ravno nasprotno, žrtvuje čas in denar, da se uči in da razve sel ju je s petjem druge. Edino zadoščenje mu je, ako mu javnost prizna njegovo delovanje na kulturnem polju. Potovanje v Washington je zvezano v. velikimi stroški, zato naj bi oni, ki niso pevci ne pustili, da bi pevci sami nosili vse potne stroške, temveč naj bi jih nekaj prevzeli tudi drugi. Vsi tozadevni prispevki s posebno o-pazko. da je denar namenjen za potne stroške pevcem, naj se pošljejo na naslov: Dr. Drago Maruši e, 982 Southern Bid g., Washington, D. C.
Pevci pa se naj priglasijo meni najkasneje do 24. junija.
Pevski pozdrav in na svidenje v Washingtonu, 4. julija,
Iffn. Hude, 82 Cortiandt St., New York, N. Y.
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" je: za celo leto $3.50, za pol leta $2.00 in za četrt leta pa $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo za SToto, Katero je prejel ln jih rojakom priporočamo.
San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin.
Denver, Colo.: Louis AndolSek ln Frank Skrabec.
Leadville, Colo.: John Hočevar.
Pueblo. Colo.: Peter Cal i g, John Germ. Frank Janesh ln A Kochevar.
Salida, Cola, b okolica: Loul« CooteUo.
Somerset, Colo.: Math. Kernely.
Telefon urada Court 3459	Telefon na domu Neville 1870 R.
FRANCIS A. BOGADEK,
SLOVENSKO-HRVAŠKI ADVOKAT VRHOVNI ODVETNIK NARODNE HRVATSKE ZAJEDNICEL
soba 103, Bak—**H BuUdine,	L
vogal Diamond In Grant Sta,	■ * ' Pittsburgh, tie
_ _ Nasproti Court

ttj^S NAKQQA, U-JUN- 1913.
ZLATA KRONA
(Nadaljevanje.)
Kaj naj vtrui še povem ? Ali naj In zabobnel je bas, zadonel kla-govorim o veselju, ki je zavladajo l-inet zapele so cimbale. Mladina na kraljevem dvoru, ko se je vr- je zaplesala, še starim so se vzdi-ltila kraljičina z rešiteljem * Moje govale pete in spomin jim je pope ro ni zmožno npisati sr«*-in ra tekel v stare lepe čase. ko so bili *iost i, sijaj u kli pojedin in svečano-' sami mladi. čili iu polni življe i. ki so se vršile na ea>i lioštja nja. I'laintela so lica. noge so bile n in rešeni devii-i. Zato rajši ob pod. frfrala »o pisana krila, olčim o tem >u pripovedujem o vrteli so se klobuki z zavihanimi svatbi Lenčikini iu Boštjanovi. ■ krivci.
To ni bila svatba, kakor so ooi- Odplesali so mladi pari. vrnili »V. j ne s\ at be \ za gorski! i vaseh, so se za ini/e ter krepčali z jedjo <>,■•• I rban je hotel pokazati, da in pijačo. Tedaj je \stal starec se moči njeirova hči. hči najboga- A mi »rož. si pogladil sivo brado in tejšega kmeta v vasi. Povabil je vzdignil majoliko v znamenje, da na pojedino polovico vaščatiov iu hoče govoriti. In i/.pregovoril je u os poda župnika, povabil vso resno iu dostojanstveno:
žluhto do šestega kolena. Svatba' "Dragi znanci in prijatelji, ve- vi ga bodo slavili. Zlata krona je bila nad vv sijajna, kakor je lespi,što\ani s\atje! Veliko svetil jim bo pripovedovala povesit o niso pomnili statvi po desetih žup- *em prehodil. Videl sem čarobno njegovi neustrašen osti ter njegovi ni jal \inbt oz je bil starešina, ta-j lepoto ciganskih deklet. poslušal (ljubezni <lo Lenčike, njegove neko želel Hostjan. In skr!»el je njih zveneče popevke; prehodil veste. Koliko bolj ga moramo poza /abavo iu smeli, skrbel za pol- sem širne odrske planjave, bil sem j častiti mi v svojem krogu. Naipi-11e mizi- in majolike. skrbel za se s Turki, pretepa! z razbojniki,Ijaan mu in mu kličem: Na mnoga »<>dbo m nnpilniee.	toda kaj tako lepega nisem še do- leta ! Živel ženin Boštjan!"
Med svuti Sta sedela lloštjan in živel v svojem dolgem, trudapol- Odmevali so klici, trkale so lua-l.eučika. /a reči h radostnih lic. nem življenju. Videl «em svatbe,'
Pričakovana ofenziva
Nevesta j< iz belih. liKMiriii so ga spletle \ i
imela
.'.I
na glavi venec j in rdečih rož. ki
i
. in /enin j« imel
ya klobukom š«»|M'k gorskih cvetk, ki so mu jih poklonile bele žene. Od stropa .j<- isel nujno zelen iu duhteč venec, v sredi pa je blestela zlata krona. Pogosto so se ozrle nanjo oči. Pač mnogo navzoče d> -kle je »' dna srca zah^epcnelo ob tej priliki po ženinu, ki bi jo ljubil z enako močno ljubeznijo kakor ljubi pastir ilošt jan svojo dobbljeuo ilružieo življenja.
jolike zadonela je godba. Ambrož veličastne, bogate iu sijajne, a ta-j je sedel v polni zave»sti. da je doke še ne. Danes praznujemo dan bro izvršil svojo nalogo, plačila, plačila Za zvestobo, ljube- Ko je utihnil bas in klarinet ter zen, junaštvo. In junaštvo, lira- so zadnjič zaibrnele cimbale, je brost. pogum .sem že ljubil zmla-j vstal žeaiiu Boštjan. lep kot mlado da. >jul,il in spoštoval jih bom do jutro, vitek kot jagned in krepak groba. Niso «ra rodile naše gore. ki kot hrast v dobravi, dvignil majo-bi mu bil jiodoben. ni rodilo liko iu izpregovoril: naše polje, ki bi mu bil enak. Re-j "Hvala vami, dragi svatje! Hvalil je kraljičino, zahteval ni pla- la vam. starešina Ambrož, za lepe čila. II« tel je ostati na domači besede. Slavili ste moje dejanje in grtuli. ljubiti svoje dekle in mu'moje junaštvo. In pri tem ste pohiti zvest do smrti. Pozni rodovi zabili omeniti vzrok, ki mi je dal bodo govorili o njem, pozni rod o- poguma, junaštva in vstrajnosti.
SLOVENSKI (KRANJSKI) REKORDI.
SLOVENSKE (KRANJSKE) PLOŠČE
Vse te plofiče iso Colctnbia izdelka. Igrajo na obeh Mimieli pravilno slovensko. Petje naroduo, dalje šaljive j>etje za smeh, razne poskocnice za ples, kakor polke, vak-arje, marše in drugo.
K ««57 E r,or>8 E fio:>9 E* litaiU
E sacs E 1636 E 1627 E 1628
E 162!»
SLOVENSKA KMEtKA GODBA. LJUBLJANA. 10-INCH 75e. (CANADA $1.00) (Pastirska. Mazurka (Maskers, Polka. (Domžalski. Valček. (Marzolin. (Maiurka ljubica. (Kmerki Traniplau. (Planinski, Valček. (Ribniška, Polka.
ŽANE IZ UtRUANE. 10-INCH 75«. (CANADA $1.00) (Ma»tnr pripovedka. 1. (Mastne pripmedke, U. (Nov štajeršk. ples. (Štajerska polka.
(Štajerski Kmečki ples i vriskanjem. 1. del. (Štajerski Kmefki plrs i vriskanjem. 2 del. (Kmečka 1. del lender.
(Kmečka 2. del Lender.
(Koračnica (irenadirjev. l£m uevvjorška v«>-( ju ka e>Mlt>a.
(Zaročna ma/urka.
KVARTET PEVCEV "GLASBENE MATICE" V LJUBLJANI.
10-1NCTI 73c. (CANADA $1.00)
E 606^ (1 »omare veselje (narodna*.
(Fantovski nabor <narodnat. (O ja. zmiraj vesel, vesel, uanxlna. E 6061 (a) Bok je v siv aril /emljiro. narodna.
(I») Tam za core skrjanrki pojo. narodna. (Na planinrali. narodna. E	(Krogospev: a) En hribček;
(h) Kranjski fantje. E 606C (Šopek narodnih. 1.
(Šopek narodnih. 2. E (>067 (Dva nesrečna Italijana, narodna.
(Oj, (a sodaški boben, narodna. E 6068 (Soča voda je šumela.
(Po polju ie rožre evetejo, narodna. (Ne t H) m se možila. Slovenska kuiecka godba. E 6i;iG ( — Ljubljana.
((■lilienga na semnju. Komični prizor. Kvartet ( slovenskih pevcev.
(Sijaj, sijaj soinčerf, Kvurtet slovenskih evcev. E 6137 (Ponočni pozdrav. Storli. I.udovik Bajde, s ( spremljevanjem glasovirja. Ljubljana.
KllMH.P TROST. OPERNI PEVEC (BARITON), LJUBLJANA-NEW YORK Z ORKESTROM. It-INCH $l.ir». (CANADA $1.50) E 5064 (Nezvesta, bodi zdrava. (Vihar.) (Na tujih tleh. — (Nedvedi.
10-INCH 73e. (CANADA I1.W) E 1870 (Dekliška tožba — Slovenka. (VoUrič). (Da ne smem. (Vilbari.
(Kaži mi kaži. — C vat i. evaii ružire. (Vilhari. E 1873 ( Z glasovirjem.
(O zakaj si se mi vdala. — (Vilbar). S sprem-( 1 je van jem orkestra. E 1871 (Oj rožmarin, oj rožmarin. tVolarlč). (Strune, milo se glasite. — (Jenko).
E 1872 (Pogled v nedolžno oko. — (Nedved). (Ružici. (Vilhar).
KARAKTERISTIČNI DEL: PROIZVAJANJE GOSP. DANILA. P. D. LJUBLJANSKI GIRARDI. 10-INCH 73c. (CANADA $1.00) E 1826 (Krsten boter.
(Rajbnsku ženit van jsku pismu! E 1827 < Kolin na Bakanu.
(Cirkus "Zavvata" (z godbo). E 1828 (Nase babniee!
(Oj Prešern, kje je poezija tvojga časa! E 6121 (Kako je Jcrala "frajtar" postal. (Na shodu ljubljanskih.
MEZZO-SOPRAN, POJE GOSPA MILKA SCHNEIDOVA.
10-INCH 75c. (CANADA $1.00) E 160!) (Držimo skupaj. Polka hitra.
(Sezidal sem si vinski hram. E 1630 (Polka na poskok.
(Tieiea. Narodni nai»ev. E 1631 (Veseljaška polka.
(Natočimo v čase svoje. E 1632 (Avstrijski ples.
(Povsod me poznajo. E 1633 (Klarinet duet.
(Oj zL. nu vinska kapljica. E 2778 (Po ježem.
(Domovini. E 3779 (Luna sije
(Sladko je viuee, ne boni se inožtla. Vidim draga moja. E 3260 (Skrjanček poje žvrgoli.
(Slišala sem tič'a peti. Dvospev. E 323? (Vsi so prihajali njepa ni blo.
(Divja roža. Dvospev. E 3238 (Regiment po eesti gre.
(Sem slovenska deklira. Dv<*per. E 1128 (Krasni valček.
(Suasses polka.
PO*.TA SLOVENSKI PEVKI AVGUSTA DANILOVA IN MILA POLANYEVA IZ NEW YORK A. 10-INCH 73c. (CANADA 85e.)
E 2.»J»3 (Barriea |h» morju plava. Dvospev.
(Lušno naprej. Polka. • 3391 (Visoka jt gorm. Dvospev.
(Lubi Janez. Polka. E 3395 (Bratci viseli vsi. Dvosiiev.
Naprej v Ljubljana. Kranjski tanee. E 3396 (Ko sem k njej perSov. Dvospev.
(Ti si mila ma. Valčik na harmonike.
True translation filed with the postmaster at New York. N. Y. on June 17.
1918, as required by the Act of October o, 1917.
Italjanska ofenziva se je začela gotovo vsled izjalovi jen ja zadnjega nemškega pohoda,
Italjanski generalni štab je domneval, da bo obnovitev kampanje od strane Avstrije na italjanski fronti le spremljevalna prikazen pri eni izmed t!veli možnosti "'na franesoki fronti. Vsaka možnost pa je določala ofenzivo na različnem kraju soglasno z načrti vladujočega nemškega vojnega sveta.
Če bi bili Xemci tako uspešni v Pikardiji, da bi izolirali zavezniške armade severno od reke Somnie ali pa prisilili Francoze južno do obrambnih postojank Pariza, potem bi se dalo Avstrijcem povelje, naj napadejo za-padno od Gardskega jezera po Judikarija dolini navzdol.
Če bi pa Nemce na francoski fronti preprečili, da dosežejo ta ali oni cilj, potem bi se izvršil napad s severo-iztoka od Sette Coinmiuii do Piave ill odtam do Jadranskega morja.
Prvi napad bi bil obrnjen proti kovinarskemu središču Italije v Lombardiji in Emiliji ter bi ga izvršili s kar največjo mogočo hitrostjo in silo v namenu, da dosežejo odločitev, politično ter vojaško, in kakorhitro mogoče prisilijo Italijo, da stopi iz vojne ter jim pridobi dohode k zadnjim vratom Francije.
Drugoimenovani napad pa bi bil le poskus nadaljevanja kobaritske kampanje pretekle jeseni in zgodnje zime. Pritisnili naj bi s severa ter pognali Italjanc od reke Piave do Adiže, od Adiže do reke Pada pri izlivu ter nato avtomatično izsilili umikanje Italjanov južno na obeh straneh Gardskega jezera, ko bi dosegli prvohne-novani cilj.
Prva kampanja naj bi se izvršila z vseir: '^™oeiiimi viri, tako nemškimi kot avstrijskimi.
Druga kampanja pa naj bi bila dejanski le avstrijska zadeva, pri kateri bi Nemci ne mogli pomagati.
Kot vse kaže, se je pričela ta druga kampanja, po-vspešena vsled dogodkov v Franciji.
Ko se je tevtonski naval sredi decembra polegel, sta nastali dve odprtnini, ki bi zamogli nuditi važne razvoje, kakorhitro bi spravil sovražnik na mesto ojačenja, ko bi sneg skopnel.
Prva odprtnina je bila na Piave vogalu med Oste-ria di Monfenera in Maranzine.
Druga odprtnina pa je bila dolina Frenezella hudournika, kjer se združi ta z Brento nad Val Stagna.
Prodiranje na eni ali drugi točki bi spravilo sovražnika v ozadje črt ob Piave. Dne 30. decembra so Francozi zaprli prvi dohod, vjeli 1,348 mož ter zajeli nekako sto topov. Štirinajst dni pozneje pa so Italjani s slično zmago zaprli drugi dohod ob Frenezela hudourniku.
Vsled tega ni bila sedanja ofenziva nikakor nepričakovana, niti glede časa niti glede kraja, kajti kraj ofen ?ive odgovarja temu, kar se je izvršilo na francoski fronti, namreč nezmožnosti Ludendorffa, da doseže ta ali oni cilj. — Vse izgubljene topove so nadomestili ter dodali nove težke topove.
Revolucije je bilo pričakovati vsak čas med nenemški-nii in nemadžarskhni narodi dvojne monarhije.
Pogodba sklenjena v Rimu od 9. do 11. aprila, s katero se je zagotovilo Jugoslovanom in Čelioslovakom me-slo med zavezniki, je omogočila italjanski vladi posluži-ti se teh habsburških "ustašev" kot bojne sile.
Razentega pa se domneva, da ni sedaj s sovražnikom nikake nemške divizije in da obstaja njegova maksimalna moč iz osemsto bataljonov ali manj kot miljon mož.
Končno pa je dne 3. maja najvišji vojni svet zaveznikov na svoji seji v Abbeville dal generalu Foeliu avtoriteto, da vključi italjansko fronto v svoje poveljstvo in napravi s tem, da predstavlja ta fronta desno krilo zavezniške bojne črte v Franciji.
Kar je pa še več vredno kot to, so se Italjani izza kobaridske kampanje naučili potrpežljive kampanje vzgoje, katero so prej opustili, in vedo, za kaj se bore.
©
Jugoslovanska
m = —

Katol. iUednota
tšl
Ustanovljena leta 1898 Inkorporirana leta 1900.
Glavni urad v ELY, MINN J	•
*
GLAVNI URADNIKI:	' ' r
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Box 251, Conemaugh, Pa-Podpretlsednik: LOUIS BALA XT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH P1SIILER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHEK, S43 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN G0UŽE, Elv, Minn.
ANTHONY M0TŽ. 9641 Ave. "M'\ So. Chicago, 111. IVAN YAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. * LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn.. Box 480.	*
JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.	f
PRAVNI ODBOR:	?
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mieh. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave , W. Dulutli, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, III.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo-
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Nekaj o Južni Ameriki
T(f ?
Y Južni Ameriki se nahajajofskega jcuika uvedlo v vseh publič-jtirje največji ognjeniki na svetli, niti šolah.
rungurangua,
SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO "SLAVEC" NEW YORK. FEVOVODJA ION. HUDE. E 3492 (Zagorska.	' * i
(Kako bom ljubila. E 31113 (Odpiraj dekle kamriro.
(Le semkaj k meni sedi.
NARODNE PESMI. E 37:tl» (Odpri dekle kamrico. Harmonika sol«. Srerna mladost. Valček.
Slovensko Pevsko Društvo "Slavec" Pevovodja Ign. Hude. E 3740 (Sinoči sem na vasi biL Columbia. Kranjska kai>ela (Veseli codec. Polka.
(Ti veselo poj, Slovensko Pevsko društvo "Slavec"' E 3845 (Nazaj v planinski raj. Slovensko Pevsko društvo
( "Slavec"
Dvospev: Augusta Danilova. Soprano, Mila Polančeva, Alio. Harmonika Aeeomp.
E 3741 (Na planinrah solnee sije. Harmonika duet. (Vesela poskoeniea. Polka Duet: Augusta Danilova, Soprano, Mila Polaiireva Alt«. Harmonika Aeeomp. E 3742 (Otok Bleski. Harmonika duet
(Na plesu. Valček. E 3846 (Zora vstaja. Au;^usta I>anilova
(Ko pridem jaz po noči, Augusta Danilova E. 3774 (Vse mine.
(Boom šla na planine. Dvo-spev. E 3775 (Ljubea moja kaj si strila.
(Pojdmo na Štajersko. Dvo-spev. E 3776 (Spomnimo se Ljubljane.
(Poffladski Sinovi. Dance Music. E 3777 Rezika. Valček.
(Veselimo se. Polka.
Ta vzrok, dragi svatje. je bila'tali so se ustavljale in pele o zve-nioja nevesta Lenčika. Zanjo sem stofbi. ljubezni in pogumu.
hotel dati vse. In ko sem videl, da ji preti nesreča, ki ji lahko ugonobi, uniči njeno življenje, se ni-kem pomišljal niti minuto izpolniti obljube, ki sem jo dal očetu 1'rbanu. Zato gre hvala mojemu dekletu, moji nevesti in ne meni. Njej napijajte. njo slavite!
Dvignile so se majolike, slišali so se klici, (»glasila se je godba. Nevesti so žarela lica veselja iu zadovoljstva. Nagnila, se je k svojemu Boštjanu in mu šepnila
Boštjan in svatje so slišali njih popevke. Ženinu je bilo tako sflad-ko v duši. kakor takrat, ko je ležal vrh G ni rade in sanjal ter so prišle mimo bele žene iu so ga poljubljale. vzele v svoje varstvo in mu nabrale rož, spletle venec za Leneiko in šopek zanj, plesale kolo in ko je zadonela iz njih grl pesem. prijetna kakor rajske ptice, ki. jo je poslušal menili ves zamaknjen tristo let.
in sicer Cotopaxi, Maipo in Saigai.
Na otoku Trinidad se nahaja najbogatejša zaloga asfalta.
Brazilija ima največje zakladnice železne rude.
Dežela Colombia ima svetovni monopol v trgovini smaragdov; za Rusijo je prva na zalogah platina.
Reka Amazon je največja na svetu in je dolga 3000 milj. Velik tlel te reke. ki teče skozi pragozde Južne Amerike, je še dosed a j le dellomia znan.
V	Južni Ameriki se nahajajo trije vodopadi, ki so siični Niagara a odo,padoin v Združenih državah.
.Jezoro Titicaca leži l±0O0 čevljev nad morsko gladino ter meri 5.000 štirjaškiiii milj. Jezero ne zamrzne nikdar in njegovo obrežje je samo eno veliko neprodoimo močvirje.
Naj krasne j«e palmo rastejo <>h reki Amazon. Neaktere izmed teh nosijo svoje vrhove na deblu, podobnemu ravnemu svinčniku, sto čevljev visoko.
V	pokrajini Andes Živi največja' JTamor u 2ivmr>?la pnKlati svf,jc ptiea na svetu, ki lota po zraku.' - --rc iiiienoni kondor.
Južna Amerika je obljudena sa-uio na polovico; od časa, ko je bila odkrita, se je -prebivalstvo jako malo pomnožilo.
Na-obrežju jezera Titicaca se je v starodavnih časih nahajalo mesto. ki je Štelo en miljon 'prebivalcev.
Neizmerno te ljubim. Boštjan! I Vso 1;ož so pele viIe Svatje so Smehljale so se ji oC-i. smehljala
.-menijaie so ^e ji	—»J l L^i^li ter zasanjali Boštjan in
iwta. smehljal ves nežen obrar'-ek.
i - u -4- ; . ..iti TwJLetiei-ka sta na zasanjala v obje-lu zetu« Boštjan jo je poghicEKl po	J	J
<lol^ih. kostanjevih kitah in odgo-ji«ui zveste ljtfbeziu.
(Konec.)
Vse te plošče naročite pri Vašem rojaku
IVAN PAJK Columbia Dept. 456 Chestnut St.. CONEMAUGH, PA.
Qramofo&e in plošče, ____________________Cenik sastcnj, pišite ponj.
voril:
"Velik je bil trud in znoj, da sem te dobil, nevesta moja. Zato te bom tembolj vedel ceniti vse dni svojega življenja."
Prišla je noč in veselje ni ponehalo. Zsiplamtele so baklje, za<po-kali so t-opiči ter odmevali čez griče in dolino. Sv. Lovrenc se je radovedno oziral navzdol, sv. Kozina in Di.mijan sta k Korena povpraševala sv. Tri Kralje, kaj se godi nocoj
Tedaj se je orglasilo na Grmadi petje vil. Čez travnike in poljta. so stopile bele žene, ob gozdnih tra-
(OAL COIOTXlERS ^fUST Mf VINTER. SlffllY IfcJV
CoTLtUJHCrt Mtmt' Millar 5uppfy* ck G	w
ilic Spnn^ aid Sumner £r -skytatf*. tfaoABcMov* »tote mainfcmwd at a mjnimamxad&t cotodpr giuHxi
Z
« imnn mtK »min
Leta liil-J je kupila Južna Amerika samo 1") odstotkov svojih ]>u-t.rebščin v Zdinženih državah. Od tega črdba naprej pa se trgovina vedno dviga in pretočeno leto so znašale potrebščine, ki jih je kupila Južna Amerika v Združenih, državah, že 40 odstotkov.
Ker so bili ameriški podjetniki preveč zaposleni na drugih delih sveta, da razširijo svojo trgovino, so zamudili lepo priliko, ki se jim je nudila \ Južni Ameriki, iu j»<>-gMabila jo je namesto njih Nemčija in pa Japonska. V zadnjih letih pa je industrija Združenih držav zavzela v tem prvo mesto iu bodočnost, ki se odpira industriji Združenih držav v tem delil sveta, je neprecenljive vrednosti.
Poleg Rusije bo Južna Amerika za industrijalne držjuve neizčrp. ljiv ti^ /.a dolgo dobo, dokler se pač tudi tam ne bo razvila moderna industrija. Potem se bo zgodilo. kakor se je zgodilo na Japonskem. Poprejc je bilji ta država odprta za uvoz izdelkov vsega sveta, sedaj pa. ko se je razvila njena lastna industrija, gleda Ja-Jponska sama za svetovnim trgom.
izdelke, kateri presega jo <z«-lo domačo potrebo. To pa je nauk kapitalističnega razvoja, kateremu sledijo mednarodni spori.
MISLI 0 ŽENI IN ZAKONU.
Španski jezik govori polovica prebivalstva, medtem ko je glavni jezik Ijudovlade Brazilije portugalski. Brazilija tvori malo manj kot polovico cele Južne A-merike.
Mala ljudovlada Paraguay ima svoj lasten jezik.
Podnebje v severnem delu Iju-dovlade Chile ima to posebnost, da ne dežuje nikdar, medtem ko dežuje v nekaterih krajih s-eveme Brazilije vsaki dan.
Glavno mesto Brazilije je T£io de Jan- iro. ki ima gledališče, katero je drugo najkrasnejše iu najdražje ra svetu.
Veliki morski parniki lahko vozijo iz Evrope preKo Brazilije v republiko Peni.
Meti vele trgovci in veleindu-strijci celega sveta, posebno Združenih držav m Anglije, se imenuje Južna Amerika svet bodočnosti in zadnja leta se je pričelo učiti južno-ameriške je33ike, to je španščino in portugalščino. Tisoče je dijakov, ki se uče te jezike posebno na trgovskih in tehničnih šolah. V New Yorku se je pričelo z agitacijo, da bi se učenje «pan-
I*. Itosegger pravi: O. veruj na neizerpljive zaklade ženskega srca ! Danes te razveseljuje njena ljubezen, njena ud an ost. jutri te upijaiii njen plamteči ogenj, ob letu te radosti njena materinska sreča iu njena radodarna -požrtvovalnost. Za vse čase ti pa ostane njena zvestoba. Ona živi za trtbe. za tebe trpi in za tebe tudi umre. Ti jo ljubiš, ker je tvoja blaženost — ona te Ijiibi, ker mora za tebe trpeti.
Nemški pesnik Goethe: Kdor ini zakonski stan napada, kdor z besedami da. celo z dejanji, ta iz-podkopava temelj čiste družabnosti, ta ima opraviti z menoj. Zakon je temeljni začetek in višek vsake kulture. Zakon naredi su-roveže milejše in najbolj izobražena oseba nima boljše priložnosti dokazati svoje mehke nravi kot ravno v zakonu. — Nerazdruž-Ijiv mora biti, ker prinaša toliko sreče, da proti temu sreča posa-meznkai niti ni za upoštevati!
Pestalozzi: Družinske radosti človeka so najlepše na svetu. Veselje stnrišev nad otroci je naj-svelejše veselje na svetu.
-
GLAS NARODA, 17. JUX. 1918.

SLOV. DELAVSKA
Uiuoo« Ijena dn» 16. iTgura \ 1908.
PODPORNA ZVEZA
Jnkorporirana 22. aprila 1909 ▼ državi Pann
t Sedež: Johnstown, Pa*
A ~ >	GLAVNI URADNIKI!
Predsednik: n^N PROSTOR. 1098 Norwood K'd., Cleveland, OUt. Podpredsednik t JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box 113, We«t Newtoa, Pa, Glavni tajnik; BI.AŽ NOVAK, 631 Mlin St., Johnstown, Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, 634 Main St., Johnstown, Pa. S. Pcwr tajnic: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Conemaujh, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE. 6502 St. Clair Are., Cleveland, Ohio. Pom. blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2. Box 27. Bridgeport Oble. a
NADZORNI ODBOR: Predsednik nadsor. odbora: JOSIP PETERNEL, Box 96, WlllocK, Pa. L nadzornik: NIKOLAJ POVŠE, 1 Grab St., Numrey Hill, N. S. PlttS-borgb, Pa.
I. aadsornik: IVAN GROŠELJ, 886 M. 157th 81., Cleveland, Oblo.
POROTNI ODBOR: predsednik porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Rast Mineral,
1. porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. F. D. 8, Box 146, Fort Smith, Ari. 1 porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St., Springfield, I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK!	_______
Dr. JOBIP V. 6RAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa«
Glavni nrad: 634 Main St., Johnstown, Pa. JP
URADNO GLASILO: "•LAB RARODA". 82 Cortlandt Street, New Tori City,
Cenjena drnitva, oziroma njih nradnlkl, so nljndno proSenl, poSUJatl Vse dopise naravnost na glavnego tajnika In nikogar dragega. Denar aaj se pofije edino potom Počtnih, Exp resnih, all Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakaznice naj M naslovijajo: Bla* Novak, Title Trust & Quarantee Co. in tako naslovljene poSiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnia.
V slučaja, da opazijo društveni tajniki pri poroOllh glavnega taj-■nr« kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urada glavnega tajnika, da se v prihodnje popra vi.
MOŠKE BOLEZNI SSST
Dr. Koler naj starejši slovenski zdravnik, specialist t PitU-trarghn, ki ima 28-letno akni-njo t zdravljenju vaeh molkih bolezni
Hydrocele ali kilo wdrmvtm T 30 urah in breg operacije.
Bolezni mehurja radi katerih nastanejo bolezni ▼ križa in hrbta is ostale bolezni te Trste gdravim s gotovostjo.
BJEVMATIZEM, TRGANJ*, ZASTRUPLJEN JE KRVI, BOLEČINE. OTEKLINE, fcKRO-TLE IN D&UGE KOŽNE BO-t-f.ZTfT, ki nastanejo radi ne-Hste krvi, ozdravim v kratkem časa, da ni potrebno ležati. Jas reblm 606 In 904 za krvne bo-lesnL
Uradnae are: Vsak dan od 9. are sjatraj do 8. are svečer; v petkih od 9. sjatraj do 5. popoldne; ob nedeljah o« 9. sjatraj do 2. popoldne.
Dr. KOLER, 638 PENN. AVE.,
PITTSBURGH, PA.
Slovenski zdravnik.
. A
UNIČENJE
Spisal: L. OSBOURNE
ZA "GLAS NARODA" J. T.
>eni bil zi-lu
3	(Nadaljevanje.)
• -
Prav nič ne bom tajil. «ia »om bil večkrat tako jezen, <la bi liajr.ij&e privolil >trivu Adamu pui gorkih zaušnic. — Najbrže 1»i bilo re.i )>i m nI nama «Io spora če '»i bi n*- bil priredil na čast velike zabave, na kateri je imela igrati moja ura len kost največjo u-logo. —
Zabava je izvrstno izpadla, in jaz sem si tem utrdil zaupanje pri svojem >trieu.
Kmalo zatem sem pa odšel iz Eilinbufjrlia, ne tla bi slutil, na kako veliko naklonjenost uvojejra strica smem računati.
< 'e liočem biti odkritosrčen, moram priznati. «la vrM'1 ko "»i*ui zapustil iloljročasiiu hišo >voje«ra -strica.
l'<i Parizu se uizelo hrepenel in >em s*' kotel 7. vso silo vneči v naj^lobji vrt liee življenja. \'sak človek ima svojo lastno romaiiti-ko. Jaz - mu se oprijel umetnosti, navzel sem se življenja v Quar-lier l.atum. kai+ re«ra je liulzae tako sijajno opisoval v svojih roma ni.li. .Ie«h'l sem v mali «ro>tilni, stanova! pa v precej slabem hotelu. Te«ra oa nisem storil zato. ker sent >,* bal zapraviti denar, pač i>;i zategadelj. ker s«- u,i je tako dopadlo.
Moj oče mi je dal na raz|»ola«ro toliko denarja. <la bi lahko stanoval v na iclejraiitn«'jšeui hotelu in <la bi ->e vsak dan lahko vozil vfc kočijo A" atelje.
V >uew času si> bili vsi dijaki, stanujoči v ^uartier Latin La fi:i-l<i okraj nekoliko nori. Y»i so nosili doljre lase, žametaste jop* in su uočindan popivali po krčmah. Se «*eJo nek moj rojak je 1» 1 tak. S\oj atelje je imel v Hue Monsieur le Prinee, nosil je visoke škornje iu dolge la-e. Tak hodil po najbolj umazanih špelunkah.
Spremljala «_rH j<' j>a neka ž>'ii>ka. ki mu je stala včasih za moil«*!. Ženska j« bila vedno oblečena v korziško narodno nošo.
Kavno lak nisem hotel biti. pač sem se pa zadovoljil, da sem 'iira! ulojro revnega dijaka in sem bil vedno na lovu za novimi doživljaji. V atelje sem redno zahajal in v svojih študijah prav dobro na-predoval,
drugem letu svojega bivanja v Parizu sem pa doživel nekaj posebnega, za kar se imam zahvaliti znanstvu .s -Jimom Pinkerto-lioin. —
Nekega lepega oktobrskega dno. ko je listje rmenelo in padalo Nuz veje, sem sedel sam pri kosilu. Restavracija, v kateri sem obedoval, ni bila ravno velika, pa je bila zelo znamenita radi svojega vina. —
Vzel seiu v roko seznam vina ter jra začel študirati kot študira človek, ki pozna dobra vina in ljubi lepa imena.
Moj pogled je nehote obstal na imenu "Roussillou"' iRusiljoui. Ker tega vina niseiu poznal, sem ga vsled tega naročil steklenico. Vino je bilo izvrstno. Naročil sem še drugo steklenico. Ker so bile mize preeej tesno skupaj, sem se začel pogovarjati s svojim sosedom. Sprva polglasno, potem pa vedno glasnejše. Kaj sem govoril, tega ne vem. Spominjam se pa. da so >e pogledi vseh obrnili proti meni in da so se vsi smejali mojemu govorjenju, ali kaj je že bilo. — Se danes, po dvajsetih letih me je sram tejra.
Kmalo sem dobil par tovarišev, s katerimi sem se dogovoril, da
bomo šli skupaj v kavarno spit par čašic črne kave. Vsi so mi pri
trdili. _Ko sem bil pa enkrat 11a cesti, ni l>ilo bojili spremljevalcev
nikjer.
Vsled tega sem se podal sam v Cafe de la Souee. Izprevidel sem bil namreč, da je bila druga steklenica vina zame usodepolua in da bi bilo najboljše piti črno kavo s konjakom.
Ko sem stopil v kavarno, sem natančno razločil vse obraze kljub temu se je pa kavarna majala pred menoj. Šele, ko sem stal zopet na cesti, sem samemu sebi priznal, da sem ta večer užii pre ve' dobrega.
Moj hotel je bil oddaljen le par korakov od kavarne. — Portir se je nasmehnil, stisnil mi je v loko svečo, nakar sem se odpravil v četrto nadstropje. — Kljub temu, da sem bil pijan, sem se delal silno pametnega. Sklenil sem namreč, da naslednjega dne ne smem prespati, ker sem imel veliko dela v ateljeju.
V sobi sem pogledal na uro, toda ura je stala. Kot pameten človek sem sklenil iti k portirju ter mu dati natančna navodila. — Ker sem se pa zavedal svoje slabosti, sem. pustil svečo goreti in odprta vrata, da bi pri svojem povratku sobo lahko našel.
Hiša je bila čisto temna, ker sem pa vedel, da so v vsakem nadstropju samo tri vrata, se mi je zdelo, da ne morem zajiti. Naštel -sem štiri stopnice, pa še nisem prišel do portirja. Da sem se vštel, 1111 seveda ni padlo v glavo. Šel sem dve nadstropji nazaj 111 za eno nad stropje naprej.
Slednjič se mi je začelo dozdevati, da ima liiša najmanj dvaj-1 >et nadstropij. - Toda kako je to mogoče — sem mislil sani pri
Uebi — sai iih ima le šest! — Ne. več jih ima. — Zdaj blodim že sko--
1 ar j pol ure, pa še nisem na koncu.
Ko s,.m tipal okoli po steni, sem opazil pri neki ključavnici luč. Prijel *em za kljuko, pristisuil in vstopil.
Novo razočaranje !
Neka mlada dama. v globoko izrezani spalni srajci je ravno legala k počitka.
—	Prosim vas. oprostite, da sem tako vsiljiv. — Jaz stanujem v j sobi št. ll'. — Zdi se mi. da ni danes v tej prokleti hiši nekaj v redu !— >em jecal v zadregi.
Una me je nekaj časa začudeno gledala, potem pa odvrnila:
—	Počakajte trenutek zunaj pred vratnii. jaz vas bom takoj od-: \ edla.
Pripomniti moram, da se je vse to izvršilo brez posebnega razburjenja. — -!;iz sem počakal kot mi je rekla. — Kmalo je stopila na hodnik v hdiki jutranji obleki, prijela me je za roko ter me odvedla i po stopnicah navzgor v mojo sobo.
Vrgel sem se na posteljo in zaspal kakor otrok.
To sem povedal, kot se mi je zdelo, da sem doživel. Naslednje j jutro nisem bil ničkaj vesel in zadovoljen. — Nič se mi ni ljubilo in 'niti v atelje nisem šel.
Hitro sem se oblekel ter odšel na eesio. — Tedaj se mi je zdela hiša povsem drugačna kakor prejšnji večer.
Stopil sem v restavracijo ter začel gledati skozi okno. — Malo je manjkalo, da nisem vzkliknil samega začudenja. Iz hiše je stopila mlada dama v sivem jopiču. V rokah je nosila torbico za. slikarske potrebščine. — Spremljal jo .i« nek možki.
Ta ženska je bila 011a, ki me je bila prejšnji večer odvedla v mojo sobo.
Sedaj se ne spominjam več, če je bila lepa ali ne. Ker som se pa spomnil žalostne uloge, ki sem jo igral prejšnji večer, sem se ji hote! pokazati v drugi, lepši luči. — Toda kdo je bil njen spremljevalec? — Morda njen brat?
Šel sem na cesto ter jima pričel slediti. — Šla sta v galerijo. — I11 v galeriji sem se seznanil z onim mladini možem. Pozabiti ne smete namreč, da so mojo usodo odločevali trije elementi: moj oče, ka-pitol v iMuskegonu in moj prijatelj Jim Pinkerton.
Kar se tiče one dame, moram že vnaprej povedati, da je nisem videl nikdar več v svojem življenju. — To je zopet dokaz, kakšno igro igra z nami življenje.
(Dalje prihodnjič.)
'iT VAŽNO! NE STRELJAJTE GOLOBOV!
True translation filed with the post master at New York. X. Y. on June 17, 1£>1S. as required by the Act of October 6, 1*>17.
Poljedelski department Združe-lili držav svetuje loveem ne streljati golobov a- zraku, ker so mogoče domači golobi, katere 11a več krajih vežbajo signalni zbori ameriške armade, da bodo nosili •poročila čwz bojna polja. Far me rji in drugi, ki se pečajo z rejo golobov. »pustijo golobe vsak dan na prosto in* lahko se pripeti, daj
je tak golob vstreljen._
LISTNICA UREDNIŠTVA. G. K., Francitas, Texas. — Slovenskim ženam in dekletom se ni treba registrirati. Pač pa se morajo registrirati vse v Nemčiji rojene ž.^ne. če njih možje niso ameriški državljani. Po rodu Nemka, poročena s Slovencem, ki ni državljan, pa se mora registrirati.
Neki star čmee je prišel v urad komisarja za registracijo v nekem mestu v Missouri ter prosil za rc gistracijske listine.
—	Kako se pišete ? — ga je vpra šal uradnik.
—	(ieorge Washington. — se je glasil odgovor.
—	Well, George, ali ste vi oni mož, ki je posekal črešnjo?
—	No. sir; jaz nisem oni mož. •laz nisem ničesar delal že skoro eno leto.
Woman'« Service CnaJCtBtr.IPal.ee June 14-22 Lex. Ave. & 4Ctk Si. 2Sc (Children 10c)
POZDRAV.
Pred cd hodom preko oceana pozdravljam svojega brata iu sestro ter jima kličem: Na zdar!
Frank Deželan.
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrata ledelajem la popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem Se nad 18 let tukaj v tem poslu ln sedaj v avojem lastnem domu. V popravo vzamem kranjske kakor vse druge harmonike. Stare kupim ali sprejmem ▼ zameno.
JOHN WEN ZEL, l§17 East tSni St.. Cleveland. Okla.
NAZNANILO.
Sorodnikom. prijateljem in znancem naznanjam, da je umri naš nepozabljeni prijatelj ANTON ŠESTAN
dne r». junija v Shepiierdu. Texas. Kanjki zapušča farmo, hišo iu par mul. Doma je bil iz Kuteževga pri Ilirski Bistrici na Notranjskem.
Prosim cenjene rojake, če kdo ve za naslov njegov družine, naj mi naznani, za kar bom zelo hvaležen.
Joseph CVinles. P. O. Box .V_\ Shepherd, Tex. i 15-21 -G i
Posebno blago, tudi tako. ki se Mogokrat prikriva.
To j«- razno tako blago ki se ne more dobiti jHjvsod in ga potrebuje vsak i-lovek. bodisi star ali mlad, zdrav ali bolan, reven ali premožen. Zelo zanimiv. ]kh1 učljiv in obsežen seznamek in cenik pošljem brezplačno. Knjiga "Mali domači zdravnik" cena 25 centov; v zalogi imam tudi vsa v knjigi opisana zdravila.
MATH. PEZDIR, P. O. Box 1611, New York, N. Y.
Iščem svojega brata AVUl'STA GROBOLŠEK. podoiuače Satel-čev iz Litije na Dolenjskem. Pred petimi leti je bil v Oleve-landu. Ohio, sedaj mi ni znano, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da im naznani. še ljubše mi pa je. če se sam oglasi svoji sestri: Mrs. Prances Volk, Park Hill, Pa. (15-1S—6t
ščem svojega 1 rata I Oil NA FRO L. domu iz .lelšan v Istri, tea- struiča -H »HNA rKKADA doma iz Dolenj. Do 11. septembra sta bila v Creightonu. Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da <ra mi javi.4 ali naj so pa sama oglasita. — Joe Frol (Mihec*. Box o8S. Tacoma. Wash. i 15-18—b
Kje je KATARINA VUKSINIC? Pred kratkim je bivala a- Cleve-lamlu. Ohio, sedaj je baje nekje v Lo-rainu, Ohio. Ce kdo ve za nje naslov, naj mi blagovoli naznanili, za kar bom zelo hvaležen. ali naj se sama javi zaradi jako važne zadeve. — J. J. r. O. Box 345, St eel t on. Pa.
(15-17—6)
POZOR, ROJAKI!
1ST- V W1LLARDC. WIS. 5000 mož, žen in otrok rabi
FAKMERSKA FNIJA A. S. of E. ZA VESELICO,
ki jo priredi v nedeljo dne 23. junija 1918
v novi d\orani Antona Supaučič.
TU odstotkov čistega dobička su bo darovalo Rdečemu Križu in z ustalim prebitkom st> bo plačal dolg za novo skladišče. Zato vabimo vse rojake, ki žive v okolici, via se te veselice vdcle.že Lil pomagajo vsak po svoji moči, da bomo imeli najboljši uspeh. Pridite vsi! Vljudno vsakega vabi Odbor. (15-18 G i
Vojni Atlas.
Izšel jo najpopolnejši Vojni Atlas, ki vsebuje zelo natančno razvidne raznovrstne mape v velikosti 20X27, kakor zapadno fronto, Evropo, Malo Azijo, celi svet z vodnimi črtami, evropsko vodovje označeno z blokadami, Zedinjeue države z vojaškimi vežbališči in kam pa mi ter zastave Za veznih držav.
Naše rojake bo g'otovo najbolj zanimal zemljevid italijanske fronte na katerem so s pravimi slovenskimi imeni označeni vsi kraji, kjer se je vršila tako strahovita bitka. Na karti so označena vsa mesta in skoraj vse slovenske vasi, ležeče zapado od Ljubljane.
Vse je slikano v barvah. CeAa je le 30 centov, dokler zaloga ne poide.
CENIK KNJIG
katero ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt SU	Naw York, N. Y.
Rad bi izvedul za svojega prijatelja ANTONA OBED. Pred onim letom se je nahajal v državi Illinois. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. k.je se zdaj nahaja. da mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Joseph IIio-vath. Box 7. Blair. \V. Ya. (14-17—G '______
Rad bi izvedel za naslov svojih treh bratov JOSIPA. ANDREJA in M III FT A KERNEL. Vsi so doma iz Studene Uore. Primorsko Morda se kateri izmed njih nahaja v ruskem ali ila-ljnnskcm ujetništvu. Prosim, če kdo kaj ve, da mi naznani, posebno pa prosim ujetnike, da mi kaj o njih poročajo. — Frank P. O. Box '11. Ganisou Pa. (11-17—G)
---1
NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Pittsburgh. •Pa. in okolici naznanajmo, da jii bo v kratkem obiskal naš zastopnik

S
Dr. L0RENZ
644 Penn
^ avenue
Pittsburgh, Pa.
EDINI ŠLO VENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK fePEOIJALIST MOŠKIH BOLEZNI
Moja stroka je zdravljenje akutnih ln kroničnih bolezni. Jas •aju ie zdravim nad 'Si let ter Imam skušnje v vseh boleznih lil ker znam slovensko, zato vas morem populuoma razumeti in spo-Etiatl vajo bolezen, oa vaa ozdravim in vrnem moč in zdravje. Hkozl let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa le, da vas poopuinoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čim-preje.
Jaz ozdrarlm zastrupljeno kri, mazulje in lise po telesu, bolezni v Rrlu. izpadanje las. bolečine v kosteh, stare rane, živčne bolezni, onlalielost, bolezni t mehurju, ledicah, jetrali ln želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato žilo, navduho itd.
w Uradne ore so: V ponedeljkih, sredah ln petkih od 9. ura zjutraj do 5. pofioldan. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. — Po iHiSti ne zdravim. Pridite osebno. Ne ]K>zat»ite ime in naslov:
Dr. LORENZ, 644 Penn ave., Pittsburgh, Pa.
Nekateri drugI ravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jas sna m hrvatsko fie ls starega kraja, zato vas lažje zdravim, ker vas razumem. *
POUČNE KNJIGE:	RAZGLEDNICE
Ahnov uemško-angl. tolmač vezan •—.50 Xewyorske, božične, velikonočne DomaČi zdravnik mali	—.25 in novoletne komad po
Hitri računar (nemško-angl.)	ducat
vezan	—-50 Album mesta New York s kras-
Poljedeljstvo	—-30 uimi slikami
Sad je rej a v pogovorih	—.25
Slov. angl. ln angl. slov. slovar »1.50	ZEMLJEVIDI:
Veliki slov. ang. tolmač	$2.50 Avstro ltalijanska vojna mapa
m Avstro-ogrski, veliki vezan ZABAVNE IN RAZNE DRUGE Celi svet mali KNJIGE:	Celi svet veliki
Hipnotizem	—-35 Evroi»e vezan
Doli z orožjem	=—.52 Vojna stenska mapa
Dve šaloigri: "Čnrlijeva ženitev"	Vojni atlas
—.25 Vojni atlas nov —.60 Zemljevidi: Ala., Ariz., Colo., — 30 Cal. itd. i>o —.50 Združenih držav uiall —-50 Združenih držav veliki —-50 Združenih držav stenska mapa, $1.50 na ,]ru;ri strani pa celi svet
Poleg tu navedenih knjig imamo pa še nekaj raznovrstuih Istisov iki en —,7t ali dva zvezaa.
Ali ste bolni?!
Ako Imate kako bolezen, ne glede na to, kako dolgo ls ne oziraje ne na to, kateri zdravnik tu ni mogel ozdraviti, pridite k mnL Vrnil ram bo vaše zdravje.
Oddaljenost ali pa pomanjkanje denarja naj vas ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate in revne. Jaz sem v Piltshurghu najboljši Specljallst za moške in sem nastanjen ie mnogo let. Imam najbolje opremljen nrad, tudi stroj za X-2arke, katerimi morem videti skozi vas, kakor skozi stekla Imam svojo lastno lekarno, ▼ kateri se nahajajo vse vrste domačih in lmortlranih zdravil. Ne bedite boje«! in pridite k mri kot k prijatelju. Govorim v vašem Jeziku. En oblak vas bo prepričal, kaj morem za vas storiti.
Imam Erlicbov sloviti 006 za krvne bolezni ln ozdravim bolezni v nekaj dneh. Osdravil sem tisoče slučajev oslabelosti, kožne bolezni, revmatizma, želodčne in jetrne bolezni, srbenje, mosole in vse kronične boleaiL
Prof. Dr.*IL*G. BAER,
IU 8MITUF1ELD 8T,	PITTSBURGH, PA.
aaaprotl poka VAŽNO.—Odre« to ln prineal a seboj.
in "Trije ženini'* Mesija 2 zvezka	^
Pod Rotiom SI. Večernlce Postrežba bolnikom Trt na uš ln trtoreja Trojka
Vojna na Balkanu 13 zvez. Z«cKiovina c- kr. peSpolka St. 17
s slikami Življenje na avstrijskem dvoru ali smrt cesarjeviča Rudolfa
—.03 —.21
—.So
—.50 —.10 —.25 —.50
—.25 —.30
—.25 —.10 —.25
$3.00
Opomba: NaroČilom je priložiti denarno vrednost, bolisi v gotovini, postni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah Že vraču-
nana.
RAVNOKAR JE IZŠEL
NOV VOJNI ATLAS T barvah,
ki vsebuje jako natančno in obsežno risano italijansko in sapadno fronto;
" CENA 30 CENTOV. Velikost 20x27 inčev.	"___
Slovenic Publishing Company
82 CORTLANDT ST., NEW YORK.
Mr. Janko Pleško,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, t katerih so naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. Upati je, da me bodo rojaki ▼ vaeh oririk poiua gnlL po*>bno le, kei ima po-tvarjeao Ura poka.
Izčla Jo knJlUcal 1
DVE ŠALOIGRI. '
Knjižica vsebuje dve Igri i
•DARUJEVA ŽENITKV in
"TRIJE ŽENINI" ter stane samo 25e.
Oni. ki nameravajo prirejati igre, naj jo hitro naroče, ker ls-Sla je v omenjenem Kteviiu.
V zalogi imamo zopet vsakovrstne knjige, toda od vsake le po en ali dva Iz tisa in niso v ceniku označene.
Naročilom priložite denar in pošljite na:
t Slovenic Publishing Conpw
82 Cortlandt St, New Xerk.
F
1 *
N.I K
■ V-Tj '