S Cev. 151
TRST, v petek 2. junija 1911
Tečaj xxxv!
IZHAJA VSAK DAN
M ik sedsljah ia praznikih *b 5., ik ptnedeljkik rt t. sja*rq|. FNanUie Iter. m prodajalo po S nv6. (6 atol.) t maegfk tofcakarnah ▼ Trata In okoBci, Gorici. Kranju. M. Pv^t, Postojni, Seiani, NabreJini, 8r. LaoQt, Teimian, Ajdav-Kini, Dorobergn itd. Zastaralo lt«T. po 5 nvi. (10 stot.). ••LASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRI ▼ MrakenU 1 kolona. CENE: Trgovinski in obrtni oglaei po • at. na, •smrtnice, zahvala, poslanico, oglasi denarnih aavoiaT N SO si. mm. Za oglase ▼ teksta Bata do 5 vrst 30 K, ywh nadaljna vma K 2. Kali oglasi po 4 stot. beseda, nsj-neaaj pa 40 stot. Oglasa sp reje ima Insaratni eddelek opravo ,B4inosti". — Plačuje sa izključno lo upravi „Edinosti". ■■ i	= Plačljivo In »tofljfve v Trsta.
epiNOsr
NAROČNINA ZNAŠA
OUmilo poUtiteo^a
M m*l
m a#o loto 24 K, pol lata II K, 3 mesece IK;uta-
nli kras dopeslsno asraflnlna, ao apra-ra na oaira.
—M ne4eljs*e is«anje JDIlOin" etaae i ao eelo Mi Krta f*aa, aa pet lete Krea I M.
dofriai naj aa poN^sJo aa aradnUkvo lista. Nefranka-
----1--as m aprajesu|s la rakaplal aa as vraiaja
rlaaa in reklasmoga ja polivati aa mpravo lista,
-----fTVO i sllea Oterfis tatattl 18 (Narodsl iao)
Isdsjcteti bi odgovora! nradnik ftTBTAN 6 OD EVA. Lastaik keasoTog llata .Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edino*' ▼pisarna zadrega m oaKojeaiaa peroitvom v Trata, alion ■	CHorgia Galnttf Hov. 18.	.—
PaStea-kraallaKiri ribi It Ml «32. TELEFOR It 11-57.
Politično društvo „Edinost"
sklicuje naslednje
volilne shode
In sicer:
1)	v soboto dne 3. junija ob 8. uri zvečer
v gostilno gosp. Frana Birsa v ulici Giuseppe Gatteri št. 10;
2)	v soboto dne 3. junija ob 8. uri zvečer
v „Narodni dom" v Barko vi jah ;
3)	v nedeljo dne 4. junija ob 5. uri pop.
v gostilno gosp. Gerdol v Rocolu (pri Lovcu);
4)	v ponedeljek dne 5. junija ob 4. uri
pop. v „Gosp. društvou na Kontovelju;
5)	v ponedeljek dne 5. junija ob 5. uri
pop. k gosp. Aleksandru Furlan na Greti št. 385;
6)	v ponedeljek dne 5. junija ob 5. uri
pop. v „Konsumno društvo" v Sv. M. M. Zgornji (pri Tirolcu).
DNEVNI RED:
Državnozborske volitve.
ROJAKI! Zberite se v velikem številu, da trdno sklenemo svoje vrste in se skupno ©krepimo za bližnji boj!
ODBOR pol. društva „Edinost".
Politično društvo „ Edinost" v Trstu
uljudno vabi vse volilce, posebno pa volilce I. in IV. volilnega okraja na
volilni' shod,
ki se bo vršil danes, dne 2. junija t. 1.
ob 7. uri zvečer pod milim nebom na zemljišču g. Ivana Prelog pri Sv. Jakobu (blizu cerkve).
DNEVNI RED: DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE.
Politično društvo „Edinost" v Trstu
vabi vse volilce na
volilni shod,
ki se bo vršil v soboto, dne 3. junija t. I. eb 7. uri zvečer pod milim nebom sa travniku pred železničarskimi hišami v ulici Bellosguardo.
DNEVNI RED: DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE.
BRZOJflUNE UESTI.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 1. Zbornica je nadaljevala splošno debato o naučnem proračunu.
PODLISTEK.
Češka Magdalena.
Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V.
Slučaj kolere v Gradcu.
GRADEC 1. Svakinja za kolero umrlega Frana Franzky, je včeraj popoludne obolela za diarejo. Zato so jo morali sinoči z rod-; bino vred prepeljati v mestno osamljivo ba- J rako. Zdravniki preiščejo njene odpadke.
Dijak obsojen na smrt.
LVOV 1. Dijaka Kazimira Lewickega, ki je ustrelil igralko Oginsko, so danes porotniki po večdnevni razpravi spoznali krivim umora z 10 proti 2 glasom. Sodni dvor je obtoženca obsodil na smrt na veŠalih.
Cesar odpotoval iz Gčdčllo.
GODOLLO 1. Cesar je odšel ob 12*45 iz grada, pred katerem so se zbrali občinarji z županom. Cesar je nagovoril več oseb in se je nato ob navdušenih ovacijah odpeljal na kolodvor, odkoder se je ob 1. uri odpeljal na Dunaj.
DUNAJ 1. Cesar je dospel na državni kolodvor ob 5 55 pop. Mnogoštevilno zbrano občinstvo je priredilo vladarju viharne ovacije.
Proglašenje splošnega štrajka na Reki.
REKA 1. Vkljub temu, da je bil proglašen splošni štrajk, so vendar delavci ra-zun v pristanišču in v tiskarnah pričeli z delom v vseh tovarnah. Tovarne stražijo redarji. V pristanišču počiva razun nekaterih ladij Ungaro-Kroate promet popolnoma. Le angleški parnik „Veria" in italijanski parnik „Ruggero de Flores" vkrcavata z lastnim moštvom. Mir se ni kalil. Zveza delodajalcev se sestane popoludne, da se posvetuje o daljnih odredbah.
Žrebanje.
DUNAJ 1. (1864. državne srečke) glavni dobitek 300.000 K je zadela ser. 2794 štev. 18, 40.000 K ser. 2690 št. 88, 20.000 K ser. 1906 št. 86, po 10 000 K ser. 1436 št. 2 in ser. 3417 št. 31, po 4000 K ser. 1378 št. 28 in 2219 št. 44, po 2000 K ser. 675 št. 61 ser. 1202 št. 28 in ser. 2794 št. 72.
Kečkemet 1. Zjutraj, ob 6 35 je bilo čuti lahek potresni sunek. Škode ni bilo.
London 1. „Reuterjev biro4* poroča iz Marague (Nikaragua): Včeraj je zletela v zrak trdnjava Laloma. Poškodovanih je bilo več poslopij. Govori se, da je bilo ubitih več oseb.
Belgrad 1. Zasedanje skupščine je bilo danes predpoludne zaključeno.
Požun 1. VI. volilnem okraju je bil enoglasno izvoljen državnim poslancem dvorni svetnik dr. Bela Tauscher (narodna delavna stranka).
Govori naših kandidatov
na velikem shodu minolega ponedeljka v „Narodnem domu".
III.
Govor dr. Josipa Wilfana.
Cenjeni volilci! Postavili so me za kandidata za 3. mestni volilni okraj. Branil sem se. Silili so va-me, sklicevaje se na mojo lastnost predsednika političnega društva „Edinost". Jaz pa sem se branil ravno zato, ker sem mnenja, da bodi zame mesto predsednika pol. društva le služba, ne pa pot do časti. Pri mojih tu navzočih prednikih — g. prof. Mandiću, ki je dolgo vrsto let vodil naše društvo, in dr. Rybaru, ki je bil
„Ali me ne varaš? Ali me nočeš vjeti v kako zanjko in me potem izpostaviti v javno zasmehovanje ?"
V velikem razburjenju si ni bila niti svesta, da je svojo alabastreno .desnico zaupno položila na njegovo ramo. Šele, ko jo je on odsunil na lahno in pripomnil trpko smehljajoč: „Ne zahtevam od tebe nikakih nežnosti,* se je zavedla ; z izrazom užaljenega ponosa je odstopila, ne vedoč, ali naj pobegne ali ostane. Vsa je bila zmedena.
Domeš je dobro opazoval njen notranji boj in je hladno dejal:
„To je bilo vse moje maščevanje! In nisem se pripravljal nanje... Sedaj govorim s teboj zopet samo kakor kraljevi poslanec... Kaj odgovoriš na željo kralja Kazimira ?"
In vstal je, kakor bi pričakoval samo ene besede, da odide.
Gospa Kristina je poizvedujoče zrla v njegov obraz. Postaral se je, odebelil se je,
zgubil je nekdanjo svojo lagodnost in prisrčnost izraza, ali gospej Kristini se je dozdevalo, da ne vara. Saj se je poslanstvo, ki je je Domeš prinesel, zlagalo v glavnih točkah z željo, ki jo je ona šele pred tre-notkom zaupala Aluši! Kralj jo pozna, ugaja mu, pošilja svojega zaupnika... Samo, da to ni kralj Karol, ampak kralj Kazimir... Toda vendar kralj!...
„Odloči se hitro !" je silil Domeš, ko je gospa Kristina, zatopljena v misli, odla-I šala z odgovorom. „Vem, da nimaš pri no-I benem viteziču ali meščančku toliko časa za ; odločitev, kakor si ga jemlješ, ko imaš odgo-j voriti kralju." In obračajoč se k odhodu je i pridejal: „Hotel sem ti dati prednost pred j ostalimi krasoticami tega mesta... Če nočeš, , ne bom te nagovarjal.44 In brez kakega po-! slavlanja se je obrnil na peti in hotel oditi.
„Domeš, Domeš I" je hitela gospa Kri-t stina za odhajajočim. „Saj morda ni tako nujno... Privošči mi vendar trenotek, da prevdarim... Tako sem presenečena Tvojim obiskom... Niti ne vem, ali si v resnici pri meni, ali če samo sanjam... Kralj Kazimir torej, ne pa kralj Karol... Domeš, dovoli, da se nekoliko streznim."
„Tu ni dolgo pomišljati se... Kralj Kazimir zapusti jutri Prago. Odgovori, ali se hočeš sniti znjim, ali tukaj v tej hiši, ali pa pri njem na gradu, toda še danes?!"
moj neposredni prednik — je bila stvar drugačna. Ona sta mogla kazati že na veliko svoto narodnega dela, sta že pokazala narodu, kaj zmoreta. Jaz pa sem bil izvoljen predsednikom le, ker so prilike tako nanesle.
Če sem se konečno vendar vdal, vspre-jel sem kandidaturo le kakor nalogo. Zato pa ne bom samo kandidat po imenu, ampak nastopim tudi kakor agitator, v svesti si, da ne delam zase, ampak za stvar. Isto tako kakor g. profesor Mandić glede svoje Števne kandidature v I. mestnem okraju, vem tudi jaz, da ne bom izvoljen. Tega se mojim volilcem ni treba bati. Vendar jih prosim, Ua vsi združijo svoje glasove name, ker ne gre za mojo osebo, ampak za stvar.
Tretji mestni okraj se je toliko na volitvah I. 1907. kolikor na pozneji dopolnilni volit vi 1. 1909. pokazal po veliki večini pristaša laško-liberalne, oziroma socijalno-de-mokratične stranke in le po malem delu je oddal svoje glasove za slovenskega kandidata.
Vendar bi grešili, ako bi podcenjevali važnost slovenske števne kandidature v tretjem mestnem okraju. Ta kandidatura je večje važnosti nego marsikdo misli, kajti, utegne se zgoditi, da ne bomo samo Šteli svojih glasov, marveč, da z ozirom na situvacijo se svoji stotinami glasov postanemo faktor, ki bi mogel rečenima strankama jako zmešati račune. V tem je politični pomen slov. kandidature v tretjem volilnem okraju!
V razmerju glasov v tem okraju imamo malo podobo mesta tržaškega in deloma tudi njegove okolice. Poglejmo Kjadin, del naše okolice, ki je priklopljen temu volil-jnemu okraju. Tam je še . nekaj naših posest-nikov-kmetov, sicer je pa ta del okolice po , svojem licu kakor kaka italijanska kampanja. ; Vendar pa tudi ta del — dasi najbolj žalosten — ni še izgubljen za nas. Še tli tam iskra, še je podlaga, da se razvije tam trden [ in krepak naš živelj: ali, da ga pridobimo, 1 v to bo treba mnogo dela, ne samo o vo-; litvah, ampak tudi po volitvah. Za to delo, i na ta boj moramo ostati združeni, tudi ko 'zapustimo to dvorano in se raziđemo v svoje domove. Ta boj je sicer za sedaj boj brez upa zmage, toda boj je to lep in božanstven, da ne bi bilo nikako čudo, ko bi se vsi naši volilci vanj spustili, pač pa bi i bilo čudo, ako bi se mu odtezal le eden njih, ki se čutijo sinove svojega naroda.
Kakor po vsem mestu, nam je tudi v tem okraju bojevati se predvsem za jezikovno ravnopravnost, brez katere ni življenja in ki je potrebna istotato, kakor zrak, ki ga dihamo. Ta boj moramo — bojevati in izvojevati. Narodnim nasprotnikom moramo dopovedati, da ni res, kar prepevajo oni v svoji „Patriji de Rossetti", marveč, da tudi v 3. okraju ima Slovenec pravico, da se čuje in spoštuje njegova beseda, kakor italijanska.
Dovolite mi, da Vam tu — dasi pravzaprav ne spada na današnji shod — po-: dam izgled, ki sem ga ravnokar doživel kakor odvetnik in ki drastično kaže, kakov! je ta boj, ki ga moramo bojevati. Sicer smo , naše Italijane že privadili na slovenske spise. Ne vem sicer, da-li jih čitajo, vem pa, da jih razumejo. Vendar je še najti med njimi ljudi, ki se branijo slovenskih spisov. Napravil sem bil slovenstvo vlogo, ki je bila
„Ne zametujem, toda ničesar Še ne obljubujem," je odgovorila gospa Kristina po kratkem molku.
„Kako neumen je ta odgovor?" je pogledal Domeš nanjo čr$z rame. „S tem se ne smem povrniti h kralju. Če nimaš drugega, natančnejšega, odgovorim mesto tebe sam, da ne maraŠ."
„Tega nisem rekla," ga je prijela gospa Kristina za kontuš.
„Torej določi uro in kraj," je zagodr-njal Domeš jezno, trgajoč svojo obleko, ki jo je ona držala v rokah.
„Pričakujem kralja Kazimira tukaj pri sebi, — danes zvečer po turnaju!"	j
Niti da bi se bil obrnil, je odhitel DomeŠ.
Gospa Kristina, premagana zmesjo naglih utisov, je omahnila na sedež kraj vrat, ki so ostala odprta za Domešem. Šele po dolgem času ji je bilo možno, hladneje pre-, miŠIjati o tem, kar se je že zgodilo in kar, se je imelo dogoditi v bližnjih urah. Naj-j potrebnejše se ji ie zdelo za sedaj, da pokliče Alušo in ji da ukaz, da danes ne sme nikogar več pustiti k njej, izvzemŠi onega! viteza, ki je ravno kar odšel, ali pa onega, | ki bi ga on sam privel. Potem jo je po- : slala v Tynski bazar k prvim zlatarjem, da! ji takoj prineso, kar imajo najlepšega in naj-; dražjega.	I
vročena nasprotniku mojega klijenta, pro-kuristu znane tvrdke Parisi. A ta gospod mi je vrnil spis prilepivši nanj dva kolka „Lega nazionale", enega rdečega, enega zelenega tako, da se je kazala trikolora, s tem-le pripisom : „Lasse pur che i canti e subi — ma mi sciavo no capisso peca per !a carta sporcada de tante pipe."
To je storil italijanski naobraženec le zato, ker je bil spis slovenski! S takimi ljudmi imamo mi opravka! Toda v tem boju ne gre samo za našo jezikovno enakopravnost, dasi bi bilo vredno in potrebno, se tudi za njo samo bojevati se. Ni to nikak šovinizem, kakor nam podtikajo naši socijalisti. — Ce nam to očitajo, potem naj nehajo slovenski govoriti! In če nas njihov voditelj Kristan, ki je ob enem tudi slovenski pisatelj in kandidat slovenske okolice, napada, ker se borimo za slovenski jezik, ki je tudi njegov materini jezik, ga z vso pravico poživljam s tega mesta, naj neha slovenski pisati! (Klici : Saj je že na tej poti, saj je že začel nemški govoriti.) Toda — kakor že rečeno — mi se ne borimo samo za svoj slovenski jezik, ne gre nam samo za to, da bi dokazali, koliko ljudi v Trstu govori ta jezik, ampak naš veliki cilj je, da naši narodni skupnosti priborimo tu v Trstu, kjer smo itak domač, od starine nastanjen živelj, primerno narodno politično in gospodarsko pozicijo. Gre nam za to, da se uveljavimo tu kakor narod poleg italijanskega naroda, kateremu priznamo enako pravico in da tu s svojo močjo in s svojim delom, zasidramo svojo kulturo, svojo gospodarsko in politično veljavo, da jih nobena sila tega sveta več ne zgane.
Dosedaj se je stekal naš narod iz raznih slovenskih pokrajin v Trst, kakor posamične kaplje. Vse te kaplje, ki so bile do sedaj raztresene in ki so se že začele stekati v potočiče in potoke, naj se združijo v jezero, ki naj poplavi to mesto in mu da po svoji skupnosti in enotnosti, poleg italijanskega, tudi slovenski narodni značaj. V našem boju vidim konečno tudi velik del našega socijalnega dela, da poleg političnih in gospodarskih koristi za ves narod, priborimo boljši položaj tudi tistemu njegovemu delu, ki je gospodarski najšibkeji in najpotrebnejši; našemu slovenskemu delavcu. Ta boj bijemo torej tudi za slovenske delavske interese. Boj za delavske interese je morda v teoriji enoten po vsej Evropi. v praksi pa vidim kot slovenski politik slovensko delavsko vprašanje samo za-se. Temu vprašanju služi zares, kdor se pri nas posveča narodnemu delu. Delavsko vprašanje rešujemo v Trstu tudi z narodnim delom. Če je drugi druzega mnenja v tem oziru, naj mi poreče, da se motim, ali da bi namenoma grešil proti slovenskim delavskim interesom, da nisem vnet za slovenske delavske interese ravnotako kakor on, tega naj mi ne očita nikdo, ki hoče veljati za pravičnega.
Ne gre za osebe in tudi ne za našo sedanjo politično organizacijo, nego radi neizogibne potrebnosti narodnega dela.
Bodimo složni, če nočemo biti izdajice. Dne 13. bodočega mesca torej na volišče, cenjeni volilci 3. okraja, ne radi mene, ne radi političnega društva, ki mu predsedujem, ampak za narod, za domovino, za Slovenijo!
S kakim poslanstvom je prišel poljski vitez, in kdo da je prav za prav, ni smatrala za nujno, da bi povedala svoji naj-zaupnejši družabnici. Do sedaj niti sama ni bila gotova, če ne tiči v Domeševem obisku morda kaka prevara. Vzlic temu je sama za-se najpridneje vršila vse priprave za današnjo kraljevsko zabavo.
IV.
Malo pred poludne je začela slavnost pred njenimi okni pri najkrasnejšem vremenu lagodnega majnikovega dneva.
Zvonovi vseh praških cerkva so doneli v veličastnih akordih, ko se je ganil slavnostni sprevod s kraljevskega gradu Črez tri mostove in skozi tri veže k Hrača-nom, katerih obzidje in stolpi so bili okrašeni zastavami in zastavicami v čeških in poljskih barvah. Isto okrašenje na stenah in hišah je značilo pot, po kateri se je pomikal kraljevi sprevod s Hračanskega obronka v Malo mesto. Z vseh oken in balkonov so zrle s spoštljivimi pokloni krasne gospe in deve v dragocenih oblekah na ljubljenega kralja Karola, njegovega poljskega gosta in vso dvorjansko in vitežko družino. Da, vse strehe in vsi dimniki so bili gosto obsejani in zasedeni z radovednim občinstvom, ki je svojega vladarja nepretrgoma pozdravljalo glasnimi, radostnimi vskliki in srčnimi voščili vse sreče.	(Pride še).
Sir An II.
„EDINOST" št. 151.
V Trsta, due 2. junija 1911.
Shod državnih uradni kov in uslužbencev.
Shod javnih uradnikov in uslužcencev,
Potem ko je še dr. Rybar pozival drž. uradnike, naj se organizirajo za skupne zahteve, je dr. W i I f a n z željo, naj bi uradništvo tudi sploh delalo na političnem
oiiuu javuu uiauumuv m uo.u^uv^v,	_	ekspOn^alO —
sklican za sinoči po političnem društvu	x.. r"	„ana\t cfinH
„Edinost" je bil naravnost sijajna manifesta-1 zaklJuč,! ta zaresjep^vspeli shod.
cija narodne zavesti državnih in drugih jav-;. DmSm m D|m nn •»»•'lUiif nih nameščencev. Gledališka dvorana „Na-j IZ rdnZa V ti lil pO ZraKU i
rodnega doma" je bila polna kakor redko-	Trst, 1 junija.
kedajj.	, jn zopet zmaga človeškega uma in
Povdariti moramo, da smo videli na č|ove§ke pridnosti! Predvčerajšnjim je fran-shodu tudi lepo število dam, kar je vse- j coski avi;atik Beaumont prvi srečno preletel kako zelo razveseljivo znamenje in dokaz, ,200 kiiometrov dolgo pot iz Pariza v Rim. da so se tudi naše ženstvo začele zanimati 0d 5. uri zjutraj se je vzdignil v zračne za javno življenje.	. j višine in letel preko Niče in Genove v ve-
Otvoril je shod dr. \fciltan ki je čno mest0f kamor Je dospel ob 4. uri omenjal obsodbe dr. Hinka H in- podp0ludne med ovacijami navdušenih Rim-ković-a, ter izrekel najostrejšo obsodbo ,;anov _ Ra5i, |e tore]- n ur ter vozil
nad tem činom nasilstva. (Burno pntnevanje z veiikanSk0 brzino nad 100 kilometrov in klici: Živio dr. Hinković).	na uro i
Dr. R y b a r je uvodoma svojega go- Njegov tovariš Frey je ponesrečil nekje
vora omenjal, da so bile nade, ki se jin je	bUzu Rima Pal * a se je na srečo le Iahko
stavljalo v parlament splošne in enake vo-	raniI Francija> ki načeluje kulturnemu na-j
lilne pravice prevarene, čemur so krive v	predku človeštva, si je zopet enkrat pribo-
prvi vrsti zamotane avstrijske razmere.	riIa si:a:no zmag0 vzračnih višavah. Mnogo!
Povdarja da je naša konstitucija lepa, da	žrtev že štej-e aviiatika. Število padlih znaša;
nam zajamčuje svobodo, a vse to le na pa-	že bli2U st0 In ni do|go od teg3f ko ]Q\
pirju. V praksi se prikazuje vsa ta svoboda	aeropian ubjj francoskega vojnega ministra
le prazna kot prazna beseda. Potem je pov-	in hudo rani, mjnisterskega predsednika.i
darjal govornik da se danes tudi uradnik	Ta grozna nesreča je marsikateremu odvzela
ne čuti več kakor izven naroda, temveč	njegove upe v zmag0 zrakoplovstva. Mar-
kakor del naroda, da se zaveda, da je dr-	sikdo e postal mai0dušen in skleptičen. A
žavljan, ki služi celokupnosti. Zato so se	tudi ta katastrofa ni preplašila pogumnih
začeli tudi uradniki kakor svobodni državljani vdeleževati političnega življenja. Povdarjal je potem, da so uradniki važen del našega naroda, kateremu se ne odtegujejo in odtujujejo več kakor nekdaj. Govornik je prešel na resistenčno gibanje med železničarji, ter je pojasnjeval vse korake, ki jih je storil v prid uradnikov in posebno zgodovino znane resolucije, katero je stavil v državnem zboru o priliki pasivne resistence, ter razloge, radi katerih je to storil. Resi-stenčnemu gibanju je bilo. že v naprej zagotovljen nevspeh, ker uradništvo ni bilo organizirano, a vsako tako gibanje mora ponesrečiti, ako nima očitnega vodstva. Povdarjal je, da je bila tozadevna resolucija sestavljena v sporazumu z zastopniki vseh strank in da je bila — kljubu govoru vladnega zastopnika — vendar enoglasno sprejeta.
Govornik je konečno povdarjal, da so
osvojevalcev zraka.
Saj ni napredka brez žrtev in ni zmage brez boja! Človek ljubi nevarnost, ki ga ne more prestrašiti in ga odvrniti od cilja. Posebno francoski avijatiki so v tem oziru pokazali občudovanja vredno hladnokrvnost in vstrajnost. Zato gre tudi njim prvenstvo na polju avijatike. Bleriot, ki je prvi letel preko morja iz Francije na Angleško, je Francoz. Cacher, ki je preletel alpe, isto-tako. In sedaj je Francoz Beaumont prvi preletel dolgo pot Pariz-Rim. Ta zmaga je naravno povzročila po vsej Franciji velikansko navdušenje. Pa tudi v Italiji je bil pogumni letalec vsprejet z navdušenimi ovacijami, kjerkoli se je pojavil. V Rimu ga je vsprejel sam župan Nathan.
Ni dvoma, da bodo sledili temu vspehu novi še večji vspehi na polju avijatike.
Človeštvu je postala zemlja pretesna,
agrarni poslanci principijelni nasprotniki j __ hoče si osvojiti tudi zrak. To se je tud. vseh uradniških zahtev, a če se premaga tez-. že 2gC)dii0 vzjic ternu, da se §e doslej ni koče v državnem zboru, je gosposka zbor- i p0SrečU0f izogniti se nesrečam. A človeški niča, ki bi vrgla vsak zakon, ki bi ne bil duh bo poiagoma preniagoval vse ovire in po volji agrarcem. Vendar pa boste — utegnemo še doživeti čas, ko se bomo ko-tako je zaključil govornik — premagali vso ; moclno in sigurno vozili iz kraja v kraj — to opozicijo, ako bodete složni. (Viharno odo-. po zraku bravanje).	\	'	* * *
G. Zoreč je rekel da je glavna j GENOVA 1. Zrakoplovec Vidart je ob krivda, da vlada nima sredstev, v birokra- . jg-43 odletel v Pizo
tizmu. Pobijanju birokratizma in militarizma j SAN ROSSORE* 1. Garros je ob 10'36 bi morali poslanci posvečati v prihodnji 0dietel protj Rjmu
6-letni dobi glavno pažnjo. Govornik je končal, CIVITA VECCH1A 1. Aviatik Garros je s parafraziranim Katonovim rekom : Ceterum pasira[ tukajšnje letališče ob 4 07 uri po-censeo birocratismum esse delendum. (Zi- p0|udne
vahno odobravanje)	{ rim i. Aviatik Garros se je spustil na
G. B o 1 o n i c je povdarjal, da so to- tla v Pa|u 40 km odda|jenem od Rima. Ilko italijanski liberalci, kolikor socijalisti p[ZA x Zrakoplovec Vidart je odletel proti zahtevam slovanskih uradnikov in zato ti Rimu ob 5 uri pop
tem ne kaže druga, kakor voliti slov. na-; PARIOLI (Rimsko letališče) 1. Garros
rodne kandidate.	.	je ob navdušenih ovacijah dospel semkaj ob
Stavil je sledečo resolucijo:	5»4q urj
Državni uradniki in vslužbenci, zbrani	'	-
na javnem shodu dne 1. junija 1911 v	Dor«S&d*£ VestL
„Narodnem domu" v Trstu prosijo:	! ^	.	_
da se bodoči posl. tržaških Slovencev Dr- Stepančič in dr. Gregorin. Dr. g. dr. Rvbar zavzame osebno in po svojih Gregorin se usiljuje ! — kriči „Gorica". V tovariših-somišljenikih:	resnici pa se usiljuje Stepančič, ki lazi po
I.	da vlada čim prej vpelje za vse vseh vaseh in skuša pridobivali ljudi s tem, uradniške kategorije pravični časovni avanzma da stresa pred nje cele koše — obljub. Dr. in sicer z oziroir na skupna službena Gregorin pa ne seza po takih semenjskih jeta. sredstvih, marveč razvija odkrito, na javnih
II.	da vlada že enkrat dovoli državnim shodih svoj program, prepuščajoč razsod-uradnikom in vslužbencem za Trst toli opra- "osti ljudstva, naj ga voli ali pa ne!! Kdo vičeno in že leta reklamirano draginjsko od- se toreJ usiljuje,?
nosno pristaniško doklado;	! Usiljuje ? Ce govorimo že o „usiljeva-
III.	da vpliva na kompetentnem mestu, nju", potem pa stoji stvar tako-le: Dr. Ste-da se bodo poklicani faktorji o priliki urad- pančič je Kraševec iz Temnice, dr. Gregorin niških imenovanj strogo dižaii konkursa, t. je Kraševec iz Sežane! Dr. Gregorin se j. se ozirali poleg druge kvalifikacije tudi „usiljuje" iz Trsta, dr. Stepančič pa iz Go-in sicer v prvi vrsti, na jezikovno sposob- rice. Na to stran torej ne bi bilo nikake raz-nost kompetenta.	»Gorica" nima prav nobene pravice,
IV.	da se državnim vslužbencem in da očita Gregorinu „usiljevanje", oziroma: nameščencem, za katere še ni upeljano, če „Gorica" cčita Gregorinu usiljevanje, dovoli-liki državnim uradnikom - pttintri- velja to očitanje tudi za — Stepančiča !• deset ittna službena doba za popolno po- Ali ie neka druga in velika razlika: dr. kojnino. Gregorin ima za seboj 27-letno politično
Ko je prečital resolucijo, je rekel, da šolo, razpolaga z izkustvi iz bojev dolge zna, da ima vsaka kategorija še svoje po- vrste let, more kazati na veliko svoto tež-sebne zahteve, a v tej resoluciji izročene kega dela z* narodno stvar in na množico zahteve so zahteve vseh kategorij. Zato se doprinešenih žrtev, dočim se Stepančič do nadeja, da bodo vsi zborovalci glasovali za nedolgo sploh ni menil za narodne borbe predloženo resolucijo	in politično življenje, ni še ničesar storil in
G. F u r 1 a n je imenom društva jugo- žrtvoval — saj „Gorica" sama ne ve navesti slovanskih uradnikov denarnih zavodov izre- njemu v prilog nič druzega, nego da je v kel neke želje zasebnih uradnikov glede za- deželnem zboru glasoval z dnigimi za kako konite uvedbe delavnega urnika in nedelj- mizerno podporo našim občinam, za tiste skega počitka ter je priporočil vsem drugim drobtine s tiste mize, s katere se usuvane-tovarišem, naj store svojo dolžnost kakor prestano pravi blagoslov na italijanski del volilci in četudi nimajo volilne pravice kakor dežele — ter se sedaj uči v Gona še Ie — agitatorji, kakor inteligentni sinovi naroda, politični a—b—c!!
Gospod Stanič je v navdušenih be-1 Menimo, da za razsodnega vohlca iz-sedah pozival naj vsi oddajo svoje glasove bera ne raore biti težka! za narodne kandidate; izrekel je nado, da Lahi so koncentrirali svoje zavratne dr. Rybar dobi v prihodnjem državnem zboru napade potom izbrisnih reklamacij posebno pomoč.	ma slovenske volilce v 2. okraju. In res;
stotine slovenskih volilce v je prejelo že tako Lončarjevo naznanilo o predlaganem izbrišu s pozivom, da odgovore tekom 24 ur na-raestništvu ali magistratu, sicer utegne pozvani Izgubiti nepreklicno svojo volilno pravico. In vsa čast in hvala našemu ljudstvu, ki zna odločno zagovarjati svojo ugrabljeno pravico, ko trumoma prihaja v našo volilno centralo, ali žalibog ni malo število onih, ki so vže zamudili svoj rok. Radi tega rojaki, pozor posebno oni iz 2. okraja, da ste pripravljeni pohiteti v Nar. Dom !
Preko 800 reklamacij je vže rešenih in sicer skoro vse ugodno. Reklamanti dobe dotične odloke in dokumente nazaj v volilni centrali v Narod. Domu.
Gregorin se usiljuje! — kriči .Gorica" s trdovratnostjo tiste babe, ki se je bila skregala se svojim možem radi imenitnega vprašanja, ali se trava kosi ali striže. On je trdil, da travo kose in ne strižejo, ona pa je kričala, da jo strižejo. In ko jo je mož, raztogotivši se nad toliko trdovratnostjo, pahnil v vodo, je ona še tedaj, ko se je že potapljala, dvigala roki nad vodo in dajala s prsti znamenje, da se — travo striže!!
Taka trdovratna baba, ki godrnja vedno le svojo in s katero ni možno pametno govoriti, je tudi goriška „Gorica". Navajaj jej še tako prepričevalne argumente, naj jo tudi dejstva še tako krvavo bijejo po klepetavih ustih — ona godi dalje svojo pesem : Gregorin se vsiljuje in hoče škodovati S. L. S. Ali, gospoda naj nam vendar enkrat povedo, je-li Kras domena Gregorčičeve stranke?! Ne! Kako more torej „Gorica" trditi, da sili Gregorin v njeno posest?! Narobe je res: dr. Stepančič, kakor kandidat rečene stranke, sili v tujo posest.
Tu je „Gorica" volk v znani basni, ki trdi, da mu jagnje vodo kali!
Nekaki tajni sestanki se vrše med poštnimi uslužbenci, ki jih sklicujeta dva piistna Nemca, da delata propagando za socijalnodemokratične kandidate. Slovenski poštni uslužbenci! Vi se vendar ne boste dajali zavajati od par nemških usiljencev! Čuvajte se pred takimi agitatorji! Mari menite, da je njim res kaj do vaših socijalnih in stanovskih koristi?! Kaj še! Njihov jedini namen je, da bi Škodovali slovenski stvari! Za take pa se slovenski državni uslužbenec ne sme dajati izkoriščati! Tem manje, ko vam je vaša lastna slovenska stranka postavila kandidate — poštene, resne in sposobne može, katerim smete popolnoma zaupati tudi vi!!
Poštni uslužbenec.
Kandidat liberalcev je dr. Gregorin
—	tako zatrjujeta „Slovenec" in „Gorica" v enomer. Resnica pa je ravno nasprotna. Dr. Gregorinove kandidature ni postavila na-rodno-napredna stranka v Gorici, marveč jo je le vzela na znanje in jej pritrdila potem, ko so jo ponudili Gregorinu veljavni možje iz vsega kraško-ajdovskega okraja
—	in tudi taki, ki ne pripadajo k narodno-napredni stranki — in je bila tudi vsprejeta in proglašena na javnem shodu v Štanjelu. Kandidat ene stranke pa je dr. Stepančič! Resnica je torej ta-le, da je Stepančič kandidat le ene stranke, dočim je dr. Gregorin kandidat narodno mislečih in čutečih mož, ki so že do grla siti sedanjega strankarskega trvenja, in ki vidijo, kako to strankarsko besnilo ne le prepreča vsak izdaten odpor proti objestnosti in agresivnosti narodnih sovražnikov, marveč ubija tudi vsako delo za toli potrebno gospodarko osamo-svojenje. Protest proti sedanjim strankarskim razmeram, nasprotujočim najvišim interesom naroda in tudi vzvišenim principom krščanske misli — to je pravi in globlji pomen Gregorinove kandidature v kraško-ajdovskem okraju. Tako je in nič drugače!
Volilci IV. mestnega okraja. V torek dne 6. junija t. 1. se vrši volilen shod v gostilni „Economo", ulica Economo, ob 8. uri in pol zvečer. Sklicuje ga volilni odbor IV. mestnega okraja v svrho, da poduči zaupnike o postopanju pri volitvah.
Kamoristična infamija. Brezsramna kamora, ki je že pri sestavljanju imenikov volilcev na najnesramneji način varala ter izpustila vse Slovence, ki jih je le mogla izpustiti, si hoče pomagati še na ta način, da je izreklamirala vse količkaj znane Slovence, ki morajo sedaj letati okolo, da dokažejo svojo volilno pravico.
To nesramnost pa še povečujejo magi-stratni organi, ki pozivoV, s katerimi magistrat poziva volilce, naj dokažejo tekom 24 ur svojo volilno pravico, ne izročajo volil-cem, temveč jih kar mečejo v poštne Skrinjice na vratih stanovanj, ali pa jih izročajo kar vratarjem. Na ta način se prav lahko dogaja, da volilec ne dobi obvestila pravočasno. Če se že dostavljenje legitimacij vrši potom poŠte, bi se moralo vršiti na isti način tudi dostavljanje pozivov za dokazanje volilne pravice, ker sicer ni prav nikakega jamstva za čistost volitev.
Sicer smo pa zelo radovedni, da-li bo namestništvo mirno gledalo, da se po krivdi magistratnih organov spravi na stotine volilcev ob njih volilno pravico?!
Proti lumpariji stranke pač državna oblast nima nikakega orožja, zato pa ima
orožje proti magistratu, ker mi mislimo, da to vendar ne gre, da bi magistrat smel žvižgati na vse državne zakone. Će ze sme delati to takrat, ko se gre za državne interese, pa mu vlada to dopušča, svobodno mu; a da bi bile naše državljanske pravice odvisne od samovolje ali milosti magistra-tove klike, tega absolutno ne bomo dovoljevali.
Izlet po morju v Devin. Slovenske žene in dekleta, ne zabite, da je v nedeljo, dne 4. t. m. izlet združene skupine ženstva NDO. v Devin.
Za izjavo o predlogu izbrisa v volilno centralo v „Narodni dom"!
Birma. Včeraj je škof mons. dr. Kar-lin birmal v župni cerkvi Starega sv. Antona 178 deklic in 66 dečkov. V nedeljo bo birma v baziliki sv. Justa po pontifikalni maši, ki prične ob 9. uri dop.
„Zimsko solnce". — Pevsko društvo „Trst" priredi v nedeljo 4. t. m. ob 4 30 popoludne v dvorani „Narodnega doma" pri Sv. Ivanu na splošno zahtevo Emin Carevo „Zimsko solnce", sliko iz istrskega življenja v 4 dejanjih s petjem. Iz prijaznosti bodo sodelovali členi slov. gledališča v Trstu pod vodstvom L. Dragutinovima. Po predstavi ples. Krasna in patrijotična igra bo gotovo ugajala poslušalcem in zato se je nadejati obilne udeležbe._
Tržaška mala kronika.
Drzen ulom. Predsinočnjim so neznani zlikovci s pomočjo ponarejenih ključev vdrli v skladišče premoga Josipa Kovačič v ulici Salice 7. Iz skladišča so prodrli luknjo skozi steno in zlezli v skladišče moke trgovca Andreja Cej. V tem skladišču so vkradli žakeljček, v katerem je bilo 250 K v komadih po 2 in 1 vinar. Ulomili so tudi razne predale, pa brez kakega uspeha.
Dozdeven poskus samomora. Včeraj smo poročali, da so sprejeli v bolnišnico 16-Ietno Sesiro Mingotti, stanujočo v ulici Istria 47, ki da si je iz samomorilnega namena sunila v prsi nož. Tako je saj trdila ona. Predsinočnjim pa je pripoznala svojemu bratu Alojziju, da ni bilo nikakega poskusa samomora, marveč da jo je ranil njen Ijub-ček Dominik Pagliari, star 19 let, iz Faenze v Italiji, stavbeni asistent, s katerim je onega večera šetala po Bombelju. On jo je ranil, razburjen radi ljubosumnosti. Priznala je tudi, da se je priglasila pod krivim imenom. ' Ona se imenuje pravilno Augusta Perkovič, stara 18 let, in stanuje v Sette Fontane 35. Pagliari je bil že predsinočnjim aretiran, zaklinjal se je, da ni ranil deklice.
Težka nezgoda na delu. Štirje ranjeni. \Ta vogalu ulic Piccardi in Istituto gradijo novo h:šo. Delovodja je g. Rajmund Malacrea. Včeraj zjutraj se je viseč most, v katerem so bili podajači Kari Zorzut, Peter Makovič in Anton Sofarz, kakor tudi gori omenjeni Malacrear nahajal na višini drugega nadstropja. Kar na enkrat je dvigalo na eni strani popustilo, most se je nagnil in vsa četvorica se je zvrnila globoko doli na tla. Izlasti so trije podajači dobili jako težke rane. Vsi ranjenci so pripeljani v bolnišnico.
Jako razburljiv človek. Do 15. maja je bil Alojz Eder družabnik Vinka Lang, starega 30 let, iz Ogrskega, ki je imel zavod za čiščenje v ulici Commerciale štv. 8. Eder je odpovedal družabništvo in je ustanovil enak zavod skupaj z nekim Ivanom Papetz. Lang, ki je o tem izvedel, je bil radi tega tako razburjen, da je najprej oklo-futal Papetza, potem se je podal k Ederu, mu očital njegovo dozdevno nekorektno postopanje in mu zažugal: Sedaj grem kupit revolver, s katerim ubijem tebe in potem Papetza." Vsled ovadbe je bil Lang aretiran. Lang je štirikrat poskusil umoriti se, zadnjikrat je celo petkrat ustrelil z revolverjem proti sebi. Vidi se torej, da ni normalen človek.
Pretep na policiji. — Marija Pavesič, perica, stanujoča v ulici Volto 2, je stanovala prej skupaj s Petrom Valentinčič. Ker pa jo je ta pretepal in prodajal njeno pohištvo, da pride do denarja za svoje kro-karije, se je perica tega naveličala in se je podala na policijo ovadit svojega čednega ljubčka. Na policiji je Valentinčič s pomočjo „prijatelja" hotel dokazati, da je pohištvo njegovo. Ko je uradnik zaslišal vse stranke, jih je odslovil. Ali komaj so prišle na hodnik, je „prijatelj", brivec Gaspardis zasolil perici tako klofuto, da se je ona kar zvrnila na tla. Bil je seveda aretiran.
Grozen samomor. — Humbert Angio-lucci, star 33 let, uradnik, stanujoč pri neki rodbini v ulici Andr. Rapiccio št. 1, se je včeraj ob 2*30 popoludne v svoji sobi najprej s sabljo sunil v vrat, a ranil je pri tem le kožo, potem se je sunil v prsi in si pre-bol pljuča, tretjič se je sunil zopet v vrat. Našli so ga na tleh ležečega v mlaki krvi. Vzrok samomora ni znan. Zdravniška postaja je konstatirala smrt in dala prepeljati truplo v mrtvašnico pri sv. Justu.
Velikanski dohod s«Krlžmančič & Brem uisn trst.
V Trstu, dne 2. junija 1911.
»EDINOST« št. 151.
Staran IH.
Koledar in vreme. — Danes : Erazem muč. _ jutri: Bink. sobota.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -+- 23* Cels. — Vreme včeraj: oblačno, zv.'dež.
Vremenska napoved za Primorsko: Deloma oblačno, tupatam dež, temperatura malo spremenjena. Lokalni vetrovi.
Društvene vesti.
Pevski zbor „Učit. društva- ima
zadnjo skupno pevsko vajo v soboto ob 10. uri v gledališki dvorani „Nar. doma". Vsi in točno!
Podružnica Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu vabi gg. odbornike na sejo, ki se vrši prihodnji petek, dne 9. junija t. L, v šolskih prostorih slovenske šole pri Sv. Jakobu.	_
DAROVL
— Za kletarja Jurija Medarića iz Zagreba so darovali: Čelan Jernej K 160, Hrast Tomaž 40 st. — Dne 31. maja t. 1. K 10 —. Skupno K 12 —. — Denar hrani inseratni oddelek „Edinosti".
Vesti iz Goriške.
x Nezgoda. Josip Kodelja iz Deskle je padel z voza, pri čemer si je poškodoval lobanjo. Prenesli so ga v bolnišnico v nevarnem stanju. ,
x Delavsko gibanje med zidarji. V ponedeljek ob 3. uri pop. so zidarski delavci zapustili delo in so se zbrali v restavraciji „Central* na posvetovanje, ki se je tikalo delavskega urnika in zboljšanja materialnega položaja zidarjev.
Na shodu je bilo kakih 400 zidarjev in pomagačev. Govornik Peteani je dokazoval, da sedanji delavski urnik ne odgovarja sedanjim socialnim razmeram. Dotikal se je mezde zidarskih delavcev v Gorici in drugod, kjer obstoje stanovske organizacije. Nato je prečital spomenico, namenjeno delodajalcem. Spomenica je bila odobrena skoro nespremenjena.
Bistvene določbe so sledeče: Gospodar ne sme iemati v delo delavcev razen onih, ki stoje v organizaciji. Izključeni so dečki pod 14. letom starosti. Tisti, ki se sprejmejo morajo po pogodbi ostati skozi 3 leta pomočniki.
V tedensko plačo je všteti tudi praznike. Delavski urnik ima obsegati 9 ur, in sicer: od 7. do 12. in od 2. do 6.
Delo na akord se mora odpraviti. Kedar bi hotel gospodar odpustiti delavca od dela, bo mogel to storiti samo na soboto.
Mezda se določa z 1 krono za pomočnike od 14. do 16. leta, z 3 K za pomočnike od 16. do 17. leta. Od 17. do 20. leta ga je smatrati delavcem 11. razreda in mu pristoja po 50 stot. na uro, od 20. leta naprej pa po 56 stot. Podajači naj dobivajo po 36 stot. na uro. Za izredno delo se za-«, hteva 30 odstotkov poviška. Za delo o praznikih je določenih 6 ur.
Plačila se imajo zvršiti ob sobotah na kraju dela, ne pa v pisarni gospodarja.
Ta spomenica je bila odposlana vsem gospodarjem z opombo, da se v slučaju da ne sprejmejo stavljenih zahtev, proglasi stavka. Po shodu se je živo grajalo goriško delavsko zbornico, ki se ni zavzela za zahteve zidarskih delavcev. Zdi se, da se bodo gospodarji branili vsprejeti stavljene zahteve.	# .
Razsvečava škocijanskih jam. Sko-cijanske jame ne bodo letos razsvetljene prvo nedetjo meseca junija, kakor navadno, temveč še le 2. julija.
Izobraževalno društvo „Morje" v Sesljanu, priredi dne 9. julija 1911. javno tombolo in ples v Sesljanu. Toliko v znanje in ravnanje sosednjim društvom.
S Krasa. Socijalni demokratje so po-. stali jako agilni. — Vsako nedeljo prirejajo po več shodov, kjer je le par delavcev. Na i vsakem shodu udrihajo najbolj po napredni j stranki ter označajo druge kandidate za fra-karje.	\
Kako more dr. Turna poslušati, ko nje-j govi sobratje udrihajo po advokatih — torej tudi — po njem ?! Slovenske delavce bi radi lovili s svojimi socijalnimi nauki, proti katerim tudi mi nismo; a v prvi vrsti bi zahtevali, da jih vi in vaša stranka spoštujete ne samo z jezikom, ampak, da bi jih tudi uresničili vsaj toliko, kolikor je možno v praktičnem življenju !
Tega pa ne morete, ker, kar ni ljubo italijanskim sodrugom, tega ne izvršujete, čeravno bi se morali vsi bojevati za pravo vsakega delavca brez razlike narodnosti. — Vaše ideje ostajajo na papirju, v praktičnem življenju jih izvršujete popolnoma enostransko — nesocijalno.
Pred nekaj dnevi mi je pokazal neki delavec vaše stranke — Kraševec — odlok radi odškodnine vsled dogodivše se nezgode. A kako debelo sem gledal, ko sem videl, da je odlok italijanski, da-si oni de-lavec-siromak niti ne razume tega jezika in ni mogel nič posneti, kaj mu je določeno!
Zakaj se socijalno-demokratični govornikfne oglašajo proti takim krivicam ? !
Ali ni žalostno tudi to, da je često iz ust slovenskih socijalnih demokratov čuti grdo besedo: Vara, quel ščavo !
Tako se ne propagira naukov, ki naj temeljijo na bratstvu jednakosti in svobodi I Kako hočete povspeševati kmečki socijalni razvoj Kraševcev, ko še delavskega ne morete !
Pokažite z dejanjem, da ste podpiratelji in branitelji zatiranih, delajte na to, da se bodo izvrševali zakoni za vseh jednako in nepristransko, da niso vaše ideje samo na jeziku in papirju, ampak da jih udejstvujete: potem bomo tudi mi z vami. Ali sodeč po vašem sedanjem delovanju je ta čas še daleč v bodočnosti.
Kakih sredstev se poslužujete na shodih?! Vi označate naše prvake, — ki so dokazali z dejanji in življenjem, ki so naš narod socijalno povzdignili s svojim nesebičnim požrtvovalnim trudom — da so za-pravljivci, sebičneži, ki zapravljajo cele dote itd. Takih sredstev se naši borltelji ne poslužujejo nasproti vam.
Mi bomo volili moža, ki nam jamči po svojem dosedanjem delovanju, da bo najbolje zastopal narodne, politične in tudi socijalne koristi nas Slovencev: volili bomo dr. Gre-gorina!
Šolska veselica v Pliskovici se je vršila v nedeljo 28. maja. Že udeležba veselice meseca aprila je bila mnogoštevilna, a v nedeljo je bila šolska soba nabito polna. Žal, da je moralo ostati mnogo ljudi zunaj, ker ni bilo več prostora. V sobi s 60 m2 je bilo čez 270 ljudi in ni čuda, da je bila taka vročina v sobi kakor v parni kopeli. Jako obsežen vspored 12 točk je občinstvu jako ugajal, posebno petje in deklamacije „Domovini" in „Pastirček" od Simona Gregorčiča. Ljudstvo je hotelo s ploskanjem, da bi ponavljali skoro vsako točko. Opažati je, da so ljudstvu nastopi šolske mladine zelo priljubljeni.
Iz Ajdovščine. — Župni zlet „Goriške Sokolske Župe" se bo vršil, kakor že objavljeno, dne 23. julija 1911 v Ajdovščini. In Ajdovski „Sokol", svest si velikega dela, ki ga doleti s tem zletom, pričel je že za časa s predpripravami, da častno reši prevzeto nalogo. Za veselični prostor si je zagotovil v neposredni bližini Ajdovščine ležeč krasen travnik, ki ima prostora za desettisoč oseb. Za udobnost prišlih „Sokolov" in drugega občinstva bodo vozili onega dne po goriški progi posebni vlaki. — Sploh je „Sokol" že pričel tudi s podrobnim delom in preskrbljeno bo v polni meri, da ta dan Ajdovščina, metropola Vipavske doline ter napredne ideje, dostojno vsprejme Sokolstvo in drugo narodno občinstvo.
Brate „Sokole", ki goje tudi planinski šport ter ostale izletnike, opozarjamo že sedaj, da lahko polete na zletni dan tudi do glavnega izvirka potoka Hublja, imenovanega „luknja". — Do te divje-romantične „luknje", speljala je pred kratkim „Ajdovsko-vipav-ska podružnica slovenskega planinskega društva" krasno, udobno stezo, pričenjajočo pod izvirom Hublja, vijočo se potem v krasnih,'; gorskih serpentinah nad izvirom Hublja do. razgledišča in potem naprej do že imenova-' nega glavnega izvirka Hublja — „Luknje". • Iz te „luknje" prihaja ob močnem deževju velikanska množina vode, ki pada v mogočnem slapu globoko v skalovje, tvoreča odtod potok Hubelj. — Ob suhem vremenu je; tudi dostop v „Luknjo" vsakemu možen in, se prihaja v nji v razmerno kratkem času j do krasnih gorskih jezer, votlin itd. Skoda pač, da ta jama še do danes ni strokovnja-ško preiskana. In do razgledišča, oziroma do glavnega vhoda v „Luknjo", ki nudita' prostran, diven razgled po velikem delu Vi-j pavske doline, se prihaja iz Ajdovščine vj tričetrt ure.
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
mt po zmernih cenah ^m!
RAFAELE ITALSA
trst • via malcanton - tr8t
Mnenje gosp. dr. M. Neumanna
Novomesto
G. J. SERRAVALLO
Trst.

Z veseljem Vam javljam, da že dolgo časa in rad predpisujem Vaše ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Fer-ruginoso Serravallo). Zamogel sem ceniti njegovo uspešnost za šibke in malokrvne bolnike s slabim želodcem.
NOVOMESTO, 3. marca 1910.
Dr. NEUMANN.

Pozor!
Štora m prca slog. tordka no Primorskem
priporoča slav. občinstvu svojo
bogato zalogo šivalnih strojev	arkro-
jače, čevljaije in domačo rabo. - Ima tudi v zalogi dvokolesa „Primier", „Ipag" in „Courier". - Prodaja tudi na mesečne obroke. - Za dobroto
istih se jamči.---- lO^IP HPKLPVA
Se priporoča slav. občinstvu ,	^	, VJpt^
r *	GORICA — ullea Munlclplo št. 1 — GORICA
O priliki birme
boste dobili v prodaj alnici ur in zlataaine
Boaoraiz. FINO - Trst
nI. ViseeMo BellM 13 m ei eerfte s?. Antona mega)
VELIK IZBOR zlatih, srebrnih in kovinastih ur vsake vrste. Zlate in srebrne verižice za ženske in moške. Uhani in prstani z dijamanti in brez. Ovratni okraski in obeski po konkur. cenah. - GONll Se SlOTeESŽO.
- - 11 odlikovani cevljarnici - -
GIUSEPPE SCUBICH
= ul. Carducci 15 (naspr. obokom Chiozza) —
— se nahaja —
velik izbor čevljev
za gospode in gospe o priliki birme. — Poseben izbor belih, lakastih krema - čevljev za otroke
po cenah, da se ni bati konkurence.
Pravkar je izšlo
Bdmondo de Amicis:
FURIJ,
Novela
Iz italijanščine prevel Jos. Jurca. Cena vezani knjigi 2 K 50 v, broširani 1 K 50 v. Znameniti italijanski pripovedovalec riše v tej psihološko zanimivo zasnovani noveli štirinajstletnega dečka Furija, ki živi daleč od sveta edino v družbi dveh starih ljudi. Furij se zaljubi v svojo ko-ketno svakinjo, ki pride bivat na poletni dvorec. Kako se razvija ta ljubezen, je popisano z izredno plastično silo ; ob enem pa pisatelj ostro biča vzgojno metodo, ki hoče ^bdržati oblast s
hladnostjo in šibo.
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani
založna knjigarna.
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE
ulica Saniti 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila v soboto, dne 3. t. m. od 9—12 in od 3—6:
Zlata ura, velika množina srajc, maj, I nogovic, žepnih rutic, spodnjih hlač in drugo novo perilo.
S potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes, po kratki in mučni bolezni, previđena sve-totajstvi, v 34. letu mirno v Gospodu zaspala naša preljubezna soproga, ozir. mati
Marija Gombač
(prej Obersnel)
Pogreb drage pokojnice se bode vršil v petek 2. junija "ob 5. uri popoludne.
BAZOVICA, 31. maja 1911.
Josip Gombač, soprog. Marija, Antonija, Kristina, hčere.
Splo&no anonimno druitvo za prevažanje
Via Ghega 3, Telefon 2487.
Sbiumba In pieraftnje pohištva Razpok. In shramba kovčekov
Telefon 1220.	Telefon 2572.
Člftenle in shrainha preprog
Telefon 2573.
2015

•Vb
To leto je preskrbljena
Kojanu
štev. 2 (hiša Tuzzi)
■r z največjo Izbero ~mm srajc brez ovratnika, gladkih s svilenimi prsi, z ovratnikom iz zefira in satena v vseh barvah in oblikah I. vrste. Nadalje kravate, ovratniki, zapestnice, malje, robci, delavske obleke, dežniki itd. vsake barve in oblike. - Najbogatejši izbor perkala in satena itd. - Nadalje perilo, trliz, preproge, zavese in izgotov. predmeti. - Velik izbor. Cene zmerne.
m : mmm j KOLINSKO CIKORIJO I:
toplo priporočamo _ „	m _ . f .. . . . . _ virila m Metoda I
r	<	edino pristni, po kakovost! nedosegljivi slovenski izdelek.	||	533
Stran IV.
.EDINOST" St. 151.
V Trstu, 2.-*junija 1911.
Torej — vse, kar čuti sokolsko — dne 23. julija na župni zlet „Goriške Sokolske Župe" v Ajdovščino !
Slavnost v Podgori. Kolikor je soditi po pripravah in prijavah za to slavnost, bo to res ena najlepših sokolskih slavnosti, prava manifestacija goriškega Sokolstva. Sokolske čete v9$ Goriške prihite na binkoštni ponedeljek v Podgoro, k svojim bratom ob meji, da jih navdušijo za nadaljno narod.-obram-beno delo. In vsa Podgora se pripravlja z izredno pridnostjo, da vsprejrae došle goste bratsko in kolikor možno slavnostno. Občinsko starešinstvo, Sokol in naša narodna dekleta kar tekmujejo med seboj za dostojen in bratski vsprejem.
Slavnost prične ob 3. uri pop. Tedaj bo namreč sprejem došlih društev pri slavoloku, potem bo sprevod skozi vas. Ob 4 in pol proste vaje članov, orodna telovadba in skupine, pri katerih nastopi do 50 telovadcev; na to je svobodna zabava in ples. Na slavnostnem prostoru bo preskrbljeno za vsestransko in točno postrežbo. Kdor hoče torej videti pravo narodno slavje in preživeti par veselih uric, pride naj na binkoštni po-medeljek v Podgoro med obmejne Slovence.
Sokolski zlet v Podgori. Društva, ki se vdeleže tega zleta, se zbirajo pri pevm-skem soškem mostu, pri g. Maražu, odkoder odkorakajo v zborih k vsprejemu. Tudi kolesarska društva naj bi se tam zbrala.
Vesti iz Istre.
In zopet razmere na sodniji v Kopru ! In rekli so, da se ne udajo. Zakleli so se, da mora tako ostati !! — Na koperski sodniji, kjer so stranke po dveh tretjinah slovenske narodnosti, se vodijo vsi zapisniki v samolaškem jeziku, ne izvzemŠi oddelek II. za civilne stvari. Šest sodnikov je, ki znajo popolnoma slovenski jezik, in vsi ti skupaj so odvisni od laških koperskih fantov, tako, da ne morejo vsprejeti niti enega zapisnika v slovenskem jeziku ! ! Zakaj se učijo sodniki deželne jezike ? Mari za se, da so odvisni od koperskih pisarjev ! V pisarni kazenskega oddeika sedita dva koperska Italijana in oba skupaj znasta prav dobro, da tako bi ne smelo biti, t. j. ne znata slovensko. Premisliti je treba samo to, kaka jezikovna pravičnost z našimi ljudmi mora vladati na tem oddelku !! Naš gosp. predstojnik je pač predober in premehak. Energično naj bi posegnil vmes, da bo enkrat konec tem krivičnim razmeram.
O slovenskih pečatih, seveda, ni duha ne sluha, osobito pa v zapuščinskem oddelku ...
Našemu bodočemu poslancu priporočamo, da zasuka odločno svoje rokave proti tem razmeram na sodniji v Kopru.
Iz Doline, 29. majnika 1911. Včeraj je priredilo tukajšnje „Katol. izobr. društvo" javno predavanje: „O boju proti alcoho-Iizmu". Predaval je č. g. Kalan iz Ljubljane. Govorili so tudi drugi govorniki. Dvorana v stari šoli je bila natlačeno polna. Predsednik je pozdravil in zahvalil udeležence, ki so se udeležili predavanja brez razlike strank in nasprotujočih si načel in nazorov. Predavanja so se vdeležili poleg prostega ljudstva tudi učiteljstvo in obč. prvaki.
Naše bralno društvo „Vodnik", ki je nekdaj bilo tako agilno, spi spanje pravičnega. Ima znatno knjižnico, ki pa nemot-jeno leži v omari in menda čaka, kedaj se liste posameznih zvezkov uporabijo za zavijanje tobaka. Nadejali smo se, da ko se šola razširi v štirirazrednico in dobimo štiri učne moči, vživi tudi bralno društvo, a smo se zopet, Bogu bodi potoženo, britko preorali. Tudi naše društvo „Vodnik" bi lahko imelo predavanje, ali . . .?! Navdušeno po protialkoholnem predavanju, se je ljudstvo iz stare šole vrnilo — v krčme, kjer je pričel pravcati čez polnoči trajajoč boj za uničevanje alkohola!	Očividec.
Hvaležnost regnikolov. Na Lokatišču v občini Dolina je opekarna, ki je last nekega Italijana. Temu primerno so tudi „ka-poti" in delovodje izključno Italijani, reci re-gnikoli. Slovenci so tam le za to, da kopljejo slovensko zemljo in da so psovani z navadnimi psovkami „ščavo" itd. Evo, takšna je italijanska hvaležnost za gostoljubnost na slovenski zemlji! Potem, ko ti tujci živijo in vživajo, potem ko bogatijo in denar domov pošiljajo, se še ne sramujejo Slovence na lastni grudi psovati! Kedaj napoči dan, ko bomo mi Slovenci na lastni grudi svoji gospodarji ? 1
Podgrajski izletniki, na povratku mi-nole nedelje iz Šapjan, so nabrali v Pasjaku v gostilni g. Rebeliča, ki je tudi sam hvalevredno prispeval, za Ciril-Metodovo družbo lepi znesek 52 kron. Gosp. notar T. Šorli je daroval posebej 10 kron, ker se ni mogel udeležiti glavne skupščine CMD v Buzetu. — Denar hrani podružnica v Pod-gradu. — Vsem, zlasti požrtvovalnim damam srčna hvala !
V očigled volitvam. — Iz Sp. Škofij: Približuje se 13. dan meseca junija. Tega dne mora pokazati vse, kar čuti slovensko, da je res tudi vredno častnega naslova Slovenec. Razume se, da storite tudi Vi — Skofijci in okoličani dne 13. junija t. 1. svojo narodno dolžnost ter oddate svoj glas je-dino-le našemu, sicer le števnemu kandidatu.
Gotov sem, da Vas ne premotijo tukajšnji „velikaši", „prve glave", ki so bili vabljeni v pisarne raznih avvocatov ▼ svrho
mešetarenja njim v prilog. Ali, če niso imeli ob priliki državnozborskih volitev iz I. 1907 nikakega uspeha s svojo prisotnostjo, upati je, da ni sedaj ne vspejo s takimi Mšen-šali" !
Svobodno jim, da se poslužujejo posredovalcev, a povedano jim bodi odkrito, da ste Škofijci postali samostojni, da mislite z lastno glavo, in da spoštujete in ljubite svoj narod! To jim bo morda dovolj, in puste Vas na miru.
Naše politično vodstvo je prepričano, da jim odgovorite v gornjem smislu; zato tudi ne prireja v Vaših krajih volilnih shodov v svesti si, da teh pri Vas ni potreba. Tudi sam sem tega prepričanja; vendar bi se pa utegnilo zgoditi, da bi čas, razmere in lepe obljube vplivale na nekaternike ter jih spravile v sramotni tabor nasprotnikov. Pa, možje, volilci! Kam bi splavalo naše spoštovanje in zaupanje, ki je vživamo kakor narodni in zavedni Slovenci pred našimi voditelji, ako bi se število teh „nekaternikov" pomnožilo ? ! Osramočeni bi ostali, ako bi zaostali za številom glasov, ki ste jih oddali pred Štirimi leti narodnemu Števnemu kandidatu. 659 jih je dobil naš kandidat Kom-, pare, a MandiČu oddanih mora biti še naj-] manje 200, razen onih 659!
Sicer sem gotov, da ostanete naši stari, vendar Vas moram opomniti tudi na razne „shode", ki se vrše v tuk. vasi.
Dne 25. t. m. so imeli tu socijalisti svoj po imenu „javen", a v resnici pa le potajen shod. Za ta shod sem namreč izvedel po ravnoistih sklicateljih Še le 26., torej dan kasneje. Tudi Vi sami ste vedeli zanj le toliko, da se ga niste vdeležili. Prav 1 Pustili so sodruge „alla osar tutto* popolnoma same. Seveda, bili so tužni in sklenili so po-setiti Vas zopet. Pričakujte jih ter jim povedite: „Gospodje, poznamo se izza zadnjih občinskih volitev in Vam svetujemo, da prej sanirate svoje lokalne razmere, a dotlej nas pustite popolnoma pri miru, ker drugače... drugače... Vas bomo posnemali ! Ne sicer po idejah, pač pa po dejanjih.
Še nekaj bi Vam polagal na srce, namreč to-le: povedite onim iz Hrovatinov in Božiče v, da niso ne „cristiano sociali", ne Crevatini in Bosichi, pač potomci starih Hrvatinov in Božičev, da so potomci naših pradedov Slovanov!
Upati ni sicer, da vspete kaj, a vedite, da lepa beseda lepo mesto najde. — Za danes dovolj. — Pozdrav in poklon!
Tuči.
Vek. Petrovčić
Kron 6200!
AUTOMOBILI FORD 1911
Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40*000 voz edinega tipa CHASSIS 20 HP šest raznih tlpcv kočij.
Kočija „FORD" je najpopolnejša, najhkrejia, in najekonomlčneJSa,
čevljarski mojster
Tref nI Rorr vprrhia ac\ i	jurct-toji."- generalni zasWnik
irst, ui. tsarr. veccnia 40. AiuTniu ctifcpi tdqt
Zaloga Izdelanih domačih čevljev. AnMUW	- ^ ®
Sprejemajo se naročila po meri.
Dvokolesa, šivalni in kmetijski stroji j
gramofoni se dobivajo po čudovito nizki ceni pri
Piazza Goldoni 10—11, Tel. 1734
Velika oentralna garage, ulica riel Baohl 16. vogal ulloa Bosohetto TELEFON 22*7. STOCK P2JEUM GOODRICH (amerikanake).
Automobili na poaodo po zmerni oeni.
VaratTO lil vzdrževanje avtomobilov.--Solidna po»ireiba
Batjelu v Gorici jgj	UZrm ^ 3
Stolna Ulica Ste v. 3-4. Mehanična	MLšCL Mil I11U •
delavnica. Prodaja tudi na obroke. Ceniki franko.J
OPOMBA. Kdor mi dvokolo, gramofon in šivalni Tref lil PiflCllO Po»«Hiior»i stroj proda, dobi za nagrado eno novo dvokolo. \ • ' vlj UI« UllUoUtj udrUlilsUl OcL
~	(vogal Santorio)
Skladišče izgotou. oblek
A. LEVS
Velik izbor »zgotovljenih oblek
za odrasle in dečke. Specijaliteta: kostimi za dečke.
Vsak dan novi dohodi. =
RIHARD NOVAK & C.
Pekarna in slaščičarna s prodajo moke TB8T — ULICA FABNETO ŠT. 13
Postrežba: točna.
CEHE ZMERNE.
Mloflonio vajen konja od mladosti, išče midUCIllO, elužbe kot kočijfcž ali fijakar, ali pri kaki trgovini kot prevoznik, oziroma voznik v tovarni. Je lepega, poštenega obnašanja in popolnoma zanesljiv. Naslov pove Inseratni oddelek . Edinosti* pod Stev 961.	961
Simić S Co. - Zrst
ul. S. Anastasio 8-10
===== OBAVLJA =====
Za birmo ! Za birmo !
Se priporoča že poznani slovenski
urar in zlatar
Agenturske in komisijo, posle. Tr8t ulica del Blvo gt M
Bavl se s prodajo kolonijalnega v lik . h . blaga in nakupom dež. pridelkov. v e lka lzbera 1
Josip Semulič
TRST, ulica deli'Istituto št. 5
Friporoča slav. občinstva STOJO PEKARNO in SLADČIČARNO, v kateri se dobi cel dan svež kruh in raznovrstne sladčice. Mcfea iz I. mlinov ter maslo. Likeri, vino in pivo v stekl.
Postrežba tadl na dom.
Velika izbera I ALOJZIJ POVH
rojak.
IX p a 8e takoj 8 zio'ar ev. IdUC uj. Majolika 9, EL
Obrniti se na Kreči&i, 965
Lepa
soba z 2 posteljama se odda v ulici Giorgio Galatti 16, vrata št. 9.	967
kolesa se proda za vsako ceno. — Belvedere št. 10.
Mizar
Via 968
Refošk
za bntlljk* nad 600 litrov na prodaj v Dolini pod itov. 92;
cena po dogovoru.	955
Pijte ssmo
Gnitanj, Koroško.
,Tolstovriko slatino". Naroči ae v Tolstem vrhu,
736
111*2) V* Cal o Sqnadrani v Trst o, ulica Seal inata UlCtl gt. i. - Prodaja in popravlja nre po nizki ceni in z garancijo. Popravlja budilnice
po K 1—.	868
Antonio Spanghero"
DEKORATIVNI SLIKAR
Naslednik tvrdks DELALNICA: D0MENIC0 DEUSE. Via Nadoflnlaa 7.
Telefon 160 Trst Telefon 160.
VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn.
Prevzame vsakovrstna stavbena dela Ia dekoracije za sobe. — SPECIJALITETA: Imitacije lesa In marmorja, Izložae table.
Gostilna „Pri fldriji"
Trattoria „ALL' ADRIA".
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvo, dn sem odprl gori imenovano gostilno v BARKOVLJAH
na obrežju štev. 132. Točim samo priBtna domaČa vina in prodajam: Belo ln črno po 1 04 liter, Dreherjevo pivo po 56 st. liter.
Pobi se tudi vino spumanti po 2'40 steklenica.
Maraala in vsakovrstni likeri. Enhlnja je vedno preskrbljena % gorklml ln mrzlimi Jedili.
Za obilen obisk se toplo priporoča z geslom :
svoji k svojim! Vekoslav Kocijančič.
... ŠOLA ZA JEZIKE
Vi Polvtflotte Acquedotto št. 16 M	, | prvo nadstropje.
NoTa metoda za nacčenje modernih jezikov.
Izvanredno ugodna prilika!!!
Nemško . 8 lekcij Kron 4 Francosko 8 lekcij Kron 6 Angleško . 8 lekcij Kron 6
Vpiše se lahko vsak dan od ll.-l. in 7.-9S
Ravnatelj lastnik Prof. Paolo Marquardt.
{
Dve :; v aki
lekciji teden.
0 najem se oddalo biciKli
Zaloga dvokolos
in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke.
TRST, Via Scorzeria štev. 12
V. Osvaldella
Ob nedeljah in praznikih odprto do 4. pop.
mm
Panifleio Triestino ::
Oft/orifev filiialke na Opčinah
ob sežanski cesti.
šarati
13'
|| Dr. Kari Ernst ||
I
unlv. med.
zobozdravnik
Trst, Piazza C. Goldoni St. 5, II. nadstropje.
•OS
Sprejema od 9—1. in od 3—6. pop.
GOSTILNA H. D. 0.
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOS1Č je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času
se dobijo gorka In mrzla jedila. Gostilna je otvorjena vsako soboto In nedeljo do 1. nre popolunoči.
©©©©©©©©S©©©
Mehanična delavnica
t Miheutit
& l Venuttl
Vla Tiziano Veccellio 4.
— TRST —
Popravlja in postavlja stroje in parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. - Industrijalne instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in Čistilnice. -Specijaliteta fag za kamnje, stiskalnice za groidje ; stroji za o bde ov inje lesa. Izdelovanje oblik in uzorcev za teste-
—	— — nine in biSkote. — — — —
Zaloga novih in Etaiih motorjev, briz-galnic, etrajer za vzdrževanje zidars;e ga materijala, mletje kave, drož in dru-
—	— gih ttbaičnih predmetov. — — @©@0@@@©@0@®