S9®" Uredništvo je na Starem trgu štev. 19, upravnistvo je na I' je na' Marijinem trgu štev. 8. — Telefon štev. 360. = vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 30 vinarjev. Vprašanjem glede inseratov i. cir. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. 13. štev. V Ljubljani, sobota 28. decembra 1918. I. leto. Velja v Ljubljani: celo leto ... K 56— pol leta . . . „ 28 — četrt leta . . . „ 14-— ea mesec. . . „ 4-70 Velja po pošti: l* celo leto naprej K 60-za pol leta „ . 30-— « četrt leta „ „ 15-— za en mesec m 5*____________ Na pismene naročbebrez pošiljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošljejo naročnino JgtiT po nakaznici. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 25 vin., za večkrat popust. Koroški Slovenci — begunci. — Grozilna pisma nemške soldateske. — Starci, žene in otroci slovenskega Korotana naj branijo svoj dom! Jesenice, 26. decembra. Položaj slovenskega Korotana je dan za dnem slabejši. Nemški teror skuša udušiti vsako svobodno izraženje slovenske misli. Nahujskane tolpe pritiskajo na zbegano ljudstvo, ki je ostalo brez voditeljev in zaslombe. Nekateri omahljivci se že udajajo in izjavljajo, da bodo glasovali — za nemško vlado. .... Nemci in nemški janičarji — renegati so organizirali močne tolpe, ki udirajo preko Drave v slovenske vasi. Tu oropajo in »plenijo vse, kar se more °dnesli ter groze prebivalstvu s poboji in vislicami. V ponedeljek so napadli nemški tolovaji slovensko orožniško postajo v Galiciji, jo oplenili do zadnjega žebljiča, odnesli vso muničijo in orožje ter odvedli poveljnika Hutmana v celovške zapore. Drugi orožniki so se pravočasno rešili. Grabštajn, ki so ga Nemci zasedli, je povsem slovenska vas in ravno-tako okolica. Tu Nemci slovenskemu kmetu nalagajo neznosne rekvizicije v blagu, in koroške te vasi so sedaj brez vsake vojaške pomoči! Koroški Slovenci so sedaj prisiljeni bežati in kot begunci iskati drugod zavetišča. Prve dni po polomu avstrijske strahovlade je v slovenskem Korotanu zavladalo veselje, narod se je radoval, da mu vstane slovensko pravo, tam na Gospi sveti zakopano. A sedaj? Udaja se brezupnosti. Nemci iTidi gospodarsko pritiskajo na Korotan, n. pr. zastražili so vse prehode preko Drave, zlasti one, ki vežejo slovenske vasi s Celovcem. Iz Železne Kapl;e je peljal mesar Vajcqr štiri kože v stroj. Nemška straža ga je na poljškem mostu ustavila in zahtevala 70 kron carine, pozneje se je zado-s 30 kronami. Nemška grozilna pisma s krvjo polita. Ljubljana, 27. decembra. Koroški Slovenci-begunci prinašajo številna giozilna pisma nemških razbojniških tolp, ki prete uglednim slovenskim možem s svinčenkami in vislicami. Ta pretilna pisma so večjidel pomazana na naslovni strani s krvjo. Begunci izjavljajo, da narod plaka iz obupanosti, ker je prepuščen povsem samovolji in nasilju nemških čet. Nekateri izjavljajo, da Nemci tudi z gospodarsko silo pritiskajo na Slovence, da bi se izjavili za nemško pripadnost. Nemški protesti. Beljak, 27. decembra. Nemci se odločno branijo in protestirajo, da bi jugoslovanske čete zasedle mesto. Vso okolico terorizirajo z najbolj barbarskimi sredstvi. — Jugoslovanske patrulje so začasno aretirale v Mariji ob Zilji nemškega hujskača, dež. poslanca Gailerja. • Divjanje Nemcev v beljaški okolici. Beljak, 25. decembra. Nemške razbojniške tolpe so poslale iz Beljaka slovenskemu posestniku Vosperniku v Podravljah s krvjo omaznno dopisnico, naslednje vsebine: „Du, Deine, sowie von dem Bruder die Stunden Sjno zu zahlen und Gabron". (Ti, Tvoje in bratove ure so štete in Gabronove.) errici so slovenskim kmetom grozili, da vsakega obesijo, kdor bi deloval P o« njim in da bodo obesili Vospernika, župana v Verenbergu, njegovega ^posestnika v Podravljah in župnika Gabrona od ravnotam. svoi Pn'k Gabron in posestnik Vospernik sta morala v soboto zapustiti se f domove ter zbežati preko Drave pred nahujskanimi Nemci. V nedeljo sIovp vrnil in opravil božjo službo, toda v ponedeljek so prestrašene Nem • i žene klicaIe župnika na vse zgodaj: „Vstanite! Bežite! Vas hočejo LiuMjano tl!<< Nato ie žuPnik Gabron takoj utekel in ubežal preko Drave v Rinn!Na slovenskem Koroškem je sedaj zavladalo veliko gorje. Možje so žen? - zaPustiti domove, svoje domačije. Ostali so doma neoboroženi starci -e m otoci, ki naj branijo svojo zemljo proti roparskim vpadom nemških čet! Nemška ofenziva. in 26. decembra. Nemci so privlekli na Dravo neštevilne strojnice Dr;™"0.?0 toPov P« vaznih prehodili so izkopali strelske jarke ter se povsem newT za naPade na slovensko ozemlje. Zanimivo in značilno je da vsi Četni W o?Sij° ‘!a prsih vsa odiikovania bivše Avstrije, tudi Karlov (KJK.). Scenske žene prosijo pomoči, ker ostale so same na Vsi M ’ • cim so morali zavedni možie pobegniti pred nemškimi četami. iNemci govore, da prično ofenzivo proti Jugoslovanom. Narodna vlada v Ljubljani obširno odgovarja koroškim Nemcem. 27. decembra 1918. nasilh,ar£dnt. MIada v* LiublJani sedai š?le odgovarja in protestira proti deli • ,°fklh nemških čet v slovenskem Korotanu. Poslala je obsežno noto na Koroškem in dunajski vladi. Spomenico o grozodejstvih in Prih-a teh .nemških čet je izročila tudi srbskemu polkovniku Milanu entlnL J u ’ ki i° Podloži belgrajski osrednji vladi in nam prijaznim vladam mente. Vsebina spomenice je naslednja: Brzojavna protestna nota deželne vlade v Celovcu z dne 19. t. m., v kateri deželna vlada v Celovcu rekriminacije Narodne vlade SHS v Ljubljani glede preganjanja slovenskega prebivalstva na Koroškem deloma zanikava, deloma odvrača krivdo od se, daje slovenski Narodni vladi v Ljubljani povod, da osvetli trditve deželne vlade v Celovcu z nastopnimi uradnimi ali po zanesljivih pričah potrjenimi dejstvi. Omenjena nota deželne vlade v Celovcu zbuja zlasti domneve, da jugoslovanske čete povzročajo nered po nemških krajih. Nemška vlada v Celovcu in dunajska vlada menita, da morata nastopiti v interesu varstva nemškega prebivalstva proti'takemu ravnanju. Temu nasproti se mora najprej ugotoviti, da Jugoslovani niso Nemcem na Koroškem skrivili niti lasu; ako so morali nastopiti proti posameznim, mir in red v slovenskem delu Koroške ogrožajočim priseljenim Nemcem ali renegatom, so bile to samo obrambne ukrenitbe, nanašajoče se le na omejitev njih hujskajočega početja. Sicer pa so se dogajali vsi oni dogodki le na čisto slovenskem ozemlju, in to med mejami, ki so jih pri poslednji konferenci v Ljubljani nemški zastopniki Koroške sami priznali za strnjeno slovensko ozemlje. Na tem ozemlju nimajo Nemci čisto nič iskati in nimajo nobenega pravnega vzroka, zanimati se za javno upravo teh krajev, še manj pa imajo pravico to ozemlje podrediti samovoljnemu vladanju nedisciplinirane soldateske nemških vojaških svetov na Koroškem. Deželna vlada v Celovcu bi morala vendar že enkrat uvideti, da je za vedno konec germanizaciji Slovencev na Koroškem in prvenstva Nemcev na koroškem ozemlju, kjer prebivajo Slovenci. Kako je deželna vlada na Koroškem, opirajoč se na svoje vojaške svete, izkušala navzlic uničevalnemu porazu nemškega irnperi-jalizma, nadaljevati svojo pred vojno prakticirano nasilno politiko v slovenskih delih Koroške, naj dokažejo nastopni, iz preobilice nasilnih činov koroških Nemcev izbrani dogodki: Komaj se je konstituirala deželna vlada v Celovcu in ustanovila vojaška organizacija, že so nemški vojaki v Celovcu ob sviranju godbe šiloma odstranili napisne deske slovenskih prebivalcev celovških; ondi kjer jih vojaatvo ni moglo odpraviti, je zahtevalo njih odpravo v imenu poveljnika z nasajenimi bodali in jih sneli potem brez ozira na to, aii so bili napisi slovenski ali nemški. Da bi deželno vlado na Koroškem, oziroma deželni odbor opozorili na resnost položaja, so jima zapretili tudi z represalijami. Toda brezuspešni so bili opomini in pretnje. Še preden so jugoslovanske čete dospele na slovensko ozemlje v Velikovec in njegovo okolico, so Nemci v Sinči Vesi streljali v hišo trgovca Novaka, ravnatelja slovenske gospodarske zadruge, in ogrožali njegovo gospo. Tisti čas so nemški vojaki pri Kamnu blizu Rekarje Vesi°napadli nekaj jugoslovanskih vojakov v gostilnici; enega jugoslovanskega vojaka so težko ranili, drugega pa celo ubili. Dne 30. novembra so zasedli srbski in jugoslovanski oddelki slovensko ozemlje do Veiikovca z njim vred, da bi skrbeli za mir in red. Izrecno bodi tudi tukaj poudarjeno, da je Velikovec na še danes obstoječem strnjenem slovenskem jezikovnem ozemlju. Navzlic temu je dne 1. decembra udrlo v ta kraj približno 400 mož nemških čet s sedmimi gorskimi topovi in dvema oklopnima avtomobiloma pod poveljstvom podpolkovnika iz Celovca In zahtevalo predajo mesta Velikovca. Ko je jugoslovanski poveljnik to odklonil, so nemške čete jele streljati že med pogajanjem. Nemške čete so se moraie umakniti. Pozneje so Nemci trdili, da so vojaki streljali, ne da bi dobili za to ukaz, da so se torej puške sprožile same. Dne 1. decembra je v slovenskem delu Koroške, namrečvv Vrbi ob Vrbskem jezeru nemška patrola aretirala dva siovenska fanta iz St. lija v gostilnici, ker sta govorila slovenski, pela slovenske pesmi in imela slovenske znake. V prvi tretjini meseca decembra so razsajale v Ziljski dolini vojaške, po vojaškem svetu organizirane in oborožene drhali, razorožile jugoslovansko žandarmeriio in jugoslovanske straže ter jih odvedli šiloma. Slovenci dobivajo že sedaj pretilna pisma: nasilno početje nemških tolp plaši Slovence, da bi jih odvrnili od Jugoslavije in srbske kraljeve dinastije, proti kateri hujskajo posebno strastno. Prav zaradi tega so plenili pri slovenskih narodnih voditeljih Vošperniku v Podravlju in Falleju v Lipi ob Vrbi, ki je bil svoje dni zatožen zaradi veleizdajstva proti avstrijski državi. Dne 10. decembra so ropale in plenile drhali nemškega vojaškega sveta v občinah Lipi nad Vrbo in Vernbergu. Tudi ti občini sta na strnjenem slovenskem ozemlju. Nemške vojaške drhali so s smrtjo pretile župniku in slovenskemu pisatelju Mešku v Mariji na Zilji v okolici Beljaka, na slovenskem jezikovnem ozemlju. Nemci so v Zilski dolini v raznih slovenskih krajih strgali jugoslovanske zastave in znake raz cerkve in hiše, razorožili slovenske narodne brambe in jih deloma odgnali. Dne 16. decembra so streljale nemške drhali pri Malem Sv. Vidu iz zasede na srbsko patruljo. Ko so vkorakale jugoslovanske čete v Borovlje, je izkušal župan Ogris služiti nemškemu jojaštvu v Celovcu s špijonažo vsake vrste po telefoničnih poiočilih. Zato so ga za en dan zaprli, potem pa izpustili proti obljubi. To prijaznost Jugoslovanov so poplačali s tem, da so streljali aa jugoslovanske čete v Borovljah iz zasede in ranili enega častnika. Spomenica nadalje omenja: „Da je postopanje Nemcev zoper slovensko prebivalstvo sistematično urejeno je razvidno iz tega, da je sedaj v Vrbi ob Jezeru že o k olu 600 nemških vojakov, ki razorožajo slovenske meščanske brambe v obližju. Posamezne čete so prišle dne 18. decembra v Logo Vas in iskale ondotnega župana. Ko ga niso našle, ker je pravočasno pobegnil, so vzele s seboj njegovega sina in konja. To početje nemških vojaških čet je v zvezi z zbiranjem nemške solda-teske v Celovcu, ki je bila po ondotni deželni vladi in po vojaških svetih sklicana ?z vseh krajev Nemške Avstrije, da bi vdrla na slovensko ozemlje, ujela slovenske duhovnike kot narodne voditelje in pregnala srbske in jugoslovanske čete, stoječe na slovenskem ozemlju v varstvo slovenskega prebivalstva. Dne 19. decembra so streljali iz kmetske hiše pri Grebinju na srbsko patruljo. Ko se je patrulja bližala hiši, je jela približno 100 mož broječa nemška četa hudo streljati na Jugoslovane. Med bojem se je vnela hiša. To so porabile nemške druhali za hujskanje proti slovenskemu prebivalstvu, zlasti v novinah in jih dolžile požiga. Ob tem napadu iz zasede so ranili srbske vojake. Spomenica obširno črta dalje razne druge nasilnosti in poroča o dogodkih v Grabštajnu. . Srbske in jugoslovanske čete so zaradi vzdrževanja miru in reda in v varstvo domačega prebivalstva zasedle Grabštajn. Nemško vojaštvo je ponoči prihitelo iz Celovca s strojnicami in topovi, obkolilo srbske in jugoslovanske čete in jih po največ vjelo, deloma tudi umorilo ali ranilo. Ko je zjutraj po tej noči kaplan Čerf začel ob 6. uri pridigovati, so začeli zunaj streljati s strojnicami. Ko je propovedoval približno 10 minut, je pridrlo okoli 20 mož v cerkev in pretaknilo navzlic službi božji vse kote, da bi našli srbske vojake, katerih pri nočnem napadu niso mogli ujeti. Kaplan je nehal pridigovati, oblekel se v zakristiji za mašo in začel maševati. Pri Kyriju je počil zunaj prvi strel proti cerkvi. Župnik je pomiril ljudi in zastavil izhod, da se ne bi pripetila nesreča in da ne bi ustrelili nobenega izstopajočega. Nenadoma so počili streli tudi v cerkvi. Prva krogla je zadela nad glavo kaplanovo v oltar, druga krogla je razdrobila 161etni deklici jabolko na kolenu, tretja krogla je zadela kor. Na zunanjem zidu so dognali 25 strelov: od teh so prodrli trije skozi okno v cerkev. Na to so nehali streljati pred cerkvijo. Kaplan je nadaljeval mašo in obhajal pred oltarjem klečeče vernike. Šele med obhajanjem je opazil, da so prinesli nemški vojaki strojnice v cerkev in jih nastavili proti oltarju, torej tudi proti kaplanu. Po treh strojnicah ogrožen je končal kaplan sveto opravilo in se umaknil v župnišče, kjer so nemški vojaki stražili ujete Srbe. Osvobojenje Medmurja. Medmurci pozdravljajo jugoslovanske čete. Maribor, 26. decembra. Pod poveljstvom podpolkovnika Kvaternika so začele jugoslovanske čete prodirati v Medmurje. Osvojile in osvobodile so izpod madžarskega jarma Lendavo, Čakovec in Prelog. Narod povsod navdušeno in iskreno pozdravlja jugoslovanske čete. Osvojeno je tudi Nedjelišče. Madžarsko uradno poročilo. Budimpešta, 26. decembra. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Vojno ministrstvo javlja z dne 25. t. m.: Jugoslovanske čete so dospele v Medmurje in s tem kršile pogodbo za premirje. Poročilo z dne 26. t. m.: Jugoslavanskc čete, ki so zasedle Medmurje, so dospele v Dolenjo Lendavo na severnem bregu Mure in tako kršile po- godbo za premirje. VMedmurje sodošla jugoslovanska ojačenja. Srbske čete v Medmurju. Budimpešta, 26. decembra. Glasom dun. kor. urada poročajo listi iz Velike Kaniže, da so Srbi zasedli Medmurje. Budimpešta, 25. decembra. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada poroča ogrski kor. urad: Danes je pol eskadrona srbske konjenice in pol stotnije srbske pehote dospelo iz Varaždina v Čakovec. strani. Sedaj ko naša mlada država ne more več razsipati denarja, kakor je to delala stara Avstrija, kjer ni nihče mislil na to, kdo in kako bo vse to piačal, pa se mora ta mlada država boriti z onimi, ki ne morejo razumeti, da jih je Avstrija s podporami, do katerih niso imeli zakonite pravice, le podkupovala. Vse nevolje, vseh nesreč, ki jih moramo prenašati kot deščino štiriletne vojne, kot posledice roparskega gospodarstva avstrijske državne uprave pred vojno in med njo, je sedaj kriva nova mlada država. Ko je sledil polomu na fronti tudi polom v notranjosti, je to rodilo splošno socijalno anarhijo. Te smo se, hvala Bogu. znebili. Zopet vlada med nami red, vsaj relativen, tako, da o socijalni anarhiji ne more biti več govora. Zato pa vlada med nami še vedno popolna etična anarhija, ki je cvetela tako bujno pod Avstrijo prekletega spomina. Naše ljudstvo je demoralizirano. Čut dolžnosti posameznika do splošnosti je izginil popolnoma, vsakdo pozna in išče le sebe. Roko v roki s tem gre mnogokrat zrahljana disciplina v vrstah mlade armade. Tudi tu se imamo boriti z grehi, ki smo jih podedovali od stare grešne Avstrije. Morali smo svojo armado sestaviti iz demoraliziranih delov razpadle bivše avstrijske armade/ in to se pozna od spodaj navzgor, kakor od zgoraj navzdol. Doli demoralizacija in subordinacija. zgoraj korupcija in stari avstrijski šlendrijan. Ali ni pomoči? Ni rešitve? Okoli nas je res velika moralična mlakuža, a če smo otresli raz sebe jarem avstrijske demoralizacije, spravimo vred tudi etično in moralično anarhijo v svoji svobodni domovini. Tu pa je važna naloga poštene in narodne inteligence, posebno pa duhovščine in učiteljstva, da zastavi vso svojo moč v službo zopetne vsposta-ve etičnega in moraličnega ravnotežja med našim ljudstvom. Ljubljama, 27. decembra 1918. Stojimo tik pred sestavo naše narodne vlade. V par dneh bo lista sestavljena. Že včeraj smo pisali in danes to povdarjamo — v imenu javnosti zahtevamo, da pridejo na odgovorna mesta zmožni ljudje, ne pa strankarji. Za vsako stvar je treba sposobnosti oziroma neke pripravljenosti, na vsakem mestu te vprašajo: kaj znaš — za ministrstvo pa je dovolj, da je kdo strankar. In vendar ravno na tem mestu je treba mož posebnih sposobnosti. Kratek čas naše dosedanje nar. vlade je nas dovolj poučil, kako je na kvar javnosti, ako stranke stoje na tem/da morajo imeti gotovo število mest zasedenih — tudi če nimajo za to sposobnih mož. Zato je treba zavedati se velike odgovornosti, ki jo imamo vsi do naše bodočnosti. Na vodilna mesta je treba poslati iz naših najzmožnejših mož, najzmožnejše — može, ki se bodo z vso silo posvetili delu za blagor ljudstva. Nam ni treba praznih senc in imen — mož, celih mož hočemo, ki bodo vodili naše zadeve tako, da bo narod z zaupanjem zrl v bodočnost. Vsak človek je pred narodom odgovoren za mesto, ki ga prevzame in zato naj se ne nastavlja ljudi, ki nimajo ne časa, ne zmožnosti, da bi storili svojo dolžnost. Gotovo je prav, da je vsak član vlade tudi politik — a namesto slabih politikov dajte nam strokovnjakov, ki bodo razumeli svojo nalogo in jo tudi izvršili. To zahteva od nas resni sedanji čas. Naročajte in razširjajte »Jugoslavijo1*! Strašna dedščina. Dedščina, ki jo je naša mlada država dobila od Avstrije je naravnost strašna. Nele, da je naše gospodarstvo popolnoma uničeno, da so naše dežele izmozgane in izropane, da se nahaja naša mlada država v gospodarskem oziru v položaju človeka, ki je pogorel in ki stoji takorekoč nag na cesti, nele, da bomo morali skrbeti za stoti-soče vojnih pohabljencev, vdov in sirot, je moralična deščina, ki smo jo prevzeli od Avstrije mnogo strašnejša, nego materijelna. Avstrijska vlada se je posluževala vseh mogočih sredstev, da bi zadrževala izbruh splošne nezadovoljnosti. Ves avstrijski sistem je slonel na korupciji in ta do mozga gnila država se je mogla vzdržavati le s korupcijo, zvezano s tiranstvom in terorizmom. Ko je pa začela nastajati splošna nezadovoljnost, je avstrijska uprava zopet hotela tudi to zadušiti s korupcijo, da je dovoljevala vzdrže-valnino, ali takozvano podporo vsakomur, ki je v to imel pravico ali ne, ki je bil potreben ali ne. Namen zakona o podporah družinam vpoklicanim je gotovo dober in njega namen je, da se družine in svojci vpoklicanih oču-vajo pred bedo. Duh, ki veje iz zakona, je duh socijalne pravičnosti, avstrijska vlada pa je napravila iz tega zakona sredstvo korupcije in demoralizacije. V smislu črke in duha zakona imajo pravico do vzdrževalnine oni svojci vpoklicanih, ki je vpoklicani res skrbel za nje, oziroma jih je res podpiral in bi sicer trpeli pomanjkanje. Toda avstrijska uprava je dovoljevala podpore vsakomur, če je bil potreben, ali ne, če ga je vpoklicani podpiral ali ne. Posledica tega so pogubne na vse Vprašanje našega gledališča. Naše gledališko vprašanje — še ni rešeno. Imamo sicer svoje narodno gledališče — pa to ne zadostuje. Razne neprilike onemogočujejo tak razvoj našega gledališča, kakor bi si ga želeli. Zdi se nam, da še sedaj nismo prišli iz začetnih težkoč in naša publika — ne pride na vrsto. Zato pa se dogajajo stvari, k; jih moramo obsojati; slovenska družba polni ljubljansko — nemško gledališče. To je škandal, ki smo ga obsojali celo v času, ko je bila Ljubljana brez slovenskega gledališča. Mi priznavamo, da imajo tudi Nemci pravico do zabave, saj vemo, da se radi vsaj za trenotek iznebijo težkih misli — ampak, da jih Slovenci pri tem podpirajo in hočejo s tem dokazati, da je v Ljubljani še za celo gledališče Nemcev — tega ne moremo gledati molče. Naša bela Ljubljana sicer še ni popolnoma čista — a upamo, da bo kmalu tako očiščena, da ne bo v nji Nemcev niti za eno vrsto v parterju — ne pa za celo gledališče. Tem par Nemcem, ki jim pri nas tako ugaja, da nikakor nečejo oditi, privoščimo gledališče parkrat na teden, kakor je imelo slov. gledališče v prej-šnih časih. Druge dneve pa bi v njem mogli imeti slovenske predstave. To bi se dalo doseči na ta način, da bi ustvarili nekako intimno gledališče oz. umetniške večere, ki naj bi jih uprizarjala drama našega nar. gledališča, ali pa posebno sestavljena igralska družba. Ako bi n. pr. slov. gledališče v Trstu pod ^sedanjim italijanskim pritiskom ne moglo delovati, bi bil to zelo primeren oder za tržaški ansambl. Ljubljana raste in se oživlja. Ako ne-čemo, da bomo živeli staro filistrsko življenje, je treba poskrbeti za to, da damo prebivalstvu prave zabave in razvedrila. Želimo, da bi se še drugi oglasili k temu vprašanju. DR. IVAN MAZEK: Rezervni častniki in odpravnina. V štev. 12 Uradnega lista SHS z dne 22. novembra 1918 se je Narodna vlada za Slovenijo izjavila načelno za odpravnino rezervnim častnikom v obliki trimesečne „plače“ in je to objavo spopolnila z razglasom z dne 29. novembra 1916 v toliko, da je pod to plačo razumeti: gažo, stanarino za Ljubljano in relutum za prehrano; prehrano v častniških mensah, kakor jo je omenjala spomenica rez. častnikov na prijateljskem sestanku dne 27. novembra v »Unionu*-, odklanja ta razglas s pomanjkanjem živil. Že na omenjenem sestanku sem hotel^ spregovoriti par besedi o tem perečem vprašanju odpravnine rezervnih častnikov. Opustil sem to iz dveh vzrokov: 1. ker se je od strani častnikov povdarjalo, da je stvar z omenjeno naredbo Narodne vlade zadovoljivo rešena in sem zaupal poverjeništvu za narodno brambo, da stvar temeljito in vsestransko premisli, predno ukrene kaj definitivnega; 2. ker nisem hotel že itak pozno v noč trajajočega sestanka še bolj zavleči. Po razglasu z dne 29. novembra pa se mi zdi pb-trebno podati nekaj misli — sine ira et studio — katere naj blagovoli Narodna vlada v našem in svojem interesu resno upoštevati — ali vsaj ne omalovaževati. Povdarjam predvsem, da razumem — in z menoj gotovo vsi rezervni častniki — težak položaj Narodne vlade vfinancijelnem oziru, zahtevam pa vsaj enako razumevanje še težjega našega položaja od strani vlade. Iz teh dveh vidikov je treba presojati to sedanjo — bodi mi dovoljen ta izraz — »rakrarfo** na našem narodnem telesu, namreč da sploh še eksistiramo v tej prehodni dobi rezervni častniki. Naš mali vojni aparat ; mlade Slovenije gotovo ne prenese toliko rezervnih častnikov, kakor jih tiči danes po vojaških službah. Prva skrb Narodne vlade — z ozirom na njene finance bi bila morala biti (in to iz vsega početka), da bi čim največ rezervnih častnikov odpravila iz vojaške službe. To je bil gotovo tudi namen demobilizacije z dne 15. novembra 1.1. Toda ta demobilizacija je ostala povečini iluzorna, ker se je pri tem reklo, da ostanejo lahko tisti, katere se v službah potrebuje. Kdo pa je kontroliral, koga se v službi potrebuje? Nihče 1 Odpadli so tedaj le tisti, ki so imeli v civilu sigurno eksistenco, državni uradniki, odvetniki, notarji in trgovci, vsi drugi pa so stali na svojjh več ali manj »potrebnih* mestih, čemur se tudi ni čuditi in je povsem naravno, kajti pri vojakih je bil rezervni častnik še nadalje preskrbljen in ev. tudi še njegova družina, medtem ko ga je zunaj čakala brezposelnost in propast, kajti o odpravnini za prehodno dobo ('akrat še ni bilo govora. Tak je bil položaj 15. novembra. In kakšen je danes? Po mojem skromnem mnenju nič boljši. Rezervnemu častniku se da odpravnina za tri mesece in sicer: gažo 100 do 250 kron (kajti dalje kot do stotnika rezervnik ni prišel), stanarina v znesku 30 kron ali nekaj več in relutum (šest ali devet kron dnevno?), to je torej 180 kron do 270 kron, torej v najboljšem slučaju 550 kron na mesec. Pri tem pa se še določa, da se ta odpravnina ne dobi naenkrat, kar bi marsikateremu pomagalo preko dobe enega ali dveh mesecev, da bi dobil službo in tako preživel zopet z delom sebe in družino, temveč v treh mesečnih obrokih; vrhutega pa se mora vsakokiat izkazati, da še nima službe. Kaj pa če ima ne-premožni rezervni častnik še družino in dobi samo tistih največ 550 kron — na družinski prispevek se namreč tudi ni mislilo — (če se je že na doklado in tobak pozabilo, naj bo že v božjem imenu!) — je pri tem vesten »pater familias* in se mu posreči dobiti kako službo?! Potem je pač za svoj trud prikrajšan, kajti pristojna oblast (če je pošten in navede službo) mu ne more potrditi, da je nuna; iz- gubi torej vso ali vsaj nekaj odpravnine. Lenuh pa, kateremu je mogoče izhajati s 550 kronami, dobi vso odpravnino. t[ e In to plačevanje v obrokih. Bodi mi tu dovoljena odkrita beseda. Če gre za to, da se financ nevobremeni naenkrat, potem je prav. Če pa naj bo to preventiva za to, da dotičnik ne zapravi vse naenkrat, pa tiči v tem poizkusu velika zmota. Kdor je zapravljivec bo zapravil, ali naenkrat ali Pa trikrat, je konečno vseeno. Ne morem pa razumeti, zakaj bi Narodna vlada hotela ravno za take tako materinsko skrbeti, dočim trezne in de-lavne ljudi — kakor sem zgoraj navedel — s svojo naredbo brezobzirno oškoduje. Z enkratno, malo večjo odpravnino bi bilo marsikomu pomagano; prebolel bi lažje prehodno dobo in si nabavil vsaj nekaj obleke in obuvala. Pri plačevanju v malih obrokih pa je ravno večja nevarnost, da se denar *zafrčka“. Glavna nevarnost pa je pri tej naredbi zopet to, da ni rečeno s ka-terim dnem mora rezervni častnik izstopiti iz vojaške službe, če hoče dobiti to odpravnino. In če pomislimo na nameravano nizko odpravnino na eni strani, na drugi pa na nvmeravano (sedaj že izvršeno) povišanje častniških dohodkov, ali potem ni naravno, da bo vsak skušal ostati ,.potreben“ na svojem mestu ? Za odpravnino je potem še vedno cas, kadar se ta eldorado preneha. Pri tem pa naj se nikar ne misli, da vleče vsakogar samo materijelna stran; za veliko večino je to edina rešitev, ker če gre in se mu ne posreči dobiti takoj kake službe, ga čaka zunaj ev. z družino vred glad. Tako je marsikdo, ki bi rad šel, primoran da ostane. (Konec prih.) Oraginjske doklade za aktivne in vpokojene . učiteljske osebe. Vlada je izdala naredbo o dra-ginjskih dokladah za učiteljstvo, veljavno od 1. januvarja do 30. junija 1919. Naredba se glasi: 1. Za aktivne učitelje ljudskih in meščanskih šol z izpričevalom zrelosti oziroma tudi učne usposobljenosti se določajo draginjske doklade iz državnih sredstev za leto 1919 po sledeči razpredelnici: Skupna službena doba m K E -Q 15 £15 XI !/> -0 c 15 O .o c S 15 ° ■§ o O 2(n o^> 1 ^ C N C J-m nj -2 2 " ** S c _. M ZZ /4 kg klobas, kg stane 2 kroni. Stranke naj pripravijo drobiž. Vojne klobase na rmene izkaznice C štev. 1 do 1800. Stranke z rmenimi izkaznicami C št. 1 do 1800 sprejmejo vojne klobase v ponedeljek, dne 30. t. m. in v torek, dne 31. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v ponedeljek, dne 31. t. m. od 2 do 3 pop. št. 1 do 200, od 3 do 4 št. 201 do 400, od 4 do 5 št. 401 do 600. V torek, dne 31. t. m. dop. od 8 do 9 št. 601 do 800, od 9 do 10 št. 801 do 1000, od 10 da 11 št. 1001 do 1200, pop. od 2 do 3 št. 1201 do 1400, od 3 do 4 št. 1401 do 1600, od 4 do 5 št. 1601 do 1800. Stranka dobi za vsako osebo '/4 kg klobas, kg stane 2 K. Pripraviti je treba drobiž. Jabolka za 1. in U. uradniško skupino. Stranke I. in 11. uradniške skupine sprejmejo jabolka v ponedeljek, dne 30. t. m. v telovadnici I. džravne gimnazije (nasproti Narodnega doma), po naslednjem redu: I. uradniška skupina od 8 do 10 ure dop. H. skupine od 10 do 11. Stranka dobi za vsako osebo pol kg jabolk, kg stane 2 K. Krompir za VII. okraj. Stranke VIL okraja prejmejo krompir v ponedeljek, dne 30. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti po naslednjem redu: od 8 do 9 dop. št. 1. do 150, od 9 do 10 št. 151 do 300, od 10 do 11 št. 301 do 450, pop. od 2 do 3 št. 451 do 600, od 3 do 4 št. 601 do 750, od 4 do 5 Št. 751 do konca. Stranke dobe za vsako osebo 10 kg krompirja, kg stane 80 vin. Krompir za VIII. okraj. Stranke V1H. okraja prejmejo krompir v torek, dne 31. t. m. dop. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8 do 9 št. 1 do 170, od 9 do 10 št. 171 do 340, od 10 do 11 št. 341 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kg stane 80 vin. Krompir za IX. okraj. Stranke IX. okraja prejmejo krompir v torek, dne 31. t. m. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti po naslednjem redu: od 2. do 3. štev. 1 do 120, ,od 3. do 4. štev. 121 do 240, od 4. do'5. štev. 241 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kg stane 80 vinarjev. jabolka za IX. okraj. Stranke IX. okraja prejmejo jabolka na zelena nakazila za krompir v ponedeljek, dne 30. t. m. v tel. I. drž. gimnazije (nasproti Narodnega doma) po naslednjem redu: pop. od 2 do 3 št. 1 do 120, od 3 do 4 št. 121 do 240, od 4 do 5 št. 241 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 1 kg jabolk, ter stane kg K 3-50. Pripraviti je treba drobiž. Jabolka za Vlil. in VII. okraj. Stranke VIII. in VII. okraja prejmejo jabolka na zelena nakazila za krompir v torek, dne 31. t. m. v tel. I. drž. gimn. (nasproti Narodnega doma). Določen je tale red: VIII. okraj: dop. od 8 do 9 št. 1 do 180, od 9 do 10 št. 181 do 360, od 10 do 11 št. 361 do konca. Vil. okraj: pop. od 2 do 3 št. 1 do 300, od 3 do 4 št. 301 do 600, od 4 do 5 št. 601 do . konca. Stranka dobi za vsako osebo 1 kg jabolk, kg stane K 3‘50. Stranke se prosijo, da pripravijo drobiž. Zadnje vesti. Premirje na Koroškem. Celovec, 26. decembra. (Lj. k. u.) ] Kakor poroča Duri. kor. urad, razglaša ; poročevalni urad koroškega deželnega > odbora nastopno: Poveljnik nemško-avstrijskih čet na Koroškem podpol- 1 kovnik Hiilgerth in poveljnik jugoslo- 1 vanskih čet v zasedenih krajih Velikovec in Borovlje sta se domenila glede premirja, ki naj traja od 24. t. m. od 6. zvečer do 26. t. m. do 6. zvečer. Mir do sedaj ni bil kaljen. Za Velikovec poteče premirje dne 27. decembra. Wilsonova poslanica Amerikancem Pariz. 25. decembra. (Lj. k. u.) Po dun. kor. uradu poroča Agence Havas: Predsednik Wilson je poslal Beli hiši v Washington poslanico, kjer poroča o zelo dobrem zdravstvenem stanju v Evropi nahajajočih se ameriških čet ter naglaša zaupanje, ki je prebivalstvo goji do Amerikancev. Poslanica povdarja, da je trajen mir le mogoč, ako sodelujejo vsi narodi, ki se upravljajo sami. Predsednik je uverjen, da Ameriko v letošnjem Božiču nobena stvar boli ne ojačuje, kot ugodno javno mnenje vsega sveta. Anglija proti nemškim boljševikom. Berlin, 24. decembra. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Kakor poroča berlinski korespondenc, je izdala angleška admiraliteta nastopno povelje na nemško brodovje: Ladje z rdečo zastavo bodo potopili takoj, ne da bi jih prej posvarili. Z ladjami brez častnikov se bo postopalo po vojnem pravu. Ako zasačijo mornarja pri boljševiški propagandi, bodo. postrelili vso posadko ladje, na kateri je služil. Francoske izgube v vojni. Pariz, 26. decembra. (Lj. k. u. Agence Havas): Državni podtajnik Abrami je sporočil nekaj podatkov o francoskih izgubah do 1. novembra 1918. Skupno število mrtvih, ujetnikov in pogrešanih znaša 42.600 častnikov in 1.789.000 mož. Od teh je 31.300 častnikov in 1,040.000 mož mrtvili, 3000 častnikov in 311.000 mož pogrešanih živih ujetnikov pa 8300 častnikov in 438.000 mož. Zahtevajte Jugoslavijo” po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah! Pridobivajte novih naročnikov! Poslano gosp. Ivan« Kebru, kemična tovarna v Tacnu pod Šmarno goro. Dne 27. t. m. popoldne ste mi Vi predbacivali v kavami pri »Slonu« v Ljubljani žalitve, radi katerih sem vložil proti Vam tožbo pri sodišču. Poživljam Vas, da doprinesete za Vaše trditve javno dokaze, ker sicer bi Vas moral smatrati navadnim obrekovalcem tujega poštenja. Vaša dolžnost je, da me javite oblasti, ako imate dokazov. Ako pa ste izrekli one Žalitve nepremišljeno in brez tehtnih vzrokov, bom zahteval, da Vas sodišče obsodi in dal objaviti razsodbo. Jakob Farčina, begunec iz Trsta, lastnik bivšega časopisa »Balcania«, vinski trgovec in lastnik tovarne šampanjca in likerjev v Trstu, sedaj v Ljubljani, hotel pri »Slonu«, soba štev, 25/26. Poslano. Kopališče pri »Slonu«, edino javno parno kopališče v Ljubljani, katero sta prevzela gg. Hedžet in Koritnik, je že skoraj dva meseca zapito, dasiravno bi moralo biti vedno ali vsaj večkrat na teden odprto. Vsled tega trpijo posebno bolehni in revmatično bolni. Izgovori, da primanjkuje premoga in drv, so neresnični. Ako bi posestniki kopališča le malo skrbeli za blagor ljudstva, bi lahko dobili potrebno kurjavo. Posestnika sta že svoječasno povišala kopalne cene, ki presegajo cene najmodernejših kopališč v največjih mestih. Potrebno bi bilo, da se merodajne oblasti,v Ljubljani za take nerednosti nekoliko zanimajo. Ako pa nimata gg. Hedžet in . Koritnik veselja do kopališkega podjetja, naj oddasta koncesijo drugemu, ki bo gotovo ukrenil vse potrebno, da ne bo kopališče vedno zaprto. Prizadeti. Vetanimiv roman začetkom^januvarja. In^nnorrinijedo novega leta. Pora-: Lu du jiu! Ulil bite ta čas za razširjanje neodvisnega radikalnega dnevnika „Jugosla-vije“. Zahtevajte Jugoslavijo" po vseh go-, stilnah, brivnicah itd., da si jo naroče. V ; vsako slovensko družino Jugoslavijo'1. Pri-1 dobivajte novih naročnikov! ^nnfnrictinia vešča slovenskega in nem-tVulIlUl iOlUfjCJ škega jezika, stenografije, strojepisja, zanesljiva in poštena, se sprejme. . — Lastnoročno pisane ponudbe s plačilnimi I pogoji pod šifro „Stalno mesto" na uprav, j Jugoslavije". 2—1 s l. januarjem: 3 - ____ hlapci, plača 50 K mesečno, 1 hlapec, ki se razume nekoliko na kmetijske stroje, plača 60 K mesečno; 1 dekla za svinje, plača 30 K mesečno; 1 dekla, ki se razume nekoliko tudi v kuhinji, plača 40 K mesečno in 1 sobarica. Ponudbe na občinski urad Guštanj. 2—1 2 motorja enega l>/2 in enega 3 konjskih sil za 300 voltov kupi Zvezna tiskarna v Ljubljani Stari trg št. 19. 29 5 Priporoča se trgovina z urami zlatnino 17 7—6 in srebrnino Alojzij Fuchs Šelenburgova uiica štev. 6. Lastna delavnica za nova = dela in popravila. == Postrežba točna. Nizke cene. Opr. štev. A 1 1320/18-10. Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. G. Albin Semen, mag. svetnik v Ljubljani, je umrl 17. novembra 1918. Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se poživljajo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 22'. januvarja 19 19, dopoldne ob 9. uri v izbi št. 34 ustmen6, ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljne pravice do te zapuščine, ako bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla. Okraj, sodišče SHS v Ljubljani, odd. I., dne 23. decembra 1918. Vsakovrstne slamnike -ja gospe, deklice dečke in gospode, od pri-prostih do naj finejših, priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu ja obila naročila. /ran Cerar tovarna slamnikov v Stoou, posta Domžale pri Ljubljani. 10 7-6 Cene kakor temu času primerno nizke- Postrežba točna. Mast, slaninu, suho meso i salamu (Braunšvajger) razašiljem u sve krajeve Jugoslavije u poštanskim pa- ketima od 20 kg uz dolje naznačene cijene: Mast. . . po 24 K po kg Suhe šunke . po 22 K po kg Slaninu . . po 28 K po kg Salama (BranuŠT.) po 20 K po kg la kavin nadomjestak nepakovan K 5.50 po kg. Ia kavin nadomjestak u paketima 74kg po K 6'50 po kg. Novac unapried ili 50% kapare, ostatak uz pouzeče. Pakovanje (Sanduk) računam K 9.—, a poštarinu K 4 20. Kupci, koji lično dogju, mogu slobodno iz mjesta kao i preko granice Hrvatske svaku količino sa soboni poneti. 46 20-4 ■f i /TA'/! r> tvornica suhomesnate robe i masti, J" vJf 1 g;, CJ V 1 Oj Nova Gradiška, Slavonija. @ H El a Trgovci, gostilničarji, obrtniki drugi uradniki, ki žele kaj kupiti ali se naseliti v jugoslovanski Koroški, naj takoj natančno poročajo svoje podatke na „Narodni svet", pošta Guštanj. 5—1 Mesečno sobo Stalno nameščen uradnik v Ljubljani. — Ponudbe na upravništvo pod „Uradnik“. 2—1 Vino, sadjevec in kislo vodo Jugoslaviji že lahko razpošilja in se naroča pri A. Oset, pošta Guštanj. 37 5-5 Imunim dobro ohranjen pisalni stroj. Po-l\U|JUil nudbe pod »Pisalni stroj“, Ljubljana, poštni predal 74. 21 Prnrifltaha za dnevnik Jugoslavijo sprej-lluUuJuiol« memo po vseh večjih krajih. Ker je dovoljena prosta kolportaža (svobodno razširjenje)sme naš dnevnik vsakdo prodajati. Agilnim osebam se nudi lep zaslužek. Priglasite se na upravništvo Jugoslavije. 10 7 Pn»nrjnml/a za nabiranje naročnikov za I UVul julilJvu „Jugoslavijo“ sprejemamo po vseh večjih krajih. Dovoljena je prosta kolportaža (svobodno razširjenje) in sme torej vsakdo, seve kdor je od nas pooblaščen za to — nabirati naročnike. Agilnim osebam se nudi lep zaslužek. Priglasite se na upravništvo Jugoslavije. U 9 lmi