Št. 133 (15.577) leto LIL
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. MonteccN 6-Tel. 040/7795600 GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1500 UR
POŠTHNA PLAČANA V GOTOVINI SPB). N ABB.POST.GR. 1/50%
NEDEUA, 9. JUNIJA 1996
Jutri bodo torej verjetno podpisali sporazum o pridruženem Članstvu med Slovenijo in Evropsko unijo. Po letu polemik in zapletov je beseda »verjetno« dolžnostna, čeprav sedaj o podpisu ne bi smelo biti več nobenega dvoma. Zaplet med Italijo in Slovenijo sicer še ni rešen - in tako, kot je bil zastavljen, ga tudi ni bilo mogoče rešiti - vendar se je medtem zgodilo nekaj drugega, kar je dokončno zaprlo pooglejsko obdobje, torej čas, ki se je začel zaradi velike spretnosti italijanskih diplomatov in zaradi nič manj velike nespretnosti slovenskih politikov. Tokrat pa ni šlo za spretnost ali nespretnost. Slo je za nekaj povsem drugega: za volitve v Italiji, za zmago Oljke in torej za prevzem oblasti s strani tistih sil, ki gledajo v prihodnost s perspektivo razvoja in ne z obremenitvami zgodovine.
To bi moralo veljati tudi za Slovenijo. V trenutku ko se pripravlja na podpis pogodbe o pridruženem članstvu, je slovenska vlada dokončno izbrala pot, ki bo Slovenijo politično, gospodarsko in kulturno umestila tja, kamor spada, to je v osrčje Evrope. To pa pomeni, da se bo s tem podpisom Slovenija odpovedala delu tiste suverenosti, ki si jo je priborila pred petimi leti. Gre za zavestno odpoved, pri kateri prav tako velja, da je storjena iz perspektive razvoja, pri čemer je vključevanje v evropske integracijske procese danes možnost brez alternativ. Tega bi se morali v Sloveniji zavedati vsi in preseči polemike o nepremičninah, kajti to vprašanje je sedaj uokvirjeno v evropski kontekst. V pogodbi, ki jo bo jutri (verjetno) Slovenija podpisala, ni več nobene trilaterale, kar je bil za Slovenijo pravzaprav osnovni pogoj. To pa pomeni, da ljubljanski politiki sedaj res lahko gledajo v prihodnost
Italijanski diplomaciji gre vsekakor pripisati veliko sposobnost, da je znala v vseh trenutkih in ob vseh pogodbah najti tisto, kar je Italiji najbolj koristilo. To je konec koncev državniško početje. Čeprav v tem času v Sloveniji italijanska diplomacija ni bila kdo ve kako priljubljena, pa bi vendarle tudi mali državici na sončni strani Alp kazalo posnemati zahodne sosede in iz današnjega podpisa res izluščiti predvsem, kar je dobro in kar bo Sloveniji koristilo. To pa je v glavnem znano, saj ta podpis ne odpira kake abstraktne poti v fantazijsko Evropo, ampak odpira pot vključevanja v procese, ki edini lahko zagotovijo tej državi stvaren razvoj v njenem naravnem okolju.
I
Tržaški župan vztraja pri svojem
TRST - Zupan Riccardo Illy vztraja pri znanih stališčih o slovenščini v skupščinskem poslovniku. To je jasno potrdil na predsinočnjem srečanju s slovenskimi svetovalci, ki niso najbolj zadovoljni z njegovimi stališči.
O slovenščini bo tekla spet beseda, ko bo mestna skupščina vzela v pretres določilo, po katerem lahko občinski svetovalci govorijo na sejah v materinem jeziku.
Na 3. strani
I
Za smotrnejšo izrabo energije
TRST - Včeraj se je končala konferenca evro-sredozemskih ministrov za energijo, na kateri so zarisali smernice za tesnejšo energetsko kooperacijo med Evropo in južnim Sredozemljem. Energetsko politiko bo treba bolje uskladiti bodisi za to, da bi z njo prispevali k ekonomski rasti posameznih držav, bodisi z namenom, da se premaga topla greda in ustrezneje zaščiti naravno okolje.
Na 2. strani
1 Natečaj Kugy.
| uspeh šole Sirk
TRST - Osnovna šola Alberta Sirka iz Križa je osvojila prvo mesto na natečaju »Juliusa Kugyja«, ki ga je priredila tržaška pokrajinska uprava. Zmagovalce so nagradili na liceju Gali-lei.
V Rosettijevem gledališču pa so včeraj tudi nagradili udeležence natečaja »Prijateljev kavarne Gambrinus«. Med nagrajenci so tudi dijaki slovenskih višjih šol Prešeren in Zois.
Na 4. strani
Slovenija bo od jutri pridružena članica EU
LANCUT / PRISRČEN POGOVOR MED KUČANOM IN SCALFAROM H MATAJUR / DANES
Tradicionalno, že 25. srečanje planincev
SOVODNJE - Danes bo na Matajurju tradicionalno, že 25. srečanje obmejnih planinskih društev, ki ga prireja Planinska družina Benečije pod pokroviteljstvom Občine Sovodnje in gorske skupnosti za Nadi-ške doline. Srečanje planincev na beneškem očaku presega zgolj rekreacijske okvire in to dokazuje tudi prisotnost nekaterih vidnih družbeno-političnih predstavnikov, začenši s predsednikom slovenskega parlamenta Jožefom Školčem, senatorjem Darkom Bratino in podpredsednikom deželne skupščine Milošem Budinom.
Srečanje se bo začelo ob 10. uri s pohodom na vrh Matajurja, kjer bo slovesna maša, na kateri bodo sodelovali tudi domači zbori Matajur, Pod lipo in Rečan.
Osrednji del nedeljskega srečanja se bo začel ob 14.30. Po govorih bo kulturni program, ki ga bodo oblikovali pevci okteta Simon Gregorčič iz Kobarida, člani Beneškega gledališča, otroški pevski zbor špetr-ske dvojezične osnovne šole, člani pevske skupine z Jesenic ter beneška pevsko-glasbena skupina "Stare korenine”, (r.p.)
LANCUT, BRUSELJ -Jutri bosta Slovenija in Evropska unija podpisali v Luksemburgu pogodbo o pridruženem članstvu. Takoj po podpisu pogodbe o pridruženem članstvu bo slovenski premier Janez Drnovšek vložil uradno prošnjo za polnopravni vstop Slovenije v Eu.
O vključevanju Slovenije v evropske integracijske tokove sta včeraj govorila v Lancutu na Poljskem tudi italijanski in slovenski predsednik Oscar Luigi Scalfaro in Milan Kučan ob robu srečanja državnih poglavarjev srednjeevropskih držav. Vzdušje na pogovoru je bilo zelo prisrčno in Kučan je povabil Scalfara na obisk v Slovenijo. Italijanski predsednik je vabilo sprejel in dejal, da diplomatske službe že pripravljajo program obiska. Oba predsednika sta poudarila, da je bilo vzdušje zelo dobro. Kučan pa je dodal, da je postopek za pridruženo članstvo trajal predolgo, ker je bilo treba odstraniti oviro, ki jo je postavila Berlusconijeva vlada.
Na 9. strani
Kosovelov kip v tržaškem parku
TRST - V torek se bo slovenski Dijaški dom Srečka Kosovela z odmevnima pobudama spomnil 70-letnice pesnikove smrti in 50-letnice lastnega delovanja. Dopoldne bodo v Ljudskem vrtu odkrili Kosovelov doprsni kip, kar je prvo obeležje, ki ga Trst namenja slovenskemu ustvarjalcu, zvečer pa bodo v domskih prostorih na tradicionalni zaključni prireditvi praznovali tudi pol stoletja doma. Doprsni kip, darilo mestu Dijaškega doma, bo v parku namestila občinska uprava.
Na 3. strani
Secesija: Vlada ne bo dopuščala nezakonitosti
RIM - Medtem ko je Bossi omilil žave Padanije.
polemiko o separatizmu in o Padani-ji, je Prodijeva vlada znova jasno opozorila Severno ligo, da ne bo dopuščala nezakonitih dejanj. Po ministrskemu predsedniku, ki stalno opozarja, da je Italija nedeljiva, se je včeraj oglasil njegov namestnik Vel-troni. Iz Padove, kjer je sodeloval na komemoraciji Enrica Berlinguerja, je izrazil zaskrbljenost nad zelenimi srajcami in nad oblikovanjem t.i. dr-
»Hočem živeti v državi, kjer ne bo nihče čutil potrebe po srajci te ali one barve, ampak bo lahko ponosno zagovarjal svojo identiteto in kulturo«, je podčrtal Veltroni, ki je napovedal ukrepe za federalizem. To bomo naredili ne zato, ker te ukrepe zahteva Bossi, ampak zato, ker smatramo, da so ti ukrepi potrebni in nujni.
Na 2.strani
Danes v Primorskem dnevniku
Fossa in Visco ublažila polemiko
Po izjavi guvernerja Fazia, da morajo industrije! omejiti svoje profite, ki jo je podprl sindikat, je predsednik Confindustrie sprejel vabilo finančnega ministra k tvornemu sodelovanju v boju za preporod Italije.
Stran 2
Pomembni šolski obletnici
Slovenska osnovna šola v Romjanu pri Ronkah je včeraj slovesno praznovala 15-letnico delovanja, v Doberdobu pa so predsinoci proslavili 10. obletnico odprtja oddelka srednje šole Ivan Trinko.
Strani 7 in 8
Grafova zmagala v Parizu
Nemka Steffi Graf je v finalu teniškega turnirja v Parizu premagala Španko Arantxo Sanchez Vica-rio in tako že petič osvojila turnir na Roland Gar-rosu.
Stran 20
Tonkov premagal Olana
Rus Pavel Tonkov je na kolesarski dirki po Ital ji spet oblekel roza majico in bo danes v Milanu slavil končno zmago. 21. etapo je dobil Italijan Ivan Gotti, Spanec Olano pa je zaostal za več kot dve minuti.
Stran 21
- NOGOMET / VČERAJ ZAČETEK EVROPSKEGA PRVENSTVA
Anglija - Švica brez zmagovalca
Švicarji presenetili favorizirane Angleže - Danes bodo na sporedu tri tekme
LONDON - V Londonu so včeraj svečano odprli zaključni del evropskega nogometnega prvenstva, ki se bo zaključilo 30. junija. Na prvenstvu sodeluje šestnajst reprezentanc, ki so razdeljene v štiri skupine. Po otvoritvi sta se pomerili Anglija in Švica, presenetljivo, vendar povsem zasluženo, so Švicarji uspeli igrati neodločeno 1:1.
Danes bodo na evropskem prvenstvu tri srečanja. V skupini C, v kateri je tudi Italija, se bosta pomerili Nemčija in Češka, v skupini B Španija in Bolgarija, v skupini D pa branilec evropskega naslova Danska in Portugalska.
Na 20. strani.
ITALIJA, DEŽELA
2
Nedelja, 9. junija 1996
POLITIKA / PRODIJEV KABINET OPOZARJA SEVERNO LIGO
»Vlada ne bo dovolila nezakonitih pobud«
Veltroni: DSL se nikakor ne sme zapirati v ozke vrtičke
RIM - Medtem ko je Umberto Bossi nekoliko omilil polemiko o separatizmu in o Padaniji, je Prodijeva vlada znova jasno opozorila Severno ligo, da ne bo dopuščala nezakonitih dejanj. Po ministrskemu predsedniku, ki stalno opozarja, da je Italija ena in nedeljiva, se je včeraj oglasil tudi njegov namestnik VValter Veltroni. Iz Padove, kjer je sodeloval na komemoraciji Enrica Berlinguerja, je izrazil zaskrbljenost nad zelenimi srajcami in nad oblikovanjem t.i. države Padanije.
»Hočem živeti v državi, kjer ne bo nihče čutil potrebe po srajci te ali one barve, ampak bo lahko ponosno mahal s svojo identiteto in kulturo«, je podčrtal Veltroni, ki je -podobno kot Prodi - napovedal bližnje prve ukrepe za federalizem. To bomo naredili ne zato, ker te korake in ukrepe zahteva Bossi, ampak zato, ker smatramo, da so ti ukrepi potrebni in nujni, je še pristavil bivši direktor Unita. ”Senatur“ je po njegovem do zadnjega upal v izenače-
nje med Oljko in desnico, da bi potem lahko igral vlogo jezička na tehtnici, podobno kot bivša PSI. To pa mu je spodletelo, zato mora sedaj glasno kričati in povedati javnosti, da obstaja.
Prodijeva in Veltronijeva stališča o Ligi je z zadovoljstvom pozdravil »Osservatore romano«, ki tudi pozitivno ocenjuje Scalfarova stališča o zahtevah Bossija in njegovih pristašev. Notranji minister Giorgio Napolitano pa je iz neapeljskega srečanja prefektov južnih dežel dal vedeti, da javni red v državi nikakor ni v nevarnosti in da torej ni razlogov za poseg. Kvečjemu naj to stori sodstvo na osnovi pritožb in prijav, čeprav je sam milanski glavni tožilec Francesco S.Borelli povedal, da se morajo s problemom ukvarjati predvsem politiki in ne sodniki.
Desnica je vsekakor mnenja, da je Prodijeva vlada premehka do Bossija in do njegovih izpadov o odcepitvi Severa od Juga. To ni samo stali-
šče Finijevega Nacionalnega zavezništva, ampak tudi bivših demokristjanov CDU in CCD, ki očita premierju, a posebno Massimu Dilemi, da konec koncev politično »koketirata« z Ligo.
Veltroni je v Padovi tudi povedal, da se DSL ne sme zapirati v ozke politične okvire, v neke vrste trdnjavo modeme levice. To ne pomeni ustanovitve nove demokratične stranke, ampak večje sodelovanje z levosredinsko Oljko, ki mora do oblikovanja bipolarnega političnega sistema ostati koalicija strank in gibanj. Podpredsednik vlade je s tem pojasnil svoja stališča o notranjem soočenju in o perspektivah Hrasta pred napovedanim kongresom.
Veltroni torej soglaša z D’Alemo, da je demokratična stranka v teh pogojih še utopija. Zavzema pa se za bolj elastično in odprto DSL, predvsem do Oljke, ki jo hoče Prodi v kratkem na novo politično reorganizirati.
RIM
Karl Hass bo pričal na procesu Priebke
Kljub padcu mu ni prehudo
RIM - »‘Glede na njegova leta in nesrečo, ki se mu je pripetila v petek zjutraj, bi dejal, da je zdravstveno stanje Karla Hassa dobro.« Vojaški pravdnik Antonio Inteli-sano je včeraj potrdil, da bo bivši nemški major v sredo lahko pričal na procesu proti Priebkeju, kot je bilo prvotno določeno. Intelisano pa ni hotel dodati nobene podrobnosti glede zaslišanja Hassa pred njegovim poskusom pobega in niti glede domnevnih groženj (neznanci naj bi grozili samemu Hassu in njegovi hčerki Eriči, ki sicer prebiva v Ženevi): »V sredo bomo na pristojnem mestu načeli vsa vprašanja, ki so povezana s procesom,« je pribil Intelisano.
DEŽELA / SLOVENSKA SKUPNOST
SSk za zajamčeno zastopstvo Slovencev v deželnem svetu
Poziv strankam, naj se zavzamejo za pravično rešitev problema
GENOVA / MINISTER POZVAL 1NDUSTRIJCE K SODELOVANJU Z VLADO
Visco: To je zadnja priložnost za izhod iz stiske
Predsednik Confindustrie sprejel vabilo in prispeval k umiritvi polemike zaradi izjav guvernerja Fazia
GENOVA - Polemika, ki jo je izzval guverner Banke Italije Antonio Fazio s pozivom indu-strijcem, naj omejijo svoje profite, še okrepil pa sindikat s tem, da mu je dal prav, je odjeknila tudi na včerajšnjem zasedanju mladih podjetnikov v Santi Margheriti Ligure, a se je po zaslugi finančnega ministra Vin-cenza Visca in predsednika Confindustrie Giorgia Fosse malce umirila.
Kakor minister za industrijo Pierluigi Bersani, ki je na posvetu govoril v petek, tako je tudi Visco iz vrst Demokratične stranke levice. Podjetniki so mu torej prisluhnili z mešanimi občutki, kar pa ga ni motilo: svoje teze je razvil izjemno odločno, a
hkrati pragmatično. Opozoril je, da ima Italija zdaj zadnjo priložnost za preporod in vstop v Evropo z dvignjeno glavo, da pa sta za to potrebni vsaj dve leti trdega skupnega dela. Nujno je torej stalno sporazumevanje med vlado, industrijci in sindikati, treba je pogrniti pogajalno omizje, ki naj omogoči dezinfla-cijo, potlačitev obrestnih stopenj ter neprestan nadzor cen, a tudi proizvodnih stroškov, saj so ti preveliki. »Vlada namerava nadaljevati postopek finančne sanacije, ki ga je začel Ciampi leta 1993 in je bil prekinjen leto pozneje,« je zatrdil Visco in spodbudil industrijce, naj zaupajo levici, »M podpira privatizacijo in konkurenco ter omeji-
tev monopolnih rent.« Ob tem se je minister dbvezal, da bo vlada poenostavila »neznosno davčno kolesje«, ki ga sestavlja 130.000 uslužbencev in 1.700 uradov.
Predsednik Confindustrie je sprejel ministrovo vabilo k sporazumnemu delu za ponoven razmah v državi, »toda treba je takoj preiti od besed k dejanjem«. Na ta način je Fossa ob sklepu zasedanja pomiril duhove, ki so se,bili razgreli po nastopu vodje Cisl. Sergio D’Antoni je dejal, da nihče ne demonizira podjetniških profitov, da pa je, denimo, podražitev bencina, Fiatovih avtomobilov in telekomunikacijskih storitev pretirana, nakar mu je podpredsednik Confindustrie
Tronchetti Provera odgovoril, da so censke rasti krivi državni monopoli.
Omenili smo davke. Conf-commercio je napovedal zbiranje podpisov za predložitev zakonskega osnutka o reformi davčnega aparata pod geslom ”Tax, firma e vinci“, ki se bo začelo 25. junija v Rimu. Organizacija trgovcev zahteva med drugim odpravo davkov Irpef na prvo stanovanje, Ilor in Tosap, popolno razvidnost davčnih norm in revizijo sankcijskega režima. »Vendar ne pozivamo k protestu, ampak k skupnemu razmisleku,« je pojasnil predsednik Confcommercia Sergio Bille ob pripombi, da se je Prodijeva vlada za zdaj še kar odrezala.
TRST - Prihodnji dnevi bodo po vsem sodeč odločilnega pomena za bodočo zastopanost Slovencev v deželnem svetu Furlani-je-Julijske krajine. V torek, 11. t.m, bo namreč deželni svet obravnaval predloge za spremembo deželnega statuta, ki naj bi v prihodnje omogočala izvedbo volilne reforme v smislu večinskega ali vsaj mešanega proporčno-večinske-ga sistema, poleg tega pa tudi uvedbo morebitnih posebnih mehanizmov za zagotovitev zastopanosti slovenske narodnostne skupnosti.
Deželno tajništvo SSk je namenilo temu vprašanju poglavitno pozornost na svoji zadnji seji v petek, 7. t.m., v Nabrežini. Tajništvo je z zadovoljstvom ugotovilo, da obstaja v deželnem svetu precejšnja pripravljenost za iskanje ugodnih rešitev. Deželna vlada, ki jo vodi predstavnik Severne lige Sergio Cecotti, je vprašanje zastopanosti slovenske manjšine vključila v svoj upravni program, do zadeve pa je pokazala pozornost tudi pristojna komisija deželnega sveta, ki je svoj čas med drugim zaslišala predstavnike slovenske manjšine. Kljub vsemu temu pa ostaja še marsikatero bistveno vprašanje odprto. Stranke, ki podpirajo Cecottijev odbor, se namreč zavzemajo za različne rešitve, ki po mnenju SSk nikakor niso enakovredne. Tako predstavniki Severne lige predlagajo, naj bi v novem deželnem statutu pisalo: »Deželni zakon določa norme, ki naj omogočajo izvolitev vsaj enega svetovalca slovenskega jezika
Sporočilo sindikata uslužbencev Prae-Dzp
Spošt. bralci in naročniki,
Direkcija nam je sporočila, da se je finančo stanje v podjetju še poslabšalo. Delavci in novinarji ponovno tvegamo mesečno plačo. Kot že veste, smo delavci dva tedna v mesecu v dopolnilni blagajni in to pomeni že itak znižano plačo. Po šestih mesecih dopolnilne blagajne nimamo še nobenega zagotovila, če bo sploh odobrena.
Razen finančnih problemov je tudi strah pred izgubo delovnega mesta. V teh letih je veliko število delavcev in novinarjev slo v predpokoj, drugi so dobili novo delovno mesto, nekateri pa Se danes iščejo službo. Vprašujemo se, kako se Se lahko reši iz finančne krize naš dnevnik in s tem tudi delovna mesta?
Trdimo, da bi morali vsi naši politični predstavniki skupno nastopiti pri italijanski vladi in zahtevati trdnejša zagotovila za pomoč našemu dnevniku.
Kgt vemo denar, ki prihaja iz Rima z veliko zamudo, ne zadošča za kritje stroškov dnevnika. Zato je potrebna pomoč tudi iz matične domovine.
In tukaj nastajajo največji problemi.
Slovenija, kot izgleda, bi se morala kmalu vključiti v Evropo.
Medtem ko je Italija vključila v finančni manever tudi letno finasi-ranje italijanskega manjšinskega tiska, Slovenija tega še ni storila. Zato mislimo, da bi morala odobriti zakon, ki bi redno zagotovil pomoč našemu edinemu zamejskemu dnevniku. Zato smo sindikati vprašali sestanek z najvišjimi političnimi predstavniki Italije, in to bomo storili tudi s slovenskimi politiki. Tako, da bi dosegli to, kar bi že moralo biti.
Menimo tudi, da so med našimi manjšinskimi političnimi predstavniki nekateri nesporazumi in zato jih ponovno vabimo, naj čimprej razčistijo nesoglasja in skupno nastopijo v bran našega dnevnika.
Te polemike veliko oškodujejo naš dnevnik, delavce in sploh celotno manjšino.
Ponovno pozivamo matično domovino, naj se čimprej odloči za ta korak, ki bi bil velika pridobitev za našo manjšino in tudi za Slovenijo samo.
Kar se tiče neplačanih dohodkov, se bomo delavci sestali jutri, 10. 6. 1996 in odločili nadaljnje sindikalne akcije v prid naših pravic.
ZA SINDIKAT PESCATORI ROBERT
Moimacco: silovit požar pri tovarni »Natison sedia«
VIDEM - Na dvorišču tovarne »Natison sedia« v industrijski coni Moi-macca se je včeraj zgodaj popoldne vnel požar, ki ga gasilci - poklicali so specializirane enote iz Vidma in Gorice - vse do večera niso mogli pogasiti. V tovarni izdelujejo razne elemente za stole, ogenj pa se je vnel na dvorišču, kjer je bil spravljen in pripravljen za uporabo poseben dragocen les. Ni še znano, kako je do požara prišlo, jasno pa je, da se je - glede na material - bliskovito širil. Odločen in množičen nastop gasilcev je preprečil, da se ni še bolj razširil in zajel skladišč barvil in goriva, ki sta v bližini. Včeraj popoldne je med drugim kazalo, da bodo morali začasno zapreti celo železniško progo Videm-Cedad, vendar je gasilcem uspelo dovolj omejiti požar.
TRST / MED DRŽAVAMI SREDOZEMLJA
Energetska integracija
S transevropskim sistemom v boj zoper toplo gredo
TRST - Evropska komisija za energijo bo v sodelovanju z državami, ki so pristopile k projektu Evro-sredozemskega partnerstva, v prihodnjih mesecih opredelila program za pospešitev sodelovanja na energetskem področju med vsemi sredozemskimi državami, pa naj bodo članice Evropske unije ali ne.
Tako so se domenili na Evro-sredozemski konferenci ministrov za energijo o kooperaciji, ki se je končala včeraj na Pomorski postaji v Trstu in ji bo jeseni sledil še seminar. To sta povedala na tiskovni konferenci italijanski minister za industrijo Pier Luigi Bersani in evropski komisar za energijo Christos Papoutsis, ki sta ju spremljala alžirski minister za energijo Amar Mkhloufi in John Loughrey, generalni tajnik ministrstva za energijo na Irskem, torej v državi, ki bo po izteku italijanskega mandata prevzela predsedstvo Evropske unije.
Na konferenci so obravnavali predvsem vprašanje, kako ažur-nirati normativni okvir in izkoristiti vpliv energetskih omrežij za to, da se izoblikuje čim večja
integracija med evropskimi in južnosredozemskimi državami. Bersani in Papoutsis sta tudi pojasnila, da bodo za razrešitev najnujnejših problemov ustanovili stalen forum brez struktur, ki se bo samofinansiral. »Utrjuje se koncept energetskih omrežij kot solidarnostnih mrež bolj strateškega kot pa gospodarskega pomena,« je dejal Bersani rekoč, da bo treba zdaj ta koncept u dejani ti v okviru mednarodnega prava, ki ureja blagovno izmenjavo ter investicije; ob tem bi bilo treba poiskati prožne kriterije za pristop k Energetski listini.
Na konferenci so se zavzeli za uresničitev »vodoravnih« povezav med plinskimi in električnimi omrežji, zaščito naložb za izkoriščanje domačih energetskih virov s posebnim režimom jamstev, podobno zaščito mednarodnih investicij in kritje rizika ter za zapolnitev globoke vrzeli med izvozom in rastjo domačih trgov. Skratka, kot izhaja iz sklepne listine, gre energetsko politiko čimbolj uskladiti - in podrediti boju zoper toplo gredo.
in enega svetovalca furlanskega jezika«.
Svetovalci Demokratične stranke levice se zavzemajo za naslednjo formulacijo: »Deželni zakon določa norme, ki naj omogočajo izvolitev vsaj enega svetovalca slovenskega jezika«. Predstavniki Ljudske stranke pa predlagajo tole besedilo: »Deželni zakon določa norme, ki naj zajamčijo izvolitev vsaj enega svetovalca kot predstavnika slovenske narodnostne manjšine«. Poleg tega velja posebej omeniti Stranko komunistične prenove, ki sicer ni v vladni koaliciji in ki predlaga to-le formulacijo: »Deželni zakon določa norme, ki naj zajamčijo minimalno zastopanost slovenske narodnostne manjšine v deželnem svetu, tudi z odstopanjem od načela enakosti volilnih glasov«.
SSk meni, da sta rešitvi, kakršni predlagata SKP in LS, bistveno boljši, in sicer iz dveh razlogov. Najprej zato, ker je v teh dveh formulacijah govor o »zajamčenju« izvolitve, in ne samo o njenem »omogočanju«. Poleg tega pa tudi zato, ker je v obeh govor o izvolitvi »predstavnikov« slovenske manjšine, in ne samo o »svetovalcih slovenskega jezika«. Na dlani je namreč, da »svetovalec slovenskega jezika« ni nujno predstavnik slovenske manjšine, se pravi človek, v katerem bi se prepoznavala slovenska manjšina.
A prav za to gre, za zastopanost Slovencev v deželnem svetu. SKP poleg tega števila zagotovljenih predstavnikov ne omejuje na eno, kar je spet velikega pomena, saj Slovenci v Italiji živimo v treh različnih pokrajinah.
SSk poziva deželne politične stranke in še zlasti deželne svetovalce, ki jim je resnično pri srcu rešitev tega pomembnega vprašanja za slovensko manjšino, pa tudi za utrditev enakopravnega sožitja v našem obmejnem prostoru, naj upoštevajo gori navedene pripombe. Poseben poziv velja tudi predstavnikom Slovencev v Italiji, naj se vsak po svojih močeh in pristojnostih zavzame za to, da ne bi zapravili ugodne priložnosti za rešitev enega izmed pomembnih vprašanj, s katerimi se naša narodnostna skupnost spopada.
Seveda bo v tej zadevi imel zadnjo besedo rimski parlament, saj je le-ta pristojen za spremembo deželnega statuta, in sicer z odobritvijo ustreznega ustavnega zakona. Toda parlament se bo pri tem prav gotovo oprl na stališče deželnega sveta Furla-nije-Julijske krajine. Zato je odločilne važnosti, da gre iz Trsta v Rim kar najboljši predlog, se pravi takšen, da zahteva »zajamčeno« izvolitev »predstavnikov slovenske manjšine« v deželni svet.
Nedelja, 9. junija 1996
3
OB 70-LETNICI KOSOVELOVE SMRTI IN 50-LETNIC8 DOMA
MESTNA SKUPŠČINA / SLOVENŠČINA V POSLOVNIKU
Dvojni praznik
Dijaškega doma
Slovenski Dijaški dom »Srečko Kosovel« bo v torek obhajal dvojni praznik: 70-letnico pesnika, po katerem je povzel ime, bo počastil z odkritjem doprsnega kipa v Ljudskem vrtu, pol stoletja svojega obstoja pa z večerno prireditvijo v domskih prostorih. Gre za dve nadvse pomembni obletnici, katerima je vodstvo Dijaškega doma znalo dati poseben poudarek, ker je v praznovanje vključilo tržaško občinsko upravo in vrsto šolsko-vzgojnih ustanov in društev. Ob obletnici smrti velikega pesnika Krasa je Dijaški dom tržaški občinski upravi poklonil Kosovelov doprsni kip, ki bo od torka dalje stal med drugimi »bronastimi« velikani v tržaškem Ljudskem vrtu. Lastno obletnico pa dom želi praznovati v najširšem krogu, saj je med sooblikovalce kulturnega programa vključil mlade iz Trsta, Celovca, Kopra, Ljubljane in Sarajeva, povabil pa je tudi vse bivše gojence in uslužbence in seveda številne prijatelje.
Torkov dvojni domski praznik se deli na dopoldanski in večerni del. Ob 11. uri bodo v Ljudskem vrtu uradno odkrili spomenik Srečko Kosovelu, sledil bo program, ki ga bo začel in zaključil pihalni orkester iz Kopra. Postavitev doprsnega kipa slovenskemu pesniku je »dolžen poklon vidnemu predstavniku kulture Trsta in njegove Suše okolice«, sodi pa v okvir obširnejšega projekta tržaškega odborništva za kulturo, s katerim naj bi polepšali izgled mesta in pa ovred-
Srečko Kosovel v upodobitvi Avgusta Černigoja
notili razne tržaške »obraze«. Po Kosovelu se bo namreč v Ljudskem vrtu znašel še Pier Antonio Quarantotti Gambini, katerega kip bodo namestili 5. julija. Gre za istrskega pisca, ki je prišel v Trst in vodil tudi mestno knjižnico. Občina pa je sklenila namestiti v park še kipe Biagia Marina, Alessandra Moissija in Juliusa Kugyja, ob tem pa načrtuje še vrsto drugih posegov.
V torkovih kulturnih sporedih, tako dopoldanskem kot večernem, bodo glavno besedo, razen uradne, imeli mladi. Dopoldne bodo v Ljudskem vrtu peli slovenski in italijanski učenci, državljani Itabje in Slovenije, zvečer v Dijaškem domu pa bodo mladi nastopajoči predstavljali še Suše območje. S takšno zasnovo praznovanj je Dijaški dom predvsem želel, da bi z njim praznoval čim širši krog ljudi. Pisni pozdrav pobudnikom pa je že poslal tudi predsednik italijanske republike Scalfaro.
Zjutraj v Ljudskem vrtu, zvečer pa v domu
Odkritje kipa Srečka Kosovela v Ljudskem vrtu.
10.45 - Igra pihalni orkester iz Kopra;
11.00	- otvoritvena slovesnost z nagovori, sledi blagoslov;
11.30	- zbor osnovne šole Srečka Kosovela iz Sežane;
-	recitacija, Lidija Kozlovič;
-	zbor osnovne šole Fran Milčinski iz Katinare;
-	recitacija;
-	zbor osnovne šole Ancelle della Ca-rita iz ul. Ginnastica 79:
-	recitacija;
-	zbor nižje srednje šole Ivan Cankar iz
Trsta;
12.30	- pihalni orkester iz Kopra.
Zaključni večer v prostorih Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel.
20.00	- igra mladinski pihalni orkester občinskih rikreatorijev Gentilli - Toti;
20.30	- pozdravi in kulturni spored, v katerem nastopajo mladi iz Trsta, Celovca, Kopra, Ljubljane in Sarajeva.
SREČKO
OSOVEL
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Trst
Ob 70-letnici smrti pesnika Srečka Kosovela in 50-letnici Slovenskega dijaškega doma vljudno vabljeni 11 junija 1996 vsi bivši gojenci, domski delavci in prijatelji na otvoritev doprsnega kipa v Ljudskem vrtu in na Zaklijučni večer.
Veselimo se oporoke našega Kosovela, ki je zapel:
A sedaj je... treba, da spoznamo svoj obraz in izpovemo: Mi smo tu!
Illy ni prepričal Berdona in Dolenca
Tudi Godino (Ljudska stranka) ima dvome nad temi županovimi političnimi gledanji
Predsinočnje srečanje slovefiskih občinskih svetovalcev z županom Ric-cardom Illyjem ni razčistilo spornega vprašanja rabe slovenščine v poslovniku mestne skupščine. Občinski svet je, kot znano, problem le odložil, vprašanje pa se bo spet postavilo, ko bodo morali svetovalci vzeti v pretres popravek ”Nord libero" o pravici svetovalcev, da na sejah govorijo v materinem jeziku.
Zupan je poudaril svoje znano stališče. Osebno ne nasprotuje priznanju pravice do rabe slovenščine, to pa mora biti zapisano v državnem oziroma v deželnem zakonu. Ob pomanjkanju jasnih pravnih prijemov pa nasprotuje, da bi zadevo vključili v občinski statut, še manj v poslovnik občinskega sveta. Illy bo glede zaščitnega zakona posegel pri vladnem podtajniku Pieru Fassinu, na sestanku pa so tudi namignili na možnost, da bi Oljka v doglednem času oblikovala in predložila svoj pr.edlog za zaščito Slovencev.
Illy pa je izpostavil tudi politične vidike tega vprašanja. Dejal je, da so nazadnjaške sile, kot dokazuje izid zadnjih, žal na Tržaškem še vedno večinske, zato bi po njegovem »forsiranje« vprašanja slovenščine v teh pogojih povzročilo nepotrebne razkole in napetosti. Boljše je vztrajati po dosedanji poti majhnih, a odločnih korakov za uveljavitev sožitja, je dejal Zupan. Dodal je tudi, da ne soglaša s stališčem o rabi slovenščine, ki sta ga napovedala sve-
tovalca SSk Andrej Berdon in Peter Močnik.
Berdon, Igor Dolenc (DSL) in VValter Godina (LS) so bili precej razočarani nad županovimi besedami. To velja še posebno za predstavnika DSL in SSk, tudi Godina pa je poudaril, da se z nekaterimi Illyjevimi stališči ne strinja. Dolenc in Berdon podpirata in pozdravljata Illyjevo odprtost do Slč-vencev, zato so županova toga stališča do občinskega poslovnika toliko bolj boleča in tudi nerazumljiva. Tudi zato, ker bi lahko Illy, kot je že večkrat naredil v preteklosti, prepustil izbiro svetovalcem in se izognil javnemu stališču v podporo Staffierijevim tezam.
Problem je načelne narave, zadobiva pa tudi po-
litične razsežnosti, ki jih svetovalci slovenske narodnosti imajo zelo jasno pred sabo. Gre namreč za delikatno vprašanje, ki zadeva odnose med Illyjem in levosredinsko večino in tudi odnose znotraj večinskih svetovalskih skupin.
Vode so najbolj razburkane v Zavezništvu za Trst, katerega sestavni del je tudi Slovenska skupnost. Močnik, Berdon in zelena Alberto Russignan ter Paolo Evangelista podpirajo vključitev slovenščine v poslovnik, čemur odločno nasprotuje nacionalistično nastrojeni republikanec Paolo Castigliego, medtem ko zagovarja načelnica skupine Ariella Pit-toni neke vrste vmesno kompromisno rešitev.
NOVICE
Danes popoldne na Proseku počastitev obešenih talcev
Na pobudo tržaškega pokrajinskega odbora Vsedržavnega združenja partizanov Italije ANPI bo danes popoldne na Proseku pri spomeniku padlim komemoracija desetih talcev, ki so jih naci-faSisti pred 52 leti obesili. Na svečanosti, ki se bo začela
ob 16. uri, bosta spregovorila prof. Licia Chersovani v italijanščini in Alojz Markovič - Zvonko v slovenščini, v kulturnem sporedu pa bodo nastopili domača godba na pihala, moški pevski zbor Vasilij Mirk in člani Amaterskega odra Jaka Stoka.
Čas poletnih praznikov
H	ITAIIJA-S LOVEN! JA	h
V DRAGULJARNI / UL. LAZZARETTO VECCHIO
Posl. Menia bo razobesil zastavo na pol droga...
Od jutri dalje bo »Federacija za Trst, Istro, Reko in Dalmacijo« Nacionalnega zavezništva razobesila na svoj tržaški sedež zastavo na pol droga v znak »žalovanja« zaradi pridružitve Sloveniji k Evropski uniji. To je napovedal poslanec Roberto Menia. ki je prepričan, da smo priča »novemu sramotnemu popuščanju Italije ljubljanskim zahtevam«. Ob italijanski zastavi na pol droga bodo razobesili tudi zastavo Istre. Kot razlog za italijansko popuščanje Sloveniji navaja Menia izmenjavo uslug med bivšima ko-munistima Pierom Fas-sinom in Zoranom Thalerjem.
Tržaški nacionalistični desnici je pri ostrih kritikah na račun napovedanega podpisa sporazuma v Luksemburgu priskočil
na pomoč evropski poslanec Gianfranco DelFAlba, ki je podpredsednik parlamentarnega odbora za odnose s Slovenijo. DelFAlba, ki se je pred nekaj dnevi mudil v Ljubljani, je mnenja, da je napovedani sporazum med EU in Slovenijo zelo krivičen do istrskih ezulov. Zastopnik Parmellove stranke' zahteva od Italije, naj na dvostranskih pogovorih s Slovenijo učinkoviteje zaščiti trenutno kršene pravice nekdanjih beguncev.
Glas proti pridruževanju Slovenije k EU je dvignila tudi Berlusconijeva stranka ”Forza Italia“. Poslanci Urbani, Niccolini in Rivolta so protestirali pri predsedniku komisije za zunanje zadeve Oc-chettu, češ da je vlada, poleg drugega, tudi popolnoma obšla mnenje rimskega parlamenta.
Roparji so bili precej »izbirčni«
Odnesli so samo najdražje ure ter druge dragocenosti
Kaže, da so draguljarno »Carli«, last Marine Zerial v Ul. Lazzaretto Vecchio, obiskali pravi »izvedenci«: odnesli so ure in drage predmete, ki so bili razstavljeni v vitrinah, vendar so vsak kos posebej pazljivo izbrali. Škode se niso povsem ocenili, vendar je bo za nekaj deset milijonov lir.
Tatovi so najprej vdrli v sosednjo trgovino s sadjem in zelenjavo, pri čemer so se po-služili krampa, s katerim so se lotili navojnice. Nihče od sosedov naj ne bi bil opazil, da se dogaja nekaj nenavadnega. Tako so se roparji prebili do zidu, ki jih je ločil od draguljarne. Ko so v zidu naredili dovolj veliko luknjo, je bil večji del posla dejansko opravljen: imeli so prosto pot do vitrin z dragocenostmi, vendar so odnesli le tiste, s katerimi bodo imeli dober zaslužek.
Ropa se je v jutranjih urah zavedela lastnica Marina Zerial, ki je nemudoma obvestila karabinjerje. V zadnjih mesecih je to že četrti rop v dra-gujarnah v mestnem središču.
Odkrili in zaplenili veliko ponaredkov
Finančna straža je spet zaplenila večjo količino oblačil s ponarejenimi znamkami: čeprav je bilo blago dokaj poprečne kvalitete, bi na tržišču na drobno omogočilo ponarejevalcem lep zaslužek, okrog 4 milijarde lir.
Tudi tokrat, kot v številnih dosedanjih primerih, so blago pripeljali iz Turčije, in sicer s tovornjakom, ki je bil vkrcan na linijski ladji, ki je priplula iz omenjene države. Agenti (operacijo je izvedla 4. kompanija finančne straže s sodelovanjem carinske sekcije Novega pristanišča) so našteli kar 36.548 kosov športnih oblačil (telovadne hlače, trenirke, majice in podobno). Blago je bilo opremljeno z znamko znanega podjetja Champion, vendar izurjenemu očesu finančnih stražnikov ni ušlo, da gre za ponaredek. Šoferja tovornjaka, turškega državljana, so prijavili državnemu pravdništ-vu pri okrajni preturi v Trstu, vendar ga niso aretirali.
V prvih mesecih letošnjega leta so finančni stražniki že prepričili več podobnih prevar na račun kupcev, pri čemer so zaplenili okrog 8.470 oblek in tudi čevljev s ponarejenimi znamkami tako italijanskih kot tujih znanih podjetij.
V	okviru Sagre na Krmenki, ki jo prireja KD F. Venturini, bo danes ob 17. uri glasbeni program, od 20. do 24. ure pa ples. Delovali bodo dobro založeni kioski.
Na Vaškem poletnem prazniku, ki ga prireja SKD Primorec iz Trebč bodo danes ob 15. uri odprli kioske in razstavo zelišč učencev domače osnovne šole, ob 17. uri bo nastop vaške godbe V. Parma, od 20. ure dalje pa glasbeni program.
V	Zgoniku in Nabrežini seji občinskih svetov
Jutri ob 20. uri bo zasedal zgoniški občinski svet. V okviru številnih upravnih sklepov bo na dnevnem redu zaposlitveni načrt, nakup tovornjaka in finančna vprašanja. Govor bo tudi o spremembi pravilnika o delovanju občinskih služb in uradov.
V	petek, 14. junija pa se bo ob 18. uri sestal de-vinsko-nabrežinski občinski svet. Tudi v tem primeru bodo na dnevnem redu štrevilni upravni in proračunski sklepi.
Delovni mesti v Miljah
Urad za delo sporoča, da je miljska občinska uprava razpisala 2 delovni mesti za obdobje 6 mesecev. Zainteresirani naj se predstavijo v uradu v Ul. F. Severa 46.
Težje poškodovan motociklist
V	predoru Montebello se je včeraj zjutraj z motornim kolesom težje poškodoval 54-letni Giorio Giorgio (Ul. Alpi Giulie 8), ki so ga v katinarsko bolnišnico sprejeli s pridržano prognozo. Dinamika nezgode ni povsem jasna, vendar kaže, da se je moški zaletel v pločnik, pri čemer ni bil nihče drug vpleten. Izvide so opravili mestni redarji.
_____POBUDA POKRAJINE / VČERAJ NAGRAJEVANJE_
Kriški šoli prva nagrada natečaja »Julius Kugy«
Pri pobudi so sodelovale tudi druge slovenske šole
Kriška osnovna šola Alberta Sirka je osvojila prvo nagrado na natečaju, ki nosi ime po kulturniku in alpinistu Juliusu Kugyju. Kriški učenci (nagrada znaša dva milijona lir) so z raziskavo in izdelki v slovenščini o Krasu osvojili absolutno prvo mesto v kategoriji za otroške vrtce in osnovne šole. Na natečaju za leto 1995 (vsega skupaj je sodelovalo 36 tržaških šol vseh vrst in stopenj) so sodelovale tudi druge slovenske šole, nekatere od njih so dobile tudi priložnostna priznanja.
V Križu so z velikim veseljem sprejeli vest o nagradi. Ne smemo namreč pozabiti, da v teh dneh bije šola, ki nosi imeli po slikarju našega morja, pravo bitko za preživetje, saj jo hočejo pristojne oblasti premestiti v prostore italijanske osnovne šole. Nagrada J.Kugv bo vlila učencem^ učiteljem in staršem dodatno samozavest pri obrambi šolskega poslopja, ki je sestavni del vaške zgodovine.
Nagrajevanje je bilo včeraj dopoldne v prostorih liceja Galilei. Natečaj prireja pokrajinska uprava, ki je za lansko izvedbo izbrala temo Krasa, njegove zaščite in valorizacije, izdelke pa je ocenila strokovna komisija. Gre za izredno pomembno pobudo, ki presega stroge pedagoške razsežnosti. Včerajšnje nagrajevanje je s svojimi pisanimi lutkami obogatil Roberto Leopardi, ki je uprizoril predstavo na temo Krasa.
Učenci šole Alberta Sirka z učiteljicama po včerajšnjem nagrajevanju (foto KROMA)
Pri KD Rdeča zvezda se izteka tečaj šivanja narodnih noš
S koncem pomladi za prihodnjo jesen.	so pa polni simbolike;
se izteka tudi tečaj šivanja narodnih noš v organizaciji KD RdeCa zvezda iz Saleža. Tako bo jutri zadnje od niza srečanj, ki so se začela septembra lani. Tečaj vodi ga. Marta Košuta, ki že sedmo leto s podobnimi tečaji posreduje udeleženkam svoje znanje na tem področju. Namenjen je vsem, ki želijo tudi z osebnim trudom obnoviti tradicionalno dejavnost naših prednic in seveda na koncu imeti med svojimi običajnimi oblačili tudi nekaj tipično slovenskega.
Letos je okrog trideset udeleženk začelo z vezeninami, vendar so nekatere že dokončale tudi obleko, moško in celo otroško nošo, ki je bila sicer v programu
Šivanje narodne noše zahteva res obilo truda in časa. Moške noše sicer nimajo vezenin, potrebna pa je posebna spretnost pri krojenju. Pri ženskih pa je posebno zahtevno vezenje rutke na-ramne rute in srajce, ki ji pravijo oplece. Kljub temu pa lahko postane zelo zanimivo, ko vezilja začne spoznavati elemente, ki motive sestavljajo . Vsak element ima namreč svoj pomen: nekateri simbolizirajo srečo, drugi plodnost; za starejše motive je pri rutah tipično tudi drevo življenja, v katerem se prepletajo omenjeni in še drugi elementi. Med starejšimi in novejšimi motivi je sicer precej razlike: starejši so navidez manj dopadljivi,
poleg tega bo vsakdo, ki si jih le za trenutek pobliže ogleda, lahko opazil neverjetno podrobnost in raznolikost vezenja. Novejše vezenine so na pogled mogoče dopadljivejše, saj jih sestavljajo večji in bolj prikupni elementi kot so cvetje, listje in pentlje, povečini pa jim primanjkuje simbo-ličnh motivov, ki so del slovenske tradicije iz naših krajev. Zanimivost starejših vezenin je tudi v tem, da skoraj nikoli niso popolnoma simetrične, poklicne šivilje, ki so se z njimi ukvarjale pred davnim, so namreč motive navadno ustvarjale sproti, brez katerekoli začrtane podlage. Pri posrečenih izdelkih gre torej za pravo umetnost. (mia)
LITERARNI NATEČAJ / PRIJATELJI KAVARNE GAMBRINUS ZA DIJAKE
Zrelost, razgledanost in... optimizem
Udeležila sta se ga tudi znanstveni licej "Prešeren" in trgovski tehnični zavod "Zois"
V Rossettijevem gledališču so nagradili udeležence literarnega natečaja, ki so ga pod pokroviteljstvom šolskega skrbništva razpisali "Prijatelji kavarne Gambrinus" za zadnje tri razrede višjih šol. Sodelovala sta tudi znanstveni licej "Prešeren" in tehnični trgovski zavod ”Zois“. Med slovenskimi udeleženci so bili z gledališkim abonmajem nagrajeni po vrsti Jadranka Križman, Martin Rusija, Marinka Kodrič (vsi z liceja "Prešeren"), Adriana Lon-go (”Zois“), Alja Hrvatič, Poljanka Dolhar, Robert Košuta in Jana Pečar ("Prešeren"). Poka-zali so razgledanost, kritičnost in resničen optimizem. Priznanja so prejeli tudi Samo Kovač, Irene Pahor, Tinkara Kovač, Tanja Ster-nad, Borut Plesničar ("Prešeren”) in Saša Prinčič (”Zois“). Za slovenske spise je bila odgovorna prof. Nada Pertot (ob pomoči prof.
Marije Cenda in ravnatelja Tomaža Simčiča).
Na sliki (foto KROMA) skupina nagrajenih dijakov.
FILM / V KINODVORANI ARISTON
Ciklus šestih celovečercev o nasilju in diktaturah
Tržaška občinska uprava prireja ciklus filmov »Pod diktaturo: ideologije na delu«, ki jih bodo predvajali v kinodvorani Ariston od torka do nedelje.
V torek bodo predvajali ob 18.30, 22.20 in 22.15 film »18.000 giomi fa«, ki prikazuje fašistično koncentracijsko taborišče v Abrucih. Gre za filmski prvenec goriške režiserke Ga-brielle Gabriellijeve.
Naslednjega dne bodo predvajali ob 18. uri ter ob 20.10 in ob 22.15 film o stalinističnih pobojih anarhistov med špansko civilno vojno »Terra e li-berta«, ki ga je zrežiral Ken Loach.
V petek bodo vrteli »Schindleris list«, film o židovskem holokavstu režiserja Stevena Spielberga, ki so mu dodehli 7 Oskarjevih nagrad; predvajanji se bosta pričeli ob 18.30 in 22. uri. Lanski nagrajenec v Cannesu »Underground« Emira Kusturice bo na sporedu v soboto ob 18.30 in ob 22. uri. V nedeljo pa bosta na sporedu ob 18 in 21. uri kar dva filma in sicer »lo e il re« Lucia Gadina o sramotnem begu italijanskega kralja po 8. septembru 1943, ter »Caracciolov in Marinov »I 600 giomi di Salo«.
Vstopnica na vse predstave bo stala 7 tisoč lir.
Botanični vrt Carsiana se v tem času bohoti v cvetju
Tudi v tem času se botanični vrt "Carsiana” pri Zgoniku bohoti v cvetju in sprejema obiskovalce z obiljem redkih in manj redkih rastlin. Naj omenimo le eno od rastlin, ki zasluži našo pozornost zaradi svoje lepote in nenavadnosti: to je kuka-vičnica osjeliko mačje uho (Ophrys sphego-des), katere cvet spominja na čmrlja ali pajka. Ce jo hočemo dobro videti, se moramo skloniti, ker je malo opazna, vendar bodo naravoslovni vodiči med vodenimi obiski prav radi pokazali obiskovalcem to nepogosto rastlino. Vse, ki bi si radi ogledali "Carsiano” v spremstvu vodiča - saj botanični vrt postane še bolj zanimiv, če nam njegove posebnosti opiše sposobna in izkušena oseba - naj opomnimo, da lahko za vodeni obisk zaprosijo
skupine, ki štejejo najmanj deset ljudi, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa so takšni obiski predvideni trikrat na dan, in sicer s stalnim urnikom ter brez doplačila.
Na meliščih bodo obiskovalci lahko videli Jacquinov bodičnik (Drypis spinosa subsp. Jacquiniana), zelnato trajnico z belimi cvetovi v šopkih, ki na našem ozemlju raste le na suhih kamnitih pobočjih v dolini Glinščice in pod stenami Draškega Krasa. Novi poganjki rastejo, ali bolje rečeno, plezajo navzgor in se tako upirajo melišču, ki s svojim neopaznim drsenjem potiska rastlino navzdol.
Zacvetel je tudi Triumfettijev glavinec (Centaurea triumfetti), eden od devetih glavin-cev, ki so prisotni v "Carsiani”. Triumfettijev glavinec ima mo-
dro vijoličaste cvetove v velikih koških in volna-to dlakave suličaste liste.
Ljubitelje čajev in zdravilnih zvarkov opozarjamo, da cvete gozdni slezenovec (Malva sylvestris). Njegovo uporabo svetujejo pri vnetjih sluznic. Najdemo ga med zelišči prav na začetku poti skozi vrt.
Botanični vrt "Carsiana” leži v tržaški pokrajini med Zgonikom in Gabrovcem. Odprt je po naslednjem umiku: od torka do petka od 10. do 12. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Vodeni obiski, ki so ob sobotah, nedeljah in praznikih, in sicer ob 10.30, ob 15. uri in ob 16.30. V drugih dneh se skupine, ki štejejo najmanj deset oseb, lahko dogovorijo za tak obisk po telefonu (040/229573).
______TRETJI TRG GUTENBERG / VČERAJ IN DANES____
Velika pozornost mladim in najmlajšim
Med sodelujočimi je tudi Tržaška knjigarna - Jutri tudi o »jezikih in kulturah FJk«
Velik del programa tržaškega knjižnega sejma je že po tradiciji namenjen mladim in najmlajšim, za kar vestno in strokovno skrbi center za mladinsko književnost »Alberti« predvsem v osebi Livia Sossija. Včeraj so na letošnjem, tretjem Trgu Gu-tenberg pozornost namenili tudi priljubljenim stripom in pa odnosu med literaturo in vlakom. Tej morda zelo svojstveni, vsekakor precej neobičajni temi so organizatorji letos poklonili tudi posebno razstavo, ki je nameščena v prostorih Državne knjižnice (Ul. Teatro Romano 7).
Ob utečenih delavnicah za šolsko mladino, po katerih je povpraševanje vselej večje od ponudbe, današnji program predvideva vrsto predstavitev knjig za mladino in otroke, srečanj z avtorji in pa tudi več gledaliških predstav. Jutrišnji dan pa bo nekoliko deželno zaznamovan, saj bodo z novimi izdajami nastopile
nekatere deželne založbe, zvečer pa bodo predstavili CD-rom o »jezikih in kite-raturah FJk«.
Sejem pa je seveda tudi sejem, na katerem se prodaja. Letos so organizacijo prireditve porazdelili med Državno knjižnico in cen-
ter »Alberti«, ki skrbita za »kulturni program«, in Trgovinsko zbornico, ki ima v zakupu »trgovske dejavnosti«. V ta resor sodijo vse sodelujoče knjigarne in založbe, ki so v lepem številu prisotne pod šotorom na Trgu Unita. S svojo ponud-
bo na Trgu Gutenberg sodeluje tudi Tržaška knjL garna (foto KROMA), ki kupcem - kot ostale - nudi posebne ugodnosti. Ob nakupu knjige vsakdo dobi poseben kupon, s katerim bo po sejmu v knjigarni imel popust.
TRST
Nedelja, 9. junija 1996
V	CERKVI SV. JERNEJA / ZBOR VODI ALEKSANDRA PERTOT
V	torek v Barkovljah koncert vokalne skupine »Resonet«
Barkovljansko društvo prireja v torek, 11. t.m. v cerkvi Sv. Jerneja v Barkovljah koncert Vokalne skupine »Resonet« (na sliki), ki jo vodi Aleksandra Pertot. Začetek koncerta bo ob 21. uri.
V našem uredništvu smo se pogovorili z Aleksandro, ki vodi zbor, jo pa poznamo, kot zelo uspešno večletno zborovodkinjo barko vij anskega pevskega zbora, ki je pod njenim vodstvom dosegel lepe uspehe in priznanja, nato pa Se kot zborovodkinjo Tržaškega okteta, sedaj tudi vodjo zbora, ki spremlja razne pomembne dogodke v Barkovljah in v barkovljanski cerkvi.
Kar lep splet pesmi je zbor Resonet pripravil za torkov koncert. Tu so vključene skladbe Gallusa, Svvelincela, Bmcknerja, Mendelssohna, Litvanca Miškinisa, Ceha Ebena, pa še skladbe Rachmani-nova, Bartnjanskega in Gruberja.
»Gre za kar zahteven program, na katerega smo se vestno pripravljali in želimo z njim zaključiti letošnjo drugo delovno sezono, Čeprav nas Čaka Cez nekaj dni še koncert v dvorcu na Vogrskem, 15. in 16. junija pa Se nastop v Bergamu.«
Aleksandra je s svojim zborom zelo zadovoljna, ker predstavlja skupina, ki jo sestavljajo pevke in pevci, zelo prožno enoto, ki lahko zapoje eno pesem v tej, drugo pa v drugi sestavi.
»2e ko sem vodila oktet, me je spremljala misel, da bi moškim
pevcem pridružila tudi pevke, da bi tako lahko izmenično peli enkrat v eni, drugič v drugi sestavi, ali pa skupno.«
Delo s takšno skupino ni enostavno in zahteva veliko truda. Vsak pevec mora dati od sebe vse, kar zmore in samo tako se lahko oblikuje v dobrega člana zbora.
»Dobro smo se pripravili na ta koncert, vadili v prostorih društva Brdina na Opčinah z željo, da uspemo. Sedaj smo pripravljeni, da pokažemo, kaj zmoremo.«
Koncert je organiziran v dobrodelne namene in sicer v pomoč barkovljanskemu društvu, ki se je znašlo v velikih težavah, da nadaljuje s svojimi obnovitvenimi deli.
»Barko vi j e so za nas Slovence v zamejstvu pomembna postojanka. Zato moramo pomagati društvu, da Cimprej zaživi s svojih prostorih. To je naša najveCja želja,« nam je povedala Aleksandra, ki ji želimo Cim veC uspehov in zadovoljstva.	Neva Lukeš
H NA PRAZNIK SV. TROJICE h
V Trebčah so imeli v gosteh kriški zbor Danes bo spet živo
”Po lestvici mi gremo gor, po lestvici mi gremo dol.' Gor...dol -dol ...gor”. Takole uvajajo v petje že majhne otroke, ki obiskujejo vrtec. Kdor ima veselje in priliko, da se nadalje vključi v zbore, se tako dobro izpopolni, da se povzpne do najvišje možne lestvice.
Skladatelj Nace Duh, prekmurski rojak, in dekliški zbor Vesna iz Križa,' pod umetniškim vodstvom profesorja Bogdana Kralja, so nam to dokazali s svojim nastopom pri nedeljski sveti maši na praznik svete Trojice v Trebčah.
Profesor Duh deluje v vasi že veliko let kot organist in voditelj otroškega zbora. Izdal je svojo tretjo pesmarico z naslovom "Prekmurski ljubi kraj”. To zbirko je namenil različno sestavljenim zborom in v njej priredil prekmursko ljudsko pesem v poklon rodnemu kraju, v veselje vsem, ki radi pojejo ter v užitek poslušalcem slovenskih pesmi. Sam se je takole izrazil (v narečju): »Srčno želim, ka bi van pesen pulepsala življenje”. Čestitamo mu za dosežen uspeh.
Otroški zbor Trebče je po maši zapel gostom do-
brodošlico. Pod vodstvom prof. Duha in učiteljice Ane Lokatos so izvedli prisrčno lepo in nagajivo najnovejše pesmice.
Program nastopajočih gostov je zaobjemal izrecno Duhove skladbe in sicer "Mladinsko mašo” -vmes pa še Koral in Ave Mario od Arcadelta. V koncertni repertoar, ki je sledil po maši, so vključili vse nove njim prilagojene pesmi. Zvočnost naše cerkve jih je navdušila, da so s svojevrstnim vetrom pognali naprej Mlin... Res pravi užitek! Profesor Kralj nam je povedal, da vodi zbor že 11 let in kljub vsakdanjim težavnim nalogam dekleta vztrajno in vestno sodelujejo.
Z istim programom so se te dni (7., 8., 9. junija) podali v Premurje in sicer v Mursko Soboto, Veržej in Beltince. Želimo jim sreCno in uspešno delovanje še naprej.
Ob današnjem praznovanju svetega Rešnjega telesa pa bo v Trebčah spet praznično vzdušje. Ob 10. uri bo blagoslovitev prenovljenih del v župnišču. Vsi vaščani so prisrčno vabljeni k udeležbi.
Orlanda Berdon
S!H EDI NOBILI
razstavlja v
Ulici Baiamonti 3 - Trst
usnjene sedežne garniture 3URIflN in
ORIENTALSKE
PREPROGE
Mussu! - Perzija	200X130	390.000 Ur
Bukhara - Pakistan	90X60	75.000 lir
Jaipur - indija	150X90	190.000 lir
Shiraz - Perzija	220X160	350.000 lir
In še: Kar abak - Derbent - Kuba - Shinvan -Daghestan - Saruk - Isfahan - Kirman - Ferahan - Afshanj -Tabriz - Kashan - Senneh - Teheran - Hereke - Peking
DANES
IN
JUTRI
ODPRTO
[sama nekaj dni)
v sodelovanju z
/IdualilK
lNTEREXPORTsri
simiflN
DIVANI IN FOTELJI S.P.A.
Urnik: zjutraj 9. - IB.30	popoldne 16. - 19.
KINO
ARISTON - 18.30, 20.20, 22.15	»Vampiro a
Brooklyn«, i. Eddie Murphy, Angela Bassett. EXCELSIOR - 18.25,
20.20,	22.15 »Difesa ad ol-tranza«, i. Sharon Stone.
EXCELSIOR AZZURRA
-	18.10, 20.05, 22.00 »Girl 6
-	Sesso in linea«, r. Špike Lee.
AMBASCIATORI - 16.15 »Pocahontas«, prod. Walt Disney, 18.00, 21.30 »Casino, i. Robert de Niro, Sharon Stone.
NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Screa-mers - Urla nello spazio«, i. Peter VVeller.
NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15,	20.15,	22.15
»Hackers«.
NAZIONALE 3 - 17.30, 19.45, 22.00 »L’esercito del-le dodici scimmie«, i. Bruce VVillis, Brad Pitt, Madeleine Stovve.
NAZIONALE 4 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Dun-ston - Licenza di ridere«.
MIGNON - 16.00 - 22.00
»Superfemmine in calore di Miami«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 19.50,
22.10 »Schegge di paura«, i. Richard Gere.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.10 »Tre vite e una sola morte«, r. Raul Ruiz, i. Mar-cello in Chiara Mastroianni, Anna Galiena.
LUMIERE - 18.20, 20.15, 22.15 »Le affinita elettive«, r. Paolo in Vittorio Taviani.
J PRIREDITVE
SD MLADINA - Baletni odsek obvešča, da bo v soboto, 15. t. m., ob 20.30 v Domu Alberta Sirka v Križu ponovitev zaključnega baletnega nastopa. Vabljeni.
O.S. A. SIRK in otroški vrtec v Križu vabita na ogled razstave danes, 9. t. m. od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure.
DIDAKTIČNO ravnateljstvo pri sv. Ivanu sporoča, da se bodo ucenci in učiteljice poslovile od le-
tošnjega šolskega leta po sledečih urnikih: OS F.S. Finžgar - Barko vi j e v sredo 12. t. m., ob 11. uri v šolskih prostorih s prireditvijo in otvoritvijo ročnih in likovnih izdelkov; OS Bazoviški junaki - Rojan v sredo, 12. t. m., ob 11. uri v šolskih prostorih s prireditvijo in podeljevanjem bralnih znaCk in OS O. Zu-
>anCiC - Sv. Ivan v sredo .2. t. m., ob 17. uri v Ma-ijinem domu, Ul. Brande-ia s prireditvijo, podelje-ranjem bralnih značk. Ob em bo razstava izdelkov :druženja Starši skupaj.
1. razred COS M. Samsa n otroški vrtec iz Domja iosta razstavljala ročne iz-lelke danes, 9. t. m. od 9. lo 12. ure in od 17. do .9.30 in vrtec iz Ricmanj v odelovanju z vrtcem iz loline bo istega dne raz-tavljal v svojih prostorih )oleg roCnih izdelkov še iksperimentalno dejavnost r slikah in risbah.
VSEDRŽAVNO OIRTIŽENTF PARTIZA-
NOV ANPI Prosek- Konto-vel obvešča, da se bo danes, 9. t. m., ob 16. uri pri spomeniku ob cesti, ki pelje na proseško železniško postajo vršila komemoracija 10 talcev, ki so jih nacifašisti obesili pred 52. leti. Govorila bosta Licia Chersevani in Alojz-Zvonko Markovič. Sodelovali bodo Godba na pihala s'Proseka, MPZ V. Mirk in A.O. J. Stoka.
NIŽJA SREDNJA SOLA
sv. Cirila in Metoda vabi starše in prijatelje na zaključno šolsko prireditev, ki bo v torek, 11. t. m., ob 20. uri v veži pred telovadnico na sedežu v Ul. Caravaggio.
A.O. J. STOKA bo v Četrtek, 13. t. m., ob 20. uri ponovno uprizoril otroško igro Žarka Petana PET PE-PELK. Glasba Aljoša Starc, režija Sara Balde. Vljudno vabljeni!
KD LIPA vabi na otvoritev razstave narodnih noš
"ODPRLE SMO SKRINJO”v petek, 14. t. m., ob 20.30 v Bazovskem domu. Sodeluje Gallus konsort: Dina Slama, Erika Slama in Miloš
Pahor. Urnik razstave; 15., 16., 22. in 23. junija od 18. do 21. ure. Vabljeni!
SD PRIMOREC - Trebče prireja 15., 16., 22. in 23. t. m. vsakoletni PRAZNIK ŠPORTA na prireditvenem prostoru Griža ob nogome-nem igrišCu. Odprtje dobro založenih kioskov vsak dan ob 17. uri. Za glasbo bo poskrbel ansambel Key idea. Istočasno se bo odvijal turnir v malem nogometu za 1. Trofejo gostilne - pizze-rie Veto.
SKD	CEROVLJE-
MAVHINJE prireja v sodelovanju z dekliškim pevskim zborom Devin in moškim zborom Fantje izpod Grmade v nedeljo, 16. t. m. PROSLAVO OB 200-LETNICI MAVHINJSKEGA ZVONIKA. Program: ob 10.30 maša, ob 11.30 ex -tempore za otroke in amaterje, ob 20.30 kulturni spored z nastopom pritko-valcev in recitalom “Zvon sem slišal pod nebom nocoj". Na ogled bo tudi razstava slik o kraških jamah (JK Grmada). Vljudno vabljeni!
J OBVESTILA
BOLJUNSKI	pr-
voobhajenci se prisrčno zahvaljujejo gospe Niveji Tul za prijetno presenečenje.
DANES, 9. t. m. od 9. do 14. ure bo v Mladinskem domu v Boljuncu razstava izdelkov iz tečaja šivanja in krojenja.
UPRAVA OBČINE Zgonik razpisuje javno selekcijo za mesto animatorke/ja poletnega centra, ki bo od 1. do 12. julija. Rok za predložitev prošenj zapade 15.6.1996.
POLETNA SREDISCA SKLADA MITJA CUK: 1.
Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku od 1. do 15. avgusta od 8. do 17. ure; 2. poletno središče v otroškm vrtcu na Opčinah od 19. do 31. avgusta od 8. do 17. ure; poletno varstvo na Opčinah od 1.julija do 31. avgusta od 8. do 13. ure. Vpisovanje do 10. junija v uradih
na Narodni ul. 126 na Opčinah, vsak dan med 10. in 12. uro razen ob sobotah (tel. št. 212289).
SZSO - sv. maša. Čutiš, da pri sv. maši lahko dal in dobil kaj veC? Nisi edini, ki tako čuti. Pridi, da bi vsi skupaj razjasnili dvome in našli pravo pot danes, 8. t. m., ob 20. uri v MarijanišCu na Opčinah. Vabljeni vsi, še posebno mladi. SZSO -klan razklan.
SZ SLOGA vabi elane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo jutri, 10. t. m. v Prosvetnem domu na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško poročilo, tajniško poročilo, nagrajevanje najuspešnejših ekip, pozdravi gostov in razprava.
SD SOKOL vabi ljubitelje športa in zabave, da se prijavijo na turnir 24 ur odbojke, ki se bo odvijal v soboto, 13. in v nedeljo, 14. julija nepretrgano 24 ur. Vsa pojasnila glede turnirja, programa in pravil igre ter vpisovanja dobite na tel. št. 208065 ( Tanja in Lara) in 299632 (Marjanka v večernih urah). Pohitite!
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi našega dragega
Josipa Mezgeca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Posebna zahvala g. župniku Gerdolu za tolažilne besede.
Družina
Trst, 9. junija 1996
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Tret Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040-768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600
5
t
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi
Giuseppe Slavec (Pepi)
Pogreb bo v torek, 11. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v Dolino.
Žalostno vest sporočajo žena Adele, sin Vladi z Rosanno, hči Ondina z Mariom ter vnuki, brata, sestre in ostalo sorodstvo
Križpot, Prebeneg, Lonjer, 9. junija 1996
Ob boleči izgubi dragega očeta sočustvujejo z Ladijem Slavcem in družino
prijatelji ansambla ter godbe Long Žlunk
Ob izgubi dragega Josipa Slavca izreka ženi in družini občuteno sožalje
KD Primorsko - Mačkolje
t
Dne 6. junija nas je zapustila naša draga
Dea Dagnelut por. Sancin
Pogreb bo jutri, 10.t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v boljunsko cerkev.
Žalostno vest sporočjo
mož Davorin, otroka Mara z možem Robertom in Paolo z ženo Adriano ter vnukinja Eva
Boljunec, 9. junija 1996
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Ciao Dea!
Leontina in Cristiano
Trst, 9. junija 1996
(Pogrebno podjetje Zimolo)
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Elizabete Rupel vd. Barič
se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Hčerki Emi in Slavica ter svojci
Barkovlje, 9. junija 1996 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob smrti dragega brata in strica Pinota
žalujejo brat Zdravo ter Livia in Marko
KD F. Venturini - Domjo
priredi 9. in 10. junija
Šagro na Krmenki
DANES, 9. t. m., ob 17. uri kulturni program - sodelujejo: godba na pihala iz Sv. Antona pri Kopru, ženski ansambel na diatonično harmoniko “Zupan klub", od 20. do 24. ure ples: ansambel Kraški kvintet in pevec Braco Koren;
JUTRI od 20. do 24. ure ples: ansambel Happy day
Delovali bodo dobro založenimi kioski s specialitetami in domačo kapljico.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE SEŽANA v sodelovanju s SKD TABOR ,	vabijo na
OL Linhartovo Srečanje
Mladinski gledališki in lutkovni festival
danes, 9. junija,
v Kulturnem centru Srečka Kosovela v Sežani ob 10. uri KRATKA POVEST O ERIKI (Matejka Grgič in gledališka skupina Metronom)
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA
SOZ
Tržaška pokrajina
sklicuje pokrajinski občni zbor Slovenske kulturno gospodarske zveze za Tržaško, ki bo v soboto, 15. junija 1996,
ob 15. uri v dvorani Sportno-kultumega centra v Zgoniku.
Dnevni red:
1.	Izvolitev delovnega predsedstva, volilne komisije in verifikacijske komisije
2.	poročilo pokrajinskega predsednika,
3.	razprava in sklepi,
4.	volive pokrajinskega predsednika in pokrajinskega sveta,
5.	izvolitev pokrajinskih delegatov za deželni občni zbor ter kandidatov za glavni odbor in kandidatov za nad zorni odbor deželne SKGZ
6.	razno
SKD CEROVE JE- MAVHINJE
prireja
v sodelovanju z dekliškim pevskim zborom Devin in moškim zborom Fantje izpod Grmade
v nedeljo, 16. t. m.
PROSLAVO OB 200-LETNICI MAVHINJSKEGA ZVONIKA
Program: ob 10.30 maša, ob 11.30 ex -tempore za otroke in amaterje, ob 20.30 kulturni spored z nastopom pritrkovalcev in recitalom “Zvon sem slišal pod nebom nocoj".
Na ogled bo tudi razstava slik o kraških jamah (JK Grmada).
Vljudno vabljeni!
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST - GORICA - VIDEM prireja
ob podelitvi srebrnih Cankarjevih priznanj za uspeh na deželnem tekmovanju v znanju slovenskega jezika
VEČER POSVEČEN POEZIJI
Predavanje prof. dr. Borisa Paternuja
Sodobni Človek in poezija
Pesniški dogodek: Miroslav Košuta - Marko Kravos Glasbena medigra
gojenca GM Goran Ruzzier in Mojca Mihalič (razred prof. C. Furlan)
Jutri, 10.6., ob 18. uri
Dvorana Zadružne kraške banke na Opčinah
SD BREG 15., 16. in 17. junij
Š AGRA
na Jami v Boljuncu
Danes praznujeta 50-letnico poroke
Anica in Diko Žerjal
Vse najboljše jima želijo
hci Stojana, sinova Jadran z Dorino in Jordan z Vero
ter vnuki Katja, David, Erik in Sara
DRUŠTVO
SLOVENSKIH
IZOBRAŽENCEV
Alojz Rebula:
PREVISNA LETA
Knjigo dnevniških zapisov o letih 1974, 1975 in 1976 bo predstavil Saša Martelanc.
Peterlinova dvorana, Donizettijeva 3,
jutri, 10. t. m., ob 20.30
VCERAJ-DANES
Danes, NEDELJA,
9.	junija 1996
PRIMOŽ
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.52 - Dolžina dneva 15.36 - Luna vzide ob 1.36 in zatone ob 14.06.
Jutri, PONEDELJEK,
10.	junija 1996
BOGO
Jutri bo dopolnila 18 let naša draga
Ivana
Vse najboljše ji želijo vsi, ki jo imajo radi
V’sli sa u’St’rica lj’na k
Brede
je pala n’ kolj’na. K 50 lj’t j’ma žja!
Zivjo z ’s vs’ga srca! Vsi domači
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO,
DA SMO SE PRESELILI V NOVE PROSTORE
Ul. Cicerone 8	Tel.662111 - Fax: 634301
Nujno iščemo stavbe in stanovanja za naše kliente
brezplačne cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodajna in najemninska posredovanja
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,6 stopinje, zračni tlak 1025,2 mb narašča, veter severo-zahodnik, 6 km na uro, vlaga 66-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 20,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Romina Colbasso, Francesco Bossi, Emanuele Hager, Gabriele Volpato, Erič Boschian, Victoria Bouche.
UMRLI SO: 87-letna Maria Chicco, 51-letni Hasan
<	Milič
j)	in
£ Grilanc
> SERVIS TV - VCR N ANTENE TV - SAT
Prosek 101 Tel. 040/251371
Hlats-icU
A. Marsich
cementni izdelki material za gradbeništvo
TRST - Drž. cesta 202 - III. km Racat (Callaia) anagr. št. 1683 Tel. 910806-Fax 910924
(Ti	/7)	(T)	(T) /77)	Nudimo vam našo pomlad:
V		h	DREVESNICA* SADIKE
V		1/	* VRTNE RASTUNE
l?		...in še obilo drugega.
1	DOMJO - Cesta za RICMANJE	IZKORISTITE PRILOŽNOST:
	Tel. 040/383334	OBIŠČITE NAS!
BAK KOVU JANŠKO DRUŠTVO
prireja
v torek, 11. t.m. v cerkvi sv. Jerneja v Barko vi j ah
KONCERT
vokalne skupine RESO-NET ki jo vodi Aleksandra Pertot
Začetek ob 21. uri. Izkupiček koncerta je namenjen za društvena popravila.
Huseyin Avcan, 76-letni Virgilio Pellizzati, 32-letni Roberto Boccalon, 63-letni Giorgio Marotta, 72-letni Giovanni Pison, 65-letni Paolo Schiavon, 68-letni Alfredo Leghissa, 82-letni Dorino Marconi, 88-letna Virginia Serban.
□_____LEKARNE
NEDELJA, 9. junija 1996
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Pasteur 4/1, Ul. XX. septembra 6, Ul. delFOrolo-gio 6 (vogal Ul. Diaz 2), Mazzinijev drevored 1 (Milje), Prosek (tel. 225141).
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Ul. XX. septembra 6 (tel. 371377), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124).
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. Pasteur 4/1, Ul. XX. septembra 6, Ul. delFOrolo-gio 6 (vogal Ul. Diaz 2), Mazzinijev drevored 1 (Milje).
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
AURORA
vabi na
naslednja izleta:
Od 21. do 23. junija PLITVICKA JEZERA in OTOK RAB.
Cena 287.000 lir.
Od 25. do 30. junija ČAROBNA PRAGA. Cena 892.000 lir.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu
AURORA, Ul. Milano 20 (tel. 630261).
SKD PRIMOREC- Trebče
prireja
VAŠKI POLETNI PRAZNIK
Danes, 9. junija odprtje kioskov ob 15. uri, razstava zelišč učenčev osnovne sole P. Tomažič - Trebče in ob 17. uri nastop vaške godbe V. Parma, od 20. ure dalje glasbeni program Status Symbol Pijače in jedi na žaru
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. delFOrologio (vogal Ul. Diaz 2) , tel. 300605.
Od PONEDELJKA, 10., do SOBOTE, 15. junija 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Zavije - Ul. Flavia 89.
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Goldonijev trg 8 (tel. 634144).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoC tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
H ČESTITKE
Toliko sivih las, toliko let! BREDI je prikukala tudi 50. guba na svet. Z njo žalujeta Roberta in DerSa, ki jo imata vseeno radi in ji želita še 50 pomladi. Vse najboljše!
g_____________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE prireja izlet v Idrijo v soboto, 15. junija. Ogledali si bomo
rudnik in mestni muzej, zgodovinski center in kosili v gostilni, kjer nudijo samo domaCe jedi. V popoldanskem Času bomo obikali bolnico Franjo. Prijave in pojasnila nudi Vesna, tel. št. 271862 v opoldanskem Času.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
V DOLINSKI občini prodam hišo z vrtom potrebno poravil. Tel. St. 040/226225.
RAZNOVRSTNO
pohištvo novo in rabljeno dobite pri pohištvu Koršič po zelo ugodnih cenah. Tel. St. 040/54390, fax 350150.
PRODAJAMO rabljeno kosilnico Goldoni FC 85 po ugodni ceni. Tel. St. 040/632200.
HIŠO z vrtom prodajamo v Vižovljah. Tel. St. 369907 ( v uradnih urah).
PRODAJAM zazidljivo zemljišče na PadriCah. Tel St. 040/212736 od 19. do 20. ure.
PRODAM gliser 4 m z motorjem Johnson 25 in vozičkom za približno 4.000.000 lir. Tel. št.040/ 229100.
VALVAZORJA, 1. izdajo (1689), prodam najboljšemu ponudniku. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Mag-gio 1- 34170 Gorica, pod Šifro “Valvazor".
PODJETJE v obrtni coni Dolina isce izkušenega ključavničarja (saldocar-pentiere). Tel. St. 040/228563 (8-12, 13-18).
GOSPA srednjih let nudi pomoC v gospodinjstvu trikrat tedensko. Tel. st. 0038667/82551.
AVTOMEHANIČNA delavnica in avtokaroserija Guštin, Ul. Carsia 45, iSCe resnega avtokleparja- delavca. Tel. št.040/ 214522.
NUDIM pomoC starejši onemogli osebi, nekaj ur dnevno, tudi v večernih urah. Tel. St. 573560.
VDOVA, upokojenka, stara 35 let, pomagam v gospodinjstvu ali CiSCenju doma. Tel. St. 0038667/77305 - Mira.
Loterija	ajunaiM
BARI	' 55	12	22	76	16
CAGLIARI	34	78	6	12	9
FIRENCE	34	30	40	2	36
GENOVA	80	26	61	34	84
MILANO	8	29	21	42	26
NEAPELJ	74	51	68	14	17
PALERMO	45	39	86	41	58
RIM	9	77	70	26	41
TURIN	82	37	38	76	63
BENETKE	11	29	41	27	83
ENALOHO
XXX 212 X 1 2	1X2
KVOTE
12	111.106.300 .-
11	2.136.700,-
10	165.800,-
RABITE pomoC in družbo za starejšo osebo med poletnimi počitnicami! Prosta sem 24 ur dnevno. Pisati na Publiest Srl, Ul. Valdirivo 36, 34132 Trst, pod Šifro" Poletje".
PODJETJE iSCe 12 področnih koordinatorjev do 28. leta starosti za organizirano delo. Mesečna plača 2.000.000 lir. Tel. St. 0421/75468.
V	PIVNICI III. GENE-RAZIONE v Boljuncu bo v soboto, 15. t. m., od 21. ure dalje: zadnji dan Sole -praznik piva in coca-cole. Muzika in nagrade.
V	GORICI oddam Štirisobno stanovanje za pisarno v bližini mednarodnega mejnega prehoda pri Rdeči hiši. Tel. St. 0481/33511 med 16. in 18. uro.
DAM v najem stanovanje v predmestju z vrtom za nerezidente. Tel. St. 826459 v večernih urah.
GORIŠKO podjetje išCe mladeniča/ko (max 25 let) z vozniškim dovoljenjem za poletno sezono. Ponudbe na tel. St. 0481/21065.
NUJNO kupim avtomobil v dobrem stanju za primerno ceno. Tel. St. 228390.
V	NAJEM nudimo prostor v centru mesta primeren za trgovino. Klicati na tel. St. 040/300826 (8-16).
V	SOBOTO, 1 junija se je v Sesljanu pri ribarnici izgubil bel perzijski maček z zeleno ovratnico in zvončkom. Tel. St. 040/291371 - nagrada.
OSMICO so odprli pri Miskotu na Opčinah, Ul. delle Peonie/ul. Potonik St. 3.
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST - Ul. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP
Drev. D'Annunzio 44 Miramarski drev. 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21
MONTESHELL Aquilinia (Milje)
Ul. F. Severa 2/2 Largo A. Canal 1/1 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Miramarski drevored 273 NABREŽINA 129 ESSO
Nabrežje N. Samo 8 Trg Valmaura 4 Ul. F. Severa 8/10 Miramarski drev. 267/1 SESLJAN -drž.c. 14
IP
Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12
SAMOSTOJNI
SIAT
Trg Cagni 6 (Barve IP)
NOČNE ČRPALKE
(self Service)
TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3
ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49
NA AVTOCESTAH
(odprte neprekinjeno 24 ur)
AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
GORICA
Nedelja, 9. junija 1996
Z
			
GORICA / PARKIRANJE PROTI PLAČILU	H LETALIŠČE h	ROMJAN / 15 LET SLOVENSKE ŠOLE	
Kritike, ker je ukrep nerodno zasnovan
Zapleten sistem plačevanja in pomanjkanje avtobusnih zvez s predmestnimi parkirišči
Delna, poskusna in zaCasna uvedba parkirišč proti plačilu v mestnem središču Gorica, za katero se je po dveletnem odlašanju v sredo na vrat na nos odločila občinska uprava “za zaprtimi vrati” in brez vsakršne razprave v občinskem svetu, je v mestu predmet različnih komentarjev. Z Združenja trgovcev, ki je bilo doslej kritično glede vsakega poskusa omejevanja prometa v mestu, prihajajo pozitivne ocene, saj so bile sprejete nekatere njihove zahteve: parkirnih mest proti plačilu bo, vsaj v začetnem obdobju, za polovico manj, kot je bilo sprva predvideno (800 namesto 1.600), cena za uro parkiranja pa za tretjino nižja (tisoč lir namesto 1.500).
Iz političnih vrst so reakcije različne. Na skupščini somišljenikov Forza Italia je bilo slišati kritiko, češ, kaj je bilo treba toliko Čakati, ko p« so nazadnje sklep lahko odobrili kar na odborov! seji. Ocene ukrepa kot takega pa so v silah, ki podpirajo urpavo, v glavnem pozitivne. Povsem drugačno je mnenje opozicije. Kritike ne letijo samo na postopek odobritve, ki je opoziciji odvzel vsakršno možnost sodelovanja pri oblikovanju ukrepa, temveč predvsem na vsebino. Največ pomislekov temelji na ugotovitvi, da gre za delni in nerodno zasnovani ukrep: za parkiranje bo treba plačati v enem delu mestnega središča, toda občinska uprava sploh ni poskrbela za potrebne spremne ukrepe (ureditev brezplačnih
parkirišč izven centra z rednimi in pogostimi avtobusnimi vožnjami proti centru). Potemtakem je mogoče že danes napovedati, da bo glavni učinek novega ukrepa ta, da se bo še povečala prometna zmeda v tistih delih mestnega središča in polsre-dišCa, ki so ostala tik izven “modre cone”. Številni pomisleki letijo tudi na raCun zapletenega sistema plačevanja s kartončki, ki jih bo treba predhodno nabaviti v prodajalnah in na njih izpraskati uro prihoda, odhoda, pa tudi dan, mesec in leto.
Pričakovati je, da bo ves sistem povzročil nemalo preglavic občanom, ko bo novost - napovedujejo meseca septembra -stopila dejansko v veljavo.
“Modra cona” se bo raztezala od Ul. Mameli do Drev. 24. maja; na eni strani jo bo omejeval Korzo, na drugi pa Ul. Sauro, Mazzini, trga Cavour in sv. Antona. Vključen bo tudi Travnik, kjer bodo odpravili parkirišče na ploščadi sredi trga. Za parkiranje bo treba plačati med 8. in 19. uro. Izjema bo nekaj brezplačnih mest za telesno prizadete in nekaj mest pred občino in glavno pošto za kratke (pol ure) brezplačne postanke. Stanovalci na tem območju, ki nimajo garaže (in teh je v starem delu mesta veliko), bodo lahko kupili mesečni abonma vreden 30 tisoč lir, s katerim bodo lahko za nedoločen C as parkirali vozila znotraj modre cone.
Človeška
veriga
proti
vojašnici
Danes ob 17. uri
Na mirenskem letališču bo danes popoldne prva od dveh množičnih manifestacij, ki jih Odbor za varstvo letališča prireja v tem mesecu proti gradnji financarske šole-vojašnice na tej lokaciji. Udeleženci se bodo zbrali ob 17. uri in malo kasneje sklenili človeško verigo vse naokoli 30 hektarjev površine letališča, kjer je predvidena gradnja financarske vojašnice. Zbirali bodo podpise pod peticijo ministroma Di Pie-tru in Ronchiju, za veselo vzdušje pa bodo skrbele glasbene skupine in kioski s pijaCo.
Foiza Italia skuša najti izhod iz krize po volilnem porazu
Koalicija, ki upravlja goriško občino, še ni prebolela krize, ki je zajela ves desnosredinski kartel po porazu na parlamentarnih volitvah. Poraz je bil še posebno boleC v krajevnem merilu, kjer je moral sen. Romoli priznati veliko premoč konkurenta Darka Bratine. Te ugotovitve so bile v središču pozornosti na skupščini go-riških somišljenikov Forza Italia, ki so prejšnji večer razmišljali o tem, kako premostiti krizo in se dostojno pripraviti na naslednje volilne spopade na pokrajinskih in deželnih volitvah čez eno in na občinskih Cez dve leti.
Poleg volilnega šoka je razlogov za nezadovoljstvo še nekaj. Mednje sodi vse bolj očitna nesposobnost občinske uprave, ki v dveh letih ni rešila nobenega od glavnih problemov mesta, paC pa kopici napake in spodr-
sljaje na raznih področjih. Upravo dodatno šiibijo tudi interni konflikti v sami skupini Forza Italia, kjer je glede sprememb v občinskem statutu najbolj nacionalistična struja skušala vsiliti svoje poglede proti zmernejšim sredinskim komponentam zavezništva in s tem povzročila županu nemalo preglavic.
Na skupščini so med drugim sklenili, da se bo Forza Italia organizirala kot tradicionalna stranka in imenovala mestni odbor, ki naj bi sledil in usmerjal delo občinske uprave. Razvoj dogodkov bo pokazal, ali bo to pomenilo dodaten premik v desno, ali pa se bo stranka znala otresti težke nacionalistične navlake, ki jo težko pogojuje in ki je navsezadnje prispevala tudi k nedavnemu volilnemu porazu.
Šola temelj sožitja in narodne zavesti
S podporo javnih uprav in JVKC slovenska šola živi in raste kljub težkim pogojem
Včeraj dopoldne je bila v Romjanu slovesnost ob 15. obletnici odprtja slovenske osnovne šole v Laškem. V svojem uvodnem govoru je predstavnica slovenske komisije pri Javnem večnamenskem kulturnem središču v Ronkah Aleksandra Devetak povedala, kako je prišlo do odprtja slovenske šole na tem obrobnem predelu slovenskega narodnostnega ozemlja. Za odprtje slovenske sekcije sta si prizadevali občinski urpavi Ronk in Doberdoba, ki sta našli veliko opore in iniciative pri starših, slovenski komisiji pri večnamenskem središču in drugih. Leta 1981 je končno prišel odlok iz Rima. V vseh teh letih, je dejala Devetakova, je romjanska šola postala simbol sožitja med Slovenci in Italijani v Laškem in krepitve slovenske narodne zavesti v zelo težkih pogojih.
Ravnateljica doberdob-skega didaktičnega ravna-
teljstva Nataša Paulinova je podčrtala pomembno vlogo te šole in se je zahvalila okolju in družbi v Laškem, ki ji stoje ob strani. Povedala je tudi, da je sodelovanje z italijansko sekcijo šole Brumati v Romjanu zelo pestro in da so odnosi resnično prijateljski.
Nato se se predstavili otroci vrtca in Sole v Romjanu ter šole Voranc iz Doberdoba. K prireditvi je spadala tudi razstava fotografij in Časopisnih Člankov, ki predstavljajo zgodovinski arhiv šole v Romjanu. Predstavili so tudi videokaseto, na kateri so otroci skozi vse leto beležili svoje delovanje. Ob 15. obletnici delovanja šole so otroci sestavili tudi zajetno brošuro, ki je izšla po zaslugi slovenske komisije pri JVKC v Ronkah. Pri izdaji pomembne publikacije so s prispevki sodelovali tudi Kraška gorska skupnost, društvo Jadro, zadružni
banki iz Doberdoba in Sovodenj.
Kljub velikemu številu uglednih gostov, med katerimi naj omenimo sekretarja za Slovence v zamejstvu Petra Venclja in do-berdobskega podžupana Viljema Gergoleta, so se pozdravi omejili na poseg ronskega občinskega odbornika Miniussija, ki je posredoval željo občinske uprave, da bi se take manifestacije nadaljevale tudi v bodoCe. Podčrtal je, da ronška občina že celih petindvajset let dosledno in dejansko goji sožitje s Slovenci. Sola ni edini primer, je dejal in omenil tudi tesno sodelovanje s pobrateno Metliko. V tem okviru je odbornik pozval starše slovenskih otrok, naj sodelujejo poleti pri gostovanju učencev in dijakov iz Ronk v prav tako pobrateni VVagni. (MJ)
Na sliki (foto Bumbaca)
pogled na številno občinstvo na prireditvi
ZSKD / SREČANJE Z DRUŠTVI IN SKUPINAMI, KI LETOS PRAZNUJEJO 50-LETNICO
KRONIKA / V ČERVINJANU
Priznanje za polstoletni tmd in vztrajnost v kulturnem delu
»Hvala vsem, ki ste v teh petdesetih letih orali in obdelovali njivo naše ljubiteljske kulture. Vemo koliko truda, odpovedovanja in osebnega angažiranja stoji za to petdesetletno aktivno prisotnostjo, ki za marsikatero društvo zaznamuje le kontinuirano delo, nikakor ne začetkov kulturne dejavnosti, ki je svoje korenine pognala veliko Časa prej.«
Besede, ki jih je na predsinoCnji slovesnosti v goriškem Kulturnem domu izrekel predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev za Goriško Rudi Pavšič, so bile namenjene društvom Oton Zupančič iz Stan-dreža, KD Sovodnje, KD Skala iz Gabri j, KD Jeze-
ro iz Doberdoba, KD Briški grič iz Steverjana ter godbi na pihala Kras iz Doberdoba, ki so prav v tej sezoni obhajali zlati jubilej. Zveza je slavljencem izročila priznanje in zbirko knjig in brošur, ki so nastale v obdobju petdesetletnic.
Za prijetno kulturno snidenje je poskrbel oktet Vrtnica iz Nove Gorice, ki je prisotne pevsko navdušil in jim pričaral šopek narodnih pesmi.
V svojem nagovoru se je Pavšič dotaknil tudi aktualnih vprašanj, ki so vezana na kulturno stvarnost. Izrazil je zaskrbljenost nad dejstvom, da je prejšnja italijanska vlada skrčila sredstva za naše kulturne ustanove. Ravno tako zaskrbljujoče je dejstvo, da je
slovensko ministrstvo za kulturo Zvezi razpolovilo finančno pomoč, ki je bila namenjena predvsem navezovanju in utrjevanju stikov z ma-
tično domovino.
K besedi se je oglasil tudi konzul Slovenije v Trstu Tomaž Pavšič, ki je Čestital vsem skupinam, ki so prehodile pol
stoletja dolgo kulturniško pot in podčrtal neprecenljivo vlogo teh skupin pri ohranjevanju narodnostne bitnosti Slovencev v Italiji.
Prijeli še dva razpečevalca
Imela sta 120 gramov heroina
Osebje letečega oddelka goriške kvesture, ki ga vodi dr. Carlo Lorito, so v sodelovanju s karabinjerji iz Palmanove v teh dneh izvedli že drugo uspešno akcijo proti trgovanju z mamili. Potem ko so v sodelovanju s slovensko policijo prijeli Stri osebe, enega Goričana in tri slovenske državljane albanske narodnosti s kilogramom heroina, so v sredo zvečer na avtocestnem postajališču pri Gonarsu prijeli dva razpečevalca, ki sta imela pri sebi 120 gramov heroina. Vrednost mamila na tržišču znaša, upoštevajoč čistost snovi in torej možnost pridobitve večjega števila doz z dodajanjem primesi, okrog 100 milijonov lir.
Aretirali so 25-letnega
Ramona Furiosa iz Cer-vinjana, Ul. Fruch 11, ki je zavojček s heroinom skrival v spodnjicah, in 23-letnega Nedija Parentija, prav tako iz Cervinjana, Ul. Udine 24. Prijeli so ju, ko sta telefonirala nekomu, morda za sklenitev kupčije v zvezi z mamilom.
Pri policiji poudarjajo pomen te akcije, saj sta tako Furios kot Parenti že znana razpečevalca, ki naj bi zalagala večino narkomanov na območju Cervinjana in vse do Gra-deža. Njuna aretacija, pravijo, nima sicer neposredne zveze z drugo, zgoraj omenjeno akcijo, najbrž pa je tudi v tem primeru heroin prišel po balkanski poti, kjer se je po koncu vojne v Bosni spet obnovila nekdanja pot mamil.
NOVICE
DOBERDOB / DESET LET ODDELKA SOLE TR1NKO
KINO
V	soboto občni zbor SKGZ, jutri pogovor na TV Primorki
V	Kulturnem domu na Bukovju bo v soboto občni zbor Slovenske kultumo-gospodarske zveze za Goriško. Gre za pomemben mejnik v življenju in delu goriških Slovencev, saj predstavlja Skgz dobršen del manjšinske stvarnosti. O vlogi organizacije, o odnosih do sorodnih organizacij in Slovenije ter o političnih perspektivah po zmagi Oljke bo govor v jutrišnji oddaji “Med Sočo in Nadižo” ob 18.30 na TV Primorki. Z voditeljem Rudijem Pavšičem bosta v studiu predsednik goriške Skgz Karlo Devetak in elan tajništva Igor Komel. Oddajo bodo ponovih v sredo nekaj minut po 21. uri.
V	Tržiču popustil most: težave za promet proti Gradežu
V	TržiCu so včeraj popustih oporniki mostu čez kanal Valentinis na drevoredu Oscar Cosulich, ki od križišča z Ul. Verdi pelje v proti ladjedelnici in cesti proti Gradežu. Cestišče se je znižalo za nekaj centimetrov, zaradi Cesar so morah most zapreti. Promet so preusmerili, kar pa povzroča nemalo težav. Pričakovati je, da se bodo problemi zaostriti danes, ko pričakujejo običajni nedeljski val prometa iz tržaške smeri proti Gradežu. Obnova mostu bo gotovo dolgotrajna in zahtevna, saj bo po prvi oceni občinskih tehnikov potrebna vsaj milijarda lir.
Na Rojcah atletski troboj slovenskih in italijanskih šol
Na pobudo poklicnega zavoda Cossar bo jutri od 8.30 dalje na atletskem stadionu na Rojcah troboj med šolami Cossar, Pacassi in slovenskimi višjimi srednjimi šolami. Ob samem športnem pomenu srečanja žehjo pobudniki izrecno pospešiti stike ter sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi šolami.
E ” KRZNARSTVO ”1
i _______________________________ l
PELLICCERIA EISA
GORICA - Ul. Garibaldi 3 -Tel. 0481/32363
POPOLNA j RAZPRODAJA j
VSEH KRZNENIH IZDELKOV |
ZARADI ZAMENJAVE UPRAVITELJEV
REALNA ZNIŽANJA OD 20% DO 80%
i mmmammmmmmiaamsBm i
I	____Obv^občini 24/4/96  I
Prenovljena manufakturna trgovina
GORICA - Korzo Verdi 91
Najnovejši vzorci metrskega blaga znanih modnih hiš, tudi za svečane priložnosti in poroke.
Dijaki praznovali 10. rojstni dan Sole
Šolo veliko pridobitev zo Kros in Loško
V petek zvečer je bil v Doberdobu pravi praznik mladih, ki so želeli s petjem, igrico, recitacijo in glasbo obeležiti 10-letnico ustanovitve oddelka nižje srednje šole Ivana Trinka v Doberdobu. Ravnateljica Rozalija Simčič Lojk je v svojem pozdravu poudarila pomen te obletnice v času, ko šole pogosteje zapirajo, kot pa odpirajo. Pobuda za odprtje je takrat prišla s strani staršev in občinske uprave, da bi otrokom omogočili obiskovanje srednje šole v domačem kraju, saj je bila vsakodnevna vožnja z avtobusom v Gorico naporna in tudi v finančno breme družin. Število otrok je v glavnem konstantno, kljub splošnemu demografskemu padcu. Ravnateljica se je še zahvalila občinski upravi ter Zadružni kreditni banki iz Doberdoba, ki sta materialno pripomogli k uresničitvi veCera.
Zatem so prišli na vrsto dijaki in sicer s podeljevanjem bralnih značk. Priznanja je podelil pesnik in novinar Marij Cuk, ki je
poudaril pomen branja in bogastva, ki ga nudi knjiga oz. pisana beseda. Zlato bralno značko so prejeli: Jana Jarc, Gianna Kosič, Gristian Lavrenčič, Denis Peresson, Mara Peric, Mi-chele Petruz, Dane Visin-tin in Tamara Visintin.
Pravi program z nastopi dijakov se je začel z igrico “Najbolj smo srečni, kadar sin mimo spi” pod vodstvom Sare Hoban, ki je med letom vodila gledališki krožek; z recitacijo je nastopil tudi Jan Leopoh. Za glasbeni del igrice je poskrbela Alenka RadetiC. Na prireditvi so z živahnim spletom poezije in petja sodelovali tudi »sosedje«, učenci osnovne šole Prežihovega Voranca. Dijaki so se nato predstavili z glasbenimi točkami in pokazali, da se jih veliko število ukvarja z glasbo. Dane Visintin je nastopil pri klavirju, z duetom vio-lina-klavir sta se predstavili Jana Jarc in Maja Jarc. Nastopili sta nato še dve skupini, ena v sestavi klavir, kitara in tolkala ter draga diatonoična harmo-
nika, trobenta in tolkala.
Za besedo je zaprosil tudi župan Mario Lavrenčič, da bi prinesel pozdrav Občine Doberdob. Čestital je uCencem, učnemu in neučnemu osebju ter ravnateljici in spomnil na vsa prizadevanja občinske uprave za odprtje oddelka v Doberdobu, kljub finančnim težavam in začetnemu nasprotovanju nekaterih staršev, ki so se bati, da ne bi bila šola v vaškem okolju dovolj kvalitetna. Pridobitev je pomembna tudi zato, ker omogoča učencem slovenske osnovne šole v Laškem, da nadaljujejo šolanje v slovenščini, ne da bi morali zato zahajati v Gorico.
Slavje je sklenil nastop dijaškega zborčka »Kraški slavček«, ki je zapel s klavirsko spremljavo Aleksandra RadetiCa in pod vodstvom Alenke RadetiC.
Za to priložnost so dijaki s sodelovanjem učnega in neuCnega osebja pripravili tudi brošuro, v kateri so učinkovito prikazali življenje in dogajanje na šoti. (VJ)
ŠTANDREŽ / POLETNE PRIREDITVE KD O. ZUPANČIČ
Po “beach volleyju” Vržot ’96
Poletni praznik bo letos daljši, spored pa primerno bogatejši
Turnir beach volleya v Standrežu se je pravkar zaključil. Organizatorji KD O. Župančič ter OK Vala so zelo zadovoljni, saj jim je sončno in toplo vreme omogočilo, da so uspešno izpeljali že 5. odbojkarski turnir na pesku.
Po končanem turnirju bodo odpeljali pesek in ploščo doma Budal pripravili za vaški praznik Vržot 96. Letos bo šagra zelo pestra in tudi daljša. Na voljo bo dobra kapljica vina, okusna jedača ter tipična štandreška zelenjava: vržoti. Program bo naslednji: v petek, 14. t.m., briškola z bogatimi nagradami; 15. ob 15. uri se bo pričel otroški
ex-tempore (kompozicija raznih predmetov - kamenje, listi, itd. - po lasti domišliji), v večernih urah ples z ansamblom Lapos; 16. ob 19. uri bo nastopil mladinski pevski zbor Oton Župančič, ki ga vodi Sara Hoban; sledila bo igrica dramske skupine PD Stan-drež z naslovom Tat s čirom (igrata Majda Paulin in Božidar Tabaj). Naslednji teden: 21., briškola z bogatimi nagradami, 22. zvečer, ples z ansamblom Casablanca, 23., ob 19. nastop novogoriške plesne šole Urška, sledilo bo nagrajevanje otroškega ex-tempore in zvečer ples z ansamblom Lapos.
BETONPRESS
FARRA D ISONZO - Ul. Gorizia 146 (ob državni cesti Gorica - Gradišča) - Tel. 0481-888027
ploščice - sanitarije - kadi za hidromasažo - armature - kopalniška oprema - vrtna oprema - ter kamini
m
peči
CAMINETTI ® MONTEGRAPPA
dOlSL
GASBENA MATICA -Gorica | šolsko leto 1995/961
ZAKLJUČNI NASTOPI GOJENCEV
-	Avla Glasbene matice v Gorici, v ponedeljek, 10. junija 1996, ob 18. uri
-	Kulturni dom v Sovodnjah, v torek, 11. junija 1996, ob 18. uri
-	Glasbena soba v Doberdobu, v sodelovanju s Pihalnim orkestrom »Kras«, v četrtek, 13. junija 1996, ob 18. uri
-	Kulturni dom v Standrežu, v sodelovanju s Kulturnim društvom »A. Budal«, v ponedeljek, 17. junija 1996, ob 20. uri.
---------------------Vabljeni! -----------------------
GORICA
CORSO 15.00-17.30-19.45-22.00 »L’esercito del-le dodici scimmie«. I. Bruce VVillis in Brad Pitt.
^ PRIREDITVE
KD O. ZUPANČIČ vabi v sredo, 12. junija, ob 20. uri v dom A. Budala v Standrežu na predstavitev knjige Pregnani Vilija Prinčiča.
V CERKVI SV. NIKOLAJA V TRŽICU bo danes ob 17. uri prvič slovenska maša. Pel bo cerkveni zbor z Zgonika.
!3 ŠOLSKE VESTI
OS ALOJZ GRADNIK V STEVERJANU vabi jutri, 10. t.m., ob 14.30 na sklepno prireditev. Učenci bodo uprizorili igrico Volk in kozlički in predstaviti splet pesmi Od jeseni do pomladi. Gostovala bo tudi OS BBO z Bobrovega.
V KULTURNEM DOMU V GORICI bo danes ob 18. uri zaključna prireditev srednje šole Ivan Trinko v Gorici. Na sporedu je lutkovna igrica in nastop šolskega zbora pod vodstvom Stanka Jericija.
■_____________IZLETI
KD KRAS DOL-POLJA-
NE obvešča udeležence izleta v Rezijo v nedeljo, 16. t.m., da bo avtobus odpeljal ob 7. uri izpred spomenika na Palkišču. Priporoča se točnost.
SPD GORICA prireja v soboto, 15., in nedeljo, 16. junija, izlet na Koroško z vzponom na Peco. Hoje bo približno dve uri do doma na Peci in dodatni dve uri na vrh. Zaradi pravočasne ureditve prenočišča v domu na Peci, naj interesenti javijo udeležbo na sedežu društva do 13. junija. Izlet bo z lastnimi sredstvi.
KD RUP A/PEC bo za člane in prijatelje priredilo tridnevni izlet v Lombardijo in Piemont z ogledom jezer Como, Maggiore in Orta od 30. avgusta do 1. septembra. Podrobnejša pojasnila daje Tanja Kovic tel. 882285.
@ ČRPALKE
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke GORICA
AGP-Ul. d’Aosta ESSO - Ul. Brass P - Ul. Lungo Isonzo ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE P - Trg Unita TRZIC
ESSO-Ul. Boito API-U1. Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito
AGP - Ul. Duca d’Aosta
ROMKE
MONTESHELL - Ul. Re-dipuglia
ZAGRAJ
API - Trg Garibaldi
KRMIN
API - Drev. Ven. Giutia DOBERDOB CHEVRON - Patidšče
u LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BUDINE, Trg S. France-sco 4, tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽICU
OBČINSKA 1, Ul. Teren-ziana 26, tel. 482787.
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH
ROJEC, Ul. I. Maja 76, tel. 882578.
PRISPEVKI
Gizela Primožič in sestre darujejo 60 tisoč lir za društvo Naš prapor.
V	spomin na pok. Jerico Velišček vd. Tomšič darujejo: sestra Elena 100 tisoč tir za sv. Goro; svakinja Štefanija z otroki 100 tisoč lir za sovodenjsko cerkev in 100 tisoč lir za Kulturno društvo Sovodnje; Marija Vidoz z otroki 100 tisoč lir za krvodajalce iz Sovodenj Danuška z družino 50 tisoč lir za skavte iz Sovodenj; Jožica z družino 100 tisoč tir za Katoliški dom.
Sergio in Sava Zavadlav darujeta 20 tisoč lir za Društvo slovenskih upokojencev za Goriško.
V	spomin na mamo Rozalijo Pelicon darujejo sinovi z družinami 100 tisoč lir za SD Sovodnje.
V	spomin na mamo Rozalijo Pelicon darujejo sinovi Branko, Marko in Nandi z družinami 100 tisoč tir za Kulturno društvo Sovodnje.
VCERAJ-DANES
Podatki iz matičnega urada goriške občine od 1. do 7. junija.
RODILI SO SE: Omar Patti, Davide Peressin, Stefane Peteani, Ana Tercic.
UMRLI SO: 67-letni upokojenec Ennio Ussai, 73-letna upokojenka Erama Pacor vd. Pecorari, 86-letna Gemma Corazza vd. Spizzi, 77-letna gospodinja Nerina Russian vd. Maran-gon, 95-letna gospodinja Anna Ritossa por. Melon, 78-letna gospodinja Maria Barle, 66-letni upokojenec Attilio Buffolin, 69-letni upokojenec Tulilo Franchi, 70-letni upokojenec Tulilo Cauzer, 90-letni upokojenec Leopoldo Franco, 63-letni upokojenec Edoardo Budal, 65-letni upokojenec Silvano Merviz, 66-letni upokojenec Gastone Cer-vai, 71-letna upokojenka Vilma Zorat vd. Vončina, 50-letna gospodinja Olga Bitežnik.
POROČILI SO SE: šofer Paolo Bressan in prodajalka Paola Altran, trgovski uslužbenec Luca Lo Re in študentka Alessandra Giglio, brezposelni Fausto Brumat in študentka Fortu-nata Masciana, časnikar Danijel Devetak in bolničarka Antonella Fonzar, uslužbenec Giorgio Calvo-ne in trgovka Anna Curti.
OKLICI: prodajalec Silvano Zavadlav in delavka Federica Sandrigo, brezpo-selen Roberto Bardusco in uslužbenka Sabrina Bon, kmet Roberto Fratepietro in uslužbenka Cinzia Coz-zi, delavec Paolo Blasig in šivilja Lara Lo Re, trgovec Federico Ossola in prodajalka Nadja Dmfouca, kavarnar Paolo Milloni in uslužbenka Laura Loviso-ni.
POGREBI
Jutri v Gorici: 8.00 Olga Bitežnik iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 9.30, Francesca Cara-gnano iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče; 9.30, Teodora Furlan, vd. Mian iz bolnišnice Janeza od Boga v Moš; 10.00, Giovanna Laurenti, vd. Di Vicenz iz doma sv. Justa v Tržič; 11.00, Francesco Bizaj iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v Podgori; 11.30 Cecilia Calligaris, vd. Sdrigotti iz Krmina v cerkev v Standrežu in na glavno goriško pokopališče.
SVET
Nedelja, 9. junija 1996
KONEC SREČANJA PREDSEDNIKOV SREDNJEEVROPSKIH DRŽAV NA POUSKEM
Složno in odločno v gradnjo združene Evrope
Nekdanje socialistične države zavezane vključevanju v EU in Nato
LANCUT (Reuter, STA, LS.) - V mestu Lancut na jugovzhodu Poljske se je včeraj končalo dvodnevno neformalno srečanje devetih predsednikov srednjeevropskih držav, Id se ga je udeležil tudi slovenski predsednik Milan Kučan. Nasa država ho taksno srečanje gostila prihodnje leto.
Poleg gostitelja, poljskega voditelja KwaSniewskega, in Kučana so se srečanja udeležili še predsedniki Madžarske Gdncz, Češke Havel, Slovaške Kovač, Nemčije Herzog, Avstrije Klestil ter kot gosta predsednika Italije Scalfaro in Ukrajine Kučma. Državniki so v vrsti večstranskih srečanj največ besed namenili vprašanjem, povezanim z vlogo Srednje Evrope v procesih združevanja Stare celine, z ovirami pri gradnji nove, združene
Evrope, vključevanjem v sodobne varnostne strukture in politiko petnajsterice do vzhoda. Ta vprašanja so bila tudi rdeča nit včerajšnje debate, ki jo je pripravila in prenašala poljska državna televizija. Predsednik Kučan je imel v okviru zasedanja tudi nekaj dvostranskih srečanj. Potem ko se je v petek pogovarjal s slovaškim kolegom Kovačem, se je včeraj sešel z gostiteljem, predsednikom Kwašniew-skim, pa tudi z italijanskim
kolegom Scalfarom.
Predsedniki, zlasti tisti, ki prihajajo iz držav nekdanjega Varšavskega pakta, se niso mogli izogniti ugibanjem, ki jih porajajo bližnje predsedniške volitve v Rusiji. Večina voditeljev je izrazila zaskrbljenost spričo morebitnih nezaželenih sprememb zunanje politike Kremlja, v primeru, da bi se tja »naselil« Jelcinov glavni tekmec, komunist Ge-nadij Zjuganov. »Ce bo Jelcin poražen, bo to pravi potres,« je bil dramatičen Ukrajinec Kučma. Kvvašnievvski je soglašal, da mora biti politika srednjeevropskih držav do Moskve - pa tudi do zahodnih integracij - »odločna, složna
in potrpežljiva«, hkrati pa je opozorti na svetlo plat, saj naj bi po njegovem mnenju morebitna zmaga Zjuganova spodbudila Zahod k hitrejšemu sprejemanju nekdanjih socialističnih držav pod svoje okrilje. Seveda pa se vsi državniki dobro zavedajo, da evropske varnostne politike ni mogoče graditi mimo Rusije.
Značilno za včerajšnje srečanje je bilo med drugim tudi, da so predstavniki držav kandidatk za vstop v EU in Nato poudarjali pozitivne posledice širitve obeh zvez, medtem ko sta predsednika Italije in Avstrije opozarjala na visoke stroške tega procesa in z njim povezane težave.
Vaclav Havel in Aleksander Kvvašnievvski sta bila očitno zadovoljna z izidom srečanja (Reuter)
OBRAMBA / JELKO KACIN O MEDNARODNEM POLOŽAJU SLOVENIJE
NOVICE
V Natu prihodnje leto
Jedrskega orožja no ozemlju novih članic ne bodo nameščali
LJUBLJANA (STA) - Če je bilo leto 1991 za Slovenijo leto osamosvojitve, je leto 1996 leto integracij in priložnosti za polnopravno članstvo v zvezi NATO, je v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo dejal slovenski obrambni minister Jelko Kacin. Slovenija ima tokrat »zgodovinsko priložnost«, zato bosta slovenska vlada in obrambno ministrstvo storila vse, »da se to zgodovinsko priložnost izkoristi v vsem obsegu«, je dodal minister Kacin.
Slovenski obrambni minister bo v začetku prihodnjega tedna obiskal Madžarsko, kjer se bo s tamkajšnjim kolegom Gyorgyjem Keleti-jem pogovarjal o tesnejšem dvostranskem sodelovanju med državama na obrambnem področju. Minister Kacin je v pogovoru ocenil, da Slovenijo in Madžarsko povezujejo tradicionalno dobri odnosi in da ju druži razvejano sodelovanje na vseh področjih. Madžarska gosti precejšen delež infrastrukture Ifo-rja in ima na tem področju bogate izkušnje, hkrati je članica Partnerstva za mir in si aktivno, tako kot Slovenija, prizadeva za polnopravno članstvo v Severnoatlantski zvezi. Hkratna obravnava vključevanja v NATO Slovenije in Madžarske ima lahko prednost za obe državi. V okviru obiska ministra Kacina na Madžarskem bosta Slovenija in Madžarska predvidoma podpisali sporazum o sodelovanju na področju vojaškega letalstva in zračne obrambe, s čimer bosta zmanjšali nevarnost incidentov z vojaškimi letali v zračnem prostoru obeh držav. Krepitev obrambnega sodelovanja z Madžarsko se do določene mere navezuje tudi na krepitev tovrstnega sodelovanja z Italijo. Slovenski obrambni minister je pri tem pozdravil
spremembe v italijanski vladi in prihod Benia-mina Andreatte na položaj ministra za obrambo. Izrazil je prepričanje, da se bosta lahko z italijanskim kolegom že kmalu sešla in v tem prvem dialogu dosegla napredek. Glede sodelovanja na področju obrambe z Italijo je minister Kacin še omenil, da se je nedavno v Ljubljani predstavil italijanski vojaški ataše, pa tudi postopek imenovanja slovenskega atašeja v Rimu že poteka. Glede sodelovanja s Hrvaško je Kacin povedal, da ne presega splošnega okvira sodelovanja na drugih področjih. Slovenski parlament je nedavno sprejel zunanjepolitično strategijo Slovenije in v tem okviru pooblastil vlado, naj se neposredno v individualnem dialogu pogovarja o pogojih in načinu vstopanja v NATO. V skladu s temi pooblastili poteka tudi oblikovanje posebne enote slovenske vojske za mednarodno sodelovanje. Obrambni minister Kacin je razložil, da bo to poklicna enota in v njej ne bo vojakov na služenju vojaškega roka. Vsi vojaki, častniki in podčastniki bodo profesionalci. Medtem ko naj bi bila celotna enota, štela bo predvidoma 715 vojakov, pripravljena za sodelovanje izven slovenskega ozemlja do začetka leta 1998, bo
njen prvi del javno predstavljen že v prihodnjih dveh tednih. Mednarodno sodelovanje v okviru Partnerstva za mir bo omogočilo usposabljanje enote, da bo pripravljena za enakopravno sodelovanje v bojnih nalogah NATO. Glede reorganizacije slovenske vojske in njene modernizacije v skladu s standardi NATO je obrambni minister Kacin povedal, da bi bila preobrazba teritorialne obrambe v slovensko vojsko potrebna ne glede na vključevanje v NATO. Glavni cilj preobrazbe je razviti vojsko, ki jo bo kot manevrsko strukturo mogoče uporabiti na celotnem ozemlju Slovenije in tudi izven nje. Na vprašanje o konkretnih obveznostih Slovenije v primeru njenega polnopravnega članstva v Severnoatlantski zvezi, v tem okviru tudi o morebitnih zahtevah po nameščanju enot NATO in jedrskega orožja na ozemlju Slovenije, je minister Kacin odgovoril, da nameščanje dodatnih enot NATO na ozemlju novih članic ni v kontekstu te strateške usmeritve. Tudi jedrsko orožje na ozemlju novih članic bi ne bilo v skladu s procesom stabilizacije v Evropi, je menil Kacin. Ocenil je, da potrebe po stalni navzočnosti enot NATO na slovenskem ozemlju v mirnih razmerah ni. Glede dejanskih možnosti za vključitev v NATO med prvimi zainteresiranimi državami, kar naj bi se po napovedih NATO lahko zgodilo že v začetku prihodnjega leta, je Kacin ocenil, da imamo v primerjavi z drugimi državami, ki se tudi po-
tegujejo za članstvo, več primerjalnih prednosti: smo uspešna država v tranziciji, ki ima v primerjavi z drugimi kandidatkami najboljše razmere in perspektive v lastnem gospodarstvu. Prednost je tudi v tem, da vstop Slovenije v NATO ne predstavlja velikega stroška za zvezo, saj slednja »po vsej verjetnosti ne načrtuje nobenih potrebnih velikih infratsrukturnih investicij v Slovenijo«. Hkrati v tem smislu ni stvari, ki bi Sloveniji preprečevala ali ovirala vstop v NATO. Pri slovenskih prizadevanjih v vključevanje v NATO je minister Kacin še posebej izpostavil izredno dobre odnose Slovenije z ZDA na obrambnem in varnostnem področju in napovedal, da se bo takšno sodelovanje še okrepilo. »Slovensko sodelovanje z zvezo NATO je vse bolj intenzivno in kvalitetno,« je ocenil minister. Po pričakovanjih bo Slovenija v drugi polovici letošnjega leta podpisala
sporazum o sodelovanju na vojaškem in obrambnem področju s Francijo, Italijo in Nemčijo, torej nadaljnjimi tremi članicami NATO. Obrambno ministrstvo načrtuje številne stike s članicami Severnoatlantske zveze, med prvimi srečanje slovenskega obrambnega ministra s kolegi iz ZDA, Italije in Nemčije, VVilliamom Perryjem, Beniaminom Andreatto in Volkerjem Ruehe-jem, konec prihodnjega tedna v Bruslju. Načela kolektivne varnosti Sloveniji dolgoročno omogočajo zmanjševanje obrambnih izdatkov in obremenitev, je nadaljeval in razložil, da bo logična posledica vključitve v NATO zmanjšanje obsega slovenske vojske ob hkratnem preraščanju v »učinkovito, čeprav maloštevilno strukturo.« Poleg tega bo Sloveniji članstvo v NATO omogočilo soodločanje v vseh strateških odločitvah na področju obrambe in varnosti v Evropi.
Zjuganov predlagal zvezozžirinovskim
MOSKVA (STA) - Kandidat komunistične stranke na ruskih predsedniških volitvah Genadij Zjuganov je včeraj pred zborovanjem na moskovskem stadionu, na katerem se je zbralo osem tisoč ljudi, predlagal združitev vse opozicije, vključno z ultranacionalistom Vladimirjem Zirinovskim. Vnovič je pozval k združitvi tri kandidate sredine - zmernega nacionahsta Aleksandra Lebeda, Svjatoslava Fjodorova in ekonomista Grigorija Javlinskega -, hkrati pa je novinarjem dejal, da obstaja možnost oblikovanja zveze s šefom skrajno desničarske Liberalno demokratske stranke. Rezultati najnovejše ankete so pokazali, da ima sedanji predsednik Boris Jelcin pred Zjuganovom, svojim najresnejšim protikandidatom, skoraj 20 odstotkov prednosti.
Atentat na lokalnega čečenskega voditelja
MOSKVA (STA) - Vodjo administracije čečenske regije Ums-Martan Jusupa Elmurzajeva so včeraj ubili neznanci, ki so streljali na njegov avtomobil, je sporočila lokalna policija. V napadu sta bila ubita tudi dva njegova telesna stražarja. Regija Ums-Martan, ki leži južno od prestolnice Grozni, je bila od začetka vojne v Čečeniji na strani promske vlade, vendar so jo mske sile v Čečeniji pred časom obsodile za privrženost upornikom, prejšnji mesec pa so celo izvedle letalske napade na to območje.
Tadžiški uporniki napadli vladno postojanko
DUSANBE (STA).- Najmanj sedem ljudi je bilo včeraj ponoči ubitih v napadu upornikov na postojanko vladnih sil v Tadžikistanu, je sporočilo tadžiki-stansko notranje ministrstvo. Uporniki so napadli kontrolno postajo v kraju Obigam, ki se nahaja 80 kilometrov vzhodno od prestolnice Dušanbe. V napadu je bilo ubitih šest do sedem upornikov in en vojak vladnih sil, ranjeni pa so bili še štirje tadžiki-stanski vojaki. Po triurnem spopadu se je skupina približno 60 upornikov umaknila.
Odprli množična grobišča v zaledju Zadra
ZAGREB (STA, dpa) - V zaledju dalmatinskega mesta Zadar - na območju nekdanje Srbske krajine - je hrvaška vladna komisija odprla več množičnih grobišč. Ob prisotnosti predstavnikov opazovalne misije Evropske unije so v zadnjih treh dneh izkopali 114 trupel hrvaških civilistov, je včeraj poročal reški časopis Novi Ust. Skupno so na območju okoli mesta Zadar odkrili v grobovih ali množičnih grobiščih že 237 žrtev srbskega nasilja. Po poročilih medicinskih strokovnjakov so med žrtvami predvsem starejši ljudje.
Zavrnjeni prosilci za azil se lahko vrnejo v ZRJ
HAMBURG (STA, dpa) - Srbski predsednik Slobodan Miloševič je kmalu po srečanju z nemškim zunanjim ministrom Klausom Kinklom v intervjuju za nemško revijo Spiegel povedal, da sta se s Kinklom dogovorila, da se lahko v ZRJ vrne 130 tisoč jugoslovanskih državljanov - zavrnjenih prosilcev za azil, med katerimi je največ Albancev. Miloševič je povedal, da so azilante že pred nekaj meseci pomilostili in proti njim ne bodo izvajali nikakršnih sankcij. To velja tudi za tiste, ki so se na ta način hoteli izogniti služenju vojaškega roka.
KITAJSKA JE IZVEDLA NOV JEDRSKI POSKUS
Predzadnja eksplozija na poligonu Lop Nor
Mednarodna skupnost obsoja in obžaluje potezo Pekinga
PEKING (Reuter, MS.) - Le dva dni po tem, ko je Peking na konferenci o razoroževanju v Ženevi oznanil, da se bo začasno odpovedal zahtevi po izvzemu »miroljubnih eksplozij« iz Splošne pogodbe o prepovedi jedrskih poskusov (CTBT), je na kitajskem poligonu Lop Nor odjeknila nova nuklearna eksplozija.
»Pred septembrom bo Kitajska izvedla še en jedrski poskus, da bi zagotovila varnost svojega jedrskega arzenala,« so sporočili v kitajskem zunanjem ministrstvu. »Po tem bomo spoštovali moratorij na izvedbo jedr-
skih poskusov,« so še dodali.
Avstralski seizmologi so včeraj sporočili, da so ob 4. uri 56 minut po našem času v severozahodni kitajski provinci Xinjiang zabeležili tresljaje z močjo 5, 7 stopnje po
Richterjevi lestvici. »Lahko potrdimo, da je seizmološki center Avstralske službe za geološke raziskave zabeležil podzemno jedrsko eksplozijo na Lop Nora. Po doslej zbranih podatkov je šlo za eksplozijo z močjo med 20 in 80 kiloton klasičnega eksploziva, kar jo uvršča med srednje močne eksplozije,« so sporočili v avstralskem zunanjem ministrstvu.
Peking je poskus opravičil z »najvišjim interesom
države in ljudstva«, in pojasnil da omejene količine jedrskega orožja, s katerimi razpolaga, služijo le za samoobrambo in ne predstavljajo nevarnosti za katerokoli drugo državo. V uradni izjavi je zunanje minstrstvo zapisalo, da se je Kitajska pri izvajanju jedrskih poskusov »močno omejevala« in da je število eksplozij »izjemno omejeno«.
Čeprav je kitajska obljuba, da bo spoštovala moratorij na izvedbo jedrskih poskusov, največja javna obveza doslej, je včerajšnja eksplozija naletela na ostre obsodbe po vsem svetu. Tiskovni predstavnik Bele hiše Mike McCurry je izrazi »globoko obžalovanje«, avstralski premier John Hovvard je Peking obtožil neobčutijivi-sti za mnenje svetovne javnosti, nemški zunanji minister pa je poudaril, da je eksplozija le še potrdila sume, da se Kitajska ne želi jasno opredeliti do CBTB. »Težko si predstavljamo, da bi se lahko v tem trenutku zgodilo še kaj slabšega,« je izjavil Damon Moglen, predstavnik okoljevarstvene organizacije Greenpeace. »Jedrski pokus je obžalovanja vreden, zlasti v tem občutljivem času pogajanj o prepovedi,« je še dodal.
Kitajsko zunanje ministrstvo zavrača očitke in poudarja, da bo »Kitajska nadaljevala delo z drugimi državami in si prizadevala, da bi še letos sprejeli pošteno, razumno in učinkovito pogodbo z neomejenim časovnim rokom.«
Kitajska je na jedrskem poligonu Lop Nor prvo eksplozijo izvedla že leta 1964. Včerajšnji jedrski poskus je bil že 44. po vrsti. Lani se je
_________ANALIZA_______
Finiš jedrske dirke
Pogodba, ki bi popolnoma prepovedala jedrske poskuse, je zadnjih 40 let okupirala sanje številnih diplomatov. Takšna pogodba bi namreč učinkovito ustavila jedrsko oboroževalno tekmo, ki je civilnim sektorjem odžrla milijarde dolarjev in hkrati povečevala možnost izbruha jedrske vojne.
Te sanje so zdaj bližje realnosti, kot so bile kdajkoli. Čeprav je Kitajska včeraj kljubovalno izvedla nov jedrski poskus, njena če-trkova napoved, da bo umaknila zahtevo po izvzemu »miroljubnih eksplozij« iz Splošne pogodbe o prepovedi jedrskih poskusov (-CTBT), in včerajšnja obljuba, da bo po septembra spoštovala moratorij, dajeta upanje, da se bo do prihodnjega leta vseh pet uradnih jedrskih sil za vselej odpovedalo jedrskim psokusom.
Vendar pa med 38 državami, ki sodelujejo na ženevski konferenci o razoroževanju, še naprej ostajajo razhajanja. Dogovoriti se morajo še o postopkih za verifikacijo, inšpekcijah jedrskih poligonov in o tem, koliko držav mora pogodbo ratificirati, preden stopi v veljavo. Približevanje prepovedi jedrskih poskusov je del globalnega barantanja, ki je lani privedlo do podaljšanja Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) za nedoločen čas. Države, ki nimajo jedrskega orožja, so se za vselej odrekle jedrskim ambicijam, jedrske sile pa so morale v zameno skrčiti
obseg oboroževalnih programov in se obvezati, da bodo prenehale z jedrskimi poskusi. Tu pa nastanejo nove težave. Jedrske sile namreč niso enotnega mnenja o tem, kakšne informacije bodo lahko na testnih poligonih zahtevale inšpekcije in kdo bo v njih sodeloval. Kitajska in druge države tretjega sveta z nelagodjem sprejemajo satelitske obveščevalne sisteme, ki jih same še niso razvile, in bi raje privolile v bolj običajne seizmološke, zvočne in radiacijske detektorje. ZDA tudi želijo, da bi inšpektorji odšli na prizorišče eksplozije takoj, ko bi jo zažnali radarji, medtem ko Kitajska zagovarja stališče, da bi o pošiljanju inšpektorjev odločala dvetre-tjinska večina držav, ki bodo nadzorovale izpolnjevanje pogodbe.
Pred tem pa je treba rešiti še vprašanje, kdaj bo pogodba stopila v veljavo. Ko bo 38-članska koferenca končala delo, bodo pogodbo v podpis in ratifikacijo dobile vse države. Nekatere tega morda ne bodo storile, vendar morajo ostale države nadaljevati brez njih, saj je pogodbo mogoče uporabiti za ugotavljanje kršitev vseh držav.
Zadnje kitajske izjave dajejo upanje, da bo sporazum sklenjen do 28. junija. Ce bo VVashington v boju za izboljšanje verifikacije in predpisov za delo inšpekcij pripravljen na kompromise, se bo jedrska dirka končno ustavila pred tako dolgo pričakovano oviro.
Egiptovski zunanji minister Musa je novinarjem sporočil odločitev treh arabskih voditeljev (Reuter)
TRISTRANSKI ARABSKI VRH V DAMASKU
S solidarnostjo nad skupno nevarnost
Vsearabsko srečanje naj bi potekalo od 21. do 23. junija v Kairu
DAMASK (Reuter, M.S.) - Voditelji Sirije, Egipta in Sa-udove Arabije so včeraj pozvali k vsearabskemu vrhunskemu srečanju v Kairu in opozorili, da lahko vsaka sprememba v izraelski mirovni politiki potisne Bližnji vzhod v vrtinec nasilja. Asad, Mubarak in Abdulah so po dveh dneh pogovorov v sirski prestolnici tudi poudarili, da še naprej ostajajo pripravljeni na sklenitev miru z Izraelom.
»Vsak izraelski umik s temeljev mirovnega procesa ali neizpolnjevanje obvez in obljub, ki so že bile dane .... predstavlja resno nevarnost za vrnitev območja v krog napetosti in nasilja,« so v sklepni izjavi zapisali voditelji treh najmočnejših arabskih držav, ki so se še dogovorili, da bo egiptovski predsednik Mubarak vse-arabski vrh sklical med 21. in 23. junijem. Arabski voditelji so se zadnjič se-šli avgusta 1990, nekaj dni po tem, ko je iraška vojska zasedla Kuvajt. Razhajanje stališč v zvezi z iraško okupacijo in različni pristopi k mirovnemu procesu so skoraj šest let preprečevati novo srečanje.
V včerajšnji skupni izjavi so trije arabski voditelji zapisali, da je mir na Bližnjem vzhodu mogoče doseči le z izraelskim umikom z Golanske planote, iz južnega Libanona in z zasedenih palestinskih ozemelj ter z ustanovitvijo palestinske države. »Razpravljali smo o razmerah v arabski areni in se določili, da bomo skušah ... vnovič izgraditi arabsko slidarnost ... ohraniti skupno varnost in zaščititi višje interese arabskega naroda,« so trije voditelji zapisali v skupni izjavi. »Zato smo pooblastili predsednika Mubaraka, da pošlje vabila vsem sodelujočim arabskim stranem.« Predsedniki so hkrati izrazili »zaupanje v spo-
sobnost arabskega ljudstva, da s solidarnostjo in enotnostjo obrani svoje legitimne pravice. Trije voditelji so še pozvati Združene države in Rusijo, pokroviteljici arabsko-izraelskih pogajanj, naj še naprej podpirata mirovni proces.
Na sklepno izjavo iz Damaska so se že odzvali v večini arabskih prestolnic. »Mi smo za vsako arabsko srečanje in ga pozdravljamo,« je izjavil jordanski zunanji minister. »Srečanje je pozitiven korak. Udeležili se ga bomo,« je sporočil libanonski predsednik Hariri. »Palestinska oblast pozdravlja in toplo sprejema skupno izjavo tristranskega vrha v Damasku,« je izjavil Arafat. »Srečanje vseh arabskih voditeljev bo odprlo vrata za vrnitev arabske solidarnosti, ki je posebej pomembna v teh izjemno ključnih trenutkih za Bližnji vzhod in celotno mednarodno skupnost,« je še dodal.
____________________FELJTON________________
Božje mesto, prekletstvo ljudi (4)
Ko so Turke pregnali in je angleški »osvoboditelj«, general Allenby decembra leta 1917 vkorakal v Jeruzalem - spokojno in peš, ne kot dvajset let prej nemški cesar Wilhelm H., ki je ob svojem obisku na belem konju prijahal v mesto -, je že kazalo, da bo Jeruzalem doživljal nove katastrofe. V imperialistični igri sta se Anglija in Francija dogovorili, da si Bližnji vzhod razdelita. London je baronu Rothschildu v tajnih pismih obljubil »ustvarjanje nacionalne domovine za židovski narod v Palestini« (deklaracija Balfour), hkrati pa je London tudi arabski strani na istem kraju obljubil državno območje. V Jeruzalemu, kjer so se Palestinci z orožjem uprli novi »aliji«, torej prihodu »ljubiteljev Ciona«, so se začeli vrstiti atentati.
Holokavst je bil razlog, da je vizija Theodorja Herzla o židovski državi v najbolj grozovitih okoliščinah postala resničnost: pregnani, obupani ljudje, tisti, ki so preživeli koncentracijska taborišča - vsi so imeli le en cilj: Palestino. Angleži so preprečili njihov nemoten prihod. Jeruzalemski »vele-mufti« Hadž Amin Huseini, stric da-
našnjega predstavnika PLO v tem mestu, je leta 1936 organiziral krvav upor Palestincev, sodeloval s Hitlerjevo Nemčijo in dolgo užival podporo nacistov. Izredno militantni židovski borci za svobodo, med njimi skupine, zbrane okrog kasnejšega predsednika vlade Menahema Begina in Jicaka Samira, so morili uradnike Združenih narodov in britanske vojake ter v Jeruzalemu nastavljali bombe. Na ta način so postali za zmerne Izraelce prav tako velik sovražnik kot Arabci in Britanci.
Pragmatik in prvi izraelski premier David Ben-Gurion se je bolj zavzemal za izgradnjo nove socialistične družbe, kot pa za verske simbole -zato je tudi sprejel delitev Palestine, za katero so se odločili Združeni narodi, kot tudi izgubo Jeruzalema. Zanj je bila to neizogibna »cena, ki jo moramo plačati«, da bi dobili židovsko državo: Jeruzalem naj bi po odločitvi Združenih narodov postal mesto pod mednarodno upravo, ki bi tvorilo samostojno politično enoto. Tudi za Chaima Weizmanna, voditelja cionistov, ki je postal prvi izraelski predsednik, je to bilo sprejemlji-
vo: »Starega dela mesta ne bi sprejel niti kot darilo. Z njim je povezanih preveč težav... To je preklet kraj.«
Arabci so mednarodno rešitev takrat zavrnili, danes pa jim je žal za to. Seveda zdaj noben izraelski politik noče več slišati zanjo. Nekaj ur po izraelski deklaraciji o neodvisnosti, maja leta 1948, so napadle združene sile šestih neodvisnih arabskih držav: zahod, novi del mesta, je mlada izraelska armada uspešnu ubranila. Toda vzhodni del Jeruzalema z vsemi njegovimi svetinjami so zavzeli Jordanci - in noben zid od takrat ni smel več k Zidu objokovanja. Decembra leta 1949 se je izraelski parlament, razočaran nad pomanjkanjem mednarodne podpore, zavzel za to, da Jeruzalem postane izraelsko glavno mesto - dejansko pa je to nalogo izpolnjeval le novi zahodni Jeruzalem. Mesto je osemnajst let ostalo deljeno - z zidovi, bodečo žico in minskimi polji.
Leta 1967 - med šestdnevno vojno, ko so Izraleci s svojim nenadnim udarcem prehiteli egiptovskega predsednika Asada, ki je načrtoval napad na Izrael - so izkoristiti primeren trenutek: padalci so obkolili staro mes-
tno jedro Jeruzalema. Z Oljske gore je poveljnik Mordechai Gur 8. junija zjutraj dal povelje za napad: »Dva tisoč let smo čakali na ta trenutek,« se je glasilo povelje generalov Mošeja Dajana in Jicaka Rabina. »Naprej!«
Izrael je takrat - takšno je bilo mnenje večine židov - končno spet našel svoj center. Tri tedne kasnje je izraelski parlament objavil, da je Jeruzalem spet združen. Neposredno po priključitvi starega dela mesta je Izrael pričel z zaseganjem palestinske zemlje, spreminjanjem mej, gradnjo novih židovskih naselij in cestnih povezav. »Menahemu Beginu sem leta 1977 predlagal, da okrog Arabcev položi židovsko podkev,« se spominja nekdanji obrambni minister Ariel Saron, »in to je tudi storil.«
Obkrožanje arabskega dela mesta s »prstanom« židovskih naselij, od katerih je vsako pravo majhno mestece, kot na primer Ramot s svojimi dvajset tisoč prebivalci, so medtem ze dokončati. Od leta 1967 vzhodni in zahodni del Jeruzalema ne lučujejo več zapornice in bodeča žica, toda kljub temu je »prepad globlji kot kdajkoli prej«.
pravi Hanna Siniora, palestinski založnik in prijatelj Arafata. Tukaj se ločene strani ne morejo več zrasti skupaj, ker sploh nimajo občutka, da spadajo skupaj. Današnji Jeruzalem ni zaključena celota, temveč skupek otočkov, ki so si med seboj tuji. Mesto, ki je samo s seboj v vojni, je razdeljeno na tri dele: arabski, muslimanski vzhod, skrajno ortodoksni židovski »šteti« in modemi izraelski zahodni del mesta.
V devetindvajsetih letih izraelske zasedbe se palestinski vzhod ni razvijal. Zdi se zaostal kot kakšno arabsko provincialno mesto. Na ulici Šalah Din, ki je bila nekoč najbolj razkošna jeruzalemska ulica, danes pred neurejenimi fasadami visijo pretrgani električni kabli, v temačnih trgovinah pa se na cenenih izdelkih nabira prah. Palestinci tvorijo skoraj tretjino prebivalcev Jeruzalema, toda od 900 komunalnih delavcev jih le 87 pometa v vzhodnem delu: od stotih gasilcev jih je le štirinajst na vzhodu: od 216 zaposlenih v vodnem gospodarstvu jih le štirinajst dela na arabski strani mesta.
Der Spiegel Nadaljevanje jutri
POBUDA SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA
Srečko Kosovel med »bronastimi« velikani v tržaškem Ljudskem vrtu
■■	,$ v; r
h i '
IS^Ied
borom in lipo je korenine pognal tudi ...spomenik. Lani, ob praznovanju 50-letni-ce zmage nad naci-fasizmom sta tržaški župan Riccardo Hly in njegov ljubljanski kolega Dimitrij Rupel v slovenskem dijaškem domu v Trstu, poimenovanem po »pesniku Krasa«, zasadila mladi drevesi, tipični za predel, ki ga upravljata. Bor je bil - kot ve vsakdo, ki se je s Kosovelovo poezijo vsaj bežno seznanil v šolskih klopeh - še posebej blizu mlademu kraškemu pesniku, trdoživi bor z obronkov slovenskega prostora pa je ob »središčni« lipi postal tudi va-X	_ ruh novega spomenika
Srečku Kosovelu. Postavili ga bodo
f:
.V--.,
J ,«* A '	' *'	‘ 4hi,« z	L	r
' i .	>-
JjI
Breda Pahor
med doprsne Idpe drugih velikih umetnikov, ki (tako nevsiljivo, da jih včasih skoraj ni opaziti) krasijo tržaški Ljudski vrt. Ob 70-letnici smrti bo Srečko Kosovel postal tudi delček italijanskega Trsta, njegov doprsni kip pa bo od torka stal med priljubljenima Sabo in Joyceom.
Se bo kdo od mimoidočih vprašal, kdo je otožni mladi mož, s Cim si je prislužil Čast, da so ga postavih med priznane velikane? Bi na to vprašanje znalo izčrpno odgovoriti veliko itahjanskih kulturnikov? Zadnje izjave nekaterih nadvse uspešnih tržaških piscev v ita-Ujanskem jeziku (npr. Susanna Tamaro) dajo vedeti, da je poezija Srečka Kosovela poznana, še več zelo cenjena, večkrat celo ljubljena. Že samo dejstvo, da lahko nemi kamnito-kovinski spomenik sproži verižno reakcijo vprašanj in odgovorov, priča o pomenu pobude, ki bo s postavitvijo kipa v Ljudskem vrtu postala povsem otipljiva in vidna.
Podstavek kipu sta zaCela pripravljati že lani Illy in Rupel, temelje zanj pa so zaceli kopati že veliko prej. Lahko bi rekli celo z ustanovitvijo dijaškega doma, ki je po pesniku prevzel ime. O tem je ravnatelj Edvin Švab dejal naslednje: »Slovenski dijaški dom v Trstu je bil ustanovljen takoj po vojni, ko so partizani osvobodili Trst in i smo mi ponovno dobili nazaj slovensko besedo, slovensko knjigo, slovensko pesem. Skratka posta-li smo svobodni in smo ponovno pridobili vsaj nekaj osnovnih pravic in smo zadihali s tem valom navdušujoče svobode. No, od takrat je minilo že veliko let, več desetletij, dom je šel skozi različna obodbja, ki so bila zelo cvetoča, nekate-k ra bolj kritična. V domu smo se skušali prilagajati sodobnim potrebam Časa. Med drugim je bilo vedno prisotno tudi vprašanje, kakšna je naša vloga poleg te, da se daje varnost mladim in do-rašcajoči mladini, da je to zatočišče v prvi vrsti slovenski mladini tega prostora. Vendar je bila prisotna tudi skrb za usodo mladih. Tako smo govorili o sožitju, o miru, o tem, kakšen bo jutrišnji svet, ali bomo imeli varno in tudi srečnejše in bolj enakopravno življenje V tem duhu smo iskali tudi potrjevanje naše istovetnosti: kdo smo v tem Trstu, ki Slovencev ne mara, vsaj del mesta nas ne mara, nas skriva, nas prikriva, nas
briše. In prišli smo do zaključka, da prav nic ne pomaga biti zaradi tega užaljeni ah jezni. Zato smo, kot so delali partizani, ki so hodih po orožje in po sredstva za preživetje k sovražniku, zaceh hodit tudi k tistim, ki nas niso priznavali. Brez kompleksov smo šli povsod zraven, kjer se je le dalo. In lani smo ob 50-letnici osvoboditve predlagali, da bi oba župana glavnih mest (Trsta in Ljubljane, op. ur.) pri nas sadila vsak svoje drevo v znak sožitja. Pobuda o IUyjevem bora in Ruplovi hpi je dobro uspela. Zato smo si zastavili vprašanje, zakaj ne bi poskušali to željo po sožitju prenesti tudi izven prostora slovenskega Dijaškega doma. Tako se je izoblikoval predlog, da bi Kosovelov doprsni Idp postavih ob toliko drugih v Ljudskem vrtu, in zadevo smo srečno izpeljah. Marsikdo v Trstu še ni prepričan, da je to nekaj naravnega. Mislim pa, da bodo takšne pobude sčasoma postale sestavni del tega mesta.«
Bo nepomirljiv ustvarjalni duh, ki je izgorel v bflrih 22 letih, znanilec novega za tržaške in Slovence nasploh? Tržaška občinska uprava je rade volje sprejela predlog in darilo slovenskega dijaškega doma, kar daje mislih, da nima pripomb k uvrstitvi v družbo ustvarjalcev svetovnega slovesa slovenskega pesnika. S tem seveda priznava občanom slovenske narodnosh pravico, da je vidno prisotna na raznih ravneh. In zato bo torek praznični dan.
Praznik bo tudi oz. predvsem za mlade. Njim bo namreč zaupana glavna vloga v dopoldanskem in večernem programu, prvi bo ob odkritju spomenika v Ljudskem vrtu, drugi pa v Dijaškem domu, ki bo tako proslavil tudi pol stoletja obstoja. Torek pa je, poleg navedenega, pomemben dan tudi za slovensko kulturo, ker je Srečko Kosovel, znan po prvi impresionistični liriki in po kasnejših ekspresionističnih besedil, vsekakor glasnik novega. Ce je bil pred drugo svetovno vojno priljubljen predvsem zaradi pesmi, v katerih je zaživel Kras v kozmični melanhoniji, so bih zapaženi in so izredno dragoceni njegovi odzivi na avantgardistične literarne tokove sredi dvajsetih let. Srečko Kosovel je ta svoj eksperimentalni opus v zadnji fazi poimenoval konstruktivizem, v njem pa sta prišla do izraza tako zvrhnCena notranjost sodobnega Človeka kot pa pritiski Časa, med temi fašistično zahranje Slovencev na Primorskem. In še v neCem je Kosovel dokazal svojo genialnost: izpostavil je že tudi temeljni konflikt današnjega Časa med tehnološkim napredkom in »čeljo po zelenem«. Glasniku vsega tega bodo v torek odkrili spomenik v tržaškem Ljudskem vrtu.
»Kosovelov« dan je torej za Trst vsestransko pomemben, pricakovah pa ga bi še s prijetnejšim občutkom, ko ne bi bil tako izjemen. Želja, da bi tovrstne pobude sodile v običajen tržaški vsakdan, je zaenkrat še predvsem ...želja. Z odločnim zanesenjakom Srečkom Kosovelom, poetom nežnih, a tudi zelo gorečih verzov, je bil postavljen kamen na (upajmo) ne predolgi poti.

Čez dva tedna petkrat o zdravstvu
Ob cestah so spet postavili velike panoje, na katerih razobešajo volilne lepake, po domovih pa dostavljajo volilna potrdila, ki so marsikoga zbegala: »Kaj, že spet bo treba voliti?«
Tako je, že spet smo poklicani na voliSCa in sicer v nedeljo, 23. junija. Tokrat sicer ne bodo prebivalci Furlanije - Julijske krajine glasovali o političnih strankah, pač pa o zdrav-steni oskrbi v deželnem okviru in sicer na petih preklicnih referendumih, glede katerih je javnost večinoma bolj malo seznanjena, Ce že ne
povsem nepripravljena.
Pobudo za referedume so dah Odbori za zaSCito deželnih bolnišnic, ki so nastali v odgovor na sklep deželne uprave, da racionalizira zdravstveni sistem in pri tem ukine nekaj manjših bolnišnic po Furlaniji. Zbrali so petkrat po 30 tisoC overovljenih podpisov in to ne samo po Furlaniji kot protest proti ukinitvi manjših bolnišnic, ampak tudi v Trstu, kjer so zbirah podpise za ohranitev stare »glavne« bolnišnice.
Cilj petih referendumov je odpraviti več določil deželnih zakonov St 12 in
13, ki so ju izglasovale različne politične večine: prvega za Časa deželnega odbora pod predsedstvom Renza Trava-nuta, drugega za Časa koalicije, ki je podpirala odbor predsednice Alessan-dreGuerre. .
Pobudo Odborov je odločno podprla ena sama politična sila, Stranka komunistične prenove. Zakona St 12 in 13 vsebinsko krčita standard zdravstvene oskrbe, trdijo organizatorji referendumov, ki nudijo priložnost za izbiro med dvema nasprotujočima modeloma zdravstva: »Ce bo prevladal privatistič-
ni model«, trdi deželni svetovalec SKP Antonaz, »bodo obubožah javno zdravstveno oskrbo - pomislite samo, da nameravajo do prihodnjega leta zmanjšati Število sprejemov v bolnišnice za eno tretjino, ne da bi istočasno uvedb alternativne skrbstvene strukture. Mi pa hoCeruo uveljaviti potrebe skupnosti in šibkejših slojev, tudi proti interesom nekaterih zemljepisnih območij in profesionalnih ter političnih krogov. Ce bomo zmagali na referendumu, bo vsekakor treba racionalizirati oskrbo in po tej poti izpeljati potrebne prihranke
v zdravstvenem sektorju.«
V okviru deželnih pristojnosti predstavlja zdravstvo eno najpomembnejših deželnih finančnih postavk s svojimi približno 2.200 miliardami lir investicij in stroškov. Deželna uprava trdi, da je dosežena raven zdravstvene oskrbe največ, kar se lahko doseže s sedanjimi finančnimi sredstvi in torej brez novih davkov oz. brez krčenja drugih stroškov in storitev, in da predstavlja vsekakor zdravstvena ureditev v F]K pravi model, po katerem se zgledujejo po vsej Italiji.
Bolnišnice tudi z manj kot 250 ležišči ter bolnišnice v manjših krajih dežele Naslov referenduma št. 1 (rdeča tudi prispevali k boljšemu delo-glasovnica) :	vanju ostalih bolnišnic, v katere bi Odprava najnižjega Števila 250 se sicer morali zateci bolniki, ki se ležiSC za bolnišnice v omrežju in danes poslužujejo omenjenih petih načina uporabe bolnišnic v Čedadu, manjših struktur. Poleg tega bi se-Huminu, Maniagu, Sacilejuin Spi- dan j a deželna zakonodaja ogrozila v limbergu.	prihodnjih letih obstoj drugih Vprašanje na deželnem referen- manjših bolnišnic v deželi, dumu o delnem preklicu deželnega	NE: Deželni tiskovni urad navaja zakona št. 13 z dne 27. februarja v oceni tega referenduma dejstvo, 1995 z naslovom "Revizija deželne da je vsekakor treba zagotoviti bolnišnične mreže” bo naslednje:	spoštovanje splošne t.j. vsedržavne Želite, da se v deželnem zakoni^ zakonodaje, po kateri mora biti v St. 13 z dne 27. februarja 1995 z na~ bolnišnicah najveC 5, 5 postelj slovom "Revizija deželne bolnišnic? vsakih tisoC prebivalcev (od tega ne mreže” razveljavijo v 1. odstavku ena odpade na kronične bolnike), 7. člena besede ”z najmanj 250 za delovanje bolnišnic pa dežele ležišči” in "ter 3. odstavek 21. člena lahko namenijo do najveC 55 od-(o preureditvi in preustroju bolnis- stotkov vseh stroškov za zdravstvo: nic z manj kot 250 ležišči) ”?	sedanji deželni zakon spoštuje ta DA: Tudi v Furlaniji-Julijski kraji- vsedržavna pravila. Ko ne bi ukini-ni je treba uveljaviti vsedržavni li manjših bolnišnic, bi morali zakon, ki določa za bolnišnice mini- krčiti število postelj v večjih bol-malno mejo 120 ležišč, ne pa 250, nišnicah, da bi ostali v okviru, ki kot terja deželni zakon, zaradi kate- ga doloCa veljavna vsedržavna rega bi ukinili bolnišnice, ki zakonodaja, povečanje stroškov pa opravljajo pomembno vlogo v okvi- bi lahko krili samo z novimi davki, m krajevnih skupnosti. Z odpravo Vsekakor pa je predvideno, piše še deželnega zakona ne bi samo žago- v stališču deželnega tiskovnega tovili obstoja bolnišnic v Čedadu, urada, da bodo še vedno delovale Huminu, Maniagu, Sacileju in Spi- druge manjše bolnišnice in sicer v limbergu, ki bi jih v nasprotnem pri- Tolmeču, San Danieleju, Latisani, meni postopoma ukinili, ampak bi Palmanovi in San Vitu.		Obseg zdravstvenih območij od 40 na 10 tisoč prebivalcev Naslov referendum št. 2 (rumena glasovnica): Odprava najnižjega števila 40.000 prebivalcev za ozemeljsko razmejitev zdravstvenh območij. Vprašanje na drugem deželnem referendumu o delnem preklicu deželnega zakona št. 12 z dne 30. avgusta 1994 z naslovom "Določbe o ustanovitvi in organizaciji deželne zdravstvene službe ter drugi predpisi o zdravstvu in pravnem položaju deželnega osebja" bo naslednje: Želite, da se v deželnem zakonu St. 2 z dne 30. avgusta 1994 z naslovom "Določbe o ustanovitvi in organizaciji deželne zdravstvene službe ter drugi predpisi o zdravstvu in pravnem položaju deželnega osebja” razveljavi, črka a) v 3. odstavku 21. člena, ki se glasi: “a) okrajno območje šteje vsaj 40 tisoč prebivalcev”? DA: Manjša zdravstvena območja pomenijo boljše storitve za vse občane predvsem glede oskrbe na domu, pravočasnega ugotavljanja obolenj in »filtriranja« primerov, za katere je res potreben sprejem v bolnišnici. V manj obljudenih krajih, kakor tudi v večjih mestih pa so velika zdravstvena območja preobsežna in torej neučinkovita. NE: Za deželno upravo je meja 40 tisoč prebivalcev za vsako posamezno zdravstveno območje v skladu z državnimi predpisi, manjše strukture pa bi zahtevale ponekod drago organizacijsko preureditev, ki ne bi nikakor zagotavljala boljših storitev, paC pa po vsej verjetnosti znatnejše stroške za delovanje. Vsekakor zakon predvideva izjeme v primerih, da je meja 40 tisoč prebivalcev objektivno previsoka.		Število ležišč v skrbstvenih zdravstvenih domovih za ostarele Naslov referenduma št. 3 (oranžna glasovnica): Odprava možnosti, da je Število ležiSC v skrbstvenih zdravstvenih domovih za ostarele nižje od 1% prebivalstva v starosti nad 65 let. Vprašanje na tretjem deželnem referendumu o delnem preklicu deželnega zakona št. 13 z dne 27. februarja 1995 ‘z naslovom "Revizija deželne bolnišnične mreže” bo naslednje: Želite, da se v deželnem zakonu St. 13 z dne 27. februarja 1995 z naslovom "Revizija deželne bolnišnične mreže” razveljavijo v 3. odstavku 17. člena besede "pretežno k spremenljivemu deležu med 0, 5 in”? DA: Predlagatelji referenduma hočejo doseči z odpravo deželnega zakona večje Število ležiSC v javnih domovih za ostarele: Ce bodo uredili eno ležišče na vsakih sto prebivalcev starejših od 65 let, bodo morali urediti v prihodnjih treh letih 2.500 novih postelj. To je potrebno, ker se število ostarelih silovito veCa in predstavlja enega najbolj perečih problemov v vsej deželi, še zlasti pa v Trstu. NE: Tabor, ki bi rad obdržal sedanjo ureditev, ugotavlja, da je vsekakor predvidenih po veljavni zakonodaji 1.300 ležišč v prihodnjih treh letih. Večje število bi terjalo finančna sredstva, ki jih ni na razpolago: v komentarju deželnega tiskovnega urada omenjajo možnost novih davkov oz. zmanjšanja sedanjega nivoja oskrbe na domu. Nadalje pristavljajo, da ni niti primerno preveliko število mest v domovih za ostarele, ker lahko privede do tega, da se uveljavi izločanje ostarelih iz družbe in iz družinskega okolja.
				
V nedeljo, 23. junija volišča odprta samo od 8. do 21. ure Referendum, ki bo čez dva tedna, bo nične podatke o referendumih, ampak stal deželne blagajne 8 milijard lir po so nalašč izbrali drugo polovico junija, enih podaktih, 12 milijard lir po drugih pa Čeprav bi lahko sklicali referendum izračunih.	že prvo nedeljo junija, ker bodo ljudje Pripravljalno delo na referendumskih takrat že na počitnicah ali vsaj v pocit-voliscih se bo začelo ob 16. uri v sobo- niškem vzdušju: volišča bodo zaprli že to, 22. junija in se bo nadaljevalo ob ob 21. mi, ko je še svetlo, in tako upajo, 6.30 v nedeljo, 23. junija. Glasovanje se da bo referendum propadel. V resnici bo zaCelo ob 8. uri in se bo končalo ob pa v zadnjih Časih rase iz dneva v dan 21. uri istega dne: to je pomembna no- interes za tematike o zdravstvu, ki novost, na katero morajo volilci paziti, saj posredno zadevajo veliko večino prebi-bodo tokrat zaprh vrata volišC že ob 21. valcev naše dežele.« uri.	Kot zanimivost naj navedemo sta- Kot se rado dogaja, so tudi pri tem re- lisce pastoralnega sveta videmske ferendumu vprašanja sila zapletena, v nadškofije, ki so ga sprejeli v okviru bistvu pa odgovor DA pomeni pristanek dokumenta o vprašanjih zdravstvene na predloge predlagateljev referendu- oskrbe: »V primeru, da bi potrdili (šema, NE pa pomeni, da upravičenec za- danjo zakonodajo na referendumu, oz. vrača predlog in zagovarja sedanjo Ce bi prevladal NE, op.ur.), bi izginila deželno zdravstveno zakonodajo.	preostala upanja v spremembo in bi Glasovanje bo veljavno samo v pri- prekinili proces pozitivnega raz-meru, da se ga bo udeležilo 50 od- mišljenja in predlaganja, ki izhaja iz po-stotkov upravičenčev + 1 volilec. Na bud Ljudskih odborov, zaradi Cesar bi deželnem referendumu, ki so ga Zeleni lahko razplamtel protest na prizadetih priredili leta 1993, niso dosegli potreb-	območjih. V primeru pa, da bi odpravili nega kvoruma in je zato propadel, opo-	(sedanjo zakonodajo, oz. Ce bi prevladal zarja deželni svetovalec SKP Antonaz, DA, op.ur.), bo treba uravnovešeno ki oCita deželni upravi, da je storila vse, preučiti normativo, pri Čemer bo treba kar je bilo v njenih močeh, da bi refe- upoštevati ljudske zahteve in spremeni-rendum propadel: »Ne samo da širijo ti postopek zdravstvene reforme z prek tiskovnega urada neosnovane večjim spoštovanjem načel,« je mnenje informacije, ki jih predstavljajo kot teh- furlanske Cerkve.		Deset odst. ležišč proti plačilu v javnih bolnišnicah Naslov četrtega referenduma (zelena glasovnica): Odprava predvidene možnosti, da se v bolnišnicah ustanovijo ležišča proti plačilu. Vprašanje na Četrtem deželnim referendumu o delnem preklicu deželnega zakona št. 13 z dne 27. februarja 1995 z naslovom "Revizija deželne bolnišnične mreže” bo naslednje: Želite, da se v deželnem zakonu St. 13 z dne 27. februarja 1995 z naslovom "Revizija deželne bolnišnične mrežo" razveljavi črka i) v 2. odstavku 11. dena, ki se glasi: ”i) ustanovitev ležišč s posebnimi bivalnimi pogoji, ki se jih uporabnik lahko posluži. proti plačilu, do največ 10% mest za vsako območje”? DA: Predlagatelji referenduma hoCejo odpraviti uvedbo ležišč proti plačilu, ki naj bi jih uvedli v vseh oddelkih do največ ene desetine zmožnosti posameznega oddelka. To je po njihovem mnenju nekaj drugačnega in slabšega od nekdanjih oddelkov za bolnike, ki so plačevali zdravstvene storitve, ker bi v sedanjem primeru imeli v istem oddelku dve vrsti bolnikov: premožnejše in revnejše, katerim bi nudili različne storitve in pozornost. NE: Po mnenju deželnega odborništva za zdravstvo predvideva vsedržavni zakon, ki bi obveljal v primeru, da bi z glasovanjem odpravili deželni zakon, pravtako 10% mest proti plačilu in jih celo ne dopušča manj kot 5%: zaključek, ki ga navajajo v tiskovnem sporočilu, je, da se ne bi pravzaprav spremenilo ni C z odpravo deželne normative, kot je potrdil tudi vladni komisar.		O ginekoloških in pediatričnih oddelkih Naslov petega referenduma (plava glasovnica): Odprava obveznosti, da so za bolnišnice v omrežju v porodniškem in otroškem funkcionalnem sklopu predvideni porodniški in ginekološki ter pediatrični oddelki. Vprašanje na petem deželnem referendumu o delnem preklicu deželnega. zakona št. 13 z dne 27. februarja 1995 z naslovom "Revizija deželne bolnišnične mreže” bo* naslednje: Želite, da se v deželnem zakonu St. 13 z dne 27. februarja 1995 z naslovom "Revizija deželne bolnišnične mreže” razveljavijo v črki e) 1. odstavka 7. člena besede "ki vsebuje operativne enote porodništva in ginekologije ter pediatrije”.? DA: V primera, da bo prevladal pritrdilni odgovor, kot si nadejajo predlagatelji referenduma, ne bo več treba, da hnSjStudi manjše bolnišnice oddelke za porodništvo, ginekologijo in pediatrijo, za kar je potrebnih najmanj 400 porodov letno. VeCje bolnišnice, ki dosežejo toliko porodov, naj imajo te specializirane oddelke, trdijo organizatorji referendumov, manjših bolnišnic pa ne gre ukinjati, Ce ne dosežejo te ravni in zaradi tega nimajo tako visoko specializiranih oddelkov, pač pa samo službe za materinstvo in otroštvo. NE: Ce bodo prevladali negativni odgovori oz. bo referendum propadel, bomo ostali pri sedanjem stanju v pomembnejših bolnišnicah, manjše bolnišnice pa bodo ukinili tudi, ker bodo zaradi omejenega števila porodov brez potrebnega oddelka za porodništvo, ginekologijo in pediatrijo.
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 9. junija 1996
Evropski mozaik jezikov in kultur
Evropo oziroma njeno večplastno nacionalno in jezikovno podobo večkrat primerjajo z mozaikom, ki ga sestavlja veliko število različnih delov, ki pa tvorijo edinstveno celoto. Brez vsakega izmed delov, ki sestavlja mozaik, bi bila tudi celota nepopolna in revnejša tudi na pogled.
Evropske institucije tako v Bruslju kot v Strasbourgu so v zadnjih letih namenile kar nekaj pozornosti stvarnosti manjšinskih in regionalnih jezikov, in sicer v obliki resolucij, listin ter drugih ukrepov, s katerimi skušajo omogočiti večjo vključevanje manjšinskih skupnosti in problematike teh skupnosti v širši evropski prostor. V ta okvir spada tudi raziskava položaja jezikovnih skupnosti v Evropski Uniji Euromosaic. Gre za študijo, ki jo je leta 1992 razpisala Komisija pri Evropski Uniji. Na javnem razpisu so si projekt zagotovili Istitut de Sociolinguistica Catalana iz Barcelone, Centre de Recher-che sur le Plurilinguisme iz Bruslja, Reserch Center VVales (University of VVales) iz Ban-gorja ter Federacion National de Foyers Ruraux iz Pariza, operativni centri raziskave pa so bili v Bangorju, Bruslju in Barceloni.
Namen raziskave je bil poglobiti vprašanje stvarnosti manjšinskih skupnosti v (tedaj) dvanajstih državah Evropske Unije, in sicer na način, ki bi omogočal poznavanje posamezne jezikovne manjšinske skupnosti, njene zgodovine, kulture in jezika, pa tudi analiza juridičnega in socio-eko-nomskega vsakdana tako skupnosti kot pripadnika le-te. Drugi predpogoj raziskave pa je bil naloga, predstaviti rezultat tega dela na jasen in nazoren način. V ta namen je moral biti tudi način analize enak za vse obravnavane skupnosti.
Iz brskanja po končnem izdelku tega raziskovalnega projekta, ki je pred kratkim izšel v Bruslju, lahko razberemo, da je to bilo vse prej kot lahko delo.
Poročilo se začne z nujnimi metodološkimi in raziskovalnimi premisami, ki začrtajo ne samo predmet raziskave ampak podajo tudi najnujnejšo informacijo o delu, ki so ga raziskovalni centri opravili širom po Evropi. Se v samem uvodu v zaključno poročilo se je zdelo raziskovalcem potrebno podčrtati razliko med omenjenim poročilom in samo raziskavo. Raziskava vsebuje analizo 48 jezikovnih skupnosti (kar znaša skupno okoli 2000 strani - izvleček raziskave pa šteje 500 strani) in jezikovno analizo osmih skupnosti, za katero so izvedli • 2400 intervjujev, poročilo pa prinaša samo končne ugotovitve. To še zdaleč ni pomanjkljivost, saj na zelo nazoren način (omembe vredne so številne razpredelnice, ki zelo dobro dopolnjujejo razlago) pojasnjuje zastavljene cilje raziskave.
Študija ima kot cilj pojasnjevanje socialnih, kulturnih, ekonomskih in političnih sprememb v današnji Evropi. Nacionalna percepcija države in skupnosti, kot jo poznamo iz evropske zgodovine zadnjih dvesto let, je predpostavljala,
da sta napredek in razvoj možni le v (ne samo jezikovno) homogeni skupnosti - državi. Dandanes se vse bolj uveljavlja načelo nadnacionalnega skupnega trga, skratka Evropa, ki priznava in potrebuje za obstoj tega prostora tudi manjšinske skupnosti. Za tak načrt je potrebno globalno načrtovanje, ki predpostavlja upoštevanje vseh členov tega prostora, zato je, kot poudarja tudi poročilo, pomembnost različnosti nacionalnih skupnosti v Evropi v ospredju zanimanja tako raziskovalcev kot tistih, ki se bavijo z načrtovanjem tega skupnega prostora. Potreba po poznavanju zakonitosti evropskega prostora, omogoča tudi raziskovanje in razlago nekaterih argumentov in pojmov o katerih se je doslej vse premalo razpravljalo in opisovalo.
Prvi del zaključnega poročila začenja razmišljanje o zgodovinskem procesu, ki je privedel do manjšinskega položaja številnih jezikov, o procesu, ki se je	začel	z
uveljavljanjem razsvetljenskih načel in pozitivizma devetnajstega stoletja. Enako potrebna je tudi sociološka razlaga oziroma uokvirjanje	pojma
manjšinskega jezika in skupnosti kot dinamičen pojav v stiku s številnimi drugimi dejavniki, ki sooblikujejo ne samo identiteto nekega prostora ampak tudi identiteto posameznika. Tu gre za	kompleksno
vprašanje odnosov, saj je lahko posameznik vključen v razne socialne skupine, s pomočjo katere se posameznik definira kot subjekt. Jezikovni vidik je eden od teh, ki interagira s številnimi drugimi dejavniki. Gre torej za analizo sistema odnosov, ki zadevajo tako posameznika kot skupnost.
Avtorji raziskave nato poudarijo razmerje med takoime-novanim področjem civilne družbe in državnimi kompetencami na področju ohranjanja in razvoja manjšinskih jezikov in kultur. Tu gre za vprašanje, ki predpostavlja analizo številnih spremenljivk, ki, kot ugotavljajo raziskovalci, ponujajo vpogled v dejansko stanje rabe in razvoja nekega manjšinskega jezika, obenem pa nudijo tudi možnost za razlago Širšega, evropskega kontesta, v katerem so vsi analizirani jeziki, večji ali manjši dejavnik razvoja. Področja družine, kulturne reprodukcije in skupnosti so v neprestanem odnosu z vprašanjem prestiža jezika, njegovo afirmacijo v javnem življenju, legalizacijo rabe v
javnem življenju in z ne vedno idealno rešeno potrebo poučevanja v manjšinskem jeziku, za kar so pristojne seveda lokalne ali vsedržavne oblasti. Tu gre tudi za vprašanje odkritega ali prikritega odklona manjšinskih jezikov s strani večinskega naroda oz. negativnega razpoloženja do teh jezikov, s pretvezo, da gre za nepopolne, manjše, skratka za neuporabne jezike, ki se jih pač ne splača učiti, kaj Sele da se jim podeli enakovreden status državnemu, torej večinskemu, jeziku. Enako važen pa je tudi odnos, ki ga ima sama skupnost do sebe, kako se predstavlja v širši javnosti oz. kako njeni pripadniki doživljajo lastno specifično manjšinsko situacijo. Zunanji dejavniki, zlasti iz večinskega govornega okolja, pogojujejo nastanek večinskega, torej predvla-dujočega, razpoloženja tudi na tem področju, torej to nedvomno pogojuje tudi ravnanje posameznika, ki pripada jezikovni manjšini, v odnosu tako do pripadnikov večine
zacija. Večina evropskih manjšin živi na teritorijih, ki bi jih lahko definirali ekonomska periferija Evrope, ki se ponekod (npr. Škotska, Lužica, Galicija...), ujema celo z geografskim obrobjem Evropske Unije.
Geografski položaj manjšin je tudi posledica zgodovinske geneze manjšinskih skupnosti, ki so pogosto nastajale po redefinicij meja. Prav tako je ekonomska restrukturacija faktor vzrok mobilnosti odnosno emigracije iz manj razvitih pokrajin v bolj razvite, kar seveda modificira tudi jezikovno strukturo določenega kraja.
Metodološki pristop pri raziskovanju je upošteval, poleg situacije posameznih manjšinskih skupnosti tudi analizo bibliografije in podatkovnih baz o tej temi, ocene različnih oblasti (tako na lokalni kot na državni ravni), predstavnike manjšine, izvedence za manjšinska vprašanja ter Studijo o rabi jezika, ki so jo izvedli pri osmih jezikovnih skupnostih. Za izbiro slednjih
kot tudi znotraj svojega lastnega, intimnega sveta odnosov in stikov. Vloga manjšinskega jezika kot jezika sporočanja v družinskem okolju je predpostavka za ohranitev in razvoj skupnosti, ki jo sestavljajo različne starostne skupine. V primeru, da se zaradi negativnega zunanjega rapoloženja do jezika uporabnost le-tega oddali tudi od družinskega kroga ("saj se ne splača učiti mlajše rodove tega jezika, s katerimi imaš same sitnosti”) privede do postopnega izrivanja uporabe tega jezika iz družbe. To je pa že zaključna faza nekega procesa, ki se je seveda razvila mnogo prej, z ustvarjanjem, kot že rečeno, takega negativnega razpoloženja do manjšinskega jezika, da je tudi družinska uporaba ogožena. Prav tako negativno vpliva na razvoj manjšinskih skupnosti in jezikov ekonomska marginali-
je zanimiva razlaga raziskovalne skupine, da je pri izbiri leteli botrovala tako želja, da bi ne ponovili raziskav o žem analiziranih jezikovnih skupinah, teritorialna raznolikost, številčnost manjšine (pri nekaterih primerih bi težko uveljavili kriterije, ki so potrebni za znanstveno raziskavo, ki temelji tudi na kvanti-tetni obdelavi podatkov) ter nenazadnje želja, da bi se, tudi zaradi novosti projekta in omejenega časa na razpolago, izognili najbolj "kontroverznim” situacijam.
V osrednjem delu raziskave je preko analize številnih faktorjev, katerih kombinacija predstavlja za manjšinsko skupnost izziv gleda razvoja in ohranjanja jezika v vsakdanji rabi, tako v zasebni kot v javni sferi uporabe, podan pregled situacije po različnih jezikovnih skupnosti. Študija se ne
omejuje le na analizo stanja, ampak celo, in to na osnovi dejanskega stanja in trenda, ki ga je mogoče predvidevati, predstavlja možnosti razvoja manjšinskih jezikov.
Tu gre sicer za analizo osmih manjšin, ki pa predstavljajo raprezentativen izsek vseh manjšinskih skupnosti. Med analiziranimi skupnostmi so raziskovalci najbolj optimistični glede razvoja in usode galicijskega jezika, la-dinščine in valižanščine, pa čeprav gre za povsem različne situacije, ki pa imajo vseeno skupni imenovalec v pozitivnem odnosu do jezika, in sicer tako s strani okolja kot pa znotraj same skupnosti, kot pa do uporabe jezika znotraj ekonomskih panog, kar še dodatno prispeva k utrjevanju pozicije manjšinskega jezika znotraj dvojezičnega ozemlja.
Spodbudno je tudi stanje gaelščine na Škotskem, kata-lonščine v Aragoni ter lužiške srbščine, »eprav gre za manjše jezikovne skupnosti, se kulturno in medijsko jezik razvija in pojavlja v javnosti. Relativno majhna ekonomska di-versifikacija znotraj manjšine pa postavlja te skupnosti, v času velikih ekonomskih sprememb in tektonskih premikov na tem področju, pred nevarnostjo razvoja, ki bi lahko za te manjšine pomenil hud udarec. Najslabše pogoje za ohranitev in razvoj jezika pa predstavljajo tiste skupnosti, v katerih je opazna postopna izguba jezikovne kompetence med eno gemneracijo in drugo. To je primer bretonšči-ne in sardinskega jezika. Starejše generacije pogosto uporabljajo ta jezik za komunikacijo, medtem ko je ta zmožnost sporočanja zelo omejena med mladino. To je značilnost jezikov, ki ne uživajo velike isti-tucionalne podpore. V teh primerih gre za skoraj socialni odklon rabe jezika, saj se jezik identificira z nižjo družbeno (in ekonomsko) plastjo, ki običajno komunicira v tem jeziku, v nasprotju z jezikom razvoja in socialnega ugleda, ki ga predstavlja večinski-dominanten jezik.
Iz analize teh skupnosti so raziskovalci izdelali kriterije, s katerimi so skušali razbrati situacijo ostalih manjšin. S pomočjo grafičnega prikaza je na vseh področjih situacija nemščine na ozemlju Neu Belgien (Nova Belgija), luk-semburščine, katalonščine v Španiji ter nemščine v Italiji (Južna Tirolska) zelo spodbudna. Gre za jezike, ki uživajo zelo visol status znotraj lastnega ozemlja, saj gre tako za nacionalne jezike znotraj lastnega teritorija ali pa za manjšinske jezike, ki imajo svojo matico izven teritorijal-nih meja ozemlja, kjer prebiva manjšina. V drugi skupini so raziskovalci uvrstili osem manjšinskih skupnosti, izmed katerih kar pet prebiva v Španiji (Katalonci na Balearskih otokih in Valenciji, Baski, Ga-licijci, Okcitanci). To je znak,
da je restrukturacija španskega političnega prostora pozitivno vplivala na razvoj manjšinskih jezikov. Poleg omenjenih skupnosti zasledimo v tej skupini še nemško skupnost v Franciji ter že omenjene Ladince in Valiža-ne.
Slovence v Italiji so uvrstili v naslednjo skupino, ki jo sestavlja kar 13 manjšinskih skupnosti, pri katerih so raziskovalci opazili velike razlike pri oceni različnih vidikov rabe jezika. Gre za skupnosti, ki uživajo določeno stopnjo zaščite in podpore s strani oblasti, vendar je ta še premajhna, da bi se skupnost lahko vsestransko razvijala. Na Se nižjem položaju pa srečamo še 23 jezikovnih skupnosti, ki so jih porazdelili v dve skupini. V prvi, ki jo sestavlja osem manjšin, so raziskovalci opazili, da se raba jezika, kot pri že omenjeni bre-tonščini in sardinščini, počasi izgublja z novimi generacijam. Zadnjo skupino pa sestavljajo tisti jeziki, ki niso zbrali niti četrtine možnih točk na razpredelnici. Med temi jeziki je največ takih, ki jih govorijo v Grčiji in Italiji. Pri tem gre omeniti dejstvo, da so manjšinski jeziki, ki jih govorijo v Italiji prisotni v vseh možnih skupinah, od najvišje do najnižje, kar zelo nazorno poudari tako raznolikost manjšin v Italiji kot neenotno obravnavanje slednjih.
Omenjeno razčlenitev manjšinskih stvarnosti v Evropi poudarja tudi ocena ekonomskega potenciala oz. zmožnosti slediti trendu ekonomske restrukturacije s strani manjšin. Ekonomski položaj slovenske manjšine v Italiji je v primerjavi z razvitejšimi skupnostmi, ki živijo v teritorijih, ki bodo tudi v prihodnosti odigrali ključno vlogo v Evropi, nekje na sredini. To izvira tudi zaradi geografskega položja, številčnosti ter specifičnosti ekonomije, ki je, po mnenju raziskovalcev, precej usmerjena na ožjo, lokalno raven.
V zadnjem poglavju poročilo še dodatno podkrepi tezo, da je razvoj manjšinskih jezikov dandanes vprašanje, ki zadeva po eni strani ekonomijo, saj je prav od ekonomskih faktorjev odvisen del razvoja neke skupnosti, po drugi strani pa vprašanje manjšinskih jezikov zahteva danes razvojne strategije, ki morajo temeljiti na skorajda ekonomskih vizijah dolgoročnega razvoja, ki predpostavlja tudi razvoj "človeškega” faktorja in kapitala, to je preko sodobno usmerjenih prijemov na področju izobraževanja, produkcije in reprodukcije kulture.
Izziv današnjega časa za manjšinske skupnosti je prav ta, da se manjšine zavedajo novih potreb časa, ki ne zadevajo izključno manjšin in da se v skladu s temi novimi potrebami izoblikuje taka razvojna vizija, ki bo znala združiti različnosti z razvojem. Gre za vprašanje lokalnega razvoja, ki mora pa potekati v skladu tudi s širšimi potrebami prostora, za skladen, integriran razvoj neke skupnosti, ki išče in potrebuje stike z zunanjim svetom.
Peter Rustja
Nedelja, 9. junija 1996
NEDELJSKE TEME
NAŠI
OTROCI
RIŠEJO
IN
PIŠEJO
z----
PetoSolci v
Petošolci na lepem, poučnem izletu
V	petek smo šli vsi petošolci slovenskih šol na Tržaškem na izlet v Postojnsko jamo in Predjamski grad. Najprej smo se odpeljali do vhoda pred jamo. Bili smo zelo nestrpni, ker smo si jo želeli čimprej ogledati. Medtem, ko smo čakali na vlak, smo si kupili nekaj spominčkov. Kmalu pa smo Ze sedeli na vlaku, ki nas je vozil po jami. Vlak je bil brez strehe in je vozil kar hitro, tako da smo morali biti previdni. Paziti smo morali na stalaktite, da nas ne zadenejo v glavo. V jami smo občudovali raznobarvne kapnike -stalaktite in stalagmite ter zavese. Vodič nam je povedal, da kapniki zelo počasi rastejo.
V	malem bazenčku v jami so plavale človeške ribice - bilo jih je pet. Ogledali smo si jih, nato pa smo se z vlakom spet odpeljali iz jame. Po kosilu smo se odpeljali do Predjamskega gradu, kjer je nekoč živel vitez Erazem Predjamski. Vodič nam je povedal marsikaj o tem vitezu in nam razkazal prostore v gradu. Povedal nam je, da so nekoč za kazen metali ljudi v prepad ali pa jih žive zazidali. Pokazal nam je razno orožje in oklep, ki tehta šestdeset kilogramov.
Med potjo proti domu smo se ustavili tudi v Štanjelu, kjer smo si ogledali razstavo tržaškega slikarja Lojzeta Spacala.
Izlet je bil lep in poučen, saj smo izvedeli mnogo zanimivih stvari.
Karin Racman, Daniel Franco in Matej Grahonja, OS Pesek
Zakaj so jamske živali blede?
Kadar gremo prvič na kopanje, je naša koža bleda. Ce ostanemo prveč na soncu, nas bo opeklo. Ko pa si zagorel, te barva vamje pred premočno svetiobo.
Isto se zgodi v jami. Živah, ki tam živijo, ne rabijo kožne barve, ker je v jami tema.
Zakaj v jami ni zelenih rastlin?
Ce lončnico prineseš v klet in jo nekaj tednov opazuješ, boš videl, da bodo poganjki postali šibkejši, daljši in svetlejši. Rastlino prinesi pravočasno spet na svetlobo.
Rastlinsko barvilo lahko nastaja samo na svetlobi. Zato v jami zelene rastline ne morejo rasti.
Zakaj so jamske živali slepe?
Ce igraš slepe miši, imaš zavezane oči. Moraš si pomagati z rokami, da uloviš sošolca in ugotoviš, kdo je.
Živah, ki živijo v jamah, ne vidijo, to pa jih ne moti. Da si pomagajo, imajo dolge tipalke in občutljivo kožo. V jami se s tipom in vohom dobro znajdejo.
Jessica Cergol in Manuel Cmbatti
COS L Trinka-Zamejskega, Ricmanje
Pravljica
V Postojnski jami je živel zmaj, ta zmaj je bil velik direndaj; ko je bil lačen je ovce jedel, včasih pa je tudi teleta snedel.
Ljudje so se zmaja naveličati in so zato pastirčka poklicati. Pastir je pameten bil in jih je z zvijačo rešil.
Pastirček je tele umoril in v tega živo apno skril.
Po kosilu je zmaj vodo pil, počil je in se ubil.
Predjamski grad
Andrea Corbattl, COŠI. Trinka-Zamejskega, Ricmanje
Pastirju v zahvalo so zmajevo kozo zalo za torbo zbrati in jo pastirju dali.
Maja Kapic in Anja Pertot COS I. Trinka Zamejskega, Ricmanje
Dne 10. maja smo vsi tržaški petošolci šli na izlet v Postojnsko jamo in Predjamski grad. Odpotovati smo ob osmi mi iz Boljunca. Ustavili smo se na meji pri Fernetičih, da bi se slikali. Bilo nas je za štiri avtobuse.
Končno smo prispeti v Postojno, kjer smo pomalicali, nato pa smo šli v jamo. Bila je zelo lepa. Ko smo si jo ogledali, smo se peljali v Postojno, kjer smo v osnovni šoli pojedli kosilo, nato
pa smo se napotili v Predjamski grad.
Avtobusi so se ustaviti pri visoki in mogočni tipi. Legenda pravi, da je to lipo posadila Erazmova zaročenka na njegovem grobu. Pozneje smo šli v grad, ki ima pet nadstropij. V pritijičju smo si najprej ogledali dva topa, nato pa smo se po stopnicah povzpeli v prvo nadstropje. Tu je soba z Erazmovo sliko in podatki o gradu. V drugem nadstropju je soba, ki ima na sredini
veliko mizo, ob stenah pa visijo razne stike. V tretjem nadstropju je obrambni stolp in stranišče, kjer je bil Erazem ob življenje. V četrtem nadstropju pa so v temni sobi našli srebrni zaklad, nadstropje višje pa smo si ogledati orožarno. V tej sobi so ščiti in oklepi. Potem smo šli v prvotni Erazmov grad, kjer je vhod v rov. Na sredini ploščadi je vodnjak, kjer se je zbirala voda. Zvedeli smo tudi, da si bo čez
približno mesec dni mogoče ogledati rov, po katerem je Erazem hodil po hrano v Vipavsko dolino.
Ko smo si ogledati grad, smo šli spet k avtobusu in se vrniti proti domu. Med potjo smo se ustaviti tudi v Štanjelu in se nato vrniti zadovoljni domov.
Martin Lissiach in Susarma Parata, COS Milje
Deževni izlet smo preživeti, z busom smo se peljati in smo peti.
V	Postojnski jami smo biti, v njej se z vlakcem voziti.
Videti smo na stropu stalaktite in še mnoge lepe stalagmite.
Postojnska jama velika je in v njej živijo človeške ribice.
Ob reki Pivki smo se ustaviti, pozneje k avtobusu se vrnili.
Potem smo v neko bližnjo šolo šli, smo sendviče s salamo snedli vsi.
V	Predjamskem gradu smo biti in mnogo razglednic si kupili.
Veselo smo potem v Štanjel šli in Spacalove stike si ogledati.
Nato smo se v avtobus vrniti in se vsi izleta veselili.
Kadar v Boljunec smo prišli, s starši domov smo odšli.
Anna Angiolini in Matej BemetiC COS I. Trinka-Zamejskega, Ricmanje
3
I Vlakec in kapniki
Jessica Petak, COŠ F. Venturinija, Boljunec
Fotograf je skorajda padel
Ko smo prišli na mejni prehod Fernetiči, so morale ravnateljice pokazati dokumente. Bilo je malo prometa. Mi smo čakali v avtobusih približno pet minut. Medtem smo se pogovarjati, piti koka-kolo, poslušali glasbo, ... čez nekaj časa smo izstopiti.
Fotograf nas je vprašal, če nas lahko slika. Bilo nas je za štiri avtobuse. Stopil je na škatlo, da bi nas lahko slikal vse. Kar naenkrat se mu je zdrsnilo in oprijeti se je moral za avtomobil, da ne bi padel.Ker je ta imel vključen alarm, je začela naprava tuliti. Fotograf se je ustrašil, mi pa smo se mu smejali.
Bojan Kuret COS L Trinka-Zamejskega, Ricmanje
ZgocšKto
jamskem
zmaja
Nekoč je v Postojnski jami živel strašen zmaj. Vsi Postojnčani so se ga bali. Vsakokrat, ko je bila huda zver lačna, je prišla pred jamo ter krulila in krulila. Ubogi Postojnčani so morali tedaj metati v jamo teleta in ovce, da bi se zmaj nasitil in pomiril. Strašno so si zaželeti, da bi se rešili te grozne pošasti. Mislili so in mislili, dokler se niso domislili, da živi blizu Postojne nek zelo pameten in bister pastirček. Hitro so ga poklicati. Fantek je obljubil, da jim bo pomagal. Ko je naslednje dni pasel ovce po pašnikih, si je nekaj izmislil. Sel je v Postojno in ukazal Postojnčanom, naj napolnejo veliko tele z živim apnom in ga vržejo v jamo. Postojnčani so ga poslušali in naredili, kar jim je velel pastirček. Zmaj je požrl tele in postal nato strašansko žejen. Sel je pit v reko Pivko in je pil in pil, da je skoraj popil vso reko. Čez nekaj časa pa so Postojnčani slišati zmaja, kako je rjovel in tulil, da se je tresel hrib nad njim. Nazadnje pa so zaslišali gromozanski pok. Zmaj je počil in iz zmajeve kože so narediti pa-stričku, M jih je rešil pošasti, lepo torbo. Ker pa je ostalo precej kože, so si narediti torbe tudi ostati Postojnčani. Zato Postojnčanom še danes pravijo »torbarji«. Sami Postojnčani menda pravijo, da jih to nič ne moti. Učiteljica pa nam je povedala, da se jezijo, ko se jim reče: »Hej, zdravo torbar!«
Viviana Vodopivec, OS P. Voranca, Dolina
NAŠI
OTROCI
RIŠEJO
IN
PIŠEJO
Robert Damin, COS F. Venturinija, Boljunec
Z vlakcem v Postojnsko jamo
Prejšnji petek smo šli tržaški petošolci na izlet v Postojno. Tam smo si najprej ogledali Postojnsko jamo. V jami smo lahko opazovali stalaktite in stalagmite, ki v velikem številu krasijo to lepo kraško podzemlje. Po jami smo se najprej vozili z vlakcem, potem pa smo hodili. Ogledovali smo si naravne apnenčaste palače, mlakice, človeške ribice... Te naravne umetnine so stokrat lepše kot katerakoli druga umetnina. Na koncu jame smo se ustavili pri reki Pivki, v kateri so šumeli Številni slapovi.
Po ogledu Postojnske jame smo se odpeljali v Predjamski grad, v katerem je prebival Erazem Predjamski. Erazem je bil roparski vitez. Čakal je ob stezah in poteh popotnike. Pogosto jih je oropal, Se posebno takrat, če je Sel mimo kak bogat popotnik. Zaklade je skrival v gradu. Cesar je poslal svoje vojake v Predjamski grad, da bi ujeli Erazma. Začelo se je obleganje gradu, toda Erazem ni hotel popustiti. Cesar je mislil, da ga bo premagala lakota. Vendar ni bilo tako. Ko so nekega dne oblegovalni počivali pod gradom, se je prikazal nad nekim visokim zidom Erazem in začel metati vojakom češnje. Vsi so bili začudeni. Njegova skrivnost je bila ta, da je prinašal hrano in druge potrebščine po skrivnem jamskem rovu iz Vipavske doline. Toda nekega dne ga je njegov služabnik izdal. Ko je bil ravno v grajskem stranišču, so kamnite krogle zadele stolpiček nad visokim prepadom, v katerem je bil tedaj Erazem. Stolpiček se je porušil in pokopal pod seboj Erazma.
TjaSa Križmančič, COS F. Venturinija, Boljunec
Na šolskem izletu mi je bilo najbolj vSeč v Postojnski jami, kjer smo si lahko ogledali »Dvorano špagetov«. Zelo mi je bil všeč tudi
slap. V jami sem se zelo bala. Vsi stalaktiti in stalagmiti so bili zame enako lepi in zanimivi. Dosti kapnikov je bilo zelo velikih. V jami smo videli v lepem podolgovatem bazenu pet človeških ribic. Voda, v kateri živijo in plavajo, mora biti visoka samo deset cm ali pa Se manj. V jami so tudi jezerca. Sli smo tudi mimo nekaterih mostov. Eden med njimi se je imenoval »dvižni most«. Bil je lesen in se je gugal. Po jami smo se vozili z vlakcem, veliko pa smo tudi hodili. Nekaj zanimivih stvari o jami nam je povedal naš vodic.
V Predjamskem gradu me je zanimalo veliko stvari, posebno pa Erazmova soba. Bila je zelo velika. Celo sobo so na novo preuredili. Tam nam je vodič razlagal, kako so nekoč živeli na gradu in kaj so delali. Mene so posebno zanimale slike, ki visijo po stenah. Nekatere so prav velike. Videli pa smo tudi orožje, čelade in težke železne oklepe. Pokazali so nam tudi luknjo, v katero so metali ujetnike. Nekatere ujetnike so celo žive zazidali v poseben prostor v grajskem pritličju. V višjih grajskih prostorih pa smo si lahko ogledali zvon, s katerim so zvonili vojaki, če se je gradu približeval sovražnik. Grad je imel ozka, podolgovata okna, ki so se na koncu Se bolj zožila. To so bile line, ki so služile za obrambo. Skozi te line so metali na nasprotnika kamenje in vrelo olje. Bilo je res vse zelo zanimivo. Tudi v Štanjelu, kjer smo se med potjo ustavili. Toda nikoli več ne bom pozabila, kako sem se prestrašila, ko so v Postojnski jami ugasnili luči. Joj, kako me je bilo strah!
Monica Pissacco, COS F. Venturinija, Boljunec
Vsi petošolci, ki obiskujemo slovenske Sole na Tržaškem, smo sli letos pr-
vič na skupen izlet v Postojno. Tu smo se najprej odpeljali z vlakcem v jamo. Vsak učenec ,jft imel svojo lastno vstopnico, s katero je lahko vstopil v jamo. Bilo nas je toliko, da smo skoraj zasedli ves dvestosedežni vlakec. Ze takoj ob vhodu v jamo smo videli veliko stalaktitov in stalagmitov. Vodič nam je lepo pripovedoval o zanimivostih jame, o njeni dolžini, višini, kdo jo je odkril... Po jami smo šli tudi peš. Ko smo hodili po nekem mostu, sem se zelo bal, ker je bil pod nami prepad. Po ogledu jame, smo se ustavili na neki Soli v Postojni, ki jo obiskuje kar 1600 učencev. Tam smo pojedli kosilo, ki so nam ga pripravile naSe kuharice. Nato pa smo se napotili do Predjamskega gradu. K gradu je vodil dvižni most in že takoj ob vhodu smo zagledali dva topa. Po kamnitih stopničkah smo potem prišli
skoraj do vrha gradu, kjer je bila razgledna ploSčad.
Predno smo se vrnili domov, smo se ustavili tudi v Štanjelu. Zdel se mi je podoben gradu. Po Štanjelu smo se sprehodili in se tudi malo nalovili. Skoraj cel dan je deževalo, v Stajelu pa je končno posijalo sonce. Zato smo bili tam učenci živahni in veselo razigrani, Ko smo prispeli domov, smo bili utrujeni, a zadovoljni.
Aljoša Ota, COS F, Venturinija, Boljunec
* * *
Postojnska jama in Predjamski grad sta bila čudovita. V jami smo videli mnogo lepih kapnikov različnih barv in oblik. Nekateri kapniki so bili podolgovati, ker jih je voda tako oblikovala. Kapniki so bili tudi različnih velikosti - od tako majhnega kot igla do tako velikega kot slon. Nastali so pred milijoni let.
V	Predjamskem gradu smo si ogledali skoraj vse sobe, najbolj pa me je zanimal skrivni podzemni rov. Po tem rovu je hodil Erazem Predjamski po češnje in drugo sadje v Vipavsko dolino. Zanimivi pa so bili tudi topovi in drugo orožje, ki smo ga videli na gradu. Nekoliko pred gradom smo si ogledali tudi votlo lipo, ki je stara več kot petsto let. Pravijo, da je pod njo pokopan Erazem.
Robert Damin, COS F. Venturinija, Boljunec
Na šolskem izletu je bilo najbolj zanimivo v Postojnski jami. Učiteljica Majda nam je v avtobusu povedala zgodbo o jamskem zmaju. Toda to je bila le pripovedka. Morda pa je v jami nekoč resnično živel jamski medved.
V	jami smo se sprehajali med krasnimi kapniki vseh barv in oblik. Nenadoma so
ugasnili luči. Bilo je veliko bolj temno kot ponoči. Z vseh strani je zelo močno kapljalo, ker je zunaj deževalo.
Zanimivo je bilo tudi v Predjamskem gradu. Zelo me je pretreslo, ko so nam povedali, kako so nekoč ujetnike mučili. V sobi, kjer je bilo nekoč sodišče, sta bila dva nagačena medveda. Sli smo tudi v pravi Predjamski grad. Tam je veliko zelo nevarnih in spolzkih stopnic, po katerih smo se vzpenjali - nekateri kar do vrha, kjer je bil tudi manjši razgledni stolpiček. Vodič nam je povedal, da bodo letos julija odprli rov, po katerem se bodo lahko sprehodili tudi turisti. Po tem rovu se je nekoč plazil Erazem Predjamski, ko je hodil skrivaj po hrano.
Ko smo si ogledali grajske prostore in bližnjo okolico, smo si kupili sladolede in spet vstopili v avtobus. Mimo Štanjela, kjer smo si ogledali Spacalove slike, smo se vrnili domov.
Šolski izlet je bil zanimiv. Vedno sem zadovoljna, ko gremo na izlet. Boljunčani smo si letos že ogledali močvirje v Fossalonu, Oglej in živalski vrt v Lignanu.
Roberta Skerlavaj, COS F. Venturinija, Boljunec
Postojnska jama je zelo zanimiva. V njej smo videli lepe in zanimive kapnike. Nekateri segajo celo do stropa. Največji kapniki imajo več milijonov let. Vodič nam je povedal, da imajo lahko stalagmiti na vrhu belo ploskev, kar pomeni, da rastejo. Povedal nam je tudi, da je celotna jama dolga 7, 5 km. Najbolj se mi je zdelo zanimivo to, da smo bili približno v desetih minutah 120 m pod zemljo. Največja zanimivost v jami pa je človeška ribica, ki tudi nekaj let lahko preživi brez hrane.
Po ogledu jame smo Se pol ure potovali z avtobu-
som, nato pa smo zagledali Predjamski grad. Tam je nekoč živel Erazem Predjamski, ki je bil roparski vitez. Na cesti je čakal bogataše, ki so vozili v kočijah in jih skupaj s svojimi pajdaši oropal. Ko so vojaki oblegali grad, jim je metal češnje, po katere je hodil skozi skriven rov v Vipavsko dolino. V gradu smo videli odprtino, skozi katero so metali žive obsojence v 60 m globok prepad. Erazem Predjamski je umrl krute smrti. Izdal ga je njegov služabnik.
Jana Ota, COS F. Venturinija, Boljunec
Na izlet petošolcev v Postojno smo se vozili v avtobusu, ki je bil lepši od ostalih avtobusov, v katerih so se peljali učenci iz drugih tržaških Sol. Predno smo prestopili mejo, smo se vsi skupaj slikali, potem pa smo se odpeljali naravnost v Postojno, kjer smo si najprej ogledali Postojnsko jamo. V jami je bilo zelo vlažno. Ko smo se vozili z vlakcem, se mi je zdelo, da se kapniki dotikajo naših glav.
Jessica Perak, COS F. Venturinija, Boljunec
V Postojnski jami, ki sem si jo letos ogledal skupaj z vsemi petošolci s Tržaškega, sem že enkrat bil. Vendar se mi je na tem izletu zdela bolj zanimiva. Videl sem debele in dolge kapnike, ki so bili oblikovani kot črka U. Nekateri kapniki so črni zaradi požara, ki je nastal takrat, ko so partizani zažgali bencin nemškim vojakom. Ogledali smo si tudi Koncertno dvorano, potem pa smo se odpeljali v Predjamski grad. Tu me je najbolj zanimala zgodba o Erazmu Predjamskem, ki je v času obleganja gradu prinašal v grad hrano zase in za svoje vojake skozi skriven rov.
Dorjan Sancin, COS F, Venturinija, Boljunec
V Postojni smo si kupili spominčke. Vsi fanti našega razreda so si kupili lovske nože z malim obeskom - samokresom. Učiteljica je rekla, da jih bo nosila ona v svoji torbici, ker so nevarni.
Bojan je kupil enak nož kot Matej. Zato se je Matej začel prepirati z Bojanom. Rekel je, da bo on dal učiteljici nož brez samokresa. Tako bosta lahko vedela, čigavo je kaj. Bojan pa ga je hotel posnemati. Zopet sta se začela kregati. Učiteljica se je razjezila in tako je dosegla mir. Oba sta dala učiteljici samo svoj nož.
Na mejnem prehodu smo se bali, da zaradi posesti tolikega orožja stražniki ne bodo pustili naše učiteljice čez mejo.
Na srečo se to ni zgodilo.
Breda Berzan, COS L Trinka-Zamejskega, Ricmanje
Postojnski zmaj Maja Kapic, COS I.Trinka-Zamejskega
Sledovi jamskega zmaja v čudoviti Postojnski jami
Nekega nekoliko meglenega jutra smo se tržaški petošolci z avtobusom veselo vozili proti Postojni. Med vožnjo nam je učiteljica povedala zgodbo o zmaju, ki je pred davnimi leti baje živel v Postojnski jami.
Ko smo hodili po čudovitih podzemnih hodnikih, sem si zamislil, da bi morda lahko našel sledove tega strašnega zmaja v jami. Začel sem opazovati. In res! Prav kmalu sem okrog sebe zagledal marsikaj, kar me je spominjalo na hudega jamskega zmaja. Najprej se mi je zazdelo, da vidim v kapniku ob steni njegovo velikansko šapo. V nekem drugem kapniku sem zagledal strašne zmajeve zobe. Sošolka me je opozorila na palico, s katero se je najbrž igral. Ko
pa smo se z vlakom vozili med stalaktiti in stalagmiti, sem na steni zagledal čudne brazgotine. Prav gotovo so nastale zaradi tega, ker je zmaj jezno praskal po steni, ko je bil lačen. Le nekaj korakov naprej so me
presenetile črne, osmojene stene. Dejal sem si, da je te stene verjetno počrnil zmaj, ko je ves jezen bruhal ogenj. Bil sem zelo začuden in skoraj nisem mogel verjeti, da mi sta-lagtiti in stalagmiti
lahko pričarajo vse to. Učiteljici sem rekel, da je narava res čudovita oblikovalka in ustvarjalka. Pomislil sem, da bi se od nje prav vsi lahko veliko naučili.
Stefano Bandi, OS P.
Voranca, Dolina
Z avtobusom na izlet	Anna Angiolini, COŠ I.Trinka-Zamejskega, Ricmanje
NASI
DIJAKI
PIŠEJO
Kopica zlatih priznanj - kar trinajst jih je bilo ki so jih prejeli dijaki slovenskih šol v Italiji na Vrhniki 10. maja 1996, na dan 120-letnice Cankarjevega rojstva, je zgovoren dokaz, da so se dijaki na letošnje tekmkovanje iz slovenskega jezika dobro pripravili. Pohvalo za tako številen odziv na tekmovanje in za tako dobro uvrstitev zaslužijo seveda najprej dijaki sami, ob tem pa tudi njihovi mentorji in ne nazadnje Slavistično društvo Trst-Gorica-Vi-dem, ki je organiziralo tekmovanje na deželni ravni. Za uskladitev vseh priprav - zaradi velikega števila tekmovalcev je tekmovanje potekalo v dveh sekcijah, v Trstu in Gorici - je poskrbela mag. Majda Kaučič Baša, predsednica Slavističnega društva. Dragocena je bila je
še zlasti njena strokovna pomoč in razpoložljivost ter stalna skrb za brezhiben in učinkovit potek priprav ter tekmovanja samega.
Zanimanje za letošnje Cankarjevo priznanje je treba pripisati tudi razpisani študijski snovi, ki je bila ob okrogli obletnici Cankarjevega rojstva še posebno primerna - Cankarjevi književnosti: dijaki I. starostne stopnje so prebirali in študirali Cankarjeve črtice, tekmovalci II. stopnje njegove romane in povesti, dijaki III. stopnje pa njegovo dramatiko. Prepričanje, da dijaki ne marajo Cankarja, se je tako izkazalo za zmotno.
Na deželnem tekmovanju je sodelovalo 52 dijakov iz tržaških in goriških šol; pripravilo jih je 19 mentorjev: Majda Artač, Ana Marija Bizjak, Alenka
Castellani, Marija Cenda, Majda Cibic, Eva Fičur, Majda Guštin, Dušan Križman, Olga Lupine, Adrijan Pahor, Ida Primožič, Mariza Skerk, Mira Starc, Slava Starc, Alenka Stoka, Neva Za-ghet, Barbara Zlobec, Sonja Zupančič, Irena Žerjal. Znanje predpisane snovi so morali dijaki dokazati bodisi s testom, bodisi s pisanjem doživljajskega spisa (I. stopnja), oziroma eseja (II. in III: stopnja). Večina dijakov se je odrezala dobro v obeh preizkušnjah, nekateri pa so bili uspešnejši v spisju. Zato je mogoče v izboru besedil najti tudi odlomke tistih dijakov, ki niso prejeli srebrnega oziroma zlatega priznanja, saj je bilo končno vrednotenje odvisno od uspešnosti obeh nalog. Pri popravah nalog sta poleg mentorjev in predsednice društva
sodelovali profesorici Nada Pertot in Andreja Duhovnik.
Tako na deželnem tekmovanju (v Trstu in Gorici) kot tudi na državnem (vseslovenskem) (v Ljubljani) so dijaki tekmovali v treh starostnih skupinah (stopnjah). Na prvi stopnji so tekmovali dijaki nižjih srednjih šol in prvega razreda višje srednje šole, na drugi dijaki drugih in tretjih razredov višjih srednjih šol, na tretji stopnji pa dijaki četrtih in petih razredov višjih srednjih šol. Geslo tekmovanja je bilo: Resnica je posoda lepote, svobode. Vsi udeleženci deželnega tekmovanja so že prejeli bronasta priznanja Slavističnega društva, 21 zmagovalcev tega tekmovanja bo prejelo srebrno priznanje 10. junija na literarnem večeru, ki ga bo v dvorani Zadružne kraške banke
na Opčinah priredilo Slavistično društvo, zmagovalci državnega tekmovanja pa so že bili nagrajeni z zlatim priznanjem 10. maja na Vrhniki.
Ker se je letos pomerilo v znanju slovenščine rekordno število dijakov, smo sklenili objaviti izbor odlomkov njihovih spisov v dveh številkah Primorskega dnevnika. Besedila, ki jih objavljamo danes, so odlomki iz spisov najmlajših (I. stopnja - nižja srednja šola in 1. razred višje srednje šole), napisanih na tekmovanju v Trstu in Goirici pod skupnim naslovom Oko mojega spomina seže daleč. V prihodnji nedeljski številki bodo bralci lahko prebrali besedila dijakov obeh višjih stopenj.
Izbor pripravila Slava Starc
Babica je odšla
»Vsaka mladost je polna sreče, veselja in prešernega smeha! Vsaka mladost!«
Ali je vsaka mladost polna sreče in veselja? Večkrat se zgodi, da mladost ni taksna, kakršno si želi vsak otrok. Veselje, sreča, smeh, dobra volja... so vse značilnosti idealne mladosti. Toda v življenju nastopijo tudi slabi trenutki in prav ti se nam najmočneje vtisnejo v spomin.
Večkrat se mi misli vračajo nazaj v preteklost, v minulo otroštvo. Toda ne segajo tako daleč. Ustavijo se pri dobi Šestih let.
Bilo je, ko sem končala drugi razred. Z mamo sem odpotovala v Maribor. Bila sem tako neučakana in vesela, da sem z mislimi poletela v prihodnost. Tresljaji vlaka pa so me večkrat zbudili iz mojih sanj in me spomnili, da sem Sele na vlaku.
Dospela sem. Bila sem v rojstnem kraju svoje matere, kjer je ona živela kot kmečki otrok. Pogled na tiste prečudovite hribe in doline me je prevzel...
Ko sem se nekega dne vrnila z dolgega sprehoda, me je pogled na mamo zelo pretresel. Sedela je na stolu kot okamenela. Zagledala sem njene velike, od joka otečene oči. Mama me je objela, me stisnila k sebi in mi s tihim glasom povedala, da je babica odšla. Presenečeno sem jo vprašala: »Kam?« Ni mi odgovorila, a njene oči so se napolnile s solzami, ki so počasi polzele po zagorelih licih. Mislila sem, da sem jo jaz spravila v jok, toda kaj je bilo tako žalostnega v besedi »kam«?
Mama je takrat prenehala jokati in mi povedala, da je babica v nebesih. Najprej sem bila vesela, ker sem vedela, da je v nebesih lepo. Toda kasneje sem razumela, da je ne bo več nazaj. Zavedala sem se, kaj mi je v resnici pomenila babica. Čutila sem se kriva, ker sem ji bila večkrat nehvaležna za vso ljubezen, ki mi jo je nudila. Zato me je doletela kazen! Smrt mi jo je vzela!
Da bi se potolažila, sem se skušala spominjati tistih časov, ko sem se z njo brezskrbno sprehajala po vasi. V spomin so se mi vrnile tudi tiste prijetne urice, ko sem v njenem narečju sedela ob peči. Vsi ti spomini so se mi zopet rojevali v srcu in bih so tako bujni in živi, da se mi je večkrat zazdelo, da je babica Se vedno ob meni. V mislih so mi odmevale njene besede: »Veruj v to, kar ti srce ukazuje!«
Ana Tina Petkovšek
Nižja srednja šola Ivana Cankarja Sv. Jakob, Trst
Sonce je pobožalo materin obraz
Čeprav so nepomembni, se nekateri dogodki vtisnejo človeku globoko v srce. Kakor pečat jih nosi skozi vse nadaljnje življenje. Otroka prizadene vse prav zato, ker je on sam tako iskren.
Težko je povedati, kako mlad človek spoz-
nava življenje. Otrok je prepričan, da so njegovi starSi vsemogočni, da nimajo napak in da mu bodo rešili katerokoli težavo, naj bo Se tako huda.
Oko mojega spomina seže tja v daljne čase. Spomin je teman, morda je bil večer. Vse črno se mi zdi: soba, igrače in skratka vse, kar me je obdajalo.
Ne spominjam se več, kje je bila takrat moja sestra. Sedela sem v svoji tihi, pusti sobi. Se igrače me niso veselile, tudi knjižica z raznimi poklici, na katero sem bila Se posebno navezana, ne. Prazna se mi je zdela soba, prazno življenje... vse prazno!
Vrata so pritajeno zaškripala, zacvilila: na pragu je stala mama. Občutila sem neznansko veselje. Nobeno drugo, Se tako ogromno darilo me ne bi moglo bolj razveseliti od njenega obraza.
Soba se je v trenutku napolnila s pisanimi igračami; sonce je veselo pobožalo materin obraz. Nič več ni bilo hudobnih senc s poželjivimi, po veselju iztegujočimi se rokami, le ena sama močna svetloba. Zaželela sem si, da bi bilo življenje vedno tako lepo in lahko.
Toda kmalu zatem je mama spet odšla in z njo sta odšli svetloba in toplina. Lepi trenutki so kratki. Tako kratki, da niti ne okusiš veselja, saj te žalost hipoma prevzame. Praznina, ki neusmiljeno kljuva po srcu. Stožilo se mi je. Zajokala bi bila rada. Takrat sem prvič razmišljala o življenju in zato sem takrat tudi prvič občutila tisto pravo grenkobo.
Kaj in o čem sem sploh razmišljala, Se sama nisem vedela in niti sedaj ne vem. Ali bilo mi je neznansko hudo. Žalost, razočaranje in hrepenenje so z vso silovitostjo planili na dan. Tisti trenutki so bili moreči, nepopisni. Bruhnila sem v jok.
Alenka Možina
Nižja srednja šola Srečka Kosovela
Opčine
Pred seboj vidim kolibo iz trsja
Oko mojega spomina seže daleč, in sicer v četrto leto moje mladosti. Pred seboj vidim veliko kolibo iz trsja. Mama izroča mojo čepico uslužbencu in ta ji vrne tablico z dvoštevilč-nim napisom. Pelje me v kolibo. Zaslišim kričanje, vriskanje in jokanje otrok, vendar prizora ne opazim. Ves sem zazrt v igrače. Mama me da v roko tujca, jaz zajočem, vrata se zaprejo, mama izgine in z njo tudi ta spomin. Ce me spomin ne vara, je bil to otroški vrtec za turiste v Pakoštanah nekje v Dalmaciji...
Moj spomin se spet prebudi pri hiši moje babice. Ne vem, če je bilo na hišnem plotu ali na travi. Spominjam se edino tega, da sem lovil malo, drobno ptičico, ki je očitno prezgodaj padla iz gnezda. Lovim jo nekaj časa. Kje je?... Tam... za drevesom... Naenkrat zaslišim glas, ki me kliče. Ozrem se in zagledam babico, ki me s širokim nasmehom na ustnicah spraSuje, kaj skrivam. »Nič!« ji odgovorim in urno stečem v hišo. Malo kasneje stopi babica
v dnevno sobo. V rokah drži ptičico. Postaviva jo v koS (plastičen in vijoličast, mislim). Drobcev kruha ne mara. Vode Se manj. Črna slika, nato pa vidim strica, ki postavlja koš na vrh malega drevesa. Zadnji prizor, ki se ga Se spomnim, je ptica, ki leti okrog gnezda (ne vem, zakaj koSa ni več), ob njej pa čivka in leti tista mala ptičica, ki sem jo jaz lovil po vrtu.
Ti in Se drugi spomini sestavljajo moje otroštvo. V natančnem kronološkem zaporedju se jih ne spomnim. Vendar, če me kdo zbudi sredi noči in me vpraša, česa se spomnim iz otroštva, mu bom vse dogodke znal točno povedati, kakor sem jih tukaj. Morda Se bolje. Zame velja, da se z besedami lažje izražam kot s peresom.
Jan Prinčič
Klasični licej Primoža Trubarja Gorica
Sonce je izginilo
Spomini so nekaj večnega, nedotakljivega. Človek se lahko v vsakem trenutku ozre nazaj in se pogleda kakor v zrcalo. Vidi, kakšen je bil nekoč, in zave se, kako je čas vplival nanj. Nekateri spomini so svetli, nekateri temni. Človekova roka ne seže do njih; samo čas nam lahko zagrne zaveso. V nekaterih okoliščinah pa jo ponovno odgrne.
Prvi spomini mojega otroštva imajo kot prizorišče tržaško glavno bolnico. Moj šestletni jaz se ni zavedal črnine tistega dne. Nanj je Se svetilo sonce sreče, brezskrbnosti. Spominjam se očeta in matere, njunih bledih obrazov in prisiljenega nasmeha, ki je osvetljeval moj sončni dan. Ure so minevale, jaz pa sem z veseljem pričakovla babico, da bi s svojim nežnim smehljajem prišla iz operacijske sobe.
Ure so minevale, a nje ni bilo. Moj sončni dan je pojemal. Premagovali so ga temni oblaki, ki so se brez prestanka zbirali. Bolničarka je proti mojemu pričakovanju hitela. Upala sem, da me bo popeljala na tisto pot, sredi katere bom srečala nasmejano babico. Toda popeljala me je le na zatemnjeno pot, s katere je podoba babice izginevala. »Umrla je». Ta stavek, povedan s tako brezbrižnostjo, me je globoko prizadel. Človek umre, vsa njegova upanja, misli in sanje izginejo, ljudje pa se sploh ne ozrejo. Oče je onemel, materina in sestrina podoba pa izgineta. Sonce je izginilo, dež je napolnil dan.
Tatjana Udovič
Nižja srednja šola sv.Cirila in Metoda Sv. Ivan, Trst
»Tujec« v hiši
Iz mojega otroštva se mi je najmočneje vtisnila v spomin podoba varuške.
Ko sem imela Štiri leta, se je mama zaposlila tudi v popoldanskih urah pri Glasbeni matici v Trstu. Zaradi bolezni babica ni mogla paziti name, zato je k nam prihajala varuška.
Ko je prvič prišla k nam in je morala mama oditi v službo, sem planila v jok, se oprijela
mamine torbice in jo prosila, naj ne odide. Pa je odšla. Za menoj pa je stala varuška. Bila je srednjih let, imela je prijazen nasmeh in mi je skušala v vsem ustreči in me uvesti v skupno igro.
S časom sem se morala sprijazniti z dejstvom, da imam »tujca« vhisi. »Tujec« pa mi je postajal iz dneva v dan zanimivejši. Varuška mi je prinašala nove igre, prebirala mi je pravljice in otroške pesmi.
Nanjo sem se Se bolj navezala v Šolskih letih. Z njeno pomočjo sem preživela mnogo prijetnih popoldnevov ob igri, Šolski knjigi in zabavi.
Prišel pa je dan, ko je ni bilo več k nam. Vpraševala sem za, zakaj je ni. Odgovor sem dobila Sele pred dvema letoma, ob obletnici njene smrti.
Andreja Možina
Pedagoški licej A.M.Slomška Trst
»Krofi smrdijo«
Oko mojega spomina seže daleč nazaj, v najtemnejši trenutek mojih zadnjih let. Bližal se je pust in v Soli se je obetalo živahno rajanje z okusno malico. Radostno sem vstopila v razred z zvrhanim pladnjem čokoladnih krofov. Pozdravila sem soSolce, a ti, kot da me ne bi opazili. Napeto so poslušali Erikovo pripovedovanje, se hihitali, mlaskali in se basali z vsemi mogočimi dobrotami.
Ob koncu zabave je bila miza prazna, le moji krofi so samevali med kupom drobtinic, praznih steklenic in kozarcev. Sošolka je že hotela seči po slaSčici, pa jo je ostro prestregel glas: »Ne jej, krofi smrdijo!«
Spreletelo me je kot strela z jasnega. Zajokala sem in omedlela. Edinole, kar sem še videla pred slabostjo, je bil kruti sošolkin obraz, ki se je neizmerno veselil, da je storil meni nebogljenemu in revnemu otroku krivico. Ta krivica me je zadela v najgloblji, naj-tisji in najtemnejši kotiček na dnu srca.
Zulejka Paskulin Nižja srednja šola Iga Grudna oddelek Križ
Svet glasbe, svet, kjer ni krivic
Rodil sem se v tržaškem predmestju kot drugi izmed treh otrok meščanske družine. Svoje otroštvo sem preživljal kot večina otrok našega časa sredi najmodernejših igrač, otroških risank in sredi pravljic, ki so mi jih starSi prebirali. Seveda pa ne smem pozabiti na trenutke, ki sva jih s starejšo sestro doživljala ob skupnem igranju, risanju in včasih ob nepotrebnem prepiranju zaradi najljubSe igrače.
O kaki enajsti Soli pod mostom nikakor ne morem govoriti, zagotavljam pa vam, da sem spoznal različnost življenja, ko sem včasih obiskal babico na vasi. Tam sem preživljal
NASI
DIJAKI
PIŠEJO
Tekmovanje v Trstu in Gorici -1. stopnja Srebrna Cankarjeva priznanja
Nižja srednja šola: 1-2 Alenka Možina (Kosovel, Opčine), Zulejka Pa-skulin (Gruden, Križ), 3. Tatjana Udovič (Sv. Ciril in Metod, Sv. Ivan, Trst), 4. Veronika Špacapan (Kosovel, Opčine).
Višja srednja šola (1. razred) - Trst
1. Iztok Cergol (Prešeren), 2. Jasmina Kermolj (Prešeren), 3. An-drejka Možina (Slomšek).
Višja srednja šola (1. razred) - Gorica
1. Jan Prinčič (Trubar), 2. Irena Špacapan (Trubar), Andrej Černič (Trubar).
Tekmovanje v Ljubljani -1. stopnja Zlata Cankarjeva priznanja
Irena Špacapan (Trubar, Gorica), Alenka Možina (Kosovel, Opčine), Andrej Černič (Trubar, Gorica), Iztok Cergol (Prešeren, Trst), Zulejka Paskulin (Gruden, Križ), Tatjana Udovič (Sv. Ciril in Metod, Trst), Ve-ronia Špacapan (Kosovel, Opčine).
krasne dneve sredi kraske zemlje. S sestro sva se podila po travnikih in lovila metulje, ob deževnem vremenu pa sva v škornjih čofotala po blatnih kalužah. Tu sem spoznal tudi mnogo vaških otrok in njihovo razposajenost ter jim zavidal prostost in potepanje po vasi.
Na prve življenjske težave sem naletel že v otroškem vrtcu, ko sem moral cele dneve preživljati v zaprtem prostoru. Tu sem opazil, da živimo pravzaprav v dvojezičnem okolju, saj so se nakateri otroci raje izražali v meni takrat skoraj tujem jeziku. Tu sem občutil tudi prvo krivico, ko me je učiteljica poslala v kot, češ da sem ugriznil sošolca v roko.
Tedaj pa so prišla na vrsto šolska leta, ki niso zapustila v meni posebno zanimivih in veselih spominov. Nikakor se nisem mogel sprizjaniti s sistemom učenja in pisanja domačih nalog, saj me je to obremenjevalo in omejevalo mojo svobodo.
Življenjska pot me je nato vodila v svet glasbe. Začel sem z igranjem violine, nato klavirja, v zadnjih letih pa še kitare. Res svojevrsten svet je to! Svet, kjer ni krivic, svet, kjer ni hinavščine in prilizovanja, svet, kjer je samo tisto, kar človeka osrečuje in navdaja s prijetnimi občutki.
Sedaj, ko se večkrat igram s svojo štiriletno sestrico, se zavedam, da je otroški svet najlepši, saj je to edino življenjsko obdobje, ko je človek resnično'srečen in ne pozna hudobije.
Iztok Cergol Klasični licej F. Prešerna Trst
Po joku se prikaze na obrazu sonce
Cankarjevo otroštvo je bilo težko in neprijazno, moje pa lepo, polno cvetja in smeha vse tja do sedmega leta starosti, ko sem že hodila v šolo.
Bila sem majhna, drobna, toda v obraz rdeča kakor sončni zaton jasnega dne. Moje srce je bilo dobro, polno ljubezni, pričakovanja in čustev. Vsaka storjena žalitev ali krivica se mi je vsidrala globoko v srce kakor rosna kapljica na trato. Občutku krivice je sledil jok. Po joku pa se prikaže na obrazu sonce, oči še lepše zasijejo in so čiste kakor izvir potoka...
Mira Fabjan
Znanstveni licej F. PreSerna Trst
Učiteljica je govorila težke besede
V obrisih se spominjam dne, ko sem prvič stopila v vrtec. Spominjam se velike, rumene učilnice, okrašene z rizbicami. Vse se mi je zdelo neznansko veliko. Nato se mi prikaže velik, neznan obraz. Sklepam, da je to obraz učiteljice.
Natančneje pa se spominjam vstopa v osnovno šolo. Prvi dan me je do šolskih vrat pospremila mama. Vsa prestrašena sem stopila v razred, kjer je za katedrom sedela učiteljica. Govorila je samo težke in nerazumljive besede. V klopi sem se čutila priklenjeno in zvezano. Tu ni bilo prostosti, ni bilo mogoče tekati, skakati, se igrati z žogo. V odmoru sem jo kar ucvrla domov, da me je morala učiteljica s silo spet privleči v razred.
Tudi jaz kot Cankar že od začetka nisem marala šole.
Jasna Leghissa
Pedagoški licej A.M. Slomška Trst
Zdirjal sem za zverino
Takrat sem bil star osem let. Starši so pripravljali kovčke, ker smo bili namenjeni na enotedenske počitnica v gore. Jaz pa sem sedel na kolo in zavil proti vasi. Nameraval sem se samo pet minut razteči po vasi, a mi je to preprečila sovražna usoda. Nenadoma sem zagledal mačko, ki je počasi capljala p cesti. Ne vem, kako mi je šinila v glavo misel, da bi
zdirjal za njo in jo prestrašil. Ne da bi pomislil, sem se pognal za zverinico, ki me je takoj zagledala in se pognala v beg. Nenadoma pa je zavila na neko vaško dvorišče in jaz sem nespametno zavrl s prednjo zavoro - zadnja je bila namreč utrgana - in kot v filmu zletel na tla. V tistem trenutku se nisem niti zavedal, kaj in kako se je pripetilo. Pobiral sem se, kot bi bil star osemdeset let. Na srečo sem se le popraskal po komolcu in se udaril v nogo. Krmilo kolesa je bilo polomjeno in prednje kolo preluknjano. Ni mi preostalo drugega, kot da naložim kolo na ramena in se vrnem domov.
Medtem ko sem hodil, sem premišljal, kako bi razložil staršem ta pripetljaj, ne da bi me nahrulili. Prišel sem do zaključka, da bo treba stvar povedati po pravici. Ko so me starši zagledali objokanega in krvavega, so prestrašeno spraševali po nezgodi. Usedel sem se, se oddahnil in nato vse podrobno razložil. Mama mi je razkužila rane in nato smo se lahko srečno odpeljali na počitnice.
Matija Gregori
Nižja srednja Sola Srečka Kosovela
OpCine
Hišica v gozdu
Se danes mi je dobro vtisnjen v spominu dogodek, ki se mi je pripetil pred dolgimi le: ti...
Od nekdaj je bila moja srčna Zelja imeti svojo kočico. Tam nekje v gozdu, na samem. Vsak dan, ki je mineval, me je klical v gozd, v naravo, kjer bi lahko imela svojo hišico, zbi-leko mladosti. Zamisel sem predlagala bratu, ki se je takoj strinjal z njo. Tako sva se že istega dne odpravila v gozd z namenom, da bi poiskala primeren kraj, kjer bi lahko stal najin dom. Hodila sva dolgo, ko sva končno opazila lep travnik, posejan z čudovitimi rožicami. Vse se je svetlikalo v sončni svetlobi. Nikakršnega dvoma nisem imela in sem navdušeno vzkliknila: »To bo prostor za najimo hišo!«
V	naslednjih dneh sva se tja vračala in gradila hišico s kamni različne velikosti. Po dveh tednih je bila nared. Bila je vabljiva in prijetna. Nama je pomenila vse. Bila je najino zavetišče. Karkoli se nama je pripetilo, sva zahajala tja in ob prečudvovitem zvoku ptičjega petja premišljevala.To je bila najina življenjska postaja.
Minilo je leto in z bratom sva na hišico malce pozabila. Nekega dne sva končno spet sklenila, da pojdeva do nje. Hodila sva po rosni travi in neskončnih travnikih. Končno sva prispela na najino osamljeno pobočje. Ampak joj, groza! Hišice ni bilo več! Le kamni so stali tam na tleh kot kup nesreče. Le kako se je ta grozota pripetila! Planila sva v jok in drug drugega tolažila. Tako me je stiskalo pri srcu, da bi se najraje odpovedala vsemu, zbežala proč, daleč, v tujino.
V	minulih letih sem skušala pozabiti na ta dogodek. Deloma sem ga, toda v mojem srcu bo vedno ostala nadvse vabljiva hišica, ki se
je nama smehljala, tam, med gozdnimi drevesi.
Veronika Špacapan
Nižja srednja šola Srečka Kosovela
OpCine
Dan, poln veselja in radosti
Najbolj se spominjam raznih praznikov, ki sem jih praznoval v družini, še posebno pa svojih rojstnih dnevov. V spomin so se mi vtisnili kot najlepši dnevi mojega življenja.
Nanje sem se pripravljal že mesec ali celo dva prej; neprestano sem prešteval dneve in nestrpno čakal na ta dogodek. Ko je ta dan končno le napočil, je bilo zame, kot da bi se mi odprla nebesa. Čakal me je namreč dan, poln veselja in radosti.
Zjutraj sem se zbudil že navsezgodaj. Poskusil sem zopet zaspati. To mi ni uspelo, zato sem skočil iz postelje in odšel v kuhinjo. Po zajtrku sem zbudil starše. Bil sem namreč nestrpen. Ker sem hotel čimprej dobiti darila. Ta pa sem si moral zaslužiti. Starši so mi pripravili nekak lov na zaklad. Pri vsaki postaji sem moral nekaj opraviti: moral sem se umiti, moral sem po kruh v trgovino in opraviti tudi marsikatero telovadno vajo. Kočno sem na zadnji postaji dobil težko pričakovana darila. Z domačimi sem nato sedel k mizi, odvil pakete, nakar so sledila voščila.
Popoldne so prišli prijatelji in znanci. Ko smo se vsi zbrali okoli velike mize na terasi, je bila na vrsti torta. Nato pa smo s prijatelji celo popoldne igrali nogomet na bližnjem travniku. Ko se je zmračilo, smo stopili v hišo.
Vzel sem najlepšo igro, kar sem jim imel, in se s prijatelji igral do poznega večera...
Andrej Cemic Klasični licej Primoža Trubarja Gorica
Punčka s krvavim prstom
Ko obujam spomine, predvsem iz otroških let, mi roka kar sama piše.
Babica me je nekega dne povabila na kosilo. Po kosilu sem stekla na dvorišče. Poletno sonce me je takoj začelo žgečkati po obrazu. Zadišalo je po travi in cvetju. Bilo je tako prijetno kakor nikdar prej!
Dan prej sem pozorno opazovala babico, ki je kljub starosti pogumno sekala drva. To se mi je zdelo tako zanimivo in zabavno, da sem hotela poskusiti še jaz. V roko sem vzela tisto prepovedano orodje, za katerega se je babica tako priporočala, naj se ga ne dotikam. Začela sem sekati drva. Sekira je bila zelo majhna, a zelo težka, pretežka za moje majhne otroške roke. Prvo poleno sem lepo razsekala, a že pri drugem sta šli ekira in roka vsaka svojo pot
in tako sem si tistega dne presekala prst leve roke. Kri je kar lila iz prsta. Vsa objokana sem stekla k babici, ki se je zelo prestrašila. Teta me je takoj odpeljala v bolnico, kjer so mi prst zašili, vendar so posledice vidne še danes, saj imam prst zvit.
Oko mojega spomina vidi še danes pred seboj živo sliko majhne, cmerave punčke, ki s krvavim prstom teče proti babici. To je bila moja »enajsta Sola«.
Aleksandra Carli
Nižja srednja Sola Srečka Kosovela
OpCine
Muca Luki
Takrat sem imela štiri leta. Bilo je poletje in sončno vreme. Tudi tistega dne sem se kopala in igrala v bazenu, ki mi ga je kupil oče. Ob bazenu se je sprehajala moja muca Luki. Pomislila sem, ali zna Luki plavati. Lahko bi poskusila! Poklicala sem jo in jo vzela v naročje. Razložila sem ji, kaj nameravam storiti, potem pa sem stopila v vodo z muco v naročju. Luki je bila zelo prestrašena in je hotela skočiti na travo, jaz pa sem jo kar spustila v vodo. Luki je z veliko težavo zaplavala do roba bazena, se ga oprijela s kremplji in ga preluknjala. Ko sem se zavedala, da se bazen kar naprej spraznjuje, sem s solzami na obrazu zgrabila Luki in jo vrgla iz bazena. Luki je jezna in prestrašena zbežala. Prietkla je mama, ki sem ji z veliko težavo razložila, kaj se je zgodilo. Mama je planila v smeh in se smehjala še tri dni po tem dogodku. Razložila mi je, da mačke ne znajo plavati.
Od takrat nisem vrgla več nobene živali v vodo, saj nisem želela, da bi mi preluknjala še kak bazen.
Ketty Furlan
Pedagoški licej A.M. Slomška Trst
Okusila sem grenkobo življenja
Zdi se mi, da mi pogled na preteklost zakrivajo pajčolani, zato nima mnajčistejše slike pred seboj.
Zgodilo se je nekega deževnega popoldneva, ko sem bila stara približno štiri leta. Z mamo sem se odpravila v Trst. Mama je imela v mestu razne opravke, ne vem, katere. V mesto sva se odpeljali z avtobusom. V tistih letih se mi je zdelo vse zanimivo: pokrajina, ki je bila nekam daleč, nebotičniki, ceste oziroma morje avtomobilov... Vse je nekam hitelo. Istopili sva iz avtobusa in se nekam napotili. Ne vem, kam. Vse se mi je zdelo tuje, vendar zanimivo. Hodili sva po pločniku. Tudi izložbe so mi bežale, prav tako kot pokrajina, ko sem jo opazovala iz avtobusa. Mama me je vlekla za roko, očitno se ji je mudilo. Rada sem se ustavljala in postajala pred vabljivimi izložbami. Igrače, punčke, avtomobilčki... vse se mi je zdelo preksano, zato sem si zaželela vsega. Takrat sem si zastavila vprašanje: Zakaj bi morala hiteti mimo takih prijetnih izložb? Rekla sem mami, da bi rada tisto punčko v izložbi z rožnatim krilcem in dolgimi skodranimi lasmi. Mama je odkimala. Začela sem se cmeriti. Ustavila sem se pred trgovino in se nisem premaknila. Mama ni vedela, kaj naj stori. Ko se je naveličala moje trme, mi je primazala zaušnico.Kar naenkrat se mi je zazdelo, kot da bi se porušil svet. Vse, kar mi je bilo do tistega trenutka prijetnega in lepega, je prekrila temna luč. Zasovražila sem ves svet. Lice me je peklo. V tistem trenutku se mi je zazdelo, kot da odražajo moja čustva tisti sivi oblaki, ki so grozili Trstu.
Mislim, da sem takrat prvič okusila grenkobo življenja. Mogoče sem jo okusila že kdaj prej, vendar se tega ne spominjam. Oko mojega spomina se je zaustavilo prav na tem dogodku.
Kristina Skerk
Nižja srednja šola Iga Grudna Nabrežina
Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostale spise objavili prihodnjo nedeljo.
Slovenski pevci odpirali kulturni dom v Lombardiji
Prelestne hribovske doline nad Bergamom, bujno zelene in cvetoče v tem letnem času, so v soboto in nedeljo, 1. in 2. t.m. ponovno sprejele pevce Tržaškega okteta. Pa ne samo lepota prirode, še neprimerno bolj je bila gostoljubnost starih prijateljev in znancev v občini Gaverina Terme in kraja Trate malce nad središčem v gornjem delu Valcavaline tista, ki je ta dva dneva spremenila v pra-
vo slavje prijateljstva in ju obeležila s kulturnim dogodkom posebnega pomena, saj se ne dogaja pogosto, da bi kaka krajevna skupnost v osrčju Lombardije, za svečano odprtje novega kulturnega hrama, povabila prav slovensko pevsko skupino in ji nudila čast, da to stori s himno prijateljstvu in dobremu sosedstvu, s Prešernovo in Vrabčevo Zdravlji-
co.
Pa pojdimo po vrsti. V kraju Trate, kjer živi Oktetov stari prijatelj in od letos tudi njegov častni član, človek velike srčne kulture in duša tamkajšnjega kulturnega snovanj., Lodo-vico Patelli (tisti s kito in bradico) so po petih letih prostovoljnega dela in s pomočjo sponzorjev, končno uresničili svoj cilj. Od župnišča prevzeto opuščeno stavbo, prižeto na idilično cerkvico, so po vseh arhitetkturnih zakoni-stostih preuredili v kulturni center, imenovan preprosto »Dom« ali »Hiša«, kakor hočemo prevesti preprosto imenovano »La Časa«. Svečano predajo »Doma« svojemu namenu so povezali s kulturnim programom, v katerem so častno mesto poverili Tržaškemu oktetu. Prva prireditev je bila sobotni ce-lovečrni koncert Okteta v Kongresnem centru zdraviliško-tu-rističnega kraja Gaverina Terme, v katerem je oktet pel že v prejšnjih letih. Precej prostorno dvorano, ki lahko sprejme kakih 300 ljudi, so dodobra napolnili poleg domačinov tudi zdraviliški gostje, prisotni pa so bili še predstavniki kajevnih uprav z županom na čelu, med katerimi predsednik Gorske skupnosti Valcavaline, pooblaščeni upravitelj zdraviliško-turističnega kompleksa in drugi. Po kratkih uvodnih besedah Lodovica Patellija, je Tržaški oktet izvedel sko raj dveurni program, za katerega je požel navdušene aplavze tudi s pogostimi medklici odobravanja. V prvem delu so bile pesmi liturgičnega značaja od renesančne De Vicoria Improperia preko Gallusove Quam pulchra es amica mea in Čajkovskega Otče nas, pa dveh iz pravoslavne liturigije do mile slovenske Foersterjeve Večerni a ve, drugi del pa je obsegal najprej skladbe slovenskih avtorjev Mirka (Na trgu), Bučarja (Sam), Prelovca (Bela breza) in
Karla Pahorja (Pa se sliš), potem De Marzijevo Im-proviso, črnsko duhovno Nobody Knows v Čadeže-vi priredbi, rusko narodno Kraguljčki in makedonsko Dragana Suplevskega Rum, dum, dum. Brez dodatkov seveda ni šlo in
to pokazalo z dolgotrajnim ploskanjem. Se vedno zahtevni in nikoli do kraja zadovoljim Danilo Čadež (tokrat žal odsoten) bi bil zadovoljen.
Sicer pa se je za Tržaški oktet takoj po prihodu dan začel na že kar obveznem
Po maši in kosilu v domači restavraciji z udeležbo od 50 do 60 od predstavnikov do tistih, ki so kaj prispevali k graditvi Doma, je bila v zgodnjih popoldanskih urah na vrsti uradna svečanost pri Domu, ki pa se je formalno začela že ob zaključku kosila, ko je Oktet ob dveh velikih tortah, zapel Zdravljico, katere vsebinsko sporočilo je s primernim uvodom obrazložil Oktetov predsednik in pevec Boris Pangerc. V moji zavesti Oktetovega dolgoletnega spremljevalca je bil to trenutek, ki ga ne bo mogoče pozabiti: slovenska napotnica slovenskih pevcev italijanskemu kulturnemu hramu sredi
slopje, ko se je čez holme in globoko v dolino razlegla mogočno zapeta voščilna »Na mnogaja Ije-ta«. Sledil je še podpis listine med župnikom in Patellijem kot predstavnikom organizacijskega odbora, o odstopitvi poslopja novemu namenu in njegova predaja najmlajši generaciji. Nekaj priložnostnih besedso prepustili tudi predstavnikom krajevnih oblasti, županu predvsem.
Popoldanski program je nasto obsegal še koncert v Milanu živečega španskega kitarista in pevca Sergia Ortege v dvoranici Doma. Izvajal je izključno pesmi španskih, južnoameriški in tudi neznanih avtorjev,
fatje so zapeli še toplo sprejeto De Marzijevo Si-gnore delle cime in kajpak Vodopivčevo Žabe.In še bi peli, če ne bi gostitelji imeli na programu večera še nekaj priložnostih nagovorov, ura pa je bila že kar pozna.
Čeprav dvorana ni kaj prida akustična so se fantje še bolj potrudili, peli in interpretirali so z dušo, zbrano, lahkotno in stilno čisto v prvem delu in vedno bolj sproščeno z ustrezno vsebinsko in zvočno barvitostjo v drugem delu. Priznati moram, da tako lepo ulivajočega se zvenenja v »Pa se sliš« že lep čas nisem slišal, pa tudi Rudijev tenor v Kra-guljčkih in Ivanov bas v črnski duhovni sta prišla do polne veljave, kar je občutilo tudi občinstvo in
domačijskem sprejemu na gostoljubnem domu Lodo-vicove družine, po koncertu v Gaverina terme pa pozno v jutranje ure končal v novem in do tistega trenutka vsaj formalno še ne odprtem Kulturnem domu v Trate v veseli družbi in seveda s petjem.
Drugi dan gostovanja, nedeljski, se je začel z mašo, ki jo je Oktet spremljal s petjem liturgičnih del in svojega repertoarja, potem ko je mladi, živahni in po svoje zanimiv župnik že na začetku obreda pozdravil naše pevce in poudaril pomen njihove prisotnosti. Ob zaključni župnikovi zahvali za res zgledno petje pod apsido, pa se je v cerkvi utrgal aplavz kot ga je le redko slišati v kulturnem prostoru.
ena
Lombardije - še bloščeča ploščica v mozaiku Oktetovega pletenja vezi prijateljstva in sožitja med ljudmi dobre volje in plemenitih stremljenj, ko postane pesem v različnih jezikih ena sama in vsem razumljiva govorica.
Samo uradno odprtje doma je obsegalo odkritje spominske plošče dobrotnikom na pročelju poslopja, nato podelitev priznanj vsem, ki so na razne načine skozi vseh pet let sodelovali pri obnavljanju in prenavljanju ter opremljanju posloplja in prostorov, kar je z vidno ganjenostjo opravil Oktetov častni član Lodovico, in seveda prerezan j e tradicionalnega traku, kar je Tržaški oktet pospremil z nekaj priložnostnimi pesmimi pred vhodom v po-
mnoge na besedila pesnika Francisca Garcie Lorca, ki so ga med špansko državljansko vojsko ubili frankisti, in na besedila pesnika Pabla Neruda, argentisnkega umetnika Yupanquija in čilske pesnice Violete Parra, s katerimi je Ortega prišel v stik med svojimi pariškimi študiji. Vsako izvajano pesem je predstavil po njenem vsebinskem, zgodovinskem in socialnem pomenu.
Kako se pletejo Okteto-ve mreže! Sergia Ortego so člani Tržaškega okteta naključno spoznali na znamenitem gostovanju v Milanu v privatnem intelektualnem klubu pri družini Cristiane Cohen. Mož se je takrat navdušil nad Oktetovim petjem in stik je bil vzpostavljen.
Prišel je tudi v Trst na Oktetov slavnostni koncert v Kulturnem domu na čast 25-letnice obstoja in zdaj še na srečanje v Gaverina Terme in Trate. Ni kaj, kultura povezuja in združuje in pesem, pa naj bo slovenska, italijanska, ruska ali španska, črnska duhovna ali pravoslavna liturgična, je vezivo, ki ne popušča. Sicer pa so na Oktetovo gostovanje pri lombardskih prijateljih prihiteli tudi drugi njegovi stari prijatelji: nepogrešljivi častni član Paolo Bonat-ti z ženo Paolo iz Terraros-se na meji med Ligurijo in Toskano, bivši senator in župan Giovanni Rosi iz Mulazza v Toskani, prijateljica in pevka navdušenka Pierra iz Cre-me, in še drugi. Bilo je skoraj, kot da bi se sešli raztreseni člani ene same, zdaj že kar velike Oktetove družine. Smo pa v tej družbi pogrešali Oktetovo sponzorko gospo Marinko, ki ji zaposlenost žal ne dopušča, da bi pogosteje z Oktetom delila sadove tudi njene da-režljivosti.
Vračanje proti Trstu je bilo prijetno v zavesti, da je bilo izpolnjeno še eno poslanstvo. Vse do izstopa z avtoceste pri Moščenici točno ob
21.30.	Ko je Dario, ki je upravljal naš od športnega društva Sloga izposojeni kombi in na skrajnem desnem izhodu plačeval cestnino, je- uslužbenec v kabini, ko je zagledal reklamne napise na kombiju v slovenščini, zafrkljivo komentiral: »Queste seritte in sloveno mi fanno pieta...« V prometni naglici in iz presenečenja ni dobil odgovora, kakršnega bi si zaslužil, a v nas je ostal potem do doma in še ostaja, grenko spoznanje, da lahko slovenski pevski ansambel s slovensko Zdravljico v gostoljubni Lombardiji uradno odpira italijanski kulturni dom, nekemu mizernemu uslužbencu avtocestne uprave pri Trstu, ki je tam najbrž zato, da pobere cestnine in se vljudno zahvali, kot je navada med civiliziranimi ljudmi, pa se najbrž zdi junaška gesta v obrambo »italijanstva«, če se spod-takne ob slovenski napis.
Pač dve ravni pojmovanja medčloveških odnosov. K sreči zmaguje tista, ki smo jo tako toplo doživljali v bergamaških dolinah.
Jože Koren
KMETIJSTVO

Nedelja, 9. junija 1996
19
____JAVNI PRISPEVKI / IZ TAKO IMENOVANEGA BENCINSKEGA SKLADA_
Milijaida lir Trgovinske zbornice za razvoj kmetijstva
Prošnje s predpisano dokumentacijo je treba vložiti do 31. oktobra
Trgovinska zbornica v Trstu je v teh dneh dodelila za razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini vsoto milijarde lir iz takoime-novanega bencinskega sklada (zak. 47/88), in to v okviru programa za podporo krajevni gospodarski dejavnosti.
Koristniki te milijarde lir so lahko tako kmetijski podjetniki, ki so vpisani v pokrajinski seznam kmetov (APIA), kot kmetijski podjetniki, ki so vpisani v register kmetijskih podjetij pri Trgovinski zbornici v smislu zakona 580/93.
Da bi svoje elane primemo seznanila z bistvenimi členi pravilnika, ki ureja možnosti koriščenja tega zneska, jim Kmečka zveza v teh dneh pošilja ustrezno informacijo s
priloženo fotokopijo važnejših elanov, pravilnik v celoti pa je elanom na razpolago v uradih Kmečke zveze. V tem sestavku povzemamo važnejša določila pravilnika, elani pa se vedno lahko obrnejo na urade Kmečke zveze za vsa dodatna pojasnila in za pomoC pri pripravi predvidene dokumentacije za prošnje, ki jih je treba vložiti do 31. oktobra letos.
Po 2. členu pravilnika je pomoč predvidena v obliki prispevkov za zelo široko paleto posegov, ki zadevajo kmetijsko podjetje. Gre za razširitev, modernizacijo in racionalizacijo struktur in proizvodnje, kakor tudi za predelavo, hranjenje in komercializacijo kmetijskih proizvodov; za
kakovostno izboljšanje in preusmeritev proizvodnje glede na potrebe tržišča in navodila Evropske unije; za izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih v kmetijstvu; za spodbujanje dopolnilnih dejavnosti v odnosu na kmetijske dejavnosti v ožjem pomenu besede; za varstvo ozemlja; za izboljšanje bivalnih pogojev in higiene operaterjev in za vrste živali v reji ob spoštovanju predvidenih sanitarnih in ko-munitamih norm.
Po 5. členu pravilnika se prispevki dodeljujejo v višini največ do 50 odstotkov dovoljenih stroškov in vsekakor do največ 30 milijonov lir za vsako kmetijo. Investicija, za katero se zaprosi prispevek, ne sme biti
manjša od 5 milijonov lir. 5. Člen bis pa dodaja, da je pri izvajanju tega pravilnika vsa tržaška pokrajina smatrana kot zapostavljeno območje. 6. Člen določa, da bodo prispevki dodeljeni do izčrpanja razpoložljive vsote po kronološki prednostni lestvici, ki bo upoštevala dan in uro vložitve prošnje, ki morajo biti naslovljene na Trgovinsko zbornico, Trg della Borsa 14 v Trstu, urad za protokol. 8. Člen navaja dokumentacijo, ki jo je treba priložiti k prošnji, 9. člen pa do-loCa, da bo vse prošnje pregledala komisija, ki bo tudi ugotovila, ali so sprejemljive glede na predvidene rekvizite. (O dokumentaciji bodo elani dobili vse potrebne infor-
KMECKA ZVEZA / STROKOVNA SLU2BA
Ugotovitve o zdravstvenem stanju tižaških vinogradov
Ogled sta Gregorič in Rosati opravila v preteklih dneh
Strokovna služba Kmečke zveze je v preteklih dneh na prošnjo nekaterih vinogradnikov opravila prvi letošnji pregled vinogradov, da bi ugotovila njihovo zdravstveno stanje. Ogled sta za strokovno službo opravila njen vodja dr. Mario Gregorič in izvedenec Stefane Rosati, z njima pa je bil še znani primorski fi-topatolog mag. Gabrijel Seljak iz Kmetijskega zavoda v Novi Gorici, ki je tudi sicer zvest sodelavec naše Kmečke zveze. Temu prvemu pregledu bodo sledili še drugi, tako na željo posameznikov kot v okviru rednega delovanja službe.
Gregorič je za stran Človek in zemlja povedal, kakšna je sedanja slika oglodanih vinogradov v Bregu in še bolj na Krasu. Zaenkrat se glavne bolezni, kot sta v prvi vrsti pe-ronospora in oidij, še niso pojavile, predvsem zato, ker vinogradniki prav ti dve bolezni dobro poznajo in proti njima pravilno in predvsem pravočasno ukrepajo. Važno pa je, da bodo budni še naprej, zlasti v juniju in še v juliju, ko so trte tema boleznima najbolj podvržene.
Opaziti pa je bilo veC primerov trtne pršice (eri-noze) in trtne kodravosti (acarinoze). Medtem ko erinoza ne povzroča take škode, da bi bili proti njej potrebni posebni posegi, pa so posegi proti acari-nozi upravičeni in potrebni, Čeprav so veliko učinkovitejši v spomladanskih mesecih. Acari-noza (trtna kodravost) povzroča krajšanje medc-lenkov in zavira razvoj listov, kar ima negativne
posledice na razvoj trte v naslednjih fazah.
V starejših vinogradih so pri pregledu opazili veC primerov koreninske trohnobe, ki jo povzroča glivica armillaria mellea in ki se pojavlja zlasti tam, kjer vinograd meji na gozd. Take primere so zasledili v Prečniku, Sama-torci in Praprotu.
Tretje, kar se zaskrbljujoče širi, je pojav virusnih obolenj, predvsem rumeni mozaik vinske trte, ki so ga opazili v Sa-matorci in tudi v Boljun-cu. Prav tako so opazili virusno obolenje zvijanja listov, predvsem v Dolini. Te in druge virusne bolezni se širijo na dva načina: prvič v primeru, ko so trtne sadike že okužene pri nakupu, in drugič, ko se v vinogradih, kjer ni kolobarjenja (je trta zasajena) širijo nematode, ki prenašajo to virusno obolenje, proti kateremu ni neposrednih uspešnih načinov zatiranja. Strokovna služba KmeCke zveze zato vabi vingorad-nike, naj kupujejo sadike v zanesljivih trsnicah, v starih'vinogradih pa je treba okužene trte odstraniti in nove zasaditi šele po daljšem Časovnem presledku.
Poleg teh bolj izstopajočih pojavov, so opazili tudi precej primerov Črne pegavosti (escorioze), in to bolj ali manj povsod. Zal so iz leta v leto številnejši tudi primeri kapi vinske trte (mal deU’esca).
Po vseh teh ugotovitvah strokovna služba Kmečke zveze vabi vinogradnike, da se v primeru pojavov bolezni in škodljivcev, ki jih ne poznajo ali jih ne poznajo
dovolj, pred kakršnim koli ukrepanjem povežejo s strokovno službo, v primeru pa, ko bolezen ali škodljivca sicer poznajo, pa ti niso dosegli praga nevarnosti, naj ne ukrepajo z neupravičenimi posegi.
Po eni strani bi namreč to pomenilo samo izgubo Časa in denarja, po drugi strani pa so pretirani posegi, zlasti z močnejšimi sredstvi škodljivi, ker se z uničevanjem koristnih žuželk ruši naravno biološko ravnovesje, (jk)
macije na Kmečki zvezi). V 11. Členu je med drugim zapisano, da bo za sprejete prošnje dodeljen prispevek, ne bodo pa deležne prispevka prošnje, ki se bodo nanašale na posege, ki so bili realizirani že pred sprejemom tega ukrepa. Poseg, za katerega bo dodeljen prispevek, mora biti realiziran in obračunan najkasneje v dveh letih od izplačila prispevka. 12. Člen doloCa, da morajo podjetja najkasneje v 60 dneh od uresničitve posegov, za katere je bil dodeljen prispevek, poslati Trgovinski zbornici:
-	končno tehnično poročilo o izvedbi posegov;
-	ekonomski obračun z ustreznim notarskim aktom;
-	potrdila o skupnih stroških v izvirniku ali s potrdili v skladu z izvirnikom, ki jih lahko potrdi tudi sprejemni urad -Zbornica;
-	kar zadeva melioracijo nepremičnin (izgradnjo hlevov, vinogradov itd.), za katere je predviden prispevek, se izplačilo prispevka izračuna na podlagi izvršenega dela, pri Čemer se izračunajo stroški na osnovi deželnega cenika. Tem stroškom je treba dodati še dodatek 7 odstotkov, kar gre predvsem na raCun stroškov, ki jih ta cenik izključuje. Izračun opravljenega dela mora potrditi tehnik, vpisan v poklicni seznam. (j.k.)
NOVICE
Delegacija Kmečke zveze na občnem zboru Društva slovenskih lovcev Doberdob
Preteklo nedeljo je bil v Športnem in kulturnem centru v Zgoniku občni zbor Društva slovenskih lovcev Doberdob, ki je ob tej priložnosti proslavilo 20-letnico svojega obstoja. Na slavnosti je bilo poleg drugih predstavnikov tudi zastopstvo KmeCke zveze, ki ga je vodil predsednik Alojz Debeliš. Predsednik Društva slovenskih lovcev Karlo Furlan je Kmečki zvezi izrekel zahvalo za njeno sodelovanje z lovci in predsedniku Debelisu izročil posebno priznanje z značko, predsednik KmeCke zveze Debeliš pa je Društvu slovenskih lovcev v spomin na njihov jubilej izročil umetniško delo tržaškega slovenskega likovnika Klavdija PalCiCa. Pri tem je Debeliš med drugim dejal: »Kot organizacija, ki združuje slovenske kmete na Tržaškem, spremljamo z zanimanjem vaše delovanje. Prepričani smo namreč, da je vloga, ki jo opravljate, tesno povezana s kmetijsko dejavnostjo. Oboji živimo v stiku z naravo in oboji zanjo skrbimo, Čeprav z različnimi, toda zaradi tega ne nasprotujočimi si cilji, saj se skupno zavzemamo za ohranjevanje naravnega ravnovesja. Naši vlogi se namreC dopolnjujeta, zato smo mnenja, da mora biti med nami povezovanje in sodelovanje. Zato je koristno, da se stiki, že danes plodni in ustvarjalni, v prihodnje še razširijo in okrepijo.« (-en)
Samo še jutri čas za vložitev prošnje za gorivo UMA
Kmečka zveza opozarja vse porabnike goriva po znižani ceni (UMA), da lahko samo še jutri vložijo prijavo letne porabe goriva za 1995 in prošnjo za dodelitev goriva po znižani ceni za leto 1996. Opozarja tudi, da so predvidene precejšnje globe za tiste, ki prijave o porabi goriva za leto 1995 ne bi naredili.
Viroze v vinogradu
V okviru serije strokovnih prispevkov o boleznih in škodljivcih vinske trte, bomo danes opisali skupino bolezni, ki jo v zadnjih časih v vedno večji meri opažamo tudi v naših vinogradih; to so viroze. Stanje sicer ni tako hudo, ker pa proti virozam Se ne obstaja nobeno škropilo, postane lahko pojav bolezni v naSih vinogradih zaskrbljujoč. Zato bomo viruse vinske trte podrobneje opisali.
Kaj so virusi?
Virusi so najmanjši mogoči živi organizmi, sestavljeni so le iz nukleinske kisline in iz beljakovinske ovojnice. Celične strukture nimajo, zato za svoje življenske funkcije in razmnoževanje nujno potrebujejo kako drugo živo celico. Vanjo prodrejo, se razmnožijo in razširijo, celica pa umre. To je v glavnem Skoda, ki jo povzročijo virusi, bolezni pa pravimo viroza. Viroze označujemo z mednarodnimi kraticami.
Virusi se širijo z dotiki bolne rastline z zdravo, z orodjem, s katerim se po bolni rastlini dotikamo zdrave, prek okuženega kupljenega materiala, predvsem pa s prenašatelji virusov, kot so nematode ali žuželke, ki srkajo rastlinski sok. Virusne bolezne povzročajo v glavnem hiranje, slabo rodnost, izrojevanje ali degeneracijo vinske trte.
Viroze v vinogradu
Najbolj pogoste viroze vinske trte v Italiji so: kompleks kodravosti (GFV), zvijanje listja (GLR), plutavost (GCB), razbrazdanje lesa (GSP) in enacije.
Z imenom kompleks kodravosti označujemo bolezen vinske trte, katere povzročitelji so tri različne oblike istega virusa. Bolezen se pokaže v treh različnih bolezenskih znakih: infentivna degeneracija vinske trte, rumeni mozaik in obelitev ožilja.
Pri infektivni degeneraciji ima list nepravilno obliko in je pretirano nazobčan. Obolel list nekoliko spominja na listje peteršilja. V hujših primerih listje dobi
obliko pahljače. Taka rastlina tudi slabo rodi in nepravilno zori. Pri nas je že bilo nekaj takih posameznih primerov. Pri rumenem mozaiku se bolezenski znaki pokažejo od maja do julija. Na listih opazimo živorumene madeže različnih oblik in velikosti, v živo rumeno se lahko obarva tudi ves list. Tudi ta virus se posamično pojavlja tudi v naših vinogradih. Pri obelitvi ožilja pa že samo ime pove, da ožilje in del lista okrog njega posvetil. Paziti moramo, da virusnih bolezni ne zamenjamo z znaki drugih bolezni ali napak, kot npr. pretirana uporaba herbicida, pomanjkanje železa, magnezija ali bora, genetske napake.
Opisana bolezen se širi predvsem prek nematod z imenom Kiphinema in-dex. Nematode so zelo majhne gliste, ki živijo na raCun korenin, iz katerih srkajo hranilne snovi. Na tak način prenašajo viruse z bolnih na zdrave rastline. Prisotnost nematod ugotovimo, ko vidimo, da se bolezenski znaki sirijo na sosednje trte v obliki madeža. Nematode Sirijo viruse zelo počasi, 1 do 1,5 metra na leto.
Draga virusna bolezen je zvijanje listja. V juliju se listi zaCnejo zvijati navzdol, najprej na starejših, nato na mlajših listih. Listi postanejo kot papirnati in se radi lomijo. Včasih se med žilami na listih rdečih sort pojavi rdeCa barva. Ta je dobro vidna jeseni in jo lahko zamenjamo z naravno menjavo barve pred odpadanjem listja. Sladkor v grozdju se zmanjša in zorenje zakasni.
Plutavost je viroza, ki večkrat ne pokaže bolezenskih znakov, včasih pa se lubje odebeli, nastanejo navpične razpoke in notranjost spominja na plutovi-no. Ni znana pisotnost te viroze v naSih krajih, niti nimamo novic o razbrazdanju lesa, ki se pokaže v obliki izdolbin na lesu pod lubjem. Enako velja za enacije, pri katerih se listi nagubajo in spominjajo na pahljačo.
Kako ukrepamo proti virozam
Omenili smo, da trenutno Se ne razpolagamo s sredstvom proti virozam. Zato je edina možnost preventiva in kontrola, da se ne Sirijo. Najvažnejši ukrep zoper viruse je uporaba zdravih sadik. Ko jih kupimo, nam mora prodajalec jamčiti, da material ni okužen.
MoCno okužene trte je najbolje izruvati. V primeru, da izrujemo ves vinograd, moramo pustiti zemljišče nekaj let prazno oziroma otravljeno, z namenom, da prekinemo ciklus viras-nematode-ra-stlina. To velja za kompleks kodravosti, za katerega je dokazano, da so prenašalci virusov nematodi. Nato razkužimo zemljo z nematocidi (npr. sredstva na podlagi DAZOMET-a, METILNEGA BROMURA idr.). Biološko sredstvo je npr. RADISAN, Id je sestavljen iz liofili-ziranih bakterij. Sele nato lahko sadimo nove trte.
dr. Magda Sturman
Zgoraj infektivna degeneracija pri kompleksu kodravosti, spodaj pa rumeni mozaik.
KGS sprejema prošnje za prispevke kmetijam
Predsednik Kraške gorske skupnosti Ivan Sirca je stanovskim kmetijskim organizacijam poslal sporočilo v zvezi z deželnim zakonom št. 35/87, ki govori o ukrepih za razvoj goratih območij in ki predvideva dodelitev prispevkov posameznim ali združenim kmetijskim podjetnikom za razvoj kmetijstva in povečanje dohodka kmečkih gospodarstev. Za prispevke lahko zaprosijo tudi tisti podjetniki, ki niso vpisani v register kmetijskih podjetnikov, in sicer za posege za razvoj žlahtnih kultur, živinoreje in za nakup opreme ter realizacijo struktur za proizvodnjo, zbiranje, predelavo in prodajo krajevnih proizvodov.
Prošnje na posebnem obrazcu, ki ga je pripravila KGS, je treba oddati v tajništvu ustanove do vključno 28. junija. Obrazce in informacije nudijo v uradih KGS v Sesljanu 54/D.
_____NOGOMET / V OTVORITVENI TEKMI EP_
Anglija le neodločeno na »premieri« s Švico
Angleži so prvi povedi nato pa prepustili pobudo Švicarjem, ki so izenačili z golom iz enajstmetrovke
NOGOMET / EP
Ruud Gullit trdi, da bo prvak Nizozemska
Del Piero in Chiesa strelca na prijateljski tekmi »azzurrov«
Anglija - Švica 1:1 (1:0)
Strelca: Shearer v 23. in Turkyilmaz v 82. minuta.
Anglija: Seaman, G. Neville, Adams, Southga-te, Pearce, Inče, Gascoi-gne (Platt od 76. min.), Mc Manaman (Stone od 68. min.), Anderton, She-ringham (Barmby od 68. min.), Shearer.
Švica: Pascolo, Jeanne-ret, Vega, Henchoz, Quentin, Geiger (Koller od 68. min.), Bonvin (Chapuisat od 67. min.), Vogel, Sforza, Grassi, Turkyilmaz.
Sodnik: Diaz Vega (Spa). Koti 4:3 za An-glijo.Gledalcev: 80 tisoC. Rumeni kartoni: G. Neville, Geiger, Quentin, Adams, Grassi in Vega.
LONDON - Za Anglijo se evropsko nogometno
prvenstvo ni zaCelo na najboljši način. V otvoritveni tekmi so namreč Angleži proti Švici igrali samo neodločeno 1:1. Očitno je švicarski selektor, Portugalec Artur Jorge, mož beseda in stori tisto, kar obljublja. Tako je njegova Švica Angležem iztrgala izredno pomembno točko, do nje pa je prišla z enajstmetrovko osem minut pred koncem, ki jo je sodnik Diaz Vega dosodil zaradi igranja z roko angleškega branilca Pier-cea.
Za Angleže, ki so bili očitno prepričani, da bodo zmagali še pred začetnim sodnikovim žvižgom predstavlja remi precej hudo prho in potrjuje nekatere trditve, da bo moral Terry Venables še veliko storiti, če hoče, da
KOŠARKA / FINALE NBA
Chicago Bulls že drugič premagali Supersomcs
CHICAGO - Tudi v drugi finalni tekmi NBA prvenstva so Chicago Bulls premagah Seattle Superso-nics, v primerjavi s prvim srečanjem pa so morah Bullsi tokrat igrati na vso moC prav do zadnje sekunde, saj so Sonicsi v zadnjih minutah tekme nadoknadili zaostanek 13 točk, vendar pa so na koncu zgrešiliprevec metov iz lahkih položajev, da bi lahko prišlo do velikega presenečenja. 2e danes ponoči se bosta ekipi pomerili v Seattlu, doslej pa je le Bostonu leta 1967 in Lakersom leta 1977 uspelo nadoknaditi dvojni začetni poraz in osvojiti naslov prvaka.
Ob Jordanu, ki je bil kot običajno najuCinkovitejši med Bullsi, je vlogo »matchwinnerja« tokrat imel Dennis Rodman, ki je v drugem polčasu odigral sanjsko pod obema košema. Imel je 20 skokov, od katerih kar 11 v napadu, kar je rekord vseh Časov v tekmah končnice, ob tem pa je dosegel se 10 točk.
Tudi v tej tekmi sta si bili moštvi dolgo enakovredni (polčas 46:45), v tretji Četrtini pa so Bullsi zaigrali odločno boljše ter si s Kukocem (dve bombi ob koncu tretje Četrtine) in Rodmanom nabrah kar 13 točk prednosti (78:65). V zadnjih 10 minutah sta Perkins in Kemp držala korak s Chicagom, Seattle je izboljšal obrambo, cela serija zgrešenih metov pa jim je onemogočila, da bi izkoristil slabo igro Chicaga, ki je zmagal tudi zahvaljujoč veliki prednosti iz tretje Četrtine
.Chicago - Seattle 92:88 (2:0 v zmagah)
C: Jordan 29 (9:22 iz igre, 10:16 pm), Pipppen 21, RHarper 12, Kukoc 11, Rodman 10 točk, 20 skokov
S: Kemp 29 (12:15 iz igre, 13 skokov, 4 blokade), Havvkins 16, Schrempf 15, Perkins 13, Pav-ton 13 (VJ)
bo njegova Anglija 30. junija igrala v finalu EP. Proti Švici so Angleži samo v prvem delu pokazali, da vedo, kaj hočejo. Posledica tega je bil tudi zelo lep vodilni zadetek Alana Shearerja. Za Švico je imel po zadetku Shearerja izredno priložnost Grassi, ki pa je po izvrstni podaji Turkyilmaza s treh metrov zadel samo prečko.
Drugi polčas je v celoti pripadel Švicarjem. Ti so stalno pritiskali na vrata Anglije, toda priložnosti je bilo malo in vse je kazalo, da bo Angliji le uspelo obdržati skromno vodstvo. Osem minut pred koncem pa je Pierce igral z roko v kazenskem prostoru in Turkyihnaz je bil zanesljivi realizator najstrožje kazni.
Veselje Alana Shearerja po vodilnem zadetku (AP)
LONDON - Pravijo, da se Angleži in Nizozemci ne ljubijo. Ruud Gullit je na Otoku izjema. Odkar pri Chelseaju tudi trenira, njegovo mnenje zelo upoštevajo. Kot komentator BBC si lahko celo privošči trditev, da evropski prvak ne bo Anglija, temveč njegova Nizozemska, ne da bi zaradi tega izzval ogorčenost podložnikov britanske monarhije.
»Prepričan sem, da je naša reprezentanca najboljša. Svojega mnenja nisem spremenil niti po zmagi Juventusa nad Ajaxom. To je bila za amsterdamsko moštvo dobra šola. Zdaj vedo, da ni dovolj biti dobri, potrebno je tudi igrati zagrizeno. »Oranžni« ne bodo imeli nobenih
______NOGOMET / DANES NA EP ŠE TRI TEKME______
»Jezni« Berti Vogls se boji Čehov
Portugalci in Danci brez napadalcev - Španci in Bolgari napovedujejo boj
Na EP bodo danes odigrali tri tekme.
Španija - Bolgarija (Skupina B, Leed ob 16.30J: »Ce danes zmagamo, smo že v četrtfinalu,« pravi španski selektor, njegov kolega na bolgarski klopi Penev pa celo trdi, da bo Bolgarija prvak. »Smo v izredni formi, Bolgarija nikoli še ni imela take ekipe«. Ce sodimo po teh izjavah, naj bi bila današnja tekma med tema reprezentancama pravi boj. Spanci že 14 tekem ne zgubljajo, za »stare« Bolgare (povprečna starost 30 let) paije to zadnja priložnost, da kaj dosežejo.
Verjetni postavi
Španija: Zubizarreta, Belsue, Alkorta, Abelardo, Sergi, Amor, Guerrero, Hierr-ro, Caminero, Luis Enrique, Pizzi.
BOLGARIJA: Mihajlov, Kremenljev, Ivanov, Hopubčve, Kirjakov, Lečkov, Jankov, Balakov, Kostadinov, Penev, Stojč
Nemčija - Češka (Skupina C, Man-
chester ob 18.00): Berti Vogts z jezo, zavrača vlogo fevorita prvenstva in nadvse previdno gleda na današnji debut s Cehi, proti katerim zaradi diskvalifikacije ne bosta igrala Klinsmann in Freund, Basler pa se bo po operaciji vrnil v ekipo šele naslednjič.
Češki trener Uhmin razpolaga z mladim moštvom. Jedro sestavljajo igralci praške Slavije, polfinalistke letošnjega pokala Uefa. Kuka, Nemec, Berger in Kadlec igrajo v Bundesligi, napadalec Pohorski (24 let) je velik talent. V dosedanjih 17 dvobojih je Češka samo štirikrat premagala Nemčijo, zadnjič v finalu EP leta 1976.
Verjetni postavi
NEMČIJA: Kopke, Reuter, Kobler, Sammer, Ziege, Eilts, Hassler, Helmer, Moller, Bobič, Kuntz.
CESKA: Kouba, Suhoparek, Kadlec, Latal, Nedved, Nemec, Bejbl, Nemecek, Frydek, Poborsky, Kuka.
Danska - Portugalska (Skupina D, Sheffield ob 20.30): »Prva tekma je zelo pomemba, zadovoljili pa bi se tudi z neodločenim izidom. »Neambiciozna trditev Braina Laudrupa razkriva, da si Danci ne delajo utvar, da bi lahko drugič zapored osvojili naslov evropskih prvakov. Danska in Portugalska sta si precej podobni. Za obe moštvi je bistvena organizacija igre. Imata odlična vratarja (32-letni Schmeichel in mladi Viter Baia) in sila jalov napad, pa tudi na sredini igrišča ni nikogar, ki bi resnično blestel.
Verjetni postavi
DANSKA: Schmeichel, Helveg, Rie-per, J. Hoeg, Risager, Larsen, Vilfort, M. Laudrup, Steen Nielsen, B. Laudrup, Beck
PORTUGALSKA: Vitor Baia, Pau-linho Santos, Femando Couto, Helder, Dimas, Figo, Oceano, Paulo Sousa, Rui Costa, Domingos, Joe Pinto.
težav z uvrstitvijo v četrtfinale. Škotska bo na uvodni tekmi trd oreh, a z manevriranjem in hitrostjo jo lahko zlahka premagamo,« pravi Gullit, ki zelo obžaluje, da na evropskem prvenstvu ni nekaterih najboljših napadalcev. »Sacchi je pustil doma Viallija. V Franciji je zaradi izključitve Cantonaja nastala revolucija, italijanski selektor pa je pustil doma tudi Roberta Baggia in Signorija. Toda Sacchi je sposoben, premeten in ima tudi srečo. Najbolj pa mi je zal za odsotnost Over-marsa, ki je najboljši zunanji napadalec na svetu. Žal je na EP med gledalci tudi Marco Van Basten, ki bi še vedno bil najbolj popolen napadalec prvenstva. Toda Kluivert je lahko resnično njegov naslednik in mislim, da bi lahko postal najboljši strelec letošnjega prvenstva«, je še dejal Gullit.
»Azzurri« so medtem odigrali trening tekmo z neko mladinsko ekipo društva Stoke City in zmagali z 2:0. Prvi zadetek za Italijo je v 24. minuti dosegel Del Piero, na 2:0 pa je v 60. minuti povišal Chiesa.
Postava Italije, prvi polčas: Peruzzi, Mussi, Maldini, Di Matteo, Apolloni, Costacurta, Di Livio, Albertini, Del Piero, Zola, Ravanelli.
Drugi polčas: Toldo (Bucci), Torricelli, Car-boni, Rossitto, Nesta, Maldini, Fuser, Dino Baggio, Di Livio, Chiesa, Casiraghi.
Donadoni zaradi rahle poškodbe ni igral.
MOTOCIKLIZEM
TENIS / DANES NA ROLAND GARROSU ŠE MOŠKI FINALE
Danes
velika
nagrada
Francije
LE CASTELLET - Italijan Max Biaggi v razredu do 250 ccm, Spanec Alex Cri-ville v razredu do 500 in Japonec Masaki Tokudone v razredu do 125 ccm so dosegli najboljše čase na zadnjem treningu pred današnjo motociklistično dirko za veliko nagrado Francije v Le Castelleta. Rezultati treninga, 500 ccm: 1. Alex Criville (Spa-Honda) 1:21.448 poprečna hitrost 167, 960 km na uro; 2. Michael Doohan (Avs-Honda) 1:21.596; 3. Doriano Rombon! (Ita-Aprilia) 1:22.003; 250 ccm: Max Biaggi (Ita-Aprilia) 1:23.378 poprečna hitrost 164, 072 km na uro; 2. Jean Philippe Ruggia (Fra-Honda) 1:24.185; 3. Jurgen Fuchs (Nem-Honda) 1:24.269; 125 ccm: Masaki Tokudome (Jap-Aprilia) 1:29.351; 2. Nobuko Ueda (Jap-Honda) 1:29.467; 3. Dirk Raudies (Nem-Honda) 1:29.523.
Med ženskami Steffi Graf boljša od Arantxe Sanchez
PARIZ - Najboljša teniška igralka na svetu Nemka Steffi Graf je z zmago nad Španko Arantxo Sanchez Vicario s 6:3, 6:7 (4:7), 10:8 in tako že petič zmagala v Parizu. Grafova si je zmago priborila z močnim servisom in fo-rehandom, srečanje pa je trajalo kar rekordne tri ure in tri minute. Razen prvega seta, ki ga je zanesljivo dobila Grafova, sta bila ostala dva izredno izenačena, Sanchezo-va pa je v odločilnem tretjem nizu kar dvakrat imela servis, s katerim bi lahko odločila srečanje. Toda Grafova je obakrat (pri 4:5 in 6:7) odvzela Španki servis in tako na koncu prišla tudi do zmage. Grafovi je na koncu pomagala tudi Španka, ki je zaradi utrujenosti delala vedno
več napak in na koncu je Nemka izkoristila že prvi zaključno žogico, ki jo je Španka poslala v mrežo.
Prva teniška igralka sveta je s tem osvojila tudi svojo 19. zmago na turnirjih za veliki slam in prehitela Martino Navratilovo, ki je bila najboljša na 18 turnirjih velikega slama. Zadnji poraz na turnirjih za veliki slam je Grafova doživela leta 1994 na odprtem prvenstvu ZDA prav proti Sanchezovi. NajveC turnirjev za grand slam pa je doslej osvojila Avstralka Margaret Court, ki je v letih med 1960 in 1975 zmagala na 24 turnirjih,
Danes bo v Parizu še moški finale. Presenetljiva finalista sta Rus Jev-genij Kafelnikov in Nemec Michael Stich.
Steffi Graf je že petič zmagala v Parizu (AP)
KOLESARSTVO / DIRKA PO ITALIJI ODLOČENA
Mortirolo usoden za Olana Giro bo osvojil Tonkov
Izredno zahtevno 21. etapo je osvojil Italijan Ivan Gotti Španski as je poleg roza majice izgubil tudi drugo mesto
APRICA - Zmagovalec letošnje kolesarske dirke po Italiji, ki se bo končala danes v Milanu, bo Pavel Tonkov. Najdaljšo in najtežjo etapo gira je osvojil Italijan Ivan Gotti. Potem ko je lani na francoskem touru dva dni oblekel rumeno majico, je vCeraj končno dosegel prvo zmago po petih letih nastopanja med profesionalci. Gotti je bil pobudnik odločilnega napada etape med vzponom na vrh Mortirola. Za njim so se podali Tonkov, Ugurmov in Zaina, Spanca Abrahama Olana pa je huda vzpetina med dolinama Valtel-lina in Valcamonica strla. Ko si je opomogel in sam začel zasledovati pobegle tekmece, je bilo že prepozno.
Na prvem vzponu na vrh Tonaleja je od boljših najveC pokazal Berzin, toda že naslednji vrh Ga-via je bil zanj usoden in na vrh je prvi prikolesaril Kolumbijec Buenaho-ra. Vendar je šlo sasmo za praske in o etapi in celotnem giru je, kot že večkrat v zgodivini te dirke, odloCal Mortirolo. 2e po nekaj kilometrih so najboljši dohiteli Bue-nahoro. Po petem ovinku je potegnil Zaina, kar je bilo usodno za Olana. Tri kilometre pred vrhom se je za napad odločil Gotti, pridružil pa se mu je Tonkov. Na vrhu sta imela 38 sekund prednosti pred Zaino in Ugru-movom, Olano pa je zaostal za dobri dve minuti. Naslednji spust do Edola in lažji vzpon proti cilju v Aprici na končni razplet nista veC vplivala.
Vrstni red 21. etape
(Cavalese - Aprica, 250 km): 1. Gotti (Ita) 7.55:00 s poprečno hitrostjo 31, 5 km na uro; 2. Tonkov (Rus) +3 sek.; 3. Ugru-mov (Rus) +57; 4. Zaina (Ita); 5. Olano (Spa) +2:52; 6. Guerini (Ita) +5:31; 7. Robin (Fra); 8., Lanfranchi (Ita); 9. Rebel-lin; 10. Faustini; 11. Bue-nahora (Por); 12. Chefer (Kaz); 13. Piepoli (Ita) +5:36; 14. Zberg (Svi) +1/:51; 15. Rodruguez (Kol).
Skupni vrstni red (prevoženih 3.814 km): 1. Tonkov (Rus) 100:37:02; 2. Zaina (Ita) +2:43, 3. Olano (Spa) +2:57; 4. Ugrumov (Rus) +3:00; 5. Gotti (Ita) +3:36; 6. Re-bellin (Ita) +9:15; 7. Faustini (Ita) +10:38; 8. Chefer (Kaz) +11:22; 9. Robin (Fra) +12:54; 10. Berzin (Rus) +14:41; Buenahora (Kol) +18:02; 12. Zberg (Svi) +20:13; 13. Tie-terjouk (Kaz) +25:29; 14. Laukka (fin) +26:44; Lanfranchi (Ita) +26:56.
Končni vrstni red velike gorske nagrade: 1: Piccoli (Ita) 69 točk, 2. Tonkov (Rus) 37, 3. Gotti (Ita) 36, 4. Zaina (Ita) 33, 5. Ugrumov (Rus) 29.
Ongarato prvi vFJK
PORDENON - Italijan Rodolfo Ongarato iz Veneta je zmagovalec 35. kolesarske dirke po Furlaniji Julijski krajini za amaterje.
Zadnjo etapo s ciljem v Porcii je osvojil Marco Zanotti. Na končnem vrstnem redu ima Ongarato 34 sekund prednosti pred Michelejem Favaro-nom in 1:41 pred Mar-com Gilijem
NOGOMET / TEKMA BO DANES NA »ROCCU«
Na poti Triesline proti C1 ligi je Livorno prva ovira
Gottija in Tonkova je na vrhu Mortirola pričakala navdušena množica ljudi (telefoto ASP)
Po dveh skorajda dolgočasnih koncih tedna bodo tržaški ljubitelji nogometa spet prišli na svoj račun. Danes se namreč prične play off za določitev ekipe, ki bo skupaj s Trevi-som napredovala v Gl ligo. V Trst prihaja v goste, ob spremstvu večjega števila navijačev, solidni Livorno, ki je pred začetkom prvenstva, po vrsti eklatantnih nakupov na nogometni borzi, veljal za glavnega favorita, vendar je toskansko moštvo s slabim Startom izničilo sanje svojih privržencev o takojšnjem napredovanju.
Kako so se v tržaškem taboru pripravili na ta »big match«? Trener Ro-selli je v teh dneh dodobra namučil svoje varovance predvsem z atletskimi vajami, pa tudi s piljenjem raznih taktičnih variant in gledanjem posnetkov tekem Livorna. »O nasprotniku vemo praktično vse, poznamo tudi številko čevljev strelca Bonal-dija ali pa telefonsko številko režiserja Ceccaronija,« se je malce pošalil tržaški igralec sredine igrišča Na-
tale. Trdoživi Rimljan je v imenu soigralcev zatrdil, da bodo dali vse od sebe, čeprav so nekoliko zaskrbljeni zaradi odsotnosti (beri izključitev) Gubellinija, ki je ta čas v ekipi praktično nenadomestljiv. Za njegovo mesto se potegujeta Palombo in Marži, ki sta v teku prvenstva nekoliko razočarala. Zato navijači upajo, da se bosta oba »rehabilitirala« na današnji tekmi. Anketa, ki jo je pred dnevi izvedla priznana tržaška agencija, je sicer pokazala, da se je v letošnji sezoni publika precej oddaljila od svoje ekipe, igralci in vodstvo Triestine pa so prepričani, da bodo tribune stadiona »Rocco« danes nabito polne.
Za konec se vest, ki bo gotovo razveselila vse zveste privržence tržaškega tretjeligaša: »Kondor« Mar-sich, za katerega se je vneto potegovalo več ekip iz višjih lig, je podaljšal pogodbo s Triestino za nadaljnji dve sezoni.
VValter Bet
Končano prvenstvo v slovenski nogometni ligi
LUBLJANA - VCeraj se je končalo slovensko nogometno prvenstvo. Prvak je Hit iz Nove Gorice.
Izidi zadnjega kroga: Izola - Maribor 0:5 (0.3), MAG Korotan -Beltinci 0:0, Biostart Publikum - HIT Gorica 1:0 (1:0), Mura - Rudar (V) 1:0, Primorje - SCT Olimpija 1:4.
Lestvica: 1. HIT Gorica 67, 2. SCT Olimpija 64, 3. Mura 58, 4. Maribor Branik 53, 5. Biostart Publikum 51, 6. Beltinci 50, 7. Rudar (V) 49, 8. Primorje 48, 9. MAG Korotan 44,10. Izola 8
r NAMIZNI TENIS / DP V NEAPLJU h
Vanja Milič dmga
Srebro je osvojila v 2. kategoriji
Iz Neaplja je včeraj
spet prišla vesela novica za nas namizni tenis. Vanja Milic je namreč na državnem prvenstvu osvojila srebrno kolajno v 2. kategoriji, kjer je bila boljša od nje samo Kitajka Ding Jan. Vanja si je s tem zagotovila tudi nastop v absolutni kategoriji, ki bo na sporedu danes. Ob njej bo Krasove barve zastopala tudi Ana Bersan, lanska državna prvakinja 2. kategorije, ki pa je tokrat v četrtfinalu morala priznati premoč klubske soigralke Vanje. Med najboljšo šestnajsterico sta se uvrstili še Katja Milic in
Daša Bresciani. Katji je nadaljevanje preprečila Bersanova, Brescianijeva je izgubila proti kasnejši polfinalistki Danielejevi, Stubljeva pa proti Pariet-tijevi.
Pozno sinoči smo prejeli Se eno lepo vest. Mešana dvojica Ana Bersan in Igor Milic, ki zdaj igra za Tramin iz Bočna, je osvojila bronasto kolajno v absolutni kategoriji, potem ko je bila v petek tretja tudi med drugoka-tegorniki. V polfinalu je tesno klonila pred močno dvojico Montello (St.l“) in Merendova (St. 3)
JJ.
GORSKO
KOLESARSTVO / V ORGANIZACIJI SMUČARSKEGA KLUBA BRDINA h
V lepem vremenu zanimiv »Kraški bike slalom«
Na sporedu tudi trofeja Lea Motorbike, ki sta jo tretjič zapored dobila Giulio Taučer in Valentina Šuber
SK Brdina je prejšnjo nedeljo v Repnu pripravil V. kraški bike slalom in vzporedni bike slalom za »Trofejo Lea Motorbike«. V prekrasnem sončnem jutru se je na prostranem travniku zbralo 56 vpisanih tekmovalcev od kategorije baby sprint do veteranov iz devetih društev. Organizatorji so pričakovali večjo udeležbo, glede na to, da je bilo v prejšnjih letih več tekmovalcev. K temu je nedvomno botrovalo veliko število športnih in kulturnih manifestacij, ki se odvijajo ob zaključku šolskega leta oz. sezone.
Kolesarji so se pomerili na dveh progah. Prva proga je bila dolga 700 m in imela 30 vratič, druga 630 m in je imela 24 vratič, namenjena pa je bila kategorijam baby sprint in miške. Poleg tega se je najboljših šestnajst tekmovalcev pomerilo tudi v vzporednem slalomu z 12 vratci. Vse tekme so potekale brez večjih težav. Omeniti je treba le padec Gabriele Pieri, ki je imela v prvem spustu najboljši Cas. Vsi tekmovalci zaslužijo pohvalo, zlasti pa najmlajši, ki so se prvič pomerili v tovrstni tekmi.
Treofejo Lea Motorbike je v moški konkurenci osvojil Giulio TauCer (SK Brdina), v ženski konkurenci pa Valentina Suber
(SK Brdina). Oba tekmovalca sta zmagala že tretjič zapored. Med društvi je prvo mesto zasedlo društvo Brdina pred Devinom in Tramaglino.
Aktivni člani društva Brdina so poskrbeli tudi za dobro domačo kapljico, okusne jedi pripravljene na žaru in slaščice. Na programu pa je bil tudi bogat sreColov in najbolj srečna je bila nedvomno dobitnica gorskega kolesa in ostalih nagrad.
Sledilo je nagrajevanje posameznikov in društev.
Društvena lestvica: SK Brdina 1061 točk, SK Devin 367, Tramaglino 258, Kraški dom 91, Capponi 78, Bike Shop Team 59, SPDT 50, Posamezniki 45, Sci Club 70 42.
Najboljši posamezniki po kategorijah
Članice: 1. Gabriella Pieri (Devin), 2. Valetnina Suber (Brdina), 3. Loredana Battig (Brdina).
dani: 1. Giulio Taučer (Brdina), 2. Alessandro Cattarini (Tramaglino), 3. Giorgio Battig (Brdina).
Amaterji: 1. Livio Turrito (Capponi), 2. Rodolfo Purich (Brdina).
Dame: 1. Erika Ukmar (Devin).
Veterani: 1. Milan Škabar (Kraški dom), 2. Stojan Sossi (Devin), 3. Rado Suber (Brdina).
Baby sprint deklice: 1. Mateja
Piccini (Brdina), 2. Alessia Segulin (Sci Club 70), Erika Ferluga (Brdina)
Baby sprint dečki: 1. Alessio Si-billa (Devin), 2. Andrej Marušič, 3. Alessandro Battig (oba Brdina)
Miške: 1. Katja Križman, 2. Roberta Purich, 3. Maja Sancin (vse Brdina)
Miški: 1. Denis Petrovčič (Brdina), 2. Alex Antonini (Devin)
Dekhce: 1. Zaneta Švara (Brdina)
Dečki: 1. Patrik Kochjancič (De-
vin), 2. Erik Piccini, 3. Peter Guštin (oba Brdina)
Maldinke: 1. Martina Kufersin (Brdina)
Mladinci: 1. Andrej Šuligoj (Brdina).
Absolutna lestvica, moški: 1.
Giulio TauCer (Brdina), 2. Alesan-dro Cattarini (Tramaglino), 3. Livio Turrito (Capponi); ženske: 1. Gabriella Pieri (Devin), 2. Valentina Suber (Brdina), 3. Loredana Battig (Brdina)
D.S.
NOVICE
SCHetnica CUS-a
V veliki dvorani tržaške univerze je bila v soboto proslava ob 50-letnici ustanovitve tržaškega Cusa. Prisotne je v prvi vrsti pozdravil predsednik Romano Mer, ki je nato predal besedo rektorju Giaco-mu Borruso. Sledili so pozdravi številnih gostov, ob koncu pa je spet prevzel besedo Mer, ki je povedal, da je trenutno vpisanih v Cus kar 4000 študentov. Namen Cusa je le vzgajati športnike in ne hrepeneti po zmagah. Predsednik Cusa se je nato spomnil ustanovitelja Civellija in podelil ženi spominsko priznanje. Vsem prisotnim so podarili tudi knjigo, ki govori o teh petdesetih letih Cusa. (E.B.)
Košarka: danes na »1. maju« tekma »Ali Starš«
Kot smo obširneje že poročali, se bodo danes v okviru številnih pobud za praznovanje 30 letnice obstoja naše košarke na Stadionu l.maj zbrali številni neaktivni (starejši in mlajši) ter današnji najboljši košarkarji, ki so branili barve naših moštev v teku teh 30 let, ki jih je z glasovanjem izbralo preko dvajset naših trenerjev. Na Stadion pa so vabljeni vsi, ki so prejeli preferenčne glasove, ob njih pa bodo priložnost za igranje najbrž imeli tudi nekateri najstarejši igralci, ki niso prejeli glasov, ker jih večji del trenerjev - selektorjev ni imelo priložnost videti v živo. Obeta se torej lepa priložnost zlasti za mlajše generacije, da si vsaj enkrat v življenju ogledajo sicer nekoliko počasne poteze nekdaj slavnih imen naše košarke.
Ali stars tekma je na sporedu ob 18.00 (zbirališče od 17.00 dalje) pred tem, s pričetkom ob 14.00 pa se bodo vršile Igre pod košema za minibasket. (VJ)
Na Športelu tokrat o Jadranu
Jutri ob 22.30 si lahko na ekranih TV Koper Capo-distria spet ogledate oddajo Sportel, v katerem bo govor predvsem o tem, kaj se bo pravzaprav spremenilo v taboru Jadrana TKB v naslednji sezoni. Ali bo naša združena ekipa še nosila na dresih sponzorstvo Kreditne banke, ki jo bo na naših tri-bunah zastopal sam predsednik? Gledalci pa bodo videli tudi posnetke o gimanstičnem odseku SZ Bor in pa s košarkarske tekme »ali stars« na Stadionu.
V polfinalu cicibani Brega izgubili z Opicino
Opidna - Breg Grmada 4:2 (3:2, 3:2)
STRELCA ZA BREG: Keber in Lovrečič.
BREG GRMADA: Slavec, Romano, Merlak, Keber, Lovrečič, Ghezzo, Carh, Di Donato, Kraljič, Klun. Zal so najmlajši cicibani Brega v polfinalnem srečanju prvenstva CSI proti Opicini izgubili in bodo tako prihodnjo soboto v Dolini igrali le za tretje mesto. Srečanje se je odločilo v prvi tretjini, ko je padlo kar pet zadetkov. Igra je bila nato izenačena z vrsto priložnosti na obeh straneh. Proti koncu tekme so igralci obeh ekip bili precej utrujeni, saj so igrah pod pekočim soncem. Pohvalili bi prav vse igralce obeh ekip. Rdeči karton pa zaslužijo domači navijači, ki so se prephali celo med seboj in prav gotovo niso predstavljali lepega zgleda za mlade igralce. (E.B.)
KONČNICA ZA PRESTOP V C2 LIGO
Valovke so napredovale!
Gonars - Val Zadružna banka 0:3 (12:15,14:16,11:15)
VAL: Tomšič 1+1, Orel 3+5, Vižintin 6+5, Mo. Tomasin 7+14, MI. Toma-sin 8+6, Cemic 2+3, Miklus 2+0, Braini 1+0, Blasizza 2+1, Uršič, Zuccarino, Zavadlal.
Odbojkarice Vala Zadružne banke so uresničile letošnji cilj. V zadnjem kolu konCnince za napredovanje v zensko C2 ligo so gladko zmagale v Gonarsu in pristale na končnem drugem mestu finalnega Cetveroboja, s tem pa dosegle napredovanje.
Sinod so morale valovke zmagati za vsako ceno in so zato zaigrale maksimalno angažirano. Gonars, ki si je že pred sinočnjo tekmo s štirimi zmagami zagotovil končno prvo mesto, jim je nudil dober odpor, a v najtežjih trenutkih izenačene tekme je prevladala večja motiviranost Goricank.
Val je zaCel izredno dobro in takoj povedel s 4:0, 6:2 in 8:4. Pri rezultatu 12:6 pa se je gostjam zataknilo. Domačinke so se jim približale, konec pa je bil spet v rokah valovk. Najbolj napet je bil drugi set. Val je slabo pričel. Pri rezultatu 8:2 za Gonars je kazalo bolj slabo. Tedaj je trener Jerončič z minuto
odmora in posrečenima menjavama (Maša Brainijeva v drugi liniji namesto Lare Vižintin in Petra Miklus v centru namesto Federice Cemic) zaustavil zmagoviti pohod nasprotnic. Gonars je vseeno povedel s 14:11, toda valovke so enkratno reagirale in set osvojile.
Tudi začetek tretjega seta ni obetal nic dobrega. Gonars je bil spet dolgo Časa v vodstvu, a se je tokrat ustavil pri enajsti točki. Jerončič je v tem setu ponovil menjave iz drugega, vrh tega pa je na igrišCe poslal še Blasizzovo, ki je zamenjala podajacico Tomšičevo.
Veselje po zmagi je bilo seveda nepopisno, igralkam pa so prirediti slavnostni sprejem v Standrežu, kjer so se včeraj odvijale finalne tekme turnirja v odbojki na mivki.
Jerončič: Po zmagi oziroma napredovanju je seveda zadovoljstvo veliko. Čestitam igralkam, ker so zdržale ta peklenski tempo od 20. avgusta do danes, vendar pa mislim, da bi si lahko napredovanje zagotoviti že prej in da nam ni bilo treba Čakati na zadnjo tekmo. To je bila vsekakor krona zelo uspešne sezone, v kateri smo tudi z mladinskimi ekipami dosegli odlične rezultate.
n KVALIFIKACIJE ZA B2 LIGO -i
Koimpex mora danes nujno zmagati
Pri Brescii proti Famovitu
V predzadnjem kolu kvalifikacij za napredovanje v žensko B2 ligo se bodo Koimpexove odbojkarice danes popoldne v Orzinuoviju pri Brescii pomerile s Farnavitom. Za slogašice je zmaga tokrat imperativ. Poraz bi zanje pomenil konec vseh upanj. Ce pa bodo Sainove igralke zmagale, bo o njihovi usodi odločala zadnja tekma v Trevisu med Albatrosom, ki je že v B2 ligi, in Famavitom. Bolje bi bilo tudi, da Koim-pex danes zmaga Čimbolj gladko, da si v CimveCji meri zavaruje hrbet. Idealno bi bilo, da zmaga s 3:0. V tem primem bi bil praktično že na varnem. Ce zmaga s 3:1, mora upati, da Favamit v sredo v zadnjem kolu izgubi ali zmaga s 3:2. Ce pa slogašice zmagajo s 3:2, mora Favamit v Trevisu izgubiti.
Slogašice so se na da-
našnjo tekmo vestno pripravile in bodo danes (pričetek ob 18. uri) predvidoma nastopile v popolni postavi. Zmaga preteklega kola proti Albatrosu je igralkam prav gotovo povrnila izgubljeno zaupanje. Po sedmih zaporednih porazih so se lahko prepričale, da še niso »pozabile, kako se igra«. Trener Sain ocenjuje, da je Farna vit bolj izkušena ekipa od Albatrosa, nikakor pa ne boljša.
Skratka, Koimpex ima vse možnosti, da se lombardski šesterki oddolži za poraz, ki ga je utrpel na Opčinah, ko je bil bržkone še pod šokom zaradi »tragičnega« konca rednega dela prvenstva. Zdaj je razpoloženje med igralkami gotovo boljše in Čeprav položaj nikakor ni lahek, lahko z optimizmom Čakamo na razplet današnjega srečanja.
Obvestilo
SZ SLOGA
vabi člane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo jutri, 10. t. m. v Prosvetnem domu na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško poročilo, tajniško poročilo, nagrajevanje najuspešnejših ekip, pozdravi gostov in razno.
KOŠARKARSKA KOMISIJA ZSSDI priredi danes, 9. t. m. na Stadionu 1. maj v Trstu zaključno »festo« ob 30-letnici nase košarke, ki se bo začela ob 18. uri s tekmo »all-stars« vseh Časov. Sledila bo družabnost. Vabljeni vsi mladi, že očetje in tudi nonoti-koSarkarji z družinami.
FC PRIMORJE
sklicuje 33. redni volilni občni zbor, ki bo v društvenih prostorih na Proseku v sredo 12. junija 1996 ob 20. uri v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško poročilo, razprava, pozdravi gostov, volitve.
NOGOMETNA SEKCIJA SD ZARJA prireja nogometni tabor za otroke rojene v letih 1985, 86, 87 88 in 89. Tečaj bo od 19. do 28. junija od 9. do 16. ure na travnatem igrišču v Bazovici. Cena tečaja je 50.000, v ceni pa je vključeno tudi kosilo. Vpis in podrobnejše informacije po tel. 226483 od 18. do 20.
TPK SIRENA
bo kot vsako leto priredila dva jadralna tečaja za razred Optimist in sicer od 17. do 28. junija ter od 8. do 19. julija. Za vse potrebne informacije ter vpisovanje je na razpolago tajništvo vsak ponedeljek in Četrtek, od 18. do 20. ure, tel. 422696, Miramarski drevored, St. 32.
TPK SIRENA - sekcija športnega ribolova obvešča, da bo na sedežu društva - Miramarski drevored 32 - vsak Četrtek od 19.30 dalje tečaj za spoznavanje metod tehnike in opreme Športnega ribolova. Vabljeni začetniki in tekmovalci!
MOŠKA C1 LIGA/ SEZONO ZACELI KATASTROFALNO, KONČALI PA SO JO POD VRHOM
Soča Sobema prijetno presenetila
Soča Sobema je verjetno letošnje najprijetnejše presenečenje med našimi odbojkarskimi ekipami. Prvič v svoji zgodovini je nastopila v Čl ligi, brez bistvenih okrepitev v primerjavi z lansko sezono pa je ciljala izključno na obstanek v ligi. Katastrofalen začetek s štirimi zaporednimi porazi ni obetal nic dobrega, toda v nadaljevanju so socani presenetili in z 28 točkami dosegli šesto mesto, ter si tako zagotovili možnost nastopanja v play-offu za napredovanje, kateremu so se potem morali odpovedati zaradi znanih težav.
ZaCetne probleme je trener ekipe Vojko Jakopič takole razložil: »Lansko prvenstvo je bilo za te igralce prelahko, tako da so bili navajeni zmagovati brez truda, kar pa se v Cl ligi ni dogajalo več. Poleg tega smo prvenstvo zaceli brez Fe-
rija, ki so mu v prejšnji sezoni soigralci najbolj zaupali. Ostali igralci so dvomili, da lahko brez njega uspejo, zato je bil Ferijev povratek bistven, da ostali niso veC dvomili v lastne sposobnosti in takrat so zaceli prihajati prvi rezultati. V začetnem obdobju smo največ Časa potrebovali prav za to, da smo v igralce vcepili zmagovalno mentaliteto, kar po seriji začetnih porazov ni bilo lahko. Potem pa smo z zmagama proti Slogi in Paeseju dokazali, da smo lahko enakovredni vsaki ekipi,« je strnil svoje razmišljanje Jakopič.
Glede tehnične plati Jakopič meni, da je bila njegova ekipa letos najbolj pomanjkljiva na servisu in v bloku, pa tudi v napadu je bilo preveliko število napak. Tu torej Čaka SoCo največ dela za naslednjo sezono. Glede svojih igralcev
pa je Jakopič dejal: »Z delom in trudom igralcev na treningih sem zadovoljen, vendar ne morem mimo dejstva, da nekateri ne Čutijo pripadnosti društvu in so tako društvo in soigralce zapustili kar pred kon-
cem sezone.«
Za naslednjo sezono še ni gotovo, Ce bo Jakopič ostal trener ekipe. Sam pa meni, da Ce ostane igralski kader nespremenjen in Ce se rešijo vse finančne težave, potem mora biti za na-
slednjo sezono cilj ekipe najmanj izboljšati letošnjo uvrstitev, morda pa poskusiti tudi doseči napredovanje v višjo ligo.
S tem se strinja tudi predsednik društva Marjan Černič, ki je okvirne načrte za naslednjo sezono takole prikazal: »Kar se tiče trenerja, bi mi radi obdržali Jakopiča. Glede igralcev bi morali ostati vsi, ki so končali letošnje prvenstvo, razen Lutmana. Nekateri so sicer še nekoliko v dvomu, toda upam, da se bomo v kratkem dogovorili. Da definiramo končni igralski kader pa moramo počakati, da se dogovorimo z Valom in 01ympio. Tako vprašanje trenerja kot tudi igralcev pa bi moralo biti jasno v teku dveh ali treh tednov. Problem za naslednjo sezono je tudi finančno kritje, saj nismo še dobili pokrovitelja, ki bi nadomestil podjetje Sobema,« je dejal Černič. (A.M.)
Ob 30. obletnici ustanovitve ŠD Sokol tudi letos »24 ur odbojke« v Nabrežini
Po lanskem uspehu so se pri športnem društvu Sokol odločili, da tudi letos priredijo turnir 24 ur odbojke, ki bo na odprtem igrišču Sokola v Nabrežini 13. in 14. julija.
Turnir ima predvsem namen združiti mlade, ki jim je ta šport všeč, namenjen pa je tudi širši skupnosti. Organizatorji namreč želijo, da bi turnir postal tradicionalno srečanje amaterskih odbojkarjev in odbojkaric tudi izven prvenstvenih tekem.
Nabrežina ima za tako manifestacijo tudi res zelo primeren prostor, saj je igiršče Sokola do-
volj veliko in prijetno, da se na njem nastani za 24 ur kar lepo število mladih. Seveda pa je turnir namenjen tudi tistim, ki ne igrajo, a bi želeli preživeti nekaj Časa v veselem vzdušju. Pomembno je namreč, da se zavedamo, da je za pripravo in uresničitev take manifestacije potrebno veliko truda in Časa ter predvsem dobre volje in sodelovanja.
Turnir »24 ur odbojke« se bo zaCel v soboto, 13. julija, ob 20. uri, zaključil pa se bo v nedeljo, 14. julija, od 20. uri, ko bo na vrsti nagrajevanje najboljših ekip ter družabno srečanje.
Poleg turnirja samega bo »24 ur odbojke« pravi praznik, saj poteka letos 30-letnica ustanovitve športnega društva Sokol. To obletnico bo društvo začelo proslavljati že z običajnima šagrama, to sta praznik piva ter razstava vin, ter s športnim tednom, ki bo povezal ti dve šagri in na katerem se bodo zvrstili turnirji miniba-sketa, odbojke ter balinanja. Na programu je tudi košarkarska tekma med starimi in mladimi igralci Sokola. Konec poletja bo še osrednja proslava s predstavitvijo brošure o tridesetletnem delovanju društva. (MB)
JKCUPA
prireja za letnike od ’81 do ’89 en popoldanski in tri celodnevne jadralne tečaje - razred optimist in sicer: 1) od 17. do 28.6; 2) od 1. do 12.7; 3) od 15. do 26.7 ter popoldanski od 24.6. do 5.7. V razredu srfa pa dva tečaja in sicer 1) od 8. do 12.7 ter 2) od 15. do 19.7. Informacije in vpisovanja vsako soboto od 16. do 18. ure na sedežu, tel. 299858.
SK KRAS - Odsek za rekreacijo organizira tečaj tenisa za otroke in odrasle. Za vpis in informacije pokličite v tajništvo društva tel. 229477 v dneh: ponedeljek, sreda in Četrtek od 17. do 19. ure ter v petek od 10. do 12. ure.
SD POLET
organizira od 17. do 28. t.m. začetniški tečaj kotalkanja vsak dan od 16.00 do 17.00. Vabljeni vsi otroci od 4. leta dalje. Fantki imajo možnost nadaljevati tudi s hokejem. Cena 35.000 lir. Podrobnejše informacije in prijave v večernih urah na tel. 213931 ali 314412.
SD SOKOL
vabi ljubitelje športa in zabave, da se prijavijo na turnir 24 ur odbojke, ki se bo odvijal v soboto, 13. in v nedeljo, 14. julija nepretrgano 24 ur. Vsa piojasnila glede turnirja, programa in pravil igre ter vpisovanja dobite na tel. St. 208065 (Lanja in Lara) in 299632 (Marjanka v večernih urah). Pohitite!
SZ SLOGA
prireja od 17. do 28. junija Odbojkarske igre ’96 namenjene vsem otrokom letnikom ’83 in mlajšim. Tečaj bo potekal dva tedna od ponedeljka do petka od 9. do
16.30	v telovadnici nižje srednje Sole na Opčinah in v občinski telovadnici v Repnu. Tečajniki bodo kosili v restavraciji Rino, poleg odbojke pa bo v prostem Času poskrbljeno tudi za didaktične in razvedrilne dejavnosti. Prijave zbira urad ZSSDI od 8. do 16. ure, tel. št. 635627.
SD KONTOVEL - sekcija minibasketa prireja 13., 14., 18., 19. in 20. tega meseca košarkarski tečaj za začetnike in minikošarkarje na odprtem igrišču na Kontovelu: Umik: od 16.30 do 17.30 letniki 1990, 1989 in 1988. Od 17.30 do 19.00 letniki 1987, 1986,1985.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 17. junija v društvenih prostorih v prvem sklicanju ob
19.30	in v dragem sklicanju ob 20. uri. Dnevni red: izvolitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, razprava, razreSnica odboru in volitve, razno.
SK DEVIN
prireja ob zaključku sezone družabni večer, ki bo na sedežu v Cerovljah 15. t.m. ob 20. uri. Nagrajevanju najboljših atletov bo sledila družabnost in predstavitev diapozitiv iz Snežnika in okolice ob priliki raznih srečanj. Zaželjena je cimštevilnejsa prisotnost. Potrditev sprejema tajništvo na tel. St. 2916004 ob večernih urah do vključno Četrtka, 13. t.m.
SK DEVIN
obvešča elane in prijatelje, da se bo vršil društveni športni praznik 27. in 28. julija v Praprotu. V kratkem bo najavljena seja prostovojlnih sodelavcev.

OSNOVNOŠOLSKA OUMPIADA / DOLINSKO DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO
Med šolami prva DomjfrRicmanje
Sodelovalo je 150 otrok - Med 2 ognjema 1. Pesek
Z nagrajevanjem najboljših sol in posameznikov ter kratkim kulturnim programom, v katerem je zbor vseh uCencev dolinskega didaktičnega ravnateljstva zapel tri pesmi, se je zaključilo letošnje Športno tekmovanje osnovnih Sol iz Doline in Milj. Nagradili so najboljše šole in posameznike, pri Čemer so Sole prejele pokale, najboljši posamezniki pa so dobili kolajne. S pokalom sta bila nagrajena tudi najboljši posameznik in posameznica, ki sta bila letos TjaSa Krismancic (Boljunec) in Christian Žigon (Milje).
Celotno tekmovanje se je začelo 6. maja s pred-tekmovanbjem v igri med dvema ognjema, nadaljevalo se je 22. maja z atletskim trobojem, svečan zaključek pa je bil v petek v dolinski telovadnici, kjer sta-bili na sporedu tudi tekmi za 3. in 1. mesto med dvema ognjema. V malem finalu je Boljunec premagal Milje, v finalni tekmi za prvo mesto pa je bil Pesek boljši od združene ekipe Domjo-Ricmanje.
Celotno tekmovanje, na katerem je sodelovalo približno 150 otrok, je potekalo v organizaciji učiteljskega osebja dolinskega didaktičnega ravnateljstva.
Rezultati
FANTJE
1. razred: 1 Aron Kraljic (Bor) 438; 2. Davide Lissiach (Mil) 400; 3. Leonardo Comelli (Mili) 357; 4. Luca Sancin (Bol) 354; 5. VValter Vodopivec (Dol) 343; 6. Francesco Biloslavo (Bol) 329; 7. Marco Furlan (Bol) 316;
Benedetto Salvemini (Dom) 316; 9 Denis Ota (Bol) 310; lO.Rino Della Valle (Mil) 277. Najboljši rezultati: skok v daljavo 1, 61m Aron Kraljic (Bor); met: 4, 5m Aron Kraljic (Bor); Davide Lissiach (Mil); tek: 4, 0 Aron Kraljic (Bor).
2.	razred: 1. Aljek Klun (Bol) 444; 2. Erik Rossone (Bol) 401; 3. Ma-nuel Pissacco (Bol) 400;
4.	Samuel Kralj (Bol) 386; 5. Kevin Segulin (Bol) 383; 6. Dejan Fara-glia (Dol) 379; 7. Ales-sandro Veronese (Dom) 377; 8. Mitja Zobec (Dom) 369; 9.Davide Stolli (Dom) 365; 10. Maximilian Paruta (Mil) 3381. Najboljši rezultati:
Uvrstitve šol
1.	Domjo-Ricmanje
2.	Boljunec
3.	Dolina
4.	Pesek
5.	Milje
6.	Mackolje
7.	Boršt
skok v daljavo 1, 72 m Aljek Klun (Bol); met: 5, 5m Aljek Klun (Bol); Ma-nuel Pissacco (Bol); tek: 4, 2 Samuel Kralj (Bol).
3. razred: 1 .Erik Pertot (Dom) 683; 2 Martin Merlak (Dol) 458; 3. Martin Cheber (Dom) 453; 4. Peter Sosič (Bol) 442; 5. Robert Tul (Mac) 429; 6. Matjaž Romano (Bol) 429; 7. Marco Barazutti (Dom) 427; 8. Francesco Bandi (Dol) 427; 9. Luca Zennaro (Mac) 416; 10. Stefano Minon (Mil) 407; Matteo Cigui (Dom) 407; 12. Gabriele Ota (Bol)
395; 13. Daniel Di Dona-to (Dom) 387 14. Matjaž Mihalič (Bol) 367; 15. Sa-verio Vascotto (Dol) 365. Najboljši rezultati: skok v daljavo 1, 7Im Erik Pertot (Dom); met: 7, 5m Martin Merlak (Dol); tek: 3, 7 Erik Pertot (Dom).
4.	razred: 1. Denis Kneipp (Ric) 523; 2. Tadej Klun (Dol) 506; 3. Boris Tul (Mac) 491; 4. Gabriele Facco (Mil) 474; 5. Ivan Langella (Bol) 473; 6. Christian Sancin (Dol) 469; 7. Aris Pregare (Rič) 467; 8. Federico Zuljan (Ric) 465; 9. Marko Cej (Bol) 463; 10. Jan Gustinčič (Pes) 462; 11. Gabriel Ota (Ric) 442; 12. Vito Zuppini (Dol) 440; 13. Devan Gombač (Pes) 432; 14. Alex Maar (Bor) 428; 15. Simon Zadnik (Mil) 426; Alan Mahne-Kalin (Bol) 426; 17. Paolo Zobec (Dol) 424; 18. Daniel Ravnic (Dol) 395;
19.	Jan Foraus (Dol) 390;
20.	Matevž Cuk (Dol) 370. Najboljši rezultati: skok v daljavo 1, 91m Denis Kneipp (Ric); met: 9m Denis Kneipp (Ric); tek: 3, 5 Tadej Klun (Dol).
5.	razred: 1. Christian Žigon (Mil) 538; 2. Enri-co Chendi (Ric) 520;
3.Aljoša Ota (Bol) 515; 4. Matej BernetiC (Ric) 507;
5.	Daniel Franco (Pes) 494; 6. Andrea Corbatti (Bor) 454; 7. Robert Damin (Bol) 451; 8. Dorjan Sancin (Bol) 448; 9. Stefano Mauri (Bol) 447; 10. Martin Lissiach (Mil) 435; 11. Stefano Bandi (Dol) 408; 12. Bojan Kuret (Ric) 386; 13. Manuel Corbatti (Ric) 360. Najboljši rezultati: skok v daljavo 1, 91m Christian Žigon (Mil); met: 9, 5m
Christian Žigon (Mil); Andrea Corbatti; tek: 3, 7 Christian Žigon (Mil); Matej BernetiC (Ric); En-rico Chendi (Ric). DEKLICE
1. razred: 1. Mara Ghersinich (Dom) 383; 2. Katrin Corbatto (Bor) 381; 3. Malina Tedeschi (Dol) 379; Paola Cigui (Dom) 379; 5. Irina Pockar (Dom) 378; 6. Lej-la Slavec (Dol) 375; 7. Astrid Corbatto (Bor) 358; 8. Deborah Samsa (Mil) 348; 9. KatjuSa Smotlak (Mac) 347; 10. Jasna Komar (Dol) 343; 11. Sara Mangano (Dom) 340; 12. Natalie Kofol (Dom) 337; 13. Sabina Zeriali (Dol) 333; 14. Ce-cilia KocjanCiC (Dol) 309;
V igri med dvema ognjema je slavil Pesek (Foto Darko Bradassi)
15. Maja Grisonic (Dom) 303; Maruška Kapic (Dom) 303; 17. Martina Cecco (Bol) 291; 18. Valentina Manin (Dol) 278; 19. Daniela Babic (Dom) 204. Najboljši rezultati: skok v daljavo 1, 42 m Paola Cigui (Dom); met: 4, 5m Lej la Slavec (Dol), MalinaTedeschi (Dol); Irina Pockar (Dom); tek: 4, 7 Mara Ghersinich (Dom).
2. razred: 1. Francesca Vinci (Dom) 411; 2. Oles-sia Kousmenko (Bor) 397; 3. Valentina Filippi
Atletski troboj je bil zelo zanimiv (Foto Kroma)
(Dom) 395; 4.Verena Ze-riul (Bol) 380; 5. Maja Ota (Bol) 352; 6. Marša Sain (Mil) 349; 7. Erama Malina Marinelli (Dom) 343; 8. Sara Conestabo (Bol) 337; 9. Jasna Pangerc (Dol) 333; 10. Mad-dalena Mura (Dol) 317. Najboljši rezultati: skok v daljavo 1, 54m Francesca Vinci (Dom); met: 6, Om Valentina Filippi (Dom); tek: 4, 3 Francesca Vinci (Dom); Verena Zeriul (Bol).
3.	razred: 1. Elisa Grilanc (Dol) 475; 2. Sa-mantha Cergol (Dom) 440; 3. Eva Stepančič (Mac) 437; 4. Samantha Guglia (Dom) 411; 5. Nataša Valentič (Dom) 396;
6.	Katja Bratos (Bol) 393;
7.	Sara Surian (Dom) 367; 8. Jessica Ravnic (Dol) 366; 9. Urška Ota (Bol) 364; 10. Erika Ber-senda (Dom) 343; 11. Dejana Medica (Mil) 289. Najboljši rezultati: skok v daljavo 1, 58m Samantha Cergol (Dom); met; 9, 5m Elisa Grilanc (Dol); tek: 4, 0 Elisa Grilanc (Dol).
4.	razred: 1. Martina Carboni (Pes) 467; 2. Na-stasja Damin (Bol) 465; 3. Mateja Cossutta (Bol) 464; 4. Ketty Racman (Pes) 461; 5. Daša Zeriali (Bol) 460; 6. Ketty Slavec (Bor) 441; 7. Tatiana Ar-banas (Ric) 437; 8. Anuška Smotlak (Mac) 435; 9. Linda Crevatin (Ric) 432; 10. Aleksandra Velise (Ric) 431; 11. Karin Zobec (Bol) 422; 12. Martina Sossi (Ric) 416; 13. Ivana Mahorcic (Ric)
414; 14. Maja Smotlak (Mac) 412; 15. Aliče Cre-paldi (Ric) 412; 16. Yle-nia Zobec (Ric) 396; 17. Mateja Viler (Bor) 388; 18. Monika Lucas (Ric) 387. Najboljši rezultati: skok v daljavo 1, 87m Mateja Cossutta (Bol); met: 8, 0 m Nastasja Damin (Bol) 1; tek: 3, 9 Karin Zobec (Bol).
5. razred: 1. Tjaša Krismancic (Bol) 516; 2. Jessica Perak (Bol) 500; 3. Karin Racman (Pes) 496;
4.Viviana Vodopivec (Dol) 491; 5. Jessica Cergol (Ric) 486; 6. Roberta Skerlavaj (Bol) 486; 7. Monica Pissacco (Bol) 463; 8.Breda Berzan (Ric) 454; Anja Pertot (Ric) 454; 10. Elisa Berdon (Ric) 436; 11. Susanna Paruta (Mil) 433; Maja Kapic (Ric) 433; 13. An-na Angiolini (Ric) 418; 14. Jana Desiree Ota (Bol) 394. Najboljši rezultati: skok v daljavo 1, 79 m TjaSa Krismancic (Bol); met: Hm Karin Racman (Pes); tek: 4, 2 TjaSa Krismancic (Bol).
NAJBOLJŠA
ŠPORTNIKA
TjaSa Krismancic (Bol) in Christian Žigon (Mil).
MED DVEMA
OGNJEMA
1. Pesek, 2. Domjo-Ricmanje, 3. Boljunec, 4. Milje.
LEGENDA
BOL = Boljunec; BOR=BorSt; DOL=Doli-na; DOM=Domjo; MAC = Mačkolje; MIL=Milje; PES=Pesek; RIC=Ricmanje.
___________________MILJE / ORGANIZATOR TURNIRJA UISP SE JE RESNIČNO IZKAZAL__________
Miniodbojkarjem bo letošnji turnir »Šport na trgu« ostal v prijetnem spominu
Poleg odbojke tudi športno plezanje, namizni tenis in obilo zabave in sladkarij - Ekipa Kontovel A (mlajša skupina) se je uvrstila v državno fazo, ki bo v Fanu
Vsedržavno združenje UISP (Italijansko združenje Šport za vse) je v sodelovanju z naravovarstveno organizacijo WWF in pod pokroviteljstvom predsednika republike in Ministrstva za Šolstvo v nedeljo v sedemdesetih italijanskih
mestih priredilo manifestacijo »Šport na trgu«. Gre za Športno manifestacijo, namenjeno otrokom, ki se je, kot pove že sam naslov, odvijala na trgih, na katerih je bil seveda ta dan prepovedan promet.
Za tržaško pokrajino so
izbrali odbojko na milj-skem trgu Marconi, na katerem se je vse odlično odvijalo. Morda je bila nekoliko neposrečena izbira datuma, saj se v teh dneh kar vrstijo razni nastopi za zaključne prireditev, pa tudi osebna praznovanja, kot
so obhajila in birme. Zato je bilo nastopajočih nekoliko manj kot običajno, saj so se v mlajši kategoriji (letnik 1986 in mlajši) pomerile le Štiri ekipe, v Starejši (letnika 1985 in 1984) pa jih je bilo trinajst. Od naših društev so bili tokrat prisotni le Breg, Kontovel in Sloga Zadružna kraska banka. Bor ima letos že stalno probleme z minivol-leyem, Sokol pa je bil odsoten prvič.
Organizatorji so se tokrat res potrudili, tako da je vse dobro teklo. Otroci so lahko risali, plezali po umetni plezalni steni, ki jo je pripravilo Alpinistično društvo Olimpic Rock, v sodelovanju s Športnim krožkom Kras pa sta bili na trgu tudi dve maniznote-niski mizi, ki so jih otroci lahko uporabljali. Dvakrat je otroke obiskal lutkar in vse navdušil s svojim nastopom. Ce k temu dodamo Se, da je vsak otrok dobil majčko, nalepko in značko, da so jim vseskozi
delili brezplačni mrzli Caj in da so se na koncu Se posladkali s sladoledom, potem je jasno, da bo ta dan otrokom ostal v prijetnem spominu.
Zdaj pa Se k tekmovalnemu delu, ki je bil tokrat pomemben, saj si je zmagovalec v vsaki od dveh kategorij priboril pravico do nastopanja na državni manifestaciji, ki bo Se ta mesec v Fanu.
V mlajši kategoriji sta se s po dvema ekipama predstavila le Kontovel in Brun-ner. Zmagal je Kontovel A pred Brunnerjem A, Kontovel B pa je bil tretji pred Brunnerjem B. Kontovelo-va A ekipa si je tako priborila pravico do nastopa v Fanu.
KONČNA LESTVICA: 1. Kontovel A, 2. Brunner A, 3. Kontovel B, 4. Brunner B.
Kontovel A: Neža Kapun, Martina Lisjak, Tereza Pertot, Jessica Stoka.
Kontovel B: Tamara Cernjava, Jarmila Kodrič,
Nina Luxa, Nikol Rebula.
V	starejši kategoriji so trinajst nastopajočih ekip najprej razdelili v dve izločilni skupini, kjer so se pomerile vsaka proti vsaki. Sledili so finalni boji za prva Štiri mesta, medtem ko so lestvico od petega do trinajstega mesta sestavili na podlagi osvojenih točk v izločilnih skupinah.
V	prvi izločilni skupini je zmagala Sloga B ZKB pred Kontovelom A. Sloga C ZKB je bila tretja, Breg A pa Sesti. V skupini B je bil prvi Brunner A, Bregu B pa se je osvojitev drugega mesta izmuznila le zaradi slabse razlike v točkah v primerjavi z ekipo OMA B. Slpga AZKB je bila Četrta, Kontovel B pa Sesti.
V	polfinalu je OMA B premagala Slogo B ZKB, Brunner A pa je bil boljši od Kontovela A. Konto-velke so nato v malem finalu premagale Slogo B ZKB, Brunner A pa je brez težav ugnal ekipo OMA B.
KONČNA LESTIVCA:
1. Brunner A, 2. OMA B, 3. Kontovel A, 4. Sloga B Zadružna kraska banka, 5. Breg B, 6. Sloga C Zadružna kraška banka, 7. Brunner B, 8. Breg A, Sloga A Zadružna kraska banka, NPT, 11. SanVAndrea in OMA A, 13. Kontovel B.
Kontovel A: Zinajda Kodrič, Alexia Kobal, Lara PraSelj, Katrin Stoka, Erika Suc.
Sloga B ZKB: Jagoda Lupine, Ambrož Peterlin, SaSa Sossi, Kristjan Stopar.
Breg B: Nataša Capponi, Maja Kapic, Nicole Pletter-sech, Katja Spetič.
Sloga C ZKB: Ivana Gantar, Martina Malalan, Ivana Sosi.
Breg A: Cristina Bene-detti, Marisa Ferluga, Martina Koren.
Sloga A ZKB: Martina Bogateč, Nicoletta Dessi, Lavinia Skerlavaj, Anna VVehrenfennig.
Kontovel B: Vesna Bukavec, Sara Nanut, Nicole Starc, Giada Stocca.
' INKA
GLEDALIŠČA
FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1996
V torek, 18. t. m., ob 20.30 premierska predstava operete »Sissi« z glasbo Fritza Krei-slerja - ponovitve 19., 20., 22. in 25. t. m; od 23. t. m. do 13.7. bo na programu »Cantando sotto la pioggia«, glasba Nacio Herb Brovvn; od 14.7. do 2.8. opereta »Scugnizza« Maria Coste.
Predprodaja vstopnic za vse predstave je že v teku pri blagajni Dvorane Tripcovich (9-12, 18-21).
Trg Zedinjenja Italije »Trg Gutenberg«
Danes, 9. t. m., Srečanja z avtorjem: ob 10.30 Giacomo Vit; ov 11. uri Antonella Robba; ob 11.30 Alessandro Gigli; ob 16.30 Luciamo Comida; ob 18. uri Alessandro Pesaola; ob 12. uriin ob 17.30 Čarodej Boldak; ob 12.15 pravljice; ob 15.30 predstava za otroke: »Racconti di filato« in ob 19.15 »II Cantasto-rie«; ob 17. uri predstavitev založniške hiše AER; ob 18.30 »Questa volta racconto io«;
Laboratorij: 9.30 ilustracije s Paolo Sapori in ob 9.30 poezija s Giacomom Vit.
Jutri, 10. t. m.: Srečanje z avtorjem: ob 12. uri Elda Torres; ob 17.30 Pino Roveredo; ob 18.30 Flavio Furlani; ob 16. uri predstavitev zbirke »Per cominciare«; ob 16.45 »Le Luna-zioni del cuore« razprava o Tommasu Lan-dolfi; ob 19.15 Micro-macro cultura. Laboratorij: ob 9. uri srečanje z avtorjem: Alessandro Gigli; ob 10. uri ilustracije z Ro-sanno Nardon; ob 11. uri sreCanje/laboratorij ilustracij z Nicoletto Costa in Fabe Sillani.
Za informacije: Državna knjižnica (tel. 631679, Studijski center A. Alberti (tel. 371403, tajništvo Sole La luna a est - Teatro della luna (574233 - ali 0336/264842).
Linhartovo srečanje
Kulturni center Srečka Kosovela v Sežani:
danes, 9. t. m., ob 10. uri zaključek srečanja z nastopom skupine Metronom z igro Ma-tejke Grgič »Kratka povest o Eriki«.
KOROŠKA
ŠKOFIČE: Društvena soba: danes, 9. t. m., ob 19.30 nastop uCencev Glasbene šole - oddelek Škofiče.
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM: Farna
dvorana: danes, 9. t. m., ob 20. uri koncert z vokalno skupino VOX.
CELOVEC: Modestov dom: v torek, 11. t. m., ob 19. uri nastop uCencev Glasbene Sole.
ŠENTJAKOB V ROŽU: Društvena soba
SPD Rož: v torek, 11. t. m., ob 18.30 nastop uCencev Glasbene šole.
V soboto, 15. t. m., ob 19. uri prireditev »Narod hoCe preživeti«: nastopata kurdski ple-
sni skupini Koma Etrus in Koma Sores ter MePZ Rož.
TINJE: Dom prosvete Sodalitas: v sredo, 12. t. m., ob 20. uri razstava slovenskih umetnikov iz Avstralije; v soboto, 15. t. m., ob 20. uri klavirski recital Tonija Kernjaka.
PLIBERK: V Posojilnici: v Četrtek, 13. t. m., ob 19. uri nastop uCencev Glasbene šole.
CELOVEC: V Ljudski soli Mohorjeve: v
petek, 14. t. m., ob 16. uri nastop uCencev Glasbene Sole.
Modestov dom: v petek, 14. t. m., ob 19. uri klavirski veCer.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA
TRST	PROSEK
Društvo slovenskih izobražencev (Ul. Doni- Kulturni dom: v Četrtek, 13. t. m., ob 20.30 zetti 3): jutri, 10. t. m., ob 20.30 bo v PeterCli-	bo na sporedu otroška igra Žarka Petana »Pet
novi dvorani predstavitev knjige Alojza Re-	pepelk«. Glasba Aljoša Starc, režija Sara
bule »Previsna leta«.	Balde.
GLASBA
TRST
Gledališče Rossetti
V	petek, 14. t. m., ob 20.30 prirejata gledališče Verdi in Združenje Punto Musicale koncert Harvard-Ratcliffe Orchestra pod vodstvom Jamesa Vannatosa. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Rossetti in v galeriji Protti.
V	soboto, 22. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Rossetti nastop Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich.
Gledališče Miela - Glasbena mladina Italije-Koncertna sezona 1996
Koncertna sezona se bo zaključila 13.6., ob 20.30 s koncertom Kvarteta iz Veneta ter me-zosopranistke Patrizie Belloni in pianistke Sabine Arni.
Avditorij Muzeja Revoltella
Poletni koncerti gledališča Verdi
Jutri, 10. t. m., ob 20.30 klavirski recital Em-
re Sen; 17. t. m. klavirski recital Andrea Tro-
vato; 24. t. m. klavirski recital Roberta Poli ter 1. julija klavirski recital Lorenza Di Bella in Roberta Prosseda. Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21).
Dvorana Tripcovich
V petek, 28. t. m., ob 20.30 koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Juliana Ko-vatcheva Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-
21).
GOETHE INSTITUT - (Ul. Coroneo 5)
Trieste Prima: jutri, 10. t. m., ob 20.30: Praha Ensamble; v Četrtek, 13. t. m. Chromas En-samble Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 16-19) in na dan koncerta od 19.30 dalje v Goethe Institutu.
BARKOVUE
Cerkev Sv. Jerneja: v torek, 11. t. m., ob 20.30 koncert vokalne skupine Resonet, ki jo vodi Aleksandra Pertot.
RAZSTAVE
TRST
Konjušnica miramarskega gradu: do 30.6. je na ogled razstava »Karel Teige. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«.
Muzej Revoltella: na ogled je ena najlepsih kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabottiju.
Trg Gutenberg: na ogled je razstava ilustracij Vesne BenedetiC.
Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita:
na ogled je razstava »Trieste. Realta, immagi-ne, immaginazione«.
Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078».
Dvorana Turistične ustanove (Ul. S. Nicolo); do 18. t. m. razstavlja Sabrina Matucci. Gostilna Stalletta-Ul. Giuliani 36: do 22.6. je na ogled razstava desetih tržaških slikark. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 5.7. je na ogled razstava beneškega slikarja Silvana Rubino z naslovom »Silence...! don’t speak about silence*
BOLJUNEG:- Pivnica III. generazione:
razstavlja Giusy Grisafy.
BAZOVICA: - Bazovski dom: v petek, 14. t. m., ob 20.30 otvoritev razstave narodnih noš Odprle smo skrinjo«.
GORICA
Katoliška knjigarna - Travnik: Do 21.6. razstavlja kipar Zmago Posega. Ogled po urniku knjigarne.
Kulturni dom: do 10. t. m. razstavlja slikar Etko Tutta. Urnik: 9-13, 16-18 ob delavnikih in v večernih urah med kulturnimi manifestacijami.
OPČINE
V	domu na Brdini prireja Kulturno društvo La Rupe-Ob Pečini razstavo fotografskih posnetkov udeležencev prvega fotografskega tečaja; na razpolago bo kotiček s fotografsko opremo za vse obiskovalce, ki se želijo preizkusiti v portretiranju. Razstava bo odprta do ponedeljka 17. junija od 17.00 do 20.00 ure.
ŠTANJEL
V	razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom« Davida Terčona.
KOROŠKA________________________
CELOVEC
Deželni muzej razstava »Zgodnje krščanstvo na Koroškem«.
Deželna galerija: do 23. t. m. razstavlja Me-litta Moschik.
Galerija pri Joklnu (Badgasse 7): do 14. t. m.
je na ogled razstava »Kreativno izražanje prizadetih otrok in mladostnikov«.
BELJAK
Muzej Mesta Beljak: Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem).
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: do 13.7. je na ogled Fotorazstava »Asservate-Auschvvitz, Buchenwald, Yad Vashem« - Naomi Teresa Samon.
TINJE
Galerija Tinje: do 12. t. m. razstavlja Fric MoCnik.
GLEDALIŠČA
SNG DRAMA Erjavčevo 1. Ljubljana tel: 061/221-511
#
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
DRAMA
t J ti 3iJ ANA
D. Zajc: GRMACE Torek, 11. junija, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. ZADNJA PONOVITEV V SEZONI.
Peter Handke:
URA, KO NISMO NIČESAR VEDELI DRUG O DRUGEM
Sreda, 12. junija, ob 19.30, za abonma SREDA in IZVEN. Četrtek, 13. junija, ob 19.30, za abonma ČETRTEK in IZVEN. Petek, 14. junija, ob 19.30:
A. Hieng: LAŽNA IVANA, za IZVEN in KONTO.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852
Arthur Miller: POGLED Z MOSTU Jutri, 10. junija, ob 20. uri, za abonma ŠTUDENTSKI B in IZVEN.
Četrtek, 13. junija, ob 20. uri, za abonma ČETRTEK in IZVEN. Petek, 14. junija, ob 20. uri, za abonma RED V in IZVEN.
Jean-Jacques Bricaire:
DOHODNINA Torek, 11. junija, ob 20. uri, za abonma TOREK in IZVEN. Sreda, 12. junija, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. ZADNJA PONOVITEV V SEZONI. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Liubliana tel: 061/312-860
F. Sehoviti: KURBE Četrtek, 13. junija, ob 19.30, za IZVEN. ZADNJA PONOVITEV
V	SEZONI.
P. T. Afričan: EVNUH Petek, 14. junija, ob 19.30, za IZVEN. ZADNJA PONOVITEV
V	SEZONI.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
Vilharjeva 11. Ljubljana tel: 061/125-33-12
M. Pograjc: MESTO KJER NISEM BIL Nedelja, 16. junija, ob 21. uri.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326
Miro Gavran:
PACIENT DOKTORJA FREUDA
Danes, 9. junija, ob 19. uri.
Gostovanje v Idriji.
NataSa Kos: ALBRECHT, plesna predstava.
Sobota, 15. junija, ob 21. uri.
PREMIERA.
CANKARJEV DOM II RAZSTAVE
Gledališče Četrtek, 13. junija, ob 20.30: B. Slade:
OB LETU OSOREJ Glasba
Danes, 9. junija,
ob 20. uri: FOLKLORNA
SKUPINA LADO:
MI NOSIMO ZELEN VENCEC. Predstavitev ljudskih plesov in pesmi Hrvaške.
Četrtek, 13. in petek,
14. junija, ob 19.30: MODRI ABONMA I in II: ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE.
Dirigent Saša Vederni-kov. Solist Till Fellner, klavir. Program: M. Mihevc, L. van Beethoven, D. Šostakovič.
Film
UNAEltnKKJNl)
Od ponedeljka, 10. do srede, 12. junija, ob 17. uri in 20.30, od petka, 14. do torka,
18. junija, ob 20.30: UNDERGROUND (PODZEMLJE). Režiser: Emir Kusturica.
Blagajna je odprta od 11. ure do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015.
GLASBA
Danes, 9. junija: BOGDANA HERMAN (SLO), HUNN-HUUR- TU ( Tuva), foto. Križanke, Ljubljana, ob 20.30.
KRIŽANKE
Trg
francoske revolucije 7, Liubliana
18. junija, ob 21. uri: PARNI VALJAK.
KLUB MKN2 Ilirska Bistrica
Sreda, 12. junija:
GAS HUFFER. Punk'n'roll koncert.
KLUB B-51 Gerbičeva Sla. Ljubljana
Torek, 11. junija, ob 23. uri:
nastop skupine DILDO VVARHEADS iz Belgije.
DRUGA GODBA '96
Jutri, 10. junija:
WUTU VVUPATU (Grčija) Gost: O KAV TEMIZ. GIANNI GEBBIA (Italija), OKAV TEMIZ MAGNE-TIC BAND (Turčija). Križanke, Ljubljana, ob 20. uri.
HUUN-HUUR-TU (Tuva) Dominikanski samostan, Ptuj. V primeru dežja Ptujski grad, ob 20. uri.
Sreda, 12. junija: SIMENTERA (Kapverdski otoki). Križanke, Ljubljana, ob 21. uri.
GRAD PODSREDA KOZJANSKI PARK
EVROPSKO UPORABNO STEKLO Pregledna razstava, 600 predmetov devetdeset oblikovalcev iz dvanajstih evropskih dežel od Skandinavije do Sredozemlja.
(Do 29. septembra)
BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31.
Ljubljana
Koloman Novak Slike/Iluzija 3D Razstava bo na ogled do 23. junija.
VISCONTI FINE ART KOLIZEJ
Gosposvetska 13. Ljubljana
James Brovvn Slike Razstava bo na ogled do 20. junija.
KUD
FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana
Lidia Asta HOMAGE TO THE MASTERS Razstava bo na ogled do 30. junija.
GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79. Liubliana Igor Kregar in Miha Pirnat ml. Akrili in olja. Razstava bo na ogled do 21. junija.
GALERIJA ŽULA 2 Židovska 2a.
Maribor Jože Šubic Slike. Razstava bo na ogled do 28. junija.
GALERIJA COMMERCE Einspielerjeva 6. Ljubljana Veljko Toman Slike Razstava bo na ogled do 21. junija.
POSLOVNI CENTER MERCATOR Dunajska 107. Ljubljana
V galeriji je do 27. junija
na ogled razstava del akademskega slikarja Bogdana Borčiča.
GALERIJA
LIKOVNIH UMETNOSTI Glavni trg 24.
Slovenj Gradec
Anton Herman EKOPROJEKT Razstava bo na ogled do 7. julija.
GRAD PODSREDA KOZJANSKI PARK
Elizza C. Wong in Aqua Aqua Fotografije, olja in akvareli. Razstava bo na ogled do 30. junija. INSTITUT JOŽEF STEFAN Liubliana
Vida Slivniker BelantiC Slike
Razstava bo na ogled do 13. junija.
TOM pri ZPMS
Pomagajte TOM-u in TOM bo pomagal vašemu otroku!
Vaš prostovoljni denarni prispevek bomo namenili plačilu računa telefonskih klicev, saj nas mesečno pokliče kar blizu 900 otrok in mladostnikov iz vseh krajev Slovenije.
Žiro račun Zveze prijateljev mladine Slovenije: 50101-678-45223 (pripis „Sklad ZPMS -za TOM", sklic na št.: 00 080-1234.
Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina.
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
Nedelja, 9. junija 1996
V JORDANIJI JE PADEL TABU
Svinjina
naprodaj
Posel v prvi mesnici cveti
FUHAIS (Reuter) -Kljub zgražanju večjega dela predvsem muslimanske javnosti so v Jordaniji odprli prvo mesnico s svinjino. Lastnik mesnice v mestecu s pretežno krščanskim prebivalstvom v bližini Amana, je s prodajo veC kot zadovoljen.
Pred leti je bilo mogoCe kupiti le zmrznjeno svinjino iz uvoza ali svinjino, ki so jo kupili neposredno pri maloštevilnih kmetih.
»Polovica kupcev je Arabcev, ki so študirali na Zahodu in nekaj muslimanov, ki se ne menijo za pravila, ki jih določa Ko-
ran. Ostali pa so tujci, ki so redni kupci že vse od odprtja mesnice sredi preteklega leta.
Mesar je musliman, ki v skladu s svojim verovanjem ne je mesa, vendar z razkosavanjem prašičev in pripravo specialitet nima težav. Na dveh prašičjih
»Lovec« na drevesu
Fanie Jason je južnoafriški fotoreporter, ki' se preživlja z »lovom« na znane obrazov. Pred kratkim je imel težave z grofom Spencerjem, bratom britanske princese Diane, ki živi v Cape Townu. Obtožuje ga nadlegovanja njega in njegove družine. (Foto: Reuter)
Enomesečni prašiček bo kmalu končal na krožniku (Foto: Reuter)
farmah, ki mesarja iz Fu-haisa oskbujeta z mesom je zaposlenih tudi veC muslimanskih delavcev. Farmi sta v lasti krscanov. V državnih laboratorijih redno vršijo preglede prašičjih ledvic, hrbtenjače in sline, da ugotovijo ali je žival primerna za prehrano.
Mesar se lahko pohvali, da proda vsaj tono svinjine na teden. Cena je 7 dolarjev za kilogram, kar je primerljivo s cenami govedine. Medtem ko pripoveduje o borbi za pridobitev dovoljenja za prodajo svinji-
ne, zadovoljno pije pepsi-colo in kadi cigareto.
V Jordaniji je med 4 milijoni prebivalcev 5 odstotkov krščanov, ki s prehranjevanjem s svinjino nimajo etičnih problemev. Prav tako je svinjina na vladnem spisku dovoljenih živil. Vendar pa je mesar kljub temu imel velike težave, da je dobil dovoljenje.
»Nihče ni hotel podpisati dovoljenja za odprtje mesnice. Prepiral sem se z predstavniki več oddelkov. Na koncu sem zagrozil, da
jih bom tožil, saj ni nobenega zakona, ki bi izrecno prepovedoval prodajo svinjine,« zadovoljno pravi.
Vendar je kljub dovoljenju s strahom odprl prodajalno, saj se je bal muslimanskih pravovernežev. Oglas z najavo nove trgovine je objavil samo angleško pišoči Časnik.
»Prve dni sem preživljal hude Časa. VeC sto ljudi me je poklicalo in spraševalo, Ce je oglas šala. Vsakič ko sem zapustil trgovino sem se bal, da jo bom ob vrnitvi našel v ognju ali
porušeno. Toda zgodilo se ni nic hujšega kot, da sc mi nekajkrat razbili okna,« se spominja. »Ljudje so se kmalu navadili. Najprej so kupovali majhne količine mesa, toda sčasoma so dobili zaupanje in zdaj jim meso v večjih količinah dobavljam tudi na dom.«
Podjetni iranski musliman, ki se je po zalivski vojni z veC tisoC sonarodnjaki preselil v Jordanijo in zaCel trgovati z zmrzje-no svinjino, namerava kmalu razširiti svojo dejavnost.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
A	HRUSC, TRUŠČ	STROJ ZA KOPANJE IN PRENOS ZEMLJE	KUP ZEMLJE, KI GA IZRUE KRT	SVEDSKI AVTO	IVAN SUBASIC	KESANJE	SORTA BOUSEGA KROMPIRJA	REKA LOIRE	LASTNOST OSNO- VANEGA	GEORG TRAKL	AVTOR: MARKO DRESCEK	RIMA VERZOV	CIMA, POGANJEK	HERCEGO- VEC.	ZIMSKO VOZILO	ANTON TROST	PRITOK DONAVE V NEMČIJI	jW SOFOKLE- JEVE TRAGEDIJE	VEČJA KAMNITA GMOTA	LITERAR. JUNAK BUUBA
STROKOVNJAK ZA LEKSIKO-LOGLiO											LASTNOST SKESANEGA ČLOVEKA									
LASTNOST OKRAŠENEGA											RUSKI pa TOVAL. VOZ STAVČNO I0CII0									
REKA V EVROPSKEM DELU RIISUF					IGRALEC COONERV					VRATA V TEMPELJ						ZIDOVSKI MESEC				
					JANEZ (LAT.)					HR. IGRAL. FR7IRNIK						SLAVILNA PESEM				
JUDOVSKI RABIN (BEN)						IRONIČEN ČLOVEK CASGRKOV IN RIMLJANOV							SLOV. IGRALKA (ITA)	SAMICA KONJA PREBIV. IHANA						
DESNI PRITOK VISLE NA POLJSKEM				DODATEK, NAMEČEK								VRH V VALAISKIH ALPAH FIŽOLOVKA					USNJEN JERMEN			
				BOŽJI POPOTNIK													VLEČENJE (STARI			
SNOV, MATERIJA								KRALJ ZAH. GOTOV							ALOJZIJ VANDAL			EGIPT. IGRALEC SHARIF	KONČNI DEL SKLADBE	OTOČJE NA ZAH. OBALI IRSKE
								OPERNI SPEV I0RIG.I							DRUŽBENA PIABT					
EMIL ADAMIČ			PRIOSTRENI DEL ČESA				JUNAKINJA KARENINA				ANTIČNA REKA (GVADIONA) GERM. OREL					KRAJ OB VODI				
			PISATELJICA PEROCI				OZEK MOSTIČEK													
REKA NA JUGU KAMERUNA					MUSL. MOŠKO IME (IBRAHIM)					OKRAS KORINT. STEBROV						RIM. BOG LJUBEZNI				
										TANTAL						SLOVAŠKA				
VRSTA ŠPORTNE JADRNICE					HOMOGENO TELO PRAVILNE OBLIKE								STOPNI- ČASTI SLAP							
DRŽAVNA BLAGAJNA					UTELEŠE- NJE BOGA VIŠNUJA								SLOVENSKI OBMORSKI KRAJ							
NVtIV)iNV
‘VttVIVAV
‘Hvaa
‘VOVCtStOi
‘TViSRDJ
‘viol
‘HOJW
‘LNVNV
‘oaai
‘PtJLLN
‘VNOt
‘SVNV
‘VNV
'ISO
'va
‘AV
‘HItrVTV
‘VNiaVAJ.
‘SVd
'aaia
‘SSAVOVN
'NVS
‘VTiaO)i
‘mon
‘varav
'avov
‘NOIM
‘NVHS
‘VJ.SM
'valvivavi
TsoNasvtrao
TSONVSEraS
‘Doio^saai
:ouABJopoyv
:A31IS3H
RAI 3
slovenski
program
Zb Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Kotiček: Kljukceve dogo- j divscine TV DNEVNIK Športna tribuna Alpe - Jadran
® RAI 1
6.00
6.45
7.30
8.00
8.30 10.00
10.45
11.45
12.00
12.20
13.30 14.00
15.50
17.50
19.50
20.45
22.20
22.25
23.20
0.20
0.30
2.40
Aktualno: Euronews Dok.: Kvarkov svet - Avstralija B. Croppa - Sveti morski psi ( vodi Piero Angela)
Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Tom & Jerry Kids Variete: L’albero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino, vmes risanke Zelena Črta - V živo, iz narave Maša
Nabožna oddaja Sedmi dan
Angelus, papežev blagoslov
Aktualno: Linea verde -; Zelena črta iz Sicilije | (vodi Sandro Vannucci)
; Dnevnik
I Film: Qualcosa di biondo (kom., It. '84, i. S. Loren, P. Noiret, E. Ponti)
| Film: Bluff - Storia di I truffe e di imbroglioni (kom., It. ’76, i. A. Celen-tano, A. Quinn) Nogomet: Nemčija -Češka (EP)
Vremenska napoved, dnevnik in šport Film: II mio amico scon-gelato (kom., ZDA ’92, i. S. Astin, B. Fraser) Dnevnik Aktualno: TV 7 Aktualno: Hotel Babylon (vodi Benedetta Mazzini) Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori in vreme Glasba: Lirica d" amatore. Seviljski brivec (G. Rossini, orkester RAI)
Nočni dnevnik
RAI 2
	Nan.: Black Stallion
	Film: Le quattro piume (pust., VB ’39, r. Z. Korda, i. J. Duprez)
	10.00 dnevnik
	Nedeljski Disney, vmes dok. Compagni di banco a quattro zampe
	Nan.: Blossom
	Dnevnik
	Nan.: Velika dolina
gfr!]	Dnevnik, oddaja o motorjih, 13.30 rubrika Te-lecamere in vreme
	Film: Toto cerca moglie (kom., It. '50, i. Toto, M. Merlini, A. Ninchi)
	Nogomet: Spanija-Bolgarija (EP)
	Variete: Quando ridere faceva ridere
	Nan.: Ispettore Tibbs
	Vreme in kratke vesti
	Spori: Domenica sprint
	Dnevnik Tg2
	Variete: 11 mondo di Troisi - Troisijev svet
	Dnevnik in vreme
	Zidovska kultura
	TGR Sredozemlje v sodelovanju s France 3
	Nan.: Soko 5113
	Variete: Separe
RAI 3
6.30
9.20 10.00
10.20
12.30
13.00
14.00
14.25
14.50
18.50
20.00
20.10
20.20
22.35
23.00
0.00
0.10
Variete: Fuori orario Dober dan, glasba!
Dok.: La foresta deli’ Al-ce (A. St. Pierre)
Film: Aleksander Veliki (zgod., ZDA '56, r. R. Rossen, i. R. Burton, F. March, Claire Bloom) TGR v Evropi Variete:	Hollywood
party (i.. Broncoviz), 13.45 Pubblimania Deželni dnevnik Dok.: Inž. Bober Šport: teniški turnir Roland Garros, 18.00 avtomobilizem I.T.C.
Vreme, dnevnik, deželne vesti, šport
Aktualno: Gospodarstvo (vodi G. Jacobini)
Variete: Blob Nogomet: Danska-Portu-galska (EP)
Dnevnik, deželne vesti Športna nedelja: veslanje Nočni dnevnik Boks: Imparato-Nardiello Variete: Fuori orario, vmes Sat sat
RETE 4
ITALIA 1
Slovenija 1	® Koper
M	Nan.: VVings, 6.20 Donna		Otroški variete, vmes	
fKp	in carriera, 7.00 Jefferso-		nan. in risanke ter variete	
jv|rl	novi, 7.30 dok. o živalih		Bim Bum Bam	
KS	Teleprodaja		Variete: Viva la vela	
mfifl	Nedeljski koncert		Spori: L’ Italia del Giro	
1 Hilli	Aktualna odd. o gospo-		Nan.: Adam 12	
	darstvu: Re Mida, vmes		Odprti studio	
' $ | s	(11.30) dnevnik		Šport: Vodic nogometne-	
ros	Nan.: Hiša v preriji		gaa prvenstva, 13.15	
ross	Dnevnik Tg4		Grand Prix	
Rjfn	Rubrika o medicini		Variete: Benny Hill	
MB	Variete: Campioni di bal-		Nan.: Adam 12	
	lo (pon.)		Šport: kolesarska dirka	
	Dnevnik in vreme		79. Giro d’ Italia (zadnja	
ropu	Variete: Game Boat		etapa Sondrio-Milano)	
	Film: Senza via di scam-		Nan.: Agli ordini papa	
	po (dram., ZDA ’86, i. K.		Odprti studio, vreme	
	Costner, G. Hackman)		Aktualno: Fatti e misfatti	
	Film: Ladvbird, Ladvbird		Nan.: Baywatch (i. D.	
	(dram., VB ’93, i. C.		Hasselhoff, P. Stevensen)	
	Rock, V. Vega), vmes		Variete: EuroPeo Show	
	(23.30) dnevnik		(vodita Teo Teocoli, Ge-	
	Pregled tiska Medicine a confronto		ne Gnocchi)	
			Film: Bagliori nel buio	
	Na.: L’ uomo da 6 milio-		(fant, ZDA ’93, i. R. Pa-	
	ni di dollari		trick, C. Sheffer), vmes	
CANALE 5
Na prvi strani Nabožna oddaja Frontie-re dello spirito Aktualno: Anteprima Nan.:	Dogodivščine
VVilhelma Tella Aktualno: Paese che vai -Potovanje po italijanskih deželah: Taranto (vodita Licia Colo, Corrado Te-deschi)
Glasba: Superclassifica Show (vodita G. Scotti, Martina Colombari) Dnevnik
Variete: Bravo bravissi-mo (vodita M. Bongior-no, Antonella Elia)
Film: Sabrina (kom., ZDA ’54, i. A. Hepburn, H. Bogart, W. Holden) Film: La ragazza con la pištola (kom., It. ’68, r. M. Monicelli, i. Monica Vitti, Carlo Giuffre)
Nan.: Robinsonovi Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Stranamore e poi... (vodi Alberto Ca-stagna, 2.)
Aktualne odd.: Target (vodi Gaia De Lauren-tiis), 23.10 Nonsolomo-da, 23.40 odd. o kulturi-Le notti deli’ angelo, vmes (0.10) dnevnik Film
(21.15 variete EuroPeo Show
Športna oddaja: Giro Sera (vodi G. Costa)
Nan.: Classe di ferro Italija 1 šport, 1.05 Šport studio
Film: Nulla ci pub ferma-re (kom., It. ’92)
S TELE 4
21.50 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio Nan.: Empire Inc. Aktualno: Parole & Musiča (vodi V. Fiandra)
19.30 Športni oddaji Dok.: Sodobna umetnost Nan.: Napoleon in ženske, 22.35 film
<s>
MONTECARLO
Sredi galaksije zavij levo, pon. 3. dela nanizanke
Finale 24. mednarodnega tekmovanja mladih plesalcev Lusanne '96 Moj prvi video o... Obzorja duha Ljudje in zemlja 16. srečanje tamburašev Slovenije, 1. del Poročila
Karaoke
Nedeljska reportaža Dlan v dlani TV dnevnik 1 Po domače
TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Piratke, 1. del angleške nadaljevanke TV dnevnik 3, vreme Ciklus filmov Orsona VVellsa: Potovanje v strah, ameriški čb film
Slovenija 2
V vrtincu, pon.
Tok, tok. kontaktna oddaja za mladostnike Poglej me!
4x4, oddaja o ljudeh in živalih
EP v nogometu:Spanija -Bolgarija, prenos Tenis - grand slam, finale (M), posnetek National Geographic, Intervju
Moški, ki ga ne srečaš vsak dan,
Športni pregled EP v nogometu:
Nemčija - Češka, posnetek
Euronevvs Razkošna dekleta, italijanski film, 1952 Rezija: Bernard Vorhaus Slovenski program Kam vodijo naše stezice Korenine slovenske lipe: Kolarji in kovači, 9. del TV dnevnik Aliča
Žrebanje loto Istra in...
Globus
Nedeljski športni dnevnik Vsedanes - TV dnevnik Tenis - grand slam, finale (M), posnetek Achtung Baby! - oddaja o kulturi
OtD Hrvaška 1
Poročila Močni Max,
So čisto znoreli? Risanka
Arktika, dok. serija Zgodbe, 2. del Poročila
Kmetijska oddaja Folklora Mb in dobrota Duhovni klic Opera Box Vedno v nedeljo Oprah Winfrey Show Poročila
Mladi avanturisti, kanadski barvni film Ribicija, 6., zadnji del ameriške risane nan.
Tv fortuna
Dnevnik
Dnevnik
Poročena in z oboki,
14. del ameriške humoristične nanizanke
20.00, 22.30, 1.00 dnevnik, 13.15,19.45 Šport Nedeljski šport Risanke
EP v nogometu, 15.00 Spanija-Bolgarija, 17.30 Nemčija-Ceška Montanellijeva nedelja EP v nogometu, 20.30 Danska-Portugalska Film: Nessuno ci puo fer-mare (kom., ZDA ’80, r. S. Poitier, i. G. VVilder)
OVEN 21. 3. - 20. 4.: Vzrok vašega omajanega samozaupanja ni niti v posušeni denarnici niti v trenutnih neuspehih, ampak v nečem, kar v sebi nosite že od takrat, ko za denar in uspeh se niti slišali niste.
BIK 21.4-20.5.: Spomnili se boste svojih zanemarjenih sposobnosti in zaceli iskati način, kako jih pretočiti v denar. Ce se boste rešili samopodcenjevanja in vnaprejšnjih bojazni, vam bo uspelo.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Danes boste nenavadno bistri, zato je ne bo težave, ki vam je ne bi uspelo rešiti kot za salo. Skoda torej, da se ne boste mogli izkazati, kajti dan bo minil brez zapletov in težav.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Odpotovali boste daleč proč od vsakdanjih skrbi. Nekaj skrbi bo resda slo z vami, vendar prav dovolj, da ne boste pozabili na obstoj drugih in da jih boste lahko odpravili z mezincem.
r
Slovenija 1
5.00,	6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00.	17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Igra za otroke; 9.05 Perspektive; 9.30 Sledi časa; 10.05 Vsaka vas ima svoj glas; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmev; 16,00 Gost; 16.20 Pod lipo domačo; 18.05 Reportaža; 18.35 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.35 Popevka; 10.40 Gost; 11.35 Obvestila; 11.45 Gori. Doli. Naokoli; 13.00 Športno popoldne z aktualnimi informacijami, nogomet, zimzelene melodije; 14.00 Predolimpijska oddaja; 15.00 Morda niste vedeli; 15.30 Dogodki in odmevi, vreme, promet, šport; 16.05 Popevki tedna; 19.30 Top albumov; 21.00 Drugi val; 22.00 Zrcalo dneva.
Slovenija 3
8.00.	10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 10.40 Izbrana proza; 13.05 MePZ Consortium musicum;
14.05 Zabavna igra; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi;
19.30	Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan;
20.15	Svet glasbe, svet umetnosti; 22.05 Sodobni literarni portret; 22.30 Vokalno-instru-mentalna glasba; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6-104,3- 107,6 MHz)
8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, vreme;
8.15	OKC obveščajo; 9.00 Poti do zdravja;
9.15	Kmetijski nasveti; 9.30 Po domače; 10.10, 11.00 Primorski kraji in ljudje; 10.40 Power play; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Humorna odd.: Du, jes?!; 14.30 Športno popoldne; 15.00 Povver play, 15.30 Dogodki in odmevi; 19.00 Dnevnik, večer večnozelenih (T. Pirc); 22.00 Zrcalo dneva; 22.15 Iz diskoteke Radia K.
Radio Koper
(italijanski program)
8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15,
12.30.19.30	Dnevnik; 8.00 Igralka bere; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 10.35 Souvenir d' ltaly; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Veliki interpreti; 13.40 Bella Bel-
lissima; 14.30 V nedeljo; 17.45 Lestvica LP; 18.45 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 19.30 Šport; 20.00 RMI.
Radio Trst A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila;
8.20	Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10,00 Mladinski oder: Pet prijateljev na skrivnostni sledi (E. Blyton, prevod T. Zener, dram. M. Perat, r. A. Rustja, 2. del); 10.30 Veselo po domače; 11.00 Smeh ni greh; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12,00 Koroški obzornik;
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Romeo y Julieta (r. Mario Uršič); 14.40 Potpuri; 15.05 Krajevne stvarnosti - Z naših prireditev, nato Priljubljene melodije; 17.00 Šport in glasba; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 Poročila; 10.30 Jutranji val.
Radio Koroška
6.00-7.00 Dobro jutro. Koroška! - G ute n Morgen, Karnten - Duhovna misel (Mag. M. Perne); 18.00-18.30 6 x 6 - Domače uspešnice.
LEV 23. 7. - 23. 8.: Med vašim brzenjem se bo marsikdo počutil prikrajšan in zanemarjen, zato se vam ob koncu poti zna zgoditi, da se boste zaradi slabe vesti morali vračati dlje od startne točka
DEVICA 24.8. - 22.9.: Ce vam ni do samostojnega poglabljanja vase, nikar ne omahujte, ko bo treba poiskati mojstra človeških dus. Ce boste dobili občutek, da vam ni povedal nič novega, toliko bolje.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Če vidite, da vam bo za uresničenje nujnih načrtov z zmanjkalo časa, nikar brezglavo ne hitite, kajti hiteče čakajo pasti preteče. Počakajte, da vas mine muja, pa bo umrla tudi nuja.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Ravnodušnost, popestrena s treznim pogledom na življenje, se bo vse bolj odražala tudi v vasem splošnem zdravju. Bolj boste skrbeli za umirjenost duše, bliže boste resnični večnosti.
STRELEC 23.11.-21.12.: Ko boste že prepričani, da ste svobodni, se boste znašli v mreži, iz katere boste želeli čimprej pobrisati, vendar bo vsak poskus že vnaprej obsojen na poraz, kajti mreža bo v vas.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Nekdo vas bo z izbranimi besedami postavil na trdna tla resničnosti. Sprva se mu boste nekoliko upirali, vendar boste že kmalu vzljubili prednosti zakoreninjenja v zemljo resnice.
VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Tekmec se bo prepričal o vasi resnični odločenosti, zato bo vrgel puško v koruzo in poiskal vaš nasvet. Ko mu svetujete, se izogibajte vsakega znaka, da se mu v bistvu maščujete.
RIBI 20. 2. - 20. 3.: Notranji nemir vas bo vseskozi nekam gnal, medtem pa boste s svojim umom vztrajno iskali zunanje vzroke svojega beganja. Vrteli se boste do večera, ko bo um obstal, nemir pa ostal.
> RAI 3
milu slovenski program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
20.50
Kotiček: Kljukceve dogodivščine TV DNEVNIK Športna tribuna
© RAI 1
6.30 6.45
10.00
11.30
11.35 12.25
12.35
13.30
14.10
15.10
15.40
17.20
18.10
19.35
20.40
20.50
22.30
22.35
0.00
0.30
1.00
1.15
2.30 3.10
Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.35, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo
Film: Vacanze nella Fo-resta nera (kom, Nem. ’73, i. R. Black, B. Niel-sen, Heidi Hansen) Dnevnik iz Neaplja Nam: ENG v živo Vreme in kratke vesti Nam: Gospa v rumenem - Generalka (i. A. Lan-sbury, Gene Bany) Dnevnik, 13.55 rubrika Ambaraba, gospodarstvo Dok.: Kvarkov svet -Prašiči (G. Rhys), Noji 7 dni v parlamentu Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke in nan. Nogomet: Holandska-Skotska (EP), vmes (18.15) dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia Sera
Vreme, dnevnik in šport Kviz: Luna Park - La zin-gara (tel. 0769/73921) Film: La giustizia di un uomo (dram., ZDA '91, i. M. Keaton, R. Russo) Dnevnik
Aktualna odd.: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik in vreme,zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vreme Dok.: Jacopone da Todi Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Film: La pattuglia sper-duta (vojni. It. ’52, r. P. Nelli, i. O. Navarro) Variete: II cappello sulle ventitre NoCni dnevnik
# RAI 2		© RETE 4		ITALIA 1	
	Variete za najmlajše,		Gospodarstvo	m	Otroški variete
	vmes nan. Blossom		Nan.: Avvocati a Los	Ki!«'	Aktualno: Secondo noi
	Nan.: Kos neba		Angeles, 9.00 Un volto,	m	Nan.: Super Vicky
	Protestantizem		due donne; 10.00 Zinga-		Variete: Planeta bambino
	Film: I misteri ella giun-		ra, 10.30 Renzo in Lucia,	Rwi	Nan.: MacGyver
	gla nera (pust, It. ’65)		11.45 La forza deli’ amo,-	ngj	Variete: Planet
	Rubrika o zdravstvu Tg2		re, vmes (11.30) dnevnik	ngj	Nan.: T.J. Hooker
	33,11.45 dnevnik		Nan.: Hiša v preriji		Odprti studio, 12.45 Fatti
	Ekologija v gospodinjstvu		Dnevnik		e misfatti, Šport studio
	Nan.: Velika dolina		Medicine a confronto		Variete za najmlajse,
	Dnevnik in vreme, 13.30		Nad.: Sentieri		vmes risanke
	Navade in družba, 13.50		Aktualne teme: Giorno		Varieteji: Deprex, 14.30
	Rubrika o knjigah Bravo		per giorno - Dan za dnem		Colpo di fulmine, 15.05
	chi legge, 14.05 Quante		Film: La magnifica preda		Generazione X
	storie flash		(vestern, ZDA ’54)		Variete: Planet
	Nad.: Quando si ama,		Dnevnik in vreme		Nan.: Bayside School,
	15.10 Santa Barbara		Variete: Game Boat, vmes		16.45 Beverly Hills,
	Dnevnik		risanke I Puffi		17.45 Primi baci
	Variete: E 1’ Italia raccon-		Film: La patata bollente		Odprti studio, -vreme,
	ta - Italija pripoveduje		(kom., It. ’79, i. R. Poz-		18.45 Secondo noi, 18.50
	Kratke vesti - Tg2 Flash		zetto, E. Fenech)		Šport studio •
	Sereno variabile		Film: Un amore passeg-		Nan.: Baywatch
	Dnevnik in šport		gero (kom., ZDA ’90, i.		Variete: EuroPeo Shovv
	Nan.: Ispettore Tibbs		Tom Berenger), vmes		Film: VVeekend con il
	Šport in predstavitev Tg2		(23.30) dnevnik		morto (kom., ZDA ’89, i.
	Risanke: Go-Cart		Pregled tiska		A. McCarthy, J. Silver-
	Nogomet:	Romunija-				man), vmes (21.15) varie-
	Francija (EP), vmes				te EuroPeo Shovv
	(21.15) večerni dnevnik	@ CANALE5			Film: Pump up the Volu-
	Aktualna odd.: Mixer				me - Alza il volume
	Dnevnik in vreme				(dram., ZDA ’90,, i. C.,
	Aktualno: Tv zone				Slater), vmes aktualne te-
	Danes v parlamentu		Na prvi strani, vreme		me Fatti e misfatti
			Variete: Maurizio Costan-		Šport: rally
			zo Show (pon.)		Italija 1 šport
Mk RAI 3			Televizijsko sodišče Forum (vodita R. Dalla		
			Chiesa, S. Licheri)	# TELE 4	
			Dnevnik TG 5		
	Jutranji dnevnik		Sgarbi quotidiani		
	Film: Gli invasori (vojni,		Nad.: Beautiful (i. Ro n		
	VB ’41, i. L. Hovvard)		Moss, K. Kelly Lang)		19.30, 22.00, 0.05 Do-
	Videosapere: Vstop pro-		Nan.: Robinsonovi (i. Bill		godki in odmevi
	st,	Filozofija,		Cosby, K. Knight Pul-		Nad.: Fiori d’ arancio
	Media/Mente, Livingsto-		liani, M. J. VVarner)	IBM	Nan.: Napoleon in zen-
	ne, Potovanje po Italiji,		Variete: Časa Castagna		ske, 18.15 Chicago Story
	Znanstveni dnevnik. Ce-		Otroški variete Bim Bum	HUtiil	Nan.: The Cat, 21.00 Sot-
	stni pisatelji, itd.		Bani in risanke		to un cielo di fuoco
	Dnevnik		Nan.: Perry Nason	RIS	Gospodarstvo
	Aktualno: Telesogni,		Kviza: OK, i) prezzo e		Nan.: Out
	13.00 Kljub vsemu, moja		giusto! (vodi Iva Zanič-		
	Italija, 13.35 VideoZorro		chi), 19.00 La mota della		
	(vodi Oliviero Beha) Deželne vesti, dnevnik		fortuna (vodita Mike Bongiorno, A. Elia)	(•) MONTECARLO	
	Tgr Eurozoom		Dnevnik TG 5		
	Športno popoldne: nogo-		Variete: Striscia la noti-		
	met C in B lige, 16.40 EP		zia (vodita Lello Arena,		20.00, 22.30, 0.30 Dnev-
	v nogometu		Enzo lacchetti)		nik, 13.15, 19.50 Šport
	Film: Simbad il marinaio		Film: L’ olio di Lorenzo -		Nan.: Gospa ip prikazen
	(fant., ZDA ’47, i. D.		Atto d’ amore (dram.,		Film
	Fairbanks jr., M. O’Bara)		ZDA ’92, i. Nick Nolte,		Varieteja: Tappeto volan-
	Dnevnik, deželne vesti		Susan Sarandon)		te, 18.00 Zap Zap
	Variete: Blob soup. Blob		Dnevnik		The Lion Trophy Shovv
	Dok.: V kraljestvu živali		Variete: Maurizio Costan-		Aktualno: Primo piano
	(vodi Giorgio Celli)		zo Show, vmes (0.00)		Film: Cercate quel bam-
	Dnevnik, deželne vesti		dnevnik Tg5		bino (dram., ZDA '91)
	Nan.: Resnične zgodbe		Sgarbi quotidiani		Film: Un ragazzo di Cala-
	Aktualno: Money Line		Striscia la notizia		bria (dram., It. ’87)
	Dnevnik, pregled tiska		Aktualno: Target	■Klil	Nan.: Hitchcock
fr* Slovenija 1
Videostrani
Pravljice iz lutkarjevega vozička, 6. del Arabela se vrača, 14. del Potovanje v strah, pon. ameriškega filma Poročila
Novice iz sveta razvedrila, pon.
Tedenski izbor: Utrip Zrcalo tedna Za tv kamero Forum
Nedeljska reportaža Intervju
Dober dan, Koroška, pon. TV Dnevnik 1 Radovedni TaCek Živalske pravljice. Simpsonovi, 36. del ameriške nanizanke ABC - ITD, tv igrica Risanka Žrebanje 3x3 TV Dnevnik 2 Sostanovalke, 7. del angleške nanizanke Pro et contra
Osvetlitev srednjega veka, 2. del angl. dok. serije Včeraj, danes, jutri TV Dnevnik 3 Severna obzorja,
15. del ameriške nanizanke
Svet poroCa Poročila
fr Slovenija 2
8.00
8.50 9.15 9.30 9.45
10.35
11.35
13.35
14.35
15.20
15.50
16.35 17.25
19.20
20.10
20.40
22.40 0.10
Euronevvs
Učimo se tujih jezikov Turistična oddaja V žarišču Christy, 5. del Presodite Sobotna noC Studio City Športni pregled Sostanovalke, 6. del angleške nanizanke Severna obzorja, 14. del ameriške nanizanke Miinchenčana v Hamburgu, 9. del serije EP v nogometu: Nizozemska - Škotska, prenos Angleška glasbena lestvica
Osmi dan DeCki iz Brazilije, ameriški film Brane Rončel izza odra EP v nogometu; posn.
IH Koper
	Euronevvs
	Nedeljski športni dnevnik
	Globus
	TVD mladi
	Slovenski program Studio 2 šport
	Primorska hronika
	Vsedanes
	Istra in...
	Euronevvs
	»Il piacere degli occhi« -tedenska oddaja o filmu
	Odprte strani
	Dokumentrana oddaja
	Vsedanes
	Euronevvs
	Slovenski pogram Sportel
Hrvaška 1
	Dnevnik
	Ljubezen, 2627. del nadaljevanke
	Izbranci, ameriški film
	Otroški program
	Poročila
	Zgodba
	Vzgojne teme
	Dotik smrti, 1. del nadaljevanke
	Kolo sreče
	Alpe-Donava-Jadran
	Dnevnik
	Živa resnica
	Na temni strani poloble, . 2. del nadaljevanke
	Dokumentarna oddaja
	Dnevnik
	Slika na sliko
	Ivana Orleanska - Zapori, francoski film, 1993
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Slovenski pevci šansonov in ever-grinov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.30,9.30,10.30,11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Ekološke teme; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 14.45 Gost; 15.30 DIO, vmes šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.40 Tema popoldneva; 18.00 Študentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.00 Zrcalo; 22.23 V soju žarometov.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11,05
\Cas in glasba; 13.05 Igra za oroke; 14,05
Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Diverti-mento; 16.45 Ekonomska poltika; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus;
18.15	Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.05 Dvignjena zavesa; 22,25 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30,19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 9.00 Kulturne napovedi; 9.45 Odgovori na «rešeto»; 10.40 Povver play; 11.00 V podaljšku - športni rezultati; 12.20 20 modrih; 13.00 Daj, poveji; 15.00 Povver play; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16.55 6 prešernih; 17.00 Parlamentarna kronika; 18.00 Bla bla radio; 19.30 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Pred naše mikrofone; 10.00 Pregled tiska; J 0.05 Edig Galletti; 10.40 Souvenir d' ltaly; 11.00 Ri-belli e dannati;
11.15	Dialog; 13.00 Glasba po željah; 14.45
Tuttoscuola; 15.00 Fonorizzonte;Ob 16-ih; 18.45 Magic bus; 19.45 Šport; 20.00 RMI.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na barko kliče strel; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: V resničnosti prividov. Zgodbe iz filmskega življenja (prip. V. Jurc, L); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Koroška poje; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu (L. Gec); 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; )7.10 Mi in glasba: Simfonični orkester RTV Slovenija; 18.00 Znanstvene raziskave: Študent naj boi; 18.35 Glasbeni predah; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila;! 1.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja (Horoskop); 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kratek stik.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTL d .d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
VREME IN ZANIMIVOSTI
28
Nedelja, 9. junija 1996
JASNO	ZMERNO OBLAČNO	OBLAČNO	RAHEL	ZMEREN	MOČAN	RAHEL	ZMEREN	MOČAN	NEVIHTE	VETER	MEGLA	TOPLA FRONTA	HLADNA FRONTA	OKLU ZIJA	SREDIŠČE CIKLONA	SREDISCE ANTI- CIKLONA
			6	66	666	s	nss	gjrg	|	6	E—		X	\	C	A
						V t							O			—
VREMENSKA SLIKA
Nad večjim delom Evrope je ustaljeno območje visokega zračnega pritiska. V višinah se nad našimi kraji zadržuje topel in suh zrak.
1010^ _ r
;<«gH
HELSINKI 15/20
OSLO STOCKHOLM /V—^
14/15	°	..... o W
1010
1020
W -
DUBLIN o" -
.	15/21	"	■
---"kOBENHAVN
• ia«5 0 -
1020
MOSKVA 13/16	°
6
'V-
O_
-LONDONo^18™^ 23,25 BEBUN

DUNAJ 21/29
0
oKIJEV
19/26
LIZBONA 16/22 .°
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 05.10 in zašlo ob 20.52. Dan bo dolg 15 ur in 42 minut.
VARŠAVA 22/30
■ ■	^so
oBRUSEU o PARIZ 24/27 21/22
ŽENEVA 18/27 UUBUANA 20,31 P: MILANO _
22/31 ’
i SPLIT 24/32 OSOFIJA 22/33 -------SKOPJE o
BEOGRAD 24/31	/
-BČ :Z
MAJNINE MENE

Luna bo vzšla ob 01.52 in zašla ob 13.42.
F. v
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.27 najvisje 2 cm, ob 10.22 najnižje -24 cm, ob 17.46 najvisje 37 cm, ob 0.58 najnižje -23 cm.
jutri: ob 6.31 najvisje 4 cm, ob 11.45 najnižje -20 cm, ob 18.41 najvisje 40 cm.
BIOPROGNOZA
d
Sredi dneva in popoldne bo soparnost delovala obtežilno. Priporočamo, da se v Času naj-vecje vročine izogibate napornemu delu.
S"
J
TEMPERATURA VODA
POSTAJA	st. C
Mura Gornja Radgona 17,8 Sava Radovljica	12,4
Sava Šentjakob	15,0
Sava Hrastnik	17,0
Sora Suha	14,3
Ljubljanica Moste	16,9
POSTAJA
Gradascica Dvor Savinja Veliko Sirje Soc a Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje Jadransko morje Koper
12,1
17,9
14.4
10.7
10.8
21.4
TEMPERATURE IN
Snežna odeja je dokaj sesedena in VIŠINE SNEGA V GORAH Utrjena, vendra zaradi toplega vreme-na zmehčana, v višjih legah pa ponoči op	zamrzne, tako da zjutraj in del dopol-
°C
500 m 29 1000 m 24 1500 m 18 2000 m 14 2500 m 10 2864 m 8
zamrzne, tako da zjutraj in del dopoldneva drži človeško težo. Na območjih, kjer so se večje količine napihnjenega snega, je nevarnost proženja snežnih plazov 2., sicer pa je splošna nevarnost minimalna, 1. stopnje.
DANES
5
c
15/31
CELOVEC O 13/30
O
KRANJSKA GORA _
11/28 O
TR2IC 14/30
ČEDAD^n^.

O
KRANJ
OVIDEM 16/32
^N. GORICA GORICA o I6'32
O
.S -»
'	N. MESTO
O 16/32
KOČEVJE
O	CRNOMEy
O
Slovenija: Pretežno jasno bo. najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, najvisje dnevne od 27 do 32 stopinj C.
Sosednje pokrajine: V sosednjih krajih bo pretežno jasno in zelo toplo. Na območju Alp bodo i stajale nevihte.
SVET /SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Kako je v teh dneh vroče na Nemškem
Svetu modeme V Švici	umetnosti grozi
grozi kaos po zaklad	odkritju prevare
NEW YORK - Po dokumentih ameriške obveščevalne službe, ki so v zadnjih tednih dostopni raziskovalcem, so nacisti ob koncu vojne prenesli v Švico denar in zlato v vrednosti nekaj milijard dolarjev. V današnjih lirah naj bi vrednost pretihotapljenega zaklada znašala od 9 do 10 tisoč milijard.
Židovski kongres, ki je preučil gradivo, skuša sedaj ugotoviti, kolikšen del zaklada je bil last žrtev holokavsta.
LONDON - Kaže, da je nekdo vdrl v slovite arhive »Tate Gallery« (največji londonski muzej moderne umetnosti) in vključil dokumente, ki naj bi potrjevali avtentičnost naketrih del, ki pa so bila navadni ponaredki. Policija je aretirala več oseb, vendar je prevara dosegla velike razsežnosti, saj se je začela že pred petimi leti. Na dan je prišla, ko so začeli sumiti o avtentičnosti risbe Britanca Bena Nicholsona, ki so jo prodali za 45 milijonov lir. Po pisanju dnevnika »Indipendent« sedaj ves svet moderne umetnosti tvega pravi kaos.
Nemško dekle se je nasmejano podalo v vodnjak, da bi se nekoliko ohladilo. In ko se je na ulici prikazal fotograf, se mu je nasmejano nastavilo.
Po dokaj hudi zimi se je letos tudi poletje prehitelo čas in živo-sreberni stolpec je povsod zlezel višje, kot je običajno v začetku junija. Mimo kontingen-tnih »dni pasje vročine« pa bo tudi letos po oceni znanstvenikov vvashingtonskega Worldwatch Institute temperatura v poprečju narasla. Znanstveniki so povedali, da je v letu 1995 poprečna letna temperatura dosegla rekordno stopnjo in letošnje leto bo najbrž še višja.
Vsa Tajska praznuje
BANGKOK - Dnevnik »Bangkok Post« trdi, da bo danes v Bangkoku ena največjih kraljevskih slovesnosti, ki jih je kdajkoli videl svet. Proslavljali bodo 50-letnico, odkar je na prestol prišel Bhumibol Adulyadej, ki ga okrog 60 milijonov prebivalcev Tajske časti skoraj kot božanstvo zaradi njegovega prizadevanja v korist revnejših slojev. Osrednja slovesnost bo pred kraljevo palačo, po vsej deželi pa bodo koncerti, športne prireditve, razstave. Praznovanja so se sicer pričela že pred nekaj meseci in se bodo nadaljevala do konca leta. Včeraj so se tudi spomnili Bhumibolovega brata, ki ga je nekdo s pištolo umoril leta 1946 v kraljevi palači.
Poskusna raketa delta, ki jo bodo lahko uporabili večkrat je uspešno opravila prvi polet (Telefoto Ap)
Calimero spet na TV
RIM - Po nekaj letih se vrača na televizijske ekrane Calimero, črni piščanček, ki je imel nosilno vlogo v reklamnih oddajah na Carosellu. Vendar tokrat Calimero ne bo nastopal na »matičnem« ekranu Raia, ampak na Canale 5, ki je odkupil 132 barvnih risank. Serijo so pripravili pred šestimi leti, toda Rai je oddala le nekaj risank in jo nato prekinila. Skupno s Calimerom bodo od jutri na ekranih Canale 5 tudi njegovi »prijatelji« Ernesto (zajček), Martino (pujsek), Piero (racman) in stalna zaročenka Priselila. Calimero je »debutiral« leta 1963 in bil do leta 1977 stalen gost Carosella.