Naročnina mesečno	_
25 Din. za inozem-	račun: Ljub«
•tvo 40 - ne- ^^ MK ™ ^HV	J^^k ^ ^ ^^ I jaua št
ce- ^^^^^^ flV š^^m	m m ^^^m	10.349 za
loietno 96 za ^■■k Hf ■ JBH JHgf	jf ||®,IIB'I J^^Hk M R^M
inozemstvo 120 OiD ^ ^HB JHV UV i|Hv	m
V^rjflL^J^mJ ^ m.	^
Kopitarjevi ni6/III - ^^^^^	W OBHHMHBH^	Uprava: Kopitar-
Telefoni nrednlštvas dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994 in 205«	_______ .._, .... . ... . .	jeva6. telefon 299»
,n	—_____ Uhaja vsak dan zjutraj, rasen ponedeljka ln dneva po praznika
Pomen „vlad ljudskih front" razgaljen
T f očki - orodje kominterne
Stavke - bojne vaje mednarodnega komunizma „Cetrta internacionala" - podružnica Moskve
Francija na novi poti
(Dopis iz Pariza)
Kar 6c danes na Francoskem godi, to je, kar moramo priznavati, ako nočemo varati same sebe, pristen in pravi preobrat, po francosko: revolution. Podobnost s prvo revolucijo je naravnost čudovita. Kakor tukrat žirondisti in ju-kobinci, tako so si sedaj podelili med seboj oblast najbolj levi iz meščanstva s socialisti, katere od zadaj zone komunistična internacionala. Dasi sc to nupredno meščanstvo že zdaj kaj slabo počuti v tej družbi, se mora zatajevati in vleči voz, v katerega so ga vpregli ekstremisti. Žrtev je zaenkrat plutokracija ali tistih »dvesto rodbin«, ki so dozdaj držale krmilo francoske gospodarske in nacionalne politike sploh.
Najbolj zanimiva jc vloga francoskih komunistov, oziroma tovarišev Thoreza in Duclosa, ki sta danes na francoski državni ladji prva ma-šinista. V njih se zrcali ves taktični razvoj, ki ga je napravil od leta 1918 do danes komunizem. Tretja internacionala se je vprašala, odkod to, da se komunizem v celih osemnajstih letih kljub čedalje bolj naraščajoči gospodarski stiski in socialnemu propadanju ljudstva ni mogel ukoreniniti in da je čisto v nasprotju z njihovo doktrino doživljal prav v najbolj industrializiranih državah najhujše poraze. Onemeli so pred pojavom fašizma, ki si ga pravoverni komunist na noben način ne more razlagati. Prišli so do zaključka, da je njihova ljuta borba zoper izvestne osnove zapadne kulture bila pogrc.šcna in da po tej poti sami največ prispevajo k likvidaciji svojega boljševizma. Mogoče so res izprevideli, da je njihova borba proti etičnim prvinam zapadnega človeka tudi vsebinsko napačna ali zastarela in da brez morale sploh ni mogoče izhajati, vendar pa je njihov preobrat v glavnem samo dobro maskirana nova taktika v borbi zoper obstoječi družabni red. Cilj tretje internacionale je slej ko prej sovjetska država ,v Franciji. Nočejo pa krvave revolucije, dobro vedoč, da je zapadni delavec, ki misli in čuti popolnoma po drugih kategorijah in tudi živi v čisto drugih razmerah, nego svoječasni ruski mužik, proti takemu gigantsko brezmisclnemu rušen ju reda, v katerem je tudi po njegovem prepričanju mnogo dobrega in vrednega. Francoski komunizem propove-duje čisto odkrito mirno revolucijo. Motijo se pa mnogi francoski meščani, med katerimi je tudi veliko katolikov, če mislijo, da si hoče komunizem oblast z meščanstvom samo deliti. To je samo etapa v njegovi borbi za nov družabni red, dočim jc končni cilj ostala popolna izključitev meščanstva in vsega kapitalističnega ustroja družbe sploh. Komunisti si samo želijo, da bi se ta proces izvršil brez hudih pretresov popolnoma legalno in s pomočjo demokratičnih metod sodobnega parlamentarizma. To je treba konstatirati, da si bomo na čistem, samo to bi zaradi interesantnosti bilo treba še pripomniti, da tudi francoski komunisti (v nasprotju s španskim) zatrjujejo, da vero kot »privatno svobodno čustvovanje« izločujejo iz socialne borbe ter da so zelo veseli, če morejo v.jeti v svoje mreže kakšnega krščanskega socialista ...
O ciljih najbolj levih v sedanji francoski vladajoči levici, kakor tudi o njihovem uspehu, ki jim ga garantira politično nadvse zavedno delavstvo, si torej ni treba delati nobenih iluzij. Treba je sedaj samo vedeti, na kakšen način si sedanji režim predstavlja preusmeritev francoskega gospodarstva, ki je dozdaj bilo v rokah par stotin neomejenih gospodarskih diktatorjev, ki so imeli samo eno načelo, da je namreč treba gospodarstvo prepuščati samemu sebi brez vsakega državnega načrta, kontrole in »krmarjenja«, kakor temu danes pravijo, ampak da samo iz sebe razvija zdravilne moči, po katerih se kapital troši ali prištedi v svrlio novega dviga. Ta čisto liberalni gospodarski princip, ki ima tudi nekaj mističnega na sebi, bodo sedaj nadomestili z nasprotnim, ki zahteva načrtno gospodarstvo, državno regulacijo gospodarskega procesa in podružabljenje produkcije, kakor to pač marksizem zahteva. To je seveda samo teorija, po kateri se življenje navadno ne ravna ali pa vsaj ne točno po njej. Zlasti težko bo v Franciji prilagoditi vse gospodarsko življenje, ki je bilo dozdaj usmerjeno skrajno individualistično, socialistični doktrini, ki se je v tej svobodoljubni republiki do danes izživljala samo v knjigah in politični retoriki. Vlada gospoda Bluma zaenkrat misli manj socialistično nego rooseveltovsko, hoče namreč gospodarstvo, kakor sc glasi sodobni izraz, enostavno »naviti«. To se pravi: država mora spraviti gospodarstvo v tok po naročilih in po dvigu kupne moči ljudstva, da se poživi promet, oz. prodaja. V tem slučaju, pravijo, bodo velika podjetja, če bodo na primer na teden mesto 50 avtomobilov spravila v denar 200, lahko nosila visoke mezde. Ko bo gospodarstvo na ta način »navito«, bodo tudi davki tekli v obilnejši meri in bo država lažje krila svoje bivše in bodoče izdatke. Pristaši starine seveda odgovarjajo na to, du nasprotujejo najnovejšim zakonom matematike, če kdo misli, da je mogoče gospodarstvo naviti, ako se denar vzame iz žepa davkoplačevalcev in da na razpolago delavcem in nameščencem ali pa da sc z njim plačujejo naročila. To da je popoln nesmisel, čeprav gospod Blum samo sledi stopinjam gospodu Roo-sevelta. Ako se pričakovanja Blumovega režima ne bodo uresničila, bo rezultat samo nova zadolžitev francoske države, ki je že itak od vseh držav menda najbolj zadolžena, ako ji ne pride na pomoč izreden dvig celotne svetovne konjunkture.
Treba je prepustiti razvoju časa. preden bomo mogli presoditi, ali sc bo radikalni preobrat francoskega gospodarstva, ki ga ,|c mav-guriral sedanji levi kurz, končal z gospodarskim dvigom ali pa s katstrofo. Na vsak način ni politično pravilno obnašanje tistega velikega dela francoskega meščanstva, ki se tolaži s ti-askom. ki bo po njihovem mnenju, ki je seveda izraz njihovih želja, moral neizogibno priti, in zato držijo po svoji «tari navadi roke križem. S tem sredo samo ua roko taktiki komunistov,
Varšava, 31. junija. TG. Varšavsko notranje ministrstvo je na podlagi zanesljivih podatkov, ki jih je dobilo iz Pariza, Prage in tudi od svojih lastnih poizvedovalcev, napravilo senzacionalno odkritje, s katerim je ves plaz stavk, ki se je razširil po Franciji in je prešel tudi že v Belgijo in seveda v Španijo, razgalilo. Poljsko notranje ministrstvo je namreč odkrilo, da se je ustanovila neka tajna četrta internacionala, katere naloga je boriti se proti vladi ljudske fronte s pomočjo delavskih uporov in da je Leon Trocki sam šef te internacionale kot opolnomočeni zastopnik moskovske Kominterne. Dejstva so po varšavskih izsledkih sledeča:
Četrta internacionala je bila ustanovljena, toda ne kot samostojna organizacija. Leo Trocki, ki je njen ustanovitelj, jo je pred 1 letom prodal moskovski kominterni. Prodaja Trockijeve organizacije Kominteni je bila podpisana v Pragi, ko se je tam nahajal Bukarin, ki je bil znan po svojih intimnih zvezah a Trockijeni, a se je sedaj izkazalo, da je bil agent Kominterne, ki je imel nalog, da si priveže Trockija in njegovo organizacijo privede pod okrilje Kominterne. Torej Bukarin je podpisal prodajno pogodbo v imenu Kominterne, v imenu Trockija pa jo je podpisal znani francoski komunist Jean Meichler.Iz tej»a, kakor tudi še iz drugih podatkov sledi, da so že dalje časa obstojale med Ko-minterno v Moskvi in Trockijeni zelo tesne zveze, ki so seveda »pregnanemu« bivšemu šefu revolucije tudi denarno pomagale, da se je mogel v inozemstvu tako razkošno preživljati. Trocki je imel visoke V60te na razpolago pri Nemški banki v Stambulu, pri Banco di Roma v Rimu in pri nizozemski državni banki. Napajala jih je redno Kominterna, kot je sedaj dognano. Tudi Češka de-skontna banka je Trockiju in njegovi »četrti inter-nacionali« izplačevala visoke zneske, ki jih je dobila v ta namen od Bukarina. Istotako je sedaj znano, da je iz Moskve prihajal denar v velikih zlatih curkih čez neko. švicarsko banko, ki ga je porazdelila poleni med i opolnomočene denarne zavode, ki so izplačevali denar Kominterne.
Moskva je pri tem imela čisto jasen cilj. Sovjetska vlada je z večimi državami sklenila prijateljske zveze. Bilo je razumljivo, da si te države odprtega rovarenja Kominterne ne bodo več pustile dopasti in da bo morala Kominterna notranjo razruševalno delo zaustaviti. Kominterna si je pomagala na ta način, da je obljubila, da se sa-»na ne bo več nikjer, kjerkoli obstojajo prijateljske pogodbe s sovjetsko vlado, kakorkoli udejstvo-vala. Da bi pa kljub temu mogla nadaljevati svoje razdiralno delo, je dala svojim agentom nalog, naj usitanovijo neko posebno komunistično organizacijo, »četrto internacionale«, ki naj bo na zunaj v hudi opoziciji proti oficielnemu komunizmu in proti Stalinovi Rusiji, na znotraj pa naj bi bila samo podružnica Kominterne. Torej zopet politika krinke v velikem, ki je si jajno uspela. Šef te organizacije pa je postal Leon Trocki, ki je smel javno razgrajali proti Stalinu, napadati Kominterno, psovati ves oficielni komunizem, a je na tihem dobival denar in navodila od iste Kominterne, kako naj postopa, da si pridobi čim več pristašev.
Stvar je sijajno funkcionirala. Trocki je dobil vedno več pristašev in to prav lahko, ker je na zunaj veljal za nasprotnika Kominterne in Stalina. Njegovi prvi poskusi so imeli najprej velike uspehe v Španiji in v kolonijah. Velike vaje pa so priredili sedaj ob nastopu vlade ljudske fronte v Fran-
ki si baš takega mirnega, brezodpornega razvoju najbolj sami želijo. Zakaj ob pasivnosti nasprotnikov se bo novi red stvari kljub gospodarskim neuspehom ali težavam vendarle uveljavil. Pomislimo samo, da se že zduj v Franciji vrši »nevidna razlastitev«. Podjetniki niso več neomejeni gospodarji svojih podjetij, ampak produkcijo žc nadzorujejo in jo bodo kmalu lahko tudi določevali voditelji delavskih strokovnih zvez. Mezde iti delovne pogoje delavstvo itak že narekuje, in sicer ne po omenjenih principih »gospodarske sumozukonitosti«, ampak po načelu dejanskih potreb dostojnega življenja. Delavstvo je že danes prepričano, da so tovarne in stroji njihova lasi. vlada pa jc zaenkrat samo sklenila podržavljenje oboroževalne industrije in francoske banke, kar bo seveda vleklo zn seboj tudi druge radikalne ukrepe. Kapitalistični sloj je v zadnjih mesecih iz-Tiibil že polovico svojega premoženja, ker je padec tečajev delnic bančne vrednote potisnil skoro na polovico, delnice težke industrije pa še globlje. Iako na primer jc Schneidcr-Cren-/ot padel od 1800 na 800. Pa tudi rente, ki tvorijo premoženje velike večine francoskih malih in srednjih meščanov pn kmečkega posestnika, so /fl 25--30 odstotkom padle. Ker bo trebu na
ciji. Ves svet se sprašuje, zakaj se ravno delavstvo upira vladi ljudske fronte, ki uživa navidezno vse simpatije Moskve. Ves svet bo pa kmalu tudi vedel, da zaradi tega, ker je Kominterna s pomočjo Leona Trockija in njegove »četrte internacionale« že v lmprej organizirala tisto delavstvo, ki bo strmoglavilo vlado ljudske fronte, ki jo Kominterna samo prenaša, dokler ne pride prava sovjetska diktatura.
Leon Trocki je organiziral za Kominterno odseke četrte internacionle tudi po drugih državah. Naj se nikdo ne čudi, če se bo začelo stavkino gibanje tudi drugod, ker je to del generalnih nemirov, ki jih Kominterna vprizarja sedaj po Evropi pod masko četrte internacionale in proii vladam ljudske fronte, e katerimi simpatizira, a ki jih ho kmalu pogoltnila, če bo mogla, s pomočjo radikalnejših gibanj.
Razkritja varšavskih policijskih krogov so napravila razumljivo globok vtis na mednarodne kroge. Tajne spletke Kominterne stopajo na dan ...
Stavke trajajo dalje
Pariz. Zastopniki šoferjev javnih avtomobilov so izjavili, da bodo šoferji stavkali, če do nocoj ne bo sporazuma o kolektivni pogodbi.
Položaj stavk v prestolnici je v glavnem neizpremenjen. Velike trgovine vsakovrstnega blaga so zopet začele obratovati z izjemo Samaratia-nies, kjer se osebje še ni vrnilo na delo. Spora-
Montreux, 24. junija, c. Danes ee je v Mont-reuxu odigral prvi diplomatski spopad, ki se lepo vrača v tradicijo stare diplomacije. Spopadli sta 6e Anglija in sovjetska Rusija zaradi klasičnega problema med obema državama — zaradi Dardanel.
Danes se je namreč načela debata o drugem poglavju turškega predloga, ki govori o tem, katere tuje vojne ladje smejo pluti skozi Dardanele in kakšna sme biti njihova tonaža. Prvi se je dvignil ruski delegat Litvinov in zahteval za Rusijo, da smejo njene vojne ladje mirno pluti skozi Dardanele in to tedaj, kadar bo to Rusiji potrebno in tudi s tonažo, ki jo bo imela Ri&ija v lukah Črnega morja. Litvinov se je vrnil na argumente carske diplomacije, ko je rekel, da se mora Rusiji dovoliti, da iahko pošlje svoje vojne ladje iz Črnega morja tudi v druge svoje luke in to skozi Dardanele. Litvinov je še govoril, da naj Se omejitve nanašajo samo na države, ki ne meje na Črno morje.
Čisto po pravilih stare igre se je takoj dvignil proti Rusiji angleški delegat lord Stanhope, ki je rekel, da kratkomalo ne more dopustiti razgovora o tej ruski zahtevi zaradi tega, ker za ta slučaj nima nobenih navodil iz Londona in mora šele počakati, kakšna navodila mu bo dala njegova vlada.
vsak način opustiti standard, bo premoženje srednjega sloja, ki je padlo že nu,eno tretjino ali vsuj na eno četrtino, pudlo še bolj. Vrhu tega stoje večja stanovanja prazna, hiše se pa prodaja jo za tretjino manj, nego so stule 1. 1931. 1 udi svobodni poklici se proletarizirajo, ker so danes plače intelektualcev precej nižje od plač nameščencev in delavcev. Rešile so se in se bodo samo največje in naimastnejše ribe, ki so si še nedavno nabavile devize in inozemske )apirje in jih spravile na varno v angleške, lio-andske, belgijske, švicarsko in ameriške banke. Odtod jih tudi gospod finančni minister Auriol ne bo več dobil nazaj ali pa samo v najneznat-nejšem iznosu. Tako v Franciji počasi dosegamo nivo, ki tvori naravno točko nameravanemu socializmu.
Meščanstvo in kmet pa sta za odpor malo ali nič sposobna in kričavost rojalistov ter poštena in krepka frazcologi ia bojevnikov, kakor tudi tradicionalizem najboljših naših kulturnih prvakov najbrž ne bosta kos strogo načrtni in metodično sijajno pel.jani bojevitosti delavstva, oziroma njegovih voditeljev, ki so sedaj tudi nacionalizem vpregli v svoj voz. Stvari je trebn gledati takšne, kakršne so.
Ne sme p« zaradi tega nihče misliti, dn jc
zumeli so se tudi lastniki in osebje cvetličarn, de« lavnic umetnega cvetja in podobnih okraskov. Prav tako je dosežen sporazum z osebjem na vlačilcih, s strokovnim osebjem na pamikih pa pogajanja še trajajo.
Lille, 34. junija, b V okolici mesta je bilo že več slučajev, da so delavci napadli avtomobile ter zahtevali, da jim potniki izročijo denar. To zahtevo so podprli s tem, da zaradi stavke nimajo dela, da pa živeti le morajo. Policijske oblasti so takoj storile energične ukrepe, du do sličnih dogodkov ne bo prišlo več.
Marseille. Stavka mornarjev v tukajšnjem pristanišču traja dalje. Stavkajoči dajejo prebivalstvu od časa do časa s sirenami na znanje, da niso zapustili teh ladij in da jih ne mislijo zapustiti. Snoči so potovali v Pariz odposlanci mornarskega sindikata, da se pogajajo z državnim podtajnikotn v ministrstvu za trgovsko mornarico. Pravijo, da je ministrstvo za trgovinsko mornarico zahtevalo od vseh bolgarskih družb, ki prejemajo državno subvencijo, naj ugode zahtevam mornarjev do skrajnosti. Če je ta vest točna, tedaj velja v prvi vrsti za družbe Messageries Maritimes, Conipagnie Transatlantique itd.
Alžir, Tukajšnji stavci so stopili v stavko v znak solidarnosti s pristaniškimi delavci. (Ilavas.)
Tudi tu so pristaši razpuščene organizacije Ognjenih križev sledili pozivu svojega voditelja polkovnika grofa Dela Rocquea. Vsi so brez izjeme razobesili francosko zastavo.
Litvinov je še enkrat interveniral in govoril, da je lauzanska pogodba iz leta 1923 priznala poseben značaj Črnemu morju. Torej morajo tudi črnomorske države uživati posebne prednosti. Ta posebni značaj Črnega morja dovoljuje Rusiji, da lahko zahteva zmeraj izhod iz Črnega morja.
Lord_ Stanhope je znova odgovoril, da nima navodil iz Londona. Dvignil pa se je tudi stari nasprotnik Rusije v tem vprašanju, japonski delegat in ostro zavrnil Litvinovo zahtevo.
Ob tem splošnem nerazpoloženju tudi francoski delegat Paul Boncour ni mogel preiti preko zgolj teoretičnih opazk. Razgovor o tem se je moral odstaviti z dnevnega reda.
Takoj nato se je govorilo o tonaži vojnih ladij, ki bi smele priti v Črno morje. Turška delegacija je predlagala za tuje vojne ladje tonažo 14.000 ton. Lord Stanhope je zopet odgovoril, da še tudi glede tega nima navodil iz Londona. Francoski delegat Paul Boncour pa se je dvignil in celo trdil, da ta turška zahteva ni v skladu z določili lozanske pogodbe. Ta debata se je torej danes končala v popolni zmedi.
Popoldne ob 16. uri se je sestala trgovinska komisija konference, ki naj izdela pravilnik za trgovske ladje, ki bodo plule skozi Dardanele.
Pariz, 24. junija, c. Na predvečer ženevskih sestankov je zunanji minister Yvon Delbos danes sprejel celo vrsto diplomatov. Najprej je bil sprejet sovjetski veleposlanik Potemkin, takoj nato pa je bil zelo dolgo pri Delbosu jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Purič.
Popoldne je Delbos sprejel najprej portugalskega zunanjega ministra Monleira, nato pa španskega zunanjega ministra Barcia. Oba zunanja ministra odpotujeta nocoj v Ženevo.
Delbos bo imel jutri sestanek z Edcnom. Tega sestanka se udeleži tudi predsednik vlade Leon Blum. Delbos in Eden odpotujeta zvečer skupaj v Ženevo. Ministrski predsednik Leon Blum bo odšel v Ženevo v soboto ali pa v nedeljo
Dunajska vremenska napoved: Zelo oblačno, mirno, krajevne nevihte.
reakcija nn sedanji socialistični režim neverjetna ali celo nemogoča. Reakcija ne bo prišla iz odpora meščanstva in kmetskegu posestvu zaradi socialnega preobrata, ker v tem oziru se meščan in kmet dasta vedno od dogodkov prehiteti in sc v borbi zoper socialne oblike bodočnosti redno pokažeta politično premalo odloma in skoro neaktivna. Pač pa bo reukcija ahko zagrabila za slabost, ki bi jo pokazala sedanja žirondistično-jakobinska vlada na polju zun. poliitkc, ker bi v tem slučaju mogočna na-cional. zavest francoskega ljudstva, brc/, ozira nit desno ali levo usmerjenost, odpihnila vsak režim, kojega zunanja politika hi sc končala z nacionalnim porazom Francije. Iz Delbosovcga govora v zbornici vidimo, d« sc bo sedan ja vlada silno prizadevala, da vodi /urianjo politiko v dosedanjem tradicionalnem tiru, ix> pa zadela na najhujše težave tako zaradi svoje načelne usmerjenosti, ki bo trajno v sporu z njeno praktično zunanjo politiko, kakor zaradi izredno kočljivega položaja, v katerem sc danes nahaja 110 mednarodnem poprišču Francija, .šele tukaj se bo pokazalo, ali l>o sedanji režim kos svoji nalogi in zavarovan pred usodo, ki jc /adela v Franciji doslej še vsuk Ink režim.	—e.
Dardanele
Anglija in Rusija v laseh
Rim in Berlin v objemu
„Zveza mednarodne fašistične skupnosti" Najprej general Vatle, za njim grof Ciano
Rim, 24. junija, h. Državni tajnik za letalstvo general Valle je odpotoval z letalom v Berlin. Z njim je odpotovalo v Berlin še nekaj višjih letalskih častnikov. Uradno se poroča, da ima ta obisk generala Valleja namen vrnili svoječasni obisk pruskega ministrskega predsednika generala GOringa v Rimu 1. 198;!. General Valle bo s svojim spremstvom ostal v Berlinu pet dni. V političnih krogih sklepajo radi tega, da se bodo v Berlinu vodila važna pogajanja med italijansko in nemško vojaško delegacijo za sklenitev letalskega sporazuma med obema državama, ni pa izključeno, da se bodo razgovori tikali še nekaterih drugih važnih vprašanj.
Berlin, '24. junija. V zvezi z današnjim prihodom italijanskega državnega tajnika za letalstvo generala Valleja v Berlin, se pravi, da prihaja s svojo eskadro samo na vljudnostni obisk. Nekateri narodno socialistični krogi pa menijo, da bo ta obisk ojačil razvoj zveze mednarodne fašistične skupnosti in da bo na ta način mogoče prebroditi težave, ki dele fašistično Italijo in fašistično Nemčijo v vprašanje Avstrije in srednje Evrope. Pristaši sodelovanja z Anglijo so dosedaj lahko zavlekli ta razvoj politike. Duša zbližan ja med Italijo iu Nemčijo je veleposlanik von Hassel v Rimu.
V berlinskih krogih se trdi, da bo tudi zunanji minister grof Ciauo kmalu prišel v Berlin. V Miinchenu se ho sestal s kanclerjem Hitlerjem. Toda ta obisk bo zgolj zaseben, ker bo grof Ciano prišel samo po svojo soprogo v Berlin.
Rim, 24. junija, b. Ves italijanski jutranji tisk je zelo zadovoljen, ker sta včeraj francoska in britanska vlada dobili od parlamenta dovoljenje za ukinitev sankcij v' Ženevi. Tisk triumfalno sporoča italijanskemu narodu, da je to zadnji udarec proti sankcijam, ki bodo kmalu popolnoma ukinjene. Jutranji tisk je posebno zadovoljen z izjavo Bakhvina, ki je poudaril, da je okupacija Abesinije od strani Italije gotova stvar in da se tu pač ničesar ne more več spremeniti. Italijanski tisk smatra to kot indirektno priznanje britanskega prvega ministra, da je aneksija Abesinije zadeva, ki se je .ne moro več spremeniti.
Pariz, 24. junija, b. Nočna seja zbornice je trajala do 1.15 ure in je bila vladi izglasovana zaupnica s 372 proti 128 glasovi. Vlada je dobila torej večino 184 glasov.
London, 24. junija, b. Angleška zbornica je po dolgem govoru ministrskega predsednika, ko je hvalil Edena, izreklo zaupnico vladi z veliko večino.
v
Švica se otresa neguša
„zaradi raznih neprijetnosti..."
London, 24. junija. Neguš je včeraj zaprosil Edena, da naj pride k njemu, ker mu namerava razložiti stališče abesinske vlade pred zasedanjem ZN. Neguš je rekel, da Abesinija še dalje obstoji kot neodvisna država, ker se še dalje brani z orožjem. Osebno namerava priti v Ženevo in tam razložiti položaj. Naslovil bo nujen poziv članicam ZN, da naj pomagajo Abesiniji. Angleški vladni krogi pa menijo, da po odhodu neguša iz Abesinije tamkaj ne obstoji več nobena vlada. Negušovi nameni ne bodo v ničemer spremehili smer angleške vlade.
Beril, 24. junija. Švicarska brzojavna agencija uradno sporoča, glede na razne glasove, ki se širijo zlasti v tujini o bivanju abesinskega cesarja v Švici, da je švicarski zvezni svet že prosil neguša, da opusti svojo namero in da naj se ne naseli v Švici vse dotlej, dokler ne bo abesinski spor definitivno urejen. Tega prosi zaradi raznih neprijetnosti, ki bi utegnile nastati, če bi Švica izkazala gostoljubnost državnemu poglavarju, ki se smatra v vojnem stanju izmed enih švicarskih sosedov. Nasprotno pa ne bo zvezni svet prav nič imel proti neguševi navzočnosti v Ženevi, če se bo abesinskemu cesarju zdelo potrebno zagovarjati svojo stvar na prihodnjem zasedanju sveta Zveze narodov.
London. 24. junija, b. V političnih krogih je zbudilo veliko pozornost dejstvo, da je angleški
zunanji minister ponovno obiskal neguša in sicer istočasno, ko je iz Berna prispela vest, da je švicarska vlada odpovedala negušu gostoljubnost. Iz tega se sklepa v političnih krogih, da je neguš postal neprijeten tudi svojim najboljšim prijateljem. »Daily Express«, ki ima dobro zvezo z okolico neguša, poroča, da je britanski zunanji minister Eden neguša popolnoma odkrito opozoril, da je vladar brez države. Kljub temu ojiozorilu pa je neguš ostal še naprej trdovraten in sklenil, da bo vodil borbo za svojo stvar še naprej. V poučenih političnih krogih se čuje, da je Anglija šc nadalje pripravljena dovoliti negušu bivanje v Angliji pod pogojem, če ne bo nastopal kot vladar. V dobro informiranih angleških krogih pa prevladuje mnenje, da se bo neguš moral kmalu preseliti v Palestino. Anglija mu ne bo mogla dovoliti daljšega bivanja v Londonu, ker bi to pomenilo kršitev njene nevtralnosti. Iz istega stališča noče nuditi negušu tudi Švica gostoljubnosti. Čudno je samo to, da se neguš kljub vsemu temu pripravlja lia pot v Švico, čeprav je švicarska vlada že pretekli teden sporočila, da ne želi njegovega obiska in je bila sedaj prisiljena, da to tudi objavi, ker je ostal neguš trmast v svojem sklepu. Seveda pa ta prepoved ne velja, če 1)0 prišel neguš v Ženevo in hotel braniti svoje interese pred Zvezo narodov.
Nova vlada v Romuniji?
Mihalake mesto Tataresca
Praga, 24. junija b. Voditelj romunske nacionalne kmečke stranke Mihalake je po večdnevnem obisku v Pragi danes odpotoval nazaj v Romunijo. Mihalake se je za časa svojega bivanja / Pragi sestal z ministrskim predsednikom dr. Hod-žo in celo vrsto drugih politikov. Ta obisk je zelo značilen in pomemben ter ga v vseh političnih krogih živahno komentirajo, zlasti še z ozirom n adejstvo, da je Mihalake eden najresnejših kandidatov za bodočega romunskega ministrskega
predsednika. Mihalake je v Pragi vodil pogajanja v glavnem glede podonavskih vprašanj ter se je zelo trudil, da bi prišlo do čim ožjega sodelovanja med državami Male zveze in državami rimskega bloka. Vse kaže, da bo nova romunska vlada z Mihalekom na čelu zelo potiskala to sodelovanje v ospredje. Mihalek je za časa svojega bivanja v Pragi predlagal, da se naj v najkrajšem času skliče posebna agrarna konferenca podonavskih držav, na katero naj bi bila povabljena tudi Italija.
Carinska vojna med Avstrijo in Madjarsho
Dunaj, 24. junija, b Na splošno začudenje in brez opomina je izbruhnila danes carinska vojna med Madjarsko in Avstrijo. Avstrija je bila zaradi zvišanja carinskih postavk Madjarske prisiljena znižati svojo carino za 2.37 RM na vsakih 100 kg madjarske moke, začenši od 18. junija. Ta sklep avstrijske vlade, smatrajo gospodarski krogi kot opreznost avstrijske vlade, da zaščiti avstrijskega konzumenla pred visokimi cenami rnoke. Obenem pa so prenehali na avstrijskih tržiščih z nakupom madjarske moke in je ta kupčija, ki je bila že doslej zelo slaba, skoraj prenehala. Madjarska vlada bo skušala spor rešiti v najkrajšem času in je trenutno na Dunaju ma-djarski trgovinski minister dr. Winkler, ki ostane lam do petka.
Ne 276, ampah 5 do 7
Zanesljiva poročila, ki jih je zbirala posebna komisija, strožja in doslednejša kakor katerekoli komisija svetnih organizacij, in jili poslala sveti stolici, govore, da je v senzacionclne moralne prestopke nekaterih redovnikov v Koblencu vpletenih nc 276 redovnikov, ampak 43, od teh pa jih je 27 popolnoma nedolžnih, 5 do 7 pa je težko osumljenih. Pa tudi ti niso bili duhovniki, ampak laični bratje neke kongregacije v Waldbreitbachu ki se posveča skrbi duševno zmedenih bolnikov in idiotov. Polovica osumljenih jc bila že preje izključena iz kongregacije. Nacionalno-soc. tisk se je ob tej priliki na dolgo in na široko razpisoval »o 276 frančiškanskih menihih«, o strašnih moralnih zablodah, ki da so se udomačile po vseh samostanih, in rolil nemško mladino, naj se se ne zaupa ljudem, ki »nosijo kuto« in »katoliški duhovski kasti« itd Za zalogo takih hudobno pretiranih poročil je skrbela znana berlinska »Gestapo«, ki ni noben organ sodstva, ampak organ stranke in režima; tej je bila zaupana naloga, da zasleduje vse možnosti, kjer bi se dal dobiti šc kak »škandal«, ki bi utegnil ustanove katoliške Cerkve pripraviti od dobro ime. Ves tisk, ki komaj čaka, kdaj sc bo dobila kaka kost, pa je ta poročila pridno pouatiskoval, tudi slovensko »jutro« nh je moralo »po svojih časnikarski dolžnosti priobčevati«
»Takim poročilom je trcb.i vzporediti prokla-macije, ki so po 30 juniju 1934 — komaj dve leti je od tega — iz osuple javnosti skušale izvabiti ploskanje za fizižno ugotovitev Pochma in tovarišev Takrat usmrčeni so bili leta in leto ponos, vplivno in nod:.t.d;ljivo jedro stranke Kdor ima toliko smeli picd svojim pragom, jc zelo smešen,
če se loti moralnega pridiganja,« pripominjajo kat. švicarski listi k poročilu o rezultatih cerkvene komisije. Po naši časnikarski dolžnosti moramo tudi to pripombo zapisati.
Nadškof dr, Bauer boljši
* Zagreb, 24. junija, b. Stanje hrvatskega me-tropolita prevzv. nadškofa dr,- Ant. Bauerja sc je z boljšalo. Prevzvišeni nadškof še vedno leži na kliniki prof dr. Sercerja in se je danes počutil subjektivno dobro.
Gospodje - tihotapci
Domači odmevi
Belgrad, 24. jun. ni. V znani tihotapski aferi Bodi—Novakovič carinski organi nadaljujejo z zasliševanji. Ga. Bodijeva prevzema vso krivdo nase. Udeleženca Gliick in Nečajev pa nasprotno zelo obremenjujeta Bodija. Pri zasliševanju je Paja Gliick izjavil, da ni vedel, da so te stvari določene za Bodija. Danes bi bil moral biti zaslišan tudi lita Novakovič, ki je v spremstvu zagovornikov Dragiše Vasica in Stanislava Kuma-nudija prišel v carinarnico. Ker se je zasliševanje Paje Glitcka zavleklo, je bil Ika Novakovič zaslišan šele popoldne.
Zagreb, 24. jun. m. Danes je potoval skozi Zagreb španski poslanik Torrihos, ki potuje v Madrid.
Kolesar pod tramvaj
Ljubljana, 24. junija.
Nocoj ob pol 8 je prišlo do manjše prometne nezgode na križišču Fiignerjeve ulice in Sv. Petra nasipom. V tem času je vozil v smeri proti Krekovemu trgu mestni tramvaj s priklopnim vozom. V trenutku, ko jo pasiral tramvaj križišče, je s silovito naglico privozil po Sv. Petra nasipu v Filgnerjevo ulico kolesar Vimar O usti, 23 letni pekovski pomočnik, stanujoč na Karlovški cesti št. 14. Vimar se je vozil na kolesu, ki nima prostega teka, in ker je vozil z veliko brzino, ni i mogel kolesa pravočasno ustaviti. Zaradi tega jc hotel pred tramvajem prekoračiti cesto. Vendar je bilo za to pre|>ozno in se je z vso silo zaletel s kolesom v prvi voz tramvaja. Tramvaj je vrgel Vimarja nazaj na cesto, kolo pa je vlekel še kakih 0 m za seboj. Vimar jo dobil hude poškodbe na desni nogi in desnem ramenu. Ker je nekako ob istem času privozil z nasprotne strani drug tramvaj v nasprotni smeri, so Vimarja takoj naložili v tramvajski voz in ga odpeljali v splošno bolnišnico. kjer so mu nudili prvo nomoč. Viniarjeve pr.-:k:idhc niso sni,dno nevarne, "slali pa bo ninral bržkone nekaj dni v bolnišnici
Spremembe občin
Belgrad, 24. junija, m. Notranji minister dr. An ton Korošec je predpisal naslednje uredbe:
Uredbo o pregrupaciji občin Sromljc in Artiče v br eziskem okraju. Po njej se deli kraja Curnovec (h. št. 1, 22, 23. 25, 'M, 28, 29 do 31, 33 do 36, 48, 55 in 64) in del kraja Volčje (h. št. 31 do 38, 39, 41, I 57 in 58) izločijo iz občine Sromlje in priključijo občini Artiče.
Uredbo o odcepitvi krajev Volniec in Brdo iz občine Bočna in priključitvi k občini Rečica ob Savinji.
Uredbo o izločitvi krajev Gabrovniee, Laseno vo iu Pšajnovica iz občine Lukovica in njihovi priključitvi k občini Tuhinj.
Uredbo o ustanovitvi občine Kalobje. Po te urebdi se iz občine Sv. Jurij pri Celju-okolica iztočijo kraji Sv. Jakob,Bodruž, Podlesje, Jazbin vrh, Kostrivnica, Kalobje, Osredec, Planica, Sotensko in Vodice, iz katerih se ustanovi nova občina Kalobje s sedežem istotam.
Uredbo o ustanovitvi občine Sv. Vid pri Gro bolnem. Po njej. se ustanovi nova občimi s sede ženi v Št. Vidu v šmarskem okraju, v katere se stav pridejo: 1. iz občine Šmarje pri Jelšah: pc dročje bivše občine Št. Vid pri Grobelnem; 2. i občine Ponikva kraji: Završe, Spodnje Selce in del Ponkvice, ki ima svojo faro in šolo v Št. Vidu (h. št. 1 do 4, 6—12, 14—24, 36-38, 40 in 42).
Uredbo o spremembi imena občine Trnovska vas, po kateri se njeno ime spremeni v »Občina Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah«.
Uredbo o odcepitvi krajev Nemška vas in Za-domljo iz občine Dolenja vas in priključitvi k občini Ribnica.
Uredbo o ustanovitvi občine Blagovica, po kateri se iz občine Lukovica v kamniškem okraju odcepi bivša občina Blagovica, iz občine Tuhinj v istem okraju in se odcepijo kraji Cešnjica, Lipa, Poljane in Selca. Iz izločenega ozemlja se ustanovi nova občina Blagovica s sedežem istotam.
Uredbo o pregrupaciji občin Sv. Jurij ob Ščavnici in Slutina-Radenci v ljutomerskem okraju. Po tej uredbi se del kraja Muršak (h. št. 1 do 61) odcepi iz občine Slatina-Radenci in pridruži občini Sv. Jurij ob Ščavnici.
Uredba o ustanovitvi občine Predoslje, po kateri se iz občine Primskovo pri Kranju odcepijo k. o. Predoslje, Kokrica, Britof in Suha, iz katerih se ustanovi nova občina Predoslje s sedežem istotam.
Uredba o odcepitvi k. o. Vršeča vas iz občine Raka in priključitvi k občini Škocijan. Iz občine Raka v šmarskem okraju se odcepi k. o. Vršeča vas s kraji: Vršeča vas, Čisti breg, Čučja mlaka, Hrvaški brod, Grmulje, Hudenje, Zameško in 6e priključijo občini Škocijan.
Uredbo o ustanovitvi občine Št, Jošt, po kateri se iz občine Horjul v ljubljanskem okraju odcepijo kraji: Št. Jošt, Butajnova in Planina, iz občine Vrhnika pa kraj Smrečje. Iz odcepljenega ozemlja se ustanovi nova občina .Št. Jošt s sedežem istotam.
Uredba o ustanovitvi občine Remšnik v dravograjskem okraju, v katere sestav pridejo: 1. iz občine Brezno: kraji Remšnik, Brezni vrh, Radlca in Kozji vrh ter 2. iz občine Ma^enberg: kraj Vas.
Uredba o ustanovitvi občine Rakitna, po kateri se iz občine Preserje v ljubljanskem okraju odcepi k. o. Rakitna in iz nje ustanovi nova občina Rakitna s sedežem istotam.
Uredbo o ustanovitvi občine Kostrivnica v šmarskem okraju.
Uredbo o odcepitvi krajev Šlabor in Dobletina iz občine Mozirje-okolica in priključitvi k občini Rečica v Savinji.
Uredbo o ustanovitvi občine Mavčiče v kranjskem okraju.
Uredbo o pregrupaciji občin Veržej in Križev-ci pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Po tej uredbi se iz voržejske občine odcepijo kraji Šalinci, Kristanci in Grlava, iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici pa del kraja Berkovski Prelogi (h. št. 36 do 38), ki se priključijo občini Križevci.
Uredbo o pregrupaciji občine Ivanjkovci, Velika Nedelja in Koračice. Po tej uredbi se iz občine Ivanjkovci v ptujskem okraju odcepita kraja Lahona in Žvab, iz občine Velika Nedelja pa Senik. Ti kraji se priključijo občini Koračice. Občina Koračice se pa preimenuje v občino Sv. Tomaž pri Ormožu.
Uredbo o ustanovitvi občine Cerklje ob Krki, po kateri se odcepijo: 1. iz občine Čatež v krškem okraju: kraji Boršt, Dolenje Skupice, Gorenje Sku-pice, Račja vas in dela krajev Cerklje in Župeča vas, v kolikor spadata v občino Čatež, 2. iz občine Leskovec dela krajev U rastje in Veliko Mraševo, v kolikor spadata v občino Leskovec, 3. iz občine Sv. Križ pri Kostanjevici: Češnice, Gazice, Zasap in det krajev Cerklje, Hrastje, Veliko Mraševo in Zupeča vas, v kolikor spadajo v občino Sv. Križ. Iz teh se ustanovi nova občina Cerklje ob Krki s sedežem istotam.
Uredbo o pregrupaciji občin Osluševci in Go-rišnica ter o preimenovanju občine Gorišnica. Po tej uredbi se iz občine Osluševci v ptujskem okraju odcepita Zainušani in Tibolci ter del kraja Prerad (h. št. 9 do 11, 13, 16 do 19, 22 do 46). To ozemlje se pridruži občini Gorišnica. Ime Gorišnica se spremeni v »Občina Sv. Marjeta niže Ptuja«.
JUU in krščanska šota
Belgrad, junija 1936.
»Narodna prosveta«, glasilo jugoslovanskega učiteljskega združenja, se je spravilo v 49. štev. na resolucije >Krščanske šole« v Ljubljani. Na str. 4. jo to glasilo priobčilo pod naslovom »glose« kratek izvleček resolucij, ki jih je priobčil »Slovenec^: 4. maja t. 1., na koncu pa nekako takole modruje v svoji svobodomiselni mentaliteti:
»Slučaj, v katerem bi jugoslovanski učitelj zavzel pri svojem javnem delu stališče proti katerikoli veri, ni, ga ni bilo in ga ne bo. Slučaji, v katerih učitelj katoliško vere poučuje otroke pravoslavne vere ali narobe, do sedaj niso dajali povoda za kakršnokoli bojazen nasprotnega verskega vplivanja. In dalje, ker je naš narod po veri pač različno opredeljen, učitelju niti možno ni, da bi bil pristaš one veroizpovedi, li kateri se prištevajo olroci, enostavno zato ne, ker imamo mnogo Sol z otroci različnih veroizpovedi, a učitelj kol osebnost se ne more prištevati dvema, ...treni konfesijani namesto eni. ln končno naj društvo »Krščanska šola: ne pogreva teh stvari, naš narod je v svoji duši krotek in toleranten in gleda v učitelju človeka, a ne pristaša katerekoli konfesije. 0 Sokolstvu kot takem in o vzgojnih principih začetnika sokolstva velikega Slovenca (prav Iako piše glasilo učiteljev, op. pisca) Tyrša, imamo mi svoje mnenje. V ostalem gospodi pri društvu »Krščanska šola« vsekako ni neznano, da se tudi vsi gospodje katoliški škoTje ne strinjajo z njim.«
Ta glosa glasila jugoslovanskega učiteljskega združenja zasluži, da so slovenski narod
I seznani z njo. Kaj nam govori komentar? Predvsem moramo ugotoviti lo brezprimerno drznos' strokovnega glasila jugoslovanskega učiteljskega združenja, (la se meša v področje slovenskih katoliških staršev, ki so s svojimi žulji postavili slovenske šole in jih tudi sami vzdržujejo! (Sic!) Druga, nič manjša drznost tega glasila je ta, da so vmešava v zahteve slovenskega katoliškega naroda, ki po svoji ogromni večini soglaša z resolucijo društva »Krščanska šola«. Mi, ki živimo v versko mešanih krajih, najbolj občutimo, kaj se pravi imeti učitelja, ki ni iste vere kot naši otroci. Ako bi se to dično glasilo jugosl. učil. združenja tako vneto pečalo z vzgojeslovjem kot se peča s takimle vprašanji, potem bi moralo pač spoznati, da je vzgoja le tedaj popolna, ako so versko vzgojni principi doma in v šoli isti in da je vzgoja otrok nemogoča, ako izpričuje učitelj svojo indiferentnost (milo povedano) napram verskemu prepričanju otrok in staršev; ti imajo pač pravico zahtevati od šole in učiteljev — ker vso to vzdržujejo iz svojega žepa —, da jim s svojim napram verstvu brezbrižnim stališčem ne odtujejo otrok^ Cerkvi iu veri! Trditev, da učitelju ni mogoče biti istočasno pri dveh, treh veroizpovedih, pa je pravi sofizem. Iz nje zveni prostaško smešenje najresnejših zahtev slovenskega katoliškega ljudstva, ki zahteva za slovenske katoliške otroke, da jih vzgaja in uči samo učitelj domačega kova, ki bo mogel ustreči zahtevani naroda, ki ga plačuje. Mi imamo, hvala Bogu, dovolj slovenskih in katoliških učiteljev (in tudi brezposelnih slovenskih in katoliških učiteljskih kandidatov), ki soglašajo z nami in nismo prav nič v skrbeh glede možnosti, da se upravičene zahteve slovenskih staršev izpolnijo. Onim slovenskim in jugoslovanskim staršem, ki bi si želeli za svoje otroke versko indiferentno vzgoje v duhu JUU, pa priporočamo, da osnujejo svoje šoje, po versko indiferentno'učiteljstvo pa naj se obrnejo na JUU, ki ima dovolj takih »osebnosti«, ki se ne prištevajo nobeni konfesiji.
O ustanovitelju in ideologu Sokolstva, dr. Miroslavu Tyršu, pa moramo glasilu jugoslovanskega učiteljskega združenja povedati, da ni bil Slovenec (bogve, ali bi bil pri tem glasilu še tako v časteh, če bi bil?), ampak Ceh, rojen v Dečinu nad Labo 17. sept. 1832. Umrl pa je 8. avgusta 1884. v reki Aache na Tirolskem. Naj glasilo jug. učit. združenja to svojim bralcem razglasi, da pri pouku ne bo pomot.
Nerazdruzljivost katoliškega zahona
Dogma katoliške cerkve o nerazdružljivosti zakonske vezi nekaterim zakoncem dela velike preglavice in jo večkrat skušajo obiti s tem, da eden ali drugi zakonski prestopi v starokatoliško cerkev in se potem ponovno poroči. S tem je zanj vse urejeno, ker misli, da je prvi zakon razveljavljen in novi zakon v redu za ta in oni svei. V resnici pa ni tako. Nerazdružljivost katoliškega zakona je močnejša kakor pa prestop v drugo vero. Sodišča so enega izmed mnogih takih primerov reševala in pisarila o njem polnih 8 let.
Leta 1901 se jc neki Franjo Kolomban, itfadnik zunanjega ministrstva, poročil z Marijo Medaniak po obredu katoliške cerkve. Po 20 letih zakonskega življenja pa se je na Dunaju zagleda! v 11 let mlajšo Madjarko po imenu Gabrijela E>raun. Prestopi! jfe v starokatoliško cerkev in se tam ponovno poroči!. Cez leto dni - leta 1927 — pa je umrl in zapustil dve vdovi, ki sta obe od ministrstva zahtevale pokojnino. Ministrstvo je bilo v zadregi in je obe napotilo na civilno sodišče, nai ono odloči, katera je zakonita žena pokojnega Kolombana.
Okrožno sodišče v Belgradu je v prvi stopnji razsodilo, da se po od države priznanem nauku katoliške cerkve veljavno sklenjeni zakon ne more razdružiti. Po pritožbi pa je spor prišel pred apelacijsko sodišče, ki je razsodilo, da je tudi starokatoliška cerkev od države priznana in s katoliško cerkvijo enakopravna, da ima torej pravico soditi tudi o zakonskih sporih katolikov, dogma katoliške cerkve o nerazdružljivosti zakona pa da je samo verska dogma in ne predpis pisanega prava. Ponovna pritožba je šla pred kasacij-sko sodišče v Belgradu, ki je spor rešilo v zadnji stopnji in sicer iako, da je priznalo veljavnost prvega pred katoliško cerkvijo sklenjenega zakona in Marijo Medanjak za pravo ženo pokojnega uradnika Kolombana. Kasacijsko sodišče je svojo razsodbo utemeljilo s sledečimi razlogi: Res je, da jo po čl. 12. in 142. ustave z dne 28. junija 1921 starokatoliška cerkev glede pravic in svobode verskega pouka in izvrševanja verskih obredov in urejanja svojih verskih ustanov enakopravna z ostalimi priznanimi veroizpovedmi. Ta pravica pa se ne razteza na pravico soditi v zakonskih sporih. To pravico si je pridržala država, v kolikor je ni s posebnimi zakoni odstopila kaki verski organizaciji. Tudi ni nobenega postavnega predpisa, po katerem bi imela konfesijonalna sodišča (v tem primeru cerkveno sodišče starokatoliške cerkve) pravico, da razsojajo o veljavnosti, neveljavnosti ali prenehanju tistih zakonskih zvez, ki so bile sklenjene v cerkvi druge veroizpovedi med njihovimi verniki..
Torej je končno najvišje civilno sodišče razsodilo, da katoliškega zakona ne more nihče razdružiti, tudi starokatoliška cerkev nc.
Srečka Vavpotiča še niso našli
, , . . .	Kamnik, 24. junija.
Vse dosedanje iskanje Srečka Vavjjotiča, maturanta iz Kamnika, o katerem mislijo, da se je ponesrečil v Kamniških planinah, je bilo brezuspešno. Danes so odpotovale v planine tri reševalne skupine, četrta, pod vodstvom Mihe Plesnika, pa je odpotovala v gore iz Logarske doline. Pregledale bodo vse ozemlje od Kamniškega do Savinjskega sedla.
Osebne vesti
Belgrad, 24. junija, m. Postavljen je pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu v V. pol. skup. za inšpektorja v prometno-komercialnem oddelku Ivan Čop, dosedanji inšpektor v Sarajevu. Postavljena je Vida Železnik-Vrtovec, bivša učiteljica ljudske šole v Italiji, za učiteljico ljudske šole v Vrhpolju pri Kamniku.
Belgrajske vesti
Belgrad, 24. junija, m. Turški poslanik Ali liajdar Aktaj je odptoval v Ankaro, kjer se bo mudil nekoliko dni.
Belgrad, 24. junija, tn. Od 21. septembra do 2. oktobra bo v Dubrovniku kongres mednarodne ženske zveze.
Belgrad, 24. junija, m. Sinoči se je vrnil predsednik kr. vlade dr. Stojadinovič, ki je prisostvoval položitvi temeljnega kamna za razširitev železarne v Zenici. — S sinočnjim ekspresnim vlakom e je vrnil tudi minister brez listnice dr. šeikija Belmien, ki je potoval po Turčiji.
SARGOV
Rajši takoj KALODONT ~ P°lem ostanejo zobje zdravi in lepi ffi
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Minister dr. Miha Krek:
Eno leto vlade ljudskega zaupanja
Prvo leto so bile le predpriprave za velike naloge, hi vlado še čakajo
Po volitvah 5. maja 1935 je bila država v več kot neugodnem položaju. Vsi Hrvatje so volili proti tedanji vladi, zelo mnogo Srbov je bilo proti njej in velika večina Slovencev se iz odpora volitev ni udeležila. Te volitve so se vršile ne samo pod nasiljem, ampak s profanacijo državne misli same. Mi sami smo v naših kmečkih občinah videli pred volitvami nedotakljive lepake, ki so oznanjali, da so vsi tisti, ki ne gredo volit tedanjega nosilca liste Jevtiča, na tihem pristaši zločincev z Janka Puste. Izid volitev pa je bil tak, da je bilo vsakomur, kdor politično misli, jasno: te zlorabe, tega podlega izrabljanja jugoslovanskega nacionalizma mora biti konec — sicer zaidemo v politični kaos, ki mu nihče konca ne vidi.
Dne 24. junija 1935, ob obletnici današnjega dne, je bila imenovana nova vlada, kii je po trikratni rekonstrukciji ostala na krmilu države, ki jo vodi še danes. Ta nova vlada je najprej in predvsem spravila s sveta sramoten žig, da je večina državljanov pristašev Janka Puste in da so Slovenci protidržavni vsepovprek.
Po mnogih letih so se tedaj pošteni in iskreni ljudje oddahnili. Tajiti jim ni bilo več treba ne zgodovinskih dejstev, ne svoje državljanske uda-nosti.
Eno leto je kratka doba, v političnem življenju krajša nego v osebnem. In kaj se je v tej dobi zgodilo? Popreje ustrahovani ljudje, ki so začudeno gledali policijskega uradnika na svojem nedolžnem občnem zboru, se sedaj svobodno gibljejo, zbirajo, govorijo, kritizirajo, protestirajo. Ljudje, in bilo jih je na tisoče kaznovanih s policijsko-upravno kaznijo, so bili seveda amnestirani, iz političnih razlogov diktirane denarne kazni se niso izterja-vale, stotinam sodnih obsojencev je bila kazen spregledana. Nad pol tisoč prosvetnih domov, kjer so bili utihnili odri, zamrla predavanja, ugasnile luči, je medtem oživelo z mladostno silo. Vladi se je posrečilo, da je vrnila veliko večino politično preganjanih uradnikov njihovim domovom in njihovemu delokrogu. V preiskavo so prišli, obsojeni in kaznovani so bili toliki in toliki uradniki in javni uslužbenci, ki so zlorabljali svojo oblast, s čimer se je izpodjedana avtoriteta države zopet okrepila. Tudi vedo danes vsepovsod in vsi v državi, zlasti pa na Hrvatskem, najsi bodo vladi
nasprotni, da je pri nas minila doba nekdanje državne vzgoje z batinami.
V upravnem in gospodarskem oziru je nova vlada našla kaos, ki ni bil manjši od političnega. Brezumno, iz političnega koristoljubja razmesarjene naše občine se vračajo v svoje naravne meje. Vlada je izvedla, kjer je bila dana zakonska možnost, občinske volitve, tako svobodne, kakor jih le moremo želeti, in v jeseni bo to svoje delo dovršila. Kjerkoli je vlada zaznala, da se je javni uslužbenec pregrešil zoper občo imovino, ga je dohitela preiskava, odstranitev in kazen. V tem letu pri nas še vedno naraščajoče gospodarske krize, pogubne suše, gospodarsko ubijajočih sankcij in podedovanega nereda v državnih financah je vlada tešila lakoto s pošiljanjem hrane v gladne kraje in mnogokje uspešno pobijala brezposelnost z izvrševanjem javnih del. Znižala je direktna davčna bremena do skrajnih možnosti. S svojo carinsko in tarifno politiko je krepila široke plasti naroda in z drugimi neštetimi posegi v gospodarsko življenje dosegla isti cilj. Podrobnosti o vsem tem ne bomo navajali. Vsak okraj v Sloveniji, smemo reči, je deležen milijonskih javnih del in državnih in banovinskih dotacij — prvo pa je, da opozorimo na velika podjetja, kot so vseučiliška knjižnica v Ljubljani, železnica Št. Janž-Sevnica, nova gimnazija v Ljubljani, delavski dom v Murski Soboti, ki je prvi v Sloveniji.
Zunanjepolitično je bilo preteklo leto težak čas za vso Evropo. Politični kompasi so vsepovsod trepetali. Pri nas smo to čutili manj kakor mnogokje drugod, oprti na svoje zaveznike in vedno trajno spopolnjujoč svojo lastno silo.
Še ni dolgo tega, odkar so v ljubljanski vele-pisarni intelektualci vsak teden pripovedovali, odkar je otožna kanclija nekdanjih političnih mogoč-njakov po deželi pošiljala sporočila, da vlada pada. Vlada ni padla, marveč je delala in bo delala dalje. Prvo leto so bile le predpriprave za velike naloge, ki vlado še čakajo .Te naloge, da jih omenimo samo na splošno, so: rešitev mnogih in zelo perečih socialnih vprašanj, smotrenejša organizacija uprave, spopolnitev in zboljšanje politične ureditve države, poživitev gospodarskega življenja in neusmiljeno uveljavljanje poštenosti v javnem delu.
Ban v celjskem in laškem okraju
Sprejem bana dr. Natlačena v Celju.
Ljubljana, 24. jun.
Ze včeraj smo poročali o uradnem obisku gospoda bana dr. Natlačena v celjskem in laškem okraju. Prebivalstvo je povsod razobesilo zastave, napravilo slavoloke, postavilo mlaje in kljub najtežjemu delu na polju povsod v velikem številu pričakovalo prihod našega slovenskega bana Nadvse prisrčni so bili sprejemi na Vranskem, na Rezani za občino Gomiljsko in Št. Juriju ob Taboru, v Št. Petru, Žalcu in prav posebno še v Celju. Gospod ban se je povsod razgovarjal z došlimi zastopniki oblasti in društev, zlasti pa se je zanimal za delovanje gasilskih čet, ki so povsod prišle k sprejemu v lepem številu.
V Celju je g. ban po slavnostni seji na magistratu in po sprejemih na okrajnem načelstvu še dopoldne obiskal okrožno in okrajno sodišče. Zanimal se je zlasti za okrožno sodišče v starem gradu, ki je bil svojčas zasilna šola, in se prepričal, kako neprimerna je stara stavba. Po kosilu si je g. ban ogledal tudi novo porodnišnico in ostala poslopja bolnišnice v Celju, kjer se je razgovarjal z bolniki.
Popoldne je obiskal gospod ban dr. Marko Natlačen laški okraj, kjer so mu meščani Laškega priredili nadvse prisrčen sprejem. Po uradnih sprejemih se je gospod ban še prav posebno zanimal za razmere trboveljskih rudarjev in hrastniških
steklarjev, ki so naprosili gospoda bana, da jim dovoli odlog za plačilo zaostankov kuluka. V zdravilišču okrožnega urada v Laškem si je ogledal gospod ban tudi novo zajetje zdravilnih vrelcev, ki bo v kratkem dokončano. Zaradi te prenovitve bo zdravilišču na razpolago še enkrat več zdravilne vode kak od doslej, tako da bo mogoče napraviti skupno kopališče na prostem, kar bo prišlo v prid zlasti nepremožnim bolnikom.
Posebno zanimanje pa je gospod ban pokazal za regulacijo Savinje ter si je ogledal dolgi pas obrežja v Tremerju, ki je bilo lani regulirano. Navzoči strokovnjak ing. Mursa je objasnil nato vsa dela, ki se bodo v kratkem začela in ki bodo pospešila regulacijo Savinje tako, da bo že drugo leto regulirana do Celja.
Odpis kuluka rudarjem
Glede na informacije, ki jih je gospod ban dr. Marko Natlačen dobil na svojem obisku v Laškem, je danes odredil, da se vsem revnim rudarjem in steklarjem laškega okraja odpišejo vsi zaostanki na odkupnini za osebno delo-kuluk. S tem je brez dvoma nadvse ustreženo revnim industrijskim delavcem laškega okraja. Hkrati je to dokaz, da gospod ban dr. Marko Natlačen ni pozabil naših rudarjev in da jim pomaga, kolikor le more v okviru zakonov.
Mesec strahote za dolino oh Sotli
Podčetrtek, 23. junija.
Letošnje lelo smemo smatrali za silno viharno leto. Že mesec maj je bil hladen in poln neviht. Mesec junij je pa zadnje dneve naravnost poln strahote. 2e prejšnji leden se ie podil čez naše kraje vihar za viharjem. Vse se je oddahnilo, ko je prešel, ne da bi prizadjal znatno škodo. Zelo nevarno je bilo v petek, 19. junija popoldne, ko je bil slišali iz oblakov oddaljen silen hrušč in se je vlila ploha, kakor bi se utrgal oblak, n toča jc prizanesla našemu kraju. Skoraj isto se jc ponovilo v soboto. V nedeljo smo pa bili tako nesrečni, da je toča naše kraje popolnoma posekala Popoldne se je stemnilo in med bliskom in gromom sc jc vsula loča kakor oreh debela, —
vmes so bili veliki ledeni kosi, — ki je padala lako dolgo, da je vse zbila. Prizadeti so kraji: Virštajn deloma, v Podčetrtku kraji: Imenska gorica, Imeno in najhuje Golobinick, v župniji IMiče: Peceli, Verače in sosednji kraji, v župniji Polje pa deloma Prelasko. In kakor bi to ne bilo dovoli, je včeraj dne 22. junija okoli devetih zvečer ponovno pridivjala huda iočo in pobila ponovno v župniji Olimje in Podčetrtek kraje, ki jim je bilo prejšnji dan prizanešeno kraje, kakor Imensko gorco, je ponovno udarila in lako uničila, kar je preostalo od prejšnjega dne. Uničeni so: vinogradi nekateri popolnoma, nekateri nad polovico, ječmen je pobit popolnoma, ravno tako pšenica in rž. Oškodovani so močno: koruza, krompir, najbolj pa fižol.
Knez namestnik Pavle v Sloveniji
Včeraj zjutraj ob 7.25 je dospel v Ljubljano s posebnim dvornim vlakom Nj. Vis. knez namestnik Pavel z vso svojo rodbino. Nn kolodvoru sta ga pričakovala ban dr. Natlačen in železniški direktor dr. Fatur. Knez-namestnik ni izstopil, pač pa njegov adjutant, ki so je z obema ljubljanskima dostojanstvenikoma razgovarjal do odhoda vlaka. Knez Pavel je nato odpotoval na Bled, kjer namerava ostali dlje časa nn oddihu.
Bled, 24. junija.
Danes dopoldne ob pol 10 je prispel z (tvornim vlakom na postajo Lesce-Bled Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavle s kneginjo Olgo, kneževi-čem Nikolo in princezo Elizabeto, sestro kneginje
Olge. Na postaji ni bilo oficielnega sprejema. Visoki gostje so se takoj odpeljali na Bled v kraljevski dvorec Suvobor.
Ves Bled je bil danes v državnih zastavah in je tako častno sprejel visoke goste. Knez namestnik Pavle bo ostal na Bledu baje mesec dni, pozneje se bo podal na Brdo pri Kranju, kjer ima svoj gradič, ki pa se sedaj še preureja. S tem, da se je Nj. Vis. knez Pavle odločil zn bivanje na Bledu, je pokazal, kako mu je pri srcu Bled in kako ljubi njegove in okoliške krasote. Blejci sme ponosni, da imamo v svoji sredi tako visokega i gosta. Pozdravljamo ga in mu želimo srečnega ' oddiha.
Ameriški Slovenci v domovini
Ljubljana, 24. junija
Vsakokrat smo radostni v Sloveniji, tej »stari domovini« naših ameriških Slovencev, kadar moremo pozdraviti v svoji sredi kakršnokoli skupino naših rojakov od onstran Atlantskega morja. Vsak tak obisk je utrditev močnih vezi, ki nas med seboj vežejo in vsakokratna svidenja med nami so prisrčna. Današnji sprejem prve večje skupine došlih ameriških Slovencev ni bil ne posebno svečan ne preveč oficielen, bil pa je res bratovski. Ni bila potrebna niti godba, niti pregovoreče govorance, prijazen stisk rok in že smo bili eno.
Ameriški Slovenci so dospeli v Ljubljano z dopoldanskim brzovlakom, ki pa je imel 35 minut zamude, tako da je dospel šele tik prei pol 10. To ameriško skupino je vodil znani ameriški javni delavec g. Leon Zakrajšek, brat ljubljanskega župnika p. Zakrajška. V skupini je bilo kakšnih 40 ameriških izletnikov, po večini Slovencev, le kakšnih 10 Čehov in Hrvatov. V Ljubljani je izstopilo nad 20 ameriških Slovencev, drugi so se odpeljali dalje. Na kolodvoru so jih toplo pozdravili zastopnik g. bana ravnatelj izseljenskega urada g. Fink, zastopnik g. mestnega župana dr. Mis, predsednik Rafaelove družbe p. K. Zakrajšek, ravnatelj OUZD dr. Bohinjec in predstavniki raznih drugih organizacij. Po pozdravu so vsi došli ameriški Slovenci odšli v restavracijo pred kolodvorom, kjer jim je Francoska linija pripravila topel zajtrk.
G. LEON ZAKRAJŠEK PRIPOVEDUJE...
Zaslužni g. Leon Zakrajške, ki je privedel v zadnjih letih že več skupin ameriških Slovencev v domovino, je bil sveže volje in je pripovedoval mnogo zanimivega o potovanju ameriških Slovencev čez ocean:
»Potovanje je bilo sijajno, vožnja je bila za nas prava zabava. Potovali smo z ladjo »Norman-die«, o kateri že veste, da je še vedno najhitrejša, pa tudi največja ladja sveta. Prei letom dni smo se še nekoliko pritoževali zaradi tresenja, sedaj je la ladja predelana in na ladji nismo čutili ni-kakega tresenja več. Ladja prereže z vsem svojim trupom kar tri največje valove hkrati, tako da nismo čutili nobenega sledu večjega viharja. Odpotovali smo danes pred tednom dni ob 10 iz Nevv-Yorka, čez ocean pa smo pluli točno štiri dni in deset ur, torej v najkrajšem času, ki je sploh možen. Vsi potniki so bili zadovoljni, hrana je bila izvrstna in obilna. Danes potnik v III. razredu takega pomorskega velikana potuje boljše, kakor je še pred leti v 1. razredu malih parnikov. Med potniki moje skupine je bilo tudi nekaj takih, ki so odpotovali proti Trstu, to so namreč naši iz Italije. Sem došli Slovenci so se zbrali iz držav: New-York in mesta New-York, Chicaga, Clevelanda, Milwaukeeja, Detroita in od drugod. Posledice krize se v Združenih državah še čutijo, toda časi se le boljšajo. Prišlo bi v Slovenijo na obisk najmanj
še enkrat toliko ameriških Slovencev, ko ne bi pri nas vladala taka bojazen prei zapletljaji v Evropi, toda vzpričo velikega vpliva časopisja je ljudem težko dopovedati, da ta vrag ni tako črn, kakor ga slikajo ...
KAJ PA Z NESREČO NA »NORMANDIE«?
Res, nesreča se je pripetila, toda brez velike škode, zlasti brez žrtev. Običajno se prekoocean-ske ladje ustavljajo na Angleškem v pristanišču Plvmouth, toda za našo »Normandie« je bilo morje tam preplitvo, zato se je morala ustaviti v Sout-hamptonu, pa še tam ni mogla prav v pristanišče, temveč je morala ostati zunaj. V tem pristanišču je imela neka angleška bojna ladja vaje, pad njo pa je krožilo vojaško letalo. Naenkrat opazimo čuden manever tega letala, ki se je spuščalo naglo na »Normandie« in padlo točno na kljun ladje. Letalo se je razbilo, tola iz podrtin je zlezel pilot živ in zdrav. Na ladji se je podrla le ograja na kljunu, kar pomneja Ie malenkostno škodo. Pilot nam je pojasnil, da ga je zračni vrtinec pritegnil k »Normandie«. Naša ladja namreč nima dimnikov, da bi izpuhavala dim, temveč predvsem zato, da vsrkava z njimi sveži zrak in tako omogoča zračenje po vsej notranjosti ladje. To vsrkavanje povzroča tik nad ladjo seveda močne zračne vrtince in kakor nam je pripovedoval srečno rešeni pilot sam, je le malo manjkalo, da ga ni zračni vrtinec potegnil naravnost v dimnik sam. Le ker je v zadnjem trenutku srečno zakrmaril, se jc za silo rešil vsaj na kljun ladje.« Tako g. Zakrajšek, ki je vedel še mnogo lepega in zanimivega povedati iz življenja ameriških Slovencev.
Ameriški Slovenci nameravajo po večini ostali nekaj mesecev v stari domovini na oddihu, nakar se vrnejo v Ameriko, prav tako z ladjo »Normandie«. Sredi meseca julija pa pride druga skupina ameriških Slovencev tudi s to ladjo na obisk v domovino. To skupino bo vodil pri nas dobro znani g. Kollander. Kolikor nam je znano, bosta to letos edina večja organizirana izleta ameriških Slovencev v domovino. Prihodnje leto pa jih pričakujemo v večjem številu, posebno kre pričakujemo, da bodo v Ameriki ponehale govorice o napetem stanju v Evropi in da bodo končno odstranjene tudi razne nevšečnosti in pa da bo kriza omiljena.
Razveseljivo pa je, da je prišlo med ameriškimi izletniki tudi mnogo mladine, to je take, ki še nikoli ni videla Slovenije ter je o njej čula le oi svojih staršev, starih naših izseljencev. Starši so poslali svoje otroke pogledat staro domovino. Vsi ti mladi ameriški Slovenci gladko govore slovenščino, nekateri pa so ohranili celo narečje okrajev, od koder so njihovi starši doma. Ameriški Slovenci! Bodite na svoji domači zemlji toplo pozdravljeni!
Izboljšanje poslovanja mestnih uradov
Ljubljana, 23. junija.
Mestni magistrat je velik urad, ki je razdeljen po strokah na oddelke, referate, odbore in v vseh teh organizacijskih enotah se posamezna vprašanja pretresajo na sejah in posvetovanjih. Ako vsi ti uradi s tako razpredenim aparatom hočejo res kaj koristiti mestu, mora biti njihovo poslovanje kolikor mogoče prožno in ekspeditivno, sicer bo samo veliko počasnega in komodnega pisarjenja, pa nobenega pravega napredka. Zasebnik kaj hitro modernizira svojo pisarno Uradnika, ki ni na višku v sodobnem pisarniškem delu, odpusti in ga zamenja z boljšo močjo. Javen urad pa je mnogo težje izpeljati na drug tir, ker nihče osebno ne čuti, da bi imel škodo od nerodnega poslovanja in zlasti ker nihče ne moti rad ustaljenega življenja p° takih pisarnah, ker vsaka »novotarija« ob začetku povzroči vsaj govorjenje, če ne tudi kako tiho zamero in začasno nepriljubljenost predstojnika.
Ko je sedanji mestni župan dr. Adlešič prevzel to težko mesto, je takoj opazil, da večina uradov posluje še po zelo starem kopitu, ki so ga zasebne pisarne že zdavnaj zavrgle. Na magistratu je okrog 35 raznih odborov, ki imajo vse polno sej, katerih vsebino in potek je treba ohraniti v sejnih zapisnikih. Bilo pa je že kar v navadi, da je zapisnik seje prišel do župana šele cel mesec ali še več, do 7 tednov po seji, pa se ni nihče nad tem razburjal. Ker se pa noben sklep ne more začeti izvajati, dokler ga župan ne odobri, je od seje pa do dejanske izvedbe sklepa steklo že precej vode skozi Ljubljano. Še danes prihajajo iz pisalnih miz akti, ki so že pred pol letom prišli na magistrat in bi morali biti ob prožnem poslovanju že zdavnaj rešeni.	.
Gospod župan je uvidel, da se morajo tudi magistralni uradi bolj približali sodobnemu pisar-niškemu poslovanju in da slabih tradicij zavreči ni škoda. Najprej je postavi! zahtevo, da morajo biti vsi sejni zapisniki z vsemi sklepi sestavljeni v treh dneh, sicer uradnik, ki bi se dalj časa ukvarjal s tem pisanjem, ne prejme za to delo določene na-frade. In od takrat so vsi sejni zapisniki pravočasno sestavljeni. Nekako istočasno pa je o|>ozoril pisarniško osebje, zlasti mlajši rod, naj se čimprej izvežba v stenografiji in strojepisju. Ze dolgo vrsto let je skoro v vseh pisarnah prvo vprašanje, ki ga zastavijo bodočemu uslužbencu: »Ali znate stenografijo in strojepisje?« Ako ima kandidat količkaj pojma o teh dveh modemih pripomočkih, bo najbrž odgovoril: »Znam.: Morda je bilo tudi na magistratu tako. toda ako stenografija v pisarni že ni udomačena kot vsakdanje jomagalo poslovanja, bo kmalu pozabil še tisto, kar je ob pohodu morda znal. Iu na magistratu stenografija do zadnjega
časa ni bila tako udomačena, da bi bil vsak uradnik prepričan, da jo mora pač znati in tudi prvo opozorilo g. župana ni zaleglo. Zato je 2. junija izdal okrožnico, po kateri bodo v dneh od 15. do 30. septembra vsi mlajši uslužbenci pred josebno komisijo polagali izpit iz stenografije in strojepisja. Tistim, ki tega izpita ne hi položil i vsaj z dobrini uspehom, bo službeno razmerje odpovedano.
Kdor bi računal samo na priljubljenost, take okrožnice ne bi izdal, kdor pa hoče dvigniti urad in mu pridobiti dobro ime, jo pa mora. Tudi uredništvo je sprva nevoljno gledalo to »novotarijo*. pa ie kmalu izprevidelo, da je v zasebnih pisarnah ta »novotarija« že zdavnaj vj>eljana in da je tudi v mgistratnih uradih, zlasti zaradi tolikih sej, potrebna. Učenje jo res združeno s čustvom neugodja, samo hoditi se človek uči z veseljem, ker otroka vsaka novost veseli. Kljub temu prvemu čustvu |)a se je magistralno uradništvo v privatnih tečajih pridno začelo učiti stenografije in strojepisja, ker zavest, da se v javnem uradu poslužuješ istiii sredstev zn čim hitrejše j>oslovanje, kakor v zasebnih uradih, je tudi nekaj vredna. Javen urad vendar ne more biti zadnje zavetje starinskih metod.
Največja vrednost tega ukaza pa ni v tem, da bo nekaj Ljubljančanov več znalo stenografijo in strojepisje, ampak v tem, da je nekdo začutil, da je bila metoda dela na magistratu prepočasna in pre-okorela in da skuša to na|>ako odpraviti. Tudi javen urad ne sme obtičati v nekih starih tirih, če gre vse drugo naprej. In to je pri vsem tem največ vredno: Ista iznajdljivost in |odjetnost v javnem poslovanju kakor v zasebnem.
Skozi okno je skočil
Ljubljana, 24. junija.
Nočni čuvaj pri državni železnici, I. 1887 v Ljubljani rojeni Edvard Ošaben, rodbinski oče več otrok, je pred dnevi prišel v splošno bolnišnico, da bi se podvrgel težji operaciji, ker je hudo bolehal na želodcu. Pred dnevi je bil operiran na kirurgičnem oddelku. Operacija se je posrečila. Davi med 3.30 in 4 pa je Ošaben vstal s postelje in skočil s I. nadstropja skozi okno. Bolniki so takoj poklicali strežnice, ki so ga prenesle nazaj v posteljo. Bil je še dobro uro pri zavesti in je šc odgovarjal na razna vprašanja. Okoli 5.15 pa jt umrl. Uprava bolnišnice je o Ošabnovi smrti tako-dopoldne obvestila državno tožilstvo, ki je nat< odredilo sodno obdukcijo. To je izvršil preiskovalni sodnik dr. Mirko Krcsnik z zdravnikom-sodnim iz vedencem dr. E. Suheriem. Edvard Ošaben je bi drugače miren in delaven človek. Hudo je bolehal na želodcu.
Drobne novice
Praznik narodnih noš
bo gorenjski prosvetni dan dne 5. julija t. I. v šl. Vidu nad Ljubljano. Iz vse Gorenjske in iz ljubljanske okolice je napovedanih že na stotine narodnih noš, ki se bodo udeležile nagradnega tekmovanja Prosvetne zveze. Lc-ta Im> poslala v St. Vid svojo posebno komisijo pod vodstvom strokovnjaka iz ljubljanskega muzeja, ki bo nepristransko ocenila in nagradila najlepše in naj-p r i s 111 e j š e narodne noše. Vsi tisti, ki se nameravajo tekmovanja udeležiti, naj se poprej pazljivo pouče, kakšna je pristna narodna noša! — Tekmovanje bo popoldne ob 4 na veseličnem prostoru pred Ljudskim domom. Vsi, ki vam je naša krasna narodna noša pri srcu, pridite!
Naše ceste
Ljubljana, 24. junija.
Včeraj je bila na tehničnem razdelku druga licitacija za popravilo in preložitev državne ceste Ribnica—Dolenja vas, ki se bo popravila iz fonda za javna dela, tako da dobi Slovenija vsaj za silo primerno cesto do Sušaka. Licitacija je uspela in je bilo delo oddano edinemu ponudniku, podjetju Slavec iz Kranja. Podjetje je ponudilo 'A% popusta za dela, ki znašajo okrog 1,550.000 din. Delo je bilo oddano za 1,542.000 din. Ko licitacijo odobri še vseh pet pristojnih faktorjev v Belgradu, bodo s popravilom ceste začeli.
V ribniški Bistrici utonil
Ribnica, 23. junija.
Dne 22 t m. zvečer sc jc šel v Bistrico kopat Lovšin Alojzij, 22 letni cirkularist na žagi g. Ru-deža v Rbnici, doma iz Loškega potoka. Ker ga rii bilo danes zjutraj na delo, so ga šli iskat. Obleko so našli ob potoku, kar je z.načilo gotovo nesrečo. In res so ga kmalu našli utopljenega. Menda ni znal plavati, pa je zašel v globoko. Z dobrim mladeničem sočustvujejo vsi delavci tovariši, posebno pa žaluje za njim mali vdova. Bog mu bodi dober!
Vsakemu ni mogoče iti " kopališče.
vendar
more vsak žrtvovati Din 100(20—25 velikih steklenic) ler mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito
RADENS KO z rdečimi srci!
Koledar
Četrtek, 25 junija Viljem, opat; Henrik, škof
Novi grobovi
-f- V Ljubljani je umrl gospod Edvard Ošaben,
nočni čuvaj kurilnice Ljubljana. Pogreb bo v petek ob 4' popoldne. Naj mu sveti večna luči Žalu jočini naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
Diplcmski izpit. Na trgov ki visoki šoli v Pragi je naredila diplomski izpit gdč. Terezija Ser-nečeva iz Celja. Čestitamo!
= Za doktorje prava bodo promovirani v soboto ob pol 12 v zbornični dvorani ljubljanske univerze gg Marijan Derniastija. Marko Pajnič iz Ljubljane. Božidar Kobe iz Golnika. Karel Kolarič iz Središča, Ivo Majcen iz Kandije, Maks Virnik z jezerskega. Drago Zalar iz Borovnice in Stanko Zupan iz Kovorja. čestitamo!
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne »Franz losef grenčice«
—	Izkaznice za narodne noše in druge, za Slomškove praznike, s katerimi ste upravičeni do polovične vožnje, se dobe pri Prosvetni zvezi in stanejo 3 din. Polovična vožnja velja od 20. junija do I. julija. Ponovno prosimo, da gredo vse narodne noše skupaj z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane v nedeljo ob 13.36, in to že napravljene. Z naini potuje istočasno fanfara v narodnih nošah in zastava Prosvetne zveze. Istočasno polujejo tudi fanti v narodnih nošah in Dekliški krožki Vozovi za narodne noše in za Dekliške krožke bodo rezervirani in na zunaj označeni, za katere potnike so namenjeni.
—	Knjige za izseljence, ki bivajo v južni Ameriki. zlasti v Argentiniji, zbira Prosvetna zveza v Ljubljani. Nad 20.000 slovenskih izseljencev živi samo v Argentiniji, v kateri so kulturno zelo zapuščeni. Le redko kdaj pride do njih slovenski list in slovenska knjiga. Toliko govorimo in pišemo o naših izseljencih, toda to vse je bolj zunanje in na jeziku Pokažimo v dejanju svojo ljubezen do njih v tem. da darujemo vsaj po eno slovensko knjigo za Slovence v Argentiniji. Prosvetna zveza sprejema te knjige vsak dan od 8—12 in do 28. junija od 2-6. Od 1. julija dalje pa od 8—14.
—	Višji tečajni izpit na III. državni realni gimnaziji v Ljub'jani je bil od 10. do 20. junija t. I. Prijavilo se je zanj 37 pripravnikov. Izpit so naredili: Čuk Ivan, Dcrnovšek Jožef. Gregorin Karel, Grohar Ervin, Grom Bogdan, Jerman St-ini stav, Korbič Ivan, Lah Dušan. Lovišček Rajko, Medved Artur, Možina Dušan, Petrič Egon, Po-grajc Vladimir, Poljšak Kristijan. Rožanec Karel, Sever Danilo, Sfiligoj Dušan, Skrbinšek Miloš, Sega Karel (oproščen ustnega izpita), Simnic Vla-dislav, Sprah Otmar. Tušek Friderik, Verčko Lov-ro, Vičar Borivoj, Vuga Cvetko. Zupančič Ladislav. 7 pripravnikov bo delalo v avgustu t 1. popravni izpit, 4 so odklonjeni za leto dni
—	Na drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani so biti završni izpiti pod predsedstvom ravnatelja Jos. Oogala od 4. do 23. junija 1936. Od 72 kandidatov in kandidatinj so napravili završni izpit a) z odličnim uspehom: Singer Gertruda, b) s prav dobrim uspehom: Benčina Janez, Mihelič Ivan Jeretina Ivana. Gros Ana, habjan Marija, Jenko Ivana. Krušič Stana, Kunstelj Elizabeta. Ltinder Marija. Poberaj Danica, VrtaČnik tlilda c) i dobrim uspehom: Andersch Ferdo Banko Marjan Breskvar Anton. Humar Franc, Medvescek Viliem. Ravnikar Ivan, Simčič Karel, Sešek Sveto-zar šušteršič Franc. Zuccato Vincenc, Demšar Alojzija, Držaj Frančiška, Jelene Marija. Lesjak Hilda. Peterca Vanda. Robežnik Draga, Briški An ~eii r, 'trpi «lavirn Dolirar Frančiška Gantar Antonija, Illebčar Angela, Ivančič Nada, Kobe i
Božena, Ktinej Marija, Lenče Božena, Likar Vanda, Locker Edeltraut, Nastran Vida, Potokar Helena, Seebacher Karla, Skaberne Spela, Stanovnik Ivanka, Stropnik, Renata, štalec Angela Trilar Neža, Velikonja Marija, Volbang Irma, Žigon Nada, č) z zadostnim uspehom: Fincinger Slavko, Pance Ivan, Polajnar Alojzij, Rozman lože, Verbinc Franc, Vintar Milan, Vode Ferdinand, Centa Ivana, Babnik Stana, Čop Irma, Dermastia Lidija, Kovič Ana. Lavrič Irma, Lovšin Angela, Rotar Amalija, Stupica Mihaela, Sterle Ana, Škrabar Zinka. Za tri mesece sta bila odklonjena 1 kandidat in 1 kandi-datinja.
— Razpis službenih mest pri mestnem poglavarstvu ljubljanskem. Razpisuje se: 1. eno službeno mesto fiogodbenega uradnika s trgovsko izobrazbo in najmanj 10 letno prakso v trgovsko-indusfrij-skem knjigovodstvu; 2 eno službeno mesto začasnega pragmatičnega desinfektorja II. kat. 1. plač. stop. — Prošnje je vložiti najkasneje do 11. julija 1936 pri personalnem oddelku mestnega jx>glavar-stva ljubljanskega — Natančnejše v Službenem listu dravske banovine z dne 27. t. m.
Pri zlati žili, bolečinah v križn, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalih vsled zapeke, se dosežejo odlični uspehi z naravno
Franz-Josefovo
grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno Franz-Josefovo grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi.
Ogl. reg. S. br. 3M74/85.
—	Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani opozarja svoje člane na razpis natečaja za banovinske kolke, objavljen v »Službenem listu«. Nagrade so določene: I. 3000 din, II. 2000 din in III. 1000 din. Termin poteče 31. julija 1936. Even-tuelne informacije daje društveni tajnik.
—	Romanje na Sveto goro pri Gorici bo letos samo enkrat, in sicer 4 tedne potem, ko bomo imeli zaključen romarski spisek. Kdor se zanima za to lepo romanje, dobi brezplačna pojasnila, če se javi najpozneje do 1. julija po dopisnici na naslov: > Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica.
—	Razstava Alojzija Gangla v Pragi. Kakor je znano, je umrl akademični kipar prof. Alojzij Gangl v Pragi 2. oktobra 1935. Njegovi sorodniki so sedaj otvorili razstavo njegovih v Pragi se na-hajajočih del, 22 po številu. Med temi se nahajajo naslednji kipi: Kristus, gips, 10.000 Kč; Kristusova glava, gips, 400 Kč; Pieta, osnutek, gips, 1000 Kč; Marija in stellis, poslikan gips, 3000 Kč; Kristus, reilef. gips, 1000 Kč; model Krekovega spomenika. gips, 3000 Kč; model Valvazorjevega spomenika, gips, 2000 Kč; Stritar, bron, 10.000KČ; glava Prešernove hčerke, gips, 500 Kč itd. Raz stava bo trajala do 30. junija.
—	Atobusni izlet na Plifvice-Senj-Crikvenica 27.-29. junija. Prijave izletna pisarna Okorn, hotel Slon, Ljubljana
—	Jegličevci! Občni zbor društva »Jeglič« bo 1. julija v zavodih. Ob 9 sv. maša, nato občni zbor. Kosilo skupno.
—	Nova zadruga. Društvo »Jeglič« je u=ta novilo svojo zadrugo: Kreditno in nabavno zadru go »Jeglič«. Zadruga ima namen podpirati predvsem visokošolce, bivše zavodarje. Občni zbor zadruge bo dne 1. julija 1936 v zavodih.
—Trgovska, bančna in industrijska podjetja, ki nameravajo sprejeti nove pisarniške moči, prosim, da se obrnejo na ravnateljstvo Drž. dvoraz-redne trgovske šole v Ljubljani, ki bo rado postreglo z dobrimi absolventi in absolventinjami. Jos. Gogala, ravnatelj.
—	Obsojen junak noža. Pred malim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča, je bil obsojen pleskarski pomočnik Tone Dermastja iz Šmartna pod šmarno goro na 1 leto, 2 meseca in 10 dni robi je zaradi zločina hude in prestopka lahke telesne poškodbe, ker je 3. novembra lani v Tacnu z nožem napadel Petra Podborška in Valentina Zajca. Prvega je urezal v levo stegno tako, da mu je prerezal žilo odvodnico in je bila velika nevarnost popolne izkrvavitve, drugega pa je lažje ob-rezal po prsih. Dermastja se je zagovarjal s silo-branom, o čemer pa se senat ni mogel prepričati.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si Radenska vam ohrani zdravje in mladostnO svežost.
Ljubljano
© Razvitje prvega (lobrovoljskcga prapora v Ljubljani. Na Vidov dan, dne 28. t. m., se vrši v Ljubljani svečano razvitje prvega dobrovoljsltega piapora Jugoslovanskih vojnih dobrovoljcev — Slovencev. V počastitev gostov bo ob tej priliki mestna občina ljubljanska na svojih hišah razobesila zastave in vabim vse ljubljanske hišne posestnike, da tudi oni na svojih hišah razobesijo za-Slve. — Predsednik: Dr. Adlešič Juro.
© Pevsko društvo poštnih uslužbencev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani vabi k razvitju društvenega prapora pod kumstvom Njeg. Visokosti kraljeviča Andreja in pokroviteljstvom g. ministra pošte in telgrala Kaludjerčiča. Spored: 28. junija ob 16. pop. slavnostni občni zbor v dvorani Poštnega doma na Tyrševi cesti 37a. 29. junija od 4 do 5 budnica poštne godbe. Ob 10 sv maša pri Sv. Jakobu; poje Poštni pevski zbor Ob 11 na trgu Sv. Jakoba zabijanje spominskih žebljev, nato nagovor in blagoslovitev prapora. Sodeluje gndba in združeni pevski zbori. Po blagoslovitvi sprevod do Poštnega doma; pred razhodom zapojejo poštni pevci »Poštarsko» pesem. Ob 3 popoldne na Taboru velika veselica. Sodelujejo: pevski zbori, poštna godba in tamburaški klub poštne mladine iz Maribora. — Ples. šaljiva pošta itd. — Vstopnina 5 Din. Čisti dobiček je namenjen za bolniški fond, zato se preplačila hvaležno sprejemajo.
0 Ob zaključku umetnostne razstave bratov Vidmarjev je bilo prodanih nekaj njunih slik in sicer je ljubljanska mestna občina kupila za Narodno galerijo Dragotove »Delavce« in Nandetovo »Vaško dekle«. Banska uprava pa je odkupila od prvega » Pokrajino« in bratovega »Kopača«. Razstavo je obiskalo nad 500 oseb.
© Cerkvena razstava pri sv. Družini v Mostah. V nedeljo, dne 28. junija, bodo v Mostah v telovadnici osnovne šole na Zaloški cesti odprli-razstavo cerkvenih paramentov in svetih posod cerkve sv. Družine. Ta razstava naj pokaže, kaj so vrli MoSčani pod vodstvom svojega dušnega pastirja s pomočjo blagih dobrotnikov po vsej škofiji v teku dobrega pol leta naredili za svojo cerkev sv. Družine. Razstava bo odprta do srede. 1. julija. Vstopnina za odrasle je 2 Din, za otroke pa 1 Din. Seveda bodo pa preplačila hvaležno sprejela, ker poide tudi ta denar /a cerkev sv. Družine in njene namene v Mostah.
Danes najboljša burka sezone!
2 uri burnega smeha
Stan Laurel ln Oliver Hardy
Film, ki je imel po vsem svetu rekorden uspeh!
LINO UNION Telef. 22-21 tSTl/tri'" 1915
© Kopalni vlaki — prošnja železniški direkciji. Z ozirom na to, ker bo vozil v letošnji sezoni kopalni vlak že z odhodom ob 12.45 iz Ljubljane, prosimo, da se vsekakor upošteva, da imajo tako rekoč vsi uradi, banovina, žel. direkcija, finančna direkcija in vsi državni uradi, kakor tudi vsi denarni zavodi službo do 14. S tem, da se je določil odhod kopalnega vlaka iz Ljubljane za 12.45, bo pač ustreženo le izvoljenim. Prosimo odločno, da ee uvede kopalni vlak z odhodom ob 14.20 iz Ljubljane, da bo tako možno uporabljati ga vsem uradnikom. Sicer pa nam ni jasno, zakaj se je vozni red kopalnega vlaka spremenil, ko je vozil vsa leta z odhodom ob 14.20 iz Ljubljane.
© Proslava 350 letnice Trubarjeve smrti. V petek, dne 20. t. m., ob 19, na predvečer 350 letnice smrti očeta slovenske književnosti, bo skromna spominska slavnost z govorom in položitvijo venca pred Trubarjevim s|)omenikoni v Tivoliju. Vabimo občinstvo, zlasti mladino, da se slavnosti udeleži v čim večjem številu. Polaganje venca je uvod v proslavo v večjem obsegu, ki bo v jeseni v obliki akademije in posebnega spominskega tiska. Pripravljalni odbor.
© Zanimivosti s trga. Na sadnem oddelku je bilo na trgu izredno mnogo sadja in raznih gozdnih sadežev. Češnje so se zelo pocenile od sobote. Lepe štajerske in dolenjske češnje so bile po 3 do 5 Din kg, prvovrstne češnje za konzerviranje pa so bile po 6 do 7 Din kg. Dovoz češenj je bil nad 25.000 kg. Na trgu so se pojavile prve smokve jx> 10 do 12 Din kg. Novosadska jabolka -o bila po 5 Din kg .Hruške po 4 Din. Večja množina marelic in breskev iz Novega Sada je bila po S do 10 Din kg. Na trgu 60 se |X)javile prve maline po 6 Din liter. Ogromno je bilo gozdnih jagod po 3 Din liter, pozneje celo po 2 Din. Borovnice so bile 1.50 do 2 Din liter. Na Sv. Petra nasipu je bilo do 15 voz starega krompirja, ki je šel prav slabo v kup. Bil je po 1 Din kg. Novi krompir je 1.50 Din kg.
© Tudi KarlovSka cesta bo zboljšana. Po lepih uspehih, ki jih je doseglo popravilo Dolenjske ceste. in vzpiičo splošnega zadovoljstva občinstva, se je banovina sedaj odločila, da popravi tudi Kariov- j ško cesto. Ta cesta je bila sicer v nekoliko boljšem stanju kakor Dolenjska, imela pa je prav ; tako velik promet ter je ludi že propadla. Ta I teden pa so navozili na to cesto že kupe gramoza. I Ko bo banovinski parni valjar zopet prost, namreč, ko bo Dolenjska cesta j>opravljena do Rudnika, prične svoje delo pri popravilu Karlovške ceste. j
Maribor
□	Proslava Vidovega dne. V nedeljo 28. junija bo ob 8. otvoritvena sv. maša Slomškovih praznikov v stolnici. Ob tej priliki bo obenem proslava Vidovega dne. Društva sc zberejo z zastavami pred škofijskim dvorcem ter spremljajo vladiko v stolnico. Zastopniki oblasti se udeleže službe božje po običajnem redu.
□	Predprodaja vstopnic za ljudsko igro na prostem »Naša apostola« v Ljudskem vrtu se vrši v pisarni Slomškove družine na Koroški 1 in Aleksandrovi 6, predprodaja vstopnic za koncert »Vnebovzetje« pa je v knjigarnah Cirilove tiskarne. Koncert se bo v ponedeljek' popoldne v slučaju lepega vremena vršil v Ljudskem vrtu.
□	Baklje za nočno procesijo ob Slomškovih dnevih dobite v predprodaji v pisarni Slomškove družine na Koroški cesti 1 in v pisarni Prosvetne zveze na Aleksandrovi cesti. Cena 4 Din.
□	Nesreča mest. san. svetnika dr. Wankmiil-lerja. Včeraj okoli pol 11. dopoldne se je ponesrečil mestni sanitetni svetnik g dr. Alfonz Wank-miiller, Peljal se je od službenega ogleda na mestnem pokopališču na Pobrežju z vozom mestnega pogrebnega zavoda v Maribor. V vozu sta bila vjjrežena oba vranca, ki vozita pogrebni voz in sta znana kot mirna konja. Vodil ju je dolgoletni kočijaš Franc Novak. Naenkrat pa sta se oba konja vštric Vernikove gostilne na Magda-lenskem trgu splašila ter zdrvela s silno naglico proti Kralja Peira trgu Kočijaž je bil pri splašc-nih konjih brez moči. Preko prometnih otokov sla zdivjana konja zdrvela z vozom ter se tik pred Koroščevo hišo zaletela v voz, ki je pripeljal po Ruški cesti. Kočija se je prevrnila in dr. Wank-miiller ter kočiiaš sta padla na cesto. Dr. Wanl<-miiller si ie poškodoval levo roko in levo nogo ter desni bok. Prvo pomoč mu jc nudil dr. Alek-sič, nato pa ga ie avto Jugoicxtila prepeljal na stanovanje, kjer ga ie obvezal mestni fizik dr. Novak. Kočijaž Franc Novak si je siri nekaj reber ier so ga reševalci prepeljalii v bolnišnico. Konje so ujeli šele v bližini Koroškega kolodvora. Nesreča je vzbudila v Mariboru splošno pozornost in vse sočustvuje z priljubljenim mestnim zdravnikom dr. Wankmul!erjeiu. Želimo mu, da bi kmalu okreval!
□	Občni zbor Tujsjko-promlene zveze. Danes dopoldne se je pri Orlu vršil izredni občni zbor Tujsko-promelne zveze v Mariboru po novih pravilih. Na dnevnem redu so bile le volitve novega odbora. lz'voljen.i so bili: za predsednika dr. j. Tominšek, kot delegat oblastnega odbora Aerokluba, za I. podpredsednika magislratni direktor iz Celja Ivo Subic kot delegat Olepševalnega in tujsko-prometnega društva v Celju, za 11. podpredsednika inž. Vlado Šlajmer kot delegat SPD. v Mariboru. Odborniki so delegati raznih slovenskih olepševalnih, tnjsko-prometnih, športnih, planinskih in gostilničarskih ter trgovskih društev. Po novih pravilih ne morejo biti člani zveze posamez.niki, marveč le pravne osebe, ki imaio interes na tujskem prometu.
□	Studijska knjižnica. Od 1. julija do 8. septembra bo čilalnica zaprla. Kniige se bodo v tem času izposojale vsako sredo in soboto od 8. do 12.30. Morebitne želje glede uporabe knjižnice v znanstvene namene ie javiti ravnatelstvu.
□	Zaradi bogoslovnih počitnic odpadejo od prihodnje nedelje do oktobra v cerkvi sv. Alojzija večernice, pridiga in blagoslov. Redno bo sv. maša vsak dan ob pol 6.
□	Poročila sta se v frančiškanski baziliki g. Ervin Wagner, knjigovodja i/. Ptuia, m gospodična Sonja Svelkova, uradnica okr. načclslva v Šmarju pri jelšah. Mlademu paru naše iskrene čestitke!
□	Sklop šolskega leta in razdelitev spričeval na reolni gimnaziji bo mesto v nedeljo že soboto, dne 27. t .m Služba božja ob 8., nato šolska proslava.
□	Občni zbor Glasbene Matice. V torek zvečer je imel pevski zbor Glasbene Maticc svoj redni občni zbor 7bor ie imel 74 vaj, vpisanih
i pevcev in pevk 101, ki so do konca leta skopneli
na 81 glasov. Zbor je izdal »Izvestie Glasb. Malice« o delovanju, zlasti o delu društvene šole. Izvoljen je bil odbor z g. j. Arnušom na čelu.
□	Šahovske novice. Na šahovski turnir posa meznikov za prvenstvo naše banovine, ki se bt vršil v začetku julija v Ljubljani, pošlje Mariborski šahovski klub Ivana Lešnika, ki bo zastopal mariborski šah tudi na turnirju za državno amatersko prvenstvo v avgustu t. 1. v Zemunu.
□	Vinska poskušnja bo na letošnjem Mariborskem tednu. Te dni je pisarna razposlala vinogradnikom vajbila k udeležbi.
□	Obmejni promet. V maiju je dospelo v državo preko Maribora 9224 oseb, med njimi 7381 ino-zemcev, odpotovalo pa je obenem iz države 8101 oseba, od tega 5207 inozemcev.
□	Za novo cesto aa Pohorju proti Pohorskemu domu je pjejel gradbeni odbor 2000 Din od neimenovanega dobrotnika. Še nekaj takih prispevkov, pa bi bila v najkrajšem času končana cesta do Pohorskega doma! Avtomobilisti, posnemajte!
Celie
J3r Bolgarski večer v mestnem gledališču. Ob precejšnji udeležbi izbrane celjske publike so bolgarski akademiki in akademičarke priredili v torek zvečer v mestnem gledališču večer bolgarske narodne pesmi in narodnih plesov. Bolgarski gostje so nudili ob tej priliki Celjanom izreden umetniški užitek. Bil je res lep večer, ki nam bo ostal trajno v spominu: — Popoldne so si bolgarski akademiki, ki so člani društva Bolgarska taneova pesem v Sofiji, ogledali Dobrno.
-0" Prihod koroških slovenskih abiturijentov v Celje. Danes popoldne ob tričetrt na 4 prispe z ljubljanskim osebnim vlakom v Celje 10 slovenskih abiturijentov iz Celovca, ki ostanejo v Celju dva dni. Klub koroških Slovencev v Celju si je nadel nalogo, da pripravi slovenskim koroškim abiturijentom bivanje v Celju čim prijetneje. V pe-tek zvečer bodo koroški abiturijenti na vrtu hotela Evropa. Pozivamo posebno njihove celjske tovariše abiturijente, naj se pridružijo svojim koroškim slovenskim tovarišem in jim gredo za časa njihovega bivanja v Celju na roko.
J3r Vpisovanje novink za 1. razred mestne dekliške narodne šole v Celju, ki bodo 31. decembra t. 1. dosegle 7 leto starosti, se bo vršilo v torek, dne 30. junija od 8 do 12 ter od 15 do 18 v pisarni upraviteljstva. Novinke naj pridejo k vi>isovanju s starši. Če je bila deklica rojena izven celjske mestne župnije, naj starši prineso k vpisovanju tudi otrokov rojstni list. Pred vpisom v šolo se vrši istega dne za vse novinke obvezen zdravniški pregled v Zdravstvenem domu, I. nadstrojjje.
& Dobava kamenja za Ložnico. Mestna občina celjska namerava letos postopoma nabavili 1.000 kub. metrov lomljenca. Kamen mora imeti 30 do 40 cm premera, mora biti čist, brez razpok in ujjorabljiv za zavarovanje nabrežij. Natančnejši podatki so razvidni z razglasa, ki je nabit na uradni deski mestnega poglavarstva.
0 Ugotovitev utopljenke. V torkovi številki smo poročali o neznani utopljenki, ki jo je pripla-vila Savinja in so jo v Liscah potegnili iz vode. Sedaj so ugotovili, da gre za kočarjevo ženo Leher Ivanko, ki je bila rojena 12. maja 1892 v Smarjeti pri Mariboru, pristojna v občino Škofja vas pri Celju in je stanovala zadnji čas pri svojem možu v Megojnicah št. 40, občina Griže pri Celju.
•©■ Srebrna moška ura, žepna, je bila najdena dne 22. t. m. na cesti med Celjem in Petrovčami. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi na pošti v Peliov-čah.
Ptui
Višji tečajni izpit se je vršil na ptujski gimnaziji v ča6u od 13. do 28. junija pod predsedstvom g. dr. Milka Kosa, vseučilišenega profesorja iz Ljubljane, kot ministrskega odposlanca. Zrelost za posečanje visoke šole je. bila priznana temle abiturijentom: Antauer Joško, Bac Konrad, Bebler Vilma (oproščena ustnega izpila), Belšak Jože, Cestar Franc, Doinanjko Gizela, Geršak Molita, llernja Stanka, Jeza Maks, Kasper Karel, Klajnšček Viktor, Kolarič Franc, Križar Oskar (oproščen ustneg izpita), Kučan Ernst, Remec Ljubo, Senčar Aleksnder (z odliko, oj>roščen ustnega izpita), Sevnik Srdan, Sok Vida, Šober Marjan, Titan Ernsl, Tomše Anton, Velkavrh Janez, Vise-njak Milenka, Vlaj Vilma (z odliko, oproščena ustnega izpita), Vodnik Srečko in Zarja (Saria) Otmar. Popravni izpit iz enega predmeta imajo štirje kandidati, na celo leto padel pa ni noben kandidat.
Šmartno
pri Slovenjgradcu
Dne 20. jnnija je občino Šmartno zadela velika nesreča. Ob 19 je nastala huda nevihta, nakar je pričela klestiti toča kot še menda nikdar v lem kraju. Toča je padala skoro celo uro, zbila prav vse pridelke in na debelo pokrila tla tako, da je je še danes 22. junija najti cele kupe. Prizadeti so najbolj kraji Legen, Golavabuka Dobrova in nekaj Gradiše, Brde in Šmartno. Najhujše je trpela hribovita Golavabuka, kjer je strašen naliv odnesel z njiv vso rodovitno zemljo tako, da več let ni pričakovati nikakih pridelkov.
Ljudstvo, že tako radi zadnjih žalostnih gospodarskih let obubožano, je sedaj popolnoma obupano, saj pa je tudi stiska neizbezna, ker ne bodo imeli ne živeža ne krme in to za več prihodnjih let. Prizadetih je nad 150 kmetov.
Apeliramo na merodajne oblasti, da tu, kjer je pomoč najbolj potrebna, pomagajo kakorkoli.
St Jernej na Dolenjskem
Na mnoga popraševanja sporoča cerkveno predstojništvo, da bo novo kapelo LMB na praznik sv. Petra in Pavla novomeški prošt g. K. Čerin slovesno blagoslovil. Začetek blagoslovljenja o pol desetih, sv. maša ob desetih. Ker so dosedanji darovi v hranilnici kakor zamrznjeni, smo zidali le v zaupanju na prihodnje darove. Popoldne istega dne bo tudi konjska dirka in si jo romnri; 'ihkc ogledajo.
Poizvedovanja
Voitc.ncnn najditelja prosim, tla izrodi listnico in legitimacijo, glaseče sc n« ime MI hajlo Knrillo, trg. zastopnik, iftndaruiertjskl postaji, Jlureuber«.
Povečanje izvoza v Francijo
Stalna pasivnost naše trgovinske bilance z Francije, ki je znatna, četudi upoštevamo, da tvori velik del uvoza iz Francije k nam baš zlato, ku-terega ne moremo šteti med redni blagovni promet. Od tega stanja nimamo škode samo mi, ki ne moremo na francoskem trgu plasirati svojih proizvodov, čeprav vidimo, do daje Francija na-šimo sosedom velike ugodnosti, škodo imajo pa tudi Francozi, ko francoski uvozniki čakajo nad leto dni in pol na plačilo svojih terjatev.
Posebno pa je naša javnost grajala dejstvo, da nam Francija ni dovolila primernega povečanja za odškodnino naši državi zaradi prevzetih sankcij, ki so težko obremenile naše gospodarstvo. V tem oziru nam je šla bolj na roko Anglija.
Sedaj poročajo iz Belgrada, da se proučuje v merodajnih krogih resno to vprašanje in da bo prišel v Belgrad glavni tajnik Francosko-jugoslo-vanske zbornice g. Lence, ki ima že izdelan -predlog te zbornice za izboljšanje gospodarskih odno-šajev. Francozi hočejo sedaj povečati svoj uvoz od nas, da tako predvsem zmanjšajo svoj veliki aktivni klirinški saldo.
V zvezi s tem ie važno tudi zabeležiti, da ie prišel v Belgrad nov francoski trgovski ataše namesto dosedanjega g. Musseta. Novi francoski trgovski ataše g. Filip de Comminges je dal daljšo izjavo o naših trgovinskih odnošajih z Francijo. Iz te izjave posnemamo:
Dve vrsti težkoč sta preprečevali večji razvoj poslov: prva je v tem, da more Francija kupovati malo kmetijskih proizvodov, druga pa je v tem, da potrebuje Jugoslavija čim več deviz za svoje dobave v Francijo. Kontingenti kmetijskih proizvodov znašajo dkoli 100 milij. Din, od tega največ koruza (3000 vag.l, les 60.000 ton za Francijo in Alžir, ovce, ovčje meso in fižol. Vzroki so
Novo nemško
notranje posojilo
Velikopotezna nemška akcija za preskrbo dela z javnimi deli, ki je v letih 1932—1935 potrošila okoli 5 milijard v ta najnen, je sedaj skoro pri kraju. Vsa dosedanja akciia je bila financirana z menicami (Arbeitsbeschaffungsvvechsel) s kratkimi roki od 6 mesecev do par let. Seveda pa podjetniki ki so dobili v plačilo za izvršena dela te menice, niso držali teh menic dalje, ampak so jih diskontirali pri denarnih zavodih, v prvi vrsti pa pri Reichsbanki, ki je tako postala glavni vir financiranja za nemško delovno bitko.
Seveda ta način financiranja ni mogel iti v nedogled, ker bi moral drugače povzročiti preveliko obremenitev emisijske banke in je bila dTŽava prisiljena te mcnice konsolidirati. Tako je zapadlo teh menic že leta 1933 160 milij., 1934 je ta vsota narasla na 741, 1935 na 985, 1936 je pričakovati zapadlosti teh rncnic v znesku 919, 1937 914 in 1938 v znesku 909 milij. mark. Deloma jc država ie menice izplačala s povečanimi državnimi dohodki, ki so zaradi obnove gospodarstva znatno narasli. Od 1934-1935 na 1935-1936 so vsi nemški državni dohodki narasli od 8.222.8 na 9.650.2 milij. mark. Toda to še ni zadostovalo^ in država je morala najemati predvsem kratkoročna l^psidijila za izplačilo teh menic. Seveda se je s tem rešitev izplačila teh menic in drugih kreditov zavlekla za nekaj časa.
Tako je morala država priti na kapitalni trg ,in na njem poiskati sredstev za konsolidacijo svojih dolgov, oziroma za nova sredstva. To pa jc bilo mogoče v prvi vrsti zato, ker je država sistematično varovala svoj kredit in negovala kapitalni trg. Tako je v okvirju te akcije intervenirala na trgu državnih papirjev z velikim uspehom sama Reichsbanka, nakupujoč in prodajajoč državne papirje (Ofener - Marktpolitik). Tako je bil kapitalni trg zmožen sprejemati velika državna posojila. V začetku kapitalni trg še rii bil tako močan, da bi zmogel prenesti javen vpis, toda sedaj so se razmere že toliko izboljšale, da ie mogoče javno razpisovali vpis državnih posojil. Ze v januarju 1935 je najela država pri hranilnicah kon-solidacijsko posojilo v znesku 500 milij., decembra je nato najela ponovno 500 milij., aprila 1936 je plasirala država 300 milj. mark posojil pri zavarovalnicah.
Decembra lani ie prišla država neposredno na kapitalni trg. Državne železnico so plasirale 500 milij. 10 letnih blagajniških zapiskov po 5.5%
Tanvtia neredno vretje v debelem čre-dkmg&tt SjfSj vesu. slaba prebava, glavobol vsled zaprtja se naglo odpravi z vporabo naravne
Franz-Josefove
grenke vode — ena polna čaša na prazen želodec Reg. po min. soc. pol. ln nar. zdr. S-br. 15485, 25. V. »5,
različni: včasih ne odgovarja kakovost, včasih so prevozni stroški previsoki, vzrok pa je tudi v fem, da je Francija dala kontingente, razdeljena na preveliko število uvoznikov, kar je zelo otež-kočalo trgovino. Zalo bo Francija dala gotove olajšave v iem oziru.
Vprašanje kliringa je zato neuravnoteženo, ker je Francija s svojimi severno-afriškimi kolonijami kupovala v Jugoslaviji toliko kolikor je Jugoslavija prodajala, kliring pa je bil omejen samo na Francijo in Alžir.
Na drugi strani pa je morala Francija kupovati baker v severnoameriških Zedinjenih državah, ker so hoteli jugoslovanski izvozniki na vsak način dobiti devize. To ie bil tudi vzrok za pasivnost v kliringu.
Na vsak način pa se sedaj v zvezi z Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine proučuje vprašanje, kako povečati medsebojne gospodarske odnošaje, ker je le tako mogoče obdržati tudi dobre politične odnošaje
Agencija Jugoslovan kuri j navaja tudi nekaj statističnih podatkov o noši trgovini z Francijo in njenimi kolonijami po« stanju iz leta 1935. Naš izvoz v Francijo je znašal iani 62.8 milij. Din, v kolonije pa 68.55 milij. Din, skupno 131.35 milij. Din. Naš uvoz iz Francije je znašal lani 160.865 milij., iz francoskih kolonij pa 12.86 milij. Din. Toda ta statistika ne upošteva, da je znašal lani uvoz zlata iz Francije 34.62 milij. Din in da je treba za toliko znižati naše številke uvoza iz Francije, ki znaša po tej korekturi samo še 125.25 milij., uvoz iz kolonij 12.86, skupno torej 139.11 milij. Din, kar pomeni, da je naša zunanja trgovina, če pogledamo statistiko v celoti s kolonijami vred,-skoro izravnana.
za konsolidacijo kratkoročnih dolgov.
Sedaj pa je razpisano novo notranje posojilo v znesku 700 milij. mark, od katerega so se obvezale prevzeti hranilnice in ustanove socialnega zavarovanja 200 milij. mark ostalih 500 milij. mark pa bi bilo izloženih javnemu vpisu. Gre za emisijo 12 letnih izžrebljivih državnih blagajniških nakazil, katerih emisijski tečaj bi bilo 98.75%, obrestna mera pa 4.5%.
Taksa za reklamne izložbe
V zadnjem času je moralo plačati več trgovcev, ozir, obrtnikov prav občutne globe (v posameznih slučajih po več tisoč Din!) ker niso prijavili davčni upravi svojih izložb, ki so jih imeli na drugih objektih (zgradbah) in ne na samem lokalu, odnosno na zgradbi, v kateri se nahaja lokal (prodajalna). Sicer je po zakonu (t, 2—8 taks. zak.) v prvi vrsti kazniv lastnik hiše (objekta, zgradbe), na kateri se nahaija taka reklamna izložba, vendar je jasno, da bo hišni lastnik ne le redno takso, temveč tudi kazen prevalil na dotičnega trgovca (obrtnika), kateremu je dovolil na svoji hiši reklamno izložbo bodisi proti odškodnini ali pa brezplačno. Pri tem se še prav posebno opozarja na to, da podlega taka reklamna izložba taksi po tar post. 8 taks. zakona tudi v primeru, da je izdajatelj reklame slučajno lastnik zgradbe, na kateri je reklama postavljena. Za oprostitev od plačevanja reklamne takse v pra-šanje lastnine zgradbe sploh ne pride v poštev, marveč edinole to, ali se v zgradbi nahaja lokal odn. podjetje, na katero se reklama nanaša.
Da bo stvar bolj jasna, navajamo tukaj praktičen slučaj. Trgovec s čevlji ima v svoji lastni hiši v Aleksandrovi cesti reklamno izložbo svojih izdelkov, prodajalno samo pa ima recimo v kolodvorski ulici. Čim bi svojo prodajalno premestil v svojo hišo v Aleksandrovi cesti, bi mu od tega časa naprej seveda ne bilo treba plačevati letne reklamne takse od izložbe; dokler pa ima prodajalno v kolodvorski ulici, reklamno izložbo svojih čevljev pa v Aleksandrovi cesti, dasi v lastni hiši, mora to izložbo prijaviti davčni upravi, in sicer v roku 15 dn.i po postavitvi izložbe ozir. potem vsako leto, dokler jo ima, najkasneje do 15. januarja in v tem roku tudi plačati takso. Če bi tega ne storil, bo zapadel trikratni kazni. Zato se naj vsak pravočasno pobriga, ker pritožbe ponavadi ne pomagajo nič, če je že enkrat obsojen, najmanj pa milostne prošnje, ker taksni zakon znižanje ali odpuščanje izrečenih kazni milostnim potom v čl. 46 6ploh izrecno izključuje.
Letina v Vojvodini
Zagrebški listi objavljajo že prve podatke o letošnji letini v žitorodnih pokrajinah naše države »Jutarnji list« pie, da jc vse zanimanje voj-vodinjskih gospodarskih krogov osredotočeno na žetev, ki se je že začela. Ječmen je že ves požet. deloma pa ga tudi že mlatijo, da se pojavlja že celo na trgu novi ječmen. Nadalje so začeli žeti
zgodilo pšenico, za katero pravijo, du je zelo dobra, Iz posameznih delov donavske banovine se doznavajo te-lo podrobnosti: v gornji Bački bo žetev pšenice srednjedobra, donos ječmena jo prvovrsten, celo rekorden. V srednji Bački, v kul-skein in vrbaskem okraju, kaže vse na dobro žetev. V starem Vrbasu cenijo donos na 12—16 met. slolov, donos ječmena pa na 15—20 met. stotov. Med posameznimi vrstami pšenice je najslabše rodila lako zvana prolifik pšenica. V dolnji Bački pričakujejo dober srednji donos z veliko hektolitersko težo.
V Banatli bo žetev kasneje kot v Bački. Posebno se v okolici Kikinde pričakuje dobra žetev. Splošno se pričakuje, če bo vreme že ugodno, da 1)0 žetev v donavski banovini srednjedobra, bila bi rekordna, če ne bi napravila toliko škode rja.
Znižanje diskonta v Franciji
Francoska banka je v torek znižala diskont od 6 na 5%.
Zagrebška Trgovinsko-induslrijska zbornica
ic imela svojo plenarno sejo dne 24. t. m. Na tej seji jc podal obsežno predsedstveno poročilo predsednik zbornice dr. Stjepan Krasnik Dr. Krasnik se je posebno zavzel za ukinjenje sankcij. Ugotovil je, da z ukiniitvijo sankcij še m rešeno vprašanje gospodarskih odnošajev med našo državo in Italijo, zato mra zbornica na merodajnih mestih izreči svoie zahteve glede bodoče ureditve trgovine z Italijo. Glede uvozne kontrole pravi, da je obžalovati, da ni prodrl predlog ljubljanske zbornice, zagrebške zbornice in belgrajske trgovinske zbornice, da bi se v odbor, ki je to kontrolo pripravljal, imenovali tudi zastopniki iz teh zbornic.
Veliko povečanje dobičkov Škode. Velike Škodine tvornice v Plznu objavljajo računski zaključek za 1935, iz katerega je razvidno, da se je brutodonos poslovanja družbe skoro podvojil. Odpisi družbe so sc povečali od 43.3 na 68.8 milij. Kč, čisti dobiček pa je narastel od 11.2 na 39.6 milij. Kč in bo za to dividenda zvišana od 29 na 49.50 Kč čistih. Glavnica družbe znaša 200 milii. Kč. V bilanci omenjamo, da so efekti narasli od 238.4 nu 275.86 milij. Kč, ker so v to postavko prišli naši državni boni, katerih obrestovanjc in amortizacija sla urejeni po posebnem sporazumu^
Borza
Denar
Dne 24. junija.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi popustil na 8.95—9.05, dočim se je na zagrebški borzi učvrstil na 8.9250—9.0250, na belgrajski pa je ostal neizpremenjen na 8.!X> do 9. Grški boni so beležili v Zagrebu 29 blago, v Belgradu 28.15—28.85. Angleški fiint je notiral v Ljubljani neizpremenjeiio 246 blago, v Zagrebu je narastel na 243.95--245.55, v Belgradu pa na 244.20—245.80. španska pezeta je v Zagrebu beležila 6.65 denar.
Nemški čeki so notirali v Ljubljani 13.88 do 14.08, v Zagrebu 13.89—14.09, za konec julija 13.83—14.03, za konec julija in sredo avgusta 13.80 do 14. V Belgradu so notirali 13.9139—14.0139.
Ljubljana. — Tečaji s p r i m o m. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2902.43—2977.03
Berlin 100 mark...... 1756.08—1769.95
i Bruselj 100 belg...... 739.18— 744.24
| Curih 100 frankov..... 1424.22—1431.29
j London I funt....... 219.27— 221.32
! Ne\vyork 100 dolarjev .... <1342.15—4378.47
Pariz 100 frankov...... 288.67— 290.11
Praga 100 kron...... 181.05— 182.16
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,699.096 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.27, London 15.415, Newyork 307.125, Bruselj 51.925, Milan '24.25, Madrid 42, Amsterdam 208, Berlin 123.75, Dunaj 57.5, Stockholm 79.50, Oslo 77.45, Kopenhagen 68.80, Praga 12.72, Varšava 57.75, Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsing-fors 6.80, Buenos-Aires 0.84875.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% invesl. posojilo 82—84, agrarji 46—47, vojna škoda promptna 368—372, begluške obveznice 69—71, 8% Blerovo pbsojilo 84—86, 7"/„ Blei 'ovo posojilo 76—77, 7% posojilo Drž. hip. banke 85—88.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo | 82 den., agrarji 49.50 bi., vojna škoda promptna ; 370 den., 7. 8. 12. 369 den., begluške obveznice 69 1 den., 7% Blerovo posojilo 76—76.50 (76.25), 7% stab. poso. 83 bi. — Deinice: Priv. agrarna banka 2®3—235, Osij. sladk. tov. 120—135, Trboveljska 135 den.
Belgrad. Državni papirji: 7% inveet. posojilo 83.50—84.50 (83.50), agrarji 49—50, vojna škoda promptna 372.75—373.25 (373, 372), 8. 372 den.. begluške obveznice 70.25—70.50 (70.50); 69.50 do 69.75, 8% Blerovo posojilo 85.50—86.25, 7% Blerovo posojilo 76—77, 7% posojilo Drž. hip. banke 87—87.75, 7% slab. pos. 84 den. (84.50). — Delni-
.MJ
a Sfcko^
/AERlAA 1S3§
ce: Narodna banka 6270— 6340, Priv, agrarna banka 234.50—236 (235).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bč. okl. Soinhor 118 do 120, bč. ladja Tisa 122—124, bč. ladja Begej 120 do 122, slav. 120—122, bč. 119—121, ban. 118-121.
—	Oves, koruza neizpremenjeiio. — Rž, fižol ne notira. — Ječmen: bč. in srem. novi, 64 kg, 78- 80. — Moka: bč. in ban. Og in Ogg 195 (io 205, št. 2 175—185, št. 5 155—165, št. 6 135 145. št. 7 115—125, št. 8 105-107.50. — Otrobi : bč. 102—104, ban. in srem. 100—102. — Tendenca mirna. Promet srednji.
Naznanila
Liubliana
1 Fantovski odsek Scntpeterskega proivvtnega društva vabi vse članic, da se drevi ob s vsi udeležil i zaključnega aestainika v toni poslovnem lelu. Govori* I bo duhov, vodja k. Oražetn.
1 Afočito službo imajo lekarne: mr. Bnknrčie, sv. .lakoliu trg 9; im\ Kamor, Miklošičeva c. s I in mr. Oarlu«, Moste.
Radio
Programi Radio Ljubljana j
Četrtek, ?j. Junija: 12 Baletna godba (ptoš<'-e). 12.-I5 Vireine, |KWoeila. t:i Cns, Ni>ored, obvestita. 1,1.t,'i I ltudijski orkester. 14 Vreme, Imr/.u. ll) 0a» . vreme, poroftil-a, program, obvestila. H).,To Nae. ura: škof Ivau Antunovič, tmnjovski Strossmayer (S,,kič. vi. Belgrada). I 19..">11 Havajske kitare (iploSče). '31.10 Na«a srednja šnta i — II. predavanje (g. prof. Miroslav Adlegič). -h "ii 1'ovftki koncert gojencev ge. Pavle U.všetnve, '_M.:til Operetni venč.ki (Itadijski orkester). 22 Cns, vreme, poročila, športni. 'J2.15 Itadijski jav.?..
Drugi programi*
Četrtek, 25. juniju: Belgrad L: 3n Simfonični koncert orkestra kraljevo gardo. 22 Narodne pesmi. — Belgrad II.: 14 T.ipovčovo predavanje ,1 užno Printerje . — Zagreb: 20 Prenos ic. Belgradu. 2*2.15 Narodna glas-ba. — Dunaj: 19.50 K. Slraussova opereta Me Sčau-pletme (,po Molioru). 22.10 Vojaška godba. JI. t j Ples.ua glasbil. — Budimpešta: 19.45 Knnchoiseva igra »libogi Mntvrlar . 21.45 Oporni oiikcNler. 23.20 Otroški eiga-nski orkester. — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert. 20.35 Igra, nato plasma glasim. — Him Buri. 17.15 Instrumentalni koncert. 20.35 Trocatejeva opera \'a\ i | liani BontoM-, nato plesna glnshii. — Praga: 19.vi i TjeharJova opereta Vesela vdova . 20.45 Orkestralni in zborovski koneort. 31.35 Vokalni koneort. 22.15 Sraniei.
—	\'aršav p: 20 Komorni orkester. 21 Conneliimovn opera Cid- — Kiinigsberg-}' ratislavn-T,ipsko-J\i>ln~
! Stuttgart: 20.10 Orkester, -/.bor in solisti. — Hamburg: \ 20.10 Plesni večer. — Monakovo: 20.10 Večer nemšk« umetnosti. — Beromiinster: 20.50 Radijski odkesler. i 21.10 Kaurcjov Itekvijem .
Jugoslovanska knjigama v Ljubljani
priporoča sledeče knijge:
Deiinel, Das Ueich Gottes. Eine Auslegung in gcistlichen Anspraehen. 124 str., nevez. 40 din. Hengstenberg, Christliche Askesc. Rine Besinnung auf christliche Existenz im modernen Lebens-j rauin. 243 str., vez. 82 din. — Kalan, Die Welt fiir Christus! lin Einvernehmen mit der Leitung der Christkonigskongresse. 180 str., nevez 40 din. Kilian, Grundsatze des geistigen Lebdiš in Kurz-i betrachtungen fiir alle Tage des Kirchen jahres und alle geisllichen Benifsstiinde. 397 str., vez. 44 din. — Mauer, Das verborgene Antlitz. Christus im Mysteriuni des Jahres. 329 str., vezano j 91 din. — Pieper, Die Wirklichkeit und das (Jute. 113 str., vez. 54 din. — Schtltz, Gott in der (»e-schichte. Eine Geschichtsmetaphvsik und -theolo-gie. 292 str., vez. 131 din. — Sertillanges, Ver-kiinder des Wortes. 347 str., vezano 131 din. — Willam, Das Lehen Marias der Mutter .losu. 587 str., vez. 102 din. — VVillam, Das Leben Jesu im Lande umi Volkc Israel. 548 sir., vez. 105.
Kulturni obzornik
Ob Shakespeareju*
Kralj Lear - Wernerja Kraussa**
Kralj Lear Wernerja Kraussa nalikuje na oko Mihelangelovemu Mojzesu; kakor ogromna človeška podoba, utrujena od umetnikovega neba ter poslana na zemljo se ti zdi Kraussov Lear, Že koj pri prvem koraku vsega spoštovanja zahtevajoče bitje, mogočni pravljični starec, ki so mu dnevi domala že šteti in korači že k grobu, pravo kraljevo obličje, ki mu gospoduje in s katerega 6ijc neskaljeno večno veličanstvo, katero ni moči premagati nobena zemska stiska in bolest.
Kraussov Lear je zdaj herojična natura, hi vihti še meč, zdaj je samošen, zdaj spet mitičen, Lear poln srca, Lear neskočne žalosti in mojstrski v bolečini in razdejanju ter dokončno pravcata poJoba zblaznelega Leara.
Do nedavna je še bila vsem velikim igravcem Leafa dominanta ali kraljevo dostojanstvo (Son-nenthal) ali pa razmerna očetovska ljubezen in dobrota ter katastrofalna duševnost nad nehva-ležnostjo sveta »Bassermann). Werner Krauss je žel mimo tega. On slika in secira do poslednjih odtenkov predvsem le blaznost, in to z uprav psi-hijatrsko štud jo te.
* Slavni nemški igralec Werner Krauss je ustvaril mimo Sh. Richarda III zdaj eno svojih največjih igravskih podob Kralja Leara, kar je hkratu tudi največji dogodek nemškega gle tališča v po-»lednjem času nasploh.
*" Kakor čujemo je Kralj Lear tudi na repertoarju ljubljanskega narodnega gledališča v prihodnji sezoni. Torei se nam obeta po daljšem času spet nov Župančičev prevod Shakespearea,
Pustinja, koliba in žitno polje se vdajajo in trepečejo, ko ves blazen divja Werner Krauss v svoji tugi in bolečini, ki je ni ne konca ne kraja, nad nehvaležnostjo hčera. Nad časom in proti njemu vihra Lear v mogočnem pogovoru z naravo; grom in bliski so bratje temu v divjem in ponorelem plesu se vrtečemu Learu — zmisel in blodnja udarjata v zasmehljivi melodiji njegovega odreve-nelega mozga, ki jo pripeva Werner Krauss nor-čevi melodiji. V koči je Kraussov Lear jecljajoč otrok, ki brblja v okorenelem stisnjenem ritmu smešno otročje melodije. Sanje in blaznost so mu v melodiji igranja bratje brezmejnosti njegovega neugnanega življenja. Z neudržano silo drevi Kraussov Lear skozi patološka mesta pesnitve in dodaje Shakespearejevi modrosti sijaj svojega norčevstva, pretresujoč adagio starčeve usode, ki se mora, ker je ljudem že v nadlego, ogniti s sveta v pustinjo in se bratiti tam z demoni.
Shakespearejev »Kralj Lear« je pristen teater, poln silnih čuvstvenih kot razumskih situacij, bogat teater same sebe prehitevajočih efektov: tu je predvsem s fantastično grozoto odeta vizija blaznosti, za čudo mojstrsko pričarana oJ velikega igravca; v vSe to vzdušje resnobe in prevzetosti udarja Kraussov organ, v katerem se majejo zvonovi, kriče angeli in satani ter paJajo na kolena možje k poslednji molitvi. Silno srce tega Leara se razpara v smrtni lugi krvaveče bolečine. Moško trpeča bolečina, nikoli ceneno sentimentalna. Solze teko nevidno,
Kako vse to Krauss gradi, kleše dinamiko svojega Leara, kako dosledno riše in pelje linijo do kraja, kako silno igra nemoč in podrtost Leara, ki ostaja med človekom in živaljo še venomer gospod svojega sveta, kako stika njegova blaznost za besedami in ubira najlepše melodije, kako vroče hoče moliti in peti, pripovedovati pravljce in se smejali nad zlatimi metulji — to je skrivnost veličine in čara tega, Janes ta dan največjega nemškega ca — komedii nstva: Vernerja Kraussa, Dunaj Berl.n, v maju 46.	Peter Malec
Slovenica med Madžari, Pravkar izšla 3, štev. revije »Vasi szemlc«, prinaša zopet nekaj prispevkov o Slovencih. V zaglavju »Razstava« (snopja), je na prvem mestu objavil dr. Pave! listino, ki je bila zapisana leta 1827 na Hodošu, obmejni vasi v Slovenski krajini. Listina je pisana madžarski in govori o nastanku gornine (gornice, vinogradniške davščine) na Hodošu. Za našo pravno in krajevno prekmursko zgodovino je spis zajemljiv. — Pod istim zaglavjem objavlja Jr. Pave! beležko »Madžarski pisatelji v slovenskem jeziku- , ki jo objavljamo v prevodu: »Zelo razveseljiv in za potrebno duhovno sodelovanje sosednih narodov navdušujoč pojav je, da vedno češče srečujemo v slovenskih leposlovnih in celo dnevih listih prevode madžarskih pisateljev. Vilko Novak, prekmurski rojak, mlad slov. gimn. profesor, si zelo hvalevredno prizadeva v tej smeri, da bi vezal literarne kroge obeli narodov s prizadevanjem, ki terja Janes pogum. Prevel je v slovenščino že vrsto Gardonyijevih in drugih novel. Priznani ljubljanski dnevnik »Slovenec« je prinesel Lajosa Zilahyja novelo »Kako je Janez Kovač umrl« v sijajni Novakovi presaditvi. Prevel je tudi roman Miklosa Suranyija »Neapeljska žena«, ki ga je neka večja založba že sprejela in je le še vprašanje časa, kdaj bo izšel veliki madžarski roman o kralju Matjažu. — Toda v zadnjem času se javljajo tudi v madžarski literaturi prevodi iz slovenščine. Za »Vigiliio« (kat. revijo) je nedavno »Elet« (kat. družinski mesečnik »Življenje«) objavil neko Cankarievo novelo, (O tem kmalu več! Op, por.) Kakor vemo, ie gotov tu Ji prevod nekega evropsko znanega Cankarjevega romana, (To je Pavlov prveod Hlapca Jerneja.) — Splošno slovansko zanimiva so razpravljanja dr. S. Kallosa o »uganki pravljičnih pesmi«, ki jih na Madžarskem pojo in vsebujejo mnogo prvin bajeslovnega in pogansko kultnega značaja. Obširno obravnava besedo »tanor, tanorok«, ki pomeni v narečjih »okroglo trato« kot žrtveni prostor. Doslej so Si-monyi, Asboth i. dr. izvajali besedo iz hrvaške »trtnik« in slovanske »travnik«. Madžarska beseda
ima kar deset pomenov. Slovanskemu izvoru imena se upira slavist Melich. Na ta izvajanja opozarjamo naše lingviste in etnologe. — Zanimati nas utegne tudi spis J. Polanya »Zemljepisna imena južne madžarske domovine«. V sedaj priobčenem enajstem poglavju »Imena voda« navaja slovanski izvor »Ba-latona« — Blatno jezero; isto ugotavlja za reke »Lapinč« (Labenza 865. leta) in »Pinka« (Peinina, penina); omenja »Lendvo«, našo Lendavo, a pripominja le, da se končnica »-va« v tem imenu in podobnih imenih »zdi slovanska«, a je ugrofinska; pomen v jeziku Zurjenov in Vogulov »voda«; »sestavine Lend — pa ne razumemo«. Jasno je, da je iz »led«, nastalo v času, ko so Slovani besedo nosno izgovarjali (ledena reka!). Pri Pinki navaja iz !. 1221. obliko »Pinkova« — danes je v Slovenski krajini rečica »Pinkava« (Beltinci); ta oblika jc zapisana 1. 1342. — Imena slovanskega izvora, ki jih ni mnogo, so »pomadžarjene besede iz slovenščine in hrvaščine.« Iz časa pred naselitvijo Madžarov se ni ohranilo nobeno slovansko ime. »Po naselitvi pa so se ohranila slovanska imena tam, kjer so pokristjanjeni Madžari konec X. in v začetku XI. stol. po vnemi slovenskih blagovestnikov in duhovnikov postavili na oltarje svetnike, ki so jih častili Slovenci in so — kakor Slovenci — po zavetniku cerkve imenovali tudi kraj.« Za osnovo teh izvajanj je P. vzel Melichovo delo o »Slovanskih izposojenkah v madžarščini (1903, 1910).
Zadnji čas je, Ja omogočimo smotrno in stalno zasledovanje vsega, kar Madžari o nas pišejo. T« vrstice so dokaz o potrebi lega, kakor že marsikaj, na kar zadnja leta opozarjamo.	-ok.
Ilublfoitskc olcdnlttte
| .........................................................••IIIIMIHltlllMllni|NW«IH|||f||ll„M
DRAMA; Začetek ob 20.
i Sobota, 27. junija: Plesna produkeija šole Mete I id marjere. Izven,
OPFRA: Začetek oh 20.
Četrtek, 25. junija: 1'enrln nlora tted A. ! elek, 2ti, .tttiiju: OHiclit. KcU 11. CjO^tuji Mafij ol* rneuc,
Strahote rdeče Španije
Pred kratkim smo že poročali o knjigi, ki jo je izdal francoski časnikar Pierre Kran^ois Ar-minjon o razmerah v rdeči Španiji. Iz tistega poročila smo posneli nekaj strašnih opisov. V tej knjigi je objavljeno tudi poročilo očividca, ki je videl, kako so rdeči teroristi na Španskem skrunili cerkve. Zlasti je zanimivo poročilo o uničevanju cerkva v kraju dekla:
»Pri podiranju cerkva v Jekli so rdeči zločinci nastopali z brezprimerno zavrženostjo. Najprvo so oskrunili cerkev Saintes Especes, pri čemer so se posebno vneto odlikovale komunistične ženske. Z besedami ne morem povedati, kako so svete posode onečaščali in skrunili
Razdejali in požgali so cerkev La Purissima, cerkev Sv. Imena Jezusovega, cerkve sv. Kajetana, sv. Frančiška, sv. Barbare, sv. Roka ter neko samostansko in še eno bolniško cerkev. Do tal so razdejali cerkev El Castillo, kjer je kapela z za-ščitnico mesta, ter stanovanje kaplanovo. Hči liad-
I učitelja v Jekli, mlado 18 letno dekle, je vodilo I uničevanje velikega oltarja. Ogrnila se je s plaščem Svete Device ter je med strašno bogokletnim govorjenjem začela onečaščati cerkvene posode. Ves cerkveni okras so na gnusne načine skrunili. Pili so iz masnih kelihov, z nogami so teptali hostije. 'V štirih kotih znotraj cerkve pa so počenjali najbolj divje in najbolj nesramne orgije.
V cerkvi sv. Frančiška je kakih 1000 komunistov vse popoldne ogabno oponašalo božjo službo. Mašila obleka je šla iz rok v roke Oblečeni v mašila oblačila so podivjnci uganjali najhujše svinjarije.
22 lel stari mladenič Ortuno je hotel preprečiti, da bi divjaki ne uničili svetniške sobe v cerkvi La Purissima. Toda svoj pogum jo moral plačati s svojim življenjem Pri priči so ga ubili, ker jih je motil.
Tak je uspeh rdeče fronte v Španiji v teku treh mesecev.*
Egiptovski Arabci v kairskih ulicah zbirajo za svoje bojujoče se rojake v Palestini.
Slon umoril strežaja
Zgodovina kolesa
Kako ostaneš 100 tet mlada?
Orjaški most med San Frančiškom in Paklandom, ki bo kmalu do konca dograjen
V St. Luisu v Severni Ameriki ie nedavno umrla zdravnica Marija Charlota Dcgoliere-Dawenport, stara 111 lel. Rodila se je leta 1824 i na Ruskem. Poročila se je z nekim ruskim knezom, ki jc pa kmalu v dvoboju padci. Drugič sc jc poročila s Francozom grofom De<jolierc, s katerim je imela 11 otrok. Ta se je jx>nesrečil pri neki jahalni tekmi. Vdova je tedaj sklenila p-svetiti se znanstvu Dovršila jc medicinsko fa-j kultcto v llcidclbcrgu v Nemčiji in sc je poleg j medicino mnogo ukvarjala z modfoslovnimi ve-! dami. V starosti 68 let sc jc zaljubila v 22-lctnega Američana Williama Davvenporta in go tudi vzela. V Združenih državah Severne Amerike si jc ustanovila novo eksistenco. Zanimala se jc posebno za higijeno in nego telesa in jc priredila o teh vprašanjih nešteto predavanj. Ko jc ob-j hajala 100-letnico rojstva in so jo oblegali časnikarji, jim jc rekla: »Dolgo življenje jc popolnoma ! naravna stvar Tu moj rcccpt: Dobra volja (vc-i sela narava), in sicer v zelo obilni meri, k temu pn precejšnje količine špinače. Za pijačo kislo mleko Telesne vaje Naravno globoko dihanje Odkrita pobožnost Nikakih izbruhov jeze.«
Starka ni gojila simpatij do modernega žen-stva, ki hoče doseči dolgo življenje z zdravili in mažami - Ko ie bila -»nra 110 let. ie pokadila še po 30 cigaret na dan.
Lubadarja uničujejo. Meseca aprila letošnjega leta je po nekaterih krajih Nemčije snežni vihar uničil mnogo gozdov ter podrl za 2.6 milijonov kubičnih metrov lesa. Ta podrti les je bil zelo ogrožen, zlasti, ker so je tam vgnezdil lubadar. Nacionalno-socialistična organizacija je zato odredila posebno delovne oddelke, ki so morali nemudoma pospraviti ogroženi les in uničili lubadarja.
Kolo je vedno bolj priljubljeno prometno sredstvo. Mislili so že, da bo motorno kolo izpodrinilo kolo, a to se ni zgodilo. Kolesarjev je vedno več v veliko jezo vseh, ki znajo samo pešačiti.
Moderno kolo po svoji današnji elegantni zunanjosti nikakor ni več jiodobno prvim kolesom. Kolo je prav za prav docela moderno prometno sredstvo, kakršnega v starih časih niso poznali. Vendar pa izvira iz nekakega vozila, katero je v srednjem veku nekdo izumil ter je o tem dominikanski menih Lindner v svojem letopisu o tem vozilu takole poročal: »L. 1505 se je neki meščan iz Pirne na Saksonskem predrznil narediti voz na vijake in se z njim voziti brez konj. Pri tem pa je obtičal v blatu nedaleč od mesta. Ko bi bilo na ravnem, bi bilo še nekaj časa šlo.«
Prva kolesa niso bila na dveli, ampak na štirih kolesih ter so jih imenovali umetno vozilo. Tako vozilo je 1. 1840 naredil neki Niirnberžan, od katerega ga je pozneje kupil švedski princ. Niirnberški letopis o tem takole poroča: »Takle voz lahko preteče v eni uri 2000 korakov. Kadar hočeš, lahko obstaneš, kadar hočeš, se lahko pelješ naprej, pa je vendar vse narejeno tako, kakor kolesje na uri.«!:
Temu umetnemu vozilu je po dolgih in nerodnih poskusih končno sledilo vozilo na dveh kolesih. Tak stroj je prvi |>okazal na dunajskem kongresu 1. 1815 knežji gozdar z Badenskega. Na vozilu je zadaj sedel voznik, ki je kolo močno pognal, nakar se je začelo pomikati. Tedaj pa še ni bilo častno biti iznajtiitelj, zaradi česar je iznajditelj izgubil svojo knežjo službo. Toda njegovo vozilo se je kmalu priljubilo. Vendar pa je še mnogo manjkalo do današnjega kolesa. Neki Fischer iz Nemčije je okrog 1. 1850 naredil vozilo na dveh kolesih, ki je nekoliko bolj podobno današnjemu kolesu.
Toda tista kolesa še niso bila za ljudi premeh-kih kosti, ker so se silno tresla. Šele kasneje je nekdo izumil sedež na vzmetih, zaradi česar se je bilo potem nekoliko prijetneje voziti na takem kolesu. V taki obliki je 1. 1860 kolo iz Pariza prišlo v Ameriko, kjer so kmalu začeli delati kolesa z gumijevimi obroči. Dotedanje lesene prečke v kolesih so nadomestili s prečkami iz žice. zaradi česar je kolo postalo mnogo lažje. Počasi so začeli delati taka kolesa, da je bilo prednje kolo mnogo večje kakor pa zadnje. Tako visoko kolo je bilo spočetka pri tedanjih športnikih močno priljubljeno. Ustanavljale so se tovarne, ki so začele delati taka kolesa, in šport na visokih kolesih je bujno cvetel. Vendar se to vozilo praktično nikdar ni moglo obnesti, ker je bilo previsoko. Šele, ko so
začeli zopet delati navadna kolesa s pnevmatiko, se je kolo tudi kot praktično vozilo udomačilo.
Danes je vožnja na kolesu brez dvoma precej prijetna. To pa je zasluga pnevmatike, katero je izumil dublinski živinozdravnik Dunlop. Ta je imel 12 in pol lela slarega sina, kateremu je kupil kolo. Ker pa je kolo na trdih obročih močno treslo, je oče premišljeval, kako bi. ta nedostatek odpravil. Nazadnje je pošinil pravo misel. Gumijasto cev, ki je bila napolnjena z zrakom, je trdno zaprl in jo pritrdil na kolo. S takim kolesom se je potem njegov sin dolgo časa vozil, ne da bi se bil kdo driigi kaj zanimal za to iznajdbo. Nekega dne pa je videl to kolo angleški dirklilec, ki je občudoval dečka, kako lahko vozi po cestnem tlaku. Ta Anglež je I potem irskega živinozdravnika opozoril, naj da | svojo iznajdbo patentirati.
Kljub temu pa je minilo še precej let, preden ! so tovarne kolo izpopolnile. Treba je bilo mnogo ; sprememb, preden se je posrečilo napraviti tako kolo, kakor ga uporabljamo dandanes. Najtežje | vprašanje pa je bilo, kako bi novo vozilo bilo mogoče uporabljati tudi ženskam. V tem oziru so se j iznajditelji mnogo trudili, da so napravili udobno, elegantno, obenem pa trdno žensko kolo.
Jadrnice čez ocean
tekmovalke so sc vjele v mrežo. Pri neki ženski športni prireditvi pri Londonu so tekmovale žen-j ske v naglem tekanju. Letos pa so morale premagati še neko novo nenavadno oviro: Prireditelji so čez progo prepregli veliko mrežo, katero so morale tekmovalke med svojim tekom prelezti, da so mogle teči naprej.
Pred kakimi 70 leti 6koro noben človek ni hotel verjeti, da bi bilo z navadno jadrnico mogoče prej>luti Atlantski ocean. In vendar sta 1. 1866 dva Angleža to poskusila, kar je po vsem svetu vzbudilo veliko začudenje.
Sedaj se vnovič pripravlja tekma jadrnic iz Amerike v Evropo. To bo največja pomorska tekma, kar jih pozna zgodovina. Udeležilo se je bo več ko 30 jadrnic vseh narodov. Američani so v ta namen zgradili docela nov tip jadrnic. Kako nevarno je spuščati se z navadnimi jadri v tekmo čez Atlantski ocean, naj pojasni dejstvo, da bodo te ladje le 17—18 m dolge, torej prave orehove lupine v viharnem morju. Dosedanji rekord, da je z jadrnico preplula Atlantski ocean, je dosegla jadrnica, ki je preplavala ocean v 12 dneh in 4 urah. Seveda je vse odvisno od vremena in od morja. Lansko leto je neka jadrnica iz Amerike plula do Skandinavije in je med strašnimi viharji potrebovala za to pot celih 35 dni. Bila je to strašna vožnja in pravo igračkanje z življenjem. Zato ni čudno, da se za to veliko tekmo pripravlja vsa Amerika. 1. julija bodo jadrnice začele tekmo in odplule proti Evropi.
Slika priludnjosti »Poglej no, kako je gospo-dK.ua Jerica podobna svoji materi!«
RAZNE RECI.
—	Katol. društvo v Ljubljani je spomin 30 letnice sv. očeta 16. t. m. proslavilo z lepim govorom gosp. prosta Jarca, pontifikalno sv. mašo v nunski cerkvi in z vošilom do sv. očeta po telegrafu.
—	Čitalnica b i z o v i š k a pod Ljubljano vljudno vabi častite ude k besedi v nedeljo 25. t. ni. Začetek ob 4. uri popoldne. — Bo gotovo Ljubljančanom priležno, ki hočejo napraviti kak izlet v ta prijetni kraj.
—	Oglejska bazilika vsa prenovljena ima biti 13. julija t. 1. — dan po sv. Mohorju — vnovič posvečena, ktero opravilo bode izvrševal Slovenec po rodu, sedanji prevzvišeni nadškof go-
i riški, naslednik 1'oponov. kteri je prvo stolnico oglejsko s sijajnimi obredi posvetil bil 13. julija 1031. vpričo 12 podružnih Škotov.
Medtem, ko po nekaterih krajih Združenih držav Severne Amerike te dni dežuje, pa v zahodnih delih Severne Amerike vlada silna vročina. Najhuje je v San Franciscu. Ta vročina je tudi povročila, da je zdivjal slon, ki je doslej mirno stal v živalskem vrtu v San Franciscu. Slon, ki je bil doslej docela krotak, je v svoji zdivjanosti napadel svojega strežaja in ga usmrtil.
Strežaj, ki je 21. t m. stopi! med živali, kakor je delal vsak dan, da bi jih krmil, še ni opravil svojega dela, ko ga je že napadel slon, ki mu je ime »Vali«. Divji samec je nasadil strežaja na svoja okla ter ga vrgel v zrak. Ko je strežaj padel na tla, je pobesnela žival z nogami začela teptati po njeni in ga biti s svojim rilcem. Ubogi strežaj je bil seveda kmalu mrtev
Ker je bila nedelja, je bilo v živalskem vrtu polno ljudstva, ki je z grozo opazovalo strašni dogodek. Namesto pa, da bi ljudje pravočasno hiteli na pomoč, ali vsaj klicali na pomoč, so vsi strahopetno pobegnili, tako da so v živalskem vrtu ostali le redki strežaji Ti so poklicali na pomoč policijo, ki so z njeno pomočjo pobesnelo žival vklenili v težke verige in tako preprečili še hujše nesreče.
Medtem pa se je razburjenje razširilo tudi med druge živali v živalskem vrtu. K sreči ]>a je bile «edaj na razpolago dovolj oboroženih ljudi, ki
so z napetimi samokresi bili pripravljeni postre-liti vse živali, če bi hotele zdivjati. Ko so na ta način ukrotili živali, so se radovedni ljudje zopet začeli vračati v živalski vrt ter so bili še priča, ko so nesli s kraja nesreče usmrčenegs strežaja. Mož je bil 47 let star ter je moral skrbeti za bolno ženo in več majhnih otrok Pisal se je Edvard Bro\vn.
Ko je drugo jutro vodstvo živalskega vrta javnosti sporočilo, da so podivjanega slona morali ustreliti, je javnost vzela to na znanje z velikim obžalovanjem, ker je bil ta slon obiskovalcem zelo priljubljen. Menda se je ljudem bolj smilil slon, kakor nesrečni njegov strežaj s svojo osirotelo družino.
Dvojna okna
Pat filman brez svoje vednosti. Sloveči filmski humorist Pat je zadnje dni nastopal pri filmanju na motorni ladji »Majestic« v luških vodah »Ifain-hurško-ameriške paroplovne družbo«. Ko je bil njegov partner Patachon ravno pri delu in je moral plavati v vodi, je Pat na ladji čakal, da pride na vrsto. Pri tej priliki ga je nekdo na skrivaj fotografiral.
Moderen zakon. On: »Ali pojde moja žena na sprehod?« — Sobarica: »Da.« — On: »Ali veste, ali pojdem tudi jaz z njo?«
V soboto 24. junija 1876.
DOMAČE NOVICE
(Zadnjega »Slovenca«) so nam c. kr. policaji pobrali in zapečatili stavek poročila o seji mestnega starešinstva ljubljanskega, ki je bila v torek 20. t. m. Ker nam ni znano, s čem smo zadeli ob kak paragraf, zato si ne upamo več pisati poročila o tej mikavni seji (v kteri se je obravnaval dr. Keesbacherjev predlog o prešteviljenju mestnih hiš in o novih imenih za trge in ulice), dasiravno bi radi in smo prepričani, da bi bralcem zelo vstregli s takim poročilom.
(G. Jan. Mrhal,) direktor više realke v Ljubljani, je dobil častni naslov »šolski sovčtnik«, in tako sta sedaj oba ravnatelja tukajšnjih srednjih gol — gimnazije in realke — tudi šolska svetovalca.
V Ameriki vsako stvar statistično preiskujejo. Zato so tudi statistično preiskali vrednost dvojnih vrat in dvojnih oken pri hišah Ugotovili eo, da hiša, ki nima dvojnih oken, potrebuje 100—260 angleških funtov premoga več, da doseže v notranjosti enakomerno toploto 22 stopinj. Dalje so poskusi ugotovili, da dvojna okna zelo omilijo pritisk mrzlega zraka blizu oken, ki tišči vedno k tlom. Zaradi tega so tla v sobi, ki imajo dvojna okna, bolj topla. Dvojna okria pa imajo še to prednost, da skozi nje težje v sobo uhaja dim iz tovarn.
Slomškovi prazniki v Mariboru
Sonce in
NIVEA
je idealna združitev, da Vam koža lepo porjavi, z NIVEO negovana koža omogoči soncu, da dovrši svoje zdravilno delo. NIVEA CREMA zmanjšuje hkrati nevarnost pred sončarico.
Jugoslav. P. Bciersdorf & Co. d. s. o. j. Maribor.
Red službe boijc za časa Slomškovih praznikov.
Dne 28. junija ob 8 otvoritvena pontifikalna sv. maša v stolnici. (Prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Jožef Tomažič.)
V	vseh cerkvah redne nedeljske sv. maše, zadnja ob pol 12 v frančiškanski cerkvi.
Dne 28. junija polnočnica na Slomškovem trgu, mašuje prevzvišeni škof dr. Ivan Jožef Tomažič, pridiguje tik pred sv. obhajilom ljubljanski škof dr. Gregor Rožman.
Dne 29. junija v vseh cerkvah, ki so vso noč odprte, se začno sv. maše ob 3 zjutraj.
Due 29. junija ob pol 10 pontifikalna tiha sv. maša na Glavnem trgu, njašuje ljubljanski kpezo-škof dr. Gregor Rožman, pridigajo mariborski knezoškof dr. Ivan Jožef Tomažič.
V	vseh cerkvah tihe sv. maše, zadnja ob pol 12 pri frančiškanih.
Pogoji za polovično vožnjo od 20. junija do 1. julija 1936.
Ministrstvo za promet je dovolilo 50% popust udeležencem Slomškovih praznikov pod sledečimi l>ogoji:
1.	Vsak udeleženec mora imeti Poziv-objavo, to je: izkaznico Slomškove družine v Mariboru.
2.	S to izkaznico kupi na odhodni postaji celo vozno karto do Maribora. Poleg te izkaznice pa še železniško legitimacijo K štev 13 za 2 din.
3.	Brezplačen povratek je dovoljen vsem, ki bodo imeli na izkaznici potrdilo udeležbe od strani Slomškove družine ter na rumeni legitimaciji potrdilo mariborske železniške postaje.
Prosimo vse, da pravočasno poučijo udeležence, posebno, da morajo že vnaprej imeti našo izkaznico, ker sicer ne bodo dobili železniške legitimacije.
Nedeljske karte ne veljajo za vse dni!
Ponovno opozarjamo, da nedeljske karte ne veljajo za vse praznike, ampak samo za nedeljo. Kdor se bo v ponedeljek vozil z nedeljsko karto, bo moral celo doplačati.
Žigosanje in potrdilo udeležbe.
Vsi udeleženci, ki se vozijo z vlakom za polovično vožnjo, morajo imeti sledeča potrdila:
1.	Na rumeni izkaznici, ki so jo kupili na domači postaji pri odhodu, žig te postaje.
2.	V Mariboru žig našega odbora v izkaznici.
3.	Pri odbodu še potrdilo mariborske železniške postaje na rumeni izkaznici.
4.	Vozna karta se kupi doma in se nikjer ne odda.
Kje žigosajo izkaznice?
Glavna pisarna za Slomškove dneve bo poslovala od sobote, dne 27. dalje popoldne v Gradu, v bivši trgovini Berdajs, na Trgu svobode. Odprta bo ta dan od 14 do 18.
Dne 28. junija bo odprta od 7 zjutraj do polnoči.
Dne 29. junija bo odprta od 6 zjutraj ves dan do 7 zvečer.
Poleg glavne pisarne bodo delovale še sledeče pisarne: Koroška cesta 1 (uprava »Sloven-ca«) in Aleksandrova cesta 6 (Prosvetna zveza). Ti dve pisarni bosta odprti v nedeljo, dne 38. ju-
.od 8 do 12 in od 14 do 18, dne 29. junija pa oa6 do 9 in od 13 do 19.
teh pisarnah dobite potrdila na legitimacije, informacije v vseh zadevah glede prireditev, vstopnice za koncerte in igro....
Le zamudnikom bomo žigosali tudi na obeh postajah eno uro pred odhodom vsakega vlaka, dne 29. junija.
Prenočišča.	,
Za prijavljena prenočišča smo poskrbeli, za neprijavljena smo pripravili približno število sob s slamo v mariborskih šolah. Vse nakaznice za prenočišče se dobijo samo v glavni pisarni na Trgu svobode. Prenočišča stanejo sledeče: postelje pri privatnikih od 10 din višje, postelje po zavodih po 5 din, slamnjače po 2 din, prenočevanje na slami 1 Din.
Reditelji skupin, ki so se prijavili za prenočišče, naj se zglasijo v glavni pisarni takoj pri dohodu v Maribor. Brez naše nakaznice ne more nihče na prenočišče. Na nakaznici bo natiskano, kje ima kdo prenočišče. Nakaznic je le toliko, kolikor je prenočišč.
Prehrana.
Za dne 28. in 29. junija nismo mogli urediti kosila po prednaročilu, ker takih prijav ni bilo. V kolikor so se posamezne skupine prijavile, smo jim svetovali, da so se same pogodile z gostilničarji. Uredili smo enoten cenik za vso prehrano teh dni in upamo, da bodo gostilničarji, ki so dne 21. junija pokazali popolno razumevanje in bili gostom po vseh svojih močeh na razpolago, to storili tudi te dni. Priporočamo pa posameznim skupinam, da same dne 28. junija takoj po dohodu uredijo svojo prehrano za dne 29. junija opoldne. To se naj zgodi na tak način, da že dne 28. junija definitivno naročijo kosila za 29. junij, da se morejo gostilničarji še pravočasno pripraviti na primerno število gotovih gostov.
Ne pozabite na kresove dne 27. junija zvečer!
Maribor bo svečano razsvetljen!
Detajlni načrt za dne 28. junija zvečer.
Polnočni nastop mora biti moški nastop naših mož in fantov. Zato je treba točnosti in reda.
V	sprevodu gredo samo moški. Vsak naj ima tudi bakljo. Glede bakelj je določeno, da naj jih Mariborčani kupijo že v predprodaji, da jih ne bodo ta večer kupovali šele na mestu samem in delali napoto drugim z dežele.
Zbiranje moških za sprevod se začne ob 'A 10 ponoči, in sicer v Koroščevi ter Majstrovi ulici. Tu se bodo tudi od 10 dalje dobile baklje. Baklja stane 4 din.
Reditelji bodo spravili udeležence v red tako, da bo sprevod krenil vsaj ob 11 že preko Zrinj-skega trga na Aleksandrovo cesto, dalje v Slovensko ulico, Tyrševo ulico do Krekove, po Krekovi na pokopališče, s pokopališča nazaj v Stross-majerjevo ulico, po Orožnovi ulici na Slomškov trg! Tu se bodo razdelili na eno stran tisti moški, ki gredo k skupnemu sv. obhajilu, na drugo stran ostali. Pri odhodu na Slomškov trg se baklje uga-sijo. Med sv. mašo naj vsi moški pojejo določene pesmi. — Važno: Sprevod je verskega značaja in naj se na glas moli na pokopališču. Na ulicah gre sprevod mirno in tiho. Ko je končano sv. obhajilo pri sv. maši, se začne obhajanje udeležencev. Na vsakih 200 udeležencev bo en duhovnik, ki bo obhajal. Moški sloje pri miru in tudi sv. obhajilo prejmejo stoje. Ko je sv. maša končana, se naj izvrši miren, dostojanstven razhod.
Sprevod bo ob vsakem vremenu!
Zbirališča.
Za nedeljo, dne 28. junija zvečer od 9.30 (21.30) do 11 (23).
(Smer proti vzhodu.)
1.	Fantje ko' -arji — Tonničt» drevored,
2.	Dekani je: Maribor levi breg, Braslovče,
| Celje, Dolnja Lendava, Dravograd,'Dravsko polje, ' Gomjigrad, Jarenina — Razlagova ulica.
3.	Dekani je: Konjice, Kozje, Laško, Sv. Lenart v Slov. goricah — v Krekovi ulici.
4.	Dckanije: Ljutomer, Marenberg, Maribor desni breg, Mežiška dolina, Murska Sobota in Nova cerkev — Maistrova ulica ined Zrinjskega trgom in Cankarjevo ulico.
5.	Dekanije: Ptuj, Rogatec, Slovenska Bistrica, Stari trg pri Slovenjgradcu — Maistrova ulica med Cankarjevo in Vrazovo ulico.
(j. Dckanije: šaleška dolina, Šmarje, Velika Nedelja, Videni, Vuzenica, Zavrč — v Aškerčevi ulici.
Godbe: Zrinjskega trg (vzhodna stran).
Narodne noše, standarte Prosv. zveze in vodstvo v Cafovi ulici od Aleksandrove do Kolodvorske ceste.
Za ponedeljek, duc 2!). junija od 7.30 do 8.45.
Dekanije po sledečem redu:
1.. Maribor levi breg, Jarenina, Sv. Lenari v Slov. goricah — v Krekovi ulici med pokopališčem in Tyrševo ulico.
2.	Dravsko polje, Maribor desni breg — v ulici Ob železnici
3.	Marenberg, Dravograd, Mežiška dolina, Vuzenica, Stari trg — v Črtomirovi ulici pred koroškim kolodvorom.
,4. Celje, Braslovče, Gornjigrad, Nova cerkev, šaleška dolina — v Aškerčevi ulici med parkom in Cankarjevo ulico.
5.	Konjice, Slovenska Bistrica — v Aškerčevi in Kersnikovi ulici (med Cankarjevo in Zrinjskega trgom).
6.	Šmarje, Rogatec, Kozje, Videni, Laško — v Razlagovi ulici.
7.	Ptuj, Velika Nedelja, Ljutomer, Zavrč — v Maistrovi ulici med Vrazovo in Prešernovo.
8.	Dolnja Lendava, Murska Sobota — v Maistrovi ulici med Prešernovo in Cankarjevo.
9.	Kolesarji fantje — v parku v drevoredu med Koroščevo ulico in Krčevino.
10.	Narodne noše in Ljubljana s Prosvetno zvezo — v Prešernovi ulici med Aleksandrovo in Razlagovo (do 8.30).
Godbe se zberejo do 8 na Trgu svobode in se bodo razporedile po navodilih, ki jih bodo dobile tam.
Fantje se zberejo do 8 v drevoredu v parku med Koroščevo ulico in Krčevino.
Župani in cerkveni ključarji: do 8.45 na Slomškovem trgu pred pošto in v Orožnovi ulici.
Dijaki na Slomškovem trgu pred gledališčem do 8.45.
Učitelji na Slomškovem trgu pri šoli na Miklošičevi ulici do 8.45.
Narodne nošo do 8.45 v Prešernovi ulici med Aleksandrovo cesto in Razlagovo ulico.
Akademsko starešinstvo in akademiki na Slomškovem trgu zapadno Križeve kapele do 9.
Duhovščina do 9 na Slomškovem trgu pred zakristijo.
Zastave se zberejo po dekanijah in pridejo tudi v skupinah na Glavni trg, kjer jim bo prostor odkazan.
Vsi udeleženci naj bodo čimprej na zbirališčih.
Dohod na Glavni trg.
Po navodilih rediteljev. — Na glavni trg ne bo mogel priti nikdo, ki ni v pripadajoči skupini.
Razpored na Glavnem trgu
bo točno naprej določen. Udeleženci naj se strogo držijo reda in se ravnajo po navodilih rediteljev. Na Glavnem trgu bo pripravljena pitna voda in bodo poslovale samarijanske postaje z najnujnejšimi pripomočki.
Pozdravljanje narodnih voditeljev naj bo dostojno in brez hrupa! Pozdravljajte le z mahanjem belih robcev!
Med sv. mašo prepevajte, kakor bo pel pevski zbor! — Pri kratkem slavnostnem govoru po sv. maši naj bo popoln mir!
Sprevod mimo Slomškovega groba se bo razvrstil po navodilih rediteljev. Posamezne skupine naj se v redu in hitro razvrstijo v sprevod. Procesija gre po Koroški cesti in Stross-majerjevi ulici. Pri Slomškovem grobu naj se posamezniki ne ustavljajo.
S Slomškovega groba na Slomškov trg
gre sprevod po Krekovi, Tyrševi in Gosposki ulici skozi Ulico 10. oktobra. Razporeditev na Slomškovem trgu bodo izvršili reditelji: ravnajte se po njihovih navodilih!
Tu izroči g. dr. Anton Korošec, voditelj slovenskega naroda, v spremstvu dr. Mihe Kreka in g. dr. Marka Natlačena s posebno listino podpisane prošnje.
Na Glavnem trgu in na Slomškovem trgu bodo postavljeni zvočniki, da bo vsakdo mogel vse dobro slišati.
VOZNI RED POSEBNIH VLAKOV.
Vožnja v Maribor:
Dno 27. junija bodo vsi popoldanski vlaki ojačeni.
Dne 28. junija vozijo vsi redni vlaki ojačeni, posebni vlak pa vozi ob pol 4 popoldne iz Ljubljane in pride ob 7 zvečer v Maribor.
Dne 29. junija vozi posebni vlak iz Ormoža zjutraj ob pol 6 in pride v Maribor okrog 8.
Posebni vlak Celje—Maribor vozi iz, Celja ob 6 zjutraj in pride ob 8 v Maribor.
Na progi Zreče— Poljčane vozita zjutraj dva vlaka drug za drugim.
Vožnja iz Maribora:
Dne 29. junija vozijo prvi popoldanski vlaki vsi ojačenj.
Posebni' vlaki vozijo takole:
Na Ormož ob 17, na Ljubljano ob 17.50, na Št. Ilj ob 18.30, na Celje ob 18.20. Na progi Poljčane—Konjice bosta vozila zopet dva vlaka. Na progi Dravograd—Slovenjgradec bo zvečer zveza iz Dravograda na Slovenjgradec od vlaka, ki pride ob 20.18 iz Maribora.
Reditelji za Slomškove dneve.
ki so dobili izkaznice in ki so se priglasili za re-diteljsko službo od 27. do 29. I. m., naj pridejo v Maribor v soboto vsaj do 14. Sestanek vseh roditeljev je ob 14 na vrtu semenišča, Koroščeva 12. Pismena navodila se ne bodo razposlala.
Posebni vlaki
Dne 29. junija dovoz v Maribor.
Proga Ormož—Maribor:
Ormož 5.30, Velika Nedelja 5.37. Osluševci 5.44, Moškanci 5.52, Ptuj. 6.04, Hajdina (1.11, Sv. Lovrenc 6.24, Cirkovce 6.30.
Proga Celje—Maribor:
Olje ob H, Štore 607, Sv. Jurij fi.15, Gro-hclno 6.22, Ponikva 6.29, Lipoglavei 6.39, Poljčane
6.50, Slovenska Bistrica 6.59, Pragersko 7.08, Rače-Fram 7.17, Orehova vas-Slivnica 7.22, Hoče 7.28, Tezno 7.33, Maribor 7.38.
Proga Žrečo—Poljčane:
Iz Zreč ob 5.10 zjutraj posebni vlak kakor zadnjič, v nedeljo. 29. junija zvečer iz Maribora na progi Maribor—Ormož: iz Maribora oh 16. Stoji na vseh postajah kot pri vožnji v Maribor in pride v Ormož ob 18.12.
Na progi Maribor—Ljubljana vozi iz Maribora ob 17.30. Stoji na vseh postajah kot pri vožnji v Maribor ter pride v Ljubljano ob 20.35.
Na progi Maribor—Celje vozi iz Maribora ob 18.10. Stoji na vseh postajah do Celja in pride v Celje ob 19.53.
Na progi Maribor—Št. Ilj vozi iz Maribora ob 18.30.
Na progi Poljčane—Konjice vozi iz Poljčan po prihodu glavnega vlaka.
Večerna zveza Dravograd—Slovenjgradec: iz Dravograda ob 20.30. Prihod v Slovenjgradec
Ob 21.
Vsi ostali redni vlaki bodo ojačeni.
Speci
Drugo kolo drž. prvenstva
Ta nedeljo igramo že drugi del drugega kola za državno prvenstvo. Preko prvega smo z lahkoto prišli: Concordija, ki je bila predvidena kot nas-
Crotnik Ljubljane, se tekmovanja ni hotela ude-ižiti, in ker je tudi splitski Hajduk opustil borbo s Krajišnikom, sta se v drugem kolu srečala kot nasprotnika Krajišnik in Ljubljana.
Prva tekma je bila prejšnjo nedeljo v Banja Luki in je prinesla zmago našim s 3:1. Verjetno je, da bo tudi nedeljska tekma končala z zmago našega moštva, tembolj, ker je bila kritika o tekmi po vsem 'časopisju zelo ugodna in je ugotovila znatno nadinoč gostujočega moštva napram domačemu.
Z eventuelno p>onovno zmago nad Krajišnikom bi se naše moštvo kvalificiralo za nadaljnjo udeležbo v tekmovanju za letošnje državno prvenstvo in bomo imeli v Ljubljani še eno močno tekmo, ono proti BSKu. A potem? Ce bo šlo vse jk> raznih načrtih, bomo imeli koncem avgusta začetek liginega tekmovanja.
Prvenstvo dravske banovine v tenisu
SK Ilirija priredi v dneh 28. in 29. junija 1936 na svojih igriščih pod Cekitiovim gradom prvenstvo dravske banovine v tenisu. — Discipline: 1. Gospodje ]X>samezno za prvenstvo dravske banovine; 2. dame posamezno za prvenstvo dravske banovine; 3. Gospodje v dvoje za prvenstvo dravske banovine. 4. Mešani pari za prvenstvo dravske banovine; 5. juniorji posamezno.
Vodstvo turnirja tvori sedemčlanski odbor pod predsedstvom g. Antona Končana.
TTTRNIRSKT DOLOČILA
Prijavo pošljite najkasnojc do 211. junija <to 1!> na naslov: Tonints-sckcija SK Ilirijo Ljubljana, Oo-lovška oosto 'A'!. 2. Žrebanje so bo vršilo dno 'JC). junija ob 21 v klubskih prostorih. Pravico sodelovanja imajo samo igralci amaterji, ki so verificirani v katerikoli zvozi, članici FILT-o, im ki stalno bivajo na področju dravsko banovine. 4. Vodstvo turnirja ima pravico iKVsamezne prijavo odklonili, ne ilo bi navedlo vv.rok. 5. Nagrado prejmejo v posameznih disciplinah prvo in drugo plasirani, pri več kot lli prijavah pa tudi tretje plasirana igralca, li. 1'r.ijavuina »naša: a) gospodje posamezno .K) din: b) dume posa1ne7.no .10 din; o) gospodje v dvoje, par .HI din: č) mešani pari. par 50 din; d) juniorji .posamezno 10 din, k v«om prijavnl-iia-m se prišteje še 5 odstotna taksa .TTS-a. 7. Turnir se prične v nedeljo 28. in v iionedeljok 29. junija ob 0 doipoldno in (vaja ilo nastalega mraka. Vse disci-plimn sc odigrajo po sistemu otiip best. of fhree<-, končali igri po sistemu »bost of fi,ve\ Točen razpored posameznih partij bo objavljen vsakokrat eno uro pred pričet kom na igrišču. S. lura so na S rdočili igriščih SK Ilirijo z Dunloip žogami. 9. Igra se iki pravilih ,Iu-goslovansiko Tennis aveze. 10. Igralci, ki Ui minirt. po razglnSecujii njihovo partijo niso na mestu, i?,padejo ir, daljne konkiirenee v dotični disciplini. 11. Vsak «o delujoči igralec mora nastopiti najmanj v dveh di-sci.pliin.ah. 12. Vsak sodelujoči igralec mora 7ia zahtevo vodstva tudi sodiiti. 1.1. Tolcimmulcl, ki nc poravnajo pri.1avni.no pred prlčelikom tekmovanja, nc bodo pri-puščonii k igri.
ASK Primorje (centralni odbor). CMborovu seja v četrtek, 23. t. m. ob 2(1..KI v restavraciji Zveoda, (I.abkontletska sekcija). — Na ialrkoaUetskeni mitingu o priliki svečane otvoritve .Stadiona Vitoikoga kralju Aleksandra I, Ujodinitelja. v Murnki Soboti, v n«le IJo, dno 28. t., m. nastopijo: Kovačič, Sorše, KajIV/, »kufceik, Srakar Krajie, ftušteršič, 1'oiar, Zcurgn, Mm tiini. Weihl, Cv.urda. Odhod ir/, IJubljnne v soboto ob tH..Ki. Sraikar so pridruži v Litiji, l'ož.ar dopotuje iz Maribora v nedeljo, odhod i7. Maribora zjutraj 5„V>. Vodj« moštva Weiht. V nedeljo startajo v Litiji: Kr pan, ,Srakar I.. Pero, Kranjec^ Beztaj. Volja Keirnev, odhod Iz Ujuhlju.no ob 13.3G. Za nantop v Zagrobu na dvoboju Dunaj : Zagreb so povabljeni: Goršek, Kre\s, Irnhrfok. O odhodu bodo pravočnsno obveščeni Srakar F. naj v Litiji kupi k«,rte ■/. ohraz-eeni. ki dovo-ljujo polovično vožnjo za Mursko Soboto. Vsi imenu-vatli allejti si moirajo urediti vso opremo in pravočasno dvigniti na igrišču potrebno opremo.
Mesarji pozor!
V	včerajšnjih izdajah »Slovenca« in »Jutra« je bil priobčen inserat sledeče vsebine:
»Mesarji pozor! Dne 26. junija 19% ob 10 dopoldne ne bo prodalo na javni dražbi kompletno mesarsko podjetje Dolenc v Novem mestu, obstoječe iz sledečih naprav: Hiša s hladilnico, klavnico, garažo ter delavnico z vsemi stroji za mesne izdelke. V lokalu se nahaja kompletna oprava in dve novi Berkel-tehtnici. Tozadevne informacije pri dr. Moro v Ljubljani in dr. Iva-netič, Novo mesto.«
Kot imetnica in lastnica tvrdke Fran Dolenc, mesar in prekajevalec v Novem mestu, sem primorana pojasniti, da sc prodaja na javni pro si rtv oljni in nc na prisilni dražbi, ne kompletno mesarsko podjetje Dolenc v Novem meslu, temveč z nekaj priliklinami samo hiša št. 4 v Novem mestu, v kateri je mesarska delavnica.
Prostovoljna javna dražba sc vrši na moj predlog, ker sem sama lastnica hiše št. 4. ki pride na dražbo, do tri četrti. Z dražbo sc hočem le iznebiti neprijetne solasti kopice solastnikov ostale četrtinkc.
Mesarsko podjetje Dolenc v Novem mestu torej s to prostovoljni) javno dražbo ni prav nič prizadeto in je trdno, kol je bilo vedno.
V	Novem mestu, dne 24. junija 19%.
Dolenc Josipi n a.
MESARJI POZOR!
Dne 26. julija 1936 oh !) dopoldne sc ho prodalo na prostovoljni javni dražbi
komplet, mesarsko podjetje DOLENC v Novem mestu
obstoječe iz sledečih naprav: Hiša s hladilnico, klavnico, garažo ter delavnim z vsemi stroji za mesne izdelke.
V	lokalu se nahaja kompletna oprava in dve novi Berkel tehtnici. Tozadevne informacije pri: dr. Moro v Ljubljani, in dr. Ivanetič, Noto mesto.
Zahvala
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja in sožalja. ki smo jih prejeli ob priliki smrti našega nepozabnega očeta, starega očeta, brala, svaka in strica, gospoda
Antona Zupana
in mnogim darovalcem prekrasnega cvetja in vencev izrekamo vsem našo. iskreno zahvalo. Posebno se zahval ju jemo vsem. ki so spremili rajnkega na zadnji poti. častiti duhovščini, časiilim sestram usmiljenkam, vsem zastopnikom organizacij in ustanov.
Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega Oznan jenja v soboto ob 7 zjutraj.
V Ljubljani, dne 2">. junija 1936.
Žalujoči ostali

Novi brivski in frizerski salon za dame in gospode
Podpisani Maks Dreixler vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvoril danes, v četrtek 25. junija, v ulici X. oktobra št. 2 najmodernejše urejen in vsem zahtevam odgovarjajoč brivski in frizerski salon za dame in gospode.
Potrudil se bom, da bom svoje cenjene stranke, kakor dosedaj, tudi v bodoče v vsakem oziru zadovoljil.
Maks Drexler, frizerski salon, Maribor, ulica X. oktobra št. 2
Eau de Cologne
Je
deluje na Slvce priletno ln osvežujoče, poveča odporno silo ter Ima fini in nežni vonj parfuma „Solr de Pariš". V vsem delovanju Je kot parfum, a ne stane več kot dobra kollnska voda.
BOURJOIS
P arfumeur-paris
Tinček in Tonček kotf deiektfiva
89.
Pošast dobi čepico.
Boj med gorilo in pošastjo je postajal čedalje hujši. Gorila se je borila srčno kakor lev, a pošast je bila močnejša od nje. Že so gorili pošle moči, ko se je Tinček domislil nečesa novega.
»Čakaj, čakaj,« je zakričal nad pošastjo in ji zagrozil s pestjo, »ti bom pa jaz pokazal, kaj se pravi napasti mirne potnike! Na, tole čepico za spomin!«
Na te besede je Tinček hitro in spretno poveznil morski pošasti prazno vrečo na glavo in jo zadrgnil z vrvjo. Morska pošast je bila tako presenečena, da je za trenutek kar onemela.
Medtem, ko je jiošast premišljevala v svoji debeli butici, kaj se je prav za prav zgodilo z njo, se je razbremenjeni balon začel spet dvigati — in kmalu je bil tako visoko, da ga jrošast ni mogla več doseči.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženi-tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din IO'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Službo dobe
Sobarico
obvladajočo slovenski in nemški jezik, ki mora znati tudi likati in šivati, išče oskrbnlštvo Dornava, p. Moškanjcl.	(b)
Vzgojiteljico
iščemo za dve deklici od 5 in 12 let - z znanjem nemščine in po možnosti francoščine, kakor tudi z dovršenim kurzom za nego otrok. Osebe z večletnimi priporočili imajo prednost. Ponudbe s sliko ln referencami jo poslati na Propagando, Beograd, poštni predal 409 pod »568«.	(b)
Razpisuje se služba cer-kvenika in organista
pri župnl cerkvi v Horjulu. Nastop 1. julija ali po dogovoru. Pogoji pri župnem uradu v Horjulu.
Prodajalce
za Slomšekovo spominke sprejme tvrdka S o kil C, Maribor — Aleksandrova št. 43.	(b)
Pametna služkinja
dobi mesto pri mladem zakonskem paru. Ponudbe pod: »Poštenje« 0136 na upravo Slovenca. (b)
Slugo
za gostilno ln gospodarstvo sprejme liepuš, Zagreb, Savska obala 206.
Korespondent
prvovrstna moč, perfek-ten v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini se sprejme. Ponudbe upravi Slovenca pod »Industrija« štev. 9210.	(b)
Natakarica
z večletno prakso, ako je mogoče vešča nekoliko nemščine, simpatične zunanjosti, stara 20—26 let, sprejme boljša restavracija. Naslov v upravi Slovenca št. 9213.	(b)
Služkinjo
za hišna dela, katera zna kuhati, stara 25—35 let, takoj sprejmem k manjši družini. Ponudbe pod Poštenje št. 9225 na upravo »Slovenca«.	(b)
Solicitatorja iščem!
Potrebna večletna praksa, samostalna nemška daktilo-grafija in perfektno znanje srbščine. Advokat dr Vo-koslav Kisovec, Beograd, Kralja Milana 3.	(b)

Poročena žena
stara 27 let, izučena v trgovini, prosi službo pri dobrih krščanskih ljudeh, kjor bi lahko pomagala tudi v gospodinjstvu, pisarni itd. Cenj. ponudbe na upravo Slovonca pod »Poštena« št. 9217. (a)
Iščem vajenca
poštenega ln pridnega za pekovsko obrt. Zavodnlk, parna pekarna, Guštanj.
Posestva
Trafika s papir, trgovino
tobačne in pisarniške potrebščine, na križišču ulice najprometnejšega zagrebškega središča, dobro idoča, dokazani mesečni promet za 150.000 Din. -Krasen zračni lokal, por-talna izložba, centralna kurjava. - Najslgurnejša naložba kapitala. Prodamo in dajemo Informacije. Priložite znamko za odgovor. Poslovalnica Pa-vlekovič - Zagreb, Ilica 144. Potreben kapital ca. 110.000 Din.	(p)
II
Pohištvo
Rekord-spalnice
I
orehova korenina, moderne, za 5500 in 6200 Din. Jedilnice, iste, 4500 Din, razprodaja Pohištvo Ma-lenšelc, Dravlje.	(S)
IFTTTmi
Majhne orgle
poceni naprodaj. Maribor, Einspielerjeva 28. (g)
I2G35B33!
IŠČEJO: Lokal za trgovino
ženskih dežnikov v strogem centru se 1 š č o za 1. avgust. Ponudbe upravi »Slovenca« pod : »Brjem« štev. 9211.	(m)
ODDAJO:
Trgovino
z mešan, blagom z vsem trgov, inventarjem - brez blaga - otldam pod ugodnimi pogoji s 1. septembrom v najem. Lokal se nahaja v centru prometnega kraja, v neposredni bližini farne cerkve. Ponudbe na oglas. odd. Slovenca pod »Prometna trgovina« št. 9208.	(n)
Stanovanja
Dvosobno stanovanje
solnčno, takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 9220.	(č)
Mirna stranka
dobi enosobno stanovanje v novi hiši ugodno v najem. - Naslov v upravi Slovenca št. 9234. (č)
m
Sprejmem 1-2 dijakinji
iz dobre hiše. Bernot -Maribor, Maistrova 17-1.
Obavlja vse denar, posle
vnovčuje najbolje terjatve vseh denarnih zavodov takoj v gotovini. -Alojzij Planlnšek, agent, bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova ul 14/1. Telef. 35-10. Znamko za odgovor.	(d)
Bančno kom. zavod
MARIBOR, Aleksandrova št. 40. najbolje vnovčuje terjatve pri vseh denarnih zavodih. Za odgovor 3 Din v znamkah.
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10. (d)
CSSS&B
Vsakovrstno
zlato kupuje
po naivišjib cenab CERNE, luvelit, Liubliana Wolfova ulica št. 3.
Jelšev rezan les
40, 50 60 mm debel, od 2 metra dalje, najmanj 1 leto star, večjo množino želim kupiti. — Ponudbe prosim na : Otto Benesch, Zagreb, Mošinska ul. 24-1.
II
Obrt
Plise, entel,
ažur, gumbe
gumbnlco, monograme — izvrši takoj Matok & Ml-keš, Ljubljana, poleg hotela štrukelj. Žepni robci, plenice, ročna dela. (t)
Električne inštalacije
za luč, moč, signale tn vsa v stroko spadajoča popravila Vam Izvrši solidno povsod
IVAN MIHELČIČ elektrotehnično podjetje Ljubljana
Borštnikov trg št. 1 Tolef. 27-04.
IžJfffjfonTtfl
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg.
Moško kolo
DUrkopp, malo rabljeno, ugodno prodam. - Kalan, Vldovdanska c. 2. (1)
Za pomlad!
Ostanki Mariborskih
Tekstilnih tovarn
brez napak, pristnobarvni. »Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov, touringov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga - Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. - Vzorci brezplačno.
»Kosmos«, razpošiljalnica ostankov, Maribor, Dvo-fakova cesta št. 1.
Vsa letna oblačila,
lister, buret, kaša, v odlični Izdelavi dobite poceni pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
Prodno odpotujefe ,zredna pmikai
kupite kovčke, toaletne kasote, listnice, denarni ce, tobačnice, aktovke, nahrbtnike, gamaše pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13
Malinovec
najboljše kakovosti - pn ugodnih cenah dobavlj.i tvrdka: »Vitamin«, Ljubljana, Masarykova 46. 11
Mlade žive piščance
65—75 dkg težke, komad Din 8.50, zaboj 25 komadov franko voznina razpošilja G. Drachsler -Tuzla, Bosna.	(1)
Zaradi popolne izpraznitve skladišča odprodajam poleg drugih železninskih predmetov po znatno nižjih cenah;
Dvorezne llčnlke - Doppel-hobel od 42-51 mm po Din 45'-.
Kosmače — Schropphobel od 30-33 mm po Din 2J--.
I Llčnlke - Bchllchthobel od od 42-48 mm po Din JO'-.
Spehalnikl - Rauhbankho-bel 60 mm po Din 100'-.
Stanko riorjondl
železnlna, Ljubljana Resljeva 3 (poleg Zmajskega mostu) vhod skozi dvorišče
Kolesa
kromirana lil ponikljarta, nemški fabrikat, po neverjetno nizkih cenah dobite v Novi trgovini na Tyrševi cesti 36.	(1)
«
Slovencev®' podružnico
Ljubljana, TurSeva cesta .
(palača Poštni dom) 1IIO
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da nas je zapustil naš dobri soprog, oče, brat in stric, gospod
Edvard Ošaben
nočni čuvaj kurilnice Ljubljana
Pogreb bo v petek, dne 26. junija, ob 4 popoldne iz mrtvašnice Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 24. junija 1936.
Žalujoči ostali.
L. Gangbofer:
118
5 rad Hubertu*
Roman
Šepetaje je pihljal veter od morja in se izgubljal med listje. Rahlo so se gibali vitki vrhovi cipres, vodotoči so žuboreli, neslišno so padali rožni lističi na tla. Iz stebriča so se čuli nežni glasovi' barkarole.
35. poglavje.
Na jugu so cvetele vrtnice — na gorah okoli Hubertovega je bil jug svoj trd boj z zadnjim snegom, ki je še debelo ležal po vrhovih.
Nižje v bukovem gozdu je že poganjalo prvo svetlo zelenje iz popkov. Ko ozeleni bukev, nehajo peti petelini, pravijo stari lovci. In France, ki je prehodil vsak dan rastišča v svojem okrožju, je s skrbjo opazoval, da je umolknil eden petelin za drugim.
»Ko pride grof, bo slabo z lovom!«
Dan je minil za dnevom. Grof Egge se ni prikazal v vilo Tram.
Ko je s prevezanimi očmi sedel v zatemnjeni roglji sobi, je pač jezen in nestrpen mislil na svoje peteline. Toda »platnena krpa«, ki mu je branila pot v gore, je držala trdno. In grmelo je vsako jutro, kadar je prišel zdravnik. ToJa stari gospod je bil ob tej jezi malobeseden in strpljiv in je imel samo eno tolažbo- »Potrpite, svetlost, potr-pite!« Sprva boječe, potem vedno bolj odločno je zahteval še tudi, naj bi poklicali iz Monakovega specialista v posvet.
»Neumnost!« se je zarežal grof Egge. »Dajte mi mir z mestnimi mazači! Popolnoma se zanesem na vas, da mi boste spet gladko osnažili moje oči!«
Podobno je nagnal tudi Frica, ko ga je vprašal: »Ali ne bi sporočili milostni kontesi, da se svetlost ne počuti popolnoma dobro.«
»Da se mi ne predrzneš!« je odgovoril, »Uboga naj se nemotena naužije tam doli lepih dni, da se mi bo zdrava na telesu in duši vrnila nazaj na Hubertovo! Drugi naj se nihče ne briga zame. Če se predrzneš in sporočiš kaj v Monakovo, te vržem iz hiše.«
Bolniku je stregel stari Moser; grof Egge ni trpel nobene ženske v svoji bližini. T idi je z Mo-serjem lahko klepetal o lovu, o »pickleteir. gnezdu i v Previsni steni in o petelinih. Ti pogovori so trajali domala ves dan. Kadar je pa imel grof Egge takega besednega lova dovolj, mu je snel s stene Moser gamzje roglje. Grof Egge je potipal lobanjo in krivine, skrbno premeril s pestjo dolžino in razpetost rogljev in potem ugibal, katerega leta in kje je ustrelil tega kozla. In je skoro vedno pravilno uganil.
Ali je pa poslal Moserja iz sobe, sedel k železni omari za mizo in odprl predale z dragulji. Potem jih je otipaval in prešteval. Pri tem poslu ni trpel Moserja nikoli poleg sebe.
Ko je sedel nekoč tako v naslonjaču pred omaro, je pri cerkvi zazvonilo, kar ga je, kakor se je videlo, neprijetno dirnilo.
»Moser!«
Stari puškonosec je prišel v izbo.
»Ostani pri vratih! Vprašal bi te rad samo, zakaj sedaj zvoni?«
»Nekega otroka pokopavajo.«
»Čigavega?«
»Brucknerjevega. Zdaj je uboga para izgubil že drugega. Davica! Da saj pravim: vrat in oči sta dve natančni reči. Vrat pri otrokih, oči pri nas starih ljudeh!«
»Norec!« je zarentačil grof Egge in se prijel za obvezo. »Bruckner? Ali nisi pravil, da je •hodil'?«
»Da. gospod grof! Tudi se nisem motil takrat. A zdaj, mislim, je čist. Zdaj ne hoJi več.«
»Tako? Pojdi ven in zapri vrata! Trdno, da bom čul. — Ne prenesem prepiha.«
Čez čas so zvonovi utihnili.
Tega popoldneva je bila v jezerski točilnici spet sedmina. In ko so se gostje glasno razgo-varjali, je sedel Bruckner Lorenc, kakor prvikrat, nemo in steklenih oči za svojim kozarcem. Mali ga ni več opominjala, naj gre domov. Ko je zazvonilo zdravomarijo, je vstala in brez besede odšla.
Že je nameravala zaviti na domače dvorišče, ko jo je poklicala soseda: »Mali, ali si ti?«
»Da, soseda.«
»Pojdi malo sem! Ančica te venomer kliče.«
Mali se je prestrašila. »Sveta nebesa, pa ne da bi bil otrok bolan?«
»Ne, zdrav je, da nič bolj. Toda tebe hoče imeti pri sebi.«
Mali se je potolažila in dobro ji je delo, da je otrok tako navezan nanjo. Vendar ni takoj privolila. »Ne upam si prav, mogoče imam na obleki še kaj strupa.«
»Obleci moje krilo in jopico.«
S tem je bila Mali zadovoljna. In potem je sedela v kamri pri otroku, ki je svetlo gledal in bil živo zdrav. Pregnanstvo mu je storilo očitno tako dobro, kakor mestnemu otroku letovišče na deželi.
Bilo je že devet zvečer, ko je Mali položila otroka v posteljo in se poslovila od sosede. »Tisočkrat ti hvala! Nikoli ti ne pozabim, kar si dobrega storila otroku!«
»Kaj neki govoriš! Pojdi raje domov. Potrebna si spanja!«
»Da, soseda, res sem trudna. Toda jutri pobijem vrata in okna in pokadim vso hišo. Prej ne vzamem otroka domov. In ljubi Bog bo pomagal. Saj morajo vendar tudi za nas priti še dobri dnevi!«
Ko je stopila Mali na dvorišče, je vide'a, da so okna razsvetljena.
»Hvala Bogu, je že doma, Dozdaj se gotovo še ni opil.«
Pokrižala se je od veselja nad tem dobrim znamenjem. Toda ko je odprla vrata, se je tako pre-
strašila, da ji je vsa kri zledenela. Bruckner je stal pri mizi, pokrit, z nahrbtnikom na plečih, in je z umazano krpo snažil staro puško.
»Lorenc!«
Z razoranim obrazom se je obrnil proti sestri. »Žganje ne pomaga več. Poskusim pač spet z drugim.«
»Lorenc! Za svetega Boga!« Brezmejen strah je kričal iz njenih pritajenih besed.
Do kraja obupana se je vrgla Mali nanj in se ga oklenila za roko. »Lorenc! Ali si čisto pozabil na Boga?«
Bruckner se je samo hripavo zasmejal in se otresel sestre. Poskusila je, da bi mu iztrgala puško z rok.
Spet se je zasmejal. »Nič naj te ne skrbi! Ne bom hodil k tvojemu v njegov revir. Poiščem spet svojega starega tovariša. Govoriti bi se dalo z njim, je dejal.« Odrinil je sestro in odpahnil vrata. V izbo je buhnil sunek vetra in ugasnil svečo.
»Lorenc!« je zahropla Mali. V temni veži, kamor se je skozi odprta vrata zaganjal jug, je ujela brata, se obesila nanj in pustila, da jo je vlekel za seboj. »Lorenc! Pomisli, kaj si prisegel svoji ubogi Rezi! Pri vseh svetnikih — Lorenc —« Kmet jo je sunil od sebe, da se je opotekla in padla. A se je takoj pobrala, tekla po temi in klicala brata po imenu. Bučeči jug je požiral njene obupne klice.
Prihuljen za seč je tekel Bruckncr s puško v roki čez travnike, prispel na stezo čez hudournik in bil kmalu v gozdu. V črni senci dreves ie zajel sapo. Ko je nabil puško, se je začel vzpenjati po temi vkreber.
Čim više je bil, tem manj je pihalo. Hodil je dve uri, ko se je sredi gozda zasvetila pred njim jasa. Bilo je kopišče. Tri kope so se kadile pred bajto, pokrito s skorjami, je bil kup žerjavice, ki je rdečkasto ožarjala prostor. Bruckner je prislonil puško na deblo, stopil h kopi, zajel prgišče prahu I in si počrnil obraz. Potem sc je napotil dalje.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani. Karel Čet,
Izdajatelj. Ivan Itako v eo.
Urednik. Viktor (Jeuči&