C,. /0 /J) ?ù>ns. tAx>-;j

Z*f '~ %£• đt. xa $■$. *$4ZU$frts
Wife
Ol
SJ
PMainexiUft àie^ISfa» sinne |g vismrjev«
Narofetea listu;-'.
Celo leto . . K 50 — Ppl teta . , .	„ 26*—
Cairi teta . .	„13*—
Žuraj Jugoslavije : Celo leto . .	„ 66,—
Posamezne številke
aa Štirih straneh 60 v.
Ifrciflistvo i upravništvo: Maribor, Koroška ulica It, §. — Telefon št 220.
Inserati ali oznanila
se računajo po K 1.80 od enoredne petitvrste pri večkratnih oznanilih popust	—■
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek* Rokopisi se ne vračajo*
Neodvisen polfttftéeii list sa	ljudstva.
Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan o<4 11. do 12. ure dopoldne.
84* številka.
Maritar, ime 2. avgusta 1920.
Letnik XLL
Potek slavnosti L orlovskega tabora v Mariboru.
TeScme
■m prvenstvo posameznikov 0, Z. so se končala % nastopnim vspehom:	Dosegljivih točk ja bilo
:205. Dosegli so: ivo Kerm.avn.er (Ježica) 158*25, (77*20%, Hvale Jožef (Vič) 158 (77*08), Leo -Lojk (Vič) 131*55 (64T7), Leopold Rihard (St. Peter) 119*20 (58*35), Bogo Kristan (Št. Peter) Ljubljana 109*20 (53*27%). Za prvenstvo je bilo odločenih od dosegljivih točk vsaj 75%.
Tekma višjih oddelkov: Vseh dosegljivih točk 645 Od teh so dosegli Ljubljana 552*50, Jesaniee 491, Vrhnika 419.
Tekme nižjih oddelkov ; dosegljivih točk 563. Od, teh so dosegli; Vrhnika 459*75, Ljubljana 447*75. Ježica 446*25, Št. Vid nad Ljubljano (dijaški) 416, Jesenice 415, Komenda in Celje po 402*25, Radovljica 394*50, Žiri 365'25. Horjul 336*30. Pri lahki atletiki soblìi prvi trije: Podobnik (Moste) 63*75, Hafner (Kropa) 52*50, Petelin 45*25, Tekme so uspele nad vse pričakovanje dobro.
Zborovanje 0. Z.
V natlačeno polni Götzovi dvorani je bilo predpoldne zborovanje Orlovske zveze. Otvoril ga je predsednik hr. Jože! Pirc s kratkim nagovorom, v katerem je pozdravil goste in vse tovariše.
Nato so bili izvoljeni v predsedstvo zborovati -ja: br. Sloboda, br. Hub, br. Sparhakl, br. dr. Verstovšek in kot zastopnik hrvatskih mladinskih druš -tev br. Jagič.
Viharno pozdravljen je nastopil zastopnik ameriških Orlov br. Grdina, ki je izročil odboru hranilno knjižico z okoli 80.000 K kot prvo darilo ameriš -kih Slovencev Orlovski zvezi. Povdarjal je, da naj bo samo znak tiste trdne vezi, ki se je danes ustva -rila na zunaj, ki pa obstoja v resnici že desetletja -med Slovenci v Ameriki in rojaki v domovini.
Predsednik Jože Pirc se mu je nato zahvalil v prisrčnih besedah za velikodušni dar ameriških Slovencev, ki je namenjen za vzgojo kat, Orlov.
Zatem je zastopnik Orlov iz zasedenega ozem -Tja, ki je bil živahno pozdravljen, sporočil pozdrave »©odrešenih bratov orlovskemu taboru. Pri tej priliki je došlo do burne manifestacije za zasedeno ozemlje.
Vseučiliški profesor dr. G. Rožman je nato referira! o: „Orlu in prosvetnem delu.“ Po zanimivem poročilu je zastopnik češkoslovaških Orlov br. Sloboda pozdravil zbor, ki je povdarjal, da so Cehoslova-ki došli na zborovanje, da se združijo z nami preko Alp, utrdijo v verskih načelih in orlovski misli. Njegov govor, je bil sprejet z velikim odobravanjem.
# Zastopnik venkerske omladine Jože! Hub je povdarjal vezi, ki vežejo čehoslovaške Orle s slovens -kimi. Sporoča, vsem bratom Orlom iskrene pozdrave Moravcev. (Viharno odobravanje.)
Koreferent 'dr. Rožmanovega poročila, br. Još. Gunfar, je v svojem govoru povdarjal misel, da je glavni temelj državi pravičnost in poštenost. Kar se tiče dela v orlovskih odsekih, je vse to delo predpriprava za delo med narodom. (Odobravanje.)
Nato jo pozdravil zbor zastonnik čehoslovaške-ga učiteljstva, ki je pozval na Vzajemno delo za krščanske organizacije ter naglašal slovansko misel, ki druži severne in južne Slovane.
Zborovanje je pozdravil tudi predsednik župe Kraljevi ,Gradec br. Polak.
Med tein sta došla na zborovanje ministra dr. Korošec in dr. Velizar Jankovič, ki sta bila sprejeta z velikimi ovacijami.
Minister dr. Jankovič je pozdravil zbor s prisrčnimi besedami, naglašal težke vojne čase, M so prizadeli toliko gorja, ki pa je imelo za posledico — združitev jugoslovanskega naroda. Pozdravlja Orle kol prve kulturne delavce, ter jih poživlja, naj raz prostrejo svoja krila in pobite na jug. Ministrov govor je bil sprejet z velikim navdušenjem.
Zborovanje sta posetila tudi škofa dr. Jeglič in dr, Nyaradi, ki sta, v iskrenih besedah pozdravila
(Soboti, dne 31. julija in nedeljo, dne I. avgusta).
Orlo ter jih pozvala k nadaljnemu vstrajnemu delu.
Burno pozdravljen je nato minister dr. Anton Korošec pozdravil zborovalce ter je povdarjal, da je orlovski tabor, prinesel našim nasprotnikom velike presenečenje. Orel raste, njegovi uspehi so sad trdega boja, a Orel je predstavnik boja, vsled česar j8 prepričan, da bo tudi nadalje vršil svoje naloge , kakor jih je doslej. Dr. Korošcu so:priredili zborovalci viharne ovacije.
Po nekaterih drugih govorih se je nato zbo.ro -vanje prekinilo in nadaljevalo popoldne,
Zsorovanje kat, učiteljstva.
Častno Število krščansko mislečih učiteljev in učiteljic se je zbralo ob 7. uri na mestnem pokopališču, da» tam prisostvuje sv. maši ter se tako pokloni Slomškovem spominu.
Nato se je vršilo zborovanje v telovadnici' fleki, meščanske šole v Cankarjevi ulici. Udeležba je bila nad vse pričakovanje mnogoštevilna, velika dvorana polna do zadnjega kotička, še na dvorišču jih je stalo mnogo, ki niso več mogli pod streho. Zastopano Je bilo učiteljstvo vse Jugoslavije; prilliteli so iz vseh delov zelene Štajerske, iz'starodavne Kranjske, iz lepe Koroške, iz rodovitnega Prekmurja, iz bratske Hrvatske, iz solnčne Dalmacije, iz bogate Bosne, iz ne-odrešene domovine . . . Pozdravili smo pa tudi tovariše in tovarišice iz slavne republike Čehoslovaške , med njimi senatorja in člana deželnega šolskega sveta. Pestra slika, narodne noše, kroji — vse to je ustvarjalo utis, ki ostane v spominu vsem udeležencem.
Ob pol 9. uri je otvoril predsednik Slomškove zveze Štrukelj zborovanje. Pozdravil je vse somišljenike, spominjal se ustanoviteljev SZ, razpravljal o smotrih zborovanja ter potem dal besedo g. poverjeniku za uk in bogočastje dr. K. Verstovšku.“ Ta je , burno pozdravljen, izrazil svoje veselje na tako naravnost velikansko udeležbo. Priznal je pogum zlasti štajerskega učiteljstva,-katero je kljub pritisku, kljub terorizmu prišlo v lepem številu na zborovanje, da tako dokumentira svoje krščansko mišljenje. —' Gospod narodni predstavnik Vesenjak je povdarjal v prvi vrsti, da učiteljstvo ne sme poznati kompromisov glede kulturnega stališča, da more misliti na ujedinjenje vsega jugoslovanskega učiteljstva le z ozirom na zgolj stanovske in materijelne zahteve. Mnogo lepih misli so izražali še drugi govorniki» in govornice »' gdč. Krekova, zastopniku Hrvatov, zastopnica Orlic, in drugi), pa tukaj sedaj ni prostora za obširnejšo razpravo.
Preden so počela predavanja, se je še z nav -dušenjem sprejel predlog, poslati N. V. regentu ufla-nostno izjavo.
Povzela je besedo gdč. pro!. Stupca iz Ljubljane. V vzornem predavanju je očrtala sliko Slomšeka pedagoga. Njena izvajanja so slonela na stavku: Slomšek vzor smotrenega, neustrašenega in nesebičnega dela.
Dr. Demšar pa je znanstveno utemeljeval po -trebo versko-nravne vzgoje. Poslušalci so z vidnim zanimanjem sledili jasnim izvajanjem odličnega g. predavatelja.
Kot sklep predpoldanskega zborovanja je predsednik še enkrat povdarjal pomen današnjega zborovanja kot mejnik Metnega obstanka SZ. Pozval je g. urednika prof. Fabinca, naj prečita resolucije, katerih besedilo prijavimo pozneje. Zborovalci so vsem točkam pritrdili in tudi pristavku br. Hrvata.
Po naznanilu predsednikovem glede vzporeda za popoldansko zborovanje je bil dnevni red za sedaj izčrpan.
OsiavaMs zborovale.
Ob 9. uri se je pričelo v prostorih Oficirskega doma na Slomškovem trgu delavsko zborovanje, kateremu je predsedoval zaslužni voditelj; slov. kršč . delavstva in predsednik JSZ .Jože Gostinčar.
Zborovanja so se udeležili zastopniki delavstva iz cele Slovenije, Hrvatske in od drugod. Prvi je govoril predsednik Jože Gostinčar o socialnem vprašanju. Za njim je nastopil tajnik hrvaške kršč. delavsko organizacije, ki je poročal o strokovnem radnič -kem pokretu na Hrva Iškem. Med tem časom sta do -
šla na zborovanje čehoslovaški poslanec dr. Sramelc
in zastopnik čehoslovaškega' Orla brat Dolansky, ki sta oba v prisrčnih besedah pozdravila zborujoče delavstvo, prvi v imenu čehoslovaške »kršč. organizacije, drugi v imenu čehoslovaškega Orla. Zatem je poročal o organizacijskem delu tajnik JSZ Komlanec . Za njim je razpravljal o kulturnem pomenu krščanske delavske organizacije urednik Kremžar. Po njegovem govoru je nastopil zastopnik čehoslov. delavski tajnik — Orel brat Landa iz Brna*, izrazujoč pozclra-. va čehoslovaškega kršč. delavstva'. Poročal je, ò krSep delavskem gibanju v Čehoslovaški. Za navduševalne besede se mu je zahvalil tov. Gostinčar, Zatem je še, povzel besedo tov. Žvan, ki je podal nekaj nasvetov* za bodoče naše delo. Okrog opoldne je posgtil delavsko zborovanje voditelj slovenskega naroda 'dr. Ant. Korošec v spremstvu dr. Verstovšeka in predsednika Orla br. Pirca. Delavstvo ga je burno in prisrčno pozdravljalo.
Predsednik Gostinčar pozdravi g. ministra, zahvaljujoč se mu za njegov obisk ter ga prosil, da bi nam kaj povedal. Dr. Korošec se zahvali za pozdrav s sporočilom, da ni prišel, da bi kaj govoril, temveč da se pokloni kršč. delavstvu, želeč, da bi procvitala njegova kršč. organizacija, ki je edino prava, edinstveno državna in edinstveno važna in bi tako postala najmočnejši temelj naše- države. Govor priljubljenega voditelja je bil sprejet z dolgotrajnim odobravanjem* Po zahvali predsednika g. ministru in s kratkim govorom tov. Juretiča je bilo dopoldansko zborovanje končano.
'Slov. kat. akademična Liga.
V soboto dopoldne se je vršilo zborovanje zastopnikov za obnovitev „Slov. kat. akademič-ae Lige“, ki so se je udeležili zastopniki vseh jugoslovanskih kat društev, zastopniki čehoslovaškega katol. dljaštva in mnogi drugi odlični gostje.
Predsednik Jug, K. D, L bogoslovec Kola-rek otvori zborovanje, pozdravi s toplimi besedami čehoslovaške goste in ostale prisotne. Za častnega predsednika tega zborovanja predlaga predsednika „Ustr. českoslov. stud. kat“ dr. Ro-stočila. Za podpredsednika je bi! izvoljen predsednik „Kreka“ med. Dujmovič, ki vodi zborovanje ter za tajnika fil. Milač in iur. Formanka.
Nato referira iur. Fr. Bogotaj o „Slovanski ligi kat. akad.“: Namen predavanja je, zopet o-životvoriti v Wien« ustanovljeno „Slov. Ugo kat. akad.“ — Liberalizem je zadobival v preteklem stoletja vedno več moči. V boju proti njemu so se ustanovila med drugim tudi katol. dijaška društva pri slovanskih narodih. Podaja nato zgodovino tega katoliškega pokreta med di-jaštvom. Krona vsestranskega napredka je bila ustanovitev „Slov. lige kat. akademikov“, ki se je ustanovila iz žive potrebe za medsebojno zvezo. Najbližja njena naloga : da nveljavi naše ideje v visokošolskem življenja slovenskih katolikov. Udejstviti moramo ideal katol. slovanske vzajemnosti, kar bo imelo za posledico zboljšanje kulturnih odnošajev med slovanskimi narodi. Naše stališče je najbolje označil naš odlični učenjak dr. Grivee : „Cilj naših teženj mora biti versko in kulturno zjedinjenje Slovanov, namreč najprej verskokulturna organizacija kat. Slovanov in po tej verske kulturno zbližanje in zedinjenje slovanskega zapada s slovanskim vzhodom“. (Odobravanje).
Kot drugi referent je nastopil dr. teol. In cand. phil. g. Dvornik, ki je izvajal v češkem jeziku sledeče misli '
Sestali smo se, da zgradimo most med slovanskimi brati na podlagi pozitivnega verskega prepričanja, Slovanski svet se še ni udejstvoval
Stran 4fc-
S T. R A 2 A
2.	avgusta lfP
odložilno na polju svetovne znanosti in umetnosti. Ta doba bo sigurno šele napočila. Ali liberalizem nam uničuje naš narod, vidimo vedno rastočo demoralizacijo in skrbi nas, da radi tega ne bomo dočakali dobe naša bodočnosti.
Naloga naša je, da se pripravljamo na delo za. povzdlgo morale. Prve naše bojevnike pa vidimo naše tovarišice v orlovskih krojili. Mi vidimo, da v pravoslavni cerkvi nimajo pravega odpora proti boljševizmu radi verskega indefa-reniizma. Pravoslavna inteligenca propada v germanskem racijonalizmu. Zato smo pred vsem mi poklicani, da to popravimo. V ta namen naj se osnuje „Slovanska Ciril-Metodova Liga“.
Ali govoriti moremo samo o nekakem zbližan ju katolicizma ia pravoslavja. Od nas naj bi se učili naši pravoslavni bratje socijalnoga delovanja. —1 Cilj Ciril-Meto dove lige bi bil: „Zdru-. žiti katoličane in pravoslavne v boju proti socijalizmi na krščanskem temelju. —- Imeli bi posamezne sekcije, a o socijalnih vprašanjih bi razpravljali skupno. Na zunaj bi nastopali skupno kot ena tronta. To bi bila zadača „Slovanske Ciril Metodove lige“.
Med predavanjem pozdravi predsednik g. hrvatskega seniora Bariča, ki je poselil zborovanje.	riri IÜ
Po referatih se je razvila izredao živahna debata o načelnem stališča glede bodoče „Lige“, vendar pa ni došlo do končnega rezultata, ki se bo dosegel šele popoldne na predstavniškem sestanku Jug. Kat. D. Lige.	-s
Ustanovitev kat. dij. internacionale.
Predsednik dr. Marakovič Ljubomir otvori zborovanje. Pozdravi došle gosta Čehe in Nemca iz Avstrije in Monakovega, katerim zborovalci vsi nat dušeno ploskajo, ker Čehi kot Slovenci razumejo hrvatsko, jih predsednik pozdravi v hrvatskem, Nemce pa v nemškem jeziku. Predsednik pove, da so pozvali k zborovanju tudi kat. dij, društva iz Švice, Belgije, Holandske, Angleške, Finske, Poljske in Španske. Večina jih je pismeno odgovorilo, Nato da predsednik besedo kand. inž. Bogotaja, ki razloži pomen in idejo kat. dij. iuteraacioaale. V začetku govori o različnih dragih internacijonalah, nato pride na našo. Dokazal je, da moramo biti mi kot katoličani univerzalni. To dokaže s Sv. pismom, Evangelijem in z cerkvenimi učeniki. Govornik dokaže, da je iaternaeionalizem opravičen le, če služi za razširjanje krščanskih idej. Tako morajo tudi nacionalizem in države služiti samo temu namenu. Govornik naznači potem nalogo kat. dij. internacijonale. Te so: 1. Vzgojiti radikalno, zavedno kat. dijaštvo, ki bo svoje ideje širilo med ljudstvo. 2. Delovati potom tiska in pošiljanja dijakov v tujino za medsebojno spoznavanje kat, dijaštva vsega sveta. Pristop imajo samo odločno kat. dijaki. Slovanski oddelek lige hoče se baviti posebno z vprašanjem unije.
Govoru so vsi navzoči navdušeno ploskali. Nato se razvije debata.
Sprejeta je bila sledeča sesolucija:
1.	Kat. dij. Jugoslavije, zbrani v Mariboru, pozdravlja kat. dij. celega sveta.
2.	Kat. dij. Jugoslavije se hoče potom tiska in govorov boriti za svoje ideale.
3.	Kat. dij. Jugoslavije hoče potom korespondence stopiti v stik z vsemi kat. dij. organizacijami.
Vse tri točke se sprejmejo.
Nato po Mravi kat. dijaštvo s hrvaškim govorom Nemec Meierhartung. Pravi, da so nas dosedaj razmere razdruževale, a vežejo nas katoliške ideje, nakar je predsednik zaključil zborovanje.
Zborovanje Orlic.
V soboto dopoldan ob 10. uri so se sešle vse Orlice k prav zanimivem zborovanju, ki je tra mio skoro tri ure. V začetku je predstavljal častiti Iran -cdteki duhovnik francoske Orle in posebej njihovega taihika, ki je bil v vojni odlikovan s Karadžorževim redom. Nato je predsednica Orlic, sestra Cirila Krek pozdravila zastopnike 200.000 organiziranih francoskih telovadcev, potem češke Orlice iz Prage, Brna m Dunaja ter sploh vse jugoslov. sestre, katere pre-šmja edina misel, namreč katoliška. Čeprav je Zveza Orlic še mlada, četudi Te komaj eno loto stara, rojena iz ljubezni in potrebe, je vendar močna in hodi vedno naprej za svojim ciljem. Po pozdravu je nastopila sestra Mečesova iz Brna, ki je izjavila, da so sicer veliko od nas pričakovali, a da smo jih mi pre-senečili z našim plodnosnim delovanjem. Sestra Duhanova iz Prago je prinesla veliko pozdravov od naših čeških sester, ki niso došle.. Zastopnica okoli 100 dunajskih češki-h Orlic,, sestra Dehova pa je rekla, da čeprav žive one med Nemci, bije vendar njihovo
srce samo za slovansko reč. Nato je brat iz Olomuca, g. Medek pozdravil v imenu čeških kat. telovadcev vse Orlice in želel, da bi vsi, kojih cilj je dušeči orlovski ideal, bili spojeni kakor dosedaj — tore; srce k srcu! Povabil je tudi jugoslov. Orlice na Češko,. f ko bodo imeli veliko slavnostno prireditev, a pride I naj jih ne samo eden vlak, temveč dva ali trije. Po f lom navdušenem govoru je imela gosp. Zivornik svoj.; referat, kjer ie omenila, da naj Orlice sedaj, ko je- i nastopil, resen, lindi čas za katoliško cerkev, skrbiio, da bo v kivnosti, vladalo ,krščansko, mišljenje. One naj dado predvsem tudi najlepši zgled, razširjajo naj dobre časopise in zabranjujejo veri nasprotne 'knjige, sploh naj podpirajo moralno življenje. G. je še želela, da bi vsaka Orlica bila v kakšni cerkveni or -ganizaciji, posebno toplo je priporočala članicam Marinilo družbo, kajti ona ima z orlovsko ista načela. Kongregacija utrdi verskonaravno življenje in izvršuje svoje misijonsko delo. Prepovedala pa je v za - [ vesti kat. načel svojim Sestram ples po gostilnah in j občevanje z moškimi, tudi izleti obeli telovadnih od- | sekov naj ne bodo skupni, zborovanja Orlic naj se f vrše, če je le mogoče, v popoldanskih urah. — Kot I star bojevnik za katoliška načela, je.prišel med. teni 1 časom tudi naš minister dr. Korošec, da pozdravi vse f Orlice ia se jim zahvaljuje za ves trud. Pozdravil pa | je tudi poslance velikega francoskega naroda, z aste- | pnike kat. organizacij, katerim obljublja vsa Orlov- \ ska zveza, da hoče hoditi po njihovih načelih. Nato jj je- gč. Stupeeva, učiteljica na meščanski šoli y Ma- | riboru, nagovorila v francoskem jeziku priljubljene I goste, nakar , je neki francoski Orel rekel, da so oni f vedno z nami in da so veseli, da so prišli sem v Maribor. Tudi prezvišena škofa Jeglič in N jaradi sta f posetila to zborovanje., Preljubi ljubljanski škof je povedal celo Orlicam, da je bil sicer v začetku, ko je bila družba še v kali, proti njej, a videl je, da narodu veliko koristi. Ko so pa odšli ti gostje je nastopi- | la ge. M. Marinko iz Dobove. Povedala je s prav * navdušenimi besedami-, kaj da naj bodo Orlice. Ra-zentega je tudi povdarjala, da bi' Orlice kolikor mo -goče se trudile za razširjanje katoliškega časopisja. Kajti listi in slabe knjige, vse to pogubi s svojim slabim čtivom dokaj ljudstva. Bodimo kakor Makabejci, § Kakor je Makabejka vodila svoje sinove po pravem ( potu, tako naj se potrudijo tudi Orlice kolikor inogo- I če veliko storiti za svoj narod in postati ob enem tu- S di braniteljice vere. Bodimo, kakor Spartanke, Da, | kakor so ti stremili za tem, da postane njihov rud zdrav in čil, tako naj tudi Orlice skrbe za zdravje in blagostanje med narodom. Zavoljo tega naj se osnujejo dobrodelni odseki, ki bi imeli nalogo, da pomagajo revežem. Skrbeti pa moramo tudi za dušno zdravje in postati vrle navdušene Marijine hčere. — | Nato je pozdravil tudi g. dr, Mančič iz Ljubljane I Orlice in je orisal pomen žene. Zena, ona je pionir- I ka na katoliškem polju, ki skrbi za vzgojo svoje de- | ce, ona je, ki jo čuva na vseh potih in jo blagoslov- f Ija. Kdo je kralj družine, če ne dobra mati. Da, že- 1 na dela narod blag in mil in vsled tega se mora že | kot mladenka buditi, da ostane v resnici vedno sama ! dobra, cla lahko potem vzgaja svojo mladino, — Na- | stopila je tudi g. Stupca iz Ljubljane in je pozdra - | vila Orlice v imenu Slomškove zveze. Izrazila ie is- § kreno željo, da bi vztrajale vedno dobre in delovale J s svetim navdušenjem, se močno utrdile in nikoli ne I omahnile. Sicer je položena v naše srce, v naše ro- i ke teška naloga, a ne ustrašimo se je, saj z božjo f pomočjo bomo vse lahko premagale. Temu je sledilo ji prav navdušeno pozdravljanje! Ob sklepu se ie pre- i citai zapisnik občnega zbora Orlic v Ljubljani iz dna | G. septembra 1910 in število članic iz posameznih f mest. Dosedaj že šteje vsa družba jugoslovanskih Or- \ lic črez 1000 članic.,	|
Kongres Marijinih družb.
Prvi govornik sodnik dr. Lavrenčič govori o verskem ponosu. Naši dedje se niso sramovali vere , tudi mi se ne smemo. Bodimo ponosni na svoja katoliška načela in ni nam treba tozadevno prav nič odstopiti. Z 'doslednostjo v načelih damo moč naši sveti veri. Bog daj veliko zavednih katoličanov in država bc močna. Proč z duhom, ki pravi, da smo preveč katoliški. Naj se ustanovi akademično društvo brez pridevka socijalist, Glavna pridiga naj bo naš vzgled; kake moč ima dober vzgled! Varujmo se slabega vzgleda. Rešimo najprej sami sebe, ne bojmo se zamere. Bodimc saj toliko pogumni za Boga, kot nasprotniki za hudiča. Nima verskega duha v sebi, kdor ne hodi k sv. maši, k sv. obhajilu. Celo nedeljo posve -čujmo. Pozdravimo Boga, če gremo mimo cerkve, molimo angelovo češčenje tudi v mestu. Potrebno je, da mi nekdo pove resnico, potrebna Spoved. Junaško se vojskuj, navada se premaga z navado. Ne strašimo se trpljenja za vero. Ne bojmo se, da bi bili preveč katoliški !
Svetnik Kalan zahvali, Hrvat Popovič pozdravi shod v imenu zagrebške meščanske Marijine kongregacije, Jurist Dokler predava o Marijini družbi kot cvetu organizacije, ki podpira naša različna katoliška stremljenja, zlasti s svojimi odseki. Orel Matija Miki pozdravi shod v imenu Orlov. Prvi Orli so bili člani Marijine družbe, tako pokojni dr. Lovro Pogačnik, tako je tudi sedaj. Da zmaga orlovska ideja sovražnice, mora biti vsak Orel družbenik Marijin. Sledi pozdrav čeških kongreganistov. Govornik vabi na shod čeških kongreganistov v Pragi, Svetnik Albin Zajec govori o sv. obhajilu. Družbenik ga prej -mi vsaj enkrat v mesecu. Milosti so velike, zlasti še pogum vero javno pokazati, pomoč pri vzgoji. Daruj sv. obhajilo tudi za druge. Prejemaj ga pogosto. Naj bodo moški prvi tudi v cerkvi!
Zborovanje rokodelskih pomočnikov.
V	dvorani mariborskega rokodelskega društva .16 klic v soboto ob 10. uri lepo uspelo zborovanje katoliških društev rokodelskih pomočnikov. Zborovanje: sta počastila s svojo navzočnostjo knezoškol dr. Ant. Ö. Jeglič in škof dr. Dionizij N jaradi. Zbrani so bili zastopniki rokodelskih društev iz Slovenije in Hrvatske in veliko število uglednih obrtnikov, med drugimi podpredsednik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani Ivan Ogrin, predsednik mariborskega društva Lorber itd. Shodu je predsedoval dr. Anton Medved, podpredsednika sta bila superior Rihtarič iz Zagreba in svetnik Jernej Ložar iz Ljhbljane, zapisnikar Jezeršek z Vrhnike.
Prvi govor je imel kanonik Alojzij Stroj iz Ljubljane; povdarjal je zasluge katoliških društev rokodelskih pomočnikov za kulturni in gospodarski na -predek obrtnega stanu in pokazal, kako naj se taka. društva vodijo, da bodo obrtniki v Jugoslaviji imeli od njih prave korist. Svetnik Jernej Ložar je govoril o važnosti strokovnih tečajev v rokodelskih društvih in e načinu, kako naj si jih posamezna društva oskrbe. Superior Rihtarič iz Zagreba je podal slike hrvatskih rokodelskih društev in povdarjal lastnosti ki jih morajo imeti vsa društva rokodelskih pomočnikov, Clan mariborskega rokodelskega društva Drago Kocmur je govoril o notranjih ciljih kat. društev rokodelskih pomočnikov in prof. dr. Anton Medved je v, navdušenem govoru pokazal potrebo in važnost rokodelskih društev, razvil sliko rokodelskih društev v Jugoslaviji in pozval zlasti duhovnike, naj društva širijo in naj se ne strašijo nobenega truda‘pri njih vodstvu. Ljubljanski knezoškol dr. Jeglič je izrazil svoje veselje nad lepo uspelim shodom in zagotovil, da bodo. škofje vedno podpirali kat. društva rokodelskih pomočnikov.
Po posameznih govorih se je vnela živahna debata, v katero so posegali pomočniki in mojstri. — Sprejela se je resolucija, naj bodo vsi pomočniki tudi organizirani v Jugoslovanski strokovni zvezi, in naj se v kat. društvih rokodelskih, pomočnikov zasnujejo odseki Orla, v orlovskih društvih pa posebni odseki rokodelcev. Izvoljen je bil tudi odbor, ki bode predložil , prihodnjemu zborovanju, ki naj se kmalu skliče, podrobni načrt za tesnejšo zvezo jugoslovanskih rokodelskih društev.
Zborovanje gleda naših bodočih vzhodno azijskih“* interesov.
Inžener Ferdo Lupša, ki je prinesel mnogo Izkušenj iz vzhodne Azije, je opozarjal na važnost stika z izhodao azijskimi narodi. Naša generacija živi v dobi, ko- je stik s -tujimi narodi za nestranski življenski razvoj neobhodno potreben. Vzhodni Azijati, kot več sto milijonski narodi so in še bodo v mednarodnem gospodarskem razvoju Igrali velevažno «logo. To vedo vsi napredni narodi na evropskem kontinentu in v Ameriki, ki se pečajo z zunanjim prometom in trgovino. Zato se vsak narod poslužuje intenzivno reklame za svoje pridelke in izdelke. Tudi države, ki so po številu državljanov majhne, po duhu pa velike, (na pr. Čehoslovaška, Danska, Švica), goja z vzhodno azijskim ozemljem živahne vezi, To pa niso platonske vezi, ampak praktični trgovinski stiki na vseh straneh. Njih velepodjetja na daljnem Vzhodu so nam dokaz za to. Ker mi Jugoslovani nimamo vedno dovolj svetovnega duha, ia ksr leži naša zunanja trgovina še preveč v klancih in megli; ker nas še vedno mučijo in vežejo mnogoštevilni in zviti inozemski prekupci in zahoda! kramarji kot posredovalci inozemske trgovine, zato je treba, da se vendar le zganemo in si poiščemo sami vir© za nam potrebne surovine in blago in damo zato kot kompenzacijo naše agrarne pridelke, produkte naše industrije ter proizvode naše vede.	;ij
Mi imamo mnogo blaga in produktov, katere rabijo ti narodi (Japondi, Kitajci, Siamezi i.t.d.), namreč izborno vino, slatino, pivo, sadne šoke, suho in konzervirano sadje, kondenzirano mleko, maslo, sir, moko, mnogoštevilne izdelke naše industrije in obrti i.t.d. Izhodno azijski narodi pa imajo surovine in produkte, katere smo In še dobivamo prav drago po tujih prekupcih. Taki produkti1 so n. pr. bombaž, svila in drugo vlakno, čaj, kava, cimet, kakao, klinčki, muškat, poper, riž, mnogoštevilne drože za zdravila, cin, wolfram, antimon, gumi, zamboža, lak (sticklae), bruzva, kaidamon, domar i.t.d.
V	nadaljnjem je izjavil inžener Lupša, da dela parelno noto, da se organizira prva jugoslovanska znanstvena ekspedicija (misija), ki bi se podala v najkrajšem času v vzhodno Azijo. Ta ekspedicija bi naj proučila vse potrebno in «gladila pot za vse naše delo v bodočnosti. Proučila bi na licu mesta zadaje spremembe narodnogospodarskega in socijalnoga značaja tam bivajočih narodov, nabrali bi nadalje znanstvene podatke za našo vedo ter znanstveni materijal
za šole in muzeje. Ali bi ne bilo lepo, častno in koristno, da bi se pokazala tudi jugoslovanska zastava na daljnem Vzhodu? Vsi narodi hrepene po časti, vsi narodi pošiljajo sposobne može na pogorišče daljnega Vzhoda, da vplivajo tam med narodi starodavna kulture s svojo vedo ugodno in ugledno v ojačanje lastnih interesov. Zato je treba, da nastopimo tudi mi korajžno in pokažemo svetu, da nismo kulturno zaostali kakor si domišljujejo Angleži, to je, da nismo narodi tistega balkanizma, o katerem ti s ponižujočimi nameni nara v škodo govore pred svetom, ki še 'aas premalo pozna.
Na zborovanju je bilo sklenjenih več resolucij.
Poročilo iz občnega zbora Jugoslovanske obrtne
zveze.
V dvorani Rokodelskega doma se je danes
popoldne vršil občni zbor omenjene zveze ob najštevilnejši udeležbi. Poleg zastopnikov cele Slovenije so bili burno pozdravljeni številni zastopniki iz Hrvaške. Namen zbora je bil, konsolidirati vrste naših obrtnikov, obnoviti in poživiti našo organizacijo potom medsebojnih posvetovanj. Vse to se ja na najveličastnejši način doseglo.
Rsfirirali so: gosp. predsednik Ivan Ogrin, g. Kari Majce, predsednik obrtne zveze v Ljubljani m g. dr. Ivan Stanovnik. Debata se je naj živahnejše razvijala. Razmotrivalo se je vprašanje glede razmerja med politično stanovsko organizacijo obrtnih zvez in nepolitično organizacijo rokodelskih pomočnikov; glede zasnovanja novih obrtnih zvez s posebnim ozirom na one, ki naj M se ustanovile na bivšem Štajerskem in Koroškem in konečno glede razširjanja na Hrvaško. Saj s tem, da se zveza nazivlje jugoslovanska, pomeni, da je njen namen razširiti se po celi Jugoslaviji. Te debate se je s posebno vnemo udeležil hrvaški poslanec V. L. S. Njegov govor Je bil burno aplaudiram Povdarjalo se je, da so organizacije predpogoj obstanka obrtništva, če hočemo doseči naš zadnji in najvišji namen — to je, pomagati malemu obrtniku na podlagi pravil V. L. S.
O obrtni organizaciji je obširno in temeljito poročal g. dr. Ivan Stanovnik. Njegovo izvajanje na podlagi zgodovinskih, sedanjih, praktičnih in teoretičnih dokazovanj je jasno dokazalo, kako nujno je danes organiziranje posameznih slojev. V dolgem govoru se je še posebej posvetil društvenemu glasilu „Jugoslovanski Obrtnik“.
Velezanimivo je bilo raz motriva nje glede ljudske in obrtniške zbornice in razmerje do obrtno pospeševalnega urada.
Polnoštevilno obiskano zborovanje je še enkrat jasno dokazalo, kako v teh časih sili v ospredje stanovska zavest, Somišljeniki, snujte obrtne zveze! Na delo!
Prihod in sprejem ministrov dr. ¥. Jankoviča in dr. Korošca.
Ko se je zvedelo, da se pripeljeta z ljubljans -kim vlakom zastopnika osrednje vlade v Beogradu , gg. ministra dr. Velizar Jankovič in dr. Korošec, je hitelo staro in mlado na kolodvor, da priredi ministroma svečan sprejem. Med špalirjem Orlov in Orlic sta visoka dostojanstvenika, spremljana od predsednika Orlovske zveze br. Pirca, predsednika Orla dr. Verstovšeka in okrajnega glavarja dr. Lajnšiča, prišla na trg pred kolodvor, kjer je pričakovala tisoč -glavna množica Orlov, Orlic in mladine visoka gosta. Ko so se polegle burne ovacije, je pozdravil mi -nistra Vladimir Pušenjak ter jima zahvalil za udeležbo pri orlovskem slavlju. V imenu čehoslovaškega Orla je pozdravil dr. Korošca dr. Novotny, kateri je povdarjal, da hočejo češki Orli tudi v bodoče s slovenskimi Orli živeti v tesnem pobratimstvu in se kakor nekdaj skupno bojevati za dosego skupnih ciljev. Minister dr. Jankovič se je zahvalil za pozdrav ter nazdravil Slovencem, osobito Orlom, v imenu Srbov. Minister dr. Korošec se je zahvalil zastopniku čeho-slovaških Orlov in izrazil željo, da delujeta čehoslo-vaški in jugoslovanski Orel i v bodoče skupno po začrtani poti. Po govoru ministrov ni hotelo navdušenja občinstva biti konca. Vsklild „živijo Srbi, živijo dr. Korošec!“ niso hoteli ponehati. Nato sta ministra zasedla voz in se, spremljana na obeh straneh od Orlov in Orlic, odpeljala k slavnostnemu zborovanju Orlov.
Sprejem Kmetske zveze iz Ormoža.
Soboto okoli 5. ure popoline je pripeljal posebni vlak Kmetsko zvezo iz Ormoža. Udeležencev je bilo okoli 400. To je edina krajevna organizacija K. Z. ki ima svojo lastno zastavo. Na kolodvora je Ormožance sprejel mariborski Orel. Z goibo in zastavo na čelu je K. Z, korakala po Aleksandrovi, Slovenski In Gosposki ulici na Glavni in Slomškov trg, kjer je to lepo
skupino pozdravil v imenu pripravljalnega odbora tajnik Žebot. Odzdravil je drž. poslanec Meško, brat, pisatelja Ksaverija Meška.
Zborovanje Prekmurcev.
V soboto popoldne ob' pol treh so se zbrali pred frančiškanskim samostanom številni udeleženci iz Prekmurja. Njihovi voditelji so jim naznanili, da hočeta ministra dr. Korošec in dr. Jankovič videti in pozdraviti osvobojene ogrske Slovence. Ta vest je izzvala velikansko navdušenje, zakaj ime dr. Korošca ' je, znano, vsakemu narodnemu Prekmurcu in vsi so se veselili, da ga morejo videti v svoji sredini. Stopili so v lepo urejeno vrsto, Orli in naroda voditelja gg. Klek! in Sever na čelu, ter odkorakali proti državni gimnaziji, kjer so se razvrstili na dvorišču. Okrog lì uro je otvori! zborovanje dolnjelendavski župan g. Sever ter predlagal za predsednika č. g. vp. župnika Klekla, kar so navzoči s posebnim veseljem po -zdravili: G. župnik je v daljšem, lepo izbranem govoru dal duška velikemu veselju slovenskih Prek rourcev, ki so se prvič zbrali na veliki krščansko -slovenski manifestaciji v .jugoslovanskem Mariboru . Zdaj smejo Prekmurci ponosno trkati' na svoje prsi, ih. reči : Slovenci smo, krščanski Slovenci ■ Cela, ki se je v tako lepem številu zbrala na mariborskih slavnostih, je kvas, ki bo prelevasi! Prekmurje., da'ostane vedno krščansko in jugoslovansko. V nadaljnem delu svojega govora je požara’-g- dekana ljutomerskega, ki si je stekel velikih zaslug pri osvobodi! |fim delu. Pozdravil je tudi navzoča duhovnika gg. Mihaela Goloba in p. Anzelma Murna, ki že dolga Ista delujeta med prekmurskimi izseljenci v daljni Ameriki. Končno je še enkrat med živahnim ploskanjem i migi! hvaležnost Prekmurcev bivšem» ekspertu pri pariški mirovni delegaciji, preč g. dr. S le viču. — Za njim je povzel besedo g. dr. S.-ivuč in naznanil, da prihajata zastopnika naše osrečuje vlado' ministra: Korošec in Jankovič. Burni živ-'jo-kliei so sprejeli to vest. Do prihoda ministrov je poveril g. župnik Klekl o pomenu dobrega časopisja; zlasti -je svaril svoje rojake pred ameriškim svobodomiselnim gla.Moin — „Slobodna Rjeö.“ Njegov govor/ je prekinil prihod o-beh ministrov. Radostnemu vsklikanju ni hotelo biti konca. Ko je ploskanje poleglo, je g. župnik Kick! pozdravni! zastopnika osrednje i ade in jima izrazil u-danost osvobojenih prekmurskih Slovencev, prekmurska deklica je' stopila pred oba ministra, noseč ua rokah veliko pogačo, takozvani „vrtanek“. ozaljšano z zelenim, vencem in s steklenico rdečega vina na vr -hu. Izročila jima je ta dar kot skromen dok'»/, h va -ležnosti in udanosti Prekmurcev Odlična gosm sta bila očividno vzradoščena in sta takoj poskusila rdečo vinsko kapljico iz Prekmurja. Udeleženci so burno vsklikali in pozdravljali. Prvi je spregovoril minister za poljedelstvo Velizar Jankovič. V daljšem govoru je v lahko umljivi srbščini razlagal pomen na -šega osvobodilnega boja, čigar najsprednejša straža so bili ravno Prekmurci in obmejni Slovenci. Ta boj je končal z zmago in simbol te zmage so mariborski dnevi,, kjer so se našli v bratskem objemu Srbi, Hrvati in Slovenci. V imenu radikalne stranke je, slavil voditelja katoliških Slovencev dr.. Korošca, ki je skupno z Nikolo Pašičem izvojeval končno zmago naših idej. Naglašal je bratsko edinstvenega jugoslov. naroda brez razlike rev po onem: Brat nam mio-, koje vjere bio. Ni treba niti povđarjati, da so se ude -leženci z navdušenimi živijo-klici zahvalili ministru za lepe in izbrane besede. Načelnik ljutomerskega orlovskega okrožja g. Dragotin Novak je nato s čustvenimi besedami izročil ministru dr. Korošcu lepo izdelano diplomo častnega članstva, ki je dokaz hva ležnosti in zdanosti ne samo Muropoljcev, marveč sploh vseh pomurskih Slovencev. Z entuzijazmom pozdravljen je dr. Korošec v krasnem govoru pozdravljal svoje rojake, ki so ohranili v svoji krvi zavednost in svobodoljubnosti nekdanjih panonskih knezov. V ognjevitih besedah: je govoril o moči in bogatstvu naše mlade države, ki ima obilo kruha in močni armado. („Živela armada!“) Ravno Orli so in bodo tista predsfraža, ki bo vedno stala v prvi vrsti /.a svobodo in čast ujedinjene države Srbov, .Hrvatov’ m Slovencev. Človek, ki hoče doseči vspeh v žir Je n j n, mora imeti veselje do življenja. Mora gledati na zvezde, a ne kamenja pred sabo. Tako je tudi z nami. Dar krščanskih Prekmurcev predstavlja tak simool. kruh, ki daje moč in zdravje, in vino, ki pomeni veselje do življenja, do bojev, do končne zmage visokih in krasnih ciljev krščanskega idealizma. Prekmurci so z velikim veseljem poslušali krasno izbran govor g. ministra in se veselili, da je njegov prihod napravil iz njihovega zborovanja tako lepo in prisrčno manifestacijo. Končno je pozdravil Prekmurce predsednik čehoslovaškega Orla, g. dr. Sramek. Govoril jo češko, toda opaziti je bilo, da so ga zborovalci razumeli, Tako se je na lep način dokumentirala slovanska vzajemnost, kateri daje edino trajno podlago ci-rilmetodijska ideja. Cez Prekmurje sta šla nekoč sv. brata gor med severne Slovane. Za časa Pribi ne in Kocelj a sta Ustanovila med prekmurskim Slovenci mnogo cerkva. Po mnogih stoletjih se je na prvem mariborskem zborovanju Prekmurcev slišal pozdrav zastopnika severnih Slovanov ; v tem leži velik po -men.
Zborovanje j;e zaključil po odhodu 'obeh mini -strov g. župnik Klekl, nato pa so vrli Prekmurci skupno odkorakali v mesto.
Slavncstna predstava Ljudskega odra v mestnem
gledališču.
Sinoči ob deveti uri se je vršila v mestnem gledališču v Maribora slavnostna predstava Med-
v
vedove tragedije v petih dejanjih „Za pravdo ia srce“. Zanimanje za predstavo je bilo veliko, gledališče ja bilo nabito polno, mnogo Ijndi je ; oralo oditi, ker ni dobilo prostora. Igral je Ljudski oder iz Ljubljane, ki si je nadel ne ravni? lahko nalogo, uprizoriti našo domačo igro, ki je po svoji ideji še danes aktualna ia katere dobra uprizoritev je bil radi nekaterih posebnih svojstev, ki jih ima ta igra, vedno problem. Ljudski oder je rešil svojo -nalogo v glavnih potezah zelo povoljno, navdušenje občinstva je rasilo od dejanja do dejanja, ki si je dajalo duška v burnih aplavzih. Nekateri prizori v igri so bili zares mojstersko podani in so rešili sicer mrtvo dejanje igre. Uprizoritev te igre lehko Ljudski oder šteje med svoja uspehe in je nudil lep dokaz svojega napredka in stremljenja. Predstava je bila končana ob pol eni uri.
Manifestacija za svobsda zasedenega ozemlja.
V	mraku so se zbrale na Glavnem trgu množice krog 10.000 ljudi, da manifestirajo za svobodo bratov v zasedenem ozemlju. Z balkona mestne hiše je otvoril zborovanje urednk Žebot, ki je dal besedo g.-M. Natlačen. Govornik j8 navduši v ognjevitih besedah zborovalce za protest napram usužnjenju naših bratov v zasedenem ozemlju. Po govoru g. Natlačana je prečital govornik soglasno sprejete resolucije: Množice zbrane ob priliki I. slov. orlovskega tabora 1. protestirajo naj slovesne] še proti nakanam mirovne konference, s katerimi se izročajo največji deli Slovenije italijanskemu nasilju; 2. protestirajo še posebej proti temu, da opusts oficijelna Italija fauatiziranim tolpam nekaznovano in neovirano požigati naše domove, uničevati in pleniti imetja naših ljudi, ki jih radi pe-vanja narodnih pesmi brutalno preganjajo, zapirajo in celo streljajo; 3. protestira, da se jim v Gorici, Trstu in drugod jemlje pravica celo do o lih šol. katerih jim ni odrekala niti stara nemška Avstrija: 4. apelira na čut pravičnosti vseh narodov, da se napravi že koaec strašnim krivicam in se teptanim Jugoslovanom v Primorja da prilika samoodločbe; 5. poživlja ves jugoslovanski narod in zlasti njegovo mladino, da z energičnim delom in kreposti polnim življenjem čim-prej pripravi tla osvobojeuju neodrešenih bratov.
j g I	[Baklada.
Po manifestaciji za svobodo zasedenega ozemlja se je razvila v spremstvu štirih godb bak-lida po mestnih ulicah. Obhodniki so med bak-lado nazdravljali regentu, našim bratom v Primorju in se ustavili pred stanovanjem regentovega zastopnika polkovnika Bogičeviča, kateremu so priredili podoknico. Polkovnik Bogičevič je z balkona nagovoril množice ia jim izročil regentov pozdrav orlovskemu tabora. Polkovnikovemu nagovora in regentovemu pozdravu so sledili navdušeni Živijo klici! Z balkona regentovega zastopnika je nagovoril obhodnike tudi minister dr. Korošec, ki se ja mudil pri g. Bogičeviču v spremstvu g. ministra dr. Jankoviča. Dr. Korošec je zagotavljal ljudstvu, da znači ravno regentov pozdrav orlovskemu taboru regentovo ljubezen do Sloveneev.
Sprevod je na dr. Koroščeve besede burno navdušeno nazdravljal regentu, kralju Petru, polkovnika Bogičeviču in g. ministroma» Po teh ovacijah so krenile množice pred škofijo, kjer se ja vršila podoknica navzočim školom. Za prisrčno podoknico se je v imenu episkopata zahvalil in pozdravil obhodnike mariborski vladika dr. Napotnik. Od škofije je krenil sprevod pred mestno hišo, kjer je končala ta sijajna manifestacija za svobodo naših od Italijanov zasužnjenih bratov po 12. uri v noči.
'	Obhod po mestu.
V	nedeljo zarana zjutraj že ob’ prvem svitu Je bilo po mariborskih ulicah, cestah in trgih tako živahno drvenje, kakor še nikdar v tem mestu. Izgledalo je kakot- v kakem čebelnjaku, ljudstva se je kar. trlo in ko so, zadoneli prvi zvoki godb, ki so oznan -jale Mariboru pričetek tega velikega dneva, je že bilo po koncu staro in mlado, ki je navdušeno pozdravljalo številne godbe, ki so igrale po mariborskih ulicah in cestah. Po končani budnici se je začel zbirati narod na določenih mestih. Na Zrinjski trg so nalepili beleih, prišli Orli-konjeaiki, krasne, in zale postave. Njim so sledile narodne noše. Fanfaristi-Orli in alegorija na vozu je bilo nekaj nepopisno lepega. Ogromne množice so bile zbrane v skupini Jugoslov-kmetske zveze. V lepem številu so prihiteli v Mari -bor naši vrli Prekmurci in Medžimurei, častno so bili zastopani Korošci in narod iz zasedenega ozemlja.. Nepregledne' vrste naših Orlov In Orlic ter naraščat
ja so korakale z godbami in fanfaristi po mestnih vilicah Kaj slikovita je bila četa zastavonošev s krasnimi zastavami, zastavonoša Orlov iz zasedenega o-zemlja, orjaška in lepa postava, zal mladenič je no -sil nad vse lepo zastavo, ovito z žalnim florom, kar je moralo na vsakega gledalca napraviti bolestno -čaroben utis. Pogled na nepregledne vrste našega Orla je bil nekaj nepopisno lepega, da je pero preokorno, ki bi le količkaj moglo opisati te prizore. In naše Orlice! Ob pogledu na ta cvet našega naroda, na naše Orle in Orlice, pogled na to ‘avantgardo, je nehale utripati vsako srce! Kakor armada kralja Matjaža so korakala ta krdela po cestah in ulicah. Povsod uzorna disciplina, nikjer najmanjšega nereda!! Kje je na svetu kak majhen narod, kateri bi mogel pokazati kaj takega! Ni ga in ga tudi nikdar ne bo. Marsikatere nemške „turnerje“ je že videl naš Mari-por, toda kaj tacega še nikdar! Vsa okna so bila odprta in še celo naši Nemci so strmeli in občudovali, kaj zmore naš katoliški narod. Ko je bila armada naših Orlov in Orlic ter nebrojne ljudske množice uvrščene v skupinah, katerih je bilo zavsem sedem, se je po deveti uri pričel sprevod proti Glavnem tr
pozidano na katoliških temeljih, visoko stopnjo katoliške prosvete, junaško moč Slovencev. Hrvatje hočejo s Slovenci tekmovati v častni tekmi, dokler jih ne dosežejo!
Zastopnik amerikanskih Slovencev navdušeno blagruje Slovence v domovini, da imajo tako javno katoliško življenje!
Ob pol eni uri se je sklenilo veličastno zborovanje krščanskega slovanskega ljudstvo, kakor ga še ni videl Maribor ne Jugoslavija.
Telovadba sa Teznu.
gu. Ko so že prve skupine prikorakale na Glavni
trg, se že zadnje niti premikati niso začele. Kdo bi mogel prešteti te tisoče in tisoče Orla, Orlic, vseh društev in organizacij, ki so bile uvrščene v skupi -ne. In pogled na skupino naših bratov in sester iz neodrešenega dela naše domovine! Na obrazu vseh srena bol in znaki duševnega in telesnega trpljenja.
Naš Maribor je v nedeljo nekaj videl, kar še nikdar poprej, — krdelo Orlov na konjih. Same zale junaške postave. Kjer koli se je pomikal sprevod proti Glavnem trgu, ni hotelo biti živijo-klicev, vsklikov radosti in navdušenja, mahanja z robci in šopki, ne konca, in ne kraja !
üanifesiacijske zborovanje na Glavnem trgu.
'te
Slavnostni sprevod se je v naj lepšam redu I razporedil na Glavnem trgu. Pri Marijinem stebru ! pred mestnim magistratom je služil tiho sv. ma* \ šo naš knezoškof dr. Mihael Napotnik. Navzoči j so bili: nadškof zagrebški dr. A. Bauer, knezo- i škof ljubljanski dr. A. B. Jeglič, škof sarajevski « dr. Šaric, grško • katoliški škof križevački dr. I Njaradi, posvečeni škof zagrebški Premuš, škof f senjski Marašič, minister dr. Korošec in minister ! dr. Veiizar Jankovič. Med sv. mašo je pel pevski f zbor „Ljubljana“ in druga pevska društva dr. | Kimovčevo „Staroslovensko mašo“. Po maši je j kaezoškof lavantinski dr. Napotnik po reku: „Gospod z vami“ pozdravil navzoče škofe in du- J hovnike, zastopnike regenta in vlade, inteligenco, f otroke, Orle, Orlice, može, žene in vso neltevilno množico.
Po sv. opravilu je otvori! I. slovanski or- ) lovski tabor predsednik O. Z. Pirc in pozdravil ? navzoče, posebno zastopnika regenta in sasfcop- [ nika osrednje vlade, ministra za poljedeljstvo j dr. Velizarja Jankoviča, ki povzame takoj besedo.
V svojem govoru, ki so ga prekinjali burni živio i
v •	;■
klic!, je zlasti naglašal, da mora biti v naši ; ustavi temeljni kamen enakopravnost in pravica, f tudi v verskem vprašanja. Njegov govor priob- : čimo kolikor mogočo dobesedno prihodnjič.
Minister dr. Korošec, navdušeno po ; zdravljen, izvaja: Vojska je naši organizaciji pri i zadjala težke izgube. Naši sovražniki so nam oznanjali bližnjo smrt. Toda mi smo čutili v svo - ; jih srcih življenje, šli smo, da se zberemo. Danes ; lahko rečemo: Evo nas! Tu smo. Hočemo korak : naprej ! Tako kličejo danes naši dijaki in dija- | krnje, učitelji in duhovniki, delavci, rokodelci in j obrtniki in najmočnejši naš sloj, naše kmetsko j ljudstvo ! Mi vsi smo organizirani na temelju f krščanske misli. Več nas je! Naše meje so š se razširile preko Slovenije na Hrvatsko, Srem, Banat, Bosno, Hercegovino. Organizirano je tudi \ naše ženstvo. Zastavo pred nami pa nosijo naši Orli in Orlice ! Vzdignite se Orli in Orlice in idite po naši domovini ter povejte, kako močni smo! f Mi gremo naprej za krščansko prosveto, pred j nami vsemi pa naši Orli in Orlice, katere naj Bog živi!	i
Zastopnik čehoslovaške republike, poslanec ; prof, Šramek povdarja slovansko katoliško solidarnost. Zastopnik francoskih katoliških telovadcev izrazi željo, da bi se vezi ljubezni, ki obstoje že iz prejšnjih časov med nami in Francozi, še bolj okrepile in nas še tesneje spojile,
Poverjenik za notranje zadeve, B. Remec prinaša pozdrave deželne vlade za Slovenijo. Orli j so tisti, ki so porok, da se bo zgradba naše v sle d vojske razdejane dežele dovršila v lepo, veliko stavbo, Orli pa morajo zato imeti po- ? polno prostost. Zagotavljam v imenu vlade, da bodo Orli imeli prostost in svobodo pri svojem delu!
Hrvat dr. Belič iz Djakova občuduje vero, žilavost, katoliško zavest, gospodarsko organizacijo,
V nedeljo ob S, uri popoldne je bil določen javni nastop in telovadba Orlov in Orlic na krasno in velikansko prirejenem telovadišču na Tjeznu. Točni začetek telovadbe je zakasnil dež, ki je nekaj ur n« dlegovai naše vrlo ljudstvo, ki je vrelo venkaj iz mesta na telovadišče, da vidi, kaj da premore naša mladež glede telesne gibčnosti, spretnosti in moči. Kljub dežju so bile vse tribune na telovadišču nabito polne gledalcev, ki so po raznobarvnosti neštetih narodnih noš nudili nepopisno in čarobno lepo sliko. Kot prvi so nastopili s prostimi vajami naši mili nam gostje iz Francije. Izvajanje prostih vaj bratov Francozov je bilo nekaj več kot prvovrstnega, in nad vse burno aplavdiranega. Za Francozi so nastopili v prostih vajah med sviranjem godbe naši vrli Orli. ki so nad vse pohvalno dokazali, koliko da se je izve'žbal naš Orel tekom enega leta telovadbe po vojni. Za Orli so se med burnim aplavzom pokazale na telovadišču naše brhke Orlice, ki so v točnem izvajanju prostih vaj dokazale, da so res sestre naših Örlov. Med našo Orle in Orlice so bili med telovadbo uvrščeni tudi če-hoslovaški Orli in Orlice, Orli in Or Mo e so nastopile po dvakrat v proizvajanju prostih vaj. Ploskanja in pozdravljanja občinstva s tribun naši mladeži ni hotelo biti ne konca in kraja. Prostim vajam je sledila telovadba na orodju. Nastopili so Francozi, Ceho-slovaki in naši Orli. Kdor je videl to telovadbo, je moral reči: Toliko spretnosti, gibčnosti, drznosti in finese v izvajanju pač ni nikdo pričakoval od naših telovadcev. Telovadba na orodju je bila za vse gledalce nekaj nezabnega. Med telovadbo je naenkrat zatrobil Orel s slavnostne tribune na posluh. Poverjenik dr. Verstovšek je profittai zbranim množicam ravnokar po regentovem zastopniku polkovniku Bogi-fievifiu izročeno regentovo brzojavko, v kateri se N1 Kraljevo Visofianstvo zahvaljuje obiskovalcem orlovskega tabora za pozdrav. G. poverjenik je še na to^ Zagotovil, da so ravno naši Orli in Orlice najzane-sljivojša kraljeva četa. Izrazil je tudi vrlim telovadcem v imenu ljudstva zalivalo in pohvalo, ker so s svojim občudovanja vrednim nastopom javno ožigosali nesramno pisavo „Delavca“ in „Nove dobe“, ki sta se kosala v metanju blata na našo orlovsko organizirano mladež. Nismo liberalnim surovinam odgovarjali v časopisju, ampak naš, odgovor je bila predpoldanska manifestacija po mestu in javna telovadba na Teznu. G- poverjenik je zaključil svoje besede s trikratnim „Bog živi!“ na regenta in kralja Petra. Godba je za-svirala: „Bože pravde“. Po telovadbi so nas prese-nečiii v pestrih hrvaških narodnih nošah Hrvatje — Hrvatice, Bosanci in Bosanke s plesanjem kola, katerega so na občno zahtevo ljudstva ponovili, V mraku je končal javni nastop na telovadišču in se je začela prosta zabava po šotorih pod tribunami, M je bila prisrčna brezi krika in liberalno nezmernega popivanja. Telovadbo na Teznu so poselili med. neštetimi množicami tudi škofje zbrani na orlovskem taboru, zastopnik regenta, g. poverjeniki iz Ljubljane in odposlanci oblasti in uradov iz Maribora. (O telovadbi na Teznu se še bo pisalo natančneje. Danes ta malenkost radi pomanjkanja, prostora.)
Ukrajina je sklenila, da ne sklene premirja % boljševik!, ampak da ho nadaljevalo ukrajinsko ljudstvo boj s sovjetsko armado do končne zmage.
Brzojavka gosp. dr. Brejca, predsednika dež. vlade za Slovenijo. Neodložljivi uradni posli me kličejo nenadoma v plebiscitno ozemlje na Koroško. Odkritosrčno obžaijujem, da mi ni mogoče izvršiti svojega namena in se osebno ndeležiti svečane manifestacij© krščanske misli in krščanskega dela. Zaradi tega tem potom najtopleje pozdravljam orlovski tabor, želeč or« lovski organizaciji najpopoinejšega «speha in obilnega božjega blagoslova.
t Župnik liiSkar V Kostrivnici je dne 2 avgusta umrl. Njegov pogreb se vrši v sredo dne
4.	avgusta ob 10. uri predpoldne. Naj v m. p.T
Predstava ljudskega odra v nedeljo zvečer.
Ljudski oder je vprizoril v mestnem gledališču Petar Petrovičevo dramo „Mrak“ z zelo dobrim vspebom. Škoda, da občinstvo ni bilo pravočasno obveščeno o predstavi in je bil zato obisk nekoliko slabši. Po možnosti je storil vsak igralec svoje in vsi so želi od gledalcev zasluženo priznanje. Ljudski oder je pokazal ponovno, s kakim napredkom vrši svojo nalogo in da nastopi lahko pred vsakršnim občinstvom.
Pnevne testi.
Ital t trni! mandi! Ker se parlamentarne stranke niso mogle sporazumeti v vprašanja agrarne reforme, je izjavil Vesnič, da je izvršena njegova misija. Vesnšč je tudi javil regentu svoj sklep, da vrača mandat. V Beograd sta bila brzojavno pozvana M. Pašič in. dr. Trumbic.
Poraz Stalila» ¥ Haloni, ldu split, 30. julija. Potniki, ki so včeraj s parnikom „Almissa“ došli iz Valoiie, pripovedujejo, da je od 10.000 italijanskih vojakov 8000 nesposobnih za vojno. Parnik „Baron Bruck“ je peljal v Italijo 1000 italijanskih ranjencev. Došsl je velik italijanski transportni parnik, ki je peljal vojaštvo proti jugu. Italijansko časopisje od 27. t. m. ne prinaša še nobenega poročila o padcu Valone.
Oprostitev sodnika, ki is dal ustreliti 71 fcsualov.
LDU SARAJEVO, 30, julija, Danes dopoladne se je razglasila razsodba v procesu sodnika Bos kiča, ki ja obtožen, da je dal ustreliti 71 kmetov v Foči v letu 1914. Sodišče je obtoženca vsled pomanjkanja dokazov oprostilo, ker je glavno dokazano sredstvo, to je akt prekega soda, ki je v rokah senata, pomanjkljiv. Ta akt je bil nepopoln že 1. 1916, koje dossi Iz Foče bivšemu avstrijskemu trdnjavskemu sodišču v Sarajevu v roke. V aktu veleizdaja vsled kvalificirane soudeležbe na oškodovanju avstrijske vojne sile z orožjem ni dokazana. Državni pravdnik se z obsodbo ni zadovoljil, ampak je vložil ničnostno pritožbo. Boško vi é ostane do končno veljavne razsodbe v preiskovalnem zapora.
ffai?2 fcàzni radi prestopkov na železnicah. LDU. Beograd, 30. julija. Beograjsko železniško ravnateljstvo je izdalo vsem postajam in revizorjem vozov nalog, da od potnikov, ki vstopijo v vlak brez voznega listka ali z neveljavnim potnem listkom ali @d onih, ki vstopijo z voznim dztkom nižjega razreda v voz višjega razreda, zahtevajo dvakratno vozno ceno za vso pot, ki so jo napravili nezakonitim potom v vlaku. Kazen ne sme znašati manj nego 10 dinarjev.
ii¥0 znamke- LDU. Beograd, 30. julija. Pri ameriškem zavodu, ki se bavi s izdelovanjem bankovcev in vsemi finejšimi litografi ranimi deli so naročene nove poštne znamke, in to za pol milijarde poštnih znamk manjše vrednosti in za 60 milijonov znamk večje vrednosti. Na znamkah manjše vrednosti bo slika prestolonaslednika, na onih višje vrednosti pa slika kralja Petra. Ornamentika bo v stilu naše narodne ornamentike, kakor je to na C (linah. Znamke bodo nosile dinarsko vrednost z napisom v cirilici in latinici „Kraljevstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev“ Tvrdka se je obvezala, da bo izvršila vso količino znamk do oktobra t. 1. Stare znamke se bodo vzele iz prometa. Minister pošte in brzojava, dr. Drinkovič, upa zgraditi z vsoto, ki jo bo izkupll od stare izdaje poštnih znamk, novo palačo za osrednjo pošto in brzojav v Beogradu. Poleg gori navedenih znamk so naročene v Ameriki tudi znamke, ki pridejo v promet z decembrom t. 1. na dan jubileja našega narodnega ujedinjenja. Te znamke se bodo prodajale v korist vojnim invalidom. Znamke bodo imele tri tipe:
1.	Kosovka djevojka; 2. pohod skozi Albanijo;
3.	edinstvo kraljestva SHS. Slovenci, Hrvati in Srbi držijo državno krono visoko nad glavo. Minister dr. Drinkovič pričakuje, da bo prinesla ta izdaja znamk invalidom do deset milijonov dinarjev.
SHkir Franjo Horvat v Mariboru je izvršil v izložbi trgovca Pirchana v Gosposki ulici oljno-barvno sliko: Kristusovo vstajenje. Slika je odločena za oltar v Pobrežju. Obiskovalce orlovskega tabora opozarjamo na umetniško delo domačega umetnika slikarja.
Ponikne oli jul. žel. Podružnica „Jugoslovanske Matice“, ki se je ustanovila 1. avgusta, priredi dne 8. avgusta ob 4. uri popoldne na sredi vasi ljudsko veselico, katere čisti dobiček je namenjen Jugoslovanom v tujini. K obilni udeležbi vabi odbor.
Planinci! v nedeljo, dne 15. avgusta, velik planinski tabor v Železni Kapli, združen z izletom na Obir! Vsi na plan!
Trafikantje pozor! Tobačna glavna zaloga v Mariboru opozarja podrejene trafikante, da vplačajo najpozneje do 6 avgusta zneske za prihodnjo dobavo in sicer v znesku, kakor pri zadnji dobavi. Na pozneje došla naročila se ne bo moglo ozirati.
lasciateli h? aateSmfc Kousom! *8£ražeU'
Kop».
tekam® m» Orila s Mssdtasfe
iäSäöE!
____ ___