St. 71.                                      V siorici, v soboto rtno 6. septombra 1902.                            Letnik IV.
l/.haja vs.ik toM'k in sohoto v
li'ilim' «I» II. mi pn-Jpohlm' /'i "fslM
• t oi, ;?. iiri |)i)|M»lilni' /.;• «li-/.i'l<». Akn
pail»> niiLa ilnt-vu pr.-tz.nik i/.iih- il;m prejol.
(i. /.vcOicr. SliiiK' |>'> P'^'i pn-JMNJin ;ili v
(idi-ici n;i •I«"" |»<»^il.i:i" c'lnh'liio H K.,
|,(,||,.t,,u ¦!¦ K. >"  tv''lill«'li'o ¦>.  K.
proilaja se   v (iurici v I«»buk.-irn;iIi
Sell w;ii'/-   v -Solskih    ulii'iili   in   -I «* 1
|,,rtiit/.  V   Nnnskili   uiirali   |ju 8   ¦   n.
^^^BB^^  ^              ^^tBK^^          (MlHPB    ^^B^       *"*t**tHm           ^^tt^t^^        fl^^HBBB V^PmHr^*
(/ijutranj^ Izriunjt».)
rrednihtvo in upravništvo  »¦•
nHliajata   v   «\ a r o d n i   liskarni»,
ulira  Vftturini  h. ät. 9.
I)opjs<- j»' nasloviti na urediuAtvo,
Mflasf in iiaročniiio pa na upravriižtvo
«(icin<H>. Otflasi se računijo po pptit-
vrstah in siCf r ako se tiskaju 1-krat po
12 vi11., 2-krat po 10 vin., ft-krat pi>
8 vin. Ako se vočkrat tiskajo, raču-
iiijo se  po  pogodbi.
Izdajatelj in  odjjovorni urcdnik Josip Marušič.
Ti.^ka  ,,Narodna tiskarna" todgov. J. Marusič).
Političen pomen potovanja
ital. kralja v Berolin.
Kakor znano mudil se j<^ te dni ;
italijanski kralj Viktor Umanuel 11. v
Uerolinu na ohisku nemSkega cesarja.
Sprejern kraljev na nemškem dvoru in
v ncniriki stolici ni bil za jedno iskro
iskreneji nego so na sploh taki olicijelni
sprejemi vladarjev pri vladarji!" 0 praveni
prijateljstvu med vladarjema tudi tu ni
bilo govora. Pač pa se je naglašala v
zdravijcah obeh vludarjev na dvornem
obedu stara srčna vez, ki je vozala
p r a d e d e Viktorja Emanuela in one
Viljema II.
Zaradi tega tudi ta obisk ni imel
značaja prijateljskega sestanka med vla-
darjerna, marveč v prvi vrsti le političen
značaj, kar s poudarkom omenjajo tudi
vsi listi. Na to že zlasti kaže okolnost,
da se je pri raznih prilikah tega obiska
imenovalo ime cesarja Franca Jožefa in
Avstrijo kot zaveznico Italije in Nemčije.
Pomen potovanja italijanskega kralja
v Berolin je bil torej političen in se je
tikal trozvezine politike. Nemški listi pi-
šejo, da trozveza do tega obiska še ni
bila trdna, marveč da je postala še le
po istem.
Sicer pa je iz časopisov često težko
izvedeti pravi smöter tacih sestankov,
ker se mnogokrat skriva za splošne uljud-
nosti vladarjev. Politika vladarjev je na-
vadno druga nego je politika diplomacije
in celo politika časopisov. Lahko se pri-
peti, da si dva vladarja stiskata danes v
„prijateljstvu" roki, jutri pa si že stojijo
njiju armade sovražno nasproti. AH kdo
bi bil le slutil, da pride mej nemškim
cesarjem in ruskim carjem ob zadnjem
obisku v Kolivanu do neprijateljskega spo-
ra V Ako hočemo koliCkaj prav elediti toku
te vladarske politike, je dobro, da motrimo
vso stvar s stališča državnega interesa
posameznih držav. Nemčija, čeravno je
njen kancelar zatrjeval da ne potrebuje
trozveze, vendar ljubosurnno gleda vsako
zbližanje nenemških držav. Posebno srpo
okö obrača na francozko-rusko dvo-
z v e z o, katcrej ne želi nič dobrega. Na
ruskega carja pa je nemski cesar uprav
hud, ker se Husija ne da vkleniti v
„bratski objenr' Nemčije. Zaradi tega bi
nemška diplornacija dokaj rada Halijo
popolnoma odtujila Kranciji in Busiji, b
katerima se nagiba ltalija ,,ta dežela
nemSkib sanj, nemških pesnikov in umet-
nikov" kakor se je izrazil laskavo cesar
Viljem nasproti Viktorju Ernanuelu. Nein-
ška diplomadja in nemško časopisje pou-
darja, pa tudi nemški cesar se p o tej
priliki sam izrazil, da je trozveza za dolga
desetletja jamstvo evropskemu mini; res-
nica pa je vendarle, da naj trozveza le
še nadalje služi nemškim koristim ter
krije hrbet Nernčiji nasproti Franciji in
Rusiji tako dolgo, da bi dobila kje boljših
in močnejših zaveznikov ter da bi bilo
dopolnjeno nemško vojno brodovje. Potem
hotels bi povedati resnico v obraz tudi
svojima sedanjima več ali manj zasleplje-
nima prijateljicama Avstro-Ogerski in
Italiji. Vendar nima nemška politika po-
sebno dobrih zaveznikov v italijanskih
diplomatih a že manje v celi italijanski
javnosti, katere mnenja tolmač je italijan-
sko časopisje.
Italijanski list „Tribuna" se jako
nezaupljvo izraža o odkritosrčnosti nem-
ške politike ter vrednosti trozveze nas-
proti dvozvezi: ,.Kako se more poudar-
jati vrednost trozvezft za evropski mir
nasproti dvozvezi, ko šteje p r e b i v a 1-
s t v o tro/veznib držav le 44.5% skup-
nega prebivalstva evropskih velevlasti,
dočim šteje prebivalstvo dvozveze 55.5%!?
Kako-li bi še bilo, ako bi Italija pristo-
pila k dvozvezi? Kje je torej jamstvo,
kakoršno hoče videti v trozvezi nemški
cesar ?"
Angležki list „Daily Cronicle" pa
| pravi: ,,Dandanes sploh ni mogoče skle-
i pati zve/ po vladarski naklonjenosti ali
I diplomatski uljudnosti. Skupnost i n-
! teresov   je  temvee   podlaga   zvezinih
pogodb".
Ta izrek je uprav prilagoden Italiji
katera v njenem interesu gotovo želi bolj
bližanja k dvozvezi nego   obotavljanja v
trozvezi.
Zaradi toga si je utegnil italijanski
kralj pac rnisliti svoje. ko .so mu v Be-
rolinu zatrjevali v lice, da je trozveza
jamstvo miru ter da je v trozvezi dobro
biti.
Kak je bil političen pnmen poto-
vanja ital. kralja v Berolin, si je torej
že lahko misliti. (Jez prej ali slej utegne
bili o tern pa še bolje poučena tudi vsa
evropska javnost.
Tiiiiisi in nasi trgovci
in obrtniki.
Ko je Turna 1. 1899. iskal stranke,
se if; konečno oklenil trgovcev in obrtni-
kov, in sicer ne iz ,.predilekcije-', kakor
je povedal v znanem pismu na svojega
prijatelja, marveč zaradi tega, ker je upal
s {.ornocjo teh stanov splezati na vrh.
Naravno je bilo, da se je ,.Soca>l kot
glasilo njegove stranke začela laskati tr-
govcem in obrtnikom ter se deiala, ka-
i kor da bi bila ona edina prijateljica in
rešiteljica teh dveh stanov. Trgovce in
obrtnike jc imenovala nositelje kulture
od pamtiveka, povdarjala je večkrat, da
je treba najprej za trgovce in obrtnike
skrbeli in da se bo mogio se le potem
tudi km'tu pomagali.
Da bi pokazali svojo skrb za tr-
govce in obrtnike, so snovali razna dru-
štva. Naj irnenujemo med temi ,.Trgov-
sko-obrtno društvo" in ,.Trgovsko po-
speseva'no društvo"; prvo je sklenilo
ustanoviti v Gorici „Obrtni muzej", drugo
je ustanovilo rtrgovsko-obrtne večere1'.
Poglejmo namen in delovanje teh dru-
štev.
Na zaupnem shodu 1. 1900. je Ga-
bršček kokodakal, da se je „Trgovsko-
obrtno drustvo1' ustanovilo, da pridemo
do primernega zastopstva v trgovski in
obrtni zbornici in da bomo potem tudi
v deželnem zboru govorili nekoliko dru-
gače. Tudi leto poprej so politiški otro-
čaji v ,,Sočik' Lahe strašili, da si morajo
Slovenci prisvojiti Gorico in s tern tudi
kupčijsko zbornico, tako da bodo imeli
v deželnem zboru 14 poslancev proti 8
laškim  Rezultat tega kokodakanja je bila
velikanska blarnaža pri letošnjih voiitvah
za kupčijsko in obrtno zbornico. Vodil
jih je politični kokodakar Gnbršček, ka-
teremu je bil poveril izvrševalni odbor
•,.vodstvo vseh političnih poslov*. Njegovo
,.vodstvo'* je bilo tako modro in pre-
vidno, da niso volilci iz dveh okrajnih
glavarstev niti pravočasno glasovnic do-
poslaü.
Kaj dela zdaj ..Trgovsko-obrtno''
društvo? Zadnja vest v „Soči" pravi, da
med drugirn izterjuje ^astanke „Sočinih"
naročnikov!
rObrtni muzej" je ostal le na pa-
pirju in tudi ,.trgovsko-obrtni večeri" so
že zaspali. Namen teh večerov je bil
pouk v praktičnem knjigovodstvu, kores-
pondenci. trgovskem in meničnem pravu
in v osnovnem jurističnem pravu Cčitelj
— domišljav mladič brez potrebnega
znanja — je zašel pri razlaganju včasih
previsoko, včasih prenizko; poslušalci —
med temi tudi dijaki — so se kmalu
naveličali in trgovsko-obrtnih večerovje
bilo konec.
Krčmarje so mamili s ^krčmarskimi
zadrugami" ter jim obetali, da ostane
ves dobiček v krčmarskih rokah. ako
prevzame.jo krčmarske zadruge užitnin-
ske davščine v zakup. Leta 1900. je pi-
sala ^Soča": „VpraSanje oužitninskih dav-
ščinah nas naravnost sili. da se takoj
ustanove krčmarske zadruge". To je bil
le pesek v oči! Dosegli so s tern mami-
lom le to. da ni mogla dežela prevzeti
užitninskih davščin v lastno upravo in
da se steka ves dobiček v žep par boga-
tih zasebnikov, in ne v deželno bla-
gajno.
Kakor smo že oraenili. ni izvirala
ta precartana ljubezen do naših trgovcev
in obrtnikov iz predilekcije, marveč iz
sebičnih, političnih nagibov.
To se je pokazalo pri mnogih pri-
likah.
Kako so se ti ,.prijatelji" trgovcev
in obrtnikov obnašali proti tistim, ki
niso trobili v njih rog?
Ob Oasu zadnjih deželnozborskih
volitev je napadala ,.Sočaa nekega bov-
škega obrtnika ter mu iskala konkurenta,
LISTEK.
AQUINUS RAMUTA.
(Ob 40. obletnici njegove amrti.)
(Konec.)
Ta Anglež je stavil Ramuti ponudbo,
da-li ga hoče spremljati na daljšem po-
tovanju skozi Francijo in Rusijo. In
Rainuta se ni pomišljal dolgo in sprejel
je ponudbo. Vzel je dopust in prepotoval
z Angležem Francijo in Rusijo. — Ne-
šteti zanimivi doživljaji na tern potova-
nju, katera si je Ramuta pridno zabele-
ževal, a jih tudi pozneje pripovedoval v
družbi znancev in prijateljev, pa so žal
ostali neznani potomstvu, kaj ti ti zabe-
ležk-i, kateri bi bili lahko podali snov
mnogim, mnogim zanimivim povestim in
razpravam in bi bili zamogli zelo obo-
gatiti slovensko književnost, postali so
žrtva plamena, — po smrti Ramute jih
je sežgal neki njegov redovniški tovariš.
Da si je Ramuta na tern važnem
potovanju jako razžiril znanstveno ob-
zorje, ni treba omenjati.
Kedaj je Ramuta potem ostavil
francozko armado, ni natanjčno znano,
znano pa je, da je še malo časa pred
prestopom v redovniSki stan, služil v
avstriJHki annadi kot stotnik. ter da je v
jedni vojni izgubil okö.
0 uzrokih Ramutinega vstopa v sa-
mostan ie zabelježenih dvoje verzij. Po
jedni verziji je vsled srečnega padca s
konja v neki prepad storil obljubo, da
zamenja vojasko snknjo z redovniško
haljo. Po drugi verziji pa je bila vzrok
njegovemu prestopu — nesrečna ljube-
zen. V lrancozki armadi je bil prideljen
kot pribočnik nekemu generalu iz visoke
plemske rodbine. Rainuta pa se je močno
zaljubil v jedino hčer generala. Dalje
Časa je to razmerje mej Ramnto in ge-
neralovo hčerjo ostalo skrito, — ko pa
je konečno vkoreninjeni plemenitaš iz-
vedel za ljubeaen svoje hčere do svo-
jega pribočnika, — poslal je tesra v
drugo garnizijo. Ramuto, čegar rahločutno
srce tega udarca ni moglo preboleti, je
to tako užalilo, da je sklenil dati vo-
jaštvu in svetu slovo ter se podati v
samostan. Po burni in zelo zanimivi
preteklosti vstopii je, dovršivši še prej
teologiške študije, leta 1830 v samostan
oo. frančiškanov kot mašnik.
Novo mašo je bral v trančiškan-
skem samostanu v Gradcu, kjer se je
tisti čas mnogo govorilo o tem dogodku.
Kajti bilo je nekaj izvenrednega da pre-
stopi k redovnikom mladi, lepi in sve-
tovno izobraženi artilerijski častnik. To
je tudi   pripomoglo k temu,   da  je bila '
frančiškanska cerkev v Gradcu ob tej
novi maši natlačeno polna zlasti nežnega
spola.
Iz Gradca je bii premeščen Ramuta
v samostan v Brežice. V samostanu ae
je Ramuta bavil z znanstvom. T očim so
se njegovi redovniški brat' v prostih
urah zabavali v vrtu s cvttlicami, sedel
je on pri knjigah in se bavil z matema-
tičnimi problemi in z naravoslovskimi
sludijami. Seveda se je Ramuta kot sve-
tovno izobraženi kavalir tudi drugače
razlikoval od svojih sobratov, katerih
življenja čolnič ni plul po razburkanih
morjih človeške usode, inarveč ki je
kmalu priplul v mirni pristan samostan-
ske celice. Zaradi tega je imel Ramuta
tudi kot redovnik često pristop v razne
odličnejše rodbine, \ katerih je bil zelo
priljubljen.
Ramuta je imel več sester, dve sta
se podali v samostan k Uršulinkam v
Ljubljano; jedna (poznejša predstojnica
mati Magdalena) je slovela zaradi svoje
izredne lepote, na katero se naslanja
neka mična dogodbica.
Bilo je namreč leta 1821 za časa
ljubljanskoga kongresa, ko se je mudil v
Ljubljani ruski car Aleksander I.
Pavlovič. Mej drugem je obi^kal car
Aleksander tudi nunaki samostan. Ko je '
tu zagledal isti dan ie ne preoblečeno
samostanko Ramuto, ga je njena lepota
prevzela tako, da je izrekel te-le be-
sede: „Kako Skoda tako lepega
bitja, da mora zveneti v aamo-
stanskem zidovju!u Na to jo je
car nagovoril naj izstopi iz samostana
ker da hoče do njene omožitve skrbeti
zanjo. A lepa Magdalena Ramuta je
ostala pri svojem sklepu.
Dc leta 1854 je deloval Aquinus
Ramuta kot profesor matematike in na-
roslovja v Novemmestu, kjer je 28. niaja
1861 1. na veke zatisnil oči.
Njegovi učenci, katere je opozarjal
na lepoto in veličast prirode in vzbudil
v njih pojm za zakonitost v prirodoslovju,
so ga visoko spoštovali. Ko je njegovo
težko izkušeno srce nehalo biti in so ga
nesli ven k večnemu počitku, vel je na
njegovi krsti vojaški klobuk s peresi
poleg mašniške knjige in keliha. Mežčan-
ska garda novomeška je spremljala Ra-
muto na zadnji poti in tudi oddelek
tedaj v Novemmestu garnizujočega 2i.
lovskega bataljona je poleg ogromne
množice ljudstva sel za svojim vojaškim
tovarišem ter poslal v tiho gomilo so
strelom zadnji pozdrav tovariäu ki je v
življenju nemelokrat pogumno zrl v lice
I smrti.                                    Fr. F. K.
o0enci v 1. razred od 9. do 12. dop.
pečki, ki mislijo vstopiti v ta razred,
2glase naj hg na jodnein imvedonih dni
v spremstvu svojih starišev ali njih na-
meatnikov pri raviiateljstvu ter naj pri-
neHejo sebnj krstni list '" P!l snricrvalo
tiste Sole, katoro so v zadnju obiskovali.
15. t. m. pa bode vsprejenini izpit. Di-
jaki, ki so so do zdiij učili na tukajSnjem
gimnnziju, se rnorajo zghisiti do 17. t. m.
Ponavlj'alni izpiti se vrše pa od 15. do
17. sept. Dijaki, ki mislijo prestopiti iz
drugih gimnazij na tukajsnjn, prinesti
niorajo seboj spričevda od vseh zadnjih
semestrov in pa krstni list. Oni dijaki,
ki vstrtp'jo na novo, vplačati mnrajo pri
vpisovanju 4 K 20 v. vsprejemne pri-
gtojbine, sploh v s i učenci pa '2 K kot
prispevek za učna srodstva. Poleg tega
placajo imovitejSi dijaki po 1 K za mla-
(iinskfi igre, rovnejši pa so toga prispevka
oprošeeni.
Nh tukajšnji <>,. kr. gimnaziJHki
pripravnici so bode vznrejomislo licence
* slovenskim maternim jezikom 10. in 11.
tega mesec» od '.). do 12. ure dopoldne.
Očetjrt ali njihovi namostniki se oglasijo
z iicenci pri vodstvn in izročijo : 1. iz-
pricevalo z dobrim vspehom dokonea-
nega 3. razreda ljudske sole; 2. krstni
list z izkazom, da učenee nima manj ko
V) pa luili no vet; ko 13 let; 3. izpriče-
valo o stavljenih kozah; 4. zdravnikovo
izpričevalo, da jo učenec popolnoma
zdrav, poscbno na očeh; 5. ubožni I int.
če so stariši ubogi; 6. popolno rodovni-
co (Nationale). Vsprejemanje pa bode le
začasno; učenci, ki v prvem rnesecu ne
izkažejo zadosti prejšnje omike, vrnejo
se po vkazu visokega ministerstva z 28.
majnika 1876 štev. 6330 v ljudsko šolo.
Vzprejme pa se k večemu 50, oziroma
38 učencev; prodnost imajo oni, ki v
svojem rojstnem kraju iiimajo nobene
priložnosti, naučiti se nemščine in ki še
ne hodijo v tukajsnjo c. kr. deško vad-
nico. Uenine je 10 K za vsako polletje;
vbogi in vredni učenci so celo ali na
pol uprošeeni plačevanja učnine.
Naši učitel.ji in strauka „Soče".
— Pod tem naslovom smo priobčili v
svoji 69. štev. dopis z dežele, v katerem
se bavi dopisnik z zadnjimi učiteljskimi
spremembami v goriški okolici. Ta dopis
dal je okrajnemu šolskemu svetu za go-
riško okolico povod, da nam je, opirajoč
se na § 19. tisk. zak., poslal popravek
poln samih „ni-resov", katerega priob-
čimo pa še le v prihodnji številki, ker
nam za danes ne dostaje prostora. V
prihodnji štev. seveda vzdržali se bo-
demo vsakih opazk k popravku, ker tako
zahteva tiskovni zakon in se šele kas-
neje povmemo !: popravku. Značilno pa
je, da nam je okrajni šolski svet doposlal
isti dan svoj popravek, na koji nam tudi
„Soča" obeta, da bode p o s v o j e po-
pravljala omenjeni naš dopis.
Bivši deželni poslanec Mulia, ki
pa ni danes več ne poslanec in ne žu-
pan, je pozdravil ne vemo pa ali v svo-
jem ali v iinenu koga drugega, Nj. Velič.
presv. cesarja, ko se je peljal skozi Di-
vačo k vojaškim vajam v Pulj, v j e-
dino nemškem jeziku. Tako namreč
piše „Edinost". „Edinost" se nad tem
togoti ter se temu čudi, mi pa, ki gosp.
Muho prav d o b r o p o z n a m o, se
temu prav nič ne čudimo in bi se tudi
ne čudili ako bi g. Muha pozdravil ce-
sarja jedino le v turškem jeziku. G.
Muha je pač prvak goriško-narodno-
napredne stranke in s tem je rečeno
dovolj. Povedali srno pa to samo zaradi
tega, da se naši čitatelji še bolj prepn-
čajo, kako prav da smo imeli takrat, ko
nismo na narodnjaštvo g. Muhe čisto nie
dali. Zdaj ga pa prepuščamo „Soči" in
„Edinosti", kojih ljubljenček je g. Muha,
da obračunati ž njim, kakor jima je
drago.
Gabršeek in reklama. —   Ko je
Gabršček uatanovil „Primorca", je lovil
naročnike s tem-le naznanilnm: „Pri-
morec" se bo posebno oziral na narodne
trgovce in obrtnike. Zato bomo spreje-
mali v ta list oglasele narodnih trgovcev
in obrtnikov. „Primorec" bo torej edini
list, ki za nob en denar ne sprejme
oglasov iz neslovenskih r o k".
Ali je Gab. držal svojo besedo'?
Kaj pa še! „Primorec" prinaša kakor
„Soča" oglase in reklame tudi laških,
nemških in židovskih trgovcev in obrt-
nikov. Da s tem slovenskim trgovcem in
obrtnikom ne koristi, marveč kolikor to-
liko škoduje, je umevno. Naj omenimo
le en slučaj. Slovenci imamo tudi užiga-
lice družbe sv. Cirila in Metoda, a „Soča"
priporora užigalice Lebherzove tovarne,
čeravno je nje poslovodja, kakor je sama
„Soča" poročala, s slovenskimi delavci
grdo postopal, jih izkoriščal ter jih oško-
doval. Znano je dovolj, kako se lovijo
inserati /a „Soco", „Priinorca" in celo
za književna podjetja. Zuto pa je skrajno
nesramno podtikanje v „Soči", kakor da
bi bila „Gorica" ,.žo marsikomu prctila,
da mu bode škodovala, ako ji no plača
Iributa v obliki oglasa".
Na dm lo z enim takim   slucajem !
Obt'liiHkv   xolitvc   v   Ki'i'du. —
Ko j(i pred nokaj ("hsüki zmagala pri ob-
činskih volitvah v Kredu ,.Sočina"'
stranka, zagnali so, kakor po volitvah v
Hihembergu, naprcdnjaki strašen „halo>l,
češ kmalu bo vsa Goriška naša
Pa kakor rihernberske, bile so ovr-
žene tudi te volitve in pri novih volitvah,
ki so se vräilo 12. avgusta t. I, ontah je
,.Socina" stranka zopet na cedilu,
ker je ljudntvo sprevidelo da treba taki
stranki povsod vrata pokazati kjer se le
prikažo, — slranki namreč, ki ne dela
druzega kakor razprtije In trosi nesrečo
med ljudstvorn.
Prcdrznost nokatorih kolosarjov
presega to vso tneje a od strani dotičnih
činiteijov, ki imajo skrbeti za varnost
človeškoga zdravja in življenja, pa se v
tern pogledu prav malo ali nic ne zgodi.
Kolesarji vozijo s tako naglostju po
me^tu da ni prav nobcno čudo akn so
sliši vsuki dan o kaki nesroci. 1'a ti
ljudje ne vozijo \a po ulicah. po kat^rih
jim je dovoljeno, marvec tudi po takih,
po katerth je prepovedano voziti kole-
sarjem, in po tlaku, narnenjenem za
pešce ter po šetališčih. In vse to vi-
dijo vsi ljudje vsaki dan in vsako uro,
sarno naša policija tega no vidi!!
V soboto je pndrl na tla nek tak
kolesar na šetališču ob cesti proti Soš-
kemu mosfu n^ko ženo, ki se je pri
p'dcu še procej ranila na glavi in na
roki. Predrznež je cmoknil sicer tudi
sam na tla a ne zmeneč se za ubogo
žensko, skobacal se je zop^t na svoje
kolo ter zbežal. Čas bi že bil, da bi se
proti tem Ijudem ojstreje   postopalo.
Demisija. — Mestni starosina Pa-
ternolli naznanil je gori^kemu žu-
panu, da se odpoveduje časti kot mestni
starešina.
Nagia smrt. — 60-letnega kleparja
JožetaKavsa, stanujočega na Placuti, naäli
so v četrtek zjutraj mrtvega v njegovi
postelji. Pokojnik se je na predvečer Se
prav dobro pocutil; zadela ga je naj-
brže kap.
Samomor v bolniiuici. — Včeraj
ziutraj ob 7. uri skočila je skoz okno iz
II. nadst. tuk. ženske bolnišnice 29-letna
Del Bianco in je ostala pri tej priči
mrtva. Del Bianco je žena nekega delavca
pri žoleznici, h Italije doma. Šla je pred
kratkim rasom v bolnišnico da je tarn
porodila. Dne 3. avg. je v resnici tudi
porodila, a bila je v bolnišnici popolnoma
nezadovoljna in je veckrat žugala da se
v smrti ako je njeni ne vzamejo iz bol-
nišnice.
Del Bianco je bila tudi hudo jetična
in bi po mnenju zdravnikov itak ne živela
čez jeden mesec.
Trg. — Dne 4. t. m. ?e ie pripe-
Ijalo na izvozni trg in sicer: 7u kvint.
jabolk po 16 K. hru^k 120 kvint. po
20 K, breskev 20 kvint po 50 K, češpel.j
800 kvint. po 6 K, grozdja 200 kvint.
~o 28 K. pomidorov   GO   kvint.   po b'  K.
Razbita jajca. — V četrtek pred-
poludne sta se srečali dve žen«ki z jer-
basi na glavi. Mesto da bi pazili in gle-
dali pred se, gledala je jedna v neko
prodajalnico, druga pa na drugo stran
ulice. In tako se je zgodilo, da sta trčili
z jerbasoma, ki sta padla obadva na tla.
Jedna obeh je nosila v jerbasu reči. ki,
četudi so padle, se niso nič poškodo-
vale, druga pa je imela v jerbasu jajca,
ki so se padši na tla, razbila. Pazite
torej ženske, ki nosite — jajea na glavi,
ne ozirajte se preveč okoli sebe !
Železniski vagon strlo. ~ V če-
irtek večer je zašel vlak, ki odrine ob
8. uri zvečer iz Gorice v Trst, na gluhi
tir, ki drži do Muličeve kovačnice. Zadel
je ob tarn stoječi vagon ter ga pcpolnoma
strl. Poškodoval se je šo precej tudi
stroj, a druge nesre^e ni bilo.
Vojaški begun. — Vojak Josip
Volteran dobil je dva meseca dopusta
zaradi bolezni. V pondeljok po dokon-
čanih dveh mesecih se je spet vrnil, ali
že v torek zjutraj so ga pogrešali in ga
niso mogli nikjer najti. V sredo pa so
našli v nekern grmu büzu železnice nje-
gov kovčeg, v katereiii se je nahnjala
vojaška obleka in bajonet. Njega pa ni,
popihal jo je najbrže čez mejo.
Nesreda. — V torek so pripeljali
v tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov
nekoga 60 let starega Janeza BorStnerja
h St. Jurja na Štajerskem. Janez Boršt-
ner opravljal je službo mčnega čuvaja
pri dornberški železnici. Po noči od pon-
deljka na torek je pa pri dornberškem
tunelu ponesrečil ter padel čez 3 metre
visok zid in se tako močno poškodoval
na glavi, da so ga inorali na 7 mestih
äivati.
/ačetck solnkega leta na   c.  kr.
pripravnici ?-a učiteljišča v Podgori pri
(jorici bode dne \4. septembra. Vpiso-
vanjo bode dne 14. in 15. sopternbra od
9.—12. ure predpoludne in od 2.—4. ure
popiludne v tukajšnjern šolskem po-
slopju. V ta zavod se sprejemajo krfpki
in zdrnvi deOki, ki so dosegli 14. leto ali
vsaj 13 in pol Icta svoje starosti. ter so
z dobrim uspehom dovrsili vsaj ljudsko
šolo ali kak razred srednjih šol. Šolnine
se ne plačuje. l'ridni pa potrebni učenci
dobe n<'kaj državne podpore. Za vypre-
jem se zaiiteva : zadnje šolsko spričevalo,
krätni li.st, spnčevalo o stavljonju kozic
in zdravniäko spričevalo o zdravstvenem
stanju dečka.
Vsporcd i'italnicne sla\»osti v
Kanalu ki se bode vr.šila jutri5 obstoji
polog pozdravov in filavnoatnega govora
iz sledMčih točk : 1. M. Zega : ,.0 ti moj
dorn*' ; 2. 1. pl. Zajc : ,.Ustaj rod(;"; 3.
Katkič : „Venec hrvatskih narodnih pes-
rnitl ; 4. (Jrbič : „Slovunski brod'1 : 5. Ca-
mič: ..Iä naroda za narod'': 6. Volnrič :
,.Kvi<ku bratje"1; 7. Hudovernik: ,.Na^a
zvozda*' : 8. 11. Sattrier: ,Vrbica" ; 9. Od-
lotni'k iz oppre ,.Srniljana", zbor gorskih
dcklet; 10. 1. pl. Zajc: „Slovenac i Hr-
vat". Posamc/ne pf'vsko in glasbene točke
v.spored« izvršujejo razna povska in tain-
buraška dru^lvit. Po vesplici ples, prosta
/abava in mnetalni ognji. FJri6etek točno
ob 3. uri in pol pop. Vstopnina 40 vin.,
s sedezem   1   K.
Oiibor „Narodne ('italnici»" v
Kanalu javlja gosp kolesarjem.
koji se mislijo udeležiti slavlja 35-letnice
čitainične, da bo za shrambo koles na
trgu določen prirneren prostor in pri-
merna oseba, kaiera bo na kolesa strogo
pazila in dobi radi kontrole vsak kole-
sar svoj listek.
Yabilo na veselico, katero priredi
društvo ,.S!ov. Gitalnica" v Prvaeini dne
7. sept. t. 1. v deloma zaprtih prostorih
g. Pahorjtt. Vspored: 1. Ipavic : ,.üomo-
vini"', svira domača godba ; 2. Pozdrav ;
3. I. Aljaž: ,.Občutki-l, poje domači možki
zbor; 4. H. Volarič: ,.Venček", svira
godba ; 5. Deklamacija ; 6. H. Vogrič :
,.Bogomilovo slovo-'. odlornek iz operete,
svira godba; 7. P. H. Sattner : ,,Na pla-
nine", pojo domači možki zbor ; 8. Plesni
vencok 6 kom. 1 krono. — Začetek ve-
selice točno ob 4 in pol uri popoludne.
Vstopnina k veselici 40 v., sedež 20 v.
K obilni udeležbi uljudno vabi
o dbo r.
Hranilnica in posojilniea v üorn-
bergu je v treh mesecih svojega ob-
stanka prav lepo napredovala. Zdaj ima
ravno 50 udov. Njen denarni promet
zriHŠa do danes 15.203 K 82 h. Če pri-
pomnim, da je poslovala ,.Hranilnica>l
vseskozi le z denarjem, ki so ga naložili
domačini — tednj se vidi, da ima mlada
posojilniea prav lep začetek. Upamo, da
pristopijo kot udje k našemu društvu
kmalu se drugi gospodarji katoliskega
propricanja. posebno z zaloške strani.
Vzdružitvi je moc!
SamoiiKU* vojaka. — Ko se je
vračal parobrod „Habsburg(\ na katerem
so se vozili nazaj v Trst vojaki 97. pes-
polka, ki so se v puljski okolici udeležili
vojaskih vaj, vstrelil se jo mej potjo neki
vojak lskra z Keke. — Ta vojak bi
imel iti po dokončanih vajah domov.
Pregrosil se je pa nasproti nekemu pod-
ČHstniku s tem da mu ni izkazal po-
trebne pokorščine. Ta pa ga je ovadil
stotniku, na kar ga je stotnik okregal
ter mu tudi žugal s posledicami te vo-
JHŠke nepokorščine. To je vojaka tako
užalilo, da. je sei pod krov parobroda in
se tarn vstrelil. — Zadnji hip pa smo iz-
vedpli, da se je lskra vstrelil ker bi se
imel zagovarjali zaradi razžaljenja Nj.
Veličanstva.
„Zavod  sv.  Xikolaja"  v  Trstu
odpre se jutri dne 7. t. m „Dekliški
Dom" v Rocolu v ulici Settefontane št.
34. Ob tej priliki bo tudi primerna slav-
nost pri kateri sodeluje „Slovansko pev-
sko društvo" in vojaška godba.
Kvliaristiciii shod na Sušaku
dne 3. t. m. je bil dobro obiskan. Vseh
udeležnikov je bilo blizu 200. Navzoči
so bili škofje Ijubljanski dr. Jeglič, senj-
ski dr. Mavrovič, zagrebški titularni škof
Krapac in krški dr. Mahnič.
Italijaiiski ogleduhi. — Dve ita-
lijanski ladiji sta se v Pulju sumljivo
bližali Irdnjavi in avstrijskomu ladijevju.
Avstrijska policija ju je preiskala in nasla
fotogralicni aparat. Italijanske ogleduhe
so najprej   zaprli, potem pa izpustili.
Kranjsko noviei1. — Mlekarni v
Morav^ah je poljed. ministerstvo dovolilo
1000 K podpore. — V Ribnici je iz za-
porov sodišča visela bela zastava, ozna-
njujoča, da ni nobenega kaznjenca v
zaporih. — Na cesti od Sodražice proti
Uibnici so se pred poStnim vozora spla-
šili konji, vozoči voz drvi.   Konji in voz
so se zvrnili v jarok.   Voznik  je pravo-
<Tasno odskočil, drugače bi ga bilo ubilo.
-  -  V Selcah „liberalni" odborniki noöejo
priti k volitvi  starešinstva.  Bili so že v
drugič   obsojeni   na   360   K   na   Ljrist
ubožnice v Selcih.   — V Idriji je gurela
hi5a g. Golje.  —   60-letna  Marija Kovii
je na Černučah,   ko so se konji splašili,
padla z voza pod zaboje in se tako po-
škodovala    da   težko   (»stane    pri    živ-
ljenju.
Sta.jerske novice. — G. J. Pečnik,
voleposcstnik v Teharjah. je daroval di-
jaški kuhinji v CHju 2000 K. — Pone-
srečil se je pri streljanju proti toči vi-
ničar Tomažič iz Partina Ko je basal,
so je vnel smodnik. — Zgorelo je po-
sestvo N Stajkovo v Vogričovcih okraj
Ljutornerski. — Vlak jo povozil pri po-
staji Hihnica ob kor. žol. železniškega
čuvaia Weingerla. Bil je takoj mrtev. —
Hlapec Kinetic je odnesel svojemu go-
spodarju Glasenu v Mariboru 800 K.
Prijfli so ga v Zagrebu. a jo vebko de-
narja žo ^apravil. — Pri postaji Hoče je
brzovlak povozil 4-letnega Petra Surec,
posestnikovega sina. Odtrgalo mu je obe
nogi. ter ga tudi na glavi močno poško-
dovalo. Umrl je, predno so ga pripeljali
v Maribo .
KoiMtSke novice. — Žensko pri-
pravnico bodo osnovali v Celovcu. —
Pogorela je neka planinska koča nad
Smarjeto v labudski dolini. Zgorela sta
tudi posestnika koče, J. Sarf in njegova
žena. 21 2-letni Jan. Frank v Otočah
pri Celovcu je pil iz steklenice, v kateri
je bil lug. Kmalu za tem je-umrl. —
Zidar Franc Kompo4 je skočil pod vlak
med postajico R°karjivasi in k^menskim
železniškim mostom. Bil   je takoj mrtev.
Umorila uezvestega ljubimea. —
Madjarska igralka V a k e y, ki je igrala
prej v gledališču v Szamos üjvftriu. za-
ljobila se je v igralca Jul. Bartosa, ki je
njeno ljubezen tudi vračal. Pa kmalu jej
je postal nezvest. Ona pa je sklenila se
nad njim zaradi tega maščevati. 4. t. m.
se je predstavljala v gledališču neka igra,
v kateri sta rtastopila vbadva. In tu je
dejanje naneslo, da je morala Vakey
streljati na Bartosa, a seveda kakor se
to godi v igrah le s praznim revol-
verjem. A raesto tega je Vakey revolver
v resnici nabasala in vstrelila trikrat
na Bartosa ki se je zgrudü mrtev na
tla. Na to je morilka zbežala z odra, se
zaprla v svojo sobo in si tam prerezala
žile.
Slovaški  pisatelj pod  obtožbo.
—  Mladi slovaški pisatelj  Ivan Valušček
je obtožen,  da je  šuntal   Slovake   proti
Madjarom.   Bodeta p»ö   zopet  jedenkrHt
nastopala  znana   madjarska   pravica  in
znani madjavski pravni Čut.
Židje. — Statistika poroča, da je
na vsem svetu 7 in pol milijona Židov,
in sicer v Kvropi 6,287.000 in samo v
Avstriji 1,142.000. v Rusiji 2,205.000 Židov,
v Nemčiji 570.000. v Veliki Britaniji
1(0.000 in na Francoskem 72.000. V
zadnjem stoletju se manjJa število Židov,
a njih blagostanje se množi. Židje so
jako zdravi ljudje, njih umrljivost je naj-
rnanjša izmed vseh prebivalstev na svetu.
Cudno je. da imajo Äidje, ki se oženijo
s kristjankami in nasprotno, jako malo
ali nie otrok.
Poneverjenje. — Belograjski bankir
Samuel Löwyje poneveril 50.000 dinarjev
ter pobegnil na Ogersko.
Narodiio gospodarstvo.
Kako se  pozuajo  sveža jajea.
Saksonsko društvo za vzgojojajc je
nagradilo iznajdbo po kateri je mogoče
določiti koliko je staro kako jajee. Ta
iznajdba obstoji iz neke posodeizstekla, na
katere zunanji strani so napravljene črte,
ki oznacujejo kotove stopnje, po katerih
se spozna starost jaje. Jajce se dene v
to posodo napolnjeno z vodo. Jajce, ki
se dene v vodo isti dan ko je izvaljono,
leži v vodi na dnu posode vodoravno,
jajce pa, ki je staro 3—5 dni, se dvigne
z debelim koncem od tal za 20 stop.; ko
je staro 8 dni, za 45°, 14 dni za 60°, 21
dni za 75°, a ko je staro 30 dni, pride
h vrhu in splava nad vodo.
Kako se odvadijo konjl grizti jasla
in drnge reel, in kaj je uzrok teiiui.
To je razvada, ki se zlasti pri konjih,
ki so bili v hlevu vzrejeni in so se temu
privadili iz dolgega časa. V pričetku se
da konj tega odvaditi, pozneje je pa
skoraj nemogoče. Priporočajo mazati
jasli s smrdeöimi tvarinami, kakor na
pr. s katranom, s karbolinejem i. t. d. in
konje tako privezovati, da ne morejo li-
zati, ne gristi samih sebe.
Išče
kovaškega pomagača»
Kdo? Pove upravništvo.
ravno tako je skušala Skodovati pošte-
nemii čepovanskemu trgovcu. Kako je
zasmohovala in smežiln gorižke trgovce
in obrtnike, ki so se bili zbrati na po-
vabilo rSlogeM, da bi se razsjovarjali o
svojih zadevah! rSaj je res zanimivo",
tako je poročala ^Soča*1 o tern shodu,
„ako pomislimo, kako važno nalogo so si
nadeli gg. Likar, Hrovatin, Kužtrin, Bajt,
Jernej Kopač in se par njih. Mi kar za-
vidamo odbor ,.Sloge" za njihovo delo-
vanje. Slovenci na Goriskem bomorešeni!
V       olskem domu" smo   videli äe nekaj
docela   neznanih   obrazov,  ki že po zu-
nanjosti   niso   kazali, da sploh vedo, po
kaj  so   jih   prignali   tjekaj   Gregorciičevi
priganjačr. — Še v zadnji številki skuša
ta prijateljica   naših   obrtnikov   nekemu
kobaridskemu eevljarju škodovati, ker je
pristopil h „Katoliškemu bralnemu in izo-
braževalnemu d-uštvu".
Jako značilno je tudi obnažanje
,.Sočeu po deželnozborskih volitvah na Go-
riškeni,kjerodločujejoposestniki inkmetje.
Zato se zdaj ^Soča" s trgovci in obrtniki
vedno manj bavi ter jih omenja le mi-
mogrede v drugi vrsti. Po volitvah je
zavzel v „Soči" prvo vrsto kmet, tisti
ubogi kmet, o kterefn so pred volitvami
trdili, da rnu   ni   več  mogoče pomagati!
V   tem oziru sta jako zanimiva „Socina"
članka: ,.Po zasedanju deželnega zbora"
in rLTčimo se od njih". V zadnjem elanku
so   si   izmislili   celo   novo   geslo:    ,,Za
kmeta s kmetonr'.
Iz tega razvidijo naši trgovci in
obrtniki, da so bili le slepo orodje v
Tumovih rokah. „Soča" se je delala
prijateljico teh stanov, dokler je upala z
njih pomočjo zmagati. Zmage ni bilo,
zato so stopili trgovci in obrtniki bolj v
ozadje — in Tuma išče zdaj poinoči pri
kmetu.
Politični pregled.
Spor med Srbi In Hrvatl. Deroonstraclje v Zagrebu.
Pevske slavnosti društva „Kolou v
Zagvebu, o katerih smo svoj čas poročali, so
imele slabih posledic. S teh slavnosti se
je namreč poslal udanostni brzojav ce-
sarju Francu Jožefu I. kot hrvatskemu
kralju, kateri brzojav je poleg nekaterih
odličnih Hrvatuv podpisalo tudi nekaj
Čehov. Ta brzojavka je pa zbodla Srbe
in v Belemgradu izhajajočem listu „Srbski
književni Glasnik1' bil jo obelodanjen
članek proti oni brzojavki v kateri se
protestira proti podpisom Čehov na hr-
vatskem udanostnem brzojavu svojemu
kralju. Ta članek je ponatisnil v Zagrebu
izhajajoči srbski list „Srbobrau" ter dodal
še nekaj pikrih opazk naperjenih proti
Hrvatom. Vsled tega je bilo zagrebško
prebivalstvo silno užaljeno in je dalo
duška v velikih demonstracijah, ki so se
vršile minulo nedeljo in pondeljek pred
uredništvom „Srbobrana", pred „Srbsko
banko1' in zlasti pred hišami srbskih tr-
govcev. Ljudstvo ie pobilo okna pri ured-
aištvu „Srbobrana" in na „Srbski banki"
ter razdejalo vse srbske trgovine. Škode
je več stotisoč Mej policijo in občinstvom
je prišlo do hudih spopadov in je bilo
mnogo redarjev močno ranjenih s kame-
njem in drugim. Tudi iz množice je močno
ranjenih veliko oseb. Mnogo oseb je are-
tiranih. Pokali so revolverji. lz Belovarja
je moral priti eskadron konjenikov. —
Hrvatje so na Srbe po pravici užaljeni,
kajti med njimi igrajo Srbi pravcate ku-
kavice kar so zlasti pokazali za časa
zadnjih drž. zborskih volitev, ko so Srbi
vsi potegnili z madjaronsko kliko. Da je
vsa ta stvar utegnila biti nahujskana po
Madjarih, sledi iz tega, ker se razni mad-
jarski listi drgnejo ob brzojavko, v kateri
se imenuje Franc Jožef hrvatskim
kraljem, češ da je nosilec krone sv.
Štefana samo kralj Ogerske in so trdili,
da se brzojavka vrne Hrvatom in se
cesar ne zahvali. A cesar je na brzo-
javko odgovoril in se zahvalil na izrazih
udanosti Hrvatov.
Kakor poročajo listi, demonstracije
v Zagrebu še niso ponehale, marveč so
dosegle tolik vrhunec, da je prepove-
dano osebam zbirati se na ulici, in vse
hiše morajo biti zaprte že ob sedmih
zvečer. Hrvatski listi se zaplenjajo.
Srbaki list „Srbobran" je nehal izhajati.
— Demonstracije so v noči od torka do
erede zadobile jako nevaren značaj. De-
monstrantje so razdrli vse srbske trgo-
vine, zvlekli blago na ulice ter je zažgali
ali pa naredili iz njega barikade. Neki
stotnik W i 11 a 8 je streljai iz svojega
stanovanja na množico. Na to je ista
udrla v njegovo stanovanje in mu vse
jazbila.   Stotnik in iena ata uäla. Ko ae
je stotnik zjutraj vrnil v svoje stanovane,
so ga denionstrantje zapazili, planili za
njim ter ga pobili na tla. Odnesli so g>i
potem v bolnišnico, kjer je knmlu za tem
umil.
Zdaj je rnzglašena nad Zagrebom nag'a
sodba in pridejo preu isto štiri osebr, ki
so se pregrešile proti naredbam iste.
Avstro-ogerska nagodba.
Ministerski predsednik dr. Koerber,
tin. min. Böhm-Bawerk tor trg. min.
Call odpotovali so v četrtek v Biulimpesto,
da se tarn nadaljujejo dogovori glede av-
tonomnega carinskega tarita ter druge
točke avstro-ogerske nagodbe, zaradi ka-
terih se nista še avstrjska in ogerska
vlnda zjedinili. Poprej se je skoraj z go-
tovostjo trdilo, da se pri tej priliki po-
gajanja v Budimpešti završe z ugodnim
uspehom; danes pa pravi dunajska ,,N.
Fr. Presse'', da, ako se pogajanja v Bu-
dimpešti ne zavrse, se bodo pa zopet na
— Dunaju nadaljevale.
Potovanje ruskega carjeviča v Italijo.
Listi porocajo, da bole ruski car-
jnvič potoval prihodnjo zimo v italijo.
To potovanje pa bode imel^ skraini inco-
gnito in je spravljajo listi v dotiko z neko
zaroko; carjevič da se namerava zaro-
čiti z neko italijansko princesinjo.
Ruski glas o se3tanku v Berollnu.
„Novoje Vremja'' je priobcila jako
dolg (Manek. v katerem govori o sestanku
italijanskega kralja z nemškim cesarjem
v Berolinu. Ta list ne pripisuje temu
sestankn poseLne politične važnosti, pou-
darja pa, da postaja nasprotje med av-
strijskimi in italijanskimi interesi vedno
večje.
Nemški cesar na Poznanskem.
Obisk nemskega cesarja v Poznanju.
od katerega so cesarju odsvetovali v po-
četku njegovi dvorniki, se je zdaj ven-
darle izvrSil. Vsredo 3. t. m. ie došel
cesar s svojo soprogo v Poznanj. On je
jahal na konju, ona se je vozila v kočiji,
spremljana po ulanih. Sprejem je oil le
strogo uraden. Poljaki so držali besedo
in se sprejema niso ndeležili. Gesarja je
pozdravil nadžupan Wittig Ta mož jo
pp menil, da mora pri tej priliki udariti
na ultra-prusko struno, zato je v po-
zdravu naglašal, da mesto Poznanj zamore
vspevati le pod pruskim praporom in
dejal da se iz prs vsakogar dviga
prepričanje: ,.Prus sem in Pps hočem
ostatü"; najbrže pa pri tem na odsotne
Poljake ni mislil. Pozneje je cesar sprejel
nadškofa S t a b le w s k e g a na katerega
je imel poseben na^ovor, ki pa morda
ne pride v javnost.
Posvetovanje burskih voditeljev z Angleži.
,.Petit Bleu", kakor se govori, gla-
silo burskih voditeljev, zatrjuje da ima
potovanje burskih voditeljev v London
res ta namen in sicer: dogovarjati se z
Angleži glede denarne pomoči ter glede
povrnitve zaplenjenih posestev Bnrom in
Afrikanderjem; glede popolne amnestijo
za Afrikanderje in zaradi preklica Kit-
chenerjevega dekreta tičočega se pro-
gnanja Afrikanderjev. Sploh hočejo burski
voditelji pri Angležih posredovati, da
izvede Anglija vse one pogoje miru, ka-
tere se je zavezala izpolniti.
Mladotursko gibanje.
Dolgo se je govorilo o nekem mla-
doturškem gibanju, od katerega se je
pričakovalo, da obrne na Turškem vso
narobe. Ali ta pričakovanja se niso vres-
ničila. Pred nekaterimi dnevi se je sestal
mladoturški kongres v Parizu na inicija-
tivo princa Sabaheddina, najstarej-
šega sina Mahmuda paše, da sklepa o
skupni organizaciji proti turskemu zasta-
relemu zistemu, katerega zastopa sultan
sarn. Turški sultan in vsi sov džniki no-
votnrskega gibanja ?;o se st.ahon zrli na
sklepe tega kor^reia, katerega se je ude-
ležilo več re^olucijonarrih strank in celo
Armencev. Ali kmalu se je pokazalo da
je sultanov strah prazen, kajti skoro
vse stranko kongresa so bile odločno
proti n'icrtu princa Sabaheddina da bi
naj se reorganizovala vsa Turčiia ob so-
delovanju Evrope, zlasti Nemčije, trdivše,
da se Turčija lahko preuredi brez uti-
kanja inozemstva. Vsled tega fija^ka se
bode mladoturški odbor razšel in členi
istega se razidejo v inozerr.stvo. Tako je
splaval zopet up Nemčije po vodi, ki je
hotela v kalni vodi mladoturškega gibanja
ribariti za ae.
Polltlcen droblž.
Naä cesar potuje v Rim.
„Montags-Revue" poroča, da se že delajo
p»*iprave za potovanje naäega cesarja v
Rim. To potovanje so vräi tako, da ne
bo užaljen ne Vatikan ne Kvirinal. —
Avsrijski državni zbor se snide
6. ali 7. oktobra. — Zagrebško vse-
učiliače in Avstrija. Pravniški
izpiti na zagrebškem vseučilišču so pri-
znani tudi v Avstriji. Dotična ministerska
odredba izide že to jeaen. Pogoj za pri-
znanje je le ta,   da   pravnik  na  kakem
avstrijskem vspiic'ilizOu napravi izpit iz
avstr. civ. prava. --¦ V i n s k a k I a v-
z u I a. V ßmlimpeäti hočejo vedeti, da
se ni nič gotovega glede vinske klavzule.
lo tnliko je gotovo, da sodanja klavzula
ne ostane. — N t» m S k i p o s 1 a n i k
Eullenburg na avstrijskem dvoru odstopi.
— R o v o 1 u c i j a n a o t o k u Haiti.
Boji med četarna ustas^v pod generalom,
Nordom in vladnimi pod generalom Ju-
nioau se nadaljujejo. Minuli teden se yx
vrsil hud boj, v katerem je padlo mnogo
mož na obeh slranoh. Mosto Marmelade!
je razdejano. — Revolucija na Ve-
ne z u e I i. V zadnjem času je od vlad-
nih čet zopet prestopilo k usta.^'in bbO
mož. Vzeli so seboj kot njetnika genorala
Castillo. 600 vojakov, ki so hoteli nom-
ško železnico od (laracasa do Valencije
popravljati, je bilo napadenih in pohitih.
Domače in razne novice.
Nj. Velio, cosar pri vojaskih
v«i,|ah v Istri. — V noči med i. in 2.
t. m. došla sta na jahto „Miramar" po-
voljnik vojne mornarico baron Spaun in
nacelnik generalnega štaba Izm. baron
Beck ter se postavila na razpolago ce-
sarju. Takoj za tem so zapričeli manevri.
Prva in druga divizija ladijevja ste bili
blizu Umaga napadeni od torpedovske
tlotilje, ki je pa bila odbita Jednak napad
z jednakim rezultatoni izvršil se je tudi
blizu Rovinja. V višini Premonture vršile
so se strelne vaje mornarice, katore je
cetar zelo pohvalil. Brodovje je potem
odplulo proti Malemu Lošinju. Torpe-
dovska flotilja pf». jo retirirala v Pulj.
Po dovršenih vojaških vajah se je
v sredo 3. t. m. pop ob 5. uri podal
ce«ar s sprernstvom na jahto ,.Miramaru,
kjer je bil dine, katerega se je udeležilo
vise častništvo in predsednik Lloyda
Becher. Cesar se je pri tej priliki o ma-
nevrih pohvalno izrazil nasproti zapove-
dujočim častnikom. Isto popoludne in
zvečer vrnili so se v tržaško luko par-
niki „Elektra", „Habsburg", „Galicija"' in
,.Bukovina", katera poslednja sta vozila
tudi vojaštvo v Trst. — V Četrtek si je
cesar v družbi nadvojvode R a i n e r i a
ogledal utrdbe skupine Barbarigo in trd-
njave Peneda. Potem je bil na krovu
„Miramar'; obed, katerega se je udeležilo
vse sprein^tvo, vizji vojni poveljnik in
namestnik grof Go^ss, kakor tudi ea^tniki
in vi^ji uradniki obeh vojsk. Ce-sar se jo
pri tej priliki tudi pohvalno izrazil o
prevažnnju čet po Lloydovih parnikih.
Pri obisku vojnoga pristanišča po cesarju
je vse tarnošnje vojno ladijevje bilo v
velikern gala Ur je pozdravljalo vladarja
z grrnenjem topov. Istega dne popoludno
si je cesar ogledal puljski arzenal, pri
kateri priliki so mu bili predstavljeni
razni pomorski poveljniki, kakor admiral
Spaun, podadmiral Minutillo, Brosch,
Preradovič itd. Cesar si je ogledal
tudi nekaj vzgradbi se nahajajočih vojnih
brodov. Za tem je obiskal cesar pomor-
slvo cerkev Madonna del Mare in razna
javnp. poslopja. — Popoludne v cetrtek
ob 41/., uri pa se je podal Nj Velič. cesar,
burno pozdravljen od mnogoštevilne mno-
žice, zopet na kolodvor in je odpotoval
z dvornim vlakom proti Dunaju. Mej po-
tom od arzenala do vojašnice pešpolka
ter do knlodvora je delalo ob morju vo-
jašlvo 4. trdnjavskega topničarskega polka
špalir. Na kolodvorn so ci^sarja pozdravili
šef generalnega štaba fern, baron Beck,
korni poveljnik Succovaty, nadalje
več višjih poveljnikov in častnikov; ad-
miral Spaun, Minutillo, Preradovic
itd. Nadalje g.-of Go ess, škof Flapp, C am-
p i t e 11 i, puljski župan R i z z i, višjo
uradništvo, duhovščina it. Pri vstopu na
kolodvor se je obrnil cesar k poveljniku
Succovatyju ter mu izrekel priznanje na
zadržanju čet pri vkreanjih.
Nagovoril je tudi polkovnika 87.
pešpolka bar. Buttlarja in pohvalil
vojaštvo, polkovniku je cesar podal roko.
Nadalje je nagovoril cesar tudi namestnika
Goessa, istersk. glavarja Gamp i tellija,
škofa F 1 a p p a in nam. svetnika R o-
setti-ja. Nasproti poslednjemu je iz-
razil ce^ar svoje zadovoljstvo o bivanju
v Pulji.
Admiral Spaun se je zahvalil
cesarju za veliko cast, ki jo je izkazal
mornarici s tern, da jo imenoval za
admirala vojne rnornarice nadvojvoda
F r a n c a F e r d i n a n d a, ter ob jednem
za cast ki jo je izkazal cesar mornarici
s svojim obiskorn. Cesar je odgovoril:
„Zelo Meje radostilo, da more in
moji mornarici izreči hvaloin
priznanje. Upa m, da bode duh
tradicijev mornarici vladal
i nadalje in da bodem istega
pri kakem b o d o si era obisku na-
šel äe bolje r a z v i t e g a." Na to je
cesar stisnil roko admiralu S p a u n u
ki je bil po teh cesarjevih besedah vidno
ginjen. Cesar jo nagovoril tudi več drugih
öastnikov,   Na  to   se   je   podal   cesar
spremljan od nadvojvodo Rainerja v
dvorni vlak. Ko ho je vlak zhčoI pomikati
s kolodvora, jo zagrmolo na gradu nad
vojriim pristanisčem 33 strolov iz topov;
pri tretjom sliolu salutirali so vojni
brodovi z 21 st/'oli; ko jo dvorni vlak
iztfinil / oblicja mostu, je oddala trdnjava
Bradamanto 33 pozdravnih strolov. Z
zadnjim slrelom izginili so tudi raz brodov
vsi praporji.
Ob progi preko Pazina, Cerovlja
itd. so goroli mno«oštovilni krosovi, in
jo stalo mnogo Ijiuhtva da pozdravi ce-
sarja v slovo. V Cerovljah, kjor se je
dvorni vlak vslavil 4 minute, se jo zbralo
polno ljudstva, ki jo cesarja navduSeno
pozdravlialo. Tudi ob cdi pro«ji mimo
U'ica, Biiz<it», Rodika, Lokov in Divače
do kranjske mejo, so goreli mnogoštevilni
krosovi, vso naselbino ^o bilo slavnostno
razsvetljene. Kodor se je peljal cesar,
doneli so mu nasproti bnrni „živio"-klici
čakajoccga prebivalstva. V D i v a č i
kamnr jo dospel vlak ob 8 uri 25 mi nut,
jo bilo natlačeno probivalstva, ki jo ce-
sarja viharno pozdravljaln z „živio"-klici.
Cesar je za hip izst^pil, tu vsprejel na
znanje poročila častnikov iz vodslva vo-
jaskih vaj, izrekel vnoviO namostniku
Gocssu svojo zadovoljstvo na navdušenem
vsprejomu ter se ob 8 30 min. odpeljal,
spremljan ob neprostanih ,,živio"-klicih
kraškoga prebivalstva.
Odlikovanjc. — Prosvitli oosar je
podelil ravnatelju žonskega   učitoljišča g.
Stefanu Knžniču naslov   solskega   svet-
nika. Čestitamo !
linenovaiijc. — ..Wionor Zeitung"
poroča, da je ministerski predsednik ime-
noval stavbena pristava Fioravante De-
rossi in Silviia Pip ana za inženerja v
državni stavbeni službi   na   Primorskem.
Minister za nauk in boLo*.astie je
imenoval suplenta na državn mu ;>imna-
ziju v Kopru, Viktorja Ma^na'Tu glavrirn
učittijem na c. kr. ženskem učiteljišču v
Goric;.
Spreinembc v franc* išk an ski pro-
vliicljl. — Ljubljana: P. Hugolin
Sattner, gvardijan in župnijski upravitelj
P. Severin Fabiani, katehet, P. Adol
Čadež, kapelan, P. Bonaventura Resman
kapelan. Bogoslovci: P. Albert Pirc, P.
Maks Brelih, P. Norbert SuSnik, P. Si-
mon Curin, P. Kazimir Zakrajšek, P.
Gvido Rant, P. Pius Žankar. — S v.
Gor a: P. Kasijan Zemljak, gvardijan, P.
Kalist Medic, vikarij, P. Evgen Stanet. —
Novo mesto: P. Gothart Podgoršek,
vikarij in učitelj, P. Nikolaj Traven. —
Kamnik: P. Ftanc Ambrož, katehet.
— Pazin: P Salvator Zobec, vikarij
in katehet, P. Alojzij Bobnar, P. Arhan-
gelj Apej. — Nazaret: P. Klarus
Rottman, pvardijan, P. Karol Schöpf, P.
Adalbert Flere. — Brež ice: P. Av-
guštin Čampa, gvardijan, P. Alfonz Fur-
Ian, vikarij in magister novincev, P.
Emerik Landorgott, P. Ambrož Remic. V
torn samostanu so nastani sedaj novi-
cijat. — Gorica: P. Andrej Gnlob, P.
Ernest Jenko. Bogoslovca: P. Friderik
Sailor, P. Vincencij Kunstelj. — Mari-
b o r: P. Robert Dolinar, P. Klement
Grampovčan, kapelan in katehet, P. Al-
kantara Črtanec, kapelan. Bogoslovca:
P. Krizostom Wester, P. Teofil Zajec. —
S v. T r o j i c a: P. Nikolaj Mežnarič,
gvardijan in župni upravitolj, P. Elekt
Harnler, vikarij, P. Nazarij Schönwotter,
P. Fulgencij Trafela, kapelan, P. Berard
Jarnar, kapelan. — Brozje: P. Odorik
Kreiner, P. Atanazij Auser, P. Anselrn
Mum.
Vpisovanje dijakov na raznih
iit*iilh zavodih v («orici za bodoče
šolsko lcto. ^— Na tukajšnjem ženskem
izobraževališču vrši se vpisovanje dne
13. in 15. t. m. od 9. do 12. dop. One
gojenke, ki mislijo stopiti v prvi tečaj
tega zavoda, predstaviti se morajo osebno
v spremstvu svojih roditoljov ali njih na-
mostnikov. Prinesti morajo seboj krstni
list, zdravniško spričevalo o telesni spo-
sobnosti in zdravih očoh ; spričevalo o
slavljenju koz ter zadnje šolsko spriče-
valo. One, ki niso obiskovale kakega jav-
nega šolskega zavoda, prinesti morajo
tudi soboj spričevalo o lepem vedenju.
Vsprejemni i/piti se zaČno 16. t   m. .
Natuk. realki prijavijo naj se
oni, ki žele vstopiti v prvi razred, v
spremstvu svojih starišev ali njih na-
mestnikov dne 15. t. m. od 9. do 12.
dop. Prinesejo naj seboj krstni list in pa
zadnje šolsko spričevalo. Vsprejemni iz-
piti se vrš6 16. t. m. Oni dijaki pa, ki
so lani obiskovali tuk. realko, zglase naj
se 16. in 17. t. m. ob 9. uri in sicer
vsak v dotičnem razredu. Dijaki pa, ki
niso obiskovali tuk. realke, ki pa žele
vstopiti v 2. ali katerikoli naslednji raz-
red, zglaso naj se pri vodstvu 16. t. m.
ob 9. dop.
Na tuk. gimnaziju prične šol-
sko leto 18. t. m. Vpisovanje pa se vrši
tako-le: 10. in 11. t.  rn. se vsprejemajo
Dva učenca
sprejme ^lo\onsk;i dni/in;i na >l;i-
novanje in lira no. Kjf ? povc
upravništvo  >(iorie<^.
4 licence
se sprejme no stanovauje   in   hrano v
ulici K o r in i en hiš.   žt. LJS,   II    nailstr.
Sprejme s<*
na stauotatij«» In lirauo. Kje? — pove
na>e upravništvo.
Štiri učenke
sprt'jmo se na stanovattjc in hrano.
Kje-1 —   pove   upravništvo   „liorice".
Podpisano vodstvo naznanja.
da se prične šolsko leto na c. kr.
pripravnici za u&teljišča v Sežani
due 16. ^eptenibra t. 1. Istega dne
se bode vpisovalo licence, dečke, ka-
teri so že dovržili 14. leto starosti
in si prisvojili primerno znanje na
kaki obširnejsi ljudski šoli au na kakeni
drugem sličnem učnem zavodu. Iv
zglasitvi se zahteva: «) krstni list.
b) zadnje ali pa odpustno spriOevalo
Ijndske sole ali kakega druzega uč-
nega zavoda. c) zdravniško spriče-
valo in dj spričevalo o cepljanju koz.
Za obiskovanje tega učnega za-
voda ne plačuje se nič šolnine. mar-
več daje se pridnim in siromašnim
ucencem nekoliko državne podpore.
Vodstvo c. b. pripravnice za nčiteljišča,
V Sekani, j. septembra IQ02.
Al. Bajec,
voditelj.
J^azglas.
ÜfKer je 14. septembra
nedeJja. bode tretji živinski
semeuj v Cerkuem v teko-
eeni letu v poudeljok due
15. septembra.
Županstvo v Cerknem,
2. septembra 1902.
A. KOSJIAČ,
župan.
Po znierni ceiii je na prodaj
lep, visec
svetilnik (kloča)
ki je posebno pripraven za male eerkva
na deželi. — Več se izve pri našenn
npravništvu.
Franc Melink,
zidarski mojster v Višnjeviku št. 67
prevzeina  vsa zidarska dela po naj
nižji ceni. — Naročena dela se ličnc
izvršujejo.
Anton Pucelj
priporoča svojo
brivixieo v G[oriei
na  Travniku, in
brivsko podružnico
<v ulici   Tre Rš, i6.
^m^    ^^^   ^h^   w   ^m^    ^w    ^t   "
Jakob Miklus,  (
trsjovec z lesom in opoko. zaloga  I
vsakovrstin'ga trdejja in inehke^a   '
koroškeira in  kranjsk^a losa tcr  i
pohištva, rakev (trugK vinskih po-  |
sod, sliskalnice za vino in  sadjo   *
vsake velikusti, kakor  tudi  krat-  I
koL'asnih i^er slovenskih „Mari-
jnnic"    t. j.   tieiiih    in   Irpežnili   i
niiz    iz    trdega   lesu,    ki    imajo   1
znotraj  tro-   ali   štiridelno    kt\tj-   š
Ijišec z  vrtenci   in    kegljavniOno  |
blajjajno po najnovejsi sestavi. za
krčiiiarje, zasebnike ltd.                f
v Pevmi,         /
za Soškim mostom. p. Gorica. '
priporoea p.  n.   občinstvu  svojo f
bogato    zalopo,   zajjotavlja   naj- ^
hitrejšo postrežbo in jako   nizke š
cene.                       |
%,    Xaletinciö
& ^ # 7osiP
m   *os     i    L-
.          % L »ekovski
in ra/.iio     9>>   *
pe,ivo. ki V    Hiojster
Jevednoaveže   V. priporo*.
Pekarija se nahaja    ^W   W
vGORICI,^ "%
v Raštelju hiš. št. 29.       Cq
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. štev. 25,
(v lastni hiši)
priporoča častiti duhovščini in slavnemn
občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo:
Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-
rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü
istersko indalmatinsko. Petrolej v zaboju
Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3
4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in
druge vrste, namreč po Vs kila in od 1
funta. Testenine iz tvornice Žnideršie &
Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe
3V. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga
mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v
Ajdovžčini. Vse blago prve vrste.
Po pošti se razpošilja  v  zabojčkih
najmanje po 5 Kg. na vse kraje.
Pri Velodromu
j Goriško pivo
na proflaj p 16 \\. liter.
JMk posojilnica^
v Gorici,
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo,
sprftj.Tiia hranilne vloge, katcrc o-
b/estuje po 4'/a polumesečno;
nevzdigriene obresli pripisujc konec lcta
h glavnici. Rentni davek plačuje poao-
jilnica aama.
Dajo posojila udom na oeebni
kredit po 6% i« »a vknjižbo po 5'/a-
Sprejema 6lane z g 1 a v n i m i d e-
1 »• ž i po 200 Kin /. opravilnimi
d ele ži po 2 K.
i         Otvarja članorn L k k o 6<> račurif»,
i katnre obrestuje po «logovoru. Za nala-
! ganj« in vraöanje so na  razpolago po-
ložnice c. kr. poätne hraiiilnico, tako da
je rnogoČe   poalati   denar brez pofitnih
' atroäkov.
Uradne ure so vsak delavnlk od8   12.
ure zjutraj In ob pondeljklh  In   četrtklh
{ tudl popoludne od 2—4 v ullol Vetturlnl 9.
CTPWU    LEKARJA
KSHflPiceoli-ja
^^Ului^^H Dobi\n^e\it'k;iniali
'•^ krepča
malokrvne.
nervozne in
s[abo(neoseb(
Edina zaloga na Kranjskem
le kau* ii a
PICCOLI
„pri Angelir v Ljubljani.
Duf/tt/sA'ft ci'sfn
Polliterska steklenica 2 K.
/iinanja narorila i/vrsiii<» IHuirnar
(JAlilUJKL riCCOLl v Ljubljani toeno
ako s(> inu po.šlje znesek po pošlnom
povzolju.
Dobiva se tudi v lekarnah v Gorici. Tolrninu,
Trstu, Istri in Dalmaciji |)ü 240 K sleklunica.
Ivan Bednarik
prifHinu-a svojo
knjigoveznico
v (Jorici
ulica  Vetturini št. 3. i
Anton  Pečenko
Vi-Ina   nlica 8 (iOKMW  Via Giardino 8
|)!'ipopoča.
priBtna    bela
in erna   vina
iz   vipavskih,
ffurlanskih,
briskih, dal-
matinskih in
istersfcih v i ¦
nogradov.
lJost.;ivlj;i na ilom  m    razposilja   po  žcloz-
.lici   na   vse   krajc   avslro-cgcrskc   nionarhije   v
sodili od   66   litrov   naprej.   Na   zahtevo   pošilja
hull  uzorcc.
Cene .tmerne. Postrežba poštena.
Največja trgovina krojnega blaga
„Krojaška zadruga"
(jorica, Oosposka uliea st. 7
Priporoca se v to stroko spadajoče kakuvosti bla^a za bližajočo «e
letno dobo, kakor: volne, perkal, satin, batist, zepliir svile, «vile za prati,
Voille ile Lanie, Tennis, Oksford. pique luknjasti. Mo-/ka sukna po vsaki
ceni v veliki izberi. Nadalje ima bo^ato zalo^o prepros,', pregrinjal, zaves,
bla^a /;» mobilje, platna, (hissona, ruskei?a platna, Kneippbve^a platna,
hlacevine, voluenih odej, kovtrov, srsij«', bombaževin, žopnih rut itd.
Qospode opozarja na izborno porilo, katero se razprodaja 16 %
pod ceno, dokier je še zaloge.
Ppd perilo spada slodeče: bele srajce z barvanlmi oprsnikl ovratniki,
zapostr.ee, nogavieo, srajce za hribolazce itd.
===== Vse po najnižjih in stalnih cenah! =====
Na žoljo se razpošiljajo uzorci poštnine prosti.
u                                                                                                      1
~i *   1 *r       "**                                                                                                      '   "*r "*^i ""xfll^l^'—t?*     'r~'              ~    '—~~                                      ......'~-------'               •^**^* f •' )
•S-  /**-S___________________________rx+^W/^*'^________.______    .     _     ___     ..      .    ./-^vl^.
J/^S      Kot
wf)   dobrota
/            za vsaKo družlno sc           j
I            izKazuje uporaba =          /
Kathreiner-Kneippove\
,., sladne Kave. ^
Nobena   skrbna__gespodinja   naj
se  ne   pomišlja   dalje~uveštl to
zdravo pijačo.    —            •••¦-,.
jj^ajbolj prlporočna primes in naj-   (
boljše nadomestilo za zrnatoRavo.
Kathreiner-Kneippova sladna Kava
H se~dobiva pristna samo v Izvir-
J/ nihzavojčKih zvarstvenoznamKo
^/^»župniK Kneipp« in imenom ==
||^Kathreine'^J)
Št. 71.            MJ                   V Govm, v soboto dne 6. srptonibm 1902.                           Letnik IV.
l/.haja vs;ik   toi'ck   in   suhuto  v
Inliiii nil I I. mi |irt'<l|n>l(lin' /.a mi-slo
cr ol, .'{. ni'i piiimhliu1 /.:i iliv.t'lo. Aki)
path« nalii <liM'va pra/.nik i/.iilc dun prcj *»I*
(5. zveiVr. Slain1 po pošli prejcinaii ;i!i v
(iorici n;i «loin posiljan eelolHiio H K.,
pollclno \ K. hi (•»'Irl.lrliio 2 K.
I'rod.'ija sc v (iorici v lu|>;ik:irn;ili
Schwarz v Solskih ulicali in .Icl-
loi'sit/. v Nuiiskili ulicali  po H vin.
(Veeerno i/rinnjc)
I'lvditistvo in npravimtvo  sc
nahajata   v   «\ uroJui   t i s k ar n 1»,
nlica Vottiiriiii li. Lt. 9.
l)opisf y- nasloviti na urodniätvo,
oglas«1 in naročnino pa nn upravniStvo
cftorifM1». Offlasi sc raluuijo po \ifUi-
vrstali in sicor ako sr tiskajo 1-krat po
12 viii., 2-krat j.u 10 \h... 3-krat \>u
8 vin. Ako se vcčkrat tiskajo, raču-
nijo st' po pogoiibi.
Izdajatelj in odgovorni mrdnik Josip Marušič.
Tiska „Narodna tiskarna" lodgov. J. Maru.šič).
Političen pomen potovanja |
ital. kralja v Berolin.
Kakor znano mudil so jo te dni j
italijanski kralj Viktor Emanuel II. v
Uerolinu na obisku nemskoga cesarja.
Sprejem kraljev iih nernSkem dvoru in
v nemški stolici ni hil za jodno iskro
iskreneji nego so na sploh taki olicijelni
sprejomi vladarjev pri vladarjih. 0 pravem
prijaieljptvu med vladarjema tudi lu ni
bilo govora. Pač pa se je naglašala v
zdravijcah obeh vladarjev na dvornem
obedu stara srčna vez, ki je vrzala
pradede Viktorja ftmanuela in one
Viljema II.
Zaradi tega tudi ta obisk ni imel
značaja prijateljskega sestanka med vla-
darjema, marveč v prvi vrsti le politieen
značaj, kar s poudarkom omenjaio tudi
vsi listi. Na to že zlasti kaže okolnost,
da se je pri raznih prilikah tega obiska
imenovalo ime cesarja Franca Jožefa in
Avstrijo kot zaveznico Italije in Nemčije.
Pomen potovanja italijanskega kralja
v Berolin je bil torej političen in se je
tikal trozvezine politike. Nemški listi pi-
šejo, da trozveza do tega obiska še ni
bila trdna, marveč da je postala še le
po istem.
Sicer pa je iz časopisov često težko
izvedeti pravi smöter tacih sestankov,
ker se mnogokrat skriva za splošne uljud-
nosti vladarjev. Politika vladarjev je na-
vadno druga nego je politika diplomacije
in celo politika časopisov. Lahko se pri-
peti, da si dva vladarja stiskata danes v
„prijateljstvir' roki, jutri pa si že stojijo
njiju armade sovražno nasproti. Ali kdo
bi bil le slutil, da pride mej nemškim
cesarjem in ruskim carjem ob zadnjem
obisku v Kolivanu do neprijateljskega spo-
ra ? Ako hočemo količkaj prav slediti toku
1^ vladarske politike, je dobro, da motrimo
vso stvar s stališča državnega interesa
posameznih držav. Nemčija, čeravno je
njen kancelar zatrjeval da ne potrebuje
trozveze, vendar ljubosumno gleda vsako
zbližanje nenemških držav. Posebno srpo
okö obrača na francozko-rusko dvo-
z v e z o, katerej ne želi nič dobrega. Na
ruskega carja pa je nemški cesar uprav
hud, kor so Kusija ne da vkleniti v
„bratski objorn ' Nomčije. Züradi tega bi
nemška diplomacija dokaj rada Ilalijo
popolnoma odtujila Kranciji in Rusiji, h
katerima se nagiba Italija ,.ta dežela
nemSkih sanj, nomSkih posnikov in umet-
nikov" kakor se je izrazil Jaskavo cesar
Viljem nasproti Viktorju P^manuelu. Nem-
ška diplomacija in nemško časopisje pou-
darja, pa tudi nemški cesar se je o tej
priliki sam izrazil, da je trozveza za dolga
desetletja jamstvo evropskemu miru; res-
nica pa je vendarle. da naj trozveza le
use nadalje služi nemškim koristim ter
krije hrbet Nemčiji nasproti Franciji in
Rusiji tako dolgo, da bi dobila kje boljših
in močnejših zaveznikov ter da bi bilo
dopolnjeno nemžko vojno brodovje. Potem
hotela bi povedati resnico v obraz tudi
svojima sedanjima večalimanj zasleplje-
nima prijateljicama Avstro-Ogerski in
Italiji. Vendar nima nemška politika po-
sebno dobrih zaveznikov v italijanskih
diplomatih a še manje v celi italijanski
javnosti, katere mnenja tolmač je italijan-
sko časopisje.
Italijanski list „Tribuna" se jako
nezaupljvo izraža o odkriiosrčnosti nem-
ške politike ter vrednosti trozveze nas-
proti dvozvezi; ,.Kako se more poudar-
jati vre^nost trozvezft za evropski mir
nasproti dvozvezi, ko šteje- p r e b i v a 1-
s t v o trozveznih držav le 44.5% skup-
nega prebivalstva evropskih velevlasti,
dočim šteje prebivalstvo dvozveze 55.5%!?
Kako-li bi še bilo, ako bi Italija pristo-
pila k dvozvezi? Kje je torej jamstvo.
kakoršno hoče videti v trozvezi nemški
cesar ?"
Angležki list „Daily Cronicle" pa
pravi: „Dandanes sploh ni mogočo skle-
pati zve^ po vladarski naklonjenosti ali
diplomatski uljudnosti. Skupnost in-
teresov je temveč podlaga zvezinih
pogodb".
Ta izrek je uprav prilagoden Italiji
katera v njenem interesu gotovo želi bolj
bližanja k dvozvezi nego  obotavljanja v
trozvezi.
Zaradi toga si jo utegnil italijanski
kralj pač misliti svoj(», ko äo mu v Be-
rolinu zatrjevali v lice, da je trozvoza
jamstvo miru ter da je v trozvezi dobro
biti.
Kak je bil političen pnmen poto-
vanja ital. kralja v Berolin, si jo torej
že lahko misliti. Čez prej ali slej utegne
biti o tern pa še bolje poučena tudi vsa
evropska javnost.
Tijiiiu in nasi trgovei
in obrtniki.
Ko je Tuma 1. 1899. iskal stranke,
se je konecno oklenil trgovcev in obrtni-
kov, in sicer ne iz „predilekcije-1, kakor
je povedal v znanem pismu na svojega
prijatelja, marveč zaradi tega, ker je upal
s | r.rnočjo teh stanov splezati na vrh.
N&ravno je bilo, da se je „Soča" kot
glasilo njpgove stranke začela laskati tr-
govcem in obrtnikom ter se delala, ka-
kor da bi bila ona edina prijateljica in
rešitoljica teh dveh stanov. Trgovce in
obrtnike jc imenovala nositelje kulture
od pamtiveka, povdarjala je večkrat, da
je treba najprej za trgovce in obrtnike
skrbeti in da se bo moglo še le potem
tudi km^tu pomagati.
Da bi pokazali svojo skrb za tr-
govce in obrtnike, so snovali razna dru-
Stva. Naj imenujemo med temi „Trgov-
sko-obrtno društvo" in „Trgovsko po-
speševalno društvo"; prvo je sklenilo
ustanoviti v Gorici „Obrtni muzej", drugo
je ustanovilo „trgovsko-obrtne večere11.
Poglejmo namen in delovanje teh dru-
štev.
Na zaupnem shodu 1. 1900. je Ga-
bršček kokodakal. da se je „Trgovsko-
obrtno društvo"' ustanovilo, da pridemo
do primernega zastopstva v trgovski in
obrtni zbornici in da bomo potem tudi
v deželnem zboru govorili nekoliko dru-
gače. Tudi leto poprej so politiški otro-
čaji v „Soči'1 Lahe strašili, da si morajo
Slovenci prisvojiti Gorieo in s tern tudi
kupčijsko zbornico, tako da bodo imeli
v deželnem zboru 14 poslancev proti 8
laškim. Rezultat tega kokodakanja je bila
velikanska blamaža pri letošnjih volitvah
za kupčijsko in obrtno zbornico. Vodil
jih je pulitični kokodakar Gabršček, ka~
toremu je bil poveril izvrševalni odbor
,.vodstvo vseh političnih poslov". Njegovo
..vodstvo-1 je bilo tako modro in pre-
vidno. da niso volilci iz dveh okrajnih
glavarstev niti pravočasno glasovnic do-
poslali.
Kaj dela zdaj ..Trgovsko-obrtno*'
društvo? Zadnja vest v ,.Soči'' pravi. da
rued drugim izterjuje zastanke ,.Sočinih"
naročnikov!
,.Obrtni muzej-' je ostal le na pa-
pirju in tudi ,.trgovsko-obrtni večerr' so
že zaspali. Namen teh večerov je bil
pouk v praktičnem knjigovodstvu. kores-
pondenci. trgovskem in meničnem pravu
in v osnovnem jurističnem pravu. Cčitelj
— domišljav mladič brez potrebnega
znanja — je zašel pri razlaganjü včasih
previsoko, včasih prenizko: poslušalci —
med temi tudi dijaki — so se kmalu
naveličali in trgovsko-obrtnih večerov je
bilo konec.
Krčrnarje so mamili s ^krčmarskimi
zadrugami" ter jim obetali, da ostane
ves dobiček v krčmarskih rokah. ako
prevzamejo krčmarske zadruge užitnin-
ske davSčine v zakup. Leta 1900. je pi-
sala ^Soča4: ,.Vprašanje oužitninskih dav-
ščinah nas naravnost sili. da se takoj
ustanove krčmarske zadruge". To je bil
le pesek v oči! Dosegli so s tern mami-
lom le to. da ni mogla dežela prevzeti
užitninskih davščm v lastno upravo in
da se steka ves dobiček v žep par boga-
tih zasebnikov, in ne v deželno bla-
i gajno.
Kakor srao že omenili. ni izvirala
ta precartana ljubezen do naših trgovcev
in obrtnikov iz predilekcije, marveč iz
sebičnih, političnih nagibov.
To se je pokazalo pri mnogih pri-
likah.
Kako so se ti ,.prijatelji>l trgovcev
in obrtnikov obnašali proti tistim, ki
niso trobili v njih rog?
Ob času zadnjih deželnozborskih
volitev je napadala ,.Soča#( nekega boy-
s'kega obrtnika ter mu iskala konkurenta,
L1STEK.
AQUINUS RÄMUTA.
(Ob 40. obletnici njegove smrtl.)
,'      (Konec.)
Ta Angjlež je stavil Ramuti ponudbo,
da-li ga hoče spremljati na daljšem po-
tovanju skozi Francijo in Rusijo. In
ftamuta se ni pomisljal dolgo in sprejel
Je ponudbo. Vzel je dopust in prepotoval
z Angležem Francijo in Rusijo. — Ne-
šteti zanimivi doživljaji na tern potova-
nJU, katera si je Ramuta pridno zabele-
ževal, a jih tudi pozneje pripovedoval v
družbi znancev in prijateljev, pa so žal
ostali neznani potomstvu, kajti ti zabe-
Ježki, kateri bi bili lahko podali snov
mnogim, mno^im zanimivim povestim in
razpravam in bi bili zamogli zelo obo-
gatiti slovensko književnost, postali so
žrtva plamena, ¦— p0 smrti Ramute jih
je sežgal neki njegov redovniäki tovariä.
Da si je Ramuta na tern važnem
potovanju jako razširil znanstveno ob-
zorje, ni treba omenjati.
Kedaj je Ramuta potem ostavil
l'rancozko armado, ni natanjcno znano,
znano pa je, da je še malo časa pred
prestopoin v redovniSki ntan, služil v
avstrijnk' armadi kot stotnik ter da je v
O uzrokih Ramutinega vstopa v sa-
mostan je zabelježenih dvoje verzij. Po
jedni verziji je vsled srečnega padca s
konja v neki prepad storil obljubo, da
zamenja voJHško suknjo z redovnižko
haljo. Po drugi verziji pa je bi4a vzrok
njegovemu prestopu — nesrečna ljube-
zen. V Irancozki armadi je bil prideljen
kot pribočnik nekemu generalu iz visoke
plemske rodbine. Ramuta pa se je rnočno
zaljubil v jedino hčer generala. Dalje
časa je to razmerje mej Ramnto in ge-
neralovo hčerjo ostalo skrito, — ko pa
je kon :2no vkoreninjeni plemenitaš iz-
vedel za ljubezen svoje hčere do svo-
jega pribočnika, — poslal je tepa v
drugo garnizijo. Ramuto, čegar rahločutno
srce tega udarca ni moglo preboleti, je
to tako užalilo, da je sklenil dati vo-
jaštvu in svetu slovo ter se podati v
samostan. Po burni in zelo zanimivi
preleklosti vstopil je, dovršivši še prej
teologiške študije, leta 1830 v samostan
oo. trančiškanov kot mašnik.
Novo mašo je bral v frančiškan-
skem samostanu v Gradcu, kjer se je
tisti čas mnogo govorilo o tem dogodku.
Kajli bilo je nekaj izvenrednega da pre-
stopi k redovnikom mladi, lepi in sve-
tovno izobraženi   artilorijski čustnik. To
franc'iskanska cerkev v Gradcu ob tej
novi maši nntlačeno polna zlasti nežnega
spola.
Iz Gradca je bil premeščen Ramuta
v samostan v Brežice. V samostanu se
je Ramuta bavil z znanstvom. Dočim so
se njegovi redovniški bratje v prostih
urah zabavali v vrtu s cvetlicami, sedel
je on pri knjigah in se bavil z matema-
tičnimi problemi in z naravoslovskimi
študijami. Seveda se je Ramuta kot sve-
tovno izobraženi kavalir tudi drugače
razlikoval od svojih sobratov, katerih
življenja čolnič ni plul po razburkanih
morjih človeške usode, marveč ki je
kmalu priplul v mirni pristan samostan-
ske celice. Zaradi tega je imel Ramuta
tudi kot redovnik često pristop v razne
odličnejše rodbine, v katerih je bil zelo
priljubljen.
Ramuta je imel več sester, dve sta
se podali v samostan k Uršulinkam v
Ljubljano; jedna (^poznejša predstojnica
mati Magdalena) je slovela zaradi svoje
izredne lepote, na katero se naslanja
neka mična dogodbica.
Bilo je namreč leta 1821 za časa
Ijubljanskoga kongresa, ko se je mudil v
Ljubljani ruski car Aleksander I.
Pavlovič.   Mej   drugem   je   obi«kal    car
tu zagledal isti dan še ne preoblečeno
samostanko Ramuto, ga je njena lepota
prevzela tako, da je izrekel te-le be-
sede: ,,Kako škoda tako lepega
bitja, da mora zveneti v samo-
stanskem zidovju!" Na to jo je
car nagovoril naj izstopi iz samostana
Irer da hoče do njene omožitve skrbeti
zanjo. A lepa Magdalena Ramuta je
ostala pri svojem sklepu.
Do leta 1854 je deloval Aquinas
Ramuta kot profesor matematike in na-
roslovja v Novemmestu, kjer je 28. maja
1861 1. na veke zatisnil oči.
Njegovi učenci, katere je opozarjal
na lepoto in veličist prirode in vzbudil
v njih pojm za zakonitost v prirodoslovju,
so ga visoko spožtovali. Ko je njegovo
težko izkušeno srce nehalo biti in so ga
nesli vei. k večnemu počitku, vel je na
njegovi krsti vojaški klobuk s peresi
poleg mašniške knjige in keliha. Meščan-
ska garda novomeška je spremljala Ra-
muto na zadnji poti in tudi oddelek
tedaj v Novemmestu garnizujočega 21.
lovskega bataljona je poleg ogromne
množice ljudstva šel za svojim vojaškim
tovarižem ter poslal v tiho gomilo se
strelom zadnji pozdrav tovarišu ki je v
živlieniu nemelokrat noeuinnn zrl v Una
ravno tako je skušala $kodovati poste-
nemu eepovanskomu trgovcu. Kako je
zasmehovala in smešila gorižke trgovce
in obrtnike, ki so se bili zbrali na po-
vabilo ,.SIoge", da bi se razgovarjflli o
svojih zadevah! „Saj je res zanimivo",
tako je poročala „Soeau o tern shodu,
„ako pomislimo, kako važno nalogo so si
nadeli gg. Likar, Hrovatin, Kuštrin, Bajt,
Jernej Kopae in še par njih. Mi kar za-
vidamo odbor ,.Sloge'1 za njihovo delo-
vanje. Slovenci na Goriškem bomorešeni!
V  ,.Šolskem domu'4 smo   videli že nekaj
docela   neznnnih   obrazov,  ki že po zu-
nanjosti   niso   kazali   da sploh vedo, po
kaj   so   jih   prignali   tjekaj   Gregorčičevi
priganjaOi*'. — Še v zadnji številki skuša
ta prijateljiea   naših   obrtnikov   nekeinu
kobaridskemu eevljarju škodovati, ker je
pristopil h „Katoliskemu bralneniu in izo-
braževalnemu društvu".
Jako značilno je tudi obnašanje
^Soče'' po deželnozborskih volitvahna Go-
ri$kem,kjerodloeujejoposestniki inkmetje.
Zato se zdaj ,.Soča" s trgovei in obrtniki
vedno manj bavi ter jih omenja !e mi-
mogrede v drugi vrsti. Po volitvah je
zavzel v ,.Sočr' prvo vrsto kmet, tisti
ubogi kinet, o kterem so pred volitvami
trdili, da mu   ni   več mogoee pomagati!
V  tem oziru sta jako zanimiva ,.Sočina*'
članka: „Po zasedanju deželnega zbora"
in „Ueimo se od njih". V zadnjem članku
so   si   izmisliti   celo   novo   geslo:    „Za
kmeta s kmetonr'.
lz tega razvidijo naši trgovoi in
obrtniki, da so bili le slepo orodje v
Tumovih rokah. ,.Soca" se je delala
prijateljico teh stanov, dokler je upala z
njih pomočjo zmagati. Zmage ni bilo,
zato so stopili trgovci in obrtniki bolj v
ozadje — in Tuma išče zdaj pomoči pri
kmetu.
Politiöni pregled.
Spor med Srbl in Hrvatl. Demonstracije v Zagrebu.
Pevske slavnosti društva „Kolo" v
Zagvebu, o katerih smo svoj čas poročali, so
imele slabib posledic. S teb slavnosti se
je namreč poslal udanostni brzojav ce-
sarju Francu Jožefu I. kot hrvatskemu
kralju, kateri brzojav je poleg nekaterih
odiičnih Hrvatov podpisalo tudi nekaj
Čehov. Ta brzojavka je pa zbodla Srbe
in v Belemgradu izhajajočem listu „Srbski
knjifevni Glasnik1' bil je obelodanjen
članek proti oni brzoja^ki v kateri se
protestira proti podpisom Čehov na hr-
vatskern udanostnem brzojavu svojemu
kralju. Ta članek je ponatisnil v Zagrebu
izhajajoči srbski list „Srbobrau"' ter dodal
še nekaj pikrih opazk naperjenih proti
Hrvatom. Vsled tega je bilo zagrebško
prebivalstvo silno užaljeno in je dalo
duska v velikih demonstracijah, ki so se
vršile minulo nedeljo in pondeljek pred
uredništvom ,.Srbobr>ina-l, pred „Srbsko
banko>( in zlasti pred hišami srbskih tr-
govcev. Ljudstvo je pobilo okna pri ured-
ništvu „Srbobrana" in na „Srbski banki"'
ter razdejalo vse srbske trgovine. Škode
je več stotisoč Mej policijo in občinstvom
je prišlo do hudih spopadov in je bilo
mnogo redarjev močno ranjenih s kame-
njem in drugim. Tudi iz množice je močno
ranjenih veliko oseb. Mnogo oseb je are-
tiranih. Pokali so revolverji. Iz Belovarja
je moral priti eskadron konjenikov. —
Hrvatje so na Srbe po pravici užaljeni,
kajti med njimi igrajo Srbi pravcate ku-
kavice kar so zlasti pokazali za časa
zadnjih drž. zborskih volitev, ko so Srbi
vsi potegnili z madjaronsko kliko. Da je
vsa ta stvar utegnila biti nahujskana po
Madjarin, sledi iz tega, ker se razni mad-
jarski listi drgnejo ob brzojavko, v kateri
se imenuje Franc Jožef hrvatskim
k r a 1 j e m, češ da je nosilec krone sv.
Štefana samo kralj Ogerske in so trdili,
da se brzojavka vrne Hrvatom in se
cesar ne zahvali. A cesar je na brzo-
javko odgovoril in se zahvalil na izrazih
udanosti Hrvatov.
Kakor poročajo listi, demonstracije
v Zagrebu še niso  pcnehale, marveö so
dosegle tolik   vrhunec,   da je   prepove-
dano osebam   zbirati se na ulici, in vse
hiše   morajo   biti   zaprte   že ob  sedmih
zvečer.    Hrvatski    listi     se    zaplenjajo.
Srbski list „Srbobran" je nehal   izhajati.
— Demonstracije so v noči od torka do
srede zadobile jako nevaren značaj. De-
monstrantje so razdrli vse  srbske  trgo-
vine, zvlekli blago na ulice ter je zažgali
ali   pa naredili iz njega   barikade.   Neki
stotnik   W i 11 a s  je  streljal  iz  svojega
stanovanja   na množico.   Na  to  je  ista
je stotnik zjutraj vrnil v svoje stanovane,
so ga denionstrantje zapazili, planili za
njim ter ga pobili na tla. Odnesli so ga
potem v bolnisnico, kjer je kttialu za tein
umi-l.
Zdaj je razglaäena nad Zagrebom nag'a
sodba in pridejo pred isto štiri osebo, ki
so se pregrešue proti  naredbam iste.
Avstro-ogerska nagodba.
Ministerski predsednik dr. Koerber,
tin. min. Böhin-Bawerk ter trg. min.
Call odpotovali so v četrtek v lUidimpesto,
da se tarn nadaljujejo dogovori glede av-
tonomnega carinskega taril'a ter druge
tot^ke avstro-ogerske nagodbe, zaradi ka-
terih se nista se avstrijska in ogorska
vl'ida ziedinili. Poprej se je skomj z go-
tovostjo trdilo, da se pri tej priliki po-
gajanja v Rudimpešti zavrse z ugodnmi
uspehom; danes pa pravi dunajska „X.
Fr. Presse", da, ako se pogajanja v Bu-
dimpesti ne završe, se bodo pa zopet na
—  Dunaju nadaljevale.
Potovanje ruskega carjeviea v Italijo.
Listi poročajo, da bode ruski car-
j^vič potoval prihodnjo zimo v ltaliju.
To potovanje pa bode imel^ skraini inco-
gnito in jespravljajo listi v dotiko z neko
zaroko; carjevic da se namerava zaro-
čiti  z neko italijansko  prineesinjo.
Ruski g!as o sestanku v Berolinu.
„Novoje Vremja*4 je priobčila jako
dolg elanek, v katerem govori o sestanku
italijanskega kralja z nemškim cesarjem
v Berolinu. Ta list ne pripisuje temu
sestankn posebne politične važnosti, pou-
darja pa, da postaja nasprotj'1 med av-
strijskimi in italijanskimi interesi vedno
večje.
Nemškl cesar na Poznanskem.
Obisk nemškega eesarja v Poznanju,
od katerega so cesarju odsvetovali v po-
četku njegovi dvorniki, se je zdaj ven-
darle izvrSil. Vsredo 3. t. m. ie došel
cesar s svojo soprogo v Poznanj. On je
jahal na konju, ona se je vozila v kociji,
spremljana po ulanih. Sprejem je oil le
strogo uraden. Poljaki so držali besedo
in se sprejema niso ndeležili. Ceaarja je
pozdravil nadžupan Wittig. Ta rnož jo
pa menil, da mora pri tej priliki udariti
na ultra-prusko struno, zato je v po-
zdravu naglašal, da mesto Poznanj zamore
vspevati le pod pruskim praporom in
dejal da se iz prs vsakogar dviga
prepričanje: ,.Prus sem in Prus hočem
ostatü"; najbrže pa pri tem na odsotne
Poljake ni mislil. Pozneje je cesar sprejel
nadškofa S t a b le w s k e g a na katerega
je imel poseben nac;ovor, ki pa morda
ne pride v javnost.
Posvetovanje bursklh voditeljev z Angleži.
,.Petit Bleu", kakor se govori, gla-
silo burskih voditeljev, zatrjuje da ima
potovanje burskih voditeljev v London
res ta namen in sicer: dogovarjati se z
Angleži glede denarne pomoči ter g'ede
povrnitve zaplenjenih posestev Bnrom in
Afrikanderjem; glede popolne amnestije
za Afrikanderje in zaradi preklica Kit-
chenerjevega dekreta tičočega se pro-
gnanja Afrikanderjev. Sploh hočejo burski
voditelji pri Angležih posredovati, da
izvede Anglija vse one pogoje mini, ka-
tere se je zavezala izpolniti.
Mladuturško gibanje.
Dolgo se je govorilo o nekem mla-
doturškem »ibanju, od katerega se je
pričakovalo, da obrne na Turškem vse
narobe Ali ta pričakovanja se niso vre«i-
ničila. Pred nekaterimi dnevi se je sestal
mladoturški kongres v Parizu na inicija-
tivo princa Sabaheddina, najstarej-
šega sina Mahmuda paše, da sklepa o
skupni organizaciji proti turškemu zasta- j
relemu zistemu, katerega zastopa sultan
sam. Turški sultan in vsi sovražniki no-
voturškega gibanja so se strahom zrli na
sklepe tega kongresa, katerega se je ude-
ležilo več revolucijonarnih strank in celo
Armencev. Ali kmalu se je pokazalo da
je sultanov strah prazen, kajti skoro
vse stranke kongresa so bile odločno
proti načrtu princa Sabaheddina da bi
naj se reorganizovala vsa Turčija ob so-
delovanju Evrope, zlasti NemČije, trdivše,
da se Turčija lahko preuredi brez uti-
kanja inozemstva. Vsled tega fijaska se
bode mladoturški odbor razšel in čieni
istega se razidejo v inozernstvo. Tako je
splaval zopet up Nemčije po vodi, ki je
hotela v kalni vodi mladoturäkega gibanja
ribariti za se:
Polltlčen droblž.
Naš   cesar   potuje   v   Rim.
„Montags-Revue" poroča, da se že delajo
priprave za potovanje   našega   cesarja v
Rinri. To potovanje se vrši  tako,  da   n';
bo uftaljen ne   Vatikan  ne   Kvirinal.
Avsrijskidržavnizborsei   . .
6. ali 7. oktobra. — Zagrebäko >
učilišče   in   Avstrija.  Pravr^ü
izpiti na zagrobškem vseučilišču so  pri-
znani tudi v Avstriji. Dotična ministerska
nJsA/ili»    taiAa.   ia   tr\    iaaan      Pnrrni    ia    r>ri_
avstrijskem vseuc'iliscu napravi izpit iz
avstr. civ. prava. — V i n a k a k I a v-
z u 1 a. V Budimpešti hoöejo vedoti, da
se ni nie gotovega glede vinske kluv/ule,
le toliko je gotovo, da sedanja klavzula
ne ostane. — N e in S k t p o s 1 a n i k
Kullenburj,' na nvstrijskem dvoru odstopi.
— Revolucija n a o t o k u Haiti.
Boji med öetama ustaš^v pod generalom
Nordom in vladnimi pod generalom Ju-
nieau se nadaljujejo. Minuli teden se je
vržil hud boj, v katerem je padlo mnogo
mož na obeh straneh. Mesto Mannelade
je razdejano. - H e v o 1 u c i j a n a V <»-
n e z u e I i. V zadnjeru času jo od vlad-
nih čet zopet prestopilo k ustasiwn 5t)O
mo/;. Vzeli so seboj kot ujetnika generala
Castilio. 600 vojakov, ki *o hotcli nein-
ško železnico od Curacasa do Valencije
popravljati, je bilo  napadenih in pobitih.
Domače in razne novice.
X,j. Velic*. fosjvr pri vojuskih
vajah v lstri. — V noči tncd i. in 2.
t. in. došla sta na jahto ..Miramar1' po-
veljnik vojne mornarice baron Spaun in
načelnik generalnega štaba tzin. baron
Beck ter se postavila na razpola^o ce-
sarju. Takoj za tem so zapriceli manevri.
Prva in druga divizija ladijevja ste bili
hlizu Uina^a napadoni od torpedovske
tlotilje, ki je pa bila odbita. Jednak napad
z jednakim rezultatom izvršil se j« tudi
blizu Rovinja. V višini Premonture vršile
so se strelne vaje mornarice, katere je
cesar zelo pohvalil. Brodovje je potem
odplulo proti Malemu Lošinju. Torpe-
dovska llotilja pa je retirirala v Pulj.
Po dovršenih vojaških vajah se je
v sredo 3. t. m. pop. ob 5. uri podal
ce^ar s spremstvom na jahto ,.Miramar"',
kjer je bii dine, katerega se je udeležilo
vise častništvo in predsednik Lloyda
Becher. Cesar se je pri tej priliki o ma-
nevrih pohvalno izrazil na^proti zapove-
dujočhn častnikom. Isto popoludne in
zvetier vmili so se v tržasko luko par-
niki „Elektra", „Habsburg", „Galicija" in
,.Bukovina", katera poslednja sta vozila
tudi vojaštvo v Trst. — V četrtek si je
cesar v družbi nadvojvode Raineria
ogle*dal utrdbe skupine Barbarigo in trd-
njave Peneda. Potem je bil na krovu
.,Miramar'' obed, katerega se je udeležilo
vse sprern4vo, visji vojni poveljnik in
namestnik grof Goess, kakor tudi ča^tniki
in visji uradniki obeh vojsk. Co-iar so je
pri tej priliki tudi pohvalno izrazil o !
prevažan.ju čet po Lloylovih parnikih.
Pri obisku vojnega pristanišča po cesarju
je vse tamošnje vojrio ladijevje bilo v
velikem gala t*T je pozdravljalo vladarja
z grmenjem topov. Istega dne popoludne
si je cesar ogledal puljski arzenal, pri
kateri priliki so mu bili predstavljeni
razni pomnrski poveljniki, kakor admiral
Spaun, podadmiral M inu tillo, Brosch,
Preradovie itd. Cesar si je ogledal
tudi nekaj vzgradbi se nahajajočih vojnih
brodov. Za tem je obiskal cesar pornor-
sko cerkev Madonna del Mare in razna
javna poslopja. — Popoludne v četrtek
ob 4'/._, uri pa se je podal Nj Velič. cesar,
burno pozdravljen od mnogoštevilne mno-
žice, zopet na-kolodvor in je odpotoval
z dvornim vlakom proti Dunaju. Mej po-
tom od arzenala do vojašnice pešpolka
ter do kolodvora je delalo ob morju vo-
jaslvo 4. trdnjavskega topničarskega polka
špalir. Na kolodvorn so cesarja pozdrnvili
šes generalnega štaba i'cm. baron Beck,
korni poveljnik Succovaty, nadalje
več višjih poveljnikov in castnikov; ad-
.niral Spaun, Minutillo, Preradovie
itd. Nadalje grof Goe-?s, škof Flapp, Gam-
pi t e 11 i,, puljski župnn Rizzi, višje
uradništvo, duhovščiria it. Pri vstopu na
kolodvor se je obrnil cesar k poveljniku
Succovatyju ter rnu izrekel priznanje na
zadržanju čet pri  vkrcanjih.
Nagovoril je tudi polkovnika 87.
pešpolka bar. Buttlarja in pohvalil
voja.šlvo, polkovniku je cesar podal roko.
Nadalje je nagovoril cesar tudi namestnika
Goessa, istersk. glavarja Campiteilija,
škofa. F 1 a p p a in nam. svetnika R o-
setti-ja. Nasproti poslednjemu je iz-
razil ce«ar svoje zadovoljstvo o bivanju
v Pulji.
Admiral Spaun se je zahvalil
cesarju za veliko cast, ki jo je izkazal
mornarici s tern, da je imenoval za
admirala vojne mornarice nadvojvoda
Franca Kerdinanda, ter ob jednem
za cast ki jo je izkazal cesar mornarici
s svojim obiskom. Cesar je odgovoril:
„Zelo Me je radostilo, da morem
moji mornarici izreči hvaloin
priznanje. Upa in, da bode duh
tradicijev mornarici vladal
i nadalje in da bodem istega
pri kakem bodočem obisku na-
šel äe bolje r a z v i t e g a." Na to je
cesar stisnil roko admiralu Spaunu
ki je bil po teh cesarjevih besedah vidno
oinion      Psiaan  ia   naammnil   turli   \ra/t   AvtiniU
spremljan od nadvojvode Rainerja v
dvorni vlak. Ko se je vlak zwcel pomikati
s kolodvora, je /Hgrmelo na gradu nad
vojnim pristaniscem HH streiov iz lopoy;
pri treljem strelu salutirali so vo.jni
brodovi z 21 streli; ko je dvorni vlak
iztfinil L oblicja mesta, je oddala trdnjava
Bradamanle 33 pozdravnih strelov. Z
zadnjiru strelom izginili so tudi raz brodov
vsi praporji.
Ob progi preko Paz'na, Cerovlja
itd. so goreli mnogoštevilni kresovi, in
je stalo mnogo Ijmhtva da pozdravi ce-
sarja v slovo. V Ornvljah, kjer se je
dvorni vlak vstavil i minute, se je zbralo
pol no ljudstva, ki je cesarja navduseno
pozdravlialo. Tudi ob celi progi mimo
B'tca, BuzelH, Rodika, Lokev in Divače
do kranjske meje. st goreli mnogoštevilni
kresovi, vse nase.bine co bile slavnostno
razsvelljpne. Köder se je peljal cesar,
doneli so mu nasproti bnrni „živio"-klici
eakajoeega prebivalstvu. Vr I) i v a d i
kamor je dospel vlak ob 8 uri 2f) minut,
je bilo natlac'ono pi\ibivalstva, ki je ce-
sarja viharno pozdravljalo z „>.ivioil-klici.
Cesar je za hip izst^pil, tu vsprejel na
znanje poročila častnikov iz vodsl.va vo-
jaiskih vaj, izrekel vnovič nainesttiiku
Gocssu svoje zadovoljstvo na navdušenem
vsprejetnu ter se ob 8 30 min. odpeljal,
spremljan ob neprestanih ,,živio;'-klicih
kraskega prebivalstva.
Odlikovanjc. — Presvitli cesar je
podelil ravnatelju ž<Miskega   učiteljišča g.
Stel'anu Križniču naslov   i^olskega   svet-
nika. Čestitamo !
Imeiiovanje. — ..Wiener Zeitung"
poroča, da je ministerski predsednik ime-
noval stavbena pristava Fioravante De-
rossi in Silviia Pipana za inženerja v
državni stavbeni službi   na   Primorskem.
Minister za nauk in bogočastje je
imenoval suplenta na državnem gimna-
ziju v Kopru, Viktorja Magnago glavnim
učitflj^m na c. kr. ženskem učiteljišču v
Goric'.
Spremembo v tVančiškanski pro-
vincijl. — Ljubljana: P. Hugolin
Sattner, gvardijan in župnijski upravitelj
P. Severin Fabiani, katehet, P. Adol
Čadež, kapelan, P. Bonaventura Resman
kapelan. Bogoslovci: P. Albert Pirc, P.
Maks Brelih, P. Norbert Sušnik, P. Si-
mon Curin, P. Kazimir Zakrajšek, P.
Gvido Rant, P. Pius Žankar. — S v.
Gora: P. Kasijan Zemljak, gvardijan, P.
Kalist Medič, vikarij, P. Evgen Stanet. —
Novomesto: P. Gothart Podgoršek,
vikarij in učitelj, P. Nikolaj Traven. —
Kamnik: P. Franc Ambrož, katehet.
— Pazin: P Salvator Zobec, vikarij
in katehet, P. Alojzij Bobnar, P. Arhan-
gelj Apej. — Nazaret: P. Klarus
Rottman, gvardijan, P. Karol Schöpf, P.
Adalbert Flere. — Brežice: P. Av-
guštin Čampa, gvardijan, P. Alfonz Fur-
Ian, vikarij in magister novincev, P.
Emerik Landergott, P. Ambrož Remic. V
tem samostanu se nastani sedaj novi-
cijat. — Gorica: P. Andrej Gnlob, P.
Ernest Jenko. Bogoslovca: P. Friderik
Sailer, P. Vincencij Kunstelj. — M a r i-
b o r: P. Robert Dolinar, P. Klement
Grampovčan, kapelan in katehet, P. Al-
kantara Crtanec. kapelnn. Bogoslovca:
P. Krizostom Wester, P. Teofil Zajec. —
S v. Trojica: P. Nikolaj Mežnarič,
gvardijan in župni upravitelj, P. Elekt.
Marnier, vikarij, P. Nazarij Schönwetter,
P. Fulgencij Trat'ela, kapelan, P. Berard
Jamar, kapelan. — Brezje: P. Odorik
Kreiner, P. Atanazij Auser, P. Anselm
Mum.
Vpisovaiiji». dijakov na raznih
u^nlh zavodih v (iorici za bodoče
solsko leto. - Na tulcajšnjem ženskem
izobraževališ ju vrši se vpigovanje dne
13 in 15. t. m. od 9. do 12. dop. One
gojenke, ki mislijo stopiti v prvi tečaj
tega zavoda, predstaviti se morajo osebno
v spremstvu svojih rodiloljev ali njih na-
mestnikov. Prinesti morajo seboj krstni
list, zdravnisko spričevalo o telesni spo-
sobnosti in zdravih očeh ; spričevalo o
stavljenja koz ter zadnje šolsko spriče-
valo. One, ki niso obiskovale kakega jav-
nega šolskega zavoda, prinesti morajo
tudi seboj spričevalo o lepern vedenju.
Vsprejemni i/piti se začno 16. t   m.
Natuk. realki prijavijo naj se
oni, ki žele vstopiti v prvi razred, v
spremstvu svojih starišev ali njih na-
mestnikov dne 15. t. m. od 9. do 12.
dop. Prinesejo naj seboj krstni list in pa
zadnje šolsko fipričevalo. Vsprejemni iz-
piti se vrše" 16. t. m. Oni dijaki pa, ki
so lani obiskovali tuk. realko, zglase naj
se 16. in 17. t. m. ob 9. uri in sicer
vsak v dotičnern razredu. Dijaki pa, ki
niso obiskovali tuk. realke, ki pa žele-
vstopiti v 2. ali katerikoli naslednji raz-
red, zglase naj se pri vodstvu 16. t. m.
ob 9. dop.
Na tuk. gimnaziju prične äol-
očenci v 1. razred od 9. do 12. dop.
Dečki, ki rnislijo vstopiti v ta razred,
zglase naj se na jodnern navedenih dni
v spremstvu svojih starišev ali njih na-
mesi-nikov pri raviial.eljst.vu ter naj pri-
nesejo seboj krstni list in pa spričevalo
tisto sole, katero so v zadnje obiskovali.
16.  t. m. pa bode   vsprejemni   izpit.   Di-
jaki, ki so se do zdnj učili na tukajsnjem
gimnaziju, se rnorajo /^lasHi do 17. t. ni.
Ponavljalni izpiti  so  vr.se pa od   l.r>.   do
17.  sept. Dijaki,   ki   mislijo prostopiti   iz
drugib   gimnazij    na   tukajšnjo,   prinesti
morajo seboj spričevala od vseb zadnjih
semestrov in pa krstni   list.   Oui   dijaki,
ki vstopijo na novo, vplaeati tnnrajo  pri
vpisovanju \ K   20   v.    vsprejemne   pri-
stojbine, sploh v s i učenci pa   2   K   kot
prispevck zu učna   srcdstva.   Poleg   tega
plaeajo imovitejši dijaki  po  I  K /,a rnla-
dinske igre, revnejsi pa so tpga prispevka
oproščeni.
Na tukajšnji c. kr. gimnazijski
pripravnici se bode vzprejerntilo iie>m:e
.s slovenskim nuiternim jozikom 10. in 11.
tega iriescci od '.>. do 12. ure dopoldne.
Oče.tjf1 ali njibovi namrstniki se oglasijo
z ueenci pri vodstvu in izročijo: 1. iz-
prieevalo z dobrim vspebom dokunea-
nega 3. razreda. ljudske sole; 2. krstni
list z izkazom, da učenec nitna manj ko
9 pa tudi ne vee ko 18 let; 3. izpriče-
valo o stavljenih kozah ; 4. zdravnikovo
izpričevalo, da je učenec popolnoma
zdrav, posrbno na očeh: f). ubožni list,
ce so stariši ubogi; 6. popolno rodovni-
co (Nationale). Vsprejernanje pa bode le
začasno; učenci, ki v prvem mesecu ne
izkažejo zadosti prejšnje omike, vrnejo
se po vkazu visokega ministerstva z 28.
majnika 1876 štev. 6330 v ljudsko šolo.
Vzprejnie pa se k večernu 50, oziroma
38 učencev; prednost imajo oni, ki v
svojem rojslnom kraju niinajo nobene
priložnosti, naučiti se nemščine in ki še
ne hodijo v tukajšnjo c. kr. deško vad-
nico. Učnine je 10 K za vsako polletje ;
vbogi in vredni učenci so celo ali na
pol uproščeni plačevanja učnine.
Naši učitelji iu stranka „Soče \
— Pod tern naslovom smo priobčili v
svoji 69. štev. dopis z dežele, v katerern
se bavi dopisnik z zadnjimi učiteljskimi
spremembami v goriški okolici. Ta dopis
dal je okrajnemu šolskemu svetu za go-
riško okolico povod, da nam je, opirajoč
se na § 19. tisk. zak., poslal popravek
poln samih „ni-resov", katerega priob-
Čimo pa še le v prihodnji številki, ker
nam za danes ne dostaje prostora. V
prihodnji štev. seveda vzdržali se bo-
demo vsakih opazk k popravku, ker tako
zahteva tiskovni zakon in se šele kas-
neje povrnemo k popravku. Značilno pa
je, da nam je okrajni šolski svetdoposlal
isti dan svo.j popravek, na koji nam tudi
„Soča" obeta, da bode po svoje po-
pravljala omenjen.i naš dopis.
Bivši dezelni poslauee Muba, ki
pa ni danes več ne poslanec in ne žu-
pan, je pozdravil ne veino pa ali v svo-
jem ali v imenu koga drugega, Nj. Velič.
presv. cesarja, ko < e je peljal skozi Di-
vačo k vojaškim vajam v Pulj, v j e-
dino nemškem jeziku. Tako namreč
piše „Edinost". ,,Edinost" se nad tern
togoti ter se temu čudi, mi pa, ki gO3p.
Muho prav dobro poznamo, se
temu prav nič ne čudiino in bi se tudi
ne čudili ako bi g. Muba pozdravil ce-
sarja jedino lev turškem jeziku. G.
Muba je pač prvak goriško-narodno-
napredne stranke in a tern je rečeno
dovolj. Povedali smo pa to samo zaradi
tega, da se naši eitatelji še bolj prepn-
čajo, kako prav da smo imeli takrat, ko
nismo na narodnjaštvo g. Muhe eisto nič
dali. Zdaj ga pa prepuščamo „Soči"1 in
„Edinosti", kojih ljubljenček je g. Muha,
da obračunati ž njim, kakor jima je
drago.
Gabršček in reklaina. — Ko je
Gabršček ustanovil „Primorca", je lovil
naročnike s tern-le naznanilom: „Pri-
morec" se bo posebno oziral na narodne
trgovce in obrtnike. Zato bomo spreje-
mali v ta list ogla^e le narodnih trgovcev
in obrtnikov. „Primorec" bo torej edini
list, ki za noben denar ne sprejme
oglasov iz neslovenskih rok".
Ali je Gab. držal svojo besedo ?
Kaj pa še! „Primorec" prinaša kakor
„Soča" oglase in reklame tudi laških,
nemških in židovskih trgovcev in obrt-
nikov. Da s tern slovenskim trgovcem in
obrtnikom ne koristi, rnarvec kolikor to-
liko škoduje, je umevno. Naj omenimo
le en slučaj. Slovenci irnamo tudi užiga-
lice druibe sv. Girila in Metoda, a „Soda"
priporof'a užigalice Lebherzove tovarne,
čeravno je nje poslovodja, kakor je sama
„Soča" poročala, s slovenskimi delavci
grdo postopal, jih izkoriščal ter jib oško-
doval. Znano je dovolj, kako ae lovijo
insf-rati /a „Sočo",   „Primorca" in   eelo
Za kniiževna  UOdißtia    Znln na   in sk ruins»
bi bila „Gorica" „žo rnarsikornu pretila,
da rnu bode skodovala, ako ji ne plača
Iribula v nbliki oglasa".
Na d:iii Ic z «nim takim slučajem !
Obi'Iiisk«»   \olitve   v   Krcdu.  —
Ko j<: pred nekaj rasom zmagala pri ob-
činskih volitvah v Kredu ,.SoČina*1
slranka, za^nali so, kakor po volitvah v
Rihembertfu, naprcdnjaki straiten „halo"',
češ kmalu bo vsa Goriška naža
Pa kakor rihemberske, bile so ovr-
žene tudi te volitve in pri novih volitvab,
ki so se vršile 12. avgusta t. I, osUIh je
,.Sočinau stranka z o p e t n a c e d i I u.
ker je ljudstvo sprevidelo da treba taki
stranki povsod vrata pokazati kjer se le
prikaJe, —• stranki namrcč, ki ne dela
druzega kakor razprtije In trOHi nesrečo
med Ijudstvum.
Pri'drziiost iH'knterih kob'sarjev
presega žc vs<^ rnoje a od strani dotičnih
činiteljev, ki imajo skrbeti za varnost
člove^k(i»a zdravja in življenja, pa se v
tern pogledu prav malo all nie ne zgodi.
Kolesarji vozijo s tako naglostjo po
rne«tu da ni prav nobcno 6udo ako ^e
slirfi vsaki dan o kaki nesreči. 1'a ti
Ijudj.1 tie vozijo le po ulicah, po kalorih
jirn je dovoljeno, rnarveč tudi po takih,
po katerih je prepovedano voziti kole-
sarjem, in po tlaUu, namenjenern za
peace ter po setališčih. In vsc to vi-
dijo vsi ljudjft vsaki dan in vsako uro,
samo našn policija  tega ne vidi!!
V soboto je podrl na tla nek tak
kolesar na Setališču ob cesti proti Soš-
kemu moslu m*ko ženo, ki se je pri
padcu Se precej ranila na glavi in na
roki. Predrznež je cmoknil sicer tudi
sam na tin a ne zmeneč se za ubogo
žensko, skobacal se je zop^t na svoje
kolo ter zbežal. Čas bi že bil, da bi se
proti tern ljudem ojstreje   postopalo.
Demisijst. — Mestni starošina Pa-
te rno Hi naznanil je gori^kemu žu-
panu, da se odpoveduje časti kot mestni
starešina.
Nagla smrt. — 60-letnega kleparja
JožetaKavsa, stanujočega naPlacuti, našli
so v četrtek zjutraj mrtvega v njegovi
postelji. Pokojnik se je na predvečer še
prav dobro počutil; zadela ga je naj-
brže kap.
Samomor v bolnišnici. — Včeraj
ziutraj ob 7. uri skočila je skoz okno iz
II. nadst. tuk. ženske bolnišnice 29-letna
Del Bianco in je ostala pri tej prici
nr.rtva. Del Bianco je žena nekega delavca
pri ž^leznici, iz Italije doma. Šla je pred
kratkim časom v bolnišnico da je tarn
porodila. Dne 3 avg. je v resnici tudi
porodila, a bila je v bolnišnici popolnoma
nezadovoljna in je večkrat žugala da se
v smrti ako je njeni ne vzamejo iz bol-
nišnice.
Del Bianco je bila tudi hudo jetična
in bi po mrenju zdravnikov itak ne živela
čez jeden niesec.
Trg;. — Dne 4. t. m. se ie pripe-
Jjalo na izvozni trg in sicer: 70 kvint.
jabolk po 16 K. hrusk 120 kvint. po
20 K, breskev 20 kvint po 50 K, češpelj
800 kvint. po 6 K, grozdja 200 kvint.
po 28 K, pomidorov   60   kvint.   po ti K.
Razbita jajca. — V četrtek pred-
poludne sta se srečali dve ženski z jer-
basi na glavi. Mesto da bi pazili in gle-
dali pred se, gledala je jedna v neko
prodajalnico, druga pa na drugo stran
ulice. In tako se je zgodilo, da sta trčili
z jerbasoma, ki sta padla obadva na tla.
Jedna obeh je nosila v jerbasu reči, ki,
četudi so padle, se niso nič poškodo-
vale, druga pa je iinela v jerbasu jajca,
ki so se padsi na tla, razbila. Pazite
torej ženske, ki nosite — jajca na glavi,
ne ozirajte se preveč okoli sebe!
/elezuiäki va^on strlo. — V če-
trtek večer je zašel vlak, ki odrine ob
8. uri zvečer iz Gorice v Trst, na gluhi
tir, ki drži do Muličeve kovačnice. Zadel
je ob tarn stoječi vagon ter ga popolnoma
strl. Poškodoval se je še precej tudi
stroj, a druge nesreče ni bilo.
Vojaški begun. — Vojak Josip
Volteran dobil je dva meseca dopusta
zaradi bolezni. V poadeljek po dokon-
čanih dveh mesecih se je spet vrnil, ali
že v torek zjutraj so ga pogrešali in ga
niso mogli nikier najti. V sredo pa so
našli v nekem grmu blizu železnice nje-
gov kovčeg, v katerem so je nahnjala
vojaška obleka in bajonet. Njega pa ni,
popihal jo je najbrže čez mejo.
Ncsrefa. — V tcrek so pripeljali
v tukbjšnjo bolnižnico jsmiljenih bratov
nekega 00 let starega ianeza Borštnerja
iz Št. Jurja na Štajersiem. Janez Boršt-
ner opravljal je službc nočnega čuvaja
pri dornberški železnici. Po nočiod pon-
deljka na torek je pa pri dornberskem
tunelu ponesrecil ter padel čez 3 metre
visok zid in se  tako močno  poäkodoval
M»   i/lnvi    iln    en    t/n       miil-illi     nil     7    rimclih
Za^'tck KOiwkepst let a na   c.   kr.
pripravnici za učitelji.šča v ['odgori pri
Gorioi bode dne \%. septembra. V'pino-
vanjc bode dnv 14. in If), septernbra od
9.— \-i. ure predpol Ine in od 2. — 4. ure
popnludne v tukajSnjem -Solskem po-
slopju. V ta zavod se sprejemajo krepki
in zdravi dečki, ki so dosegli 14. leto ali
vsaj 13 in pol leta svoje starosti, ter so
z dobrim uspehom dovršili vsaj ljudsko
solo ali kak razred srednjih Sol. Šolnine
se ne jiljičujf. Pridrii pa potn ni ucenci
dobe nekaj (iržavne podpore. Za vsprf-
jem se zaliteva : zadnjt1 .šolsko spričevalo,
kratrii list, spričevalo o stavljenju kozic
in zdravniäko spričevalo o zdravstvenem
stanju decika.
Vsporod ('italniriic sla\iu»sti v
Kanalu ki «e bode vršila jul"i, obstoji
poleg pozdravov in flavnostnega i,'ovora
iz sledečih točk : 1. M. Zega : „0 ti moj
dom>l ; 2. 1. pi. Zajc : ,.L'staj rode" ; 3.
Katkič : „Venec brvatskih narodnih pes-
mi"1 ; 4. Obič : ,,Slov»nski brod-' : o. (sa-
rnie: ,.k naroda za narod'': 0. Volarič :
,. Kvisku bratje*'; 7. Hudovernik : ,.Naša
zvezda" ; 8. 11. Satiner; ,.Vrbica"' : (J. (Jd-
lomck iz opere ,,Siriiljana"', zbor gorskih
d*'klet; 10. I. pi. Zajc: ,.SIovenac i Hr-
vat". Posanic/nc pevskf in glasbene točke
vsporedn izvr.sujejo iazna pevska in ta:n-
buraška ilru^lv;«. I'd vr-selici ple.s, prosta
/abava in umutalni ognji. Pričetek točno
ob 3. uri in pol pnp. Vstopnina 40 vin.,
s sedf'z'iin   1   K.
Odbor „Narodiic Citalnice" v
Kanalu javlja gosp koiesarjem,
koji se mislijo udeležiti slavlja 35-letnice
čitalnične, da bo za shrambo koles na
trgu določen primeren prostor in pri-
merna oseba. kai.era bo na kolesa strogo
pazila in dobi radi kontrole vsak kole-
sar svoj  lislek.
Vabilo na veselico. katero prircdi
društvo ,.SIov. Čitalnica" v Prvacini due
7. sept. t. I. v deloma zaprtih prostorih
g. Pahorjw. Vspored: 1. Ipavic : „Domo-
vini*'. svira domača godba ; 2. Pozdrav ;
3. 1. Aljaž: „Občutki"', poje doraači možki
zbor; 4. H. Volarič: ,.Venček>l, svira
godba ; 5. Deklamacija ; 6. H. VogriČ :
,.Bogomitovo slovo". odlomek iz operete,
svira godba; 7. P. H. Sattner : „Na pla-
nine", poje domači možki zbor ; 8. Plesni
venček 6 kom. 1 krono. — Zacetek ve-
selice točno ob 4 in pol uri popoludne.
Vstopnina k veselici 40 v., sedež 20 v.
K obilni udeležbi  uljudno vabi
odbor.
Hrauilnica in posojilnioa v Dorn-
bergu je v treh mesecih svojega ob-
stanka prav lepo napredovala. Zdaj ima
ravno 50 udov. Njen denarni promet
znaša do danes 15.203 K 82 h. Če pri-
pomnim, da je poslovala ,.Hranilnica"
vseskozi lft z denarjem, ki so ga naložili
domarini — ted^j se vidi. da ima mlada
posojilnica prav lep začfttek. Upamo, da
pristopijo kot udje k našemu drustvu
kmalu že drugi gospodarji katoliškega
prepričanja. posebno z zaloske strani.
Vzdružitvi je nioc!
Saniomor   vojaka.  —   Ko   se je
vračal parobiod „Habsburg;". na katerem
so se vozili nazaj v Trst vojaki 97. peš-
polka, ki so se v puljski okolici udeležili
vojaskih vaj, vstrelil se je mej potjo neki
vojak lskra z Reke. — Ta vojak bi
imel iti po dokončanih vajah domov.
Pregrošil se je pa nasproti nekemu pod-
čhstniku s tern da mu ni izkazal po-
trebne pokorščine. Ta pa ga je ovadil
stotniku, na kar ga je stotnik okregal
ter mu tudi žugal s posledicami te vo-
JKške nepokorščine. To je vojaka tako
užalilo, da je šel pod krov parobroda in
se tarn vstrelil. — Zadnji hip pa smo iz-
vedeli, da se je Iskra vstrelil ker bi se
imel zagovarjati zaradi razžaljenja Nj.
Veličanstva.
„Zavod   sv.  Nikolaja"   v   Trstn
odpre se jutri due 7. t. in. ,,Dekliski
Dom" v Rocolu v ulici Settefontane St.
34. Ob tej priliki bo tudi primerna slav-
nost pri kateri sodeluje „Slovansko pev-
sko drustvo"'  in vojaška godba.
Evharistioni shod na Sušaku
dne 3. t. m. je bil dobro obiskan. Vseh
udeležnikov je bilo blizu 200. Navzoči
so bili äkofje ljubljanski dr. Jeglič, 9enj-
ski dr. Mavrovic, zagrebSki titularni «kof
Krapac in krški dr. Mahnič.
Italijanski ogleduhi. — Dve ita-
lijanski ladiji sta se v Pulju sumljivo
bližali trdnjavi in avstrijskemu ladijevju.
Avstrijska policija ju je preiskala in nasla
t'otogralicni aparat. Italijanske ogleduhe
so najprej   zaprli, potem pa izpustili.
Kranjskt» novice. — Mlekarni v
Morav^ah jo poljed. ministerstvo dovolilo
1000 K podpore. — V Ribnici je iz zu-
porov sodišča visela bela zastava, ozna-
njujoča, da ni nobenega kaznjenca v
zaporib.   — Na cesti od Sodražice proti
KiKiiK'i    un    Liu    nPAil    n(i>itniin    \rn7.Ai1n    Qnlil-
so se zvrnili v jarek. Voznik je pravo-
('•asno odskočil, drugače bi ga bilo ubilo.
-- V Selcah „liberalni" odborniki nočejo
priti k volitvi stareAinstva. Bili so že v
drugič obsojeni na 360 K na korist
ubožnice v Selcih. — V Idriji je gorela
hi5a g. Golje. — 60-letna Marija Kovič
je na Černučah, ko so se konji aplažili,
padla z voza pod zaboje in se tako po-
skodovala da težko ostane pri živ-
Ijenju.
Štajerske novice. G. J. Pečnik,
veleposestnik v Teharjah, je daroval di-
ja^ki kuhinji v CHju 2<XXJ K. — Pone-
srečil se je pri streljanju proti tot-i vi-
ničar Tomažič iz Partina. Ko je basal.
se je vnel smodnik. — /gorelo je po-
sestvo N Stajkovo v Vogrič>vcih okraj
Ljutomerski. — Vlak je povozil pri po-
staji IJibnicH ob kor. žel. železniškega
čuvaja Weingerla. Bil je takoj mrtev. -
Hlapec Kmetič je odnesel svojemu go-
spodarju Giaserju v Mariboru biOO K.
Prijcii so ga v Zagrebu. a je veliko de-
narja že zapravil — 1'ri postaji Hočeje
brzovlak povozil i-letnega 1'etra Surec,
posestnikovi'ga sina. Odtriralo mu je obe
nogi, ter ^a tudi na glavi močno poäko-
divalo. L'rnrl je, predno so ga pripeljali
v Maribor.
KoroSke   novice.   — Zensko pri-
pravni(--o bodo osnovali v Celovcu. —
Pogorela je neka planinska koča nad
Smarjeto v labudski dolini. Zgorela sta
tudi posestnika koče. J. Sari' in njegova
žena. 21 2-letni Jan. Frank v Otočah
pri Celovcu je pil iz steklenice, v kateri
je bil lug. Kmalu za tern je umrl. —
Zidar Franc Kompoš je skočil pod vlak
med postajico H^karjiva^i in kamenskim
železniškim mostom. Bil   je takoj  mrtev.
Umorila nezvestepa ljubimca. —
Madjarska igralka V a k e y, ki je igrala
prej v gledališču v Szamos Ujvarju. za-
ljnbila sp je v igralca Jul. Bartosa. ki je
njeno ljubezen tudi vračal. Pa kmalu jej
je postal nezvest. Ona pa je sklenila se
nad njim zarndi tega maščevati. 4. t. m,
se je predstavljala v gledališču neka igra,
v kateri sta rastopila vbadva. In tu je
dejanjf naneslo, da je raorala Vakey
streljati na Bartosa, a seveda kakor se
to godi v igrah le spraznim revol-
verjem. A mesto tega je Vakey revolver
v resnici nabasala in vstrelila trikrat
na Bartosa ki sp je zgrudil mrtev na
tla. Na to je morilka zbežala z odra, se
zaprla v svojo sobo in si tarn prerezala
žile.
Punt premagan z vodo. — V
Spoletn so se spcntali kaznjenci. Ker jih
niso mogli pomiriti na lep način poklicali
so ognjegasce, ki so začeli vanje vodo
vsipati iz brizgalnic in so jih s torn tudi
premagali.
Židje. — Statistika poroča, da je
na vsem svetu 7 in pol milijona Židov,
in sicer v Rvropi 6.287.000 in samo v
Avstriji 1,142.000. v Rusiji 2.205.000 Židov,
v Nemčiji 570.000. v Veliki Britaniji
It 0.000 in na Francoskera 72.000. V
zadnjem stoletju se manjša stevilo Židov,
a njih blagostanje se množi. Židje so
jako zdravi ljudje, njih umrljivost je naj-
manjža izmed vseh prebivalstev na svetu.
Čudno je. da imajo Židje, ki se oženijo
s kristjankami in nasprotno, jako malo
ali nič otrok.
Poneverjenje. — Belograjski bankir
Samuel Löwy je poneveril 50.000 dinarjev
ter pobegnil na Ogersko.
Naroduo gospodarstvo.
Kako se   poznajo  sveža  jajea.
Saksonsko društvo za vzgojo jajc je
liiigradilo iznajdbo po kateri je mogoče
dcločiti koüro je staro kako jajee. Ta
iznajdba obstoji iz neke posode izstekla, na
katere zunanji strani so napravljene črte,
ki označujejo kotove stopnje, po katerih
se spozna starost jajc. Jajce se dene v
to posodo napolnjeno z vodo. Jajce. ki
se dene v vodo isti dan ko je izvaljono,
leži v vodi na dnu posode vodoravno,
jajce pa, ki je staro 3—5 dni. so dvigne
z debelim koncem od tal za 20 stop.; ko
je staro 8 dni, za 46°, 14 dni za 60°, 21
dni za 75°, a ko je staro 80 dni, pride
h vrhu in splava nad vodo.
Kako se odvadijo konjl grizti jasla
iu druge reel, in kaj je uzrok temu.
To je razvada, ki se zlasti pri konjih,
ki so bili v hlevu vzrejeni in so se temu
privadili iz dolgega časa. V pričetkn se
da konj tega odvaditi, pozneje je pa
skoraj nemogoče. Priporočajo mazati
jasli s snirdecimi tvarinami, kakor na
pr. s katranom, s karbolinejern i. t. d. in
konje tako privezovati, da ne morejo li-
zati, ne gristi samih sebe.
Išče
kovaške^a poma^ača.
Dva učenca
spivjmo slovfMisk.i družina mi s Li-
no vim jc in lir;mo. Kjo? povc
upravnislvo »(iorict»«.
4 uceaee
se sprejmp na stattovanje in hrano •
uliei For m i <¦ a his.   šl. 2S,   II   nadstr.
Sprpjme ?e
3 uoenoa
na stanovanje iuliraun. KjeV — pove
naše upravništvo.
Štiri učenke
sprejme se na stanovanjv in hrano.
Kje? —   pove   upravnistvo   „Go rice".
Podpisano vodstvo naznanj.i.
da se prične ^olsko leto na c kr.
pripravnici zu učiteljišča v Sežani
dne 16. septenibra t. 1. Istegu due
se bode vpisovalo licence, dečke. ka-
teri so že dovrsili 14. leto starosti
in si prisvojili primerno /nanje na
kaki obsirnejsi ljudskisoliali nakakem
diTigem sličnem učnem zavodu. K
zglasitvi se zahteva: a) krstni list.
b) zadnje ali pa odpustno spričevalo
ljudske sole ali kakega druzega uč-
nega zavoda. c) zdravniško spriče-
valo in dj spričevalo o cepljanju koz.
Za obiskovanje tega učnega za-
voda ne plačuje se nič šolnine. mar-
več daje se pridniv in siromašnim
ucencem nekoliko   '    avne podpore.
Vofluvo c. tit. pripravnice za EMjišca.
V Sezani, j. septembra IQO2.
Al. Bajec,
voditelj.
Jfc^glas.
Ker je 14. septembra
nedelja. bode tretji živinski
semeuj v Cerknein v teko-
eeni letu v poudeljek due
15. septeinbra.
Županstvo v Cerknem,
2. septerabra  1902.
A.  KONMA€,
župan.
Po ziiienii ceni je na prodaj
lep, yisec
svetilnik (kloca)
ki je posebno pripraven za male eerkva
na deželi. — Več se izve pri nasern
npravništvu.
Franc Melink,
zidarski mojster v Višnjeviku št. 67,
prevzeiria vsa. zidarska dela po naj-
nižji cerii. — Naročena delaselično
izvršujejo.
BBIYHIIIA
Anton Pucelj
pr'poroca svojo
brivnieo v Qoriei
na  Travniku,  in
brivsko podruznico
v ulici  Tre  Rč, 16.
K  Jakob Miklus,  '
Jl   trgovec z lesoni in opoko, zulötn  I
K   vsakovrstnega  trdega in mc-hkega
K   koroskofja in   kraujsko^u Icsa t«»r
y   pohištva, rakev ^trug\ vinskili po-
L   sod, stiskalnice za vino in sadje
J   vsake velikosti,  kakor tudi krn(-  |
r   kočasnih iger slovenskih „Mari-
*%  janic"   t. j.   liČMiih    in   trpožnili   j
w   iniz    i^   trdega    lesu,    ki   imajo  '
k   znotraj tro-   ali   štiridelno   keg-  >
J   Ijišče z vrtenci   in    kegljavnično  j
r   blagajno po najnovej^i sostavi. za
1   krčinarje, zasebnike ltd.                I
k         v Pevmi,         i
r za Soškim mostom. p. Gorica, '
\  priporoča p.   n.   obcinstvu svojo  i
V   bogato    zalogo.    zatrotavlja   naj-  '
k   hitrejso postrežbo  in jako  nizke  i
J                     cene.                     |
^   Valetinčič
m \ « J°siP
vS L pekovski
in razno    syt
p.-civo. ki ^     mojHtor
Pekarijasenahaja     ^y%   ^
v GOEICI, ¦ ^
v Raštelju hiš. št. 29.      Cq
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. štev. 25,
(v lastni hiši)
priporoča častiti duhovščini in slavnenrin
občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo :
Santos?. Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-
rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Rorfü
istersko indalmatinsko. Petrolej v ^aboju
Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3
4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in
druge vrste, namreč po V« kila in od 1
funta. Testenine iz tvornice Žnideršič &
Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe
sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga
mlina v Kranjn in z Jochmann-ovega v
Ajdovačini. Vse blago prve vrste.
Po pošti se razpošilja  v  zabojčkih
najmanje po 5 Kg. na vse kraje.
|PriVeiodromu||
Goriško pivo^
j ia proflaj p 16 b. liter. ||
,htta posöjiliief I
v Gorici,
reglstrovana zadruga z otnejeno zavezo, i
sprejema hranilne vloge, katoro o-
brestujft po 4'/2 p o lu mes nö n o;
nevzdignene obrosti pripisujo konec lota
h glavnici. Kentni davek plačuje poHO-
jilnica sarna.
Dajc posojil? udom na osebrii
kredit po 6°/0 in na vknjižbo po 5lfr
Sprejema člane z g l a v n i m i d p-
leži po 200 Kin z opravilnimi
d e 1 e ž i po 2 K.
Otvarja članom tekočo raöurit,
katere obreatuje po dogovoru. Za nala-
ganje in vračanje so na razpolago po-
ložnicc c. kr. poštru; hranilnice, tako da
je mogoče poslati denar brt;z poštnih
I stroäkov.
Uradneure80 vsak delavnlkod8 -12.
ure zjutraj In ob pondeljklh  In četrtklh
i tudl popoludne od 2—4 v ullol Vetturlni 9.

j" Krepca
malokrvne.
nervozne in
sfabotne osebe
Edina zaloga na Kranjskem
PICCOLI
„pri Angeln' v Ljubljani,
Dunajska ccsta.
Polliterska steklenica 2 K.
Zun:uij;i naročila i/vrsujo lckarnar
(IAUHJJEL IMCC0L1 v Ljubljani točno
iiko  s(* inu poslj« zncsok })O po.šlnem
povzclju.
Dobiva si> tudi v lekarnah v Gorici, Tolminu,
Trstu, Istri in Dalmaciji po 2*40 K steklenica.
Ivan Bednarik
pri|>or<H'(i  s\(tj(i
knjigoveznico
v (Jorici
ulica  Vetturini  št. 3.
Anton  Pečenko
Vrlna   ulicji 8 (iOKUM  Via Giardino 8
pripoi-oča
pristna    bela
in črna   vina
iz   vipavskih,
furlanskih,
briskih, dal>
matinskih in
isterskih v i -
nogradov.
Dostavlja n;i ilorn  in   r;izpošilja   po  žclcz-
.lici   na   vst>   krajc   .'ivstni-cfjcrsk«'   iiionarhije   v
sodili oil   5(i   litrov   naprcj.   Na   zahlevo   (lošilja
1                                          (inli  n/.itrcc.
Cene zmerne. Fostrežba poštena.
Največja trgovina krojnega blaga
„Krojaška zadru^a"
(^orica, Gonposka ulica st. 7
Priporoca se v to stroko spadajoče kakovosti hla^a za bližajočo «e
letno dobo, kakor: volue, perkal, «atiii, batiNt, zephir svile, ivile za prati,
Voille de Lanie, Tt'imis, Oksford, piqn<> luknjasti. Ifložka sukna p<» vsaki
ceui v v^liki i/heri. Nadalje ima bo^atu zaloy;o prepro^, pre^rinjal, zaven,
bla^a /a mobilje, platna, rhiffona, ruskc^a platiia, Kncippove^a platna,
hlačevinr, vulnenih odej, kovtrov, Krajc, bombaievin, /epnih rut itd.
Gospode opozurja na izborno perilo, katero se razprodaja 15 %
pod ceno, doklar je še zaloge.
Pod perilo spada slodeže: bele srajce z barvanimi oprsnikl ovratnikl,
zapostniee, nogaviee, srajee za hribolazee itd.
= Vse po najoižjih in stalnih cenah! ==
)           Na željo se razpošiljajo uzorci poštnine prosti.
¦ft.
V-&\   Kot
pm^   dobrota                   J
$1           za vsaKo družlno sc           /
|/           izKazuje uporaba =          /
/   '                 sladne Kave.  /
Nobena   skrbna   gcspodinja   naj
se   nc   pomišlja   daijč~*uveštl to
zdravo pijačo.    =_¦¦¦ ¦ ¦ -   ¦       -
jSajbolj^riporočna^primes in naj-   (^
boljše nadomestilo za zrnatokavo.   \5|
Kathreintr-Kncippova__sjadna Kava
XL sc dobiva prištna samo v izvir-
/y_^ nihzav\ijčkih zvarstvenoznamko
//^»župnik Kneipp«  in imenom =
L ir/4f7    Kathrciner.   <S|^s^