Novi videmski prefekt Lorenzo Cernetig o svojem delu, koreninah in odnosu do rodne Benečije
/4
Milje: praznik ob padcu schengenske meje
Posegi za sanacijo zemeljskih plazov na območju Števerjana
Italijani nestrpno čakajo na Howeov nastop v skoku v daljino in prvo medaljo na atletskem
SP v Osaki /¿15
Primorski
ČETRTEK, 30. AVGUSTA 2007
Št. 204 (18.987) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
Zakonitost je edina prava pot
SandorTence
Nobenega poziva k neposlušnosti in tudi nobenega apela predsedniku republike Gior-giu Napolitanu, naj ne podpiše odloka o seznamu občin, kjer se bo izvajal zaščitni zakon. Župani Trsta, Gorice in Čedada napovedujejo izvajanje zaščite, kljub takšnim ali drugačnim pomislekom, ki jih imajo do vsebine zakona. Upravitelji so torej ubrali pot spoštovanja zakonitosti. V normalnih razmerah bi bilo to povsem logično in naravno, v naših razmerah pa to vendarle pomeni dogodek.
Ne smemo namreč pozabiti, da Ettore Romoli, Roberto Dipiazza in Attilio Vuga pripadajo desni sredini, katere sestavni del je Nacionalno zavezništvo. Včeraj v Gorici so nastopili kot upravitelji, Dipiazza in Romoli (to jima je treba priznati) tudi kot župana občanov slovenske narodnosti.
Proglase, napovedi in stališča je treba vedno presojati in ocenjevati po posledičnih dejanjih, drugače je politika sama sebi namen. Zato tudi korake treh županov ne bomo ocenjevali po včerajšnjih stališčih, temveč po njihovih konkretnih dejanjih.
Ko je vlada v začetku avgusta odobrila seznam 32 občin zaščitnega zakona, sem sodeč po medlih reakcijah desnice napisal, da se stvari očitno spreminjajo na boljše. Ko je Menia pisal Napolitanu, mi je prijatelj očital, da sem prevelik optimist. Morda ima prav. Včerajšnji sestanek v Gorici me vsekakor prepričuje, da se stvari vendarle premikajo v pravo smer.
GORICA - Srečanje Romolija, Dipiazze in Vuge
Župani treh občin bodo izvajali zaščito
Poziv k »zmernemu in razsodnemu« izvajanju zakona
Kljub pomislekom bodo župani Trsta, Čedada in Gorice izvajali zaščitni zakon za slovensko manjšino
bumbaca
GORICA - Župani Gorice, Trsta in Čedada so na včerajšnjem neformalnem srečanju napovedali, da bodo izvajali zaščitni zakon za Slovence, čeprav imajo do njega kar nekaj pomislekov in pridržkov. Ettore Romoli, Roberto Dipiazza in Attilio Vuga, ki pripadajo desni sredini, se bojijo, da bo izvajanje zaščite finančno bremenilo občine.
Dipiazza, ki je imel glavno besedo na srečanju z novinarji, je tudi povedal, da bi Občina Trst lahko takoj izdajala dvojezične osebne izkaznice, če bi iz Rima dobila računalniški program s slovenskimi črkami. Romoli odklanja dvojezične napise in table v goriški četrti Sv.Gora-Placuta, Vuga pa računa, da bo Čedad ohranil vezi z Nadiškimi do li na mi.
Na 3. strani
BENEČIJA - Po pristanku ministrstva na dvojezično srednjo šolo
Čakajoč na podpis
Zagotovila Urada za slovenske šole, da bo stvar stekla - Zadovoljstvo v Špetru
RIM, TRST, ŠPETER - Italijansko ministrstvo za šolstvo je Deželnemu šolskemu uradu za Furlanijo Julijsko krajino včeraj posredovalo dopis, v katerem generalni direktor za šolske ureditve Mario G. Dutto utemeljuje pristanek ministrstva na ustanovitev dvojezične nižje srednje šole v Špetru. Med drugim je zapisano, da bi prekinitev dvojezične izobraževalne ponudbe pri osnovni šoli onemogočilo naravni razvoj začrtane izobraževalne poti, ministrstvo pa se sklicuje še na zaščitna zakona št. 482/1999 in 38/2001 ter na šolski zakon št. 53/2003. Zdaj je potreben še podpis deželnega šolskega ravnatelja za FJK
Uga Panette, do katerega včeraj še ni prišlo, vendar pri Uradu za slovenske šole zagotavljajo, da bo stvar izpeljana brez ovir.
Razumljivo zadovoljstvo pa vlada v Špetru, kjer ravnateljica Živa Gruden v sporočilu poudarja predvsem odločenost skupine staršev, da dosežejo ustanovitev srednje šole. Zdaj bo mogoče z dvojezičnim poukom nadaljevati v celotnem prvem šolskem ciklusu, da bodo učenci lahko ohranili in razvijali svoje jezikovno znanje ter s tem poznavanje lastne kulture in tako učvrstili zaraščenost v beneški in slovenski prostor.
Na 4. strani
FIRENCE, TRST - Dipiazza napovedal podobno odredbo, kot jo je pred leti podpisal Illy
Na afero o uličnih čistilcih šip bi lahko vplival tržaški precedens
Ekonomika morja oz. o pomembni vlogi, ki bi jo moral v Sredozemlju odigrati Trst
Na S. strani
FIRENCE, TRST - Nadaljuje se gosto besedičenje v zvezi z odredbo le-vosredinske občinske uprave, ki se je v Firencah spravila na ulične čistilce avtomobilskih šip. Včeraj je prišlo do zasukov, ki zadevajo tudi Trst: prav v tem mestu je namreč pred leti prišlo do zdrahe, podobne tisti, ki ji prisostvujejo v toskanski prestolnici. Župan Dipiazza pa je ravno včeraj napovedal, da bi rad sledil zgledu toskanskih kolegov. Dipiazzovo napoved, da bo postregel z odredbo proti čistilcem šip, sta pozdravila Fabio Omero (LD) in Alessia Rosolen (NZ), medtem ko je bil Marino Andolina (SKP) do županovih namenov zelo kritičen.
Ponavlja se torej zgodba izpred nekaj let, ko je imelo zadnjo besedo kasa-cijsko sodišče. Prav takratna odločitev vrhovnih sodnikov bi lahko pogojevala sedanjo afero.
Agencija ANSA je včeraj navedla, da je tržaški župan pred leti ukazal 62-letnemu hrvaškemu državljanu Mirku Majstorovicu, naj s čiščenjem šip pri semaforjih preneha. Zgodilo seje leta 1999: na pobudo svetnikov NZ je odredbo podpisal tedanji župan Illy. Majstorovic, ki je od tega živel, je nadaljeval s čiščenjem na Ul. Fabio Severo, zato se je Občina Trst obrnila na sodišče. To je Hrvatu prisodilo kazen v višini sto tisoč lir, ker
ni spoštoval županove odredbe.
Tržaški glavni tožilec z odločitvijo ni bil zadovoljen, zato je vložil pritožbo na kasacijsko sodišče. Nova razsodba je razveljavila prejšnjo in dodelila Majstorovicu osebno zmago v pravni bitki proti tržaški občinski upravi. Kazni ni plačal, kajti »za ulično čiščenje šip ni potrebno nikakršno dovoljenje, zato Občina ne more kaznovati človeka, ki to počenja«.
V razsodbi je bilo še zapisano, da bi se moral župan obrniti na kvesturo. Slednja bi lahko prepovedala čiščenje šip po členu št. 650 kazenskega zakonika -prav na tega se sklicuje tudi občinska uprava v Firencah. Ta je včeraj pojasnje-
vala, da se z razliko od tedanjega tržaškega župana ob omenjenem členu kazenskega zakonika naslanja tudi na 54. člen zakonskega besedila, ki določa pristojnosti krajevnih uprav. Tam piše, da lahko »župan, v skladu z vsemi določili, sprejema nujne ukrepe, katerih cilj je preprečiti in odpraviti hude nevarnosti, ki telesno ogrožajo državljane (v it. attenta-no all'incolumita dei cittadini, op. p.)«. Kakorkoli že, vtis je, da se bo vsedržav-no medijsko-politično prerekanje na to temo kmalu poleglo, ko se bo pozornost obrnila drugam. Iz pravnega vidika pa je kar nekaj polen na ognju in zgodba se morda ne bo tako zlahka končala.
Na Opčinah so se včeraj spomnili padlih kurirk in partizanov
Na 6. strani
Smrtna nesreča v tržaškem mestnem središču
Na 6. strani
Študija o učinkih igralništva razdvaja goriško javnost
Na 12. strani
10
Četrtek, 514. avgusta 2007
ALPE-JADRAN, DEŽELA	/
GLOSA
Jakob Ukmar in krvava birma
Jo2e Pirjevec
Čanek Slovenske tiskovne agencije, ki ga je prejšnji teden ob šestdesetletnici dogodkov v Lanišču objavil Primorski dnevnik, mi je živo priklical v spomin podobo pokojnega msg. Jakoba Ukmarja. K njemu sem začel hoditi še kot najstnik, ko se je razširila govorica o njegovi prijaznosti v spovednici. Ker sem takrat - pol stoletja je že tega - hodil tudi več krat na me sec k spo ve di, je bi la v mo -jem mladem življenju vloga duhovnika, kateremu bom naštel svoje »grehe«, dokaj pomembna. Ukmar je bil v spovednici zares mi-lostljiv: potem ko si izžebral uvodno molitev, te je z mehkim glasom povabil, da poveš, kaj ti leži na »srčku«, te potrpežljivo poslušal, ti na koncu rekel nekaj dobrih besed in te od-
Ukmar se je znašel v primežu teh okoliščin povsem naključno, saj je samo nadomeščal škofa, preveč preplašenega, da bi šel izvrševat svojo dolžnost v župnijo, kije bila pod jugoslovanskim nadzorom.
slovil z najlažjo možno pokoro: očenašem in zdravo Marijo.
Pozneje, ko sem kot univerzitetni študent predsedoval Kulturnemu klubu, ki ga je za mlade (bodoče) intelektualce ustanovil Jože Peterlin, sem si zamislil za predavanja, na sporedu vsako soboto, ciklus, posvečen svetovnim religijam. Pobude nisem izpeljal do konca, saj se je vse skupaj začelo in končalo s prvim predavanjem o judovstvu, ki nam ga je pripravil msg. Ukmar. Ker sem vedel o njegovih teoloških študijah, sem ga šel povabit na njegov dom v Škedenj. Nekoliko začudeno me je pogledal, ko sem mu predlagal, da bi nam prišel govorit o »Božji zaroki z izvoljenim ljudstvom na gori Sinaj«. Mislim, da mu j e bil naslov kar všeč, kajti v svoj i nadvse skromni delovni sobi me je dalj časa zadržal v pogovoru.
Z njegovim nastopom pa nisem bil povsem za do vo ljen, kaj ti na mes to da bi raz lo -
žil, v čem je srž starozavezne religije in jo umestil v primerni zgodovinski okvir, nam je pripravil pridigo, kakršne smo že itak poslušali vsako nedeljo pri maši.
O Lanišču sem zvedel pozneje, še najbolj podrobno iz britanskih diplomatskih dokumentov. Dramatični dogodki, ki so zaznamovali tisto krvavo birmo, so bili posledica gonje, ki jo je vodil Titov režim v povojnih letih proti katoliški Cerkvi, sovražnega odnosa Slovencev in Hrvatov v Istri do tržaš-ko-koprskega škofa Antona Santina, pa tudi, če hočemo biti objektivni, nespametnega ravnanja domačega župnika. S tem da je prepovedal bivšim partizanom prevzeti vlogo bir man ske ga bo tra, je moč no dre gnil v čus -tveno naravnanost ljudi, če pomislimo, kakšna svaštva so se v takratni družbi - posebno na kmetih - kovala iz podobnih svečanosti, ki so imela v bistvu z religijo malo skupne ga.
Ukmar se je znašel v primežu teh okoliščin povsem naključno, saj je samo nadomeščal ško fa, pre več pre pla šene ga, da bi šel iz -vrševat svojo dolžnost v župnijo, ki je bila pod jugoslovanskim nadzorom. Če se ne motim, je bil ranjen v napadu na župnišče, ki so ga organizirali razjarjeni vaščani, pozneje pa aretiran in postavljen pred sodišče. In prav tu se začne zgodba, ki se mi zdi v njegovem življenju najbolj zanimiva, in o kateri sem z režiserjem Jožetom Babičem večkrat govoril, da bi jo bilo primerno postaviti na oder. Predstavljajte si duhovnika, žrtev fizičnega napada, iz katerega se je komaj rešil, protagonista političnega procesa, organiziranega z namenom čim bolj očrniti Cerkev, ki se znajde pred dilemo: kako govoriti o svojem škofu, ki je bil pred vojno in med njo všečen fa-šis tič ne mu re ži mu in za ra di te ga moč no osovražen med slovenskimi in hrvaškimi verniki? Msg. Ukmar se je v tej stiski odločil za resnico in pred sodiščem govoril po svoji vesti, kar mu je Santin seveda hudo zameril. Ko se je vrnil v Trst, ga je praktično obsodil na domači ekzil, kar Ukmarju ni preprečilo, da bi še naprej ne pričeval proti njemu. Že zaradi te ga je vre den, da ga Cer kev pro gla si za bla že ne ga.
VREME OB KONCU TEDNA
Za vremensko fronto izboljšanje in osvežitev
Darko Bradassi
Stičišče med toplim sredozemskim zrakom in hladnim severnim je v teh dneh ravno nad Alpami, kjer se že nekaj dni zadržuje vre men ska fron ta, ki je bi la v teh dneh naj bolj aktivna na severni strani grebena. Razlika v vremenu med našimi obmorskimi in goratimi predeli je bila občutna. V nižinah in ob morju je pre vla do va lo pre cej son čno in za ta čas razmeroma vroče vreme, v gorah pa povečini oblačno z občasnimi padavinami. Na severni stra ni Alp pa je bi lo vre me iz ra zi to ne sta no -vitno in so se pojavljale tudi močne nevihte.
Razlika v temperaturi med hladnim sever nim zra kom in vro čim sre do zem skim je iz -ra zi ta. Ra di o son da iz Cam po for mi da pri Vid -mu je včeraj opolnoči v prostem ozračju na višini 1513 m namerila 15,2°C, istočasno sta ra-diosondi v Munchnu ter na Dunaju namerili na isti višini 10,6°C oz.7,6°C, to se pravi skoraj 5°C oz. skoraj 8°C manj. Nad južnim jn osrednjim Sredozemljem pa se zadržuje za ta čas izredno vroč zrak, radiosonda iz kraja Pra-tica di Mare, nedaleč od Rima, je včeraj opolnoči na 1546 m namerila kar 21°C. Zračna masa nad srednjim delom Italije je torej za 10°C ali več to plej ša od one na se ver ni stra ni Alp.
Zanimivo, da je evropski sever, ki letos že itak skorajda ni poznal poletja, v primežu prvega mraza. Ponekod na Finskem in na Švedskem so v zadnjih dneh nočne temperature že padle pod ničlo.
Fron ta se bo v pri hod -njih dneh pomaknila proti jugu in bo za to pre hod no iz ra -ziteje vplivala tudi na vreme pri nas. Hlad nej ši se ver ni zrak bo izpodrinil toplejšega proti jugovzhodu, ozračje se bo v večjem delu severnega in osrednjega Sredozemlja osveži lo in bo pro ti nam s se ve ro -vzhodnikom začel pritekati bolj suh in ne ko li ko hlad nej -ši zrak. Temperature bodo v primerjavi s sedanjimi vrednost mi do kon ca ted na pad -le v povprečju za kakih 5°C, najvišje dnevne vrednosti bodo v soboto in nedeljo dose-
gle okrog 25 ali 26°C, noči pa bodo že nekoliko bolj sveže. Konec tedna bo, kot kaže, nadvse prijeten, vreme bo ugodno za sončenje in kopanje, pa tudi za izlete, temperature ne bodo previsoke, predvsem pa se bo zmanjšal ob-ču tek so par nos ti, ker bo zrak bolj suh in čist.
Vremenska fronta bo odločneje vplivala na vreme pri nas predvsem danes ter deloma jutri. Največ dežja bo danes, v dopoldanskih urah v go rah in se ver nej ših ni žin skih pre de -lih, v po pol dan skih in ve čer nih tu di pri mor -ju. Pojavljale se bodo občasne zmerne do močne padavine, vmes bodo plohe in nevihte. Ni izključeno, da bo ponekod lahko nastal kakšen moč nej ši na liv. Spr va bo pi hal ju go, v po -poldanskih ali večernih urah bo ob morju zapihala zmerna do občasno močna burja in se bo ohla di lo.
Jutri bo sprva še oblačno, ponekod bodo še možne poslednje padavine. Ob morju bo pihala šibka do zmerna burja, ki bo postopno oslabela. Čez dan se bo vreme postopno izboljšalo. V soboto in nedeljo bo povečini pretežno jasno z občasno povečano oblačnostjo. V gorah bo v popoldanskih urah ozračje neko-li ko bolj ne sta no vit no, po ne kod bo do lah ko nastale posamezne plohe ali nevihte. Predvsem v soboto bi lahko kakšen nevihtni oblak obrob no do se gel tu di ni žin ske pre de le.
Na sliki: fronta se je včeraj zadrževala nad Alpami
PISMA UREDNIŠTVU
Slovensko šolstvo na Goriškem
Že dolgo je znano, da se nad slovenskim šolstvom na Goriškem zgrinjajo črni oblaki. Ne mislim na dimne črne oblake iz 1. svetovne vojne, ker danes živimo mirno življenje, ampak na oblake požiga slovenske narodne identitete. Beseda »sožitje« je prvi korak v asimilaciji. Tragedija šolstva je bila prikazana 24. 8. v PD, čeprav se že nekaj let brezuspešno išče rešitev novih ravnateljev in se na ramenih ravnateljice ga. Braini nalagajo in nalagajo še dodatne obveznosti. Ne mislim nikogar kriviti, a težko me je prepričati, da se takega uničevalnega stanja ni načrtovalo že desetletja prej. Obče je znano, da jim politiki postavljajo pogoje in tudi zaradi tega nočejo profesorji sprejeti tega poslanstva. To trenutno stanje je danes doseglo višek, ker nimamo urejenih šolskih oblasti in je pomanjkanje strokovne pedagoške pomoči za pomoč ravnatelju v pripravi in izvajanju programa.
V pomanjkanju slovenske narodne identitete so vidne posledice, saj je bilo pred tremi leti na višjih srednji šolah v Gorici vpisanih pribl. 40 odstotkov manj dijakov; kajti, meni nič, tebi nič, gredo na italijanske šole.
Pred štirimi leti sem bil s takratnim ravnateljem doberdobske šole g. Joškom Prinčičem na sestanku v uradu za slovenske šole dežele FJK v Trstu. V pogovoru o napakah na naši šoli s takratno vodjo urada, ga. Lucio Barei, se je naš ravnatelj opravičil s tem, da je ekonomist, ne pa pedagog.
Vemo, da ni nikakršnih stikov med goriškimi šolami in sosedami v Sloveniji, čeravno je njihova oddaljenost le kilometer ali dva. Stike s Slovenijo sem pričakoval vsaj po osamosvojitvi leta 1991; čeprav
padajo zavese meja, se ni v našem šolstvu nič premaknilo. Ravnateljica novogo-riškega območja mi je pripovedovala, da je svoj čas iskala stike za srečanja šol z ravnateljico ga. Braini in s takratno ravnateljico v Doberdobu ga. Paulin. Žal z zamejske strani ni bilo odziva. Goriška tako ostaja oaza vedno bolj umirajočega slovenstva. Sprašujem se, do kdaj bo Slovenija molče opazovala tak propad, saj smo vendar del enega naroda. Imamo tudi evropski zakon za zaščito manjšin, kjer tudi piše, da v primeru pomanjkanja šolskih kadrov priskoči na pomoč matična država.
Decembra 2006 sem naslovil prof. g. Tomažu Simčiču - vodji urada za slovenske šole FJK v Trstu - prošnjo za inšpekcijo na osnovni šoli v Doberdobu. Navedel sem nekaj desetin napak, kot so npr. kršenje zakona št. 1012 iz leta 1961 - rušenje temelja specifike šole -, prepoved uporabe treh učbenikov slovenske zgodovine (do današnjih dni je uspela prepoved poučevanja slovenske zgodovine le fašizmu in poverjeni ravnateljici ga. Sonii Klanjscek), vsakodnevna praksa zapuščanja razreda s strani učiteljev z izgovorom za fotokopiranje učnih listov, občasno začetek pouka ob 8.15 ali kasneje. Februarja letos sem dobil njegov odgovor, da je mojo prošnjo naslovil na ravnateljico ga. Klanjscek; in inšpekcije ni izvršil.
Kam naj se starši obrnemo ob nepravilnostih na šoli?
Oprostite, a žal dejstva so taka.
Roman Gergolet
Chavezovi urniki
Rad bi napisal nekaj pripomb glede pisma uredništvu PD s strani Bruna Križmana dne 23.t.m. (Chavezovi urini kazalci) in pripisa uredništva na slednjega. S Križmanom se v povsem strinjam glede ocene o vsebini članka PD z
dne 21.t.m. Omalovaževalni ton, zainteresirana površnost tega članka (sicer v dobri družbi raznih Corriere della sera) sta povsem v stilu od Cie plačane agencije Ned. Vsekakor , v 33 popravkih ustave, ki jih predsednik Venezuele Chavez predlaga in, ki jih bodo državljani morebiti potrdili z referendumom (torej nobena, kot piše v PD, »Chavezova odločitev, da spremeni ustavo«) je res tudi ta, ki predvideva neomejeno možnost potrditve predsedniškega mandata. Vendar pod pogojem, da ga ljudstvo z volitvami potrdi. Seveda lahko imamo pomisleke o oportunosti takega zakona in osebno se s takim predlogom ne strinjam (tako kot sem iz principa za strogo omejen mandat naših parlamentarcev in vseh drugih v izvoljenih telesih), ne moremo pa trditi, da je v osnovi nedemokratičen. To tudi, upoštevajoč nek drug Chavezov predlog (zakaj ga PD ne omenja?), ki predvideva, da ljudstvo lahko z referendumom kadarkoli odstavi predsednika -nikjer drugje na svetu ni takega zakona. Drugod pa vladajo večdesetletne družinske dinastije (Bushi, Clintoni verjetno...), pa se nihče od medijskih stražarjev »zahodnih« vrednot ob nje ne obregne...Pa še nekaj. V državi, kjer je bilo do pred kratkim po zaslugi »zahodnih« (zvezd-natočrtastih) vrednot 15 milijonov re-vežev na 23 milijonov prebivalcev, Chavez v enem od 33 predlogov spremembe ustave predvideva dnevni delovni urnik do največ 6 ur, 36 ur tedensko. Nobenega podaljšanja delovnega urnika torej, kvečjemu nasprotno. Nasprotno seveda od tega kar je pisal PD (pa tudi Križman, v tem primeru). Venezuelski revolucionarji bodo, nasprotno od tega kar jim privošči PD, verjetno tudi manj trpeli. Stvari pač ne potekajo vedno tako kot si mi želimo. Nasprotno.
Viljem Gergolet
Demokratska stranka
V	povezavi z zanimivim člankom »Slovenci in Demokratska stranka: zakaj pa ne z novim političnim subjektom?«, ki ga je sestavil Julijan Čaudek in je bil objavljen v »Primorskem dnevniku« v torek 28. avgusta 2007, in sicer v rubriki »Odprta tribuna«, želim izraziti sledečo misel.
Osebno mislim, da je osnova in istočasno predpogoj za to, da Demokratska stranka zaživi in uspe biti operativna in konstruktivna, bodisi pripravljenost k medsebojnemu poslušanju s strani posameznikov, ki pripadajo politični stranki, bodisi medsebojno spoštovanje, vedno s strani pripadnikov stranke, različnih pogledov na določeno temo. Pogledi na določeno temo so lahko začasno tudi v konfliktu. Brez konfliktov ne bi bilo človeškega napredka. Bistveno je seveda, da si, znotraj stranke, pripadniki prizadevajo, da na podlagi skupnih vrednot, kažejo svojo operativnost za dosego skupnega cilja, čeprav po različnih tirnicah.
V	naši specifičnosti je skupni cilj skrb za obstoj našega slovenstva v Italiji. Glede obravnave raznoraznih aspektov, ki zadevajo problematiko našega slovenstva v Italiji, je po mojem mnenju politično primerno, da se jih v določenih trenutkih obravnava samostojno, v določenih trenutkih v širšem italijanskem družbenopolitičnem kontekstu.
Elena Cerkvenič
KOROŠKA
V	silovitem neurju tudi en mrtev
CELOVEC - Strahovita neurja s točo so v torek proti večeru divjala po večjem delu Koroške in po prvih ocenah povzročila za najmanj deset milijonov evrov škode. Najhuje je bilo v okrajih Šentvid ob Glini in Velikovec severovzhodno in vzhodno od Celovca. Tam je toča prebila strehe na več sto hi šah in po ško do va la tudi veliko število avtomobilov. Zavarovalnica proti toči je včeraj spo ro či la, da je bi lo uni če nih 3.700 hektarjev kmetijskih površin.
Zrna toče so bila večja od kurjih jajc, so naravno katastrofo opisali prizadeti domačini, pri odstranjevanju posledic neurja pa je pomagali na stotine gasilcev, kajti poplavljene so bile tudi številne kleti. Preluknjane strehe pa so za prvo silo pokrili s plahtami, da bi jih zavarovali pred dežjem, ki je tudi včeraj pošteno namočil Ko ro ško.
Naravna katastrofa, kot je na Koroškem ne pomnijo že najmanj 40 let, je terjala tudi smrtno žrtev.
V	okraju Šmohor je kubični meter ve li ka ska la, ki se je med ne -vihto utrgala, ubila 14-letnega fanta, njegovega prijatelja pa hudo ranila. Tudi pri Visoki Ojstrici, priljubljenem turističnem cilju blizu Šentvida ob Glini, so se utrgale skale, na cestah pa se je nabrala tako debela plast toče, da je morala cestna uprava ponekod celo plužiti ceste. (I.L.)
^C_ZAŠČITNI ZAKON_Četrtek, 30. avgusta 2007 3
GORICA - Srečanje županov Romolija, Dipiazze in Vuge
»Zaščitni zakon bomo izvajali, čeprav imamo kar nekaj pomislekov«
»Nihče ne želi več napetosti in sporov med večinsko in manjšinsko skupnostjo«
Župani Trsta, Čedada in Gorice obljubljajo, da ne bodo zavirali izvajanja zaščitnega zakona za slovensko manjšino
GORICA - »Zaščitni zakon za slovensko manjšino je državni zakon, ki ga bomo izvajali, čeprav imamo o njegovi vsebini takšne in drugačne pomisleke«. Župani Gorice, Trsta in Čedada - Ettore Romoli, Roberto Dipi-az za in At ti li o Vu ga - so na vče rajš -njem srečanju na goriškem županstvu ocenili vladno odločitev o seznamu občin zakona 38 in izpostavili nekaj vprašanj, ki zadevajo stvarnost treh občin. »To je bilo povsem neformalno snidenje ali bolje rečeno izmenjava mnenj brez po li tič nih ali dru gih predznakov,« je novinarjem dejal pobud nik se stan ka Ro mo li.
Prav Romoli je večkrat ponovil, da je tre ba za ščit ni za kon, kot vse dru -ge zakone, izvajati, a postopno in brez ekcesov, »ki bi lahko ustvarili nepotrebna trenja in napetosti med večinsko in manjšinsko skupnostjo«. V Gorici se zaščita dejansko že izvaja in odločitev o seznamu občin ne dodaja ničesar novega, je pristavil Romoli.
Na tej valovni dolžini je bil tudi Dipiazza, ki je poudaril, »da zaščita za slovensko manjšino ne sme biti v škodo italijanskemu večinskemu prebivalstvu«. Tržaškega župana precej skrbi finančni vidik zakona, ki po njegovem ne bi smel bremeniti občinskih blagajn. Pri tem se Dipiazza najbolj boji, da bo mo ral za pos li ti urad ni ke z znanjem slovenščine. Leta 2001 je Občina Trst za osebje potrošila približno 80 milijonov evrov, letos pa bodo ti stroški znašali več kot 100 milijonov evrov, čeprav je medtem zapustilo upravo 240 uslužbencev. »Država in Dežela morata zato črno na belem ob-
bumbaca
ljubiti, da bosta dali svoj denar za izvajanje zaščitnega zakona,« je dejal Di pi az za.
Župan Čedada Vuga je predsedniku paritetnega odbora Bojanu Bre-zigarju povedal, da Čedad ne more biti mesto, kjer bi se izvajal ta zakon. Pari tet ni od bor je bil dru gač ne ga mne -nja, od Brezigarja pa je Vuga dobil zagotovila, da bo v Čedadu delovalo le t.i. dvojezično okence. Župan sicer
priznava, da imajo v mestecu ob Nadiži sedež številne slovenske ustanove in časopisi ter da je bil Čedad vedno tesno povezan z Nadiškimi dolinami.
Sicer pa so bili trije župani, ki pripadajo desni sredini, mnenja, da zaščitni zakon za Slovence ne bi smel ustvarjati problemov, še posebno ne v luči skorajšnjega vstopa Slovenije v schengensko območje. Vuga je pri tem
omenil prijateljske in druge vezi med Čedadom in območjem Tolmina in Idrije. Nov mejni režim s Slovenijo bo po njegovem najbolj koristil gospodar sko za os ta lim Ter skim in Na di -škim dolinam, ki jih je meja med državama doslej močno oškodovala.
Dipiazza se je, kot vedno, pohvalil z zelo dobrimi odnosi, ki jih Trst vzdržuje s Sežano in Ljubljano. Romo-li je pre pri čan, da bo do konč ni pa dec
meje bolj simboličnega in psihološkega, kot praktičnega pomena, po 1. januarju 2008 pa bo Gorica spet lahko vzpostavila normalne odnose s svojim naravnim zaledjem. Ob tej priložnosti bo treba odpreti za avtomobilski promet ulici, ki povezujeta Gorico in Novo Gorico (Škabrijelovo in Erjavčevo ulico), kjer danes stoji samo malo ob mej ni pre hod za peš ce.
Sandor Tence
GORICA - Nekaj poudarkov s srečanja treh županov
Dipiazza: Za zamude z dvojezičnimi izkaznicami je kriv Rim Romoli: V četrti Sv.Gora-Placuta dovolj dvojezično »okence«
GORICA - Pobudnik srečanja na goriškem županstvu je bil Ettore Romoli, z novinarji (sestanek je potekal za zaprtimi vrati) pa je bil najbolj zgovoren župan Trsta Roberto Dipiazza. Uvedel je tiskovno konferenco in imel na njej glavno besedo. Zanj to ni bil politični, temveč praktični sestanek, »saj imamo župani pravico, da izmenjamo mnenja«.
Dipiazza je povedal, da se z nekaterimi členi zaščitnega zakona strinja, z drugimi pa ne. Soglaša, da je treba celovito zaščititi Slovence, ki živijo na Krasu in v nekaterih predmestjih, pri čemer je izrecno omenil Križ, Pro-sek in Lonjer, ne zdi pa se mu primerno, da bi zakon izvajali na osrednjem mestnem trgu. »To bi res pomenilo, da hoče manjšina prevladati nad večino«, je dejal.
Za Dipiazzo je problematično predvsem izvajanje manjšinskih pravic v centru Trsta. Pri tem se mu zdi umestno in uravnovešeno, da se je zakonodajalec odločil za eno samo dvojezično »okence«, ki ga je Občina že odprla in ki ima sedež v Ul. Giotto. Po županovem mnenju je treba preprečiti,
Dipiazza: Za središče Trsta bo dovolj dvojezični urad v Ul. Giotto
kroma
da bi se v Trstu uveljavil neke vrste »babilon«, po katerem bi moral mestni prapor vsebovati napise v vsaj šest jezikih. Pri tem je župan omenil nemščino, sklicujoč se na dejstvo, da je Trst svoj čas pripadal avstro-ogrski monarhiji...
Na vprašanje, kdaj bo mestna uprava začela izdajati dvojezične osebne izkaznice je Dipiazza odgovoril, da bi jih lahko izdajala takoj.
Romoli: Občina Gorica že dejansko izvaja zaščitni zakon
bumbaca
»Uprava je za to praktično in birokratsko že usposobljena, zatika pa se v Rimu, kjer v zvezi z elektronskimi izkaznicami še niso poskrbeli za slovenske črke. Že tri leta si za to prizadevam pri rimski vladi. Ko bodo to rešili, bomo lahko tudi v Trstu na prošnjo posameznika izdajali dvojezične izkaznice,« je izjavil Dipiazza.
»Prav je, da tisti, ki to hoče, dobi dvojezično izkaznico, sto ali tisoč dvojezičnih dokumentov pa ne bo rešilo velikih od zgodovine podedovanih problemov teh krajev. Treba je spremeniti miselnost in premostiti predsodke na obeh straneh, da bo lahko Trst polno zaživel kot sodobno evropsko mesto,« je dodal župan.
Romoli je rekel, da je treba v sklopu zaščitnega zakona individualne pravice Slovencev ločiti od kolektivnih. Glede individualnih pravic (npr. dvojezične osebne izkaznice) njegova uprava nadaljuje po poti prejšnje levosre-dinske uprave župana Vittoria Bran-catija. Kolektivne pravice (npr. vidna dvojezičnost, smerokazi, napisi itd.) pa bi se po Romolijevem mnenju morale izvajati le v predmestjih Štandrež,
Oslavje, Štmaver, Pevma in Podgora in torej ne tudi v četrti Sv. Gora- Placuta, kot se je odločil paritetni odbor. »Zdi se mi, da se je za izločitev Placute zavzemal tudi moj predhodnikBrancati,« je povedal Romoli. Na goriškem županstvu itak po zaslugi prejšnje uprave že posluje dvojezični urad, ki izdaja tudi dvojezične izkaznice in druge dokumente.
Čedajskemu županu Vugi se zdi, da je okvirni postopek za začetek izvajanja zaščitnega zakona pravzaprav na cilju, saj je odlok predsednika republike Giorgia Napolitana le stvar časa. Nihče od treh županov ni omenil poslanca Nacionalnega zavezništva Roberta Menie in njegovega dvojnega poziva: županom, naj proti zaščiti Slovencev izvajajo civilno neposlušnost in predsedniku Napolitanu, naj ne podpiše vladnega sklepa o seznamu občin.
Romoli in Vuga, ki je izpostavil predvsem zgodovinsko in kulturno vlogo Čedada.
Župan Trsta se je s svojimi anekdotami (npr. občinski prapor v šestih jezikih... ) predstavil kot upravitelj, ki mu ni kdovekako mar, kaj o zaščitnem zakonu mislijo v desni sredini, zlasti v Nacionalnem zavezništvu. »Jaz nimam nobenih predsodkov do Slovencev, ki pa ne smejo preveč nategovati vrvi,« je dal razumeti Dipiazza.
Dosti bolj redkobeseden in previden je bil Romoli. Glede uveljavljanja pravic Slovencev je večkrat v pozitivnem smislu citiral Brancatija in dal zelo jasno razumeti, da desna sredina na oblasti ne bo naredila korakov nazaj, vendar tudi naprej ne.
Vugi, ki dobro ve, da je situacija v Čedadu bistveno drugačna kot v Trstu in Gorici, je šlo v glavnem za ne-
Vuga: Čedad bo uveljavil svoje zgodovinske vezi z Nadiškimi dolinami
arhiv
Srečanje v Romolijevi pisarni je trajalo približno eno uro, novinarska konferenca pa skoraj pol ure. Na srečanju z novinarji so izstopali različni temperamenti treh županov: zgovorni Dipiazza, politično previdni
ke vrste kulturno gledanje na problem zaščitnega zakona. Pri tem se je izkazal kot razgledan človek in upravitelj, ki želi ohraniti dobre odnose z Beneškimi Slovenci.
S.T.
10
Četrtek, 516. avgusta 2007
ALPE-JADRAN, DEŽELA
/
BENEČIJA - Po pristanku ministrstva za šolstvo na ustanovitev dvojezične nižje srednje šole v Špetru
Rim poslal dopis šolskemu uradu FJK Čakanje na podpis deželnega ravnatelja
Pri Uradu za slovenske šole zagotavljajo, da bo stvar izpeljana - V Špetru zadovoljstvo in zadoščenje
RIM, TRST, ŠPETER - Generalna direkcija za šolske ureditve italijanskega ministrstva za šolstvo je Deželnemu šolskemu uradu za Furlanijo Julijsko krajino posredovala dopis, ki vsebuje pristanek ministrstva na ustanovitev dvojezične nižje srednje šole v Špetru oz. za oblikovanje njenega prvega razreda. Direkcija, piše v dopisu, se popolnoma strinja, daje treba poskrbeti za izpopolnitev vzgojno-izobraževal-ne ponudbe v perspektivi polne in funkcionalne izpeljave prvega izobraževalnega ciklusa projekta dvojezične šole (slednji obsega otroški vrtec, osnovno in nižjo srednjo šolo). Pri tem se sklicuje na okvirni zaščitni zakon za jezikovne manjšine na italijanskem polotoku št. 482/1999, na zaščitni zakon za slovensko manjšino št. 38/2001 in na šolski zakon št. 53/2003.
Generalni direktor za šolske ureditve Mario G. Dutto, kije podpisal dopis, namreč ugotavlja, da bi morebitna prekinitev dvojezične izobraževalne ponudbe ob koncu osnovne šole onemogočila naravni razvoj začrtane izobraževalne poti, poleg tega pa bi to slovenska šolska skupnost v Špetru težko razumela. Obenem novi ustroj italijanskega šolskega sistema predvideva kurikularno kontinuiteto znotraj prvega izobraževalnega ciklusa.
Po drugi strani, piše direktor Dutto, ustanavljanje novih šol in načrtovanje
Živa Gruden
kroma
vzgojno-izobraževalne ponudbe na teritoriju ni pristojnost urada, ki ga vodi, ampak je naloga Deželnega šolskega urada, da preveri, ali se sprejete odločitve ujemajo s poklicnimi in finančnimi resursi, ki so na razpolago v okviru vsote, ki jo je dala na razpolago centralna administracija. Zato mora do razširitve špetrskega dvojezičnega šolskega centra na nižjo srednjo šolo priti v mejah dodeljenih in razpoložljivih sredstev.
Kot smo že poročali, po pristankih zveze občin, deželne vlade FJK in ministrstva za šolstvo ter po podpori, ki jo je ustanovitev nižje srednje šole prejela s strani pristojne komisije, ki se ukvarja z deželnim zaščitnim zakonom za slovensko manjšino in paritetnega odbora, manjka za dejanski štart srednje šole še ena formalnost, in sicer podpis deželnega šolskega ravnatelja Uga Panette. Do podpisa včeraj še ni prišlo, tudi nam ni uspelo dobiti ravnatelja Panette, vendar so nam pri Uradu za slovenske šole, ki ga vodi koordinator Tomaž Sim-čič, zagotovili, da pozorno sledijo zadevi in da bo stvar izpeljana brez ovir.
Kako pa na odločitev ministrstva za šolstvo gledajo v Špetru? V sporočilu, ki nam ga je posredovala ravnateljica dvojezičnega šolskega centra Živa Gruden, je med drugim poudarjeno, kako je predvsem odločenost skupine staršev postavila vprašanje dvojezične srednje šole spet na dnev-
V dvojezičnem šolskem centru v Špetru prevladuje občutek zadovoljstva in zadoščenja
arhiv
ni red: »Prav njim gre vse priznanje in zahvala, saj so se pri tem poslužili vseh možnih poti, opravili nešteto srečanj, sami preverjali zakonske možnosti in postopke.« Dalje se Grudnova v sporočilu zahvaljuje krovnima organizacijama, deželnim svetnikom, deželnemu odborniku za šolstvo Robertu Antonazu, podtajniku Milošu Budinu in prof. Silvani Schiavi Fachin, ki je projektu sledila na strokovni ravni in ponudila svoje sodelovanje tudi v prihodnje, obenem poudarja stalno skrb koordinatorja Urada za slovenske šole Tomaža Simči-ča in dejstvo, da je deželni šolski ravnatelj
Ugo Panetta od vsega začetka sprejel predlog kot legitimen in samoumeven.
Po zgoščenem orisu zgodovine prizadevanj za dvojezično srednjo šolo se ravnateljica Grudnova zaustavlja pri sami organizaciji pouka, »ki bo prav zato, ker gre za en sam razred, še posebno zahtevna. Prostorskih problemov ni, saj bo razred našel svoj prostor v stavbi, kjer sta že dvojezični vrtec in osnovna šola. Tako se bo lahko posluževal tudi telovadnice in posebnih učilnic, zagotovljena pa bo tudi šolska prehrana.«
Seveda obstajajo še drugi problemi.
V Špetru pogrešajo zlasti »jasno opredelitev jezikovnih kompetenc osebja dvojezične šole, saj nam za letos zaenkrat ni zagotovljeno upravno osebje z znanjem slovenskega jezika.« Vendar, zaključuje Grudnova, v tem trenutku »seveda prevladuje občutek zadovoljstva in zadoščenja, da bo mogoče z dvojezičnim poukom nadaljevati v celotnem prvem šolskem ciklusu, da bodo tako naši učenci lahko ohranili in naprej razvijali svoje jezikovno znanje, z njim pa tudi svoje poznavanje lastne kulture in tako učvrstili svojo zaraščenost v beneški in slovenski prostor.«
INTERVJU - Pogovor z novim videmskim prefektom Lorenzom Cernetigom, po rodu iz Srednjega v Benečiji
Cernetig: Ponosen sem na svoje korenine in vesel, da tako odgovorno delo opravljam blizu domačih krajev
Videmski prefekt Lorenzo Cernetig je ponosen na svoje beneške korenine
m. obit
VIDEM - Od prvih avgustovskih dni je videmski prefekt. Imenovan je bil nepričakovano, vendar je položaj sprejel z veseljem. Za Lorenza Cernet-iga, ki je star 63 let, pomeni to vrnitev do mov.
Cernetig se je rodil v Srednjem. Diplomiral je iz prava ter je nato obiskoval prvi tečaj na policijski akademiji, opravil vojaško šolo v vojski, obiskoval je Inštitut vojaškega poveljstva in koordinacije, obiskoval je tudi policijsko šolo za koordinacijo med različnimi vejami sil javne varnosti in vojske. Skup no je bil v po li cij ski služ bi 36 let.
Bil je kvestor v Oristanu, v Comu, Trstu in v Benetkah. Tri leta je vodil Meddeželno policijsko direkcijo policije iz Veneta, Furlanije in Trenta. Bil je prefekt v Bellunu in v Alessandriji.
Lorenzo Cernetig je komunikativna osebnost. Ob srečanju te bolj kot nasmeh pritegne njegov ton glasu. Go-vo ri kot člo vek, ki je ve sel, da te sre ča in ki je pripravljen, da te posluša. Najin razgovor se je nujno dotaknil pre-fektovega odnosa do lastne zemlje. To je pomembno, saj je Cernetig med redkimi, ki so iz Nadiških dolin dosegli visoke poklicne rezultate.
Gospod prefekt, je običajno ali redko, da takšno mesto zasede oseba, ki je doma od tam, kjer opravlja visoko funkcijo?
To se ne zgodi pogosto, ni pa niti izjema. Prefektov, ki so v enakem položaju, kot sem sam, je nekaj in še jih bo. Sam občutim to kot veliko odgovornost. V Furlaniji poznam veliko ljudi in upam, da jih ne bom razočaral.
Lahko razložite, katere so pravzaprav prefektove naloge?
V pokrajini predstavljaš vlado. V bistvu ima dve nalogi: usklajuje delo
med državnimi uradi in lokalnimi avtonomijami ter je odgovoren za javni red in varnost.Poveljuje vsem dejavnostim policije. Zagotavljati mora torej svobodo in pravice vseh državljanov.
Kaj je lahko v šestdesetih letih prepričalo mladega fanta, da je pričel kariero v policiji?
Lahko vam povem dvoje: vezan sem na Doline in tudi na Furlanijo. Od
tod se je krepila moja volja, da v življenju uspem. Prihajal sem iz krajev, kjer je bilo potrebno več delati zato, da si lahko uspel. Veliko Furlanov se je v svetu uveljavilo. Gre torej za neko širšo voljo. Vsekakor, ko sem zaključil licej v Čedadu, je bila najbližja univerza v Padovi. Po zaključku sem menil, da moram narediti kak natečaj. Izbral sem policijo. Počasi in s trudom sem napredoval... Imel pa sem tudi srečo. Bi-
li so boljši od mene, ki niso dosegli tega, kar sem dosegel jaz. Vsekakor sem ponosen, da sem rojen v Nadiških dolinah. Ko morem, grem tja, kjer najdem primeren mir, da lahko razmišljam.
V tisku pišejo o vas, da ste postal videmski prefekt, da ste Furlan ali iz Čedada, skoraj nikoli pa ni omenjena vas Srednje.
Vidite, če izvzamemo Furlanijo, Nadiške doline niso široko poznane. Osebno govorim vedno o Furlaniji in o Julijski krajini. Smo dežela s posebnostmi, ki jih moramo razvijati brez partikularizmov.
Česa se iz otroških let spominjate iz Srednjega?
Omenil sem že željo ljudi, da bi se odprli svetu in uspeli. Nekateri moji najboljši prijatelji so še tam. Bila sva velika prijatelja z Lenkičem, vedno sva se videvala....
Katera izkušnja vas je v karieri najbolj zaznamovala?
Vseh 38 let, ki sem jih prebil v policiji, me je nekaj naučilo. Bila je to čudovita izkušnja, ki bi jo brez pomislekov ponovil.Doživel sem pomembne dogodke. Naj omenim ugrabitev generala Dozierja in napad na zvonik sv. Marka. Zavzet sem bil kot operativec, saj sem imel jasne odgovornosti.
Bili ste vpleteni tudi v dogodke v Genovi leta 2001. Kako se tega spominjate?
Ministrstvo me je poslalo v Genovo na inšpekcijo, da bi ugotovili, kako so se sile javnega reda obnašale na trgu ter še posebno, kaj se je zgodilo potem in če je prišlo do pretiravanj. Svoje zaključke sem predložil šefu policije in konec. Veste, eno je voditi nek poseg osebno, drugo je ocenjevati, kaj so naredili drugi.
Preidiva k današnjim dnem. Kako boste nastavili novo delo?
O spremembi me niso predhodno obvestili. V Alessandrii sem bil komaj nekaj več kot leto dni. Nisem prosil za premestitev. Sem pa zaradi nje zelo vesel. Zahvaljujem se ministrstvu, ki mi je izrazilo zaupanje s tem, da me je dodelilo rodnim krajem.
Vašega predhodnika so obvestili, da je skupina staršev vprašala, da bi v Špetru ustanovili dvojezični razred nižje srednje šole. Kaj menite o tem? Kako gledate na vprašanje slovenske manjšine ter na voljo, da bi na teritoriju ohranili nek jezik in neko kulturo?
Glede dvojezične srednje šole še nisem preučil dokumentacije. Rad bi imel okvirno sliko dogajanja, preden odgovorim. Pravijo pa mi, da se bližamo k zaključku zadeve. Drugače se mora izreči prebivalstvo, drugič pa je vsaka pobuda, ki pomaga k ohranjanju kulture na nekem delu teritorija dobrodošla. Gre za splošno obogatitev. Zadeve je treba speljati z določeno pozornostjo, vendar je pozitivno to, kar vrednoti tradicijo, jezik in kulturo.
Nadiške doline, hladna vojna, prisotnost meje, ki izginja. Kako gledate na sedanjost in prihodnost v luči neke preteklosti?
Menim, da so Nadiške doline izreden kraj, ki še ni razvil vseh svojih možnosti. Nekaj se je napravilo z industrijsko cono. Glede turističnega razvoja krajev pa se je pot komaj pričela. Potrebno je skupno delo s fantazijo in podjetniškim duhom. Prepričan sem, morda do tega ne bo prišlo takoj, da se bodo ti kraji lepo razvili. Možnosti obstajajo.
Michele Obit
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
MILJE - Soglasno odobrena resolucija občinskega sveta
Miljska občina: praznik ob padcu schengenske meje
Slovesnost skupno s koprsko občino - Propadel poskus »priključitve tržaški manifestaciji«
Miljska občina bo skupno s sosednjo bratsko občino Koper 1. januarja prihodnjega leta slovesno proslavila dokončni padec meje in prihod Slovenije v schengensko območje, podobno kot je 1. maja 2004 svečano pozdravila vstop sosednje države v Evropsko unijo. Tako napoveduje resolucija, ki jo je sinoči po več kot dveurni razpravi in kar treh prekinitvah soglasno odobril miljski občinski svet. V dokumentu je še zapisano, da bo občinska uprava »institucionalno sodelovala na manifestacijah, ki jih bo ob padcu meje priredila občina Trst skupno z ljubljansko in sežansko občino.
Povod za resolucijo je dal načelnik svetniške skupine Forze Italia Claudio Grizon. V svojem dokumentu je pozval miljski občinski odbor naj »pristopi k pobudi tržaškega župana« ter naj »zaprosi Dipiazzo, da bi tudi miljska občina sodelovala pri organizaciji slovesnosti, ki jih bo tržaška občina priredila skupno z občino Ljubljana.«.
V 13-minutni predstavitvi svoje resolucije je - tako je kasneje ugotovil miljski župan Nerio Nesladek - osem minut posvetil tistim, »ki zaradi zgodovinskih dogodkov ne bodo zadovoljni s padcem meje,« tri minute tistim, »ki bodo do padca meje mlačni« in dve minuti tistim, »ki bodo zadovoljni«. Grizon je poudaril, da bo treba »spet pridobiti zaledje«; da bo treba »izkoristiti priložnost«; da bo treba »vzpostaviti nov način mišljenja«. Zato bi se morala - po njegovem mnenju
-	miljska občina pridružiti tržaški občini pri proslavi padca meje na Fernetičih skupno z ljubljansko in sežansko občino.
Nekdanji miljski podžupan, svetnik Nacionalnega zavezništva Paolo Prodan, je Grizonova izvajanja postavil na glavo. Miljska občina je bila edina, ki se je -skupno s Koprom, Hrvatini, Ankaranom
-	1. maja 2004 veselila vstopa Slovenije
Miljski občinski svet
kroma
v Evropsko unijo. »Takrat smo proslavili rojstni dan. Zakaj pa bi morali 1. januarja 2008 praznovati god s tržaško občino, ki sploh ni proslavila rojstnega dne?« Dipiazza se ni udeležil tiste slovesnosti, poslal je odbornika Spagno, se je spomnil. Po njegovem mnenju bi morala miljska občina nadaljevati po že utečeni poti sodelovanja in dobrososedskih odnosov s koprsko občino in sama pripraviti primerno manifestacijo.
Odbornica Cristina Tul (Stranka komunistične prenove) se je popolnoma strinjala s stališčem svetnika Nacionalnega zavezništva (!).
Župan Nerio Nesladek je Proda-nu priznal, da sije kot podžupan še najbolj prizadeval za sodelovanje s koprsko občino. Tudi zato, ker takratnega župana Lorenza Gasperinija (Forza Italia) ni bilo na slovesnost ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Nesladek je nakazal, da se miljska občinska uprava že pripravlja na 1. januar 2008. Stiki s koprsko občino se krepijo (kar bo sredi septembra privedlo tudi do skupne manifestacije, kot je napovedala odbornica Roberta Tarlao), kar je med sosedi povsem naravno. Tržaška občina pa ne meji na koprsko, zato je po župano-
Nerio Nesladek
kroma
Claudio Grizon
kroma
vem mnenju prav, da pripravita Milje in Koper lastno, skupno svečanost ob dokončnem padcu meje. Odbornik Edmondo Bussani, sam ezulski begunec, je pritrdil županu in požegnal praznik »s prijatelji iz Kopra«.
Po teh posegih je bilo na dlani, da s »pristopom miljske občine manifestaciji tržaškega župana Dipiazze«, za kar si je uvodoma prizadeval Grizon, ne bo nič.
Svetnik Forze Italia ni hotel umakniti svoje resolucije, pristal pa je na popravek. Po treh prekinitvah so se svetniki vseh političnih sil vendarle domenili za enotno besedilo. V njem so že v uvodu izpostavili dobre stike med mi-ljsko in koprsko skupnostjo. Poziv k pristopu Milj tržaški manifestaciji je izpadel, pač pa je v dokumentu poudarjena prireditev, ki jo bo ob dokončnem padcu meje priredila miljska občina skup no s kopr sko in - Gri zo nu v ute ho - omenjena možnost »institucionalne prisotnosti miljske občine na prireditvi tržaške občine.«
10	Četrtek, 517. avgusta 2007
APrimorski
~	dnevnik
ALPE-JADRAN, DEŽELA	/
ŠOLA - Snals
Težave z izdajanjem potrdil za sposobnost
Dober teden nas loči od začetka novega šolskega leta, vendar marsikateri tržaški šolnik ne spi še prav mirnega spanca. Pokrajinski šolski sindikat Snals namreč opozarja, da tržaško podjetje za zdravstvene storitve noče podeljevati potrdil o sposobnosti za delo tistim ravnateljem ter predstavnikom učnega in neučnega osebja, ki so prejeli stalež oz. letno suplenco za novo šolsko leto. Gre 203 prejemnikov staleža in za 632 prejemnikov letne suplence: slednji morajo obvezno čimprej predstaviti omenjena potrdila zdrav-stve nih ob las ti, saj brez teh de -lovna pogodba ni veljavna. Kar zajetno število šolnikov tako tvega razveljavitev pogodbe.
Tržaško zdravstveno podjetje se pri svojem nasprotovanju izdajanja tovrstnih potrdil sklicuje na deželna zakona št. 21 iz leta 2005 in št. 19 iz leta 2006. Slednja sta odpravila obvezo izdajanja potrdil o sposobnosti za delo v primeru javnih uslužbencev, ki niso podvrženi zdravstvenemu nadzoru, ki ga je predvideval zakon št. 626 iz leta 1994. Problem se postavlja samo v Trstu, saj, kot ugotavlja sindikat Snals, zdravstvena podjetja iz Gorice, Pordenona in Vidma še naprej podeljujejo potrdila, da ne pride do oškodovanja zainte-re si ra nih šol ni kov.
Sin di kat Snals, pi še v spo -ročilu za javnost, ki ga je podpisal pokrajinski tajnik Giuseppe Ughi, je takoj zahteval poseg De žel ne ga šol ske ga ura da za Furlanijo Julijsko krajino, da se prepreči razveljavitev pogodbe, za katero zainteresirani šolniki nimajo nobene krivde. Neverjetno je, je še zapisal Ughi, da se 203 redno nameščene šolnike in 632 letnih suplentov pušča v strahu, brez da administracija po se že in jih po mi ri, da jim ni mogoče pripisati nobene krivde ali kazni.
Trst mora imeti osrednjo vlogo še zlasti na področju turizma in
na IV. pomolu
v Sredozemlju morskih avtocest
Potrditi, da mora imeti Trst osrednjo vlogo v Sredozemlju in da se mora mesto premikati v tem smislu, je cilj celodnevnega posveta, ki bo sredi septembra v obnovljenih prostorih poslopja na IV. pomolu v starem pristanišču. Obnovitvena dela stavbe so se ravnokar zaključila in jo bodo uradno odprli nekaj dni pred zasedanjem. Posvet bo tik zatem krstil zgradbo, ki bo zaenkrat namenjena seminarjem in kongresom, čeprav naj bi v očeh Pristaniške oblasti v prihodnosti postala nova postaja za potnike.
Posvet z naslovom Ekonomija morja so predstavili včeraj na sedežu Pristaniške oblasti njen generalni tajnik Martino Conticelli, predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti in predstavniki družb Samer ter Acb group. Morj e j e namreč pomemben gospodarski faktor, toda Trst še ni docela dojel potenciala oz. perspektiv, ki so na obzorju, so povedali. Zato naj bi posvet dal duška novim zamislim in še zlasti predlogom za ponovni razvoj Trsta in sploh dežele Furlanije-Julijske krajine, vezan na morje oz. pomorske de-
javnosti v luči strateške srednjeevropske lege mesta. V tem smislu bo poudarek na mnogih povezanih panogah, od energije in prevozov do turizma in surovin, pa seveda tudi infrastrukture. Dejstvo je vsekakor, je dejal Paoletti, da je usoda Trsta vezana na morje, še zlasti v luči turističnega razvoja.
V ta namen bo v Trstu posegla vrsta strokovnjakov in uglednih gostov, ki ne bodo zgolj podali poročil, ampak bodo govorili v sklopu treh specifičnih okroglih miz. Sicer bodo na posvetu, ki bo 14. septembra z začetkom ob 9. uri, uvodoma posegli župan Roberto Dipiazza, pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Po-ropat, deželni predsednik Riccardo Illy, predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli in sam Paoletti. Sledili bosta dve okrogli mizi, ki se bosta odvijali dopoldne, medtem ko bo tretje zasedanje od 15. ure dalje. Prva okrogla miza bo namenjena perspektivam, kijih pomorsko gospodarstvo ponuja na državni in na mednarodni ravni. Srečanje bo uvedel predsednik združenja Confitarma Nicola Cocci-
a, med ostalimi pa bodo posegli ekonomist Victor Uckmar, predsednik Fincan-tieri Corrado Antonini, predsednik Pristaniške oblasti iz Benetk Giancarlo Zac-chello in senator ter predsednik Assopor-ti (ki združuje 24 pristaniških oblasti) Francesco Nerli. Drugi del bo posvečen t.i. morskim avtocestam, o katerih bodo govorili razni strokovnjaki. Med temi bodo predsednik genovske Pristaniške oblasti Giovanni Novi, terminalist v Ravenni Giuseppe Poggiali in direktor urada ICE v Budimpešti Alessio Ponz De Leon Pisani. Na tretj i okrogli mizi bo govor o turizmu in navtiki ter o morju kot možnosti za odmevne športne prireditve, udeležila pa se ga bosta med drugim podtajnik na italijanskem ministrstvu za prevoze Cesare De Piccoli in minister za infrastrukturo in okolje Monakovega Roberto Cal-cagno. Prek videokonference naj bi posegla tudi županja španske Valencie Rita Barbera, ki bo podala obračun uspešne izvedbe Ameriškega pokala v jadranju in še zlasti govorila o učinkih tako pomembne prireditve na gospodarstvo. (A.G.)
Posvet, ki bo sredi septembra, so včeraj uradno predstavili
kroma
10
Četrtek, 518. avgusta 2007
ALPE-JADRAN, DEŽELA
/
OPČINE - Spominska slovesnost
Poklon tistim, ki so dali življenje za boljši jutri
Na pobudo krajevne sekcije zveze partizanov so se spomnili petih kurirk in štirih partizanov
Na Opčinah so se sinoči s krajšo slovesnostjo v priredbi krajevne sekcije Vsedržavne zveze partizanov Italije ANPI spomnili petih kurirk in štirih partizanov, ki so jih nacisti 29. avgusta 1944 ustrelili v kraški dolinici na openski Mandriji, med današnjima ulicama Sant'Isi-doro in Santa Fosca. Bile so to partizanske kurirke in učiteljice Angelca Bandi, Mira Bandi, Slava Grahonja, Elvira Kocjančič in Anica Parovel ter partizani in aktivistka Marija Grmek, Baldo Bole, Miro Metlikovec in Leopold Mervic. Na Mandriji že dobri dve leti stoji železen pomnik, ki mimoidoče spominja nanje, ki so tam padli pred tri in šest de se ti mi le ti.
Sinočnja spominska svečanost se je pričela na open-skem pokopališču, kjer v grobnici padlih partizanov in vojakov JLA v bitki za Opčine počivajo posmrtni ostanki treh od devetih padlih. Ob njihovem grobu je zapel MoPZ Tabor pod vodstvom Mikele Šimac, priložnostno misel pa je izrekla Metka Šinigoj v imenu Slovenske zamejske skavtske organizacije. Vsakdo od nas se na pokopališčih spominja svojih umrlih, zato je prav, da se spominjamo tudi tistih, ki so pred tolikimi leti dali svoja življenja za boljši jutri.
Prisotni so se nato po ulicah Salici in Carsia v sprevodu podali do Mandrije, kjer stoji železni pomnik, na katerem so vgravirana imena devetih padlih. Ob melodijah žalostinke, ki so jo intonirali pevci MoPZ Tabor, so predstavniki borčevskih organizacij položili vence in cvetje k železnemu spomeniku. Priložnostno misel je imela Majna Pangerc iz taborniške organizacije Rodu modrega vala, ki je v svojem govoru naglasila predvsem pomembnost gojenja spomina na padle med današnjo mladino. (ps)
Včerajšnji poklon padlim na Opčinah
kroma
PO JADRANU
■ v v •
Iščejo jadrnico
Par iz Vidma se je sredi avgusta podal z jadrnico na križarjenje po Dalmaciji, od 18. t. m., ko se je javil iz Šibenika, pa se ni več oglasil. Zakonca naj bi se po načrtih vrnila domov prejšnjo nedeljo, a v tržiškem pristanišču desetmetrske jadrnice »Tabas-co« ni bilo videti. Zaskrbljenost so rod ni kov se je z dne vi stop nje -va la in v to rek so po kli cali tr žaš -ko obalno stražo. Slednja j e nemudoma vzpostavila stik s slovenskimi in hrvaškimi kolegi. Iskanje je v polnem teku, pri obalni straži pa so previdni: možno je, da sta se zakonca odločila za poznejši povratek zaradi slabih vremen skih raz mer.
OPČINE - 42. študijski dnevi
Draga z vabljivimi izzivi
Spremenjen sobotni program se bo lotil teme o šestdesetletnici priključitve Primorske
Večji šotor v parku Finžgarjevega doma na Opčinah bo jutri pričakal številne goste in obiskovalce, ki se bodo zbrali na 42. izvedbi študijskih dnevov Draga 2007. Društvo slovenskih izobražencev, ki stoji že tradicionalno za organizacijo tridnevne kulturne pobude, je tudi za letošnjo izvedbo oblikovalo bogat spored okroglih miz in predavanj. Prvo tovrstno srečanje bo na vrsti že jutri ob 16.30, ko bo beseda stekla o manjšini v očeh zunanjih opazovalcev; to so predstavniki iz osrednje Slovenije, urednica notranjepolitične redakcije pri mariborskem dnevniku Večer Darka Zvonar, upokojeni časnikar Anton Rupnik in košarkarski trener Peter Brumen, ki so preživeli več let v tesnem stiku s Slovenci v Italiji. Udeležencem bodo posredovali svoje vtise, spoznanja, analize in ocene o manjšini, kakor so jo sami spoznali.
Sobotni program je bil zaradi družinskih razlogov predavatelja Igorja Grdine nekoliko spremenjen. Namesto predavanja o soočanju slovenščine s pritiski, ki jih izraža današnje globalizirano življenje, bo ob 16.30 potekala zgodovinska okrogla miza na temo Primorska leta 1947 - ob šest-
desetletnici priključitve. Sliko povojne Primorske, pričakovanja njenega ljudstva in prvo obdobje v novi državi bodo z različnih zornih kotov orisali Tamara Griesser Pečar, France Kralj, Egon Pelikan in Renato Podberšič.
V nedeljo se bo filozof in teolog Robert Petkovšek ob 10. uri lotil religiozne problematike krščanstva v dialogu s sodobno mislijo in skušal najti odgovor na vprašanje, kaj lahko krščanstvo ponudi sodobnemu, zlasti zahodnemu svetu. Sodobna zahodna kultura izhaja namreč iz krščanstva, od njega pa se tudi vedno bolj oddaljuje in se v njem vse manj prepoznava. Razloge gre iskati predvsem v sodobnem relativizmu in getu, v katerega se je krščanstvo zaprlo v preteklosti. Stanje duha na Slovenskem pa bo glavna tema popoldanskega predavanja slovenskega filozofa Tineta Hribarja. Ob 300. številki Nove revije bo predavanje zaobjelo zgodbo o slovenskem uspehu konec 20. stoletja, s samostojnostjo, parlamentarno demokracijo in duhovno prostostjo.
Kot smo že poročali, bo ob Dragi potekala tudi 17. izvedba Drage mladih.
PEN CLUB
Vikend v znamenju deželne konference
Trst bo konec tedna gostil drugo deželno konferenco tržaškega Pen Cluba. Program, ki bo zaobjemal več dni (od jutri do nedelje, 2. septembra), bo tudi tokrat pester, saj ga bo oblikovalo več simpozijev, konferenc, branj in video posnetkov, udeležili pa se ga bodo pisatelji iz Slovenije, Hrvaške, Bosne, Romunije, Nemčije, Črne gore, Švice in seveda Italije.
Uradno, slavnostno odprtje deželne konference bo jutri ob 11. uri na sedežu tržaške Trgovinske zbornice, sledilo pa mu bo predavanje profesorja Fulvia Senardija z madžarske univerze v Peču na temo »Giot-ti in Saba, dve vzporedni življenji«; na tak način želi tržaški Pen Club počastiti domača pesnika ob 50-letnici njune smrti. Popoldanski program na sedežu Trgovinske zbornice predvideva ob 17.30 simpozij o »Evropi v viziji pisateljev«, ki se ga bodo med drugimi udeležili Juan Octavio Prenz, Fulvio Salimbeni, Claudio H. Martel-li, Roberto Fabris in Liliana Weinberg.
Sobotni program se bo začel ob 11. uri v Državni knjižnici, kjer bodo predvajali film »Pennillesse - Joyce, l'odissea triestina« Massimiliana Cocozze, ki je zmagal nagrado Ilaria Alpi 1997 In leta 1993 še nagrado ministrskega sveta za kakovost. Ob 17. uri se bo dogajanje pomaknilo v kavarno San Marco v Ul. Battisti, kjer bo poskrbljeno za srečanje z vnukinjo maršala Tita, pisateljico Svetlano Broz, ki danes živi in dela v Sarajevu. V sodelovanju z miljsko občino pa bo pozneje, ob 20.30 v kavarni milj-skega gledališča Verdi javno branje poezij udeležencev konference in drugih tržaških oziroma deželnih pesnikov.
Na zadnji konferenčni dan, se pravi v nedeljo, bo ob 19.30 pri kopališču Ausonia konferenca, na kateri bodo posegle Marina Moretti, Marina Silvestri, Ariella Verrocchi-o, Maria Cristina Vilardo in Irene Vi-sintini, ki bodo spregovorile o treh tržaških pisateljicah Aureli-i Gruber Benco, Letizii Fonda Savi-o in Lauri Weiss. Sledil bo »maraton poezije«, na katerem bo sodelovalo več pesnikov. Tako sobotni, miljski večer kot nedeljski večer pri tržaškem kopališču bo še dodatno obogatila glasbena performansa Silvia Donatija.
SMRTNA NESREČA - Včeraj ob zori tik ob stebrišču Portici di Chiozza
Drzna vožnja terjala hud davek
Vespa 125, na kateri so sedeli kar trije, je nadaljevala pot kljub rdečemu semaforju ter trčila v avtobus - Voznik skuterja umrl, sopotnica se bori za življenje
Stebrišče Portici di Chiozza (foto Kroma) je bilo včeraj ob zori prizorišče tragične prometne nesreče, do katere je prišlo zaradi nepremišljene vozniške poteze. Trčenje med skuterjem, na katerem so sedele kar tri osebe in avtobusom linije št. 25 je terjalo zelo težak davek: voznik skuterja je bil na mestu mrtev, hudo ranjeno sopotnico so odpeljali v katinarsko bolnišnico in jo takoj operirali, a se še vedno bori za življenje. Tretji človek na sedežu vespe jo je odnesel z lažjimi poškodbami.
Okrog 5.30 zjutraj se je trojica vozila s skuterjem vespa 125 po Ul. Carducci v smeri proti Trgu Oberdan. Dvokolesno vozilo je takoj po semaforju, ki stoji tik ob omenjenem stebrišču, silno trčilo v zadnji del desnega boka avtobusa št. 25 - ta je v usodnem trenutku prečkal ulico, ko je vozil s Trga San Giovanni proti Ul. Battisti. Potrjeno je, da se voznik skuterja, 30-letni Massimiliano Matkovich, ni ustavil pred rdečo semaforsko lučjo. Sam je v trku izgubil življenje, reši-lec službe 118 pa je ostala dva ponesrečenca odpeljal na Katinaro.
32-letno K. S. so kmalu zatem operirali, njeno stanje je bilo včeraj še vedno zelo hudo, saj je obležala v komi. 43-letni S. P., ki je na vespi sedel zadnji v vrsti, je imel več sreče: že nekaj ur zatem je zapustil bol-
nišnico z lažjimi poškodbami, okreval bo v treh tednih.
Po navedbah tiskovnega predstavnika podjetja Trieste Trasporti, ki se sklicuje na pričevanja očividcev, naj bi se trojica peljala v vinjenem stanju, pred nesrečo so jih videli v nekaterih barih v okolici. Vsaj en potnik naj bi se peljal brez čelade, medtem ko je Matkovich imel obvarovano glavo, a mu to žal ni pomagalo. Pri podjetju so še povedali, da se je v avtobusu nahajal le šofer, ki je bil brez krivde vpleten v nesrečo. Dogodek gaje močno pretresel.
Na kraj nesreče so ob rešilcu prihiteli tudi kara-binjerji in gasilci. Operativni oddelek tržaškega poveljstva karabinjerjev je včeraj preiskoval vzroke nesreče, ki so bili kmalu jasni: drzna vožnja, nespoštovanje prometnih predpisov in previsoka stopnja alkohola v krvi so bili dejavniki, ki so povzročili žalosten dogodek. Upati je, da se bo K. S. le obdržala pri življenju.
Križišče pri stebrišču Portici di Chiozza, ki predstavlja eno glavnih nevralgičnih točk mestnega prometa, je bilo zaprto več kot dve uri in to ravno v času, ko se Tržačani odpravljajo na delo. Na Ul. Carducci se je ustvarila kilometer dolga kolona, ki je segala do Drevoreda D Annunzio. Nekaj po 8. uri so cestno zaporo odstranili in promet se je počasi sprostil.
10
TRST
Četrtek, 519. avgusta 2007
ALPE-JADRAN, DEŽELA	/
VILA SARTORIO - Muzeji zvečer se poslavljajo
Prireditev je tudi letos naletela na velik uspeh
Z glavnim pobudnikom, tržaškimi Mestnimi muzeji, je tokrat sodelovala Glasbena šola 55
Ravnatelj Mestnih muzejev Adriano Dugulin, koordinator glasbenega sporeda Stefano Bianchi in ravnatelj Glasbene šole 55 Gabriele Centis so ves mesec dvakrat tedensko vestno in skrbno nadzorovali potek razvejanega dogajanja pobude »Muzeji zvečer«. V torek in sredo so avtorji letošnje izvedbe še zadnjič, zadovoljno sprejeli množico obiskovalcev, ki je od začetka in ob kateremkoli vremenu do zadnjega kotička zasedla vse razpoložljive sedeže koncertnih dogodkov in se udeleževala vodenih ogledov. Dolge vrste pred vhodom v obnovljeno vilo Sartorio so zgovorno pričale o zanimanju za mestni umetniški in kulturno-zgodovinski zaklad in so ponovno nagradile niz, ki že več let ponuja Tržačanom spodbudno razvedrilno alternativo in je za mnoge postal prijeten običaj. Publika se je namreč polnoštevilno odzvala na najrazličnejše pobude in predvsem na vse koncerte, ki so predstavljali precej raznoliko paleto žanrov. Popevke prejšnjega stoletja, redkosti iz arhiva gledališkega muzeja, zanimiva odkritja iz tržaške zgodovine, posebnosti, kot je bil japonski tamburaški orkester, a tudi vedno priljubljena opera in jazz so bile vsebine večerov v parku vile, na katerih so s povezovalno vlogo trikrat nastopili igralci ansambla LArgante. Z lepljenko zgodovinskih dokumentov in dramatizacij so slednji stopili na oder tudi v torek, ko je publika lahko spoznala pustolovske dogodivščine iz življenja opata Lorenza Da Ponteja in predvsem iz obdobja njegovega bivanja »v senci svetega Justa«. Libretist, ki je ponudil Mozartu imenitno tekstovno snov za tri operne mojstrovine (Figarova svatba, Don Giovanni, Cosi fan tutte), je namreč živel eno leto v Trstu, kamor se je zatekel leta 1791 »v pričakovanju boljših časov«, po zatonu njegove popularnosti na av-strij skem ce sar skem dvo ru, kjer je pos tal tar ča za rot in krivičnih tožb. Tekst Corrada Travana je upošteval spomine, pisma, recenzije in je dopolnil bolj skromne informacije o tržaškem obdobju z obširnim biografskim okvirom, ki se je dotaknil Da Ponteje-vih prijateljstev z znamenitimi osebnostmi tistega časa (na primer s Casanovo), njegovega usodnega, slabega odnosa s cesarjem Leopoldom in številnih ljubezni, ki so navdahnile izvajalce glasbenega dela večera za začetek v duhu opere Don Giovanni.
Trije pevci in pianist so komentirali vsebine s smiselno izbranimi odlomki iz treh Mozartovih oper, ki so nastale po Da Pontejevih libretih, in to vključno z uvodnimi recitativi, da bi še bolje ovrednotili besedni delež protagonista tega večera. Pianist Federico Consoli je dovolj spretno pristopil k nelahki izvedbi klavirskega parta, s katerim je nadomeščal orkester. Baritonist Luca Tittoto je poleg lepo nastavljenega glasu kazal tudi smisel za interpretacijo, ženska glasova pa sta bila tista živahne sopranistke Miriam Spano in vokalno solidne mezzosopranistke La-ure Rizzetto, ki se je tudi soočila z zahtevno arijo Do-rabelle »Smanie implacabili«.
Zgodba, ki so jo igralci bralno podajali, se je medtem zaustavila v Trstu, kjer je libretist in pustolovec postal prijatelj družine tržaškega guvernerja Brigida, imel dolgo pričakovano in neplodno srečanje z avstrijskim cesarjem ter se je poročil z mlado An-
Utrinek s torkovega večera
kroma
gležinjo. Biografijo svetovljana Da Ponteja zaznamujejo mnoge ljubezenske avanture, a tudi potovanja, zato se je večer končal z očarljivim tercetom iz opere »Cosi fan tutte«, ki je voščilo za srečno plovbo.
Niz koncertov se je končal v sredo v prazničnem vzdušju, ki ga je ustvarila skupina Bandorkestra.55, to je stalni glasbeni laboratorij tržaškega Doma glasbe, ki ga od ustanovitve vodi beneški saksofonist Mar-
co Castelli. Po sledovih big bandov so instrumenta-listi pozdravili zvesto publiko v jazzovskem duhu, medtem ko so se v notranjosti vile odvijali zadnji vodeni ogledi (vodniki so vsak večer animirali 12 tematskih sklopov). V torek je pobuda »Muzeji zvečer« dosegla rekordno število 725.obiskovalcev, blagajna pa je vsak večer niza izdala povprečno okrog 600 vstopnic. (ROP)
Zulianova dela na ogled
Tržaški slikar Boris Zulian bo razstavil svoja dela v kavarni Stella Polare na trgu Sv. Antona št. 6. Otvoritev bo v torek, 4. septembra ob 19. uri, razstava pa bo odprta do 1. novembra. Boris Zulian se je rodil v Ricmanjih pri Trstu leta 1944, diplomiral je na tržaškem inštitutu Nordio in poglobil študije restavra-torstva na ljubljanski univerzi. Od leta 1965 je prisoten na osebnih in skupinskih razstavah v Italiji in v tujini. Podrobne informacije o njem dobimo v monografiji »Zulian, dela - opere 1960 - 2002« (Mladika, Trst, 2004).
Na dan judovske kulture o Parinu in Weissu
V	nedeljo bo Trst eno glavnih italijanskih središč, kjer bodo obeležili Evropski dan judovske kulture. Ob tej priložnosti se bo v mestnem muzeju Sartorio odvijalo odprtje razstave tržaškega slikarja Gina Parina (na ogled bo do 21. oktobra). Parin je v prvi polovici 20. stoletja ustvarjal v Trstu, Benetkah in zlasti v Mun-chnu, njegova življenjska pot pa se je tragično končala leta 1944 v taborišču Bergen Belsen. Na otvoritvi bosta spregovorila psihotera-pevtka Helen Brunner in psihoanalitik David Meghnagi, ki bosta opisala tudi lik Tržačana Edoarda Weis-sa. Slednji je bil Freudov učenec in prijatelj, leta 1932 je ustanovil italijansko psihoanalitično združenje.
Fotografsko-pesniški večer v Kraški hiši
V	Repnu so komaj »pometli« še zadnje sledove živahnih praznovanj ob Kraški ohceti in se nemudoma posvetili novemu dogodku, ki bo že jutri zvečer privabil številno občinstvo v galerijo Kraške hiše. Zadruga Naš Kras si je zamislila zanimiv večer z izrednim protagonistom, fotografijo Sergia Ferrarija, fotoreporterja in televizijskega snemalca na deželnem sedežu Rai za FJK. Avtorja in seveda razstavo, ki nosi naslov »Ljudje -Gente«, bo ob 20. uri predstavil Marij Čuk. Glavna junaka Ferrarijevih posnetkov bosta tokrat človek in njegova duševnost.
V	okviru večera bo potekala tudi predstavitev dvojezične pesniške zbirke tržaškega pesnika Roberta Dedenara »Plastične pregrade, kljubovalno cvetličenje - Sintetiche sie-pi, ostinate infiorazioni«, ki je izšla pri Založništvu tržaškega tiska. V njej bomo lahko zasledili nekatere že objavljene in pa še neobjavljene ter na novo prevedene pesmi (za njihov prevod so poskrbeli Marko Kravos, Jolka Milič, Ravel Kodrič in Loredana Umek). Pesnika in zbirko bo predstavil Marko Kravos.
MALABAR - Degustacija kakovostnih vin in drugih dobrot
Z znanim strokovnjakom za vina Angelom Gaja se bo pogovarjal in degustiral pisatelj Veit Heinichen
Kdor ve, kdo je Angelo Gaja in koliko pomeni ne le za italijansko, pač pa za evropsko in svetovno elito vinogradnikov in vinarjev, bo težko zamudil priložnost za srečanje z njim, ki bo jutri od 19. ure dalje na Trgu San Giovanni, na ploščadi pred Malabarom. Poleg tega, da je ustvarjalec vrste vrhunskih piemontskih vin, je Gaja znan tudi kot tisti, ki je v svetu na najvišji ravni uveljavil slavni barbaresco.
Drugo vprašanje je, kaj ima Gaja skupnega z Veitom Heinichenom, nemškim pisateljem uspešnih kriminalk, ki si je za svoje domovanje in tu di pri zo ri šče kri mi nal nih ro ma nov iz bral Trst. Heinichen bo namreč koprotagonist pet-ko ve eno gas tro nom ske po kuš nje dveh zna me -nitih Gajevih vin: belega z imenom Rossj bass 2005 in rde če ga Cre mes 2006. Po kuš njo bo do dopolnile nekatere zajamčene gastronomske poslastice kot juha s fižolom in pedoči Ami Sca-bar, ocvrt kruh s šetrajem in bučnim cvetjem Kmetije Milič iz Zagradca, ekstradeviško olje La-jnarji Silvana Ferluge in pečen pršut podjetja Principe. Na razpolago bodo v sodelovanju s knjigarno Giunti al Punto tudi knjige Ami Sca-bar, Angela Gaje in Veita Heinichena. In tu je tudi neposredna zveza nemškega pisatelja s pie-
montskim vinarjem, saj se je Heinichen kot ljubitelj enogastronomskih dobrot kar lepo angažiral pri promociji vrhunskih proizvodov naših krajev. Znamenita vina pa v toku dogajanja lahko najdemo tudi v njegovih kriminalkah. Branja slednjih se je lotil tudi Angelo Gaja in tako je nastala želja po srečanju, ki mu bomo priče v petek.
Kot nam je povedal pobudnik dogodka Walter Cusmich (na sliki levo, skrajno desno pa Angelo Gaja, f. Fabio Rinaldi), to ne bo nikakršno elitno srečanje, (čeprav si je zaradi omejene količine vin bolje priskrbeti rezervacijo na tel. 040 - 636226, če j e še kakšno mesto na razpolago). Ker prihaja Angelo Gaja iz Lang, kroži glas, da bi utegnil priti v družbi še nakaterih znamenitih proizvajalcev barola in barbaresca, kar bo dogodku vsekakor dodalo prestiža.
Naj še dodamo, da je za enkratno degusta-cijo na razpolago kakih 400 kuponov, na trgu pa bo udeležence ob pogovoru z Gajo in Heinichenom zabavala skupina Tržaška debitna banda Paola Paolina in Rocciosi. Vina pa bodo servi-rali člani tržaške izpostave združenja Slow food iz skupine Bever forever. Vsi udeleženci bodo dobili tudi priložnostni degustacijski kozarec.
10
Četrtek, 520. avgusta 2007
ALPE-JADRAN, DEŽELA
/
DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - Poletne dejavnosti
Z zagonom v šolske dni
Po izredno aktivnem poletju se otroci pripravljajo na pouk - Polnoletne pa čaka še bivanje v Herceg Novem
V Slovenskem dijaškem domu Srečka Kosovela je vse živo. Kot vsako poletje je bilo tudi letošnje namreč kar se da pestro in še zdaleč ne dolgočasno. Otrokom vseh starosti je vodstvo doma z izkušenim vzgojiteljskim kadrom postreglo z vabljivo alternativo brezdelju in poležavanju pred televizijo. Poleg tradicionalnih in iz red no do bro obis ka nih po let nih centrov so otrokom in mladostnikom postregli s taborom v Dolenjskih Toplicah, ki ga je priredilo Društvo za razvoj prostovoljnega dela iz Novega Mesta (24. - 30. junij), kolonijo v hribih v Domu Kavka v Livških Ravnah pri Kobaridu (29. junij - 8. julij), v sklopu projekta Mladina, ki se ukvarja z izmenjavo mladih, so desetim višješol-cem omogočili bivanje in udeležbo na delavnicah v Berlinu (13. - 22. julij), v Poreču pa so priredili priljubljeno kolonijo (24. - 31. julij); poskrbljeno je bilo tudi za višješolce, ki so se ob zaključku šolskega leta podali na kampiranje v Istro.
Da je v Dijaškem domu vselej izredno živahno, skrbijo najmlajši, se pravi otroci od 1. do 3. leta (jasli) in pa tisti od 3. do 6. leta (vrtec) starosti; zanje je skozi vse poletje, se pravi od 2. julija do 7. septembra, poskrbljeno za poletno središče s petimi vzgojiteljicami in številnimi prosto-volj ka mi iz no vo meš ke ga druš tva. Nekoliko starejši osnovnošolci so si svoj prostor izborili 11. junija, se pravi takoj po zaključku pouka. Štiride-
setim udeležencem skoraj štiri tedenskega poletnega središča so vzgojitelji Iztok, Erika in Valentina na čim lepši način popestrili uvodne počitniške dni. Zanje so namreč priredili najrazličnejše aktivnosti in delavnice na sedežu Dijaškega doma, hkrati pa poskrbeli tudi za izlete v naravo in bližnjo okolico; večkrat so se odpravili v Sesljan k morju, z ladjico Delfino verde so se odpeljali v Milje, ogledali so si jamo v Briščikih, obiskali so pašniš-ko zadrugo v Bazovici, podali so se na »see watching« v Miramar ter so nazadnje v sodelovanju z zgoniško občino in pod vodstvom Aljoše Gabrov-ca obiskali Zidaričevo domačijo v Praprotu in spoznali kako se prideluje do ma či sir.
Kot je že skorajda tradicija pa poteka ravno v teh dneh (točneje od 27. avgusta pa vse do 7. septembra), predšolski poletni center za osnovnošolce, v sklopu katerega vzgojitelja Erika in Iztok uvajata otroke v novo šolsko avan tu ro. De set član ska sku pi na preživlja jutranje ure v naravi, ob nabiranju robidnic, krajših sprehodih ali kopanju, v načrtih pa imajo tudi izlet na Kokoš. Popoldan pa je navadno posvečen branju in morebitnemu pisanju še zadnjih domačih nalog, tako da bodo septembra otroci aktivni in povsem pripravljeni na nov začetek pouka.
Seveda pa se aktivnosti ne prekinejo z začetkom septembra. Ravno obratno! Od začetka tega tedna se na primer skupina višješolcev iz Italije,
Skupinska slika najmlajših udeležencev poletnega središča in pa
osnovnošolcev s predšolskega poletnega centra
kroma
Avstrije in Madžarske mudi na letovanju v Ljubljani, ki ga prireja goriški Dijaški dom s prispevkom Urada za Slo ven ce po sve tu. Omem be vred na pa je tu di po bu da, ki jo v okvi ru pro -jekta Mladina od 16. do 23. septembra prireja Dijaški dom in ponuja peterici polnoletnih (do 30. leta starosti) enotedensko bivanje v Herceg Novem. Tu bodo v sodelovanju s Centrom za otroke s posebnimi potrebami potekale raznovrstne delavnice (gledališka, glasbena, ipd) in udeleženci bodo razvili določene tematike evropske identitete in državljanstva mladih. Ker je na raz po la go še ne kaj prostih mest, se lah ko in te re sen ti zgla si -jo v Dijaškem domu Srečko Kosovel, v Ul. Ginnastica 72 ali pa pokličejo na telefonsko številko 040/573141. (sas)
Včeraj danes
LATINSKOAMERIŠKI FILM - Festival
Južnoameriška družba v sodobnem filmu
Novembra bo Trst gostil že 22. izvedbo Festivala latinskoameriške-ga filma. Številna publika, ki se vsako leto zbira v gledališču Miela, bo letos lahko izbirala med stošestdese-timi filmi, dokumentarci in kratko-metražnimi posnetki o svetu latin-skoameriških ljudi, o njihovi kulturi, umetnosti, literaturi in se hkrati podala v globino zgodovine južnoameriške družbe.
Festival, ki ga že tradicionalno prireja Združenje za promocijo latin-skoameriške kulture v Italiji - Apclai v sodelovanju s številnimi krajevnimi in državnimi ustanovami, bo potekal od 3. do 11. novembra in gledalcem tudi tokrat ponudil izredno bogat spored južnoameriške filmske produkcije. Poleg filmov v tekmovalni kategoriji (15 sodobnih filmskih produkcij), zaobjema festival več tematskih sklopov, retrospektiv in filmskih poklonov pisateljem. Naj omenimo v prvi vrsti homage velikemu kolumbijskemu pisatelju Ga-brielu Garciji Marquezu ob 40-let-nici prve izdaje njegovega najbolj
znanega romana »Sto let samote« in obenem ob 25-letnici prejetja Nobelove nagrade za književnost. Organizatorji bodo v ta namen gledalcem postregli s številnimi celovečerci in kratkometražnimi filmi, ki so bili povzeti po Marquezovih literarnih in dru gih de lih.
V sklopu festivala bodo seveda tudi posebne kategorije posvečene video in sodobnejšim, se pravi digitalnim posnetkom, ustvarjanju filmskih šol, latino glasbi in dokumentarcem. Posebna sekcija je še dodatno posvečena spominu na socialističnega čilskega predsednika Salvadorja Allendeja, ki jo bodo oblikovali ustvarjalci, ki se ukvarjajo predvsem z raziskovanjem življenja in zgodovine južnoameriških ljudi. Med njimi izstopa prav gotovo ime čilskega režiserja Miguela Littina, kateremu bodo na festivalu slovesno podelili prestižno nagrado Allende.
Več informacij o samem poteku in pa filmskem sporedu festivala lahko najdete na spletni strani www.cinelatinotrieste.org.
Danes, ČETRTEK, 30. avgusta
RO ZA
Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 19.48 -Dolžina dneva 13.25. Luna vzide ob 20.34 in zatone ob 8.44.
Jutri, PETEK, 31. avgusta 2007
RAJKO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,8 stopinje C, zračni tlak 1011,6 mb raste, veter 6 km na uro severo-za-hodnik, vlaga 66-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,3 stopinje C.
[I] Lekarne
Od ponedeljka, 27. avgusta, do sobote, 1. septembra 2007
Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italia (040 631661), Oširek S. Var-dabasso 1 (bivša Ul. Zorutti 19 - 040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253).
Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Oširek S. Vardabasso 1 (bivša Ul. Zorutti 19), Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C.
Zgonik - Božje polje 1 (040 225596)- samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nuj nim re cep tom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (040 635368).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznič-na od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
tu Kino
ALCIONE- Dvorana bo v poletnem času zaprta.
AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »Il bacio che aspettavo«.
ARISTON - (poletna arena) 21.00 »The fountain«.
CINECITY -16.30,19.40, 22.05 »Sicko«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Licenza di matrimonio«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Pathfinder: la leggenda del guerriero vichingo«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Disturbia«; 18.10, 20.05, 22.00 »Alla deriva«; 16.05, 20.00, 22.00 »Material girls«; 16.30, 19.15, 22.00 »Harry Potter e l' ordine della fenice«; 16.30 »Transformers«.
EXCELSIOR -18.30,21.15 »Fast Food Nation«.
EXCELSIORAZZURRA-
16.00, 18.15, 21.00 »4 mesi, 3 settimane, 2 giorni«.
FELLINI -16.15 »The Reef: amici per le pinne«; 17.50, 20.00, 22.15 »Le vite de-gli altri«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.20 »Sicko«.
GIOTTO MULTISALA 2- (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »Disturbia«.
KOPER - KOLOSEJ -16.00,18.30 »Rata-touille«; 16.30, 18.40, 20.50 »Vsemogočni Evan«; 17.40, 19.30, 21.20 »Kako se poročiti in ostati samski«; 21.00 »Trans-formerji«.
NAZIONALE - Dvorana 1:16.00 »Prova a volare«; 17.30, 19.00 »Il matrimonio di Tuya«; 20.30, 22.15 »Captivity«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pathfinder: la leggenda del guerriero vichingo«; Dvorana 3: 16.15, 20.00 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 18.30, 22.20 »The Invisible«; Dvorana 4: 16.00, 17.30, 20.30, 22.15 »Licenza di matrimonio«;19.00 »Prova a volare«.
SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.15 »Sicko«; Dvorana 2: 17.40, 20.10, 22.10 »Prova a volare«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.00 »Il bacio che as-pettavo«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.15 »Disturbia«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.10 »4 mesi, 3 settimane e 2 giorni«.
9 Šolske vesti
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da se redni pouk v šolskem letu 2007/2008 začne v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri.
RAV NATELJ STVO DPZI O J. ŠTE FAN obvešča, da bo na sedežu šole do ponedeljka, 3. septembra 2007, do vključno sobote, 8. septembra, podporni pouk za dijake, ki so izdelali s formativnim dolgom. Razpored podpornega pouka je izpostavljen na oglasni deski. Redni pouk se bo začel 10. septembra 2007, ob 8. uri.
DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta.
RAV NATELJ STVO PE DA GOŠ KE GA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola ob sobotah zaprta do 1. septembra 2007 .
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JA KO BU sporoča, da bo prva seja zbora učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra 2007, ob 9. uri, na sedežu ravnateljstva v Ul. Frausin 12.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri Sv. Ivanu obvešča učno osebje, da bo 1. plenarna seja učnega zbora v ponedeljek, 3. septembra, ob 9. uri na sedežu v ulici Caravaggio 4.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA v Trstu sporoča, da bo prva redna seja profesorskega zbora v ponedeljek, 3. septembra 2007 ob 8.30 v šolskih prostorih na sedežu pri Sv. Ivanu.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bo 1. zbor učnega osebja za š.l. 2007/08 v sredo, 5. septembra 2007, ob 10. uri, v prostorih OŠ. Bevk na Opčinah.
RAVNATELJSTVO DTTZG Ž. ZOIS obvešča, da se bo podporni pouk začel v četrtek, 6. septembra 2007. Urnik je izobešen na oglasni deski na sedežu šo-
le. Redni pouk se bo začel v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA sporoča, da se bo začel tečaj slovenskega jezika za učence, ki so se predhodno nanj priglasili v torek, 4. oktobra, 2007 in sicer po sledečem razporedu: torek, sreda, četrtek, petek od 8.30 do 10.30 za 1. razrede obeh sedežev in 2. razred Sv. Ivana; torek, sreda, četrtek, petek od 10.30 do 12.30 za 2. razred sedeža na Katinari in za vse tretje razrede obeh sedežev.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO iz Nabrežine sporoča, da bo sestanek zbora učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra 2007 ob 11. uri.
M Izleti
AŠDCHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Gardaland, ki bo v soboto 01. septembra. Za rezervacije pokličite ali pošljite sporočilo na tel. št.: 3497597763 (Nastja).
KD FRAN VENTURINI sporoča svojim članom, da bo odhod avtobusa za društveni izlet v nedeljo, 2. septembra ob 7. uri pred banko. Vse člane prosimo, da potrdijo svojo prisotnost g. Danieli ali g. Aleksandru.
3. SEPTEMBRA 2007 bo na Barbani skupno romanje slovenskih vernikov iz Goriškega in Tržaškega. Ob 11. uri bo sv. maša, ki jo bo vodil naš g. škof Ev-gen Ravignani. Šolske sestre de Notre Dame vabijo, da se tega romanja udeleži čim več ljudi. Avtobus bo zjutraj peljal na Barbano. Odpotoval bo ob 7. uri s trga Oberdan, ob 7.20 s Proseka, ob 7.30 iz Sv. Križa (po potrebi se lahko ustavi tudi v drugih vaseh). Po sv. maši bo kosilo v Biljah. Po kosilu bo obisk Marijinega celja nad Kanalom. Tam bodo slovesne večernice in blagoslov. Cena romanja je 35,00 evrov. Za informacije poklicati na št. 040-220693. Pohitite z vpisom!
SREČANJE ZAMEJSKIH PLANINSKIH DRUŠTEV Ob priliki vsakoletnega srečanja zamejskih planinskih društev, ki bo v soboto, 15. septembra pri koči na Golici, SPDT vabi k udeležbi člane in prijatelje. Na razpolago bo avtobus. Informacije in prijave dobite na tel. št.: 040-220155 Livio ali 0402176855 Vojka.
KRUT prireja 14-dnevno bivanje na otoku Ischia od 7. do 20. oktobra 2007. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B tel. 040-360072.
Čestitke
Čas hiti, hiti in danes 40 let hočeš, nočeš jih praznuješ ti. Veliko sreče, zdravja in veselja ti želimo mi in ker v dieti smo že 20 dni, upamo, da na večerjo vsi skupaj bomo šli. Prijatelji serie Z.
Pesem naša »Bog nas živi« veselo doni za slavljence, ki praznujejo ta teden rojstni dan. Iskreno čestitamo go-spema VJOLETI in SAVINI ter godcema FLORJANU in DAVIDU vsi iz Trebč, ki jih imamo radi.
Malemu Aneju se je pridružil bratec EVAN. Z mamico Tamaro in očetom Edijem se veselimo člani dramske skupine in odborniki SKD Slavec.
Hip, hip, hurra, danes naš tatko MITJA 40 let ima. Vse najboljše mu iz srca voščijo Sanja, Saša in Jasna ter mu pošiljajo zvrhan koš poljubčkov.
Gregorja, Roberto in Martina je osrečil prihod ANJE in PETRE. Povečani družini želimo mnogo sončnih dni in mirnih noči. Maksi, Tamara, Erik in Dean.
Dvojčici ANJA in PETRA sta povečali našo kriško družbo. Mali Ruben pošilja novima sošolkama koš poljubčkov, Gabriel pa želi bratcu Gregor-ju...veliko potrpljenja.
Id Osmice
OS MI CO je odprl Pernarcich Paolo, Medja vas 21.
OS MI CO ima odprto Joško Colja v Sa-matorci. Toplo vabljeni! Tel. 040229326.
OS MI CO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42.
OSMICO so odprli pri Terčonovih v Ma-vhinjah, št. 42. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-299450.
OSMICO je v Zgoniku odprl Stanko Mi-lič.
10
TRST
Četrtek, 521. avgusta 2007
ALPE-JADRAN, DEŽELA	/
□ Obvestila
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO vDo-
lini sporoča, da bo I. zbor učnega osebja za učitelje in vzgojiteljice dne 3. septembra ob 11.30.
MERITVE ZRELOSTI GROZDJA NA KONTOVELU: svetovalna služba Kmečke zveze obvešča vinogradnike, da bo merjenje zrelosti grozdja (stopnje kisline in vsebnost sladkorja) danes, 30. avgusta v kleti Dušana Križmana (Repa) na Kontovelu. Strokovno osebje zveze bo na razpolago od 14. do 15. ure. Službo omogoča prispevek Zadružna kraška banka.
SKD FRANCE PREŠEREN -TELOVADBA - informativni sestanek in vpisovanje za novo sezono Pilatesa in telovadbe za hrbtenico bo v petek, 31. avgusta, ob 20.30 v društvenih prostorih SKD France Prešeren (občinsko gledališče) v Boljuncu.
ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. F. MILČIN-SKEGA OBVEŠČA, daje še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika JE-ZIKAJTE, ki se bo odvijal v Zambra-tiji od 27. avgusta do 2. septembra (starostna skupina od 10. do 16. leta) in računalniško in šahovsko delavnico MIŠKA, ki bo potekala na DTTZ Žiga Zois v Trstu v jutranjih urah (od 9. do 14. leta). Za informacije in prijave kliči 040-567751, 320-2717508 (Tanja) ali e-pošta: »mailto:franmilcinsk@libe-ro.it«.
KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo vse podružnice KZ zaprte za dopust od 27. julija do 31. avgusta 2007.
SEČNJA DRV 2007/2008 Vsi tisti, ki nameravajo sekati drva za domačo uporabo na jusarskih gozdnih površinah k.o. Opčine v sezoni 2007/2008, so vabljeni da predstavijo prošnjo od 16. avgusta do 7. septembra, na sedež odbora za ločeno upravo jusarskega premoženja Opčine, Ul. Doberdob 20/3, v sledečem urniku: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure; v torek tudi od 14.30 do 16. 30. Zainteresirani morajo imeti bivališče na Opčinah.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV obvešča, da bodo tržaški uradi do 14. septembra poslovali po poletnem urniku, od 9. do 13. ure.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
LIKOVNA DELAVNICA v okviru Festivala Drage mladih za vse mlade, ki si želijo spoznati likovno umetnost, risati, barvati in slikati! Potekala bo vsak dan od 10. ure do 11.30, do 1. septembra, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Matej Susič. V soboto, 1. septembra, ob 20.45, odprtje razstave del udeležencev. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.org«, »rast_mladika@hotmail.com«, 040370846 (Raffaella, Patrizia).
POKRAJINSKI URADVZPI-ANPI vUl. Crispi 3 bo v mesecu avgustu zaprt zaradi dopusta. Urad bo začel ponovno delovati v ponedeljek, 3. septembra. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala.
ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da tajništvo deluje s poletnim urnikom 9.00 - 13.00.
42. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2007.
Park Finžgarjevega doma, Opčine, Dunajska cesta 35. Spored: petek, 31. avgusta, ob 16.30: Darka Zvonar, Anton Rupnik, Peter Brumen »Manjšina v očeh opazovalcev« (okrogla miza); sobota, 1. septembra, ob 16.30: prof. Igor Grdina »Slovenščina danes in jutri«; nedelja, 2. septembra, ob 10. uri: prof. Robert Petkovšek »Krščanstvo v dialogu s sodobno mislijo: kaj lahko krščanstvo ponudi sodobnemu svetu?«, ob 16. uri: prof. Tine Hribar »Stanje duha na slovenskem« (Ob 300. številki Nove revije). V nedeljo, 2. septembra, ob 9. uri bo za udeležence Drage sv. maša, ki jo bo daroval tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. Informacije: DSI, Ul. Donizetti 3, tel. 040-370846, faks 040-633307, el. naslov: »redakci-ja@mladika.com«.
ANED - ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPOR-TIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH obvešča, da bo urad zaradi poletnega dopusta zaprt do vključno 31. avgusta.
KOLESARSKA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki ljubijo naravo in kolesarjenje. V petek, 31. avgusta, krajši izlet po Krasu od 11.30 do 14. ure. Zbirali-
šče: Finžgarjev dom na Opčinah. Vodi Saša Žerjal. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.org«, »rast_mladika@hotmail.com«, 040370846 (Raffaella, Patrizia).
KRUT obvešča, da bo do 31. avgusta pisarna odprta v jutranjih urah od 9. do 13. ure.
KRUT obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 31. avgusta 2007. Za vse informacije je na razpolago urad v Trstu.
OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU
sporoča, da bo do 31. avgusta zaprta za poletni dopust.
DRAGA MLADIH vabi na zaključno okroglo mizo z naslovom »Duhovnost in iskanje 'hitrega ozdravljenja' modernega človeka«. V soboto, 1. septembra, ob 10. uri, v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Pri okrogli mizi bodo sodelovali psihoterapevtka dr. Sanja Rozman, teolog dr. Jože Marketz in primerjalni religiolog dr. Lenart Škof.
FESTIVAL DRAGE MLADIH 2007 vabi vse mlade, ki si želijo ustvarjati in sproščati domišljijo, na teden mladinske ustvarjalnosti do 1. septembra v Finžgar-jevem domu na Opčinah. Do petka delavnice mladinske ustvarjalnosti (likovna, časnikarska, plesna, kolesarska, gledališka). V petek, 31. avgusta, ob 16.30: Darka Zvonar, Anton Rupnik, Peter Brumen MANJŠINA V OČEH OPAZOVALCEV (okrogla miza); sobota, 1. septembra, ob 16.30: prof. Igor Grdina SLOVENŠČINA DANES IN JUTRI; nedelja, 2. septembra, ob 10. uri: prof. Robert Petkovšek KRŠČANSTVO V DIALOGU S SODOBNO MISLIJO: KAJ LAHKO KRŠČANSTVO PONUDI SODOBNEMU SVETU?, ob 16.uri: prof. Tine Hribar STANJE DUHA NA SLOVENSKEM (Ob 300. številki Nove revije). V nedeljo, 2. septembra, ob 9. uri bo za udeležence Drage sv. maša, ki jo bo daroval tržaški škof msgr. Evgen Ravigna-ni. Informacije: DSI, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 370846, faks 040 633307, el.naslov : redakcija@mladi-ka.com
KOLESARSKI KLUB ADRIAprirejavne-
deljo, 2. septembra, »19. Maraton prijateljstva Ljubljana-Lonjer«. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarstva. Info na tel. št.: 335-6140379.
AŠD BREG-ODBOJKARSKA SEKCIJA organizira, pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja, odbojkarsko šolo za letnike 1996 do 2000. Vadba bo potekala od ponedeljka, 3. septembra, do petka, 7. septembra 2007, po urniku od 8. do 13. ure, v dolinski občinski telovadnici. Vse podrobnejše informacije bomo nudili na začetnem srečanju.
AŠD SOKOL organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »IV POLETNI KAMP« za dečke in deklice za letnike 1995 in mlajše v osnovni motoriki, mini baske-tu, mini volleyu. Kamp bo od ponedeljka 3. septembra do petka 7. septembra na odprtem igrišču SOKOLA in v občinski telovadnici. Zbirališče v telovadnici od 7.30 do 9 ure - odhod od 16.00 do 16.30. Vpis neposredno pred začetkom kampa.
GLASBENA MATICA - Trst sporoča, da prične Poletna glasbena delavnica v ponedeljek, 3. septembra 2007. Prosimo, da pripeljete otroke malo pred 9. uro v Dijaški dom. Informacije - tajništvo tel.: 040-418605, med 9. in 12. uro.
ZDRUŽENJE STARŠEV osnovne šole Frana Milčinskega obvešča, da se šahovska in računalniška delavnica MIŠKA prične v ponedeljek, 3. septembra, ob 8.30. Udeleženci naj se zberejo na Trgovskem Tehničnem Zavodu Žige Zoisa, ul. Guardiella, 13/2, ob 8.15, da izpolnijo prijavnico. Med eno in drugo delavnico bo odmor, zato naj imajo otroci s seboj malico. Če se niste še prijavili, se nam lahko prvi dan vseeno pridružite. Čakamo vas!
SEČNJA 2007/2007 - openski jus sprejema prijave za letošnjo sečnjo, 4. in 11. septembra, na upravnem sedežu v Pro-seški ulici, od 18.00 do 19.30. Prijaviti se mora vsak osebno. Samo prijava pri openskem jusu jamči, da boste letos smeli sodelovati pri sečnji na srenj-skih zemljiščih, kot je razvidno od sklepa državnega tožilstva z dne 12. marca, ki je potrdilo polno veljavnost deželnega zakona 3/96 in sklepov, ki izvirajo iz njega.
SKD VIGRED vabi v torek, 4. septembra ob 20.30 na šolsko dvorišče v Šempo-laju, na gostovanje dramske skupine kulturnega prosvetnega društva Franc Zgonik iz Branika, ki bo uprizorila »Kadar se ženski jezik ne suče«.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOSIR meni, da so člani kluba in prijatelji filatelije dobro preživeli odmore ali počitnice. In prav zaradi tega smatramo, da je nastopil čas za nova srečanja z pričetkom v sredo, 5. septembra ob 19. uri na sedežu društva v ulici sv. Frančiška 20.
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR P. TOMAŽIČ obvešča, da bo na sedežu v Padričah, ob 20.45: v sredo, 5. septembra generalka za koncert v poklon bazoviškim junakom (Bazovica, sobota, 8. septembra ob 20. uri), v torek, 11. septembra prva redna vaja v novi sezoni, na to vajo so toplo vabljeni tudi novi pevci in orkestraši.
AMATER SKI IN PRO FE SI O NAL NI FO -TOGRAFI POZOR! Zadruga Naš Kras v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 organizirajo fotografski natečaj na temo 23. Kraška ohcet. Najlepše prispele fotografije bodo objavljene po roku zapadlosti na spletnih straneh www.kraskahisa.com. Fotografije bomo sprejemali le v digitalni obliki na naslov kraskaohcet@trst80.com. Rok oddaje je 9. september 2007. Program 23. Kraške ohceti in pravilnik sta objavljena na spletnih straneh www.kraska hisa.com ali www.trst80.com.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP.OPČINE: V nedeljo, 9. septembra 2007 bo na Op-činah 59. MARIJANSKI SHOD. Ob 16. uri bo skupna molitev svetlega dela rožnega vencaz branjem odlomkov iz posinodalne apostolske spodbude EVHARISTIJA - ZAKRAMENT LJUBEZNI papeža Benedikta XVI.in petjem Marijinih pesmi. Ob 17. uri bo procesija s kipom Fatimske MB. Sledila bo sv. maša v župnijski cerkvi sv. Jerneja. Shod bo vodil tržaški škof msrg. Evgen Ravignani. Sodelovali bodo združeni zbor ZCPZ iz Trsta, tržaški skavti in skavtinje, šolske sestre in narodne noše. Prisrčno vabljeni!
DRUŠTVO JO GA V VSA KDA NJEM ŽIVLJENJU POPETRE obvešča, da se pričnejo začetni tečaji redne vadbe joge v naslednjih krajih: na osnovni šoli v Hrpeljah ob 17.30 uri vsak ponedeljek (začetek 10. oktobra), v Domu upokojencev Sežana (v prostorih fizi-oterapije) ob 20. uri vsak ponedeljek (pričetek 10. oktobra) in vsak torek ob 18. uri (začetek 11. oktobra), v domu krajanov v Ajdovščini ob 18. uri vsako sredo (začetek 12. oktobra) in v domu starejših občanov Ilirska Bistrica ob 18. uri ob četrtkih (začetek 13.9.). Tečaj poteka enkrat tedensko 1 uro 45 min. Vodi ga Dario Černac, učitelj joge v vsakdanjem življenju. Tečajniki potrebujejo: udobno oblačilo, armaf-leks in odejo. Gre za sistematično vadbo joge po sistemu svetovno priznanega indijskega učitelja Paramhans Swami aheshwaranande, ki omogoča zdravje, dobro počutje in notranjo umirjenost.
GLASBENA MATICA sporoča, da prične pouk 10. septembra 2007. Prosimo potrdite vpis čimprej! Vabimo k vpisu tudi nove učence. Informacije - tajništvo vsak dan razen sobote, tel. št.: 040-418605, med 9.-12-uro.
MEŠANI PEVSKI ZBOR IGO GRUDEN vabi vso Nabrežino in okolico, da se pridruži zborovskemu petju. Prva vaja bo v torek, 12. septembra ob 20.30. Zborovodja je Mikela Šimac iz Sežane.
PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v Glasbeno šolo vse do 20. septembra 2007. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal, najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Pouk se bo začel 1. oktobra 2007. Za vse informacije smo vam na razpolago na tel. številki 320-4511592 ali na spletnem naslovu »www.ricma-nje.org«.
OBČINA DEVINNABREŽINA obvešča, da v petek, 21. septembra zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devi-nu in srednji šoli C. de Marchesetti v Sesljanu za šolsko leto 2007/2008. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Nabrežini - v Uradu za šport in prosti čas - Nabrežina 102 (tel. 040-2017370-371) ter pri okencu za stike z javnostjo v Grudnovi hiši v Nabreži-ni 158 (tel. 040-200824).
KMEČ KA ZVE ZA prireja v soboto, 22. septembra 2007 v sodelovanju s Kmetijsko - gozdarsko zbornico Slovenije
promocijsko - prodajno prireditev »Podeželje v Mestu jeseni« na Pogačar-jevem trgu na osrednji ljubljanski tržnici. Tu bodo zamejske in slovenske kmetije, zadruge in združenja lahko ponujale svoje pridelke in izdelke v po-kušnjo in prodajo. Ponudbo bo popestril kulturni program. KZ vabi člane in vse, ki želijo sodelovati na prireditvi, da se zaradi organizacijskih potreb najkasneje do petka, 7. septembra 2007 prijavijo v njenih uradih v Trstu, Gorici in Čedadu. Udeležba je brezplačna.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča pevce,zborovod-je in korepetitorje da se bo »Tri dnevni mednarodni pevski seminar« z angleškim in ameriškim repertoarjem odvijal od 25. do 27. oktobra 2007 v dvorani Glasbene šole Logatec. Vodila ga bosta priznana profesorica Barbara Pearson in korepetitor Klemen Golner.
PLESNA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki si želijo spoznati umetnost giba in uživati ob glasbi v prijetni družbi. Danes, 30. avgusta, od 19.30 do 21. ure v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Raffaella Petronio. V soboto, 1. septembra, zaključni nastop udeležencev. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.org«, »rast_mla-dika@hotmail.com«, 040-370846 (Raffaella, Patrizia).
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV organizira 30. septembra 2007 izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040635626) oz. goriški urad ZSKD (0481531495).
0 Prireditve
ZADRUGA NAŠ KRAS V SODELOVANJU Z ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO
vabi v petek, 31. avgusta ob 20. uri, v Kraško hišo v Repen, na odprtje fotografske razstave Sergia Ferrarija »Ljud-je-Gente«. Avtorja bo predstavil Marij Čuk. V okviru večera bo potekala tudi predstavitev dvojezične pesniške zbirke Roberta Dedenara »Plastične pregrade, kljubovalno cvetličenje«. O pesniku in njegovi poeziji bo spregovoril Marko Kravos. Za prijetno vzdušje bo poskrbel ulični glasbenik Fabio Zoratti.
KONCERT ZA MIR 2007 - 5. IN 6.SEP-TEMBRA NA RAZSTAVIŠČNEM PROSTORU V ZGONIKU, od 19. ure
dalje. Nastopile bodo skupine: Alter ego, The M.A.F.F., Pown Kufr, Ultra Maci's mobile, Zakkaman & Revolutionary, Tribe of Lion ter Kiss my Nash, 50%, J'accuse, Magenta, Wild Horses, 3 Prašički. Pa še: gledališke predstave, avdiovizualne projekcije, razni posegi, informacijske stojnice, možnost vpisnine na pohod Perugia -Assisi in eno-gastronomski kioski. Vstop prost. Koncert prirejajo: Občina Zgonik v sodelovanju s krajevnimi društvi, Pokrajina Trst, Občina Dolina in Občina Re-pentabor ter Omizje za mir. K pobudi so pristopili tudi: Pokrajina Gorica, Občine: Tržič, Doberdob, Sovodnje ob Soči, Milje, Sežana, Komen, Miren-Kostanjevica in Hrpelje-Kozina.
SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA toplo vabi na Septembrski vaški praznik, ki se bo letos pričel že na petek 7. oktobra in nadaljeval v soboto 8. oktobra ter nedeljo 9. oktobra 2007 v Gročani. Ples in zabava s skupinami Primorski fantje, Happy day, ACDC Cover in Mitiche pirie, dobro založeni kioski, v nedeljo popoldne kulturni program z nastopom domačih otrok, folklorno skupino Kres iz Novega mesta ter komičnim duom Zmago in Vittoria.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncert TPPZ Pin-ka Tomažiča, ki bo 8. septembra 2007, ob 20. uri, na dvorišču Gospodarske zadruge v Bazovici.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV obvešča, da se bo občutena vsemanjšinska proslava na bazoviški gmajni odvijala v nedeljo, 9. septembra 2007 ob 15. uri. Združeni zbori pod taktirko Pie Cah bodo zapeli pesmi »Žrtvam, Bazovica, Smrt v Brdih« in »Vstajenje Primorske«. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Skupna vaja bo 7. septembra 2007 ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
0 Mali oglasi
4000 KVM nezazidljivega zemljišča, med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 25.000 evrov. Tel. na št.: 347-6145807.
IŠČEM KNJIGE B. Beckett-R.M. Gallagher (Biologija) in D. Kapko (Od-vozlanke). Tel. na št.: 338-6036203.
IŠČEM KNJIGE V. Benedetto - Latinska slovnica in vadnica 1, B. Beckett, R.M.Gallagher - Biologija, D. Kapko - Odvozlanke, S. Pople - Naravoslovje: Fizika. Tel. na št. 3356507397.
IŠČE MO natakarico za delo ob koncu tedna. Tel. 348-3721844.
MIZARSKA DELAVNICA v obrtniški coni Zgonik nujno išče vajenca ali delavca. Zainteresirani prosimo naj pokličejo na tel. št. 335-285063.
NUDIM LEKCIJE iz angleščine. Tel. št.: 340-9329903.
NUDIM POMOČ v gospodinjstvu v dopoldanskih urah, v okolici Opčin. Tel. na št.: 329-6055490.
NUJNO iščemovestnogospoza oskrbo invalidne osebe 24h na 24. Tel. na št.: 347-2530427.
OBRTNA CONA ZGONIK, prvonad-stropje, 120 kv.m (v najem ali v prodajo). Tel. na št.: 338-4719734.
POD JET JE V DO LIN SKI CO NI išče mladega vajenca. Tel. 040-8325141.
PRODAM FIAT TIPO 16v, letnik 1991, rdeče barve, cena 500,00 ev-rov. Tel. št. 348-5183106.
PRO DAM grozdje na trti. Cena po dogovoru. Tel. št.: 040-225123.
PRO DAM PEUGEOT 206 v odličnem stanju za 3000,00 evrov. Tel. 348-1204566 v večernih urah.
PRODAM KNJIGE za srednjo šolo Frana Levstika. Klicati ob večernih urah na tel. št. 040-220729.
PRO DAM STE KLE NI CE za osmico, tel. 335-6322701
PRODAM belo in črno grozdje. Tel. št.:348-3127194.
PRO DAM domač krompir v Doberdobu, Tržaška ul. 25. Tel. 048178066.
PRO DAM grozdje Cabernet na trti od 5 do 6 kvintalov. Tel.0481-485701.
PRO DAM razno vinsko posodo (tudi iz murvinega lesa). Tel. na št.: 040-228447.
PRO DAM skoraj nov stroj za izkopavanje krompirja. Cena po dogovoru. Tel. na št.: 333-2331049.
PRO DA MO pasjo hišico za pse velike pasme, malo rabljeno. Tel. 040231054 ali 338-8912640.
RESNA GOSPA z izkušnjami nudi pomoč starejšim osebam. Klicati na tel. št. 328-8161372.
RESNA GOSPA stara nad 50 let bi rada spoznala resnega in poštenega moškega svojih let za preživetje mirnih uric skupaj. Pisati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 -Trst pod šifro RESNA.
SLOVENSKO PODJETJE išče osebo za komercialno-tehnično dejavnost. Zahtevana je delna ali celotna univerzitetna izobrazba, poznavanje slovenščine, italijanščine in angleščine. Prošnje s curriculum vitae pošljite na fax 040-2529063.
TER MOTEH NIČ NO POD JET JE išče vajenca. Zaželjena resnost in volja do dela. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro »TERMO«.
V MAVHINJAH prodajam grozdje, Malvazijo in Vitovsko. Tel. 040299506.
VINSKO POSODO rabljeno, prodam po ugodni ceni: leseni plavnik (bedenj) 7hl in spodnja posoda za iz-točenje (sempla). Tel. 040-54390 ali 040-575145 ali 348-2801144.
Prispevki
Ob obletnici smrti Antona Marca darujeta žena Anica in sin Pavel 50,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na brata Vilka Rebulo daruje sestra Lidja z družino 100,00 evrov za center za rakasta obolenja.
V	spomin na dragega prijatelja Pepi-ja Žagarja darujejo prijatelji Silvano, Eda, Renata, Joško in Binka 45,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici.
V	spomin na Milana Starca daruje oče 50,00 evrov za ŠD Kontovel.
Za SKD Igo Gruden daruje Anuška 100,00 evrov.
10
Četrtek, 30. avgusta 2007
ALPE-JADRAN, DEŽELA
/
SLOVENIJA - Tožba zaradi Ropovih izjav o dogovarjanju Janše in Sanaderja za incidente Evropska centralna banka
Janša in Rop po sodni
poti do resnice o incidentih
Slovenski premier od poslanca SD zahteva javni umik izjave in javno opravičilo
LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Janez Janša je na ljubljansko okrožno sodišče vložil civilno tožbo proti poslancu Socialnih demokratov (SD) Antonu Ropu. Janša s tožbo zahteva javni umik izjave in javno opravičilo Ropa za njegove neresnične izjave o domnevnem dogovarjanju med Janšo in hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem o incidentih v Piranskem zalivu leta 2004. Rop je v odzivu izrazil prepričanje, da bo vložena tožba pomembno vplivala na to, da bo lahko dokazal resničnost svojih izjav.
Kot j e znano, j e Janša pred dobrim mesecem Ropa pozval k umiku izjave. Ker pa Rop izjave ni umaknil, se je Janša odločil za sodno pot, so sporočili iz odvetniške pisarne Zidar Klemenčič, ki zastopa premiera. Na Slovenski obveščevalno-varnost-ni agenciji (Sova) pa dokumentov, ki bi pritrjevali Ropovim izjavam, niso našli.
Janša se s Sanadarjem ali komerkoli drugim ni nikoli dogovarjal za incidente v Piranskem zalivu, izhaja iz tožbe. Rop ni mogel razpolagati z nikakršnimi verodostojnimi informacijami, na podlagi katerih bi lahko sklepal o resničnosti svoje izjave, je zapisano v tožbi.
Rop je s tem po mnenju Janše nedopustno posegel v njegovo čast in dobro ime, ker ga j e označil za osebo, ki naj bi z namenom pridobivanja političnih točk načrtno ustvarjala konfliktne situacije, v katerih bi bilo potencialno ogroženo tako življenje ljudi kot premoženje, je zapisano v tožbi.
Tožba se sicer konkretno nanaša na Ropov pogovor z novinarjem T V Slovenija Vladimirjem Voduškom, objavljenim 17. junija. Takrat je Rop dejal, da je iz prisluhov razvidno, da sta se Janša in Sanader "pogovarjala, kdaj bo kakšen incident v Piranskem zalivu. In Janši niso sledili, ker bi drugače imeli tudi ostale prisluhe, ampak so ujeli, ko je Sanader klical".
Ko bo Rop od sodišča dobil obvestilo o tožbi, bo z odvetnikom začel pripravljati odgovor in "predložili bomo tudi dokaze", je v odzivu povedal Rop. Na vprašanje, kako odgovarja na navedbe vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka, da celotna zgodba prihaja iz vrha opozicijske SD, je Rop odgovoril, da vsi dogodki izvirajo iz leta 2004, ko je bil sam predsednik vlade in LDS. "To nima zveze z SD, gre za odnos med mano in Janšo," je poudaril Rop.
Izrazil pa je zaskrbljenost, da se poskuša to temo postaviti na dnevni red v času, ko naj bi Janša celotni slovenski javnosti poskušal dokazati, da mu je zelo veliko do urejanja problemov s sosednjo Hrvaško. "Možno pa je, da poskuša Janša na tak način vrniti nekatere usluge svojemu ko-
Rop je Janšo obtožil, da se je s Sanaderjem »dogovarjal« za incidente v Piranskem zalivu
legu v Zagrebu, ki je tik pred volitvami," je povedal Rop.
Tednik Mag pa je poročal, da ima Sova zapise prisluhov pogovorov med Janšo in Sanaderjem iz leta 2004, vendar se prisluhi nanašajo na incident, ko je hrvaška policija aretirala 12 članov SLS, vključno s prvakom SLS Janezom Podobnikom. Po pi-
sanju Maga je takrat Rop klical hrvaškega premiera in mu zagrozil, da Slovenija ne bo več podpirala vstopa Hrvaške v Evropsko unijo. Sanader naj bi nato poklical Janšo in ga obvestil o pogovoru s slovenskim premierom. "Janša je Sanaderju domnevno dejal, daje bila aretacija Janeza Podobnika neumnost, in ga posvaril, naj nikar ne poši-
SLOVENIJA - Predsedniške volitve
Zveza za Primorsko: Peterleta nismo podprli
NOVA GORICA - Informacija, da je Zveza za Primorsko (ZZP) na torkovem srečanju s predsedniškim kandidatom Alojzem Peterletom v Vipavi tega tudi uradno podprla, ne drži, je v včerajšnjem sporočilu za javnost zapisal pred sed nik te zu naj par la men tar ne stranke Pavel Gregorčič. O dokončni in uradni podpori bo v kratkem odločil glavni odbor ZZP, še prej pa se bo stranki predstavil predsedniški kandidat Danilo Tiirk, je pojasnil.
Kot poudarjajo v ZZP, so po torkovem razgovoru s Peterletom sicer zaključili, da imajo enaka ali zelo podobna stališča do vseh vprašanj, o katerih so se pogovarjali, ter temeljnih nacionalnih interesov in vrednot. Tako oboji zagovarjajo manjše število pokrajin in s tem povezano ustanovitev enotne Primorske pokrajine, hitrejši razvoj podjetništva, podobna mnenja pa imajo tudi glede cestne povezave Adrialpika in gradnje megazabaviščnega centra na Goriškem, a uradne podpore Peterletu še niso dali, pojasnjuje Gregorčič.
Novico o podpori so v torek sporočili iz Peterletovega volilnega štaba.
Je pa kandidaturo Lojzeta Peterleta včeraj podprlo gibanje Združeni ob lipi sprave. V sporočilu za javnost so iz gibanja ob tem še zapisali, da soglašajo z izjavo napovedanega predsedniškega kandidata Danila Turka in zapisom deklaracije o narodni spravi, o zlorabi partizanov s strani komunistične partije za osvojitev oblasti. Pri teh stališčih je Turku podporo izrekla tudi zunajparlamen-tarna stranka Aktivna Slovenija.
V AS so hkrati razočarani, da je Turku zaradi omenjene izjave podporo odrekel predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik. V stranki menijo, da naj se volivci raje odločajo glede na poglede predsedniških kandidatov o razvoju Slovenije, pred katero je po prepričanju AS veliko problemov. "Naš cilj mora biti moderna, evropska, svobodna in demokratična država," so še zapisali in poudarili, da so se za te cilje borili tudi partizani. (STA)
lja še svojih ribičev v Piranski zaliv," poroča Mag.
Sova je po pisanju časnika prisluhe označila za nepomembne, zato o njih ni bilo nobene uradne informacije. "Verjetno pa zadeva ni romala v koš, ampak jo je Pod-bregar v izkrivljeni obliki dal Ropu in mu všečno poročal," je še poročal Mag. (STA)
FJK - Prošnje
Primarne
manjšinske
ustanove
TRST - Služba za jezikovne in kulturne identitete ter za rojake v tujini Osrednje direkcije za šolstvo, kulturo, šport in mir, vabi ustanove in združenja, ki želijo pridobiti priznanje kot ustanova primarnega pomena za slovensko manjšino oziroma željo potrditi dosedanje priznanje tudi v prihodnjem finančnem letu 2008, naj predložijo prošnjo do 15. septembra 2007. K prošnji je treba priložiti ustrezno dokumentacijo v smislu 10. člena z odlokom Predsednika Dežele FJk št. 253/2005 razglašenega pravilnika. Pravilnik št. 253/2005 in informativna pola, ki jo je treba izpolniti in skupaj z drugimi dokumenti priložiti k zgoraj navedeni prošnji, sta na razpolago na deželnem uradnem spletišču, »-www.regione.fvg.it«, v predalu »So-cieta, cultura, sport« pod geslom »News«. Na razpolago je dvojezična, v italijanščini in slovenščini napisana verzija informativne pole.
OBLETNICA - 29. avgusta 2003 katastrofalne poplave opustošile Kanalsko dolino
Obnova praktično končana
Naborješki župan Oman zadovoljen s potekom obnovitvenih del - Škoda je znašala 350 milijonov evrov - Umrli tudi dve osebi
29. avgusta 2003 so poplave povzročile pravo razdejanje v Ukvah in še nekaterih drugih krajih v Kanalski dolini
NABORJET - Štiri leta po katastrofalnih poplavah, ki so opustošile Kanalsko dolino, sedem občin odrezale od ostalega deželnega ozemlja in povzročile za 350 milijonov evrov škode, so obnovitvena dela praktično končana, kar še dodatno potrjuje zagrizenost ljudi s tega območja, ki so se pred tem že izkazali z obnovo Furlanije po potresu leta 1976. 29. avgusta 2003 je v nekaj urah padjo nad 400 mm dežj a jn skoraj celotno dolino so prekrili voda, pesek in blato, ki so uničevali hiše, cerkve in zahtevali tudi dve človeški življenji. Toda kot je včeraj povedal župan Naborjeta-Ovčje vasi Valentin Oman, bodo najkasneje v letu dni končana še zadnja dela, ki naj bi zagotovila varnost tej dolini. Ob tem je izrazil tudi zadovoljstvo zaradi podpore, ki so jo v tem času nudili deželna civilna zaščita in njeni strokovnjaki. Za obnovo sta Država in Dežeja krili vsaka po 50 % od 350 milijonov evrov potrebnih sredstev, kar 150 milijov pa je bilo namenjenih širšemu območju Naborjeta. V Ukvah pa so pri koncu dela na cerkvenem zvoniku, ki gaje vodna ujma takrat odnesla s seboj.
29. avgusta 2007			
		evro	
valute		povprečni tečaj 29.08 28.08	
	ameriški dolar	1,3631	1,3664
japonski jen		156,48	157,55
	kitajski juan	10,2896	10,3252
ruski rubel		35,0330	35,0860
	danska krona	7,4464	7,4442
britanski funt		0,67720	0,67890
	švedska krona	9,3987	9,3721
norveška krona		7,9565	7,9475
	češka krona	27,628	27,716
švicarski frank		1,6370	1,6366
	estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski forint		257,57	257,42
	poljski zlot	3,8358	3,8320
kanadski dolar		1,4464	1,4421
	avstralski dolar	1,6713	1,6552
bolgarski lev		1,9558	1,9558
	romunski lej	3,2550	3,2475
slovaška krona		33,833	33,754
	litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats		0,6984	0,7013
	malteška lira	0,4293	0,4293
islandska krona		87,52	87,20
	turška lira	1,8110	1,8128
hrvaška kuna		7,3212	7,3232
Zadružna Kraška banka			
		29. avgusta 2007	
	valute	evro	
		nakup	prodaja
	ameriški dolar	1,3776	1,3493
britanski funt		0,6873	0,6715
	švicarski frank	1,6595	1,6190
japonski jen		159,9000	152,1000
	švedska krona	9,6200	9,1599
avstralski dolar		1,7152	1,6428
	kanadski dolar	1,4778	1,4215
danska krona		7,58712	7,30127
	norveška krona	8,1743	7,7756
madžarski florint		263,8555	250,9845
	češka krona	28,40890	27,02310
slovaška krona		34,5978	32,9101
	hrvaška kuna	7,50628	7,14012
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
valute
29. avgusta 2007
_evro_
nakup prodaja
	ameriški dolar		1,3799	1,3459
britanski funt			0,6893	0,6723
	danska krona		7,556	7,370
kanadski dolar			1,4681	1,4319
	japonski jen		157,91	154,02
švicarski frank			1,6576	1,6168
	norveška krona		8,082	7,883
švedska krona			9,547	9,312
	avstralski dolar		1,7054	1,6634
hrvaška kuna			7,57	7,03
	» Banca di Cividale WM			
	» ^B liANCAGRICOLA KMEČKA BANKA | \ J			
				
				
Milanski borzni trg 29. avgusta 2007				
Indeks MIB 30: +0,90				
delnica			cena €	var. %
	ALITALIA		0,8665	+1,63
ALLEANZA			9,33	+0,70
	ATLANTIA		24,2	+1,09
BANCA ITALESE			15,99	+2,20
	BANCO POPOLARE		17,95	-1,10
BPMS			4,6325	+0,71
	BPM		10,45	+1,85
CAPITALIA			6,89	+1,40
	ENEL		7,535	+0,07
ENI			24,59	+1,53
	FIAT		19,06	+0,64
FINMECCANICA			21,1	+1,98
	GENERALI		29,44	-0,41
IFIL			6,985	+0,22
	INTESA		5,505	-0,09
LOTTOMATICA			25,92	-0,08
	LUXOTTICA		24,55	-0,12
MEDIASET			7,775	+1,37
	MEDIOBANCA		15,62	+0,71
MEDIOLANUM			5,25	+1,72
	PARMALAT		2,5725	+0,57
PIRELLI			0,8155	+3,49
	SAIPEM		27,29	+5,16
SNAM			4,2425	-0,06
	STMICROELEC		12,24	+1,00
TELECOM ITA			2,0425	+1,62
	TENARIS		17,13	+1,45
TERNA			2,52	+0,20
	UBI BANCA		18,46	+0,98
UNICREDITO			6,19	+1,48
	Podružnica Trst	lö	ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana	
10
SVET
Četrtek, 1. avgusta 2007
ALPE-JADRAN, DEŽELA	/
AFGANISTAN - Južna Koreja obljubila umik svojega kontingenta
Talibanski ugrabitelji včeraj izpustili 12 južnokorejskih talcev
Južni Korejci naj bi iz Afganistana odšli do konca leta - V rokah ugrabiteljev še 7 talcev
KABUL - Talibanski ugrabitelji v Afganistanu so v sredo izpustili 12 od 19 južnokorejskih talcev, ki so jih zajeli pred več kot šestimi tedni. Talibani so na izpustitev vseh tal cev pri sta li, po tem ko so z de le -gacijo iz Seula v torek dosegli dogovor, v katerem je Južna Koreja obljubila umik svojega 200-članskega kontingenta iz Afganistana do konca leta in končanje misijonarskega delovanja. Sedem talcev, kolikor jih še zadržujejo, naj bi talibanski uporniki izpustili v četrtek.Deset žensk in dva moš ka so ta li ba ni v sre -do iz pus ti li v treh lo če nih sku pi nah v razmaku nekaj ur blizu mesta Ga-zni na jugu Afganistana, na območju, kjer so jih 19. julija tudi ugrabili. Upor ni ki so pred šes ti mi ted ni si -cer zajeli 23 Južnokorejcev. Konec julija so usmrtili dva talca, v začetku av gus ta pa so v znak dob re vo -lje že izpustili dve talki.
Vse tri skupine talcev so taliban ski upor ni ki v sre do naj prej predali plemenskih voditeljem na območju, nato so jih slednji izročili Mednarodnemu odboru Rdečega križa (ICRC), ta pa jih je nato prepeljal k južnokorejskim predstavnikom v Gazniju. Po navedbah lokalnega plemenskega vodje Hadžija Mohameda Zahirja in predstavnika ICRC Grega Mullerja so bili Južno-korejci dobrega zdravja.
Ta li ba ni so se s tor ko vim do go -vo rom od po ve da li svo ji pred hod ni zah te vi, s ka te ro so v za me no za iz -pus ti tev Juž no ko rej cev zah te va li osvo bo di tev ena ke ga šte vi la svo jih v afganistanskih zaporih zaprtih soborcev. Slednje je afganistanski pred sed nik Ha mid Kar zaj od loč no za vr nil.
Južna Koreja se z dogovorom z ugrabitelji ni zavezala k ničemur, česar ni že na čr to va la. Se ul je na mreč že na po ve dal, da bo do kon ca le ta iz Afganistana umaknil svojih 200 vo-ja kov, na me ra val pa je tu di pre pre -čiti, da bi misijonarji povzročali teža ve v dr ža vah, kjer ni so za že le ni.
Svoj ci tal cev so že v to rek z nav du še njem po zdra vi li no vi co.
Talibanski ugrabitelji v Afganistanu sicer od 18. julija še vedno zadržujejo 62-letnega Nemca in njegove štiri afganistanske sodelavce, za njihovo osvoboditev pa zahtevajo osvoboditev desetih taliban skih za por ni kov.
Vojak na straži pred
južnokorejskim veleposlaništvom v Kabulu
ansa
LONDON - Pri Westminstru
Odkrili spomenik borcu
proti apartheidu Nelsonu Mandeli
LONDON - V Londonu so včeraj odkrili spomenik v čast nekdanjemu južnoafriškemu predsedniku in borcu proti apartheidu Nelsonu Mandeli. Britanski premier Gordon Brown je Mandelo pred več sto obiskovalci otvoritvene slovesnosti označil za »največjega in naj-pogumnejšega državnika« njegove generacije, spomenik pa naj bi bil po njegovem mnenju »svetilnik upanja«. »Čeprav spomenik predstavlja enega moža, simbolizira vse tiste, ki so se uprli zatiranju, predvsem v moji državi,« pa je povedal Mandela. Prerekanja o kraju postavitve spomenika so potekala pet let, 2,74 metra visok spomenik iz brona pa sedaj stoji na trgu v bližini Big Bena in britanskega parlamenta.
Zamisel o postavitvi spomenika je dal lani umrli borec proti apartheidu Donald Wood. 89-letni Mandela je na včerajšnji slovesnosti izrazil željo, da bi tudi svoj 90. rojstni dan preživel v Londonu ter se udeležil dobrodelnega koncerta v Hayde Parku. (STA)
Merklova in Abe o klimatskih spremembah
TOKIO - Nemčija in Japonska se bosta s skupnimi močmi borila proti podnebnim spremembam, sta ob obisku nemške kanclerke Angele Merkel v Tokiu napovedala japonski premier Šinzo Abe in Mer-klova. Po pogovoru z Abejem je Merklova poudarila, da Evropa ne more sama voditi boja proti podnebnim spremembam in da bo vloga Japonske v tem procesu ključnega pomena.
Erdoganov poziv vojski
ANKARA - Turški premier Recep Tayyip Erdogan je v poslanici vojski po torkovi izvolitvi nekdanjega islamista Abdullaha Gula za predsednika države zatrdil, da Turčija bolj kot kdajkoli prej potrebuje enotnost.
Erdogan je to poudaril, potem ko je načelnik generalštaba turške vojske Yasar Buyukyanit v ponedeljek v pisni izjavi ob 30. avgustu, ki je v Turčiji dan zmage, posvaril, da je se-kularna ureditev na udaru »središč zla, ki jo želijo sistematično spodkopati«.
Al Sadr prekinil dejavnosti
BAGDAD - Iraški šiitski voditelj Moktada al Sadr je svoji Mahdijevi vojski ukazal, naj za pol leta prekine svoje dejavnosti, s čimer jo želi reorganizirati. Kot je pojasnil Al Sa-drov tiskovni predstavnik, ukaz pomeni, da Mahdijeva vojska ne bo več napadala ameriške vojske in koalicijskih sil.
Iran protestira
BAGDAD - Iran je vložil oster protest, potem ko so ameriške sile v noči na sredo v Bagdadu za kratek čas pridržale osem članov delegacije iranskega ministrstva za energijo. Iran je uraden protest vložil pri švicarskem veleposlaništvu v Teheranu, ki zastopa interese ZDA.
Barroso zanika vpletenost v afero
BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso zanika vpletenost v nezakonito financiranje svoje socialdemokratske stranke PSD v letu 2001, ko je stranko tudi vodil. »Nikakršne pravne tožbe ni bilo proti meni v tej zadevi. Ničesar nisem vedel in očitno nikakor nisem vpleten v to ali katero drugo zadevo, neposredno povezano s financiranjem stranke,« je Barroso zapisal v pismu, ki ga je v torek poslal predsedniku Evropskega parlamenta Hansu-Gertu Potteringu.
ZDA - Dogodek, ki je pretresel ameriško javnost
Pred dvema letoma je orkan Katrina opustošil New Orleans
NEW ORLEANS - Ameriški predsednik George Bush je včeraj že trinajstič obiskal New Orleans, v katerem je 29. avgusta 2005 katastrofalni orkan Katrina poplavil 80 odstotkov mesta, na območju Mehiškega zaliva terjal 1800 življenj in povzročil za 150 milijard dolarjev škode. Dve leti po eni največjih naravnih nesreč v zgodovini
ZDA se mesto še ni uspelo postaviti na noge, deli mesta so še vedno povsem uničeni, v njem pa živita le dve tretjini prebivalcev pred Katrino, saj jih je 160.000 še vedno razseljenih.Orkan Katrina je nepovratno škodoval Bushevemu ugledu v ameriški javnosti, ki si do danes še ni opomogel. Zvezne oblasti so skupaj z državnimi in mestnimi ravnale porazno, saj so ljudje več dni umirali v poplavljenem in vročem mestu, kar so posnele tudi televizijske kamere, preden so se do njih uspele prebiti prve vojaške kolone s pomočjo. Bush je medtem bil najprej na počitnicah v Teksasu, nato hvalil neučinkovite državne uradnike, na koncu pa je piko na i dodala še njegova mama, nekdanja prva dama ZDA Barbara Bush, ki je ob pogledu na begunce pred Katrino v Teksasu izjavila, da jim ne gre slabo.
Bush je obljubil, da bodo za obnovo New Orle-ansa storili vse, kar je potrebno. Za pomoč in obnovo po Katrini je bilo doslej namenjenih 116 milijard do-
larjev, samo država Louisiana pa je dobila 60 milijard. Za obnovo New Orleansa, ki poteka izjemno počasi, so doslej porabili le 6,8 milijarde dolarjev. Okoli 120.000 zgradb, ki jih je potrebno odstraniti, še vedno stoji, odprta je le polovica javnih šol v mestu, v težavah je zdravstveni sistem poka, kriminal pa raste iz leta v leto. Nasipi, ki so bili v času Katrine porušeni, se obnavljajo in ne bodo dokončani do leta 2011. Mesto je doslej odprlo le 17.000 delovnih mest od skupaj 118.000, kolikor jih je ukinila Katrina.
Predsednik Bush je za nadzor nad izvajanjem obnove po Katrini imenoval Donalda Powella, ki je za televizijo CBS kritiziral državne in lokalne oblasti zaradi počasnega poteka obnove. Državni in lokalni politiki pa krivijo zvezno vlado. Denar naj bi počasi prihajal tja, kjer je potreben zaradi številnih birokratskih ovir, med njimi ukrepov za preprečevanje korupcije.
New Orleans pa je postal tudi pomembno zbirališče demokratskih predsedniških kandidatov, ki si želijo podpore temnopoltih volivcev. Med Katrino so namreč najbolj trpeli najrevnejši temnopolti prebivalci obsojenih predelov mesta in obljubljanje učinkovitejše demokratske administracije je za kandidate postala stalnica. Vsi obljubljajo, da bodo v primeru izvolitve poskrbeli, da se takšna sramota več ne ponovi. (STA)
1 2 Četrtek, 30. avgusta 2007
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
ŠTEVERJAN - Včeraj uradno predali namenu obnovljeno kmečko pot
Po plazu pri Valerišču na vrsti posega ob Grojnici
Utrdili bodo temelje mostu na cesti med Ščednem in Aščevi ter bregove pri Kobelniku
Z včerajšnjega ogleda saniranega plazišča in obnovljene kmečke poti; z leve Bordon in podžupan Humar
bumbaca
GORICA - ISIG
Sredozemski izziv za EU
V gosteh komisar EU Orban
Na povabilo inštituta za sociologijo ISIG prihaja v Gorico evropski komisar za večjezičnost Leonard Orban, ki bo sklenil trinajsto mednarodno poletno šolo inštituta. Potekala bo med 3. in 14. septembrom in bo namenjena sociološkemu razglabljanju o Sredozemlju, ki naj odigrava vlogo novega središča EU, sta včeraj povedala vršilec dolžnosti ISIG-ovega predsednika Alberto De Fabris in direktor Alberto Ga-sparini, kije pojasnil, daje Sredozemlje nekoč ločevalo, danes pa združuje.
Letošnjo »Summer School« bo obiskovalo okrog sto izvedencev in univerzitetnih raziskovalcev med 25. in 40. letom starosti; prijav je sicer bilo več, a so udeležence izbrali glede na strokovno pripravljenost. Prišli bodo iz ZDA, Brazila in Argentine, Pakistana, Mongolije, Libanona, dalje iz Francije, Anglije in držav vzhodne Evrope. Nagovarjati pa želijo tudi Goričane, je poudaril Gasparini, dodal, daje šola odprta javnosti (ki pa mora obvladati angleški jezik), in izpostavil tri dogodke, na katerih računajo množičen odziv mesta, saj bo teklo simultano prevajanje in so k sodelovanju pritegnili goriško univerzo za tretjo starostno obdobje. Prvi dogodek bo v ponedeljek, 3. septembra, ob 15. uri v pokrajinski sejni dvorani, kjer bo na mednarodnem posvetu pod naslovom »Kdo je notri?« tekla beseda o približevanju Libanona, Izraela in Palestine Evropski uniji; med predavatelji	bo	Pie-
r Virgilio Dastoli, direktor italijanske delegacije Evropske komisije. V ponedeljek, 10. septembra, med 9. in 18. uro bo v dvorani goriškega sedeža Tržaške univerze v ulici Alviano evropska konferenca o tehnikah čezmejnega sodelovanja, medtem ko se bo evropski komisar Orban srečal z mestom v petek, 14. septembra. Najprej se bo sestal z gospodarstveniki širšega čezmejnega prostora na temo biznisa in več-jezičnosti, nakar bo med 15. in 17. uro v pokrajinski sejni dvorani imel lectio magistralis na temo evropske večjezič-nosti.
GORICA - Na Lidu predstavlja produkcijo
Kinoatelje v izložbi beneškega festivala
Kinoatelje se bo jutri predstavil na 64. Beneškem festivalu v okviru promocije dežele FJK. Na Lidu je namreč dežela FJK postavila v prostoru, poimenovanem Movie Garden, svojo stojnico. Pri projektu sodelujejo glavne deželne organizacije na področju filma, kot so Kinoatelje, Centro Espressioni Cinematogra-fiche, Cinemazero, Cineteca del Friuli, Alpe Adria Cinema, Cappella Underground, Maremetraggio, Premio Sergio Amide-i in Mille Occhi. Stojnica nudi akreditirani publiki informacije o filmski dejavnosti v FJK. Postavljena struktura bo tudi mesto dnevnih srečanj z navedenimi akterji, ki se bodo začenjala ob 18. uri.
Drugo srečanje - jutri ob 18. uri - bo namenjeno goriški realnosti, kjer je Kinoatelje med protagonisti. Na Lidu bodo pristali predsednik Kinoateljeja Aleš Dokto-rič, sociolog Moreno Zago, avtor knjige »Confini di celluloide« (Meje na celuloidu), ki je pred kratkim izšla v založbi Kinoateljeja, ter režiserki Anja Medved in Nadja Velušček, avtorici dokumentarnega filma Sešivalnica spomina - »Ricucitu-re di memorie« (2006). Poseben gost bo mladi goriški režiser Matteo Oleotto, ki je diplomiral iz režije na rimskem inštitutu za film in je avtor kratkega filma »Passeranno anche stanotte« - Prešli bodo tudi to noč.
Po sanaciji plazu pri Valerišču gozdna straža načrtuje nova posega ob Grojnici. »Utrdili bomo temelje mostu na cesti med Ščed-nim in Aščevi, ob tem pa za kakih sedem de -set centimetrov poglobili strugo potoka, da bi preprečili poplavljanje cestišča. V kratkem bomo dali v zakup dela, pravkar pa je v fazi načrtovanja poseg za utrditev bregov Groj-nice in izgradnjo šestih jaškov pri Kobelniku, to se pravi ob opuščeni cesti, ki povezuje Ščedno z Oslavjem,« je pojasnil Vincenzo Bordon z deželnega urada gozdne straže, ki je pripravil načrt za sanacijski poseg pri Valerišču, kjer so včeraj uradno predali namenu obnovljeno kmečko pot. Poleg Bordona so si med včerajšnjim dopoldnevom sanirano plazišče ogledali direktor deželnega inšpektorata za gozdove Aldo Cavani, predstavniki podjetja Agriforest iz Kluž, ki je opravilo poseg, števerjanski podžupan Dominik Humar in skupina domačinov, ki so obnovljene kmečke poti še najbolj veseli.
Pri Valerišču seje plaz, kije meril 1.200 kvadratnih metrov, sprožil lansko spomlad, po pobočju pa je drselo 1.500 kubičnih metrov fliša. Plaz je s seboj odnesel v dolino nekaj trt bližnjega vinograda, poškodoval pa je tudi makadamsko pot, ki je vodila do bližnjih kmečkih posestev. Lastniki zemljišč so zasilno uredili prehod čez plazišče, nato pa jim je priskočila na pomoč gozdna straža in sanacijski poseg financirala s 68.500 evrov, ki so jih črpali iz posebnega deželnega sklada, namenjenega takojšnjim ukrepom.
»Podjetje Agriforest je plazišče utrdilo z več pregradami iz lesa. Debla so vkopali do štirih metrov in pol globine, kjer so namestili posebne cevi, ki zbirajo podtalno vodo in preprečujejo, da bi le-ta odnašala zemljo,« je povedal Bordon in pojasnil, da je bil poseg zelo zahteven zaradi blatnega in strmega pobočja, trajal pa je skupno 45 dni. Na vrhu saniranega plazišča so po Bordono-vih pojasnilih ponovno speljali kmečko pot, ob njegovem vznožju pa so s kamenjem utrdili bregove in strugo potoka, ki se nato izliva v Grojnico.
Ob zaključku ogleda saniranega plazišča je podžupan Humar poudaril, da je bil poseg opravljen z res okolju prijaznimi tehnikami, v imenu domačinov pa se je gozdni straži zahvalil Simon Komjanc, ki je ob tem opozoril na težave zaradi divjadi. Po njegovih besedah je divjih prašičev vedno več, škodo na vinogradih pa povzroča tudi srnjad, kije prav tako v Brdih vedno bolj številčna. (dr)
TRŽIČ - Po večletnih napovedih
Na liceju odslej tudi klasična smer
Na liceju v Tržiču bodo 12. septembra odprli sekcijo klasičnega in humanističnega študija. Gre za vsaj šest let pričakovano odprtje, ki zaključuje proces presnavljanja višješolskega študija na Tržiškem; sprožili so ga sredi 90. let, do danes pa so v pristaniškem mestu dobili samostojni poklicni pol, poenoteni tehnični pol in sekcijo za študij gostinstva. »Ni še konec,« pravi občinski in hkrati pokrajinski svetnik Fa-bio Del Bello, ki si prizadeva za selitev gostinske sekcije poklicnega pola v Gradež, zato da bi prostore na drevoredu Cosulich v Tržiču izpraznili in jih namenili razvoju klasično-humanistične in jezikovne smeri. Licej bodo opremili tudi z avlo magno, napoveduje Del Bello in poudarja, da strateškega pomena je še uresničitev pola tehnološko-nav-tičnega študija za potrebe ladjedelniške industrije Tržiča in severnega Jadrana.
Pokrajina o šolskih stavbah in pomoči azilantom
Po poletnem premoru se je včeraj spet sestal pokrajinski odbor Enrica Gherghette. Pristojni odbornik Maurizio Salomoni je predstavil sklepa o delih za obnovo stavb višješolskih zavodov ITAS DAnnunzio in Max Fabiani. V nadaljevanju se je odbornica za socialo Licia Mor-solin zavzela za pristop goriške pokrajine k protokolu za pravico azila, ki ga je predlagala dežela FJK; namen protokola je uresničiti mrežo storitev za prosilce političnega azila. Na predlog odbornice Mare Cer-nic je pokrajinski odbor včeraj sprejel tudi sklep o prispevku 5 tisoč evrov za lovski rezervat pri Vilešu; dodeljeni denar je namenjen ponovni naselitvi poljske jerebice, ki je v naših logih vse bolj redek gost. Nazadnje je še odbornica Sara Vito pojasnila sklep o dogovoru za prehod deželnega osebja iz zaposlitvenih centrov v urade goriške pokrajine.
GORICA - Slovenska skupnost
Obsodba in solidarnost
Goriško tajništvo stranke Slovenske skupnosti izraža solidarnost društvu Jadro iz Ronk in njenemu predsedniku Karlu Mucciju »zaradi hudih žalitev in grožnje, ki sta jih bila deležna s strani "neznanih" neumnežev, ki so v svoji objestnosti šli tako daleč, da so se na najbolj nizkoten način obregnili tudi ob pokojno soprogo«. Stranka se nanaša na grozilno pismo, ki ga je Mucci našel v torek v poštnem nabiralniku slovenskega društva s sedežem v Ronkah; včeraj ga je izročil na poveljstvu karabinjerjev v Tržiču.
Solidarostna izjava se tako nadaljuje: »Slovenska skupnost verjame, daje to delo enega ali majhne skupine ljudi, ki si za potešitev svojih bolestnih preglavic izbirajo poštene in požrtvovalne ljudi, ki so si kot življenjski cilj zastavili nadvse omikano sožitje in ljubezen do kulture. To je prav gotovo Karlo Mucci in to je prav gotovo bila njegova pokojna žena Bernardka Rade-tič. Še več: to so tudi vsi tisti, ki se aktivno vključujejo v delovanje društva Jadro in imajo vsestranske zasluge, da sta vrednoti narodne identitete in družbenega sožitja na široko prisotni v Laškem. Po drugi strani pa je Slovenska skupnost zaskrbljena, da se tovrstni dogodki še ponavljajo in da ni mogoče takšnih ljudi onesposobiti. Potrebni sta torej močna politična volja in upravna odločnost, da ti posamezniki enkrat za vselej nehajo kratiti pravico po mirnem in brezskrbnem življenju, pa še posebno pravico spoštovanja naših rajnih. To so temeljne človekove pravice in katerikoli javna uprava, od države pa do občine, je dolžna to glede na lastne pristojnosti zagotoviti.«
NOVA GORICA
Deljena mnenja
»Le prva raziskava«
Nada Gortnar
fotok.m.
Mnenja goriške javnosti po včerajšnji javni predstavitvi študije o družbenih stroških igralništva v Sloveniji, ki jo je izvedla no-vogoriška Fakulteta za uporabne družbene študije, so deljena. Prve javne tovrstne razprave v Novi Gorici o učinkih megazabaviš-ča na Goriškem seje udeležilo precej »zainteresirane javnosti«; med publiko je bilo moč opaziti predstavnike novogoriške in šempe-trske občine, gospodarstva, civilnih iniciativ in HIT-a.
Po predstavitvi rezultatov študije je besedo dobilo občinstvo. Govorniki so opozarjali na pomembnost vsakršne razprave o tako ključnem vprašanju za Goriško in tudi za prebivalce sosednje Gorice. Bogdan Vidmar iz Koordinacije za omejevanje igralništva s sedežem pri Vipavi je poudaril, da je potrebna celovita raziskava o vplivih igralništva, ki pa še ni bila izvedena. »To, kar ste vi naredili, je študija, ne raziskava,« je menil Vidmar, ki se je vprašal, kdo bo zagotovil, da se bodo preventivni ukrepi za zmanjševanje škodljivih vplivov igralništva, kot jih navaja študija, tudi izvajali. Nada Gortnar - zdravnica, mestna svetnica in članica Goriškega društva za kakovost bivanja, ki se je kot prvo javno opredelilo proti vsakemu širjenju igralništva na Goriškem - meni, daje študija zaob-jela ozek in manj pomemben segment. »Študija trdi, da so družbeni stroški igralništva največji samo zaradi segmenta, ki ga prinašajo stroški odvisnežev od iger na srečo. Stroški, ki jih igralništvo prinaša kraju, so veliko bolj večplastni! Študija ponuja program družbeno odgovornega igralništva, s katerim naj bi omejili družbene stroške hazardiranja. Ta bi bil na ramenih slovenskega zdravstva in prosvete, medtem ko bi megazabavišče denar od igralništva odvajal v svojo matično deželo. Študija tudi daje vtis, da je igralništvo majhen problem, ki ga nekateri poveličujemo in namerno zavajamo javnost. Mislim, da je bila veliko bolj zavajajoča današnja študija, ki je minimalizirala škodljive učinke igralništva. Njena zavajajoča pomanjkljivost je tudi, da loči družbene od osebnih stroškov odvisnikov od iger na srečo,« je bila kritična Gortnarjeva. Po njenem mnenju vsebina študije tudi ni dovolj aplicirana na Goriško.
Podžupan občine Šempeter-Vrtojba Zvonko Mavrič meni drugače. Po njegovi oceni je študija prikazala dejansko stanje kot tudi stanje v prihodnosti. »Glede kvarnih vidikov v HIT-u sedaj in v bodočem megacen-tru bistvenih razlik ne bo. Kot je bilo povedano, je v današnji družbi več problemov z alkoholizmom, pa se s tem ne ukvarjamo,« meni Mavrič. Novogoriški župan Mirko Bru-lc je že v razpravi poudaril nadstandard, ki ga HIT omogoča okolici. Študijo je ocenil kot zelo dobro osnovo za razumevanje učinkov igralništva. Menil je, da je dovolj aplicirana na Goriško in da je odgovorila na večino socioloških vprašanj, »odgovarja pa tudi na težave zaradi pretiranega igralništva in daje nekatere usmeritve, kako preprečevati zasvojenost«. Povedal je še, da bodo v prihodnje na Goriškem predstavili še več tovrstnih raziskav, o megazabavišču pa bo na septembrski izredni seji razpravljal tudi mestni svet. Da so potrebne nadaljnje razprave, seje strinjala tudi članica uprave HIT-a Jana Grbec. Povedala je, da v podjetju zagovarjajo družbeno odgovorno igralništvo, zato imajo že vrsto ukrepov, kot je popis gostov igralnice, opozorila je o nevarnostih igranja, pa tudi na samoprepoved vstopa v igralnico, ki jo lahko izkoristijo tudi sorodniki.
Katja Munih
10
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 13. avgusta 2007
ALPE-JADRAN, DEŽELA	/
SOVODNJE - Jutri predstavitev zbornika
Ob jubileju pozivajo javnost k darovanju krvi
Društvo krvodajalcev iz Sovo-denj bo z jutrišnjim dnem in do nedelje praznično obeležilo svoja tri desetletja človekoljubnega poslanstva. Pobuda za ustanovitev samostojne krvodajalske sekcije na območju sovodenjske občine se je porodila spomladi leta 1977. Uspeli so jo uresničiti v nekaj mesecih in tako so že v oktobru istega leta sklicali ustanovni občni zbor društva. V društvo so pristopili mnogi že aktivni krvodajalci, včlanjeni v goriško in druge sekcije združenja, veliko pa je bilo tudi povsem novih članov.
Niz prazničnih pobud ob društveni tridesetletnici se bo začel jutri ob 20. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah, kjer bodo predstavili jubilejno publikacijo, nato pa bo nastopila godba na pihala krvodajalcev iz Vileša. V knjigi so v obliki kronike zabeleženi najpomembnejši dogodki tridesetletnega delovanja sovodenjskega krvodajalskega društva. Knjiga je bogato opremljena s slikovnim gradivom, ki priča o številnih izpeljanih pobudah, in skoraj v celoti dvojezična; uredil jo je Vlado Klemše. »Za objavo knjige se nismo odločili, da bi se ponašali z opravljenim delom, pač pa da bi z njo spodbudili k darovanju krvi vse, ki se za to še niso odločili,« je v uvodnem delu knjige poudaril dolgoletni predsednik sovodenjskih krvodajalcev Branko Černic, ki je bil na čelu društva od nje-
Jubilejna publikacija
gove ustanovitve, na zadnjem občnem zboru, letos aprila, pa je prepustil predsedniško mesto mlademu Štefanu Tom-siču, h kateremu se je v novem odboru pridružila še vrsta motiviranih sodelavcev mlajše generacije.
Po jutrišnjem večeru v občinski telovadnici se bo praznik nadaljeval v soboto, 1. septembra, ko bo od 15. ure dalje pri Kulturnem domu v Sovodnjah odbojkarski turnir krvodajalskih skupin. V nedeljo, 2. septembra, bo praznovanje 30. obletnice doživelo vrhunec. Ob 9.30 se bodo krvodajalci zbrali pri Kulturnem domu v Sovodnjah; ob 10. uri bo maša, ob 10.45 bodo položili venec k spomeniku padlim, ob 11.45 pa bo osrednja slovesnost v občinski telovadnici z množično udeležbo članov, domačinov in - med gosti - tudi delegacij krvodajalskih sekcij; praznično druženje se bo nadaljevalo na skupnem kosilu.
KOZANA - Kodermac o 1 8. avgustu 1 944
Za las ušel smrti
Vsako leto se poklanja spominu padlih soborcev
ŠTMAVER
Gorel Sabotin
Silovit požar je v torek pustošil na pobočjih tik pod vrhom Sabotina, nekaj sto metrov od meje, kjer je z lahkoto požiral osušeno rastlinje. Plameni, ki jih je prvi opazil domačin in sprožil alarm, so uničili približno hektar mešanega gozda in gmajne, gasilski poseg pa je preprečil, da bi bil požar še obsežnejši. Goriški gasilci so na kraju posredovali ob 20.30 z dvema voziloma, pridružili so se jim gozdni stražarji in prostovoljci civilne zaščite, z gašenjem pa so zaključili ob 22.30, ko jim je na pomoč »prisko čil« tudi dež. Požar je divjal na italijanski strani meje, zaradi takojšnjega posega goriških gasilcev pa se ni razširil proti severu, kjer so bili sicer slovenski gasilci že pripravljeni na posredovanje. Ogenj je bilo mogoče opaziti iz Štmavra, Pevme in z Oslavja, sicer pa gasilci izključujejo, da bi prišlo do samovžiga. Sumijo, da je ogenj zanetil odvrženi ogorek cigarete ali da je bil požar celo podtaknjen.
Livio Kodermac ob obeležju na gmajni pri Kozani
foto vip
Pred dnevi me je znanec prosil, če ga lahko peljem v Brda, k spomeniku padlim v NOB pri Kozani. Znancu iz Pevme je ime Livio Kodermac in je bil kot 15-leten fant borec Briško-beneškega odreda. V partizanske vrste je s prijateljema Aldom Boškinom in Milkom Miklušem iz Pevme vstopil 3. julija 1944 in bil dodeljen celici briškega obveščevalnega centra. Opravil je tudi tečaj za signalizacijo z morsejevimi znaki, s katerimi so si partizani pošiljali obvestila. Kljub dobri in zelo učinkoviti obveščevalni službi pa je 18. avgusta ob 7. uri partizansko celico napadla večja nemško-republikinska enota, ki se je skrivoma prikradla v Brda. Obveščevalno enoto je presenetila na kozan-ski gmajni, nedaleč od Jakinove domačije. Liviu in nekaterim drugim je uspelo izviti se iz obroča in skriti se pod veje nekaj dni prej posekanega gozda. V pomoč jim je prišla tudi udarna četa, ki je pregnala sovražnike iz Brd. Nacifašistom je žal uspelo ujeti sedem partizanov. Po zverinskem mučenju so jih ubili na licu mesta in jih tam tudi pustili; med njimi je bil Aldo Boškin. Pokopali so jih dan kasneje na Cerovem. Na ta krvav dogodek spominja obeležje, ki so ga na gmajno pri Kozani postavili decembra 1975. Na obletnico srhljivega pokola se Livio Kodermac vsako leto odpravlja k spomeniku s šopom cvetja. Tudi letos je bilo tako. Njegovi prošnji sem zato ustregel s trdnim prepričanjem, da kljub nizkotnim poskusom brisanja in potvarjanja preteklosti spomin na žrtve NOB ne sme nikoli zbledeti. (vip)
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032.
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH
ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341.
U Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.10 »Sicko«.
Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Il ba-cio che aspettavo«.
Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Alla deriva«.
CORSO: zaprto.
TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.15 »Sicko«.
Dvorana 2: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Pro-va a volare«.
Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Il ba-cio che aspettavo«.
Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Di-sturbia«.
Dvorana 5: 17.50 - 20.00 - 22.10 »4 me-si, 3 settimane e 2 giorni«.
NOVA GORICA: 18.00 - 21.00 »Harry Potter in Feniksov red«.
9 Šolske vesti
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO UL. BROLO IN RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporočata, da bodo imenovanja suplentov iz ravnateljskih lestvic za osnovne šole v četrtek, 30. avgusta 2007, ob 8.30 na sedežu didaktičnega ravnateljstva v ul. Brolo v Gorici (tel. 0481-531824).
Italijanski delavec ranjen pri Podnanosu
Na delovišču hitre ceste v bližini Pod-nanosa se je v torek zgodila delovna nezgoda, v kateri se je poškodoval voznik tovornjaka, 55-letni Italijan doma iz Latisane. Moški je na delovišču opravljal naloge za italijansko podjetje, ki sodeluje pri izgradnji hitre ceste. Ko je odvažal lapor iz tunela, je pri vzvratni vožnji in med razsipanjem tovora iz prikolice zapeljal na konec deponije. Tedaj pa se je pod težo kamiona udrl del nasipa in vozilo je zdrsnilo po terenu in se prevrnilo na levi bok. Vozniku so iz kabine tovornjaka pomagali sodelavci na delovišču. Utrpel je hude telesne poškodbe in si med drugim poškodoval tudi roko, zato pa so ga odpeljali na zdravljenje v goriško bolnišnico. (km)
Purani brez strehe
V vasi Manče pri Ajdovščini je včeraj okoli 4. ure v trenutno praznem gospodarskem poslopju, namenjenem vzreji puranov, izbruhnil požar. Kljub intervenciji gasilcev so plameni objekt popolnoma uničil ter po nestrokovni oceni povzročil za okoli 300.000 evrov materialne škode. Ob ogledu kraja in zbiranju sporočil so strokovnjaki iz centra za forenzične preiskave in policisti ugotovili, da je bil požar po vsej verjetnosti podtaknjen. Sum, da je zaenkrat neznani storilec storil kaznivo dejanja požiga, bodo s preiskavo poskušali potrditi novogoriški kriminalisti.
Zbor cicibanov Mladosti
Športno združenje Mladost obvešča, da bo prvo srečanje cicibanov in njihovih staršev danes ob 17. uri na nogometnem igrišču v Doberdobu. Namenjeno je dečkom in deklicam od 1. do 5. razreda osnovne šole.
Študij prevajanja
Jutri bo zapadel rok za vložitev prošenj za vstopni izpit univerzitetnega tečaja medjezikovnega posredovanje in komunikacije, ki ga Videmska univerza prireja na svojem goriškem sedežu. Na razpolago je 45 mest, vstopni izpit pa bo 12. septembra ob 9. uri v Gorici; informacije so na razpolago na spletni strani Videmske univerze.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRIN-
KO obvešča, da bo profesorski zbor v ponedeljek, 3. septembra, ob 16. uri.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRIN-
KO obvešča, da se bo pouk pričel v sredo, 12. septembra, ob 8.15 (do 13.45).
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB obvešča, da bo seja zbora učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra, ob 8.30 v osnovni šoli Petra Butkoviča Dom-na v Sovodnjah.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v osnovnih šolah pričel v ponedeljek, 10. septembra, v Doberdobu (ob 7.50) in v Sovodnjah (ob 8. uri); v sredo, 12. septembra, na Vrhu (ob 8.10) in v Romjanu (ob 7.55). Na srednji šoli v Doberdobu se bo pouk pričel v ponedeljek, 10. septembra, ob 7.45.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v vseh vrtcih pričel v sredo, 12. septembra: Doberdob - prihod od 7.45 do 9.00, zaključek ob 12.45; Sovodnje - prihod od 7.30 do 8.30, zaključek ob 12.30; Rupa - prihod od 7.40 do 9.00, zaključek ob 12.40; Romjan in Ronke - prihod od 7.45 do 8.45, zaključek ob 12.00. Prvi teden v vrtcih ne bo kosila.
RAVNATELJSTVO VIŠJIH SREDNJIH ŠOL Cankar-Vega-Zois in li-ceja Trubar-Gregorčič obveščata, da se bo pouk začel v ponedeljek, 10. septembra; potekal bo od 9. do 12. ure. Ob 8.30 se bodo dijaki in šolsko osebje lahko udeležili šolske maše v večnamenski sobi na zavodu Ivan Cankar.
SEJA UČITELJSKEGA IN VZGOJITELJSKEGA ZBORA goriškega didaktičnega ravnateljstva bo iz organizacijskih vzrokov v soboto, 1. septembra, ob 8.30 na sedežu ravnateljstva.
M Izleti
LETNIKI 1947 iz občin Doberdob, Sovodnje in Števerjan sporočajo, da za enodnevni izlet na Gardsko jezero 1. septembra bo odhod avtobusa iz Doberdoba ob 6. uri s postankom v Sovodnjah pri cerkvi ob 6.30. Prosijo za točnost.
SPDG vabi v nedeljo, 2. septembra, na izlet z gorskimi kolesi na Koba-riški Stol. Zbirališče ob 8.30 na parkirišču pred goriškim sejmiščem. Informacije na tel. št. 328-8292397 (Robert).
SPDG vabi v soboto, 15. septembra, na 36. srečanje zamejskih planincev pri koči pod Golico. Uradni del srečanja bo ob 14. uri. Predviden je avtobusni prevoz do Planine pod Golico; do kraja prireditve približno dve uri hoje. Prijave sprejemajo do 7. septembra; informacije nudi Vlado (tel. 0481-882079).
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira v nedeljo, 30. septembra, izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev -ogled Tavčarjeve domovine«. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040-635626) oziroma goriški urad ZSKD (0481-531495).
Ü3 Obvestila
ŽENSKI PEVSKI ZBOR DRUŠTVA SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za
Goriško začenja novo pevsko sezono. Vabi zato vse svoje pevke na vaje, ki se bodo začele v ponedeljek, 3. septembra, ob 20. uri.
ANAGRAFSKI IN DAVČNI URAD TER TAJNIŠTVO OBČINE DOBERDOB bodo v mesecu avgustu v popoldanskih urah zaprti.
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE vabi na praznovanje 30. obletnice delovanja: 31. avgusta ob 20. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah predstavitev knjige izdane ob jubileju in koncert godbe Krvodajalcev iz Vi-leša, v soboto, 1. septembra, ob 15. uri turnir v odbojki na igrišču ob Kulturnem domu v Sovodnjah, v nedeljo, 2. septembra, s pričetkom ob 9.30, v Sovodnjah, osrednja prireditev ob jubileju.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da po-
tekajo vaje ženskega pevskega zbora vsak ponedeljek ob 20. uri.
GORIŠKI URAD MOTORIZACIJE sporoča, da bodo s ponedeljkom, 3. septembra, okenca odprta po urniku: ob ponedeljkih med 8.45 in 12.30 ter med 15. in 17. uro, od torka do petka pa izključno v dopoldanskem času, 8.45-12.30
GORIŠKI URAD ZSKD je odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure.
KNJIŽNICA FEIGEL bo do 14. septembra odprta po poletnem urniku vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo zaprta zaradi dopusta od 3. do 14. septembra.
ONAV (Vsedržavna organizacija de-gustatorjev vin) vabi zainteresirane danes, 30. avgusta, ob 20.30 na Oddelek vinogradništva in enologije Vi-demske univerze s sedežem v Krmi-nu, kjer bo osebje konzorcija Collio predavalo o letošnji trgatvi; udeležbo je treba potrditi na tel. 0481-32283 (Daniela Markovič).
PRVI PRAZNIK PRITRKOVALCEV GORIŠKE bo v soboto, 1. septembra, na Sveti Gori; ob 15. uri nastop skupin pritrkovalcev iz vse Goriške, ob 17. uri slovesna maša, ob 18. uri predstavitev projekta za koordinacijo goriških pritrkovalcev.
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL sporoča, da se bo pouk začel v ponedeljek 10. septembra 2007. Do tega dne sprejema še nove vpise za prihodnje šolsko leto. Urnike lekcij si učenci lahko ogledajo na šolski razglasni deski. Informacije daje tajništvo od 10. do 13. in od 3. septembra dalje tudi v popoldanskih urah od 14 do 18. Telefon in fax št. 0481-532163 0481547569, E-mail scgvkomel@tin.it.
URADI MLADINSKEGA DOMA bodo zaprti do petka, 31. avgusta. Informacije lahko dobite na tel. 0481536455 v jutranjih urah. V ponedeljek, 3. septembra, se bo dejavnost pričela ob 8.30 s pripravo petošolcev na vstop v srednjo šolo.
KRUT obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 31. avgusta. Za vse informacije je na razpolago pisarna v Trstu, ul. Cicerone, 8/B (tel. 040360072).
15 Prireditve
»MONFALCONE ESTATE«: v organizaciji občine Tržič: do sobote, 1. septembra, (Lisert) v organizaciji združenja »Scimmie Bisiache« 6. izvedba razstavnih postavitev »Scimmie in gabbia - L'alluce oppo-nibile; do 4. septembra v Galeriji sodobne umetnosti na Trgu Cavour »Il volo per la solidarieta«; v petek, 31. avgusta, ob 21. uri na Trgu Republike »Poprockcontest 2007«, v organizaciji kulturnega združenja Arte e Musica.
KRAJEVNI SVET PEVMA-ŠTMAVER-OSLAVJE , v sodelovanju s KD Sa-botin in župnijo Sv. Mavra in Silvestra prirejajo koncert Note v mestu 2007, ki bo v petek, 31. avgusta, ob 20.30 v cerkvi v Štmavru. Vstop prost.
PUPPET FESTIVAL: danes, 30. avgusta, ob 10.00 v parku Vile Coronini-Cronberg v Gorici Viva Opera Circus »Acque magiche«; ob 17.00 v parku Vile Coronini-Cronberg v Gorici Ruggero, Rizzi in Scala »Sac-co vuoto... sacco pieno« (vstop prost); ob 18.00 na vrtu bivše umobolnice v Gorici L'Aprisogni »Il ca-stello di Tremalaterra« (vstop prost); ob 19.00 v Državni knjižnici v ul. Mameli v Gorici AperiPuppet »Suo-ni meccanici: statue che parlano, au-tomi che cantano«, nastopa Luca Scarlino; informacije pri CTA v Gorici na Kapucinski ulici 19/1, tel. 0481-537280.
STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI organizira obeležitev 60-letnice tragičnega izginotja časnikarja in političnega delavca Andreja (Slavka) Uršiča. Potekala bo danes, 30. avgusta, ob 18. uri v Kobaridu; pri pripravah spominske svečanosti sodelujeta društvo TIGR in krožek Anton Gregorčič.
V PARKU CORONINI v Gorici bo v soboto, 1. septembra, ob 21. uri koncert jazz, ljudske in klasične glasbe s skupino »Zagreb jazz kuartet«; informacije na tel. 0481-533485.
10	Četrtek, 526. avgusta 
2007
ALPE-JADRAN, DEŽELA	/
FOTOGRAFIJA - Triestefotografia s slovenskim doprinosom
Festival bo prestopil mejo
V soboto v Kulturnem domu prikaz nove slovenske fotografije, v rastlinjaku vile Revoltella pa še trojica goriških fotografov
Razstava Frullanija, Kusterleta in Sclauzera v rastlinjaku vile Revoltella v Trstu v okviru festivala
Triestefotografia
foto matjaž prešeren
Festivala Triestefotografia, katerega tretja izdaja bo potekala med 1. in 16. septembrom, bo prvič prestopil tržaške meje, saj bo gostoval tudi v Nemčiji, na Hrvaškem in v Sloveniji, ki bo v okviru festivala odigrala pomembno vlogo. Sobotno uradno odprtje bo namreč v Kulturnem domu v ulici Petronio v Trstu ob 19. uri pospremila razstava nove slovenske fotografije, za katero je več slovenskih galerij izbralo dela petnajstih fotografov oz. skupin. Na tržaški razstavi nove slovenske fotografije se bodo predstavili Jaka Jera-ša, Vida IKenovšek, Tilen Žbona, Stojan Kerbler, Boris Gaberščik, Aleksandra Vajd & Hy-nek Alt, Trie, Mojca Marija Pungerčar, Bojan Radovič, Goran Bertok, Jernej Humar, Andrej Perko, Maja Šivec, Branko Zorovic in Bra-nimir Ritonja. Ob tem bodo v Izoli, Ljubljani, Mariboru, Ljubljani in Novem mestu na ogled različne postavitve, je o slovenskem pridihu festivala na včerajšnji predstavitvi v Novi Gorici povedal podpredsednik likovnega društva Šempeter-Vrtojba Matjaž Prešeren.
BERTOKI
Skupina The Lucky
Klub študentov občine Koper (KŠOK) v sodelovanju s Kul-turno-športnim društvom »Samo« Bertoki prireja »Poletje v Ber-tokih«. Po dežju vedno posije sonce, zato bo danes ob 20. uri idilični vrt palače Panatoiopolo zaplesal z rockabilly ritmi slovenske zasedbe The Lucky Cupids.
Predstavljajte si mladega Elvis, Burnette, Gene Vincent, Vin-ce Taylor...skupaj z Chris Isaakom, Brian Setzerjem, pa še špepec Si-natre in Dean Martina... in dobite zvok slovenske rockabilly zasedbe The Lucky Cupids. Skupina je bila ustanovljena leta 1994, vendar je od originalne zasedbe ostal le ustanovitelj skupine in pevec Andrej Rudolf. Repertuar skupine zajema predvsem rockabillyjevsko glasbo s prizvokom petdesetih let v lastni interpretaciji. Nastopali so že po vsej Sloveniji v večjih dvoranah, diskotekah in popularnih nočnih klubih, pa tudi na pomembnih festivalih, kot sta Lent (leta 97 in 99) in Sobočki dnevi. Njihov prvi glasbeni projekt Legende je nastal konec leta 96 v sodelovanju s pevcem Aleksandrom Mežkom. Leta 1999 je skupina izdala svoj lastni album z naslovom Pride dan... kateri vsebuje posnetke v glavnem v slovenskem jeziku in je izšel pri založbi Nika. To je prvi rockabillyjevski CD v slovenskem jeziku, če pri tem ne upoštevamo popevkarskih skupin z roc-kabillyjevskimi pričeskami.
Šempetrsko društvo, ki deluje kot sekcija Evropske hiše Nova Gorica, je k sodelovanju povabil Alessio Curto, kurator festivala, za katerim sicer stoji tržaška fotografska revija Juliet. Slovenija je za ljubitelje fotografije še neraziskano področje, je Curto pojasnil svojo odločitev.
Triestefotografia bo letos na 50 razstavah gostila več kot 800 fotografij, 109 avtorjev, tako ljubiteljev kot profesionalcev, pa prihaja iz Slovenije, Italije, Nemčije, Francije, Avstrije in Hrvaške. Glavni namen festivala, ki naj bi se po besedah Curta v prihodnosti razvil v najpomembnejši fotografski dogodek na območju med Alpami in Jadranom, ostaja promocija fotografije in njeno približevanje ljudem. Tako bodo razstave med drugim pripravili tudi v bazenu, na letališčih, ob cesti in drugih urbanih prostorih, kjer bo fotografije različnih dimenzij lahko videlo čim več ljudi, je pojasnil. Ob sobotnem odprtju prikaza nove slovenske fotografije bodo na isti dan ob 21. uri v izjemno lepih prostorih rastlinjaka
GLEDALIŠČE
_SLOVENIJA_
■	6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL
Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni.
Danes, 30. avgusta, Montinjan: Lutkovna karavana: Don KIhhot.
Jutri, 31. avgusta ob 10.00, Park pri kopališču, Lutke Francija: Pepe; ob 19.00 Košta-bona: Lutkovna karavana: Don Kihot.
V	soboto, 1. septembra, zaključek PUF festivala ob 10.00, Park pri tržnici: Pepe, Francija; ob 18.00 Dvorišče univerze: Chaussee Teater, Nemčija: Zgodba o zlati goski; ob 19.00 Titov trg: Lutkovna karavana: Don Kihot; ob 20.00 Dvorišče univerze: Materialtea-ter, Nemčija: Georg v garaži; ob 21.00 LG Matita: Šala.
V	ponedeljek, 3. septembra, Atrij OŠ Koper: Gledališče Piki, Slovaška: Pa-skudarij.
LJUBLJANA
SNG Drama Ljubljana
Veliki oder
V	soboto, 8. septembra ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«.
Mala drama
V	soboto, 8. septembra ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
■	KOGOJEVI DNEVI 2007
Jutri, 31. avgusta ob 20.00, Kanal ob Soči, Kontrada / Slovesna otvoritev festivala; ob 20.30 Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete, ansambel Gau-
vile Revoltella (ulica Marchesetti 37) v Trstu uradno odprli tudi razstavo izbranih posnetkov treh goriških fotografov, in sicer Mauri-zia Frullanija, Roberta Kusterleta in Carla Sclauzera; naslovljena je »Fotografijafotogra-fia« ter pri njej sodelujeta šempetrsko likovno društvo in Twins Club. V sobotnem programu zasluži omembo še razstava Willyja Lovrencicha v galeriji Tržaške knjigarne v ulici San Francesco (ob 17. uri), v nedeljo ob 10. uri razstava Rina Gropuzza v palači Gravisi v Kopru, ob 11. uri razstava Marca Citrona v galeriji Meduza ravno tako v Kopru, ob 13. uri razstava Fabrizia Cicconija v galeriji Insula v Izoli, ob 21. uri pa še razstava Sabrine Bas-tai in Stefanie Ricci v MMC Luka v Pulju. V ponedeljkovem programu izstopa ob 11. uri skupinski prikaz vseh fotografov, ki sodelujejo na trenem festivalu Triestefotografia v galeriji deželnega letališča FJK v Ronkah, med 17. in 19. uro pa še simpozij o sodobni fotografiji na sedežu krožka zavarovalnice Generali na trgu Duca degli Abruzzi 1 v Trstu.
deamus.
V	soboto, 8. septembra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Komorni zbor Julius, Trst. Zborovodja: Walter Lo Nigro.
V	petek, 14. septembra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Zborovodkinja: Urša Lah.
V	soboto, 22. septembra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Juvavum Brass Quintet - Salzburg.
V	sredo, 26. septembra ob 10.00, De-
skle, Kulturni dom / Koncert za mladino.
V	petek, 28. septembra ob 20.30, Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Du-bravka Tomšič Srebotnjak - klavir.
V	petek, 5. oktobra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / David Hall Johnson - violina in Nina Prešiček - klavir.
V	nedeljo, 14. oktobra ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Trobilni ansambel Slovenske filharmonije. Dirigentka: Andreja Šolar.
V	ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, Nova Gorica, Kulturni dom / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Anton Nanut. Vuk Jovanovic - klavir.
V	petek, 26. oktobta ob 20.00, Vipava, dvorec Zemono / Portretni koncert skladatelja Uroša Rojka.
V	sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkuja. Orchestra di Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut.
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
■ Festival Ljubljana
Danes, 30. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / Izraelska filharmonija.
Danes, 30. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Bužec on, bušca jaz«, monokomedija.
Jutri, 31. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Kolumbovo jajce«, monokomedija.
V	soboto, 1. septembra ob 20.30, Cankarjev dom / Slavnostni zaključek festivalskega poletja 2007, Izraelska filharmonija.
V	soboto, 1. septembra ob 20.30, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Shirley Valentine«, monokomedija.
V	nedeljo, 2. septembra ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Evangelij po Čušinu«, monokomedija.
V	petek, 14. septembra ob 20.00, Križanke / Borut Bučar & Big Band RTV Slovenija.
V	soboto, 15. septembra ob 21.00, Križanke / Terrafolk.
■	Tartini festival
V	soboto, 1. septembra ob 20.00, cerkev sv. Jurija, Piran / Dobrodelni gala koncert: Sergio Azzolini - fagot, Christophe Coin - violončelo, ansambel »Il terzo suono«: Claudia Hofer - viola, Ai Ikeda - fagot, Jasna Nadles in Maria-Tecla - pračna flavta, Werner Neugebauer in Lavard Skou-Larsen - violina. Milan Vrsajkov - violončelo, Vilmos Buza - kontrabas in Nicola Reniero -čembalo.
V	nedeljo, 2. septembra ob 20.00,
Manziolijeva palača, Izola / Ansambel Kontrapunkte: Veronica Kröner - violina, Erwin Sükar - rog. Gosta: Diana Kettler - klavir in Razvan Popovici -viola.
V	sredo, 5. septembra ob 20.00, Pokrajinski muzej, Koper/ François Sal-que - violončelo, Frédéric Lagarde - klavir.
V	petek, 7. septembra ob 20.00, samostan sv. Frančiška Asiškega, Piran / Akadémia Quartet: Balint Maroth -violončelo, Antonia Bodo - 2. violina, Zsofia Környei 1. violina, Laszlo More - viola.
V	torek, 11. septembra, Trg 1. maja, Piran / Koncert pod zvezdami. Vstop prost.
V	soboto, 15. septembra ob 20.00, samostan sv. Frančiška Asiškega, Piran / Ilinca Dumitrescu - klavir, Vasile Ma-covei - fagot.
RAZSTAVE
■	RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA
KOPER
Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja
KRANJ
Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ
Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper
Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan.
Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih
KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00.
Ljudska knjižnica: »Od tiskarske preše do muzeja: prvi koraki tiskarske umetnosti«. Odprto do 31. avgusta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00.
Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«.
Državna knjižnica: do 31. avgusta razstavlja pod naslovom »Il segno. La pas-sione« Rossana Longo.
Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3):do 2. septembra »Public Art - V Trstu in okolici/narava naturans 12«.
Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 20.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture.
—/
Gledališče Miela: do 16. septembra bo na ogled antološka razstava ruskega fotografa Evgenija Kaldeja. Urnik: odprto vsak dan od 18.30 do 22.30. Vstop prost.
Palača Gopčevic: do 6. septembra od 9.00 do 19.00 je na ogled razstava »Francesco Parisi - Špeditersko podjetje 1807-2007 - Dvesto let med ekonomijo in zgodovino«.
Občinska umetnostna dvorana: do 9. septembra razstavlja Chiara Vecchi Gori pod naslovom »Il linguaggio co-lorito«. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00.
Poštni in telegrafski muzej: do 14. oktobra je odprta razstava »Zgodovina in filatelija: pregled vrednot in kulture«. V tednu je odprto od 9.00 do 13.00 ob nedeljah od 10.00 do 12.00.
REPEN
Kraška hiša: od jutri, 31. avgusta (otvoritev ob 20.00), bo na ogled fotografska razstava Sergija Ferrarija »Ljud-je-Gente«.
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com
DEVIN
Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA
Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
KRMIN
Palača Locatelli: do 9. septembra bo na ogled fotografska razstava »Iterest«. Odprto od torka do petka od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.00.
_SLOVENIJA_
KOZINA
Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00. SEŽANA
Kosovelov dom: od ponedeljka, 3. do srede, 26. septembra bo na ogled razstava slik Dušana Sterleta »Sledi«. SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so
odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811.
Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane.
DOBROVO
V Gradu: do konca avgusta je odprta razstava »100 let Bohinjske proge«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00. IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00.
w
10	Četrtek, 527. avgusta 2007	ALPE-JADRAN, DEŽELA	/
OSAKA - V Osaki bo danes napočil čas za prvo italijansko kolajno na 11. svetovnem prvenstvu v atletiki, jutri pa morda tudi čas za drugo slovensko. V finalu skoka v daljino med moškimi in troskoka med ženskami bosta namreč nastopila Andrew Howe oziroma Marija Šestakova.
HOWE - »Azzurri« prvi uspeh pričakujejo že s precejšnjo nestrpnostjo, saj doslej niso dosegli kaj prida. Howe naj bi bil zanesljiv adut. Na kvalifikacijah je z izidom 8,17 visoko postavljeno normo 8,15 preskočil v drugem poskusu. »Tekmovati dopoldan nikoli ni lahko. Počutim se dobro in sem to tudi dokazal. K sreči sem porabil zelo malo energij. Za zlato se bomo borili jaz, Južnoafričan Mokoena, prvak Phillips in seveda Panamčan Saladino,« je samozavesten temnopolti Howe. Prva dva tekmeca, ki jih je imenoval, sta prav tako brez težav premagala kvalifikacijsko normo, Saladinu pa ni šlo po načrtih, saj je premogel najdaljši skok 8,13, kar mu seveda ni preprečilo finala. Današnji finale se bo pričel ob 13.40, Howe pa bo skakal kot šesti.
MARIJA IN MAGDALENA -Srbkinja s slovenskim potnim listom Marija Šestak je na kvalifikacijah dosegla četrto daljavo med vsemi (14,58 m) in se prepričljivo uvrstila v finale, ki bo jutri ob 12.30 po našem času. V skupini jo je ugnala le Kubanka Yergelis Sa-vinge (14,67), bronasta s prejšnjega SP, pred njo pa sta še izjemna Grkinja Hry-sopiyi Devetzi, olimpijska podprvakin-ja, ki je bila s 15,09 najboljša v drugi skupini, ter kubanska Italijanka Magdelin Martinez (14,62 m), bronasta s SP v Parizu leta 2003. Za finale je bilo dovolj 14,20 metra.
»Bila sem zelo nervozna, saj sem nastopila na prvem velikem tekmovanju po petih letih. Slabo sem spala,
Finalni izidi
Moški
15CC m: 1. Bernard Lagat (ZDA) 3:34,77; 2. Rashid Ramzi (Bah) 3:3S,00; 3. Shadrack Korir (Ken) 3:3^04; 4. Asbel Kiprop (Ken) 3:3S,24; S. Tarek Boukensa (Alž) 3:3S,26; 6. Antar Zerguelaine (Alž) 3:3S,29; 7. Arturo Casado (Špa) 3:3S,62; S. Alan Webb (ZDA) 3:3S,69
Višina: 1. Donald Thomas (Bah) 2,3S; 2. Jaroslav Ribakov (Rus) 2,3S;3. Kiriakos Ioannou (Cip) 2,3S;
4.	Stefan Holm (Šve) 2,33; S. Tomaš Janku (Češ) 2,30; S. Victor Moya (Kub) 2,30; 7. Eike Onnen (Njem) 2,26; S. Jaroslav Baba (Češ) 2,26
Ženske
4CC m: 1. Christine Ohuruogu (VBr) 49,61; 2. Nicola Sanders (VBr) 49,6S; 3. Novlene Williams (Jam) 49,66; 4. Ana Guevara (Meh) S0,16;
5.	DeeDee Trotter (ZDA) S0,17; 6. Natalija Antjuk (Rus) S0,33; 7. Ilona Usovič (Blr) S0,S4; S. Mary Wineberg (ZDA) S0,96.
1CC m ovire (-C,1 m/s): 1. Michelle Perry (ZDA) 12,46; 2. Perdita Felicien (Kan) 12,49; 3. Delloreen En-nis London (Jam) 12,S0; 4. Susanna Kallur (Šve) 12,S1; S. Virginia Powell (ZDA) 12,SS; 6. Lolo Jones (ZDA) 12,62; 7. Vonette Dixon (Jam) 12,64; S. Angela Whyte (Kan) 12,66
Disk: 1. Franka Dietzsch (Nem) 66,61; 2. Darja Piščalnikova (Rus) 6S,7S; 3. Yarelis Barrios (Kub) 63,90;4. Nicoleta Grasu (Rom) 63,40; S. Sun Taifeng (Kit) 63,22; 6. Olena Antonova (Ukr) 62,41; 7. Joanna Wi-sniewska (Pol) 61,3S; S. Natalija Fo-kina Semenova (Ukr) 61,17
Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
ATLETIKA - Danes v Osaki
Andrew Howe pred odločitvijo
Temnopolti Italijan v kvalifikacijah zlahka preskočil 8,17 metra
Andrew Howe bo danes v finalu od 13.40 dalje nastopil kot šesti. Na včerajšnjih kvalifikacijah je najdlje skočil Godfrey Mokoena (JAR) - 8,28, sledijo James Beckford (Jam) in Dwight Phillips (ZDA) -8,22, Christina Reif (Nem) - 8,19 in Howe - 8,17.
ansa
živčna sem bila na zajtrku in kosilu, tudi pred tekmo pa napetost ni popustila. Šele uvodni skok me je povsem sprostil. Zdaj vem, da sem vrhunsko pripravljena, je povedala Šestakova.
»Želim spet preskočiti 15 metrov,« je povedala Martinezova, ki pravi, da je pozabila na težke čase in se želi vrniti v formo iz leta 2003, ko je na SP v Parizu osvojila bronasto medaljo. KOŠARKAR IN NOGOMETAŠICA-Američanka Michelle Perry je na 100 m ovire ubranila naslov (12,46). Per-ryjeva se sploh ne bi odločila za atletiko, če si ne bi pred 14 leti zlomila noge in je bila zato prisiljena končati kariero v nogometu.
V skoku v višino je Bahamčan Donald Thomas (2,35 m) zmagal s pre-skočenim osebnim rekordom (2,35 m)
v prvem poskusu. Zanimivo je, da je še pred dvema letoma igral košarko in o atletiki sploh ni razmišljal. Z bananami in zabijanji je opozarjal nase na univerzi v Missouriju, dokler ga ni prijatelj prepričal, da se preizkusi z atletiko. Na prvi tekmi se je predstavil v košarkarskih hlačkah, dolgih čez kolena in košarkarskih copatah, dosegel pa višino 2,22. Lani je imel rekord 2,24, letos pa je v Sa-lamanci osvojil dvoranski univerzitetni naslov under 23 z izidom 2,35, ki ga je v Osaki izenačil.Osmoljenec tekme je bil prvi favorit Stefan Holm iz Švedske, ki je do 2,33 metra vse višine preskočil prvič, na 2,35 pa je olimpijski zmagovalec letvico trikrat podrl in ostal praznih rok na četrtem mestu.
VETERANKA - Nemka Franka Dietzsch je v svojem devetem nastopu
Spored
svetovnega prvenstva
Danes
Finalne odločitve (4): 12.30 kladivo ženske; 13.25 400 m ovire ženske; 13.40 daljina moški; 15.20 200 m moški - predtekmo-vanja: 12.35 palica moški, kvalifikacije; 12.40 800 m moški, prvi krog; 13.45 5.000 m moški, prvi krog 14.30 110 m ovire moški, polfinale 15.00 200 m ženske, polfinale
Jutri
Finalne odločitve (6): 1.00 hoja na 20 km ženske; 12.30 tro-skok ženske; 13.40 kopje ženske; 14.15 200 m ženske; 15.05 400 m moški; 15.20 110 m ovire moški -predtekmovanja: 2.30 kopje moški, kvalifikacije; 3.00 100 m deseteroboj, moški; 3.10 višina ženske, kvalifikacije; 3.00 daljina deseteroboj, moški; 4.00 kopje moški, kvalifikacije; 6.00 krogla deseteroboj, moški; 11.30 višina, deseteroboj, moški; 12.30 1.500 m ženske, polfinale; 13.05 800 m moški, polfinale; 13.40 štafeta 4x100 m, moški, prvi krog; 14.35 400 m deseteroboj, moški
na SP pri 39 letih gladko opravila s konkurenco v disku.
OSTALI ITA IN SLO - Zahri Bani, ki je naši Claudii Coslovich iztrgala naziv najboljše italijanske metalke kopja, soliden rezultat 59,02 ni zadostoval za uvrstitev v finale. Kvalifikacijska norma je znašala 61 m, najdlje je orodje vrgla Čehinja Brejčova (64,29). Sonja Roman je v teku na 1500 metrov v tretji skupini prvega kroga kvalifikacij zasedla četrto mesto (4:11,04) in se med 38 tekmovalkami zanesljivo po mestih uvrstila v polfinale, ki bo jutri ob 12.30. »Azzurra« Silvia Weissteiner se je na 5.000 m z dobrim časom (15.15:74) kot prva v repesaži uvrstila v finale. Damjan Zlatnar je izpadel v prvem krogu kvalifikacij na 110 m ovire (13,77).
APrimorski
~	dnevnik
KOMENTAR
Japonci obupali
Geometrijska
vzgoja
Tribune v Osaki so iz dneva v dan bolj prazne. Menda so domačini spoznali, daje tista o čudežni lastnosti tekališča floskula. Trda podlaga, mehki vrhnji sloj, kristali iz neke laboratorijske snovi, polaganje v določenem naklonu, kar naj bi vračalo atletom zanimive odrive itd. Atletski fanatiki so se že pripravljali, da bodo izračunavali koliko bi bil nov rekord na 100 metrov vreden v pogojih manj nabitih s kemijo in tehnologijo. Ali koliko bi lahko tekel star rekorder na taki progi. Pravo hujskanje pa je doseglo nekatere (negativne) učinke.
Kot je razvidno in kar omenjajo tudi reporterji, v Osaki tekov na ločenih progah (od 100 do 400 metrov) na prvi progi ne izvajajo. Ta je namenjena samo večkrožnim preizkušnjam. Gre za izraz velike japonske varčnosti, ki je v desetletjih zgradila mogočno gospodarsko velesilo. Prvo progo hočejo namreč ohraniti za dolg čas. Posebno tekači na 100 metrov bi jo s silovitimi odrivi občutno obrabili in poškodovali. Seveda ima prva proga dodatno blagodejno mehkost za dolgoprogaše.
Brez sprinterjev bo prva proga brez škode prestala prvenstvo in morda še kdaj dočakala kako atletsko tekmovanje. Da ne gre za neslano zafrkavanje Japoncev najdemo dokaze v Italiji. Kdaj so na primer na stadionu »delle Alpi« v Turinu zadnjič izvedli atletsko tekmovanje? Morda pred 15 leti. In v Vidmu? Tudi nekako tako.
Za mnoge atlete in atletinje pa je nenavadno, da tečejo na progi s številko 2, so pa dejansko na prvi. Japonska potegavščina je dodatno zmešala pojme o dolžini vsake proge. To se jasno vidi v tekih z večjim številom krogov in predvsem v kvalifikacijah. Tam se noče nihče preveč izpostavljati. Vsi računajo na finiš. Tudi tisti, ki genske hitrosti nimajo. Dogaja se, da vsi nadzirajo vse in v treh štirih tečejo z ramo ob rami, v širini od prve vse do cele tretje proge. Tisti, ki teče na prvi, preteče 400 metrov, druga je daljša za sedem metrov in tako naprej. Ure merijo čase v stotinkah in kvalifikacije se prav tako odločajo v mejah stotink, fanti in dekleta, ki se na geometrijo malo spoznajo, pa na veliko razmetavajo desetine metrov in debele sekunde.
Bruno Križman
INTERVJU - Atletski in kondicijski trener Duško Švab
Bojim se novih primerov Čeplak
»Pozitivno so me presenetili vsi slovenski tekmovalci«- »Italijani so razvajeni«- Navija za Američana Warinerja
Atletskega in kondicijskega trenerja Duška Švaba smo včeraj popoldne zmotili na njegovem drugem domu, na atletski stezi »Draghicchio« na Kolonji nad Trstom. Vodil je trening mladih atletov. Atletskemu svetovnemu prvenstvu v Osaki sledi vsaki dan. »V glavnem gledam finalne odločitve, saj le nisem tak fanatik, da bi sledil tudi noč nim do gaja njem,« nam je pojas nil.
Kdo vas je doslej negativno in pozitivno presenetil?
»Pozitivno so me presenetili vsi slovenski tekmovalci, negativno pa italijanski.«
Začnimo pri Slovencih?
»Vsi so se odrezali zelo dobro: Koz-mus, Osovnikar, Langerholčeva. Resnično pa upam, da so ti rezultati 'čisti, saj ne bi rad videl novega primera Čeplak. Dodati moram, da je mednarodna atletska zveza IAAF označila Slovenijo kot nezaupanja vredno državo, češ da je tu premalo pro-tidopinških kontrol. Poudariti pa moramo, da se večina Slovencev ukvarja s športom in da že v osnovnih šolah posvečajo športu kar nekaj ur tedensko. Tega v Italiji ni,
Italijani niso športen narod, čeprav imajo najboljše pogoje za delo in treninge. Zaradi tega tudi v prihodnje ne smemo pričakovati preveč dobrih rezultatov italijanskih atletov.«
V Osaki se Italijani doslej resda niso izkazali.
»Howe in Martinezova sta se uvrstila v finale. Ne bi se čudil, če bo Howeu spodletelo, saj je kot atlet preveč razvajen. V Osako je prišel že mesec pred začetkom svetovnega prvenstva, češ da se bo bolje privadil na klimo. Raje imam tiste atlete, ki pridejo na kraj tekmovanja zadnji trenutek, so bolj motivirani in prepričani. Nasploh so razvajeni skoraj vsi italijanski atleti. Lep dokaz je Obrist (tekel je na 1500 m), ki je tekmoval z zapestno uro, češ da bo zmeril svoj čas. Vrhunski atleti tekmujejo brez vsakršnih pripomočkov, saj te ura lahko samo ovira in te skoncentrira.«
Kaj pa atleti ostalih držav?
»Sem velik navijač Američana Warinerja, ki tekmuje na400 metrov. Je res nekaj neverjetnega. Je eden redkih belih atletov, ki se enakovredno borijo s temnopol-
Duško Švab
kroma
timi kratkoprogaši. Spominja me na Livia Baruttija, ki je tekmoval v šestdesetih letih.«
Prej ste nam omenili, da ne bi radi videli novega primera Čeplak. V Osaki so opravili nad 500 protido-pinških kontrol.
»Ne vem, če je to dovolj. Na žalost bi veliko atletov rado prišlo do slave po bližnjici, s pomočjo dopinga. Baza vsega pa je trening. Kdor vestno trenira, tudi napreduje.«
Kako bi ocenili primer Pistorius?
»Južnoafriški atlet bi moral biti zgled
za vse. Zagotavljam vam, da ni lahko tekmovati s tistimi protezami. Biti moraš zelo koncentriran, drugače hitro izgubiš ravnotežje. Če atlet doseže normo za nastop na SP ali OI, potem ga mora mednarodna zveza sprejeti.«
Koga pa letos trenirate na Kolon-
ji?
»Treniram mlade atlete, nekatera moštva (košarkarski Interclub) in veliko posameznikov. Tenisačico Paolo Cigui (»fizično čudovita, čeprav mora okrepiti mišice«), kotalkarico Francesco Roncelli (»je preveč zaposlena s študijem in ostalimi dejavnostmi«), Alena Carlija (»preveč pošten in naiven, drugače bi lahko igral najmanj v C1 ligi, veliko boljši od Princivalli-ja«) ter poleti tudi nogometaša Cagliarija Andrea Parolo . Z mano je želel delati tudi Mauro Milanese, a z njim nisem bil pripravljen sodelovati.«
Kateri je vaš recept za uspeh?
»Tek je baza vseh športov. Mladim je treba povrh tega prikazati pravilne gibe. Sploh se ne strinjam z novimi teorijami, da je treba vse osredotočiti na moč.« (jng)
10	Četrtek, 528. avgusta 2007
ALPE-JADRAN, DEŽELA
/
NOGOMET - Tretji krog državnega pokala
V osmini finala brez Milana na stadionu Rocco
Triestina proti prvoligašu Catanii zadela prečko in vratnico, izgubila šele po streljanju 11-metrovk
Triestina - Catania 2:4 (0:0) (0:0)
11-METROVKE: Graffiedi (ubranjen), Mascara (gol), Granoche (gol), Baiocco (gol), Milani (ubranjen), Stovini (gol), Testini (gol), Izco (gol);
TRIESTINA (4-3-3): Dei 6,5; Peana 6,5, Lima 6,5, Kyriazis 6,5, Pesaresi 6 (28.dp Milani 6); Rossetti 6 (15.dp Graffiedi 5,5), Gorgone 6, Piangerelli 6; Sgrigna 6, Granoche 6,5, Da Dalt 6 (8.dp Testini 5,5). Trener: Maran.
CATANIA (4-2-3-1): Polito; Sardo, Stovini, Terliz-zi, Sabato; Izco, Edusei; Nardini, Caserta (21. Mascara), Bubu' (1.dp Sottil); Morimoto (8.dp Baiocco). Trener: Baldini (Atzori).
SODNIK: Gava iz Conegliana Veneta 5,5; OPOMINI: Stovini, Pesaresi, Sardo, Piangerelli, Sgrigna; IZKLJUČITEV: Terlizzi v 30.; GLEDALCEV: 4.500.
Preko Catanie do Milana. To je bila želja igralcev in društva pred včerajšnjim srečanjem tretjega kroga italijanskega pokala. A ni zadostovalo skupnih 131 minut igre (97+34), da bi določili zmagovalca, tako da so odločali kazenski streli. In Triestina se je ustavila enajst metrov pred lombardsko prestolnico. Odločili sta napaki z bele točke Graffiedija in Milanija.
Obe moštvi sta se na igrišču predstavili z okrnjenima postavama. V glavnem je bila to izbira trenerjev, ki niso hoteli tvegati nekaterih ključnih mož na tekmi, ki precej manj pomeni od prvenstvenih. Nedvomno pa se je zamenjav bolj poslužil trener gostov. Vsekakor so bili bolj motivirani domači igralci, saj je za B ligaša možna tekma proti Milanu več kot zadovoljiv razlog za popoln napor, medtem ko bo Catania proti evropskim klubskim prvakom igrala v prvenstvu.
Trener Catanie Baldini je tekmi sledil z novinarske tribune, saj je včeraj začel predstajati mesečno diskvalifikacijo po nespodobni brci v zadnjico, ki jo je zadal trenerju Parme Di Carlu med nedeljskim prvim krogom A lige. Na njegovem mestu je Catanio vodil pomočnik At-zori. Prav tako je bilo med novinarji kar nekaj kolegov (in kolegic) z Japonske, ki so pozorno sledili igri Takayukija Morimota, srednjega napadalca moštva izpod Etne.
V pomlajeno tržaško vrsto je trener Rolando Ma-ran vnesel svežine zlasti na desni pas, kjer je dvojica Peana - Da Dalt bila stara skupno 41 let. In prav svežina oziroma želja po zmagi je bila njvidnejša razlika v uvodnem delu srečanja. Igralci Triestine so pokazali večjo zagrizenost od nasprotnikov in bili posledično skoraj vedno prej na žogi. Edine nevarne priložnosti je tako ustvarila Triestina. Prvo si je v 12. minuti priigral urugvajski napadalec Granoche, ki se je izognil Stovinijevemu posegu; a vratar Polito se je pravočasno uprl in strel odbil. Minuto kasneje pa le sodnik ni videl 11-metrovke v kazenskem prostoru gostov, ko se je branilec Catanie žoge več kot očitno dotaknil z roko. V 24. minuti je bil na vrsti Pe-saresi, čigar prosti udarec je Polito s spektakularnim posegom poslal nad prečko. Catania se je prvič nevarno približala Deievim vratom šele v 28.minuti, vendar je strel Mascare z glavo preletel prečko. Do možnega ključnega trenutka je prišlo dve minuti kasneje, ko je Terlizzi brcnil ležečega Granocheja pred sodnikovimi očmi. Izključitev je bila neizbžna, pikrih na račun igralca, ki je tako dosledno sledil trenerjevim »lekcijam«, takrat res ni manjkalo.
Drugi polčas je obratno pripadel gostom, kljub temu, da so ga v celoti odigrali z možem manj. Vstopa Ma-
Lucarelli »izločil« Trapattonija
SALZBURG - Šahtjor Donetsk je v tekmi Lige prvakov s 3:1 odpravil Trapatto-nijev Salzburg. Enega od golov Šahjor-ja je dosegel tudi Cristiano Lucarelli, »Trap« pa je bil zelo jezen na sodnika. V fazo po skupinah Lige prvakov (žreb bo danes) so se uvrstili tudi Dinamo Kijev, Bešiktas, Steaua Bukarešta, Werder Bremen (na račun zagrebškega Dinama), Glasgow Rangers (proti Crveni zvezdi) Slavija Praga, Fenerbache, Benfica, Arsenal, Rosenborg in Celtic Glasgow.
Celjanom superpokal
Urugvajec Granoche (levo) sinoči proti Catanii	VELENJE - Rokometaši Celja Pivovarna Laško so pričakovani in zanesljivi zmagovalci prvega slovenskega superpokala v rokometu. V finalni tekmi so predvsem po odlični igri in 20 obrambah izredno razpoloženega vratarja Aljoše Rezarja ugnali domače Gorenje s 30:23 (14:13). V tekmi za tretje mesto je Gold Club že pred tem ugnal Cimos Koper s 32:31 (17:18). Navijači Seville in Betisa
iz igre sicer ni dosegel gola kot proti Messini (na sliki), a je zadel prečko, realiziral eno od 11-metrovk po podaljšku in zapustil dober vtis	skupaj na pogrebu SEVILLA - Več tisoč navijačev konkurenčnih nogometnih klubov Seville in Betisa je skupaj pospremilo igralca Seville Puerto (22 let) na zadnjo pot. Puerta je umrl za posledicami infarkta, ki ga je prizadel med prvenstveno tekmo prejšnjo soboto. Njegove življenjske organe je družina pred upepelitvijo darovala.
kroma	
scare in Baiocca sta pozitivno učinkovala na igro Cata-nie, medtem ko Testini in Graffiedi tega pretresa nista povzročila, prej obratno. V 64.minuti so modrordeči celo zadeli z Izcom, vendar je sodnik zadetek razveljavil zaradi (dvomljivega) ofsajda istega igralca. Zlasti Mascara je povzročil nemalo težav tržaški obrambi s hitrimi protinapadi, čeprav sta Kyriazis in Lima odigrala zelo dobro tekmo. V 38.minuti je Dei izvrstno posegel ravno po protinapadu polšpice gostov. Tržaško moštvo je bilo manj nevarno kot v prvih 45 minutah in je ogrozilo Polita le v dveh trenutkih, s Kyriazisem (z glavo mimo vrat) in Te-stinijem (strel mimo vrat). Noben gol v skupno 97 minutah igre in tako se je tekma ndaljevala s podaljškoma.
V prvem podaljšku je Triestina ustvarila najmanj šest priložnosti za gol (3 Kyriazis, 2 Testini, 1 Granoche), celo zadela prečko z Granochejem, a izid se ni spremenil. Drugi podaljšek je bil nekoliko manj zanimiv, treba pa beležiti vratnico, ki jo je zadel Sgrigna s prostega strela. Po skupno 34 mintah podaljškov pa je sodnik odločl, da je vseh naprezanj dovolj in sklenil, da bodo o zmagovalcu odločali streli z enajstih metrov. V tem pa so bili igralci Catanie prisebnjši in si tako priigrali osmino finala proti Kakaju in ostalim evropskim prvkom.
Top: urugvajski napadalec je pokazal solidno tehniko, zelo dobro branil žogo in tudi nkajkrat streljal proti vratom. Morda je prehitro za dokončne sodbe, ampak Granoche si bo gotovo prisvojil določeno minutažo v letošnjem prvenstvu, saj se oddaljuje tudi nakup dodatnega napadalca, potem ko se je Fava včeraj dogovoril za prestop v Bologno.
Flop: Res je, da brez Allegrettija kroži žoga hitreje, vendar sinoči ni bilo nikogar, ki bi učinkovito podal v globino. In nekajkrat je bila ta možnost več kot konkretna.
Iztok Furlanič
V VIDMU
Udinese zlahka odpravil Bari Di Natale poškodovan
Udinese - Bari 3:0 (1:0)
STRELCA: Paolucci v 37. in 86. min., Di Natale (11-m) v 53.
UDINESE (4-3-3): Handanovič, Ferronetti, Zapotocny, Lukovič, Siqueira (od 81. Mesto), Ere-menko (od 61. Sivok), Boudianski, Candreva, Pepe, Paolucci, Di Natale (30' st Floro Flores).
VIDEM - Rezervna postava Udineseja si je z gladko zmago »priigrala« Palermo v osmini finala. Premoč Marinovih fantov je bila očitna, a Bari bi zaslužil vsaj častni zadetek. Dva strela gostov je lepo odbil Samir Handanovič, ki je po rahli poškodbi, zaradi katere ni igral v nedeljo proti Interju, spet začel v standardni postavi. Slaba plat nastopa je v tem, da je Di Natale zapustil igrišče na nosilih po udarcu v levo nogo.
Ostali izidi: Torino - Rimini 3:2 po podaljških (2:2), Cagliari - Siena 2:1, Napoli - Livorno 4:3 po podaljških, Ascoli - Atalanta 2:1 po podaljških, Parma - Juventus 1:3, Reggina - Piacen-za 3:2.
Pari osmine finala: Roma - Torino, Sam-pdoria - Cagliari, Palermo - Udinese, Milan -Catania, Lazio - Napoli, Fiorentina - Ascoli, Empo-li - Juventus, Inter - Reggina
Srebotnikova naprej
NEW YORK - Najboljša slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik (26 let) je uspešno preskočila prvo oviro na odprtem teniškem prvenstvu ZDA na igriščih v Flushing Meadowsu. V prvem krogu je gladko s 6:2 in 6:2 premagala Av-stralko Alicio Molik. Med moškimi je Lat-vijec Ernests Gulbis v 1. krogu premagal Italijana Potita Staraceja s 7:5, 7:6 (4), 6:3;
Gutierrez 1. po Beneluksu
AMSTERDAM - Španski kolesar Jose Ivan Gutierrez je zmagovalec dirke po Beneluksu, ki je štela za točke Pro Toura. Osemindvajsetletni član ekipe Caisse d'Epargne si je končno zmago zagotovil z drugim mestom v zadnji, sedmi etapi.
»Rozzolando 2007«
TRST - Športno društvo Rozzol bo v nedeljo, 2. septembra, s pričetkom ob 16. uri, priredilo netekmovalni tek po ulicah okraja Rocol. Vpisovanja pri blagajni šagre »Sv. Pija X« jutri in v soboto zvečer ter uro pred startom.
Hit boljši od Juventine
NOVA GORICA - V prijateljski tekmi v Novi Gorici je slovenski provligaš Hit Gorica sinoči s 4:0 (3:0) premagal štan-dreško Juventino
JADRANJE
DP 420: člana Čupe za zdaj četrta
Državno prvenstvo v jadralnem razredu 420 pri Andori v Li-gu ri ji se ni ro di lo pod naj bolj srečno zvezdo. Prvi dan so regate od pad le za ra di bre zvet rja, drugi dan so izvedli samo eno re-ga to, vče raj pa vse tri, a ob ze lo šibkem vetru in močnem toku. Čupina jadralca Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta tekmujeta v »zla ti sku pi ni « naj bolj ših 50 posadk. Prvi dan sta bila 26., včeraj pa sta dosegla dve 12. in eno 3. mes to. Kljub pov preč nim rez -ul ta tom sta na skup ni les tvi ci če -trta, saj so nekonstantne rezultate do se ga li tu di os ta li ude le žen -ci prvenstva. »Prvo mesto bo bržkone osovjil Mancinelli, za mesta od 2. do 6. pa j e vse odprto«, je po ve dal Far ne ti. Prob lem je v tem, da izvedba današnjih zadnjih tri regat pod vprašajem. Če jih ne bo, bo kot konč ni ob ve ljal včerajšnji vrstni red.
VESLANJE - V nedeljo v San Giorgu di Nogaru 50. mednarodni mladinski šesteroboj
Premagovali so hladno vojno
Konec petdesetih let so tekmovali v Trstu, v Celovcu in na Bledu - Za prijateljstvo, proti sovraštvu - Stroge kontrole na meji
Konec tedna bo v kraju San Giorgio di Nogaro mednarodni mladinski veslaški šesteroboj (organizira ga deželna veslaška zveza), na kate rem bo do nas to pa le eki pe Fur la -nije Julijske krajine, Slovenije, Veneta, Koroške, Gornje Avstrije in Istre (Hrvaška). Zanimivo je, da bo letošnja že 50. jubilejna izvedba. To se pravi, da so se veslači obmejnih dežel prvič srečali že leta 1956 (prva uradna regata je sicer bila leta 1958 v Celovcu), v obdobju hladne vojne, ko je bila Italija že vključena v Nato (Trst je bil šele dve leti pod italijansko oblastjo), Avstrija je morala pod diktatom zmagovalcev 2. svetovne vojne sprejeti status neuvrščene države, Jugoslavija pa, čeprav so jo leta 1948 izključili iz Kominfor-ma, je bila vseeno bližja vzhodnemu ko mu nis tič ne mu blo ku.
»Odnosi med obmejnimi državami so bili vse prej kot prijateljski, organizatorji pa so takrat nalašč or-
ganizirali tovrstno tekmovanje, češ da se mora vzdušje v naših krajih čimprej umiriti,« je uvodoma povedal Du i li o Te des co, pred sed nik de -želnega odbora italijanske veslaške zveze in udeleženec prvih dveh izvedb mednarodnih mladinskih regat. »To je bilo prvo srečanje treh regij. Bilo je zelo prijetno, čeprav moram reči, da so bili slovenski tekmovalci - predvsem prva leta - nekoliko nezaupljivi. Najbrž so oni isto mislili o nas. Ko smo pa mi prvič gostovali na Bledu, so nas sprejeli res gosposko. Glavni namen te športne manifestacije je bil, da bi začeli neko novo sodelovanje in da bi se čimprej znebili sovraštva ter nezaupanja.«
Kako pa je nastala ta ideja in kdo so bili glavni pobudniki? V okviru evropskega veslaškega prvenstva so se na Bledu srečali trije ljubitelji te ga špor ta: Pe tar Go ris chnig iz Celovca, Boris Kocijančič (oče seda-
njega predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije) iz Bleda in Tržačan Graziano Sanzin (predsednik 5. odbora italijanske veslaške zveze). Njihov glavni cilj je bil spodbuditi prijateljstvo in prekiniti vzdušje strahu ter sovražnosti med tu živečimi narodi. Trojica je oblikovala naslednji na črt: re pre zen tan ce tr žaš ke ga ob -močja, avstrijske Koroške in Slovenije, ki so jih sestavljali mladi atleti do 18. leta starosti, bodo tekmovale v olimpijskih veslaških kategorijah enojec, dvojec s krmarjem, četverec s krmarjem in osmerec izmenično v Celovcu, na Bledu in v Trstu. Tedesco je v večjezični brošuri, izdani ob 50. obletnici, zapisal, da so bili prevozi plovil čez mejo sprva prava dogodivščina. »Takrat ni bilo prevoznih vozičkov in plovila smo postavili kar na strehe avtobusov. Po ozkih ces tah smo vo zi li z ve li ko te -žavo in večkrat se je pripetilo, da smo morali z avtobusov odložiti to-
vor, dru ga če ne bi mo gli pod niz ke viadukte. Tudi pregledi carinikov so bili zelo strogi. Tekmovalci iz naše de že le, ki so bi li do vo lj sta ri za slu -ženje vojaškega roka, so morali imeti dovoljenje italijanskih vojaških oblasti za pridobitev skupnega potne ga li sta. Ime li smo vtis, da nam vsi mečejo polena pod noge. Tudi nekatere družine veslačev niso bile najbolj zadovoljne, da so njihovi sinovi in hčere prečkali mejo.«
Letošnja 50. regata se bo v nedeljo (tekmovali bodo od 10. ure do 12.30) odvijala na progi kanala Au-sa Corno pri veslaškem centru društva Canoa San Giorgio, ki je bil preurejen ob priliki prireditve EYOF v Lignanu leta 2005. V letih 1973 in 1977 je na mednarodni regati tekmoval tudi sedanji predsednik deželnega CONI-ja Emilio Felluga. Svojo prisotnost je že potrdil tudi deželni odbornik za šport, kulturo in politiko miru Roberto Antonaz. (jng)
10
ŠPORT
Četrtek, 17. avgusta 2007
ALPE-JADRAN, DEŽELA	/
NAŠ POGOVOR - Ivan Kralj, eden od tistih, ki so se vrnili...
»Bodočnost si zagotoviš le z igranjem v A1 ali A2 ligi
Profesionalni Tržič je zapustil zaradi študija, izbire za odhod od Bora pred tremi leti pa se ne kesa
V mozaiku zgodb naših športnikov, ki so se preizkusili v drugih sredinah, smo izbrali Ivanovo. »Predvsem želja po preizkušanju svojih sposobnosti je tista, ki žene igralce v druge ekipe,« je pojasnil košarkar Ivan Kralj, 22-letni študent ekonomije, ki je tri sezone igral v Tržiču v B2-ligi, letos pa bo ponovno oblekel dres matičnega društva Bor. »Če bi bil spet pred izbiro, bi bila odločitev enaka,« se svoje izkušnje v Tržiču Ivan ne kesa in ne izključuje, da bi se lahko v naslednjih sezonah spet odločil za višjo ligo.
IZKUŠNJA - Odlična predstava mladega 19-letnega Svetoivančana v sezoni, ko je Bor vodil trener Walter Vato-vec (2003-2004), je bila odločilnega pomena, da so maturanta poklicali h Tržiču. »Enkratno priložnost sem brez pomislekov sprejel,« se spominja Ivan. Po prvi uspešni sezoni, ga je zadnje dve leti pestila poškodba gležnjev, kar mu je preprečilo, da bi vsekozi bil stoodstoten. Lani je sezono začel v prvi peterki, kasneje pa ga je poškodba nekoliko zaustavila. »Vsekakor pozitivno.«
ŠTUDIJ IN B2-LIGA - Študent ekonomije zaključuje prvi cikel fakultete. Enodnevne treninge pri Tržiču je v vseh treh sezonah uspel uskladiti s študijem. Z zamenjavo trenerja pa je letos tržiški klub zastavil delo vse bolj profesionalno: »Šest večernih in nekaj jutranjih treningov bi bilo prenaporno zame, saj želim letos zaključiti študij,« je odločitev o vrnitvi pojasnil Ivan, ki je spoznal, da bi v ekipi, ki cilja na napredovanje, bržkone igral manj kot v prejšnjih sezonah.
VRNITEV - Tudi dejstvo, da se košarkarska kariera večinoma zaključi pri 34 ali 35 letih, je Ivana prepričalo, da se je ponovno vrnil v nižjo ligo: »Če se odločiš, da bi se rad profesionalno posvetil košarki, imaš na koncu možnost, da postaneš trener ali pa se šele pri 34 letih odločaš, kaj boš delal v življenju. Bodočnost ti lahko zagotovi le igranje v A2-ligi ali A1, nikakor pa v drugoligaških prvenstvih,« je svoje poglede pojasnil Ivan in nadaljeval: »Ugotovil sem, da je bolje, da se posvetim študiju in ga dokončam. Sem igralec, ki se lahko poteguje kvečjemu za B1-ligo, rang, kjer sem tudi letos dobil ponudbo,« je svoje sposobnosti ocenil mladi Svetoivančan.
PLANINSKI SVET
36. srečanje obmejnih
planinskih društev
Vsakoletno srečanje-druženje slovenskih planincev iz zamejstva z rojaki iz matične domovine, začelo se je pred skoraj štirimi desetletji prav na Golici, bo tokrat v soboto, 15. septembra v organizaciji planinskega društva Jesenice. Potekalo bo pri koči pod Golico (1582 m). Udeleženci srečanja se bodo pred samim začetkom uradnega dela lahko - povzpeli na vrh Golice (1836 m) od koder je enkraten pogled na Julijce in na koroško stran. Ob lepem vremenu seže pogled celo do Visokih Tur. Od koče, kjer bo uradni del srečanja (začel se bo ob 14. uri), je do vrha Golice približno tri četrt ure hoje. Pot ni zahtevna.
Srečanja se bodo udeležili tudi zamejski planinci. SPDG bo poskrbelo za avtobusni prevoz do Planine pod Golico, od koder pa bo treba peš do koče (okrog dve uri hoje po planinski poti). Prijave na sedežu društva (društveni sedež je od danes že redno odprt med 19. in 20. uro), do 8. septembra. Informacije nudi Vlado, tel. 0481/882079. Člani SPDT in planinskega odseka Sloga-Devin se bodo pod Golico ravno tako peljali z avtobusom.
Planinci, ki se mislijo srečanja udeležiti naj čimprej telefonirajo: za SPDT na tel.: 040-220155 (Livio) ali tel.: 040-2176855 (Vojka), za Planinski odsek Sloga-Devin tel.: 040-200782 (Frančko Briščak). Vabljeni!
Košarkar Ivan Kralj se je letos vrnil k matičnemu klubu Bor, potem ko je v zadnjih treh sezonah branil barve tržiškega Falconstarja v B2 ligi
kroma
PRO IN CONTRA - Seveda je sezona ali dve v novem društvu, ki igra v višlji ligi, življenjska izkušnja. »Contra so prav gotovo to, da je prosti čas zreduciran. Večinoma sem bil vsak dan v telovadnici, le en prost dan pa ti onemogoča načrtovanje daljšega potovanja,« je Ivan predstavil temne plati medalje. Smučarski tedni in daljša novoletna potovanja s prijatelji postanejo namreč neuskladljiva s treniranjem v višji ligi.
POVABILO ALI MENADŽER - Želja po dokazovanju in po preizkušanju profesionalnega košarkarskega sveta žene igralce v druge sredine. Nekateri odhajajo po povabilu, drugi pa jim pri izbirah pomagajo menadžerji: »Nekateri se za pomoč pri iskanju novega moštva res poslužujejo menadžerjev in to zato, ker si res želijo preizkusiti profesionalno košarko. Če igraš v nižjih ligah je to največkrat edini način, da dobiš, kar si si želel.«
NASVETI - »Mladi, ki odhajajo morajo vedeti, da se s takimi odločitvami
nečemu odpoveš. Predvsem prostemu času,« je iz svoje izkušnje izluščil Ivan in se navezal na letošnji odhod Petra Sosiča h tržaškemu drugoligašu. Odločitev mladega Borovca Ivan podpira, saj igralca dobro pozna in verjame, da bo z voljo in željo tudi uspel.
BOR, MOJ DRUGI DOM - Katera pa so želje in pričakovanja sezone v belo-zel-nem dresu? »V zadnjih letih sem igral na vseh pozicijah, letos pa bi se rad izpopolnil v eni vlogi. Po pogovoru s trenerjem naj bi v tej sezoni postal tisti, ki prodira na koš in potem iz notranjosti podaja zunanjim igralcem,« je predstavil Ivan najprej osebne cilje, nato pa nadaljeval z ekipnimi: »Ekipa je po mojem mnenju res dobra. Upam, da bomo dosegli celo play off.« (V.S.) Danes Acegas - Radenska
Danes ob 19. uri bo v telovadnici v Ul. Locchi tekma za trening med tržaškim drugoligašem in borovci. Za obe ekipi bo to prva letošnja testna tekma.
BALINANJE
V Nabrežini finale za naslov ZSŠDI
Danes s pričetkom ob 18. uri se bosta na igriščih pri nabre-žinski železniški postaji Mak in Gaja pomerilia v finalu zamejskega balinarskega prvenstva. S tem ob ra ču nom bo pa del za stor nad najpomembnejšim tekmovanjem v sklopu delovanje balinarske komisije pri ZSŠDI. Prvenstvo se je pričelo 7. junija in skupno (upoštevajoč tudi današnji finale) j e bil o odi granih kar 37 srečanj. V A skupino je letos po enoletnem premoru napredovala Gaja, nje no mes to v B sku pi ni pa bo prevzel Kraški dom. Zanimiva je ugotovitev, da sta se letos uvrstile v finale obe moštvi iz B skupine z razliko od lanske izvedbe, ko sta se za naslov potegovali obe eki pi iz A sku pi na (So kol in Kras).
Kar se tiče današnjega obračuna so nesporni favoriti za zmago padriško - gropajski predstavniki, nikakor ne moremo primerjati kakovosten igralski kader Gaje (Balos, Bonin, Calzi, Gabri-elli in drugi) z Makovim, v katerih vrstah izstopa le B kategornik Crapiz. Kdor pa se dobro spozna na na šo ba li nar sko stvar nost ve povedati, da so Goričani, čeprav ne več ros no mla di v pre te klos ti spravili na kolena tudi marsikaterega boljšega nasprotnika. V regularnem delu prvenstva sta se ekipi srečali najprej v prvem krogu v Štandrežu, kjer je bil izid 4:4, v povratnem delu pa je na Pad-ričah slavila Gaja z 8:0. Tako ali dru ga če ne gle de ka ko se bo raz -vilo današnje srečanje predstavlja za Mak že uvrstitev v finale odličen uspeh. (ZS)
Dodatne podatke vam bomo javili prihodnji teden.
Hvar
V ponedeljek 3 septembra krenemo na pot. Izletniki so naprošeni,da potrdijo prisotnost na tel št. 040228967 ali040-2176855. Odhod bo točno ob 5.00 z italijanske strani mejnega prehoda Pesek. (SG)
Krožna pot Vekoslave Slavec
Danes popoldne ste vabljeni,da se pridružite pohodu ob otvoritvi krožne poti v spomin na Vekoslavo Slavec. Zbrali se bomo ob 16.00 na sedežu društva v Boljuncu. Kratkemu opisu nastanka poti ter glavnih značilnostih le te, bomo ob 16.30 krenili na naš pohod. (SG)
Spominski pohod
Bazoviški junaki
Drugo nedeljo v septembru bo v sklopu prireditev ob vsakoletni spominski slovesnosti na bazovski gmajni, potekal tudi spominski planinski pohod Bazovica - Draga- Pesek -Gročana - Kokoš.
Pohod se bo začel v Bazovici, pri kalu, zaključil pa na bazovski gmajni, kamor bodo udeleženci prispeli pred začetkom komemoracije. SPDG vabi člane in prijatelje k udeležbi, organiziranega prevoza ne bo.
Čepovan
Krajevna skupnost Čepovan organizira 2. pohod na Skopico v soboto, 1. sept.. Zbirno mesto je pred gasilskim domom v Čepovanu ob 9.
Šest članov SPDG je odkrivalo nova obzorja v Karnijskih Alpah
uri. Vzponi so položni in primerni za vse starostne skupine. Preživite lep dan v naravi z nepozabnimi razgledi!
Coglians
Zadnji avgustovski vikend je postregel z obetavno vremensko napovedjo, zadostnim razlogom za obisk gora. Če pa temu dodamo še možnost odkrivanja novih obzorij: dolin, zaselkov, vrhov in zakaj ne novih prijateljstev, ponujene možnosti nikakor ne gre zamuditi.
V nedeljo se je šest SPDG-jevcev podalo v Karnijske Alpe, naravno mejo med germanskim in furlanskim svetom in se povzpelo na goro Coglians - Hohe Warte (2780m) najizrazitejšo v tej verigi, ki se dviga iznad vrhov nad smučarskim letoviščem Sappada vse do Trbiža.
Z avti smo se pripeljali do koče To-lazzi nad vasjo Collina. Ta je v teh poletnih mesecih množično obiskana saj velja za izhodišče številčnim krožnim, kolesarskim in planinskim potem po okolici Cogliansa. Od tu smo krenili pro-
»Tour de force« za kolesarje SK Devin
Najmlajši kolesarji SK Devin ZKB BCC so nastopili na edini dirki Junior bike v Sloveniji, ki jo je v Črnem vrhu or-ganizaral MBK Hidria, na njej pa zbral kar 55 gorskih kolesarjev. Na dokaj težki progi so se Devinovi kolesarji zadovoljivo obnesli, saj je Tomaž Crismancich osvojil sedmo mesto, takoj za njim se je uvrstil Alessandro Paoli. V svoji kategoriji je Mat-teo Visintin zanesljivo zmagal, Erik Mo-zan je osvojil 6. mesto, Christian Ciacchi pa osmo mesto. Med začetniki sta bila na daljši progi z zahtevno vzpetino Simone Visintin tretji, Peter Sossi pa peti. To je bila tudi tekma za pripravo na državno prvenstvo v štafeti za gorsko kolesarstvo.
Najmlajši so se dan zatem ude-ležilitudi cestne dirke v Ronkah za 8. Memorial Enrico in Nilda Donda. V ostri konkurenci 145 mladih kolesarjev, saj so nastopili tudi kolesarji iz Veneta, je Mat-teo Visintin kot običajno osvojil prvo mesto, šesti je bil Jan Petelin, Erik Mozan, ki je poskusil tudi beg, pa sedmi.
Na cestni dirka v Pierisu, veljavni za 15.Pokal Elettromarket (76 nastopjaočih, tudi iz Veneta in Slovenije), je bil Charly Petelin drugi na enem letečem cilju in se je na koncu uvrstil na 5. mesto v svoji kategoriji. Simone Visintin je bil skupno 35. in Matteo Guidone 63.
13 Obvestila
NK ZARJA GAJA obvešča, da bo prvi trening cicibanov (za letnike 1997 in mlajše) pod vodstom trenerja Vojka Križmančiča 4. septembra ob 17. uri v športnem centru v Bazovici. Vabljeni so vsi udeleženci letošnjega poletnega nogometnega kampa. Za informacije: 040226608 in 3407286859
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da je še nakaj prostih mest za izlet v Gardaland, ki bo v soboto 01. septembra. Za rezervacije pokličite ali pošljite sporočilo na tel.št. 349-7597763 (Nastja).
KOŠARKARSKI KLUB BOR sporoča, da bosta sestanek in prvi trening letnikov 1993, 94, 95 in 96 v torek, 4. septembra, ob 16.30 na Stadionu 1. maja. Košarkarji letnikov 1991 in 92 pa se bodo zbrali v torek, 4. septembra, ob 17.30 na Stadionu 1. maja.
ŠD BREG obvešča, da bo prvi trening cicibanov (za letnike 1997 in mlajše) pod taktirko trenerja Giorgia Stojkovica 3. septembra ob 16.30 v občinskem športnem centru Silvano Klabian v Dolini. Za informacije pokličite na 040227044 po 18. uri.
N K KRAS obvešča, da bo prvi trening ekip cicibanov in mlajših cicibanov (letniki od 1997 do 2002) v ponedeljek, 3. septembra na nogometnem igrišču v Repnu. Za informacije 328-9518440 (Maurizio).
ti prelazu Volaia, kjer se nahaja še koča Lambertenghi. Točko obdaja idilično gorsko okolje z jezerom Wolayer See in avstrijsko visokogorsko postojanko ob bregu.
Nadaljevali smo do varoval v Co-gliansevi steni, ki s silo pada po avstrijskih severnih pobočjih gore. Smer je brezhibno nadelana in sledi večinoma naravnim prehodom, le na nekaterih mestih bi morda v skalo vklesani stopi vzbudili v sodobnih plezalcih ali puristih glasno pritožbo nad posilstvom. Zaradi kolon obiskovalcev je nevarnost frčenja kamenja velika in prav ta neprijeten dogodek smo med vzpenjanjem tudi mi, k sreči brez nikakršnih posledic okusili.
Iz obleganega vrha je pogled vabljiv predvsem na avstrijske sosede. Blesteli so se nam še »živeči« ledeniki Ziljskih Alp in Visokih Tur. Silhueta Špika nad Policami (Montaža) je od tu nepogrešljiva.
Sestopili smo na južna pobočja Co-gliansa po normalni poti, ki omogoča z minimalnim trudom vsakomur dostop na vrh, kar je za tako visoko in spoštljivo goro prava redkost. (VaS)
1 18 
Četrtek, 30. avgusta 2007
BOJAN BREZIGAR
Skrivnostni
Baltik
Estonija (4)
Ob spodnjem vhodu v staro mesto so pod obzidjem veliki oboki. Del obzidja je koristen nadstrešek in zato je tu cela vrsta stojnic. Ob vsaki sedi starejša ženska, večinoma s pletilnimi iglami v roki, kajti čas čakanja na kupce je treba koristno uporabiti. V glavnem prodajajo ročne izdelke: prte, puloverje, nogavice in še kaj. Stojnice, kakršnih je na pretek povsod po svetu, koder hodijo turisti. In tu je turistov res veliko, saj prav pred temi mestnimi vrati parkirajo veliki avtobusi in čakajo na povratek turistov, ki so jih pred dvema ali tremi urami pustili zgoraj pri pravoslavni cerkvi, da se sprehodijo po mestu navzdol in se ga dodobra naužijejo.
In kaj imajo posebnega te stojnice? Pravzaprav skoraj nič, prav take so, kot v drugih državah: Miza, obložena s predmeti, ki so naprodaj, zadaj pa nekaj krame visi tuna na žebljih, zasajenih v vsako obzidje. Ob vsakem stolu pa je ob delovni ženici tudi ... terminal za kreditne kartice. To je tista majhna škatlica, ki Vam jo pomolijo pod nos v trgovinah ali v restavracijah, da s svojo kodo overovite plačilo blaga, ki ste ga kupili. Estonija je verjetno edina država, kjer imajo tudi branjevke POS terminale.
Pravzaprav je Estonija za Finsko druga država članica Evropske unije po uporabi elektronskih sredstev za vse, kar človek potrebuje. S kreditno kartico plačaš vsepovsod, ljudje zelo veliko uporabljajo tudi mobilne telefone, s katerimi plačujejo celo parkirnine in vozovnice v mestnem prometu. Človek sprva sploh ne razume, zakaj so banke v Talinu tako drugačne od naših: majhne pisarne, in nikjer vrst. Pa potem izveš, da opravijo Estonci 97 odstotkov vseh bančnih operacij z internetom ali mobilnim telefonom. Država, kjer je nekoč kraljevala težka industrija, umazana, z desettisoči nekvalificiranih in slabo plačanih delavcev, se je v dobrih petnajstih letih spremenila v velesilo elektronike.
Računalniki so tako prav povsod in uporabljajo se za vse. Pragmatična vodička je med vožnjo z avtobusom pokazala s prstom na skupino šolarjev in dejala, da je med njimi njene hči. Malo sva poklepetala o šoli, pa mi je povedala, da ona občuje z učitelji po računalniku. Ima geslo in v vsakem trenutku lahko ugotovi, ali je otrok prišel v šolo, kdaj je odšel iz nje, ali je imel kakšne težave in skratka vse, kar je potrebno. Učitelji vse to vpišejo v računalnik, ki je v razredih zamenjal stari papirnati dnevnik, in starši lahko za svojega otroka kadarkoli najdejo vse podatke. To pa je le en primer ravni elektronske opreme. Uredništvo ruskega dnevnika je opremljeno z najsodobnejšimi računalniki, listke za gledališča
Široke ulice, urejeni pločniki, moderne palače in nanovo pobarvani stari ruski tramvaji...
kupuješ z računalnikom, taksisti sprejemajo kreditne kartice in, če se zgodi, da kak taksi ni opremljen, ti šofer že ko vstopiš z nekoliko zadrege pove »No credit card«.
Modernost vidiš tudi s prostim očesom. Če je staro mesto res pravljično, se okolje spremeni, takoj ko stopiš skozi vrata v obzidju: široke ulice, lepo urejeni pločniki, popravljena ali nanovo zgrajena poslopja, ponekod tudi z veliko arhitektonske fantazije pri ohranjanju starega in njegovem vključevanju v novo, pa stolpnice, visoki hoteli in vse kar sodi zraven. Nakupovalna središča so na las podobna našim, tudi iste predmete kupiš, morda za rahlo nižjo ceno, a gotovo ne toliko nižjo, da bi se zaradi tega splačalo potovati tako daleč; to velja za nas, splača se morda Fincem, ki pridejo iz Helsinkov v Talin s trajektom v par urah, ali pa v slabe pol ure z letalom. (Mimogrede, Finci so turisti posebne vrste, saj se v Talinu napijejo in se nato pijani ter dobro založeni z alkoholom vrnejo domov.)
Tudi javni prevozi delujejo. Estonci niso razmetavali z denarjem, ohranili so stare sovjetske tramvaje in trolejbu-se, vendar so jih dodobra popravili in prebarvali, da so kar dopadljivi. Letališče pa je popolnoma novo in ga sedaj dograjujejo, prav tako pa so zgradili nov potniški terminal v pristanišču, kjer pristajajo ladje za križarjenja in vsak dan
dovažajo v mesto na stotine turistov. Vse je zelo zahodno, lepo, očem dopadljivo, modernizem ni pretiran in je zelo racionalen. Ne bi hotel pretiravati, vendar si upam trditi, da so v Talinu v dobrih 15 letih naredili veliko več kot v Trstu vse od konca prve svetovne vojne; in Talin je po razsežnosti in prebivalstvu zelo blizu Trstu...
Človek se vpraša, kako je to mogoče. Odgovorov je verjetno več in zagotovo ne vem za vse, vendar ni dvoma, da je razlog tudi v dejstvu, da so sem veliko investirali Skandinavci: Finci, Švedi, Norvežani, Danci. Ti narodi pa imajo globoko ukoreninjen socialni čut, tako da investicije niso bile zgolj finančna operacija, ampak tudi dolgoročni poseg v družbeno tkivo. Seveda, vse še ni bilo postorjeno in okolica še ne dosega ravni prestolnice, vendar je napredek, ki ga je naredila Estonija, glede na izhodiščno stanje, ki sem ga v začetku 90. let osebno spoznal, res neverjeten; mislim, da je neprimerljiv z drugimi evropskimi državami, novimi članicami EU.
In tako človek tudi razume pragmatizem ruskega dela prebivalstva, ki je pripravljen tudi žrtvovati del svoje identitete za visoko stopnjo blagostanja, ki je dejanska, rekel bi kratkoročna, perspektiva te države. Seveda, tudi tu so reveži, tudi tu so težave, vendar perspektive vodijo v sodobno, urejeno, vi-
soko socialno državo.
No, obisk se počasi bliža koncu, in z njim tudi ta zapis. Sicer je tudi v Talinu muzej na prostem s prav tako lesenimi kolibami s slamnato streho, v katerih so živeli ugrofinski Estonci, ko so nemški, švedski, danski in ruski vitezi in trgovci gospodovali v bogatih mestnih palačah. Je pa tudi ogromna športna in festivalska dvorana, povsem nova zgradba, kjer ti s ponosom povedo, da je Estonija zmagala na evrosongu in nato v tej dvorani priredila tekmovanje.
Obstaja pa tudi star predel mesta izven obzidja, skandinavske lesene hiše, ki so videti dokaj zapuščene, pa izveš, da so zaščitene, da so tam najemnine zelo drage, ker je gosposko živeti v sto in več let stari hiši. In mimo teh hiš se sprehodiš do velikega parka, povsem evropsko urejenega, kjer na tleh ne najdeš smeti, in sredi parka do baročne palače Kadriorg, v kateri je urejen muzej tuje umetnosti ter do naslednje, prav tako baročne palače, rezidence predsednika republike, s častno stražo, ki maršira z ameriškim korakom, in z veliko estonsko zastavo na drogu: modro, črno in belo. Modra barva predstavlja nebo, črna barva zemljo, bela pa svobodo.
In tu smo skoraj pri koncu. Skoraj, kajti pred nami je še muzej Kumu, muzej estonske umetnosti, ogromna sodobna struktura, ki so jo odprli letos spomladi in ki postaja eden izmed
simbolov estonske državnosti. Nanjo so Estonci zelo ponosni, čeprav imajo umetnine v njej prej simbolno kot dejansko vrednost. V bistvu muzej sestoji iz treh delov: prvi del je namenjen umetnikom iz časa, ko so v državi gospodovali Nemci, vse do začetkov impresionizma, vendar brez umetnin, na katerih bi ti zastale oči. Drugi del je obdobje sovjetskega socialnega realiz-ma,zanimivo za tiste, ki tega obdobja ne poznajo, in zelo tipično za Sovjetsko zvezo. Tretje obdobje pa obsegajo sodobna dela estonskih umetnikov, moderno slikarstvo, ki ga lahko primerjamo z umetniško produkcijo drugih držav. Ah, da ne pozabimo: v prvem delu so imena avtorjev pretežno nemška, v drugem delu ruska, v tretjem delu pa izrazito estonska. Ampak za Estonijo je to nacionalno bogastvo, ves muzej pa poudarja državnost te majhne pribaltske republike.
To pa je tudi vse. Veliko drugega ne bi kazalo povedati, še zlasti ne ob tako kratkem obisku, zagotovo prekratkem, kajti Talin skriva v sebi še veliko zanimivosti in prav toliko presenečenj. Njegova pravljičnost je tudi v tej raznolikosti, tej simbiozi med starim in novim, tem neobremenjenem pogledu v preteklost z zavestjo, da slednja ne sme pogojevati prihodnosti, ki bo boljša in predvsem skupna vsem.
(Konec)
Levo menjava
častne straže pred
predsedniško
palačo;
desno Kumu
muzej.
10
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 19. avgusta 2007
ALPE-JADRAN, DEŽELA	/

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Števerjan 2007: Ansambel Golte 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran (pon.) 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 6.10 6.30
6.45
10.35 10.40 10.45
11.30 11.40
13.30 14.00 14.10
14.50 15.20
17.00 17.15
18.00
18.50 20.00 20.30
21.20
23.30 23.35
1.40 2.10
Aktualno: Anima Good News Nad.: Sottocasa
Dnevnik, prometne informacije in vreme
Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00) dnevnik, 8.20 Tg Razstave in dogodki Tg parlament Gremo v kino
Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik Gospodarstvo
Nad.: Julia ('05, r. Pietra Wiemers, i. Susanne Gartner, Roman Rossa) Nad.: Incantesimo Nan.: Non lasciamoci piu' 2 (It., '01, i. Fabrizio Frizzi, D. Caprioglio) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Sestre McLeod (i. Bridie Carter, Simmone Mackinnon, Ra-chael Carpani)
Nan.: Komisar Rex (i. Gedeon Burkhard)
Kviz: Reazione a catena Dnevnik
Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi) Dokumenti: Superkvark (vodi Alberto Angela) Dnevnik
Film: Ieri, oggi, domani (kom., It., '63, r. Vittorio De Sica, i. M. Mastroianni, Sofia Loren) Nočni dnevnik, vreme Kinematograf - Filmski festival v Benetkah 2007
Rai Due
6.15 Dok.: Katar 6.30 Tg2 Medicina 33 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Jutranji variete: Random 10.00 Svet v barvah 10.15 Tg2 Dnevnik/Meteo, Medicina 33,
Potovanja 11.00 Nan.: Ed - Mladi banditi 11.40 Nan.: JAG (i. C. Bell) 12.25 SP v atletiki 13.00 Dnevnik 13.30 SP v atletiki
15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.15 Nan.: One Tree Hill (i. Bethany Joy
Lenz, James Lafferty) 18.05 Tg2 Flash/Tg šport 18.30 Dnevnik, vreme 19.00 Dok.: Voyager narava 19.55 Risanke 20.20 Loto ob osmih 20.30 Dnevnik
21.05 an.: Ghost Whisperer (i. Jennifer
Love Hewitt, Wentworth Miller) 22.40 Nan.: The Dead Zone (i. Anthony
Michael Hall, Sarah Wynter) 23.30 Dnevnik Tg2 23.40 Aktualno: Poletni magazin 0.55 SP v atletiki
^ Rai Tre
6.00	Rai News 24
8.05	Mi smo zgodovina
9.05	Film: Tripoli bel suol d' amore
(kom., It., '54, i. Alberto Sordi)
10.30	Cominciamo bene
12.00	Tg3 - Šport, vreme
12.15	Filmski festival v Benetkah
13.00	Nikoli ni prezgodaj
13.10	Nan.: Saranno famosi
14.00	Deželne vesti, dnevnik
14.50	Variete: Trebisonda
16.00	Mladinski dnevnik Gt Ragazzi
16.05	Variete: Melevisione
16.25	Športno popoldne -
19.00 20.00 20.10 20.30 21.05
22.55 23.10 23.30
0.20 0.40
1.10
9.40
11.30 11.40 13.30 14.00 15.00
16.05
18.55 19.35 20.10 21.10
23.10
1.25
Košarka: Italija - Grčija (prijateljska), 18.30 nogomet: žrebanje za Champions League Dnevnik, deželne vesti Rai Tg Šport Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Film: La banda degli onesti (kom., It., '56, i. Toto', Peppino De Filippo, Giacomo Furia) Dnevnik, deželne vesti Tg3 Primo Piano Variete:
Freschi di Tintoria
Tg3 Dnevnik - Meteo
Off Hollywood: Filmski festival v
Benetkah
Koncert na Rai 3
> Rete 4
Pregled tiska
Nan.: Pot za Avonleo - Kakor Pe-pelka, 7.10 Velika dolina, 8.40 Pacific Blu (i. Jim Davidson) Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, promet Aktualno: Forum Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur-gen Heinrich, Klaus Ponitz) Film: Il ragazzo sul delfino (pust., ZDA, '57, r. Jean Negulesco, i. Sofia Loren, Alan Ladd) Dnevnik, vreme Aktualno: Sai xche'? Nad.: Vihar ljubezni Nan.: Julie Lescaut - Rop (Fr., '03, i. Renaud Marx, Veronique Genest, Mouss Diouf)
Film: Bound (kom., ZDA, '96, i. Jennifer Tilly, Gina Gershon) Pregled tiska, vreme
Canale 5
11.00
13.00 13.40
14.45
15.15
16.20
16.55 17.05
18.50 20.00 20.30
21.20
23.30 1.20
Na prvi strani, vreme Promet, vreme, borza in denar Jutranji Tg5
TV film: In comapgnia di Lily (dram., ZDA, '94, i. Natalie Cole) Nan.: Providence (i. Melina Kana-karedes, Mike Farrell), 12.00 Sodnica Amy (i. Amy Brenneman) Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Katherine Kelly Lang, Ron Moss), 14.10 Centove-trine
Nad.: Vivere (i. Gabriele Greco, Ca-terina Misasi, F. Bianco) Nan.: Carabinieri 6 (i. Walter Nudo, Martina Colombari) Nad.: Cuori tra le nuvole (i. Alissa Jung, Sascha Tschorn) Tg5 minut5
TV film: Rosamunde Pilcher- Hiša spominov (kom., Nem., '04, r. Michael Steinke, i. Marcus Gruesser, Denis Zich) Kviz: 1 proti 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Moderna kultura (vodi Teo Mammucari) Nan.: I Cesaroni (i. Max Tortora, Claudio Amendola, Maurizio Mat-tioli, Elda Alvigini) Film: La cosa piu' dolce (kom., ZDA, '02, i. Cameron Diaz) Nočni dnevnik, vreme
C/ Italia 1
6.25 6.35 8.00 9.55
11.25 12.25 13.40 15.00
16.50 18.00
18.30 19.05 19.10
20.10 21.00
22.55
0.45 2.00
Odprti studio
Nan.: Zanzibar, 7.05 Lois & Clark
Variete za najmlajše
Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will
Smith), 10.25 Hercules
Nan.: Xena (i. Lucy Lawless)
Odprti studio, vreme, šport
Risanke
Nan.: Beverly Hills, 90210 (i. Luke Perry, Jason Prestley), 15.55 Slee-pover Club Risanke
Nan.: Čarovnica Sabrina (i. Melissa Joan Hart, H. Dorough) Dnevnik, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Will & Grace (i. Sean Hayes, Eric McCormack) Nan.: Walker Texas Ranger Film: National Security (kom., ZDA, '03, r. Dennis Dugan, i. Steve Zahn, Martin Lawrence) Nan.: Prison Break (i. Wentworth Miller, Dominique Purcell) Šport/Odprti studio Nan.: Angel
8.05 12.00, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30,
23.00 Dnevnik 9.40 Nad.: Skrivnosti črne džungle (i.
Kabir Bedi, Virna Lisi, Stacy Keach) 11.00 Nad.: Marina 12.05 Na avtorjevem domu 13.10 Nan.: Don Matteo 3 15.35 Dokumentarec o naravi 16.05 Nan.: Don Matteo 3 17.00 Risanke 19.55 Športne vesti 20.00 Aktualni tednik 20.50 Nan.: Street Legal (i. Cynthia Dale, Anthony Sherwood) 23.35 Aktualno: Stoa'
LA
6.00 7.00 9.20 10.25
14.00
16.00 18.00 19.00
20.30 21.30
0.15
La 7
12.30, 21.00, 0.05 Dnevnik Aktualno: Omnibus Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Mai dire si, 11.30 Angelski dotik (i. Della Reese), 13.00 Ma-tlock
Film: Il prigioniero di Zenda (pust., ZDA, '52, r. Richard Thorpe, i. Stewart Granger, D. Kerr) Nan.: Srce Afrike Nan.: Star Trek Voyager Nan.: Murder Call (i. Lucy Bell, Peter Mochrie, Geoff Morrell) Nan.: The Practice Nan.: Law & Order (i. Jerry Orbach, Benjamin Bratt)
Variete: Ai confini della pieta' - Na robu usmiljenja
Jr Slovenija 1
6.20 Kultura/Odmevi
7.00 Otroška odd.: Žaba iz črnilnika
7.10 Pravljice iz mavrice: Čarodejni
dimnikar (Janez Bitenc) 7.30 Marko, mavrična ribica 7.55 Lutk. nan.: Bisergora - Uspavanko pojemo tiho, 8.20 Hotel Obmorček 8.30 Zlatko Zakladko: Primorski pozdrav v dolini Kolpe, 8.55 nad.: Novi jutri
9.20 Ris. nan.: Moby Dick in skrivnost
dežele Mu 9.40 Kviz: Male sive celice 10.25 Taborniki in skavti: Zima zima bela
10.45 Dok.: Oltarji Špika 11.35 Omizje - sveto in svet 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Dok. feljton: Videl sem Elvisa 13.45 Polnočni klub: Teleodklop 15.00 Poročila, promet 15.10 Mostovi - hidak 15.45 Ris.: Srebrnoglavi konjič 16.15 Kratki igrani film EBU: Zajec v klobuku (Srbija) 16.30 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport 17.30 Kontaktna odd.: Jasno in glasno -
Debelost 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.35 Vreme, šport
19.55 Dok.: Buenos Aires - mesto v objemu vetrov (Slo, r. B. Bitenc) 20.50 Tednik
22.00 Odmevi. Kultura. Šport. Vreme 22.50 Knjiga mene briga - William Ian
Miller: Anatomija gnusa 23.10 Glasbeni večer: Seviqc Brežice 2007: La falsirena (G. F. Haendel) 0.35 Duhovni utrip 0.50 Dnevnik
(t Slovenija 2
6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 9.00 11.00 TV prodaja 9.30 Zabavni infokanal 11.30 Labirint 12.25 SP v atletiki 15.30 SP v veslanju 16.40 Dok. nan.: Sanjska potovanja 17.35 Brez reza: Dr. Kajetan Gantar 18.00 Poročila 18.05 Slovenski venček 19.10 Z glasbo in s plesom... Festival Radovljica 2007: Kvartet čembalov 20.00 Dok.: Diana - zadnji dnevi princese (VB, 1. in 2. del) 21.40 Nad.: Jasnovidka - Medium (ZDA, '05, i. Patricia Arquette, Jake Weber, David Cubitt, Maria Lark) 22.25 Piramida: Jure Godler, Jelko Kacin
in Robert Friškovec 23.25 TV film: Pogrešana - Missing (VB,
'06, r. Ian Madden, i. Joanne Frog-gatt, Gregor Fisher) 0.30 Nan.: 8 x 45: Ko poči led 1.15 Film: Prosim za besedo (Rus.)
Koper
13.45 14.00 14.20 14.40 15.10
16.00 16.30 18.00
18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 21.55 22.10 22.30
22.50 0.00 0.05
10.30 12.00 17.55 18.00 18.40 18.45 19.15 19.55 20.00 20.30 21.30 22.45 23.00 23.30
Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK Euronews Odmev
25. Mednarodni pokal v plesih Mesto Palmanova Globus SP v atletiki
Program v slovenskem jeziku: Med
valovi
Vreme
Primorska kronika TV Dnevnik, šport Vas tedna Potopis Artevisione
Nan.: Napoleonove ženske Avtomobilizem Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika 40 let Faraonov Vreme
Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku
i Tv Primorka
Dnevnik, vreme Videostrani Videospot meseca Poletje mladih Napoved dnevnika Kultura: Tito po Titu Spoznajmo jih: Vida Vidmar EPP
Dnevnik, vreme
Kako spoštujemo kadilski zakon Večer z Ano Kulturni utrinek Dnevnik, vreme Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Vabilo na ples (pripr. Mateja Juvan); 12.00 Zgodbe v času in prostoru: Operacija Julijska krajina (Goraz Bajc); Napovednik; 13.20 50 let ob Avsenikovi glasbi v zamejstvu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Žarko Petan: Po očetovih stopinjah (r. M. Prepeluh); 17.55 Monografije: Boris Švara (1. del); 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 Nazaj v planinski raj; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik; 20.00 Glasbena razglednica z zvoki baročne flavte Tartini festivala; 19.00 Dnevnik; 20.30 Rock roko umije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Večer na kavču.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, Vse najboljše; Sanje o počitnicah; 14.35 Euro notes; 14.45 New entry; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Z dušo in telesom; 19.00 Doctor music; 20.00 Sanje o počitnicah; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 22.30 Giu-lianine note; 23.00 Melopea; 0.00 RSI
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 5.50 Zelena posvetovalnica; 8.05 Svetovalni sevis; 9.10 A že veste?; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije;
22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva
SLOVENIJA 2
5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10, 9.40 SP v atletiki;7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualno; 12.3515.30 SP v atletiki; 13.45 Malčki o; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 Radio danes; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 SP v atletiki; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež, vmes SP v veslanju.
SLOVENIJA 3
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasb. kukalo; 10.15 Skladatelji antagonisti; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Trojna spirala; 16.50 Banchetto musicale; 18.00 Izšlo je; 18.20 Z naši opernimi umetniki; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Slovenski koncert.
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
10	Četrtek, 532. avgusta 2007
ALPE-JADRAN, DEŽELA	/
jasno
zmerno oblačno
oblačno
Ô
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
ÔC
Ùa
močan dež
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
par-
močan sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona
VREMENSKA SLIKA
1010 r
TOLMEČ O
13/20
68*
66* TS0
O PORDENON
19/27
TRBIŽ O
12/19

o
GRADEC
15/18
CELOVEC
O 15/21

O 12/20 KRANJSKA G.
0 14/20 S. GRADEC
ČEDAD O
19/27 -
GORICA O 0 N. GORICA
21/28
PORTOROŽ O
20/30 '--RAG O
•AZIN O
O
TRŽIČ
16/21 _ O
KRANJ
O
LJUBLJANA
18/23
POSTOJNA
O 16/22
KOČEVJE
O	_
ČRNOMELJ
CELJE 15/22 O
MARIBOR
015/20
PTUJ
O

IB
j «r'
A
N. MESTO 15/23
4 ^
M. SOBOTA
O 14/21
ZAGREB 17/26 O
REKA 22/31
iN
NAPOVED ZA DANES
Ob morju bo spremenljivo, čez dan bo vroče in soparno. Pihal bo zmeren do občasno močan jugo. V nižinah bo oblačno, v gorah pretežno oblačno. V vseh predelih se bodo pojavljale zmerne do močne padavine, deloma nevihte, ki bodo ponekod močne z zelo obilnimi padavinami. Zvečer bo bo morju zapihala močna burja.	Danes bo pretežno oblačno, sprva bo ponekod v južni Sloveniji še lahko nekaj sonca. Občasno se bodo pojavljale krajevne padavine, deloma nevihte. Padavine se bodo popoldne in v noči na petek okrepile in zajele vso Slovenijo. Ob morju bo pihal jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 20, najvišje dnevne od 19 do 24, na Primorskem do 30 stopinj C
	
Proti nam prehodno še pritekajo vlažni in topli sredozemski tokovi. Jutri bo začel pritekati od severovzhoda bolj svež in bolj suh zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 19.48.
Dolžina dneva 13.25.
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 20.34 in zatone ob 8.44.
A
Nad severno Italijo je ciklonsko območje z vremensko fronto, ki bo proti večeru dosegla naše kraje. Od zahoda priteka nad naše kraje razmeroma topel in vse bolj vlažen zrak.
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo v četrtek obremenilen. Z vremenom povezane težave bodo pogoste. Moteno bo spanje v noči na petek.
MORJE
Morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,9 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.40 najnižje -60 cm, ob ob 12.11 najvišje 55 cm, 18.12
najnižje -39 cm, ob 23.59 najvišje 36 cm. Jutri: ob 6.09 najnižje -50 cm, ob ob 12.40 najvišje 53 cm, 18.49 najnižje -37 cm, ob 24.35 najvišje 26 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m............19 2000 m...........10
1000 m...........17 2500 m............7
1500 m...........12 2864 m............6
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 6,5 in v gorah 7,5.
O
GRADEC
13/21

CELOVEC
O 13/18
TOLMEČ O
9/17
VIDEM O
tj	12/23
O PORDENON
13/22
TRBIŽ O
8/16
^
ČEDAD O^
13/22
O 10/17 KRANJSKA G.
o<
TRŽIČ
11/19
O
KRANJ
o 11/18
S. GRADEC
CELJE 12/20 O
MARIBOR
013/20
PTUJ
O
M. SOBOTA
012/21
GORICA O
15/23
O N. GORICA
O
LJUBLJANA
14/21
POSTOJNA
O 13/18
^™ČEVJE
N. MESTO 15/20
o ^
ZAGREB 14/21 O
REKA 17/23
_ O
ČRNOMELJ
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Dopoldne bo pretežno oblačno, pojavljale se bodo posamezne zmerne padavine. Pihala bo močna burja s sunki do okrog 100 kmh. V popoldanskih urah se bo od severozahoda izboljšalo in delno razjasnilo. Občutno se bo ohladilo.
(NAPOVED ZA JUTRp
\
Jutri bo sprva oblačno, dež bo popoldne ponehal. Popoldne se bo delno zjasnilo. Na Primorskem bo pihala burja. V soboto bo večinoma sončno, burja bo postopno slabela.
1 U R I Z ] •" \1
NOVA GORICA SEŽANA
KOPER
Kidričeva 20	Partizanska 37a Pristaniška 2
tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410
LaStMinilteCenter (LIRIKATURIZEM d.o.o. - Ljubljana, Slovenska cesta 51 in 27 -Telefon: 01/23488 88,244 55 55 www.lastm în utecenter.si
BENETKE - Včeraj uradni začetek 64. mednarodnega filmskega festivala
Mostro odprl britanski film Atonement
Za nagrade se bo v tekmovalnem programu do 8. septembra potegovalo 22 filmov, ki bodo v Benetkah doživeli svetovno premiero
BENETKE - S projekcijo britanske psihološke drame "Atonement" Joea Wrighta v tekmovalnem programu se je včeraj v Benetkah uradno začel 64. mednarodni filmski festival, na katerem se bo za nagrade do 8. septembra potegovalo 22 filmov, ki bodo na festivalu vsi doživeli svetovno premiero. Med njimi prevladujejo anglosaške produkcije - ob omenjenem filmu "Atonement" 35-letnega Britanca Joe-a Wrighta, posnetem po uspešnici Iana McEwana, v to produkcijo sodijo tudi "Sleuth" Kennetha Branagha z Michaelom Cai-neom in Judeom Lawom v glavnih vlogah, "The Darjeeling Limited" Wesa Anderso-na z Adrienom Brodyjem, Anjelico Huston in Billom Murrayjem, "Redacted" Bri-ana De Palme s Kel O'Neill ter "Michael Clayton" Tonyja Gilroya z Georgeom Clo-oneyjem in Sydneyjem Pollackom.
Ameriški producenti podpisujejo še filme "In the Valley of Elah" Paula Haggi-sa s Tommyjem Lee Jonesom, Charlize Theron in Susan Sarandon ter "I'm not There" Todda Haynesa z Richardom Ger-eom, Cate Blanchett, Heathom Ledgerjem in Julianne Moore. Za zlatega leva se bodo potegovali tudi nov film oskarjevca Ang Leeja (Gora Brokeback) z naslovom "Lust, Caution" ter "It's a Free World..." Kena Lo-acha, "Nightwatching" Petra Greenaway-ja in "Help Me Eros" Lee Kang Shenga.
V spremljevalnem programu bodo med drugim predvajali "Cassandra's Dream" Woodyja Allena in "Glory to the Filmmaker!" Takešija Kitana. Ob jubileju bodo premierno predstavili prenovljeno različico znamenite znanstvenofantastične klasike Ridleyja Scotta Iztrebljevalec - "Blade Runner: The Final Cut (2007)", s poseb-
nim programom špageti vesternov pa bo gostoval tudi Quentin Tarantino.
Ameriškemu režiserju Timu Burto-nu, ki je v več kot 20-letni karieri posnel 12 dolgometražnih filmov, bodo 5. septembra podelili zlatega leva za življenjsko delo v okviru t.i. Dneva Tima Bur-tona. Ob zaključku festivala, 8. septembra, pa bodo, posebej ob letošnjem 75. jubileju - nekaj vojnih letih namreč festivala ni bilo -, na podelitvi nagrad čast izkazali tudi italijanskemu režiserju Bernardu Bertolucciju.
Žiriji predseduje kitajski režiser in beneški nagrajenec Zhang Yimou. V žiriji so ob jubileju izjemoma samo režiserji - Alejandro Gonzalez Inarritu (Mehika), Emanuele Crialese (Italija), Catherine Breillat (Francija) ter Paul Verhoeven (Nizozemska). (STA)
Na levi
protagonisti filma Atonement Keira Knightley, Saoirse Roman, Joe Wright (režiser), Vanessa Redgrave in James McAvoy (od desne), na desni sliki pa španska igralka
Manuela Velasco, ki igra glavno vlogo v filmu "Rec", ki so ga včeraj pokazali v netekmovalnem programu
ansa
POREČ