V CluMtani 18. septembra 1940 £eto 53 . Štev. 33 mmmmammma •A--.-, HIlMMil HIT >111 »I -■. mn-m vim&mn mgmummm Bmginja - „Bof s farji Kaj danes ljudje govore? O vojaki in z njo povezani draginji. Spregovorimo Se mi o draginji par besed. Napisali hočemo te vrstim samo v premišljevanje, ne da bi hoteli | koga za kar kol: pridobiti ali navduševati. Ba-I iibs se namreč ua;»iše, pa še vrč govori ^olno I besed, ki so uamo sa hujskanje in razburja-| nje, nikomur p« ne koristijo. To hujskanje s pa spremlja marsikdaj tudi krivično natoice. | vanje in auram&mje. Ka} to vzroki draginje ? I Kadar kakega blaga malo pripeljejo na trg, je dražje kot takrat, ko ga je dovolj. To jo staro pravilo. Prvi vzrok draginjo je, da nekaterih stvari ni več na trg ali ie v mali množini. Mi smo pač v Evropi, ki se vojskuje Dva naAa največja soseda aiia v vojski z Angleži, kl obvladujejo morje. Ti so, naravno zaprli dovoz tema vojskujočima se državama, « tem pa tudi nam. Tistih irfvad, ki smo Jih dobivali čez morje, ne dobimo več. Te so se naravno podražile in jih bo tudi zmanjkalo kolikor ne bomo našli nadomestila doma. To pa je potegnilo za seboj tudi cene drugim predmetom. To bi bil en vzrok. Drugi je tale: Danes s tujim svetom kupčujemo pravzaprav ie še v bta^u, ne v denrrju. če hočemo stroje, damo živino, sadje, baker, les itd. Ce hočemo živeti, moramo trgovati z blagom in izvažati. Vojskuj?! se plačajo dobro, 7,ato pa gredo tudi doma cene kvišku. Onih stvari, ki so šlo čez morje, ne prodamo več, zato hočemo čim več, drugih spraviti v denar ali bolje povedano v drugo blago. Mi »m« v sredi vojskujočih se držav in tudi naša čuječnost na mejah stane. Država plačuje več kot je drugikrat. Kie pa so njeni večji dohodki? Nezaupanje do državnega gospodarjenja vstaja in s tem nezaupanje tudi do denarja. Ljudje, ki imajo denar, kupujejo in prepiačujejo v rst blago, zemljo, hiše itd. S tem pa dvigajo vnem pridelkom in izdelkom cene. Mnogi imajo v kosteh Se strah iz svetovne vojne, ko je denar toliko zgubil na vrednosti. Strah pa je zmeraj slab gospodar. Ne smemo pa pozabiti seveda še dveh stvari, ki mnogo pomenita ravno pri draginji. Prvo so špekulantje, ki bi radi hitro obo-pateli. Ljudsko zadrego izrabljajo v svoj pretirani fn nepošteni dobiček. Vsakemu Slovaku privoSčimo, če zasluži. In trgovec mor« za- ■ »'"žiti pri prodaji blaga. To je njegovo življenje. Toda vsak dobiček mora biti tak, da j ne pomeni oderužtva. Drugič je delo trgov- I čevo, da res trguje, ne pa, da morda blago skriva. Tak, ki odira in tak, ki skriva, da bi. kasneje odiral, ta dva delata narobe in namenoma ženeta ceue kvišku. Poudariti pa moramo brž tu, da mnogim trgovcem ljudje v svoji razburjenosti delajo krivico in njihove morda resnično napake pretiravajo. In kdo mora paziti, da špekulantje ne morejo delati Škode? — Javna oblast Ta bi morala skrbeti za red na vseh poljih. Tu pa je nov vzrok draginje, ki se imenuje nered. Imeli smo uredbe, ki so navajate srbske kmete, naj ne prodajo pšenice. Rečeno je bilo namreč, da dobe za 100 kg 250 din, če jo brž prodajo, če kasneje, pa toliko in toliko več. Jasno, da nihče ni hotel brž prodati. Prav tako je jasno, da so se tisti, ki so dali tako uredbo, sami ustrašili in prišli z novo, ki je govorila ravno" nasprotno. Ta brezglavost povzroča nered, nered pa množi draginjo. Bodimo pravični t Ali boste srbskega kmeta obsodili, če pri iaki uredbi ni pripeljal blaga brž na trg? Tudi on ima pravico zaslužiti in uredba mu je dajala v vsem prav. Prav tako je krivično obsojati kar na debelo našega kmeta, če zahteva danes precej več za drva, kot je včasih, če je podražil krompir in še tistih nekaj malenkosti, ki jih proda. Je že res, da je tudi tu kdo segel predaleč, toda ne bomo pozabili let, ko kmet ni mogel ničesar prodati po pošteni ceni. Drva je dal zastonj, komaj za vožnjo je dobil, plačati pa je moral prav tako davke, kot jih je plačal prej. Ce je šel v trgovino, so cene večini predmetov stale tudi v najhujši krizi visoko nad kupno zmožnostjo kmeta. Tudi tega ne izgubimo izpred oči, da so se cene tistih stvari, ki jih mora danes kmet kupovati, dvignile v nekaterih primerih še enkrat više, kot so bile pred sedanjimi zmedami. Ce je kmet toliko trpel, zakaj se mu ne bi sedaj vsaj nekaj povrnilo? Saj ni nikjer zapisano, da mora samo on trpeti, ko drugi naravnost beže od njegovega dela. — Zato je krivično, če se kmetu očita na splošno špekulantstvo. Da bo slika popolna, dodajamo še to, da kmet v oddaljenih hribih malo vpliva na trg, ampak kvečjemu kmet, ki je v okolici mest in industrijskih krajev. In teh ni veliko. Pa še to pridenimo, da mora velik del naših kmetov tudi za živež marsikaj kupiti in jih torej tudi zadevajo visoke cene moke. Pa tudi trgovcem bodimo pravični. Ce cene rastejo, pada tudi vrednost denarja. Trgovcu, ki bi vse staro blago prodajal po starih cenah, bi se zgodilo nekega dne, (la no bi imel ne blaga, ue denarja, Zato ima tudi on svoje skrbi. V takih časih bi morala oblast biti gibčna pri določanju pravičnih cen, da ne trpi ne eden ne drugi krivice. Ljubljanska gospodinja pa ima tudi svo-je skrbi. Ne da se izbrisati iz spomina, kako je bilo recimo leta 1917 ali 1918 v Ljubljani« Koliko jih je stradalo! Tudi tem je sirah v, kosteh in se trudijo, da bi jih ne zadelo kdaj spet kaj takega. Ali sta njih strah in skrb pametna, je drugo vprašanje, priznati pa mo-ramo, da je strah zmeraj huda stvar in torej ne smemo kar obsoditi vsake gospodinje, ki igra hrčka, to je tisto živalco, ki je znana po tem, da si napravi za zimo velike zaloge žita, Sredstva proti draginji Vsakemu pametnemu človeku je več kot razumljivo, da se draginje ne preganja z vpitjem. Ce se zbere nekaj komunistov in kričijo po mestu, ne bo zato nič več kruha in ne bo nič cenejši. Vsak vidi, da je to kričanje naroi čeno od komunističnih voditeljev in ima le namen povzročiti še večje nerede. Ce slišite tu in tam, da so »farji« krivi draginje, je to tudi samo komunistična bajka za otroke. —< Zmeraj so bili »farji« — oprosite, da rabimo ta izraz — krivi vseh nesreč — pri ljudeh, ki nimajo svojih možgan. Najmočnejše sredstvo proti draginji, V, kolikor jo je mogoče odpraviti, je spretnost in odločnost oblasti. Ta naj bi hitro določala' pravične cene, dajala dobro premišljene odredbe in jih potem tudi odločno izvajala. Tudi oblast se ne sme dati zapeljati od hujskanja in kričanja, pa naj vpije kdor koli in kjefl koli. 60 odstotkov je kmetov na Slovenskem in preko teh no bo smela in mogla oblast brez škode in krivice pri odločanju cen. Glavno pri vsem tem pa je red. Oblast mora imeti veljavo. Oblast, ki si pusti kričati po cestah proti sebi, proti enim ali drugim stanovom, ne bo imela veljave pri določanju cen. Ali bomo lačni? Ce bomo znali vzdržati red, prav gotovo na Povejmo tudi naravnost, da se ne bo pokvaril noben želodec ne v mestu ne v delavskih krajih, če bo jedel namesto belega kruha' črnega ali pa koruzne žgance. Boga hvalimo, da nas ni vojna vihra zajela, pa se naučimo malo potrpljenja. Ce koga oblast zaradi reda in skupnega dobra malo pritisne, ga tudi na (Nadaljevank oa prihodnji «tr«nl aoodall. dtna *■ Zborovanje mladinske JRZ »Melje. 14. mgam***. I r.ft V mm. t, sa |riM>a . mfto paiaj« a fc-oiM "* OHB as®iateiif cA I® jt i>?ta » te. ieera. Mteik i /... t » L>ux.m ferit t*«M ra^afs o3srat Jti 7s ssa « teiiR ve- lik« Maaiteaa^r MJHft, IS jt Mta taaarsitbk a ista&ap » te tvaiem g&trz pred- : vsem ^paraS praosunsi«* J5Z-- f. predseaa:u i te*h vlažit. Mpdrtrfj« Bsrods. pnrf- neeat« ie anKStra «»'«« f. Kaswšm, nuetsnai f. dr. Mina Kraka. isa»» ar**>- \ stat tensvat f at. MtrU Katlaita*. fiavatga isfefca JERZ a SbMtty» ii.-všefi- inmaara. sen*- j snrm g "lir. Cckmni iz rsrt ž-ufi Estiot vtwJ- . ««4 mase jKilnSut ■i*" ^ z t?'. UB r' v v ;j:' ister sss&fetistoB spnM&ro teta* k dus aaše , »atajiiiic Bsjaaaaci/e. T* oa sjcgoMg* |»mm ; se snrvjaB 1 aaif-.ai. rt boram rrfiiks«, Kaira- j vIJ, postS?w m AoifMr&hK pt se hiJt ^ KsiemB vočm^i g. Ar. .%&fKW> jkss^eca. 61«-: o»i'BBer. n. feia ftosistut j |K->?i"ivat ptsmt... Prsdststoit Sun>»«'«isbxi adSnra > MifcZ f. Saaenu ru * jaredMrai w pc&ebat če-H .'It { Kij.if,—t Ar. Mik. Krtss ik j. Jwdi f>!i«r» pt^ BBJTBteaa vnčt>clwn f ž- Ansii Korcišeem. Zt jančatvoos ; rreisetevta * prr. I ripjirwbsaaik Jwnr«'i»kt|!t »Sirt-i M1KZ f. wsz 1 >0» Sodit k: st sms! ■hihl.u. jSectaššta c prnfTuma iaau!wi« % »nmien f* F l»tsBw(e«i padte * aa' mSbudte isaejr-atetCift te w imSirai; f fetenOT P» aordSs «8 r.imt: aetost- n:i-mt*h c rsnatn. v «'0».t aru*. 1- »fr mnč« * feSa > -č«.. »» ^ fcAfcr >>»Si.r rtew«kefs CTTitt. udatet 51 J »no.!, iti*«*«* f* iaiiiit««' ra h»4m*o. ki tai» eipetao i»oj »»-veaasta aarnd. se t'.* ajnsfebst*« i«Tit* l« »firwti «ao» kaior » pefirTj wK>«ti5*o slr»i Stajea |»S«»ft t pttiisea**imm kia r.p-M^ciit g. Ar. Atmem Kw»- 1 cun ra ce^t. It pziroSU jt vtij- ir:xfatSci njriii4eaw za sirip sr kan« t3ents+tgt ■ asna 1er vTn v » afiiE/r » teias.K prA:xr. iu te ^'"tkt ^^ iMSUlibr, 1 ^ de's i aoaj > stSrar.Ve Po v* irni&M it tr * M«-, , ^ tsavK«: IBgMrilfcjear-,, ;; ^^ z> <šr-> chfeintjit mrtniar« »jteft- ir. joSg, J? na acfcrv. tim{i je Mu fc Tvli . TOSS se U J-S *rniii,7i MjKZ !»- p»Wi-.ii T"JJ iiiitjt Jtii po *sacrr-*eak. jw U'«--,- «44,17; Pa fer*» tfetes* y >.5, M 'Ž/ /j tfrtttja fesec* k ji, „- . r.i pj Ps*eiee |t u •• »»4* «« ertitji.aJi rajsiis odb&rvr M.182. t.!.- . . ••^TT C* ves-t As« vaa M|RZ .a sj^b toč-;- »-.. Valtte zahteve KmeUiske zhvrmce tJT3 Pre4««~aa ikmitt&tBgt krsti«, ri^sai _ redeeia saaspasss/a SiartJj-Ae « Ljo^^sj «»e Ji «ep:fS»)»r* 19M sa rf^ai-latL nasieorje: 1. IUmš 90 Ijseegijske Otomk* ttkoeho is vdj>v» s»3c-k-a jjmfssai jkkkwik> rrr>'•:■> rti da je ebh^t teJtj ^ T »»E sserš t$»rai?»e fc^dkipe io afct««, ki m bale wds» 2. V prvssfcis s srjEimi fe-i^emkliEj po-tmlišuuuiai vitii tiaedt. P?«aM ia var->» a»U«4j«v ia salx> i^ekakajo ter cr«a« pmm Aša« Ji !jpa»-sur Moetee občšee »aj «d|ravijo tn«anae aa S. S skri'jo apatev^kB«, &s st asta-zov*. k a j.ffi je t«r.-ta,a skri: |s«4akJio. Bi-«* oJ«i!fs'»f>- IVicrnBDO adttE vssmae S?-s1iawateB» thana n wš> etmea- vm Prmms m t i^emnmim- i r,-^ v-- v — aa« «hmk mian » »i«tbi w ! f ' ............v w » ~ " . .. I \ 'r, ::.. '-.v... ^.....T. -H.v—. i. . ,t---__..__ 4 CtffM«t'3J«!M» ■pvmcmtn. ži je t Satnr pssavia pakrejina. T katf-r: sts vbvtssbH stems 4tt tr^rs v*tevi na sadceji site. 31» odktfejo- » £mšt«jc. As f tem Hr>efc- fmfa. mam fctaiSnalMH *mm Kari*****^ . »W rss^tC««pT Brm fim- w m sis^aš Bj^jme hsssfte. 1 m ^ w j^jj »^žteSSte fc a- aa«0M» aisra^ * jwat.i ] daje vssfc uta^e,- v fkictato s»- i j® IsMMte. ts skw !&««. tnaus* rw» rsfft nU J»r>:ur- t mi. smem. ■nst~. ii; ie stan-ati polnen sra»..-j i» r V. T? ra 25»! « *-stewsdiia. * «352 n 85 nsgmin rc?3c, Ji® ip:Kjaiki» — pebjšb- 1» k-OMsc. Z» as aa sr«ča»e prrte*- te Maiu nase. trei»a^ at vsak nekfcj jmtrji. 3ioi»ftot® TU, I«. sr»e ii Bmpz kfrst; Fi^rflpa IhngMltiia. Bf* reds j* tnofave lasti iii^a, ti* U t t&a»\ ia j* v^t- Sfck T,rasmuj» nm »h. fcai Sfc«8Dje sluhs vli^ čsl. Z»it< 7«rrmf n* ^rmr-vvtiH*- as«t*Swrw.. Sci ssam«??«®!* irnjste^s »s ^peA. «1 giemift, ite »Stetter Tiikirmo- mt^p^str. V«. ifiTwrjcjf j* v® »apnf* te^Si Sstft itrarl kj » JSs w -Aida t sfctešati Soffi tia »c teffi »e vsit« -atemni-šS. Tt »if !wrf fniteffsjjg saaim ia jweaw*jajf» a prt vmh m *ia*Liua. ha k« W «5nw -re^rfje «0 ^ Vr W6j*n>jv. st W 'Nturii ra trra »t Knin šklira^ » m r:jf in la^.ija. Tnfis tra> kJjrife ^n,,, ^ •rIWC; JaSBfl« W pr3 bsk. Tndf r. e-ani erapnjj« mm-S ¥ f stB,ilT,- »»»fflaml Ene Mttmi jo. » mirtmr, ter if > se ©f BOT* S^«^ kostaaaK ia *e nm^ testec rent. IK**®^ «tor.. kiT i a rTj sat VV i8fJ T ,Trti|lil tf « a|r 1> r* dr r*^ 1,,/i ta A* 5 Ošk»'a* sža ai to^i tisa tasti ki 4ftr«0ai* I-. cea kac- tijistiiš prid-^iKA, 2i*i iJMt ii(i, saeetaja ta tfiipstt j<«i; rijfi&s, t, jij m k^oirii, .oe ffete »a sia /t »upsa awč SMlCi LiUJt a 1 g«. b«to Mmczaerj«! e ««Lasl induK.v-.JLyj it Aelbot. Ce m- boso esa*sjsusfc*t t-. - pat^b. ki jA kBMt f*- n».rtjs »So maki jšnti ta£ (Mtrtfciču*-. ki ji «»:,ra lan« k--jpoU ji»>rria. I>ai». st| *s tisteroiit.TKK j»r«dv»{« - i m j podleiv, a seč,« 4asK«a»*4 p cealje. V Sk a«K»t jK«f3>a«t. is * pasjv:.:*: >Anjiafe V * iea -:>r>«sSaSB gm&M sa patt&aiin t>: jarJistij® te- t riirtfc* k^ Fwriffl« »•»■^por^rtoSka Kasanr «a |»db» tki raj m oatejsjo b« SOPiis. S-^-i:* u Mi M ir^ee ««<• »e -Bitiit »j ne s ini ' laačae^h sit^rc, iu asa; v siti ««)• itiB&i&ja iwKaena tet m» VJKM-I: ■-;» 8- V j |»tk» i-a |>s- ''^j* JVi«!? piMirsa If ?»«•>« d«1' sa j»fn-aeipo :a ** **?» kawnuj«m V«a motenj* j-*^^«!4 M »IfSKt TfK-TSlkf JK> %TOŠ«T5.Se frort« ® «im«ade aa fcw«3$sfce Frri* » i« >-'WBSf«ifWL Jinaor sbaraak» Zahvala Ps^nsaaE Fr*»c « Firir« S. 41 »• : jkaisepie sasfet-iltsora apcrm »i3®«»®4faa* » ^Jafctosr |»riC>n aa M^bava t ssssks t« tMk Po bojiščih Na aiigleška-nemSkem bojišča so trajali nemški letalski napadi na Anglijo in še posebej na London dejansko ves teden, podnevi in ponoči. Najhujši napadi na London ao bili v zaftetku tedna ponoči. Največja letalska bitka podnevu je bila ono sredo. Skoda, ki je gtorjena raznim zgradbam, je občutna, Število civilnih smrtnih žrtev presega daleč en tisoč. Bombardirana je bila tudi kraljevska palača. _ Tudi angleški napadi na nemško in od Nemčije zasedeno ozemlje so trajali ves teden, toda samo ponoči. Bombardiran je bil Berlin iu »o padie bombe na državni zbor. Angleški napadi so veljali tudi industrijskim napravam in pristaniščem po drugih krajih, posebno pa vsem pristaniščem ob belgijski iu fratiooski obali, kjer imajo Nemci zbrane številne ladje in splave za prevoz čet v Anglijo. Tudi tukaj je bila škoda po priznanju nemških uradnih jK>ročil občutna. Izgube v zraku so biie visoke, toda navedbe obeh vojskujočih se taborov druge drugim nasprotujejo. Nemške podmornice so rope t potopile nekaj angleških trgovskih ladij. Na angleško-italijanskem bojišču so biie ves teden predvsem letalske borbe in sicer poglavitno nad severno afriško obaio. Proti koncu tedna so se razširile novice, da pripravlja Italija napad na angleške postojanke v Egiptu od treh strani ter da so že opazili promikanja italijanskih čet proti egiptski meji. Angleško vojno brodovje je v začetku tedna obstreljevalo neke italijanske postojanke na otokih Dodekaneza. V vzhodni Afriki in na fronti Kenije, to je južne od Abesinije pa niso biii javljeni nobeni večji vojaški dogodki. Tok« italijansko, kiskor nemško časopisje sta v preteklem tednu pisala, da je skupni napad na Anglijo pripravljen, ter da bosta Nemčija in Italija istočasno po skupnem načrtu napadli, Nemčija angleške domaČe otoke, Italija pa angleške posesti v Egiptu. Po zadnjih vesteh jo italijanska vojska pod poveljstvom generala Orazianija prekoračila egiptovsko mejo in zasedla obmejno pristanišče Solhtm. Francoska obala ob Rokavu gori Angleško letalsko ministrstvo poroča, da angleški bombniki že od onega petka zvečer neprenehoma bombardirajo francosko in belgijsko obalo, zlasti pristanišča Antwerpen, Ostende, Duiikerque, Calais, Boulogne in Havre ter uničujejo pristaniške naprave, prevozne ladje in splave kljub hudemu ognju nemškega, topništva ln napadov nemških lovcev. Uničenje in požari, ki jih povzroča angleško bombardiranje, so toliki, da je ponoči videti tja v južno Anglijo odsev ognja iz gorečih stavb in pristanišč, da se zdi, kakor da je vsa francoska obala ob Rokavskem prelivu v enem samem ognju. S tem bombardiranjem in z uničevanjem prometnih zvez do teh pristanišč hočejo Angleži preprečiti uspešno zbiranje in odhod nemških čet proti Angliji. Strašni boji nad Londonom Reuterjev vojaški dopisnik poroča, da se je U. septembra popoldne razvila doslej največja bitka nad Londonom. Takoj po alarmu »o začeli grmeti topovi in trume »Hurncanov« so se dvignila, da se spustijo v boj z bližajočimi se nemškimi bombniki. Takoj se je v velikih višinah razvila velikanska bitka. Ogromne množine nemSkih bombnikov so se približevale in so na vse načine poskušale prebiti se skozi zaporni ogenj protiletalskih topov. Na tisoče ia tisoče granat se jim je vsuk) nasproti Nemški bombniki so prihajali v velikanskih valovih. Nad mestom so se razvili srditi boji med posameznimi 4etali. Dopisnik sam je. stoječ v City, mogel videti letala, kako so se sukala in zvijala v velikih višinah ter hotela uiti zapornemu ognju. Neprestano so eksplodirale granute in sipale okrog sebe rdeče bliske, sredi katerih je bilo videti letala, ki so se zvijala. Protiletalsko topništvo je streljalo neprestano in so danes stopile v boj nove sile, ki do sedaj pri bojih niso sodelovale. Angleški »Spittfire« in »Hurricane« lovci so razbijali sovražne skupine, ki so se razpršile, se potapljale in se spet dvigale. Ob 15.40 je bi! sovražnik pregnan in je bilo dano znamenje, da je nevarnost minula. Toda prerairjo je trajalo ie malo čas« Ze ob 17 je bil ponovljen uluri.. — tretji d* našnjega dne -- vendar pa letal« nad Undoa niso prišla. Znamenje, da je nevarnost minula, je bilo dano ob 17.22. Pri drugem današnjem napadu so Nemci uporabljali posebna, grozno tuleča letela katerih namen ja^ vzbujati strah in grozo. Bomb« ie freljic zadele kraljevi grad Pri nemškem napadu dne 15. septembra so bombe že v tretjič zadelo kraljevi grad Buckingham. Na palačo je padla ena rušilna bomba, ki je poškodovala zusebne prostore angleške kraljice, druga pa je padla na trate pred gradom. Letalo, ki je bombardiralo kraljevi grad, je spustilo nanj tudi nekaj zaži-galnilf bomb. Ko se je ta nemški bombnik po opravljenem bombardiranju hotel spet dvigniti, je bil v zraku zadet od protiletalske granate ter se je razletel na nešteto kosov. Motor bombnika je padel na streho postaje Victoria. En letalec se je rešil s padalom ia je bil ujet. unanje politično polje Na zunanjepolitičnem polju sta stala v preteklem tednu v ospredju dva prostora, južnovzbodni prostor v Evropi, ter tihomorski prostcr, ki razdeljuje Ameriko in Japonsko. Na jožnovshodnem prostora pretres, ki je zajel Romunijo, pojema. Madžari so zasedli severni del Transilvanije brez incidentov, Bolgari se pripravljajo, da zasedejo svoj del Do-bradie. BivSi kralj Karol je že v Lizboni, mladi kralj je prisegel in njegova 10 let v izgnanstvu živeča mati se kot kraljica — mati Helena vrača v domovino. Železna garda je temeljito pomedla po vsej Romuniji, zunanjepolitično pa se je oslonila na Nemčijo ia Italijo. — Oblaki se zbirajo nad Grčijo. Napetost med. njo in Italijo traja dalje nespremenjeno, nevarnost pa je šfc povečala napetost, ki se se'. Associated Press: V službenih krogih pripovedujejo, da je ameriško vlada dobil« zaupljiva poročila od svoiih opazovalcev v Evropi, da je Nemčija na obali Ko-kavskego preliva pripravila f milijone vojakov, s katerimi bo napadla angleško otočje. Ta ogromna armada ima na razpolago se mnogo članov delovne službe, ki imajo nalogo, takoj zgraditi letališča, da bodo nemška letala Imela kje sedati in odletavati. Izgrajene so že veliko prometne poti, ki vodijo naravnost Iz notranjosti Nemčije proti Rokavskemu prehvu. Na norveški obali pa čaka MO-OflO nemških voja-kov, o katerih je govoril tudi že Church.ll sam ■v svojem zadnjem govoru. Vsa ta ogromna armada bo skušata priti na angleška tla, kakor hitro bo letalstvo pripiavilo pot,_ Kmetje! Vala rtan©wk« organtaadla I« Kmečka xweiai ■ to K_AJ__JJE_ NOVEGA Delo banovine za prehrano prebivalstva in zajezitev draginje nosti, t. {. zavodi, ki bodo mogli tudi v last-nem imenu brano nabavljati in prodajati, pa tudi kreditirati, in za katere bodo jamčile občine in industrija dotičnega področja, ki bodo seveda morale biti tudi zastopane v vodstvu zavoda. Banska uprava proučuje organizacijo prehrane, kakršna je obstojala med prvo svetovno vojno na Kranjskem in Štajerskem, ln bo vsa dobra izkustva te organizacije porabila pri ostvaritvi nove prehranjevalne službe, upoštvajoč pri tem seveda tudi drugačne zahteve sedanjosti. Tudi če se vse to izvede, bi ostale praznine v našem narodnoobrambnem gospodarstvu, ker smo pač dežela a svojstvenim socialnim in gospodarskim ustrojem. Da bi se te praznine izpolnile, bo v soglasju z enotno državno gospodarsko politiko ban moral dobiti širpfe« pooblastila, ki bodo v mejah Slovenije omogočila predvsem načrtno prehranjevalno gospodarstvo.^ Najbrž bo pri nas prej kot dru-god nastala potreba po racionfoanju potrošnje tistih vrst brane, pri katerih teče krogotok proizvodnje in potrošnje v glavnem v mejah banovine, to »o moka, kruh, krompir, iižol, olje, mast, meso in mleko, pa tndi riž, sladkor in petrolej. Za te predmete, poleg tega pa še za govejo živ no, svinje in drva se bodo v Sloveniji morale cene maksimirati najbrž tudi tedaj, če bi v dragih predelih države še ne bilo take potrebe. Da se izločijo škodljivi vplivi inozemskega izvozit na stalnost cen na domačih tržiščih — saj ji znano, da navede^ ino le en primer: koliko izvaža Slovenija sama živine v sosedne države — bi bilo končno želeti, da Se od naštetih proizvodov, ki se izvažajo v inozemstvo pb višjih cenah, kakor bodo dovoljene na domačem trg«, pobirajo izvozni prispevki v višini te razlike. Ti prispevki naj bi se stekali v poseben aprovizacijski sklad' in uporabljali ra prehrano eksistenčno ogroženih slojev prebivalstva. Ta pooblastila so predložena In upanje'je, da jih bo vlada odobrila. Pretirana rpribivahtva«, najvažnejša skrb tedanjih dni, je banskj upravi naložila težke naloge. Rešiti je trt;ba v glavnem vprašanje nabave dovoljnih količin brane, vprašanje njihove pravično razdelitve med konzumente in vprašanje smotrne organizacije vseh prehranjevalnih poslov. 'i : , Slovenija uvaža na leto povprečno 12.000 vagonov žitaric in moke. Da bi bil denar pri roki, čim. je blago na kraja proizvodnje na razpolago, si je banska vipr»va zagotovila večmi-lijonske kredite, in sicer pri Direkciji, za prehrano v Belgradu nekaj nad 6 milijonov, pri Banovinski hranilnici v Ljubljani 10 milijonov, pri Poštni hranilnici 15 milijonov in pri, Narodni banki 30 milijonov. Ti krediti so že odobreni, na njihov račun se že uvažata v Slovenijo pšenica in moka. Ker pa to ne bo dovolj, je banska uprava od ministrstva, ta finance zahtevala pooblastilo za najetje aprovizacij-ekib posojil v skupnem znesku do 100 alilijo-nov dinarjev. Gre za kratkoročna, kvečjemu enoletna posojila, ki se bodo vračala postopoma, kakor bodo zaloge hrane potrošene in izkupiček zbran. Razume se, da bodo morali k organizaciji in realizaciji tega ogromnega kredita prispevati tudi tisti domači denarni zavodi, ki doslej še niso imeli prilike, da sodelujejo pri prehrani prebivalstva. — ®rngo pereče vprašanje je organizacija prehranjevalnih poslov. Slovenija s svojim razmeroma visokim odstotkom nekmetskega prebivalstva in s svojo zemljepisno lego, po kateri je neposredna soseda treh aprovizacijsko j dobro urejenih držav, čuti potrebo po strumni organizaciji prehranjevalnih poslov bolj kakor mnogi drugI deli države. Tu nekaki gospodarski odbori kakor jih zamišljajo drugod, ne bodo zadostovali, in najsi so še tako spretno sestavljeni. V Slovenijo spada, banovinski prehranjevalni urad s sedežem v Ljubljani, ki bo imel svoje podružnice v vseh važnejših gospodarskih središčih na deželi. Taki uradi se že snujejo. To bodo samostojne pravne oseb- OSEBNE VESTI o 5 let že uspešno banuje banovini Slove- ljudski ban dr. Natlačen. Iskreno Čestitamo k petletnici njegovega piodonosnega dela za Slovenijo! o Za ravnatelja D. državne realne gfm-v Celju je imenovan profesor celjske gimnazije Ivan Bračko. Cestitamol oPetdesetietnik ja postal 14. septembra vseučihški profesor dr. Franc Ramovš, eden največjih slovenskih znanstvenikov ter najboljši poznavalec ustroja in razvoja slovenskega jezika. Bog živi g. profesorja še mnogo DOMAČE NOVICE d Zve* cdraieaUr delavcev «* je posrečilo po mnogih intarvepcijak doseči za vse de-lastvo fbpet nov lep rnpef- Izšla je nova Uredba o minimalnih plačah. Ta Uredba določa povišanje temeljne mezde za pomožne, torej nekvalificirane delavce od 2 na 4 din na uro za vso državo. Posamezne banovine imajo pravico, za svoje ozemlje povišati to osnovno državno minimalno plačo še do 6 dinarjev na uro. d 5700 šolarjev in iolaric je letos na ljubljanskih ljudskih šolah. d Tako fe prav. Odločno je proti skrivaN cem moke in drugih živil nastopila oblast v Zagrebu. Zadnje dni so se začeli oglašati mali peki in trgovci ter tožiti, da jim je zmanjkalo moke Oblast, ki je vodila pregled, je ngoto-vfla. da mora biti po približnih računih v mesti. na zalogi še dovolj moke in je zato uka- iT*1 °Tžiaom- da Pregledal za- Wge k trgovcem na debelo. In res so dobili nmogo moke, ki nI bila prijavljena aH pa jo je imel Irgovee na zalogi toliko, da bi * mogel dati v prodaja. Policija je tako našla dob k 50 Vagonov Mi jo seveda zaplenila in r,,d lila med tiste peke in trgovce na drobno d" to bile za nekaj časa potreb« pokrite, ja' ukrepi seveda ne bi n« škodovali na ' tudi pri nas v Ljubljani. Marsikdo bi ie| ,i/ vit, da so v I.jnbijani ia ----* - k«, vendar pa lepe zaloge sU„ ffl(u K> znali nekatemiki ic skrivati ia jo prihraniti sa ,l>pe, t,J" ko so bile uradno dovoljene višje ce« in so tisti nekatemiki zaslužili krasne denar, ce na račun ubogih in žuljavih rok. d Pri kolesarski dirki okoli Srbije u zmagali Slovenci ter si j« priboril kraljev po. kal Slovenec Peternelj. d »Glasnik na krščansko ia narodno #«. sveto«, ki izhaja v Ljubljani kot glasilo tit. rokatoiičanov, porablja svoje mesečne številke med drugim tudi za napade na katoličane, na Cerkev in zlasti na papeštva Ti napadi to sicer spretno prikriti, vendar pa je tendence tega glasila usmerjena proti katolicizma ia njegovim dogmam. Pisec člankov v »Glasuj, ku« silno veliko govori o »ljubezni«, kriiaa. ski ljubezni, o Kristusovem nauku itd,, mis pa ne more prikrili svoje mržnje in prezir« do Cerkve. Opozarjamo, da je tako pisanje nedopustno, ker žali versko prepričanje katoliških vernikov in ga tudi ne bomo trpeli! d Novo motorko si }e nabavil« gasilska četa * Salamencih v Prekmurju. Ob blagoslovitvi so se zbrale vse okoliške gasilske čete in s tem izrazile priznanje marljivim gasilcem, ki so si z lastpimi sredstvi nabavili motorko, d Pri motnjah « prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeli aa večer pol kozarci naravna »Fraaa - Joaeiove« grenk« vod«, zjutraj na tetče pa isto množino. Prati ^Franz-JoeeloVa« V&da tir Ukazuje vedite trat popolno zanesljivo sredstvo ta čiščenje bv, Oat, rac. a, t*. •Miti«, d 120.000 ljudi je obiskalo letošnji jesenski velesejem v Ljubljani. d čistka. Hrvaški ban j« pred kratka razpustil sokolsko žnpo Sibenik-Zsdar zaradi notranjepolitičnih nemirov, ki so jih člani so-kolskih organizacij povzročali. Oblast je takoj nato zapečatila prostore sokolskega doma v Šibeniku in popisala ves inventar. Obenem j« bilo raipuščenih sja področju imenovan« inp« še 18 sokolskih dniitev v okrajih Sibenik, Knin, Preko, Benkovac ia Biograd na moru. d Pri zaprtju aH pri motnjah t prebati vzemite zjatraj na tešče kozarec naravo« >Franz-Josef< vod«. d Zagrebška občina je še sestavila vico, po kateri bo odtrgovala posebni socialni davek od visokih mesečnih dohodkov .svojih prebivalcev. Tako bo odtrgovala od letnih dohodkov 90.000 din 5%, od 120.000 10», do 240.000 din 15%, za dohodke čez 240.000 dia letno pa 20% davka Občinski referenti so it-računali, da bo občina letno dobila od ttg» davka pet in pol milijona dinarjev. d Najprej korist aajiiriik ljudskih pU*' O begu industrije iz Hrvatske v vzhodne krije države piše tudi »Hrvatski dnevnik« pravi, da U pojav ne sme nikogar presen«'«1' posebno pa se ne sme za to dolžiti nova of last na Hrvatskem pa njena pol*ik»-s® pred sporazumom je vsa jugoslovanska mo atrija stremela proti Belgradu, kajti Belgra je bil oproščen vaeb baaovinskih bremen ' so vsi merodafni člnitelji z vsemi silan«<**, lali na to, da bi Belgrad postal središč® i ,tovanske industrije in bankarstva. Po drugi ' strani pa so vsi prejšnji režimi, po pisanju ! lisi a. stalno zanemarjali HrvaŠko in zato so I nastale tudi take razmere, da za industrijo niso bili dani preveč udobni pogoji. Oblast pa na ljubo industriji danes ne more zapreti oči pred stvarnostjo in mora predvsem voditi le zdravo socidno politiko in skrbeti za koristi nsjširSih ljudskih plasti. d Pet jn in slovanskih parnikov je bilo potopljenih, odkar divja sedanja vojna, pravi belgrajsko poročilo. d Kostanje v ljubljanski Zvezdi podirajo. Stari kostanji, ki stoje ie sto let v spodnji vrsti Kongresnega trga od Slovenske Matice naprej, so določeni, da jih posekajo in jim prikra|šajo stoletno življenje. Ta teden so začeli mestni delavci kostanje podirati in so jih že precej podrli. Kako bodo pozneje Zvezdo uredili, bodo pač videli radovedneži, ki vsak dan pazljivo opazujejo, kako padajo ti stari »junaki«, ki so kljubovali že mnogim viharjem in hudim časom. NESREČE n Strela i« galtfala hišo. V vasi Prista-vica pri Velikem Gabru na Dolenjskem je strela udarila v Planinikovo hišo, Malo prej sta pribežali a polja domov obe Planinškovi dekleti, 17 letna Albina in 14 letna Lojzka. Komaj sta bili v kuhinji, je udarilo v kuhinjo ter nevarno osmoailo ob« deklici, ki sta bili takoj nezavestni. Hiša je začela goreti in je do tat pogorela. Komaj so rešili živino in pa obe dekleti iz goreče kuhinje. n S streh« na trd tlak. Krovec Ivan Vr-hovnik iz Kamnika je bil laposlen pri delu Pod vaško lipo »Sveta si, zemlja slovenska in blagor mu, kontur plodiš!«, tako se je izrazil neki veliki mož, v preteklosti, nad vse ljubeč svojo rodno slovensko zemljo. Pesnik Valentin Vodnik pa potem, ko je naštel vse dobrine, ki jih rodna zemlja svojemu človeku-Sloven-t'u daje, pravi, da »lenega čaka strgan rokav, palca lieraška, prazen boka v k Z velikimi besedami 90 veliki možje prikazovali in učili ljubiti dotnado zemljo. Da, ravno ljubezen do lepe slovenske zemlje je delala iz mož. naše preteklosti ne-smrtnike. Ob veri v njo in v trudu za njo, so živeli, delali in umirali ter postali slavni, z njimi vred pa tudi njihova domovina, Bodoči rod so rotili, naj ji bo zvest ob dobroti in v trpljenju, da bo srečen. Kadar jim je dala več, se niso prevzeli v izobilju, ko pa so čoetokrat bili v pomanjkanju, pa nisto bežali z "je, jo preklinjali, delali čez njo križe v iskanju nekaj boljšega, jo sramotili ali celo prodajali za trideset srebrnikov. Edino v njej so videli svojo drugo mater — doma ali v tujini. Te ljubezni nam danes, zlasti pa mladini, tako zelo manjka. Velik del je že popolnoma izgubil smisel za dom, za grunt, za domačo vas jn s tem tudi za domovino. Najprej ae je odtujil domači hiši. Moda ga je navdahnila, pa ni zadovoljen t. njeno lepo skromnostjo. Ker ne da zaslužka, jurja vsak mesec, se sili v tovarne in druge delavnice ter v svet za delom. Dekleta zapuščajo do- na strehi. Po nesrečnem naključju je zgrme! « strehe precej globoko na trd tlak. Pri padcu si je dvakrat zlomil roko in nogo ter dobil tako hude notranje poškodbe, da je kmalu po prevozu v ljubljansko bolnišnico umrl. IZ DOMAČE POLITIKE p Komunisti so poskusili rogoviliti te dni v Belgradu. Imeli so neprijavljeno zborovanje v Košutnjaku. -Na poziv zastopnikov oblasti, naj se razidejo, so komunisti odgovorili s streljanjem. Tako je prišlo do posrednovanja organov oblasti in so bili pri tej priliki ranjeni en orožniški častnik in štirje orožniki, iz vrst demonstrantov pa sta bili dve osebi ubiti, tri pa ranjene. NOVI GROBOVI m Umrli so: Pri Sv. Juriju ob Taboru orož. narednik v p. Jasip Zolnar. v Celju trgovec Josip Schittanz, v Mariboru viš. sod. oficial v p. Alojzij Roth, v Smartnem pri Litiji upraviteljica v p. Rozalija Rus, v Krčevini pri Ptuju posestnica Alojzija Jurtelova, v Dcavljah Rozka Štrukelj, v Celju posestnica Kind Marija-Adamova, v Mariboru mestni višji zdravnik dr. Allonz Wankmuller, v Gradcu mariborski mestni stavbenik Rudolf Kiii-matm star., v Hotederšiči gostilničarka Marija Logar, v Smartnem pri Slovenj Gradcu sin veleposestnika Ivan Čas, v Dravljah Marija Soljar, v Lescah Martka Humerca, v Belgradu profesor dr. jovanovič-Batut, v Rogatcu trgovec Josip Berlisg, v Teznu pri Mariboru posestnica Katarina Biteinik in v Savljah posestnik Franc Dovč. — V Ljubljani so odšli v Aspirin tolčete In vsaka Aspirin tableta nosi( „8ayer"-jev križ. „Bayer"-jev križ je edino jamstvo, da ste res dobili Aspirin. Ne pozabite nikdar, da ni Aspirina brez „Bayer"-jevega križal OtM, '»0 mi M II *«fta '•*«. večnost: viš. sod. oficial v p. Ivan Rozman, Marija Kavčič roj. Rosman, banovinski šolski nadzornik v p. Andrej Rape, Marjeta Fabijaa iz Zg. Besnice pri Kranju in Emma Seemann roj. Kosler. Naj počivajo v miru. move in odhajajo v domača in tuja mesta za službami, za ugodnostjo, za srečo opotečo. tam trpe, da se lepo oblečejo ter čestokrat zaidejo na stran pota in celo umirajo vsled neprevidnosti. Medtem pa doma v potu svojega obraza obdelujejo grudo, ki pa, srkajoč znoj s čela, poganja rast in srečo — onemu, ki je zadovoljen z njo in jo ljubi. Marsikje je treba dom zapustiti zaradi številnosti družine. Toda ti naj bi mu drugje izkazovali ljubezen in ga poyzdigovali v lepem življenju in zvestobi. Oreh pa je oditi z njega zaradi iskanja lažjega življenja, zaradi razkošja in s tem zaradi greha, ki je že dobil toliko žrtev po tovarnah, zabaviščih in drugod zunaj doma. Saj je malo ljudi, ki drugod rodni zemlji ostanejo zvesii in jo poveličujejo. Ti prejemajo tudi drugje njen veliki blagoslov, ki je poln sreče mogoče tudi ob skorji črnega kruha. Vse premalo ceni danes mladina domačo zemljo. Nima one velike, plemenite ljubezni do nje, ki bi jo povzdigovala iznad vsakdanjih zmot današnjega časa. Ko hiti za vrvežem modernega časa, za razkošjem, za dobrinami, ki jih nudi tujina, joka domača zemlja, ki zapuščena ne more prinašati bogastva. Cemu treba toliko dragocene obleke, koles, različnega luksuza po zabaviščih in drugod? Ali niso bili naši predniki v vsej svoji skromnosti srečni bolj kot smo mi, obdelujoč zemljo? Dom zahteva le skromnost, ko kliče: »Daj najprej meni, jaz pa bom podaril tebi!« Zato: oklenimo se zopet naše zemlje. Ljubimo jo v teh časih in bodimo zadovoljni z njenimi darovi, kajti tujina ubija ljudi, jih vara, duševno in telesno slabi in odtujuje svojemu rodu. Ljubimo pa jo vsi brez izjeme z veliko, žarko in nepremagljivo ljubeznijo! — Dolinski. »LETEČA POLICIJA« Zadnje čase se nenadoma pojavlja po naših cestah, po bolj obljudenih in po takih, po katerih sc vozijo višje glave, leteča polit cija, da ohranja red v prometu. Danes, v časih' splošnega- in po naših mislih umetno narejenega »pomanjkanja« živil in drugih potreb* ščin, bi bila potrebna še ene sorte leteča po« licija. Taka namreč, ki bi nenapovedana obiskovala vse naše trgovine in bi se prepričala, kakšno blago se ondi prodaja. Treba bi seveda bilo, da bi si upala pogledati povsod, ne samo pri malih trgovcih. Zakaj mali podeželski trgovci dobivajo svoje blago od višjih, mestnih' in velemestnih. Zadnji čas so namreč nekje na deželi, v nekem okraju prodajali taka za življenje potrebna živila, da je od njih prihajal duh po plesnobi in po trohnobi, po naši kmečki pameti in sodbi bi se reklo, da so bila pokvarjena in neužitna. In ta živila niso prišla na svet v skladišču tistega skromnega podeželskega trgovca, ampak izvirajo od tam, že veste, kje, od tam, kjer je še »vsega na kupe«, pa čaka preležano in pokvarjeno boljših časov in višjili cen. Tako sodi kmet v svojt pameti... n Tombolo 1» priredilo Prosvetno društvo v Pcdbrezjah 22. septembra ob 3 .»opoldne. Glavni . dobitki so: pitan pr^.č. ko e^ dv, vreči moke, olja. ala>U«.r itd. Tablice so po 3 din. Vabimo vse! ^ Churchill o bližnjem nemškem napadu AgftrAi Hurinki Cfcur- tiiill j« imel te po » tate- rvm >» dejal: Keta ki pr?VsjaJ» rs.! tt \ tirna aad An*iij tako rapraj madnljmili. bodo aj»si>t&a uničili btst-stveto del mpsi MMo. Io B&,* bo dano velika Yef -io vbčik*v kki ofc obali ia nemških sa atfckik iuk ter tek seveia« fna-eije ter od Dunkets*« da Bresta ia iz. Bresta do francoskih pristanišč v Biskajskem zalivu. Zbirajo se relOte množine trgovskih ladij v nečistih, boiandakih, belgijskih ie fran-rvkih lukah od Eambur^a do Bresta. Potekale ne si? ko napadalno silo is Doneskih luk. Za w»b *e« pa je vetrko jtevfte Bcaffik M, ki čakajo povelja. d& w vkrcajo m krenejo na aevsnMV in rft-gc4cn*> fi čvi BjOt je. Ke Mote-v« vsln, in f* urediti » tistimi časi. ko se j« špowk* armada Kriala Kanalu in je * njo oferače&at adimral D?ake. aR pa a doevi ko je stal med nami m Franrija Kar se do^ja sedaj. *e doeajo v «pa jo je rmmpo botj važno aa bodočnost s*«ta is nfesoro emifc«. kakor po ae bili «ni-noii časi. Vsak moJfei in v^ka červOra * ho torej pripravila. da izpolni svojo salegoi pa naj bo to fctkrfaa koli čiia uro, da bo t ubi^ejem ribjega prebt- s**j»* * « ^ P-rcorr^r « S* Sciaf.-a ptna miieiiKtei angleškega mrmia. ki j« tigo^- tak'«. »nogo hoij ceni nobodo kaker pa rvoje irvfjenje ja je * 5> sni r^podi dc^rfa ><» da je bot| tSMtl* CSTCJ r ar-g^-fe »rrfh tekaj M otoku j,, po »vets. Ta og*aj bo ^r1"-Her bo h E-.-rvpe izgtaite wdr:|a i»«»-5ke oHasti in dokler si i« itarl ^ brniš poteh ea obiwo «vo'":raasf» Lo«.i<»a, rfasii pa gasifcem. katerih drio je tako težko Hi varno, ''.'s s«et se danes čudi minK»t! in rfn-ševni »oči s kstero prebiralrf l^oodona pri-ča k'.rje jo %-efiko preizkušnja, kirtere konee ae monKOo \-ideti naprej. Vse na*? ki «e borijo rta kopnem, v traka in na morju, da imajo ra seboj narod, ki se ne bo nkioaS, pa naj bo boj Je takn tciak bi dof?. RUMUNUA NEMČIJA Kaša momarira je močna in naše lelal-stro. kakor Se nikdar do sedaj. Haše letalstvo se m veda svoje moči, ki jo je dokazalo ne sieer po šlevifu, ampak po moštvu in aparati- obale so močno utrjene in dobro lasedene. Za tem pa imamo dobro oborofeoo *ofsko, ki pripravljena čaka na napad. Poleg tega imamo vrt kakor milijon m pol Ijudfi V piaafejauljski organizaciji za krajevno obrambo, ki so pripravljeni, da se borijo za vsako ped remije t mestih ali v vaseh. T iskren«i zaupanjem, trdim, da Bc^ tel o* praviš«. Ta bada bomboni i rs&ja I^j-dona so del v načrtu nemškega « Aatoaeaca pridno .paaatU«. Vodi a Ar-iav« fencral Astooesco fe objavil nora pra-via ra dvor ia rekel da ao zadaj) dofoAi uhtr.vaii tetneljiko izpreatembo v driavaeaa živijeaiu io tudi aa roanmskeoa dvoru Z dvora be ed*ireajraa nk) vvaka polNtflni. mrmto-raki ia »p!ctkar;eoie. Glavna odredba dotoia. tla »e kra':«vi pribočniki is dvoraa duos ma-a»avajo vsakdi šest maaecav ia da te aooi po-atar^afo te s m^luia a psftarufea Arfarve-Gmmntii Aataaeaai i« antavit mm-m vlado 'm uccr skupno x Zetezao fante Kova vlada aa bo v svo-e« delovmajo popotemaa aaalaatla a kidijo. * Tri}* cZi Aliiitfi marinla. Loadoogki dopisniki ameriškft Bstov trdijo, da ri je nrar-ia! GčriaJ postara tri {lavne cilje t sedunjift napatA na London: 1. izzvati hoče predvsem paniko med civilnim prebivalstvom s lerori-riranjem in s tem. da jim se da miru, da bi spalo. 2. Uničiti hoče vsa večja žeiezaSka krieSča, »;wtai prosMt ia onnpoaokitj plinske in v«tovodne aaprave ia cevi ter uiičiti električno centralo, i. Oaesposobiti loč« aa-{leike letalska sil* s tem. da aaiči čim v«t letaB«, tovarn ra letala ia skladi« foriva. Kar se t tč« prve torke, pravi dopisnik aoMrš-škega lista .Nevryork Herald Tribaa«.. da s* izgledi v uspeh re!o majhni, ker eksplorii« nemških bomb v Londona izzivajo med prsbt-'afe^om le največje oforčenje in »ovrattv«*. Ostali dve točki ra sedaj se prifcajala v po- ^ i VMlk htafekib vTSv 1 «®č»»ati protiudarci — Nemško uradno poročilo c dn* II. »ept. I«se o enotkevnih tetablrib u^Ub. M ao- . «WkA letal sestreffeaih, od Uh nad Bsrfi- j nun S l*- otmiiuk letal ir.<«bi{enik. utadM poročilo »iejs d«* p« t;di: ikih *e»if«l)r«aih, 24 a^leikik 7 pitotov raaasiL. L- A MERI H A P®- s V trak (e rietela ^ lila. V najvoni ameriiki tW4r-ji ib^^ in v i'.«tr»vvHo IZveroa. država v ork) so »e do^inii:* Uirt »etika elupia^ Tovarna i* UUUi je h;!o ^^ w oseb. Okoli 20S o*eb p« /e tciko i®:^ To»araa j* iwola »d »metUke v Ud« ta S4&.000 dolarje*. Policija mkli, da je el». piozija posledica sabotaža. V tovarni j, ^ Uio 1tteiaTter- Eetevacje in izpod ratevia j« tei^v&o, ker ie rs«d ruieviaafij tndš vekkatuka mrhoiiai a^ tfc^Ik4JL UU uovzh eksplo^ NORVEŠKA__ a Kralj Haakoi odstavi^«. K-nv«3c ^ UiBCOt je prctrtl? t^ij*^, %> tercaa pravi. kralj Maihir. ki m k prt-šahi ▼ Lamdms, aa vet ap<*',-o«a irpo^enS tvnto vteiarsko a«is<« Dalje raz^iate mi-reški padaascal tadi vlada, Iu se j« pr««tU> v London, aa vladm. ki je odaioptts itn* tega ie paihuMcai ani—<-ai aavo vUdo, kitari pni km daje letaU. Etetor CrutMMa, ki ina zaradi otteferatv« krdia rejeaukt všce. Nori aorreiiu aaaa«a sa-auutr n ce*. bivii norveaiu C*aesaku kmrai a* De naia. Do tak spi i laandi re na nhlcn Naaiito, kar sc kralj Ha akna asrzk n priiadevan^eia to hotel vrniti u Anf,:;jt. au-ve? n Jzfavif. d* t* bo ofc »»met Artftm M ril it dalje prati NetaiS tetn ik^potapv lamrnta torej >|W<>I aradao cd- sUvtjea. STA UJA «T*ia gib adktčtv? vaafi am*nik*tf ti- ska • iesa. da pt bika antinaa rime «> aa tli'- " Angleži ac na Sredfiteffl»k«m morni umikaj« vsaki pomorski teki * iUusais"»» silsmi Pomorska oiačenja. ki nc?rtr.t!tw» priisajaio v Sredozcsuko saori«. so t»£ kaz, da je Anglija izjfcabila nadoblas« t»« -pravi italijanski itet »Giamala dltali««..10 s tem odgovarja na iz»a«« angleJkih strov. da bt aa*Wiko biodorje mornarico nničSo v 24 urah. samo. z njo spoprijelo. d Sprejrsa »tadeničer v čaataaiko Ma e feferMbi. Kteči v ateKHti od t« da 21 te*, »ok »a P"** £ do ia oktobra t L Vsa teaadevna dntele ptoaaen* ali a^neoo: Koacf -.«"'^ pisama Ptr frnor, ka*a>ta« r pok. U^T sa, Maistrova uliem IA Za p«s»r»i prifeiito kotek «*!»£>"- Za vsakega Slovenca neobhodno potrebna knjigo „Slovencev" koledar! Ziib ^*ako posebne reči in tako hitro se te stvari vrste draga zJoŽbtčiij danaSnjega dne tako prevzamejo, da kar pozabimo, kar se je Ped vplivom teh velikih posebnih dogodkov nam je tudi zameglen pogled v bodočnost. Pregled vseh teh dogodkov okoli nas, kakor tudi pri nas doma, se nam odmika. Znradt tega se fe »Slovenec« odloči!, da izda leto« &eUk »Slovencev" koledar k« fco prikasa! vsa važna dogajanja preteklega leta. Koledar m, amlo manjše oblike kakor »Domoljub«. Format bo torej zelo velik, in siser 23x 39.S « Koledarski del bo urejen tako, da bo na vsaki levi strani koledar celega »eseca, ki sicer katoliški, p« tudi pravoslavni, z vsemi potrebnimi vremenskimi oznakami, ua dosni pa bo cela atrau prihranjena za zapiske, ki jih pač mora vsak gospodar delati V koledarju bodo prikazani zunanje politični dogodki kakor, tudi notranje politični, poleg teh pa vpliv zcmanjih dogodkov na naše gospodarstvo in izgledi za bodočnost. Poleg prikaza, kaj nam daje slovenska zemlja, kakor tudi, kaj nam daje jugoslovanska zemlja, bodo tudi strokovna navodila, kaj naj v različnih krajih slovenske zemlje delamo vsak mesec, kako na vrtu, v sadovnjaku, njivi, vinogradu m v gozdu. V koledarja bodo tablice (kubične) za izračunavanje količine lesa, kakor tudi tablice za izračunavanje površine (kvadratov), tablice za izračunavanje obrestnih mer, poleg tega pa bo prikazano tudi, koliko predstavljajo razne prostorninske, dolžinske, površinske in teMnske mere v decimalnem sistemu, t. j. v kubičnih milimetrih, kub. centimetrih, kub. decimetrih, kub. metrih itd., oz. v kvadratnih milimetrih, kv. centimetrih, kv. deci-metrih, kv. metrih itd., oziroma v milimetrih, decimetrih in metrih, oziroma v gramih, dekagrajnth, kilogramih itd. Za našega gospodarstvenika bo važen popis našega davčnega sistema in navodila, kako ravnati s pritožbami v primeru neupravičenega predpisa davkov. V koledarju bo na lep način prikazana tudi organizacija svete Cerkve, ki je mnogim v vseh smereh nepoznana. Poleg tega bo pa objavljena tudi statistika veroizpovedi v Jugoslaviji in v svetu. Za vsakega delodajalca in delojemalca bo važen izvleček iz oBrtnega zakona o dopustih, odpustih uslužbencev itd. Našim družinam, predvsem našim skrbnim staršem pa bo nadvse koristen pregled raznih strokovnih in drugih šol ter izgledi, ki jih imajo otroci s tako in tako izobrazbo za življenje. , . Našim gospodinjam bodo prišli prav strokovni nasveti o shranjevanju živil itd. Posebno korist bo imsia vsaka hiia od koledarja tudi v tem, ker bo v koledarju zemljevid celega sveta ia p®le E-rrope, kakor tudi mnogih držav, kjer so se odigravali zanimivi dogodki pretečeneg« kt«. Ptepričani smo, da teh zemljevidov do sedaj manjka v mnogih naših družinah ia da bo aato koledar predstavljal zanje trajno korist Koledar bo bogato Ilustrira«* Poleg vsega naštetega pa bo v koledarju mnogo drugega koristnega, zanimivega in zabavnega čtiva, kar bomo 4« vse v »Domoljubu« naznanili. S koledarjem hočemo dati vse® Slovencem lepo, koristno »n nad vse satdmivo knjigo, ki bo sa vsakega nepogrešljiv«. Namenjena je vsem Slovencem, sferti p« naročnikom naših listov, L J. »Doaioijoha«, »Slovenca« in »Slovenskega doma«. — Z« naročnike teh listov bo »SSovenSev« koled ar le po 10 din. - Za vse nenaročnike teb listov P« 38 din. Tudi ta cena 28 din je v primeri z drugimi podobnim, knjigami "lo nizka. Da bomo »ogli tiskati sadostno itevilo izvodov prosimo, da sporočite čimprej naročilo n« t« »Slovenčev« koleaar. P .DoioUnba«, kakor tndl ostali lahko naročite »Slovenj koledar *,do- pisale i na naslov: »Slovenk« koledar, Ljubljana, Kopitarjeva nhca 6-- al. pa pr. na h zZpnfcih v VaSem kraju. Najbolj enostavno pa fe, ako naroči e koledar kar g naročnine s tem, da nakažete n« isti položnici, s katero plačujete naročnmo kakih lUtov 10 d i e čin na zadnji strani srednjega dela ^ožnicenapišete, dapošajstelO to. več za »Slovenčev« koledar. Cena 10 din velja za »Domoljubove« naročmke, ki bodo naročil. ^thZtZMl^o. dobe koledar za 2* 10 din, ako naroče in plačajo .Domoljub« za celo leto, oziroma »Slovenca« za dva me seca aH »Slovenski dom« za tri mesece. „_,„£« v tem velikem Vabimo tudi vse trgovce, obrtnike in ostale podjetndce, da naroče v tem vezeni »Slovenčevem« koledarja oglase. . ■ „ .nreiemali le do „SlotMenčeo" koledar Ljubljana, Kopitarjeva nlica 6. DROBNE NOVICE Neki angleški oddelek je vdr! blizu Ru-doifovega jezer« 30 km daleč na abesirisko ozemlje. ' Francoska t&ds Je odpravil« diplomat, ska zastopstva pri vladah tistih držav, ki jih je zasedla nemška vojska. Dve rebri si {e zlomil te dni pri letalski nesreči bivii vrhovni »oveljnik francoske voj-ske W<;yg®nd. Romanska vlada j« spremenila imena vsem polkom, ki so se doslej imenovali po bivšem kralju Karolu. Bivii romanski kralj Karol je dopotoval v špansko Barcelono. Kralja spremlja pet in dvajset oseb 32 angleških letal je xbll v sedanji vojni nemški letalski stotnik Molders. Grška vlada i« prepovedal« vsak izvog žita in koruze v tujino. Bombe ▼ Londona so 12. septembra pa« dale kot dež, je 13. septembra povedal Ion« donski radio. Vse premoženje bivšega romanskega kralja Karla je romunska vlada zasegla. Tri italijanske prevozne ladje z voja-štvom in živežem so potopili Angleži na Sredozemskem morju. Desetkrat toliko bomb zmečejo nemška: letala nad London, kakor angleška nad Ber-lini, trdijo Nemci. 500 milijonov dolarjev posojila bo d al 3£ vlada Združenih držav južnoameriškim drža-« vam. Letalske napade na London vodi sam vrhovni poveljnik nemškega letalstva maršal Gdring. Nemški napadi na London so zahtevali v treh dneh 700 mrtvih in 3000 ranjenih, piše ameriški tisk. Med Bolgarijo in Grčijo pride kmalu do pogajanj, ki jim je namen prost dostop Bol« garije na Egejsko morje. 500.000 aemSkih vojakov bo treba izkrcati v Ar.gliji za uspešno zasedbo, sodi italijanski strokovnjak. 59 vlakov dnevfto vozi francoske begune« iz nezasedenih pokrajin v zasedene. Cene živežem v Af?|UJi od začetka vojne so se dvignile manj kot za 50«. A pri nas, ki se nc bojujemo? Angleška vlada ponuja ameriškim pilotom! prostovoljcem 1000 dolarjev za vsak sestreljeni nemški aeroplan. Nemške oblasti na Norveškem so zaprl« dostope v vsa južna in zahodna pristanišča. Ne Italijani ne Nemci ne bodo uporabljali v sedanji vojni strupenih plinov, uradno zatrjujejo Italijani. . .. , Deset tisoč letalskih tovorov bomb bodo zmetala dnevno nemška letala na London« pravijo v Berlinu. Večje število italijanskih pilotov je zadnj« dni odšlo v Nemčijo v svrho ojačanja letalskega moštva. Ce »e bo angleško letalstvo izenačilo * nemškim potem ne bo nemški vdor v AngM več mogoč. Ce pa nemško letalstvo zavlada nad Anglijo, bi se vdor posrečil, toda zato je na! razpolago samo malo časa, pravi glasilo sovjetske mornarice »Krasnlji Flot«. Ptara»ta »laveaskik gledaliških igraltti t. I'»rit ia »J»ga»a (t»"P» At(r»«la. ki »ta <5«lt» iWt|«, bila rtebra (Uieaske gledališke «mn»«ti, m obhajala »epfemkra tvaja ilala parol* skift ■e*t j* bila » fr»afi»ka«».kt cerkvi m »*tt u»t daa lar pri istem uliar|«. kakor m k,rr >u bili pred peldr»eti«Bi kli porWm» Minister dr. Miha Krek je nedavno obhaja! petletnico, od kar se ko« minister v belgrajskj vladi trudi 7a vsestranski napredek Slovenije. Aeliko je število njegovih. predvsem gradbenih del, s katerimi je pomagal posameznim okrajem in naš narod no izreka veliko zahvalo. želimo. da bi gospod minister še dolgo more! tako plodonosno' delati za napredek ia podvig Slovenije, kakor je delal doslej. Dr. Marko Natlačen je pretekle dni praznoval petletnico, od kar je stopil na čelo dravske banovine. Vsak polten Slovenec bo rad priznal. j|j smerisk, vrmarji na Nizozemskem okrog 115 milijonov tuiipanovih ooladik v vrednoti t> m. ijonor dolarjev. K temu pride še 5 malijo-aov liijarint ia čebulic drugih rastlin, ki so jih Znamenita P,,,, Und loBdaaik4 wrkw. je kiU - dn(h ' ,H,k| a*'ar«osti, da ja poškodajejo bombe Amerikanci kupili na Nizorcnuk,.™ i 1 b. mogli mi c r j škj vri j, ar j t Je k » k ' * lahko 'i, jZ n "-ilijon«" Miti Črtalo? ie Mbodo^a« i!' ,kako "adoroe-bo velik del ameri^h r , ' irtoda. narjev v Newyorku ie prišel na nn-c ■ ^ najii rešitev ia te zadrege. V dr/-av; Mich^11' mestece imenu »Molland« in v tem .""V? resnično žive samo Nizo/enu-i. potomci uri njih Nizozemcev, ki so se iz.selili " j,. movine. Iu se š<. tr,ino drže iz domovine P nesenih običajev, poje cvetlice in vsako 1 , pri rede praznik tulipanov, ki tra.is fko« »eden in pa domačini, kakt-r tudi <"r,5n tujci zck> radi obiskujejo. * V vsako hišo Domollubaf London, katerega »o nemški bombniki ie neštetokrat bombardirali V Angliji ubirajo .tare leleio, slasti okenske mre je in balkonske ograje ia potrebe vojne industri| Romunski general Antonesru je postal roditelj dritTi Učitelj: »Ako ena sobarica pospravi in uredi sobe v dveh urah, koliko čusa bi za to delo potrebovali dve sobarici?« Učenec: »štiri ure« Odkrito povedal, Francek se je polenil in hlinil, da je bolan. Moral je v posteljo. Mama prinese kamilčen čaj, ki je seveda pust in grenak. »Tako, zdaj boi pa brž popil tale čaj, pa bo kmalu bolje.« — »Kamilčen čaj? Kaj ne bom dobil čokolade?« — »Ne, otrok. Kamilčen čaj je mnogo boljši,« Francek skoči s postelje in pravi: »No, zaradi kamilc se pa nisem ulegel.« Aparati ki niunnnjaio tiliinjnta se lelalu Sueški prekop, sa katerega s« bode t prihodih tedn.h mm p, 3>ran ta __—"---:-- po DOMOVINI Kmet in delavec V »Slovanskem dulavcu« pod pravkar navedenim naslovom čitamo sledeče: Zveza združenih delavcev od ustanovitve dalja ponavlja, da note biti raarednobojn* organizacija. Hoče sodelovati z ostalimi pridobitnim! sloji našega naroda, za skopni napredek lastaega stanu in narodne celote. Na krščanskih temeljih zgrajena organizacij* todi drugače delati ne more. Kmečka zveza, zastopnica slovenskega kmečkega stanu, ob raznih prilikah ponavlja iste misli in izrecno ugotavlja, da tudi njen organizacijski program temelji na socialnih okrožnicah cerkvenega učeništva. Zadnje čase se stiki med našo organizacijo in med Kmečko zvezo vedno bolj poglabljajo. Vedno večkrat se snidemo aa skupnih sestankih in na skupnih zborovanjih, menjamo svoje misli in ugotavljamo, da moramo svoje sil* združiti, če hočemo, da bo proletarski slovenski narod prišel do svoje pravice. Posebno do izraxa je prišlo to naše skupno stremljenje na petkovem zboru funkcionarjev 'IZD in pa na naših nedeljskih romarskih zborovanjih. Predstavniki Kmečke zveze so obakrat poudarili, da smatrajo, da so interesi de- lavstva tudi njihovi lastni interesi. Gospodarsko moč»;i delavski stsn je najboljše poroštvo, da bo kmet svoje pridelke mogel prodajati po primerni ceni. Sicer pa je tudi zaradi povezanosti i.mečke hiše z delavskim stanom nuino potrebno, da delamo v skupnosti. Naši kmetje se ae morejo primerjati vojvodinskim veleposestnikom. Večinoma nikoli toliko ne pridelajo, da bi sebe vsaj skromno preživljali. Na mnogih bornih kmetijah vlada dobesedno prava revščina. Številne kmečke družine premnogokrat nimajo, s čimer bi se nasitile. Kmečki ljudje tako nujno rinejo v delavske vrste, zmanjšujejo njegove plače in množijo industrijski proleta-rijat. Tako to mora izginiti z novim redom, z bodočo stanovsko družbo, ki bo slonela na temeljih krščanske pravičnosti, samostojnega urejevanja prilik vsakega stanu posebej in pa tudi medsebojnih odnosov vseh delovnih stanov. Ce pri poedincih morda danes ni še tega razumevanja smo prepričani, da je pri vodstvu Kmečke zveze prav tako, kakor je pri Zvezi združenih delavcev in smo overjeni, da bo bodočnost slovenake delovne stanove, zlasti pa delavski stan k« kmečki stan strnila v skupnih prizadevanjih jta nove lepše čase. Iz raznih Strafeo litija. Pasji kontumac je bil zaradi domneve stekline že dvakrat Toda kaj, ko se (ta pa vsi ne drže. Nekateri »pinft« so prenežni, da bl morali biti cele dnevt privezani, ln tako se je zgodilo, da je eden takih »scerkljaueevc ogrizol poštno uradnico g. Fr. Verlasuik, da je morala v bolnišnico. Postave so 2« vso enake, tudi pri pasjih mrcinah. St Jernej aa Dolenjskem. V torek, tO. sept. zvečer se je pred Podobnikovo vilo oglasila šentjernejska godba in moški pevski zbor. Na zagrebški univerzi je namreč končal študije g. Joško Podobnik m postal doktor vsega zdravilstva. Novi doktor, na katerega smo vsi šent-jernejci ponosni, je sin bivšega nradnika pri deželni vladi. Oče je padel v svetovni vojni, skrbna mama pa se s sinom veseli uspeha in časti, ki ju je dosegel sin. Mlademu doktorju vsi iskreno čestitamo in želimo, tla bi tudi vnaprej povsod, kodei ga bo služba vodila, deloval med katoliškimi organizacijami iti ostal zvest krščanskim načelom tudi kot zdravnik Mirna pe& Pred štirimi meseci smo imeti še med živimi v naši sredi blagopokojnega župnika in duhovnega svetnika g. Antona Zorela. Dne 20. maja ga je pa Najvišji poklical k sebi po večuo plačilo. Njegovo delo bo zapisano r. zlatimi črkami v kroniki mirnopeške župnije, kar je vse on storil v času žnpniko-vanja nad 33 let v Mirni peči. V spominu nam bodo _ ostala vsa njegova javna in duhovna dela. V nestrpnem pričakovanju smo čakali na prihod novega župnika. Dne 3. septembra smo sprejeli župnika g. Antona Petriča, ki je služ-I>oval kot kaplan že poprej 8 let, dobro poznanega delavca v vinogradu Gospodovem. Tako bomo z novo močjo nadaljevali dela, ki so nujno potrebna na vseh oporiščih ia tudi na prosvetnem polju, Robrodošli novi župnik! — Minuli mesec smo pVaznovali dveletnim, od-,.?? ,se.i® .P" nas ustanovila zadruga. Kljub veliki kritiki io konkurenci zadruga sijajno uspeva, — Gradimo novi most čez temenico v Bi-~ P0*0*«' i® zgodaj spomladi Cesarju na Vel. Kalu skedenj s senom, ob času mlačve pa istem« in Somraka kozolcu, kjer je tndi pogorelo vse žito. — Letošnji pridelek sploh bo 7« kaj skromen, tako, da bo veliko posestnikov imelo le *a>»e, ne pa. da bi mosli svoj pridelek vnovčrti, Tndi v vinogradih slabo kaže. — V torek, dne 10. septembra se je ponesrečil pri sekanju drv Antoa Saje iz Malenske vasi. Njegovo stanje je resno. — Mirna peč se bolj r (viko oglaša v mišeoa »Domoljubu«, to pa zato. ker še nito vsi naročniki poravnali naročnino za leto 1940, Zato prosimo, da vsi zaostali plačniki naročnine isto nemudoma poravnajo, potem se bo pa tudi mirnopeški striček večkrat oglasil. Moravče. Na zadnjem sejmu smo našteli 79 volov, 21 krav in 75 prašičev. Kupčija je bila razmeroma dobra, zlasti za prašiče, ki so bili vsi razprodani. Debele vole so prodajali od 7.29 do 8. 25 din za kilogram žive te/e. l)ra- Ša je bila tudi mlada živina in plemenske rave. Žal, da nam od visokega izkupička nič ne ostane, ker se je podražilo skoro ra polovico vse, kar moramo kupovati. — žita smo pridelali manj kakor lansko leto. Sadja je malo, pa še tisto ie krastavo in črvivo, ponekod no sploh ni obrodilo. Ajda in koruza dobro kažeta, če bosta srečno dozoreli. N« zelju in repi se pojavljajo gosenice, l iloža bo precej, krompir pa že napada gniloba. Posebnost na vrtu mesarja Cotmana je debela jedilna pesa, ki tehta i kilogramov. — Gasilno društvo v Moravčah je obhajalo letos 40 letnico tvoje ustanovitve. Na slavnostni prireditvi ¥ nedeljo je prejelo odlikovanje več zaslužnih članov F, —-iav0Dr^' je Jut,'>n,ila Posestnikova žena r .anetska Birk, p. d. Brkova mama. Usodni večer ie tožila, da jo boli glava. Pozno ponoči je vstala in šla po vodo za obkladke. Ker je ni "azaJ- S", jO domači pričeli iskati. Našli ™rtT« T, globokem vodnjaku. — Umrla ie Albina Barlič, hči posestnice na Hudeju. Do- trp!je#e!naJ njeno zemeljsko b J""*" »?.J1Li,i'L 0ni smo spremili k večnemu prf.tku upokojeno upravitelji velel posestva Kus Rozo, sestro n*iieg» župana Raina ' ™ » katoliško zavednater j* ob vsaki i o j . *?vednost ta prepritanje. — Draea Ro- n".^zUlr'?V39e"fa 0d ™ k Materi nsse^ ivcUarja izprosi nam pri Mariji, da bo- mo tud, mi hodili odločno po Tvojih stopinjah! Tta LIboigl Je Hedavnft umrla Porttft^T" Bevirs je bila rasti 6 nedoraslih olmfl^r*)'1 jih jo zapustila mont.-Baa iB članic. Fijine kongiegarije, M fr fe zadnji fr Spremila z zastavo. j( M*ti večn« |J| UVešgaaje. Se,!«-, 'ko se koplje kro' i »oliko talflstja poblrs--; f*|fl kVare 5 gnilega krompirja na stran. — Tudi pri n» 111 Smeli mirovno procesijo ^jrodstvonu don?,^ M upniki k Sv. Kriiu%>erT'r££'$ nas obvaruj pred vojno vihro! _ Pretekli t smo Imeli prvo alano, ki gotovo ni korialli. .ir® ajdi, >-1 lepo kaJo — fibla Otrok in ena učna »oba... in dve učnl ^iV Leskove« ,rl Krik trm. V našj občni banska uprsva * vasi Kobil« in Korenitnftf dovode, ki bodo ie potnim rodovoni , kori«'il« S le Pričel,- kdaj je bil v krškem okraja narodni priljubljeni minister dr. Miha Krek so se pehali in mučili vaMani vasi Kobil, h T renja va«, kako pripeljati vodo iz oddalieaik dentev v »sat To delo je sedaj skoraj U .»C Zidarska dtža pri obrh vodovodih so »korali, gotova, potrebno Je samo ie izkopati jarke ,, cevi, katere m le na motu in jih vsak čas »rff? kujemo. V dobi JN3 režimu ni bilo u »klerii»L te< denarnih sredstev te, bile vse prošnje u. toau. Kaš posUr.cc miaisi<»r dr. Krek je imel veliko rasuin«faitjis sa oolrebe našega okni. Občin in vasi, ter j« odobril Kontne kredite, ti 150.000 din, ter s tem omogočil gradnjo v<*W dov, za kar *nu boma vsi trajno hvaležni ter tns Izrekamo ti»»tt?!; in gospodom na bi. ilrotehuičnem oddelku. Velike iitve so ptevzeB in tudi fce delno prenesli tudi sami vnSčaai i obliki prostovoljnega -dela, katerega izvršujejo i požrlvovnlnostjo. Tozadevne načrte' je naptaii! Higienski zavod v Ljubljani, za kir ne powi*j zahvaljujemo dire!:to-ju g. dr. Pireu, ki ob v?aii priliki pokate razumevanje za potrebe n»;-;i kraja, ter je bilo v zadnjih letih prsv po njegoti »slugi narejenih več higienskih naprav v tukaj-šoji dkdH. Ne smeisio pa pozabiti izreči top!« »hvale našemu neumornemu okrajnemu desis-fektoij« LojtMu Jakliču, ki je posvelil maojto it-aa it. truda prav t*nr, vciovodom, ki ao sejtj j (|S«ad!iji Sn 1'7 neštetim drugim stuJenrem in vo4 ajikotn, za katere Je predvideno, ds bodo v Uif MoHt&o Mmtmiu^ Mm TI k? na Hrlbclk peš križem sahjri, mrtveca sina v naročja držiš ia na Ortijl vesela kraljaješ, aenilji moravški dobrote deliš: bodi tolažba naaa v daeh trpljenja, zvezda . danka ne Esorja življetie. Kadmr se vzdih ht prvi izrij«, k Tebi na Hribe« rsvpae hiti in pred oltarjem drfijske Marije iščemo trudni spe« novih moči. Zdravja Te presino v svoji bolezni. Tvojega varstva in Tvoje ljubezni. Bolj kakor' davne moravSkc rodove croea nam danes prešinjt srre: koplje sovraštvo po sveto grobove, mesta razdira ia širi gorj«.. TI že pognbae valove »stavi, hudega varuj nas v Svoji IjnbavL V raju pri Sina za nas Ti govori, sveti kot zvezda mirn nam z nebs; Tvoje svetišče kot skala na gori naj se npira viharjem peki«. --Vroče molitve iz src nam kipijo: veča« ohrani aam Hribce, Drtija ' * Kapelica žalostne M. B. na Itrflf'hfl na samotni gozdni ravninici Moravč. I «Prfi j. na samotni gozdni ramlaici '»u Jf bilo tukaj znamenje s čudodelno f«^'"'^' j, zdaj v glavnem oltarju. Hribce ne »»>iir med domačini, marveč tudi drugod l>o n i ili n.>::. nulhližin mora<-,_; ----- uuiuaLiiH, Hinr tcv miui -r- - ,, njih krajih. Drtija pa je najbližja mo"^ podružnica in privlačuje s svojo prijaz"^ vso moravško dolino. Posvečena ie S'h il ji. h kaJeri se zatekajo v rajnih potreo« r nezgodah, 4isii ob luidi uri. ( Dji bodočnosti asaciraai. G. Jaklič predvsem zasluži » »veji« deloiu, katerega iavrši veliko več kol mu j« dolžnost, pmiiouje z najvišjega mesta, jja no mesni čile dolgoletne želj« vaieauev vasi. Kobile ia Gorenja vas, je tudi zasluga našega župana SUrea Franca ia tajnika Preglja, ki nista uikiiar zamudila nobene prilik« iu vložila veliko truda, da »o poetale šelje enkrat resnica. Ta dva vodovoda sta dosti jasen dokaz vsem onim političnim netopirje«, ki tičejo varuštva javen naše slovenske domovine, da iiuajo razumevanje za potrebe slovenskega ljudstva samo vodilni možje Slovencev, i vsi ostali bi na« uporabljali le za drobiž pri plačevanju svojih računov. Sla*. Konj i« a. Mežgooska bolezen, tokozv, >im'iiiiighitis« je bilu odkrita v vasi Božje raa ['»liorju. Ker je silno nevarna, so eno osebo oddati takoj- V fmiriborsko-. botnršmcrv oMtorrt pa jc storila pot/ebuo pioti morebitnim drugim posledicam. 'Ie vrste cbalenje na Pohorju ni prvo in kaj rado nastopa ob menjavi toplote. __ Tatvinese na velik® razpasle po naših krajih. K sad« se vsevprek: sviaje, kokoši-, drva. poljski pridelki, zlasti krompir, sadje in že grozdje. V jeseni bodio dolgoprstneži najbrž pridno na delil, da za zrrao ne ho treba skrbeti na |M>šlen način. — Hdili draginje so naši ljudje že marsrkaees» jed opustili. —V »aedo, dne H. sepetnaUta jsopoklne se je mul Oplotnico med ploho vsula gosta. kakor ^rah debela to-fa, ki je padala nekaj minnt m vse pobelila. tamrnu tm»¥sk& mi V LJUBLJANI, Kongresnf trg 16/11, vpisuje * moja Bielilin ttg«»»h« šele in sstelc tečaja ter poeiUn* predmete, kakor knjigovodstvo, steuogralijo,. pravo itd. ter tuje feiike, kakor nemščino, italijanščino, francoščino i. dr. Vpiš« se IsMto vnakdo. Pei* ne «r5f t dopisovanjem. je oteben in zata n«pe3eri. — Vsa |»iia«ttila pri vecfctvu zavoda brei-plaf.no. Naredila je prccej šUdc v vinogtadih in na bilo p,"ta,lblHV tem- kraju letos fc*« še-aii Ahihras. Približala se je a naglim, korakom lesen, ki pa ni zlalat Saj na« krnet t obupnim oeesoni pregleduje svoje žitaiee in % sUahom. v sreu premišljuje, kaj bo, ko pride zima, tista dolga zima. Ali bo zadati kruha — pa kaj kruha, saj ni i njnn razvajen uaš kmeti Da ima. zadosti krompirja in žgancev, pa se n« boji prihodnosti. Letina bolj slaba: žita (pšenice,, ječmena) inato ali nič, krompir še dobro kaže, vendar gnije, kar je zopet krivda obilnega dežja, koruza počasi zori, ttajtairji in mali kmetje so si prislužili vsaj nekaj pri obiranju robide in drugih, zelišč ali pri gradnji vodovoda. Kmet, ti pa si zaradi draginje ne boš mogel kupiti niti potrebne oblete. — Naš suhekrajinski vodovod se bliža končnemu uresničenju, Jarki, oziroma cevi so položene do, Ana-brusa, kjei ao izvtšena tudi druga vodovodno-iutitalarijhka dela. — V Globoieu izvršujejo še najpotnebnejša dela in postavljajo najmodernejše stroje za pogon vode iz Globečea v rezervoar in naprej do Arabimsa. Veseli smo in. hvaležni listini, ki so se ttudili ini delaJi za gradnjo našega prepotrebnega vodovoda, ter dosegli, da naaj le kmalu priteče dobra iu okusna voda. Itaka pti Krškem., Za praznik Marijinega rojstva nas je pohitel« nad 40 i avtom poklonit se nebeški Zavetnici na Breijp. Pa še na Bled smo pogledali. — Nedavno ao »peštenjakovičU obiskali Suntajov mlin v Padalcih, in »rekvitiiali« tri vreče moke, pa še nekaj drugih stvari. VcRfc vfom na Bfcrftr. V noči «t 'H na 3ff. avgust je bil izvršen velik vlom v središča Bleda v Ugovino z ta Uri no, speheniost in arami A. Božič. Vtoi» je bil drzna izpeljan v glaivnem središču Bleda in v največji aeaoui, Vse se mora vpsašati, kako je moglo priti de kaj takega ob takem časui na Bledu, ne da bi kdo sploh, kaj, opazil. Vlom je bil izvršen v deževni noči, kar potrjuje prepričanje, da vlomilec ni «4 dale«, in da, je dobra poznal vse varnostne razmere: Vlomilec je odnesel zlate-zapestnice, ovratnice. ptstaae, ure in veuižiae in Ir! gotovo skušal sedaj to razpešavati po Gorenjr Aeta. Opozarjana* vse, da je tvntka A. Božič, Ljubljana, Frančiškanaka. ulica S, ki ima pedraš-ni«o aa Bledu, razpisala l()i(MK> dia. aagvadte b-slemu, ki prvi odkrije ali pa pode koristno podatke o tem, Me je vlom »vršit. >nt H. Staršem v spomin Iskrena in čista ljubezen je bila, ki njuni življenjski je pati združila, ni bilo posestva, a« dote bogate, par skromnih sta znancev povabila v svata, Pogumno- kot ptičji par v eveta? pomladi, gradila svoj il« sta v skrbi in sadi, znnpnti v božjo Previdnost sta znala, zato se truta, težav nista hala Ia »veste ljubezni rojena življenja, prinesla so novih skrbi in trpljenja, zrečila zaupne sta Stvarnika r rnke, zdaj atek in mamica svoje otroke. Ne eden, dva; osem se nas je rod i to, za mamico drobno vefiko š^.viiu. Preslabo godilo res ni se ...u.ifni, saj očia je živel tej satli edini. V najlepši, je dobi ga smrt pokosila, sledila si kmalu mu, mamica mila... Oj, prosita tamkaj pri večni Dobcati* da vsi bi hoditi; po vajini potil Zadmžna šota v Ljubljani Kot druga leta, bo tudi letos v Ljubljani na I^ronrzredni trgovstor šoli t.nfraina Sol«, Ii ge sačne sredi afc jih ie še pomnilo strašne čase ITmietnickoga, >b,-ua/' ia Bcrestcčko; mnogo jih je piestalo vse vojske, švedske, pruske, moskovske, domače. d*usfce in ogrske. Bili so tam oddelki, spremstvo velikih gospodov, sestoječi iz samih i veteranov, bili so vojaki » postojank, za katere je postala vojska to, kar za druge mir: normalen položaj in U:k življenja. Pod ruskim vojvodo jc stulo petnajst praporov hnzarjev, konjenice, ki «0 jo eetc inozemet Smatrali za neprimerljivo: bili so lahki prapori, prav tisti, ki jim je načeloval hetnian, ko je ie p« padcu Kaincuea zaduf strahovite poraze razpršenim tutirskiui čambulom. bila je slednjič doma« a Jiehota, ki se je znala s kopiti brez strela, vrcci nu janičarja. Te Ijmli jr. vigajala vojna, »aj je vzgajala ljudovladi cela pokoteoja: toila doslej so hiti razptieni ali pa v slu H) i sovražnih si strank, /daj ko. jih, je, 1x1tra.ua sprava paklicula v eno taborišče in pod «10 poveljstvo, je ketmap upal, da b« atrl z. njimi močnejšega Elussetna in prav tako mačm-g^ Kaplana Niičelovafi s« tem ljudem iziuršejii ooveljuiki. katerih unena s« bila pra.v tako no samo enkrat zapisana v zgodovini z^tdnjik vojsk, v »piemcnlj,i«t vnstnosti paca/on ia zaatag. Hetmnii sam, p» je knkot sonce ,itnl_ na vseh ta, s svoj«! voSjo da.jal smrt tMoeem-K a ter j pa JO hiti da ti g i povoljnikt ki Jim je l'ik> »sojeno, «ia se pri tem hočim*kei»» tabona Pokrijejo z ocsniitso skv«? Bila sta tam dva Hlevska hetmaaa: veliki (heiman) Pae in poljski Mihael kazimii Rad-zivUL Ta dva sta se nekaj dni peetl bitka združila t kronskimi (kraljevimi) vojskami ia sta se sedaj aa povelj« gospoda Sobieskega poštar vila na višinah, ki vežejo Ihičim z. ivattjeem. Uvaaajst tisoč bojevnikov je poslušata njih ukaie, med njinri pa, je bilo dva tissč ialimine. pehote. (M Dnjestra proti juga so stali žar vezniški vinski polki, ki so dan pred bitko zapustili turški tabor, da bi se zrfružili s kristjani. Poleg Vlahov je »tal s topništvom gospod Kontski, ki je bil nedosegljiv v zavzemanju utrjenih krajev, v napravljanju nasipov in naravnavanju topov. Te umetnosti se je ufrT r inozemstvu, je pa v kratkem preftosft v irjej tudi rnsjzemce. Za gospodom Kontsferm je stala rusko in maznislss, pehota Korrekega, dalje gnepodl lietman poijski Dimitrij VišiHOVieckii, l>ra,tranee bolnega kralja. Ta. je imel la-trko konjenico pod seljej. Poteg ojega se je postavil t. lastnimi pri»povi pehote m konjenice gosp™' Auriifcj Potočki, nekdaj hetmanov iraspr«jtwk, zr®j pa «liwdovaIee njegove velikeotr. Za nji« in xa Kerrcliim je stalo po«l jarrom jabtonov-sbirn, vojvoilo ruskim, petnajst praporov htt-70 rje v v bteščečili okleprh. v čelcwfofc. »r so nurt&l« grozne s«vce- n« obraze, s krili na ra-mea^lv €it«a snlic io štiteH sad ajimi, oi»i p» so stali Kitno, zanafejof se na svirfo »itn m p,vepričati i, d» bailo oni trsti, ki bodo oatoCili ZB'af>d wiirjšrb pa, ne p® hrabrosti, »mpafc |K> irgl«ln bojevnikov, jie bil gospod kasteaa pirf-lenki Laiecki. čigar brat« so Nilu v Bodaajn« zitva -Usekali, za fca,t jim fe prisegel verno moščcvaioje; kil je K«V«* c*rT- ecki nečuk velikega Šte£*a«, ktoi-ska pujski nemir. Za. ,ta«a oWega»ja ICame«* .»e vP°d bilembem »a- kraljevi st.ani m eel« site drbflli in bi bil skoraj zaneti L doi»»eo vojaoi, »iaj pa je hrepenel »dliiUvati, se a hiahrsstjo- sa le^em polju. Bil je gosj^ed Gasr brfel Silniekk, ki. je skoraj vse življenje prebit v vojnah in lan je šs. slanost polieliU glavo; bili so še tiuni vojvodi, in kaštelaai, ki so biit ia ptejšajih v«.jea manaj znani, manj slavni, a tembolj sta vol 1 lepoi. Med viteštvou, pa, ki ga ni ktasilo sena-. torsko do«to,j:an.si(vo, se je pred, drugimi odlikoval gospod Skrzetuski, sla vai zbataše«. vojak, ki ss- ga stavili viteitvo za vzor in ki se je udeležili vseh .vajen,, kar iili j« zadnjih tridleset tet vodila, Ijade-vlada. Starost lau je že pobelila glavo zato pa ga je. obdajalo šest sin»v„ po moči šestim divjim veptonv peiihibiiih. (>d telt 90 statejši že po/uati vojno, nuj,mlajša dva pa sta imela pc.eata.ti pivo pi«L»kiišnj» 11» sta zato, tak« staastao. kopruela pe> bitkiv iia je moral oče ttjuao aeslipaost z i&adirimi besedami krotiti. ,',,., Z velikim spoštovanjem so gledali tova.ri«i na očeta in siaove, torfa še večje občudovan ie. je vzbujal gospod Jaitocki, ki je bil n« «l>e očesi slep, pa se je kljub teiaii po zgtelti tistega. čeŽfcega kral ja Jaaa od|}mnvil aa v»isk.o. Ni imel ne otrok ne sorodnike«, slažab-nika sta ga vadila p»>d pazduho in imej je same- nailo. da v bitki pade, domovina nslW> izkaže in, si prudiobi sUtro. Piav tam je b" gostKid R/rečirki, ki sla ima oie ia brnt * teku tega leta, padla. Prav tam jre bit gospud M«4o-*W1 dinarjev; stroški dedičevega zastopnika pa ao bili gotovo vsaj tolikšni, če no še večji. Iz te pravde se vidi, da varuh tudi ne smo preveč ščititi ko-risti svojega varovanca, ker mu • trnu lahko po-vzroči ogromne stroške. K Materi Me uboge, ki r«dve* trpim« in živima le »d dela svojih rek. Vse k Mariji danes pehitimo, kakor k materi hiti ljubeč »trak. C«a nas bo dobra razumela: naše stiske, solse in tesnobno bol; ker je sama prej ie vse trpela bolečine, kar jih krije zemski dol Me smo Tvoje, milostna Marija! Ti si naša, tudi ena ume« nas. K Tebi Jrsus neino se privija. Tvoj ljubeči doli gleda nas obraz. Naša bodi vedno Pomočnica! Tisoč nam preti nevarnosti povsod. Bodi naših vdanih src Kraljica! K Jezusu nas vodi, kaši prav« pet. V temnili dušnih in telesnih h'»jih, varuj na« in delavski trpeči stan. Naj pa prošnjah vsemogočnih Tvojih narodu in nam zašije nfet« ttffh! lahetnikor. Neuašiuec in ;;ospod Hromika in najnesrečnejši izmed vseh, mladi gospod Novoviejski. Temu so celo prijatelji in sorodniki želeli smrt, saj ni bilo zanj več tolažbe. Ko je ozdravel, je vse leto uničeval čambule, zlasti pa je srdito preganjal Lipke. Ko je Kričinski razbil gospoda Motovidla, je prejezdil za Kriči.iskiei celo Podolje; ni mu dal oddiha in mu je bi! neizmerno težek. Na teh bojnih pohodih ie zgrabil Aduroviča in ga ukazal deti iz kože, ujetnikom ai dajal hrane, toda utehe v bolesti ni našel. Mesec dni pred to bitko je odšel k huzarjem gospoda vojvode ruskega. S takim viteštvom torej se je postavil pod Ilofimom gospod Sobieski. . Za krivice ljudo--viade v prvi vrsti, pa tudi za svoje Osebne »o se želeli maščevati ti vojaki, saj je v neprestanih bojih s poganstvom na tej s krvjo prepojeni zemlji skoraj vsakdo izgubi! kako ljubljeno glavo ,t;,s ! ¥ sebi spomin na kakšno strašno nesrečo. Hetman veliki se je torej podvizal z biiko, ko je videl, da se da srditost v srcih njegovih vojakov primerjali s srditostjo levmje, kateri so neprevidni lovci pobrali mladiče a goščave. Dna 9. listopada leta «>74. se je začela bitka z malimi spopadi. Krdela Turkov so se od ranega jutra usipala iz/a okopoc, krdela poljskega viteštva pa so željno hitela proti njim. Ljudje so padali na obeh straneh, doda pa je bila pri Turkih večja. Psdio pa je vendarle nekaj imenitnih Turkov in tudi Poljakov. takoj v začetku boja je ogromen »p»-hija prebodel s krivo sabljo gospoda Maja, jato pa je onemu na jmlajši Skrzetuski z enim udarcem skoraj popolnoma glave odbil, za kar je žel pohvalo modrega očeta in si pridobil znatno slavo. Tako so se torej bojevali v skupinah ali posamič, v drugih pa, ki so boj opazovali, je »asel pogum in vedno bolj naraščalo veselje mo boja. Med tem jo se oddelki vojske raz- postavili okoli turškega tabora, kamor je komu hetman mesto določil. Sam je stal za pehoto Korickega na stari poti v jassy, z očmi objema! ves ogromni Husseinov tabor in na obrazu se mu je zrcalil ti«rti jasni mir, kakor ga ima mojster, gotov svoje umetnosti, preden se deta loti. Od časa do časa je razpošiljal ordonanee z ukazi, zdaj »pet zrl z zamišljenim pogledom boj posameznih skupin. Pod večer je prijahal k njemu vojvoda ruski, »Okopi so tako obširni,« je rekel, »da je nemogoče nastopiti takoj od vseh strani.« »Jutri bomo v okopih, a pojutrišnjem posekamo tri četrtine teh ljudi,« je odgovori! mirno gospod Sobieski. Med tem je nastopila noč. Bojevnik so se odpravili z bojišča. Hetman je ukazal vsem oddelkom približati se nasipom v temi, kar je Husseiii ovira!, kolikor je mogel, s topovi velikega kalibra, toda brej: uspeha. Proti jutru so se poljski oddelki zopet pomaknili nekoliko naprej. Pehota je začela pred seboj nasipati majhne okope. Nekateri polki »o se »primaknili na dober strel iz muškete«, ln res so začeli janičarji na gosio streljati iz pušk. Vendar sc po hetmanovem povelju na ta ogenj skoraj sploh ni odgovarjalo, za to pa se je pehota pripravljala aa naskok naravnost naprej. Vojaki so čakali samo ukaza, da bi planili srdito naprej. Nad njihovo raztegnjeno črto so z žvižganjem in šumom letele karteče kakor jate ptičev. Topništvo gospoda Kontskega je začelo boj o svitu in ni utihnilo doslej niti za en trenutek. Po bitki se je šele pokazalo, kako zelo »o pustošili njegovi izstrelki, ki so padali na mesta, kar najbolj na gosto zastavljena s šotori spali i je v in janičarjev. Tako ie preteklo dopoldne; ker pa le dan v' listopadu kratek, se je blio treba podvizati. Hkruti zadoneli vsi bobni, kotli, krivulje. Na tisoče grl je zavpita z enim glasom in pe- hota. ki jo je podpirala tik nje nastopajoča lahka konjenica, je v gostih množicah odrinila, d« izvrši naskok. »S pet rftrani hkrati je napadla Turke Nje- Sova milost«, jan Demetnark ir, Krištof de Bo-an, izkušena bojevnika, sta rodila inozemske polke. Prvi, ki je bil po naravi bolj vročekrven, ae je gnaf tako srdito, da je pred drugimi dospe! do okopov in bi bil kmalu polk izgubil, ker je moral vzdržati salvo iz tisočev in tisočev pušk. On sam je padel; vojaki so začeli omahovati, toda prav v tem trenutku jim je prišel na pomoč de Bohan in zadržal prestrašene vojake. Le-ta je z mirnim korakom, kakor bi bil na vežbelišču in bi korakat po i«ktu godbe, premeril ves prostor tja do turških nasipov, odgovarjal na salvo s salvo in ko so jarek z butarami zadelali, ga je prvi prekoračil pod točo krogel, se s klobukom janičarjem priklonit in prvi prebodel praporščaka. Vojaki, ki jih je zgled takega polkovnika navdušil, so skočili in začela se je strašna borba, v kateri se je urejenost in i/.vežbanost kosala z divjo hrabrostjo janičarjev. Podvizajoče se dragonce pa sta vodila od strani vasice Tarabanova Tctvin in Doenhoff, drugi polk na Asver Greben in Hajdepol, vsi izvrstni vojaki, ki so si razen Hajdepola še po« gospodom Carnieckim na Danskem pridobili neizmerno slavo. Ljudje, ki so bili pod njihovim poveljstvom, so bili zastavni in udarni, izbrani iz podanikov na kraljevskih posestvih, zelo spretni za boj peš ia na konju. Vrata je proti njim branil džamak, to je neredni janičarji, zato pa so se tudi, čeprav so bile njih množice ogromne, začeli takoj mešati in se umikati, ko pa je prišlo »lo ročnega spopada, so se branili samo v toliko, v kolikor niso mogli najti mesta za umik. Ta vraia so bila tudi prva zavzeta in skozi nje je mo(?ia aajpret prodreti konjenica do srede taborišča. Prevžitkarjev hruh »«*,."*» . r» i (h metki gias s dežele.) Zanimanje »a socialna vprašanja na vasi se vsak dwi vetu. Mnoge boleče rano se skušajo zdraviti. ali s« vsaj išče »dravll, ki bi bila uspcš-na. Ena taka rana Je: mi kmetje nimamo niti bolniškega nitt starostnega zavarovanja. Pač: oboje imamo, svojsko; toda oboje Je pa tako manjkljivo, da sedanjim razmeram skoraj ne ustreza ve?. Pereče vpraSanjft je zlasti naše pre-užitkarstvo. Kruli užitkarjev ni sama trd, grenak je, hudo grenak. Ne pri Vsakem, a pri mnogih. Zdi se, da to ni nov poiav. Saj je že včasih veljal rek: »Ti meni luč, jas tebi kijučk To se pravi: ne dajte pred smrtjo grunta iz roki Preužitkarske rnj.me.rc so se torej prav za prav poslabšale. Dva vzroka bi navedel za to. Prvi je vsak dan večja skrb. lo ;sa samega sebe in za lastno ugodje, brez ozira na desno in lovo. Ta sebičnost, ki danes popolnoma obvladuje našo družbo, se je polastila tudi kmečkih ljudi. Načelo »vsak sam zase« je popolnoma prepojilo našo vas. Tako neredko sin ne pozna več očeta, hčerka ne matere. Staro občestveno življenje na kmetih je precej porušeno. Razvaline so vidne, kajti kmečka domačija more iiveti tn obstojati le s skupnim naporom celotne družine, Gospodarski . liberalizem je uničil skupnost kmečke družine. Ločil je brata od pestre, otroke med seboj, hlapca od gospodarja. Ali ne stori danes vsak pri hiši kolikor ravno mora. S tem pa kmetija propada. K vsemu se pridružijo še vsak dan slabše gospodarske razmere. Ce imamo kmeta za materialiqta, za grobega, alj tako mišljenje ti« narekuje v prav mnogih primerili boj z£ obstanek? Boj za vsakdanji kruh narodi kmeta trdega, saj zamori v- njem vsa mehka Čustva. — Tako so; trgajo srčne, krvne .vezi;.,namesto njih stopa hladen, računarski razum . Mnogo se danes govori in piše o starostnem zavarovanju na kmetih. Toda ali se vsakdo zaveda. da bo to le nov« breme za že itak šibke kmečke rame. Treba bd zlo zagrabiti drugje: tikT T ULTiCte -prtetoo 1» počeal' dobite pri w JU 1« Centralni vinar**! obnovit, on| občestvenl duh naSe vasi, k) }e ne-kjnyed, da >iji lj«dle »k»»U 1 in se s »nplo jedjo ogreJi, bi Se tist trennte Kako podražmjejo cene živilom Kako znajo verižnild lepo zaslužiti in umetno podraževati cone živilom, dokazuje primer, ki ao ga odkrili v Zagrebu. Trgovec Milan Pašič je kupil 130 vreč moke iz nekega mlina v Pančevu. Mož je vso moko potem prodal trgovcu Dimitroviču po 4,25 din za kilogram, ta pa jo je takoj naprej< prodal in sicer kar po 6.50 za kg in sicer nekemu Weissu. Weiss pa prodal vso to moko tvrdki Wo!f in Wellner ie po 7.25 din. Če ne bi pri zadnjih dveh posegle vmes oblasti, se bi to veriž-ništvo nadaljevalo v nedogled in bi nazadnje moka prišla v roke potrošnikom po neznansko visokih cenah. Vidimo, da je samo v tem pri- meru špekulacija pognala ceno moke od 4.25 na 7.25, ne da bi bila za to podana dejanska potreba. Oblast je seveda vse skupaj prijela, moko zaplenila, vse verižnike pa poslala na prisilno bivanje v Liko. V celem so do petka poslali iz Zagreba 11 verižnikov na prisilno bivanje. Nič boljši niso trgovci iz manjših mest V Cakovcu so prijeli trgovca Viljema Deutscha, ki je skrival čebulo, v Karlovcu pa trgovce Ernesta Eislerja, Pavla Becka in Guida Hah-na, ki so skrivali cele vagone koruze. Zanimivo je, da skoraj vsa imena zvenijo po judovsko in zato bi ne bilo napak, če bi oblasti tudi judovskemu vprašanja posvetile več pozornosti Zimska kmetijska Šola pri Sv. Jurija Zimska kmetijska šola v Sv. Juriju ob južni železnici prične svoj I. tečaj dne 4. novembra 1SM0 ter sprejme vanj do 24 učencev. Ta tečaj je petmesečen tn trajs do 3i. marca 1941. Učenci, ki ga dovršijo, bodo prihodnjo jeseu sprejeti v II. tečaj, ki bo trajal prav tako pet zimskih mesecev. Prednost simske kmetijske šole tiči v tem, da se kmečki sinovi pozimi teoretično in deloma praktično izobrazijo v vseh kmetijskih panogah, poleti pa pomagajo doma na kmetiji. Tako ima kmet zanesljivega delavca doma tedaj, ko ga najbolj potrebuje. To je posebne važnosti v današnji dobi, ko mora toliko naših kmečkih fantov in mož ob času najhujšega dela na orožne vaje. Druga prednost je v tem, da kmečki gospodar laže poravna v enem letu osrbovalnino za pet mesecev kot pri celotni kmetijski šoli za enajst in pol meseca. V zimsko šolo se sprejemajo najmanj IS let stari sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na domači kmetiji. — Prošnji za sprejem je priložiti: krstni Ust, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti, izjavo staršev oziroma varuha (banovinski kolek za 4 din), g katero se zavežejo plačati stroške šolanja ter izjavijo, da ostane prosilec po dokončani Soli na domači kmetiji, končno davčno ali občinsko potrdilo (bros kolka) o velikosti posestva in višini letnih neposrednih davkov; to zaradi dosege banovinskega prispevka. Navesti je tudi točen naslov prosilca in zadnjo pošto Gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Oskrbnina znaša mesečno 100 do 800 din, po premoženjskih razmerah staršev in se plačuje mesečno vnaprej. — Pri vstopu v šolo preišče šolski zdravnik zdravstveno stanje učencev; bolni se odklonijo Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z ba-novinskim kolkom za 10 din, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole v Sv. Juriju ob juž. žel. najpozneje do 1. oktobra 1840. Vsa potrebna pojasnila daje ravnateljstvo. Kmetje! Pošljite sroje sinove v kmetijske šole! Radio Ljubljana Četrtek, 19. »epi.: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi, poročila, 7.15 Plošče, 12 Plošče, 12.80 Poročila, objave, 13 Napovedi, 13.02 Duet harmonik. 14 Poročila, 13 Rad. orkester, 18.40 Rdeči križ v Jugoslaviji in v Sloveniji (Jos. Skalar), 19 Napovedi, poročila, 19.20 Nae. ura, 19.40 Objave, 19.50 sledil naskok. Saj so se še tako od časa do časa od nasipov oglašale trobente, kakor da bi se že nameravala konjenica gibati. Paši Kiaja in janiš sta videla samo en izhod: naj ne čakajo več na naskok, ampak naj takoj z vso silo sami udarijo na sovražnika. Nič za to, da stoji pripravljen; vendar ker hoče sam napasti, ne pričakuje napada. Morda se posreči izriniti ga iz okopov; v zadnjem primeru, v ponočni bitki, je poraz verjeten, v jutrišnji gotov. Toda Hussein se ni upal izvršiti nasvet starih bojevnikov. >Kako to?« je dejal: >Razreza1a sta maj-dan z rovi, ker sta videla v njih ©dino rešitev pred to peklensko konjenico; zdaj pa naj sumi rove prekoračimo, da se izpostavimo pogubi? Vajin svet in vajino svarilo je bilo to, zdaj pa govorita nekaj drugega'« In ni dal povelja. Ukazal je samo s topovi streljati proti nasipom, na kar ie gospod Kontski isti trenutek odgovoril z velikim uspehom. Dež je postajal vedno I>o!j leden in je vedno strašne jc rezal, veter šumel, tulil, prodiral skozi obleko in kožo in ledenil kri v žilah. Tako je prešla ta dolga listopadova noč, v kateri so oslabele moči islamovih bojevnikov in se je obup obenem » slutnjo poraza polastil njih src. Ko se je začel dan delati, je šel Janiš paša še enkrat k Hnsseinu, da bi mu svetoval, naj M se v bojnem redu umaknili tja do mostu čez Dnjestr in tam oprezno začeli bojno igro. .Zakaj če se vojska ne ustavi konjeniškemu navalu,' je dejal, ,se reši čez most na- drugo stran in reka jo zavaruje.* Kiaja poveljnik janičarjev, pa je bil drugačnega mnenja. Sod ii je, da je za Janišev svot že prepozno, pole« tega pa se je hal, du če bi se razglasil ukaz za umik, bi takoj splošen strah in trepet prevzel vojsko. ,Spahi morajo s pomočjo džamaka vzdržati prvi naval konje- nice nevernikov, tudi če bi morali vsi poginiti. Ta čas jim prihite janičarji no pomoč, in ko bo prvi naval nevernikov zadržan, morebiti Bog pošlje zmago.' Tako je svetoval Kiaja in Hussein se je pridružil njegovemu svetu. Konjeniške trume turške vojske so se pomaknile naprej, janičarji pa in.džamak so se postavili v bojnem redu za njimi okoli Husseinovih šotorov. Njih globoke vojne čete so nudile krasen in grozen pogled. Belobradi Kiaja, .lev božji', ki je doslej vodil vojake samo do zmag. je letal ob strnjenih vrstah, krepil in dvigal duha, spo-minjajoč na preišnje boje in zmage. Njim pa je tudi bila bitka ljubša kakor to brezdelno postavanje v slabem vremenu, dežju, pričakovanju in mrzli vihri, ki je do kosti rezala v telo; čeprav so torej njih odrevenele roke komaj mogle držati puške in kopja, so se vendar tolažili, da se v boju ogrejejo. Z mnogo manjšim pogumom so čakali na naskok spabi. prvič zaradi tega, ker so bili prvemu navalu izpostavljeni oni, drugič pa zato, ker je služilo med njimi tnnogo prebivalcev Male Azije in Egipčanov, ki so bili za mraz nenavadno občutljivi in so po tisti noči ostali komaj še živi. Tudi konji so trpeli ne malo, in čeprav so imeli sijajno opremo na sebi, so vendar povešali nozdrvi k zemlji in puhali iz njih oblake sopar«. Ljudje r. osinelimi obrazi in ugaslim p.gk-dom So mislili niso na zmago. Mislili so samo aa Io, da je smrt bo.j„„ kakor pa taka muka, kakršno so morali prestajati v Pfetekli r.oči, najboljši pa je beg do prejšnjih bivališč pod vroče sončne žarke. Med poljskim vojaštvom je nekaj deseteric nudi, ki niso imeli zadosti obleke, na nasipih zmrznilo, ko se je delal dan, vobče pa je pehota in konjenica prenesla mraz mnogo bolje nego Turki, ker jih je krepila nada na zmago in skoraj slepa vera, da če je hetman odloČil, naj v slabem vremenu zmrzujejo, mora Deset minut zabave, 20 Flavta aolo s klavirjem M Napovedi, poročila. 22.15 Rad. orkester. 4 ' a Petek, tO. sept.: 7 Jutranji pozdrav, 7 05 v, povedi, poročila, 7.16 PloMe, 12 Plošče, 12 30 ročila, objave, 1» Napovedi, 18.02 Salonski orkester, 14 Poročila, 14.10 Turistični pregled, 18 ska ura: Potreba vzgoje k spoštovanju in pokorščini (Ivanka Velikonja), 18.20 Plošče, T" vedi, poročila, 18.20 Nae. ura, 19.40 Objave, 1950 Za planince, 20 PloMe, 20.80 Koncert operne B|aa-be, 22 Napovedi, poročila, 22.15 Cltraškl trlo Vesna. Sobota, 21. sest: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi, poročil«, 7.15 PloMe, 12 Plošče, 12.30 ročila, objave, 13 Napovedi, 18.02 PloSče, 14 jv ročila, 17 Otroška ura (Manea Kouianova), 1730 Plošče, 17.50 Pregled sporeda, 16 Rad. orkeater, 18.40 Pogovori s poslušalci, 1» Napovedi, poročila, 19.20 Nac. ura, 19.40 Objave, 20 Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar), 20.80 To storil je neznan koren... Vesela igra; za radio napisal Ježek; izvajajo člani rsd. družine, 22 Napovedi, poročila, 22.15 Radijski orkester. Nedelja, 22. sept.: 8 Jutranji pozdrav, 8.15 Radijski Jazz, 9 Napovedi, poročila, 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovuke cerkve, 9.45 Verski govor (prior Valerian Učak), 10 Salonski kvintet, 11.45 Sestre Pinkove pojo, 12.80 Objave, 13 Napo. vedi, 1802 Radijski orkester, 17 Kmet. ura: Kmetijski tisk (Ludvik Puš), 17.30 Koncert Delavskega pevskega društva, 18.15 Plošče, 19 Napovedi, poročila, 19.20 Nae, ura, 19.40 Objave, 20 Slovenski vokalni kvintet, 21 Rad. orkester, 22 Napo-vedi, poročila, 22.15 Oosli in kitara. Ponedeljek, 23. sept.: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi, poročila, 7.15 PloMe, 12 PloMe, 1230 Poročila, objave, 13 Napovedi, 13.02 Rad. orkester, 14 Poročila, 18 Bolezni črevesja (dr. Božena I.av-ričeva), 18.20 PloMe, 18.40 Delo naše postaje v prihodnjem letu (prof. Fr. Koblar), 1» Napovedi, poročila, 19.20 Nac. ura, 19.40 Objave, 20 Plošče, 20.90 Večer operne glasbe, 22 Napovedi, oročila, 22.15 Veseli trio. Sreda, 24. sept.: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi, poročila, 7.15 Plošče, 11 Šolska ura, 12 PloSče, 12.30 Poročila, objave, 13 Napovedi, 13.08 Rad. orkester, 14 Poročila, 18 PloMe, 18.40 Glasbeni spored naše postaje v prihodnjem letu (dr. A. Dolinar), 19 Napovedi, poročila, 19.20 Nac. ura, 19.40 Objave, 19.59 Deset minut zabave, 20 Rad. orkester, 21.90 Piošče, 22 Napovedi, poročila, 22.15 Cimermanov kvartet. gotovo biti to trpljenje niim v dobro, Turkom pa v zlo io pogubo. Venuar »o tudi oni z veseljem pozdravili prvi svit ranega jutra. Prav o tem dnevnem času se je pojavil gospod Sobieski na okopih. Zarje ta dan ni bik> na nebu, a zarja je bila na njegovem obrazu, zakaj, ko je opazil, da se hoče sovražnik z njim biti v taborišču, je že bil prepričan, da prinese ta dan strahovit poraz Mohamedu. Zato je jezdil od polka do polka in ponavljal: Za oskrunjene cerkvel Za sra-motitve Najsvetejše Device v Kamencu! Za krivice, prizadete krščanstvu in ljudovladi! Za Kamencc!" Vojaki pa so gledali grozeče, kakor bi hoteli reči: .Komaj že stojimo! Pusti nas, veliki hetman, pa boš videli' Svetloba in siv-kasta luč ranega jutra j eposiajala z vsakim trenutkoip jasnejša; iz meglenega mraku so se vedno razločneje pomaljale vrste konjskih glav, postave ljudi, sulice." praporci, slednjič pehotni polki. Ti so sc tudi začeli najprej gibati in so se v megli valili proti sovražniku kakor dve reki ob straneh konjenice; potem je odrinila lahka konjenica, ki je samo po sredi pustila Široko cesto, po kateri bi o primernem časss navalili huzttrji. Vsak polkovnik pehote, vsak ritmojsfer je že imel navodilo ia je vedel, kaj mu je treba storiti. Topništvo gospjdU fU>ut$kcg£ sc je začelo vedno močneje oglašati ia uživalo «} turški strani prev 'tako močan odgovor. Med tem io zagrmeie muškete, ogromno vpitje se je razleglo po vsem taboru —■ začel se je naskok. Megleno ozračje je sicer zastiralo pogled, toda odmevi boja so prihajali do kraja, kjer so stali huzarji. Slišati je bilo rožljanje orožja, vpitje ljndi. Gospod hetman, ki je bil doslej ostal pri huzarjih in se razgovarjal z B<|" spodom vojvodo ruskim, je nenadoma umolknil in začel prisluškovati, potem pa je rekel vojvodi. Dalja prihodnjič. CELJE 19 SUKNO, KAMGARN, VOLNENO, FLANEL, BARHENT, PLATNO, SVILA, DELEN! Oi&k Malta Med Sicilijo in Tunisom štrlijo 250 m visoke apnetiasle in peščenaste peline iz uiorja. To so Malteški otoki, ki merijo komai 800 kv. kilometrov, pa so že več stoletij zaradi svoje zemlje-pisno-politične les?« vclikeia strateškima pomena. Mimo tega je pristanišče Klavnega mesta La Valete že prirodno vojaško pristanišče, v čigar prostranih proti morju zaključeaih zalivih Ima vso angleško sredozemsko brodovje dovoli prostora. iznad teh pristanišč štrlijo kvišku skale štirih motnih, pa že zastarelih trdnjav: San Gtmo, Ti«n6, Kicasoli in Kan Angelo. S teh trdnjav je Anglija skozi vse 19. stoletje, in prav do teli dni obvladovala zahodno-vzhodno pot skoz! Sredozemsko morje v Orient. in prav vse je storila, da ie bila Malta opremljena z vsem, kar koli je potrebno za moderno vojskovanje. V zalivu Marža po leta 1936 zgraditi letalsko oporišče, podzemska skladišča goriva in postojanke protiletalskih topov. Malta a »iranskima otokoma Cona no in Gmo je od leta 1090, ko se je zrušila nadvlada Arabcev nad Sredozemskim morjem, spadala k Siciliji. Tudi ko je leta 1530 cesar Karel V. vrhovno oblast nad otoki izročil redu malteških vitezov, ni bila prekinjena ta trdna povezanost, marveč se je Se bolj okrepila, ko so postale vedno večje pomorske zveze bolj »n bolj živahne. 6ete leta 188« je angleška vlada izdala odlok, ki so smeli biti po njem j veljavni le' Se angleški funt in Šiling. Tako je bila j tudi |k) zunanje porušena sleherna vez s srednjim 1 italijanskim kraljestvom. j Malta ima 250.000 prebivalcev, kateri godijo iUtlijan ki jezik ia pa malteško narečje, mešanico iz arat";?'e in 5»injfmWine. Duhovščina ie italijanska in tudi kupčki pr«4i potekajo v italijanskem ji u. Angleži kot gospodarji niso bili kdo ve kaj i ljubljeni in 1. maja 1930 je /.»radi prevelike 'ljubezni- prebivalstva io 'Italije angleška vlada ukinila ustavo in izročila v pravo nad otoki vojaškemu guvernerju, Si vlada t>o vojaško. Dne '!!). januarja 1932 je angleška parlamentarna preiskovalna komisija na Malti predložila v Londonu dolgo poročilo, ki je le preveč razločno povedalo, "da bi ittrfijanski jezik rajši izgini! z Malte...« Prebivalstvo s tem seveda ni zadovoljno, sai jih ima več tisoč sorodnike na Siciliji, več tisoč pa jih hodi v Italijo na delo, medtem ko Maltežani ne smejo v angleške kolonije, dasi se to prebivalstvo mora izseljevati, ker doma. nima dovoli kruha. Kot žilavi in vročega podnebja vajeni delavci so Malležani prav zažefjeni kot delavci v severnoafriških pokrajinah kot v Tarnati, Tripolisu in Ci-renajki, a tudi v Egiptu. Po vseh teh krajih ze desetletja opravljajo najhujša dela. Kdor biva na Malti in govori s skromnimi, preprostimi dohiači-ni, bo kmalu spoznal, da jim Angleži niso prt src«. Malto so dolgo smatrali kot nezavzetno trdnjavo velikega strateškega pomena, vendar je zdaj ia nezavzetnost že dvomljiva. Ko se ie v dneh abe-sinske vojne poostril položaj v Sredozemlju, je postala trdnjava Malta spet jako važna. Takoj se je zbralo vse angleško sredozemsko brodovje v Malti. Toda Italijani niso počivali in so takoj položili venec svojih podmornic krog otokov. Italijanski listi so objavili zanimive risbe. Videl si zemljevid Sredozemlja. Na njem so bila narisana italijanska letalska oporišča in veliki krogi, ki so kazali akcijski radij italjanskega letalskega orožja. Na vsem Sredozemskem rliovju kar ni bilo več nobenega takega prostorčka, ki ga italijanska letala ne bi mogla doseči. Tedaj pa so Angleži odpluli z ladjami z Malte v vzhodno Sredozemsko morje proti Aleksandriji in Cipru. Angleži takrat niso zaprli Sueškega prekopa italijanskim ladjam. Malta r.i več nezavzetna utrdba in nič več tisti zapah med vzhodom in zahodom Sredozemlja, ki bi ?e ne dal odpahniti. Veliki pomen letalskega orožja je omajal strateški pomen Malte. DPfibHr Podpisana Peklai Ivana, posestnica, Sinja rifcailit, gorica Stev. 2 pri Vrhniki obžalujem in preklicujem kot neresnično očitek nepoštenosti napram gospej Jeraj Ivani, posestnfci iz Bevk št. 33 pri Vrhniki in se zahvaljujem za ods'op od tožbe Peklaj Ivana Bolnišnica za zapuščene iivail. Ameriški ljubitelj ii«ali Winbnrne jc v mestu Bievre blizu Pariza ustanovil bolnišnico za zapuščene živali, tako rekoč za »ostarele živali«. Bolnišnica je stala lepo vsoto 2 milij. frankov in bodo v njo po na-rnenu ustanovitelja sprejemali le živali brez gospodarja, al! katerih gospodar ne more plačati stroškov živinozdravnika; bolan človek v to bolnišnico itak nima dostopa, naj bo zapuščen ali ne. Ob vhodu v bolnišnico je napis: »Sem ni dovoljeno vodit' živali, katerih gospodarji so bogati. Tu dobijo dolžno oskrbo le živali revnih, zato je bolnišnica ustanovljena. To nI zavod za lepotiča-nje, sem živali ne pridejo na česanje ah da bi jim strigli išesa ali sekali repove.« Bolnišnica ima velike prostore, kamor dan za dnem ljudje prinašajo domače živali vseh vrst, in bolnišnica vsaki postreže po njenih potrebah. — Kakor takt reči »samo r,a sebi« ni kaj oporekati, dobro bi morda le bilo, č.i bi takemu Amerifcanra poslali nekaj »lik ljubljanske bolnišnice z napisom: »10-gied v bolniško sobo tretjega razreda.«__ ¥ »Domoljubu« imajo oglasi naibotjii Btpek! Prve plinske maske Prve plinske maske so uporabljali v svetovni vojni 1914—1918. Uvedel jih je poročnik Nasmith, komisar kanadskega Rdečega križa; sedaj se, nahaja v Londonu. On sicer ni že v naprej pripravH' mask, da bi jih vojaki v'primeru nevarnosti lahko že uporabl jali,, temveč ga je k temu prisilila plinska vojna. Nasmith je vodil takrat v , Franciji neki vojaški laboratorij. Nekega dne je videl, kako se spušča rumenozel^ni,oblak nii,d rove kanadskih vojakov. Takoj je spoznal nevarnost, iti' je pa imi; gel več preprečifi. On sam je s svojimi vojaki postal žrtev zastrupljen ja s strupenim plinom. Videl je, da ie glavna sestavina plina klor in je takoj našel sredstvo za preprečitev od tega plina preteče nevarnosti. V. svojem laboratoriju je imel natrijev sulfat za razkuževanje pitne vode. Z njim je polil vato ter .jo razdelil vojakom kot sredstvo proti učinkovanju klora, dokler niso kdelali pravih mask. Ob obletnici smrti prečastitega gosp. dekana Janka Cegnarja. Po hribih moravških mi ajda zori, iz naših zvonikov pa žalost doni, zvonovi moravški otožno pojo, fer hribe M « grenke novico neso: »Ko lasi imela je ajda t>«ej ,««4. zapustil prelilagi je Oegnur »s svcU Svetniške bit duše je biagi dekan, se trndil za svoje ovčiee pt»i:.n. Za druge — no zase — je delu vršil, je rane sket«*e prosefim hladil. Ko sam Je v uboštvu, v trpljenju živel, ■a sreča j« drugih navdušen gorel. Zatorej sklammo k molitvi roke, prosimo njegovo svetniško srce: • »Prf Bogu prosite, o Janko, za nas, Rešite prošnji pred Marijin obraz! Hvaležni vam ajdov polagamo evet na *r»b V»g, ki v dušah se zdi nam ves svet.« Zalimbarstki n V Ajdovcu pri Žužemberk n bo dne 22. septembra farni dan. Začel se bo ob pol 10 s službo božjo. Nato bo zborovanje, na katerem bosta govorila senator dr. Kolovec: tn urnim k Terseglav. Popoldne ob 2 <<^dn« na«top, nato prosta zabava. Ob tej prrWci w» odprta tudi Gnidovčeva soba, y kateri bo mogel vsak Ueii zanimive stvari, k. na življenje pokojnega škofa. Vse okolici!*«, prijatelji ni znB-itee lepo vabimo! ^ Stran 10. V NAJNOVEJŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH CEfiiK IH VZORCI ZftSTONl NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI MIZAfUI! Me ml fteat FK. STUPKA, UUHJiiA Cwpa«wstai» (Hk L lir«ftrst *ms*» vam km m muki u£ mavtaairtbe* mstUsi ta, t »v I«* umL k »#t km ia*A# tem. ta Mu« »»tmUit Mttc fumiek Štefan ž4Wtli». j**« St % »Sita;*« is *«■* MMtemfee # itfcn« ktf3"» n i aatfeo: «ers>4« ss^S o»je »n>tse«. Z«fc> »SM* fc 5 zmrnok » I praMo I« I sa*. t fci. J* n «ML * na. po pote 2» 4Mk 4 I« 35 tfa. — W(«f» tafrifejasA s«*«. te i; i «* tam-. * »r»i® «48». *» 4efe£ MfeMv«a« S*4it prt Tm« sngssen s-'. Mtfri«s. i k - jENf% — t............" »•Arm/« sTZSfsiBrsSSSD X «bj isfcles>šw r vnra pocaasfc*« Km kvšem. » KOTU z» 2^%'maUSO rm* m »-*>* oeMUrft. ♦ HtALSl k»>». Aisasar FM,T» ja IBKt * Ig«.; z* ud«*««** Asi« a »apHrrib * fc»tfia<»M(, a c i r»£*- — tnpmtim m *MQTIAMM£m mma Ivsa lnmtsam na. fcJe3*-*tw» kSj«ž»»«iž»?*»o U*Mš*m. rtem n m t«M» J?« SteiftiHi ea*,&, SbUM temesa* ia S»aK*§ P ■KTfR^fflS®- <***, iatfistejs gjpg, Ig 9» H^jeH Moli oglasnik rf«** »i J**«* » * »d**«. «t» «fe* « f^Tf^L vursaM. ptm&mk** tt ******* m tmfta* " " fTMSK * ZSMttM m *-"«• »-v -iJn^MK. v«** J"« «at-m:iiM< s««* iS-l"» <*>• (•••« i: Sr fn- v-.',* m r/« ca intU0Mtwt m« -m M ts^Jisi tnr»* fc-m. fe«, {Vjrne^atoac. s©®' » / Cw»taaR «iS~ iK'; -if * >r:iui» MM ar »rt«!"— »rt rrmmn0H ' ** i* — M * II Sita M crSgjKasfciš istrt« k » Santi • 3t a« ». V*te, x »;t«iiu:i a taMf.nvioan »t TM! iCf»jiIsp nima Bnrtr - Ir tik« Brvp ii ssbk Inte yr. irtšks. JTtvl. f ifttt.it 7 rrtm ta m H U Otrirm pimtn »i MmU mlm* f-tttnt^hm K < I*MttV' -."M.' 9*I£ .»vrt ■s*«*' (K. i** Aiarn«. K. »2». amstm. Zmwv it «. ertn. »Jat vmnti* •eanfcsp njen e sa »««•>» «* «• "8, »»ra-.iWl««L Ift.-« tw» JKT44*« *s V--Maai. Svrr. Ajtss jpsrsi. 0*6*1 *«•«« Ja> -tt-T*^ a •• -a 6tMi .* tiMj •n&ta, t^-^krt. t;« Ki^aij« rv.iawaE toterv:«. smrtna tasta* hr*#Mt Fotb««« i* A-tsrf"-« T*i«»», T ftOBiiH«. e. <1, L i*,« "»na)««, *»r«». i- r-<- jrt »wen js-urss. kfc Mi ks ]» ter« IM tenmo* J t. * SMdt »a n« for« mu ITaAiit Vvf&tjJkt-« *•«« Jtt. Bn-rUii, 5MŽ3 it ;«j4 »T »fliat «• -npt.-(wr. U«tt. 4S Mm I-Sm kM H&K9&. fc Ejc^r; r» K ubck 22 icmia likati ■"""f1 *—»m - « ttjpo ^^^^^ o« J«*« »»"--j, rnrme., t 9W» #■!»» ij : ftils S« SJH o> r ItS&jBC. rancri.tu r*. ta 55- Ttt>«. « »MB-SElta^. T ( & it t* d"»Vft. t !<■» - mto^m »»- «w, Sit. m —iiiiii isnahltim 11 rm^Smsne: tate * A>- HJHK1 prt SifcEJsS. ^an |T|||| .i tat^. ^rvpBGSK BEtJI lai A* ff^v u^t. i- :s «■?.■,sta k»- JM-Ssčr. J« gJiffMia- «tSWk * itbsaHc* i« 4». ** r---. f. ijj m, it r«U t ro4 vere. jp -v ' jsaJam** nbUsskc "•s.ii Friaficsa - i«fcš ktodi^H »i J«"«* «0« TobwU pe*-ii»! fl» *kb»a dbouti vm trais««« ferljw»»k« po"4"* iviuo. oa »afai* otratBAga ponua t »eS«»ii vo'nl'