PRir. ORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovLnl /'i ja ■■ Abb postale I gruppo * * * * * * Li0D3 4*U Lir Leto XXI. Št. 201 (6179) TRST, sreda 25. avgusta 1965 NADALJUlE SE VESOLJSKI POLET CONRADA IN COOPERJA Nadaljnje podaljšanje do 41. kroga kar pomeni polovico določene poti Če bo «Gemini» ostala v vesolju osem dni, se bo vrnila na Zemljo v nedeljo Izjava sovjetskega kozmonavta o «vesoljskem sprehodu» Whiteja - Zanikujejo govorice o pogajanjih med ZDA in SZ za skupne priprave za odhod na Luno HOUSTON, 24. — Tretji dan poleta vesoljske ladje «Gemini 5» se je zaključil ob 15. uri po srednjeevropskem času, ko je *adja bila na svojem 46. krogu okoli Zemlje. Danes sta astronavta izsledila in slikala raketni izstrelek «Minuteman», ki so Sa bili izstrelili z oporišča Vandenberg v Kaliforniji. Cooper je sporočil, da je opazil dim na Zemlji, ko je kabina letela nad Teksasom, ni pa opazil posebnih znakov, ki so jih bili postavili na Zemlji; to pa zaradi oblakov. Pozneje pa sta kozmonavta mogla slikati neko ladjo zahodno od Bermudskih otokov Še prej sta videla tri letala v bližini Floride. Današnji poskus z izstrelitvijo izstrelka «Minuteman» sta astronavta šestkrat slikala iz višine 240 kilometrov. Videla sta tudi, kako se Je prižgala druga stopnja nosilne rakete. Danes ob 16. uri je «poveljnik» Dordon Cooper postal ameriški kozmonavt, ki je bil največ časa v vesolju. Do tedaj je namreč dose-Kel 107 ur in 19 minut vesoljskega Poleta, vštevši 34 ur in 19 minut, ki jih je prebil v kabini »Mercu-ry'> maja 1963. Davi je NASA javila, da so popravili elektronski stroj, ki se je bil pokvaril sinoči. Med 37. krogom okoli Zemlje so opazili okvaro na radarski napravi v kabini, ki so io potem popravili. Zdravstve- no stanje obeh astronavtov je do- bro Vsi aparati v kabini redno delujejo. Tudi pogonske baterije, ki proizvajajo električno energijo, dajejo zadostno količino električne e-neigije. Med 44. krogom okoli Zemlje sta Conrad in Cooper sporočila, da neredno deluje sistem za ohlajevanje v njunem vesoljskem skafandru. Dejala sta, da ju je precej zeblo. Ponoči je temperatura v skafandru padla na 6,5 stopinje. Zato sta izločila ohlajevalni sistem, da sta se lahko segrela. Med 41. poletom je nadzorstveni "UlliHin, |UIII|tl, hikihm MUHI,,,,l|, 11,1,11, H,,,, ,1,,, t, lll,mi Hilli II ■ II11 ■ > lil 111II11111 ■ 111 • • 11 • ■«IIII« III11 • ■ II ■ II ■ lili PO POSVETOVANJIH V GEDI Sporazum Naserja in Fejsala o koncu sovražnosti v Jemenu Novembra 1966 naj bi bil plebiscit, na katerem naj jemensko ljudstvo izbere med monarhijo in republiko Kairo, 24. — Po današnjem Zadnjem sestanku med kraljem Fej. aalom in predsednikom Naserjem so sporočili, da je bil dosežen «po- DANES llllllllill ' Tokrat prihaja ugodna novica iz Kaira, kjer so sporočili, da je bil Kjer so sporočili, «a je dh "led Naserjem in Fejsalom dose-en popoln sporazum glede Jeme. "*■ Sporazum določa, da se takoj “stavijo sovražnosti, nato pa vse Pnpravljalne faze do plebiscita, ki .J Ml v novembru leta 1966. S ple-■scitom bo jemensko prebivalstvo amo izbralo obliko vladavine. Na-m Fejsal sta se sporazumela kiiii 0 skuPii finančni, socialni in lm.,rni Pomoči Jemenu, da bo “nko začel novo mirno življenje. j„;. Južnem Vietnamu se vojna na-i-a-uJe Američani so tudi vče-En ."ombardirali Severni Vietnam, lini e osvobodilne vojske so stre-n« i na letališče pri Bien Hoa in odovale 44 letal. Glede možno- * .Pogajanj pa je v Moskvi sever-s y,etnamsko poslaništvo objavilo sfvToeilo, v katerem se ponavljajo nall f°^ke za politično rešitev viet-loroS^Ka Vprašanja. Laburistični Vor Brock'vay, ki je vodil razgo-v na z vietnamskimi predstavniki .Moskvi, je predsinočnjim izjavil, im. n,,ekov odbor za mir v Vietna-nai POziva vlado Velike Britanije, ViniSe oti ZDA glede vojne v nje'narnu ter da bo njegovo giba-gai razpisalo referendum in vpra-s“ ° britansko ljudstvo «ali želi, da ški. donska vlada loči od ameri-hiši • Fvnosti v Vietnamu.* V Beli da -Je Predsednik Johnson izjavil, V j 'le . moral poslati nove vojake je Vietnam. Prav včeraj pa se ških *ce,° 'zkrcevati šeststo ameri-da "romarjev. Rusk pa je dejal, *"i n)'’,rak' biti ženevski sporazu-Azijj‘>°dlaRa za mir v jugovzhodni driski ladji «Gemini 3» so po-Ur h 7a "odaljnjih štiriindvajset let -os*ane v vesolju, če bi pa po-vir.ifajal vseh osem dni, bodo za-okrn Priprave prižgali v nedeljo s poldne. nl°.ha astronavta sta slikala raket-iZs,lzs.*relek «Minuteman», ki so ga dala 111 danes. NASA je prepovc-na,,( neposredne razgovore astro-V °i z njihovimi ženami. 0ro*n2enevi J« kratki seji raz-nari.i-ene konference govoril ka-strin?1 delegat, ki je dejal, da se Dren, z nevezanimi državami, da ne ?Pved,. širjenja jedrskega orožja biti enostransko. Glede več-Ua „ , atlantske sile pa je rekel, Pri»»n 5 ‘reba o tem pogajati med nai “dohnii državami, medtem pa o hodne delegacije diskutirajo šlrja"^dnem načrtu pogodbe proti rai grškem parlamentu se je vče-vladi i-*a razprava o Cirimokosovi re n:'(. nima zagotovljene podpo-nistinf. desnice. Zato se je novi miljen, ■- Predsednik sestal s kra-skr»i„ lahko vpliva na poslance Clrhin,v desnice, in zato je tudi "kren. 08 "vedel ostre policijske je „Pe' v programskem govoru pa *tal?szn°vi.1 že znana desničarska turt;' Ca> istočasno pa je prvikrat v nKJ’°yor*l 0 “nedavnih neredih Pfviu'r?z, nih silah* in s tem tudi boiii„at Priznal, da se na dvoru •Zvpit.’ da vojska ni več povsem nlh 'u* kralju. Na predlog skraj-lanu.iK*sn,earjev so razpravo v par-pae"tu, preložili na danes, la, ‘jPa"dreujcva skupina je skleni-tu’ „.a bo na razpravi v parlamen-bo at;flr Prisotna, da pa se je ne Prišel ,Vno udeležila. Papandreu bo Uieji ' iV dvorano skupščine samo v* vi 8'’as°vanjem, ker tudi te no-lade ne prizna. poln sporazum o vseh točkah*. Zvečer so objavili skupno uradno sporočilo, ki pravi, da so podpisali sporazum glede Jemena. Načrt se bo moral izvesti v petnajstih mesecih. V prvih treh mesecih bodo jemenski politični predstavniki postavili temelje bodoče ustave. ZAR se je obvezala, da bo v naslednjih desetih mesecih, in sicer od 23. novembra dalje, umaknila svoje čete iz Jemena. V naslednjih dveh mesecih pa bodo razpisali plebiscit, na katerem bo jemensko prebivalstvo Izbralo obliko vlade v svoji deželi. Plebiscit naj bi bil novembra 1966. Poleg tega določa sporazum, da bodo ustanovili «mešane opazovalne postaje, ki bodo nadzorovale dejansko prekinitev bojev in ustanovili umešane opazovalne postaje, ki bodo nadzorovale dejansko prekinitev bojev in ustavitev infiltracij*. Saudova Arabija se obvezuje, da bo takoj prenehala dajati vsako vojaško pomoč kraljevi vojski in ne bo dovolila uporabljanja svojega ozemlja za vojaške operacije proti jemenskemu ozemlju. Sporazum določa tudi, da z današnjim dnem prenehajo sovražnosti. Skupno sporočilo ne govori, da je kralj Fejsal sprejel pogoj, da se v Jemenu ohrani republikanski režim, temveč določa začetno razdobje treh mesecev, v katerem bodo jemenski politični predstavniki mogli postaviti temelje za bodočo ustavo. Dovolj jasno pa določa sporazum, da mora jemensko ljudstvo samo odločati o obliki vlade ob ohranitvi svojih pridobitev. Naser in Fejsal sta se tudi spo-razumela o skupni finančni, socialni in kulturni pomoči Jemenu, ki naj omogoči jemenskemu ljudstvu, «da začne novo mirno življenje*. Naser se je nocoj vrnil v Kairo z letalom in je takoj sklical svoje glavne sodelavce, da se z njimi posvetuje. Agencija MEN poroča iz Gede, da bo kralj Fejsal verjetno obiskal prihodnji mesec Kairo, ko bo odšel v Casablanco, da se udeleži ((arabskega vrha*, ki se bo začel 13. septembra. Ceremonijo s podpisom sporazu-ma so oddajali po televiziji. Po podpisu sta se kralj Fejsal in predsednik Naser objela. Pozneje je saudski minister za informacije prebral izjavo, ki pravi, da je bil glavni smoter kralja Fejsala «okre-piti voljo Jemencev po svobodi, braniti rezultate, ki jih Je dosegel Jemen, in zagotoviti stabilnost v tej deželi*. Fejsal in Naser sta se tudi sporazumela o izboljšanju odnosov med Saudovo Arabijo in ZAR. «Obe delegaciji, je dodal minister, sta dosegli sporazum, ki jima bo v čast in ki bo v skladu z upanjem vsega arabskega ljudstva.* V Kairu je bil danes pogreb Na-has paše, ki je umrl včeraj v Aleksandriji v starosti 86 let. Pogreba se je udeležila ogromna množica. Nahas paša je bil nad trideset let med glavnimi egiptovskimi voditelji do prihoda Naserja na oblast. center obvestil Cooperja, da, če bo polet trajal vseh osem dni, bode zaviralne rakete prižgali ob 12.2» po srednjeevropskem času v nedeljo kot pripravo za povratek na Zemljo. Za sedaj so sklenili, da bosta Conrad in Cooper ostala v vesolju za nadaljnjih 24 ur, t. j. do 41 kroga okoli Zemlje, kar pomeni polovico poti, ki jo določa načrt. Preteklo noč je Conrad dobro spal, Cooper pa je preganjal čas s popravljanjem nekega optičnega a-parata, ki se je bil pokvaril. Medtem se je zvedelo, da je NASA prepovedala neposredne razgovore astronavtov z njihovima ženama. Voditelji NASA niso hoteli povedati razlogov za to prepoved in so dejali, da imajo ((upravičene razloge za to*. V Moskvi je voditelj skupine sovjetskih kozmonavtov Nikolaj Ka-manin nocoj izjavil, da so informacije, ki sta jih dala Leonov in Beljajev skupini ameriških tehnikov, omogočile ameriškemu kozmonavtu Whiteju njegov »dvajsetminutni vesoljski sprehod* v preteklem juniju. Kamanin je dejal, da sta Leonov in Beljajev kmalu po svojem poletu govorila z neko ameriško znanstveno delegacijo, in A-meričani so dobili zadostne informacije, tako da je tudi NASA sklenila izvesti poskus vesoljskega sprehoda. Brez teh informacij ne bi White izvedel poskusa pred koncem leta. Kamanin je dejal, da so ZDA menjale svoje načrte po razgovoru z dvema sovjetskima kozmonavtoma. Kamanin, ki je govoril v nekem moskovskem gledališču pred predvajanjem filma o vesoljskem poletu Leonova in Beljajeva, je razlagal tudi načrt o odhodu sovjetskih kozmonavtov na Luno. Vesoljske ladje, ki jih bodo poslali na Luno, bodo tehniki zgradili na tint okoli Zemlje in delali bodo na drugih vesoljskih ladjah, ki jih bodo prej postavili na tir okoli Zemlje. Kamanin je dodal, da b6dfc-v kratkem izvršili poskuse, da ugotovijo, kako človek lahko dela v vesolju. Dal je razumeti, da bodo novi sovjetski kozmonavti ostali vedno več časa v svojih vesoljskih kabinah. Nato bodo na tiru okoli Zemlje sestavljali vedno večje satelite in laboratorije. Končno bodo pripravili vesoljske ladje za polet na Luno in planete. Vendar pa se to ne bo zgodilo tako kmalu. Predstavnik NASA je izjavil, da niso utemeljene novice, da se Sovjetska zveza in ZDA pogajata o sporazumu za skuono raziskovanje Lune To je predstavnik izjavil kot odgovor na članek v londonskem listu «Daily Sketch*, ki je trdil, di se ZDA in Sovjetska zveza pogajata o takem sporazumu. Predstavnik NASA je dodal, da so ZDA pripravljene diskutirati o glavnih obrisih takega načrta s Sovjetsko zvezo v skladu s predlogi bivšega predsednika Kennedyja leta 1963 v Združenih narodih. V Moskvi pa je predsednik sovjetske akademije znanosti Keldiš v zvezi s tem izjavil, da je Sovjetska zveza ugodno reagirala, ko je bila taka možnost omenjena prvikrat Sovjetski poziv Pakistanu in Indiji KARAČI, 24. — Sovjetski odpravnik poslov v Ravalpindiju Zi-novjev je izročil danes nujno poslanico Kosigina pakistanskemu predsedniku Ajubu Kanu. Vsebina ni bila objavljena, vendar se zatrjuje, da Kosigin ponuja dobre usluge Sovjetske zveze za rešitev spora o Kašmiru med Indijo in Pakistanom. To domnevo potrjuje današnji članek v moskovski ((Pravdi*. ki poziva Indijo in Pakistan, na; spor o Kašmiru rešita brez uporabljanja orožja. «Pravda» pravi, da je absolutno potrebno, da obe strani ustavita boje, in dodaja: «Ni naša naloga reči, kdo ima prav in kdo ne. V sedanjem trenutku je važno rešiti spor, ki prav gotovo ni v korist nobene od obeh strani.* «Pravda» dodaja, da so vprašanje Kašmira ustvarili kolonialisti in ga imperialisti podžigajo. Politični opazovalci ugotavljajo, da je »Pravda* objavila članek dva dni potem, ko je prvi podpredsednik sovjetske vlade Mazurov imel v Novem Delhiju razgovor s predsednikom indijske vlade Sastrijem. NA PREDLOG DESNICE SE DEBATA NADALJUJE DANES V izredno zastraženem parlamentu se je začela debata o Cirimokosovi vladi Cirimokos je prvič omenil cnemire v oboroženih silah* - Zamenjava policijskih načelnikov - Proglasitev protestnih stavk ATENE, 24. — V grškem parlamentu se je popoldne začela razprava o zaupnici Cirimokosovi vladi. Po nalogu nove vlade je policija že opoldne uvedla obsežne varnostne ukrepe; parlament je zastražilo preko tisoč policistov. Poklicali so policiste iz Pireja, oklopne avtomobile, posebne avtomobile, ki George Papandreu in drugi voditelji zveze centra med Papandreuje-vim «pohodom k ljudstvu* iiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiimimiiiiHfifviiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO RAZPRAVI ZA «0KR0GL0 MIZ0» Enotno stališče vseh sindikatov o praviti stavke pri železnitah Ita]ip.o!;i tL* & sedež sveta mednarodne organizacije zS trgovino in razvoj v Rimu - Preko 9 milijonov študirajoče mladine v Italiji RIM, 24. — Na današnjem sestanku za »okroglo mizo* so se vse sindikalne organizacije železničarjev sporazumele o različ nih pogledih glede sindikalnih svoboščin na železnici. Dogovorili so se o enotnem stališču o pravici do stavke v okviru u-stave. V tej zvezi bodo sindika- ti zahtevali ukinitev kakršnih koli omejitev in menijo, da je protizakonito znižanje prejemkov, če je stavka proglašena za določen čas, ki je manjši od enega dneva. Istočasno pa so sindikalne organizacije soglasne, da gre pri železniškem prometu /.a »javno u. slugo* in da se železničarji zavedajo odgovornosti, ki iz tega izhajajo, zaradi česar bodo spoštovali načelo javne varnosti in varovanja naprav, ki istočasno predstavlja načelo varovanja premoženja državne železnice. Sindikalne organizacije so se dogovorile glede zastopstva sindikata v podjetju na vseh ravneh in so sklenile braniti pravico sindikata do objavljanja sporočil. Dvorana z aparati v Houstonu v Teksasu, kjer spremljajo vesoljski polet kabine »Gemini 5» 58 ameriških vojakov mrtvih pri letalski nesreči v Hong Kongu HONG KONG, 24. — Ameriško letalo, v katerem je bilo 71 ameriških vojakov, je treščilo v morje v Hong Kongu kmalu po vzletu. Pri nesreči je zgubilo življenje 58 vojakov, 13 pa se jih je rešilo. A-merišlri vojaki so se vračali v Sajgon po kratkem obisku v Hong Kongu. Letalo Je normalno odlete-1 vse ladje v bližini, naj se oddaljijo lo, kmalu zatem pa se je nevarno zaradi nevarnosti požara. Vojaške nagnilo in treščilo v morje. V tre- oblasti so uvedle preiskavo, da nutku, ko je začelo letalo pada- ugotovijo vzroke nesreče. Za sedaj ti, je pilot oddal klic na pomoč, izključujejo možnost sabotaže. in nato se ni slišalo nič več. Gorivo se je iz letala razlilo po morju, zaradi česar so pozvali Gasilci zatrjujejo, da je letalo takoj po vzletu zadelo s krilom v bližnji pomol in treščilo v morje. Skupno stališče treh sindikalnih organizacij CG1L, CiSL in UIL, ki se nanaša na osnovne zahteve glede stavke železničarjev, pomeni v italijanskem političnem življenju važno novost, saj je znano, da je prišlo do zelo ostrih stavk prav glede pravice do stavke na železnici in istočasno tudi do ostrih različnih stu-lišč med tremi sindikalnimi organizacijami. Se pred poletnimi počitnicami je podpredsednic vlade Nenni zato sklical predstavnike ministrstva za promet, gospodarskih ministrstev in vseh sindikalnih organizacij, da bi začeli konstruktivne razgovore. Pogajanja so se nato nadaljevala med predstavniki sindikalnih organizacij in predstavniki generalnega ravnateljstva železnic, vendar niso privedla do konkretnejših rezultatov prav zaradi različnih stališč sindikamih organizacij Na predlog UIL je prišlo do daljšega razgovora za «okro-glo mizo*, na katerem so se dogovorili glede enotnega stališča S tem stališčem se je zaključil poletni premor in sindikalne organizacije pričakujejo konkretne odgovore tudi na druga vprašanja glede ureditve položaja uslužbencev podjetij električne industrije in drugih podjetij. Ministrstvo za šolstvo Je objavilo zanimive podatke o naraščanju števila učencev, dijakov ter univerzitetnih študentov. Po podatkih zveznega statističnega urada se je število študentov vseh kategorij v zadnjih desetih letih zvišalo od 7.135.452 na preko 9 milijonov, ali za nekaj več kot 20 odst., in ugotavlja, da ne gre za naraščanje rojstev, temveč za višji dotok študirajoče mladine v srednje in višje strokovne šole in na univerzo. Zlasti se je zvišalo število učencev v srednjih višjih šolah, kjer se je podvojilo, pri čemer so tehnični zavodi še zlasti doživeli pomem- ben napredek, saj se je v desetih letih zvišalo število učencev od 158.000 na preko 500.000. Italijanski podtajnik za zunanje zadeve Zagari je na otvoritvenem zasedanju sveta nove mednarodna organizacije za trgovino in razvoj ponovil italijanski predlog, da bo sedež tega sveta v Rimu. Ustanovitev sveta za trgovino in razvoj so sklenili lani na zasedanju Združenih narodov, niso pa še takrat določili, kje bo sedež mednarodnega tajništva, ker so upoštevali težave, da bi bilo tajništvo v Ženevi. V Ženevi so namreč številne mednarodne organizacije, zaradi česar Je italijanska delegacija. ki jo je vodil predsednik ministrskega sveta Moro in v kateri Je bil tudi zunanji minister Fan-fani in ki je marca obiskala New York, predlagala generalnemu tajniku OZN U Tantu in tajniku mednarodne organizacije za trgovino in razvoj — UNCTAD, da bi bil sedež organizacije v Rimu. Med tem časom pa so švicarski uradni krogi predlagali, da bi bil sedež v Lausani, češ da je to mesto primerno, ker je blizu Ženeve. V otvoritvenem govoru je italijanski predstavnik Zagari ponovil Italijansko ponudbo. Italijanska vlada je pripravljena izdati milijardo l>r za prve Izdatke za pripravo sedeža. Za odložitev konference afriške cnotnosti» LONDON, 24. — Državni minister v Foreign Officeu George Thomson bo odpotoval jutri na Srednji vzhod. Do sobote bo ostal v Bejrutu, ob povratku pa bo o-biskal Sirijo, Jordanijo, Iran in Jeruzalem. V London se bo vrnil 8. septembra in bo 24. septembra odšel na drugo potovanje na Srednji vzhod, med katerim bo obiskal ZAR in Saudovo Arabijo. služijo za metanje solzilnih bomb in gasilce. Varnostni u-krepi gredo tako daleč, da ni mogoče priti niti v bližino parlamenta brez posebnega dovoljenja. Se pred zasedanjem parlamenta se je Cirimokos ob 13.15 sestal s kraljem Konstantinom, katerega je obvestil o političnem položaju. Po razgovoru je dejal novinarjem, da bodo pripadniki progresistične stranke glasovali proti vladi, in da stališče parlamentarcev «Ere» ni točno določeno. Kljub temu pa je bil optimist in je zaključil, da se položaj (izboljšuje*. Ta razgovor je bil očitno v zvezi z njegovimi napori, da prejme podporo skrajne desnice in da prepriča kralja, da bi interveniral pri predstavnikih progresistov in »Ere*, da mu to podporo nudijo. V tem ozračju je bil tudi programski govor novega grškega ministrskega predsednika, ki je stanje orisal zelo temačno in je predvsem govoril o kritičnem finančnem in političnem položaju. Glede političnega položaja je Cirimokos sicer govoril o ustavnih svoboščinah, istočasno pa je tudi poudaril, da «bodo preprečili delovanje majhnih skupin, ki ustvarjajo paniko v državi*, očitno gre za napad na Papandreuja in ljudsko podporo, ki Jo uživa. Zanimivost pa predstavlja odstavek njegovega govora, ki se nanaša na ((nedavne nemire v oboroženih silah, zaradi katerih je treba prenehati s pretvezami, da se govori o vlogi armade*. Ministrski predsednik pravi, da mora biti »armada izven političnega vpliva in mora služiti interesom naroda*. To je prvikrat, ko se v dolgotrajni gsršiki krizi govori o stanju v armadi in prvikrat tudi, ko se čuje, da je v armadi prišlo do •■nemirov*, ki očitno zaskrbljajo vladajoče kroge. Cirimokos je obsežno govoril o zunanjepolitičnih vprašanjih, pri čemer je poudaril »popolno zvestobo Grčije atlantskemu zavezništvu*. Na predlog Markezinisa, voditelja skrajno desničarske progresivne stranke, so sklenili prekiniti razpravo do jutri. Nova vlada je zamenjala namestnika ravnatelja javne varnosti Aten in oficirja informacijskega urada, češ da nista bila sposobna preprečiti neredov v preteklih dneh. Od 116 aretiranih zaradi petkovih neredov pa so včeraj 17 obtožencev obdolžili poskusa upora. Med njimi so tudi vidni predstavniki sindikalnih organizacij. Prav zaradi teh aretacij so gradbeni delavci proglasili za petek 24-urno stavko; podobne sklepe so sprejele tudi številne druge sindikalne organizacije iz Aten in drugih mest. AKRA, 24. — Ganski predsednik Nkrumah je v parlamentu spofo-čil, da je pozval vse afriške državne poglavarje, naj privolijo v odložitev konference Organizacije afriške enotnosti na vrhu, ki Je določena za september. Po mnenju Nkrumaha bi se morala konferenca začeti 21. oktobra, 12. oktobra pa bi se morali sestati zunanji ministri. Ženevska konferenca ŽENEVA, 24. — Današnja seja razorožitvene konference ni bila dolga. Govoril je samo kanadski delegat general Burns, ki je dejal, da je načrt, ki ga je predložil ameriški delegat v imenu štirih zahodnih držav, »skupen napor*. Dodal je, da lahko reče v imenu celotne skupine zahodnih držav, da so te pripravljene proučiti vsa- ko morebitno spremembo tega načrta, če ta ne bi pomenila spremembe njegovega bistva. Burns je govoril tudi o ugovorih delegacij nevezanih držav in dejal, da se strinja z njihovim mnenjem v smislu, da prepoved širjenja jedrskega orožja ne sme biti eno* stransko vprašanje, ki zadeva samo nekatere države brez obveznosti za druge države. V zvezi z govori delegatov Mehike, Brazilije in Indije je Burns izjavil, da se strinja, da morajo jedrske države ustaviti izdelovanje zalog jedrskega orožja in da morajo te zaloge zmanjšati. Prav tako je dejal, da se strinja, da je nujen sporazum o prepovedi širjenja jedrskega o-rožja. Nato je general Burns omenil razne predloge o »zamrznjenju*, o uničenju bombnikov itd. Glede večstranske jedrske sile NATO je izjavil, da se je treba o tem pogajati med prizadetimi državami. V pričakovanju teh pogajanj in njihovega ugodnega zaključka bi mogle vzhodne delegacije sprejeti diskusijo o zahodnem načrtu pogodbe proti širjenju jedrskega o-rožja z izrecnim pridržkom, da o-stane odprto vprašanje večstranske jedrske sile. Po seji je sovjetski delegat Ca-rapkin izjavil časnikarjem, da bo Sovjetska zveza v kratkem Odgovorila na ameriški načrt pogodbe. O današnjem govoru generala Burnsa je Carapkin izjavil, da je potrebno ta govor proučiti in da noče prej izreči nobenega mnenja. Pred začetkom današnje seje šta sopredsednika konference Američan Foster in sovjetski predstavnik Carapkin govorila časnikarjem o obisku delegacij v Italiji. Oba sta govorila o lepotah Italije in podrobno opisala izlet. Omenila sta tudi sestanek z ministrom Fanfa-nijem v Benetkah in govore italijanskih predstavnikov posameznih delegacij. Italijanski predstav, nik Cavalletti, ki je bil navzoč, se je zahvalil Fostefjur9tr in izrekel zadovoljstvo, ker se strinjata glede lepot Italije, ter je izrazil upanje, da bi moglo to soglasje vplivati na ozračje ženevske konference. Zračni vrtine; pri Agrigentu RJM, 24. — Iz številnih krajev Italije poročajo o slabem vremenu in o velikih nalivih, ki so povzročili precejšnjo škodo. Iz Agri-genta pa javljajo, da je 7 kilometrov od Licate zračni vrtinec zajel področje v dolžini enega kilometra. Odkril Je številne kmečke hiše, podrl mnogo dreves in povzročil veliko škodo. Terjal je tudi dve človeški žrtvi, rantenih pa je bilo 9 oseb. Na področju, ki ga je zajel zračni vrtinec, je opaziti tudi mrhovino ovac in druge živine, ki je poginila. V pokrajini Benetk je zaradi nalivov poplavljeno obširno področje. Vjč družin na področju Portogrua-ra se je moralo zateči v prva nadstropja. Preteklo noč Je bilo veliko neurje tudi v Rimu, ki je povzročilo številne poplave v predmestjih. Tudi v Neaplju in v okolici je bilo davi veliko neurje » vetrom. Veliko škodo so nevihte naora-vile tudi v drugih krajih Italije, PO NEDAVNIH IZJAVAH LABURISTA BROCKWAYA V MOSKVI Južnovietnamska osvobodilna fronta ponavlja svoje znane pogoje Brockway obsoja britansko podporo ZDA • Nov napad enot osvobodilne vojske na ameriško oporišče Bien Hoa - Rusk in Johnson ponavljata že znane pogoje za pogajanja MOSKVA, 24. — Severnovietnamsko poslaništvo v Moskvi je v zvezi z nedavnimi izjavami angleškega laburista Brock-waya objavilo sporočilo o pogojih hanojske vlade za rešitev, ki poudarja, da so pogoji hanojske vlade za rešitev spora nespremenjeni ter da so neutemeljene govorice o ((koncesijah* sevemovietnamske vlade. Izjava dodaja, da mirovni načrt v štirih točkah, ki ga je ha-nojska vlada objavila lanskega aprila, še vedno predstavlja podlago za vsako politično rešitev vietnamskega vprašanja. Nato dodaja, da so novice za* hodnih tiskovnih agencij s tem v zvezi popolnoma neutemeljene in da je njih namen potvoriti dejstva. Kakor je znano, določajo štiri točke, na katere se sklicuje poslaništvo, naslednje: 1. Priznanje neodvisnosti in enotnosti Vietnama, umik vseh ameriških čet in ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama. 2. Prepoved vojaških zavezništev in navzočnosti tujih čet v pričakovanju mirne združitve dežele. 3. Avtonomna rešitev vprašanj Južnega Vietnama na podlagi programa narodnoosvobodilne fronte. 4. Mirna združitev dežele brez tujega vmešavanja. Sinoči je moskovski radio oddajal izjavo lorda Brockwaya, ki je predsednik odbora za mir v Vietnamu. Brockway je izjavil, da njegov odbor obsoja dejstvo, da britanska vlada podpira ameriško vojno v Vietnamu. Pozval je britansko vlado, naj se loči od ZDA glede tega, ter je dodal, da na- merava njegovo gibanje razpisati referendum in vprašati britansko ljudstvo, ali želi, da se britanska vlada loči od ameriške dejavnosti v Vietnamu. V Sajgonu je ameriški vojaški predstavnik sporočil, da so enote osvobodilne vojske sinoči streljale z možnarji na letalsko o-porišče Bien Hoa, ki je 19 kilometrov oddaljeno od Sajgona. Streljanje je trajalo 40 minut. Po bombardiranju so se enote osvobodilne vojske umaknile. Med bombardiranjem je bilo poškodovanih 44 letal; ranjenih je bilo več Američanov in sajgonskih vojakov. Ameriška letala so danes bombardirala razna osvobojena področja Južnega Vietnama. Prav tako so bombardirala številne kraje v Severnem Vietnamu. Včeraj so se ameriška letala še bolj približala kitajski meji in Hanoju. V Danangu se je danes začelo izkrcavati novih 60o ameriških mornarjev, ki so prispeli z dvema ladjama naravnost iz Kalifornije. Sajgonska vlada je odložila danes svojo redno sejo, ker je predsednik vlade odpotoval na sestanek z glavnimi južnovietnamskim: generali. Včeraj so bile namreč v I študentov. Hue nove demonstracije študentov. Sajgonska policija, skupno z ameriško vojaško policijo, je obkolila nekatera področja v Hue, kjer so študentje demonstrirali proti vladi. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je po televiziji izjavil, da so ZDA mnenja, da morajo biti ženevski sporazumi iz leta 1954 podlaga za mir v južnovzhodni Aziji. Rusk pa je nato ponovil vse dosedanje ameriške argumente in pogoje in je dodal, da se morajo »sevemovietnamske sile umakniti iz Južnega Vietnama*. Predsednik Johnson pa je v Be. h hiši izjavil, da je pripravljen na mirovna pogajanja v Vietnamu vsak trenutek in je trdil da je z obžalovanjem sklenil povečati število ameriških vojakov v Južnem Vietnamu*. Dodal je: »Ni bilo druge noti pred menoj »pričo na ših obveznosti, ki smo jih že zriav- "aJljuPdsetva1..d0 jUŽn°vietnam*k«- Demonstracije v Seulu SEUL, 24. — V Seulu so danes aretirali 526 študentov med demonstracijami proti pogodbi med Japonsko in Južno Korejo. Med policaji je bilo 88 ranjenih. Seulsld študentje demonstrirajo že peti dan zaporedoma. Današnjih demonstra-cij se je udeležilo nad tri tisoč Vreme včeraj: najvišja temperatura 24.5, najnižja 19.4, ob 19. urt 20.2, zračni tlak 1005.2 stanoviten, vlaga 81 odst., veter 10 km jugozahodnik, nebo pooblafeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24 stopinj, dežla ie padlo 2 mm. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 25. avgusta Ludvik Sonce vzide ob 5.17 In zatone ob 18.57, Dolžina dneva 13,40. Luna vzide ob 2.57 In zatone ob 18.41 Jutri, ČETRTEK, 26. avgusta Bernard TEŽAVE S PRESKRBO MESTA S PITNO VODO Povečali bodo razpoložljivost vode od 130.000 na 150.000 kub. m dnevno Občina bo dala zgraditi nove črpalne in čistilne naprave, ki bodo omogočile večji dotok vode v mesto Tržaški občinski odbor je sklenil najeti posojilo 190 milijonov lir, s katerimi bo občina finansirala gradnjo črpalne in čistilne naprave, ki bo omogočila povečanje dnevne dobave pitne vode tržaškemu vodovodnemu omrežju pred nastopom prihodnjega poletja. Sinoči je odbornik Spaccini orisal glavne točke načrta, ki se deloma že izvaja, in ki bo povečal razpoložljivost pitne vode od sedanjih 130.000 na 150.000 kub. m na dan. Odbornik je poudaril, da smo letos dosegli najvišjo konico v potrošnji vode, in sicer s 130.000 kub. m, medtem ko znaša povprečna zmogljivost sedanjega vodovoda 130.000 kub. m, v izjemnih primerih pa okoli 133.000 kub. m na dan. Vsako leto se namreč dogaja, da potrošnja nekaj dni presega dobavo vode. Povprečno se število dni, v katerih se to zgodi, giblje med 10 in 20. Tržaška občina se že dlje časa ukvarja z vprašanjem, kako rešiti mesto pred pomanjkanjem pitne vode. Po glavnem vodovodu, katerega premer znaša 900 mm. priteka sedaj voda v smeri iz Sesljana proti Greti s hitrostjo 1.98 metra na sekundo. Z novo črpalno napravo, ki bo opremljena tudi s filtri za hitrejše či-ščenje vode. pa bodo povečali hitrost vode na omenjenem odseku na 2.36 m na sekundo; s tem se bo zmogljivost vodovoda povečala za 20.000 kub. m vode ter dosegla 150.000 kub. m na dan. Ce upoštevamo, da narašča potrošnja vode vsako leto povprečno za 30CO kub. m, bo z uresničitvijo najnovej.še-ga načrta zagotovljeno kritje na raščaioče potrošnje mesta za nadaljnjih 4-5 let. Prav zaradi tega pa predstavlja ta zamisel le začasno rešitev hudega problema o zadostni preskrbi s pitno vodo na našem področju, potrebno pa je misliti tudi na temeljito rešitev tega vprašanja. To Pa zahteva mnogo obširnejšo raziskovanje razpoložljivih virov pitne vode in pa velike denarne investicije za zgraditev novega vodovoda. Za to daljnosežno rešitev prideta v glavnem v poštev dve varianti: v prihodnjih letih bi lahko speljali nov vodovod iz bogatih vodnih žil v dolnjem Posočju fiz okolice Pierisaj- ali pa iz prav tako bogatih vodnih žil izpod Glinščice. Ta druga rešitev bi bila najbolj prikladna za..iSaie področje, ker bi poleg vsega zahtevala gradnjo mnogo krajšega vodovoda in s tem tudi znatno rilSnišč denarne investicije. Strokovnjaki se bodo izrekli za prvo ali za drugo reši. tev. ko bo končno dognano, ali se pod Glinščico res pretakajo tolikšne količine pitne vode. da bi bilo preskrbovanje mesta in industrijskega pristanišča iz teoa vira res zagotovljeno za vnaprej. «Asia» odplula na Daljni vzhod Motorna ladja «Asia», ki je zasidrana ob tržaški pomorski postaji, bo danes ob 10. uri dopoldne prvič odplula na redno brzo progo Jadransko morje-Daljni vzhod. Kakor poročamo na drugem me stu, je bil sinoči na ladji manjši sprejem, danes zjutraj pa se je na »Asio» vkrcalo 169 potnikov, namenjenih v razne luke vzdolž proge, deloma pa tudi do izhodišča proge v Hong-Kongu. Ladja se bo ustavila dva dni v Benetkah, kjer se bo nanjo vkrcalo nadaljnjih 196 potnikov, nato pa bo od- mmiiiiiimiHHiiiiiHuiiimiiiiiiiiimmifiiiiiiiiimig Po štirih letih Točno 29. oktobra letos bodo minila štiri dolga leta, odkar smo v našem dnevniku povedali, da je Bartoli v svoji knjigi «11 marti-riologio delle genti adriatiche« proglasil za mrtve tudi tri iive osebe, od katerih dve lahko kar po telefonu pokliče na — «drugi svet». Po štirih letih se je v včerajšnjem «11 Piecolou, ki «11 mar-tiriologio...* izrablja v teh tednih za protislovensko hujskanje v zvezi z izvolitvijo Hreščaka v občinski odbor, končno oglasil sam Bartoli. Pravi, da je med tem nabral šc 40 imen in da so tista tri imena komaj en promil vseh 4222, ki jih je v knjigi objavil. Pozno torej, an.pak vendarle priznava, da je žive samovoljno proglašal za mrtve. Toda to ga prav nič ne gane: kriva je pravzaprav država, ki bi morala seznam sestaviti brez napak, on pa da je že v knjigi objavil, da se bo za vsakega živega «zahvalzl Nebesom». Ganljivo, zares! Zlasti pa zaradi tega, ker Bartoli objavlja nov st mam samo zato. ker je «boleče za vse vnovič odpirati strani knjige, ki čaka, da bo zaprta in pokopana z njenimi najbolj žalostnimi spomini«. Kakšna velikodušnost! Kakšna iskrenost in odkritosrčnost! In to prav v dneh, ko ima kot predsednik «Lloyda» toliko dela, saj se mora kar precej potruditi, da prepriča nameščence, da prostovoljno podpišejo za Lego Nazionale protest proti «vitopu v občinski odbor tltovca Hreščaka». Zafo mu ne bi smeli preveč zameriti, če je tudi v najnovejšem seznamu še koga proglasil za mrtvega. Sicer pa pokora za greh ni huda: kratka «:ahvala Nebu». Kaj ni vendar za napake kriva država?! No, država bi morala zares poskrbeti. da bivši župani ne bi več proglašali žive za mrtve, kar je menda dvakrat kaznivo: najprej že samo po sebi, drugič pa zato. ker je storjeno z namenom širjenja narodnostnega sovraštva — oprostite! — z namenom da bi «se pokrpali najbolj žalostni spomini.« fMorda pa gre zgolj za nedolžno površnost, na katero je Barto-liia opozoril «Messaggero V ene ton že 4 novembra leta 1959, ko je v prvem seznamu dal naretiratiir že neko «ustreljeno» osebo rekoč: «... vn po’ di piii serieth,- ci pare, sa-rebbe stata d'obbligot>.) plula na jug ter se ustavila še v Brindisiju. Tu se bo vkrcalo še 39 potnikov, nato pa bo *Asia» zapustila Italijo. V Hong Kongu jo pričakujejo 22. septembra. Med potjo bo «Asia» srečala sestrsko ladjo «Victorio», ki vzdržuje prav tako redno zvezo na brzi poti Jadransko morje-Daljni vzhod in ki je prvič odplula iz Trsta na novi relaciji 21. julija letos. Mednarodni tečaj o prevozih na univerzi V okviru VI. mednarodnega te-čaja o prevozih na tržaški univerzi sta bili včeraj kakor napovedano dve predavanji, in sicer je berlinski profesor E. Roessger predaval o dinamiki letalstva v Evropi, glavni ravnatelj za prevoze pri evropski gospodarski skupnosti dr. P. Rho pa o pomorski in zračni plovbi ter o skupni politiki prevozov v okviru Evropskega skupnega tržišča. Ob 6. uri popoldne je posadka motorne ladje «Asia» sprejela na krovu docente in slušatelje tečaja. V imenu Tržaškega Lloyda so goste sprejeli ing. Beraldo, dr. Deveglia in dr. Bertoli. Sledila je majhna zakuska, med katero so se strokovnjaki zapletli v pogovor S predstavniki tržaške plovne družbe. Motorna ladja «Asia» bo danes prvič odplula na svoji novi relaciji Jadransko morje - Daljni vzhod, zato je bil sinočnji sprejem obenem tudi nekakšna odhodnica. Danes ne bo na univerzi nobenega predavanja, na programu je namreč obisk pristaniških naprav; jutri dopoldne bo prof. G. Schiffler iz Bruslja predaval o temi «Ken-nedy-round in svetovni sporazum o trgovini«, popoldne pa bo prof. R. Beine iz Diisseldorfa predaval o organizaciji prevozov v Porurju. SPOROČILO VLADNEGA KOMISARIATA Določeni uvozni kontingenti na osnovi avtonomnega računa Kontingenti se nanašajo na zadnje štiri mesece letos Skupna vrednost blaga za uvoz znaša 288.236.000 lir Vladni komisariat za deželo Furlanijo - Julijsko krajino — ravnateljstvo za trgovino z inozemstvom sporoča, da bodo enkratno razdelili za obdobje september-december 1965 naslednje uvozne kontingente iz bujskga, koprskega, sežanskega in novogoriškega področja ,z obračunom na podlagi avtonomnega računa: višnjevi sokovi 7.750.000 lir; sladkorna melasa 50.000.000; sveže mleko in smetana 73.360.000; sočivje in razna sveža povrtnina 33.360.000; sveže morske ribe 16 milijonov 680.000; jajca 5.000.000; govedo za pokol 63.336.000; kislo zelje 10.000.000; sveže sadje 8.750.000; krmila, slama, grašica 20.000.000. Skupni kontingent znaša 288 mili. jonov 236.000 lir. Za udeležbo pri razdelitvi kontingenta morajo prizadeti vložiti redno prošnjo na podlagi obstoječih zakonov vladnemu komisariatu za deželo Furlanijo-Julijsko krajino — ravnateljstvo za trgovino z inozemstvom od 1. do 7. septembra 1965. Pri ugotavljanju roka vložitve po- iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŠE VEDNO NEREŠEN SPOR MED AVSTRIJCI IN ENI Naftovod za Dunaj se bo priključil novemu naftovodu Trst-Ingolstad? Sicer pa se Avstrijci še niso popolnoma odrekli želji, da bi speljali naftovod neposredno iz Trsta naftovod ostal popolnoma neodvisen od italijanskega zavoda ENI. Medtem pa se je v Avstriji razvnela kampanja proti napovedani prepustitvi glavnih del pri gradnji avstrijskega odseka naftovoda TAL nekemu francoskemu podjetju. Avstrijski strokovnjaki poudarjajo, da gre za naložbo okrog 2 milijard šilingov, ki jo je treba vsekakor prepustiti domačim podjetjem, domači delovni sili in strokovnemu osebju. Minister za trgovino Bock je v tem pogledu o-menil, da še vedno manjkajo u-strezna zakonska določila, po katerih naj bi to vprašanje tudi s iPVgvnogu, , vj.dika postalo povsem jasno. Poudaril je, da so se socln-jisti že od leta 1960 dalje, to se pravi od trenutka, ko se je začelo konkretno razpravljati o možnosti, da bi zgradili naftovod z Jadranskega morja v južno Nemčijo, potegovali za to, da bi pri tem pomembnem gospodarskem podvi- VČERAJ V ULICI FLAVIA V Avstriji so te dni začeli z delom na srednjem odseku »dunajskega* naftovoda, in sicer so delavci prvič zasadili lopate v kraju Wuerm!achu na Koroškem. Delo nadzoruje družba Adria-Wien-Pipe-line, ki je bila kakor znano pred kratkim ustanovljena in registrirana na dunajskem gospodarskem sodišču in za katero so prispevale potrebna denarna sredstva velike mednarodne petrolejske družbe ter avstrijsko državno podjetje za izkoriščanje petrolejskih vrelcev Oe-sterreichische Mineral Oel V«rwal-tung s sedežem na Dunaju. Načrt, po katerem naj se zgradi naftovod z Jadranskega morja do velike čistilnice v dunajskem predmestju Sclnvecbatu, ni še bil dokončno odobren, in sicer zaradi tega ker avstrijska družba Č)MV še vedno čaka na pristanek italijanskega zavoda za izkoriščanje petrolejskih ležišč ENI na skupno ureditev vprašanja, od kod naj steče dunajski naftovod. Kakor smo že večkrat poudarili, je med avstrijsko in italijansko družbo pred kratkim nastal načelen spor, ker bi ENI rada imela večino pri glavnici družbe, ki naj zgradi in upravlja naftovod Jadran-Dunaj, medtem ko se Avstrijci temu pro-tivijo in bi radi italijanskemu podjetju priznali le manjšo finančno udeležbo pri celotnem podvigu. Zaradi tega je doslej dokončno določeno le to, da bo naftovod proti Dunaju sledil trasi, ki bo šla nekako mimo Beljaka ob južni o-bali Vrbskega jezera čez Borovlje in Pliberk nato skozi Deutschlands-berg, Gleisdorf, Hartberg in As-pang na Dunaj, ni pa še določeno, kod bo naftovod tekel na skrajnem zahodnem robu države, odnosno kje se bo priključil na naftovod Trst-Ingolstadt. Kljub želji, da bi naftovod Jadran-Dunaj speljali neodvisno od naftovoda Trst-Ingolstadt neposredno iz Trsta, Avstrijci namreč še niso dokončno zavrgli načrta, da bi se s svojim manjšim naftovodom priključili na naftovod Trans-Alpine Pi-peline (Tal), ki ga gradi družba SIOT iz Trsta direktno v Ingol-stadt na Bavarskem. Kakor znano, gre za naftovod, katerega zmogljivost je preračunana na 40 milijonov ton surove nafte na leto, na katerega bi se dunajski vod lahko priključil nekje na avstrijskem državnem ozemlju, tako da bi ta NA MOKRI CESTI MED OPČINAMI IN KflTINARO Tovornjak zletel v skalo vojaški kamion pa v osebni avto Obe nesreči sta se pripetili na kraju, kjer je pred dvema dnevoma zavozil v skalo neki drugi tovornjak gu prepustili gradnjo avstrijskega odseka domačim podjetjem. Celovški «Die Neue Žeit» pripominja, da morajo pri gradnji avstrijskega odseka čezalpskega TAL naftovoda sodelovati avstrijska podjetja, strokovnjaki in delavci, kakor gradi italijanska delovna sila italijanski odsek, nemška pa nemški odsek velikega naftovoda. Jutri v Nabrežini zborovanje KPI Tržaška federacija KPI sporoča, da priredi jutri ob 20.30 na trgu v Nabrežini javno zborovanje, na katerem bo govoril senator Vltto rio Vidali o sedanjem političnem položaju pri nas in po svetu. Po govoru bodo predvajali brezplačno film «Vietnam kliče«. sameznih prošenj bo veljaven žig z datumom ravnateljstva za trgovino z inozemstvom pri vladnem komisariatu. Prošnje, ki jih bo urad prejel po 7. septembru, bodo upoštevali pri morebitnih ostankih zadevnih kontingentov. Prizadeta podjetja morajo biti vpisana v seznamu podjetij, ki so pooblaščena, da trgujejo z inozemstvom. Važno obvestilo konzorcija razlaščencev Konzorcij razlaščencev zaradi gradnje naftovoda obvešča svoje elane in vahi ostale prizadete, ki so že prejeli, ali šele bodo prejeli razlastitveni dekret, da se takoj zglasijo v uradih konzorcija v lil. Gep-pa 9, pritličje, in prinesejo s seboj dostavljeni dekret. Uradne ure konzorcija: od 8.30 do 14.; v četrtkih pa od 8.30 do 12. in od 15. do 18. ure. * * * Konzorcij razlaščencev zaradi gradnje naftovoda vabi vse prizadete, ki so prejeli razlastitveni dekret s strani industrijskega pristanišča, da se udeležijo sestanka, ki se bo vršil v petek, 27. t.m ob 20. uri v stari občinski hiši v Dolini. Mednarodno srečanje o kavi Tržaški novinarski krožek pripravlja posebno mednarodno srečanje o kavi, ki bo informacijske in študijske narave, in katerega se bodo lahko udeležili le zainteresirani novinarji. Na srečanju, ki bo v dneh 22. in 23. septembra; bodo predavali predsednik znanstvenega mednarodnega združenja za kavo s sedežem v Parizu dr. IUy (o potrošnji kave v Evropski gospodarski skupnosti), nekdanji dekan gospodarske fakultete na tržaški univerzi prof. P. L. Pegiz Pokrajinski upravni odbor je na svojih zadnjih dveh sejah proučil nekatere sklepe tržaške občinske in pokrajinske uprave, ki jih je nato potrdil. Med drugimi je bil potrjen sklep pokrajinske uprave o pomoči oškodovanim ribičem, o stroških za borbo proti svinjski rdečici ter sklep o prispevku za člhnarino Zvezi italijanskih pokrajin. Poleg tega je odbor potrdil sklepa tržaške občinske uprave, ki se nanašata na Izdatek za okrepitev razsvetljave v Skednju in na izdatek za postavitev plošče v spomin Baccia Ziliotta v liceju «Dan-te Alighieri«. tiiiiiiiiiiiiiifiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii Minili im im iiiiiiiiiiiiii • 111 n iiiiiiiiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiin iiiii iiiiuiii mi mn luiiiiiiiiiiiiiiiiiiini Neprevidno prečkanje teste je stalo priletnega moža življenje Šofer je takoj pritisnil na zavore, vendar pa mu ni uspelo preprečiti nesreče Včeraj zjutraj se je na državni cesti proti Zavijam, in sicer v Ul. Flavia v bližini stavbe štev. 28, pripetila še ena smrtna prometna nesreča, ki jo je treba pripisati ne-predvidnosti. Bilo je okrog 7. ure, ko Je 85-let-ni upokojenec Pietro Podrecca iz Ul. Catalani 6 nenadoma prečkal cesto pri omenjeni stavbi. Podrecca je hitro prišel izza nekega plota ob cesti in ne da bi se prej prepričal ali prihajajo avtomobili, hitro stopil na cestišče. Prav tedaj pa je v smeri proti industrijskemu pristanišču s svojim fiatom 1100 TS 64149 privozil 34-letni mehanik Karel Ota iz Boljunca 21, ki je bil namenjen v službo. Na trbiški cesti, na istem mestu, kjer se je predvčerajšnjim zaletel v skalo tovornjak iz Vidma, se je včeraj pripetila podobna nesreča, ki jo je zakrivila mokra in spolzka cesta. Tudi včerajšnja nesreča se je dogodila v zgodnjih jutranjih urah, "ko je 34-letni šofer Hermes Gobbato iz Palazzolo dello Stella vozil v smeri proti Trstu na srečo prazno cisterno za prevažanje tekočega plina, brez prikolice. Ko je Gobbato privozil na že znano točko blizu kilometra št. 6, na cesti med Opčinami in Katina, ro, je hotel zavreti težko vozilo, toda manever je bil zanj usoden, ker je cisterna takoj začela drseti na mokri cesti, zavozila na levo stran ceste in treščila v skalo. Kabina cisterne se je zaradi sunka zmečkala in Gobbato se je pri tem pobil po glavi, se ranil po zatilju, desnem sencu in uhlju ter po udih. Neki avtomobilist, ki je tedaj privozil mimo. je Gobbatu priskočil na pomoč in ga odpeljal v bolnišnico, kjer so ponesrečenca sprejeli na nevrokirurški -»k s prognozo okrevanja v 20 dneh. Medtem so na kraj nesreče prihiteli agenti cestne policije in gasilci, ki so po velikem trudu vendarle odstranili cisterno ter jo zapeljali na bližnji parkirni prostor. Toda s tem še ni konec. Ko so gasilci opravljali svoje delo, je 22-letni vojak Gerardo Vicedomini iz vojašnice v Ul. Cumano privozil v smeri proti Trstu vojaški tovornjak. Ker se je Vicedomini moral izogniti poškodovani cisterni, je na-lahko zavil proti levi, toda tudi njega je izdala mokra cesta. Vojaški tovornik je zdrsel po spolzkem tlaku in trčil v avto uaustin A 40» TS 66524, ki ga je tedaj privozil nasproti 58-letni Gualtiero Badalich iz Ul. Puccini 24. Pri zaporednih trčenjih vojaškega tovornjaka in avta se je lažje ranil samo Vicedomini, medtem ko se na srečo Badalich ni poškodoval. Vicedomi-nija so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v dveh tednih sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi ran po desnem sencu In zatilju. Na vozilih Je škoda precejšnja. V bolnišnici je padla in se poškodovala 33-letna bolničarka Nedda Špara go iz Ul. Paisiello 7, ki je uslužbenk v bolnišnici, se je včeraj zjutraj ponesrečila na delovnem mestu. Ko je stopala po hodniku onkoterapičnega oddelka je nerod no spodrsnila in padla. Pri tem se je pobila po glavi, zatilju in desnem sencu. Ponesrečenko so druge bolničarke položile na nosila in jo premestile v nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti 10 dni. Iznenaden zaradi nenadnega prečkanja Podrecce, je Ota nemudoma pritisnil na zavore, vendar mu ni uspelo, da bi pravočasno ustavil avta. Trčenje je bilo neizbežno in močan sunek je Podrecco najprej vrgel na prednji del avtomobila, kjer Je z glavo prebil vetrobran, nato pa se je zvrnil na cestišče, približno 5 metrov od kraja trčenja. Pri nesreči se je Podrecca hudo pobil in ranil po glavi, po levem sencu in začasno izgubil spomin. Zlomil si je tudi desno nogo ln verjetno tudi medenico. Na kraj nesreče so nemudoma prihiteli bol ničarji RK in nezavestnega Podrec co hitro odpeljali v bolnišnico Nujno so ga sprejeli na nevroki rurški oddelek s prognozo- okreva nja v treh mesecih. Toda Podrec covo zdravstveno stanje se je vidno slabšalo in pet ur po nesreči je nesrečnik, kljub zdravniškim negam podlegel poškodbam. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Takšnih poštenjakov je baje zelo malo Več je talcih turistov, ki iz našega mesta odnašajo neprijetne spomine, ker jim tatovi kradejo razne predmete iz avtomobilov. 36-ietni angleški turist Wllfred Wil-liam Marshall iz Londona pa bo ohranil dolgotrajen lep, spomin na Tržačane in njihovo poštenast. Včeraj zjutraj je agent poštne policije Alessio D'Alessio, ki je izvrševal svojo službo v poštni palači, v veži stavbe zagledal na tleh listnico rjave barve. Pobral jo je in ugotovil, da, je v njej več bankovcev. Bili so funti šterlingi, nemško marke in dinarji v skupni vrednosti pol milijona lir. Agent je listnico odnesel na policijski urad, kjer se je nekaj trenutkov potem zglasil Marshall. V slabi italijanščini je Marshall povedal, kaj se mu je pripetilo. Njegovo veselje je bilo izredno veliko, ko so mu policisti izročili izgubljeni denar. Kolesar trčil v odprta vrata avta Sinoči so z zasebnim avtom pre. peljali v bolnišnico 16-letnega dijaka Alberta Corrada iz Drevoreda Čampi Elisi 46, ki je malo prej postal žrtev prometne nesreče. Corrado se je na kolesu peljal po Ul. Tonello in je bil namenjen domov. Ko je privozil v bližino stavbe št. 26, pa je kolesar treščil v vrata avtomobila, ki jih je tedaj nenadoma odprl 52-letm Vince-nzo Del Cet Giolino. Gioli-no je namreč malo prej parkiral svoj avto in je odprl vrata, da bi izstopil. Zaradi nenadnega trčenja se je Corrado prevrnil s kolesa ter se pri padcu pobil in ranil po grlu ter si verjetno povzročil notranje poškodbe. Ponesrečenca so v bolnišnici sprejeli na otorinolaringo-iatrični oddelek, kjer se bo moral zdraviti dva tedna. , IZPRED PRIZIVNEGA S0D1SCA Sodniki mu niso verjeli da ni vlomil v avtomobil Delno pa so znižali kazen drugemu obsojencu, ki ga je kazensko sodišče obsodilo, da je namerno zažgal mali furgon Pred prizivnim sodiščem (predsednik Franz, tožilec Maier, zapisnikar D’Andri) se je moral zagovarjati 46-letni Carlo Cianl iz Ul. del Prato 7. Cianija, ki je težak po poklicu ir. večkrat brezposeln, je že 26. maja letos obsodilo kazensko sodišče zaradi tatvine na 9 mesecev zapora ter na 35.000 lir globe. Prizivni sodniki so potrdili to razsodbo. Dogodek, ki je pripeljal Cianija pred sodnike, se je odigral 21. maja letos. Tistega dne je Cianl, ki je bil tedaj brezposeln (pomagala mu je po svojih močeh le sestra), šel v cerkev sv. Petra in Pavla, kjer mu je neki duhovnik, ki se ga je usmilil, podaril 1.000 lir. Z denarjem v žepu je potem Član: obiskal več gostiln, kjer je pojedel nekaj sendvičev ter tudi pri-dno pil. Ob 21. zvečer se je znašel v Ul. Carducci, sicer sit, toda brez beliča v žepu. Tedaj mu je šinila v glavo «miselv>, kot je pozneje izjavil policistom, da poskusi srečo pri avtomobilih, ki so bili parkirani v Ul. Cesare Battisti. Sel je navzgor po ulici ter poskušal odpreti vrata raznih avtov. Pri tem početju sta ga v bližini poslopja št. 22 zasačila dva policijska agenta. Pri njem sta našla eno škatlo nadomestnih žarnic za avto, tul iz plastike s serijo izvijačev, magnetski okvir za slike, 2 kemična svinčnika in dve škatlici vžigalic. Moškega sta takoj odpeljali na kvesturo, kjer je priznal tatvino ter tudi povedal iz katerega avtomobila je ukradel omenjene predmete. Le ene obtožbe se je Ciani krčevito otepal: trdovratno je trdil, da ni vlomil v avto, saj so bili vsa štiri vrata avtomobila odprta. Naslednji dan je lastnik avtomobila fiat 1100 D z evidenčno tablico UD 29285, podjetnik Franco Ber-toni, ki je tedaj začasno stanoval v Ul. C. Battisti 10, prišel na policijsko poveljstvo ter prijavil tatvino. Ugotovili so, da so predmeti, katerih tatvino je prizadeti prijavil, odgovarjali tistim, ki so jih našli pri Cianiju. Bertoni je še dejal, da vrednost ukradenega blaga ni presegla 3.000 lir. Poudaril pa je, da so bila leva sprednja vrata avta vlomljena. To okoliščino je pozneje potrdil tudi policijski podčastnik, ki je vodil preiskavo. Ciani se je pritožil proti razsodbi prvostopnega sodišča, češ da ni vlomil v avto, saj sploh ni imel pri sebi vlomilskega orodja. Poleg tega je še zahteval, da bi mu sodniki mor,aJi priznati pravico do olajftevalrdlA okolnonti. Prlaivni sodniki pa so odbili te zahteve ter so potrdili razsodbo prvostopnega sodišča. • * • Pred istimi sodniki se Je moral zagovarjati tudi 24-letni Giordano Casagrande iz Ul. D’Alviano 74, ki je bil obtožen, da je skušal ukrasti bencinsko mešanico iz lahkega furgona Ape ter da je namerno zažgal vozilo. Bilo je 2. maja letos zvečer, ko je trgovski pomočnik Lelio Černuta parkiral vozilo, ki je last podjetja Bosco z Goldonijevega trga, v bližini domače hiše v Ul. Biaso-letto. Nato je šel domov večerjat. Ni preteklo mnogo časa, ko so ga obvestili, da je furgon v plamenih. Medtem so prišli na kraj nezgode gasilci, ki so pogasili plamene, toda vozilo je bilo popolnoma uničeno. Policijsti so uvedli preiskavo. Pri odkritju istovetnosti požigalca jim je najbolj pomagal 22-letni Giunta, ki je povedal, da je požar povzročil najbrž neki ((Giordano«, ki ga osebno pozna. Povedal je še, da ga je bil ta malo prej ustavil ter ga prosil, naj ga zapelje po Ul. Biasoletto navzgor do nekega mesta, kjer se mu je baje malo prej ustavil motor zaradi pomanjkanja goriva. Giunta mu je ustregel, a se pozneje ni več brigal za njegovo početje. Le to je videl, da je Giordano kmalu potem prišel iz neke gostilne s steklenico v roki. Približal se je furgonu, a kmalu nato je vzplamtel požar. «Giorda-no» je baje zanetil ogenj, ko je skušal s cigareto v ustih, odvzeti mešanico iz furgona ter jo pretočiti v steklenico. Kazenski sodniki so spoznali Ca- sagrandeja za krivega ter ga obsodili na 1 leto in 2 meseca zapora in na 22.500 lir globe. Prizadeti se je pritožil proti razsodbi trdeč, da ni šlo za nameren požar, temveč le za poškodovanje tuje lastnine. V tem primeru pa bi morali ukiniti kazenski postopek, ker se lastnik ni pritožil. Trdil je še, da bi morala odpasti neka obtežilna okol-nost glede poskusa tatvine. Prizivni sodniki so deloma upoštevali te zahteve ter so znižali kazen na 11 mesecev zapora in na 11.250 lir globe. Poškodovala se je pri trčenju avtov Včeraj popoldne so v bolnišnici nudili prvo pomoč 47-letni gospodinji Tel Alberti por. Bidich iz Ul. Paolo Reti 4, ki se je pobila po prsih in ranila po kolenih. Alber-tijeva, ki bo okrevala v 8 dneh, je povedala, da se je malo prej peljala v avtu TS 39390, ki ga je vozila njena 23-letna hči Ave. Na vogalu Ul. Giustiniano in Cicerone pa je prišlo do trčenja. Bidicheva je trčila v fiat 1100 TS 55438, ki ga je s Trga Ulpiano proti Trgu Oberdan vozil 28-letni Giorgio Rossi iz Ul. Sinico 90. Zaradi močnega sunka se je Albertijeva v notranjosti hčerinega avta poškodovala V bolnišnico so jo prepeljali z rešilnim avtom RK. 60-letni delavec Innocente Cecco iz begunskega taborišča na Padričah je imel včeraj zjutraj veliko srečo. Ko je na gradbišču podjetja Porfiri v naselju Sv. Sergija s pomočjo škripca dvigal na streho pravkar pokrite stavbe veliko pocinkano odtočno cev, se je ta iz neznanih vzrokov odmotala in padla z višine 12 metrov. Na srečo je cev le dregnila Cecca, ki je tedaj še stal spodaj. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti na nevrokirurškem oddelku teden dni Poletne prireditve Grad Sv. Justa: drevi ob 21. url nastopijo Fred Bongusto, dvojčici Kessler, Alighiero Noschese, štiri sestre «Snobs», Patrizia, Pippo Bau-do in trije glasbeni ansambli. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti od 9. ure do 12.30 in od 15.30 do 19.30, nato pa pri blagajni v gradu. Danes v Miramaru: «Luči in zvoki« prva predstava ob 21 uri v nemščini «Der Kaisertraum von Mira-mare«, druga predstava ob 22.15 v italijanščini «Massimiliano e Carlot-ta». Kino Nazionale 16.00 «L’uomo in twith» — Technicolor. Arcobaleno 16.30 «Glt occhi degll al-tri« Joan Cravvford. Excelsior 16.00 «11 pasto detle belve« Vojni film. Fenice 16.00 «Attila» Technicolor. So-phia Loren, Anthony Quinn. Grattacielo 16.00 «Madame P... e le sue ragazze« Shelly VVinters, Robert Taylor. Prepovedano mladini pod 14. letom Alabarda 16.30 «Splonaggio a Wa-shington« — Technicolor. Robert VVaughim. Filodrammatico 16.00 «Veneri al sole« Valerla Fabrizi, Franchl, In-grassla. Prepovedano mladini pod 14. letom Aurora 16.30 «Base luna chiama ter-ra». Cristallo 17.00 «Spionaggio a Gibll-, terra« Vohunski film. Garibaldi 16.30 «1 giovani leoni« — Marlon Brando Capitol 17.00 «ZX 1’imprendibile 880» Burt Lancaster. Impero 16.30 «Zorba ffl Greco« Pre" povedano mladini. Vittorio Venelo Revija kriminalnih filmov. 16,45 «Doppio gioco a Scot-land Yard» Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno Počitek. • Astra 17.00 «11 pianeta proibito«. Astoria 17.00 «L’isola in capo al mon-do» Prepovedano mladini pod 18-letom. Abbazla 16.00 «Sexy magico« Prepovedano mladini pod 18. letom Ideale 16.00 «L'idolo di Acapulco« Elvis Presley. Technicolor. LETNI KINO Paradiso 20.00 «11 segreto dl Monte-cristo« Scopecolor Rory Calhoun, P. Bredin. Satellite 20.15 «Una lacrlma siti vi-so» Bobby Solo, Laura Efrikian. 4 Janc na inči j predvaja danes, 25. t. m. z začetkom ob 18. uri film: CONNIE FRANCIS-PAULA PRENTISS* DANY ROBIN • RUSS IAM(SIYN RICHARD LONG* RON RANDELL* ROGER PERRY« (ZA VEDNO S TEBOJ) Šolske vesti Ravnateljstvo slovenske srednje Sole v Dolini sporoča, da se Je pričelo vpisovanje v 2. ln 3. razred, ki se bo zaključilo 25 septembra pržavna srednja šola s slovenskim učnim Jezikom. Rojan, Ul. Montorst-no 8 opozarja, da se Je pričelo in bo trajalo od 25. septembra t.J vpisovanje za drugi in tretji razred. Državna srednja Sola pri Sv. Jakobu, Ul. Frausin 14. vpisuje v 2. m 3 razred do 25. septembra Šolski skrbnik sporoča, da so Dlle oDjavlJene lestvice kandidatov za su-pientska mesta na osnovnih šolab na Tržaškem ozemlju za Šolsko leto 1965-19C1. Interesenti sl lestvice lahko o-gledajo na Šolskem skrbništvu, prt šolskih nadzorništvib in pri didak tičnih ravnateljstvih. Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za Šolsko leto 1965-1966 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guardlella št 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1965. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo vsi popravni izpiti — sprejemni za klasični licej — vstopni in razredni — v Jesenskem izpit-nem roku šolskega leta 1964-1965 dne 1. septembra ob 8.30 s pisme-nim izpitom iz slovenščine Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prične zrelostni izpiti v Jesenskem roku šolskega leta 1964-1965 dne 14. septembra ob 8.30 s pismenim Izpitom iz Italijanščine. Državni tehnični trgovski zavod «Carle* sporoča, da bo letos usta- novljen večerni tečaj za dijake-de-lavce. Tečaj se bo začel z začetkom šolskega leta 1965-66. Trajanje tečaja in njegov program sta enaka običajnim dnevnim tečajem. Ob koncu študija dobijo tečajniki spričevalo knjigovodje (ragioniere) in trgovskega Izvedenca. Za vpis v razne razrede naj se prizadeti zglasijo v tajništvu šole v. Ul. Diaz štev. 20 bd 11. do 12. ure. Ravnateljstvo Drž. srednje šole in Ind. strok. Sole v Trstu (Rojan, Ul. Montorsino 8) obvešča, da se vrši vpisovanje za II. in III. razred do 25. septembra t.l., ter da se prično vsi popravni Izpiti dne 1. septembra t.l po urniku in razporedu objavljenem na oglasni deski šole. Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo razredni popravni Izpiti v Jesenskem roku tekočega šolskega leta dne 1. septembra s pismenim Izpitom Iz slovenščine. UsposoblJenosL n; izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1964-65 se pričnejo dne 14. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom iz Italijanščine. Vpisovanje za šolsko leto 1965-1966 se vrši vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda. Ul. Caravaggio 4, neprekinjeno do vključno 25. septembra 1965. Državna slovenska srednja šola na Opčinah sporoča, da se začnejo vsi Izpiti v Jesenskem roku v sredo 1. septembra t.l. ob 8.30. Razpored pismenih In ustnih Izpitov Je objavljen na oglasni deski v veži šole. Vpisovanje v 2. In 3. razred se zaključi 25. septembra. Ravnateljstvo nižje srednje Sole v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da se pričnejo vsi popravni Izpiti v sredo 1. sep lembra 1965 po razporedu, ki Je objavljen na oglasni deski KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes, 25. t. m. z začetkom ob 19.30 barvni film: IL MISTER0 DEL CASTELL0 (SKRIVNOST GRADA) Igrata: CLIFFORD EVANS in NOEL WILLMAN Prepovedano mladini pod 14. letom Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. avgusta 1965 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa Je 10 oseb. UMRLI SO: 82-letna Michela Vigi-le vd. Sivoccl, 80-letna Zoe Luzzatto vd. Battlatl, 62-letnl Rinaldo Marlnel-II, 58-letni Vittorio Barini, 66-letna Maria Milic vd. Križman, 76-letna A-dele Canale vd. Spada, 77-letna Angela Berton vd. Škerl, 66-letni Giuseppe Zucca, 73-letni Giuseppe Vlila, 60-letna Valerla Pustetta por. Rus- slgnan. ._______________ NOČNA SLUŽBA LEKARN AH 'Angelo d’oro, Trg Goldoni 8: Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul. Glnnastica 44; Nlcoll, Skedenjska ulica 80 (Skedenj). Opoldanska služba lekarn Alla BasiJica, Ul sv. Justa 1: Bu-solinl, Ul. P Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2: Manzonl, Ul. Settefontane 2. Mali oglasi MEHANIČNI IZVEDENEC z znanj«* angleščine, nemščine, francoščine, rabščine ln seveda italijanščine is zaposlitev Specializiran je predvs v Izdelovanju plastičnih mas. zaP, slen Je bil tudi pri milanskem P°“ Jetju Negrl-Bcssl. Ponudbe na ut ništvo Primorskega dnevnika, Montecchi 6, pod naslovom »Išče poslitev«. Darovi in prispevki V počastitev spomina nepoz prijateljice Gianne, daruje ob p' obletnici smrti prijateljica S*1"13.,.,, cheluzzi 2000 lir za Glasbeno Mat • V počastitev spomina ob peti °D’ letnici smrti pokojne Gianne P® darujejo starši 10.000 lir za DIJ Matico. S potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama in nona MARIJA MILIČ vd. KRIŽMAN Pogreb drage pokojnice bo danes, dne 25. t. m. ob 17- }**} iz hiše žalosti v Gabrovcu štev. 42 na domače pokopališče- Žalujoči: hčerki Vera z možem Rudijem, Marta z možem Alojzijem in ostalo sorodstvo Gabrovec, 25. avgusta 1965. VPRAŠANJE JEDRSKE RAZOROŽITVE Nepremičnost ženevskega začaranega kroga S svojim najnovejšim predlogom v zvezi s prepovedjo razširjanja jedrskega orožja, se ZDA ne odpovedujejo namenu, da jedrsko oborože Zahodno Nemčijo Pogajalci iz Ženeve so pred kratkim prišli v Italijo in bili ludi gostje predsednika republi-. • Saragata. Čeprav je bil ob-lsk, kot je bilo rečeno, »turistič-^ega značaja«, je vendarle imel tudi političen pomen, predvsem v zvezi s predlogom italijanskega zunanjega ministra, Fanfanija, glede atomskega moratorija in zlasti še, ker je nova etapa pogajanj v komiteju OZN za razorožitev bila zaključena z mini-malnim uspehom. To je prišlo do izraza nedolgo tega, ko so ZDA v imenu zahodnih dežel — Britanije, Kanade in Italije — predložile na-ort . sporazuma o prepovedi Sir-lenja jedrskega orožja. V komi-teju sedemnajstorice je namreč, h°t je znano, ameriški delegat Poster predlagal načrt, ki bi ga oila morala — po vseh prejšnjih napovedih — predlagati pravzaprav britanska delegacija. To pa Se dejansko, kot omenjeno, ni zgodilo, ker je London po predhodnem posvetovanju vendarle tzrazil nekatere svoje pridržke glede na določene točke v tekstu Predloga, čeprav je bilo rečeno, ua Britanija pozdravlja ta načrt 'cer gre v tem primeru za JJpPembne odtenke, ki pa v res-s c* ne odpravljajo možnosti, da st ®undeswerh v okviru več h^anske atlantske jedrske sile o lo/°*i z utomshim orožjem. Do-z 6Po kritične pripombe v zvezi iznesenim načrtom je postavi vodnje, kot tudi, da bi začele zmanjševati sedanje zaloge — ta zahteva ni vsebovana v nobenem od dosedanjih predlogov. Se več, zahodni predlog omogoča zahod-nonemški vojski, da se prej ali kasneje atomsko oboroži in se tako Zvezna republika Nemčija neposredno vključi v atomski klub. Neangažirane, oziroma nerazvr-ščene in nejedrske dežele spričo tega s polno pravico smatrajo, da bi se jedrske sile morale obvezati, da ne bodo dajale atomskega orožja nejedrskim deželam in da bodo hkrati tudi ustavile sleherno proizvodnjo tega orožja. In šele, ko bi bilo to storjeno, bi se deželam, ki jedrskega orožja nimajo, mogla postaviti zahteva, da ga ne proizvajajo in nabavljajo. Komite za razorožitev bo tako nadaljeval zasedanje, obremenjen z vsemi navedenim; težkoča-mi, ki jih ne bo lahko premagati. Zakaj, ni mogoče obvezati nekoga, da se odpove atomskemu o-rožju, hkrati pa na tak ali drugačen način izsiljevati, da se neka določena država z njim oboroži. Vrhu tega je zelo težko, da bi nekdo ugodno ocenil kakršenkoli sporazum o prepovedi razširjenja jedrskega orožja, dokler se tudi jedrske sile same ne prenehajo jedrsko oboroževati. POPOTOVANJE TRŽAČANOV DO SPOLETA Plapolajoče zastave ob cesti V programu je bil pravzaprav obisk Birna ■ Kaj je vplivalo na spremembo programa ■ Številni avtomobili z evidenčno tablico «Ts» - Menotti Giancarlo in njegova vloga na «Festivalu dveh sveto v» Poročali smo že, da je angleški časnikar Bob Manry v neznatni ladjici preplul Atlantik. Slika prikazuje njegovo srečanje, malo pred ciljem, z obalno nadzorno ladjo «Excellent», na kateri se je nahajala njegova žena, ki je zatem prestopila na moževo ladjico «Tinkerbelle» ■.................................................. ALI SE BO ČLOVEK LAHKO NEKOČ SPREMENIL V RIBO? Ljudje in znanost v boju zn osvojitev neznanih podmorskih kontinentov Jaccjues Yves Cousteau in njegova čudežna podmorska «hiša» - V njej bo zagotovljen ves komfort - Življenjski pogoji, ki bo v njih moralo živeti njegovih 30 sodelavcev - Ogromna podmorska ravnina, ki je velika kot Azija - Izkoriščanje bogastva, skritega v morju V nedeljo 15. avgusta je v prostorih Oceanografskega muzeja v Monaku bilo zelo živahno, kot da bi se bili povrnili veliki dnevi Cape Kennedyja. V začetku septembra se bo po številnih zakasnitvah, ki so jih bile povzročile slabe atmosferske prilike, začela operacija «Precontinent III«. Seveda, če ne bo ponovno poseglo vmes slabo vreme. V Nici so 4. avgusta pričakovali plavam,či, dok, ki je imel ponovno odtfleči po&rftorsko hišo proti Monaku. Vendar je bil veter premočan. «Tudi najmanjši veter,« je potožil Jacgues Yves Cousteau, «nam preprečuje naše sicer zelo dobro pripravljene programe. V teh pogojih nas delovni dan raziskovalcev stane nad 200.000 lir«. Tega dne pa je bil nestrpni oceanograf optimističen. V teku so že zadnja raziskovalna dela. Skozi okna svojega urada, ki gledajo proti pristanišču, si zamišljeno ogleduje rumeno črno in v obliki šahovskega polja obarvano kroglo, ki bo v njej, 110 metrov pod gladino morja, šestorica prebila kar 30 dni. «Precontinent III.« bo potopljen pri Cap Ferratu. Premer ((hiše« znaša 6 metrov, a težka je 60 ton. Lahko se bo potopila do globine 200 metrov. Posadka bo v njej imela na razpolago ves komfort. «Precontinent, pojasnjuje veteran, štiridesetletni Albert Falco, «so pravcate sanjske hiše. Zadostuje pritisniti na gumb in že ima človek, kar mu je potrebno. Šesfdeset rok in pravtoliko nog je vedno pripravljenih opraviti vsako delo.« Ta odred pomagačev ni niti pretiran. Oceanonavti so namreč zaposleni dan in noč. Oskrbljajo se s primerki sten, opazujejo favno v velikih globinah. Obenem so pod stalnim nadzorstvom televizijskih kamer. Medicinsko jih bo nadzoroval poseben upravlja-lec na daljavo, povezan preko ladje-laboratorija «Calypso» z u-pravljalcem tipa IBM 1620, ki je že postavljen na kopnu. Tudi telefona, ki jim je leta 1962 in 1963 bfl v' tolikšno napoto, se ne bodo otresli. Preganjali si bodo čas s šahom, lahko bodo kadili, pili šampanjec, svoja politična prepričanja pa bodo morali pustiti na kopnem in prav-tako igralne karte. Oceanonavti se bodo počutili kot na kakem drugem planetu: v globini 110. metrov bo zrak (mešanica helija in kisika) imel «gost okus«, ventilatorji se bodo stalno vrteli, a rane se bodo ljudem naglo celile. Cigareto bo človek v hipu pokadil, vtem ko bo brada rasla zelo počasi. Šampanjec se sploh ne bo penil, a glasovi bodo imeli nekakšen o-ster in smešen prizvok. Gibanje bo počasno, hoja težka, dihanje naporno. Vendar, brž ko bodo oblekli črno obleko za toplotno izolacijo, brž ko si bodo oprtali bombe s kisikom ter si pritrdili velike plavuti, bo splahnela vsa tesnobnost in, kot osvobojeni, se bodo podali v svet, ki ga imajo raziskati. Naseliti se bodo morali kot na Marsu ali Veneri. Podmorsko področje, ki ga Jacques Yves Cousteau želi odkriti svetu, oceanografi imenujejo ((kontinental- no ravnino« (odtod tudi naziv <(Precontinent»). Ta ravnina, velika kot Azija, predstavlja podvodne kontinente in ima vse značilnosti kopna, ki jo obkroža. V blagem nagibu se spušča do 200 metrov globine, a konča se pri breznih, ki strmoglavijo po nekaj sto metrov globoko. V bodočnosti bo človeku omogočala pridobivanje sladke vode, surovin, energije, hrane, vsakovrstnega bogastva. Vendar, da bi se ti izviri in rudniki aktivirali, je prej še potrebno to področje «osvojiti». Znano je že, da se v globini kakih 150 metrov v obliki proda nahaja trilijon ton man- A tudi do črnega zlata je moč priti z dokajšnjo lahkoto. Toda samo podmorske hiše bodo delavcem omogočile, da bodo lahko delali po pet ali šest ur na dan. Na kopnu porabi človek okrog 30 litrov plina v minuti, v globini 10 metrov pa 60 litrov. Isti obseg plinske mešanice, zaprte v steklenicah, on na kopnu lahko diha 1 uro in 40 minut, a v globini 70 metrov samo 12 minut. Podmorske hiše odpravljajo to pomanjkljivost, te predstavljajo modele bodočih podmorskih postaj. Oceanonavti bodo živeli v preudarno doziranem vzdušju. Lah- gana in 10 milijard ton fosfora iihii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiii*ihhiiiiihiiiiiuiiiiimii«iiiihuiiiiiiiiiiiiiiiiii*iii»iihiiiiiiiiiii»iiiim«iimiiiiiiiii IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Nino Gergolet v «Rossoni» Ni dvoma o tem, da se Nino Gergolet s svojo sedanjo razstavo v Rossonijevi galeriji uvršča med najzanimivejše koloriste, ki postajajo sicer vedno redkejši v naši deželi. Premnogi slikarji so namreč pričeli omejevati svojo paleto le na nekaj sorodnih hladno ubranih barv rjavkastih in modro zelenih odtenkov. To jim o-mogoča pač lažje in hitreje slikati zlasti take podobe, v katerih ostajajo več ali manj zvesti oblikam stvarnega okolja. V sedanjih Gergoletovih oljih, ici zaradi omenjenega le počasi nastajajo, in še to le v od uradniške službe prostem času, pa so zastopane vse si tudi Italija, ki smatra, da bi . samo z začasno odpovedjo a-v^kemu orožju nejedrske sile /ntJarle mogle pridobiti svobo-akcija če h; se po določenem teSU Jurske sile ne sporazumele g,r zagotovile splošne garancije žitv program,a Jedrske razoro- hif6 Važnejše pa je, da v zahod-j 141 načrtu sploh niso bile vze-„ ,v Poštev zahteve nevezanih in reiedrskih dežel, da naJ bi- nam: Se ’ Jedrske sile zmanjšale tudi nanje zaloge tega orožja. O-ini°Vna zahteva, po kateri bi se Cn'e Jedrske sile obvezati na je raj,-Um o prepovedi širjenja hortSltega orožia- °benem s Pred' ■ abo ustavitvijo njegove proiz- Nadobudni mladenič, ki se je vsemu svetu v brk veličastno zleknil po pločniku, je tudi eden izmed onih, ki so po svetu zasloveli pod imenom «beatniki». Njegova domovina je švedska, dežela visoke življenjske ravni. Prejkone lahko tako sanjavo gleda proti nebu, saj je njegov papa dobro založen z denarci in še vedno voljan zadovoljiti sinčku sleherno željo ...........................................................m*..................m 111111111,111111111111,111, ......■„iiiii„iiiii,u,ti,„„i„ii»l OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne zaupajte obljubam, ki so bile dane tjavdan. Zadoščeno bo vašemu samoljubju. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne izgubljajte časa s tem, da bi poslušali ljudi, ki vam nič koristnega ne povedo. Spričo svoje živčnosti, ogibajte se vseh diskusij. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) I-meli boste na razpolago več dobrih možnosti, ki jih kar najbolje izkoristite. Prišlo bo do nekega veselega srečanja. RAK (od 22.6. do 22.7.) Povečali boste svojo borbenost in si s tem zagotovili možnost dobrega poslovnega uspeha. Nekatere izkušnje, ki se nanje opirate, vam ne bodo mnogo koristile. LEV (od 23.7. do 22.8.) Dan je zelo primeren za sleherno kultur- no dejavnost in razmišljanje. S primernim razvedrilom, boste pozabili na svoje srčne bolečine. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z lahkoto boste opravili neko težjo nalogo. Skušajte se razvedriti v krogu veselih prijateljev. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) V teku jutra boste primorani delati v dokaj zmedenih okoliščinah. Ne dovolite, da bi vas neka oseba omejevala v vaši svobodi. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Danes se raje ne lotite nobenega dela, ki zahteva močno koncentracijo. Z ljubeznivo besedo boste več dosegli kot s strogostjo. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Bodite v odločanju bolj neodvisen. Postavite se po robu svoji otožnosti. . . KOZOROG (od 21.12. do 20.1-> Današnji dan bo dokaj uspešen ž» vse umetnike, obrtnike in nasploh ustvarjalce. Rešitev neke družinske zadeve bo ustvarila nova vprašanja. ^ VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ce se ukvarjate s trgovino, boste danes polni najrazličnejših dobrin zamisli. V čustvenem pogledu bodite bolj samoiniciativni. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pri izpolnjevanju neke zapletene naloge vam ne bo manjkalo ne dinamičnosti in tudi ne vztrajnosti. Ne kažite vedno in povsod svoje ljubosumnosti. živahne barve v iskreči se mavrici drobnega dežja potez. Žare tako kot nekoč v delih starih francoskih impresionistov, ki pa so pri Gergoletu bolj ekspresionistično prekvašena. Pestrost prikazanih podob je verjetno deloma pogojena z dejstvom, da nam slikar tokrat prikazuje le tihožitja in dva ženska lika. Od nekdanjih razgledov po ulicah starega Sv. Jakoba, v katerih je podčrtaval razpadanje stavb s črno barvno kopreno, je tu le ulica sv. Marka z železniškim mostom. Pa tudi v tej sliki je temačnost izgle-da bolj v prusko modri, kot pa črni barvi. O poslednji pa v ostalih podobah ni več sledu. Vse se iskre kot da bi bile posute z malimi bisernomotnimi luskinami, in to tudi v zasenčenih delih slik. Gergolet ne trpi ploskobarvnih potez. Vsako osnovno barvo razdrobi v njej sorodne in kontrastne vrednote z vnašanjem drobnejših potezic v glavno potezo lopatice, kar daje slikam zračno prozornost in migotanje svetlobe, kljub skrajni barvni obremenitvi ploskve. Zato bi lahko dejali, da se vsa njegova umetniška sila kaže v barvah. Pa to ni ravno tako, ker v obeh likih gospa v klobukih Gergolet tudi zelo občuteno podaja stanje žalosti in pričakovanja. Žene s klobuki so novost v njegovem slikanju. Ponavljajo se v risbah «Gina» in «Francesca». Novost za nas pa so tudi te risbe, ki so pa ze bolj slike v črnobelem, zaradi izvirne ga postopka. Mokro površino pa pirjev Gergolet kašasto zdrgne ter vadvižno izoblikuje oblike motiva, ki ga šele nato obarva s črnilom. Učinek je potem presenetljivo snovnosten, podoben gosti belo sivi barvi, prepleteni s črnimi potezami, kar omogoča Gergoletu, da se povrne k starinskim ulicam Sv. Jakoba, ki so tu še temnejše, kot da bi bile pogreznjene v večerni mrak. Neglede na to pa enako dobro ustvarja zasanjana tihožitja s sadjem in cvetlicami, ki dajejo, kljub grafični sivini, slutiti njih pestrost. Prelivanje sivin in žametne temine Gergolet umetniško izkorišča pač tako kot je najprimerneje njegovemu značaju, značaju slikarja, katerega rod je dozoreval na kamenitem doberdobskem Krasu in ki zato nagonsko išče le težke slikarske naloge, da bi jih vestno, a trmasto počasi premagal, kot da bi okopaval rdečo zemljo vinograda, ki naj bi dal šele naslednjo spomlad žlahtni teran. MILKO BAMBIČ ko bodo delali ali pa lenarili v plasteh morske trave, na lovu za raki ali hobotnicami, brez strahu, da bi jim počil bobnič. Svoj čas je predsednik Truman spremenil klasični pojem o teritorialnih vodah (5 do 6 km od obale), dodavši mu gmoto nacionalnih voda povsod, kjer je globina manjša od 183 metrov. Ker se omenjenega predpisa niso držali, so bretanjske ribiške ladje povzročile, da je prišlo do' znane «vojne jastogov« med .Francijo in Brazilijo. Danes porabijo ZDA za osvajanje morja okrog 8 do 9 milijard lir, a «Sea Lab II.», ameriški ekvivalent francoskega «Pre-continenta«, bo 18. avgusta zaposlil 20 potapljačev (med njimi tudi astronavta Scotta in Carpen-tiera) vzdolž kalifornijske obale, in to celih 30 dni. Doktor Atheinstan, predstojnik tehnološke fakultete v Minnesoti, pa si je postavil za nalogo, da bo ustvaril podmorsko taborišče, kjer bi se zbrali ameriški oceanografi. Tisoči delegatov iz 39 dežel, ki so se 19. maja letos sestali v Monaku, so si ob tej priložnosti lahko ogledali tudi makete ((podmorskega nosilca oceanonavtov«, ((kamiona podmorskih gradbišč« in ((globinskega tankerja«. Komandant Cousteau pa gleda še dalje. Prepričan je, da bo naslednja etapa fiziološka. Zadostovalo bi blokirati nekatere živčne centre, ustvariti posebno krvno sestavino, da bi se odpravil ogljikov dioksid, izpolniti pljuča in kostne votline s tekočino, ki ne bi podlegala pritisku, in človek bi se spremenil v ribo, seveda pod pogojem, da na to pristane. Za svoje letošnje dopustniško potepanje smo si postavili samo cilj; Rim. Drugih načrtov nismo delali. Kako bomo prevozili 712 kilometrov razdalje med Trstom in Rimom nismo planirali. Bo, kakor bo naneslo. Ce si motoriziran, si lahko privoščiš tako nomadsko improvizacijo. A improvizirali smo že v Bologni in od tam navzdol. Eno noč smo prespali še v ((inozemstvu« (San Marinu). Prevozili smo že skoro vso pot do cilja. Kaj nam ostane še d bi Rima? Nekaj nad 120 km. Malenkost! Kažipot in zemljevid nam povesta, da se bližamo Spoletu in že se pred nami dviga silhueta gradu in po pobočju se vlečejo mestne hiše v dolino. Mojih sopotnikov zemljepisno znanje ni bilo kdo ve kako briljantno, jaz sam se pa tudi ne bi mogel pohvaliti. Nikomur izmed nas ni ime Spoleto povedalo prav ničesar. O, pač! Nekdo izmed nas se spomni na spoletskega vojvodo, duca di Spoleto, in nam zna povedati, da je bil to tisti savojski princ, Aimone di Sa-voia-Aosta, ki je bil ob ustanovitvi ustaške Paveličeve ((Neodvisne države Hrvatske« določen za hrvaškega kralja, a je bil toliko pameten, da ni prišel nikoli na Hrvaško ponujat svojega kraljevanja. Se preden nas je naš pločevinasti konjiček pripeljal do razpotja, kjer zapustiš avto cesto, da zaviješ na desno v mesto, je vsa trojka soglasno sklenila, da bomo kar zdrčali mimo Spoleta. Kot vzorec umbrijskega srednjeveškega mesta smo si že dobro uro prej (90 km pred Spoletom) ogledali Gubbio in to nam je zadostovalo. Ogled Spoleta, smo si rekli, bi bil le repriza in to slaba repriza, ker gre glas, da je Gubbio od vseh italijanskih mest najbolj čisto ohranil svoj srednjeveški značaj. Torej naprej! Vozili smo skozi predor pod hribom, na katerem stoji spoletska trdnjava, a ko smo na drugi strani predora privozili zopet na beli dan, smo že iz daljave zagledali venec zastav, ki so .Živahnp, plapolale v, vetru. Vedno razločneje smo videli, kako so se na obeh straneh -ceste vile italijanske, ameriške, angleške, francoske in — jugoslovanske zastave. To je vzbudilo našo radovednost in ker smo se ves čas potovanja ravnali po pravilu breznačrtnosti in neposrednega odločanja, smo na vrat na nos sklenili, da se le ustavimo v Spoletu. Se preden smo privozili v središče mesta, smo si bili na jasnem. Veliki lepaki so nam povedali, da se pravkar razvija v mestu festival, ki nosi zveneč naslov ((Festival dei due mondi« tFestival dveh svetov), a z drugih lepakov smo razbrali, da nastopa v okviru tega festivala tudi beograjska folklorna skupina »Kolo«. Napovedan je bil nastop te plesne skupine prav za ta popoldan. Ni bilo pomislekov: ostanemo in gremo gledat «Kolo». Tako smo začeli »odkrivati« Spoleto. Sprehodili smo se po me. stu in kmalu ugotovili, da je s svojimi stavbami in uličicami zares eno izmed srednjeitalijanskih srednjeveških mest. Drugo odkritje nas je bolj zanimalo. Med avtomobili smo opazili tablico s «TS». Torej nismo edini Tržačani tu! Toda teh «TS» je bilo vse več. Te uganke, odkod toliko Tržačanov v Spoletu, nismo mogli razrešiti, dokler nismo srečali tržaškega znanca, člana filharmoničnega orkestra gledališča »Verdi«, ki nam je pojasnil, da sodeluje tržaški orkester že več let na tem festivalu. Popoldne smo v glasni in živahni družbi, ki je čebljala v pristni tržaščini, opazili tudi našo rojakinjo, ki nam je že pela z odra našega Kultur nega doma. Poleg orkestra sodeluje na festivalu tudi pevski zbor tržaške Opere. Kot Tržačanom nam je seveda postal spričo takega deleža našega mesta na festivalu ta še bolj zanimiv. Letošnji festival dveh svetov Je bil po redu že osmi. Pred osmimi leti ga je namreč italijanski skladatelj Giancarlo Menotti ustanovil in ga od tedaj tudi vsako leto vodi. Giancarlo Menotti. Tistim, ki redno obiskujejo tržaško Opero v mestnem gledališču »Verdi« se bo morda prikradlo v spomin to ime. V sezoni 1960-61 so v Trstu predstavili Menottijevo opero «Amahl in nočni gostje« (Amahl e gli ospiti notturni). Opera enodejanka, ki jo je Menotti prvotno napisal za ameriško televizijo, ima za osnovo legendo o svetih treh kraljih; prepletena Pa je z globoko socialno tematiko. Menotti piše za svoje opere besedila sam, tržaško uprizoritev «Amahla» pa je sam tudi režiral. Menotti je po rodu iz Lombardije (Codigliano-Varese), kjer se je rodil pred 54 leti. Po očetovi smrti se je z materjo in mlajšimi brati preselil v Ameriko. Šestnajstletni mladostnik, ki je že pred izselitvijo obiskoval milanski konservatorij, se je tedaj vpisal v «Curtis Institute of Musič« v Filadelfiji. V glasbenem svetu se je uveljavil po dunajski izvedbi skladbe ((Pastorale e dan-za» (1936). Najbolj so poznane njegove opere »Medium« in ((Konzul#; njegova značilnost pa so kratke dramatične ali komične e-nodejanke kot «Amelija na plesu«, »Telefon«, «Tat in devica*. Ta vsestranski umetnik (skladatelj, libretist, režiser, pianist), je z ustanovitvijo in vodstvom ((Festivala dveh svetov« pokazal tudi svoje organizatorske sposobnosti. Festival ima na primer kar tri upravne uVide: v Spoletu. v Rimu in v New Yorku. Karakteristiko spoletskega festivala povzemam kar po Glasbenem slovarju »Larousse«, ki pravi, da »nima Festival dveh svetov niti revolucionarnega niti reakcionarnega značaja; hoče preprosto bili le srečanje najboljših in učinkovitih umetniških sil našega časa; hoče približati umetnike občinstvu, a hoče predvsem zbližati u-metnike iz vseh krajev, da jim omogoči koristno in plodovito izmenjavo idej«. Letošnji festival, ki je trajal od 24. junija do 18. julija je v svojem obširnem in natrpanem programu zares prikazoval noto našega časa, ki je v umetnosti izrazito revolucionaren in polemičen; na drugi strani pa so bile v sodobni program vtaknjene klasične umetnine velikih mojstrov preteklih časov. Predstave, operne in dramske, ter koncerti so se vrstili vsak aan v dveh gledališčih in v svojevrstnem, v nekakšni kleti urejenem, komornem gledališču «Teatrino delle sette« (tako ime ima, ker se tu predstave pričenjajo ob 19. uri). (Nadaljevanje sledi) D. M. n!7! Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Ansambla Umberto Tucci in Lou Bennett; 12.00 Alessandro Manzoni: Zaročenca ; 12.40 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasbene razglednice; 17.00 Igra harmonikaški ansambel «Mi-ramare«; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse — Radijska poljudna enciklopedija; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Komorni kvarteti; 18.50 Vokalna glasba 16. in 17. stoletja; 19.05 Kitarist Alberto Pizzigoni; 19.15 Antologija Ivana Trinka; 19.30 Znane melodije; 20.00 Šport; 20.30 Orkestra Alberta Casamassima in Gianni Safred; 21.00 Simfonični koncert Orkestra Ital. Radiotelevizije iz Milana; 22.30 Romantične melodije; 23.00 Variacije v jazzu. Trst 12.05 Plošče; 12.20 Glasbeni vložek; 12.25 Tretja stran. Koper 7.15 Jutranja glasba; 7.40 Lahka glasba; 8.00 Pevski program; 8.30 Jug. narodne pesmi in plesi; 9.00 Plošče; 9.45 Najpopularnejše melodije; 10.00 Glasbeni mozaik; 10.40 Glasbeni nntermez-zo; 10.45 Današnji pevci; 11-50 Glasba po željah; 12.45 Lahka glasba; 12.55 Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40 Mala prodajalna plošč; 14.00 Pesmi in plesi naše domovine; 14.45 Zabavna glasba; 15.00 Glasbeni vrtiljak; 15.45 Slov. narodne; 16.00 Dubravka Tomšič pri klavirju; 16.30 Oddaja za najmlajše; 17.10 Ansambel Predraga Ivanoviča; 17.40 Polke in valčki; 18.00 Prenos RL; 19.00 Leroy Anderson dirigira svo- SREDA, 25. AVGUSTA 1965 je kompozicije; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Gerry Grey; 22.40 Haendlov koncert; 23.00 Prenos RL. Nationalni program 8.30 Glasba za dobro jutro; 9.45 Pevski program; 10.05 Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.45 Glasba na godala; 12.05 Prijatelji ob dvanajstih; 13.25 Solisti lahke glasbe; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.30 Parada uspehov; 15.45 Orkester pod vodstvom Georgia Gaslinija; 17.15 Italijanska poezija v evropski glasbi; 19.05 Trije glasovi in tri pesmi; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 20.25 Giuseppe Verdi: »La forza del destino«. //. program 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Orkestralni koncert; 10.35 Najno- vejše pesmi; 11.00 Plošče; 13.00 Srečanje ob 13. url; 14.00 Pev-ski program; 14.45 Plošče; 15.00 Italijanske narodne pesmi in Plesi; 15.15 Izbrali smo za vas; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.38 Ital. pesmi; 17.35 Mala ljudska enciklopedija; 18.35 Vaši najljubši pevci; 20.00 Koncert lahke glasbe; 21.00 Vodne poti v Severni Italiji; 21.40 Poje Giulletta Greco; 22.10 Večerna glasba. III. program 18.30 Pregled filozofije; 18.45 Zborovski koncert; 19.30 Vsako-večemi koncert; 20.30 Revija revij; 21.20 La Divina Commedia; 21.30 Schoenbergov koncert; 22.15 Italijansko pripovedništvo in odporniško gibanje; 22.45 Glasba danes. Slovenija 8.05 Lepe melodije; 8.25 Jutranji divertimento; 9.15 Mladinski zbori pojo; 9.30 Ansambli: Moj-mir Sepe, Jože Privšek in Jože Kampič; 10.15 Staroitalijanske koncertne arije; 10.30 Človek in zdravje; 10.40 Nekaj domačih v instrumentalni izvedbi; 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Prizori iz opere Car in tesar Alberta Lort-zinga; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne; 13.15 Zabavna glasba; 14.05 Iz koncertov in simfonij; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Poje zbor iz Pamplone; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Pianist-čembalist Gun-ther Radhuber in violinist Devy Erlih; 18.15 Iz fonoteke Radia Koper; 18.40 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Giuseppe Verdi: Traviata; 22.10 Od popevke do popevke; 22.50 Literarni nokturno. ital. te/e vizija 18.30 Spored za najmlajše; 20. šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Pustolovščine Laure Storm: »Una bionda di troppo«; 23.00 Dnevnik II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 V mednarodni festival rokohitrstva. Jug. televizija SREDA, 25. avgusta 18.40 Poročila; 18.45 Pogumno in veselo — oddaja za otroke; 19.15 C. Saint-Saens: Živalski karneval — studio Sarajevo; 19.45 Ježkov kabaret — misijon dobre volje; 20.00 Dnevnik: 20.30 Beseda in čas — lirika; 20.40 Danny Kaye vam predstavlja — serij, film; 21.30 Obzornik; 22.00 Rezerviran čas. 25. avgusta 1965 de- po Nadaljevanje pogovorov med PSI, KD in PSDI O sestanku, ki so ga imele legacije PSI, KD in PSDI v nedeljek zvečer na sedežu PSDI, niso objavili nikakršnega poročila. Delegacije so prekinile svoje delo precej čez polnoč ter so ga nadaljevale sinoči, tokrat ne več na sedežu PSDI, ampak v pasaži Edling, kjer je sedež krščanske demokracije. Osrednje vprašanje, okoli katerega se sučejo pogovori, je izdelava skupne programsko politične izjave, ki bo vsebovala o-snovne skupne zahteve vseh treh strank; lete bo morala odobriti tudi Slovenska demokratska zveza, če hoče postati član štiričlanskega kluba, ki bo vodil javne posle v občini Gorica. Iz dobro obveščenih krogov poročajo, da so sinoči govorili o občinskih programih za Gorico in Tržič, jutri pa naj bi prišel na vrsto program za pokrajinsko u-pravo. Vzporedno s tem delom se rešujejo tudi vprašanja odbornišklh mest v posameznih predsedstvih krajevnih ustanov, in sicer v Gorici, Krminu, Gradiški, Tržiču in verjetno tudi v Gradežu, kjer u-tegne priti do preosnove občinskega odbora, ki so ga že izvolili ter so v njem samo demokristjanski svetovalci (v Gradežu ima KD absolutno večino svetovalcev). Pomoč pri vlaganju prošenj za dosego družinskih doklad Tudi zaposleni upokojenci naj vložijo prošnjo, da bodo dobili povrnjene odtegljaje od 1. januarja letos Pokrajinski urad za pomoč zavarovancem pri delavski zbornici v Gorici INČA sporoča, da je na razpolago upokojencem INPS za pomoč pri aplikaciji predpisov novega pokojninskega zakona št. 903 od 21. julija letos. Predvsem gre tu za priznanje družinske doklade za upokojenčevo ženo in za otroke v starosti do 21 let odnosno do 26 let če obiskujejo univerzo. V uradu INČA imajo na razpolago posebne obrazce za sestavo prošnje, ki Ji je treba priložiti: družinski list ter osebno izjavo prizadetega upokojenca, da njegova žena, ki naj bi bila deležna družinske doklade, nima dohodkov, ki bi presegali 17 tisoč lir mesečno, odnosno prejema pokojni- no manj kot 24.500 lir mesečno. Za otroke v starosti do 21 let je potrebno potrdilo o obisku srednje šole, za one do 26 let pa potrdilo o obisku univerze. Na omenjenem uradu imajo tudi obrazce za prošnjo tistih upokojencev, ki še delajo in ki imajo pravico do povračila odtegljajev na plačo od 1. januarja letos dalje, ko so bili ti odtegljaji ukinjeni. Kot znano predvideva novi pokojninski zakon družinsko doklado za upojenčevo ženo in otroke, ki so v zgoraj navedenem položaju. Te doklade znašajo po 2500 lir za vsakega pri pokojnini do 25.000 lir mesečno ter po 10 odst. za vsakega pri višjih pokojninah. Vsa podrobnejša pojasnila dobi- Protislovnc izjave o statvi tipa «G» Nejasnosti in negotovosti s proizvodnjo nove statve tipa «G» v državnem polletju SAFOG v Gorici povzročajo slabo kri med skoraj 700 delavci tega velikega goričkega obrata. Številni izmed njih delajo po skrčenem delovnem času ter nimajo nikakršnih perspektiv, da se bodo stvari spremenile na bolje. To nezadovoljstvo izraža tudi interpelacija komunističnega poslanca Franca, naslovljena na ministra za državne udeležbe. V njej se navaja izjava ministra Boja na Francev« poprejšnje vprašanje o razme-rr.n v SAFOG ter o projektiranju r.ove statve. Takrat mu je minister odgovoril, da Je statev bila zelo ugodno sprejeta na mednarodnem sejmu v Hanovru ter so se za njeno izdelavo začele zanimati številne tvrdke v iriozemstvu. Poslanec primerja Bojevo izjavo s tem, kar Je deželnemu svetovalcu Bergomasu povedal deželni odbornik Marpillero; le — ta je priznal, da statev ni dosegla zaželenega uspeha. Poslanec Franco sprašuje župana, da so zaradi pritislovnih izjav potrebna razčiščenja, ki naj pomirijo Javno mnenje, predvsem pa delavski kolektiv, ki najbolj občuti posledice slabe gospodarske politike v tem obratu. NENAVADNA ROMARICfl VČERAJ V GORICI Zaradi zaobljube gre peš iz Francije v Jeruzalem Madame Genevieve je šla včeraj s svojim osličkom v Jugoslavijo na bloku pri Rdeči hiši Spremembe na kvesturi Z ukrepom ministrstva za notranje zadeve so s 1. septembrom Včeraj je šla skozi Gorico 32-letna Genevieve Troszezynski, francoska mati, ki se je med boleznijo enega svojih sinov zaobljubila, da bo šla peš v Jeruzalem. Ob 13. uri je prišla iz Butrija v Furlaniji, kjer je prejšnjo noč prenočila. V Gorici se ni ustavila in je takoj nadaljevala svojo pot v Jugoslavijo ter je prekoračila mejo pri Rdeči hiši nekaj pred 14. uro. Romarico spremlja osliček Bijou, ki nosi na svojem hrbtu njene popotne potrebščine, med katerimi je šotor, nekaj obleke, par čevljev in šop zemljevidov. Madame Genevieve je začela svoje potovanje v velikem francoskem pristanišču Le Havre že prejšnji rnesec. Skozi Švico in Italijo je odšla sedaj v Jugoslavijo, odkoder bo šla skozi Bolgarijo, Turčijo, Sirijo in Libanon v Palestino in v Jeruzalem. i<= s«rtlw« / n- Pred odhodom Je zaupala v varstvo svojemu možu, ki je mornar, svojih pet otrok. Potuje po 14 ur dnevno in se ustavi samo da použi-je nekaj hrane. Spi pod šotorom ob cesti in vsako toliko se ustavi da napase oslička. Ob nedeljah počiva, «da se odpočijejo noge», kakor pojasni s smehom. V manj kot mesecu dni je prehodila že 1700 km. Popravilo električne napeljave v Štandrežu Zadnje neurje, ki Je zajelo tudi Standrež ter prejšnja neurja v Juliju in avgustu so povzročila več okvar na električni napeljavi po nekaterih ulicah v Štandrežu. Občin- prehod te ceste čez železnico pri km 109-696. Cesta bo zaprta od 7. ure dne 26. pa do 19. ure dne 27. avgusta. Promet bodo v tem času usmerili po občinski cesti od Turjaka do državne ceste. Šolske vesti Ravnateljstvo nižje srednje šole s slovenskim učnim Jezikom v Gorici sporoča, da traja vpisovanje v 2, in 3. razred te šole nepreklicno do 25. septembra. Istočasno spo- roča, da se pričnejo popravni izpiti 1 septembra ob 8.30 po vrstnem redu, kakor je določen na razglasni deski te šole. Didaktični ravnateljstvi za osnovne šole s slovenskim učnim jezi- kom v Gorici in Doberdobu obveščata vse prizadete, da se bodo začeli popravni izpiti v jesenskem reku v sredo 1. septembra čez pe-razred osnovne šole in v pe 3 septembra pa čez drugi razred. To velja za vse šole, ki spadajo pod omenjeni ravnateljstvi. Jo prizadeti na uradu INČA v Gorici, Ul. XXIV. maggio 1/1, ki o-pravlja svoje posle brezplačno za vse prizadete. PETI DAN UNIVERZITETNIH ŠPORTNIH IGER V BUDIMPEŠTI Za Madžarsko, ZDA in SZ včerajšnje kolajne v plavanju V floretu za ženske ekipna zmaga Madžar k - Madžar ko zmagale tudi v ekipni in individualni telovadbi - Uspeh italijanskih lenisarjev BUDIMPEŠTA, 24. Tudi peti Krčenje števila golobov Goriški golobi še vedno nimajo mirnega spanja. Pristojni organi jim še kar naprej strežejo po življenju. Golobja družina v Gorici se je namreč tako razmnožila, da že škoduje Javnemu zdravju. Prevelike množine teh živali povečujejo možnosti človeških bolezni. Klice, ki jih prinašajo, lahko povzročijo epidemije. Zaradi tega so jih začeli redčiti. Prejšnji teden so jih pokončali kakšnih sto, včeraj pa so delo dopolnili. Načelnik higienskega urada dr. Gregorig je včeraj poklical gasilce, naj pregledajo žlebove, strehe in prizide na fasadah vzdolž korza od Kuernejeve lekarne do Garibaldijeve kavarne. To področje so obšli s pomočjo dolge hidravlične lestve. Našli so kakšnih dvajset golobov, ki so se pred poginom zatekli v svoja običajna bivališča. Okoli 40 pa so jih uslužbenci mestne snage nabrali v okolici Travnika. dan univerzitetnih športnih iger Budimpešti Je bil radodaren s ko lajnami, saj so Jih skupno razdelili kar 21, največ pa so Jih seveda požele ZDA, SZ in Madžarska. Danes se Je zaključilo tekmovanje v plavanju in v skokih v vodi. Plavanje je navrglo še tri nove univerzitetne rekorde, zlate kolajne pa so odnesli Amerikanec Wall na 1500 m, Rusinja Bahanina na 200 m prsno ter ameriška moška štafeta 4x100 m mešano in madžarska ženska štafeta na 4x100 m prosto. Italijanska moška štafeta je bila šesta z dokaj slabim časom. V skokih s stolpa za moške je pripadla KOLAJNE zlate srebrne bron. ZDA Madžarska Francija Janonska SZ V. Britanija Poljska Zah. Nemčija Jugoslavija Romunija Nizozemska CSSR ! Bolgarija L' premestili vicekvestorja dr. Dome- ska podjetja so se včeraj odločila niča De Focattisa na kvesturo v Bergamo. V Gorici Je služboval več kot leto dni. Nasledil ga bo vice-kvestor dr. Gennaro Armano, ki Je bil v Gorici v letih 1952-54 v svoj-stvu šefa kabineta. Svojo službo na kvesturi Je opustil komisar dr. Vlnicio Tagliola-to, mlad in dinamičen Tržačan, ki je z uspehom opravil natečaj ter bil imenovan za namestnika u-pravnega direktorja civilne bolnišnice v Gorici. Funkcionarji in oficirji PS so včeraj s priložnostno svečanostjo pozdravili odhod obeh funkcionarjev. za popravilo in nadomestilo oškodovanih delov ter so zato po nekaterih štandreških ulicah včeraj popoldne prekinili dobavo električnega toka. Prekinitev je trajala eno uro od 13.30 do 14.30 torej v času, ko domačini električni tok najmanj potrebujejo ter mnogi te prekinitve niso niti opazili. Za promet zaprta cesta Pokrajinski predsednik dr. Chien-tarolli je odredil, da se zaradi popravil pokrajinske ceste med Turjakom in Pierisom, zapre za promet CORSO. 17.30: «Mezzogiomo di fi-fa», Dean Martin in Jerry Lewis. Ameriški barvni film. VERDI. 17.30: «Due matacchionl ai Moulin rouge-i, F Franchi in C. Ingrassia; italijanski črnobeli film: mladini pod 14 letom vstop prepovedan. MODERNISSIMO. 16.00: «11 mio corpo ti appartienen, Marlon Brando in Teresa Wright. Ameriški film. VITTORIA. 16.45: «L’arciere del Re», R. Taylor in K. Kendall. Ameriški barvni film CENTRALE. 17.00: «Le meraviglio-se avventure di Simbado, ameriška barvna risanica v kinemasko-pu; zadnja ob 21.30. Dva karambola v Gorici zaradi izsiljevanja prednosti j Avstrija štiri vozila so včeraj karambo-1 lirala na dveh mestnih križiščih. Potniki se pri trčenju niso poškodovali. Nekaj po 15. uri sta -trčila mali vc)kswagnov pulman iz Koroške (Avstrija) in osebni avtomobil znamke «volkswagen» iz Gorice, Koroški avtomobil je iz Ulice Mame-li peljal čez Korzo v Ul. S. Chia-ra 19-letni študent Gruber Gunter, 11 2 2 1 1 2 2 1 zlata kolajna Američanu Gilbertu. Zanimivo je tudi, da je v moški štafeti 4x100 m mešano sovjetski tekmovalec Viktor Maznov kot prvi s časom 1'00”8 izenačil evropski rekord na 100 m hrbtno, ki je doslej pripadal Nemcu Kueppersu. V sabljanju so se v dopoldan- po Korzu proti središču mesta pa ‘ekmovan U £valiflc falf v «' je s volksvvagnom GO 20232 peljal I ™’e ek}» in Ma’ dijak Alfrede Gorjup iz Ul. S Pel Idžarska V polfinahj Je RomumlH lico 4, ki je upravljal očetov avto mobil. Koroški voz ni imel pred nosti, pa je vseeno zavozil v kri žifče; zaletel se je v levi bok Gorju-povega voza ter ga tako potisnil v desno, da se je potem zaletel še v zid vojašnice v Ul. S. Chlara. Na križišču pred Garibaldijevo kavarno pa je trčila «bianchina» Silvia Jordana, ki jo je vozil Lo-dovico Mauri, stanujoč v Ul. San Giovanni 2. Peljal se Je skozi križišče z zeleno semaforsko lučjo, in sicer iz Garibaldijeve v Diazovo ulico. Iz nasprotne strani pa se je pripeljal s fiat 500 Mario Plro-lo iz Ul. Zorutti 25; «fiat» je trčil v desno stran «bianchine». premagala Francijo z 9:5, Madžarska pa sovjetsko zvezo z 9:5. V finalni Dorbi je Madžarska premagala Romunijo z 9:6, Francija pa je v borbi za tretje mesto premagala Sovjetsko zvezo z 9:6. Italija je bila šesta pred Nemčijo V ženski ekipni' telovadbi Je zmaga pripadla Madžarski, ki je osvojila prvo in tretje mesto tudi v konkurenci posameznic. Sovjetske telovadkinje so se morale za dovoljiti z drugim mestom. Nadaljevalo se je tudi tekmovanje v tenisu. Italijanka Maria Teresa Rledl se Je uvrstila v finale z zmago nad Kazdimovo (SZ) s 6:1, 6:3. V finalu se bo pomerila DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan m ponoči je v Gorici odprta lekarna a AL CORSO«, na Korzu Italia št. 89, tel. 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 24,3 stopinje ob 12.55, najnižjo 17 stopinj ob 4.20; povprečne dnevne vlage je bilo 82 odstotkov, dežja Je padlo 18,8 mm. imiiHiiiiiMMiiiiiiiimmiiiiiiiiiMiiiiHiiiiMMiiiiiiiitiiMiiiitiiimiiiiiiiimiiMMiiiiiiiiiiiiiimimiiHiiiiiiiiiiiii ZAKLJUČKK PRAZNIKA KOMUNISTIČNEGA TISKA Izvolitev najlepše mladenke ter njenih družic vjamljah Sluhu vreme je nekoliko molilo nedeljsko prireditev . Zmagoviti pari v hriškoli Praznik komunističnega tiska v Jamljah se je v ponedeljek zvečer zaključil z izvolitvijo zvezdice «De-U’ in «l’Unitk» ter njenih družic. Komisija, ki so Jo sestavljali mladeniči iz doberdobske občine, so proglasili za «miss» Adelino Quin-zi iz Jamelj, za družici pa Ano Gorjan od Bonetov ter Bruno Sta-n.č iz Jamelj. Adelina Quinzi je dijakinja slovenskega učiteljišča v Gorici ter bo letos obiskovala zadnji letnik. Med številnimi pari, ki so v so- boto sodelovali, na tekmovanju v briškoll. Je zasedel prvo mesto par Boris Gergolet, rojak iz Doberdoba, ki stanuje v Kopru, in Mirko Gergolet tudi iz Doberdoba; druga sta Lado Gergolet in Branko Fran-dolii, oba iz Doberdoba, tretja pa Mario Krošelj in Edo Pahor iz Jamelj. Vsem navzočim se Je za obisk zahvalil Jože Pahor lz Jamelj, ki se je obenem oprostil, ker v nedeljo ni bilo na sporedu takšnega pro-gruma kot so sl ga želeli. z Jermolovo, ki je premagala Ma-džarko Szell s 6:3, 6:1. V dvojicah se je Riedl skupno z Gobbo uvrstila v finale z zmago nad Nizozemkama Lepoutret . De Jongh s 6:1, 6:3 in se bosta v finalu borili s sovjetsko dvojico Jermolova - Sa-zamova. V dvojici z Maiolijem pa se je Riedl uvrstila v polfinale mešanih dvojic. V moški konkurenci je Italijan Maioll v četrtfinalu premagal Japonca Watanabeja s 6:4; 6:4, v tretjem turnusu moških dvojic pa sta Maioli in Gaudenzi premagala češkoslovaško dvojico Sei-fert • Laudin s 6:4, 6:4. Rezultati PLAVANJE 1500 m prosto moški (finale): 1. Wall (SZ) 17’09’’9, 2. Semen (SZ) !7’17”8, 3 Burton (SZ) 17’25”1, 4. Shozo (Jap.) 17’39”2, 5. Katona (Madž.) 17’48”2, 6. Iwamo-to (Jap.) 18’17”5, 7. Kennedy (VB) 19’05”2, 8. Deckart (Avst.) 19’09"6. 200 m prsno ženske (finale): 1. Babanina (SZ) 2’52”4 (rekord iger), 2 Schmidtova (CSSR) 2’56”4, 3. Egervari (Madž.) 2’57”3, 4. Theat-cher (VB) 2’59”5, 5. Luc (Belg.) 3’02”3, 6. Karman (Madž.) 3'02’’5, 7. Schulze (Zah. Nem.) 3’03”5, 8. Muehlfellner (Avst.) 3’05’’8 4x100 m mešano moški (finale): 1 ZDA 4’03”9 (rekord igre), 2. SZ 4’05”0, 3. Madžarska 4'06”4 (madž. rekord), 4. Nemčija 4T1”0, 5. Japonska 4’14”4. 6. Italija 4’18”3, 7. Španija 4’22”2, 8. V. Britanija 4’24”4. 4x100 m prosto ženske (finale): 1. Madžarska 4’42"8 (rekord iger), 2. V. Britanija 4’27”9, 3. SZ 4'32”1, 4. Franclja 4’33”9, 5. Nizozemska 4’35”5, 6. CSSR 4'42”5, 7. Zah. Nemčija 4’48”8. Skoki s stolpa moški (finale): 1. Gilbert (ZDA) 459,53 točke, 2. VVrightson (ZDA) 451,54, 3. Kova-lewski (Polj.) 422,42, 4. Safonov (SZ) 394,37, 6. Arimitsu (Jap.) 390,56, 7. Sakate (Jap.) 384,90, 8. Arminlind (Avst.) 361.50. TELOVADBA Ekipno ženske (finale): 1. Madžarska 114,95 točke, 2. SZ 113,80, 3. Bolgarija 108,95, 4 Francija 106,20, 5. Kuba 104,30. 6 Avstrija 101,75 Posamezno ženske (finale): 1 Ducza (Madž.) 38,70, 2. Boruševa (SZ) 38,60, 3 Makrai (Madž.) 38,35, 4 Aleksejeva (SZ) 38,30, 5 Shibuja (Jap.) 38,00. ODBOJKA Polfinale- Češkoslovaška - Italija 3:1 (15:10, 13:15, 15:13 15:12). SABLJANJE Floret ekipno ženske (finale): 1 Madžarska, 2 Romunija, 3 Francija, 4. Sovjetska zveza, 5. Nemčija, 6. Italija VATERPOLO Tekmovanje v vaterpolu za sredozemski pokal MARSEILLE, 24. — Od 2. do 5. septembra bo v Marseillu in v Salonu tekmovanje v vaterpolu za sredozemski pokal. Moštva bodo razdeljena v dve skupini. V prvi skupini bodo tekmovala moštva Barcelone, Zagreba, La Corniche in CRA Marseille, v drugi pa CN Marseille, prvak Francije, Pro Recco, prvak Italije, Nica in Sabadell Tekme prve skupine bodo odigra, ne v Marseillu, tekme druge skupine pa v Salonu. Prvi dve moštvi iz vsake skupine bosta igrali v finalu od 4 do 5. septembra v Salonu. smereh, kar je doslej uspelo mo enkrat. Plavalka je bila plavala Rokavski preliv v obeh sa-bila rf milj od francoske obale, ko so jo zagrabile silne bolečine v prsih in so jo morali potegniti na spremljevalni čoln. BOKS HAILTON, 24. — Cassius Clay je izjavil v Hailtonu na Bermudih, da se bo čez dva meseca in pol boril za svetovni naslov težke kategorije s Floydom Pattersonom, verjetno v Washingtonu, «da si bodo dvoboj lahko ogledali predsednik Johnson in senatorji«. PRED TEKMO S SZ V MOSKVI Na treningu poraz jugoslovanske noj. reprezentance BEOGRAD, 24. — V okviru priprav za srečanje z reprezentanco Sovjetske zveze, je jugoslovanska nogometna reprezentanca v današnji trening tekmi izgubila proti beograjski prvoligaški enajstorici Rad-ničkt z 2:0 (2:0). Reprezentanca Je nastopila okrnjena zaradi odsotnosti Partizanovih igralcev Galiča, Kovačeviča, Beče^ jaca Gulina in Sangulina. Zvezni kapetan Timanič je preizkusil formacijo, ki so jo sestavljali igralci: Skorič, Radovič, Soškič, Jusufi, Ku-ci, Belin, Vasovič, Melič, Zemsko, Rašovič, Skoblar, Dračič, Oslm, Wacha, Zambata, Samardžič, And-Jelkovič. Tekma Sovjetska zveza — Jugoslavija bo 4 septembra v Moskvi. Glavni trener sovjetske reprezentance Nikolaj Morozov bo svojo e-najstorico sestavil iz naslednjih 1-gralcev: VRATARJI: Jašin, Kava-zašvili; OBRAMBNI IGRALCI: P°-nomarejev, šestemjejev, RJakov, Maruško, Afonin, Danilov, Voronin. Husaino in Fedorov; NAPADALCI: Adamov, Metreveli, Meshi, Bani-ševski. Ivanov, Pakazakov. liiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiittiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiaitiiitilHiiiiitiiHifiiiiiiiiminiftiiiHU11'11 PRIPRAVE TRŽAŠKE ENAJSTORICE ZA NOVO SEZONO Triestina proti rezervam danes na občinskem stadionu Med kandidati za prvo moštvo ne bo Marianija, Scale in Ispira - Frossi bo preizkusil vratarja D’Ambrosija DOVER, 23. — Po šestih urah in četrt plavanja se je ameriška plavalka Greta Anderson odpovedala svojemu poskusu, da bi pre- Triestina je včeraj, po svojem povratku iz Gemone oziroma iz S. Daniela v Furlaniji, kjer je bila 12 dni na skupnih pripravah, nadaljevala na občinskem stadionu pri Sv Soboti priprave za bližnjo nogometno sezono. Trening je vodil tehnični direktor Frossi, ki je svoje varovance podvrgel intenzivnemu podajanju z žogo. Po treningu je Frossi dejal, da se priprave nadaljujejo v normalnem ritmu in da zaradi odpadle trening tekme v Gemoni ne more izreči še nobene sodbe o trenutni formi posameznih igralcev Za takšno sodbo bo zato treba počakati vsaj na današnjo trening tekmo na občinskem stadionu, v kateri bodo kandidati za prvo moštvo nastopili prot: enajstorici rezerv in mladincev Med igralci prvega moštva ne bo Radovana Marianija, ki Je še vedno v finančnem sporu z vodstvom Triestine, Scale, ki se odpravlja It vojakom, in Ispira, ki ima pretegnjeno mišico v stegnu. Pač pa bo Triestina preizkusila vratarja S Giovannija D’AmbrosiJa, ki se bo v vratih izmenjaval s Colovattijem in Vatto. V nedeljo pa bo Triestina odigrala trening tekmo v Vittorio Venetu proti tamkajšnji enajstorici. Ta tekma bo prva resnejša preizkušnja sposobnosti nove tržaške e-najstorice. Evropsko prvenstvo amaterskih reprezentanc ZUERICH, 24. — Odbor za amaterski sektor mednarodne nogometne zveze je objavil mehanizem za izvedbo prvega evropskega nogometnega prvenstva amaterskih reprezentanc 12 prijavljenih držav je razdeljenih v štiri skupine: OBVESTILO ŠD BREG vabi vse nogomc-ta'e na sestanek s kratkim treningom, ki bo danes 25 t.m. oh 18. uri na igrišču v Bo-Ijuncu. Zaradi važnih poročil in prisotnosti znanega trener-g. Vecchieta, katerega bomo seznanili z moštvi, prosimo za polnoštevilno udeležbo in točnost! Upravni odbor 1. les skupina: Irska, Škotska, Wa- 2. skupina: Španija, Francija, It®" 3. skupina: Avstrija, Anglija, Nizozemska ; 4. skupina: Zah. Nemčija, Turčija, Jugoslavija. Vsaka enajstorica se bo pomerila z ostalima dvema iz iste skupine v prvi povratni tekmi, zmagovalno moštvo se bo uvrstilo * * * * v polfinale, ki bo konec prihodnjega leta. Zmagovalca obeh polfinalov bosta odigrala finalno tekmo pred začetkom izločilnih olimpijskih tekem, to se pravi v prvi polovici 1. 1967. Danes Inter- Barcelona BARCELONA, 24. — Intel je danes popoldne dopotoval v Barcelono, kjer bo jutri odigral prijateljsko tekmo z Barcelono. Z moštvom so dopotovali: Sarti, Miniussi. Burgnich, Facchetti, Landini, B®' din, Guarnieri, Picchi, Della Oto-vanna, Jair, Mazzola, Domenghm. Suarez, Corso, Canella in CapP®1-lini. Enajstorica Barcelone bo verjet; no nastopila v naslednji postavi: Sadurni; Benitez, Olivella; Eladio. Muller, Gallego; Rife (Serafin), P®-reda, Re, Seminario, Vicente. . Inter se bo takoj po tekmi vrni* v Italijo, kjer bo v nedeljo odigra1 v Milanu finalno tekmo za ltalijan-ski pokal z Juventusom. • * • LA PAZ, 23. - V izločilni tekmi za svetovni nogometni pokol je Bolivija premagala Paragvaj z 2:1 (1:1). V tej skupini st j® Argentina; ki ima t> točk, ie za' gotovila kvalifikacijo, Paragvaj . ma 3 točke, Bolivija pa 2 točki, vendar mora 29. t.m odigrati *e zadnjo tekmo z Argentino na svojih tleh Za kvalifikacijo ji zadošča neodločen rezultat. • • • MONTREAL, 24. - Enajstorica Independiente iz Buenos Airesa, M bo 8 septembra nastopila v Milanu proti Interju v finalni tekmi z* medcelinski pokal, ie s težavo igr8‘ la neodločeno z moštvom »Montreal Italica«, v katerem igrajo izključno igralci italijanskega P°' rekla Pred 8000 gledalci, so dali v 32’ prvega polčasa gol Italijani-7’ pred koncem pa je za slavni In-dependiente izenačil Raul Šavor. Qilja erenbvrg *) Odjuga 29. (roman) «Stvar ni v njegovih zbadljivkah. No, povejte mi, zakaj je ves čas po tovarniških oddelkih, redko pa v svoji pisarni? Nekakšno nezaupanje. Tako do Jegorova, do vas...» «Da, če bi ne bili to vi! Konstruktorju je težko delati, če se zapre v svoj biro, tudi sam pogosto hodim preverjat, saj Je vendar treba proučevati tehnologijo, če bi bil na njegovem mestu človek drugačnega značaja, bi vam to sploh ne padlo v glavo...« «Toda kako morete vi ločiti človeka od njegovega značaja? Ali veste, kaj je bilo z njim na Uralu? No, vidite, nad tem se Je treba zamisliti. Tam je bil njegov direktor Sapunov, mlad in energičen človek, postavil je tovarno. Sokolovski pa je ril po tleh in mislil, da so njegov projekt namerno odložili. Ta krat je bil vojni čas. Midva sva zmrzovala na fronti. On pa je misJil na svojo kariero in hotel uničiti čistejšega človeka. Tam so ga razkrinkali, v čeljabinskem lističu Je bil celo feljton, toda nekakšne zveze je imel in splaval.« »Nikar ne verjemite tega, Ivan Vasiljevič... Sokolovski Je najmanj med vsemi podoben prepirljivcem.« «Preveč ste zaupljivi, Dimitrij Sergejevič. Za sabo imam marsikaj... Ko ste prišli vi k nam, se mi zdi, ste še naleteli na Voronina. To je bil čudovit človek, dolgo je bil bolan — Jetra, toda ni se zdravil, zapustil nas je, v splošnem pa ga je pokopala zgodba z ležaji vreten. Ali se spomnite? In kdo je bil kriv? Sokolovski. Vse pa so zvalili na Voronina, krivda pa je bila v projektu, o tem ni dvoma.« «Ko sem prišel, Voronin že ni več delal, ležal je v bolnici... Težko si predstavljam, da bi mogel Sokolovski dopustiti takšno napako, saj je odličen konstruktor.« Do tega trenutka je Žuravljev govoril tiho, skoraj blago, toda v tem momentu je izgubil oblast nad seboj, skočil je pokonci in njegova, skoraj preveč zelena lica so pordela. «česa mi ne boste še odkrili! Odličen prepirljivec je, o tem ni dvoma! Vi niste bili na partijskem sestanku, Zal, res spodbudno stališče. Zakaj pa je sprožil vprašanje o gradnji stanovanj? Ali mislite, da je zanj važno, kako živijo delavci? Pljuje na vse to. Sibircev, ta je zares v skrbeh. Mislite, da Je meni lahko? Samo pogledam na stanovanja in stisne me okoli srca. Srečen sem, da bomo lahko, v kratkem razmestili ljudi po človeško. Pravijo, da je za to odgovoren direktor in ne konstruktor. Jaz sem ga na to vljudno opozoril, on pa me je pričel učiti, kaj je partijska organizacija. Povejte mi, kakšno pravico ima, razgovarjati se tako z menoj?« Korotejev je poskušal umiriti Ivana Vasiljeviča: «V besedah Sokolovskega ne vidim ničesar žaljivega, saj je vendar star član partije...« Žuravljev je dokončno iztiril in ni več vedel, kaj govori ter kričal brez zveze: «Star član partije? No, da veste! Njegova preteklost Je umazana... Družina izven države... V Belgiji... Ali mislite, da je to natolcevanje? Niti najmanj! Lahko pogledate anketne liste! Nikoli nisem govoril o tem, pošten delavec sem, a ne in-trigant... Nasprotno, vedno sem se zavzemal zanj — čemu vleči na dan preteklost? Ce so mu dali možnost dela, naj dela... Vendar pa ni tako čudovito čist, da bi mene učil... V najboljšem primeru, lahko mu zaupaš samo petdeset procentov, o tem ni dvoma...« Korotejev j« molčal, zatopljen v svoje misli. Človek je čudno bitje — sestavljen iz pestrih krpic, znešenih skupaj v neredu. Ko Je 2urav!jev govoril o Rževu, sem občutil v njem blizkega človeka. Z ljubeznijo se je spominjal bojnih tovarišev, ni bil patetičen in prepričan sem bil, da Je govoril iskreno. Uro prej... Zdaj pa prišepetava in kleveta. Zakaj me je sploh povabil? Morda hoče tudi mene povleči v to? Nikdar ne bom verjel v zgodbo z Voronlnom. Sokolovski Je pošten človek. Drugič pa, takega konstruktorja ni. Ne bi želel živeti z njim v isti sobi, vsi pravijo, da zelo rad zbada z besedami. In zakaj? 2ivljenje tudi brez tega zbada. Morda je sam vse preveč razjeden In Je zato takšen zbadljlvec. V vsakem primeru pa je pošten človek. Dražil sem Savčenka, da Je romantik, Savčenko pa ima prav: Žuravljev je nizkotnež. Nenavadno je celo, da sem se z njim tovariško pogovarjal in pil vodico. Cernu sem poklican poslušati njegove grdobije? Korotejev se Je dvignil. «Delati moram.« Med vrati se je ponovno ustavil; “Kar se tiče Sokolovskega, se ne strinjam z vami, zapom-nite si to.» Zuravljev dolgo ni mogel priti k sebi. Nepremišljeno sem zaupal Korotejevu, tajno se je sporazumel s Sokolovskim Trlica... Zakaj je hodil k Leni? Seveda nista samo filozofirala... Sploh sem preveč zaupljiv. Mar sploh morem Leno česa osumiti? Ona pa se mi je zdela vrtavka. Vendar pa je bilo z Leno bolj veselo. Ce bi bila zdaj tu guročka, bi se z njo prav lepo poigral. Da, pa tudi dom je tako pust... Kar zadeva konzole, ima Korotejev prav — vprašanje varjenja. Že jutri se bom pomenil z jegorovim in popravili bomo... Sokolovski ima zvezo z Moskvo, o tem ni dvoma Ali je res mogoče, da je sklenil spodkopati me? Oče mi je nekoč govoril: «T1, Vanja, ne tlači nikomur palca v usta.« Kaže, da se je vse spremenilo Zgradili so tovarne Kot dečko sem še pasel gosi, zdaj pa sem direktor In takim ne pristoji tlačiti palca v usta. Zaupal sem Leni, pa me je prevarala Prav tako sem verjel Korotejevu, pa se je izkazal za trlico. Pa tudi moje današnje razpoloženje 2e zdavnaj ni bilo takšno. A vendar po mojem mnenju ne bo ničesar iz tega. Ivan Vasiljevič je zasijal, ko je nepričakovano prišel H*' trov: glej to je pravi prijatelj, nisem ga povabil, a vendar je občutil, kako mi Je. Žuravljev Je blažen: Sokolovski Je bil slečen, razsekan uničen Hitrov je prekinjal pripovedovanje Ivana Vasiljeviča z medklici: «Cesa ne poveste!«, «Tega pa res nisem vedel!»-«Cudovito!», «Ne. samo pomislite, kakšen ničvrednež!« To J® Žuravljeva navduševalo In ko je prišel do preteklosti Sokolovskega, Je že kričal, medtem ko je pozabljal nase: ((Družino je odposlal, razumeš? On 'e Benelux,*) ne P® komunist!« Korotejev se po razgovoru z 2uravljevim še dolgo ni vedel. Nasprotno Končno poznajo Sokolovskega v glavn' upravi in če ne bi bili zdaj takšnt časi, bi se gotovo 2uravlje-vu posrečilo uničiti ga Toda vse to je odvratno Zakaj m0 nisem povedal v obraz, da je klevetnik. Verjetno sem navajen molčati — navadil sem se prenašati izmečke In glej, to j® slabo Ko smo pričeli tolikanj graditi, je bilo prt nas mnog® potrate, zares. Zdaj pa je treba urediti — stanovanja je treba graditi In zdaj tl takšen 2uravljev to meče v oči.. In vendar nima Savčenko prav Nikar imenovati Zuravlje-va ničvredneža Rad dela. Izgleda. da se je tudi bojeval do bro. Nerazumljivo je, kako morejo tako različna čustva složno živeti v enem samem človeku Lena je pobegnila od njega, toda nekoč Ji je bil všeč, zato ga Je tudi vzljubila. Ni podlež, temveč nekakšen nedodelan, človeški polizdelek. •) Benelux — kratica za skupnost zahodnoevropskih držav BeljU0-Nizozemsko m Luxemburg. (Op. prev.) (Se nadaljuje j UREDNISIVO: TRST - UL MONTEOOHl o IX TELEFON 93-808 m M «38 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellloo 1 II. Telefon 33 82 - UPRAVA TRSI - UL SV četrtletna 4 250 lir, ......... fon 22-207, tekoči račun FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37 338 - NAROČNINA: mesečna «00 lir - Vnaprej: polletna 4.400 Ur. celoletna 7.700 lir - SFRJ: posamezna številka v tednu m nedeljo 50,- din, mesečno 1.000,- m letno 10.000 din - Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ A1)II D/S Liuhhsns star, tra 3/1 tele-ačun pri Narodni oankl v Ljubljani 600-14-60386 - OGI.AnI Cene oKlu.-„v: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 160, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mal) llr 0eseda _ oglasi tržaške ln eortSke nokraU^e se nlr^čaio pri upravi- - I* vseh drugih pokrajin Italije pri «Snc!e’š Pi.hbllcttš Itallana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdata In tiska Založništvo tržaškega tiska Trst pokrajine se naročajo pri up