GLkS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Iwued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
VeUa za vte leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
TELEFON: C0BTLANDT 2876.___Inttrad M Second Cl—« M*tt«r, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congr— of Math t, 18791	TELEFON: C0KTLANDT 2876.
NO. 40. — STEV. 40.	__*	____NEW YOBK, FRIDAY, FEBRUARY 16, 1923. — PETEK, 16. FEBRUARJA, 1923.	VOLUME XXXL — LETNIK XXXL
- "" — - w 1 ■" —— ■ —— ■ , ^——, i ——, _ - -- ■■ ...,-. —--------- ---- . _
FRANCOZI RAZCNALI NEMŠKO STRAŽO
Povelje francoskga vrhovnega poveljnika gen. Degoutte, se tiče deset tisoč mož. — Nemški policist je baje hotel zažgati hiso, v kateri so bili francoski vojaki. — Pasivni odpor — edino sredstvo Nemčije.
Duesseldorf, »mf-ija. L"), februarja. — Deset tisoč nemških poliristov jk> celcm zasedenem ozemlju bodo razorožil vsled povelja francoskega vrhovnega poveljnika,! generala Degoutta.
V francoskem glavnem stanu so izjavili danes, da je la zadnja akcija posledica splošnega nastopa nemške poli« i j«- pmti francoskim okupacijskim četam. Od sedaj naprej IkkIo smatrale fram-oske oblasti nemško policijo varuhom javnega roda v ruhrskili občinah, ki nima nobene zveze z Berlinom.
H rez ozira na zadnji dogodek v (ielsenkirelien, so francoske oblasti mnenja, da je nemška policija preveč pripravljena poshižiti se svojega orožja, posebno kadar pride do kakega prepira s francoskimi vojaki. V francoskem glavnem armadnem stanu so trdili danes, da imajo zaznamoval ili dvanajst slučajev, ko se je nemška policija p<»služila orožju v spopadih s francoskim vojaštvom. <ilasi se nadalje, da so francoske vojaške oblasti izvedele. da je skušal nemški policist zapaliti hišo. v kateri so bili nastanjeni francoski vojaki.
Nemci se javno postavljajo, da je dobila od 6. feb. ]\aprcj nezasedena Nemčija več premoga iz Ruhr ozemlja kot pa Francija in Belgija. Izjavljajo, da je bilo odposlanih v zadnjem tednu šestdeset vlakov, obloženih s premogom, v nezasedeno Nemčijo, čeprav so skušali Fran-< ozi zapreti vse izhode iz Kulir ozemlja ter Porenske.
Kljub vsem uspehom Francozov, katerim ao jc po-' srečilo vzdržati omejeno železniško službo tr so polastiti \saj deloma kontrole industrijalnega ozemlja v Ruhr, izjavljajo Nemci, da bo pasivni odpor uničil vsa ustra-hovalna prizadevanja zaveznikov.
<M>e stranki priznavata, da je postal ekonomski položaj v industrijalcih središčih slabs; vsled tega. ker je. bilo ustavljeno obratovanj' v številnih manjših industrijah. Včeraj so bile tvornice v bližini Duesscldorfa, v kale rili izdelujejo žico, prisiljeni prenehati z obratovanjem radi pomanjkanja premoga. V teh tvomicali je zaposle-nih nekako ti i tisoč ljudi. V Dortmundu so otvorili Francozi javne izkuhe. v katerih prehran jajo vsak dan približno 1 isoč ljudi.
AVSTRIJA JE DOBILA PO-S0JIL0.
Dunaj, Avstrija, t o. februarja. Ponujanju avstrijske vlade za posojilo v inozemstvu, so bila 11-s|H*šna. Avstrija bo dobila za<:as-no posojilo v znesku treh miljo-j n<i\ in pil an*?lettkih funtov in pri tem {Hisojilu se vdelcž.uje IVank <.r Kn^hm«! 7 1.SOO.OOO funti. Maja mrs«'ii lv» uveljavljeno novo. s.- x ««r-j»« jwrsojilrt. katerega «.«* Ifo najbr/ vdele/.ila tudi Amerika*.
Vrednost avstriske krone je
j vsled te-^a takoj poskočila. Eko-iTiomski |w loža j dežele se je v toliko izboljšal, da ne prevladuje še nadalje taka mizerija kot je prevladovala v zadnjih par letih.
| PROTEST PROTI ZASEDANJU RUHRA.
Washington, 1). <\. 15. tVbr. — Konjjresnik I»oijrt je vložil v poslanski .zbnrniei rese d učijo, s katero protestira proti francoski invaziji Ruhr okraja.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
M pMNi ufe kuk« torrt«>»)» aMUfu, kHro ta fo alskfk ▼tanj m Ml« Mta mm ^iliin
JHMhHJi:
■Ajpofiilj« m MdBj« poAu la lspla£uj« "Ir. pnfttal tokovni urad ta "Jadranska banka" w LJablJtnl, Zagrriw. Beogradu. Kranju. CeljtL Mariboru. Dubrovnik«. Bpil tu. Rvijtrv Ml drugod, kjer J« pal «a hitra taplaCUo aa|«codB#K
100 Din.	..	$ 1.30	- -	K 400
200 Din.	..	$ 2.40	..	K 800
500 Din.	..	$ 5.55	. .	K 2,000
1000 Din.	. .	$11.00	..	K 4,000
2000 Din.	..	$21.80	..	K * 8,000
5000 Din.	..	$54.00	. .	K 20,000
•upoUjt m aadaja »rin ta h»litalt	"JHmdi kuka" w Trata,
Opatiji ta Zadrt.
50 lir ...............$ 2.95
100 lir ................$ 5.60
300 lir ................$15.90
500 lir ................$26.00
1000 lir ................$51.00
Za MU^vr, ki prrsrgaj« nrvi prt tisor dinarjn ali'pa dvartlaoč lir
^•tsljujMM pm ■»■f Milani i« poM'hnl payust.
^ riiln<~( <iitiurj*-m in liratu	iti Maln«. lm-nj« vti'trat in m-j«ri-
^ikirtiia: ix to razloga nam ni moguV |Mnlati uatauciie	vua|iri'j.
iCiK unuuio |••« iTui mw^a du«*, ko naui	iN«1aiu denar v n»kr.
Q^r»«ytaMI t rnmtrmm datarjih ...........m flaa r Um Bita.
Dms^mm Mtaad MjboUa pa fina—fli Mamrnj Ordar mi pa Ha«
FKAVK BAKSEE RATE BANK H OmttmšM Mnn	Vcw I«k, m. T.
OUtm —, JMruik* »>ik»
DIVJANJE VIHARJEV.
New York, 15. februarja. — Iz Tr. vseh paeifienih in atlantsiških pristanišč prihajajo poročila o velikanskih viharjih, ki uničili
|
veliko število ribiških la»Iij i«*r povzročili velike	7.a par-
it i ke.
Vihar, kot «»a »n* pomnijo niti najstarejši kapitani, je divjal v l'acifiku v bližini ameriške obali.
i
FRANCOSKI RUČILEC NI BIL UNIČEN PRED SMULNO.
Pari*, Francija. !•">. f»*bruarja. Ofieij«'lno j»» bila <l**uientirana j ve*t. da je bil potopljen v smirn-skeni priataniačn n«*ki franeoski jtorpedni rušilni čoln.
VELIKANSKI POŽAR V OMAKA, NEBRASKA
V napravah Armour & Co. v Omahi, Necr.t je izbruhnil velikanski požar, ki je napravil škode za clva milijona dolarjev.
Omaha, Nebraska. 1-Y iVlir. — Požar, ki je divjal »lane«. zjutraj še naprej in n katerem so i/javili veterani veleklavniške industrije. <hi presega vm* sllene »lojrod-ke v t«*j industriji, jr uničil de-j ^vet nadstropij \is»>k<> j»-.>1 !]►.;<• Ar-' mour ic i'<». v South Oinabi ter' jK>vzročil škodo, katero eenijo na dva miljona dolarje\f. Dva lia-! daljna poslopja, v katerih eistijo ina««t. sta bila v .'i -. .trnosti. da jih loti plamen. Vmc.! p<»/.;ira je izgubilo nekako tisoč uslužbencev delo.
Enaindvajset požarnih koinpn-nij jc bilo treba poklicati na lice me.sta. da se prepreči razširjenje požara. Poslovodja naprav. I*. < Willis, j«- izjavil, da je izbruhnil« požar v devetem nadstropju in da je bil posledica neke poškodbe v motorju vspenjaee. Hud mraz jc utežkoeal delo požarne brambe in majhni ])ritisk vodovoda je imel za posledico, da jc segala voda iz brizgalk le do šestega • nadstropja. Velikanske množin** raztopljene maščobe so se razlile preko polnpja kot tekoči ogenj ter povzročile požar, ki presega vse sličnc ]K)žare v tej industriji.
Požarna hramba se je vedla junaško. Nekega pomožnega načelnika kompanije je vrgla eksplozija amonijaka os«*m čevljev viso ko v zrak ter sn ga morali poslati \ bolnic Sest nadaljnih član<»v požarne brambe je dobilo večje ali manjše poškodbe.
Ljudske množice, ki so opazovale požar, se niso brigale za mraz ter ostale na licu mesta.
Uradniki kompanije so se takoj zbrali na sejo ter sklenili vse po-' trebno /.a takojšno zopet no zgraditev p« zgorelega poslopja.
OTROK ROJEN TEKOM POGREBA OČETA.
Hartford, Conn.. ir>. februarja. Medtem, ko se jc vršil včeraj pogreb prejšnjega občinskega svetnika. Vladislava Niedviekija. i/. New Britain, je dala njegova žena življenje nadaljnjemu otroku. To je bil njen osemnajsti otrok in z novorojenim vred jih je še štirinajst živih.	<
POLJAKI ZAENKRAT NE BO- i
DO ŠE NIČESAR DOBILI.
Pariz, Francija, 14. februarja. Komisija poslanske zbornice za /imanje zadeve je danes sklenila, da zaenkrat še ne bo posodila Francija Poljakom -HKMXXMMH) frankov. Konec tozadevnega sklepa se glasi: Poljska fliora zaenkrat dati določnejše informacije, s čim misli garantirati vrnitev dolga.
V KANADI JE ZGORELA CERKEV..
Montreal, Kanada, 14. febr. — Cerkev sv. Trojice, ki je najstarejša anglikanska cerkev v Kanadi. je zgorela. - Vzroka požara še niso m'<»«rli dognati-.
Tekom zadnjih šestih ineseeev je zgorelo v Kanadi štirinajst cerkva.
ROJAKI, NAROČAJTE *B
NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEV I MIK T SDR. DRŽAVAH.
NOVA PREDLOGA SENATORJA BORAHA
Svetovni tribunal naj bi stopil na mesto vojn pri uravnavi mednarodnih težkoč.; Od Lige se razlikuje v tem,;
da izključuje silo.	i
__ i
Washington, 1). <\ 1,1. JVb. -( Senator Borah iz Idaho je vložil ; včeraj poptddnc v senatu resolu- j eijo. katero je dolgo sestavljal in • o kateri namerava govoriti pozneje.
Namen te resolucije je. progla- | siti vojno za brezpravno ter staviti na njeno mesto svetovni tri-j bunal po vzorcu našega vrhovne-} ga sodišča, ki bi razsojal ter n-j ravnaval vse spore med sitvere-i iiimi dr>avami.
Xa temelju Borahove resolucije naj bi senat izjavil, "da naj sej vojne med narodi odpravi kot' sredstvo za uravnavo med na rod-j ii i h sporov. Vojno naj bi se proglasilo za jave n zločin na temelju mednaroduega prava, in vsak narod naj bi se slovesno obvezal, da bo sam kaznoval svoje hujskače na vojno."
Resolucija določa tudi mednarodni zakonik miru. temelječ na enakosti ter pravičnosti med narodi.
POTOVANJE V AMERIKO PONUDILO "TIGRA"
Francoski "tiger" je izza potovanja v Ameriko ves pomlajen. — Pozno hodi spat ter obiskuje gedalisča in restavracije.
Pariz, Kraneija. 1T». februarja.
Ali se spomnite, ka'ksen utis je napravil na vas ('lemenceau tc-kom*svojega obiska v Združenih državah ' Vsakdo je videl v njem bitnega osemdesetletncga starca ki je najraje jedel trdo kuhana jajea ter hodil spat s kokošmi.
Ta možakar pa se je sedaj korenito izpremenil. To izjavlja nje-g .va najbolj priljubljna hči Te-reza. ki pravi, da se je pričel Tiger potepati po bulevardih.
—	Amerika je napravila izvan-retlen učinek na oeeta. Prej jc bil — kako že pravite? — neke vrst« samotar ali pušeavnik. Sovražil je zunanji svet ter rajši tičal v mali hršiei v Vendee ali v svojem malem stanovanju v Passv. Celih deset let ni bil v nobenem pariškem gledališču ter v nobeni pariški restavraciji.
—	Nato pa je odšel v Ameriko in sedaj ga ne moremo zadržati. Zadnji teden sem bila štirikrat Ž njim v gledališču. On ljubi sedaj šaloigre ler dobro godbo in res uživa vse 1o kot. kak deček. Tudi rad večerja v dobrih restavra-eijah.
—	Ali servirajo tam tudi čebulno juho.' — je vprašal poročeva-lee.
—	Xe; on zaužije. kar mu ugaja. ter pije pri tem vino. Se nikdar se ni tako dobro počutil kot sedaj. Čeprav gre pogosto pozno spat, je vendar že ob osmih po-konci ter piše svoje spomine glede obiska v Ameriki.
—	To je naravnost čudovito. Ali je kaj posebnega v vašem a-meriškem zraku?
VOJNE OPERACIJE ČET PROSTE IRSKE DRŽAVE.
London, Anglija. 15. februarja.
Približno tisoč vojakov proste irske države bo poskušalo obkoliti Arigna gorovje, v katerem se baje skriva vodja ustašev lV>fin. Vojaki proste irske države imajo na razpolago veliko zrakoplovov, s katerimi bodo skušali ugotoviti njegov glavni stan.
82-LETNICA BOGATINA.
Včeraj je praznr.val v Yonkers svoj 82-rojstni dan John E. An-drus, bivši zastopnik v kongresu ter bivši župan Vonkersa. Njega ! prištevajo k dvajsetim najbogatejšim ljudem v Združenih drža-Ivah. Možak je nad sest čevljev ■visok ter je Se izvanredno dobro ohranjen.
— Ker ne more biti bodoči mir Evrope zavarovan ali izplačanje odškodnine pospešeno vsled ope- • raeij franco.>kc in belgijske via- ' de v ruur kcin ozemlju. — se gla- • si v sedanjem bese^lilu amend-,4 menta, — je neobhodno potreb-' no, da se skuš.#i najti potrebna ' jamstva i>roti agre>ijam, in sicer ! s pomočjo mednarodnih jamstev • poti vodstvyin Lige narodov. — Svet Lige naj sn pozove brez od- 1 lašanja. naj imenuje komisijo iz- J vedcncev, ki bo poročala glede ' možnosti Nemčije, da plača vojno odškodnino in glede najboljše metode, kako uveljaviti ta plačila.
London, Anglija. 15. februarja.
—	V tukajšnjih javnih krogih zro
nemirom na obisk francoskega
ministra za javna dela. Tro-J quera. ki bo dospel daues sem.. Njegova naloga je naprositi angleško vlado, naj dovoli prehod vlakov, natovorjenih s premogom iz Ruhr okraja, preko angleške- ' ga okupacijskega ozemlja.
Opozicija proti takemu koraku je velikanska ter je verjetno, da bo Francija povsem odkrito ob- j veščena, da lahko preraža svoje vlake kjer hoče. da pa bodo angleške čete v takem slučaju takoj poklicane domov.
Iz dobro informiranega vira se jc izvedelo iz Kolina, da je med-Javezniška železniška komisija že skoro završila važno uravnavo sedanjih železnic terr s tem združenih težkoč. Podrobnosti so si-ccr še tajne, a v poročilu se glasi, da se tiče uravnava prošnje Francije, naj se ji do^voli prehod preko angleškega okupacijskega o-zemlja.
V poročilu na londonski Times iz Dortmunda se glasi, da je bil neki francoski častnik, ki jc hotel stopiti na vlak. da odpotuje v Gelsenkirchen. napaden na železniški postaji od ljudske množice. Ljudje so ga grdo pretepli, nakar ga je rešila nemška policija. Častnika so nato odvedli na policijsko postajo, kjer so ga ob vezal i.
Pariz, Francija. 15. februarja.
—	Francoske oblasti so uveljavile nadaljne odredbe proti Nemcem. Prva taka odredba bo splošno razoroženje nemške policije v zasedenem ozemlju. Ta odredba | bo izvedena takoj.
Francoski zunanji urad priznava povsem ojkrito. da je odpor nemškega prebivalstva v zasedenem ozemlju na rast el in da se kaže v fizični opoziciji, ki ima za posledico obžalovanja vredne do-podke.
Berlin, Nemčija. 15. februarja.
—	Nemški soeijalisti so pričeli javno zahtevati otvorjenje pogajanj s Francijo glede ruhrskega ozmelja.
Odločno so proti trmoglavosti nemške industrije, katero smat- < rajo za usodepolno.	;
Arthur Crispieu je izjavil, da je m«*dnarodna dolžnost vseh so-cijalistov. delovati za intervencijo v Ruhr ozemlju ter pravi nadalje v listu Vorivaerts:
— Edina pot iz zagata je potom pogajanj. Cim prej bodo pri-šfa pogajanja, tmn prej tudi rešitev.
Offenburg, Ikidenska. 15. februarja. — Nove čete, nastanjene krog Strassburga, so pričele prihajati v Alzacijo in to je dalo povod za domnevo, da nameravajo vprizoriti Francozi veliko vojaško akcijo proti južni Nemčiji.
POČAŠČEN JE SPOMINA ZAMRLIH.
New York, 15. februarja. — Poslujoči župan Hulbert je izdal proklamacijo, s katero poz i vije mesto, da obstane za trenutek ob četrt na deset danes zvečer v prn-sla vo spomina častnikov in mož, ki so se potopili z ameriško bojno ladjo "Maine" v havanskem pristanišču pred pet in dvajsetimi leti.
Dvesto in šestdeset častnikov in mož je bilo ubitih, ko je zletela 15. februarja 1898 v zrak bojna ladja "Maine". Nadomestil joči župan je naprosil vse prebivalec mesta, da se odkrijejo, ko Imi-do pričeli zvoniti ob dotieni uri zvonovi cerkva.
PAPEŠKI DELEGAT V AMERIKI JE DOBIL ZAKLJUČNA NAVODILA.
Rim, Italija, 15. februarja. — Nadškof Pietro Fum aso ni - Bion di. novi apostolski delegat v Wash ingtonu, je obiskal danes državnega tajnika, kardinala Gaspar-rija ter kardinala dc Lal. tajnika kcnsistorijalne kongregacije.
Nadškof, ki bo odpotoval v soboto proti Združenim državam, je dobil tekom teh obiskov zaključna navodila glede upravljanja
svoje noves lužbe. Poslovil se je tudi i.d kardinala lionzano, ki mu je sporočil pozdrave za svoje številne ameriške prijatelje.
KOPALNICE NA POSTAJAH.
Berlin, Nemčija. 15. februarja. V vseli večjih berlinskih postajah so postavili kopalnice, v katerih je jrostom na razpolago mrzla iti gorka voda.
MUNSAJN — DOBRO SREDSTVO ZOPER MRAZ.
Cincinnati, Ohio. 15. febr. — Tukajšnja občii^ski uradniki uporabljajo zaplenjeni munšajn pri avtomobilih, da jim radiatorji ne I zmrznejo. Mnnšajn je baje cenej-iši kot alkohol.
ANGLEŠKI LIBERALCI VNETI ZA MIR
Hočejo, da bi Anglija sodelovala s Združenimi državami pri zopetnem uveljavljenju miru v Evropi in posebno v Ruhr okraju. — Predložiti hočejo v parlamentu načrt, ki bi nas spravil v sodelovanje z Ligo.
Poroča John Balderston.
London, Anglija, 34. februarja. — Predlog, da naj bi prevzela Anglija vodstvo pri zahtevi, da se uveljavi mednarodni mir ter reši Kulir vprašanje, ki je združil obe krili liberalne stranke, je bil razširjen v toliko, da vključuje sedaj tudi Združene države.
Liberalci so se včeraj dogovorili, cla bodo predlagali amendment k odgovoru na kraljevi nagovor, v katerem i»odo pozvali vlado, naj i aprosi Ligo narodov, naj skuša uravnati to vprašanje. Hilton Young, glavni predstavi-telj Lloyd (ieorge-vib liberalcev ti*r Vivina Phillips, glavni zastopnik As<juitovib liberarev. sta se dogovorila, da bosta izpremenila besedilo anieiidinenta v toliko, da bodo tudi Združene države pritegnjene v sodelovanje.
O tem amendmentu se bo debatiralo v parlamentu v ]»ondeljek. Gotovo je. da ga bo porazila velikii konservativna veeina. a unijonisti pričakujejo z nemirom po-nedeljske debate.
Prerokovanja vremenskega f>pazo valca v Washinjrtonu ><» sc ure-, .ičila. l/l>.k in scveroiztok imata najb<»lj mrzle dneve sedanje zime. Toplomer je nenadoma pa 'lel iz.ranr»vlno globoko. Scvero-zapadni veter piha z izvan redno na«rlico. Slika nam k.-iže ]k» >Se(iice	tornada v n-'kem wis-
consinskem mestu. O j«> verjeti vrcinenskemu preroku, bo p;i kmaj.:f. nastopilo na vzhodu liiilej^f vreme. Mrzli val se bo namreč obrnil proti ju^'u.
NAJBOLJ MRZLI DNEVI SEDANJE ZIME.
"GLAS NARODA"
(slovenian daily)
Owned and Published by
llAVtnie Publishing Company
(A Corporation)
PRANK IAKUR. Pr«MMl	LOUIS SENEDIK. TllMUIW
Placo of BuoirtcM of the Corporation and AMrtMM «r Abovo OfClowai |
at OrtUMt Xfft. ■fMQh of Manhattan. Now York City. N. V.
"O LAS NARODA*1 (Vole« of ttm PWPM)
_ too—a Kwiij Day Except »un*«yi mm* iMolMm.	j
Za celo loto volja llot mm Ameriko	Za Now York za celo lote.......97*0
In Canado ............... W.00	za pol lata ....
Za pol lota ............................»3.00 Za Inozemstvo za ooto late	«7JC
Za tetrt lata ...................... tUtI sa pol lata .....................RJI
ZIIIIIIIIZIIIZIIIII—^- Subocrlptlon Yearly M-00
_Advortlaemer.t on Ajreement.
**Olaa Maroaa« lahaja v—ki Pan hwaiill no4olJ »n m ■aiitkoo._ ,
i>optat brea podplaa In ooebnoatl ao no prlobCujejo. Denar aal ao lllagiiwiH pa« ill Jati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proalmo. da OO ata tudi prejinjo MvaJSMe naznani, da hitreje najdano naslovnika.
"C LAS NARODA** ■ Cortlaadt Ptroet, Borough of Manhattan, Now York. N. Y.
Telephone: Cortlandt 2S76
u
V
K
Ce preskrbite	/
_______k
Wj	u
a	snjo tfraztno z a
M Bordeoona finite A mlekom, M - f ji tlajte MjboljSe, kar ji morete f • m preskrbeti.	a
w	To je littk f
m Bordenove kakavosti.	#
/ IMšJ BORDENS:
f / Birdtmnm / /^/7D HvdllCtS Co,InC \
f L	I	Franklin J4-Q3
gL^mmmmmm^mmmmJI
EKSPLOZIJA "MAINE"
Včeraj je pol oklu pet in dvajset let. ku je prišlo iz llavaiu* na ('lihi žalostno sporočilo, da j«' zletela v zrak iiiurriska bujna ladja "Maine".
Ta dogodek je spravil ameriški narod v velikansko razburjenje, in tedaj se je tudi pojavil zgodovinski klic:
•'Reintmiber the Maine!"
Posledica tega dogodka je bila, da s<> Združene države napovedale Španski vojno.
Ko je zletela v zrak ameriška bojna ladja, ki je bila laki nt zasidrana v ltavaiiskem pristanišču, je izgubilo življenje 'JliU mož posadke, med njimi dva častnika.
Že dalj rasa prej so se posluževali gotovi finančni krogi v Združenih državah zatiranja Kubancev od strani Španske kot povoda, da ustvarijo napeto razmerje, ki je prevladovalo med Ameriko in Špansko.
Španske oblasti so takoj uvedle preiskavo glede vzroka eksplozije.
I'»»slale i a dno morja potapljače ter prišle do na-ziranja. da >e je za vršila eksplozija v notranjosti bojne ladje.
Neka posebna ameriška preiskovalna komisija pa je bila mnenja. <la je bila eksplozija posledica napada od 7111 Ulj.
I>n<- *J.S. marca pred pel in dvajsetimi leti je predožil predsednik MeKinlev kongresu poslanico, kateri je bil ['i-cdložcii izvid ameriške preiskovalne komisije.
Kmalu nato je izbruhnila vojna ki se je končala z ^avojevanjein Filipinov, Kube in Portoriea od strani Združenih držav.
Na temelju predloge, ki je bila sprejeta maja meseca leta Pno. so dvignili potopljeno bojno ladjo "Maine".
Preiskava je dognala, soglasno z ameriškimi poročili, ila je postala bojna ladja plen eksplozije, ki je prišla od zunaj.
1'reostanke l»ojnc ladje so nato potopili v globokem morju.
Dopisi,
New York, N. Y.
I'rftJpusit je vzel slovo. V slo-verrsk«<ni New Yorku smo j»a zaključili z lepo zabav,i v slovenski dvorani, katero je priredila ni-be uajagilnejše pevsko in drama-1 tirno druitv s.-ji.u .-lanom in | njihovim prijateljem.
Rekel s.-m že. da j«- " Domovi-j na" erjo uajairilnejših »»lovenskih j kulturnih društev v	Yorku.
ki ztia zabavati	pa tudi svo-
jo iroste. Tako nam je tekom treh «!ni. niimrec na pustno nedeljo in piMiji torek priredilo kar dvoje zabav. Na pustno nedeljo Mu nastopili združeni pevski društvi: " I >'*niovi|)tf" in •'Slave*-" ter s. krasnim >vojjin petjem nudili <>1»- | čin*tvu izreden umetniški užitek, i Po dovršenem pevskem programu j«* dramatični <*Uek "lV>mo-j vine dal krasno uspelo igro. na- i kar se je prijetni večer zaključil s plesom in prosto zabavo. Naj pustni torek pa je bil« /abava ! *'Ikunovine" bolj zaključena. — prirejen je bil za niovo veselemu pred pust JI.-.in U "času plesni venček katerega s«- j«- udeležilo veliko «tevIlo krasnih in ljubkih mask. jahava je bila uprav prisrčna in i neprisiljena. \ i kake okorelosti.} nikake one odbijajoče, pretirane | dostojanstveniki ni bilo opaziti, katttro se žal tako rado opaša na večini naših "elitnih" ve«Hie. — Vse neprisiljeno in razijrrano. da-si je haš "Domovina** ona. ki bi se lahko jx»stavljala. če Ki se ji zdelo tako Tmiestno. Menda se ne motim, če trdim, da je v njenem kropu zbran evet- newyorikih slo-vmskih deklet.
Postrežba je bila izborna. in manjkalo ni ničesar, čeaar potre ) b ujet a duaa in telo. V so ga v izobi-!
iju!	rečmi, ki so služile za
tolaartev lačnih želodcer. ne Mrormi p^ »za bit i omeniti ia borne šunke, dar jr<«pe Vopričeve. ki se je nedavno \-mila s svojim so-1 i pro goni i 7. rftarega kraja.
Večer smo zaključili z najlep- i i šiiu i vtisi. — Čestitam cenjenimi i članom in člajiica.m ** Domovine" I f na njihovi prijateljski i tovarišij-ski solidarno<«tti. čestitati pa je tudi odboru 'MVvmovine". kajti pot«.vo ni tudi rtič manjša njegova zasluga, da vlada v tem kulturnem društvu tako vzorna harmo- ■ nija. — Želim. <1.% n»s **Di>movi-' na" rim prej zopet preseneti s kak>> podohm* prireditvijo.
Poročevalce.
Cleveland. Ohio.
Žili«-a mi lie da miru. da bi nekoliki) ne tulgovoi il rojaku Kramarju iz Kar it-. II a. Pa. Njegove te-eave ]>rav dobro poznton in tudi ujefri'Va največja t»«žuva ini je znana. Fantje v ► n<- poženili. on je pa osamljen ostal in sedaj ga v sanvtiti taka jeza tare, da se je kar^ name spravil. K<» s«* je skregal s r.vojo in" Ijcoko, -.i j*- mislil: Naj 1k>. kar h»>če. bom <pa fx> Siinčiču udaril f Nevoičl jiv««st je jako gr- ( da napaka. N"«»kateri jo imajo1 več. nekateri man> Ne bodi ue-; v<«*H jiv. prijatel j I Zadovoljen si lahko, ker se Ik> tvoje ime bliščalo i v aslati knjigi v Ljubljani, ker «i I dal t«ako prirfiušenHi petdeset dolarjev. Jaz bi ti moral biti nevoše- ( Ijiv, ne pa ti meni. Morda se bojiš. da .bom postal velelrgovee s pratikami? Povem ti po pravici, da niaem prodal nobene druge knjige razen štirih pratik, daai-ravno sem imel v svoji torbi "Izvor življenja", "Spretno kuhari-eo'\ "Doli z orožjem" ter jako ipouči»o -knjigo o lepem vedenju.
Sramota, kaj delajo nekateri naši ljudje.
Iz K<yj>ei"ščiue nekdo poroča •"Edinosti": V nedeljo ("31. dec.) sem tal po nekem opravku v Kopru. Pre<l množico v faškstovski 1 opremi cipravljejtih godcev je korakala ndadeuka. noseč pred se-i boj tablo, na kateri je bilo čitati, ' da so to godci iz P(»begt»A" in (V-! žar je v. ki so piišli pozdravljat "fratelle" in jim čestitat k novemu letu ill sseveda beračit po Ko-j ■pru. Svirajoč »» hoclili po ulicah ui trgali, a njih "capo" pa je prosjačil po prodajalnah, kavarnah in g«vsLiliiicali. Tem žalostnejše jih je j bilo gledati, ker niso bili morda le razposajeni mladeniči, ampak ve-' črina jih je bila starejših ljudi. Re-, veži so res igrali sramotno in pre-ža lost no ulogo. Slikati je bilo za j njimi vzklike: "truesti muio fasei-jsti seiavi da Pol>eghi!" A ni d<>-; volj. da delajo tako sramoto svoji vasi. Rili so tudi V Cezarjih in tamkaj zbirali nekatere ter ustanovili "Čežarski fašLstov.ski otl-sek" (<.fi-uppo fascista di Ce»ari>. ' Stari ložje in žene iz Cezarjev so o priliki «hoda. ki se je vršil pml j nekaj tedni, trepetali strahu in j jokali žalosti. Na Rožič popoldne so šLi tudi v Bertoke, a tu jim ni j uspelo. lif»rtf>čaiii. vsa čast njim. ! se jim niso v<lali! Imenovali so ' pač pretlsednika v osebi nekega nepremišljenega in neraz«-Hlueža. ki i>a nima komu predsedovati, ('pa.ni. <la ihkio i naši sjx»znali. «la •»o na krivi iM>ti in sledili vzgledu lierrfaočanov! Tiiko je mladi mož koaičal svoje pripovedovanje. - -Alozje iz PobegoN in Cezarjev naj bi se postavili iu ne jiustili, da jim -korkstodovci jemljejo dobro ! ime. Vsakteri. ki iiua še kaj čuta poštenosti v sebi. naj bi vplrval na | svojega sorodnika ali prijatelja, ki je vsled fcvoje nepremišljenost i zabredel ne vede, da koplje s tem jamo svojemu narodu in s tem tudi sani itebi.
Podrobnosti o preprečitvi prireditve v Koprivi.
Kakor že javljeuo. so openski turisti na Silvestrov večer preprečili .prireditev v Koprivi. Že dva todua poj>rej	sltealr prožil je
!>•» Opčanab. ki wi pa zadnji čas utihnile, tako da so prireditelji 1 Kilvestnuve-ga večera lahko sklepali na miren potek prireditve. Prišlo je drugače. Okoli 5. ure rzvečer si* je pripeljalo z avtomobilom. ki vozi iz Vipave v Trst. 7 črnih srajc, ki *«> v. orožjem 'sa-tnokresi) v rok ali planili v post i 1-ni^ke prt-?<t<>re in izjavili, da se
, l)dre<litev ne sme vršiti. Preiskali so v eni sobi vse mlaj«* goste, potem odšli v kuhinjo in se utabo-rili pri ntizi. Tam je eden izmed j njih izjavil, da ima povelje < "or-dine"> preprečiti prireditev in zapleniti godala. To povelje se je se-I veda točno izvršilo. Zaplenili so ! nicer le dva mandolina, ker drugih
Moje konkurenee se ti torej ni ( treba bati. Iz česa torej izvira tvoja lievoščljivost T Ali mogoče jezen, ker znam jaz igrati har-nioniko. ti je pa ne znaš? Svetujem ti, da se tudi ti harmonike lota«. Ce nimaš dekleta, ti bo ona nadomestila vse veselje in zabavo. V upanju, da boš upošteval moj dober «vet. te pozdravljam.
Anton Simčič.
godcev še ni bilo v Koprivi. Eden izmed prirediteljev je pnasil poveljnika oddelka fašistov pojasnila k temu romanju. Odgovor na t<» so bile klofute. Tudi brat nekega vojaka-rekrnta je okusil t'a-tščitovsko roko. Eden izmeti taši-st-ov se je siiiu zoperstavil temu ravnanju, toda tudi njega je doletela Ista usoda. Fašisti so zapustili vas šele okoli polnoči ter odnesli s" seboj zaplenjene iuštru-mente. Omeniti moramo, da je bil brat vojaka oklofutan v navzočnosti orožnikov, katerih eden je na to ravnanje le rekel proti fa-šUtu: "Vi ste pa zelo gorke krvi!" To je pi ibližen potek dogodkov v Koprivi. V -zvezi n tenii je pa tudi nastop fašistov na Opeinah. Od tam je iniel eden izmed prirediteljev prepeljati berde. Toda fašisti so iLstaviLi koJjero, zaplenili berde iti pridržali tudi enega izmed prirediteljev, ki jim je potem sviral pri njihovem plesu v Mičelovi <lvoraiii. Berde in mandolini so še vedno v njihovi oblasti in po Op-č.inah se širijo govorice, da obetajo fašisti onemu, ki pride po berde. dati pol litra ricinovega olja (seveda hi ga moral takoj izpiti). za mandoline pa po četrt litra. Vas je vsled t epa precej razburjena, in tudi v Koprivi je na-r.top fašistov pustil mučne vtise in to tembolj, ker je ljudstvo zadnji čas precej zaupalo energrji moža. kot je Muasofcini, in upalo na iz-premembo razilier. Nehote se s»»-daj ljudem vsiljuje v srca <lvom. "Enake dolžnosti — enake ]>ravi-ee!" je bilo geslo Mussolinija. ko je prevzel vi >. In danes?
* Pritožbe naših fantov.
Nekatdri v<gaki 90. ]>es|x>lka v Grenovi se pritožujejo, da dobivajo pošto zelo neredno, z večteden-skimi zamudami, mnoga prsni a se zgubljajo, druga pa prihajajo odprta in prazna.
Zopet nesreča z granatami.
Iz Qorice poročajo: V soboto jan. dopoldne je nastala v Plavali velika nesreča. Y božieah pri Plavali se nahaja skladišče za granate. Ta dan j«- — hvala Bo^u <le-lalo radi praznika n»-koliko manj delavcev kot ponavadi, le kakih ."Mi. Xetki <ielave«' je prenašal granate iz enega skladišča v drugega. Pri tem pa mu je pretežka granata .padla z ramen na tla in povzročila eksplozijo dveh malih granat, ki sta ležali na tleh. To je povzročilo katastrofo. Nastal je grozen, daleč slfeeč ]>ok: kosi železa so leteli na \$e strani: streho hišice železniškega čuvaja je odtrgalo. Brzojavili so jh> pomoč v Gorico, ki je prišla >» posebnim vlakom. Tri delavce je ubilo, nekaj ljudi je težko, nekaj pa lahko ranilo. Ranjene so takoj prepeljali v Gorico. da jiyi dajo potrebno pomoč. Ubiti so bili: Lueijan Gruselič iz Igvene v videiirski pokrajini 23-ietni I-a\-rencij < 'orn. iz Benetk iu neki Kristjančič.
Avtomobil > fažiitimi m prevrnil.
V bližini Kopra se je zvrnil tovorni avtomobil poln fašistov, ki so «e vračali iz Kopra proti Trstu. Vsi faš*ti so ostali nepoš-kodova-ni. samo eden izmed njih, neki Ivan Vidonie. star 15 let, je bil poškodovan na nogah m rokah. Prefmljeli m ga v Mnfinioo.
LUlOJAKE opo* BH3 zafjamo, da Je cena za MSknrensko-Ameri-kandd Koledar* i-•ta aa Jugoelav^o kot sa Ameriko —
40 centov.
^ - - ~
roaiitf nam evo-to in naslov svojeaa prUafteUa v atamm kralu iniKMlall snu
Jugoslavia irredenta.
; Peter Zgaga j
Predvčerajšnjem je bila pepel- i j nična sreda, včeraj pa debeli če- { trtek.
Kar je bilo predvčerajšnjem j prepovedano, je bilo v četrtek dovoljeno. Kar je bilo v sredo greh. je bilo včeraj zasluženje. samo če ! si ga more človek privoščiti.
I- . * * *
"Edinost ima na prvi strani v.\ ! debelimi črkami napis: "Duhovnik morilec*'. V članku maha Glasu Naroda, ker je bil dotieno novico objavil. Pravi, da duhov-
! uiki niso morilci. > . . . Ne. niso morilci. To rail prizna-!
| vam in poudarjam.
j Kljub temu bi pa morali biti j
j uredniki "Edinosti" procesirani J
j zastran morije po prvem redu. j
I Oni ubijajo pamet.
1'biti pamet in zdrav človeški J
razum je jh» mojem skromnem
mnenju večji zločin, kot pa ubiti!
človeka.
: * « * i
I Pravimo, da živimo v dobi kulture in napredka, ko hodijo ubi- ; jalci javno po ulicah in celo zahtevajo. da bi jih pošten človek '
) z lepim očesom pogledal.
* * *
Listnica.
A. B., Chicago. 111. — Ce ga dru-} gače ne bodo mogli najti, ho treba dati v liste. d;i j<* dospela zanj iz Belgrada obširna denarna na jkazniea. Ce st> še v tem slučaju ne bo oglasil, ga ni več na tem božjem svetu. Pa je. in zato se bo tu-di oglasil. Na denar je volčji kot riba na kaplja, pa magari, da jt-ta denar nadvse ponižen, slaboten dinar.
* * *
Poročajo, da so mlado nuno od-. vedli iz kloštra.
Tako je prav: med svet. v svet.
zakar jo je Bog ustvaril! * *
Every; day in every way the European situation is going bitter ami bitter.
! * * * i	Hardingov kabinet.
Harding je bil navaden tiskar: Cool'idge farmer; Hughes pastorjev sin: Weeks farmer; Daugher-ty prodajalec v trgovini: Work farmer; Fail cowboy; Wallace farmer; Hoover mesarski pomočnik in Davis jeklarski delavec. Neizmerno več bi koristili Ame-i riki. Če bi ostal vsak pri svojem
! delu. ; * * *
• Nekaj krasnega je življenje v Nemčiji.
Tako poroča naprimer neki potnik: Vzemi srebrno marko ter pojdi v gostilno. Postregli ti bo-I dft s piščanci, prikuhami in vi-i nom. in natakar ti bo dal še par
sto papirnatih mark drobiža. *
Iz starejra kraja poročajo; Katoliški trjyovci z živino >.o o snovali "Društvo katoliških ži-i nnskih trgovcev".
! • * *
I Iz Keadinga. Pa., mi je poslal dragi rojak ploh za pepel ni en o
sredo.
V zameno ^a l>om enkrat pr.iv i pošteno j>ote«rnil.
I Dotičnega rojaka namreč. * * »
Franec*? pretepajo Nemce z : biči.
Čudno. TA bombami, aerojdani in { puškami jih niso mogli pretepati.
Ka j lahko se zgodi, da jih bo-. do Nemci v zahvalo z mokrimi cunjami nagnali.
Nagla smrt.
, i
Iz Ormoža pončajo; V tukajšnjem h< telu ISauer tar<»kiral kolarski mojster Kn-bs. liil je do- • 'bie volje. Napovedal je "ultimo". ■
V	tem hipu pa je zatlela kap.
V	par trenutkih je izdihnil.
Prepreden samomor.
V	Tivolskem gozdu v Ljubljani i se je narileravala ustreliti 2+letna
Asia Vovk s Štajerskega. S prvim strelom se je le neznatno ranila. Ko je hotela streljati v drugič, ji j je ipolicijski stražnik Grošelj iztrgal revolver iz rok. Skrajno raz-j burjeuo mladenko so poslali v j IjubljaiLsko bolnišnico. Vzn>k na-j meravanega samomora ni znan.
' Požar na Pragerskem.
V	sredo 30. jan. o polnoči je začelo goreti v opekami tvrdke Bratje Steinklauber in sicer na istem mefltu kot lansko leto. K sreči je požrtvovalno delavstvo ogenj ta-, koj udušilo. Ko je prišlo slovelije-blstriško gasilno društvo na liee mesta, je bila nevarnost ž<» odstranjena. Že četrtič je izbruhnil požar. odkar obstoji ta opekarna.
Pcpolno uničenje psov v celjski okolici,
ki ga je oblast odredila, ker s«* j. pri nekem psu pojavila prava steklina. je slino razburilo tamkajšnje prebivalstvo, predvsem zara-' d i toga. ker ni pravega vzroka za j to, nadalje, ker se po okoliših Lii osebah ne izvaja konsekventno. : Take stroge odredbe bi bile na mestu. aiko bi 'bilo v<r resnih slučajev	stekline. Tako pa >c je ; fK>javil le en sam st»-kel pes v ok" i lici, pa tudi ta j.- bi! kmalu ustre-. Ijcn. Kak«» pride ljudstvo do tega. 1 da izgubi svoje najbojjie čuvaje, kako zlasti lovci, pri katerih j< dognano. <la imajo svoje ]»se večaš na verigah?
J
32 milj ono v kron zapil.
"Jutro" jK>i*oča: Stiridcx-tletui
jxjstni otieial l^eopold V. na Du-
' naju. ki je svoj.V-;Lsi)o služil 16 let v državni službi v Ljubljani. ><-je dal prestovfdjno retlucirati. ker je računal, da si ho z miljou--ko (^Ipravnino ustvaril novo. mnogo udobnejšo pozicijo v živil jen ju. Pri svojem izkopu iz sluz-j 1 be je dobil znatno svoto v zm-sku 1 32 milji nov avstir. kron izplačano v gotovim. Nenavadni* bogastvo i j** spravilo moža po]>olnoma iz j ravnotežja. »Navajen poprej zelo skromnega. naravnost _ be<ltiega življenja, m* ga je sedaj lotila strast vživanja in razuzdanega življenja. Pričel je razsipati denar kar na debelo in živel kakor kak magnat. Nabavil si je novih oblek iin pomikal veselih in potratnih družb, brlike ženske pa »o skrbele za to, da veseljaku ni ostalo ida&i denarja pod palcem.. Toda; I avstrijski nuljoni kopne naglo, kakor sneg po dežju, in tako je možakar y»o neizmerno lahkomiselnem življenju že v eneni tednu za -,« pralni vse avoje premoženje, ki ! naj W tvorilo podlago za njegovo * proaiejao boljšo eksistenco. Konec t piMtolotrake pesmi je bil Se nepo-'j
iz Slovenije.
ravnali račun v neki kavarni v dunajskem P rat ru. ki ga je napravil \ veseli družbi. Račuu se je glasil : Hi litrov vina W0.0U0 K. >e-<lem steklenic šauq>anjea 840,000 K. narezek 50,000 K. štiri kave 1 ti.'m h > K. jajca ru pecivo 38.000 K. skupno torej 1 ..">$4.000 K. lva-valir je predložil natakarju svojo odpravninsko pobotnieo. nakar mu je ta kreditiral. Totla možiikar-ja ici bilo več na izpregb d. K'.*r jo o.stal brez vinarja, si je vedno znova skušal izpo>»oditi na račun o«.l-pravnbie, kar se mu je često tud: posrečilo. Končno j>a je ra-zuzdan-ea vendarle doletela usoda, hrez vsakega zaslužka in hrez denarnih sredstev ga je na c«^sti ustavila policija in izročila zaradi goljufije deželnemo sodiscu.
Opustitev orožniške postaje.
Orožniska postaji-, v Gab^rjn . < "elju so namerava opust iti, d.i-je zaradi obljudene celjske okoli ce nujno potrebna. Celjski list "Nova Doba" upravičeno pozi\ Ija politično oblast, da namerava no ukinjenje prepreči.
Osemdesetletni jubilej.
V intimnem rodbinskem kro«»i je obhajala tlne 10. januarja 80 b-l irico svojega rojstva Antonija I»učar, mati Radoslava Bučarja j>o.-e<tnika ui gostilničarja, staro •ste S »kola v Kostanjevici tel Tončke	.Maurarjeve. notarje-
ve » pr» ge v Kočevju.
Izpremembe v državni službi.
Imenovani : Janko .luvane«' za deiinifcfviiega ia\*natelja stro kovne š ,»!e za puškarsivo v Kra n ju: Ivan Vogelnik za iletinitiv
nega ravnatelja »-entrabiega zav<» da za ženski domaei *»!»i-t v Slov.-i'iji:	|x»ld C«-Mfir za tb-fiu'itiv-
ii' i»a strikovneura učitelja srednj* tch?učnc š-»le v Jijubljiuii; Drag«i Svei.-l /ji na mest nega učitelja tr
govs.ke akademije v Ljul»ljan -t• rilej <"iui<lri»- za ueit»-lja usnjar -'ceira obrta v državn delavnic: za usnjarstvo v Radovljici in .lo-sjj) Krulili za k<»ntraktualnega strokomega učitelja na puskarski .- 'li v Kranju.
M-roizkušssi nadzornik dr. .Ju^t Hožič v Ljubljani je j»omaknjeu v sitimi einovni razred ad p**i-so-nam.
Komercijalni adjunkt \l*w.u l> iršt.n;,k je imenovan za konierei-jalnega tajnika prt oddelku mini-ytrstva za trgovino v Ljubljani. konee>})tua praktikanta dr. Gašper J'ekle :n .b»sip Dolinar pa za mi-nisterialna konciplsta pri istem oddelku.
IA-. Miliael Kambrč in Josip C<»-bal. minvsterialna koneipista pri oddelku ministrstva za trgovinn in industrijo. «ta podala ostavko na državno službo.
ALI VESTE,—
Ui bi dobil vsak Slovenec $39.»3. če bi Korasmerno razdelil res denar, l^i ga cirkulira po Zdruienib drtavah? Ali reste. da 'M ll«l»«r turških cigaret oe Klane nič več kot 20 navadnih cigaret, tn <la so nekajkrat reč vredne.
m - —'
Ustanovljena 1. 1898	Inkorponrana 1. 1901 1
I
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Glavni odborniki.
Fradaadnfk* RUDOLP PBRDAN. MS B. iUlh St. Ctoraland. O
JFodpradaodal*. LOUIS BALANT. Box 1M Fwrl Av«. Lorata. O. Tajnik: JOSEPH PIBHLER. Ely. Mian. BUcaJalk: GEO. L. BROZ1CH. Kly. Mina.
Winnalaplafianlh amrtnln: JOHN MOVKRN. ttl — Utt ift. Culutk. Mina.
Vrhovni atfravnlfc* Dr. JOB. T. ORAH1K. Stt B Ohio Street, N. a. Wttabmga. m.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBaSntK. Boom M BakowoU Bldg.. aor. Diamond hI Oran*
8tre«ta. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ?. 1334 W. 1« Stroot. Cblcaio, m. FRANK SKRABEC. «8SS Waahington Street. Denver. Oalo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNTK. Boa 410, Ely. Mina.	N
GREGOR J. PO RENTA. Black Diamond. Wwh. FRANK Z9RICH. 1217 8t. Clalr Ave.. Cleveland. O.
Združevalni odbor. VALENTIN P IRC. 798 London Rd, N. K., Clovolaad. O.
PAULINE ERME.VC. 539 — 3rd Street. La 8alla. I1L
JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, I»u«blo. Colo.
ANTON CELARC. B38 Market Street. Waukegan. I1L
——	Jednotlno aradno gladlo: "GJaa Naroda'*.	_
Vaa atvarl tikajoče ae Uradnih udev kakor tudi denarno poftlljatvo
naj «o poiiljajo na glavnega tajr.ika. Vae pritožb« na] oo po«UJa na prod-aodnika porotnfgu odbora. ProSnJo za eprej«m novih fluo* In bolnlika aplčevala na] ae poftilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katolilka Jednota ae priporofia vaem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor »eli poatntl član te organizacije, naj ae aglarl tajnika blilnjepa druStva J. S. K. J. Za u.-tanovltev novlb drufitev aa pa obrnit* na gL tajnika. Novo drultvo a« lahko vstanoil a I (lan! al! Članicam!
Izboljšanje kmetskega stanu v Jugoslaviji.
Manj pšenic« preostaja u uvoz.
Lnuis G. Michael. strokovnjak
za. ino/msko poljedelstvo. ki je jul ameriški Department ©f Agriculture ( M tj us t rut v o za poljedelstvo ) proučeval poljedelsko-go-tpodarske razmere v Evropi, se je ravnokar povrnil v Ameriko. Iz njegovega poročila, ki ga je Department of Agriculture priobčil, je raavkloo zanimivo dejstro. dn je kmet v našem delu Evrope o-jrr»»mno izboljšal svoj način življenja napram {vmlvojni dobi. Zapa<lna Evroua ujw »trebi ju je veliko manj pšenice. ali v protitežje imajo p<Hli»navsk>- <|eže|e (Oho-»lovaška. Avstrija. Odrska. .Jugoslavija. Kumunija in Bolgarska na ra/.|H>lat;<> veliko manj picnics za izrvo/. Te tležele imajo sedaj na razpolago za eez devet miijoin; v buš*»ltiov pšenic«* za izvoz, kol prej \ojno (l bush»*l je enak približno	litr»»m in četrt.*
\'/rok .ie pripisati dejstvu, da ho bil.i prejšnja razsežna [Menična polja razkosana v male kmetije m spbt*ne svrhe. nadalje neprestanemu padanju valute, ki n» I »»vzbuja poljedelca. da bi pridelal v svrho prodaje proti gotov i -ni, in spl'usni tHšnji večjem razmahu živinoreje.
V Avstriji in tLrugiii deželah, ki morajo uvažati pšenico, se upo t robi ju je dandanes veliko manj pšenice nasproti predvojni rabi; namesto pšeni«*e uporablja se veliko \ec krompirja Ln drugih nadomestkov. d«»eim v onih deželah ki pridelujejo pšenico v domač" petrebe. velja ravno nasprotno.
velikih zabaviščih Pariza, Benetk. \ Berlina, itd., ne pa v zemlji, ki je bila vir tega bogastva. Radij tega so te dežele ostajale siro-! mašne. njihovo naravno bogastvo j s>e je iA>«'savalo leto za letom, da a»e p>.<«iMxla višjih slojev pozabava za nekoliko tednov v inozemstvu; njihov imlustrijalni razvoj ni bil v nikakem razmerju primeren z njihovim naravnim bogat-stvom na prirodninah in delovnih bilali. Posledica je bila, da to te dežele uvažalo večji del manu fakturnih potrebščin in se zanašale na izvor, pšenice za poravnanje svoje trgovinske bilance.
Potem j»a je prišlo do one ve- j like spremembe. Kmet. ki jč po-;*iej tlakoval. prideluje preb:-tek izvozi j ive pesnice, je začel delati za samega s**be in v korist svoje Lastne neposredne družine. Veliki prebitek orane zemlje, posvečen sejanju pšenice, je bil ome-
Zagonetno, toda resnično.
Menih - špijon.
Apel aretiranih nmistrov.
Iz Pariza poročajo: — Eno najbolj čudnih pustolovskih življenj je bilo ravnokar razkrito tukaj, ko je izdala francoska vlada dekret. s katerim je izgnala iz dežele benediktinskega meniha. Vik torja Bede. alials Clement Del-tour. alias Ges^a Baracs. avstrijskega podanika, o katerem trdi francoska policija, da je notori-čen mednarodni špijon.
Življenje tega človeka, ki je i najboljše znan poti imenom Baracs, tekmuje z lahkoto z najboljšimi tozodevnimi proizvodi domišljije. Še vedno se mudi v Fran-eiji. če=prav je bil že trikrat izgnan kot necaželjiv tujec ter bil že večkrat v ječi, soglasno z ugotovili policije.
Geza Baracs je bil rojen v Bu-
Aretirani bolgarski ministri so poslali XIX. redni naa-odni skupščini izjavo, v kateri »e sklicujejo na nezakonitost postopanja proti njim in apelirajo na. ti a rodne poslance. naj rešijo njihovo vprašanje tako kakor zahteva konstitueija in pravično?*. "Nasilje in samovolja", pišejo ..reti-rani ministri. **ni osrečila Še nobenega naroda in ne prinašr. časti stva t*4iom vojne. V tej brzojav-t- - , , .	.. . -
i in dolgotrajnosti nobeni vladi, ki
se opira na ta sredstva. Nasilje in samovolja kot osnova politic-
ly it i ponarejen italjanski potni list ter obleko kmeta. Neko čudno brzojavno sporočilo je prišlo v taborišče prepozno, podpisano od Malvy-ja, slavnega trabanta Cail-lauxa. ki je bil obdolžen izilaj-
ki se je prosilo, naj se Deltourja izmenja kot civilnega jetnika za nekega Francoza, interniranega v Nemčiji. Čeprav je bil premlad za tako zameno, se mu je posrečilo izpremeniti datum svojega roj-
ne borbe je imela vedno in pri' vseh narodih neizbežno posledico, da je ubila čut zakonitosti in pravičnosti v drža\d in pogubila njen stva in njegovo ime se je pojavi-1 ii*-.-	,	, ,
t .	.	! ugled tudi pri drugih kulturnih
lo na skrivnosten naeiu v sezna-i
narodih sveta
mu izmenjanih jetnikov, katerega so sestavili vladni uradniki.
S pomočjo takih podkupovanj je bil poslan na švicarsko mejo. kjer so mu dovolili vstop v Nemčijo. Ko dospel v Monakovo.
jen na malo vec kot kar je potreb , j.	.. ~ .	. ...	.. „ .
, , .	, ... ,, drmpesti ali Ropolva dne 2o. ma- se jc Deltour pridružil svoji zeni
no za lokalne potrebščine, beve-'
navskih dežel stavlja te države f.r.d re-;.«o vprašanje, zlasti tak-, tlumunsko. ki j«' bila odvisna o i pšenice bolj kot od katerega dru-
..	,	, ..	.1 gega produkta za vzdrževan ie
Kumunska na pr. je bila pred]"1	41. ,
vojno važna dežela za izvažanje
ja 1862 ter stopil v mladih letih [ in družini ter postal član nemške
v samostan. Kmalu pa je slekel, propagandne službe. V tej last-
svojo meniako kuto. Po več letih ( nosti je napisal debelo knjigo
( mednarodnega potepuštva. je bil glede svojih doživljajev v Parizu
, . ... " , 1	Baracs konečno izgnan leta 1898 tekom vojne in ta knjiga ie bila
eruh. To je bilo pogubo-	. „ , , ^ ,	.. . . • , , .. A	^ , ..
..	iz Kelgije kot slepar, a prišel mir- polna lazi ter sovra«tva do rran-ozu pšenice, spravilo ..	, . . . .. ^ . . ,
, ,	v rrancijo.	eije. Nekako stindeset tisoč ko*
Tam je bil celo leto dobro zna- pij te knjige je razdelila vlada
na postava v vseh zabavališeih med vojačtvo na fronti. Pisal, jc
in kopališčih, a pritožbe proti tudi za liste ter imel skoro vsaki
njemu so se tako hitro množile ter ' dan predavanja v namenu, da
_ ,	.	zavzele tak obseg, da je bila • navdušuje, nemške vojake ter jih
Državne uprave se morajo pn-.r	....	.. . ,	.	_ , „
{rrancija pnsdjena vreči ga iz de-1 navda s sovrast\Tom do Francije.
** 1 1	jžele v naslednjem letu. Nato je Nastopal je pod imenom dr.
Znižanje izvoza za približno 9 Baracs	" Par kot da Faracs DeUour in njegov nemški
miljonov I »uši je v pšenice iz podo- S° ^ ^ v zemljo, a se zopet po-; patriotizem je dosegel tako stop-
. .il^.... 1 *axl{ Precl ofieijelnuni ocm: v pri- j nj0. da je dal utakniti svojega si-
da je tudi padla povprečna proizvodnja za v^ak oral zemlje, in ; povrh vsega tega so kmet in nj«-- J
ts »"a družina s;imi začeli nšenični kruh. To jf nosno izv trgovinsko bilp^ico iz ravnotežja .:i pripravilo	prv»lavice fi-
nalnim ministrom pri uravnavanju državnega budžeta.
Kmetje so začeli sami jesti beli kruh.
pšenice, kajti skoraj 60 odstotkov njenega pridelka je šlo na zapad-ifto-evropska tržišča, kjer je njena pšenica tekmovala z ameriško To izvažanje žita je bilo mogoče le, ker so le mestno prebivalstvo in višji sb ji je<lli beli kruh. Da so kmetje sami zavživali belega kruha v istem razmerju, bi bilo preostajalo malo pšenice za izvoz.
V vseh deželah jugo-zapadn«» Evrope — pravi poročilo — i/-vzemši FVilgarsko, so prevladovale iste razmeTe; kmet je bil penili ran jen. njegova hrana je bila enolična, in živež, ki ga je sam potreboval, de se ohrani v dobrem zdravstvontim stanju, moral je oddajati. da tako jvora v na previsoko davke in pretirane zemljiške na-jemnine. On je bil pravcat sužen j veleposestnikov in države.
Dandanes se je vse to sprem*, mlo; kmet začenja jesti beli kruh. in po stob-tjih podvrženosti »a-vzema me-j >vojiru ljudstvom «vo- ( je m-^sto kot polnovreden moi VjJie oviram - strani mogočaah > !a.-»teliaov in na^prot-rtvu m**-scanstva. Kmetica hoče biti boij-»e obler-ena in vi*nabavlja celo svile in satena.
Dejstvo, da kmet je Menični kruh. povzročil je revolucijo š rotu južno-v/hodne Evrope, ki se razteza celo v srednjo Evrojio. Ta revtdueija je bolj znana pod imenom agrarna reforma. Kmet. kateri se jc vsled vojne zavedel svoje inoči. je zahteval zadosti zemlje. na kateri naj prideluje toliko. da more njegova ^Iruzina spodobno ži veti. Začel je prehranjevati svojo ženo in otroke ne le z bdim kruhom, ampak tudi z mesom — ki je bilo poprej nedeljska delikatesa. On-prideluje na svoji zemlji ono. kar želi pridelovati za svojo lastno rabo. Ne prideluje teh stvari tako, kakor bi jih ameriški farmer prideloval; ali on se trudi, da stori najboljfte, kar mu narekuje njegova pamet — ki so jo mogotci namennoma omraeevali tekom stoletij.
Posledice na narodno gospodarstvo.
Vse to ima svoje posebne posledice na narodno gospodarstvo o-nih dežel, vc katerih kmet živi. Velieposestva so osredotočila svoje pridelovanje na pienieo, ki naj hi se prodajala proti gotovini, katera -se je potem tmda po

ki je predpogoj za obstoj vsake sodobne države. Na to piše "Mir"': "Moremo li pričakovati. da bodo narodni poslanci in ministrski predsednik spoznali to očividno resnico? So ljudje, ki jim politika ni sredstvo pravičnosti, marveč sile in. nasilja. Zaman so vsaki apeli na ta- j kel - judi. ki strmoglavo drve po poti nasilja in samovolje v lastno pogubo naroda. Toda mi še n.* smatramo Bolgarije za pogubljeno, verujemo še v zdrav razum, čast in poštenje Bolgara. Zato priobčujemo protestno izjavo ar.' tiranih, zato vodimo in bojno vo-, dili legalno borbo za pravično-, in red. Vsak pošten človek na., prečita protestno izjavo; ogorčenje proti samovolji naj se še poveča. Če je v državnikih ostal j le količkaj zakonitega in človeške- i ga čuta, bodo sami čim prej osvo-
.	bodili samovoljno aretirane. Če na :
cetku svetovne vojne.	na v neko poboljševalnico. ker | teffa ne store tim huj5e. pravl,-._
Takrat je živel v Lepeeq izven | * hotel slednji deliti očetovega | nost bo zmagala ^^ Kahi
Pariza, s svojo nemško zeno, nem-, SOvraštva do Francije. Njegov «in Bolgarija živi in bo živela. Strun, i sko služkinjo dvema hčerkama m je bil rojen v Franciji ter franco- ih	eKWiia	m
enim sinom. Ko je bila napoveda- ski državljan na vojna, je bil znan kot Cle-' <5 ment Deltour
ranciji
enim siTi<,m Ka ie t»il» nnttAVM^a. . a.: ___i:__
paritete svoje valute. Ali ako s< pomisli, »la te države niso bile upravljane za ljudstvo, ampak za g<ospodujoče >loje in potom njili. in ako s" zavedamo, da je kmet. j>ripr »st: človek sedaj veliko na boljšem kot je bil kedaj poprej, si ne moramo kaj, da ne bi občutili, da je prišel čas. ko se morajo vlade prilagoditi noveruu redu.
Cehoslovaška in za njo Bolgarska hitro napredujeta v tem pri-fzmo z avtomobilom v Mers-L.es-1 v katerem je trdila slednja, lagojenju, in Jugoslavija je tik Bams' kjer ^ nastanil v neki je izvršil njen mož januarja me- j ^ntovski pastor L--j t?_______;.Jvili. Ko se je vrnil v Pariz, se mu seoa leta 1921 samomor in era ie i slavnostni govor. .
ki ga je stvorila samrrvolja, bo za-i strupil najprej one, ki so ga po-! Življenje Barasca je zopet za j vzročili".
urednik nekega trenuU,k Rinilo ^ ^.i javnosti.	-
t važnega magacina. ki se je po-, a nje^ov sin je bil izpuš0en iz po.
svecal v glavnem dfp^matiemm, t)0i^eValniee ter poslan v Pariz ProvokaciJa štajerskih Nemcev, vprašanjem. Ker je imel dosH od-; vsled int^-enci je francoskega i Po P°roi:*ilu iz Orndea namera-, ličnih prijateljev, se je Deltourju' kon21llj^ v Monakovem, po za- | va "Suedmarka", odbor za spod-, posrečilo dobiti dovoljenje, da | klju{.ku Yojne Mladi Deltour de-i Štajersko, b-tos na posebn<» j sme ostati v Frauciji. čeprav jc ja set|aj v parizll. Pre<l šestimi' izzivaJcn na^'in proslaviti oblctni-
bdl avstro-ogrski podanik.
meseci je dobilo srbsko poslani-
žrtev, ki so padle
1919 v Mariboru.
eo m spomin
Pohitel je domov na prvi dan štvo v Parizu sporočilo od Mrs. -'- januarja vojne ter od vedel eelo s%pjo dru- Deltour ali Baracs v Monafeovem. I Proslave uiloleže vse politične žino z avtomobilom v Mers-Les- v k»t«r».m i* trrlil^	t]a; stranke na Štajerskem. Prote-
Mahnert ima
za njim j. Ogrska. Rumunska inf'— ^	* * sc -«l«eea leta 1921 samomor in ga je i »»vnosen« govor. Sodeluje pa tu-
Av,trija <o bolj počasne v sp-I ^ P0Sreč,l° dobili mesto kot tol-i smatrati Srbom, ker je bil nje-!'1' l>ovskl 7'bor ^»eijalnodemokra-, zna van ju novih razmer. Kakrfeo ^ pri pnem vojnem sodišču vo- gov rojstni kraj prideljen Srbiji | tir'n,h železničarjev v Gradcu.
jaške vlade v Parizu, dne 14.-av- |na temelju mirovne pogodbe, skle-
gusta 1914.	i njene v St. Germain. Prosila je Smrt bivše*a £cho®lovažkePl mi'
Po preteku par mesecev v tej za imunost Baracsovc jmsesti, ki' službi so ujeli nekega znanega je na temelju francoske sekvestra-avKt.rijskega špijona v bližini ne- eijske postave pripadala hčerki «_!ke vojaške šole v središču Pari- obeh. ki je bila rojena, ko sta se z njivami za krmo. rep... ' Oblasti so pustile špijona in oba leta 1916 poročila. Kmalu na- j in neki«- koruzo mesto pše-|^*eltourja navidezno za par mi- to je zahteval mladi Deltour od f
nja bo to pri lac jen je. dejstvo ostane, da razsežne površine, posvečene v Podonavju pi i iclov;1 nju ]>šenice. postanejo stvar minulosti. Mesto njih nas opij i m;«-le kmetije za sploš:, » p.-djedt 1-Ht VO kla j
bodočnosti pridobila nazaj del izgubljene ]>ovršine. ali ta dobitek bo razmeroma neznaten. V prav i-čeri smo pričakovati, da. ko bo-do razmere ilo^ejrle svojo povoj-
oeetovo posest, j
nistra.
V Prajri je umrl l!s. januarja dr. inž. Burger, svojeeasni železniški minister eehoslovaške rejm-blike. Pokojni je bil rojen 18.19 leta v Morinkacli. po dovršenih študijah je služil najprej na Oe-
--- ---
■^^■tNl	rti J
Jj J yfj^/fffjar^^^m// /vffy^^^M^^uBtv^r-^— ^A vi^^iči
i	iv^ll
! Delo vam bodi
v veselje | Ife^fc
^\KUSU onih, ki so vajeni kaditi M pri delu, bo prijala HELMAR» M turška cigareta.	V
Miloba, duh in ^iober^okus 100 7	• lCpS«
čistega turškega" 4obaka v Helmar	I WBSb
vam bo povzročilo zadovoljstvo pri	I fc——
| delu.	■ gg
HFiTrM^R so zaščitene v lepenka s-	I
tih škatljah, da se ne lomijo in	I fcSaS
kruše.	I BJJ^'
Helmar je največja	I Bg^S
ameriška vrednost	I ^^
glede cigaret.	I fej^
ZAPOMNITE SI ŠKATLJO IN M gS^^g IME.	t JB^^^S
V škatljah po 10 ali^O	M
V	k.'-
Izilelovalei prvovrstnih turških in gL	vf
■ VST S&TT*	.
eiriiK-aii^kih < i^aret na svetu. ^m	? f
H ELM Al
T
Obsodba poslanca Berana.
akem. kjer je bil imenovan za
l*o poročilih iz Praere jc bil 18.
prol i ti
nice, v daljnem jugovzhodu sta nut	in skriti poslušalci so francoske vlade
ječmen in oves priljubljena nadomestka za frlavno krušno žit'*. V nekoliki meri bo pšenica v
------- -	— -	■	.	- pov
1914 * prOSU De,- 'ba ^ "jMnU r8<,i Sleparij' k- Tm iz^^^vnjnka i. ■"
čuli, kako je dal Deltour špijonu! Prni nekako tremi tedni pa jej. — • ■■ . . .	jann.ria vohunski proees ......
dragocene nasvete ter zaupne m- nekt policijski inšpektor obiskal!	<ohn,^ n(>ra.k >m ^ 1 (
fornucije^ Od onega im, naprej' mladega Baracsa aH Deltourja *	Baeran«. 1'orotniki «. prizna
,e bd pod nadzorstvom, izjavo, da je bila vložena	« Baeranovo krivd,. vohun-
ha T\mti T>i.««» eaH,- 1 ieznic. Ceski	narodi je lzjrnbil v
PIIPMi F' „'if '
POTREBUJEMO GOZDARJE
,k1 20 d- •	<■/. ..i.i ' !'
<•;: > t:, lil
iv'-ytpel L. < >.. K •	V i.
Iti 17 "J
patrijota.
vprašanje na sopomoe pri volitvah so soglasno jx>trdili. Nadaljno ;
tour za desetdnevni dopust, da f terc je zakrivila Mine. Baracs v obišče svoje prijatelje. Ta .dopust Monakovem.
je takoj dobil, kajti oblasti so. Medtem pa sc je bendiktinski j poledica gotovih okoliščin, da pa I dodatno vprašanje, če je Baeran \ normalnost, bo izvozljivi pre- j hotele izvedeti, kaj bo storil. Naj- menih Bede. ki je sedaj razkrin- j se je pokoril za preteklost v ne- ravnal iz nizkotnih in nizkih mn-! bitek pienice iz Pmlonavja izna- prvo je ®el obiskat svojo druži- kan kot Baracs-Deltour, sam obr-, kem avstrijskem samostana. Re- tivov, so j>orotniki potrdili z JO
NAPRODAJ X»IE3NICA
dobro obishov.i u. ZA SLOVENCA LESA • fi LIKA. I .aKt nlk Ki- v i;vi..(-Vprašajte 404 E. St.. C - v-' -u. r
šal o«l .ornih do devetih miljonov j no. ShU> pa je odael v ozemlje vo-	nil na vlado v prilo«? madamc| kel da w obdolžitve. da je spi- da. proti 1 ne. Porotniki s
bnšeljnov pod predvojnim letnim 1 jaških operacij, nakar se je 20-	Baracs z izjavo, da je Baracs resi jon poginoma neosnovane in lje tudi potrdili vprašanjf
povprečnim izvozom teh dežel." . pet vrnil k svoji družini. *V no-	mrtev.
--či, ko je dospel domov so ga pri- pri&0 je na dan. da je ta du-
jeli pod obdolžbo. da je brez do-	hovnik. pod imenom Victor Be-
voljenja stopil v ozemlje vojaških	de, živel v Parizu že dalj časa in
Orof Karolyi v Mariboru.
Bivši madžarski ministr. predsednik frrof Mihael Karolvi se je nastanil v Mariboru. Stanuje s svojo rodbino v hotelu '"Meran" in je rtnlen gost kavarne "Central". Kakor se čuje, namerava stalno ostati v Mariboru. Nekateri žurnalisti so ga prosili, da
operacij in da je nepostavno no- da i„,el tesne stjke tako 7 ^i-sil odlikovanja. Oblasti so tndi j nanjim uradotn kot tudi z najbolj našle, da je imel v onem času v, odličnimi Parižani. Živel je v sa-svojih žepih dva tisoč dolarjev, j mostanu lazaristov ter skušal Obsojen je bil na eno leto ječe v j zbrati večjo svoto denarja za mestu Orleans in na kazen štiri-1 ustanovljenje dekliških šol v Av-desetih dolarjev.	i striji. Iz samostana so ga vrgli.
! Docim je bil v Orleansu. so ker je zlorabil njegovo ime pri
jim dovoli razgovor o raznili po-! oblasti prewkovale nw« flbdol- kolektiranju. brez dovoljenja šalit ičn i h vprašanjih. Karolvi je vsak razgovor energično odklonil, samo eno povdarjal. da niso resnične vesti o oboroženju Madžarske proti Jugoslaviji.
žbe proti njemu, ki so trdile, da \ mosta na. Bede je dobil celo do-jc stopil v službo kot tolmač v j bra priporočila od pariškega nad-namenu. da špijonira, — df je v, škofa. Potem ko je živel v več na-zvezi s sovražnikom, kateremu (daljnih samostanih, ga je polici-dobavlja vojaške informacije in j ja konecno aretirala, a njegov avstrijski potni list obenem z vso
Z JjAbljamke anime.
Na pranii fakulteti ljubljanske univerze knenovana: za izred-nefa profesorja za. stolieo filozofij« prava in državnega prava dr. "Gjorgje Ta*»e. doklej docent pravne fakultete v Subotici; za izrednega (profesorja za slolieo stat i-Htike in ekonomske politike pa Mirko JCostc, tudi doecnt subo-tUkf pravne fakultete.
da uničuje važne listine. Te ob-, dolžbe pa niso dovedle do ničesar ker je maj kal o defmiti\^nih do-kaaov. Po prestani kazni je bil Deltour poslan v koncentracijsko j ve. — taborišče v južni Franciji, v bil-1 Vprašan od časnikarskih poro-iini Aries.	.; čevalcev, je Bede priznal svojo
Tain se je p«-čal le z eno misli- identičnost z Baracs in Deltour-jo. — kako bi ušel. Posrečilo se i jem. a rekel, da so številne obdol-mu je ohraniti #pri sebi rta-.žb^. dvignjene proti njemu, na-daljnih dva tisoč dolarjev. S pod- i vadno obrekovanje. Priznal je, da knpnisami se ara je*peavaittu do- je živel slafco življenje, Jci je bilo
onada-e. da je
njegova enoletna ječa je vzbudi- Baeran šiloma skušal motiti raz-la v njem začasno proti-franc o-' pra^-c narodne skupščine. Na pod-sko razpoloženje, kateremu je dal tega krivdoreka je bil Bae-izraza v knjigi, katero je spisal j ran obsojen na štiri leta težke v Monakovu. Da izbriše ta Jfreh, ječe s primernimi poostritvami, se je vrnil v Francijo v namenu, Soobtoženi jurist Sjehwabe je da uveljavi bolj prijateljske od- f bil tudi spoznan krivim vohun-nošaje med Avstrijo in Francijo, j stva in je bil obsojen na tri leta Rekel je. da je imel v Avstriji sto težke ječe. Baeran izgubi tudi ifa petdeset govorov v ta namen, i svoj doktorski naslov. V nemških Izjavil je, da so vse ostale ob-' krogih češkoslovaške republike dolžitve glede sleparij v pretek-; ni vzbudil izid procesa posebnega losti izmišljene, ker je on avtor vznemirjenja. Nemško naciona-1 tri in štirideset knjig. Tukajšnja: listično časopisje dviga velik! policija pa ni nikdar slišala o ka- hrup. toda Češkoslovaška repub-' ki njegovi knjigi z izjemo one, lika ima eksistenčno pravico, da I katero je napisal v Nemčiji. Kerfse brani proti takim razdiralnimi ni bilo mogoče aretirati ga na po- elementom, stavni način, je izdal minister za	1 ■ -■—■...
notranje zadeve novo izgonilno Devištvo je bogastvo, izvirajo-1
NAPRODAJ DOBER
RESTAVRANT - HOTEL
20 »ob. aober prostor. 406 East 156 St.. Clevtli- i C . Lsitnik qre v Evrop .
privatno korešpondenco. je zadoščal vsem predpisom in zahtervam | povelje, a ptiček je zletel iz gaj-'če iz prekipevajoče ljubezni, in izpuščen je bil t&kom preiska-j biee. še predno mu je bilo mogoče
dostaviti tozadevno povelje.
Dosed a j ni naala francoska pp-f licija še nobenega sledu o njem, a' soglasno z uradniki ni še zbežali preko meje. temveč se mudi še vedno v Franciji. Policija ga ne-i prestano išče, a dosedaj Se brez
Velika Blaznikova
Pratik
(s treni niatiei.)
Cena s poštnino . 20c
25 pratik ......$3.76
BO pratik ...... 6.50
100 pratik ...... 12.00
Sloienic Publishing Co.
82 Cortlandt Street Ne« York
W Dob« m tu-ll prt zaa .rmtklfe OT Glai Naroda.
do- jc živel slabo življenje, Jci je bilo uspeha.
COLUMBIA GRAMOFONI
AKO ŽELITE glasni, svetovnoznani pravi COLUMBIA gramofon, slovenske, nemške in v vseh drugih jezikih gramofonske plošče, pišite po brezplačni cenik na
IVAH PAJK 24 MAIN ST. CONEMAUGH, PA
On J« Xini slovenski zastopnik za Columbia gramofone in plo&če v Cor.imaugh,
SKARAMUS
Spisal Rafael Sabatini.
Za "Olaa Kar oda" polomil O. F.
JU
(Nadaljevanje.)
Mladi gizdalin je vzravnal svoje dolgo telo ter pogledal skozi pene mila. Pantalon je dal neko povelje in Rodomufit. ki je bil v navadnem življenju prav tako krotak. kot je bil ljudišorski na »■<tru. je odstopil eeber tujeu na >krajno prijazen način.
V-ded t» ga je Andre-Louis zopet slekel svojo suknjo, odpel oxratni.-o ter m zavihal rokava svoje fine srajce. R<xlom«»nt mu je medtem pre^krbel milo. l»risH<'«»t polomljen glavnik ter celo tralc /a kito /a dučaj. Ja .ie gi>-»j»<Ml izgubil svojega. Trak je Andre-Louiv wdkl >nilTka bvaleino sprejel glavnik. Ko se jc umil ter se obrisaf je pričel spravljati v red svoje ra/kuštrane lase pred razbitim kosoia /to al a, pritrjenega na vrata hiše na kolesih.
K<> je stal tako. je naenkrat cul udarce konjskih kopit. Bre?> brizno se je ozrl preko ramena, a nato obstal kot izklesan, z dvignjenim glavnikom ter odprtimi ust m i. Onstran travnika, na cest?.
zapazil oddelek sedmih jczdccev v modrih suknjah z rdečimi nalivi. Bili so orožniki.
Niti za trenutek ni dvomil, kakšen plen zasledujejo ti ljudje. Zdelo se mu je kot da je scnca vislic naenkrat padla nanj.
Oddelek jezdecev se je ustavil in seržant. ki ga je vodil, je za^ kričal preko travnika.
—	Hej, tam. hej! — Njegov glas je bil preteč.
V »i člani družbe, bilo jih jc nekako dvajset, — so stali kot prikovani ob tla. Pantalon je stopil korak ali dva naprej, z dvignjeno (lavo ter / obnašanjem kraljevega namestnika.
—	Kakšen vrag je to? — jc rekel, a ni bilo jasno, če misli stno-lo, nebesa ali seržanta.
Jezdeci so se prišli pogovarjati med seboj ter flato odjabali preko travnika, naravnost proti taborišču.
Andrc lx>uis je ostal ves ta čas na svojem mestu. Še vedno se ja česal, a mehanično in nezavestno. Njegov duh se je pečal z bližajočim se oddelkom jezdecev in že je koval načrte, v katero smer naj plane.
Se vedno iz daljave, a z nestrpnim glasom, je vzkliknil ser-žant:
Kdo vam je dal dovoljenje, da taborite tukaj?
To je bilo vprašanje, ki ni prav nič potolažilo Andre-Lousa. Ni K« premotiLo k domnevi, ali celo upanju, da je posel teh mož izključna le poditi potepuhe, klateže. To ni bil del njih rednih doli-nn«.ti. To so včasLh storili mimogrede, v upanju, da poberejo kale darek /a svoj lastni žep. Zelo ■vrjetno je bilo. da so prišli iz Renne-sa m da je-njih posel ujeti nekega jnladega odvetnika, obtožene«* upftra in pozivanja na upor. Medtem pa je že Pantalon vzkliknil: Kdo nam je dal dovoljenje. j»ravite? Kakšno dovoljenje? To ,ie občinska Remiju, prosta za vse.
Nrržaut m' je neprijetno nasmehnil ter prišel bližje.
Ni kake občinske zemlje. — je rekel neki glas poleg Panta-l«'»ia. — n. a pravem smislu besede na vsem obširnem ozemlju M. dela Tuur d A*yrja_ Njegovi biriči pobirajo prispevke od vseh, ki v<_«dijo svojo živino sera na pašo.
Pairtaloii se j,- ».brnil ter videl poleg sebe Andre-Louisa z zavihanimi rokavi, brisačo na ramenu ter glavnikom v roki.
- Sveti	— je vzkliknil Pantalon. — To TnOTa biti prayj
IjudoAb r. ta marki j d'Ajvr.
—	Že sem vam povedal, kaj mislim o njem, — je rekel Andre-Louis. - Kar pa se tiče «>nili dečkov, storite boljše, če prepustite meni nalogo, da opravim z njimi. Jaz imam izkušnje v tem oz.iru,
Ne da bi čaka) na privoljenje 1'antalona, jc stopil Andre-Louis naprej, da se aestane z orožniki. Spoznal je. da ga more rešiti edi-iiole drznost.
K » je trenutek pozneje ustavil seržant svojega konja poleg tega napol oblečenega moža. jc česal Andre-Lou is svoje lase ter zrl pri tem na seržanta s smehljajem, s katerim jc hotel razorožiti zastopnika postave.
Kljub temu pa ga je seržant grdo nabrulil.
—	- Ali ste vi voditelj te tolpe potepuhov*'
—	I >a ... to se pravi, moj oče tamlc jc resnični voditelj. — Pokazal j«- s prstom proti PantaJonu, ki je stal kot prikovan. — Kaj želite, gospod kapitan?	\ >w
—	Veseli me obvestiti vas. da boste najbrž utaknjeni v luknjo za to, kar ste storili.
Govori! je glasno in izzivajoče. Njegove besede so čuli preko travnika \ si člani družbe in obstali so pozorno na svojih mestih. L'soda potujočih igralcev je dosti trda tudi brez* ječ.
Kako to. moj kapitan? To je vendar občinska zemlja, prosta za vse.
—	Nikakor ne.
Kje pa so plotovi? — jc vprašal Andre-Louis, ki jc zamahnil pri tem z glavnikom.
—	Plotovi! — je zarjul seržant. — Kaj imajo plotovi opravka s to stvar j«) ? Nikdo ne *mc tukaj pasti, rarven če je plačal pristojbino M. de la Tour d'Azyrju.
—	Mi se vendar ne pa>emo. — je rekel nedolžni Andrc.
Vrag vas vzemi. Vi se ne pasetc. a vaša živina se pase.
Tako malo zavžije. — je rekel Andre-Louia ter se prijazno
nasmehnil.
Seržant je je še bolj razkaeil. - Za to ne gre Vi izvršujete tatvino in ječa je pripravljena; za vsakega tata.
—	Mislim, da imate v tehničnem oziru prav. — je vzdihnil An-drc-Louis ter »>pet pričel česati svoje lase. dočim je zrl medtem dobrodušno v lice seržanta. — Mi pa smo grešili v nevednosti. Hvaležni smo vam za svarilo.
Vzel je glavnik v svojo levo roko ter posegel z desnico v svoj /ep. v katerem je zaropotal.
—	V resnici nam je žal. da smo vas spravili s poti. Mogoče nas boste počastili ter se ustavili v naslednji gostilni, da izpijete par čas na zdravje tega ... M. de la Tour d'Azvrja ali na zdravje kateregakoli drugega, kot se vam zdi primerno.	,
Oblak, ki je ležal na čelu seržanta, je pričel ginevatL a ni»izginil popolnoma.
—	ll«»bro. dobro. — je rekel še vedno zadirljivo. — Izginiti pa morate na vsak način. — Sklonil se 'je iz sedla ter ]H>iuolil roko. v katero mu je iaroeil Andre-Louis srebrnik za tri lrbre.
—	V teku pol ure odidemo. — je rekel Andre-Louis.
—	Zakaj v toku pol ure? Zakaj ne takox? r
Električni likalnik prištedi denar.
V likalnici. k roj a čuk-i ali v izdelovalnimi oblek prištedi enakomerna gor kot a likalitika Ca*, ulteueui je pa tudi mauj nevarnosti, da blago rte prižge in pokvari. Klektrični likahiiki vseli velikosti se labko kupijo pu odiio«tiem plačilnem načrtu. Obročna plačtla plačate t ra-čuiioiu za elektriko.
Oglejte si električne likalnike t izložbah, ali naročite, da bo prišel zastopnik k vam.
The N evv York Edison Company
vf/ Tour Service
Electric Heating Bureau
Phone: Stuyvesant 5600
(Extension-3371
130 East 15th Street
AU VESTS,

m
Kretanje parnikov - Shipping News
Ch«rbours In Bremen; Giullo Cesare. Genoa; Xlew Amsterdam,
14.	marca:
Orbita. Clivibourir in Hamburg: France, Has re; Pres. UarfivlJ. Cherbourg: Yorck, iirem«u.
15.	marca:
Mount Clay. Hamburg; Cherbourg in Hamburg.
17. marca:
Pre.«. Wilson. Trst; ITes.
Ma licit ui i a.
da je Jugoslavija sprejela postavo proti delamrzueAein ? Tu je posneto po aiuerlSkl postavi, ki je bila tekom voj-u« v veljavi. Posamezniki se morajo j17- f,fcr«*rJ«: mi zahtevo izkazati, če so mposljenl. ® Pr**- Arthur.
Ali veste, da UO Helmar turških cigaret . __	„
.	. , . . .	. .. Boulogne in Rotterdam; Suniand. Cher-
ne stane me vec kot dvajset navadnih ^ur*
cigaret in so nekajkrat! več vredne? : . _
____10. februarja:
Berengaria, Cherbourg. DA7TM> a w	j21. februarja:
rtfZllKAV.	f 1 Franc«, Havre: Baron a, Cherbourg ta	„	„
,	, .	, u—k.—•• A.J....	.t	, _	t*res. n ilK>n. Trst: l*res. KooseveJt.
IVcdllU oilpotujcmo v »taro J"-	"h™*	Ch««x,uix in	.Noordam. Dou-
1110vlilo, pozdravljamo svoje prt-jJTSJEL	C'"rU""'
jatelje V liro W de r, K v.. ill Blaine. Mongolia, Cherbourg In Hamburg; Han- '20 marca-Ohio. Lepa hvala za prijazen spre- »;Tr<;h*rbourc in llambur«- Uou'm^ i AquUani'a. Cherbourg. ! join sestri Pavlini in svaku Nick februarja:	i21' m*pca:
Gla*OV*ku ter bratu Joe Vieieu.j Volendam. ' Boulogne In notrerdam;' . Anierica. Genua; Ca.mpic, _ ®	. ,	I-apland. Cherbourg; Pre«. Fillmore Cher- m Anlv*r»'. Hannover. Uunien.
Toplo priporočamo vselil rojaivoin b«>urg In Bremen.	!22.^narca:
j Frank Sakser State liailk ter se februarja«	! Zeeland, Cherbcurg in Antvcrp: Thur-
' t em potom zahvaljujemo za po-'	RoM0°*IJ?.!no^J 1>r#" Van Buren-, l"K,a- UaniburK
' 1 Cherbourg; Seidhtz. Premen.	'*
! str»-(žljivost in točnost, s kater«, so t ____________n,i,rci:
.... i ™ . ' ,, ,	• New Amsterdam. Uoulogne in Rutter-
lliis Z \->H»ni odj»raVlll na panilk Mount Clinton. Hamburg:	Minnekah- dam- Albania Ctierbouig I*i es^ \rtliur
; -Oiulio Cesare". Vsem rojakom jCb.erbourg in Ilajnbu,g-	(«Wbonrg m'u,emen.
"*rom Amerike kličemo: Na svi-13'iU?«cai*i-«ii,—	^ _______ 27■ marca:
I.at>liind, Cherbourg In Aut-. «»rt>.
Chei bo ur g
\merike kličemo: Na svi-^	„ardinfr- Grmen in ch.ru„:rC-. - Anton Bradlev •/. dru- Uyndam. Bc*ulegne ill Rotterdam; Krmm-
de nje! /.L110 lil ^Viitoii Viere.
Kurcr Mefto;
Mož z raztrgano dušo.
L	1 Zaropotal je s palico, sklonil se
Zgodaj se je »mraSilo: bilo je'bliic k meai. že v pozni jeseni. Prižigal-som » — ie to vseeno. Mislil sem. luč in sedel k miai. da piaett. Tak j P"de morda Huberjeva hčer-čas. poln melanholičnega miru in i kdaj k vam. poln tihih, sanjajoeih skrivnosti. —- Po kaj T	,
je za d«io najugodnejši.	— kak s^et. recimo. Mlado
Delal«em ie nekaj kar za-! dekle je potrebno nasvetov, sliaim zunaj na hodniku korake | Cudileom sc tujčcvcanu mišljc in govorjenje, fytara služkinja, j	se tudi naglici in ne-
držeča svečo v roki, odpre duri | skoraj mehanični gotovosti, in pravi:	Is katero je govoril, kakor bi nag-
— Tukaj! Kar vstopite!	lo ponavljal naučen govor.
Privzdignil sem senčnik s sve-1 ilke in sean videl: mlad mož je
1.Šče se radi detlšeine MAKA ali MARIJANA HRT. roj. Schneider v Škofji l>>ki. ali naj se o-glasijo tudi njene hčere Man-in Katie. Ako jm kateri rojakov ve. kje se nahajajo te rojakinje, naj bo tako dober in mi naznani, za kar lxmt vsakomur hvaležna. Lmam zelo važne stvari iz star«* domovine, — Mary Klinar, 174^ East oOth Street, Loraisn. Ohio.
H 5-19—2)
Izletno potovanje v| Juges avijo.
stai ob durih, ki jih je služkinja takoj spet zaprla za seboj; neznan mož z valovito kostanjevo brado in z dolgimi kodrastimi lasmi. Gledal sem ga molče in čakal
—	Ne, nikoli ni prišla. Je niti! Kdor želi Veliko noč obhajati n« poznam.	v svojem domačem kjraju, naj se
—	Ne? Čudno. Mislil sem — a j <>d*oči za parnik
"PRESIDENT WILSON * 17. marca 1923,
S tem paro ikoni bo naš uradnik Mr. Josip ti m i spremljal potnike
Vožnja III. razreda do Trsta velja $102.50. II. razred $150.00 it. $5.00 vojnega davka. Pišite po pojasnila!
muk Sakser State Bank,
kaj sem hotel reei? Glejte, o, teb Huberjevih bi rad kaj izvedel od vas.
______ _____ ^ __ ________ — Žal, ničesar vam nc v con poda pove, kaj hoče, in sem razmi- vedati ° Jih u vi poznate? j šijaJ: — Delavec brez zaslužka. Zdi	4f» odtod. Podpore je prišel prosit. A da ne ' — Poznam, bogme, le pre<lob-pride preji TO jih"poznam. »
Tudi on je mene motril nekaj:- Nasmehnil fie je trpko in sov-hipov Z velikimi očmi. modrimi rtžno. Stisnil je desnico V pest in kakor potoenice.	i« težko položil.na mizo, kakor s~ CorUairtt ž5t.. New York City.
—	Oprostite, veleea-stiti. da niofocno, rdečkasto kladivo. HAZtfANILO m PBIPOSOClLO
mothu ob tako pomi uri. — je iz-' ~ j'1*} poznam: Ko mi pa '	-
progoveril čez hip in se je spet	n* »vetu ni storil j.oliko hu Ctnjenim naročnikom "GIm?
vljudno poklonil, elcgantnejc ne-,<,esa kakor ti ljudje.	Naroda" ▼ državi Ohio naittaajt
»o bi pričakoval od navadnega Gledal setn ga presenečen. >"e mo, da jih bo obiskal naš potovai delavca. Crovoril je nemščino s	oei. uprte bodeče vame, so, ni tutepnik
t ti jim najrlaKom — po]>otnike iz	sevale, od notranjega plamena. Mr AWTOH sncM,
severne Ncančije sem slišal včasih	sa.ma neprijetno, tesno mi katar! je pooblaščen nabirati n*
da so «o\-orili približno isto na-. Je postajalo. _ .	rufnino la Ha« list, zatoraj prasi
rečje. Zelo naglo je govoril, sko-	— povem odkrito: llu-' mo rojaka, da mu bodo koliko
jaj. razburjeno. — Prišel- sem.	s*™. mogofe naklonjeni ker bi se rad o raznih stvareh po-laagovoril z vami.
—	Prosim, izvolite sesti.
Nastal jp mučen molk. Strmel
SlaTenie Publishing Co
sem vanj, on v me. V hipu sem se pr,Stna importirana nemška av-spomnil raznih govoric, ki so kro- tomatič. pištola -drevse- 32 ka
ia. žile o njem v okolici. Da je sedel
nekoč
Strelja 32 fci.liberske U.S. Cott patrone. POSEBNA CENA $9.50.
Pokazal sem mu vtol na na-;_7 ~ - • •• r------------- i^-
sprotni strani mize. A se ni nič opetovano v ječi, sem zmenil za mojo kretnjo, kakor da ;	Ko ic služLl Pri vojakih, je
je ni videl; primaknil je meni naj postal po svoji brihtnasti nared bližji stol še bliže k meni in sedel na tako Jc težil° vojaško prav tik mene.	\	da v tretjem letu u
Priznam odkrito, da mi ni bilo bežaI- Pri«eI ^	A kmalu
posebn« ugodno pri sre%»: sedel 5,0 bili Q?ožniki za njim. Ko ni vi:. $cm v nčmi in gluhi ^toči, v sa* del druge 4)oti, da jim uide, je i
motni molčeči sobi sam 7 nežna- skočil oblečen v Dravo in jo premočni. ntotee*.-! soui, sam t. ni zna	. ..	. 1 mstna nemška avlomatuna samobasaln.i
nim možem, sirokopleeim in moč- PlaTal- x temu so ga ujeli. — . stou ••terH"kaliber ss. zadnji nuKt. i.
,	■ -	. i - Ko sn se orožniki hndovali ka i i »n^o. kot prvovrstna avtomatična pi>-
kwm. da bt me s-trfJ z onim mahlja- 1X0 so se oroznuti jmaoian, Kaj ,<iU	lahko ^ nositi plnfi-na.t.
.am »lUra mi^iSiKf«	J*; • da jim je naredil to nepriliko in ; ol.lrk«-, Znana je PO »voji točnosti, natan. -
jem velifce, misicaste rore, ju jo j	.	v	^ hitrost| streljanja. oddaja s -
ie držal na mizi in mir je nemirno Je. s*ocl1 v reko, jih jc zavrnil iov_. 1^5». «« jj 32 kmiiber^imi r s. con
drsala sem in tja. z enim udar- i hladnokrvno: - Pa bi bili še vi!	je^^SStJT'
eem moffočne nalice. ki jo je stis- — Vteknill so ga spet v vojaško | - aj iz trdes^ gumija. Vredna je $23.00. -
land. Cherbourg in Ant\erp.	28 marca*
6.	marca:	| I'ari^. Havre; lUnnuvi-r. Itremrn.
I'ittsburgh, Cherbourg in Urcmen. i laad. Ilambur«: ITes. Muiir-e. Cherbourg.
7.	marca •	__
29. marca:
Roti^illon. ll.tvr*-; Monftia. Clierl.f.urjr
in Hamburg. Munut Carroll, llainbure.
31. marca:
Majestic Cherljoiirs: Voietidam. Ikrn-!..eti»* in Rotterdam: <>r«-a. t'lin bourn in Hamburg; Iltliiiarp. <"he>bourg in Hamburg: Saxunia,	In Ilamburf;: Prep. FiUmore. l*l:erbourir in Bremen.
rr<*». Polk. Cherbourg: Taormina , <"«.-:io: Paris. Havre: Ai(tuiiia. Cherbourg
8. marca:
Chicago. Havre: Itaern. Hamburg. 10. marca:
Majesti«*. Cherbourg: George Washing- .
ton. Clierbo-.irg in Bremen: Tyrrhenia • tierhourg in Hamburg.	'
V JUGOSLAVIJO
v 9 dneh.
Vsak t »rek ajplaje edem Mrakik velik ««• AQUITANIA..................48,647 ton 1
BERENCAMA................52.022 ton
RazkoSne kabine tretjega razreda z 2. 4, ' 6 posteljami.. Kram, obednice. kadil- ' nice In poCivaiiiča. Pokrit promenadnl krov. Izborna Hrana. DomaČe udobnosti. Noben« skrbi.
Nobenih posebnih stroškov za to.
•Jlede drugih navodil vpra-ia.it^ najbližjr-
agenta v mestu ali oknUel.	j
JUNARDANCHOR LINE
25 Broadway
New York
vviviiiififppfvpnv
FRENCH
M	New York
ffifflA Plymouth Havre-Paris
Hitra \ Jui5'c\l;r.
ROUSILLON ... 22. feb.
PARIS.....7. marca
CHICAGO .... 8. marca FRANCE .... 14. marca liborne udobnosti — kabine za 2. 4 in 6 oseb. umivalnica in tekoča voda v vsakem prostoru—jedilnica, kadilnica. Vino in pivo brezplačno. Posebni vlak vzame potnike in prtliago do določeneaa kra)a. DrekoTrsta ah Havre. Na vlaky iz Havre je tolmač. OfU^I« m pri lA-lif	aH ptr
KOMPANIJSKI PISARNI
19 State St.. New York City
>
ZNIŽANE CENE
Ix NEW YORKA v TRST
(preko Genove)
Najbolj*« in »jkrajia pot po Srcdozem.
•aem morja z našimi veličastnimi parniki.
GIUUIO CESARE ....... 17. feb. $84.00,
Taormina .............. 7, marca STO.OO
Am*r'ca .............. 21. marca $70.00]
in !i.O«> Uuvka.	•
* 'dobile kabine tretjega razr»<lu z 2. 4 iti
po-steliami za družine iti ženske. 1
1'ri okusnih ob—lili vjno brezplačno.
POZOR. MLEKARJI!
Izin'fii in izkiiši-n julfk.tr It- • lmSii vuiija mlekarni- v stiirrin kraju žeti »IM/iti <l«»'.n v iti'f!;;irni k<it j>*ni'«*iiik. tla il »'»i iirkuMi.j«* • a t«* deželo. I'!.-«i"-a in |M>^nji . it'. SPf>vt*rn. \'.<-i vprji^juja in ponudbe naj si« bJaifovolijo |»iš.;lj;ifi n.i naslov: Anthony Kon. F»ox 7:;:'. Ronndup. M»?nt. • 1-KV17 '1
/.i podrobnosti vprašajte nagega, agenta "I_"	__
v vasem me.tu al« „a n^vnost pri j JZVEŽBANA STREŽAJKA
Kavtgazione Centrale italiana dobi <ui3 takoj v
Italia-America Shipping. Corporation pnvlNirill ( DillillJT RoomV|»! ;i
1 State Street	A8«»UNew York' -	i i . .» .	.
v .. , ... . * ... • j ^ s;i.|ie v jjibiTtv Rfstaurantii. 0 »J
,Na>i zaat't|>mki v- Jusoubviji: Jadranska	_
Sanka, llelgra.l in mene ijodružniie. KiLSt 1 ">2. St., ('leVt'lailll, <>lli'»
t!T NASA POSEBNA CENA »S.5". Vaša zaloga je omejena, vsledtega se se-
cm mogočne palice, ki jo je stis
kal v drugi roki in se je se sede"!^ukl|J0- To Pa se mu if zamerilo ................
naalanial na njo kakor silno ut-	hndo, da sc je, brž ko jc od-! daj izkoristite in naročite takoj" Po.šijit«
J	*	. i..s;i	__i . . - ;i__ A_ ' ' va£e Ime in naslov s centi *a pošiljalne
kakor bi mu iz moči pa-1 s|uru voJ™«	IZSC1U v	; stros« m piac-ajte za pištolo ?S.a0, ko jo
'	' *	■ ' boste dobili.
Pristni import, avt.'Mauser*, kal.25. |13.sr,
mjen m —— —..	.
lice lila v ude nova moč, da ga | |-iko-	Smala tJ» lakomnost j
" Ortqies- kal. 2S,	$11.00
**'Orto»es' kal. 32.	S1130
•"Ortqies' kal. 3«.	»12.00
B,Owi' kal. 25.	S 9.95
M'Oreyse* kal. 32,	t 9.50
*"Sau«r» kal. 25.	112.25
"'Sauee' kal. 32.	$12.75
Uooer' kal. 30.	$C4.45
Oči so mu bliskale pod širokim, močnim čelom.
(Dalje prihodnjič.)
drži pokoncu.	m hrepenenje po zlatu in boga-j
—	Na poti sem in sem se ogla-1kaikor mnoSe druSe; iz sa-l sil pri vas. — je pričel sam o<1kc- mržnjc do domovine jc odšel
bc m me je motril venomer po-
zorno in napeto, kakor bi prouče- Vs« "" J« bliskovito hitelo, __________ _____
vaj moje oči in bi hotel uganiti >	duha, ko sem mu zdaj gle- ; Orialnik sa VMk revolver $1.75: poiUJalni
• 1 • 1 • •	.... dal iz lica v Vice	•	qtrosw 39c posebej,
misli, lei se skrivajo za njimi m	" * .	Vri naroeilih ornaHte natsn«no številko
ir^ntalvkt ««vaift i r tiiih	—- HUDCTjeV StC; —, S€im pozvel niitole in kaliber, ki ga hočete ter p©S-
LZaajaiSKI SC\ajO IZ njin.	,, . . • '* ■ . .	SS<- « poSiljalne stroike in planite
—	Kaj mc gleda tako čudo? i	m y zMTCgi, da prekinem; „ pifttokl Vo v.m d0pasi»na. Popolno AE je res prišel z nepoštenim i neprijetni molk, ki me jc težil Ib | —TSZ?^*«™ 911 M vrne
menom. z nepoštenimi nakanami?	union salcs companv. Dept. »15
.... ,	_ _ T>a A <;ram mc ie da sem ■ 1S s- OMplain^ at..	Chicaqo. ill.
— sera pomialjal vznemirjen. \ ,	a- A sram mc Je» aa 5em- —————————
srcu sem se jezil na služkinjo, da j	me Je
ga je bila privedla* gori. Ali vsa
jeza položaja ni izpremenila: bil
sem jetnik. Zato sem odvrnil kar
najbolj pri jazno:	j ZDRAVNIK E £ V E 2 £ V
—	Zelo-me vedeli. A o čem hočete, da se porazgevoriva ?
—	AU poznate vse ljudi v fari! 1 bi|i ^ ter m|	kajLO ielo ilm
- Štiri leta sem tukaj: zdi se M« pomagal Bolgarski Krvni Ca j.
.	To Je zdravnik reveža. Lahko se pri-
mi, da jin poznam precej.	pravi in je seto poceni.
P« n»7iisto UiihpriMV v	Pom asa zaprtja, ielodcu. jetrarn. le-i - Ka poznate IlUDerje\e V 1**1 «ifam l(1. t>oiezrflm T. teevesju
I,i f	Če aa vzamete- vrele*®, pomaga hitro
...	-ihlti prelilad ter zaščiti zoper influenco.
—	Le malo. Kar sem .sJiaal	o pljučnico in druge bolezni, njih govoriti	J Želisčni Čaj prodajajo lekar-
POTOVANJE V STARI KRAJ iN NAZAJ V AMERIKO.
j Iz dolgoletne iskusnje vemo tla potuje zadovoljno saiuu oni, ki nima, nikakiii sitnosti s iMttnimi listi iti prtljiigo in ako lKituji- z dobrini , paru ikoni. Vst- ti* .preskrliimo za i vsakega potnika. I'osebno vedno pri-f |porot*j|tuo najboljšo parnike. ki ima-, jo tmli kabine v 111. razredu.
Ako nameravate potovati v stari kraj. pišite nam; to bo v Vašo lastno korist.
NA TiaOČE JIH JE OZDRAVELO.
Iz vseh delov sveta, mi pi*ejo ljudje, k.
matiMfn; kqftna bolezni, qebqeic*. oqr-M, oslabelost, molkq all tsnsks b si sani •li slab« kri; be«« •p«raci|e « najkral-Aem fiasu po MjAliJI coni. Urad« ure: ob delavnikih: od $. dopoldne ao C. zvečer.
Ob nedeljah la prasnikih: od I. do-
HPBBH 1 varovan'	poldne do 1. popoldn«.
-Ali nič- no^kčnjet^i njimi?	-DOdKR ^IM FUEY MOT
(Daljo prihodnjič.)
I — Ne. Ne nanese prilika, rla bi «1m li. H. mn Sehlirk. President Marvel prišli Skupaj; protestanti so. l^S^tC^^ '	^dJ
Doctor Moy £
dub- botjastn« na-pade. padavice, u.
s*e toljonj« krvi
veled zaprtja. «r«$n« letrne. lediCn« in MuCm bolezni: b«. Mani v teledcu. slavi ali hrbtu; b«ta dlM v «eqlh. uaete •ei. rek«, mu ali
M GRANT STREET PITTSBURGH. PA
i KDOR NI AMERIŠKI DRŽAVLJAN. PA BI RAD ŠEL NA OBISK V STA RO DOMOVINO IN BI SE ZOPET RAD VRNIL V AMERIKO, NAJ PIŠE TER MU BOMO DALI VSA TOZADEVNA POJASNILA
Ako želite dobiti SORODNIKE Al J ZNANCE IZ STARE DOMOVINE.
pišite na in za navo<lila, ker število priseljencev je omejeno.
Za potne stroške izplačujemo tudi t Jugoslaviji dolarje.
Frank Sakser State Bank
n Cortlandt Street New York
Glavno zastopstvo Jadranske bank«.
1G-1
VELIKI
Kompletni svetovni
Atlas
Najnovejša izdaja, z vsemi zemljevidi celega sveta in kazalom.
Knjiga je fino v platno vezana, vsebuje l?fi 1 strani, velikost 14 palcev dolga in 11 palcev široka.
— Ceaa s poštnino =
$4.-
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street NEW YORK CITY
ADVERTISE IN "QLAI NARODA**.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Naročnikonn "Glasa Naroda" v državi Pennsylvania naznanjamo, | da jih bo obiskal naš potovalni j zastopnik
Mr. JOSEPH ČERNE, kateri jc pooblaščen nabirati na-j ročnino za nas list, zatorej prosi-1 mo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.
Upravnistvo Glasa Naroda.
RAVNOKAR JE IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilnatrovana izdaja Vsebnje 308 »trap i B^* Cena s poštnino $31.— SLOVENIO PUBLI8HINO CO^
as Cor^Uadt StTMt V«w Torir mtw. V. ▼ .
i n n n n n r> n n n ri
Knjiga za dolge zimske večere.
Slovensko-Amerika nski
KOLEDAR
za leto 1923
192 strani povesti, poučnih člankov in razprav, pesmi, slik, šale in raznoterosti.
Cena samo 40 centov.
Naročite sa še danes.
M.OVENIC PUBLISHING CO. S2 Cortlandt S L. Now York
tar Dob« m tudi pri zastopnikih vr Glas Narote.
-/