'S '• JBl
S.'.'
mm I


20-letnica
osvoboditve
Letos praznujemo 20-letnico osvoboditve. Posebno nam Primorcem ta obletnica mnogo pomeni, saj z njo ne praznujemo samo osvoboditve izpod okupacije v vojnih letih, temveč tudi zaključek dolgoletnega fašističnega terorja in za znaten del Primorske logično in pri-rodno rešitev državne pripadnosti v skladu z etničnim značajem ozemlja.
Razlogov torej več kot dovolj, da se te obletnice spomnimo, da jo počastimo tako kot zasluži in se tako vsaj v spominu oddolžimo vsem tistim, ki so nam s svojo največjo žrtvijo omogočili, da u-živamo danes sadove zmage nad fašizmom in da lahko tudi tukaj, na našem ozemlju v novem duhu, ob večjem upoštevanju in z večjo perspektivo uveljavljamo naše narodnostne pravice.
Prav pa je tudi, da to obletnico počastimo še zato, da prav danes, ko se v leglu nacizma pripravljajo, da dokončno izročijo pozabi vsa zločinska grozodejstva nacizma in na tisoče okrvavljenih zločinskih rok z zakonsko odločitvijo odrešijo vsake posredne ali neposredne odgovornosti za muče-niško smrt milijonov nedolžnih ljudi, znova uveljavimo duha ne samo naše osvobodilne borbe, temveč odporniških gibanj širom po Evropi in po svetu, ki nas združujejo v eno samo veliko svobodoljubno antifašistično družino.
Mimo in samozavestno lahko trdimo, da vse to kar imamo, imamo izključno zaradi zmage nad fašizmom. Brez nje danes ne bi imeli šol v svojem jeziku, ne bi imeli svojega gledališča in ognjeni prah Narodnega doma bi nas še vedno dušil; ne bi imeli svoje glasbene šole, ne bi imeli svojih prosvetnih dmštev, ki lahko svobodno delujejo, ne bi imeli svojih strokovnih, gospodarskih, kulturnih in političnih ustanov ln strank, ne bi imeli svojega tiska in tudi v cerkvi bi bila slovenska beseda ukle-njena v najboljšem primeru v tiho molitev narodno zavednega slovenskega vernika. Niti tisti v naši slovenski skupnosti ne bi mogli obstajati, ki danes z besedo in tiskom klevetajo našo narodnoosvobodilno borbo in njene vzvišene ideale za katere so se borili in žrtvovali najboljši sinovi in hčere našega naroda.
Vse te naše narodne ustanove in organizacije, ki dolgujejo svoj obstoj zmagoviti narodnoosvobodilni borbi, pa naj jih danes označuje katera koli politična ali strankarska pripadnost, bi morale zato na svoj način in svoji vlogi primerno počastiti 20-letnico osvoboditve. Slovensko gledališče bi moralo, in prepričani smo, da bo to storilo, vključiti v svoj repertoar kakšno delo z narodnoosvobodilno tematiko, če pa to ni več mogoče vsaj kak večer, ki bo v celoti posvečen tej tematiki podobno, kot je to že naredila skupina gledališčnikov italijanskega Teatra Stabile pred kratkim v Avditoriju, za kar jim gre vse priznanje. Glasbena matica naj bi sama ali s posredovanjem Pripravila kak koncert skladb, ki so nastale na to temo. O-srednje prosvetne organizacije bi morale pripraviti vsaj po e-no osrednjo prireditev, .posamezna društva pa vsako svojo s Primernimi deli- za obstoječe dramske skupine s predavanji, z recitacijami itd. Prva naslednja revija naših pevskih zborov, ki naj bi bila tam okrog 1. maja, pa naj bi bila posvečena izključno naši in drugih narodov partizanski pesmi.
Predvsem pa šola! Naš mladi in najmlajši rod, razen kolikor mu to ne prihaja iz lastnih pobud in potreb in kvečjemu še iz družinskega okolja, je o naši antifašistični in narodnoosvobodilni borbi malo in slabo poučen. Sola, tista slovenska šola, ki se je rodila med pokanjem pušk in granat na osvobojenem ali tudi še ne-osvobojenem ozemlju, ki je zrasla iz 'krvi in za katero je padlo toliko mladih slovenskih učiteljev, toliko požrtvovalnih
preprostih samoukov, ki so po skrivnih bunkerjih učili malčke abecede v njihovem jeziku, ta šola se zdi, kot da bi danes bila pri nas gluha za svoj slavni izvor in brez smisla za svojo nalogo.
Nihče si ne prikriva dejstva, da kakšnemu šolniku pri nas ni prijetno v šoli govoriti mladini o narodnoosvobodilni borbi, o njenih moralnih, etičnih
in človečanskih vrednotah, o tem kako je prvič združila o-gromno večino slovenskega naroda v zavesten odpor proti o-kupatorjem in kako predstavlja prav naša narodnoosvobodilna borba enega najbolj svetlih primerov zrelosti in heroi-zma v zasužnjeni Evropi. Toda naša šola ni privatna last tega ali onega šolnika in narodnoosvobodilna borba našega in drugih narodov ni stvar o-sebne naklonjenosti ali nenaklonjenosti, če ne celo sovraštva kogarkoli, temveč je zgodovinsko dejstvo, je del naše nove narodne zgodovine, mimo katerega šola ne more in ne sme tako iz pedagoških kot iz moralnih razlogov. Predsednik republike Saragat je v svojem nastopnem govoru pred parlamentom 29. decembra lani izrecno poudaril, da mora biti odporništvo v šolah vedno bolj živo v dolžni hvaležnosti dežele drugemu «risorgimentu». Predsednikove besede so veljale italijanski šoli, za katero je zahteval temeljito demokratično preobrazbo, še toliko bolj pa veljajo za našo slovensko državno šolo v Italiji, saj je naša narodnoosvobodilna borba ali odporništvo, kakor koli se pač naj že imenuje, dvakrat njen temelj.
Dolžnost slovenske šole pri nas ni in ne more biti samo v tem, da izpolnjuje svoj učni program in da nam daje diplomante s čim temeljiteje o-svojenim znanjem in z boljšimi ali slabšimi zrelostnimi spričevali, temveč tudi v tem, da vzgaja zavedne pripadnike svojega naroda take, ki se bodo zavedali, da jim svobode, ki jo danes uživajo, nihče ni podaril, temveč da so jim jo s trpljenjem, krvjo in s stoti-sočimi mrtvimi priborili njihovi očetje in matere. Samo mladina, ki se bo tega v polni meri zavedala, in šola ji je dolžna k tej zavesti pomagati, bo razumela zakaj pričakujemo od nje, da slovensko šolo ceni in ljubi, samo taka mladina bo lahko rasla v moralno in narodno čvrste in ponosne nadaljevalce naše narodne usode na teh tleh, samo takšna mladina bo znala pravilno ločiti kaj je za naš rod in za človeštvo dobro in kaj slabo in kakšen naj bo njen aktivni delež, da si bo človeštvo lahko mirno, v svobodi in resnični demokraciji ter medsebojnem spoštovanju urejalo svoje življenje.
Zato pričakujemo tudi od slovenske šole, da se bo, ne prepuščajoč to volji posameznih šolnikov, temveč zavestno pridružila proslavam 20-letnice osvoboditve in zmage nad fašizmom.
JOŽE KOREN
>j£Ji '& r

Ujeti južnovietnamsk! partizani morajo pod nadzorstvom južnoviefnamske policije pripravljati utrdbe. Slika je posneta v neki vasi na polotoku Camau
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiAiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEitiiiiitatuJunjUAJaiviiik'iii«iiMiiNiiiiiBt>liiiilife>iiiuiiiMii<t»uaiiiiiiiiiiaiiiiiiiaiiiMiiiii*iiiiiii«iiit>iiiiiii«i«iiaua«MiMiMiiMiiiaiiM»i*«v«%fiiiiiiii«iiiiiiiiM«*«iiiai4«»i»ittiiiiiiii«iuiiii«iiiiii»iia«iuiaiaauiii«iiiiiiiiiMaM
0 sporazumu glede programa in preosnove bodo odločili vodstveni organi strank
RIM, 27. — Predsednik republike Saragat je sprejel danes na ločen razgovor finančnega ministra Tremellonija in poslanca La Malfo.
Predsednik vlade Moro se. je ob prisotnosti podpredsednika vlade Nenmja sestal ponovno danes dopoldne s tajniki strank vladne koalicije: Rumorjem za KD, De Martinom za PSI, Ta-nassijem za PSDI in Ter rano za PRI. Na današnjem se^tan-ku je bil prisoten tudi prosvetni minister Gui, ker so obravnavali tudi vprašanje načrta za razvoj šolstva, giede katerega imajo socialisti svoje pridržke načelnega značaja.
Inž. Terrana je po sestanku odgovoril na vprašanje novinarjev, ki so ga vprašali, a-li so danes govorili o šolstvu, da so še nadalje diskutirali o vsem; na vprašanje, ali meni, da bodo končali še danes popoldne, pa je dejal, da je tako njegovo mnenje.
De Martino, ki je zapuščal palačo Chigi skupno z Nsnnilcm, pa je potrdil novinarjem, da se bodo ponovno sestali popoldne; ko so ga vprašali, kako sodi o današnjem sestanku, je De Martino dejal, da bodo vse povedali na koncu. Na vprašanje, kdaj menijo, da bodo končali, je De Martino dejal: «Zvečei-, upam.i Tajnik , PSI je potrdil novinarjem, da so danes govorili o vprašanjih šolstva, ne da bi prišli do kakega dokončdega zaključka Na vp-ašopje, ali -so govorili tudi o občinskem odboru v Firencah, je De Martino dejal, da o tem danes niso govorili. Tudi vprašanje preosnove vlade ni bilo danes na dnevnem redu.
Tajnik PSDI Tanassi je zapustil palačo Chigi nekaj pred 15. uro. Na vprašanje sii tod- kun-
Liberalci dopuščajo možnost zunanje podpore krajevnim upravam levega centra - Nenni o pomenu newyorške konference o «Pacem in terris»
čali ie danes zvečer, je Tanassi dejal, da tako upajo, ker da so perspektive ug ulne. Na zahtevo novinarjev po pojasnilu glede šolskega vprašanja, pa je Tanassi dejal, da med pčgsja-njem ni moč dat pojasrd glrde tega vprašanja. Kar zajeva občinski odbor v Firencah pa je pripomnil, da o tem vprašanju razpravljajo na posebnem sestanku. Na vprašarje, kako meni, da bi mogli reSUi to vprašanje je Tanassi dejal, da »seveda s sestavo občinskega odbora levega centra. (V Firtncah je bil namreč izvoljen za župana s podporo KPI socialist La-gorio, ker socialdemokrati in delno tudi demokristjani nasprotujejo dosedanjemu županu La Piri, češ da je pripravljen sodelovati s komunisti, ker levi center nima večine v občini; Lagorio je pripravljen odstopi-, ti in omogočiti sestavo občinskega odbora levega centra, če PSDI in KD privolijo, da ostane še nadalje župan La Pira.)
Sporna vprašanja med KD ln PSI, ki jih skušajo premostiti na sedanjih pogajanjih, zadeva-
jo vprašanje šolstva (socialisti dolžijo prosvetnega ministra, da Je v okviru šolskega načrta pripravil ukrepe ki ne le, da ne upoštevajo zaključkov preiskovalne komisije, ampak da so celo v nasprotju z njimi); drugo vprašanje zadeva italijansko predstavništvo v evropskem parlamentu ln v organizmih evropske skupnosti, ki bo obnovljeno v kratkem (socialisti zagovarjajo stališče, da morajo biti v tem predstavništvu zastopani tudi komunistični parlamentarci, KD, PSDI in PRI pa so proti temu; ne izključujejo pa možnosti, da se to' vprašanje ponovno prouči, ko bo govora o izvolitvi italijanskih predstavnikov s splošnimi in tajnimi volitvami); končno je tu še vprašanje občinskega odbora v Firencah; kar smo pojasnili že zgoraj. Poleg tega pa je seveda še vprašanje preosnove vlade, ki pa ne bo težko rešljivo, ko se bo do sporazumeli glede vseh iru-gih vprašanj.
V poslanski zbornici so zakbu-čili razpravo v zvezi z interpelacijami poslancev glede stanja gospodarstva po včerajšnjih govorih zakladnega ministra Colom-ba in ministra za javna dela Mancinija. V diskusijo sta danes posegla )e Mariani 'PSI' ‘o Sui-
to (KD), ki sta bila zadovoljna z odgovorom ministrov, ker vladna politika temelji na načelu, da ukrepi vlade proti neugodni gospodarski konjunkturi morajo biti povezani s stabilnostjo valute in delavsko zaposlitvijo. Suito, ki je sicer soglašal s smotri vladne politike na področju gradbeništva, pa je pripomnil, da ne smemo pozabiti, da to, čemur pravimo kriza gradbeništva, je stvarno kriza, ki je odvisna od splošne gospodarske dejavnosti in da je zato treba vplivati na to dejavnost, da bi poživili tudi gradbeništvo.
Na zasedanju glavnega sveta PLI se je danes nadaljevala diskusija o poročilu Malagodija. Novost te razprave je v tem, da liberalci sedaj celo dopuščajo možnost zunanje podpore krajevnim upravam levega centra v primerih, da te uprave nimajo potrebne večine, to pa z namenom, da se prepreči morebitna vključitev komunistov. Taka podpora liberalcev pa je možna le v primeru, da upravni programi levega centra niso v nasprotju z ((liberalnimi načeli*. Sploh pa so člani glavnega sveta poudarjali potrebo, da se navežejo «previdni» stiki s socialisti in da se ape-
lira na njihov čut odgovornosti.
Jutrišnja številka glasila PSI ((Avantihi objavlja članek podpredsednika vlade Nennija, ki se zadržuje na vprašanjih miru, ki so bila predmet razprave na nedavni mednarodni konferenci v New Yorku v okviru ameriškega centra za proučevanje demokratičnih institucij in pod okriljem OZN. Tematika te konference je bila organizacija miru v zvezi z načeli enciklike papeža Janeza XXIII. «Pacem in terrisii. Nenni poudarja, da gre pri tem sicer za dokument katoliške cerkve, vendar pa da je ta enciklika Reden najpomembnejših statutov miru naše dobe, ki odraža težnje, ki so skupne verniku in brezvercu, katoličanu in protestantu, Židu in budistu, omenu, ki ima transcendentalen ali imanenten nazor o zgodovini in življenju«. V tem je tudi velik uspeh, ki ga je zabeležila ta konferenca. »Nismo še imeli tako številne u-deležbe na neki mednarodni konferenci: več kot dva tisoč udeležencev, ki so prišli iz vseh krajev sveta, belcev in črncev, Američanov, Evropejcev, Azijcev in A-fričanov, zahodnjakov in vzhodnjakov, predstavnikov najbolj H-
(Nadaljevanje na 2, strani)
SporBonn-Kairo
VLADA Zahodne Nemčije si že leta vztrajno prizadeva, da bi Hallsteinovo doktrino povzdignili na piedestal mednarodne pravne norme, ki naj bi jo po njenem diktatu — sprejele vse države.
Podporo za to politiko je Bonn dobil od svojih zahodnih zaveznikov; predvsem od vlade ZDA. Za tem se dejansko skriva politika s pozicije sile in hladne vojne. Ce neka država prizna Nemško demokratično republiko — pravi ta doktrina — bonska vlada z njo ne more imeti diplomatskih odnosov. V izvajanju te doktrine je bonska vlada leta 1957 takoj pretrgala diplomatske stike z Jugoslavijo, ko je ta priznala Nemško demokratično republiko. To je bilo «maščevanje», kakršnega sicer praksa mednarodnih odnosov v mirnem (nevojnem času) skorajda ne pozna.
Zdaj bonska vlada žuga s «povračilnim ukrepom» Združeni a-rabski republiki. Brez sramu, toda še vedno v strahu pred »verižno reakcijo» grozi Bonn, da bo ustavil kredite ZAR, da bo »na novo proučil« svojo poltiko do Kaira, če se bo ZAR tesneje povezala z Demokratično republiko Nemčijo. Toda tukaj so zadeve hudo zapletene in postojanke Bonna v sporu s to neodvisno arabsko državo so postale precej ogrožene.
Predsednik Naser je odločno zavrnil vsak poskus Bonna v tem smislu. Značilno za miselnost večjega dela zahodnonemške javnosti in tudi bonske vlade pa je, da obtožujeta vlado ZAR in predsednika Naserja izsiljevanja. »Ta poskus izsiljevanja z obiskom Wal-terja Ulbrichta je nevzdržen» — tako piše ves vladi naklonjeni za-hodnonemški in celo socialnodemokratski tisk. Torej tako, ne izsiljuje Bonn, pač pa Kairo, in to predvsem zato, ker si je Združena arabska republika drznila dregniti v nedotakljivost Hallsteinove doktrine!
Za ZAR in številne druge arabske države na Bližnjem vzhodu pa se položaj močno zapleta spričo problemov in odnosov v zvezi z Izraelom. V mislih imamo politiko Bonna do te države, skrivne aranžmaje bonske vlade z izraelsko vlado o zalaganju Izraela z orožjem, z ameriškimi tanki, letali, oklepnimi avtomobili in pomorskimi borbenimi enotami, vse to — za zdaj — v vrednosti kakih 320 milijonov mark.
Kot vidimo, je postala Zvezna republika potem, ko je Izraelu izplačala odškodnino (medtem ko hkrati odklanja, da bi to storila nasproti državam, kot je na primer Jugoslavija), zalagalka Izraela z modernim orožjem, naperjenim proti arabskim državam. ZAR in druge arabske države izražajo zaskrbljenost spričo krepitve obo-roženosti Izraela, zlasti še zaradi izkušenj iz sueške krize leta 1956, ko so z izraelskega ozemlja napadali egiptovski državni teritorij. Ce upoštevamo, da Zvezna republika zalaga Izrael z ameriškim orožjem v sporazumu z vlado ZDA, da torej gre za skupno ameriško in zahodnonemško politiko in vzajemne interese ZDA in Zvezne republike Nemčije, ki bi hotele kon-servirati za arabski svet nesprejemljive odnose in navzočnost prejšnjih in novih kolonialnih sil na Bližnjem vzhodu — se pač nihče ne more čuditi, da je vlada ZAR na znani način odgovorila na nedavne bonske živčne in nediplomatske intervencije.
Koraki bonske vlade v Kairu z namenom, da bi zmanjšala pomen obiska VJalterja Ulbrichta, preprečila zbližanje ZAR z Nemško
demokratično republiko, da bi s grožnjami o ustavitvi kredita v realizaciji petletnega plana razvoja ZAR užugala to neodvisno arabsko državo — ta zahodnonemški poskus se je naenkrat spremenil tako rekoč v svoje nasprotje. Trd± tev predsednika Naserja, da pom» ni Izrael za arabski svet večjo nevarnost kot Nemška demokrar tična republika za Zahodno Nemčijo, je z arabskega stališča pran gotovo pravilna in zgodovinsko o-pravičena. Nemška demokratična republika v nobenem primeru za Zahodno Nemčijo ne pomeni nevarnosti. ki bi jo mogli primerjati z ono drugo. Nevarnost, ki grozi «Hallsteinovi doktrini», če sploh lahko govorimo o nevarnosti, na ogroža integritete Zahodne Nemčije, če pa nekdo hoče »prepove-dati», da bi suverena in neodvisna država po svoji volji krojila svoje odnose z drugimi državami — kaj takega pa se v mednarodnem pravu še vedno ocenjuje kot nedopustno vmešavanje v notranje zadeve te države.
Zdaj so se stvari obrnile proti Zvezni republiki. ZAR in druge a-rabske države, ki sta jih izzvala pritisk Bonna na Kairo in odkritje o dobavah orožja Izraelu, izjavljajo, da so pripravljene kolektivno upreti se bonski politiki na Bližnjem vzhodu. Izvršni odbor Socialistične unije ZAR je pod predsedstvom Naserja sklenil pretrgati odnose z Zvezno republiko, če bo ta še naprej oboro^evala Izrael. Prav gotovo bodo ZAR v sedanjem sporu z Zvezno republiko Nemčijo, ki postaja čedalje bolj oster, podprle druge arabske države, da se bo torej v razvoju krize lahko reklo, da se je spor razširil na nove države. Se več, tudi Organizacija solidarnosti alri-ško-azijskih narodov je pritegnila Združeni arabski republiki in poudarila. da so omenjene zahodno-nemške dobave orožja »sovražno dejanje proti vsem arabskim narodom in pomenijo nevarnost za afriško-azijske narode».
Močan odpor arabskega sveta z ZAR na čelu je že pripeljal do tega. da je bonska vlada morda sporočiti, da «ne bo sodelovala pri dobavah orodja na podredu, kjer je napeto«. Skratka, zahodno-nemška vlada je morala javno priznati nezavidljiv položaj, v katerega je zabredla po lastni krivdi. Obisk predsednika državnega sveta Nemške demokratične republike v Kairu ni več v ospredju bonskega zanimanja. Gre za veliko bolj u-sodne stvari za Zahodno Nemčijo; za nevzddnost koncepcije o izključeni poklicanosti zahodnonemške vlade v nemških zadevah, za ne-vzdržnost «Hallsteinove doktrine«, nevzdržnnst politike paidašenia z neokolonialističnimi aspiracijami velikih sil na Bližnjem vzhodu ob hkratnih dobrih odnosih z arab-škimi državami.
Nemara bodo bonski odgovorni činitelji iz tega nevšečhega položaja posneli koristne nauke. Gotovo je. da politika s pozicij sile in hladne vojne za dolgo ne rodi sadove. V zadnjem času mednarodno javno mnenje čedalje bolj resno graja politiko Zvezne republike Nemčije v številnih vprašanjih njenega notranjega in mednarodnega razvoja. Ne bi mogli reči, da v širši mednarodni javnosti raste razumevanje za stališča Zvezne republike do nekih perečih problemov današnjega neenotnega sveta. Morda o tem najbolje priča sedanja kriza. Zatorej bi bilo v najboljšem interesu Zvezne republike Nemčije, če bi sama temeljito pretehtala politiko, ki jo je o nekaterih vidikih pripeljala v pravo zagato.
Persvektiva...
V	prejšnjem tednu
čeprav smo pred štirinajstimi dnevi pisali na tem mestu o razvoju dogodkov v Južnem Vietnamu in v jugovzhodni A-ziji na splošno, se danes vračamo k temu, ker je v zadnjem času mednarodna pokornost stalno obrnjena prav na ta'del sveta spričo nevarnosti, da se tamkajšnji spopad spremeni v širši spopad, ki bi hudo ogrožal svetovni mir.
Ko so nedavno mladi oficirji izvršili nov udar proti generalu Kanu, se je temu sicer posrečilo udar zatreti, vendar pa je bil glavni smoter mladih oficirjev dosežen, ker je vojaški svet izglasoval Kanu nezaupnico in imenoval na njegovo mesto za novega vrhovnega poveljnika južnovietnamske vojske generala Van Minha, a-li kakor ga imenujejo «inale-ga Minha». Ta je imel funkcijo že v generalnem štabu Die-movega režima do konca leta 1983, ko so Diema vrgli. Generala Kana, ki je še dalje pod zaščito ZDA, pa so imenovali za potujočega poslanika in je odpotoval v Hong Kong, od koder bo odšel v New York, «da obrazloži pravo stanje v Vietnamu«. Značilno je, da so mladi generali očitali Kanu, da je preveč popustljiv «proti komunistom«, in so napovedali zaostritev vojne.
Medtem pa se je sprožila vsestranska mednarodna akcija, 'da bi našli podlago za sporazumno ustavitev sovražnosti in za nadaljnje iskanje rešitve. Ameriška vlada pa venomer ponavlja svoje znano stališče, da ne bodo mogoči nobeni razgovori «dokler ne preneha komunistični napad na Južni Vietnam«. Spričo takega stališča bo vsekakor težavno najti podlago za razgovore, ker je znano, da prihaja napad prav z ameriške strani.
Kakor je znano, je predsednik sovjetske vlade Kosigin nedavno obiskal Peking, Hanoj in severnokorejsko prestolnico. Kosigin je govoril v petek po televiziji o svojih obiskih in o-pozoril ZDA, naj ne poskušajo napada na Severni Vietnam, ker bi spopad na tem sektorju v takem primeru neizbežno prekoračil prvotne meje. Poudaril je, da je za ustvaritev pogojev, ki naj pripeljejo k normalizaciji na indokitajskem polotoku, potrebno predvsem, da ZDA prenehajo s svojimi napadalnimi dejanji. Ameriški predsednik ne more govoriti o izboljšanju mednarodnih odnosov in krepitvi miru, hkrati“pa kršiti določbe mednarodnega prava z napadanjepi neke suverene države.
Predsednik britanske vlade Vtilson je prejšnji teden sporočil, da je britanska vlada aktivno udeležena pri zaupnih razgovorih,' da bi našli podlago za sporazum. Tudi glavni tajnik OZN TJ Tant je izjavil, da je Izmenjal misli z raznimi o-sebnostmi. toda do sedaj ni bilo nobenih zaključkov. Bela hiša pa je kljub vsemu temu sporočila, da ni nihče pooblaščen, da bi začel kakršne koli stike z namenom iskanja sporazuma, in da se ne predvidevajo nobena pogajanja.
Spričo vsega tega je nastalo nekam čudno stanje. Sovjetska vlada je sporočila francoski vladi, da se strinja z njenim predlogom za sklicanje mednarodne konference o In-dokini. Kakor rečeno, London ne prikriva, da bi Velika Britanija želela, da bi se začeli razgovori. Tudi Indija je še prej izrazila enako željo in pozvala na začetek razgovorov. Tudi iz Hanoja prihajajo znaki, da bi sprejeli razgovore. E-dino ZDA se sedaj izrekajo proti pogajanjem in tako tudi Kitajska, toda de Gaulle in U Tant, sta mnenja, da bi se tudi Peking na koncu pridružil razgovorom na konferenci.
V	zvezi z izjavami, ki jih je podal glavni tajnik TJ Tant, je nastala napetost med njim in Washingtonom. U Tant je izjavil namreč da če bi ameriško ljudstvo vedelo za resnico, bi sprejelo rešitev spora s pogajanji, in ameriške sile bi se mogle elegantno umakniti s tega "dela sveta. V Washing-tonu so ostro reagirali na U Tantove izjave. Toda U Tant je odgovoril, da sicer verjame, da je ameriško ljudstvo «naj-bclj informirano na svetu«, toda dvomi, da je tudi v ZDA v sedanjem trenutku mogoče i-meti »absolutno uravnovešene informacije o vietnamski republiki in o celotnem položaju v jugovzhodni Aziji«. Poudaril je, da je v vojni prva žrtev prav resnica, in ponovno dejal, da če bi ameriško ljudstvo vedelo za resnico, bi se strinjalo z ugotovitvijo, da je novo prelivanje krvi zaman, in z ugotovitvijo, da bi mogli s pogajanji ustvariti pogoje za dostojanstven umik ZDA s tega dela sveta.
Na vse to pa je ameriška vlada odgovorila z novimi še okrutnejšimi bombardiranji o-svobojenih področij v Južnem Vietnamu ter napoveduje po-šiljatev novih vojakov v to deželo.
Kljub vsemu temu pa še vedno prevladuje mnenje, da si hočejo ZDA ustvariti močne pozicije, da bi mogle na morebitnih razgovorih izsiljevati. Toda dosedanji dogodki v jugovzhodni Aziji so pokazali, da Je taka politika zapisana neuspehu. Zato se z več strani napoveduje za ZDA nov Dien Bien Fu, če ne bodo prej menjali; svoje politike.
ZDA še dalje bombardirajo osvobojena področja Vietkonga
Nadaljujejo se diplomatski stiki za morebiten: začetek pogajanj
'	<!-/.. 1 \ rl ’17 ' ” >
Tudi v Sajgonu se množijo pozivi na začetek pogajanj
NEW YORK, 27. — Kljub temu, da ameriška vlada izjavlja, da ni nihče pooblaščen za pogajanja o Južnem Vietnamu in da niso na vidiku taka pogajanja, se diplomatski stiki v raznih prestolnicah nadaljujejo. V kamboški prestolnici Pnom Fen-hu so z velikim zadovoljstvom sprejeli možnost skupnih naporov Francije in Sovjetske zveze za sklicanje nove mednarodne konference o Vietnamu.
Severnovietnamska vlada je ob-
vestila tajnika OZN U Tanta, da jo zanima njegov predlog za začetek neformalnih razgovorov. Saj-gonska vlada pa je zaprosila U Tanta, naj »razjasni« svoje predloge. Tudi Dean Rusk je v svoji najnovejši izjavi pokazal nekoliko bolj elastično definicijo ameriških pogojev za razgovore. »Severni Vietnam mora pokazat; voljo, da prekine svoj napad proti Južnemu Vietnamu,« je rekel Rusk, ni pa hotel povedati, kakšna dejanja Hanoja bi bila sprejemljiva za ZDA. Pripomnil je samo, da bi bila takoj vidna »na terenu« in po diplomatskih kanalih.
Nobena tajnost ni več, da se tudi de Gaullova diplomatska o-fenziva ne razvija brez manja Pekinga. Nekateri celo trdijo, da je Peking zaprosil francosko po-
moč, za začetek razgovorov. Pri tem pa to ne ovira Pekinga, cia pritiska na Moskvo, češ da je »popustila in da ne nudi odločnejše pomoči« Severnemu Vietnamu. S tem pritiska Peking tudi na ZDA.
Gibanje za mir v Sajgonu, ki ga vodijo, budisti, je danes zahtevalo konec vojne,, ter združitev Severnega in Južnega Vietnama. To zahtevo vsebuje manifest, ki ga je ' podpisal voditelj .budističnega kulturnega centra Quang Len v imenu »Gibanja za ohranitev miru in sreče ljudstva«. Manifest zahteva: 1. Vietkong. naj preneha sovražnosti in naj se u-makne iz Južnega Vietnama. 2. Ameriške sile naj se ujnasnejo iz Južnega Vietnama, kitajski in sovjetski vojaški svetovalci pa naj se umaknejo iz Severnega Vietas-
iiiiiniiiiiitiifimiililiiilliiiiiiliiilimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii
1 '[ i -:V«»
iuihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.
ma. 3. Ustanovi naj se odDor za spravo,'da se posvetuje z voditelji Severnega in Južnega Vietnama' o združitvi. 4. O prihodnosti Vietnama naj odloča njegovo ljudstvo.
V Sajgonu pa nadaljujejo policijske ukrepe proti manifestacijam in gibanjem za mir. Policija je davi objavila sporočilo, v katerem pravi, da so odkrili «tajno organizacijo«, ki da se skriva pod Imenom ((Gibanje za samoodločbo vietnamskega ljudstva«. Poročilo dodaja, da so se pristaši tega gibanja ((vrinili v študentovske, verske In sindikalne kroge in zbirali podpise za resolucijo, s katero bi zahtevali od vlade, naj razglasi prekinitev sovražnosti«. ,
Na seji vlade pa so sprejeli u-krepe «protl tistim, ki so zavestno ali nezavestno sejali zmedo med prebivalstvom, ker jih je Vletkong izkoriščal«.
Kakor vsak petek, je bila včeraj v Sajgonu vletnamsko-ameri-ška' strateška konferenca, na kateri so pregledali vojaški položaj. Na včerajšnji seji vlade pa so sprejeli ukrepe za uvedbo cenzure «v okviru borbe proti komunizmu In nevtralističnim idejam«.
364 milijonov dolarjev.
Izguba zlata v januarju se pripisuje za približno dvesto milijonov dolarjev francoskim nakupom, ostanek pa gre na račun nedavnih privatnih nakupov zlata na londonskem trgu. V ta namen dobavlja zlato londonski zlati «pool» v okviru Angleške banke, kjer so ZDA udeležene s petdeset odstotki.
Galo Plaza na poti v ZDA
NIKOZIJA, 27. — Posredovalec OZN za Ciper Galo Plaza je odpotoval iz Nikozije v New York skozi Atene v London, da poroča v Združenih narodih o položaju na otoku. Pred odhodom je Galo Plaza izjavil časnikarjem, da je njegov posel težaven, vendar pa je zadovoljen, ker so vsi prizadeti sodelovali in se je stanje na otoku izboljšalo.
Poziv CGIL
RIM, 27. — V zvezi z nedavnimi odpustitvami v nekaterih podjetjih med nedavno stavko v Turinu je tajništvo CGIL poslalo pismo ministru za delo, v katerem ponavlja, da se bo CGIL uprla vsakemu poskusu neupravičenih odpustov.
«Med stavko, prav-1 pismo, so bile odpustitve številne, zlasti v nekaterih velikih podjetjih, toda to, kar jasno kaže na njih pomen, je dejstvo, da v večini primerov niso bili ukrepi utemeljeni.«
Zatem poudarja pismo, da gre po mnenju CGIL za primere, kjer se delodajalec noče izpostaviti presoji o razlogih za ukrep in se poslužuje odpustitev brez utemeljenih razlogov. Pismo zahteva takojšnje posredovanje ministra, da se vzpostavi normalnost in da odpuščeni delavci ostanejo na delu. Končno zahteva CGIL, naj se praktično izvede statut o pravicah delavcev, ki je omenjen v vladnem programu.
Kosigin v Leipzigu
BERLIN, 27. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin ,je prispe, z letalom v Vzhodno Nemčijo, da se udeleži otvoritve velesejma v Leipzigu. Zaradi snežnih neviht v Nemčiji je moralo letalo pristati v vzhodnem Berlinu in je nato nadaljevalo pot v Erfurt. Od tod je Kosigin nadaljeval pot z avtomobilom.
iiiiiMiiMiiiiiiiiiimimiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuuiiiiiimiiii
PROTI ZASTARANJU NACISTIČNIH ZLOČINOV
V SPORU MED ZAR IN ZAHODNO NEMČIJO
Države arabske lige
Kakih 80 kilometrov vzhodno od Sajgona je južnovletnamska vojska pod ameriškim vodstvom začela davi akcijo proti četam Vietkonga. Vojake so prepeljali na to področje s helikopterji. Vojaške operacije so podprli z letali, s tanki ln topništvom.
solidarne s Kairom
Ulbricht v Asuanu - Ameriški Židje pritiskajo za nadaljevanje dobav orožja Izraelu
KAIRO, 27. — «A1 Ahbar« je objavil sporočilo, v katerem je med drugim rečeno: ((Odgovori, ki jih je dobilo tajništvo arabske lige na zahtevo po informacijah, da bi zvedeli za stališče trinajstih arabskih držav do stališča, ki ga je zavzel predsednik Naser, kažejo, da se mnenja strinjajo v ugotovitvi, da je bonska vlada žrtev sionistične prevarfe:	1 -	•"
•Zvezna Nemčija, je razočarana ob ugotovitvi, da ji ni uspel poskus sejanja razdora, med apftbsblmlndr-1 žavami, ko se je ločeno pogajala z vsako od njih. Nekatere arabske države so namreč zavrnila zadevne predloge Zahodne Nemčije. Arabci so pokazali, da so solidarni z ZAR. Informacije, ki jih Je dobila arabska liga, kažejo tudi, da je po mnenju zahodnoevropskih držav njihova prihodnost v veliki meri povezana z arabskim petrolejem, medtem ko so po njihovem mnenju gospodarski odnosi z Izraelom nepomembni.«
KAIRO, 27. — Predsednik državnega sveta Vzhodne Nemčije Wal-ter Ulbricht si je danes ogledal gradbišča ob Asuanskem jezu. Spremljal ga je minister za delo.
Sinoči so v Kairu javili, da so aretirali Šest zahodnonemških dr-
zatem graha, fižola, paradižnikov v Zahodno Nemčijo in pa v Italijo. Letna vrednost izvoza teh pridelkov v države EFTA znaša od enega do treh milijonov dolarjev letno, ker je odvisno od pridelka in povpraševanja.
Turizem v Jugoslaviji
BEOGRAD, 27. — Po informacijah turistične zveze Jugoslavije biva trenutno v jugoslovanskih športnih središčih okrog 12.000 domačih in tujih turistov. Posebno dobro so obiskana tri turistična središča v Sloveniji, kjer se na Pohorju, v Kranjski gori in Stari do-' lini že delj časa zasedena vsa mesta. Večina gostov iz inozemstva so Avstrijci in Italijani. Zastopniki turistične zveze pričakujejo, da bo letošnja zimska sezona prinesla samo v Sloveniji dohodek milijarde deviznih dinarjev.
V Washingtonu pa so objavili «beIo knjigo« o Vietnamu, s katero hočejo opravičiti ameriške napade ha Severni Vietnam, češ da pomaga Vietkongu v Južnem Vietnamu. Bela knjiga pravi, da se je ((komunistična infiltracija v Južni Vietnam zelo povečala, in komunistični gverilci, ki so nekoč računali skoraj izključno na orožje, ki 30 si ga priborili v borbi, dobivajo sedaj vedno večje količine vojaških dobav iz Severnega Vietnama in mnogo teh dobav prihaja iz Kitajske in iz drugih komunističnih držav«. Bela knjiga trdi, da spopad v Vietnamu ni več ((domača gverila«, temveč je postala «napad povsem nove vrste«. Na koncu ,-Je rečeno, da bodo ZDA še dalje izvajale ukrepe, «ki so potrebni za obrambo komunističnim oboroženim 'napadom, iz Severnega Vietnama«.
Zlate rezerve ZDA
NEW YORK, 27. — Zvezna banka za rezerve javlja, da so ZDA zgubile v januarju 262 milijonov dolarjev zlatih rezerv. To Je najvišja zguba v zadnjih dveh letih in pol. S tem so se zlate rezerve znižale na petnajst milijard in 209 milijonov dolarjev, pri čemer je vštetih 23 milijonov sklada za stabilizacijo izmenjave.
Iz biltena omenjene banke izhaja tudi, da se je znižal za 68 milijonov tudi znesek tujih valut v ZDA in je konec januarja znašal
Poziv sovjetskih tožilcev kolegom v zavezniških državah
Zahodnonemški policijski komisar sodeloval
v petdesetih primerih
MOSKVA, 27. -- Trije sovjetski tožilci na nuernberškem procesu Rudenko,. Smirnov in Karjev so poslali pismo tožilcem zavezniških držav na tem procesu in Jih pozvali, naj se pridružijo protestnemu gibanju proti sklepu bonske vlade o zastaranju nacističnih vojnih zločinov.
«Spomnite se, kako je bila naša skupna akcija v Nuernbergu soglasna in sporazumna, pišejo trije tožilci, in dodajalo: «Vsi smo se strinjali z glavnim tožilcem.ZDA Robertom Jacksonom.
Deželna vlada dežele Schleswig-Holsteln javlja, da je bil policijski komisar v Kielu Werner Weyer, ki je bil nedavno razrešen funkcij, obtožen, da je vsaj v petdesetih primerih sodeloval pri pobijanju Židov od julija do oktobra 1943 na področju Gomel. Sporočilo javlja tudi, da so začeli sodno preiskavo proti drugemu funkcionarju, Heln-zu Richterju in hamburškemu inženirju Hansu Hasseju zaradi sodelovanja pri pobijanju Židov na področju Mogilev.
De Gaulle sprejel Brosia
PARIZ, 27. — General de Gaulle je sprejel davi v Elizejski palači
pri pobijanju Zidov
glavnega tajnika NATO Brosia; razgovor je trajal štirideset minut.
V poučenih krogih ugotavljajo, da spada ta obisk v okvir rednih stikov, ki jih tajnik NATO ima z najvišjimi osebnostmi držav članic zavezništva. Prihodnji teden se bo Brosio sestal z najvišjimi britanskimi voditelji v Londonu.
BOGOTA, 2 (Kolumbija), 27. — V bližini Bogote je bil včeraj močan potresni sunek; trajal je osem sekund. Zdi se, da je bilo več hiš porušenih, ni pa znano, ali so bile tudi žrtve.
Vesoljska medicina
MOSKVA, 26. — Breztežnostno stanje, v katerem so astronavti med vesoljskimi poleti, povzroča različne fiziološke In biološke škodljive posledice, ki pričenjajo resno zanimati sovjetske in ameriške strokovnjake, ki se ukvarjajo s tovrstno medicino. Tako so ugotovili raznovrstne motnje med poleti (primer Titova), številni ameriški a-stronavti pa so imeli notranje poškodbe ušesa, kjer se ureja ravnovesje.
milllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIHIHMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIItllllllllllMIIIItlllllllllllllllllllllllll
O onesnaženju morske vode
Ugotovitve strokovnjakov o širjenju naftne umazanije po Jadranskem morju
žavljanov, ker so odkrili vohunsko mrežo, pri kateri so ti sodelovali.
NEW YORK, 27. — Predsednik združenja glavnih židovskih organizacij v ZDA je sporočil, da bo v kratkem skupina židovskih o-sebnosti v ZDA zahtevala od Deana Ruska, naj doseže, da državni departma posreduje pri bonski vladi, da obnovi dobavljanje orožja Izraelu.
Predsednik je izjavil, da je prekinitev vojaških dobav Izraelu «huda grožnja za svetovni mir« in da je obnovitev teh dobav potrebna «za vzpostavitev ravnotežja na Srednjem vzhodu«.
Državni tajnik Dean Rusk je na zadnji tiskovni konferenci izjavil, da je Bonn dobavljal Izraelu o-rožje s privolitvijo državnega departmaja.
Pod nadzorstvom ameriške plantaže v Indoneziji
DJAKARTA, 27. — Agencija Anta-ra javlja, da bodo vse ameriške velike plantaže kavčuka v Indoneziji prešle pod nadzorstvo vlade. Ameriška informacijska služba pa je bila pozvana, naj preneha vsako dejavnost v Indoneziji, «da ne bi še dalje zastrupljala Indonezijskega ljudstva.«
Dekret o nadzorstvu nad plantažami kavčuka določa, da bo lastnina ameriških družb še vedno priznana, toda odslej bo te plantaže upravljalo indonezijsko osebje. Ameriško osebje bo moralo zapustiti Indonezijo.
Zaskrbljenost v SFRJ zaradi zaščitnih carin držav EFTA
BEOGRAD, 27. — Jugoslovanski gospodarski krogi so z zaskrbljenostjo sprejeli sklep ministra za kmetijstvo šestih držav skupnega evropskega tržišča o Uvedbi zaščitnih carin na uvoz sadja in zelenjave iz držav, ki niso članice EFTA, Jugoslovanski krogi računajo, da bo ta sklep neugodno vplival na izvoz predvsem jabolk, hrušk, breskev, grozdja, češenj,
II.
Jadransko morje ima ozko ln podolgovato obliko ter je na severu zaprto, tako da bi ga lahko neodgovorno ravnanje petrolejskih ladij lahko v kratkem času popolnoma onesnažilo. S petrolejem zamazane vode pa imajo več kvarnih posledic za obalna področja. Med temi naj navedemo neprijetno umazanijo, ki se na plažah prilepi na skale, na pesek in na kožo kopalcev, pri čemer se lahko pojavijo alergije in včasih tudi resnejše oku žbe. V pristaniščih pomeni spuščanje večjih količin nafte in derivatov lahko nevarnost požara; poleg tega se je v preteklosti izkazalo, da s petrolejem onesnaženo morje uniči vse morske ptice, ki se niso pravočasno izselile, še največjo škodo pa povzroča takšna voda podvodni favni in flori. Ribe zapuščajo v velikih jatah okužena področja, medtem ko jih velike količine tudi poginejo. Največ škode beležijo pri plavih vrstah rib, ki se po navadi zadržujejo v zgornjih vodnih plasteh, kjer je voda najbolj nasičena s škodljivimi snovmi. Lupinarji in morska flora pa na določenih odsekih lahko poginejo ali nevarno okužijo. Tako se zlasti v poletnih mesecih tudi pri nas pogosto dogaja, da pride do hujših primerov zastrupitve zaradi zaužitih lupinarjev. Na koncu pa bi lahko omenili, da povzročajo s petrolejem onesnažene vode tudi precejšnjo škodo na vodni črti vsega ladjevja, kar zopet povzroča znatne stroške za čiščenje.
Zanimive so ugotovitve, do katerih so prišli v zadnjih letih strokovnjaki, ki so izvedli vrsto poizkusov o širjenju naftne umazanije po Jadranskem morju. Najprej je skupina izvedencev ugotovila, da se petrolej širi po Jadranu skupaj z morskim tokom, ki vstopa vanj skozi Otrantski preliv ter se giblje proti severozahodu vdolž jugoslovanske obale. Tok se nekako pred Šibenikom razdeli na dva manjša toka, od katerih si eden utira pot na Sever med dalmatinske otoke in kontinentalno obalo, drugi pa drsi v isto smer ob zunanji obali otokov. Nekako pred Porečem v Istri se oba rokava ponovno spojita, celoten tok pa nenadoma zamenja smer prott zahodu, in nadaljnje nekaj časa svojo pot v to
smer dokler se ne sreča s tokom sladke vode iz reke Pad.
Takrat tok ponovno zamenja smer, to pot proti jugovzhodu, teče nekoliko oddaljen od obale vzdolž celega Apeninskega polotoka ter skozi Otrantski preliv ponovno zdrsi v Jonsko odnosno Sredozemsko morje. Ko so strokovnjaki pred časom spustili v morje poskusne količine petroleja, so lahko ugotovili, da je notranji tok prenesel umazanijo tudi v najbolj zakotne zalivčke Jadranskega morja. Pri vseh poskusih se je pokazalo, da klimatični činitelji ne vplivajo na širjenje nafte, kajti njihovo naglo spreminjanje je na Jadranu razmeroma redek pojav, pač pa vpliva nž to zlasti temperatura vode in zraka, tako da se naftni «otoki» širijo po morski površini mnogo hitreje poleti kakor pozimi. Veter in gibanje valov pa vplivajo na širjenje umazanije po svoje, to je tako, da spreminjajo oljne in naftne madeže v neštevil-ne kapljice okrogle in elipsoidalne oblike, ki so težko topljive in ki se pomikajo s precejšnjo hitrostjo iz kraja v kraj. Ob srednje močnem vetru in srednje visokih valovih je nafta, ki so jo spustili v morje v oddaljenosti 50 milj od obale, dosegla obalno črto po dveh dneh.
Po vsem tem je jasno, da petrolej utegne postati v prihodnosti velik sovražnik turizma in ribištva na obalah vzdolž celotnega Jadrana. če opustimo Albanijo, imata Italija in Jugoslavija zaradi tega največji interes, da se nevarnost temeljito in čim prej odpravi. Kakšen je danes v tem pogledu položaj na Jadranskem morju? Italijanska vlada je že ratificirala londonsko konvencijo, ki predvideva za Jadransko morje zaščitni pas v širini 100 milj od obale vsake države, ki bo podpisala In ratificirala konvencijo. Na Italijanski strani je torej pas voda, na katerem je prepovedano zamazati morje z naftnimi snovmi, širok 100 milj, na jugoslovanski pa le 6 milj, to se pravi le pas notranjih teritorialnih voda, ki je zaščiten po notranji jugoslovanski zakonodaji. Tako je na Jadranu Se nekaj mest, kjer veljajo za «odprto» morje in na katerih bi lahko lad je v bodoče spuščale naftne odpadke. Ka
kor hitro pa bo tudi Jugoslavija ratificirala londonsko konvencijo, bo Jadransko morje zaščiteno na celotni površini. Od tega trenutka, bodo morali v roku treh let opremiti jugoslovanske tankerske ladje in najvažnejše luke v državi z napravami za čiščenje in redčenje naftnih odplak. Stroški za ureditev vseh teh del bodo znašali kakor rečeno okoli milijardo dinarjev. Med državami, za katere je londonska konvencija že v veljavi, ima Norveška take čistilne naprave v 10 lukah, Velika Britanija v 18, Francija v 8, Italija v 9, itd. Jugoslavija pa bo z njimi najprej opremila pet glavnih pristanišč.
Ne glede na razsežnost prepovedanega pasu pa velja omeniti, da na srečo na Jadranskem morju ne bodo ladje opravljale tudi v bodoče svoje najhujše toalete. Tankerji bodo namreč na severnem Jadranu ob terminalu naftovoda praznile svoje tanke, nato vkrcale nekaj morske vode kot balast ter ponovno odplule proti jugu. Ob obalah Severne Afrike in Srednjega vzhoda pa bodo ponovno spraznile tanke, da bi jih lahko napolnile s čistim petrolejem, pri tem pa bodo zavrgle v morje tudi vsakič po nekaj ton nafte. N aJadranu tudi ni v nevarnosti, da bi ladje, ki so opremljene tako za prevažanje petroleja kakor tudi žitaric morale temeljito čistiti svoje tanke, da bi lahko vkrcale žito, kajti v Jadranskem morju ni takšnega tovora. Pač pa bo ostala nevarnost, da bodo posamezne ladje iz malomarnosti ali brezbrižnosti skušale o čeditl tanke kar med potjo, ter druga, še veliko večja nevarnost, da bi kdaj na Jadranu nastala nesreča, tako na primer trčenje dveh petrolejskih ladij. V tem primeru bi vode našega Jadrana lahko ostale zamazane za več let, pri čemer bi nastala neprecenljiva škoda na vseh prizadetih področjih.
Na tem področju bo torej nujno vzpostaviti budno nadzorstvo nad plovbo, nad ((knjigami olja« in nad morebitnimi prekrški brezvestnih brodarjev, ki bi-morda skušali izrabiti nočno plovbo za odpravo naftnih odplak čez 'krov. Tu se odpira novo področje za sodelovanje med kontrolnimi organi sosednlli republik Italije in Jugoslavije, ki imata tudi na tem področju vzporedne in skupne interese.
Sovjetski biologi so izdelali elektronski modelček ušesa, ki z matematično natančnostjo predvideva, kako se bo človeški organizem obnašal pri močnih pospeških.
Italija
(Nadaljevanje s 1. strani)
ve politične misli ln dejanja na svetu«.
Toda prav ta obsežnost analize, popolna svoboda diskusije in neodvisnost ocene, ki so poudarile uspeh te konference, so predstavljale tudi njeno mejo, ker se je pozornost udeležencev obrnila predvsem na Konkretna mednarodna vprašanja, ki so prav takrat zavzela precej dramatično obliko: kriza v Vietnamu, zaostritev napetosti med de Gaullom in evropsko skupnostjo, kriza OZN v zvezi s cienom 19 te ustanove in z zahtevo ZDA da se zanika pravica glasovanja tistim državam (predvsem ZSSR in Franciji), ki nočejo prispevati h kritju stroškov za vzdrževanje čet OZN v Kongu in na Srednjem vzhodu. Pozornost konference se je osredotočila okrog teh vprašanj, hkrati pa na prepoved atomskega orožja, na postopno razorožitev in na pomoč tistemu delu sveta, ki trpi lakoto, kar je vse logično povezano z načeli enciklike »Pacem in terris«.
Nennl zaključuje, da newyor-ška konferenca ni hotela biti poskus diplomatskega posredovanja med nasprotujočimi interesi in tezami; za to imamo OZN in sestanke med državniki. «Ta konferenca je bila nekaj drugega, namreč pozitiven prispevek mnenj, da bi pregnali vedno znova porajajočo se vojno psihozo. V tem je njen pomen. Vse drugo je naloga parlamentov in vlad. Toda parlamenti in vlade morejo napraviti le to, kar Je že dozorelo v zavesti in volji narodov, kar se od te zavesti in volje ostvari v dejanju, izven vsakršnega mita, vsakršne fantastičnosti, vsakršne dogma-tlčnosti — v vsakodnevnem iskanju tega, kar more prispeva ti k organizaciji miru«.
NEDEUA 28. FEBRUARJA

PONEDELJEK 1. MARCA
8.00 Koledar; 8.30 Poslušali bo-ste...; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske pesmi; 10.00 Maša; 11.00 Godalni orkestri; 11.15 ((Pripovedka o Cerkniškem jezeru«; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...;
13.30	Glasba po željah; 14.45 Karakteristični ansambli; 15.00 Or-nella Vanoni; 15.15 Klavirska lahka glasba; 15.30 ((Radiografija nekega odvetnika«; 16.55 Hindemi-thove simf. skladbe; 17.35 Plesna čajanka; 18.30 Kino, včeraj in danes; 19.00 Italijanski kvartet;
19.15	Nedeljski vestnik; 19.30 Znani tangi in valčki; 20.00 šport;
20.30	Iz slovenske folklore; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Klasična simfonija: 22.40 Dixieland ansambli; 23.00 Melodije.
Trst
9.30	Kmetijska oddaja; 12.15 Danes na športnih igriščih; 14.00 «E1 Campanon«.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Nedeljsko srečanje; 9.20 Zabavni zvoki; 9.45 Ženski zbor; 10.00 Prenos RL; 10.30 O-perne arije; 11.00 Založba EDIT;
11.15	Glasbeni koktail; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 in 14.45 Glasba po željah; 15.30 Domače pesmi; 16.00 Prenos RL;
18.30	Športna nedelja na Primorskem; 19.00 športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
8.30	Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja; 11.10 Sprehod skozi čas; 11.25 Roditeljski krožek;
13.00	Vzporedni glasovi: 14.00 O-perna glasba; 14.30 Zborovsko petje z vsega sveta; 15.30 Koncert na' trgu; 16.00 Nogomet od minute do minute; 17.00 Harmonikar Marcosignori; 17.15 Radijska črtica; 17.30 Toscaninijeva umetnost; 19.00 športni dnevnik; 20.25 Revijski program; 21.20 Pianist A. Weissenberg; 22.20 Plesna glasba.
//. program
7.45 Jutranja glasba; 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajali smo; 11.40 Pevci; 12.00 športna prognoza; 12.10 Plošče tedna; 13.40 Pisan program; 14.30 Teden aktualnosti; 15.45 Ital. panorama; 16.15 Klakson; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci;
20.00	Kako je nastal Werthar; 2lr00 ^portfla tribuna; 21.30 Glasba v večeru.
Ul. program
16.30	Stare orgle v Evropi; 17.10 Th. S. Eliot: ((Zločin v katedrali«;
19.00	S. Fuga: ((Vesele variacije«;
19.15	Ruska kultura; 19.30 Koncert; 20.40 Beethovnova sonata za violino in klavir; 21.20 Holmboe-jeva simfonija štev. 8; 21.55 Rasizem v ZDA; 22.35 Dva Hinde-mithova večerna koncerta.
Slovenija
8.00	Veseli tobogan; 8.37 Skladbe za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Še pomnite, tovariši... — Maks Gašperšič: Studenci novih moči: 10.30 • Pesmi borbe in dela; 10.40 Lahka in zabavna glasba; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 13.50 Na kmečki peči; 14.00 Danes popoldne; 16.00 Humoreska tedna: T. Totcher: Ugrabitev; 17.05 Majhen operni koncert; 17.30 Radijska igra — N. Corwin: Dvoini koncert; 18.07 Zabavni ansambli;
18.30	Z ljubljanskih koncertov: 19.05 Glasbene razglednice; '20.00 Zabavna glasba: 20.30 Glasba ne pozna meja; 21.30 Dve partituri Pavla Merkuja; 22.10 Plesna glasba; 23.00 Koncert jug. glasbe.
ital. televizija
10.15 Kmetijska oddaja; 11.00 Maša; 15.30 Neposreden prenos športnega dogodka; 17.00 Program za najmlajše; 17.00 Dnevnik; 19.10 Registriran športni dogodek; 20.00 športne vesti in ital. kronike;
20.30	Dnevnik; 21.00 Dostojevski: ((Igralec«; 22.10 športna nedelja, ob koncu večerne vesti.
II. KANAL
18.00	Simfonični koncert; 21.00 Dnevnik; 21.15 Atomski mir; 22.15 Glasbeni program.
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slov. pesmi; 11.45 Naš juke-box; 12.15 Iz slovenske folklore; 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Melodije iz revij; 17.00 Klavirski duo Russo-Safred; 17.20 Lepo pisanje; 17.35 Pesem in ples;
18.15	Umetnost; 18.30 Pianist Gian-franco Plenizio; 18.50 Saksofonist Toots Mondello; 19.00 Ansambel Pino Calvi; 19.15 Plošče za vas, 20. quiz oddaja; 19.45 Novosti v lahki glasbi; 20.00 Šport; 20.35 Mozart: ((čarobna piščal«, opera; v odmoru: Opera, avtor in njegova doba.
Trst
12.00	Plošče; 12.25 Tretja stram;
13.15	Orkester p.v. Carla Pacchio-rija; 14.45 Bugamelli in Viozzi; 14.05 Tržaški jazzovski krožek.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Operna panorama;
15.00	Dalmatinske popevke; 15.15 Mali ansambli; 15.40 Iz našega športnega življenja; 15.50 Pianist B. Butler; 16.00 športni ponedeljek; 16.10 Nove plošče; 16.35 Pianistka Dubravka Tomšič; 17.00 Jugoslavija po svetu; 17.10 Prisluhnimo jim skupaj; 17.40 Zbor «Bodra smjana« iz Sofije; 18.00 Prenos RL; 19.00 Trubadurji v Parizu; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ansambel Tiader; 22.40 Glasba za lahko noč.
Nacionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 Men-delssohnove skladbe; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 10.30 šola; 11.00 Sprehod skozi čas;
11.15	Glasba in turizem; 11.30 Beethovnova sonata štev. 2; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Novi umetniki; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 17.25 Program z onstran oceana; 17.55 Zdravnikovo mnenje; 18.05 Glasbeni program; 19.15 Poje Maria Ferrero; 20.25 Sestanek petih; 21.15 Vokalni in instrumentalni koncert; 22.30 Slovstvo in likovne umetnosti.
//. program
7.30	Jutranja glasba; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba;
12.00	Pesem in spet pesem; 14.00 Pevci na odru; 14.45 Pisan glasbeni spored; 15.00 Ital. narodni plesi; 15.35 Koncert v miniaturi;
16.00	Rapsodija; 16.38 O. Profazio poje o Jugu; 16.50 Sopranistka Renata Tebaldi in baritonist Paolo Silvestri; 17.35 Tekma za 3. ali 4. 'mesto v mladinskem nogometu; 17.45 Stendhal: «Luciano Leuvven«; 18.35 Enotni razred;
20.00	Lov na naslov; 21.00 Aktualnosti; 21.40 Ameriške popevke.’ ’
lil. program
18.30	Gledališki pregled; 18.45 Na programu F. Martin; 19.30 Schumann, Borodin in Prokofjev; 20.40 Mozartov rondo za rog in orkester; 21.00 Pizzetti: «Klitem-nestra«.
Slovenija
8.05 Zabavni zvoki; 8.55 Za mlade radovedneže; Mehiške legende; 9.10 Zapojmo in zaplešimo; 9.25 Iz narodne zakladnice; 9.45 Pihalne godbe; 10.15 Orkestralni intermezzo; 10.35 Naš podlistek Saki: Zdravljenje s šokom; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.15 Čez hrib in dol; 12.30 Solistična glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 S poti po Poljskem; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Zborovske skladbe V. Ukmarja in B. Arniča; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Iz opernega sveta: V. Bellini, J. Offenbach, M. Musorgski; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu;
18.15	Zvočni razgledi; 18.45 Prof. dr. D. Vogelnik: Kako se porajamo; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Koncert Zagrebške filharmonije; 22.10 S popevkami po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz orkestri.
Ital. televizija
8.30	Šola; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno;
19.00	Dnevnik; 19.15 Knjižne novosti; 19.55 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 Hitchcock: «La pro-va»; 22.25 Sindikalni problemi; 23.10 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik;' 21.15 Film «11 canto delTamore«; 23.10 športne vesti.
SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 28. II. DO 6. III.
NEDELJA, 28. februarja
10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Na črko, na črko; 11.30 Lassie — film za otroke; 14.45 Prenos športnega dogodka; 19.05 Bonanca — serijski film; 20.00 Dnevnik; 20.45 Vabilo na quiz; 21.45 Mednarodno FIS-A tekmovanje v Kranjski gori — reportaža; 22.10 Poročila.
PONEDELJEK, 1. marca
11.40 TV v šoli: Drava — vir električne energije; 15.20 Ponovitev; 16.40 Ruščina; 17.10 Govorimo angleško; 18.10 Risanke; 18.25 Obzornik; 18.45 Halo, tukaj Veselovi — TV praktikum; 19.15 Tedenski športni pregled; 19.45 Razgovor o občinskih proračunih; 20.00 Dnevnik; 20.30 Poje Milivoj Bačanovič; 20.40 A. Cesarec: Ton-kina edina ljubezen — TV drama; 21.40 Naš teleobjektiv; 22.05 Obzornik.
TOREK, 2. marca NI SPOREDA.
SREDA, 3. marca
17.10 Učimo se angleščine; 17.40 Film za otroke; 18.00 Slike sveta; 18.25 Obzornik; 18.45 Reportaža studia Skopje; 19.00 Kalejdoskop; 19.15 Opera skozi stoletja; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.35 Lirika — Studio Skopje;
20.45	Deset zadetkov — quiz;
21.45	Kulturna panorama; 22.25 O delu kongresa ZK BIH; 22.45 Obzornik.
ČETRTEK, 4. marca
10.00 TV šola; 11.00 Francozi pri vas doma; 16.40 Ruščina; 17.10 Govorimo angleško; 17.40 Mendov spored; 18.25 Obzornik; 18.45 Jekleno nebo — reportaža; 19.15 Glasbene marginalije; 19.45 četrti četrtek — satira; 20.00 Dnevnik; 20.35 Poje Zehra Beo-vič — Studio Sarajevo; 20.45 Ekran na ekranu; 21.45 Komorni koncert; 22.15 O delu kongresa ZK BIH; 22.35 Obzornik; 22.45 Žrebanje za SPENT.
PETEK, 5. marca
16.10 Mgt posnetek s svetovnega prvenstva v umetnem drsanju v Coloradu Sprlngsu; 17.10 Učimo se angleščine; 17.40 TV Sola; 18.10 Skrinjica, ki pripoveduje; 18.25 Obzornik; 18.45 TV tribuna; 19.15 Narodna glasba — Studio Skopje; 19.45 TV akcija; 20.00 Dnevnik; 20.35 Med ljudmi — sovj. film.
SOBOTA, 6. marca
16.40 Mgt posnetek s svetovnega prvenstva v umetnem drsanju v Colorado Springsu; 17.40 Kljukčeva domača naloga — lutkovna serija; 18.05 Anita Meze-tova; 18.25 Obzornik; 18.45 Ime in priimek mladinska igra; 19.30 19.30 Vsako soboto; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Glasbena oddaja studia Skopje; 20.40 S kamero po svetu; 21.10 Rezerviran čas; 22.00 Golo mesto — film; 22.50 Obzornik.
E. M. REMARQUE
Emmersonova koničasta brada

::::::::::::::::::::::
'i:::::::::::::::::::::::::::!:::::::
::::::::::::::::::::::::::::

Naslednje jutro je prišel kmet in odprl stajo. Kern je stopil dol. Ruth je še spala. V lice je bila rdeča in težko je dihala. Kern je pomagal kmetu izgnati ovce.
«Ali bi ne mogla ostati tu še en dasn?» je vprašal. ((Lahko bi vam kaj pomagala, če želite.»
((Dela ni veliko, ampak lahko ostaneta.«
((Hvala.»
Kem je vprašal za naslove Nemcev v mestu. Ta kraj ni bil na JJenderovem seznamu. Kmet mu je povedial imena nekaj ljudi in opisal, kje stanujejo;
Kern krene popoldne, ko se je zmračilo, y mesto. Prvo hišo je prav lahko našel. To je bila bela vila, obdana z majhnim vrtom. Vrata mu je odprla prijazna služkinja. Namesto da bi ga pustila zunaj, ga je peljala takoj v predsobo. Dobro znamenje, pomisli Kern.
((Ali bi lahko govoril z gospodom Ammersom?«
»Trenutek.«
'■■MM
Dekla izgine, pa se spet vrne. Spremi ga v salon z novim pohištvom. Tla so čista in blesteča, da je Kern skoraj padel. Po vsem pohištvu leže čipkasti o-krasi.
Cez nekakšno minuto pride gospod Ammers. To je majhen človek z belo, koničasto bradico. Zdel se je zelo sočuten. Kern se odloči, da bo izmed dveh pripravljenih zgodb povedal resnično.
Ammers ga je prijazno poslušal. «Torej vi ste emigrant brez potnega lista in brez dovoljenja za bivanje?« reče. «Ter prodajate milo in gospodinjske potrebščine.«
«Da.»
«Prav.» Ammers vstane... ((Moja žena bo pogledala vaše stvari.«
Odide skozi vrata. Cez nekaj časa vstopi žena. Na videz je kot obledeli neutrum, z obrazom predolgo kuhanega mesa in z bledimi očmi polenovke.
((Kašne reči pa imate?« je vprašala z osladnim glasom.
Kern je pokazal blago. Ni ga bilo več veliko. Žena je brskala sem in tja, ogledovala šivanke, ko da jih ni še nikoli videla, po-duhala milo in s palcem preizkušala zobne ščetke. Potem je vprašala za ceno in se naposled odločila, da pokliče sestro.
Sestra je bila ženin dvojnik.
Ammers s koničasto brado je bil očitno gospodar v hiši, ker je bila tudi sestra kakor ugasla ter je imela zadržan in plah glas. Obe ženski sta se ven in ven ozirali proti vratom. Obotavljali sta se in mečkali, tjako, da je Kern postal že nestrpen. Opazil je, da se ženski ne moreta odločiti, jn je pospravil svoje reči.
((Morda se boste do jutri odločili,« je dejal. »Saj lahko spet Pridem.«
Zena ga preplašeno pogleda. »Hočete skodelico kave?« ga vpraša.
Kern že dolgo ni pil kave, «Ce jo imate pri roki.«
((Da, da! Takoj Samo trenutek!« Odide nerodno kakor nagnjen sod, vendar urno. Sestra ostane v sobi.
»Skodelica kave mi bo dobro dela,« spregovori Kern samo da nekaj reče.
Sestra se zasmeje in pri tem koka kot puran, nato pa umolkne, ko da se ji je zaletelo. Kem jo nenadoma pogleda. Ona se skrči, potem pa spusti skozi nos visok ^žvižgajoč glas.
Zena vstopi in postavi pred Kerna na mizo skodelico iz katere se kadi.
<(Kar mirno pijte,« skrbno reče. »Casa je dovolj, kava je zelo vroča.«
Sestra se kratko in visoko zasmeje, pa se takoj prestrašeno sključi.
Kern kave ni utegnil spiti. Vrata se odpro in Ammers vstopi s kratkim, prožnim korakom, za njim pa orožnik s čemernim o-brazom.
Ammers s svečano kretnjo pokaže na Kerna,
rspod orožnik storite svojo ust. Individuum brez pot-lista in domovine, pregnan mškega Reicha!« rn odreveni. Orožnik ga o-ije. ((Pojdite z menoj!« žara naposled.
mu je bilo za hip, ko da je mozeg odpovedal. Vse je koval, samo tega ne. Počasi ehanično, kakor v zadržava-filmu, je pospravil svoje i. Potem se je vzravnal.
«Zato torej kava in prijaznost!« reče presekano in težko, ko da mora šele sam sebi pojasniti. «Vse to samo zato, da bi me prevarili. Zato torej!« Stisne pesti in stopi proti Ammersu, ki se takoj u-makne.
((Ne bojte se,» reče Kern tiho. «Ne bom se vas dotaknil! Samo preklinjam vas. Preklinjam vas, vašo ženo in vaše otroke z vso močjo svoje duše. Vsa nesreča naj pade na vas! Vaši otroci naj vas puste samega, samega, siromašnega, v bedi in nesreči!«
Ammers prebledi. Koničasta brada mu drhti.
((Zaščitite me!« zapove orožniku.
«Saj vas še ni razžalil,« odgovori ta mirno. »Doslej vas je samo preklel. Ce bi vam, na primer, rekel: nesramni denunciant, bi to bila žalitev, in sicer zaradi besede nesramni.«
Ammers ga besno pogleda.
((Storite svojo dolžnost!« sikne.
»Gospod Ammers,« de mirno orožnik, «vi mi ne morete dajati navodil. To lahko store samo moji predstojniki. Vi ste ovadili nekega človeka in jaz sem prišel, ostalo pa prepustite meni. Sledite mi!« reče Kernu.
Oba odideta. Za njima se zaloputnejo vrata. Kern je nem korakal ob orožniku. Se vedno ni mogel priti do zavesti. Imel je zamolkel občutek: Ruth — a naprej s; kratko malo ni več upal misliti.
«Clovek,» reče orožnik čez nekaj časa. ((Včasih ovce zares spominjajo na hijene. Mar niste ver deli, kdo je to? Tajni agent nemške nacistične stranke v našem mestu. Ta je ovadil že razne ljudi.«
«Moj bog,« reče Kern.
«Da,» meni orožnik, «temu se pravi smola, mar ne?«
Kern je molčal. «Ne vem,« reče nato topo. «Vem samo, da me čaka nekdo, ki je bolan.«
Orožnik pogleda po ulici in skomigne z rameni. »Vse to nič ne pomaga! In se mene ne tiče. Moram vas odvesti na policijo.« Potem se ozre okoli sebe. Ulica je prazna. »Ne bi vam svetoval, da zbežite,« nadaljuje. «Nima smisla! Sicer imam izpahnjeno nogo in bi ne mogel teči za vami, ampak takoj bj vas pozval in segel po revolver, če bi ne obstali!« Nekaj trenutkov je opazoval Kerna. «To seveda traja nekaj časa,« mu nato pojasni. •iiiiiiHimimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
Nova skladba Pavla Merkuja
Naš tržaški skladatelj prof. Pavle Merku je dokončal novo skladbo Corale e toccata za' klavir. Skladba je posvečena Lui-giju Dallapiccoli, ki ga ima avtor za največjega živečega skladatelja.
»V tem času bi nemara lahko ušli, zlasti na mestu, kamor bova sedaj prišla. Tam je vse polno uličic in oglov, da o streljanju še govora ni. Ce bi pobegnili, bi vas zares ne mogel ujeti. Kvečjemu če vas poprej uklenem.«
Kern se je nenadoma docela prebudil, poln norega upanja. Strmel je v orožnika.
Orožnik je ravnodušno šel naprej. «Veste,» je zamišljeno rekel čez nekaj časa, «za neke stvari je človek prepošten.«
Kern začuti, da so mu roke vlažne od razburjenja. ((Poslušajte,« reče naglo, »čaka me človek, ki bo brez mene propadel! Pustite me! Potujeva v Francijo, saj tako želiva Švico zapustiti. Vseeno ali na ta, ali na drug način.«
((Tega ne morem!« odgovori o-rožnik ravnodušno. «To je proti službenim predpisom. Moja dolžnost je, da vas privedem na policijo. Vi lahko samo uidete, proti temu seveda ničesar ne morem storiti.« Ustavi se. »Ko bi na primer zbežali po tej ulici dol, okrog vogla in nato na levo, bi izginili prej', kakor bi mogel streljati.« In nestrpno pogleda Kerna. «No, sedaj vas bom uklenil. Sto vragov, kam sem pa vtaknil okove?«
Na pol se obrne in začne nespretno iskati po žepih.
«Hvala!» reče Kern in zbeži.
Na voglu se med begom ozre. Orožnik je stal z rokami ob boku in se smejal za njim.
Te dni je pri Cankarjevi založbi v Ljubljani izšla krasna knjiga »Ivan Cankar in evropska literatura«, ki jo je napisal Dušan Pirjevec. H knjigi se bomo še povrnil!, vendar pa že sedaj opozarjamo nanjo. (Zgodi se lahko, da poide, kakor pred kratkim neka druga knjiga.)
flllallll■l■lltallll•lllll■l•l■ll■•l■sllllll■l•lllllll■l■llllltllllllllllll|l■ll■lllll■llllll■alllllll■ll■llllf■lll||||•la||■|||||||g|a|•||•||•|•|•|a||||g|a|lg|f|,|aa|||g|||||al||a|l|,IVIla||||a|||||a|aaa||||aal||a|l|tA,III|l||l|||||||l||g||,||l||l||||l|||||||l|||||||•||■t1lall■l■■l■l■ll>llSllalltl••lllllll■llllall■•ll•■lf■■■•■■■f ■•••■aitia
IZREDEN DAR CANKARJEVE ZALOŽBE

m m
Ivan Regent o delu Dušana Kermavnerja Začetki slovenske socialne demokracije»
DUŠAN PIRJEVEC
IVAN CANKAR
IN EVROPSKA LITERATURA
KNJIGA IZ DOMAČE ESEJISTIČNE LITERATURE
France Vodnik: IDEJA IN KVALITETA
Uvod v knjigo je napisal nekdanji idejni in estetski nasprotnik Franceta Vodnika Bratko Kreft
((France Vodnik spada v poko-ljenje slovenskih katoliških književnikov, ki so začeli svojo javno literarno pot v začetku dvajsetih let ter se nato zbrali leta 1924 okrog revije «Križ na gori«, ki so jo leta 1928 preimenovali v revijo «Križ». Z obema revijama je tesno povezano ime in delo treh nemara najznačilnejših zastopnikov te novokatoliške in takrat močno religiozno-ekspre-sionistično usmerjene literarne generacije: to so Anton Vodnik, Edvard Kocbek in France Vodnik. Prva dva sta predvsem pe-
France Vodnik
snika, France Vodnik pa je predvsem kritik in esejist, toda je tudi ideolog v slovenski literarni in kulturni zgodovini novega katoliškega gibanja, ki skuša odločno prelomiti z vso tisto ozko tradicijo, ki se je zagrizla v naš živelj v času protireformacije in ki je v Linhartovih in Prešernovih časih doživela svojo renesanso z janzenizmom, v osemdesetih letih z odločnim in jasnim nastopom Antona Mahniča...«
Tako začenja Bratko Kreft svojo uvodno besedo h knjigi esejev in kritik Franceta Vodnika, ki so izšle v knjigi z naslovom »IDEJA IN KVALITETA«. To knjigo je v svoji zbirki ((Razpotja«, posvečeni razpravam, esejem in kritikam izdala mariborska založba Obzorja in z njo ponovno pokazala več kot naklonjenost izdajanju tovrstne, očitno »nekomercialne« literature. Naklonjenost, ki jo lahko označimo že kot preseganje moralne dolžnosti založbe napram domači esejistični literaturi, ki je bila do zadnjega časa posebno pa še pred vojno povsem omejena le na revije in ni mogla priti do objave v samostojni knjigi. Pomeni pa ta izdaja tudi priznanje Francetu Vodniku za njegovo štiridesetletno literarno esejistično delovanje, priznanje ki je sledilo lanskoletnemu poljskemu priznanju Vodnika, ki je sicer razen kot kritik in esejist znan tudi kot prevajalec poljske književnosti in posredovalec poljske literature med Slovenci.
Knjiga Vodnikovih esejev prinaša obširen izbor Vodnikovega dela. V prvem razdelku z naslovom ((Pesniki, pripovedniki, dramatiki« srečamo Vodnikove kritike pesniških zbirk Gradnika, Maistra, Podbevška, Čampe, Tauferjeve in drugih, kritike Finž-garjevih, Kozakovih, Pregljevih del ter kritike dramskih uprizoritev del domačih avtorjev. V razdelku ((Pregledi in poročila«' so objavljeni Štirje priložnostni sestavki. Obširnejši je razdelek, ki prinaša poročila, kritike in eseje posvečene gledališču. Obrav-' navana so predvsem dela domačih avtorjev in svetovne klasike. V posebnem razdelku so objavljeni trije eseji posvečeni Kosovelu, Božu Vodušku in Miletu Klopčiču. Naslednja dva razdel-. ka »Ideja in kvaliteta«, «Povred-notenja« prinašata ponatise nekaterih predvsem Idejnih in načelnih člankov. Zbornik zaključuje-
jo polemike in bibliografija del Franceta Vodnika. Vsekakor posebno zanimivost pa predstavlja uvod, ki ga je kot posvetilo knjigi napisal Francetu Vodniku nekdanji idejni in estetski nasprotnik Bratko Kreft. V tem svojem uvodu Je predstavil Vodnika kot pripadnika leve smeri katoliškega gibanja, in naprednejše struje v katoliški literaturi, smeri, ki je tudi v osvobodilnem boju tako kot v umetnosti našla svojo pot, ki se je odklonila od reakcionarne katoliške smeri in ki
se Je kljub nasprotovanju materialističnemu svetovnemu nazc ru našla na skupni poti s tistimi, katerih nazor je materialističen.
Knjiga Vodnikovih esejev seveda ne pomeni- samo oddolži-tev dolgoletnemu spremljanju in vrednotenju naših kulturnih pojavov, ki ga je opravljal Franee Vodnik. Knjiga pomeni tudi zbornik, ki bo koristen vsem proučevalcem našega kulturnega življenja in estetskih ter idejnih spopadov na kulturnem polju v času med obema vojnama. Bo pa
knjiga — kot, je zapisal eden od kritikov — tudi stimulacija za kritično mišljenje mlajšega rodu, ki na novih pozicijah pretresa miselne konstrukcije in estetska merila svojih predhodnikov. Prepričanj smo zato, da bo ta lepo opremljena knjiga (opremo je ok^pao- , .zasnoval Uroš Vagaja), prineSJa s svojim gradivom mladim književnikom, kritikom in publicistom marsikatero misel in vzpodbudo in da zato ne bo ostala samo odsev nekdanje preteklosti.
S tem pomembnim delom — ki je izšlo 1963 pri Cankarjevi založbi v Ljubljani — nas avtor Dušan Kermavner popelje v desetletje 1884-1894, «ko se je z napori prve generacije naših socialnih demokratov izoblikovala slovenska socialna demokracija...« Delo pa je še zato pomembno, ker gre za obdobje, ki Je «ostalo v našem zgodovinopisju docela neosvetljeno«. Zato avtor pravilno meni, da, «če bi prizadevanja prvih pionirjev slovenske socialne demokracije še nadalje pustili v mraku pozabe, bi nam svet lahko upravičeno očital pomanjkanje spoznanja, da se je iz kali, iz zgodnje in poznejše rasti de lavskega gibanja in radikalnode mokratičnih simpatij zanj razvi lo v bližnji preteklosti tisto vse ljudsko gibanje, ki je hkrati iz vedlo narodnoosvobodilni boj pro ti okupatorjem in notranjo ljud sko revolucijo«.
Avtor knjige — ki je lani dobil zanjo Prešernovo nagrado — je s svojim delom izdatno prispeval, da prizadevanja pionirjev slovenske socialne demokracije ne bodo ostala «v mraku pozabe«. Naši delovni ljudje se pri čitanju te knjige soočijo z najplemenitejšimi in najpožrtvoval-nejšimi zastopniki svojih razrednih prednikov in z njihovimi napori pri premagovanju zaprek ob polaganju prvih temeljev naše sedanjosti. Soočenje z njihovimi napori je še zato koristno, ker bomo pri tem lahko prišli do spoznanja, da imajo tudi nekatere težave pri sedanji gradnji naše družbe svoje korenine globoko zarite v tedanjih družbenih odnosih. Zato nam še danes delajo preglavice in jih le počasi premagujemo. Verjetno bi jih lažje premagovali, če bi bolje poznali njihove vzroke in se zavedali njihovih posledic.
Knjigo nam predstavi avtor s predgovorom, kateremu moramo posvetiti nekoliko vrstic. Iz njega izvemo, da je Kermavnerja «že pred približno desetimi leti zamikalo«, da bi zapolnil tisto vrzel v našem zgodovinopisju, ki zanemarja gibanja našega delavstvo. Opravičeno se mu ne zdi prav, «da zgodovipa delavskega gibanja pri nas goji še vedno ločeno od narodne zgodovine 'izročilo proletarskega odpora zoper jaritiflk; tata domačega kakor tujega meščanstva na delovno ljudstvo«. Torej, pri pisanju te dragocene knjige sta Kermavnerja vodili — tako se nam zdi — dve temeljni misli, dve temeljni želji: 1. Rešiti »iz pozabe... trdovratna prizadevanja majhnih aktivi-stov-samoukov, ki so hranili življenjsko pravico socialističnim težnjam svojega razreda v tem malem narodu pred prezirom, omalovaževanjem in sovraštvom domačega narodnjaštva, skoraj vseskozi konservativnega okolja in njegove pokroviteljice, avstrijske oblasti«. 2. Rušiti napačno miselnost, «da so meščanska gesla in koristi vodila narodnostni razvoj Slovencev in drugih jugoslovanskih narodov«, kajti taka miselnost ((prezira ključno dejstvo družbenega razvoja, da se meščanske misli niso skladale z ljudskimi koristmi«. Ta dva izredno pomembna momenta silita v knjigi od začetka do konca skoraj povsod na dan. Avtorju knjige je treba priznati, da je tudi ti dve nalogi odlično rešil.
Kermavnerjevo delo obsega 460 strani in je razdeljeno na šest poglavij. Zajema dobo od 1934 do vključno 1964. leta, t.j. enajst let, ko je v krčih nastajala slovenska socialna demokracija, ko stranka ni bila še formalno ustanovljena. Šele požrtvovalni napor teh prvih slovenskih socialno demokratičnih delavcev je pripravil podlago, da se je mogla 1896 ustanoviti »Jugoslovanska so-cialnodemokratična stranka v Avstriji«, ki je od tedaj naprej do konca prve svetovne vojne vodila slovensko delavsko socialno-demokratično gibanje.
O Dantejevi priljubljenosti pri Srbih in Hrvatih
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Kottova knjiga o Shakespearu tudi v slovenskem prevodu
Verjeti smemo, da ni samo izraz kurtoazije, kar je zapisni znameniti angleški režiser, interpret Shakespearovih del Peter Brook v svojem predgovoru k angleški izdaji Kottovih esejev o Shakespearu. Tam je namreč zapisal tudi sledeče: Kottova knjiga je sveža, kakor da jo pripoveduje očividec iz Globe Thea-tra, pa neposredna kakor kritika filma, ki ga pravkar vrtijo... Pri nas na Angleškem, kjer smo pač od vseh najbolj poklicani, da predstavljamo našega največjega pesnika, je najtežji problem, kako njegova dela povezati z našim življenjem... Poljska je imela v našem času krepak dotik s hruščem in truščem... zato je naravno stvar Poljaka, da nam pokaže pot:«
Zato je bilo vsekakor prav, da smo v letu, ko smo proslavljali jubilej velikega dramatika skupaj z ostalim kulturnim svetom, dobili tudi knjigo esejev o tem velikem dramatiku. To da Je izšla knjiga z majhno zamudo vse-
kakor ni bistveno. Dejstvo je, da imamo sedaj na knjižnem trgu knjigo esejev, ki jih je o Shakespearu napisal Jan Kott in ki ki jih je slovenskim bralcem v prevodu Uroša Kraigherja posredovala Državna založba Slovenije. Ce vemo, da je ta knjiga prevedena že v nemščino, italijanščino, angleščino in francoščino in da je bila v Parizu spomladi 1964 to celo knjiga meseca, potem je toliko bolj prav, da jo imamo tudi mi v okviru naše skromne dramaturške literature. Sicer pa je Jan Kott profesor varšavske univerze, gledališki in literarni kritik, nosilec poljske državne nagrade in priznan romanist, znan daleč izven meja svoje domovine. Zakaj torej ne bi dobili od poljskega avtorja knjige o Shakespearu? S tem smo prav gotovo ne samo počastili Shakespearov jubilej temveč napravili tudi korak več k spletanju kulturnih vezi med našim in poljskim kulturnim in posebno še gledališkim življe-
njem.
Seveda so ti eseji namenjeni tistemu, ki se vsaj malo zanima za velikega Shakespeara in za gledališče. Torej predvsem gledališkim ljudem, igralcem, režiserjem, dramaturgom, pa tudi literarnim zgodovinarjem in kritikom. Zanimivi bodo seveda tudi za amaterske ljubitelje gledališča, predpostavljajo pa vsekakor poznavanje osnovnih dejstev o Shakespearu in njegovem delu. Vsakdo kdor bo malo polistal po njih bo spoznal, da so ti eseji resnično zanimivo, plastično in živahno napisani. Obenem pa globokoumni, izredno bistri. Kaj več bo seveda o njih lahko povedal gledališki ali literarni kritik. Mi jih lahko registriramo kot prispevek k proslavam štiristoletnice rojstva velikega dramatika, kot novo vez med slovensko in poljsko kulturo in kot prispevek več naši shakespearologiji. In v tem smislu Kottovo delo v slovenščini tudi pozdravljamo.
Sl. Ru.
Večkrat se je poudarjalo, da so Slovenci radi posvečali pozornost veliidm italijanskim duhovom, kakor so Dante, Petrarca, Alfieri i.dr.
Zdaj prihajajo zanimive vesti c takih odnosih med Italijani in Slovani s padovanske univerze, kjer se italijanski slavist Arturo Cronia uveljavlja včasih obenem kot romanist z obširnimi znanstvenimi raziskavanji o Danteju ir, njegovi priljubljenosti med Slovani. Letos je izdal o tem novo razpravo »La fortuna di Dante nella letteratura serbo-croata« kot «Miscellanea erudita« (str. 130).
Knjiga dopolnjuje dolgo vrsto Croniovih spisov, ki izhajajo zlasti, odkar je profesor za srbsko-hrvatski jezik in književnost na univerzi v Padovi. Izvajajoč načela skrbnega in temeljitega znanstvenega dela, ki jih poznamo iz njegovih prejšnjih spisov, obravnava Cronia v novem delu najprej posnemanje Dantejevih pesnitev med Srbi in Hrvati, nato prevajanje iz Danteja, poznejše odmeve dantejevskih motivov v
sbrskohrvatski književnosti in govori končno o srbskohrvatski dantologiji. Poudarja, da Je posnemanje značilno za šestnajsto in sedemnajsto stoletje, prevajanje pa za naslednji dve. Posnetki pripadajo nekdanjemu dalmatinskemu slovstvu, prevodi pa skupni srbskohrvatski književnosti. V primeri s posnemanjem poznejših italijanskih pesnikov, zlasti Petrarke in Tassa, se mu zdi po-
snemnaje Dantejeve poezije razmeroma omejeno, pojavljajoče se v večjih ali manjših presledkih.
V Dubrovniku se pojavi Dantejev vpliv v začetku šestnajstega stoletja v zbirki «Canzoniere ra-guseo« (1507) v »Pjesmah šiška Menčetiča i Gjore Držiča«. V pesnitvah Dubrovčana Mavra Ve-traniča spominja marsikaj na Dantejevo ((Božansko komedijo«, zlasti «Pjesanca božanstva« in
Ilustracija iz neke stare izdaje Dantejeve Divine Commedie
precej svojski «Pelegrin». V severni Dalmaciji tedaj skoraj še ni hrvatskega slovstva, ker se «učeni» skoraj sramujejo svojega jezika. Edini predstavnik Je Peter Zoranič (Pietro de Albis) iz Zadra s svojim pastirskim romanom v bedni prozi in okornih verzih ((Planine« (Benetke 1569), spominjajočim na Sannazarovo »Arkadijo«. V to alegorično potovanje so vpleteni dantejevski motivi: peklenska vrata v podzemeljske kroge in vizija raja, pomešana z drugimi prvinami. Kasnejši posnetki so neredko šibkejši. Doba posnemanja se Je polagoma unesla.
V skrbskohrvatskem slovstvu so se uveljavljale nove smeri: narodno prebujanje, romantika, zanimanje za narodno slovstvo in za tuje književnosti. Srbi in Hrvati se bližajo Danteju drugače. Pojavijo se učeni in zmožni prevajalci, ki presajajo tuja dela v domače grede zvesto in natančno, zavedajoč se, da s tem bogatijo svoj lastni jezik in svojo kulturo, z željo, da pokažejo, kako je tudi njihov jezik prožen in zmožen za enakovredno izražanje vse-
ga, kar vsebujejo svetovno znana dela velikih narodov. Prevajalci Izbirajo često po svojih simpatijah.
Prvi poskus prevajanja ((Božanske komedije« v hrvaščino je objavila «Zora dalmatinska« 1845. Isto leto je izšel podoben poskus v beograjski »Podunavki«. Stjepan Ivičevid je 1860 prevedel «Pekel», da bi izpričal zmožnost jezika za take visoke naloge, a izšel je le peti spev v zagrebškem »Viencu« (1878). Cronia kritično pretresa te in naslednje poskuse. Ugodno ocenjuje prevajanje Petra Preradovida, ki je bolj cenil smisel kakor strogo dobesednost. Dober Je bil hrvat-ski prevod vse ((Božanske komedije« kotorskega škofa Francesca Uccelllnija v narodnem deseterem Ante Tresld Pavičid je prevajal v jambskem enajstercu; sledil mu je Milan Begovid. Razni Srbi so prevajali z vedjim ali manjšim uspehom posamezne speve. Celotna srbska «Božanstve-na komedija« Dragiše Stanojevi-da je izšla 1929. Z veliko pesniško zvestobo je prevedel «Pekel» Vladimir Nazor 1943. Kot naj višji
dosežek se lahko smatra zadnji prevod «Božanstvene komedije »Mihovila Kombola, ki sega do sedemnajstega speva «Raja» in jo je dopolnil Olinko Delorko 1960.
Govoreč o dantejevskih odme vih v novejši srbskohrvatski knji ževnosti, navaja Cronia dolgo vr sto mest Iz raznih del, ki kaže jo, da je Dantejeva umetnost prodrla globoko v sbrskohrvatsko kulturo.
V poglavju o srbskohrvatski dantologiji pravi Cronia, da je to področje bogato in mnogovrstno, čeprav ni velikih in obširnih del; številne razprave kažejo živo zanimanje za Dantejev svet. Vendar se Dante polagoma umika Boccacciu. Franjo Cale zatrjuje, da je danes Boccaccio «med italijanskimi klasiki tisti, ki se najčešče prevaja in največ bere« (str. 129).
O Danteju pri Slovencih knji-ga ne govori, a o tem izvemo marsikaj v Resovem zborniku »Dante« (Gorica, 1921) in v raz-boriti razpravi Alojza Rebule «La Divina Comedia nelle traduzioni slovene« (Rim, 1960).
ANDREJ BUDAL
Bilo bi želeti, da bi postala ta knjiga čtivo najširših množic, da bi jo čitali mladi in starejši, delavci, nameščenci in intelektualci. Da bi jo čitali tudi tisti, ki ne vedo, da Je zelo težko pravilno razumeti sedanjost in njena kri-vuljasta pota, če ne poznamo svoje preteklosti; da ne moremo razumeti nujnosti nekaterih sedanjih težav, če ne poznamo njihovih vzrokov, ki včasih segajo zelo globoko v preteklost. Ni vseeno, iz katerih in kakšnih knjig in virov se naša mladina in naši starejši učijo spoznavati življenje in boje naših dedov in pradedov. Knjiga, kakršna je ta Ker-mavnerjeva, odpira mlajši in starejši generaciji kritičen pogled v leta tiste težke preteklosti, o kateri naše dosedanje zgidovino-pisje najraje previdno molči.
Avtor knjige, ki pravilno sodi, da nobena zgodovina ne more biti popolna, če ne upoštevamo delavskega gibanja, ali če ga omenjamo le mimogrede kot nepotrebno pritiklino obče zgodovine, sodi tudi, da se prav tako ne more puščati v nemar odnos tedanjih slovenskih političnih strank in njihovih prvakov do socialnodemokratičnega gibanja. Ta odnos je namreč bil in ostane sramotni madež zgodovine slovenskih meščanskih strank in bo tem bolj črnel in postajal tem bolj odurnejši, čim bolj čisto bo zgodovinopisje slovenskega naroda. O tem odnosu nam po v« knjiga prav mnogo in neprimerno več kakor kjerkoli drugje.
Zgodovina slovenske socialne demokracije, kakor nam jo podaja Kermavner v svoji knjigi, je tudi sicer privlačno čtivo. Tu izvemo, da so v teh prvih enajstih letih te bogate zgodovine (in še dolgo potem) idejo o nujnosti organizacije, o nujnosti mednarodne delavske solidarnosti in socialnodemokratične misli vnašali ali širili med slovenske delavce delavci sami: krojači, čevljarji, tiskarji in drugi. Pridni, požrtvovalni in izredno inteligentni samouki, ki jih je življenje in učenje pripeljalo na pot socialne demokracije. Med svetlimi imeni Železnikar, Tuma, Zadnik. Brozovič, Kordelič, Klemenčič, Gerin, Ucekar, Lax in še nekaterimi drugimi . jQi, rnobenega intelektualca, Ce izvzamemo Etbina Kristana, ki je bil v Jugoslovanski social-nodemokratičnl stranki od njene ustanovitve, t.j od 1896, ni bilo v tej stranki do 1905 nobenega drugega slovenskega intelektualca. Prepričan in aktiven slovenski socialni demokrat intelektualec je bil dr. Henrik Tuma. Pomanjkanje aktivnih intelektualcev v Jugoslovanski socialnodemokratični stranki v Avstriji je bilo direkten vzrok, da stranka ni mogla teoretično opravičiti nekaterih svojih pravilnih stališč.
V svoji knjigi je Kermavner posvetil precej prostora začetkom socialnodemokratičnega gibanja v Trstu. Tudi tisti deli knjige, ki so posvečeni začetkom socialističnega gibanja v Trstu, so skrbno obdelani in nudijo bralcu mnogo zanimivih povsem novih podatkov. To, da je Kermavner posvetil precej prostora v svoji knjigi Trstu, je treba pohvaliti in je zelo koristno. Nujno. Vsi dosedanji spisi o nastanku in razvoju socialnodemokratičnega gibanja v Trstu so se skrbno omejevali na tovrstno gibanje italijanskih delavcev, a o slovenski socialnodemokratični organizaciji ni v njihovih spisih niti duha. Kakor da je ni nikdar bilo. To se ni godilo namenoma, marveč preprosto zato, ker pisci niso obvladali slovenskega jezika in so se zato omejevali na gibanje italijanskih delavcev in na italijansko ali morda še nemško dokumentacijo. Kermavnerjeva knjiga dopolnjuje tudi to vrzel in mnogo prispeva k zgodovini tržaškega socialnodemokratičnega gibanja. Tu lahko zapišemo, da si brez te knjige ne moremo misliti vsega tržaškega socialističnega nastajanja in gibanja.
Ko opisuje kljubujočo vztrajnost posameznih tržaš^h slovenskih socialnih demokratov, ki se prav tako kakor njihovi sodrugi na Kranjskem niso hoteli upogniti zahtevam in grožnjam avstrijske nlicije, se ne more izogniti niti odnosom tržaških ali primorskih slovenskih narodnjakov do prvih samostojnih nastopov slovenskih demokratičnih delavcev na sindikalnem In političnem poprišču. Prepuščam čitate-ljem knjige naj sami sodijo in obsodijo. V pogojih, ki so nepreklicno zahtevali, naj se tržaški in sploh primorski Slovenci, če hočejo ubraniti svoje narodne interese, oridružijo najnaprednejšim političnim tokovom, so se tržaški in vsi primorski narodnjaki pridružili najbolj črni avstrijski reakciji, jo zagovarjali in podpirali. In tu je nastalo njihovo sovraštvo do delavskega socialističnega gibanja.
Kermavner se v knjigi ne izmika nobenemu vprašanju; vsa vprašanja skuša osvetliti na način, ki je vsakomur razumljiv. Lahko rečemo, da je Kermavner obdelal zanimivo snov — ki bi bilo na mestu, da jo vsi poznamo — v lepi domači slovenščini. Cankarjeva založba bi morala skrbeti, da bi šla knjiga čimbolj med ljudi, a predvsem v šole,
IVAN REGENT
V AMERIKI SE ŠIRI NOVA PSIHOZA
Konec sveta bo čez dobra 2 tedna»
Letošnji konec sveta napoveduje verska sekta sv. Duha v Indiani - Zadnjič so prerokovali svetovno katastrofo za 4. februar 1962 - Prebrisani trgovci so spretno izrabili ljudsko paniko v svoj prid - Uničenje sveta so prerokovali tudi za konec leta 999, in še 1179, 1496 in 1524
Kratke zanimivosti
* MLINI . PORTUGALSKO PRVENSTVO
V Lizboni na Portugalskem bo kaj čudno zasedanje. Priredili ga bodo člani društva «Prijateljev mlinov«. Na Portugalskem so namreč zgradili mline na veter že v 11. stoletju in jih imajo še sedaj 2895; poleg tega pa imajo še 31.903 mlinov na vodni pogon. Zato so še pred Holandsko. Res pa je tudi, da ni don Kihot nikoli prekoračil meje med Španijo in Portugalsko, t. j. Sierre de l’Estrella. Vsekakor se Portugalci lahko ponašajo, da so prvi uvedli mline na veter.
KIRURGI, BODITE PREVIDNI!
Člani verske ločine sv. Duha sveto verujejo, da bo 16. marca letos konec sveta. O tem so tako trdno prepričani, da se na ta dan že nekaj časa prav resno pripravljajo. V mestu Huntingburg v državi Indiana pa nekateri verniki te sekte ne bi radi tudi sami doživeli konec, in zato si mrzlično pripravljajo zaklonišče. To so našli v nekem opuščenem rudniku, kamor se nameravajo preseliti in prebiti pod zemljo najhujše trenutke, ko bo «vse, kar je živega na svetu, jemalo konec«. In ko bo katastrofa mimo, bo-
do prilezli iz svojega podzemeljskega zaklonišča in bodo nadaljevali življenje na Zemlji popolnoma sami.
Pristaši omenjene verske sekte že dalj časa pripravljajo svoje zaklonišče in ga kar se da udobno opremljajo. Rudnik je kakih deset kilometrov oddaljen od mesta. Vanj so že prepeljali postelje in primerno množino živil. V tem podzemeljskem rovu so si uredili tudi naprave za zračenje, razsvetljavo in tudi sanitarije. Zaklonišče bo torej na moč komfortno, ni kaj reči.
Obenem z vsemi temi pri-
pravami, pa želijo člani te verske sekte tudi druge ljudi opozoriti na nevarnost, ki preti našemu planetu. Zato na debelo prodajajo brošure s tiskanimi in brez dvoma dragocenimi navodili, po katerih naj bi se ljudje ravnali, ko bo napočila usodna ura. Lahkovernim in preplašenim ljudem, ki spričo bližnjega konca sveta ne gledajo na denar, prodajajo tudi razglednice m različne podobe, ki prikazujejo pretečo katastrofo. S preplašenimi naivneži je kaj lahko kupčevati.
Pred tem je bil zadnjikrat
•iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiMiMmmiiiMiiiiiiiiniiiiiimiiiiiMiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KRIŽANKA
1	2	5		5	6	r5	u	r	0	f"	11	12	n
It								w~	d				
i6~						17	16		u	i9 j			
50					21		J		22 j	g	73		
S			65	25					25	27	M	W~	
35		n	50						51		52			 !
'H		55					H						r
■gjjanJ	55					n	56					d	i
37					n	56					ii	59	T*
si~		H	k2		a	ST”				R	M,		
7T		‘»b	9	V7	*i8				n	V)			
					52			9	i)				
5T"				55		n	56	57					
sr						L.			59							
ui/' iKAvriU: 1. mesec v letu, 8. nepotrebna stvar, navlaka, breme, 14. samoveznica, 15. madžarsko moško ime, 18. prvi grški filozof prirode, 17. ploščica pri hokeju na ledu, 19. naslov slovenskega igranega filma, 20. za Ahilom najslavnejši grški Junak pred Trojo, 21. orjaški predpotopni slon, 23. pomladanski mesec, 24. departma v Južni Fran-c ji, 25. mlado govedo, 26 kemični znak za rutenij, 28. predlog, 29. začetnici italijanske pesnice, 30. čistilna potrebščina, 31. Zihodni del Nove Gvineje, 33. največje afriško mesto, 34. ameriška filmska igralka (Sza Sza), 35. znameniti italijanski renesančni pesnik (»Osvobojeni Jeruzalem«), 36. eno od Imen angleškega pisatelja kriminalnih romanov Doyla, 37. gojenec vojaške akademije, 38. ostanek kart po razdelitvi igralcem, 39. kratica za ((mariborska tovarna«, 41. kemični znak za ruoidij, 42. kratica mednarodne humanitarne organizacije, 43. telesni izloček, seč, 44. iglasto drevo, 45. otok v Pre-spanskem jezeru, 47. italijansko mesto, po katerem se imenuje Jadransko morje, 49. vrsta tekmovalnega čolna, 50. žila dovod-nica, 52. veletok v zahodni Evropi, 53. največja reka v osrednji Aziji, ki izvira pod Karako-rumom, 54. umetnikova delavnica, 56. vrsta zemlje, 58. mlečni kavčukov sok, 59. znameniti avstrijski dirigent (Herbert von).
NAVPIČNO: 1. glasbeni interval, 2. prebivalec kraja, 3. obredna obleka duhovnikov, 4. vr-
sta žita, 5. nizek moški gias, 6. latinski veznik, 7 kopališko mesto na italijanski Rivieri, kjer je bila leta 1920 sklenjena zloglasna pogodba med Jugoslavijo in Italijo, 8. največje pristanišče v Kaspijskem morju, 9. kemični znak za aluminij, 10. loščilo, 11. Ime poljskega pesnika Mickiewlcza, 12. portugalski diktator, 13. rimski cesar, 18. švedsko pristanišče v Botnlškem zalivu, 21. pariška podzemeljska železnica, 22. ime dveh zgodovinskih dvorcev v Versaillesu pri Parizu, 25. privrženka teizma, 27. redko moško ime, 30. človek, ki se ukvarja z masažo, 32. naelektren delec atoma, 33. velika lesena posoda, 34. pred leti umrli slovenski pesnik (Pavel), 35. zdravilna kroglica, 36 uslužbenec na carinarnici, 37. razgrajanje, hrup, trušč, 38. izleti v gore, 39. ime italijanske filmske igralke Vitti, 40. predsednik ZDA po drugi svetovni vojni, 4t. kemična prvina (znak Ba), 46. žitna plesen, 48. športno oblačilo, 49. osvežujoča pijača, 51. svetlo angleško pivo, 53. trenje, 55. začetnici slovenskega pisatelja (((Agitator«), 57. romanski spolnik.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO:	1. spopad, 7.
edinka. 13. Tiberij, 15. amoniak, 16. oris, 17. Nurmi, 19. Nora, 20. Lar, 21. narcisa, 23. ban, 24. P(aul) N(ewmann), 25. Aare, 26. Dali, 28. N(ikola) T(esla), 29. delta, 31. Rabat, 33. belka, 34. oko, 37. bivak. 39. ali, 40. Lubarda, 43. ano, 44. slonilo, 46. komolec, 48. kotanja, 49. Slavica.
Najbolj
bogate
ženske
Pred kratkim so objavili podatke o desetih najbolj bogatih ženskah na svetu. Na prvem mestu je vsekakor holandska kraljica Julijana, ki je podedovala vse bogastvo s-oje matere kraljice Vilhelmine, ki Je za svojega življenja podvojila bogastvo svojih prednikov. To bogastvo računajo na 400 milijard.
Druga je Begum. Bila je šivilja v nekem finem salonu v Cannesu. kasneje pa Je postala prijateljica in četrta žena starega Age Khana. Ko se je leta 1950 imenovala Yvette Labrousse in je postala mis Francija, je imela samo nekaj sto frankov prihrankov. Sedaj je «težka» 250 milijard.
Tretja je angleška kraljica Elizabeta, ki dobiva na leto 2 milijardi in en četrt lir apanaže, proste vseh davčnih dajatev, in ima poleg tega še velika posestva ter kar cele vasi. Pravijo, da znaša njen zaklad 130 milijard, k čemur pa je treba še dodati njeno zbirko znamk, vredno 25 milijard.
Med najlepšimi bogatinkami Je španska vojvodinja Liana de Alba e Montoro, stara 35 let, ki ima ogromna zemljiška posestva v južni Španiji, vredna šest milijard. K temu je treba dodati še ogromno dediščino njene matere. Med zelo bogatimi je tudi Američanka Nanette Vanderbilt, ki je poročila nekega narednika, ki je bil brez beliča. Pravijo, da bo dobila 200 milijard dolarjev dote, ko bo postala polnoletna. S poroko je obogatela Suzanne Volterra, ki jo cenijo na 150 milijard. Se preveč znana Barbara Hutton, ki je »kupovala« ženine, je na zadnjem mestu.
Zelo bogata dedinja Olga De-terding, ki spada v družino petrolejskih mogotcev, je na osmem mestu. Na devetem mestu Je stara znanka, mnogim ljudem antipatična bivša veleposlanica ZDA v Rimu Clara Booth-Luce, ki Jo cenijo na 250 milijonov dolarjev. Piše tudi knjige, a njeno bogastvo je v tem, da je žena angleškega »kralja« ameriškega tiska Luceja, ki Izdaja znane revije «Life» — «Timee» itd. Na desetem mestu Je Doris Duke, ki je milijarderka s tobakom, saj ima tudi ogromne nasade te donosne rastline.
napovedan konec sveta za 4. februarja 1962. Takrat so preroki omenjene verske sekte hodili po deželi in razglašali ljudem, da se bo tistega dne svet razklal na dvoje, a razburkano morje da bo zalilo vse, kar je živega. Da bo uničenje popolno, bodo strele u-darjale na Zemljo tako dolgo, dokler ne bo zadnje živo bitje na Zemlji pokončano.
Bolj ko se je bližal napovedani dan, bolj nasprotujoče so bile napovedi prerokov.
Vsi kontinenti se bodo pogreznili v morje. Ves svet bodo pretresle finančne in vojaške krize. Vnela se bo tretja svetovna vojna, v kateri bodo pomrli vsi ljudje na svetu. Naraslo morje, viharji in potresi bodo uničili sleherno življenje na Zemlji.
Kaj bi se čudili, če se je spričo napovedi takih strahot lotila ljudi pravcata panika. Posebno še zaradi tega, ker ee je napoved o svetovni katastrofi jela širiti med ljudmi mnogo pred usodnim dnem. Prebrisani trgovci so znali tudi iz tega posneti smetano zase. Dve potovalni agenciji sta objavili, da nudita interesentom «pravcato nepotopljivo Noetovo barko, na kateri je še nekaj mest na razpolago« in zato zanje še sprejemata
prijave. «Ladja, ki more kljubovati še tako strašni katastrofi«, je na «atomski pogon«. Zaloga hrane in vode na njej zadošča tudi za leto dni za vse potnike. Poleg tega pa je ta «moderna Noetova barka« opremljena z vsem, kar nudi potnikom odobje in prijetno počutje.
številni, včasih naravnost tragični prizori so se takrat dogajali po svetu. V Kaliforniji je 22 oseb zbežalo v Arizonske gore, za katere so menili, da jim bo uničenje sveta prizaneslo. Ponekod na jugu Italije so ženske pritekle na uiice in trge, kjer so na glas molile in se na ta način pripravljale na konec. V nekih krajih na španskem se je na navečer usodnega dne ustavilo sleherno življenje.
Poleg take vseobče psihoze pa mnogim trgovcem njih »poslovna žilica« ni dala miru in so tudi to spretno izrabili 'za svoj dobiček. Tiste dni je neki lizbonski dnevnik objavil takle oglas:
»Vesoljni potop — 4. februarja. Rezervirajte si pravočasno prostor na naši .Noetovi barki’! Prijave sprejema uprava lista.«
Dogajali pa so se takrat tu-

IligpIPi
F • :
Američani radi povabijo v Hollywood lepe evropske igralke, toda tam jih »predelajo« po ameriškem okusu. Lepo in simpatično Claudio Cardinale, so »predelali« tako, kot kaže slika. No, ni kaj reči, ostala je še vedno prikupna.
no, emkaat yr\o\
' U.AblT<AV) DE ,
naač.a,?aa\jiS i IN Ti (M PAD i\AED Via, \Af>y
Pl 3 ANI CaOS&Ali Vib SO VitA^ELI . DA bt UAOfTAN VjAACA, L.EVAAM bfc DE vjDO-<k\	VJSt.
VCtdPi.DE TAMVL.Da/ (V p v* PV-EPtMiM.'//
bt Tl ŽE CPfcU MA TAKO LAt GdC, OA SE Tl VJE ZAPOttvli )
SOHO \ Si TO HO-
. litEK^
7 Ial VAM
UAPVTAN ibO VSAK VHlP TU V
MA\ TO DOfclS OD MEME.OV.-/ VtALO Tl DO Z
/Kdai. ow\^T>
NENADOtTA
SPUSTITE
LESTEV!!!
M*,WA,vW.\ OSEL SAE ENKAAT MA. LEO, KAD UE MEfo J. TE C. A1 /[
St NADALDU3E
di naravnost tragični prizori. Tako so v Indiji milijoni hindujcev in muslimanov prebili ves čas v molitvi. Mnogi med njimi so zapustili svoje domove in se zatekli v sveto mesto Benares. V oddaljenih predelih dežele se je ustavilo sleherno delo in poslovanje. V Nepalu so se tisoči zatekli pred pretečim potresom v gore. Zaroke, poroke in druge družabne dogodke so odložili na čas po 4 februarju.
No, takrat ni bil napovedanega dne konec sveta, kot tudi 16. marca ne bo.
Sicer pa je bil ta konec sveta že tolikokrat napovedan in dandanes nihče več ne veruje takim prerokovanjem.
Velika tragedija je doletela človeštvo, kakršne ni prizadejala nobena vojna in nobena drugačna naravna katastrofa, konec leta 999. Kdove zakaj in kako, a ljudje so bili prepričani, da ne bo nobeno živo bitje dočakalo leta tisoč.
Decembra 999. leta so ljudje po vsem svetu kar poblazneli. Najbrž ni bilo nikjer na svetu dežele ne mesta, da se ne bi takrat vedli ljudje kot blazneži. Samomori so bili kar pogost pojav, a tudi plenjenje in ropanje ter ((poravnavanje« starih medsebojnih računov. Niso se zmenili za pomirjajoče besede pametnih in treznih ljudi.
Konec sveta je bil napovedan tudi za leto 1179. Takrat so astrologi pozivali ljudi, ki so v grozi in smrtnem strahu pričakovali konca, svojega in vsega, kar jih obdaja, naj se poslovijo od življenja.
Podobna masovna psihoza je zajela človeštvo leta 1496 in februarja leta 1524. Tedaj je nemški astrolog Johann Stoffler napovedal pravcati vesoljni potop. V resnici pa je bil februar tistega leta najbolj suh kot več desetletij do takrat.
Vidimo torej, da Je bil konec sveta že večkrat napovedan in da so take napovedi jemali ljudje ponekod prav resno. Najbrž pa sedanji napovedi večina ljudi ne bo verjela. Sicer pa, saj ni več daleč ta usodni dan. Kdor bo dočakal, bo videl. S. A.
Rešitev iz prejšnje številke:
NADALJEVANJE
Kirurgi morajo šepetati med operacijami. Bolnik, čeprav anesteziran, še vedno zaznava zvoke ter jih registrira v svoji podzavesti. To je ugotovil profesor-kirurg Bradley Cheek iz San Francisca. Bolniki, ki so bili v hipnotičnem stanju, so mu poročali o razgovorih, ki jih je imel s svojimi asistenti za časa prejšnjih operacij.
•jtr NOVO NASELJE NA MORJU
Dancev res ni mnogo, toda zaradi pomanjkanja zemlje so na tesnem. Zato je svet za industrijo pripravil načrt «AVE-DORE«, ki ga bodo uresničili leta 1967. Gre za industrijsko naselje na 367 ha površine s 25.000 delavci in uradniki, 10 km severno od Kopenhagna. Sedaj pa ne more še nihče obiskati tega kraja, ker je še na odprtem morju, ki ga bodo morali seveda zasuti.
-fr MESO TUDI OB PETKIH
Pristojna kongregacija koncila je po posredovanju nadškofa Johannesa Vonderacha oprostila švicarsko letalsko družbo posta ob petkih. Pokazalo se je namreč, da je sploh težko pripravljati brezmesne jedi na kratkih progah. Da bi rešili to vprašanje, so torej pristali na to, da lahko pripravljajo na letalih meso tudi ob petkih. Sicer je francoska letalska družba Air France dobila to dovoljenje že konec preteklega leta.
■fr DEBELOGLAVCI
Raziskovalci univerze Berkeley v Kaliforniji so ugotovili, da se živalim poveča glava in postanejo njihovi možgani težji, ko jih prisilijo, da se poslužujejo svojega razuma. Za svoj poskus so vzeli nekaj podgan istih staršev ter so jih razdelili v dve skupini. Na enih so izvajali psihične poskuse, druge pa so pustili na miru, da so valjale v lastni lenobi. Ko so živali poginile, so ugotovili, da so možgani prvih podgan tehtali 4,6 odst. več kot možgani drugih. Znanstveniki pa ne vedo, ali so se podgane tega zavedale.
£ KAJ VSE SI IZMISLIJO
Znani slikar Amerigo Tot je povabil prijatelje, ko je otvoril svoj novi slikarski študij v slavni Ulici Margutta v Kirnu. Jedilni list je obsegal mineštro iz testenin in fižola ter pečenice; vse to so seveda skuhali ali ocvrli ni prostem po zadnji ameriški modi (temu pravijo barbecue, čemur bi se reklo po naše na žaru). Znana industrijka volnenih izdelkov Luisa Spagnoli pa Je priredila večerjo na čast Laure Betti, kj-er pa so si morali gosti postreči kar stoje. Jedli so polento in pečenega merjasca. Televizij ska igralka Liana Trouchč pa je postregla svojim gostom s polento in «osei» nedolžni ptički). Maria Gardini, znana vedeževalka rimske aristokracije, pa je na čast nekega klienta, ki se Je vrnil s popotovanja po celem svetu, skuhala gostem polento in obaro iz polenovke po livornskem načinu.
Razne gospe, ki si belijo glavo, kaj bi skuhale finim gostom ali prijateljem svojih mož, se lahko torej potolažijo. Dovolj je, da skuhajo poln kotel dobre furlanske polente in še kaj zraven, pa bodo pripravile obed po najnovejši modi. Razni fičfiriči (snobi), ki ustvarjajo modo, so se namreč naveličali kaviara in finih jetrnih paštet. Sedaj tudi po najbolj elegantnih rimskih hišah jedo po kmečko in pijejo samo navadno črno vino.
+ MAŠA NA DOMU
Pravijo, da neko podjetje v Milanu, ki izdeluje plošče, pripravlja ploščo «long-playing» s posebno vsebino, ki bo botovo imela velik uspeh. Na ploščo so namreč posneli slovesno peto mašo v italijanščini namesto v latinščini, kot določa nova liturgija Koncila. Prodajno geslo, ki naj bi omogočilo čim-večji uspeh, naj bi bilo naslednje: vsi se lahko naučijo slediti maši. Pri tem ne računajo samo z globoko vernostjo ljudi marveč tudi z njihovo prirojeno radovednostjo.
>. OVEN (od 21. 3. do r	,v \	20. 4.) V svojem ču-
I	stvenem življenju bo-
I	ste zelo podjetni.
L	J	Razdobje je ugodno
^ za okrepitev srčnih dnosov. Prav tako bodo ugod-t odnosi s prijatelji in sorod-iki, tako da boste vedno v eseli družbi. Ta teden lahko idi uresničite neki načrt.
----BIK (od 21. 4. do
r	\	20. 5.) Ne glejte na
)	ravnanje osebe, ki
/"	N j	vas Ima rada, z na-
w	J	pačnega gledišča, ker
v-----^ ste ta teden nagnje-
i k temu, da raje opazite na-ake kakor dobre lastnosti. V ružlni skušajte ustreči svojem, čeprav se ne smete od-eči svojim zahtevam. Na delu se dobro.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Ta teden boste lahko zopet vzpostavili prekinjene stike Nekatere osebe bodo srečno uredile svoje čustveno življenje; drugi pa bodo spoznali nove osebe, s katerimi bodo preživeli brezskrbne urice. Ne zanemarjajte svojih prijateljev.
/—S, RAK (od 21. 6. do f f =■> \ 22. 7.) Pred seboj (imate zelo primerne l 7EK-y I dneve za čustveno V ( 1 J življenje. Z osebami, V V ki vas imajo rade, boste dosegli polno soglasje. V družbenem življenju boste doživeli uspeh. S prijatelji bodite popustljivi, čas Je upoden za uresničenje načrtov.
LEV (od 23. 7. do r c«	^ \	22. 8.) Le malo oseb
Jn#	se bo lahko upiralo
t'f	v /	vaši očarljivosti.
Vpliv zvezd povzroča ta teden zelo razgibano čustveno življenje. Med prijatelji utegne nastati opravljanje, zaradi česar bodo odnosi med njimi precej napeti. Tudi na delu ne pojde gladko.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ta teden boste precej poparjeni In malodušni. Ste namreč preveč kritični do sebe in do drugih.	Zato si lahko pokva-
rite priložnosti tudi v čustvenem življenju. Skušajte posvetiti nekaj prostega časa obiskom. Možnost nekega dobitka.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Osebe, ki vas imajo rade, bodo skušale ustreči vašim željam tn u-stvariti okoli vas romantično vzdušje. Povrnite jim njihovo pozornost s kakim malim darom. Razdoble )e tudi primerno za utrditev prijateljstev, ki ste Jih zadnje čase malce zanemarjali.
ŠKORPIJON (od 24.
11.) Cu-življenje vam prineslo razgiba-—-it, a hkrati tudi ljubosumnost, kar bo pokvarilo odnose z ljubljeno osebo. Nekoliko vam bo tudi nerodno, ker se boste morali prilagoditi predlogom svojih pri-
ŠKORPIJOh \ 10. do 21. I	1 stveno življi
I W. j bo prineslo \	/ nost, a hk
—s ljubosumno:
STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Nasproti svojeinu čustvenemu položaju bodite ve-vedri. Mnogim osebam se bodo ta teden izpolnile njihove sanje: druge pa bodo čutile, da so njihovi čustveni odnosi bolj trdni kot kdaj koli. Sploh vam bo življenje »z rožicami postlano«.
X KOZOROG (od 22. f V \ 12. do 20. 1.) Ta te-I ^| den boste srečali 7 simpatične ljudi in V 77 boste nagnjeni k do------------- volji in čustvenosti. Sploh pa bo čustveno življenje zelo intenzivno. Srečali se boste s prijatelji iz tujine. V družini boste zelo zadovoljni, ker boste uresničili neki načrt.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Skušajte izkoristiti to razdobje, v katerem ste bolj očarljivi kot po navadi. Zaradi tega boste tudi laže navezali nove čustvene stike. Se posebno bodo dobri odnosi s prijatelji. Imeli boste tudi stik z neko osebo iz kulturnih krogov.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Prve dni v tednu boste imeli nekoliko težkoč v odnosih z ljubljeno o-sebo; nato se bodo tl odnosi popravili. Čaka vas tudi neko zelo prijetno presenečenje. Ce bo nastal spor s nekim prijateljem ali v družini, ga boste • svojim taktom po-
Mesečna philoga phimokskega dnevnika za naše podeželje štev. 2 (13)
DA BOMO IMELI TOČNO SLIKO IN JASNE CILJE
Nujno potrebno sklicanje posvetovanja o kmetijstvu
V pripravah za načrtovanje je treba upoštevati kmetijsko gospodarstvo
RAZSTAVE IN NAGRADE
Na družabnem večeru s pokušnjo domačin vin, ki ga je priredilo v svojih prostorih Prosvetno društvo Barkovlje v soboto, 13. februarja, so bili z diplomo nagrajeni:
ZA BELO VINO
Na nedavni občinski konfe-Ienci o tržaškem gospodarstvu smo slišali, da naše kmetijstvo ne predstavlja prnv-zaprav velikega odstotka ko §re za ustvarjanje narodnega dohodka na Tržaškem, v«ndar pa ne smemo pozabiti, irpa kmetijstvo na našem Področju, in še toliko bo.j na Področju dežele Furlanija -"Julijska krajina, važno mesto fi ga ne kaže podcenjevati, tudi ako ga primerjamo z Važnejšimi pridobitnimi veja-PU, kakor so na primer industrija, trgovina, terciarne dejavnosti, itd. Na kmetijam področju pa je cela vrsta nerešenih in odprtih vpra-®anj, ki terjajo nujno rešitev, ^ted temi naj omenimo na Primer vprašanje vskladitve Proizvodnih stroškov z odkupno ceno mleka, vprašanje odkupovanja vina, vprašanje ži-inoreje na Tržaškem, na Gorkem, v Beneški Sloveniji j® v Furlaniji, vprašanje vrt-Psrstva, razširitve našega j^etličarstva itd. V zadnjem ^su so se tem problemom Pridružili še drugi, tako na Primer gradnja naftovoda iz /rsta na Bavarsko, izvajanje 2a|tona štev. 167, itd.
O vseh teh vprašanjih bi e morali pogovoriti na polnem srečanju, katerega Paj bi se udeležili predstavni-j kmetov, neposrednih obde-°valcev zemlje, strokovnjaki Področja raznih panog kmetstva in gospodarstva, praviti itd. Na tem srečanju, do aterega naj bi prišlo čim Prei. kajti minuta zamujena ddi na tem področju «ne 'rne se nobena«, bi se skup-°. Pogovorili o vseh vpraša-Jm, ki se tičejo kmečkega °veka in kmetijskega gospo-' Srstva. Tako srečanje naj bi ^Odstavljalo nekakšen mej-*■ ob katerem bi se za tre-, utek ustavili ter se prešteli: Oliko nas je, ki se v deželi urtanija - Julijska krajina liprjamo s kmetijstvom, ko-J?° ie med nami takih, ki ži-, 1° samo od zemlje in koli-o takih, ki živijo od indu-tj. ie in le deloma od kme-Istva; kakšne razlike obstalo rned kmetijstvom na Tr-pem, Goriškem in Videm-j^etb; kaj je z našo živinore-, ’ 2 našim pridelkom vina, Proizvodnjo mleka; koliko adih ljudi je danes še na t^lji in koliko jih vsako le-2 . °dhaja v tovarne, kako je kujanjem zelenega načrta, U_j° 2 zakonom za hribovite ij^ečja, kako z zakonom o °tjšanju živinoreje, s social-111 zavarovanjem kmetov, z
mehanizacijo kmetijstva, s strokovno izobrazbo, z zadružnimi oblikami sodelovanja itd.
Udeleženci naj bi, vsak po svoje, doprinesli svoj delež k uspehu srečanja s tem, da bi pripravili material s posameznih področij, tako da bi ob koncu zasedanja imeli pred seboj čim popolnejšo sliko današnjega kmetijstva na Tržaškem in v deželi Furlanija-Julijska krajina sploh. Zdaj je pravi trenutek, da bi postavili v konkreten okvir za-
kovno srečanje o kmetijstvu.
Pripomniti je še treba, da bi tako srečanje, oziroma posvetovanje verjetno rodilo tudi druge koristne potrebe v korist kmetijstva in bi začrtalo glavne smernice za njegov napredek.
Dr. E. F.
Aleksi j Civardi, Josip Starec in Albert Miklavec.
ZA ČRNO VINO
Edvard Scheimer, Marija Pertot in Zoro Starec.
Posebno pohvalo je dobila LOJZKA MILANIČ. Vzorce (30 vzorcev belega in 10 črnega vina) je ocenila strokovna komisija, ki ni vedela, čigava so vina. Družabni večer je zelo lepo uspel. Prav bi bilo, da bi tudi druga društva organizirala take večere s pokušnjo in nagrajevanjem domačih vin.
V TRSTU OD 22. MAJA DO 6. JUNIJA
Mednarodna cvetlična razstava
Letošnja cvetlična razstava bo v Mirainarskeni parku
hteve in potrebe našega kmetijstva, tako da bi lahko s konkretnimi podatki in predlogi ter jasnim ciljem lahko nastopali v obrambo njegovih koristi.
Pri tem ne smemo pozabiti, da se zdaj v državnem merilu pripravlja širše petletno gospodarsko načrtovanje, kakor se v mejah dežele Furla-nija-Julijska kraiina pripravlja drugo, man > načrtovanje za samo deželo. In kakor v državi in v deželi zveza in dustrijcev, zveza trgovcev in druge stanovske organizacije pripravljajo svoje lastne za-okvirjene načrte, ki naj jih višji načrtovalci med svojim delom upoštevajo, tako je nujno potrebno, da tudi kmetijstvo pripravi svoj zaokvir-jen načrt z istim namenom. Do tega pa ne more priti, ako se ne bomo prej temeljito pomenili, kako in kaj je treba v tej zvezi pripraviti. Zato je treba resno premisliti, kje in kdaj naj bi se sklicalo stro-
Letošnji mednarodni kmetijski sejem v Veroni, ki bo že 67. po vrsti, bo kakor vsako leto povezan s številnimi stranskimi prireditvami, med katerimi oa bosta imeli posebno obeležje razstava živine in pa 18. Salon kmetijskih strojev.
Uprava velesejma je te dni sporočila vrstni red prireditev, ki si bodo sledile od 14. do 22. marca na sejmišču. V soboto 13. in v nedeljo 14., bo v okviru glavne prireditve poseben seminar o kmetijstvu v treh Benečijah ter o vplivu realizacije Evropskega skupnega tržišča na razvoj kmetijskih dejavnosti v severovzhodnih pokrajinah Italije. Pobudo za ta seminar je dalo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo ob sodelovanju z združe-
V Miramarskem parku bo od 2. maja do 6. junija pod pokroviteljstvom predsednika republike XI. Mednarodna cvetlična razstava, ki bo večja kot vse dosedanje tako po obsegu kot po udeležbi razstavljavcev in prireditvah. Ko je bila razstava na Pomorski postaji, je zajemala 3000 kv. metrov površine, prihodnja pa bo zajemala kar 70.000 kv. metrov površine.
Glavni del razstave bo v parku na prostem, uredili pa bodo nekaj pokritih paviljonov. Tako bodo pripravili ob vhodu z glavne ceste gorski paviljon s poudarkom na zaščito flore, pred kipom Maksimiljanu bo paviljon, v katerem bodo uredili umetniško razstavo, razstavo barvnih fotografij in otroških risb, za barom bo zimski paviljon, v katerem bodo razstavljene občutljive in rezane cvetlice, v gradiču bodo priredili razstavo orhidej in starinske keramike.
njem italijanskega kmetijskega tiska.
V ponedeljek, 15. marca, bodo na sejmu razdelili posebna priznanja in nagrade razstavljavcem, ki bodo na razstavi kmetijskih strojev prikazali najzanimivejše novosti na področju tehnike in strojegradnje. Hkrati bo ta dan posvečen Beleiji. V torek bo dan Zahodne Nemčije. V programu za ta dan je tudi posebno snidenje mladih obdelovalcev zemlje, na posebni svečanosti pa bodo zvečer najboljšim obdelovalcem podelili 15 posebnih priznanj. V sredo 17. marca bo Dan kmečke žene ter zaključno tekmovanje v gospodinjskih delih. Za četrtek je na programu srečanje med italijanskimi in ameriškimi strokovnjaki, ki bodo razpravljali o sodobni živinoreji. V pe-
Na prostem bodo uredili večje in manjše grede s sodelovanjem raznih podjetij in cvetličarjev s Tržaškega in iz drugih italijanskih mest. Na razstavi bodo letos sodelovali ne samo cvetličarji s Tržaškega, ampak tudi iz drugih krajev dežele Furlanija-Julijska krajina. Največji del razstavljavcev pa bo seveda iz raznih italijanskih mest in iz številnih držav s vsega sveta.
V okviru razstave bodo tudi razne kulturne prireditve, nastopi folklornih skupin, posvetovanja o cvetličarstvu in sestanki strokovnjakov. Skup-
Biotehnična fakulteta v Ljubljani, Krekov trg 1, z oddelki: agronomski, Krekov trg 1, biološki, Aškerčeva 12 goz-darsko-lesarski, Večna pot 49, veterinarski, Gerbičeva 60, ži-
velesejem
tek 19. marca, bo dan ZDA ter strokovno srečanje o potrebi po povečani proizvodnji sira grana padske vrste.
V soboto, 20. marca, bo hkrati dan Nizozemske in dan Madžarske. Ta dan je v programu tudi poseben seminar o strojnem namakanju, ki se ga bo udeležilo večje število domačih in tujih strokovnjakov. V nedeljo, 21. marca, bo dan Švedske in srečanje strokovnjakov o vprašanjih, ki se tičejo gospodarskega razvoja hribovitih področij. V ponedeljek, 22. marca, bo dan Francije in zaključek velesejma.
Med najvažnejšimi stranskimi prireditvami bi omenili še običajni mednarodni sejem, v programu od 14. do 16. marca, in pa mednarodni sejem goveje živine, ki bo od 19. do 22. marca.
no bo 60 mednarodnih nagradnih natečajev z zlatimi kolajnami in nagradami za 3,5 mil. lir.
Na razstavni prostor bodo trije vhodi, s ceste Irst-Ses-ljan, na trgu pred gradom in
Če siišca grmi, lakota beži.
nad Grljanom. M’d razstavo bodo okrepili avtobusno službo iz Trsta, vozili pa bodo tudi motorni čolni in mali parniki, ki bodo pristajali v mi-rainarsketn portiču.
vilsko-tehnološki, Krekov trg štev. 1,
Višja agronomska šola v Mariboru.
Kmetijska srednja šola Mariboru (4 letna) z odedlki: poljedelski, sadjarsko-vinograd-niški, živinorejski.
Kmetijska srednja šola Grm pri Novem mestu (4 ktuai.
šola za živinorejsko-voteri-narske tehnike, Ljubljana, Cesta v mestni log 47.
Tehniška mlekarska šola Kranj.
Kmetijska strojna šola Maribor (2-letna).
Vrtnarska šola Medlog pri Celju (2-letna).
Mlekarska šola Kranj (2-letna)
Poljedelsko hmeljarska šola Vrbje pri Žalcu (2-letna).
Kmetijska srednja šola Vrbje pri Žalcu (2-letna za odrasle) z oddelki: živinorejski, vrtnarski.
Kmetijsko živinorejska šola Poljče z oddelki: poljedelski, živinorejsko-traktorski.
Poljedelsko živinorejska šola Turnišče pri Ptuju (2-letna) z oddelki: poljedelski, živinorejski.
Živinorejska šola Šentjur pri Celju (2-letna).
Sadjarska šola Krško (2-letna).
Vinarsko sadjarska šola Svečina (1-letna).
V VERONI OD 14. DO 22. MARCA
Mednarodni kmetijski
Kmetijsko šolstvo v Sloveniji
Za zaščito našega terana
V repentaborski občini je bila dobra letina vina. Pridelka je bilo več in je tudi boljši kot prejšnja leta. Po podatkih trošarinskega urada so prijavili 95 hi belega vina in 295 hi črnega, kar pomeni 103 hi črnega vina več kot v letu 1963. Črno vino, ki ga pridelajo v repentaborski občini, je skoraj izključno teran. ki ima posebno ceno.
Do sedaj niso še prodali terana skoraj nič. Za osmice s teranom ni še primeren čas, gostilničarji pa ga ne kupuje-je še, ker ga nočejo plačati po primerni ceni, vsaj približno sorazmerno s ceno, po kateri ga prodajajo na drobno.
Dvakrat zaporedoma Je bil v repentaborski občini praznik terana in kraškega pršuta, ki sta ga organizirala Pokrajinska turistična ustanova in občinska uprava. Res je, da je najbolj primeren čas za ta praznik poleti, toda potrebno je, da se občinska uprava že zdaj zanima za prihodnji praznik, tako da se pravočasno pripravi vse potrebno,
da se določi dan in organizira dobra reklama. Teran in pršut ne potrebujeta reklame, obvestiti pa je treba širšo javnost o prazniku in privabiti goste.
Že ob lanskem prazniku terana in pršuta smo pripomnili, da bi bilo zelo primerno in koristno, če bi priredili vinsko razstavo s celotnega področja terana. Ker je glavni del tega področja na Krasu onstran meje, bi bilo za to prireditev potrebno sodelovanje pristojnih jugoslovanskih in italijanskih krogov. Taka vinska razstava terana bi bila v spodbudo vinogradnikom in bi prav gotovo privabila lepo število gostov-ljubiteljev terana. Razen tega pa bi morda prav taka razstava sprožila tudi akcijo za zaščito terana. Prav vprašanje zaščite terana je največje važnosti in je nujno potrebno, da se o tej zadevi razpravlja ter najde zadovoljiva rešitev, da ne bo v prodaji «teran», ki s pravim teranom nima nobene zveze.
Albin Bubnič
ZADRUŽNIŠTVO
TO RUBRIKO VAM NUDI KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU - UL. F0SC0L0 1
V NEDELJO, 14. MARCA
Občni zbor Kmetijske zadruge
V nedeljo, 14. marca, ob 9. uri bo v Gregorčičevi dvorani v lil. Geppa 9 redni občni zbor Kmetijske zadruge v Trstu.
DNEVNI RED:
Poročilo upravnega sveta.
Poročilo nadzornega odbora.
Predložitev, diskusija in odobritev obračuna, zaključenega 31. decembra 1964.
Izvolitev upravnega odbora.
Razno.
Vsi člani zadruge so vabljeni, da se udeležijo občnega zbora, ki je še posebne važnosti ob 20-letnici obstoja Kmetijske zadruge.
V nedeljo, 31. januarja, je bil v Bazovici občni zbor Pogrebnega društva, ki ima že staro tradicijo
Občni zbor vsake ustanove je velike važnosti za njeno nadaljnje delovanje, še večji pomen in važnost pa ima ko gre za ustanovo, kot je Kmetijska zadruga, in to ob njeni dvajsetletnici ter v sedanjih razmerah. Zaradi tega ni odveč poziv, naj se občnega zbora udeležijo vsi njeni člani in naj sodelujejo pri diskusiji s svojimi pripombami in nasveti, da bo zadruga lahko še bolj razširila in okrepila svojo dejavnost v korist članov in našega kmetijskega gospodarstva ter za razvoj zadružništva in medsebojnega sodelovanja.
Kakor smo poudarili že ob priliki lanskega občnega zbora, je Kmetijska zadruga v Trstu naša glavna zadružna ustanova na Tržaškem, zadružna matica, kateri moramo posvečati vso skrb, da bo lahko bila kos svojim nalogam. Zaradi splošne slabe konjunkture gospodarstva v Italiji občutimo
posledice tudi pri nas, tako v mestu kot na podeželju. Marsikdo obupuje in bi vrgel puško v koruzo. Toda stvar ni tako črna, da bi morali opustiti vsako upanje. In prav zdaj, v sedanjih razmerah, spričo potreb in perspektive, možnosti, da se razmere zboljšajo, je nujno potrebno, da zavihamo rokave, da globoko zadihamo in se lotimo dela. Saj dobro vemo, da se samo od sebe nič ne zboljša. Ce pa malo bolj temeljito proučimo razmere, lahko ugotovimo, da so možnosti izboljšanja tudi za našo zadrugo. Ne bomo se tu spuščali v podrobnosti, pričakujemo pa, da bodo o tem člani temeljito razpravljali na občnem zboru.
Spričo možnosti razvoja ih perspektiv, ki se odpirajo, optimistično gledamo v prihodnost zadruge. Občnemu zboru želimo plodno delo, novemu odboru, ki bo izvoljen na občnem zboru, pa obilo uspehov.
A. B.
OBVESTILA KMETIJSKE ZADRUGE
Kmetijska zadruga v Trstu j< začela s prodajo malih piščet Pohitite z naročili, da boste ime li zgodaj mlade jajčarice!
* * *
Prispel je odličen semenski krompir (holandski in švicarski) Nakupite si ga pravočasno!
* * *
Kmetijska zadruga prodaja p' ugodnih cenah kmetijske stroj* (multikultivatorje, kosilnice itd-' raznih znamk, tudi za izvoz, K' ima izključno zastopstvo za i> voz multikultivatorje v «ZAF» 1 Jugoslavijo.
• * *
Kmetijska zadruga išče vaje# ca, ali vajenko, ki zna tudi sk vensko. Prijavite se.
ČESTITKE
Nekaj za naše gospodinje
Pelargonija
Pelargonije, geranije rdeče (na Primorskem znane pod i-menom «gorečke» ali «goreč-nice») so najbolj razširjene cvetlice lončnice. Redke so slovenske kmetije ali mestne hiše, če le imajo količkaj primernega prostora, da ne bi poznale teh cvetlic. Pelargonije lahko gojimo v loncih na oknih, balkonih ali na vrtnih gredicah. Glede nege in zemlje so zelo skromne. Najbolj jim ugaja navadna dobro gnojena vrtna zemlja. Osnovna skrb pri pelargonijah v poletnem času je zalivanje. Najboljša voda za zalivanje je deževnica. V kolikor nam ni mogoče priti do te vode, uporabljamo postano vodo iz vodovoda, katero pa moramo držati
zunaj v sodu najmanj nekaj dni pred uporabo. Torej glede nege ni pri teh cvetlicah nobenih težav. Večje napake delajo naše gospodinje pri pre-sajevanju. Pogosto dobimo zelo stare in zanemarjene — olesenele cvetlice, katere so tako degenerirane in oslabele, da res ne delajo časti hiši. Slika pa je še bolj žalostna, ko te lončnice gojimo v najrazličnejših posodah.
Pelargonije razmnožujemo s potaknjenci in to na zelo enostaven način. Potaknjenci (cime) ne smejo biti daljši od 10 cm. Paziti moramo, da ne u-porabljamo pri razmnoževanju vršičkov s cvetnimi popki. Preden se potaknjenci u-koreninijo jih moramo hraniti na svetlem, vendar ne sončnem prostoru.
RECEPTI ZA ČAJ
CAJ NA KITAJSKI NAČIN
V	majhno ročko — samo za eno osebo — se dene žlička zelenih čajnih listov. Nanje se zatem zlije krop in brž nato je treba ročko pokriti. Tako ostane čaj šest minut. Nakar šele se pije.
CAJ NA ANGIjEŠKI NAČIN
Angleži imajo raje močnejši čaj, zato je treba vzeti nekaj več čaja kot sicer. Za šest oseb se dene sedem žličk čar ja v čajno ročko. Na ta čaj zlijemo najprej zajemalko kropa in dve minuti pozneje še ostalo vrelo vodo. Tako pustimo štiri minute, nato serviramo čaj in posebej še svežo smetano.
CAJ NA FRANCOSKI NAČIN
V	segreto ročko denemo po
žličko temnega čaja na osebo, nato zlijemo v ročko vrelo vodo. To pustimo stati najmanj šest minut. Potem serviramo čaj s smetano, z limono ali rumom, kot pač kdo želi.	s- s-
Zmanjšana poraba masla
Skupna potrošnja masla je znašala v preteklem letu v Evropi okoli dva milijona ton, kar je manj kakor v preteklih dveh letih. Od skupne potrošnje masla pa so krili potrebe s komaj 1,64 milijona domačimi izdelki (točneje: z doma izdelanim maslom), medtem ko so morali ostale količine uvoziti.
Katere sorte so najbolj priporočljive? Glede tega se res ni težko odločiti. Pokončne pelargonije, ki so pri nas na Primorskem najbolj razširjene, imajo najrazličnejše barve. Pozmamo živo rdeče («go-rečke»), rožnate, opečno rdeče, belo cvetoče itd.
Zelo znane so «bršljanke» (viseče pelargonije) z mesnatimi peterozobnimi listi, ki so podobni bršljanu. Zelo uspešne so kombinacije s pokončnimi (od zadaj) in visečimi (od spredaj) pelargonijami.
V povojnem času se vse več uveljavljajo na Primorskem, t. zv. Angleške pelargonije (Pe-largonium grandiflorum). Tovrstne pelargonije so pri nas znane pod imenom «pelargo-nije» za razliko od ostalih, ki jih navadno poznamo pod imenom «gerani». Angleške pelargonije so križanke (bastarde). Torej gre za produkt več sort. Skupna značilnost vseh pa je temna lisa na cvetnih listih. Znana je npr. sorta Anden-ken an Karl Schomperle z rdečimi lisami na lososni osnovni barvi.
Zelo lepa je sorta «Kaethe SUptitz» rožnate barve z rdečimi lisami na cvetnih listih. Angleške pelargonije so dosti več zahtevne kot navadne. Pri slabi negi v par letih degenerirajo in cvetje postane drobno.
Ne smemo pozabiti na slovensko narodno pelargonijo «roženkraut» (Pelargonium ra-dula). Ta zelo skromna cvetlica lončnica se bujno razvije in je zaradi svojega prijetnega vonja (vsebuje eterično olje geraniol in citronel) zelo priljubljena. Razmnožujemo jo kot vse ostale pelargonije s potaknjenci.
Kot zaključek moram omeniti, da čeprav se pojavljajo
vsako leto pri cvetličarjih vedno lepše cvetlice in eksotične ukrasne rastline; zavzemajo še vedno pelargonije vidno in častno mesto na oknih in balkonih.
Dr. Fran Juriševič
V soboto, 27. februarja, j1 praznoval svojo 50-letnicf Alojz Markovič, predsednik Kmetijske zadruge v Trstu Člani zadruge in upravnej1 odbora, Kmečka zveza in Zrt za malih posestnikov ter pf jatelji mu čestitajo ob žif Ijenjskem jubileju ter želi?, še mnogo let zdravja in plof nega delovanja. Čestitkam j* voščilom se pridružuje tWi Primorski dnevnik.
Vse več prašičev v Zahodni Nemčij
Po zadnjih podatkih (za fl1’ sec september so imeli v Zs hodni Nemčiji 19,3 milijo!1' prašičev, kar je v primerja* z istim obdobjem v 1963. le’1 za 2,5 milijona več. Ker pa p reja prašičev v tej državi lo naglo napreduje, računar
da bodo imeli v 1965. letu

meseca avgusta za zakol 2» milijona prašičev. To pa 1' oziroma bo, kar za 11 odstc kov več kakor v pretekle’ dvanajstmesečnem razdobji
POR, ali luk
Ta povrtnina je tod še mar lo znana. A kdor jo je že uvrstil med zelenjavo na svojem vrtu in v svoj jedilnik, Jo tudi obdrži, ker je okusna, hranljiva in zdrava (vitaminska) hrana ter se da pripraviti na različne načine.
Por spada med čebulnice, čebula je kratkovaljaste ali okrogle oblike, majhna in iz mesnatih listov. Kolikor je te navidezne valjaste čebule v zemlji, obeli. To uživamo kot por, ki. ga zelo cenijo zlasti na južnem Balkanu. Všeč mu je peščena in ilovnata zemlja, a bogata prstenine in hranin. Za lep por je potrebna globoko (do 40 cm) že med zimo preorana in pognojena zemlja, ki ji dodamo na vsakih 100 kv. m še po 3 kg kaljive soli (šale potassico) in 4 kg fosfata (perfosfato), pol šg amon-sulfata (solfato amonico) pa damo v dveh ali treh obrokih (2 krat po okrog 75 ali 3-krat po pol kg).
Sadike si vzgojimo v gnoja-kih, kamor sejemo na redko februarja-marca, da dobimo čvrste (Kot svinčnik debele) rastline. Presajamo jih od maja do julija v 8 - 12 cm globoke jarke, ki jih izgrebemo z motiko. Pozna saditev sledi zgodnjemu krompirju, grahu i. e. v vrstah 25 cm na razen in v medsebojni razdalji 20 centimetrov. Prej ko ga posadimo' na stalno mesto, debe-
lejši bo jeseni. Na polju daJj pri večji razdalji (nad 30 ti1' dve sadiki na isto mesto. J
Por je treba okopavati; r drugem okopavanju (junij9' zravnamo jarčke, pri tretj®; že malo, pri četrtem (aVS sta) pa že močno osipamo,9 ga čimveše obelimo. Pole’1 por izkopljmo julija-avguSj zimsko sorto pa od septernt; naprej. Del pora lahko po9' mo čez zimo zunaj. Pride’ je seveda različen, povprec* pa računamo na vrtu oVl 4 q na ar (100 kv. m), na H vi pa 200 q.
Ne bo napak,
če veste še tole!
Lepila nimamo pri roki, j bi ga nujno potrebovali, memo v ta namen beljak,. je imenitno lepilo. Papir, penko, blago in še kaj, zW mo z beljakom tako trdno, ! ne moremo na tistem m# odlepiti niti na sopari.
Vijak je zarjavel in ga ' moremo odviti. Pri tem J. m<\ga vročina. in petrolej, m prej namažemo okoli vijak^ glave s petrolejem, potem ■ pritisnemo nanj vroč kolj ski predmet (žebelj, patt močnejšo žico ipd ). Zatem mo vVoP- z izvijačem z koto odvili.
Nekaj pritožb iz nabrežinske občine
Dolgotrajna borba za upravo če, a table so zginile z drogom naše občine je končno za nami, vred, ali pa le napis, imamo že župana in občinski Za pokrajinsko cestno upra-odbor, vse v znamenju pomir- vo so slovenska imena neke vr-jenja in bratstva, doseženih s ste nevarnosti; izogiba se jih sporazumom političnega in u- kot vrag križa in prilagajo po pravnega značaja. Pristaši te- svoje, čeprav s tem ne more ga sporazuma pravijo, da je to zabrisati njih slovenskega po-jamstvo, da se bodo naše zade- rekla. Našemu ljudstvu pa je za ve reševale veliko bolje kot je to, da ostanejo slovenska ime-to bilo pod bivšo občinsko upra- na naših vasi na vseh kažipo-vo. želimo, da bi bilo tako, da tih, še posebno pa na občinskih ni izpod gore prilezla le neznat- poteh. Upamo, da bo občinska na miška.	uprava to upoštevala in čim
„	, .	,. ,__. ____prej postavila table povsod
7 J&S,	tam, kjer je to potrebno.
Svoječasno smo omenili, ka-
no slišali s prižnice napad na naš napredni tisk. Vernike je to neprijetno iznenadilo in so se vpraševali po vzroku. Saj je ves napredni tisk zmeren in nikogar ne napada, izziva ali žali. Drži se pač načela, da je v verskem prepričanju vsakdo svoboden, enako je svoboden glede izbire (naročbe) tiska. Ali bi bilo za našo stvar bolje, če bi naši ljudje ostali brez slovenske tiskane besede? To bi moral vsakdo, ki mu je za naš obstoj in napredek, imeti pred očmi. Zaradi tega bi bilo bolj potrebno in umestno, da bi bili namesto napada na naš napredni tisk — sodimo, da je ta veljal predvsem za «Primorski dnevik» — slišali nasvet, naj bi nekateri naročniki tega ali onega italijanskega lista čitali tudi naš napredni tisk.
Svoječasno je občina postavila na odcepkih table z oznako dotične vasi. Ponekod ni to bilo po volji italijanski nacionalistični mladini, ki prihaja na naše podeželje, drugod je table pokvaril veter. Tako ali druga-
ko je z občinskimi potmi v naši občini. Danes ni s to zadevo nič boljše še slabše je. Za danes naj se pomudimo pri poti šempolaj - Slivno -Sesljan kot najdaljši, a tudi najslabši občinski poti v naši občini. Že pred leti je zaslovela kot srednjeveška pot, se pravi kot pot, ki je služila devinskim fevdalcem za jahanje in njihovim podložnim kmetom, da so tem dovažali dajatve. Sodimo, da ni bila tedaj nič slabša od današnje, bolj podobne razritemu, kotanj astemu in do kamnitih reber izpranemu kolovozu kot pa občinski poti.
Ta pot ni več le krajevnega pomena, ko so jo rabile le prizadete in bližnje vasi. Že dolgo in vedno bolj služi motornim vozilom kot krajšnica proti Devinu in obratno. Bolje rečeno: Bi služila, če bi imela bolj dostojno cestišče. Neki voznik iz Vidma, ki je nedavno zašel na to «Via Cru-cis» in se mu je v slivenski
Liska, ki jo ima Karel Švab iz Križa v svojem hlevu skupno z drugimi štirimi kravami, se je pred nekaj dnevi otelila in je materinsko polizala svoja dvojčka, telico in telička. Tehtala sta vsak po 20 kg, pa sta se že precej zredila ob materinem mleku in skrbni negi gospodarja in gospodinje. Kaže, da ju ne bodo dali iz hleva, ker sta čvrsta, zdrava, mirna in pridna kot mati. Srečno!
rebri nekaj «zataknilo», je preklel pot in njene upravitelje, češ, da je takšna pot mogoča le pri nas.
Ali bo ta pot ostala tudi v bodoče takšna, da se je bodo izogibali celo pešci, kaj šele izletniki in turisti? Ce bi bilo tako, je najpametneje, da občina z desko opozori voznike v Sesljanu, šempolaju in Slivnem, da je za vozila neuporabna. Takšna pa ne sme ostati. A namesto krpanja z gramozom, ki ga odnese že par dobrih nalivov — kot je to bilo doslej — naj bi se cestišče popravilo in uredilo temeljito vsaj v strmih rebreh, kjer ga nalivi najbolj kvarijo.
J. F.
ZAKAJ NI ŠE OSMIČ?
Vina s tržaškega področja veljajo za dobra in mnoga celo za odlična. Taka bi morala biti iz lanske letine, ker so bili za to vsi naravni pogoji. če je torej razen vinogradnika pravilno postopal tudi kletar, mora biti vino takšno, da zadovolji pivca, če pa je bilo obratno in ni vinogradnik tudi pravilno kle-taril, se to maščuje na kakovosti vina: vino ima takšno ali drugačno napako. Upamo, da je takih razmeroma malo. Ce pa so, so res slabiči, nedostopni za vsak nauk in nasvet. Ce ne morejo in ne bodo v svojih računih uspeli, naj to pripišejo le sebi.
Vina je letos v Italiji in tudi pri nas na pretek. Vendar
smo uverjeni, da za kvalitetna vina ni glede vnovčenja strahu. Nekaj takih vin so vinogradniki ze oddali in ga še bodo. Kolikor pa vinski pridelek ne gre tak6 v promet, bi vinogradniki storili uslugo pivcem in sebi, če bi ne odlašali z nastavitvijo osmič. Te bi priporočali zla-sti gospodarjem, ki imajo za to primerne prostore. Je že res, da se pozimi počasneje
ramo dobro pripraviti zemljo ter jo pognojiti s starim gnojem in umetnimi gnojili. Prav tako moramo zemljo razkužiti s posebnim preparatom, kakor smo to napravili za tulipane. Da bodo gladijole lepo uspevar le, je nujno potrebno, da globoko prekopljemo zemljo in jo zdrobimo.
Opozorilo Kmetijskega nadzorništva
Kmetijsko nadzorništvo v Trstu nadaljuje z razdeljevanjem 500 stotov semenskega krompirja sorte San Michele in Majestic iz hribovskih predelov Toskane. Kmetje, ki so se prijavili in plačali 50 odst. nakupne cene, lahko prevzamejo semenski krompir v določenem skladišču. Jasno je, da bo vsak kmet poskrbel za dobro ohranitev semenskega krompirja do saditve, da bo pravilno vzklil. Prostor, v katerem hranimo semenski krompir, ne sme biti vlažen, pač pa mora biti pravilno prezračen in mora imeti stalno temperaturo. Vsaka sprememba temperature, vlaga in tema močno škodujejo gomoljem.
Semenski krompir ne smemo hraniti na kupih ali v velikih zabojih, pač pa ga moramo zvrstiti v platojih ali skladovnicah, tako da ni nakopičen.
Le tako bo pravilno vzklil in bo imel močne, vijoličaste poganjke.
Cez nekaj dni bo kmetijsko nadzorništvo začelo z razdeljevanjem gomoljev gladi j ol tistim cvetličarjem, ki so se prijavili. Dospelo bo 150.000 gomoljev izbranih vrst iz Holandske. Kakor prejšnja leta, bo Kmetijsko nadzorništvo dalo prispevek v višini 40 do 45 odst. nakupne cene. Tudi za ohranitev teh gomoljev morajo cvetličarji skrbno paziti, da se ne pokvarijo preden jih posadijo. Položili jih bodo v platoje ali v skladovnice, da ne bodo eden nad drugim, in to v prostoru, ki je pravilno prezračen in ima stalno temperaturo. Gomolje je treba takoj potrositi s preparatom Brassi-col ali Petrasan, da preprečimo plesnobe in druge nevarne bolezni. Pred saditvijo mo-
če bo februarja lepo, bo celo leto grdo.
toči kot kasneje od pomladi do zgodnje jeseni A kasneje je vsaka hiša bolj vezana na delo.
V takih zadevah se vaščani vse premalo, oziroma nič ne razgovorijo. Ni dovolj, da svoje gospodarske zadeve rešujemo vsak zase. Vredno je, da o njih večkrat skupno raa-pravljamo. Tega smo se odvadili in zatb marsikdaj in marsikje nekaj šepa tudi po naši lastni krivdi. Naj so prilike kakršnekoli, krepka in čvrsta vaška skupnost je vedno koristna.
F.
PADRICE
Ob avtomobilski cesti so pred kratkim dokončali gradnjo velike transformatorske postaje. Podjetje le zemljišča odkupilo, slišati pa je pritožbe glede odškodnine, ki so jo povzročili pri izgradnji na sosednih zemljiščih, po katerih so vozili s tovorniki, porušili zidove in posekali drevje. Prizadetim lastnikom plačujejo odškodnine kot se jim zdi. Kdor takoj pristane, dobi manj, kdor pa ne pristane, se mora na dolgo pogajati in prepirati. Tako je še nekaj spornih primerov, ker prizadeti niso hoteli sprejeti odškodnine,
v maskah. Jutri ob 20. bo tudi ples. V torek bo šla po vasi godba in bodo po hišah nabirali klobase, slanino, jajca in vino. Ob 16. pa bo na trgu sprevod mask ob spremstvu
Če ne prve, pa zadnje
dn&ve
pokaže marec nam rogove.
Umechl koleclcuieeli m malec
če bo vreme še ugodno, nas čaka v marcu precej dela in se bomo morali potruditi, da bomo nadoknadili, kar smo zamudili.
NA VRTU sejemo špinačo, Tedkvice, peteršilj, korenček, radič, solato, vrtno peso in vse vrste graha. Iz tople grede presadimo rano zelje, kolera-bico, glavnato solato «Kralji-ca maja» in rano kodrasto, v toplo gredo pa sejemo paradižnike, jajčevce (melancane), papriko, vrzote, kumare. V Benečiji in na Krasu je zadnji čas za saditev čebulčka, česna in špargljev. Zemljo moramo dobro pognojiti in jo rairahljati ter jo razkužiti.
Na NJIVI mora biti preorana zemlja. Sadimo krompir in si pripravimo semenski fižol. v tem mesecu seiemo tudi krmno peso, korenje, lucerno ali večno deteljo.
v VINOGRADU obrežemo
trte in končamo z vezanjem ter premenjamo kole preden se začne trta solziti. Trte o-kopljemo in jim pognojimo. Zdaj je zadnji čas za saditev trt. Vsaj vsako tretje leto moramo gnojiti s hlevskim gnojem, v vmesnih letih pa raztrosimo vsaj nekaj superfo-sfata (na 100 kv.m po 5 kg).
V	SADOVNJAKU je zadnji čas za saditev sadnega drevja. Prav tako bi moralo biti sadno drevje že očiščeno in poškropljeno. Poskrbeti si moramo potrebne cepiče, ker bo v drugi polovici meseca že nastopil čas cepljenja.
V	KLETI bomo čez kakšen teden morali pretočiti vino. Predvsem moramo paziti, da se v vinu ne razvije cik, in skrbeti, da bo posoda polna. Frazno posodo operemo, zažve-plamo in zamašimo.
ČEBELNJAK ob lepem vremenu pregledamo in, če je
treba združimo slabotnejše družine.
SENOŽETI in detelj išča prevlečemo z ostro brano, zravnamo krtine in, kjer je ruša redka, posejemo dobro seme.
NA DOMU poskrbimo za o-kras hiše, lončnicam zamenjamo zemljo, obrežemo vrtnice, sadimo begonije in gladijole. —
Sovražnik čebel
Francoski čebelarji so ugotovili, da je čedalje opasnejši «sovražnik» čebel — zvok reaktivnih letal oziroma, da ta zvok tako slabo vpliva na čebele, da čebele izgubijo orientacijo. Razumljivo: čebele se potem ne morejo vrniti v svoje čebelnjake. Ce namreč, reaktivno letalo preleti čebele, zvok teh letal negativno deluje na nekatere celice čebeljega organizma.
Postave so kakor pajčevine; muhe drže, čmrlje izpuste.
ki jim jo je oodjetje nudilo. Tako ravnanje je zelo čudno in povzroča nezadovoljstvo v vasi.
V Padričah so se še vedno pritožujejo zaradi odtočnih kanalov ob pokrajinski cesti, ki pelje skozi vas. Ob nalivih so cele luže, ker ni odtočnih kanalov. Že pred tremi leti so posredovali na pokrajinskem uradu, ki pa zavrača odgovornost na tržaško občino, češ da voda priteče na pokrajinsko cesto po vaških poteh, za katere mora skrbeti občina. Vsega tega ne bi bilo, če
godbe ter podelitev posebne nagrade. V torek zvečer bo spet ples v maskah.
Najbolj zanimiva pustna prireditev, ki privabi vsako leto lepo število gostov, pa bo v sredo popoldne, ko bodo z raketo spustili pusta v vesolje in razdelili doto. Ob tej priliki bodo gostom na trgu delili brezplačno vino, polenovko, in repo.
Razen vaških gostiln, ki so že pripravljene za sprejem gostov, bosta delovali tudi dve osmici. Zabave in vina ne bo primanjkovalo. Omeniti je še treba, da je letos že 105. leto odkar v Boljuncu delijo pustno doto.
Da ne pozabimo...
Do 31. marca je treba napraviti in odposlati prijave Vanoni.
Valentin
ima ključe od korenin
bi občina skrbela za svoje poti, pokrajina pa za svoje ceste.
Tudi v Padričah bodo primerno proslavili pusta. Danes bodo po vasi hodile maske, v sredo popoldne pa bodo pustu priredili pogreb, ka kor se spodobi.
BOLJUNEC
Pust, pust... pustimo vsakdanje skrbi in se malo razveselimo. Tako pravijo v Boljuncu in so se tudi primerno pripravili, da bo te dni dovolj zabave in razvedrila za vse. Danes popoldne bo otroški ples. Ob 20. se bo začel ples
Goriška mlekarica
(Foto Humar)
Vpliv svetlobe na
Pred 80 leti so pričeli temeljito raziskovati zapleteno področje, kako učinkuje svetloba na rastlino. Sonce je ti-ouies ^itCiSo afuuA ■edo;sA ep »ti vir energije, od katerega dobivajo rastline že milijone let toplotne in svetlobne žarke, ki so na različnih delih zemeljske oble kaj različni glede na moč in količino. Tro-pični predeli so osvetljeni le po 12 ur, naš zmerni pas je pozimi osvetljen 9, poleti pa kar 15 ur; medtem ko je na tečajih po več mesecev nepretrgan dan in prav tako nepretrgana noč. mrak ali somrak. Moč svetlobe tudi čez dan močno niha, saj prične rah .i vplivati že v zori in dosega vrh opoldne, nato spet pojema. Tudi oblaki ter megleni dnevi zahladijo in zatemnijo rastlinsko okolje. Dragoceno j? bilo tudi spo znanje, da na obe razvojni dobi rastline, na rastno in cvetivno, vplivata svetloba in toplota.
Rastline odprtih polj si glede svetlobne in toplotne energije ne morejo nič pomagati, V steklenikih in v zaprtih gredah pa moremo z umetnim ogrevanjem in z dodatno lučjo ter temnjenjem precej vplivati na cvetivost in zgodnejši pridelek. Edini vir, ki zalaga rastline z energijo, je dragocena sončna svetloba. K nam prihaja kot elektroma-gnetsko valovanje različnih valovnih dolžin. O sončni svetlobi zvemo kaj več, če jo z zbirno lečo prestrežemo v ozek pas in jo s stekleno prizmo razklonimo v sončni spekter; ta se glede razporeditve barv ujema z mavrico, ki jo kot, pisan barvni lok projicira sonce na deževno nebo. Sončna svetloba torej ni bela, ampak je skupek raznih valovnih dolžin in s tem raznih barv. V mavrici je močno vidna pomembna rdeča barva, ob njej je oranžna, nato rumena, zelena, modra, indigo in vijolična. Toda ta lepi barvni pas ni edina sestavina sončne luči Onstran vidne ideče barve sončnega spektra je za naše oko neviden, a zelo pomemben pas infrardečih žarkov onstran vijolične barve pa je pas nam nevidne ultravijolične svetlobe. Našim očem viden pas sončnega spektra ima valovno dolžino od 400 do 710 mi-limikronov, kar je 400 do 710 milijonink milimetra. Najdaljše valovne dolžine ima infrardeči del, namreč od 700 tisočink do 4 desetinke milimetra, ultravijolična svetloba pa valuje v 15 do 400 milijoninkah milimetra. Znanost še ni do kraja ugotovila, s katerimi pasovi sončne svetlobe se okorišča rastlina, vemo pa, da pomaga pripravljati sladkor, osnovno rastlinsko hrano, ves sončni spekter; pri tem najmanj sodelujeta zeleni in rumeni del, najbolj pa rdeči in modri pas. o ultravijoličnih žarkih pa je znano, da delujejo zaviralno na rast. Prav teh žarkov je največ v visokem gorju, kjer so rastline res nizke, skoraj blazina-ste. Te iste rastline se v nižino potegnejo, saj je tu za-viralnost ultrasvetlobe že zelo oslabljena zaradi izgub na poti skozi nižinsko ozračje.
Sončna svetloba, ki je tako pomembna za rast, za razvoj in semenitev rastlin, pa je še tudi drugače velepomembna za rastlinski, a tudi za ostali živi svet, saj odločilno sodeluje v fotosintezi ogljikovega dvokisa v sladkor. Fotosinteza je torej združitev ogljika in vode v sladkor s sodelovanjem svetlobne energije. Ta proces imenujemo tud) rastlinsko asimalicijo, rastlinsko prisvojitev. V njej namreč prisvoji rastlina tujo mrtvo
organsko prvino ogljik in jo vključi v sklop živega rastlinskega telesa. Ogljika in njegovih spojin je v naravi veliko, vendar ga rastlina ne pripelje vase po koreninicah kot vse ostale prvine, ki jih najde v zemlji in v umetnih gnojilih. Tako ji ostaja na voljo samo ogljik ozračja. V njem pa je te prvine kaj malo, namreč le tri stotinke odstotka medtem ko je dušika 77%. kisika skoraj 21" o, vodika 1%. Toda kljub tej res neznatni povprečni gostoti ogljika v ozračju ga je v njem kar 3 tisoč bilijonov kilogramov. V ozračje se neprestano vračajo nove velike količine ogljika, ki izvirajo iz trohnečih rastlin in živali, iz sežganega lesa in premogov, iz mineralnih vod, iz vulka-tih milijard živih bitij, nov a tudi od dihanja nešte-
Rastline so narejene tako, skozi listne reže. Po prav isti poti se umikajo iz rastline tudi vodni hlapi. Kot stopi ogljik skozi reže v notranjost lista, napolni ves gobast labirint stanic v sredici lista. Tu naleti na neštete stanice, ki so polne drobcenih zrnc listnega zelenila, imenovanih tudi hlo-rofilna zrnca. Ta v stanici niso negibno vložena v njeno praživ, ampak so gibna in se ob prvi svetlobi postavijo ob steni čelno proti prihajajoči svetlobi. Svetloba in ogljik, ki sta po pronicanju stopila v stanico in iz nje v hlorofilno zrnce, se v zrncu srečata; nato prične zaporedje še malo poznanih kemičnih reakcij in postopkov, katerih končni učinek je sladkor, iz tega pa po združitvi mnogih sladkornih delcev škrob. Enodnevni izdelek škroba se da v stanici lepo videti, seveda le ob močni mikroskopski povečavi in po obarvanju z jododkalijem. V notrini hlorofilnih zrnc, ki so ! največ lečasta, pa tudi okrogla ali paličasta, so nagneteni modro obarvani škrobovi delci. Ti na vso srečo niso topni, pač pa jih ferment diastaza čez noč predela v sladkorje, da bi mogli oditi iz hlorofilnih zrnc v tista področja rastlinskega telesa, kjer so potrebni za napravo novih brstov in popkov, novih listov in poganjkov, tako izpraznjena hlorofilna zrnca pa bi bila spet pripravljena za novo fotosintezo. Škrob zbere rastlina tudi v gomolje, semenje in čebulice, on je tudi tista rezervna hrana, iz katere drevo spomladi spet olista ali gol zacveti. Zrnca listnega zelenila so kaj skrivnostna svetlobno kemična delavnica, o katere delovnem postopku in delovnih fazah je še mnogo nepoznanega, toda to pa se ve, da je glavni faktor te proizvodnje svetloba, ki že z eno de-settisočinko dnevne svetlobe vzbudi delo v listih. Spričo tega ni čudno, da tudi svetloba lune kot dodatno svetilo ni brez učinka na razvoj rastlin.
In kakšno je to listno zelenilo, ki ni razlito po stanici, ampak izolirano zbrano v zrncih? Listno zelenilo je kemično iz dveh vrst, iz hlorofila «a» in iz hlorofila «b». Ne vsebuje železa, ampak magnezij.
V hlorofilnih zrncih sta še dve rumeni barvili, karotin in ksantofil. Ker ju prekriva zelenilo, jih opazimo šele na jesen, ko se zelenilo nekaj tednov prej izgubi iz lista, ta pa tedaj zažari v lepih zlatih in rdečerjavih tonih.
Svetloba pa kaže še tudi drugačne učinke. Pogosto naletimo n. pr. na sobne rastline, ki se iz temačnega kota pretegujejo k svetlobi okna, poznamo pa tudi rastline, ki spokojno žde in kar dobro uspevajo tudi daleč od svetlobe. Tudi v prosti naravi naletimo v senčnih krajih na take rastline, ki nočejo polnega sonca in drugje spet take, ki
rastline
jim sonca zlepa ni dovolj. Med te štejemo vse kakteje, ki tudi' pri najboljši namestitvi pri nas nikoli ne najdejo tako močne svetlobe, kot jo imajo doma v vedno sončnih visokih planinah. Zaradi tega tudi nimajo tako obarvanih iglic in pomanjkljivo cveto, češ, saj so imele dovolj vlage in hrane. Verjetno jim je manjkala dovoljšnja doza svetlobe in s tem ogljične hrane. Če imamo lončnice na notranji polici okna, dobe le 40% svetlobe, ki bi jo bile deležne na' prostem, pa tudi, če so nameščene na zunanji polici okna, izkoriščajo sončno svetlobo le samo 60%. Iz pretegnjenih krompirjevih cim, ki spomladi v temačni kleti iščejo pot k svetlobi in iz zastavnega mladega krompirjevega vršička na njivi šele prav vidimo, kako usodno so zelene rastline navezane na sončno luč. Ta ima še nov vpliv na razvoj rastlin, če jim jo dnevno po nekaj ur odvzemamo ali po polnem obroku še dodajmo, bodisi kot svečno, žarnič-no, obločno ali neonsko luč. Ugotovljeno je, da ima razvoj vsake rastline dednostno določeno dvojno stopnjo rasti, rastno dobo in dobo cvetenja. Po tem, koliko osvetlitve potrebujejo rastline, da zacveto, so razmestili v kratkodnevne, v dolgodnevne, v nevtralne in v intermediarne. To so zanimiva spoznanja, nekatera stara že 60 let, druga dosti mlajša, vsa pa že upoštevana v prid večje in zgodnejše proizvodnje.
| Kje so najboljše krave na svetu? V Berlinu!
Ko so nedavno tega predstavniki FAO (organizacija OZN za prehrano in kmetijstvo) primerjali molznost krav v različnih deželah na
Če v marcu veter žene, je v maju lepo vreme.
svetu, so prišli do zelo zanimivih, deloma presenetljivih rezultatov. Ugotovili so namreč, da so najboljše krave na svetu berlinske krave, saj dajejo na leto povprečno 4974 litrov mleka. Berlinskim kravam sledijo izraelske (povprečno 4480 litrov mleka letno), tretje najboljše molznice pa so krave iz Nizozemske s 4230 litri mleka na leto. Ugotovitve so res presenetljive, saj imajo v Berlinu kar 2400 krav. Ne redijo pa jih samo na pašnikih v predmestju Berlina, temveč tudi v središču mesta, na dvoriščih med najprometnejšimi ulicami in cestami. Te krave pa deloma hranijo tudi z odpadki, ki o-stajajo v gospodinjstvih. Sicer pa je res nenavadno, da
Marec pride kot lev, odide kot jagnje.
ima Berlin, ki šteje dva milijona prebivalcev, toliko krav in da imajo kar ugodne pogo-
je za kmetijstvo oz. živinorejo. Zatrjujejo, da je berlinsko kmetijstvo (velja pa to za zahodni Berlin) specializirano, saj imajo 400 ha plodne zemlje in še okoli 2400 hektarov vrtov. Mnogi predmestni predeli v zahodnem Berlinu pa so že danes popolnoma podeželski. Skupaj je v zahodnem Berlinu 200 kmečkih gospodarstev. Razen 2400 krav redijo še nad 10.000 prašičev, 2000 ovac in koz in skoraj
Dokler v lesu soka ni, zimi se še ne mudi.
300.000 perutnine. Ob tem pa še tale zanimivost! Kljub temu pa se zahodni Berlin s temi pridelki oz. to prirejo ne more prehranjevati sam in krije komaj petino potreb po jajcih, 10 odstotkov potrošnje mleka in 5 odstotkov potrošnje krompirja.
Šcstnadstropni hlev
V nizozemskem mestu Gro-ningenu so zgradili hlev za 500 krav, ki ima šest nadstropij. Nadzorstvo nad kravami oziroma sploh dogajanjem v tem nenavadnem hlevu opravljajo z enega mesta s pomočjo televizijskih kamer in telefonskih zvez. Molžo opravljajo avtomatično, hrano in krave pa dovažajo v nadstropja z dvigali.
Naravni in umetni travniki
Ako hočemo, da bo naša živinoreja napredovala, moramo tudi travništvu posvetiti več pažnje, to pa tembolj, ker so pri nas vremenske prilike takšne, da je navadno pridelek krmskih rastlin zelo pičel. Vsak kmetovalcev mora dobro poznati vsaj osnovne pojme o travništvu: razlikovati mora razne vrste travnikov.
Travniki so naravni in umetni. K naravnim travnikom prištevamo vse travnike in pašnike, ki se posejejo sami. Takih travnikov je pri nas največ. Umetne travnike pa zaseje človeška roka z izbranim semenom detelj in trav.
Kako je z naravnimi travniki pri nas? Glavni napaki naših kmetovalcev sta, da travnike malo ali zelo pomanjkljivo gnoje in da travo večinoma prepozno kosijo. Zaradi tega travne bilke olesenijo in postanejo težko prebavljive, mnogo redilnih snovi pa potuje v travno seme, ki se po-zgubi. Nekateri hočejo s pozno košnjo tudi doseči, da bi se trave osejale. Navadno se pa s košnjo tako dolgo ne počaka, da bi travno seme popolnoma dozorelo; pač pa dozorijo razna plevelna semena. Posledica kasne košnje je torej : slaba krma in zaplevlje-nje travnikov.
K umetnim travnikom prištevamo; čista deteljišča, travna deteljišča, ornice in umetno zasejane stalne travnike in pašnike.
Cista deteljišča zasejemo z raznimi deteljami, ne da bi jim primešali kake trave. V poštev prihajajo tele detelje: inkarnatka, domača detelja (svinjska), lucerna in espar-zeta. Inkarnatka traja eno leto, domača 2 do 3, lucerna in esparzeta pa 4 do 7 let. Glede na vrsto zasejane detelje so deteljišča eno ali večletna, čista deteljišča sejemo le radko-kdaj, ker je krma, pridelana na čistih deteljiščih nekoliko manj vredna in tudi zdravju živali škodljiva.
Travna deteljišča so travniki, zasejani z deteljo, kateri smo primešali nekoliko travnega semena. Navadno odmerimo toliko množino detelj nega semena, da bodo detelje zavzemale 4/5, trave pa 1/5 površine, ki jo nameravamo zasejati, množino potrebnega semena si izračunamo takole:
Recimo, da bomo zasejali 1000 kv. m s travno. deteljo: semena lucerne za 800 kv. m in pasje trave za 200 kv. m. Torej vzamemo 8 x 40 dkg lucerne in pasje trave pa 2x46 dkg, kar znaša 3 kg in 20 dkg lucerne ter 92 dkg pasje trave.
Drugi primer: zasejati hočemo 1000 kv. m z domačo deteljo in laško ljuljko. Torej moramo vzeti 8x27 dkg domače detelje in 2 x 60 dkg laške ljuljke, kar znaša 2 kg in 2 dkg domače detelje in 1 kg in 20 dkg laške ljuljke.
Pri travi, ki jo želimo primešati detelji, moramo paziti da izberemo vedno tako travo, ki je tako trpežna kakor detelja. Tako je za pomešanje med domačo deteljo najboljša laška ljuljka, francoska pahov-ka in mačji rep, za lucerno pasja trava in za esparzeto francoska pahovka. Zelo po-grešeno je, da mešamo med lucerno laško ljuljko, ki traja samo 1 do 2 leti in tudi angleška ljuljka ni zadosti trajna.
Ornice so travniki, ki trajajo 4 do 5 let. Pri teh travnikih, ki jih po preteku omenjene dobe preorjemo, zavzamejo detelje 1/3, trave pa 2/3 celokupnega prostora. Za ornice uporabljamo navadno mešanice 2 do 3 vrst detelj in več vrst trav.
Umetno zasejanih travnikov in pašnikov pri nas nimamo. Imamo pa nešteto naravnih travnikov in pašnikov, katerim moramo posvečati čim več pažnje, ako hočemo imeti od njih kaj dobička. Poleg rednega gnojenja moramo tudi misliti na to, da njih površi-
no od časa do časa zasejemo s travami raznih vrst, nizkimi in visokimi, ter primernimi kakovosti zemljišča. Za sestavo primerne mešanice se obrnite do strokovnjako. Pripravljenih mešanic, ki jih mnogokrat zelo poceni prodar jajo, ne kupujte, ker so navadno sestavljene iz manjvrednih trav in plevelov. Marsikdo ne kupuje semena, pač pa seje namesto kupljenega semena seneni drobir. To ni prav, ker seneni drob vsebuje prav malo travnega semena, pač večinoma le seme raznih plevelov, navadno največ seme trpotca.
Splošno moramo biti tudi pri nakupu semena zelo previdni, zlasti pri detelji, bodisi domači ali lucerni; paziti moramo, da bo seme mlado in zajamčeno brez prednice in plevela.
Glede na pripravo zemljišča za travnike si zapomnimo, da moramo zemljo dobro preorati in pred setvijo pobranati. Setev opravimo v tem mesecu. Sejmo zelo previdno in povsod enako gosto. Najbolje je, da sejemo drobna in debelejša semena posebej. Priporočljivo je setev nekoliko pritisniti z valjarjem. Nekateri sejejo kot zaščitno setev oves ali pa ječmen, ki ju mora pokositi, še preden dozorita.
Meseci po novem in po starem
Januar — prosinec februar — svečan marec — sušeč april — mali traven maj — veliki traven junij — rožnik julij — mali srpan avgust — veliki srpan september — kimavec oktober — vinotok november — listopad december — gruden
Glavni dogodek preteklega tedna na Tržaškem je bila splošna protestna stavka, ki je bila v torek od 11. do 24. ure proti načrtu o ukinitvi ladjedelnice Sv. Marka. Stavka, kakršne že dolgo let ni bilo, je zajela Trst in podeželje. Zaprto je bilo prav vse, od tovarn, podjetij in uradov do trgovin, gostiln, kavarn, šol itd. Tramvaji, avtobusi in filotousi niso vozili. V mestu je bilo pravo mrtvilo, ki je bilo še bolj poudarjeno zvečer, ker so bile vse izložbe trgovin temne in zaprte. Toda protest vsega prebivalstva je prišel najbolj do izraza na mogočnem zborovanju, ki je bilo opoldne na Trgu Goldoni m ki se ga je udeležila ogromna množica ljudi, tako da so bile polne tudi bližnje ulice. Delavci so prišli na zborovanje v povorkah z raznih strani mesta in so nosili gozd transparentov z borbenimi gesli. Na zborovanju sta govorila tajnik CGIL Calabria in tajnik Delavske zbornice dr. Novelli. Stavka, zborovanje in povorke so mirno potekale brez nobenega incidenta, po zborovanju Pa se je mnogo meščanov odpeljalo na izlet na Kras in onstran meje. Računajo, da je bilo tistega dne čez blok nri Fernetičih in blok pri škofijah 6kupno nad 30.000 prehodov.
O problemu ladjedelnice Sv. Marka so razpravljali tudi na sejah deželnega sveta in občinskih svetov v Trstu, Miljah in Dolini, ki so soglasno odobrili Protestne resolucije z zahtevo, da se ohrani in izpopolni ladjedelnica Sv. Marka, ter predlogom za ustanovitev enotnega odbora za zaščito te lšdjedel-n!ce, ki je največji industrijski obrat v Trstu.
Nekoliko pomirljive vesti glede usode ladjedelnice Sv. Marka so med tednom prišle Iz Rima. Minister za državne udeležbe B6 je namreč sporočil po-s'ancema Belciju in Bologni, da nista za sedaj ogrožena niti obstoj niti prihodnost ladjedelnice Sv. Marka. Na seji deželnega sveta pa je odbornik za industrijo Marpillero sporo-č:l. da mu ie minister za proračun Pieraceini poslal brzojavko, v kateri je potrdil, da petletni načrt ne predvideva ukinitve ladjedelnice Sv. Marka.
Bombni atentat na pokrajinski sedež KD v ponedeljek zvečer je razburil tržaško javnost, ki zahteva strogo preiskavo in kaznovanje krivcev, ki prav gotovo prinadajo neofašističnim silam. Na srečo bomba ui eksplodirala.
V	ponedeljek so v novem Pristanišču ob prisotnosti pod-toinika ministrstva za javna dela znova začeli gradnjo pokola 7, ki bo moral biti zgrajen do leta 1968.
Tržaški občinski svet je na Svb1i seji v ponedeljek zavrnil ostavko odbornika Bazzara, ki Je nato svojo ostavko preklical.
Po podatkih trgovinske zbor-nice, ki so bili objavljeni v Preteklem tednu, je v letošnjem januarju v primerjavi z lan-sdm januarjem znatno nazadoval blagovni nromet skozi tržaško pristanišče.
v sredo sta podpredsednik skupščine SR Slovenije dr. Marjan Brecelj in član tajni-®tva glavnega odbora SZDL Rojan Lubej obiskala Kulturni dom in nekatere slovenske kulturne organizacije ter se raztovarjala z njihovimi predstavniki.
V	četrtek je bila sela dolin-Rbega občinskega sveta, ki je ped drugim potrdil zahtevo o irnenovaniu prevajalca za delovanje občinskega sveta, ker R°. no zadnjih volitvah v njem trije demokristjanski svetoval-oi. ki ne razumejo slovenšči-
ne. To zahtevo je pred časom predložil ze občinski odbor, pa sta jo zavrnila tako vladni komisar kot pokrajinski upravni odbor. Dolinski občinski svet je na svoji seji tudi odobril program proslav za počastitev dvajsetletnice osvoboditve.
V	sredo je deželni odbornik Cocianni sprejel zastopnike Slovenskega gospodarskega združenja, ki so se z njim raz-govarjali o vprašanju deželnega gospodarstva ter o imenovanju predstavnikov slovenske narodnosti v razne komisije. V petek je pred vladnim komisarjem prisegel novi predsednik pokrajine dr. Alberto Savona, ki je tako uradno prevzel svojo funkcijo.
Zaradi splošne stavke v torek je bil običajni «torkov večen- Slovenskega kluba v petek z otvoritvijo razstave karikature, na kateri sodelujejo s svojimi deli dr. Hlavaty dr. Černigoj. Palčič in Žulja,n.
Za zadnji seji občinskega odbora v Gorici je župan dr. Gal-larotti poročal o slabem gospodarskem položaju na Goriškem, ker kriza ne kaže nobenih znakov omiljenja. Kot pozitivno dejstvo pa je omenil preselitev livarne Prinzi iz starih o-bratov v mestu na Roje pri štandrežu, kjer so zgradili novo tovarno. Na tem področju, ki ga je goriška občina dobila v svojo last od bivše občine v Štandrežu, so razparcelirali okrog 146.000 kv. m zemlje na 18 parcel, ki jih bo občina odstopila za nove industrijske gradnje. Tu namerava urediti tudi vse javne usluge, cesto, vodovod, kanalizacijo, plin in luč, za kar bodo potrošili okrog 170 milijonov lir.
Medtem pa vrtnarji iz štan-dreža in Podturna nadaljujejo svojo akcijo proti sklepu go-riške občinske uprave o vinku-laciji njihove zemlje za stanovanjske gradnje. Na svojih nedavnih zborovanjih so sklenili, da bodo poslali delegacijo v Rim do ministra za javna dela, ki mu bodo obrazložili svoje stališče ter predlagali ukinitev ali vsaj odlog občinskega sklepa v zvezi z zakonom 167.
Občinska uprava v Sovod-njah je končno prejela od go-riške občine prvi obrok svojega deleža od dohodkov trošarine za blago proste cone. Ta delež pritiče Sovodnjam od 1. junija lani, ko je stopil v veljavo zadevni odlok rimske vlade. Računajo, da bo letno dobila sovodenj ska občina iz tega naslova 5 do 6 milijonov lir, kar ji bo omogočilo več javnih del v korist svojih občanov.
Preteklo nedeljo je bil v dvoranici kluba «Simon Gregorčič« v Gorici redni letni občni zbor Slovenskega planinskega društva. Iz poročila predsednika Kumarja, tajnice Smetove in drugih odbornikov je razvidno, da je bilo društvo lani na delu. Lani se je vpisalo 30 novih članov, predvsem mladine in sedaj ima SPD 221 članov. Odbor je imel 11 sej, priredili so 16 izletov s 487 izletniki in uspelo martinovanje na Lokvah. Društvo je priredilo med letom tudi več dobro obiskanih planinskih predavanj. V novi odbor so povečini potrdili stare odbornike ter jim dodali še dva mladinca.
V	nedeljo popoldne so imeli v Doberdobu Prešernovo proslavo, ki jo je pripravilo domače prosvetno društvo. Na sporedu je bil govor o Prešernovi «Zdravici», recitacije, petje in godba. Sodelovali so godbeni trio iz števerjana ter moška pevska zbora Dol-Poljane in Ronke pod vodstvom Pavline Komelove iz Gorice. Prireditev je prav lepo uspela in v dvoranici ni bilo prostora za vse obiskovalce.
Spomnimo se Rižarne in njenih žrtev!
Trije razlogi, zakaj je Rižarna sedaj še posebno aktualna Zgodovina, ki je dolga le dobrih deset mesecev, toda polna trpljenja in strahot - Dolžnost vsega Trsta in okolice
Spomnimo se Rižarne in njenih žrtev!
To bj moralo biti geslo vseh antifašistov in demokratov ves čas od vojne do danes in tudi vodilo za odstranjevanje vseh trdoživih usedlin, ki nam jih je zapustil fašizem in ki jih nekateri krogi še skušajo poživljati. Se posebej pa je aktualno to geslo sedaj in to iz povsem določenih razlogov:
Tržaška sekcija Združenja bivših političnih deportirancev v nacistična taborišča je pred dnevi dobila od tržaške občine sporočilo, da je bila Skrbništvu za varstvo spomenikov v Trstu izročena obširna dokumentacija o dogodkih v Rižarni v letih 1944 do 1945 in to z namenom, da bi ta ustanova posredovala pri pristojnih oblasteh v Rimu, da bi Rižarna bila proglašena za narodni spomenik.
Pobudi tržaške sekcije Združenja bivših političnih deportirancev bi po našem mnenju morale slediti pobude tudi drugih ustanov in organizacij, na vsak način občinski svet in odbori občin s tržaškega področja, kajti Rižarna ni goltala le tržaških občanov, pač pa razmeroma še več ljudi iz bližnje in daljne tržaške okolice in je torej Rižarna svet kraj ne le za Tržačane, ampak za prebivalstvo mnogo širšega področja.
Drug razlog, da se Rižarne in njenih žrtev moramo tokrat še posebej spominjati, je dejstvo, da slavimo letos 20-letničo odporništva. Kje bj našli lepšo priložnost za dostojnejšo proslavitev 20-letnice odporništva, kot v tem, da ponovno oživimo spomin na najbolj žalostni kraj na našem področju in v vsej državi, saj je Rižarna bila edino muči-lišče v Italiji, v katerem so nacisti žrtve tudi sežigali, podobno kot v svojih taboriščih smrti.
Predsednik republike Saragat je v svojem nastopnem govoru decembra lani med drugim rekel tudi to, da mora zgodovina odporniškega gibanja priti tudi v šole, da se mlade generacije spoznajo s to veliko preteklostjo. Koliko je v Trstu šolajoče se mladine, ki pozna zgodovino Rižarne? In če del mlade generacije o Rižarni sploh kaj ve, je to zvedela v šoli?
Tretji razlog pa je mnogo širšega pomena: Bonske oblasti se trmasto držijo svojega sklepa, da je treba ((zakon spoštovati«. S tem mislijo na tisti člen za-hodnonemškega kazenskega zakonika, ki predvideva zastaranje zločina po dvajsetih letih. V smislu tega zakonskega določila naj bi z 8. majem letos zastaraji tudi nacistični zločini in bi se nacistični zločinoi po, tem dnevu lahko oddahnili, ker bi jih nobeno sodišče ne moglo več preganjati. Res je sicer, da so se v Zahodni Nemčiji in tudi drugod po svetu oglasili proti tem načrtom bonskih oblasti mnogi kvalificirani krogi in ljudje in da je zahodnonemški pravosodni minister Bucher obljubil, da bo predlagal parlamentu podaljšanje tega roka, toda p0 najnovejših vesteh je isti pravosodni minister Bucher mnenja, da naj obvelja sklep, ki ga je vlada sprejela na seji 5. novembra lani, ko «vlada je prišla do sklepa, da obstajajo ustavne ovire glede podaljšanja pregomke dobea proti nacističnim zločinom in zločin-, cem. Ker bi izvajanje tega vladnega sklepa bilo nov zločin nad človeštvom, vsaj nad spominom milijonov nacističnih žrtev, je nujno, da se pritisk na bonske kroge poveča, da se v Bonnu končno spametujejo in upoštevajo zahtevo svetovnega javnega mnenja, ki noče in ne more dopustiti, da bi nacisti, ki so krivi milijonov smrti, ostali nekaznovani.
Ko smo tako na kratko označili nekatere glavne razloge, zakaj je Rižarna sedaj ponovno aktualna, zakaj se moramo sedaj še posebej spomniti n enih žrtev, bomo prav tako na kratko navedli njeno žalostno zgodovino.
Ko so vsi ostali zapori v Trstu bili že prepolni antifašistov in- ko transportna sredstva niso več zmogla vseh tistih, ki so jih nacisti na svojih «pohodih» polovili, so se spomnili na zapuščeno nekdanjo tovarno pod Skednjem, ki je nekoč služila za luščenje riža. Njene ogromne prostore so spremenili v jetnišnicc* njeno peč in dimnik v krematorij. V Rižarno so dovažali ujete borce in tudi osumljence. V Rižarno so dovažali tudi Jude. Ri-
Na sliki dve celici v Rižarni. V prostor, ki bi v skrajnem primeru mogel sprejeti dva jetnika, so nacisti stlačili do pet nesrečnežev
žarna je tako postala nekakšna zbiralna baza za transporte, hkrati pa tudi — krematorij, kajti v noči med 21. in 22. junijem 1944 so v peč v Rižarni vrgli prvih štirideset žrtev... Statistični podatki o žrtvah, ki jih je požrla krematorijska peč v Rižarni, niso popolni in nikoli ne bodo podrobno znani. Obstajajo nekateri seznami žrtev in ve se zagotovo, da je bilo tu umorjenih in sežganih 2012 oseb, toda drugi računi govore tudi o treh tisočih žrtev in celo več.
Ker je ohranjen seznam prvih žrtev krematorijske peči v Rižarni ga bomo objavili v celoti, ker nam bo pokazal, kako so se v Rižarni v isti usodi znašli slovenski, hrvaški in italijanski antifašisti, katerim so nacisti pridružil; še Jude ne glede na njihove nazore. Navedli bomo imena in rojstni kraj prvih 40 žrtev: Viktorija Sancin iz Bo-ljunca, Sava Sancin iz Doline, Marija Slavec iz Boljunca, Klara Purger, Amalija Primožič ter Štefanija Primožič, vse tri iz Ga-
Letos je „Zlato palmo44 dobila Candy
V novinarskem krožku v Milanu je bilo 18. t. m. 14. podeljevanje nagrade za uspešno reklamo, ki se imenuje «Zlata palma«. Letos je to priznanje dobilo podjetje Can(iy. Na sliki poslanec Oliva pri otvar-
janju novega podjetja «Candy» v Burgheriu
IZ ZGODOVINE NAŠIH KRAJEV
NABREŽINA
Kako so Nabrežina* lovili lune S čim so se hranili in kakšna je bila nekoč prehrana Kako bi na preteklost morala gledati mladina
pokler so bili Nabrežine! podaniki Devinskih, so morali vrhi dajatev tudi od ribolova, :er.je bila tudi obala «mokrega l0Ua» njihova lastnina. A od te-:a niso terjali le eno desetino °va, ampak pet desetin (pol), eš> da kmetje na morju žanje-? brez setve. Ribiče Je ta kri-’lca skelela. Skušali so to da-atev sami zmanjšati, oziroma ® ji po možnosti odtegniti. Lo-'iii so tajno. Zavedali so se, :ako je to opasno. Joj jim, če bi ‘h bili grajski ribiči pri tem za-ačili, grajski bič in Ječa sta 'ha neusmiljena. Bili so izredno 'revidni, straža Je pri tem po-iu vršila glavno vlogo.
Ta «kontraband» ali utaja da-atve je izražala borbo za ob-toj.
Podložniki so vedeli, koliko ■'Uda morajo žrtvovati razkošju in brezskrbnemu življe-'Ju te gospode, ki je imela pol-'e žitnice, hleve, kleti in shram-)e. Povsem naravno je, če so '® svojim obveznostim izmikali cJar in kolikor so le mogli. Na 0 Je spominjal način njihovega ZRažanja o lovu še ko so bili )rosti te in drugih dajatev, ker i0 Po zemljiški odvezi (1. 1848) postali samostojni gospodarji.
. s* ribiča vprašal no lovu, llsi nikoli zvedel nekaj določe-
nega. Iz njegovega odgovora «Tako, tako« — «Za ribiča ni nikoli dobrot« — «Lani v tem času je bilo bolje« si znal toliko kot prej. Ta previdnost, v takratnih časih utemeljena, se je scedila v kri kasnejših rodov. Se danes, ko ni več razloga, da gospodar prikrije letino, naletimo na može, ki se o tem izrazijo dvoumno. Nedvomno je to krvna dediščina po praočetih.
Na nabrežinske ribiče spominja pot od pokopališča v staro vas, ki so mu rekli ((ribiški klane«. Tod je bila najkrajša pot k morju in nazaj. Lov je služil hišni potrebi in pri večji sreči tudi za trg. V novejšem času so ribiči nabavili posebne čolne (trate) za lov na tune, ki je razgibal vse vaščane. Na opazovalnih trinožnih stolpih — tu-nerah — postavljenih na vzvišenih točkah ob obali, so za to določeni možje — kolnarji — opazovalci, kje je opaziti ribe. To so s posebnimi glasovnimi znaki javili ribičem — lovcem. Tune so lovili v velike, močne mreže, kajti te ribe so zelo bojevite in težke. Lov je torej utrudljiv in zahteva precej pomočnikov Tudi pri raztovarjanju. Prav za to opravilo so se vaščani zgrnili na obalo, saj so
za to dobili svoj precej obilni delež. In takrat Je bila v vasi «ribja ohcet«. Tuna je trikrat zaplavala: najprej v morju, nato v olju in vinu.
Rekli smo že, da so pravi Na-brežinci skrbeli najprej za orno zemljo — za hrano. Ta je bila namenjena predvsem žitu ali žitni hrani: pšenici in njej podobni pirjevki, rži, ovsu, ječmenu, ajdi, koruzi.
Pšenica je bila prvotno namenjena za <(odrajtavanjai> dajatve gosposki in je bil pšenični kruh le redko na mizi mogoče le za praznike in slavnosti. Sodi se, da je bila za peko bolj na razpolago pirjevka, ki Je tudi dala okusen kruh. Rž je služila za kruh in testene jedi. Oves Je danes krma, v nekdanji ljudski prehrani pa je odigral važno vlogo; razen drugega so tudi pekli kruh iz mešanice ovsa in ajde. Sirkov (koruzni) in ajdov kruh, ki Je bil nekoč vsakdanja hrana, je le še redek pojav. Kruh so mesili v neč-kah, večjih od navadnih nečk, kasneje pa v vintli, t. j. v lesenem koritu, stoječem na štirih nogah.
Z loparjem so dali shajane hlebce v krušno peč, ki je vedri* bila ob ognjišču.
Pekli so še druge jedi iz testa :	pogačo, kolač, gubanco,
štruklje. Fanclji so bili domača —• slaščica. Pogačo so pekli v žerjavici na ognjišču, največkrat pod črepinjo.
Je razumljivo, da so pripravljali jedi tudi iz okopavin in nekaj tudi iz povrtnin. Dokler ni bilo krompirja (še pred o-krog 200 leti) so segali po korenju (mirnih), ki so mu še v bližnji preteklosti rekli, da zdravi in krepča kri. Zelje in repo so uživali sladko in kislo. Menda jim je zelo prijalo zelje z bobom. O fižolu je treba govoriti, saj je bil in je še vedno cenjena hrana, ki vsebuje (kot vse sočivje) mnogo fosfora, ki je zelo potreben za tvorbo kosti, mišic in možganov. Povrtnine so imele v daljni preteklosti v prehrani sorazmerno majhen delež. Temu se ne moremo čuditi, ker so naši predniki uživali zelo veliko druge rastlinske hrane.
Sadna hrana je že starega datuma. Močnik je bil zelo priljubljen, češpljev močnik pa zaželen. Mlečna hrana je bila sploh ljudska hrana, in to v obliki mleka (s polento), skute in domačega kravjega ali ovčie-ga sira. Bolj redke so bile mr<j-ne Jedi. Meso je biro namenje-
no za posebne prilike, za nedelje in praznike ter razne druge pomembnejše dogodke. Se razmeroma največ so pojedli svini-ne. Klanje prašiča je pomenilo hišni polpraznik. Nabrežinci pa le niso bili tako majhni mesojedci, saj so ribarili pretežno za svojo potrebo.
To je bežna slika o nekdanji hrani. Naše babice in prababice so znale nekaj povedati, kako so nekdanje žene-gospodinje znale izkoristiti pridelke in iz njih pripraviti okusne jedi. Ce pa so se te razlikovale od današnjih po okusu in vonju, pa so toliko bolj zalegle kot naša sedanja hrana, kar pomeni, da so vsebovale več hranilnih snovi. In prav te odločajo o vrednosti hrane. Naši predniki niso poznali prefinjenih okusov, zapeljivih oblik, drage reklame — ki jo mimogrede rečeno, plača le potrošnik —; poznali so le svojo domačo bolj ali manj tečno, a vedno pristno naravno hrano, samo takšno kot so jim jo pripravili polje, hlev in morie. Samo narava — ta najboljši kuhar — je zalagala kuhinjo. Zato je bila hrana tudi zdrava.
JANKO FURLAN
(Nadaljevanje sledi)
brovice, Marija Pavletič iz Pare-ličev, Francka Mihelčič iz Vrabč, Klara Mihelčič in Vera Decleva roj. Kalister iz Trsta, Marija Co-sigliani z Reke, Luigia Catta-ruzzi iz Trsta, Olga Franca roj. Železnik iz Materije, Ines Gal-lo z Reke, Lidija Križman iz Gabrovice, Ardemia Zancolich iz Oprtlja v Istri, Antonia Zelez-nik-Penko iz Artviž, Francesca Tognolli iz Trsta, Katarina Tom-ljanovič iz Ledenic in Sonja Pasqualucci iz Splita.
Do tu imena prvih 20 antifa-šistk, ki so svoje življenje žalostno končale v peči tržaške Rižarne, sledi seznam prvih moških žrtev: Josip Biekar iz Buzeta, Anton Bavčar iz Vipave, Giorgio Domines iz Karlopaga v Dalmaciji, Tržačan Virgilio Daris, Oli-viero De Bianchi. iz Ronk, Augu-sto Tamburini iz Tržiča, Stanko Kramer iz Motovuna, Franc Gr-žinčič iz Klane, Mario Donati iz San Canziana, Tržačan Bruno Ferruzzi, Kristofor Figon iz Šibenika, Alessandro Zaccaria, rojen na Dunaju: Arcu Tardivo iz San Dona del Piave. Ivan Barut iz Gabrovice, Vincenc Petrič iz Kastva, Anton Poropat iz Lanišč, Francesco Susani iz kraja Milon-ni, Agostino Burole iz Umaga, Anton Sturm iz Senožeč in Avguštin Ferfolja iz Sel.
Ce so prve žrtve Rižarne znane po imenih, so mnoge žrtve Rižarne neznane, znane so pa okoliščine, v katerih so umrli.
((Zmogljivost« peči v tržaški Rižarni je znašala 40 trupel, po nekaterih računih pa celo 70 do 80. Ker so nacisti sežigali trupla po dvakrat na teden od junija 1944 pa skoraj do konca vojne, računajo, da je šlo skozi to peč več kot 2012 oseb, morda celo nad 3000. Vsak torek in petek so zvočniki, ki so jih nacisti namestili na raznih mestih v Rižarni in izven nje, rjoveli nemške koračnice, iz dvorišča Rižarne se je slišal tudi divji lajež psov. Iz visokega dimnika Rižarne pa se je malo zatem začel viti gost, rumeno rjav dim, ki je zaudarjal po žganem mesu. Visoki, elegantni in na zunaj zelo nacistični častnik, poveljnik Rižarne, njegov sodelavec, brezroki zabuhli podčastnik, prava slika člo-veka-zveri, in njuni sodelavci — nacistični vojaki pg so bili med bučanjem nacističnih koračnic — na delu. Koračnice in lajež sta morala preglasiti krike žrtev, ki so jih pobijali na dvorišču in metali v peč.
Kaj se je tam dogajalo, prepuščamo bralcu, da si sam u-stvari sliko. Toda tisti, ki so 30. aprila ob zori prvi vdrli v Rižarno, ki so jo bili nacisti v noči zapustili, potem ko so prej še z eksplozivom porušili peč in dimnik, da bi za njimi ne ostali «dokazi», so imeli pred seboj strahotno sliko...
V levem notranjem poslopju Rižarne v pritličju je vrsta nizkih betonskih celic z ozkimi vrati in luknjo na vrhu. Vsaka celica bi mogla sprejeti enega, kvečjemu dva jetnika. V njo pa so nacisti stlačili do pet oseb. Pod stropom celic so kavlji, na katere so nacisti obešali jetnike. Nasproti celicam na srednjem dvorišču pa je bila peč z visokim dimnikom. Od peči in dimnika je ostal le kup ruševin.
Ko so novembra 1945. leta delavci Acegata odstranjevali ruševine, so naleteli na kup pepela, na ostanke zadnjih žrtev krematorija. V tem pepelu so našli železno tobačnico, železni del ustnika, dva ali tri ključe, pa tudi koščke kosti, ki niso dogorele. To so bili ostanki zadnjih žrtev, kajti prej so nacisti nosili pepel žrtev v Stare soline med železarno ILVA in čistilnico nafte Esso Standard.
Nemogoče bi bilo prikazati vse zlo, ki ga krije Rižarna. Nemogoče bi bilo dati vsaj približno sliko tega, kar je v oni žalostni dobi pred 20 leti Rižarna predstavljala za one, ki so bili v njej, pa tudi za okoliško prebivalstvo, za ves Trst in naše področje. Zato je tembolj nerazumljivo to, da je danes ta sveti kraj antifašizma tako zapuščen in zanemarjen. To je že žalitev, vsekakor pa znak, da se žrtvam Rižarne ne posveča tisto spoštovanje, ki so jo zaslužile. Zato pa je tudi tembolj upravičena zahteva, da se ta Rižarna proglasi za narodni spomenik in temu primerno uredi.
OB 20 LETNICI JUNAŠKE SMRTI
Tržaški antifašist Eugenio Curiel
Voditelj in organizator mladine Njegov odnos do slovenskega življa
Pred dnevi je minilo dvajset let ko je v Milanu padel pod fašističnimi streli Eugenio Curiel. Ker gre za Tržačana in antifašističnega borca, je prav, da se ob njem, njegovem življenju, njegovi dejavnosti in žrtvi nekoliko ustavimo.
Eugenio Curiel se je rodil v Trstu 11. decembra 1912. Se ni imel polnih 21 let, ko je na vseučilišču v Padovi uspešno dokončal šolanje in postal doktor fizike. V istem času nekako se je tudi politično opredelil. K temu je veliko pripomogel njegov someščan in prijatelj Atto Braun, ki ga je uvajal v marksizem, 'ie ob koncu leta 1934 ustanovi Curiel vseučiliščni list sindikalnega značaja «11 Bo«, ki mu postane sredstvo za borbo proti fašizmu. V prvem trenutku je ta Curielova pobuda vzbujala v krogih visoko-šolcev sum in dvom, ker je pač šlo za legalni list, ki so ga povrh ocenili v začetku kot slabega. In vendar je Curiel veroval v svoje delo in v vlogo lista ki je postal sredstvo za zbiranje ali celo iskanje prijateljev po vsej Italiji da bi jih združil in pripravil za poznejše in odločnejše delovanje pri ustanavljanju organiziranega antifašizma med mladino.
Dve leti pozneje je Curiel prvič v Parizu, da bi stopil v stik s centralnim vodstvom KPI, ki je tedaj bilo v izgnanstvu. Leta 193S je Curiel drugič v Parizu, kjer se dalj časa ustavi. Ko pa je leta 1939 hotel tretjič ilegalno čez mejo, so ga na meji aretirali, vendar pa kmalu izpustili. In tedaj se je Curiel vrnil v Trst. Tu pa ga je 23. junija prijela policija, nakar je sledil proces, na katerem je bil Curiel obsojen na pet let konfinacije. Najprej so ga strpali v milanske zapore San Vit-tore, nato, pa januarja 1940 odpeljali na Ventotene.
Mladi Curiel, ki so ga z aretacijo odtrgali znanstvenemu delu na univerzi in hkrati ilegalni antifašistični dejavnosti, je med konfiniranci našel novo kvalificirano družbo za nadaljnje poglab-Ijanje V ideološko problematiko in v bolj načrtno delovanje, čas ki ga je prebil na Ventotene, mu je glede tega močno koristil.
Po kapitulaciji fašizma je v av
gustu 1943 ■ Curiel zapustil Ven totene in odšel v Milan, kamor je prišel ie kot izkušen borec in voditelj. V onem težkem času je bil njegov glavni cilj mladina, ki jo je fašizem polnih 20 let zavajal in slepil in ki jo je Curiel hotel pripraviti za odločilni udarec proti diktaturi. V govorjeni in pisani besedi jo je Curiel usmerjal in vadil. Že jeseni 1943 je ustanovil v Milanu mladinsko fronto, ki jo je med drugim označil takole:
((Mladinska fronta se ne združuje z nobeno stranko. Po načelih narodnoosvobodilne borbe predstavlja teren, na katerem naj
se srečajo mladinci raznih tendenc in s svojim delovanjem izpričajo svoje politične izpovedi. V svobodni diskusiji, ki izhaja iz neposrednih stikov in iz sodelovanja v borbi proti nacizmu in fašizmu, naj se mladina vestno pripravi za politično življenje, ki je temelj prave demokracije. V socialistični družbi bo mladina na prvem mestu. Lahko bo gradila svojo bodočnost, če se bo borila, če bo Italiji zagotovila pravo ljudsko demokracijo.#
Kakor je znano, so bile težave za organiziranje fronte v tedanjih časih izredne, kljub temu je že novembra 1944. leta Mladinska fronta štela 3800 organiziranih članov v Piemontu, 2100 v Liguriji, 2700 v Lombardiji, okoli 3000 v E milit, 1600 v Benečiji. Duša te fronte je bil Curiel, ki je hkrati bil še urednik tedaj ilegalnega lista sUnitd« ter lista «La nostra lotta».
Ker Je bil Curiel zelo razgledan, je bil v organizaciji antifašistične borbe odgovoren za delo med izobraženci. Toda Curiel, ki je V času univerzitetnega študija in tudi pozneje živel daleč od svojega rojstnega mesta, svoje ožje domovine ni pozabil, pač pa jo je temeljito poznal in v tem primeru ni mogel pustiti ob strani vprašanja Slovencev in Hrvatov v okviru tedanje Italije. To je razvidno iz članka, ki ga je napisal v listu sLa nostra lotta« m v katerem je o vprašanju Slovencev in Hrvatov v tedanjih okvirih Italije zapisal:
((Omenjeno avtonomijo, ki jo je
predfašistična demokracija priznala slovenskemu ljudstvu, ]• fašizem nasilno ukinil. Prepovedane so bile slovenske in hrvat-ske stranke, zatrt je bil nekoč cvetoči svobodni tisk, ki je bil zelo razširjen tudi med kmečkim prebivalstvom. Slovenci so bili upravičeno ponosni, da so imeli v svojih vrstah nižji odstotek nepismenih nego kateri koli drug narod v Evropi. Fašizem je uničil slovenske šole in uvedel samo pouk v italijanščini. Tudi duhovnikom so prepovedali pridigati v slovenskem in hrvat-skem jeziku. Na slovensko in hrvatsko ozemlje je navalila truma fašističnih funkcionarjev, po-deštatov, občinskih tajnikov, uči-teljev, karabinjerjev in miličnikov, kot da bi to ozemlje bilo pod vojaško okupacijo.«
»Zadruge, ljudske hranilnice ln posojilnice, obrtniške blagajne in društvene ustanove so bile oplenjene in uničene. Na istrsko in kraško podeželje je prodiral italijanski finančni kapital in vedno bolj spodrival mali slovenski in hrvaški trgovski kapital, značilen

Eugenio Curiel
za malo kmečko posest. Istra in Kras sta bila sorazmerno mnogo bolj zadolžena kakor druge pokrajine v Italiji. Občine soupravljali po običajnih kriterijih fašistične administracije in javne dobrine so bogatile italijansko »gospodo«, znano uzurpatorko istrskega kmeta.«
»Kateri izmed nas Tržačanov se ne spominja z grozo trpljenja, ki ga je fašizem povzročil slovenskemu in hrvaškemu ljudstvu? Kdo se ne spominja neukročene volje teh ljudstev, da se oSvobode, tiste volje, ki je fašizem ni mogel zlomiti; kdo se ne spominja pul skih mučenikov iz leta 1929, bazoviških mučenikov iz leta 1931 m vseh drugih junakov, ki so padli? Kdo se ne sporrvnja Tomažiča in vseh, ki so jih leta 1941 ustrelili v Trstu?«
Nato opiše Curiel spomine iz neke vasi pod Nanosom, ki je nekaj ur hoda od prometnih zvez, kjer je zemlja skrajno skopa, kjer se slovenski kmet s težavo m skromno preživlja m kamor so «pogostoma prihajale patrulje karabinjerjev in miličnikov z nabitimi puškami m stopali po vasi pred zaprtimi vrati bornih hiš v tišini splošnega sovraštva«.
Curtel je, kot vidimo, dobro poznal razmere, v katerih je na! človek živel v dobi fašizma in tako jih je prikazal tudi mnogim Italijanom, ki teh razmer niso poznali.
Tako rekoč na pragu svobode pa je Curiel padel. Ko je 24. fe-' bruarja 1945 odhajal iz uredništva ilegalnega lista »Unitd«, ga je na cesti prepoznal neki fašistični vohun, ki mu je sledil in ga na Trgu Baracca s streli iz brzostrelke umoril.
Eugenio Curiel je bil za svojo dejavnost proti fašizmu odlikovan z najvišjim priznanjem, z zlato kolajno. V motivaciji je posebno poudarjena njegova vloga v organiziranju Mladinske fronte in označen je kot «idealen voditelj in bleščeč vzgled junaštva in ljubezni vse italijanske mladine za domovino in svobodo».
Trst, njegovo rojstno mesto, je dolžno temu svojemu junaškemu meščanu dati priznanje, ki mu ga še ni dal.
KMETJE. VRTNARJI
Za vsako vato potrebo se obrnile na domaro tvrdko
FURLANI EDVARD
ustanovljena 1938
TRST, UL Milano 18
TE LE F. 35*169
katera vam nudi po najnlžJUi conah vsakovrstna semena najboljših Inozemskih krajev ln semen« lastnega pridelka ter razne sadike žveplo, modro galico, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje ln stroje vsake velikosti. Ekskluzivni zastopnik za Furlanijo — Julijsko krajino: svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje ter kosilnice »AGEIAs Za Goriško in čedadsko se obrnite na trgovino: Zavadlav Orlando, Ulica Trieste — Gorica.
Vreme včeraj: naj višja temperatu. ra 4.9, najnižja 1.2, ob 19. uri 4.9; vlaga 65 odst., zračni tlak 1006,9 nestalen, veter 10 km severovzhodnik, nebo pooblačeno, morje skoro mimo, temperatura morja 6.8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 28. februarja
Roman
Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 17.49. Dolžina dneva HjOl. Luna vzide ob 5.42 in zatone ob 14.38
Jutri, PONEDELJEK, 1. marca
Zorko
OD 4. DO 26. MARCA V KULTURNEM DOMU
Uradni didaktično-pedagoški tečaj za slovenske šolnike na Tržaškem
Za tečaj se je prijavilo 82 učiteljev in 86 profesorjev Tečaj bo vodi! prof. Stane Mihelič, predavala pa bosta prof. Dojan Luzner in prof. Ivan Tomšič iz Ljubljane
Na predlog, ki ga je dal pedagoški svetovalec za osnovne in srednje šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem prof. Stane Mihelič, in po odobritvi ministrstva sa javno šolstvo, bo v Trstu od 4. do 26. marca didaktično - pedagoški tečaj za učitelje slovenskih osnovnih šol in profesorje slovenskih srednjih šol prve stopnje na Tržaškem. Uradna otvoritev tečaja, katere se bo udeležil tudi šolski skrbnik dr. Tavella, bo v Kulturnem domu v četrtek ob 15. uri. Tečaj, ki ga bo vodil prof. Stane Mihelič, bo v Kulturnem domu, predavala pa bosta prof. Bojan Luzner In prof. Ivan Tomšič iz Ljubljane.
Na tečaj se je prijavilo skupno 82 učiteljev in 86 profesorjev, ki bodo razdeljeni v dve skupini. Predavanja bodo od 15. do 17. ure in od 17.30 do 19.30. Skupno bo 30 predavanj, in sicer o splošni didaktiki in metodiki, o metodiki skupnega pouka na osnovnih in na srednjih šolah, o metodiki skupnega pouka slovenskega jezika in prirodoslovja, p psihologiji otroka itd.
Ker je tečaj odobrilo pristojno ministrstvo, bo seveda imel uradni značaj. Spričo razmer in potreb slovenske šole ter želje slovenskih šolnikov, ki so jo izrazili že pred nekaj leti, toplo pozdravljamo to koristno pobudo in želimo predavateljem ter tečajnikom obilo uspeha.
Romunski gospodarski zastopniki v Pordenonu
Odposlanstvo romunskih gospodarstvenikov, ki je dopotovalo pred sinočnjim na poslovni obisk dežele Furlanije-Julijske krajine, je včeraj zjutraj obiskalo nekaj industrijskih obratov v videmski pokrajini. Ta ko so si gostje ogledali tudi najvažnejša podjetja v Pordenonu. Odposlanstvo, ki mu načeluje glavni tajnik ministrstva za strojegradnjo Ihess in ki ga spremljata predstavnik italijanskega zunanjega ministrstva Anguissola ter predstavnik tržaške trgovinske zbornice dr. Va-scotto, se je sinoči vrnilo v naše mesto. Danes imajo romunski gostje «prost dan», za jutri zjutraj pa je na programu ogled nekaj industrijskih obratov v Zavljah, popoldne ob 17. uri pa bo na sedežu trgovinske zbornice posebno srečanje odposlanstva s predstavniki tržaških operaterjev.
Zagotovila ministra Guia glede premestitve učiteljev
Deželni odbornik za šolstvo ir. kulturne dejavnosti prof. Vicarlo je včeraj sporočil, da je prejel od ministra Oula brzojavko v zvezi z zahtevo po pojasnilih glede o-kroznlce šolskega skrbništva, ki je povzročita hudo skrb zlasti v Gorici, kjer so omenili možnost številnih ' premestitev učiteljev.
Minister Gu: pravi, da je hotelo goriško šolsko skrbništvo iti le na roko tistim učiteljem, ki bi hoteli sami oditi v druge pokrajine. Odbornik Vicario je namreč posredoval pri ministru, da bi dosegel zagotovila, da ne bodo skrčili organlka pri šolskih skrbni-štvih v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu. Iz ministrovega odgovora se torej vidi. da so popolnoma izključene premestitve učiteljev po oblastni poti.
Obvestilo davkoplačevalcem
Spričo bližnje prijave dohodkov iz leta 1964 je ministrstvo za finance tudi letos dovolilo, da državni, pokrajinski in občinski u-službenci v glavnih mestih pokrajin lahko izročijo enotno prijavo (dohodkov svojim načelnikom ura-fpv, in sicer do 31. marca. Načelniki uradov morajo nato pritisniti t žigom na prijave datum njihove predložitve ter Jih poslati najkasneje do 10. aprila pristojnemu •krožpemu uradu za neposredne kavke skupno z dvema kopijama poimenskih seznamov vseh uradnikov, ki vložijo prijavo. Eno kopijo bo urad vrnil s podpisom v znak potrdila.
Zadaviti jo je hotela
Včeraj okrog 13. ure so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico jo sprejeli na opazovalni od-
delek 30-letno Lucio Dobrilla por. Trevlsan z Obrežja Grumula 6. Dobrlllova, ki se bo morala zdraviti od 3 do 5 dni, je imela po škodbe na vratu po poskusu za-davljenja. Povedala je. da se Je malo prej, na hodniku petega nadstropja stavbe, v katsrl stanuje, zaradi malenkostnih razlogov sprla s stanovalko, ki jo pozna le na videz. Stanovalka, neka Lublana, je Dobrilovo v napadu jeze prijela za vrat ter jo stisnila ter hotela zadaviti. S težavo se je Do-brillova Izvila iz prijema in se zatekla v svoje stanovanje odkoder je zaprosila za zdravniško pomoč. O zadevi so bili obveščeni agenti s komisariata Starega mesta, ki so uvedli preiskavo.
Obisk dr. Dcliscja pri županu Fran/Jlu
lovanje z občino za časa njegovega predsednikovanja na pokrajini, župan je podaril dr. Deliseju knjigo prof. Rutterija: «Paberki iz preteklosti Trst».
Gradnja tovorne ladje v Sv. Marku
Na notranji ladji za razsuti tovor, ki je začasno označena s številko 1889 in ki jo gradijo v ladjedelnici Sv. Marka, so včeraj namestili na krmi velik, vnaprej izdelan blok, ki vsebuje poveljniški most in ploščad za vkrcavanje. Blok tehta 88 ton, je širok 22,60 m, dolg 9,94 m in visok 4,90 m. Na ladjo so ga položili s pomočjo žerjava «Ursus».
Motorna ladja «1889», ki so jo splavili 16. januarja, je prva izmed štirih ladij vrste «bulk carriers« po 23.725 ton, ki jih gradijo ladjedelnice CRDA v lastni režiji. Dru. ga in tretja ladja, ki nosita številki 1890 in 1891, sta v gradnji na kobilicah Sv. Marka od 18. oktobra oziroma od 21. januarja.
NA SEDEŽU DEŽELNE UPRAVE
Sestanek posvetovalne komisije za smernice deželnega načrtovanja
Komisij‘a je sestavljena iz priznanih izvedencev in strokovnjakov
Včeraj se je v prostorih deželne i za uspešno načrtovanje. Komisija
Župan Franzil je včeraj sprejel na županstvu na poslovilnem obisku Giordana Deliseja kot bivšega predsednika pokrajine. Zahvalil se mu je za stalno, prijateljsko sode-
.............................................iiiiiiiniiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii(iuiiiiuiiiiiuiii*iiiiiiiuiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii|||,,iii||||,l,i,i■•>■•••.iiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiii
uprave prvič sestala posvetovalna komisija za gospodarsko načrtovanje v Furlaniji-Julijski krajini. To komisijo je ustanovil deželni odbor, da bo proučila zasnovo deželnega centra za načrtovanje in posvetovalnega odbora, ki sta bila ustanovljena z zakonskim osnutkom deželnega sveta, odobrenim v januarju z izjemo zadnjega člena, ki določa finančna bremena. Deželni odbor je hotel da se začno pripravljalna dela za načrtovanje na strogo znanstveni podlagi. V sestavi komisije se jasno zrcalijo ti nameni, saj so v njej priznani strokovnjaki za načrtovanje.
Včerajšnjo sejo je pripravil odbornik za načrtovanje Cocianni, predsedoval pa ji je dr. Berzanti. Udeležilo se je pet izmed sedmih članov, in sicer prof. Giacomo Cor-na Pellegrini iz Milana, ki je med drugim sestavil milanski medobčinski načrt; prof. Angelo Pagani, docent sociologije na tržaški univerzi; furlanski senator Zannier. arhitekt In poznavalec urabnističnih vprašanj: prof. Cesare Valle, predsednik urbanističnega odseka pri višjem svetu javnih del ter arh. Piero Sartogo iz Rima. Zaradi neodložljivih obveznosti sta bila odsotna prof. Francesco Forte iz Turina in dekan gospodarske fakultete milanske univerze prof. Mario Romani.
že sestav komisije kaže, da gre za zelo sposobne ljudi, ki jamčijo
bo imela nekaj sej, na katerih bo nakazala deželnemu odboru okvirne smernice in napotke za organsko načrtovanje in javne intervencije za gospodarsko in urbanistično ureditev dežele. Komisija se bo zopet sestala čez mesec dni ter bo razpravljalo o temeljnem dokumentu, ki ga bo medtem pripravilo odborništvo za načrtovanje.
V okviru borbe za reformo sistema pokojnin in socialnega skrbstva sta te dni senator Vidali in poslanka Bernetičeva sprejela skupine upokojencev iz Trsta, Milj, z Opčin in iz Ricmanj, s katerimi sta se pogovorila o perečih problemih ter poudarila nujno potrebo, da se okrepi borba za zvišanje pokojnin in pravično ureditev socialnega skrbstva.
NAPETOST V PODJETJU CRANE-ORION
Na 180 novih odpustov so delavci takoj odgovorili z enotno stavko
S tem so tudi preprečili odvoz nedokončanih elektronk v Francijo - Izjava EIOM in zahteva po intervenciji oblasti
Z vespo trčil v taksi
V Ul. Giulia, v bližini spomenika Rossettiju, se je včeraj o-krog poldne dogodila prometna nesreči, katere žrtev je postal 26-letni Viniclo Flego iz Ul. Roiano št. 4. Ko je privozil s svojo vespo TS 33382 navzdol po Ul. Giulia, namenjen v Ul. Battisti, je trčil v zadnji del taksija TS 49489, ga je pred zaprtim semaforom ustavil 35-letni Livio Suppancich Ul. Rapiccio 3. Ponesrečenega Flega so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico ter ga pridržali prvem kirurškem oddelku s prognozo okrevanja v enem tednu. Pri nesreči se je ranil po nosu.
Lepo predavanje v društvu «1. Cankar»
F okviru petkovih večerov, ki jih prireja Prosvetno druHvo «1. Cankar« pri Sv. Jakobu, je bilo v petek zvečer lepo in zanimivo predavanje mladinca Franka Fabca. Predavatelj je pokazal in opisal veliko število barvnih diapozitivov, ki jih je sam posnel, ko je potoval po raznih državah Evrope in Male Azije. Na platnu smo tako v petek videli lepe, zgodovinsko zanimive kraje in spomenike iz Italije, Jugoslavije, Španije. Portugalske, Grčije in Turčije. Prisot-so bili s predavanjem zelo zadovoljni in so nagradili mladega predavatelja z burnim ploskanjem.
Slovensko gledališče v Trstu priredi v Kulturnem domu danes 28. t. m. s pričetkom ob 15. uri
TRADICIONALNO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
«\ PRAVLJIČNEM SVETU»
Na sporedu so razne zabavne igre, za katere bodo zmagovalci prejeli priložnostna
V zabavnem programu pa se bodo predstavile najznačilnejše osebe iz naših otroških iger.
IGRA ORKESTER MIRAMAR
Pijan razgrajal v baru
39-letni Mario Chies z Opčin, Trg San Tommaso 6, je nepoboljšljiv pijanec. Chies že sedi v zaporu, ker se je že nekoč v nekem baru pijanosti skregal. Predvčerajšnjim pa so ga agenti s komisariata na Opčinah, prijavili sodišču zaradi podobne dogodivščine. 10. t.m. je Chies prišel v bar «Acli» v begunskem taborišču v Ul. Doberdo in pijan zahteval pijače. Upravitelj bar je njegovo zahtevo odklonil, zato sta se Chies in upravitelj sprla in pretepla. Prihiteli so agenti ter Chiesa prijeli in ga najprej odpeljali v bolnišnico. Na zaslišanju je potem Chies priznal krivdo, zato so ga agenti prijavili zaradi pijanosti.
Delavci podjetja CRANE-ORION so iz protesta ostali v tovarni
PRISPEVAJTE ZA OlJASKO MATICO I
Ravnateljstvo podjetja Crane -Orion v industrijskem pristanišču je včeraj sporočilo, da bo odpustilo nadaljnjih 149 delavcev in 31 uradnikov. Hkrati je ukazalo odpeljati dva vagona izdelkov, ki še niso bili dokončani. Na ta ukrep ravnateljstva so delavci takoj odgovorili s stavko in ostali na svojih delovnih mestih, hkrati pa so s tem tudi preprečili odvoz izdelkov. Po suspeziji 112 delavcev, ki dobivajo samo del plače iz dopolnilne blagajne INPS in po teh novih odpustih bi ostalo v podjetju samo še nekaj desetin delavcev, kar ka:e, da ga nameravajo sploh zapreti.
Podjette je namreč v poslednjem času 'odklonilo več naročil in med njimi tudi veliko naročilo 1 milijarde lir za petrolejsko družbo Shell. S stavko se delavci zato ne borijo le za ohranitev svojih delovnih mest marveč tudi za ohranitev tovarne same, ki jo je podjetje Crane kupilo pač. samo zato, da jo s časom likvidira, ker je predstavljala zanj neljubo konkurenco. Borba delavcev pa je tudi v interesu tržaškega gospodarstva, sat gre za eno največiih tovarn v industrijskem pristanišču.
V zvezi z nameravanimi odpusti prevozom nedokončanih izdelkov in takojšnjo reakcijo delavcev je izdala FIOM poročilo, v katerem je najprej pohvalila nastop delavcev ter Izjavila, da jih bo z vsemi silami podpirala, da se prepreči likvidacija podjetja, ki se je zaradi velike strokovne sposobnosti delavcev uveljavilo na italijan-
skem in na Inozemskih tržiščih. FIOM se je v zvezi s tem takoj obrnila na župana dr. Franzila, na vladnega komisarja dr. Mazzo in na deželnega odbornika za delo Giusta, naj intervenirajo ter naj postavijo podjetje pod svoje nadzorstvo.
Igralka Colosimo vztraja v stavki
Tržaška gledališka igralka Clara Colosimo še vedno nadaljuje z gladovno stavko v hotelu «Regi-na» in njeno zdravstveno stanje je kljub izčrpanosti še vedno normalno. Včeraj so jo tudi predstavniki javne varnosti hoteli prepričati naj opusti svojo protestno akcijo, vendar zaman. Tudi direk-
tor Teatra Stabile Sergio D’Osmo ji je svetoval opustitev gladovne stavke.
V zvezi s tem je dr. Connie Ri-cono, ki je skupno z Mariopio D’Arborio iz Rima zastopnica avtorskih pravic za uprizarjanje Beckettove komedije »Srečni dnevi. v Italiji, izjavila, da ima Colosimo izlključno pravico uprizarjati to komedijo na področju Treh Benečij, drugje v Italiji pa ne, ker so medtem dozorela pogajanja z znano italijansko igralko Lauro Adani za uprizoritev komedije v turinskem »Teatro Stabile.,
Dr. Ricono pravi v svoji izjavi, da nikakor ni mogoče dati Colo-simovi dovoljenja za uprizarjanje igre izven območja Treh Benečij tudi zaradi tega, ker je treba ščititi interese avtorja, ki jih lahko polno jamči igralka takega ugleda kakršna je Adanijeva.
RAZPIS SLUŽBE ZA DVA POMOČNIKA — MONTERJA ZA TRAMVAJSKO ŽIČNO NAPELJAVO (Kvalifikacija specializiranih težakov v podjetju) •
ACEGAT mora zaposliti dva pomočnika - monterja za električno žično napeljavo za svojo tramvajsko in filobusno službo s kvalifikacijo specializiranih težakov v podjetju, poziva interesente, naj vložijo prošnjo pri personalnem oddelku v Ul. Genova 6, soba 50 na posebnem obrazcu, ki ga dobe na istem naslovu.
Potrebni rekviziti so naslednji:
močna postava zaradi dela, ki se mora opravljati vedno na prostem in v težkih pogojih; starost med 23. in 30. letom; dobro znanje in poklicna praksa pri polaganju električnih vodov (žic) za tramvaje in filobuse, kar je treba dokazati s prejšnjimi za poslitvami v isti panogi; opro stitev vojaške službe, bivališče v tržaški pokrajini.
......................................».........................
............—————————-	DNEVNA SLUZHA lekarn
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
m.n..........................
Dne 27. februarja se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 77-letna Paola Ture), 62-letni Cark) Berger, 64-letna Olga Vodopivez por. Bassi, 88-letna Giu-seppina Metlika vd. Vouk, 68-letn! Giuseppe Oblati, 88-letna Giuseppi-na Canz por. Lazzarl, 65-letna Car-iricla Benvenuto por. Degrassi, 59-letni Ugo Pescatori, 55Jetni Mario Terdoslavich, 68-letni Giovanni Radiani, 79-1 etna Anna Bubnič por, To-ros. 87-letna Maria Ragusin, 100-let-na Luigia Drnovšek por Coloni, 80-letna Crescenzla Hilberger vd. Be-segna.
OKLICI: delavec Furio Radivo ln gospodinja Nevia Mucignato, mehanik Umberto Prodan ih gospodinja Loredana Del Piero, uradnik Mario Facchietto in gospodinja Antonia Dambrosi, pleskar Luigl Pietro Perm! in delavka Mlrelia Favrefcto. industrialec Mario Cason in uradnica Raffaella Nordio, prodajalec Savc-rlo Kaučič in delavka Filomena Lombardi, električar Giovanni Tamaro ln prodajalka Franca Vascotto, trgovski zastopnik Fablo Jaut in učiteljica umetnosti Maria Granta Spo-sito, mehanik Silvio Gaiatt in frl-
Včeraj-danes
nec Luigi Raipagna in gospodinja Carmela Cunsolo, karabinjer Mario Dal Lago in gospodinja Anna de Stabile, uradnik Luoiano La Rosa in uradnica Grazielta Paiza, kirurg
zerka Anna Maria Tauceri, uslužtoe- Armando Bisogno in poklicna bolničarka Maria Luisa Modun, mehanik Sergio Pipan in šivilja Graziel-la Loredan, težak Elio Petrič in delavka Loredana Moreu, inštruktor šoftranja Paolo Rufo in uradnica Emilia Centi, industrijski izvedenec Giorgio Pontini-Chiama in računovodkinja Odinea Saracino, industrijski izvedenec Domenieo Puissa in uradnica Concetta Sanzo, ladijski strojnik Salvatore Pa risi in frizerka Lillana Cramasteter, karabinjer Andrea Genovese jn gospodinja Renata Marini, karabinjer Renato Sca-rino in gospodinja Anna Monteduro, šofer Salvatore Parovel in frizerka Ombretta Bittesnik, inženir Nello Gonzini in gospodinja Ghiiiana Gmei. ner, delavec Bruno Batanzin in frizerka Teresa Mastropasq.ua, uradnik Umberto Gregonlcchio in gospodinja Marilena Crovatini, uradnik Vincen-zo Sardlello in gospodinja Nicoletta Viano, uradnik Michele Piscardl ln gospodinja Rita Manganelli, cestni
Žrebanje za brezplačni izlet
v Prago in na Dunaj
V soboto, 6. marca 1965 ob 17. uri bo v Ul. Montecchi 6 v četrtem nadstropju žrebanje med celoletnimi naročniki Primorskega dnevnika za dodelitev brezplačne udeležbe izleta v Prago in na Dunaj.
Vljudno vabimo naročnike m zveste čitatelje Primorskega dnevnika, da prisostvujejo Žrebanju.
(22, 2— 28. 2.)
Biasoletto, Ul. Roma 16; Al Galeno, Ul. S. Cltiho 36; 'Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2: SanfAnna, Er-ta S Anna 10; Davanzo, Ul. Berninl 4; Godina A1PIGEA, Ul. Ginnastlca 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Spanza Ul Montorsino 9.
Služba lekarn od 13 do 16. ure
Davanzo, Ul. Berninl 4; Godina AirtGEA, Ul. Ginnastlca 6; Al Lloyd Ul. Orologio 6; Sponza, Ul. Montor. sino 9,
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto, Ul. Roma 16; Al Galeno, Ul. S. C llln O 36; Alla Madonna del
redar Giovanni Favento in uradnica Blanca Sinico.
Mare, Largo	Piave	2;	SanfAnna,			Er-
ta S. Anna	10.					
LOTERIJA						
BARI		88	64	51	65	15
CAGLIARI		1	16	61	51	79
FIRENCE		22	14	16	25	32
GENOVA		86	3	74	53	71
MILAN		75	12	70	65	20
NEAPELJ		48	72	52	16	7
PALERMO		84	87	55	70	75
RIM		89	79	65	4	25
TURIN		49	74	85	7	51
BENETKE		41	48	60	81	3
	ENALOTTO					
2 11	2 2 X		2 2 X		X	2 2	
PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE*
priredi v soboto, 6. marca
ob 20.30 na stadionu «Prvi maja proslavo praznika žena
8. marec
Sledi zabavni večer s kulturnimi prizori in drugimi točkami.
Na univerzi v Padovi je 22. t. m. promoviral za zdravnika
HEKTOR JOGAN
Sorodniki, prijatelji in znanci mu iskreno čestitajo.
Na univerzi v Padovi je 22. t. m. promoviral za zdravnika
ANDRO VUGA
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» mu iskreno čestita
Razna obvestila
SAK Jadran vabi na pustno žaba vo s plesom, ki bo danes 28. t. m. v dvorani prosvetnega društva v Bar-kovljah, Ulica Cerreto 12, ob 20.30 * * *
Prosvetno društvo divan Cankar*
priredi na pustni torek 2. marca o-troški »Lila ples« z začetkom ob 16. uri.
* * •
V torek 2. marca ob 16. uri priredi prosvetno društvo Barkovlje troško pustno rajanje Vabljeni vsi malčki na prijetno zabavo.
Prosvetno društvo Prosek-Kontovet priredi v nedeljo 14 marca mladinski smučarski Izlet na Sv. Višarje. Vpisovanje vsak večer na sedežu društva.
Izletniki Iz Trsta se lahko vpišejo pri Slovenski prosvetni zvezi Ul. Geppa 9.
PROSVETNO DRUŠTVO «1. CANKAR*
priredi v društvenih prostorih za zadnji dan pusta, v torek
«0troški Lila ples»
Začetek ob 16. uri
VABLJENI VSI OTROCI ČLANOV IN SIMPATIZERJEV ŠENTJAKOBSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA
Ljudska prosveta
PROSVETNO DRUŠTVO V ŠKED. NJU obvešča odbornike, da bo četrtek, 4. marca 1965 ob 20.30 seja odbora. Zaradi izredne važnosti so odborniki naprošeni, da se seje polnoštevilno udeležijo.
Gledališča
VERDI
Danes ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih zadnja predstava o-pere «Boris Godunov* Modesta Mu-sorgskega z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah.
Dirigent Franco Capuana.
TEATRO STABILE
Od torka, 2. marca dalje kratek ciklus predstav «Teatro Comico» Carla Goldonija za abonente, ki si niiso ogledali prve predstave v letošnji sezoni. Za študente znižane cene.
Nazionale 13,15 «Questo pazzo, paz-zo, pazzo, pazzo mondo» Technico-lor. Spencer Tracy,
Arcobaleno 14.00 «Mata Hari, agente segreto H 21» Jeane Moreau.
Excelsior 14.00 «Uno špara nel bulo* Technicolor. Peter Sellers, Elke Sommer.
Fenlce 14.00 «La congiuntura» Technicolor. Vittorio Gassman, Joan Collins
Grattacleio 14.00 »Strani compagnl di lettoi) Gina Lollobrigida. Prepovedano mladini.
Alabarda 14.00 «Vacanze sulla spiag-gia» Technicolor. Bob Cummlngs, Dorothy Malone.
Filodrammatico 14.00 «1 due toreirl* Technicolor. Franco Franchi, Cic-cio Ingrassia.
Aurora 14.00 «AngeMca».
Cristallo 14.30 «Top capi« Technicolor Peter Ustinov,
Capitol 15.00 «11 Gran Lupo chiama» Technicolor. Gary Grant, Leslie Caron.
Garibaldi 14.30 «Attacco ln Norman-dia» Frank Sinatra, Tony Curtis, Na ta l i e Wood.
lmpero 14,00 «In giinocchio da te» Gianni Morandi.
Vittorio Veneto 14.00 «11 treno» — Burt Lancaster, Jeanne Moreau.
Moderno 14.00 Mimmo Marcianl, Ly' ta D'Alba, Joelle Malassis v reviji «Scabros.isslmo» Na platnu «11 giovedl* Walter Chiari.
Zadnji dan.
Astra 14.00 «Prendila e mla».
Astoria 14.00 «7 giorni a maggio» Burt Lancaster, Ava Gardner, Kirk Douglas.
Abbazia 14.00 «P T 109 pošto dl com-battimento* Technicolor
Ideale 14.00 «Contro5pionaggio» Tech. nicolor. Clark Gable.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pok Antona Cerkvenika, ki je od ustanovitve službovat na Trgovsem zavodu, sta ravnateljstvo in profesorski zbor zbrala za Dijaško matico 7250 lir in 7250 lir za Dobrodelno društvo.
V	počastitev spomina pok. Matevža Kralja darujeta Justin in Klara 1000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Marije Vodopivec daruje družina Stoka 1000 lir in družina Pertot-Jankovič 1000 Mr za Dijaško matico.
V	počastitev	spomina	gospe	Mari-
je Jejčič-Vodopivec daruje Ivan Per. tot.	1000 lir za Dijaško	matico. Ob
tretji obletnici prerane smrti našega dragega moža in očka Zdenka Colja daruje družina v počastitev njegovega spomina 1000 lir za športno združenje Bor.
V	počastitev	spomina	dragih	staršev	Marije in	Ivana Rijavca	daru-
jem 5000 liir za Dijaško Matico.
Ob priliki prijetne obletnice daruje prof Josip Sancin 1000 lir za Dijaško Matico.
MOTO PARILLA
Nadomestni deli za avtomobile Motorna kolesa in ciklomotorje GORICA - GORIZIA
VESPE
LAMBRETE
N S U
O
«o
»0
0
1
§
o
(5
£
0)
N
CC
£
•
S
12
g
K
HI
£
Po najnižji cksporlni ceni dobite superavtomatiene pralne stroje;
CANDY CASTOR REX RIBER ZOPPAS
pri tvrdki

TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trni - (11. sv. rrunčiikn 20 T e le Kili «1-702
Novo:
Vošnjak-Kovič: Bila sem stara dvanajst let.	L 650,—
PRALNI STROJI
avtomatični, superavtoinatični in ultrasuperavtomatični
SIEMENS — MINERVA — NAONIS — INDESIT ter vse druge nacionalne in
inozemske znamke
in vsi elektrogospodinjski predmeti —
IZVAŽAMO V VSE DRŽAVE fco BIVALIŠČE —
Hitro Vam postreže RADIO TRGOVINA
SERGIO ROSELLI
Trieste • Trst,
Ul. Tor S. Piero 2 — tel. 31294
NAJBOLJŠA POŠILJKA V JUGOSLAVIJO
Za sedanji čas daril, prostih jugoslovanske carine, je najboljša pošiljka superavtomatič-nega pralnega stroja «Castor». Vrhunska kvaliteta po najnižji ceni s tehnično pomočjo v Jugoslaviji. Pečice na kerozen, tekoči plin in stalni plamen po tovarniških cenah pri BAZZANELLI, Ul. Venezian 5.
Mali oglasi
v SKLADIŠČU D. K O Z U L 1 C A TRST, Ulica Machiavelli štev. 12 za direktni izvoz po eksportni ceni, dobite pralne stroje REX, CANDV in druge; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo. V skladišču nasproti dobite konfekcijsko blago: plašče, kožuhe (bunde) hlače itd
VESPE LAMBRETE, vse potrebščine in nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmernih cenah dobite pri A.M.A.R, — Trst, via del Bosco N. 6 — Tel. 41-946 PRI dAUTO STILE* Trst. Via U. Foscolo, 8 — blizu Trga Garibaldi — dobite vse potrebno za avtomobile. obloge, tepihe, električne baterije, verige iiantigelo* itd. po zelo ugodnih cenah.
URE najboljših znamk, zlate predmete za darila ter natančna popravila ur in zlatnine pri DARVVIL, Piazza S Giovanni št. 1.
Sintetične preproge
in preproge za hodnike iz plastike «Balatum» in «Meraklon». Moderno pokrivanje podov s plastiko, gumo, «Moquette» in ploščice «Rikett». Hitra naprava s specializiranim osebjem. A.R.P. ITALPLAST, Trst. Trg Ospedale št. 6, Tel. 95-919.
Obiščite kmetijsko trgovino
AGRARIA
in v
OPČINAH, Narodna TRSTU, v Ulici
ulica št. 53 Udine št. 23
Tel. 221-321 Tel. 36-258
Pri nas dobite: koncentrirana krmila za živino po zelo nizkih cenah, sredstva proti rastlinskim zajedavcem in boleznim, razne vrste izbranih semen, sadike, kmetijske Stroje - po eksportnih cenah - ter umetna gnojila
«V Trstu rudnik»
V Trstu rudnik! pravi rudnik najrazličnejših artiklov, ki v kakovosti nimajo tekmeca, pri tvrdki
U. BAZZANELLA
Ulica F. Venezian 5
Naprave za refleksno kopiranje, Thermo-Fax papir, brusi SCOTCH ameriške znamke 3 M MENNESOTA, točilniški razdeljevalci vina, točilne mize-hladilniki znamke MORTARI iz Milana, poljedelski obdelovalni motorni stroji nemške znamke IIAKO, kmetijski in gradbeni stroji «BETA», kletarski stroji «MIXER», grelci za vodo, radiatorji, pipe, električne žice «THERMAL», eno-loške kemikalije «SCHIRATTI» — razprševalci za zalivanje znamke «VERMOREL», sanitarne naprave, ogrevalniki, peč-kopalnice, štedilniki-ohišja-peči na plin, nafto in kerozen
27. t.m. je z verskimi tolažili preminila v starosti 100 let
Alojzija vd. Coloni
(Klun)
Pogreb bo danes, 28. t.m. ob 10.15 iz mrtvašnice v Ul. PietA. žalostno vest sporočajo;
Sinovi in snahe s svojci in ostali sorodniki,
I.T.F. Ul. Zonta 3, tel. 38-006
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremljali na zadnji poti našo ljubo mamo in nono '
Marijo Vodopivec
roj. Jejčič
Enaka zahvala naj gre č. g. Žerjalu, cerkvenemu pevskemu zboru in darovalcem cvetja. Posebna zahvala prijatelju Giorgiju za njegovo nesebično požrtvovalnost.
Žalujoča družina VODOPIVEC
Barkovlje, 28.11.1965.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, k so z nami sočustvovali in spremil k zadnjemu počitku našega nepo zabnega očeta
Karla Kalc
Enako zahvala zdravniku Štoki, darovalcem cvetja ter vsem, onim, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin.
Žalujoči: žena, sinovi in hčere z družinami in ostalo sorodstvo
Gropada, 28.2. 1965.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža in sina
Josipa Kolmana
se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja in vencev, čast. g. dekanu, dr. Delamiju ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin.
Žalujoča družina KOLMAN in oštali sorodniki
Medjavas, 28.2.1965.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani ob nenadni izgubi našega nepozabnega moža in očeta
Antona Cerkvenika
Pravtako se zahvaljujemo ravnateljstvu, profesorskemu zboru, kolegom in dijakom Državnega trgovskega tehničnega zavoda v Trstu, cerkvenim pevcem, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin.
Žalujoči družini CERKVENIK
Trst, 28. februarja 1965.
II TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Jutri se bo začela razprava proti gangsterju Indelicatu
Sodili mu bodo v odsotnosti; ker je še vedno na svobodi Na vesti ima mnogo grehov in večkratnih poskusov umora
Pred tržaštaim porotnim sodiščem se bo začela jutri razprava proti znanemu 43-letnemu tržaškemu gangsterju Ubaldu Indelicatu. Obtoženec pa ne bo sedel na zatožni klopi, ker se mu je vedno posrečilo umakniti se roki pravice.
Prihodnja razprava pa ne zadeva samo Indelicata, temveč tudi nekatere druge osebe. Izmed teh je v priporu 27-letni Angelo Si-rotti, ki je bil baje namestnik nevarnega gangsterja. Poleg njega se bodo morali zagovarjati še naslednji: Omero Zorzenon, Giuseppe Izzinoso, Maria Palmich in Vit,-torio Fratte.
Obtožnica dolži Indelicata večkratnega poskusa umora z obte-žilnimi okoliščinami. Skupaj s Si-Tottijem pa je obtožen posebne vrste ropa, ki ga italijanski zakon pozna pod imenom «rapina impro-pria». Nadalje sta oba obtožena enakega poskusa ropa, petih tatvin in telesnih poškodb z obte-žilnimi okoliščinami. Qmero Zorzenon se bo moral zagovarjati zaradi tatvine, a ostali obtoženci zaradi manjših prekrškov.
Kljub temu, da vse italijanske kvesture, komisariati javne varnosti in karabinjerske postaje razpolagajo s slikami Indelicata, se policijskim organom še ni posrečilo, da bi ga prijeli. Prav na začetku lanskega leta so mu bili za petami prav v našem mestu, toda drznemu roparju se ie tedaj posrečilo, da se je izognil aretaciji, čeprav na najbolj nevaren način: s streljanjem.
Tržaški leteči oddelek kvesture je tedaj že dalj časa sumil, da je Indelicato v Trstu. Policisti so celo slišali v določenih tržaških krogih kriminalcev, da je Indelicato izjavil, da ne bo dopustil, da bi ga ujeli živega. Ta izjava se je policistom zdela nekoliko pretirana, toda dogodki, ki so se odigrali 9- januarja 1964 popoldne so doka-
PUST
::::::::::::::::

1965
Vabljeni ste vsi v Boljunec
na veliko pustno rajanje, ki bo
V	BOLJUNCU
DANES, 28. t. m.
Od 15. do 18. ure
ples za otroke
in od 20. do 1.
za odrasle.
V	PONEDELJEK, 1. marca od 20. do 1.
V	TOREK, 2. marca od 20. do 4.
ples (veglion)
igral bo
PRIZNANI ORKESTER
V	SREDO, 3. marca od 15. ure
tradicionalno poslavljanje in spuščanje pusta v vesolje
zali, da je ropar mislil zelo resno izpolniti svojo grožnjo.
Bilo je nekaj čez 17. uro omenjenega dne (četrtek), ko je na vseh ulicah pri Sv. Jakobu vladal precejšen vrvež. Na Trgu Giuliani so branjevke začele pospravljati svoje stojnice, a mnoge ženske so še kupovale zelenjavo in drugo hrano po raznih trgovinah. Na ulicah je bilo tudi precej starejših ljudi, ki so se vračali s popoldanskega sprehoda pa tudi mladež se je podila in lovila sem ter tja.
Prav tedaj je bil Indelicato na Trgu Sv. Jakoba v bližini hiše, kjer stanuje njegova mati (blizu je tudi hiša, kjer stanuje njegova žena z dvema otrdkoma). Neki policist, ki je bil v bližini, ga je spoznal ter je takoj telefoniral na leteči oddelek. Ni preteklo niti 10 minut, ko so prispeli na trg dr. Cappa, kapetana Morandini in Rel-li, nekaj podoficirjev in yeč agentov.
Nenadoma je Indelicato opazil prisotnost agentov. Spustil se je v dir po stopnicah, ki peljejo na Istrsko ulico in se takoj nato pognal proti Ul. S. Zenone. Policaji pa so mu bili že skoraj za petami. Nenadoma je Indelicato obrnil smer svojega bega navzdol po Ul. Giuliani. Ko je bil že blizu Trga Giuliani, je uvidel, da ne bo mogel zbežati. Foitegnil je iz žepa pištolo, se v teku nekoliko obrnil, hladnokrvno pomeril na svoje zasledovalce ter ustrelil. Takoj nato je oddal še en strel. Policisti so se seveda umaknili na rob ulice, a dva izmed njih sta tudi streljala na ubežnika. Niso pa si upali streljati večkrat, ker so se bali, da bi zadeli kakega meščana.
Tako se je Indelicatu posrečilo, da je zabrisal za seboj vsakršno sled. Izginil je v uličicah, ki peljejo proti Garibaldijevemu trgu. Policija je dolgo časa patruljirala po vseh ulicah, toda brez uspeha.
o PUST v ☆ SREDNJU □ 1965
VOZOVI.MAŠKARE.GODBA
Puttmphh
igral bo orkester « I DIABOLICI » v prijetni dvorani kina Skedenj
DANES 28. februarja od 15. do 17. ure
Ballo delle bambole
(OTROŠKI PLES) od 21. do 2. ure
Veglioncino
(VEČERNA ZABAVA)
V	ponedeljek, 1. marca od 21. do 2. ure
Veglioncino
(VEČERNA ZABAVA)
V	torek. 2. marca od 21. do 4. ure
Veglionissimo
NOČNI PLES
Postrežba bar ■ Colillons
Rezervacija miz v kino dvorani Skedenj eno uro pred začetkom
Edini pozitivni rezultat so agenti zabeležili v Industrijski ulici, kjer so zasačili Angela Sirottija.
Govorijo, da bi se moral Indelicato zagovarjati tudi zaradi nekega ropa, ki ga je baje zagrešil v neki zlatarni v Bellunu ter zaradi poskusa umora nekega nočnega čuvaja pri Sv. Jakobu, ki ga je bil zasačil pri vdoru v neko pekarno.
Motor so mu ukradli
Na komisariatu Stare mitnice se je predvčerajšnjim zglasil 17-letni Ivan Škabar s Cola in uslužbujočim agentom povedal, da so mu neznanci odpeljali motorno kolo «scugniz-zo». Motor je pustil v Ul. Matteot-ti v bližini gradbišča gradbenega podjetja inž. Lucchija. Škabar je tudi povedal, da je bil motor vreden 70.000 lir. Agenti so uvedli preiskavo.
Po stopnicah je padel
Včeraj zjutraj je 75-letni upokojenec Giovanni Bratos iz Ul. Con-ti 7 postal žrtev nerodnega padca po stopnicah. 2e navsezgodaj je odšel k nekemu znancu v Ul. F. Filzi 21, ko pa se je poslovil in stopal navzdol po stopnicah, je nerodno spodrsnil in padel. Ponesrečenega Bratosa so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti dva tedna zaradi udarcev po spodnji strani hrbta, hrbtenici in desni nogi.
iMiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiliilMtiiliinmiiiiiii
Obvestila iz Sovodenj
Danes, v nedeljo 28. februarja ob 11. url bo v sejni dvorani na županstvu v Sovodnjah letni občni zbor kmečke bolniške blagajne (Mutue). Odborniki bodo ob tej priliki podali poročilo o delovanju te ustanove v preteklem letu.
V	nedeljo 7. marca ob 11. uri pa bo v isti dvorani redni letni občni zbor občinskega društva za zavarovanje goveje živine. Odborniki bodo podali poročilo o lanskem delu društva ter o njegovem današnjem stanju. Pogovorili se bodo tudi o tekočih zadevah društva. Vabljeni vsi člani.
V	četrtek 4. marca od 8. do 12. ure bodo na županstvu v Sovodnjah pobirali zapadli obrok davkov. Kdor si hoče prihraniti pot v Gorico, lahko plača davke ob tej priliki.

KIIO «1K1»» PROSEK
predvaja danes, 28. t. m. ob 16. uri Technicolor briljantno filmsko komedijo:
I due mafiosi
(DVA MAFIJCA)
Igrajo:
FRANCO FRANCHI, CICCIO INGRASSIA in MOIRA ORFEI
Tilne na Unčinn
Tk
predvaja danes, 28. t. m. film:
ob 15. 15. uri Technicolor Paramount
U
P
Režira in igra JERRY LEWIS
V ponedeljek, 1. marca ob 18. uri ponovitev filma:
KINO PROSEK^KONTOVEtJ
predvaja danes, 28. t. m. ob 16. uri dramatični barvni film:
LA DEA DEL PECCATO
(BOGINJA GREHA)
Igrajo:	SARA MONTIEL, ALBERTO DE MENDOZA in
LUIGI GIULIANI
Goriško-beneški dnevnik
ŽIVAHNA SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Pritisk vseh občinskih skupin na župana ker zavlačuje izdajanje gradbenih dovoljenj
Demokristjanski svetovalec Torenzio pa je vprašal, zakaj ne dovoli gradnje, ki bi prinesla delavcem okoli pol milijarde lir zaslužka Spori med načelnikom KD Culotom in županom zaradi tekstilne službe
Dovoljenja župana, da bi se poživila gradbena dejavnost, ki je tudi v Gorici zašla v kritično obdobje. so bila začetna tema občinske seje v petek zvečer.
V diskusiji, ki je nastala okoli tega vprašanja, so spregovorili svetovalci Majo (PLI), Terenzio (KD), Zullani (PSI) in Battello (KPI); vsem je odgovoril župan Galla-rottl.
Liberalec Majo Je vprašal župana, koliko je resnice v govoricah, da noče dati gradbenega dovoljenja nekemu podjetju. Demokristjan Terenzio je bil v svoji interpelaciji natančnejši. Dejal je, da se je v zadnjem obdobju število brezposelnih gradbenih delavcev zvišalo za 12 odstotkov (vendar jih je veliko več, pa se niso vsi vpisali v brezposelne sezname), delavcev v opekarnah pa za 150 odstotkov. Navzlic tej krizi se noče dovoliti nekemu podjetju, da bi v Ul. Faiti in Bona zgradilo stanovanjski kompleks s prostornino 46 tisoč kub. m za okoli 900 milijonov lir, od katerih bi jih šlo prav gotovo okoli 550 (60%) delavcem v obliki mezd.
Socialist Zullani je seznanil svetovalce z razgovorom, ki ga je imel z županom zaradi dveh gradbenih prošenj, od katerih je bila prošnja Caselgrandija ugodno rešena, prošnja za kompleks v Ul. Bona pa še neodobrena, ker naj bi bili načrti v nasprotju s predpisi zavoda za lepe umetnosti. Svetovalec je priznal, da kompleks estetsko ni posrečen, vendar pa mu je ljubša gradbena brutura kot brezposelnost delavcev.
Komunist Battello je ugotovil, da se po vzorcu diskusije v parlamentu, kjer bivši minister za javna dela Sullo kritizira sedanjega ministra za javna dela Mancinija, tudi pri nas dogajajo podobne stvari: bivši odbornik za javna dela demokristjan Terenzi kritizira občinsko dejavnost na področju javnih del. Predložil je resolucijo, v kateri se županu priporoča ugo-
ditev prošnji za začetek gradnje j dualnost službe za razliko od za-
v Ul. della Bona.
Vsem je neposredno ali posredno odgovoril župan dr. Gallarotti, ki je pojasnil, da kompleks v Ul. della Bona ne bo stal 900 ampak 400 milijonov lir in da ga bodo začeli graditi šele 1967. leta. Dejal je, da je bilo vloženih večje število prošenj, da pa jih bo odobril samo oh upoštevanju zakonskih in drugih določb, ki uravnavajo dejavnost s tega področja. Demokristjan Terenzio je bil z županovem odgovorom nezadovoljen, Majo popolnoma nezadovoljen, prav tako tudi Zuliani, ker ni dobil odgovora na vprašanje, kaj napraviti, da se odstranijo namigovalne govorice, ki se širijo po mestu. Svetovalec Fogar (demokristjan) zaključnemu poteku diskusije ni prisostvoval, ker se z njim ni strinjal, če bi bila možna predložitev zaupnice županu, tedaj ni izključeno, da bi bil v manjšini.
Po izkoriščeni uri, ki je bila določena za interpelacije, je občinski svet prešel na dnevni red. Naj-prel je odobril nočno nadzorstvo nad občinskimi zgradbami, prispevek 100.000 lir letno stolnici, znesek 25.000 lir CAI in prav toliko jamarjem. Na prošnjo občinske glasbene šole so ji izplačali 2,5 milijona lir. Svetovalci so nato izvolili svoje predstavništvo v upravo šolskega patronata, obnovili davčna sveta ter komisijo za davčne prizive prve stopnje.
Kar zadeva trošarino na «juke-boxe» so svetovalci sklenili pravilnik izpopolniti z vključitvijo hladilnikov in nekaterih drugih avtomatov.
Zaradi občinskega pravilnika o taksistih se je seja zavlekla do pol druge ure po polnoči. Občinski svet je 1963. leta sprejel pravilnik, ki pa so ga vrnili občinski upravi, da sestavi novega, ki bo v skladu z osnutkom pravilnika pristojnega ministrstva ter bi obenem upošteval nekatere specifičnosti naših taksistov, kot je indivi-
V	ČETRTEK, 4. MARCA V PROSVETNI DVORANI
Izredni občni zbor kmetovalcev iz Standreža
Razpravljali bodo o preosnovi društva
V	četrtek 4. marca bo v prosvet- jemoma dovoljuje, da bodo zaprte
ni dvorani v štandrežu izredni obč ni zbor štandreškega društva neposrednih obdelovalcev zemlje, ki so ga sklicali na podlagi sklepa torkove seje, na kateri so obširno razpravljali o novih razmerah, v katerih se je znašla kategorija, odkar je demokrist j anska in misinska skupina v občinskem svetu v Gorici izglasovala aplikacijo zakona 167, ki škoduje njihovim življenjskim interesom. Na izrednem občnem zboru bodo razpravljali o preosnovi društva.
drug in podobnih oblik, ki veljajo v velikih mestih. Svetovalci so odobrili kakšnih deset členov. Sprejeli so predlog komunista Battella, da taksisti lahko zasedajo prosta mesta na vseh parkiriščih: doslej so se morali ustavljati samo na enem. Načelnik demokristjanske skupine odv. Culot je imel pri vsakem členu več formalnih predlogov, zaradi katerih se je seja zelo zavlekla. Ker jih je župan zavračal, je zapustil sejo ter ustvaril nelegalnost občinskega sveta zaradi premajhnega števila svetovalcev.
.......................n......ni......................................................................
Urnik trgovin za pust
V torek, 2. marca popoldne bodo zaprte vse trgovine, razen trgovin z oblačili in drugim blagom v Gorici in Tržiču, katerim prefekt iz-
v sredo dopoldne.
V ponedeljek in torek bodo lastniki lahko odprli javne lokale, ki jih imajo po navadi ta dva dneva zaprte zaradi tedenskega počitka, mesnice pa bodo zaprte ves dan v sredo 3. marca.
Zbornica priznala diplome strokovnih zavodov
Ministrstvo za javno vžgejo je poslalo šolskemu skrbništvu tel«, gram, s katerim ga obvešča, da je pristojna komisija v zbornici že odobrila zakonski osnutek o formalnem priznanju kvalifikacijskih diplom strokovnih zavodov ter ga sedaj proučuje še senat.
S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA
Uspeh konzorcija za načrtovanje odvisen od ljudi, ki bodo v njem delali
Osnutek statuta so svetovalci z nekaterimi priporočili soglasno sprejeli ■ Priprava gospodarske konference
Čeprav je dnevni red za zadnjo ] čeprav so v njem premalo pouda-sejo pokrajinskega sveta, ki je bila I rili socialni in demokratični namen
iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiMiimimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiHHiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifirrfiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI	*
Avtomobilist iz Podgore je sredi noči do smrti povozil moža iz Ščednega
Burna razprava z aretacijo gostilničarja zaradi krivega pričevanja - Obsodba dveh turških mornarjev
Pred goriškim okrožnim sodiščem so pri zadnji razpravi obravnavali cestno nesrečo, ki se je pripetila dne 18. maja lani ob 23.40 in pri kateri je bil hudo ranjen 52-letni Mario Markočič iz Ščednega, ki je potem umrl.
Tistega dne se je 34-letni mesar Rihard Nanut iz Podgore, Ul. IV. novembra 44, peljal z avtom giu-lietta po Ul. Ponte del Torrione, kjer je v bližini gostilne «Gira» povozil Markočiča. Ponesrečenca so takoj odpeljali v civilno bolnišnico kjer pa je kmalu podlegel hudim poškodbam.
Pri sodni razpravi, ki je bila precej burna, je obtoženi Nanut izjavil, da je že od daleč videl pešca Markočiča in da je dal tudi svetlobne znake. Pri prvem zaslišanju na policiji pa je izjavil, da ga ni opazil in se je zavel šele ob direktnem sunku vanj. Tudi pred preiskovalnim sodnikom je Nanut izjavil, da je videl že od daleč Markočiča.
Sledilo je zaslišanje prič. Cestna policija je potrdila svoje jjrve izjave. Nato so zaslišali Lucia Vittorija, gostilničarja pri »Cira», ke.r je Markočič pred nesrečo prišel iz te gostilne. Gostilničar je izjavil, da ne ve, če je bil Markočič pijan, ker je gledal televizijo In ni vprašal za pijačo. Ker ta izjava ni bila v skladu z. Izjavo, ki jo je dala gostilničarjeva žena Bruna Modula pri preiskavi, so ponovno zaslišali tudi ženo, ki je izjavila, da tistega večera ni bila v gostilni. Rač pa je izvedela, da je Markočič zahteval od njenega moža naj mu prinese vina, kar pa ta ni storil.
Ko so ponovno zaslišali gostilničarja, je ta potrdil svojo prvotno izjavo. Zato je državni tožilec odredil, naj ga aretirajo zaradi krivega pričevanja. Po prekinitv: glavnega procesa so nadaljevali z obtožbo proti Vittoriju zaradi krivega pričevanja in ko je ta preklical svojo prejšnjo izpoved so ustavili sodni postopek proti njemu.
Sodišče je nato nadaljevalo razpravo o incidentu in obsodilo Nanuta na tri mesece zapora in odvzem šoferske izkaznice za šest mesecev. Vse pogojno in brez vpisa.
Nato je v odsotnosti obeh obtožencev sodišče obsodilo dva turška mornarja in sicer 24-letnega Denizci Hibata in 27-letnega Ye-sildaga Hogidakina, oba iz. Istanbula. Obtožena sta bila, da sta 18. marca lani v bližini ladjedelnice v Tržiču ukradla 28-letnemu Ne-reu Vecchietu iz Tržiča lambre-
to, ki jo je tam parkiral. Sodišče franca Blasinija iz Drevoreda Co-
ju je obsodilo na po osem mesecev zapora in plačilo 30 tisoč lit globe pogojno in brez vpisa v kazenski list.
Drž. tož. dr. Tavella; preds. sodišča dr. Cenisi; sodnika Arculeo in Mancuso.
Pred sodiščem mladeniči ki so kradli v Tržiču
Pred goriškim okrožnim sodiščem se je začela razprava proti sedmim mladeničem iz Tržiča, obdolženim, da so lani od marca do junija izvršili celo vrsto tatvin v Tržiču in okolici. Dva izmed njih sta mladoletna, trije so v zaporih, eden pa je v inozemstvu. Mladoletnika sta G.D. in B.C., zaprti so Ginaldo Franco, 18 let, iz Ul. Dom dolo 7, Giorgio Tartaro, 18 let. iz Ul. Bonavia 57 in Giuliano Mar ehese, 20 let, iz Ul. Toti 21, ki so vsi v zaporu, obtožen je tudi Lu-ciano Vischi, 18 let, iz Ul. Don dolo, sodni postopek pa so uvedli tudi proti Giampaolu Tarlonu, 20 let, iz Ul. Carducci. Kradli so kot srake vse, kar jim je prišlo pod roko, in sicer avtomobile, transi-storje, likerje, salame itd. Ukradeno blago so skrili v protiletalsko zaklonišče na Krasu nad Tržičem, kjer ga je našla policija. V skrivališču je bil tudi Tarlanov motocikel; mladeniča so zasV.šali in je povedal še dve imeni prijateljev Cechica in Ginaudija. Fo njih so izvedeli imena ostalih tatov. Na včerajšnji razpravi so zaslišali 13 prič. Proces so prekinili in ga bodo nadaljevali v petek popoldne.
Danes roditeljski sestanek
Ravnateljstvo slovenskih šol gimnazije, liceja in učiteljišča v Gorici sporoča, da bo danes 28. februarja ob 10.30 roditeljski sestanek v šolskih prostorih Ul. Croce. Vabljeni so starši njihovi namestniki:
Kratke iz bolnišnice
V goriškl civilni bolnišnici so nudili prvo pomoč ali pridržali na zdravljenju večje število mlajših ljudi. V petek zvečer so odstranili iglo šivalnega stroja iz prsta na desni roki 6-letnega Franka Sošola z Oslavja, ki se mu je zadrla do kosti in se zlomila, doma se bo zdravil tri dni.
Včeraj pa je siamska mačka popraskala po roki 19-letnega Gian-
lombo 24, kateremu so mu v bolnici nudili prvo pomoč in ga poslali domov, kjer se bo zdravil pet dni.
S kolesom sta v Moši padli dijakinji Giuseppina Piovesana, 14. in Elvira Medeot, 14. Prva se je potolkla	po bradi	in	se bo	doma
zdravila 15 dni, druga pa po kolenu in bo okrevala v petih dneh.
V šoli je padel in sl zlomil desno zapestje Francesco Calligaris, 12, iz Ul. Vicenza 18, ki se bo doma zdravil 15 dni.
Med	igranjem	nogometa	si je
zlomil	levo nogo	v	gležnju	20-letni
Edoardo Cisilino	iz	gluhonemnice,
pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v 20 dneh.
v petek zvečer, predvideval tri toč' ke dnevnega reda, o katerih naj bi obravnavali, so svetovalci razpravljali samo o osnutku statuta za Goriški konzorcij za gospodarsko in socialno načrtovanje. O ostalih dveh točkah, pokrajinskem obračunu za leto 1963 in proračunu za leto 1965 se bo razpravljalo na eni izmed prihodnjih sej, ker tokrat ni mogel odbornik za finance Pe-corari pripraviti svojega poročila, ker je bil po opravkih v Rimu.
Odbornik Vezil je precej obširno govoril o predloženem statutu za programacijo na Goriškem ter obrazložil posamezne njegove člene in kako je prišlo do njih. Poudaril je, da je taka programacija nujno po t trebna za Goriško tudi zato, ker se isto vrši v deželnem in državnem obsegu. Poudaril je nadalje,1 da so za začetek pritegnili kot člane, poleg pokrajinske uprave, Trgovinske zbornice in Mestne hranilnice iz Gorice, tudi pet glavnih občin in sicer Gorico, Tržič, Gra-dež, Krmin in Gradiško. Pristopijo pa lahko tudi vse druge občine naše pokrajine, ki bi to želele. Prav tako bo postal lahko član tudi deželne uprava.
Konzorcij bodo upravljali njen občni zbor, izvršni odbor in predsednik. Občni zbor bo vsaj dvakrat v letu in sicer 31. marca in 31. oktobra. Konzorcij bo v veljavi pet let ter se potem lahko podaljšuje vsakikrat za isto dobo. Poleg tega predvideva statut tudi poseben posvetovalni odbor, v katerem bodo zastopniki delavcev in podjetnikov. Ta odbor bo imel samo posvetovalno pravico ter mu bo predsedoval predsednik Trgovinske zbornice. Konzorcij bo imel svoj stalni urad in tajnika, ki ga bodo sprejeli preko javnega natečaja. Za stroške Je predvidenih v začetku po 7 milijonov lir letno, ki jih bodo sorazmerno prispevali u-stanovni člani.
Po tem poročilu se je razvila debata. Svetovalca Papais In Ma-rizza (KPI), sta Izjavila, da bo njuna skupina glasovala za statut,
in ne predvideva neposrednega prevzema nekaterih socialnih uslug. Ugotovila sta tudi, da ne omenja specifičnih problemov kmetijstva v naši pokrajini in tudi ne smeri, po kateri bo šlo delo konzorcija.
Tavan (KD) je pohvalil osnutek in izrazil prepričanje, da bo dal pozitivne rezultate pri proučevanju važnih problemov naše pokrajine.
Svetovalec Marinčič (PSI) je poudaril, da ima Goriška veliko potrebo tega konzorcija, ki naj bi pospeševal rešitev važnih problemov v korist vsega prebivalstva naše pio-krajine. Paziti bo treba, da bo njegovo delovanje v resnici demokratično in socialno in da ne Bo zašlo v birokracijo. Poudaril je nadalje. da- bh konzorcij uspešen v toliko, v' kolikor bodo zmožni ljudje, ki ga bodo vodili. Zato je treba pritegniti vanj res poštene in zmožne ljudi in v tem smislu se z njim strinja tudi PSI.
Svetovalec Papais in Marizza sta zahtevala še nekatera pojasnila k posameznim členom. Nato sta odbornika Vezil in predsednik dr. Chientarolli na kratko zaključila debato, nakar je svet soglasno odobril predloženi osnutek z nekaterimi priporočili bodočemu upravnemu odboru.
Na začetku seje je svetovalka Di Gianantonio — Rea govorila o obletnici ženske volilne pravice ter o borbi za dosego te pravice v svetu. Predsednik se je v imenu vseh svetovalcev pridružil njeni proslavi.
Pred zaključkom seje je predsednik napovedal pripravo posebne gospodarske konference za našo pokrajino, ki naj bi bila v aprilu in za katero bo strokovnjak dr. Merlo-Brandini pripravil primerno poročilo.
ve samo bolezni, ampak tudi pomanjkanje krme zaradi suše, Id je v nekaterih letih prizadela naše živinorejce. Tako se Je sedaj stalež živine zopet normaliziral. Vendar bi bilo dobro in potrebno živinorejo še povečati, ker je živina važna postavka za kmetijstvo in za preskrbo prebivalstva z mesom in mlekom.
V NEDELJO, 7. MARCA OB 16. URI POPOLDNE BO V PROSVETNI DVORANI V GORICI, VERDIJEV KORZO štev. 13
Proslava 8marca
mednarodnega praznika žena
NA PROGRAMU JE PESTER KULTURNI SPORED DELOVAL BO BIFE’!
111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 21. do 27. februarja se je v goriški občini, rodilo 28 otrok, umrlo je 14 oseb, porok je bilo 7 in oklicev 5.
ROJSTVA: Roberto Zampar, Cri-stina Montanari, Luciana Baldas-sare, Adriano Spangher, Vincenzo Montico, Simonetta Vittor, Fabio Sturm, Paolo Bissi, Roberta Plahuta, Fiorella Venchiarutti, Alessandra Borra, Luca Danielis, Elena Tonca, Enrico Valdemarin, Mario Pagano, Manuela Ferigu, Sabrina Visintin, Cristina Sinlcco, Luigi Ciotola, Car-mela Catania, Luca Zuppel, Roberto Fisk, Giorgia Dusizza, Barbara Claucic, Massimiliano Zottl, Tiziana Rigato, Valentina Cescutti, Luca La Malfa.
SMRTI: uradnik 47-letni Guerri-no Durli, 60-letna Giuseppina Ko-mic, vd. Skok, 54-letna Albertina Inaudi, por. Curatoli, upokojenec 70-letni Raffaele Anastasio, pek 56-letni Santo Brandolisio, železniški čuvaj 59-letni Giovanni Medvešček, 20-ur star Adriano Spanghero, upokojenka 7Uetna Carolina Binachi,
vd. Orla-Mulloni, upokojenec 68-letni Michele Lamonaca, upokojenka 53-letna Bruna Varisco, 60-letna Maria Bevilacqua, vd. Panzera, 77-letna Matilde Pogotnich, vd. De-marchi, 85-letna Maria De Zorz, vd. Krascek, upokojenka 84-letha Gia-comina Franzot, vd. Bemardis.
POROKE:	Franco Mocellini in
profesorica Natalia Laner, geometer Alfio Sodini in učiteljica Mi-rella Tavagnacco, stavbenik Aldo Cucit in tekstilka Lina Rover, tekstilec Luciano Di Lenardo in delavka Ondina Seni, radiotehnik Ga-stone Zongher in šivilja Vittoria Ferfolla, finančni stražnik Giovanni Focis in Valentina Perissinotto, finančni stražnik Francesco Frazzi-ca in prodajalka Marisa Tribus-soni.
OKLICI: karabinjer Luigi Ferret-ti in Lucia Basilico, vseučiliški asistent, Mario Prestemburgo in študentka Fulvia Furlan, zidar Erman-no Famea in tekstilka Renata Ro-solen, računovodja Cosimo Laneve in trgovska pomočnica Elda Stefani, šofer Ermenegildo Salvador in - - — cSaim
gospodinja Elsa Čencig.
Obisk obrtnega sejma v Monakovcm
Trgovinska zbornica iz Gorice sporoča, da bo v Monakovem na Bavarskem od 18. do 28. marca mednarodni sejem obrtnikov. Ob tej priliki organizira ENAPI izlet v Mo-nakovo z obiskom sejma. Izleta se lahko udeležijo obrtniki in mali industrialci. Vpisovanje je pojasnila pri ENAPI v Gorici, Ul. Mo-relli 39, do 8. marca.
Povečanje staleža goveje živine
Spričo več zaporednih akcij za asanacijo goveje živine, ki jih je organizirala pokrajinska uprava s sodelovanjem pokrajinskega in občinskih- živinozdravnikov se je zdravstveno stanje goveje živine na Goriškem precej izboljšalo. Tako imamo le zelo redke pojave obolelosti živine za jetiko in brucelozo in letos tudi ni bilo potrebno ustaviti malega obmejnega prometa zaradi slinavke, čeprav se je ta pojavila v nekaterih občinah videmske pokrajine in na jugoslovanskem obmejnem področju.
To dejstvo je imelo za posledico, da se je število goveje živino v naši pokrajini dvignilo na 17.000 glav. Se pred dvema letoma je bilo to število za okrog 1500 glav manjše. Temu sicer niso bile kri-
Na pustni torek otroška maškarada
V torek 2. marca z začetkom ob 16. uri bo v prostorih kluba «S. Gregorčič# v Gorici na Verdijevem kotzu 13 OTROŠKA MAŠKARADA. ..ki..jo...priredi Slovenska , prosvetna zveza. Prireditelji vabijo k udeležbi otroke in njihove prijatelje. Na sporedu je tudi priložnostna lutkovna igra, sledilo pa bo prosto rajanje otrok. Priporočamo naj pridejo otroci po možnosti oblečeni v pustne maske. Prireditev bo trajala približno da 18. ure.
v Gorici
VERDI. 15.00: «Squadriglia 633», C. Robertson in J. Sachiris. Kine-maskop v barvah.
CORSO. 15.00: ((Angelica#, M. Mer-cier in R. Hossein; kinemaskop-ski film v barvah.
MODERNISSIMO. 15.00, 17.30, 20.00 in 22.30: «1 tre volti#, Soraya, R. Harris in A. Sordi; kinemaskop-ski film v barvah. Za ta film ne veljajo izkaznice in znižane vstopnice.
VITTORIA. Ob 14.45, 17.14 in 21.00: «11 Gattopardo#, Burt Lancaster in Claudia Cardinale. Italijanski kinemaskop v barvah.
CENTRALE. 15.00: «1 pirati della Malesia#, Reeves in J. Sassard; zadnja predstava ob 21.30.
v Tržiču
1‘RINC.IPE. «La spada nella roe-cia», barvna slikanica Walt Di-neya, sledi barvni dokumentarij «Le volpi d'argento».
NAZIONALE. «Maciste il gladiato-re di Sparta«, M. Forest in Ma-rilu Tolo; barvni kinemaskopsld film.
AZZURRO. «1 pirati della Malesia#, S. Reeves in J. Sassard; barvni kinemaskopski film.
EXCELSIOR. «Voglio essere amata in un letto d’ottone», D. Reynolds in H. Presnel; * barvni kinemaskopski film.
v Ronkah
RIO. «Zulu», Stanley Baker In Ul-la Jacobsson; barvni film.
FXCELSIOR. «L’intrigo», Rossano Brazzi in Shirley Jones; barvni film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je od prta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI v Raštelu št. 26, tel. 33-49.
DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 28. februarja je v Gorici odprta cvetličarna GORIAN RE-NATO, Ul. Garibaldi št. 9, tel. 26-28.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 11 stopinj ob 13,20, najnižjo 2,2 stopinje pod ničlo ob 7. uri; povprečna vlaga 67 odstotkov.

PRALNI STROJI, avtomatični ln superavtomatični —
HLADILNIKI — ŠTEDILNIKI NA VSA GORIVA -Ekskluzivno zastopstvo in zaloga
0. KRAINER & C.
GORTA - Ul. Rastello 41 tel. 2039
Po želji pošiljamo na dom v vse kraje Jugoslavije Izredno ugodni plačilni pogoji
NAJNI2JE CENE
DEŽELNA ATLETIKA V PRETEKLI SEZONI
Tudi naraščajniki prednjačijo zlasti v videmski pokrajini
Coriška pokrajina presenetljivo pred tržaško - Tudi med naraščajniki nekaj uspešnih članov Bora
Iz vrst naraščajnikov dobivajo klubi ogrodja za junlorske in nato članske ekipe. Naravno je, da je treba posvetiti naraščajnikom vsaj tako, vendar rajši večjo pozornost kot starejšim atletom. Ugotovitev Je seveda enostavna, do nje pa so prišli le v Vidmu ln rezultati so se v sezoni 1964 tudi pokazali. Vzemimo v poštev prvih 10 v 15 disciplinah v katerih nastopajo naraščajniki. Od 150 mest jih pripada 71 Vidmu (7 prvih), 42 (3 prva) jih odpade na Trst, ostanek 37 mest (5 prvih) pa imajo v go-riški pokrajini, številke govorijo v korist Vidma, naravnost katastrofalen pa Je pojav premoči Gorice nad Trstom, ker razlika 2 prvih mest krepko izbriše razliko 5 mest na lestvici prvih 10 v deželi. V letih 1962 in 1963 so imeli Tržačani pri naraščajnikih gladko premoč nad ostalimi pokrajinami, lani pa so Videmčani tako krepko potegnili, da so sedaj nedosegljivi daleč pred vsemi in podobno kot pri članih Je A. S. Udinese tudi pri naraščajnikih na prvih mestih v Italiji.
Pregled naraščajniške atletike bomo začeli kar pri atletih, ki sta bila državni prvak oziroma rekor-ker. Italijanski naslov je osvojil v troboju Musulin (Goriziana), atlet pa Je tudi prvi v državi v teku na 60 metrov z zaprekami. Kljub odličnim tekmovalnim uspehom Je Musulin, razen na zaprekah, razočaral. Specialist je v sko-
•iiiiiiiiiiiiMmtiititinmiiiimtimtimiiii
ku v višino in že 1. 1963 Je s 180 cm osvojil naslov državnega prvaka. Atleta očitno vadi za skok v višino dokaj nesposoben trener, ker fant v 1. 1964 ni izboljšal svoje znamke in z zelo pomanjkljivo tehniko ponovno dosegel samo 180 cm. Fizične sposobnosti Musulina so res take, da bi že lani lahko premagal 190 cm, letos v višji kategoriji pa že naskakoval 200 cm. Musulin je res veliko nastopal na zaprekah ln tudi dosegel izvrsten rezultat 8”4, zelo dobro pa Je skakal tudi v daljino (6,31 m). V deželnih lestvicah Je na prvih mestih kar v 4 disciplinah.
Atlet št. 2 med naraščajniki Je Cauz (Udinese), specialist v skoku s palico. V letu 1963 Je fant dosegel 290 cm, lani pa Je osebni rekord izboljšal za skoraj cel meter! Začel Je kot meteor s skoki čez 350 cm in dvakrat popravil državni rekord do znamke 380 cm. Cauz se odlikuje z Izredno dobro tehniko skakanja z palico iz fl-berglasa. Mirne duše lahko rečemo, da Je palico iz umetnih vlaken bolje razumel kot Rossetti In Sgraz-zutti. Cauzu manjka še nekaj hitrosti, hiba pa Je tudi njegova prevelika živčnost. Najboljše rezultate 1e dosegel, ko je nastopal skoraj sam, na državnem prvenstvu in na drugih večjih zveznih tekmovanjih pa Je odpovedal. Izredno dober rezultat Je Cauz dosegel tudi v troboju, točke pa je nabral največ s skokom s palico, med-
iiiatiiiiiimniitiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiii
ZCLO VA1NA TEKMA NA TUJIH TLCH
Triestina proti Leccu s tihim upanjem na remi
V obrambo se bo vrnil Frigeri - Od igrišča odvisna izbira med Ferraro in Cattonarjem
Triestina bo danes odigrala v Leccu zelo važno tekmo, ki bo morala tudi pokazati v kolikšni meri je tržaška enajsterica res prebolela dolgotrajno krizo in v koliko Je res na poti vračanja v kondicijo in formo. Res Je sicer, da Triestina že pet nedelj zaporedoma ni bila premagana, da je dosegla v gosteh dva neodločena rezultata in da je prejšnjo nedeijo premagala močnega- Spala, toda Lecco je znatno bolj nevaren nasprotnik, čeprav se zdi, da preživlja tehnično krizo. Vedeti je treba, da Lecco še vedno računa na promocijo v A ligo, kar ga sili. da igra vsaj doma na vse ln torej na zmago. Po drugi strani pa mora tudi Triestina doseči kaj več kot samo časten poraz, če hoče nadaljevati po začeti poti, ki vodi k rešitvi.
Zelo verjetno je, da bo Triestina vsaj v začetku igrala defenzivno, da prepreči vsakršno neprijetne presenečenje že v samem začetku tekme, ki bi potem utegnilo bi-t1 usodno za končni rezultat. V napadu bo verjetno pustila le tri konice in samo če bodo okoliščine dopuščale bo drzneje posegla v ofenzivo.
Frossi in Renosto glede sestave moštva nimata posebnih težav. V branilsko vrsto se bo zanesljivo povrnil Frigeri, ki Je prestal diskvalifikacijo, glede drugega branilca pa še ni znano, če bo ta Ferrara
ali Cattonar. Prvi bo prišel v poštev če bo Igrišče blatno in težko za igro, drugi pa če bo suho. V vsakem primeru pa dajeta oba dovolj zanesljivo Jamstvo. V ostalem v moštvu ne bo nobenih sprememb v primerjavi s prejšnjo nedeljo, kar pomeni, da bo postava naslednja-Colovattl; Frigeri, Ferrara (Cattonar); Palcini, Dalio, Sadar; Gen-tili, Scala, Bernasconi, Novelli, Ci-gnani.
HMiimlJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimHmuiiiii
BLIOA
4. POVRATNO KOLO BARI—VENEZIA Motta
BRESCIA—POTENZA Monti
CATANZARO—REGGIANA Rancher
LECCO—TRIESTINA Arcenese
MODENA—MONZA Piantonl
PADOVA—TRANI PftlftZZO
PALERMO—LIVORNO Di Tonno
PRO PATRIA—ALESSANDRIA Camozzi SPAL—NAPOLI Barolo
VERONA—PARMA Orlando
tem ko Je bil v kopju in na zaprekah komaj povprečen.
Skok v daljino spada med najkvalitetnejše panoge med naraščajniki. Poleg Musulina (631 cm) je vseskozi odlično skakal tudi njegov klubski tovariš Tavagnutti, ki Je največ dosegel 6,18 m in se odlično uvrstil tudi na državnem prvenstvu v Genovi. Za Tavagnuttt-jem je na lestvici Serafin iz Tržiča s skoraj šestimi metri. Serafin skače tehnično dobro, manjka pa mu hitrost. Velika nada je v skoku v daljino tudi 15-letni La-covig iz Vidma, ki je tudi skočil skoraj 6 metrov. Med naraščajniki bo tekmoval tudi letos in je seveda velik favorit za prvo mesto na vseh tekmovanjih.
Sprint ni tako kvaliteten kot v letu 1963. Na 80 m je prvi To-masin z časom 9”3, Bettanin pa je najhitrejši na 250 m s 30 sekundami. Zelo dober je v obeh panogah borovec Aleksander Košuta. Na 80 m je 10. kot prvi Tržačan, na 250 m pa je tretji z časom 30”7. Omeniti je treba, da je Košuta v obeh panogah le malokrat nastopil, ker bi bil sicer na 250 m skoraj gotovo prvi. Premoč je slovenski atlet pokazal v teku na 600 m. Dosegel Je čas 1’28”2 in zabeležil dolgo vrsto zmag. Osebni rekord mu je prinesel tud: tretje mesto na državnem mladinskem prvenstvu v Genovi. Kot za večino mladih atletov Bora Je tudi pri Košuti značilno, da je največ pokazal v prvi polovici sezone, nato pa počasi popuščal.
Od proge 1200 m so si strokovnjaki veliko pričakovali, vsi pa so ostali zelo razočarani in rekord borovca Sancina 3’20”8 je bil izboljšan komaj proti koncu sezone. Na konzu sezone 1963 in v zimskih krosih lani je pokazal Izredno moč Peres. Posebno na zimskih krosih je zmagoval tudi z minutnimi naskoki. ko pa je prišel na tekališče, se je vsa njegova moč razblinila; očitno Je bil preutrujen. Ker si Peres ni dal miru in na vsak način hotel v vsaki tekmi izboljšati deželni rekord so postajali njegovi dosežki čedalje slabši in zgodilo se je celo, da je izgubil primat na deželnih tekališčih po Fla-miniju. Borbe za prva mesta med obema so bile izredne in tek na 1200 m je bil vedno osrednja točka naraščajnlšklh mitingov. Po poletnem počitku je končno Peres le opravil svoje in v Gorici dosegel nov deželni rekord 3’18"5. Malo za starim rekordom je zaostal tudi Flamini, ki je teden dni za Peresom sam dosegel 3'21’T.
Na zaprekah sta se poleg Musulina Izkazala še Nlcoli in Bettanin. Prvi je na 60 metrov dosegel 9 sekund na 250 m pa 34” 1, drugi pa je na 250 m zabeležil 34”. čas. ki ga uvršča tudi na prvo mesto. Kvaliteta na zaprekah bi bila lahko tudi pri naraščajnikih boljša, teki čez zapreke pa so bili tu zanemarjeni in pravih specialistov je res malo.
Meta krogle in diska sta občutno zaostala za dosežki iz leta 1963, razveseljiva pa je uvrstitev na drugo ln tretje mesto dveh Izredno mladih v metu kopja. Defranzonl (brat Je odličen kopjaš med mladinci) in Dl Filippo sta oba dosegla 50 metrov ln zelo možno je, da bosta letos ponovila uspehe Borove dvojice Dolenc-Fučka iz leta 1963. Posebno dobro obeta Defran-zoni, ki zelo dobro obvlada tehniko metanja.
BRUNO KRIŽMAN
SPOT - Smučarske tekme na Livku
7. marca priredi SPDT smučarske tekme na Livku. Tekmovalci so razdeljeni v tri skupine;
1.	ČLANI — tekmujejo v smuku in veleslalomu
2.	ČLANICE — tekmujejo samo v smuku
3.	NARAŠČAJNIKI — tekmujejo samo v smuku
Nagrajevanje bo kot sledi:
1.	ČLANI
nagrajenih po prvih pet s kolajnami; poleg tega bo povrnjena vpisnina:
I.	dobi povrnjeno vso vpisnino
II.	dobi povrnjeno 75% vpisnine
III.	dobi povrnjeno 50%vpisnine
IV.	in V pa dobita povrnjeno 25% vpisnine.
2.	ČLANICE
nagrajene bodo prve tri s kolajnami; vpisnina bo povrnjena kot sledi:
I.	dobi povrnjeno vso vpisnino
II.	dobi povrnjeno *75% vpisnine
III.	dobi povrnjeno 50% vpisnine.
3.	NARAŠČAJNIKI
nagrajeni bodo prvi trije s kolajnami; vpisnina bo povrnjena kot sledi:
I.	dobi povrnjeno vso vpisnino
II.	dobi povrnjeno 75% vpisnine III dobi povrnjeno 50% vpisnine.
Vpisnino se povrne samo tistim zmagovalcem, ki pridejo na izlet z avtobusom SPDT; če se pripeljejo z avtomobili, dobijo samo kolajne. Tekmovalci se lahko prijavijo kot posamezniki ali kot društvo. Vpisovanje samo še do 3. marca, v Ul. Geppa, 9/1.
iiifliaiiiifaiAiiiiatvaiiitiMtiiiMiaataitatMiiatMtiMiiiRaaiMMiMiiiBaiari m miiimiiiiiii iitm iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiihihiii
KLJUB SNEGU NA MNOGIH IGRIŠČIH
Igrišča v Jugoslaviji danes spet zaživijo
Na Reki gostuje Partizan - Olimpija in Maribor igrata doma, Kladivar pa zunaj proti vodeči SEobodi
Po zimskem premoru in po nekaj prijateljskih preizkusnih tekmah se bo danes v Jugoslaviji začel drugi del državnega nogometnega prvenstva, čeprav bodo na mnogih igriščih še vedno igrali po snegu.
V	prvi ligi so na programu na-
slednja srečanja: na Reki: Rijeka-Partizan, v Beogradu:	Beograd-
Hajduk, v Sarajevu: Sarajevo-Treš-njevka, v Zagrebu: Zagreb-Vojvo-. dina, v Nikšiču: Sutjeska-Dinamo, v Skopju; Vardar-Željezničar, v Nišu; Radnički-Velež, v Beogradu: C. zvezda-Sloboda.
Skoraj vse tekme so važne za vrstni red na lestvici, največ zanimanja pa vlada vendarle za tekmo med vodečim Partizanom in Rijeko, ki je trenutno na petem mestu na lestvici. Če bo hotel Partizan še ostati v vodstvu, bo moral zmagati, ker mu je Sarajevo tesno za petami. Rijeka pa tudi ne sme izgubiti, če hoče obdržati svoj ugodni položaj, ki pa se lahko naglo poslabša, če izgubi nekaj točk.
V	drugi zahodni ligi nas zanimajo seveda predvsem trije slovenski zastopniki. Maribor in O-limpija bosta igrala doma, prvi proti Čeliku, druga pa proti Fa-mosu. Težje delo bo imel Maribor, ki ima samo eno točko več
na lestvici kot Celiik. Olimpija bi proti Famosu morala zmagati brez težav, razen tega pa ji tudi samo zmaga daje možnosti, da obdrži neposredni stik z vodečo Slobodo, ki bo tudi igrala doma proti Kla-divar.iu. Vsekakor pa bi Kladivar naredil svojima slovenskima kolegoma naivečjo uslugo, če bi jo Slobodi zagodel, ali pa ji odvzel vsaj eno točko.
lilllllMIMIIIMIIIMIIIimilllllllllllllllillllllllllllllllllll
AUmA
(>. POVRATNO KOLO
ATALANTA—FIORENTINA Sebastio
BOLOGNA—JUVENTUS Sbarciella
CAGLIA RI—C AT ANI A D'Agostinl
G ENO A—FOGGIA IN.
Roversi
MANTOVA—SAMPDORIA Varazzani
MILAN—MESSINA De Robbio
ROMA—INTERNAZIONALE Lo Bell o
TORINO—LR VICENZA Right
VARESE—LAZIO Francescon
P
najnovejši izum moderne tehnike
SUPERAUTOMATIC s 57 rubini in z 88 rubini
ELEKTRONIC na baterijski pogon
ULTRAPIAT LUX za dinamičnega človeka
tLuis D’Or» najtanjša ura na svetu
Specialne ure za potapljače od 200-1000 metrov globine
švicarska svpermarka
SPLOSNA
PLOVBA
PIRAN
Vzdržuje s svojimi tovorno-potniški-mi ladjami:
redno linijo okoli sveta - redno linijo z Južno Ameriko - redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu ‘z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se. obrnite na upravo podjetja:
»SPLOŠNA PLOVBA*, Piran Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu.
Telexi; 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477
Danes v Trstu
NOGOMET
V	Nabrežini ob 15. uri:
Primorje A — Romana
V	Nabrežini ob 10.45;
Primorje (jun.) — Muggesana Na stadionu «Prvi maj» ob 10.30; Primorje ml.). — US Triestina
ODBOJKA
Na stadionu «Prvl maj» ob 9. uri: Bor I< (ženske) — Porzio (Videm) Na stadionu «Prvi maj» ob 9.30:
Bor A (ženske) — Pordenone
SMUČANJE
KRANJSKA GORA, 27. — Švicar Edmijnd Brugmann je zmagal v veleslalomu v Kranjski gori, veljavnim pa, FIS A kategorijo. Drugi j« bil Italijan Felice De Nl-colo, tretji pa Francoz Michel Ar-Pln-! *>
TENIS
H0TRI, Si.OIV UURUAIUA
■Ulili!!
HOTEL 2 MODERNIM KONFORTOM O PRIZNANA 2 MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI C BAR l MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM 39 • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN S BANKETNI PROSTORI	•»
Hotel
Triglav
Koper
Vas vabi na veselo pustovanje za pust 2.3.1965 v vseh prostorih hotela TRIGLAV, hotela ZUSTERNE in restavracije RI2ANA. Rezervacija miz. Najboljša maska nagrajena.
TAMPA, 27. — V četrtfinalu i mednarodnega teniškega turnirja je Spanec Santana premagal Italijana Pietrangelija s 6:4, 4:6, 6:2. |
4JNIVERSALTECNICA»
RADIO - TELEVIZORJI — AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMATICN1 PRALNI STROJI — HLADILNIKI — ELEK-TROGOSPODINJSK1 PREDMETI CANDY — REX - CGE
Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji
UNIVERSALTECNICA Trieste - Trst Corso Garibaldi št. 4, tel. 41243 in Trg Goldoni št. 1
M. ŠAJINOV
Cvetočih lit.
Iz delovanja mladinskih društev v Trstu pred štiridesetimi leti
Kakor vsa društva, tako je seveda imelo tudi naše društvena pravila in poslovnik. Pri vsakdanjem društvenem delu so se kajpak razlagala društvena pravila na različne načine in včasih so se uporabljala zelo strogo. Podoba je bila včasih, da naše društvo ni več društvo, ampak šolski razred že odraslih šoloobveznih otrok, ki krivice med seboj takoj obračunajo in poračunajo, če je potreba in kadar fantovska prešernost zahteva, tudi z nedolžnim pretepom, ne da bi kdo komu štel kaj v zlo in ne da pri tem zamera trajala dalj časa kot prepir sam. Vse se je razvijalo v duhu pojmovanja še mladih ljudi, ki so v svojem bistvu bili še popolnoma nepokvarjeni in naivni. Zategadelj so se mladinci krčevito oprijemali pravil, kadar je bilo treba koga kaznovati, in pri tem ni bilo usmiljenja. Grožnja z denarnimi kaznimi in grožnje z izključitvijo iz društva so bile na dnevnem redu. Zamudniki s plačevanjem članarine pa so bili, v zasmeh vsem ostalim, zabeleženi na seznamu, ki Je bil pritrjen na najbolj vidnem mestu v društvenem sedežu.
Tako je bilo na pr. na XXIV. članskem sestanku 3. 12. 26. sklenjeno, da se Bobek, Zorzon in Ferfolja kaznujejo Z globo
1 lire, ker so igrali v društvenih prostorih «bankuc» (hazardna igra na karte), Koren pa z globo 2 lir, ker je karte prinesel. Kazen — tako je bilo zabeleženo v zapisniku — bodo morali plačati najkasneje do danes teden, sicer bodo izključeni iz društva.
Ce bi kdo danes podvomil v Izvršitev kazni, se zčlo moti. Na X. redni odborovi seji, ki je bila v kavarni Milano 27. 12. 26. (seja je bila tam, ker so razni društveni odseki zaradi živahnega dela skoro vsak večer zasedli prostore,. tako da je bil odbor često prisiljen imeti svoje seje drugod) je bilo sklenjeno črtati naslednje člane «ker ne prihajajo na članske sestanke že več kakor tri mesece«; tako je bilo zabeleženo v zapisniku imenovane seje, in sicer so se črtali tovariši Cok, Vitez, Grbec, Sirca, Žerjal, Jaklič, Lokar, Strgar Deisinger, Smrdel, Mahnič in Mrak Ana.
Da Je bil sklep seje o črtanju Imenovanih članov zelo strog, vidimo že iz tega, da vsi črtani niso hodili na sestanke, ki so bili na prostem, na Sanci ali kje drugje in da so bili sestanki na prostem prav tako obvezni, kakor če bi bili v društvenih prostorih. Se več, črtani Jaklič je bil prav gotovo brat blagajnika Lada Jakliča, ki pa svojega brata le ni mogel zadostno opravičiti na odborovi seji.
Višek strogosti, ki je mejila že na zafrkavanje, pa je bilo poročilo tajnika Skrapa, ki je na 26. rednem sestanku javil sklepe zadnje odborove seje. V zapisniku je namreč rečeno, da se «gospodoma» Metliki in Čufarju ne dovoli več vstop v društvene prostore, ker zahajata v nje že dalje časa, ne da bi bila društvena člana. Torej Metliko ln Čufarja, s katerima smo morda še isti večer igrali kje na «guardla-ladri» ali «Jabre» bosi in razcapani, smo na društvenem sestanku nazivali «go-spoda» in jima nismo dovolili več vstopa v naše prostore. Medtem ko se je Čufar le vpisal v društvo, čitamo v zapisniku 4. sestanka z dne 24. 2. 27., ki ga je pisal Škamperle, naslednje: «Omeni se prisotnost tov. Metlike, kateri zagotovi, da se do
prihodnjega sestanka vpiše v društvo kot podporni član.» Torej tisti Metlika, čigar ime je sklesano na plošči, vzidani na pročelju nekdanjega Narodnega doma pri SV. Ivanu, ker je za osvobojenje svojega dragega kraja bil mučen in umorjen v Rižarni, tisti Metlika nam leta 1927 ni hotel dati zadoščenja. Da nas je temeljiteje zafrknil, se je vpisal v društvo kot podporni član, kakor da bi bil kak petičnik, rajši kakor da bi pristopil k društvu kot reden član. Pa naj še kdo reče, da nismo bili muhasti, šegavi in pa tudi strogi.
Strogo ravnanje pa še je kar nadaljevalo. Tako beremo v zapisniku IV. rednega članskega sestanka z dne 24. 2. 27, da je bilo na zadnji odborovi seji z dne 22. 2. črtanih iz članskega imenika nadaljnjih 11 članov. Zal, da to pot niso bila navedena. imena črtanih. Pač pa je pripomba, da je pok. Zajec Franc posredoval v prid dveh črtanih članov, katerima je bilo
Odbor mladinskega društva Prosveta — Sv. Jakob leta 1926
prizaneseno glede na to, da sta obljubila spet prihajati na članske sestanke.
Društvo je odkar so pristopila vanj tudi dekleta, kdaj pa kdaj priredilo skromne družabne večere. Nič posebnega ni bilo na teh večerih, vendar pa smo se v svoji skromnosti zabavali, da nikdar tako. Običajno so dekleta skuhala čaj, ki smo ga pili ob prigrizovanju peciva. Medtem ko smo srebali čaj, je nekdo prodajal razglednice za šaljivo pošto. Ker smo stroške za čaj in pecivo morali kriti z dobičkom razprodanih razglednic, so bile te zelo drage in so bile zato, glede na število razglednic, ki jih je kdo prejel, tudi merilo, koliko je bil v društvu priljubljen. Na koncu take čajanke je bila še prosta zabava. Danes bi ne vedel povedati, v čem je pravzaprav obstajala ta prosta zabava, kajti bilo ni ne glasbe ne plesa. Plesati večji del tedanje društvene mladine niti ni znal. Toda v času proste zabave smo se smejali vsevprek in tjavdan kakor ljudje, ki na svetu nimajo ne skrbi ne želja več in so v svoji skromnosti presrečni. Tak zabavni večer je društvo priredilo tudi nekega sobotnega večera, o katerem je bilo govora na IX društvenem sestanku 31. 3. 27. V zapisniku je bilo zabeleženo med slučajnostmi: «Tov. Skrap vpraša za program sobotne prireditve. Pove se mu, da, ako hoče vedeti za program sobotne prireditve, naj se je udeleži.«
Strogost pa taka! Za današnje pojme velja zanimanje nekoga za društveno delovanje kot nekaj pozitivnega. V dobi mladinskih društev pa tega merila ni bilo. Ce je kdo hotel karkoli vedeti, je moral dejanjem prisostvovati, kajti če se društvene dejavnosti ni udeleževal z aktivnim delom, ali pa če se ni samo za nekaj časa udeleževal članskih sestankov in predavanj, pa čeprav bi bilo njegovo gledanje na vse društveno snovanje skladno z društvenemi cilji, je že bil v nevarnosti, da bo izključen iz naše srede, t. j. da bo brez poklonov izključen iz društva.
(Se nadaljuje)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTEOUH1 0 II. TELEFON 93-80« ln 94-6311 -	Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA:	Ulica Silvio Pellico 1 II	Telefon 33-82 - UPRAVA:	TRST - UL. SV FRANČIŠKA St 20	- Telefon 37-338 - NAROČNINA: meseCna 81)0 lir - Vnaprej: Četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 Ur - SFRJ: v tednu 20 din,	mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 50	din, 2.400 din za leto	1965 - Poštni lekoCi	raCun:	Založništvo tržaškega tiska	Trst 11 5374 - Za SFRJ ADIT. DZS. Llubliana, Stari trg 3/1..
telefon 22-207, tekoCl raCun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14-603 86	- OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm	v širini enega stolpca:	trgovski 150, finančno	upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali	oglasi 40 lir beseda - Oglas) tržaške ln gorlške pokrattne se
naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletk PubbllcitA Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst