110. številka. gMT 3 nč. Izdanje za nedeljo 13 septembra 1896 (v Trstu, v soboto zvečer dne 12. septembra 1896.) Tečaj XXI. tzhnjH po trikrat na todnn v Aonriu j?., danjib ob tocklh, četrtkih in noL-kotttJK. Zj-atranje iz- 7. debelimi črkami pldčuio prostor, kolikor obnova navadnih Trntic, Potlann. onmrtnice in jama zahvale, domači offlr.ai itd. so Tačunnjo po pngodM. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredniAtrn alica Caserma it. 13. Vsako pumo mota biti frankovano, ker nefrnnkoTana ae na »prejjtnajo. Rokopisi »« no vračajo. Naročnino, reklamacijo in ojlane sprejema npr Mimiitvo ulic« Nlolino pit-nolo hst. 3, TI. nadst. Naročnino in oglane je plačevati loco Trst. Odprte ro«iao».» cije ao prosto poštnin«. Glasilo slovanskega političnega društva 11 Primorsko, t,V edino m ti j« mm" Kaj z izdajalci domovine ? (Po knjigi župnika Jemeriiča „Bog 1 Hrvataka«) (Dalje.) Okolo nas in med nami imamo ljudij, naših bratov in sester, sinov našega naroda, koji poleg svojega slovenskega jezika komaj da znajo po kako tujo besedo, pa si vendar raje izbirajo tuje nego svoje, se ločijo od uas ter lete k tujemu krdelu: kaj naj storimo z le-temi ? 3. Glejmo, da jih pridobimo za-se! In ako ue bi hoteli in bi se borili proti nam, tedaj se pa tudi mi spustimo žnjimi v resno borbo ia zakličemo jim, da oni, kakor uskoki in izdajice nimajo proti nam nikakega pravil in glasa. Kaj je rekel Kristus o sebi in o cerkvi: „kdor ni z mano, je proti meni'; to smo tudi mi — na našo žalost — v polni meri skušali v svoji domovini: da oni, ki niso z nami, so bili vsikdar proti nam. Odpadniki in vetrnjaki so povsodi naj-slabeji ljudje, tako v veri, tako v narodnosti in v jeziku. Oni se hočejo prikupiti svojim gospodarjem, a to no le se svojo lastno osebo, ampak tudi s proga-iyanjem onih, h kojim so pripadali popred oni sami. Koliko takih žalostnih izgledov smo doživeli mi Slovenci v teku nekoliko let! In vidimo še danes, kako se ljudje, ki so kost od naše kosti, kri od naše krvi, najhuje bori proti nam, kakor da bi hoteli pogoltniti in uničiti vse, kar je slovenskega. Ako bi delal tako tnjinec, tedaj ne bi se bilo čuditi temu; ali ako dela tako naš rojstni sin, tedaj bi bilo greh, ako bi takemu brezznačajnežu ne iztrgali meč iz rok, kojim besni proti nam, ako ne bi ga grajali besedami: Oprošteno jest griešnima: Zulumćaru, ubojici, OproSteno svima, svima — Samo nije izdajici! — Kdor mrzi in proganja svoj rod, ta mrzi in proganja svojo lastno kri, svojega očeta, svojo mater. Čujino le, kakov blisk in kake gromove sipa sv. pismo na take zločince: „Kdor psuje svojega očeta ali svojo mater, njemu se ugasne luč v črnem mraku; vraue in orli izkljujejo oko, ki zasmehuje očeta in odreka hvaležnost materi; zato pa spoštuj svojega očeta in svojo mater!" — Kdor mrzi in proganja svoj narod, ta mrzi in proganja tudi svoje brate in sestre; kdor pa mrzi brata svojega, ta je ubijalec, a vedite, da ubijalcu se ni nadejali večnega življenja! Kdor mrzi in tlači samega sebe, ta je torej samomorilec: kajti nikdo — pravi sv. pismo —, ako je razumen, ne obsovraži svojega telesa, ampak je čuva in hrani... O izdajice domovine, ako vam je že grešiti samomorom, mi ne moremo zaprečiti tega, ali nas vsaj ne nagovarjajte k takemu grehu! Vi neznosni odpadniki, vi nam niste dali ni naše slovenske narodnosti, ni našega jezika, zato pa tudi nimate pravice, da bi nam ju odjemali. Culi ste, kako je bilo rečeno starim: „Ne ubijaj!" Jaz pH vam pravim, da je veči greh, ako ubijaš uarod, kakor pa, ako si ubil človeka. Ni ga naroda, ki bi živel sam po sebi, in ni ga, ki bi umiral sam po sebi; kajti, ako živi, živi Gospodu, ako umre, umre Gospodu; torej: naj živi, aii naj umre, vedno je Gospodov. Tako moramo klicati nesrečnikom, izdajicam iu preganjalcem svojega naroda. Poskušajmo! Takimi iu sličnimi načini trgajmo, od važno in neustrašljivo iz neprijateljskih rok — drzno in samoubijalno orožje. (Zvršetek pride.) „Narodna svečanost." Velezaslužni starosta slovenskega naroda, neumorni boritelj narodnih svetinj, neustrašeni zastopnih pravic slovenskega naroda, visokospo-štovanl gospod Luka S v e t e c, c. kr. notar v Litiji, bivši državni in deželni poslanec, pisatelj slovenski, ter ustanovitelj „družbe sv. Cirila in Metoda", obhaja letos svojo sedemdesetletnico. Kakor vsi izobraženi narodi, goji tudi narod slovenski v svojem srcu čisto hvaležnost svojim braniteljem in pristno ljubezen svojim zasluženim sinom. Praznovanje „Svetčeve" sedemdesetletnice je svečanost slovenskega naroda. Kakor je ta starosta narodnih bojevnikov iz čiste ljubezni do predragega naroda posvetil vse svoje moči blagru slovenskega naroda, isto tako bode praznoval slovenski narod hvaležnim in veselim srcem to svečanost. Slavnost o priliki sedemdesetletnice Luke Svetca vršila se bode po določbi slovenskih rodoljubov in narodnih društev z lokalnim odborom v Litiji dne 19. in 20. t. m. in sicer dne 19. zvečer z bakljado in serenado, dne 20. popoludne ob 1. uri banketom. Kdor se hoče udeležiti banketa, naj blagovoli to naznaniti vsaj do 16. t. m. gosp. Karolu Preželj, posestniku v Litiji. Kuvert bode veljal za za osebo brezi pijače 2 gld., kateri znesek naj se blagovoljno pošlje z naročilom vred, ali pa plača pri banketu. •Gledć podrobnostij naj se udeleženci slav-nosti, zlasti narodna društva, ki se še niso oglasila, blagovoljno obrnejo do g. Ivana Gregorčiča, notarskega kandidata v Litiji. V Litiji dne 11. septembra 1896 Za odbor: Ivan Jenko. Ivan Gregorčič." Politiike vesti. V TRSTU, dne 12. septembra 189«. Car Nikolaj na Francoskem. Listu „Neue Freie Presse" pišejo iz Pariza, da car Nikolaj dojde tjakaj dne 6. oktobra. V ruski cerkvi bodo peli zahvalno pesem ; predstavljali se bodo diplo-matje in v gledališču bode sijajna predstava. Dne 8. oktobra bode velika vojaška parada; na večer istega dne pa bode velika ljudska veselica z razsvetljavo. Kralj srbski na potovanju. Oficijelni program za potovanje kralja srbskega na Dunaj, Cetinje in v Rim, je že objavljen. Z Dunaia pride kralj Aleksander v Trst; tu se vkrca na jednega Lloydovih parnikov. Iz Kotora se poda na Cetinje, kjer ostane tri dni. Z Cetinja pojde v Rim preko Brindisi. Poroka kraljeviča italijanskega. Pogajanja med italijansko vlado in sv. stolico radi cerkve, v koji se ima izvršiti cerkvena poroka, se niso dovršena. Vojaška parada povodom poroke bode velikanska. Po številu vojakov bode tolika, kakoršna je bila na Dunaju ruskomu carju na čast. Deželnozborske volitve v Sileziji. Včeraj so volila mesta. Nemški liberalci so ohranili svojih 6 mandatov, nacijonalci pa jednega. Za jeden mandat treba ožje volitve med dvema liberalcema. Različne vesti. Grof Badeni v Trstu. Danes nam je torej podati nekoliko podrobnosti o vsprejemu slovenskih deputacij : Deputacijo okoličanov je vodil državni poslanec Ivan vitez N a b e r g o j. Svoj nagovor je pričel v slovenskem in potem ga je nadaljeval v nemškem jeziku. Opisal je v kratkih potezah razmere okoličanske, sosebno v gospodarskem in šolskem pogledu. Grof Badeni je jako pazno poslušal besede Nabergojeve in je potem stavil razna vprašanja. Na prošnjo voditelja deputacije, da bi se za okolico zasnovalo posebno okrajno glavarstvo, opomnil je grof Badeni, da hoče pripomoči po svojih silah, da bode uslišana ta prošnja. Nadalje je vprašal njeg. ekscelenca, kako to, da se okoličani, oziroma njih zastopniki ne pritožujejo v deželnem zboru radi opisanih nedostatkov, na kar mu je odgovoril Nabergoj, da se okoličanski poslanci ne udeležujejo razprav deželnega zbora. Na vprašanja, koliko vasi da je v okolici in da-li imajo te vasi potrebnih šol, in koliko Slovencev je v okolici, odgovoril je Nabergoj, da je v okolici 10 krajev in da imajo potrebnih šol, ali v istih se ne poučuje po zdravih pedagogiškili načelih, ampak z ozirom na strankarske in politiške koristi; Slovencev v okolici je nad 30.000. Kako močan je slovenski živelj, je razvidno že iz okolnosti, da je bilo včeraj o vsprejemu njeg. ekscelence in ob oni pozni uri nad 2000 Slovencev, čeprav pravi ,Pic-colo*, da jih je bilo le 50. Grof Badeni: Stanujejo-li v okolici zgolj Slovenci ? Nabergoj: V zgornji okolici sami Slovenci ; v spodnji okolici (predmestje) je pa nekaj Italijanov in Slovencev. Grof Badeni: Koliko poslancev ima tržaška okolica? Nabergoj: Tržaška okolica ima šest poslancev, ali mi jih nimamo kakor pet. Grof Badeni: Zakaj pa jih ni šest ? Nabergoj: Ker so za šestega Italijani potrosili nad 7000 tisoč goldinarjev, kar so mi povedali sami italijanski agitatorji. Ob takih okol-nostili je težavno zmagovati pravični stvari. Grof Badeni: Kateri so ti poslanci ? Nabergoj: Jaz sem jeden med njimi, ki imam čast biti poslancem že celih 30 let. Na to je Nabergoj predstavil njeg. ekscelenci pričujoča deželna poslanca Dolleuza in Vatovca s pripomnjo, da dva druga sta odsotna iz Trsta. Na nekatera druga vprašanja njeg. ekscelence je temeljito odgovoril voditelj deputacije Nabergoj, Zatem je predstavil posamične člene deputacije, sosebno pa vrlega Martina Pečarja iz Lonjerja, ki je došel v narodni noši. Grof Badeni je pripomnil, da je narodna noša okoličanov nekako podobna poljski narodni noši. Zatem je grof Badeni najljubeznjiveje zahvalil posl. Nabergoja, da mu je predstavil deputacijo okoličanov; zagotovil je, da bode po svoji moči skrbel za okolico ter je obljubil, da bode podpiral prizadevanje za 'osnutje okrajnega glavarstva. Najprijetnejem utiBom je deputacija ostavila dvorano. V imenu deputacij .Slovanske čitalnice", „Tržaškega Sokola" in »Slov. pevskega društva* izjavil je gospod Ante Truden udanost slovenskih narodnih društev do cesarja in države. Njegova ekscelenca je povpraševal o številu členov vsakega društva; na opombo Trndnovo, da je čitalnica nekdaj štela već členov nego sedaj, povpraševal je ministarski predsednik po vzrokih, na kar je odgovoril gosp. Truden, da je temu krivo marsikaj, sosebno pa naše težke razmere. O tej priliki je povpraševal tudi g. grof Badeni, koliko listov da imamo v Trstu? Na odgovor, da dva, .Edinost* in .Našo Slogo*, je pripomnit, da je najbrže jeden bolj radikalen, drugi pa bolj konservativen ; na kar je odgovoril gospod Truden: Ne, oba sta jednaka; kakor razmere nanesejo. Na to je njegova ekscelenca prijazno odslovil deputacijo. Deputaciji prosilcev za slovensko šolo in ono možke podružnice dražbe sv. Cirila in Metoda je vodil g. dr. Gre gori n. Le ta je nastopno ogovoril gosp. ministerskega predsednika: .Dovolite ekscelencija, da v imenu prosilcev za slovensko šolo v Trstu in podružnic sv. Cirila in Metoda izrazim udano prošnjo, da Vaša ekscelencija bla-goizvoli dovesti do ugodne rešitve našo, že 12 let staro prošnjo za osnutje slovenske šole v Trstu. Na to se je razvil nastopni dvogovor: Badeni: Koliko slovenskih, za šolo godnih otrok je v Trstu ? Dr. Gregorin: Do 2000, ekscelenca. Ker se je g. ministerski predsednik tu nekoliko začudil, razložil mu je dr. Gregorin, da jih je v Ciril-Metodovi soli do 400, a da bi jih bilo veliko več, ako bi nam dovoljevala sredstva. V državnih ljudskih šolah je izkazanih preko 400 naših otrok; na prošnjah jih je bilo izkazanih okolo 800, ostali pa so raztreseni po mestnih Šolah. Badeni: Ali imate po okolici slovenskih šol? Greg.: Da, ekscelenca, ali slabo so ustrojene; vrhu tega vabijo našo deco na vse mogoče načine ▼ italijanske vsporednice. Badeni: V kateri instanciji se nahaja sedaj prošnja za slovenske šole ? Dr. Greg.: Sedaj je rekurz na ministersvu; uložen je bil že pred dvemi leti, torej od 7. avgusta 1894. leta. Badeni: NamestniStvo je odbilo Vašo prošnjo? Dr. Greg.: Da, ekscelenca, iz razloga, da okoličanske šole niso oddaljene preko štiri kilometre. Badeni: Ali vam ni znano, v katerem stadiji je sedaj prošnja ? Dr. Greg.: Kakor se Čuje, se vrše nova poizvedovanja. Badeni: Vi bi želeli torej, da se prisili magistrat, da osnuje slovensko šolo P Dr. Greg.: Na to merijo naše prošnje. Badeni: Ali ste se na Dunaju kaj potrudili gle d 6 rešitve ? Dr. Greg.: Naši poslanci so se zanimali večkrat za to vprašanje in se jim je obljubila ugodna rešitev. Badeni: Obvestiti se hočem o tej stvari in bodite u ve rje ni, da storim, kar je mogoče. 8 tem je prijazno odslovil deputaciji. Deputaciji „Kmetijske in vrtnarske družbe* ter „Posojilnico iu hranilnice" sti se predstavili ukupno. Podpredsednik .Kmetijske družbe", gosp. inž. M. Ž i vic, je pojasnil njegovi ekscelenci stiske gospodarstva v tržaški okolici, oziroma velike potrebe .Kmetijske družbe*. Sosebno je naprosil njeg. ekscelenco za naklonitev primerne podpore od strani države. Ekscelenca je vidnim zanimanjem poslušal Živčeva pojasnila ter je obljubil, udarši g. Živca prijazno po rami, da gotovo stori kolikor le mogoče. Prijetno iznenadjen je bil njegova eksceleuca čuvši, da imajo tržaški Slovenci tudi svoj denarni zavod; vskliknil je namreč : „Kaj, Slovenci imate V Trstu svoj denarni zavod ? Tega pa nisem vedel; t o j e jako lepo, to me veseli!" Na to je prašal, kako da vspeva ta zavod ? Odgovorilo se mu je, da vspeva dobro. In nato je pripomnil še enkrat: To. je dobro! Na ta vsklik njegove ekseelence je opazil g. Živic, da hranilnica res lepo vspeva, ne pa tako .Kmetijska družba*. — Deputaciji sti bili odslovljeni najpri-j&ineje. Istotako ljubeznjivo sti biti vsprejeti depu- taciji .Del. podp. društva* in .Tržaškega podp. in bralnega društva". Duputacija političnega društva „Edinost" je bila zadnja na vrsti. Zadnja, a po zanimaniu njegove ekscelence — tak je bil utis — prva. Njegova ekscelenca je vidnim zanimanjem povpraševal o politiških oduošajih v pokrajini tržaški in istrski. Deputacija mu je odgovarjala tdiko po svoji narodni dolžnosti kolikor po nvoji človeški vesti — govorila je resnico. Odslovljena je bila besedami: imejte se dobro gospodje; le nekoliko potrpljenja, vse se poravna. Ker pa že govorimo o vsprejemanju depu-tacij, bodi še povedano — tudi to utegne zanimati širšo javnost —daje bilo poleg uradnih depu-tacij in korporacij vsprejetih: 2 nemški, nobena čisto italijanska, dve na pol slovenski (kajti društvi .Austria* iu „Unione" imati mnogo slovenskih členov) in jednajst slovenskih. Grof Badeni v Trstu. Včeraj po vsprejemu deputacij ogledal si je ekscelenca ministerski predsednik vse najvažniše naprave mesta tržaškega in nekatere druge znamenitosti. Najprvo se je ekscelenca odpeljal v sprem-tvu c. k. namestnika v novo pristanišče, kjer si je ogledal skladišča, zatem je obiskal poštno in brzojavno palačo, mestno ubožnico, zatem stolno cerkev pri sv. Justu in mestni starinski muzej. Popoludne je obiskal pomorsko zdravišče, Lloydov arzenal in slednjič mestno bolnišnico. Ob 7. uri zvečer je bil slavnostni obed pri namestniku. Istega so se udeležili zastopniki civilnih in vojaških ob-lastnij, škof msgr. Šterk ter vsi državni poslanci tržaški. Grof Badeni se je odpeljal iz Trsta v Istro danes zjutraj ob 7. uri. Grof Badeni v Istri. Iz Doline nam pišejo: Ob 8. uri zjutraj peljal se je grof Badeni skozi Žavlje, kjer gaje pričakoval pri mostu c. kr. na-mestništveni svetovalec, g. Schaffenhauer. Občina D o 1 i u a je priredila lep slavolok, odičen s slovenskimi, cesarskimi in avstrijskimi zastavami. Pred slavolokom je bile razvrščeno ogromno Število ljudstva občine dolinske, na čelu mu fi. g. dekan Iv. Vari in razni drugi tukajšnji veljaki. Pevski zbor društva „Vodnik* iz Doline je došel korpo-rativno in z zastavo. — Ljudstvo je pozdravilo njeg. vzvišenost z ogromnimi živio-klici. Evviva ni bilo slišati nobenega. — Pri Orehu pričakovala je množica iz Plavij, Ospa itd., na čelu jej č. g. dež. poslanec K o m p a r e, koji je g. ministra pozdravil v imenu ljudstva ter priporočal regulacijo osapske reke. Na tem mestu je pričakovala tudi uniformirana godba iz Milj z občinskem svetovalcem dr. Val-lonom, pozdravivši visokega gosta sviranjem cesarske hiinne. Tukaj so žbrio-klici popolnoma zadušili evviva, kar je zgoraj omenjenega gospoda dr. Val-lona tako ražalilo, da je skoro nastala rabnka. D&, tako razvnet je bil omenjeni gospod, da se je l drznil vprašati: kdo da nam je dal pravico upiti živio in kdo postaviti slavolok v Zavijali ? ! Naše ljudstvo ni uiti odgovorilo na ta izzivanja, temveč si je mislilo — svoje. Omeniti nam je še, da so gromeli dolinski topiči, ko je njeg. vzvišenost stopila na istrska tla Odlikovanje. Povodom predstavljenja namest-j niskih uradnikov ekscelenci Badeniju priobčil je včeraj ministerski predsednik dvornemu svetovalcu Krekieu pl. Treuland, da je Nj. Vel. cesar podelil zlati križec za zaslugo s krono, sinu istega, okrajnemu komisarju Ivanu Krekiču pl. Treuland. I. pastirsk list. ki ga je izdal prevzvišeni naš vladika Andrej Marija, došel nam je danes. Ta važni spis priobčimo doslovuo v prihod njih številkah. Beseda slovenskim starlšem pred začetkom šolskega leta. Pišejo nam iz mesta: Naša čislana .Edinost" pisala je v 106. številki zjutraujega izdanja nastopni stavek: .Nikai ne pozabimo, ro-, jaki dragi, da je v Trstu delavska masa ona široka j podlaga, na koji sloni vsa naša narodna organizacija*. Ta masa, naši spoštovani delavci, kažejo res — vsa čast njim — vselej in povsod, da se zavedajo svoje narodnosti, četudi so njihovi delodajalci večinoma naši narodni nasprotniki. Na naših delavcih naj se vzgledajo delavci, živeči v malih mestih in trgih po Štajarskem, Koroškem iu Kranjskem, kateri ne dobivajo dela od naših narodnih nasprotnikov, vendar ne store svoje narodne dolžnosti, boječi se: kaj bi porekel g. boter! Taki botri — nemčurji, ki se pogostoma ponujajo za ta častni posel, da dobe tem načinom naše ljudi v svoje kremplje -— zavajajo stariše svojih krščencev in birmancev, da se oglašajo za nemške šole. Storč-li naši sloveuski v Trstu živeči delavci takd ? Nikdar I Kdor jih je videl dne 17. avgusta, na predvečer cesarjevega rojstnega dne pri bakljadi, 6. septembra predpoludne in zvečer, kako ponosno s<> korakali za naš« trobc^uico, katere pomen je g. Mandič kaj lepo pojasnil, na veselici, rekši: „Naša trobojnica naznanja očito vsemu svetu, kar čutimo in gujimo v naših srcih mi, ki na njo presegamo, namreč: vero, upanje iu ljubezen ! Vero na tro-jedinega Boga ; upanje na srečno večno življenje iu — da pridemo sčasoma do svojih pravic, ki so nam zakonito zajamčene; ljubezeu do Boga in bližnjega, do cesarja in domovine: kdor jih je videl, pravim, temu so se udirale solze ginjenjain gotovo je rekel sam pri sebi: pojdeni in storim tudi jaz tako ! Čemu pa se mi tržaški Slovenci nadejamo v prvi vrsti, ali boljše rečeno : po čem hrepenimo, česa nam je najbolj treba ? Slovenske iole. Država sicer uvidiva to potrebo v Trstu ; zato nam je obljubila letos neko mrvico — pripravnico za srednje šole —, a letos nam je še ne dit, ker baje ni bilo dobiti za isto primerne sobe. Česar ne premore država, to pa moramo zmoči mi posamezniki, združeni v družbo „sv. Cirila in Metoda*, katera nam vzdržuje sloveusko šolo. Upajmo, da dobimo kmalo javno slovensko šolo. Dotlej pa moramo vstrajati ter kazati o vsaki priliki, koliko je slovenskega življa v Trstu, kakor smo to storili o prihodu ministerskega predsednika grofa Badeuija, kateremu je donel v pozdrav čisti, ni; i ne t „evviva", niti ne s „hocli" kaljeni „živio* 1 Pri-četkoin novega šolskega leta pokazati pa moramo tudi, v koliko je v Trstu potrebna sloveuska šola, kar storimo s tem, da upišemo vsi svoje za šolo godne otroke v slovensko šolo pri sv. Jakobu; kajti tisti otroci, katere bi upisali v tukajšnje laške ali nemške šole, ne pridejo v poštev ob naših zahtevah. Vpisovanju v slovensko šolo pri sv. Jakobu se bode vršilo dne 14. in 15. septembra od 8. do 12. ure v šolskem poslopju. Na otroških vrtcih družbe sv. Cirila in Metoda v Bojanu in na Belvederju se prične pouk v sredo dne 16. t. m. Istega dne se bode vršilo tudi vpisovanje. Za vpis so potrebni krstni list, spričevalo o cepljenju koz, ter spričevalo, da ima otrok zdrave oči. — Tem povodom izreči nam je resno besedo do starišev v Rojauu in na Greti. Vemo, da jih bodo vabili vsemi mogočimi sredstvi v laški vrtec v Rojanu; vemo, da jim bodo ponujali raznih gmotnih ugodnosti; vemo, da se jim bodo prilizovali hinavsko-sladkimi besedami, ali vemo tudi to, da bodo trdovratno molčali o tem, kolika škoda za otroka v duševnem pogledu je v tem, ako zahaja v zavod, kjer ne govore materinega jezika nedolžnega otročiča. Tega ne bodo povedali slovenskim stališem, d a o t r o k mora popolnoma zaostati in otrpniti, ako isti ne razume učitelja, oziroma v r t n a r i c e, a v r 111 a r i c a ne otroka! Zato kličemo mi slovenskim starišem v Rojanu in m Greti, da je greh za vsako minuto, ki jo prebije slovenski otrok v laškem zavod u I Dušna korist je nad telesno; dober pouk torej nad vsemi podarjenimi kosili in čeveljčki! A za porušene duševne koristi otroka bodete morali odgovarjati le vi, stariči! Vi bodete imeli na vesti, ako otrok ne dobi poštene vzgoje: vzgoje v krščanskem in patrijotičnem duhu! Nadejamo se torej, da spoštovani stariši v Rojanu in na Greti si ne bodo hoteli otežati vesti « toliko odgovornostjo pred Bogom in narodom, ampak da bodo vsi pošiljali svojo deco tja, kjer more pričakovati dobrega pouka in dobre vzgoje — v naša slovenska vrtca. Popolnilo. Vest v današnjem zjutranjem iz-danju o sestavi slovanskih deputacij, vsprejetih po grofu Badeuiju, nam je popolni ti s tem, da je bil v deputaciji okoličanov tudi naš odlični svetoivan-ski rodoljub, g. Anton Trobec. Dezlluzija 1 Grenka je, ako kruta istina razdrG človeku vse sladke domišljije, sanje, v kojih si je domišljal, da vlada liki mogočni sainovladar vsem napravam, da se mu mora vse klanjati, vse pokoriti. In v taki domišljiji je živel doslej Žid ,11 Piccolo". Greben mu je narasel, kajti „liberalni* mestni zastop ga ima /,a svoje „glasilo", in to je dovoljno, da je ,11 Piccolo" postal v Trstu skoro vsegamogočen. Drznost njegova je segala vsled tega že tak6 daleč, da je pričel terorizovati cel6 katoliško Cerkev. Napovedal je boj slovenskim pro-povedim in merodajni krogi so se uklonili silnemu pritisku; „pro bona pacis" so se morale umakniti sloveuske propovedi iz raznih cerkva tržaških. Najnovejši čas je pričel isti Žid novo gonjo proti Cerkvi: zahteva, kakor znano, da naj tržaške cerkvene in civilne oblasti zabranijo procesijo, ki naj bode dne 20. septembra t. 1. povodom slovesnega kronanja kipa Žalostne Matere Božje v stolni cerkvi pri sv. Justu, kajti, — a tega so že siti poslušati vrabci — dan XX. settembre je „narodni* praznik — v Italiji, 26. obletnica, odkar je .združena Italija" silom otela Kim in pokončala posvetno državo papeževo. Procesija na dan 20. septembra bila bi torej „papistiška demonstracija", naperjena proti .zavezni, prijateljski italijanski državi". .11 Picc u je poskušal vsa možna sredstva, da bi se odložila ta procesija na 27. t. m., rotil se je, da to želi .najboljši del občinstva tržaškega" (???), prisilil je cel6 svojega „šefa", župana dr. Pitterija, da je šel k namestništvu prosit za odloženje, grozil se je s strašanskimi demonstracijami „liberalnega občinstva- — a vse to ni pomagalo siromaku do zaže-Ijenega cilja, kljubu vsemu temu ne more vsklikniti po običaju: „Glejte, zopet sta .se nas ustrašila namestnik in škof! Kdo je več nego — Žid?!" To je grenka deziluzija! Zato se niti ne čudimo poparjenemu „II Piccolu", ako si hladi svojo jezo — ker drugače no zna — infamnimi klevetanji. Bilo mu v tek. Znamenita cerkvena slavnost se bode torej vršila. Program iste prihodnjič. Kako pačijo dejstva I Včerajšnji laški listi so jako slabe volje, tej ulabi volji pa dajejo duška na različen način: .Indipendente" se roga mini-aterakemu predsedniku na uprav iufamen način — o stvari spregovorimo v prihodnjem izdanju — dočim si .Piccolo" hladi jezo z očitanjem, zakaj je grof Badeni prišel v deželo ravno po soški uo-lini, kjer jo — večina prebivalstva slovenska?! To je nesramo pačeuje naših narodnih odnošajev, kajti kdor čita to, a ne pozua naših narodnih odnošajev, misliti mora, da je po soški dolini mešano prebivalstvo. Zakaj lažete, zakaj pretvarjate resnico, zakaj se nočete ukloniti notoriški istini: da je v tej pokrajini primorski velika večina prebivalstva slovanska. Zakaj tajite toli trdovratno to, kar je ?! Zato, ker brez laži ne morete živeti, ker je pačenje odnošajev podlaga vaši radikaluo-italijauski politiški ekszistenoi na Primorskem! Sicer pa naj nam pove ,11 Piccolo*, kako naj bi prišel grof Badeni v Trst, ne da bi stopil na izključno slovenska tla ?! Da bi se vozil iz Hamburga na niolo S. Carlo v Trstu, tega ne more zahtevati ,11 Piccolo* niti od ministerskega predsednika avstrijskega! Je že sitno, ako žive Slovenci tam, kjer bi ,Piccolo" rad videl Italijane ! Neradovoljna selitev iz Zadra v Trst! Ni dolgo temu, odkar je začel izhajati v Zadru zakotni tednik „Coniere Naziouale". Ta vrli ,Cor-liere* pa jo pokazal tako pretirano tendencijo, tako skrajno „rudečo" barvo, da se gaje prestrašila celo „avtonomna narodna stranka*. Lahi so torej odrekli ubogemu „Corrieru* svoje simpatije, in, kar je najhujše, vso podporo. Da, še veče zlo došlo je na siromaka .Corriera" : kar hkrati ne more dobiti tiskaria po vsej Dalmaciji, ki bi hotel tiskali ta irredent.vski list. Kaj je torej storiti ubožcu? Spomnil se je, da utegne najti somišljenikov in dobrih ljudij v Trstu ter sklenil zatorej, da se uredništvo z ,armi e bagagli" preseli v Trst. Od tu naj bi Ltoydov parnik vzel vsak teden onih par iztisov .Corriera Nazionale* s seboj v v Dalmacijo. En irredentovec več ali manj v Trstu, to je na vse zadnje že vse jedno ! Kmetijska in vrtnarska družba za Trst in okolico v Trstu priredi jutri popoludne po blagoslovu shod v s v. Kri ž u. Tržafiani se odpeljejo z zabavnim vlakom ob 4 in 25. m. popoludne do Grinjaua, kjer jili pričakujejo domačini. Spored: 1) Ogledavanje vinogradov. 2) Shod v prostorih g. Magajne štev. 97. Odbor. Pevsko in bralno druitvo na OpČinah vabi na veselico, katero priredi jutri, dne 13. septembra 1896., na dvorišču g. Ivana Gorjupa nastopnim vsporedom: 1. Gj. Eisenhuth: .Mazurka*, zbor. 2. S. Gregorčič: .Jeftejeva prisega", deklamacija. 3. „Venec narodnih pesnij*, zhor. 4. .Pomota v naznanilih", šaljiv prizor; igrajo domačini. 5. Št. Ferluga: .Doli v kraji*, zbor. 6. Ogrinec: .Kje je meja?14. Veseloigra v enem dejanji. Igrajo domačini. 7. Št. Ferluga : „Avstrija moja", petje sć spremljevanjem godbp. Med posameznimi točkami in na svobodni zabavi svira domača godba pod vodstvom g. Majcena. Po .veselici svobodua zabava v prostorih g. Mičela. PriSotek ob 4>$ uri popoludno Vstopnina: k veselici za osebo 20 no. sedeži 10 nč. NB. O slabem vremenu se preloži veselica na prihodnjo nedeljo. Mi se svoje strani ponavljam^ še enkrat poziv, ki smo ga napisali že v denašnjem zjufranjem izdanju : mestni Slovenci! udeležite se v lepem ; številu veselise naših bratov na OpČinah. Poziv slovenskim skladateljem. Odbor „Slov. pevskega društva v Ptuji * razpisuje s tem dve častni nagradi po 80 kron za dve najboljši skladbi za možki ali mešani zbor, ter se obrača do vseh rodoljubnih slovenskih skladateljev z iskreno prošnjo, da se temu pozivu častno in mnogobrojno odzovejo v povzdigo in razvoj domačega petja. Opozarja, da se bode oziralo v prvi vrsti na takšne skladbe, ki zamorejo navdušiti priprosti narod v najširšem pomenu ; pesem bodi torej veličastna, lepa, priprosta, a tie pretežko umetna. Rokopisi naj se blagovolijo (loposlati do novega leta 1897. podpisanemu odboru — ime skladatelja v posebnem zavitku. Ptuj, dne 10. septembra 1696. Odbor .Slovanskega pevskega društva". Vojaki na potu preko Trsta. Danes ob 5l/a nri zjutraj je dospel v Trst jeden bataljon 75. pes-polka, namenjen v Kotor. Obed za ves bataljon je preskrbe! naš rojak in lastnik gostilne ,Pri peteliuu", ulica Ghega, gosp. Vodopivec. Kolera v Egiptu. V tednu od 29. avgusta do 4. t. m. obolelo je v Kairu 143 oseb z nova za kolero in 125 jih je umrlo. V Aleksandriji jih je v tednu od 30. min. do 5 t. m. 12 obolelo in 9 umrlo. Na deželi je obolelo v ddbi od 26. min. do i 4. t. m. 744 oseb za kolero, umrlo jih je pa 596. — Od dn6 15 oktobra min. I., to je od onega dn6, ki se službeno smatra početkom epidemije, : pa do 5. t. m , obolelo je vsega 19.718 oseb, umrlo jih je pa 16.459. Sodnijsko. Včeraj je bila pred tukajšnjim sodiščem razprava proti celi obitelji, obtoženi hudodelstva tatvine. Obtoženi so bili: 531etna za- i sebnica Tereza Zoratti, nje 241etui sin Nikola, j magaciner v livarni Holt in nje 231etna sestra Olimpija, vdova Klečke. Obtožba je temeljila na dejstvu, da je uradnik Friderik Baretta stanoval pri Zorattijevih od 30. septembra 1892., da je isti po kratki bolezni umrl dnš 15. ju.ija 1894. in da ; so si Zorattijevi takoj po smrti Barette prisvojili j najboljšo perilo in obleke pokojnega, 10 gl. v goto- J vem denarju in zlato verižico, vredno 70 gl. Stvar j i je prišla na dan, ker so se Zorattijevi hvalili s to j tatvino in niso skrivali ukradenih predmetov. To | je zvedel Josip Pasquali, bratranec pokojnega Ba- j f rette in je ovadil obitelj Zoratti. Vsi trije obtoženci i so sicer energično tajili, toda priče so izpovedale mursikojo podrobnost v podkrepljenje obtožbe. Sodišče se pa ni moglo povsem osvedočiti o krivuji obtožencev in zatorej jih je rešilo obtožbe. 431etni pek Pavel Ambrož iz Rakeka je stal i včeraj pred sodiščem, obtožen hudodelstva proti i nravnosti in skrunitve. Ambrož je namreč počenjal j neopisnih činov na škodo svoje 1 llotne pastorke I Marije G. iu nje 91etne sestre Erminije. Dasi je j obtoženec tajil odločno, vendar se mu je dokazala j krivda na neovržen način. Sodišče ga je obsodilo j na pet mesecev ječe. Portretne karikature. (Iz mape aliltfirskc dilctnntke.) (Dalje) Ker pa boderoo čakali morda i fotografične izložbe i slik v .Domu in Svetu" še dolge dolgo zaman, naj podam čitateljem in čitateljicam .Edinosti* vsaj nekaj portretu:h karikatur naših pisateljev, karikatur iz svoje mape... Nekatere pisatelje sem opazovala iz bližine, zato so njihove karikature natančnejše in čistejše; druge pa sem videla le iz daljave in samo za malo trenotkov, zato so surovejše, in nepopolne! Evo jih ! I. Na postaji v Zalogu sem videla moža srednje velikosti, drobnih, tankih, nemirnih nog, debelega, nekoliko trebučatega života, širokih prsij iu pleč, neprestano vznemirjenih, mahajočili, gestiku-lajočih rok, krasne, črne, preko vseh prs vihrajoče polne brade, bronastega širokega obličja, lepega, orlovsko-zavihanega nosu, malih, vedno se smehljajočih ust in prijaznih, rjavih, sila živih očij. Mož je imel v vsakem vagonu znanca ali prijatelja. Sila veliko je moral govoriti. Nu, videti mu je bilo, da ima Demostenako gibčen jezik... Vlak je zabrlizgal... ljubeznivi mož je položil desnico na rob svojo rdeče čepice... in oddrdrala sem dalje, vesela, da sem videla najstarejšega slovenskega lirika, Ivana Resmana.... II. Sama uervoznost ga je, pa uezaupnost... Dvorana je bila polna veselih in lepih gostov, le on si je poiskal tam v kotu najbolj skrito mizico, kjer se je skril pred svojimi — prijatelji in čestilci. Majhen, suhljat, elastičen mož je. Lasje so mu sicer že nekoliko s sivimi namešani, a bujni in kodravi so še vedno. Tudi nekdaj tako lepa, Srna, polna brada je že precej osivela. A lepa, častitljiva je še vedno, še bolj! In njegovo sivo oko! Še vedno se žari v mladeniškem ognju, kadar je v družbi človeka, kateremu zaupa, kateri ga pozna in ume. Obraz mu je bled, vel, suh, vendar tako prikupljiv in prijazeu, da se ti priljubi že v nekaterih minutah. Mož govori precej naglo — v laščanskem dijalektu — z nekako epigramatično kratkoćo — če le more z aforizmi... Oblečen je vedno izredno preprosto, cel6 preveč ležerno. Le ženijalno zavozljana kravata pod vratom izdaja pesnika... Možu se vidi, da je telesno in dušno utrujen; pa tudi to, da ni zadovoljen niti sam seboj — niti s svetom. Povsod sluti sovražnike, hinavce in lažnjivce. V vsem svojem vedenju, govorjenju in nastopanju kaže nekaj ženskega, neči-mernega, premehkega. Mož je za ta svet — za ta vek anahronizem. On je idealist: Jos. Stritar. III. Dolga, suha gospa brez oblik, brez elegance v toaleti, brez duha v govoru... Prikaže se na svetlo le tedaj, kadar čita v „Slovenskem klubu" svoje „Aforizme o prijateljstvu* ali .Aforizme o ljubezni". V družbi navadno molči, ali pa dvori prof. Stritarju, ki jo posluša z — namrščenimi obrvimi... Običajno toži, da jo boli želodec in da uživa že teto dnij samo mleko in vodo. (Zlobni realist Govekar, ki je inimogredć tudi medicinec, mi je o ueki priliki zatrjeval z vso resnobo, da kažejo gospejini spisi sploh, da se živi njihova mati že od nekdaj le z — mlekom iu z — vodo, ter dostavil: „Mi, ki se živimo ob mesu in vinu, pišemo seveda--drugače44...) Gospa ima jako lepe, ponižne oči, lepe, ozke roke... Gospa ima tudi sina, filozofa, in soproga profesorja, ki govori najrajši o .starih idealih*, ter se pri svojih neštetih, a malo čitanih romauih, ki so spisani vsi po istem sentimentalnem kopitu ueinških beletristiuj, podpisuje: Pavlina Pajkova... IV. V belem slamniku, v svetli obleki, v rumenih cipalih, v modernem haveloku, s svetlo kravato... tako hodi navadno po svetu, od kraja v kraj, danes tukaj, jutri tam, vedno vesel, povsod dobrodošel. Postave je srednje, elegantne, jako prožne in kretne. Lasje in polna, gosta, dolga brada so že precej osiveli. Oči ima sive, vedno poredno na pol zaprte. Lep mož je moral biti, ko je bil še mlad, saj je sedaj še — nevaren... Včasih je bil navdušen agitator, idealen novelist, pozueje duhovit podlistkar iu hudomušen nasprotnik dr. Akviziterje za požarno in življensko zavarovanje proti stalni plači in upravnini sprejema pri nas dobro poznana in razširjena zavarovalnica. Ponudbe naj se pošiljajo na upravnistvo naSega lista pod naslovom: „Akviziter". Mahnira, še pozneje navduševala prijatelj in re-klaraovalec slovenskih slikarjev in kiparjev, sedaj pa je — veseljak... Mož je jako naobražen in agi-len ; rtzume umetnost kot malokdo Slovencev; ali včasih je s privatnimi posli preobložen, včasih pa je — len... Včasih se je pisal „Prostoslav Kreta-nov".,. le trikrat se je pisal .Samo Skok«, sedaj pa se piše le še — Vatroslav Holz... (Pride še.) Najnovejše veati. Peterburg 11. .Novosti" pišejo: Zdravijco nemškega cesarja na obedu petega voja smatrati je znakom miru. Znamenite zaključne besede cesarjeve, kfižejo daje vlada države, stoječe na čelu tro-zveze, prepričana, da treba braniti mir Evrope kakor najviše dobro. Pariz 11. „Agence Havas" javlja iz Kaneje : Vsled nasilstev, ki so jih zagrešili turški vojaki na škodo dveh Francozov, zahteval je tukajšnji francoski konzul zadoščenja. Jeden vojakov je bil obsojen na štiri mesece in deset dnij zapora, 2 podčastnika po vsaki na 14 dnij zapora. Pariz 11. „Tempa" objavlja v velikih potezah program za časa bivanja ruskega carja v Parizu. Dvorni vlak dospe dne 6. oktobra v Gare de la Muette. Najprvo pojde carska dvojica v rusko cerkev, potem obišče predsednika republike Takoj zatem obišče predsednik carsko dvojico. Zvečer gledališka predstava. Naslednjega dne ogledovanje parižkih znamenitosti. Zvečer sijajna predstava v operi. Tretji dan bode vojaška parada. Istega dne pojde carska dvojica v Versailles, kjer bode sijajna slavnost. Na večer si ogledati veličanstvi razsvit-Ijavo v glavnem mestu. Po noči odpotujeti. Tp^ovlntke toviojavh« ln ve*tl. i>uainap»*ta. PJenica *a jasen ri'97-6'98 Pšenica za spomlad 189« 7 26 do 7*27—.-. Oves za jesen 5*30—6*86 Rž 7ft jesen 6'13 —615 Koruza za sept.-okt. 3'70—8'75 PSenioi. novo od 7* kil. f. 6 80 ~ 6 95 od 79 kilo. 7.—7'05., od 80 kil. 7-05—7-10 od 81. kil. f. 7-15 7-25 , od 82 Icil. fo«\ .--5'20-7'70 proso — •--•—. Pšenica: Dobre ponudbe, omejeno povpraševanje. Prodaja 30.000 mt. st., stalno, 7'/, nč. dražje- Vreme oblačno. Praj' "fflja T sv. Petru. mucu IV) priporočajo svoju zaloge v Trstu-rta Po tulit i>eH št. 1, Piazza delit t Valle 2, rta Madonina 2, Piassetta Cordaiuoli 2. z uhodom tudi v ulici lov rente po najnižjih cenah. Oglje I. kakovosti, karbonina, kok, drva na metre itd. Naročbe spremljejo tudi z dopisnico. Izvrstna gospodinja ali kuharica išče službe v kaki imovitejši rodovini ali pri kakem duhovniku Poizvedbe naj sedopošljejo na nase upravništvu. Prijava,. „Csarda alla Posta", via Molin piccolo Stev. 1, toči najbolje znano seno-zeško marčno pivo, istrska, dalmatinska in bela vina. Izborna nemika in ital. kuhinja. Točna postrežba. Za obilno udeležbo »a priporoča Ivan Outjahr. Prijateljem pristne vinske kapljice na znanje! Odprl sem v ulici S. Giovanni št, 10 popolnoma na novo urejeno gostilno (prej pri „Zlati kroni") preskrbljeno z izborno vinsko kapljico, izvrstnim pivom in o-kusnimi jedili. Udani «J. Štoka, lastnik. Otvoritev pivarne Corsia Stadion št. 19. (ex Reimond) Podpirani Štejem si v čast javiti slavnemu p. n. slovenskemu občinstvu, da sem prevzel na svoj račun znano Pivarno z vrtom v ulici Stadion, hfit. 19, kjer JO „Tržaško podporno in bialno drufitvo". Točim znano zdravo Judtmannovo pivo po 28 nč. istrsko fino vino po 40 nČ., toran po 5« nč., belo s t a j e rs k o po 48 nč. litor. Kosila dobivajo se v pivarni kakor Čez ulico po 20 n<\, večer e od 18 nč. dalje. Zajedno vsojam se javiti slavnomu občinstvu, da imam pripravno sobo za klubove večere na razpolajjo. Odda se, ako ee prijavi želju dan pr. j. Postrežba je točna in brza Priporoča se toplo slavnemu občinstvu za innoeo-brojni obisk. a Makso Lavrenčič, __troBtilničar ulica Stadion 19. Zaloga pohištva tvrdke Al e s 8an dr o Levi M in, z i Trat, via Riborgo, 21 In Piazza Vecchla It. 2 Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanjc ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške. IZLOŽBA POHIŠTVA Trst in Dunaj. bO© E)(ail(p5cr)» Via Torrente St. 32, J. n str., vštric gledališča Armo/iia. Ima zalogo pohištva 7.a delavce, uradnike, žaro« dobro blago, neverojetno nizke cene. Postelje od gld. 13 do 14, omarje gld. 14.50, ponoćne omarice, fine, po 6 in 8; chifoniers, na jedna vrata, lini, gld. 18. Umivalniki gld. 12; svete podobe In Blike krajev, jako flno delo, po gld. ; ogledala, stoli, slama, losovje, indijsko trsje. Bogat izbor pohištva in tapetarij za gosposka stano* vanja; spalnice. sobe za obed, za vsprejemanje, kabineti, po najniži ceni. Za hlro in Dalmacijo se ve računa ambalaža. „Tržaška posojilnica in hranilnica" (regis trovana zadruga z omejenim poroštvom) Tli S T V, Via Moliti piccolo St. 1, J. nadstropje. (blizo novega poitnega poslarfa) Daje posojila na vknjižbe po »'/,%, menjice po 0%,zastave po »'/»%• Sprejema hranilne vlogo In je obre-stuje po - Uradno ure so : Vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludn.' in od 8. do 5. popoludne, ob /E^p' nedeljah in praznikih od 10—12 dop. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. uro dopoludne, in vsaki U četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleži veljajo po 200 kron. Zadružni deleži rti lahko plaču jejo v mesečnih obrokih po 1 gld. tor znaša vnuki delež 10 gld. Pariika Luizina Crema deluje takoj, polt polahko napenjajo, delajo belo gladko in odpravlja nelopi ble»k popolnoma in, trajneje nego najboljši prašek,vsled česar jo jo smatrati prevažnim toaletnim sredstvom za gledališču plese "^NS itd. Poskusimo samo iu ugladimo nekoliko kožo. Ista pokaže nam se takoj svotb'jso in svežejfio. Poglejmo svežo, krasno polt mladenstvonoga obličja. Taka polt je vedno že po naravi napota. Ako ti te lastnosti nedontaje, imajo povsem mladi žo velo, vsuhnolo polt, podobno koži starcev. Kozmetiki so doslej vedno nastojali temu odpomoči s tem, da so polt poskušali napraviti finejšo, da bi ji podelili lep kolorit; nato pa doslej ni mislil nihče, da bi sestavil popolno ko-Cena I gld. smetiški preparat, ki bi vzdržaval polt vedno noko- Navod 7.n porabo v vsaki Skot- l'1*0 napeto, h čomer bi le-ta pridobila vse. ljici. 1'osiljatev na deželo, ne „ . , . . . , da bi se označila vsebina. Uradno izkušena, neškodljivost zajamčena. Glavno zalogo za Avstrijo ima ALOJZIJ SLAMA v Pragi, na Kralj. Vinogradih, Palnckeho nI. St. 7. Vse stroje za poljedelstvo in raogradstvo CENE Z NOVA ZNIŽANE Stiskalnico za grozdje, diferencijalna sestavama sestava stiskalnic ima največo pritiskujočo moč izmed vsehdrugih, kakorsnia - koli stis- " 11C Stiskalnice ze masline, hidrnvliške stiskalnice, brizgali ke proti peronosperi, Verniorelove sestave. Te moje brizgnljke so znane kakor najboljše ter nnjfenejBe; av-tomatične brizgaljke, tlačili ice s pripravo za tlačiti jagode, stiskalnice za seno, triere itd. v najboljšem proizvodu. Ig. Heller, Dunaj lI/2, Prater8tras8e 49. Cenike in spričevala zastonj ! Iščem zastopnikov! Čuvati se je ponarejanj ! Lastnik konsorcij lista »Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu. t