Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 fld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2. Naznanila (inseratil se sprejemajo in veijš, tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. ^»tev. 227. 7 Ljubljani, v sredo 3. oktobra 1888. Letnilt XVI. Ustavoverci v pravi luči. i. A Neki tukajšnji zakotni nemški listič bije se ob vsaki priliki na prsa, češ: mi smo liberalci, ki vedno in povsod zagovarjamo prostost, mi smo ustavoverci, ki po avstrijski ustavi vsakemu narodu pri-znajemo enake pravice. Te hinavske lisičje besede čitamo lahko v vsaki številki neimenovanega lističa. Ni vreden, da bi mu odgovarjali, ker bi mu s tem nudili le priliko strastnim napadom in gradivo zevajočim predalom njegovim, a konštatovati moramo, da so ravno njegovi očetje in botri v označenem o«iru najhujši absolutisti in nazadnjaki. Take se kažejo vedno v svojem zrcalu, v neimenovanem lističu, svojo nemško nestrpnost prodajejo v javnih zborih in shodih. To jim hočemo v naslednjih člankih dokazati. Skoraj v vseh evropskih državah vpeljana je ustavna državna oblika; v vsaki državi pa je ta dar prišel iz rok gospodujoče liberalne 6tranke. Tudi naša ustava, ki se je uživotvorila po februarijskih in decemberskih ustavnih postavah, imela je pred saboj liberalne vzore. Vsak razumen človek mora priznati, da vsaka ustavna državna oblika sloni na podlagi resnice in potrebe. Ako je ustava državi primerna in lojalno zvršena, je in mora biti nekaterim državam najboljša in najkoristnejša monarhijska državna oblika. Po-stavodajalna oblast razdeljena je mej tremi faktorji: Prvi so zastopniki, katere je narod brez pritiska, prosto in po svojem prepričanji volil; dalje zbornica perov ali gospodska zbornica, v katero so poklicani možje, ki so po svojem rojstvu, premoženji, visoki službi in zaslugah pokazali ljubezen za pravico in blagor dežele, lojalno vdanost vladarski hiši in odločno nasprotje proti vsem naglim postavodajalnim poskusom ali celo revolucijskim nakanam; tretjič je vladar, ki v zadnji inštanci, pa prosto in neomejeno govori odločilno besedo. Sklep obeh zbornic, potrjen od vladarja, je veljavna, vsakemu sveta postava za državo. To je pravi konstitucijonalizem. In kaj je ustava postala v Evropi pod rokami liberalnih strank? Oglejmo si imenovane tri konštitucijske laktorje, in videli bomo ustavo v pravi luči. Vprašamo: Kdaj in v kateri deželi je liberalizem pošteno in pravično zvršil načelo pravega zastopstva naroda? Vsa fizična moč države v sedanjem časi sloni skoraj izključljivo na poljedelcu, na kmečkem prebivalstvu, ker sila več velja po modernih — liberalnih — nazorih nego pravica. Poljedelec pošilja še zdrave, trdne mladeniče v vojake, ta postavi ua bojišče največjo moč, oslabelo meščanstvo more primeroma le malo število vojakov poslati v boj. A tudi moralna moč države opira se na kmečko prebivalstvo. Kjer je propal kmečki stan, tam je gnjil in trhel ves državni organizem ; kjer pa je pošteno, zmerno, krščansko kmečko prebivalstvo, tam ima državni stroj neusahljiv vrelec moči. In preglejte sedaj moderne ustave; povsod ima v zastopih in zbornicah kmečko prebivalstvo primeroma premalo zastopnikov. Kje je vzrok? Liberalni gospodje pri gospodarstvu niso mogli rabiti nravne moči kmečkega prebivalstva, zato so z umetnimi volilnimi redi povsod potisnili v kot kmečki stan. Povsod pa so le z malimi izjemami mestom in trgom, kjer so liberalci upali pri volitvah prodreti s svojimi kandidati, odločili neprimerno veliko število poslancev. V mnogih volilnih okrajih tudi s tem niso bili zadovoljni, marveč so še umetno razdelili volilne okraje kmečkih občin; tu in tam trgali so dele občin ter jih združevali z mestnimi občinami, ki so volile v liberalnem smislu, drugje so umetno združevali po jeziku različne občine v take volilne okraje, da je bil liberalen kandidat gotov zmage. Tako so politično ubijali velik del konservativnih volilcev, drugje pa porabljali narodnostne prepire v strankarske namene liberalnih matadorjev. In take krivice so ti svobodoljubni hinavci opravičevali z navadnimi praznimi izgovori, češ, da pri volitvah mora omika imeti prednost, in ker je inteligencija v mestih, torej morajo mesta glede za- stopnikov imeti posebne pravice. In ta inteligencija, ki se pokriva z navidezno »polituro", v jedru pa je navadno največja surovost in prepelelost! Niti v ozadji bi ne zapazili te inteligencije, ko bi ji posebne nezaslužene predpravice v ustavi ne zagotovile prostora v krogu ljudskih zastopnikov! Kakošna je ta inteligencija? Revolucijski krč ima — to je res — v novejšem časi svojo zalego po mestnih ulicah in temnih beznicah; nravna izprijenost, posebno po večjih mestih; smrad umazane poulične druhali in razkošnega življenja v svetlih palačah; strašni zločini, katerim se iuteligentno mestno prebivalstvo le posmehuje; radovednost, s katero išče razvedrila in učenosti v listih, ki v blato teptajo vso moralo ter z najživejšimi barvami slikajo javne in tajne škandale; ovacije, katere prebivalstvo prireja takim zločinom še na tihih gomilah: to je v obče podoba moderne mestne inteligencije. Ako je inteligencija naravni razum, zdrava pamet, čut za resnico in pravico, jasna pojmljivost, značaj in moč volje, misliti in delati po zdravi pameti in najboljši vesti: upamo se trditi, da v borni kmečki hišici v gorskem zakotji najdemo več inteligencije, nego v marsikateri mestni hiši, kjer posedajo blede Evine hčere dolge ure z romani, ki jih je z v e -rižila najbolj divja in zmedena domišljija. Hvala Vam, gospoda liberalna, za tako inte-ligencijo! Drugi izgovor, s katerim liberalni osrečevalci recte zatiralci narodov opravičujejo kriva načela pravega ljudskega zastopstva, glasi se: Pri ljudskih zastopnikih se ne smemo ozirati na število prebivalstva, marveč na davčno moč. Ker torej obrtniki, trgovci, industrijci po mestih primerno več denarja plačujejo v državno blagajnico, morejo zahtevati tudi več zastopnikov v zborih. Na to moremo kratko odgovoriti, da se ravno v tem oziru godi kmečkemu prebivalstvu največja krivica, ker je prevelika razlika v denarnem davku mej kmečkim in mestnim prebivalstvom na korist LISTEK. Dva dni v Benetkah. v. 6. septembra. Mesto leži 4 kilometre od suhe zemlje. Sezidano je na 3 večjih in 114 manjših otočičih, »lagune" imenovanih. Hiše stoje, tikoma ena poleg druge, prav do roba, tako, da zeleno morje pljuska ob njih temelj in ob večjih nalivih sili v notranje hišne prostore. Da so hišam napravili trdno podlago, so si Benečanje to umislili: Debela hrastova debla so zabili tako globoko (5—9 metrov) v močvirno površje, da so zadeli na trdna tla. Djal sem tovarišem: »Glejte, tii doli pod beneškimi palačami počivajo naši hrastovi gozdi, ki so nekdaj pokrivali pivške in kraške griče ter zmanjševali moč srdite burje". Ako se jeza temelj enega samega poslopja, cerkve »S. Maria della Salute", porabilo 1,200.000 hrastov, je lahko misliti, koliko gozdov je bilo treba posekati za celo mesto. In če je že eno mesto toliko lesa pogoltnilo, koliko so ga zopet druga mesta bližnjega Primorja, nekdanji Oglej, Trst in druga? Koliko so ga stesali za ladije, ki so bile s prva vse lesene? Smo li dandanes na boljšem v tem oziru? Nič. Nov Kras se dela višje zgoraj v deželah naših. Poprej so iskali les po bližnjih krajih, odkar pa železnica teče, se ga dan za dnem prevaža cele skhi-davice od blizu in daleč. Marsikateri gospodar je že posekal gozd do klina. Zmirom večje pleše se kažejo po naših hribih. Nenasitno morje nam bode vzelo še to malo, kar se je doslej otelo ostri sekiri. Celo gališke gozde tira železnica proti morju. Posamične otoke beneške ločijo morski prelivi, po katerih neprenehoma smučejo razni čolniči, »gondole", za prevažanje ljudi in »barke" za mnogovrstno robo. Gondola je črno pobarvan, prav ozek in podolgovat čolnič, ki lahkotno šviga po morji kakor lastovica pod nebom. Morski prelivi ali kanali namestujejo ulice, gondole pa opravljajo posel naših mestnih lijakarjev. — Vendar naj nihče ne misli, da se po Benetkah ne more nikjer peš hoditi. Prav dosti peš-potov (calli) in mostov je, da se človek kmalu utrudi hojbe po njih in zopet vesel v kako gondolo sede. Mostovi so vsi kamniti in se le toliko spenjajo nad morjem, da se more spodej gondola zmuzniti skozi. Mostov je 380, največji med njimi je slavno- znani »ponte di Rialto", ki se v enem samem mar-morjevem loku, 47 metrov na dolžino in 22 metrov na širjavo mogočno razteza z enega otoka na drugi. Na njem ste postavljeni dve vrsti prodajalnic, vmes pa so prostorne stopnjice, po katerih se gori in doli gnetejo kupovalci. Največja ulica za peš-pot v vseh Benetkah je »Merceria", ki te pelje z Markovega trga k mostu »Rialto". Na teh treh krajih je naj-živejše gibanje in prehiijanje. Zares, neizrekljivo lep je pogled z visocega zvonika sv. Marka na mesto, ki leži pod nami sredi morja. Človek se ne more prečuditi silni predrznosti prvotnih prebivalcev beneških, ki so si tukaj, sredi nevarnega morja, v naročji penečih valov, izbrali svoj dom in boreč se neprestano ukrotili uporni živelj ter si utrdili svoja stanovišča. Ljudstvo, ki 6e tolikanj težavnega dela loti in ga pogumno dovrši, ima v sebi dovolj moči, pomagati si kvišku in doseči sijajno stopinjo mogočnosti in slave. In res, zgodovina pripoveduje, da je to prečudno, prezna-menito mesto doživelo veliko osodo in da je kedaj velik, ponosen narod v svojem naročji nosilo. Naj prav na kratko opišem, kaj se je vse v njem in ž njim godilo v davni preteklosti do naših časov. Začetek državice beneške se stavi v 1. 697. po zadnjemu. Dalje vprašamo: Ali ni v novejšem Času že nezuosen krvni davek? In kdo ga plačuje? V prvi iu največji meri kmečki stau. Kdo več velja: liberalni žid, ki zalaga armado in mej gromom topov sedi iu se masti pri obloženi mizi, ali kmečki sin v viharji krvavega boja, v dežji svinčenk, ki trpi žejo in lakoto ter konečno da vse za eesarja in domovino — mlado svoje življenje! Hinavščina, laž iu krivica je torej, kar povdar-jajo vedno takozvani liberalni ustavoverci, naši domači in tuji. Nikjer, no ua jugu ali soveru, ne na iztoku ali zatoku Evrope bi liberalci nikoli ne pospešili pravega ljudskega zastopstva ali premembe ustave v tem smislu, ker vedo, da bi si s tem izkopali jamo. Toliko inteligeucije imajo, da si sami ne pripravljajo groba. i)eželiii zbor kranjski. (Osma seja, dne 1. oktobra.) (Konec.) Deželni predsednik baron Wiukler je ogovarjal resoluciji, obžalujoč, da mora ozuačiti stališče deželnega šolskega sveta ter ga zagovarjati. Reso-lucija očita deželnemu šolskemu svetu nekako nepravilno postopanje. Očitanje pa ni opravičeno, ker sedanji deželni šolski svet ni izdal nobenega ukaza. Nova je le določba, da se v tretjem razredu prične poučevati nemški jezik. Resolucija je odveč, ker sega v delokrog deželnega šolskega sveta. Proti obligatnemu pouku nemškega jezika na ljudskih tri- in štirirazrednicah se uikdo ni pritožil. Kjer pa ni tožnika, ui soduika; kjer ni bolnika, ni zdravnika. V dotičnem deželnem šolskem svetu, ki je 1. 1870. vredil uemški pouk ua ljudskih šolah, bili so tudi dr. Bleivveis, dr. Jaree in dr. Pogač ar, ki so poznali potrebe narodove. Ako je bilo IS- let dobro, zakaj sedaj ne ? Proti resoluciji je govoril tudi bar. Schvvegel. Milo je tožil o zatiranji nemščine v vseh šolskih zavodih, posebno pa na kmetijski šoli v Grmu. Stokrat povdarjal je praktično stališče, da namreč vsak Slovenec doma in zunaj dežele potrebuje nemški jezik. Srčno obžaluje, da je naučni minister dovolil za strokovuo šolo za umetno vezenje v Ljubljani slovenski poučni jezik, ker je s tem tako rekoč novo šolo že v kali zatrl. Sicer naj se slovenski otroci na ljudskih šolah uče slovenski (Kako milostno! Op. por.), a nemščine bi ne smeli zanemarjati. (Ker bi drugače ne mogli krav pasti. Op. por.) Resolucija je torej nepraktična, nepotrebna, zato nasvetuje baron Schwegel, naj se vrne finančnemu odseku. Nasvet njegov so podpirali le štirje ujegovi nemški tovariši. Nato se oglasi neizogibni g. Dežmau čudeč se, da se izmej 18 trirazrednih ljudskih šol le na sedmih poučuje nemščina, a na drugih ne. Tako n. pr. je Št. Jernej na Dolenjskem kraj, kamor zahaja mnogo tujcev (Židovskih agentov in rokodelskih postopačev. Op. por.), zato naj bi se na tamošnji trirazrednici poučevala nemščina. Isto tako v Mengiši. Kranjski „praktični" Slovenci naj bi posnemali tržaške okoličane, ki so celo po enorazrednih šolah vpeljali nemščino. Kr. Da bi se Benečanje ložje branili zoper Lango-barde in morske tolovaje, ki so od Dalmacije les prihajali in plašili ljudstvo na otokih, izvolijo si izmed sebe poglavarja ali vojvodo (dux, dože). Vladal je do konca življenja. Po smrti njegovi izbero zopet druzega. Pozneje so mu dali v pomoč več ali manj svetovalcev pod raznimi imeni. Mešeanje, ki so poprej le ribarili, lotijo se sčasoma kupčije in marljivo brodarijo po vseh morjih za svojim dobičkom. Naglo jo rastla moč in bogatija, pa tudi samostojnost mlade državice. Vedni boji z Normani in Saraceni v južni Italiji Benečane tudi v sukanji orožja izurijo. Kmalu si napravijo veliko vojno brodovje in zaslove po svetu kot prvi mornarji in ne-prestrašeni vojaki. Najbolj pa se povzdignejo Benetke o križarskih vojskah. Prevažajo krščanske vojne čez morje ter je zakladajo z živežem iu bojnim orožjem. Iz onih časov izvira svetovna slava in imenitnost Benetk. L. 1204. beneški vojvoda Daudolo po srditem boji premaga in osvoji mesto Carjigrad. Republika Genua iz nevoščljivosti napove vojsko napredujoči Veneciji. čez 100 let traja zagrizeno bojevanje na morji, slednjič se končii z zmago beneškega leva. V 13. in 14. veku postano republika beneška vladarica sredozemnega morja in polasti se vesoljne Poročevalec Suklje odgovarjal je najprvo deželnemu predsedniku, da ni povedal stvarnih razlogov proti resoluciji, ker odredba deželnega šolskega sveta iz leta 1870. ni zakon. Deželni zbor pa ima pravico kritikovati delovanje oblastev, siser bi ne trebalo deželnega zbora in bi računski prak-tikantje tudi lahko sestavljali letne proračune. Pritožile pa ste se proti odredbi deželnega šolskega sveta občini Š m ar ti no pri Litiji in Cirknica. Baronu Schwegelnu in Dežmanu je Šuklje ob kratkem odgovoril ter končal: Vigilantibus iura! Predlog barona Schvvegelna se je odklonil iu sprejela resolucija z vsemi proti peterim nemškim glasovom. Dr. Vošnjak zatem poroča o podporah za šolstvo in šolske stavbe ter se dovoli: za šolski vrt v Slavini 100 gld. iz deželno-kulturnega zaklada; iz deželnega zaklada za šolske stavbe pa dobe: 1. Cirknica 100 gld. 2. Babno polje 100 gld. 3. Radeče na Gorenjskem 200 gld. 4. Sv. Gora 100 gld. 5. Sv. Trojica 200 gld. 6. Radomlje 300 gld. 7. Grahovo 300 gld. 8. Radeuce 100 gld. 9. Podgora 100 gld. 10. Češnjice 200 gld. 11. Bojauce 100 gld. 12. Štrekljevec 200 gld. 13. Stari trg pri Poljanah 100 gld. 14. Črnomelj 1000 gld. 15. Metlika 1000 gld. IG. Šent Vid pri Vipavi 200 gld. 17. Kropa 200 gld. 18. Trboje 400 gld. 19. Šturija 400 gld. 20. Petrova vas 200 gld. Skupaj 5500 gld. Ko jo bila ta točka dnevnega reda izvršena, nasvetoval je poslanec dr. vitez Bleivveis-Trsteniški konec seje. Deželni glavar je ob 2. uri popoludne zaključil sejo. Politični pregled, V Ljubljani. 3. oktobra. Notranje dežele. Deželni zbori bodo večinoma končali svoja dela že v tekočem tednu. Težko, da bo kakov zbor imel svoje seje dlje nego do konca prihodnjega tedna. Obravnave so se povsod vršile stvarno. Razburjeni položaji so bili le v isterskem in predarlškem zboru. Posebno zanimanje vzbujajo obravnave v češkem deželnem zboru. Vesel mora biti vsak pravi domoljub, da ravno v tej zbornici nadvladujejo zmerni elementi. Rieger je predvčerajšnjim jako dobro povedal mladočeškim vročekrvnikom, rekoč, da ne smejo biti dosledni ua kvar Nemcem, ako so bili poprej nedosledni na korist Cehom. Toda pri Mladočehih je vsaka beseda zastonj, ker mislijo, da je najboljši način boja ta, ako se najpoprej izroči sovražniku samemu potrebno orožje. Dr. Smolka bo praznoval dne 14. oktobra svojo štiridesetletnico, odkar je prevzel prvi pot predsedstvo avstrijskega državnega zbora. V dolenje-avstrijskem deželnem zboru pobijajo predlogo o katehetih tako nemško-liberalci, kakor tudi konservativci. Kardinal Ganglbauer se bo vdeležil glavne razprave o tem predmetu. Dunajsko redarstvo je ukrenilo vse potrebno, da prepreči nemškonarodne demonstracije pri prihodu nemške rja cesarja. Med drugim je tudi prepovedalo vsem hišnim posestnikom iu oskrbnikom, da ne smejo razobesiti črno-rudeče-zlatih zastav. Pogreb umrlega škofa, Mullerja je bil veličasten. Sprevod je vodil kardinal Ganglbauer. Na- trgovine na vshodu. Pridobi si Kandijo, Moreo in otok ciperški. Še dandanes spominjajo tri vitke jarbole (pili), stoječe pred Markovo cerkvijo, na tedanjo zlato dobo Venecije. Raz jarbole so tačas vihrale zastave onih treh, beneški republiki podložnih kraljestev. Iz cedrovega lesa so, stojala pa imajo' bronasta. Vrhunec moči in slave doseže beneška republika v začetku 15. veka. Poleg imenovanih posestev si prisvoji tudi dobršen kos sedanje severne Italije. Mogočno in ošabno so se takrat postavljali Benečanje. Vse se je strahoma oziralo na nje. Bili so prvaki ua svetu, tako po svojem bogastvu, kakor po izobraženosti, vedi in umetniji. Mesto Benetke je štelo takrat blizu 200.000 prebivalcev, sedaj jih je nekoliko čez polovico. Spomina vredno je, da so beneški vojaki trikrat celo na Kranjsko prihrumeli — pa le do Postojine. Cesar Maksimilijan I., »poslednji vitez", se spre z beneško republiko, ker ga ni pustila skozi svoje dežele v Rim, kamor je potoval zaradi kronanja svojega. Iluda vojska se prične od 1. 1508—1518. Benečanje premagajo cesarsko armado , zasedejo Furlanijo iu Istro, Gorico, Trst, Reko in do Postojine pridero. Leta 1511. beneški vojskovodja Vzoifi BO bili tudi škofa žt.-poltenski in budejevižkf, škof Haller iz Solnograda, vsi prelati in mnogo-brojni duhovniki iz Gorenje-Avstrijskega, cesarski namestnik, deželni odbor itd. Linškemu stolnemu kapitelju so naznanili svoje sočutje presvetli cesar, papežev nuncij Galimberti in grof Taaffe v svojem iu ministerstva imenu. Izvršilni odbor zborovanja gališko- mestnih zastopnikov se je izrekel za to, da se odkupi propinacijsko pravico takoj na podlagi priklad k ueposredujim davkom od porabe žganih opojnih pijač. Utemeljil je ta svoj sklep s tem, ker je nepotrebno, da deželni odbor upravlja 16.000 gostifnic in koncentruje dohodke 7000 propinacijsko opravičencev. Zadnji dan minolega meseca je umrla grofica Bathyany, soproga dne 6. oktobra 1849 obešenega ogerskega ministerskega predsednika. Igrala je, ko je še živel njen soprog, veliko politiško vlago kot vneta madjarska patrijotinja. Na predvečer, predno so umorili njenega moža, izročila mu je bodalce, da bi se 6am umoril ter tako rešil smrti na vislicah; toda ta naklep je izpodletel, ker so-stražniki prehitro zapazili pri delinkventu smrtno orožje. Tnauje države. V dopolnjeuje naše včerajšuje vesti, posnete iz dunajske „Presse", da so srbski naprednjaki pripravljeni lojalno priznati v zadevi ločitve kraljevega zakona vse, kar bo ukrenil Kristic sporazumno s kraljem, dostaviti moramo še to, da se Garašanin niti ni mogel izjaviti t imenu cele napredujaške stranke, marveč k večjemu le za-se in za malo število svojih osebnih pristašev, kajti naprednjaška stranka je popolnoma razcepljena. — Jovan Ristič, ki se sedaj mudi v Belgradu, predbaciva v „Srbski Nezavisuosti" naprednjakom, da so hoteli Karadži-('evo slavnost porabiti za svoje strankarske namene, zaradi tega je pa doživel ta odlično narodni praznik do polovice „fiasko". Napominani list očita aaradi tega uapredujakom popolnoma opravičeno politiško nedostojnost, ki v Srbiji ni niš novega. — ICakošne so v Srbiji tiskovne razmere, pove nam najbolje okoliščina, da se je tekom zadnjih štirih tednov pričelo zoper „Srbsko Nezavisnost" nič manj kot deset tiskovnih pravd. — Kralj Milan je pozval v Gleichenberg več ogerskih pravnikov, s kojimi se bo posvetoval o ločitvi svojega zakona. Z. aeke strani se trdi, da kraljica nima ničesa zoper ločitev, ako se jej priznajo vse kraljevske pravice. Več nemških listov je trdilo za časfr wies-badenskih dogodkov, da cesar Viljem ni obljubil srbski kraljici Nataliji svojega varstva. „Nordd. Alig. Ztg." objavlja sedaj edini izjavi cesarjevi v tej zadevi, ki se glasite: 1. brzojavka: „Potsdam, dne 29. junija 1888. Nj. velečastvu kraljici srbski. Wiesbaden. Vsled ravnokar doile mi brzojavke žurim se poizvedeti vse potrebno, da bodem mogel ukreniti glede naredeb, koje prete Vašemu velečastvu. Prosim, naj je Vaše velečastvo preverjeno, da bode imelo v mojih deželah vsako varstvo, ki se le strinja z mojimi mejnarodno-pra-vnimi dolžnostmi nasproti kralju srbskemu in njegovi vladi. Viljem." 2. brzojavka: „Potsdam, dne 5. julija 1888». Nj. velečastvu kraljici srbski. Wiesbadeu. Vsled izida v moji brzojavki z dne 29. junija naznanjenih poizvedovanj obžalovaje ne morem podpirati Vašega ve-lečastva glede ustavljanja kraljevi zahtevi, da bi ss povrnil prestolonaslednik v svojo domovino. Nj. velečastvo kralj izvršuje le svojo pravico kot vladar in oče, ako določuje kraj, v kojem naj biva prestolonaslednik, in mej narod no pravo mi ne dovoljuje, da bi zabranil izvršitev postavne zahteva srbskega kralja in njegove vlade. Zaradi tega morem Vašemu velečastvu le priporočiti, da daste prestolonaslednika kralju, njegovemu očetu, na razpolaganje. Civrano drugič pridivja na Kranjsko in zopet do Postojine prilomasti s svojo vojsko. Delali so takrat beneški vojaki prav po turško, požigali in morili so po Krasu in Notranjskem ter grozovito vse razdjali. V Postojini stal je cesarski poveljnik grof Frangepan z majhno vojsko. Srčno gre Benečanom naproti, je zvodi pri Senožečah v neko zalčzo ter skoraj do zadnjega moža pobije. Pozneje so morali Benečanje zasedene dežele zopet vrniti našemu cesarju. Znamenito je, da se je teh bojev z Benečani vdeleževal po tedanji šegi bojeviti škof ljubljanski Krištof Ravbar iu po senožeški bitki na čelu vojne avstrijske udaril na Beneško ter sovražnikom odvzel Gradiško in Videm. L. 1613. so Benečanje tretjič napadli našo deželo in grozno divjali na Pivki, zapalili več vasi in odgnali živino seboj. Hoteli so se maščevati zaradi roparskih Uskokov dalmatinskih, ki so jim na morji dosti škodili ter več kupčijskih brodov šiloma odvzeli. Njihov srd je morala čutiti uboga Notranjska. Čudo, da je sploh še kaj živoga ostalo v naši deželi, kakor so v onih letih Turki pa Benečanje razsajali po njej. Moč beneške republike so pozneje začeli Turki podirati. Vzeli so jej kos za kosom starega posestva. V preteklem stoletji je Benečija že močno opešala Viljem." Kdor trezno čita te dve brzojavki, priznati mora, da „Nordd. Allg. Ztg." ž njima nikakor ni dokazala tega, kar je nameravala. Jasno se glasi prva brzojavka ter nedvojno obljubuje Nataliji varstvo. Mej bolgarskim in turškim časopisjem je makedonsko vprašanje vzbudilo boj, ki se je sedaj razširil tudi na drugo polje. Carjigrajski „Tarik" piše, da so vojaške vaje v Bolgariji zvezane z nepotrebnimi troški, ter dostavlja, naj Bolgarija raje plača svoj dolg Turčiji, nego da si nakopava take nepotrebne izdaje. Temu odgovarja v turškem jeziku izdajani, vladi prijazui „Serbest Bulgaristan" nastopno: BAli je Bolgarija kedaj ostala dolžna plače svojim uradnikom? Ali je Bolgarija kedaj naznanila po časopisih, da bo izplačala mesečne plače uradnikom in častnikom, kakor bi bil to Bog ve kako vesel dogodek? Ali se je kedaj čulo, da so bolgarski uradniki skoutovali svoje plače s 30 ali celo 10% ? Ali je bolgarska vlada kedaj dala kovati tak denar, s kojim so se pozuejo igrali otroci?" Vtem sarkastičnem smislu odgovarja „Serbest Bulgaristan" „Tariku"; toda znano je, da so Turki jako flegmatični, zaradi tega se pa tudi ne bodo posebno jezili vsled pisave napominanega lista. Dobro poučeni ruski krogi trdijo, da veleposlanik grof Šuvalov ne bo več dolgo ostal na svojem dosedanjem mestu, kamor bo prišel namesto njega ruski zastopnik v Teherana, knez Dolgorukov. Odpoklicanje groia Šuvalova iz Berolina bi bil čin velikega pomena, ker bi jasno dokazoval, da so se popolnoma ponesrečile obravnave za sporazumljenje mej Beroliuom in Peterburgom. — Mesto umrlega generalnega gubernatorja I)rentelena v Kijevu bo neki prevzel knez Dondukov; gubernator kavkaški imenovan bo sedanji veleposlanik v Berolinu, grof Šuvalov. Vsi neodvisni nemški politiški krogi so razburjeni vsled tega, ker so zgrabili in odvedli v zapor prof. Geffckena; celo taki listi, ki pri vsaki ugodni priliki vihte kadilnico pred Hohenzollernci in Bts-marckom, rabijo zoper ta korak najostrejše izraze. Enoglasno priznavajo, da celo od Bismarckovo samovoljne vlade niso pričakovali kaj tacega, kar tako nedvojno žali pravico in postavo. „Pester Lloyd" imenuje ta korak »nezaslišan". „N. P1. Pr." pravi, da je Bismarckovo postopanje zoper objavljenje dnevnika „besen iu neutemeljen napad" na prostomišlje-nike. Bismarckova glasila sedaj naravnost pišejo zoper cesarja Friderika, tako pravi „Koln. Ztg.": „0 Gladstone-u se trdi, da je dosegel najvišjo popolnost v tem, da najprvo ogoljufa sam sebe, potem pa postavlja zgodovinske dogodke na glavo, in o Ignatjevu je razširjena vest, da se včasih v resnici smatra stvarnika nebes iu zemlje. Vzlic temu pa veljata oba kot moža-poštenjaka. Tako je po našem mnenji tudi prestolonasledniku preobrnena zgodovinska resnica s časoma postala subjektivno — pošteno prepričanje, ki se je potem kot tako izlilo v dnevnik." Človek ne verjame svojim lastnim očem, da se v „deželi strahu božjega" smejo nekaznovano vporabljati tako puhli dovtipi na nedavno umrlega cesarja, ki je vrhu tega tudi oče sedanjega vladarja, in to v listih, ki navadno izražajo muonja vladnih krogov. Kakor hitro se bo sešla francoska zbornica, vložil bo škof Freppel interpelacijo zaradi vladnih naredeb zoper kongregacijo bratov sv. Jožefa. — Boulanger bo okrog dne 10. t. m. dal razdeliti svoj manifest mej narod. Vlada dobro vd, da jej je general jako nevaren sovražnik. To dokazuje govor Gobletov v Treville-Escarbotinu, kakor tudi nedavni shod v Parizu, pri kojem jo moral neki časnikar zapustiti govorniški oder pri prvi besedi zoper generala in so neko drugo osebo iztirali iz dvorane, ker je zaklicala: „Propal Boulanger!" — Vojni iu se skoraj čisto nič več vtikala v politične ho-matije evropskih držav. L. 1797. si jo je Napoleon I. osvojil in 16. maja prišel v mesto samo, ki doslej še nikdar ni videlo med svojimi zidovi sovražnih vojakov. Skoraj pol stoletja so uživale Benetke srečo mile vlade avstrijske, dokler niso po tužni bitki pri Sadovi pripadle k Italiji. Dne 7. novembra 1866 je kralj Viktor Emanuel slovesno šel v mesto, tako na lepem pridobljeno. Ogromeu spomenik na nabrežji slovanskem slavi ta dogodek iz dobe milosti polnega odrešenja rodu laškega. Se so Benetke mesto svetovnega slovesa, divno lepe po nenavadni legi svoji, pa po uzorih umet-nije vseh vrst in slavnih spomenikih, ki je krauijo v sebi. Ali stara moč in slava je proč — najbrže za vselej. Venecija, nekdaj prešerna morska kraljica, je sedaj ponižna služkinja zedinjeue Italije, života-reča o bornih zaslužkih, katere jej naklanjajo tujci, z večine Nemci in Slovani, prihajajoči od severa doli občudovat krasne izdelke beneškega uma in dlana. Vse je iz srednjega veka, ki ga sedanji raz-svetljenaki tako radi nazivljajo s pridevkom „mračni, temni" itd. Kaj ? — Tu sem pridite iu poglejte, čese res doba, za katere so ljudje tolikanj hrepeneli po višjem, tolikanj si prizadeli doseči uzor lepote, sme imenovati „mračua in temna" ? minister Frejreinet in poročevalec vojnega proračuna sta se po dolgi razpravi vendar popolnoma sporazumela. Minister je privolil, da se troški za opravo konjiče in smodnik znižajo za šest milijonov frankov. Mornarični minister Krantz pa je proračunski komisiji pismeno naznanil, da ostane vzlic vsemu pritisku pri prvotno zahtevanem kreditu, kajti prašati se mora, ali je izpolnil svoje dolžnosti nasproti državi in mornarici, ako privoli, da se znižajo dotični troški. Danski državni zbor se je dne 1. t. m. otvoril s prestolnim govorom. Izvoljeno je zopet dosedanje predsedstvo. Neka londonska brzojavka z dne 1. t. m. poroča: V Kilivi umorjeni Nemci so se jako junaško branili zoper presilnega sovraga. Nemška topničarska ladija v pristanišči ni mogla ničesa opraviti, ker je bilo nemogoče izkrcati vojakov na suho, kjer je stalo na tisoče oboroženih domačincev. Angleška ladija „Penguin "je rešila življenje Nemcem vLindiju. Padlo Nemce so nasprotniki grozno razmesarili. Nemci v Mikindaniju so ušli. Vsi Evropejci in britiški Indi ob vshodnem nabrežji beže pred razjarjenimi do-mačinci. Dnevne novice. (Cesarjev god.) V tukajšnji stolni cerkvi daroval bo mil. gospod knezoškof jutri ob 10. uri povodom cesarjevega godu slovesno sv. mašo, h kateri so povabljena vsa civilna oblastva. Ob 9. uri dopoludne bo v uršulinski cerkvi sv. maša, katere se bo vdeležila tukajšnja vojaška posadka. (Mestni zbor ljubljanski) imel je sinoči izvan-redno sejo. Navzočih je bilo 25 mestnih odbornikov. Župan G r a s s e 11 i naznani, da je povodom rojstnega dne Nj. velečastva presvetlega cesarja in godu cesar-jeviča Rudolfa in cesaričinje Štefanije izrazil potom deželnega predsedstva najudanejše čestitke, ki so bile milostno vsprejete. Povodom cesarjevega godu je c. kr. deželno predsedništvo povabilo mestni zastop k jutršnji slovesni sv. maši v tukajšnji stolnici. Društvo „Sokol" zahvalilo se je mestnemu zastopu za pre-prijazni pozdrav, mesto Praga poslalo je računske zaključke za minolo leto. V imenu fiuančnega odseka poročal je odbornik Hribar, da sklep mestnega zbora o stoodstotni nakladi na gostaščino ni bil potrjen, ker ni določeno število let, ter nasvetuje, naj bi se zvišana gostaščina določila na deset let. Predlog je bil soglasno sprejet. Dr. Tavčar je poročal v imenu fiuančnega odseka o novem mestnem posojilu. Utemeljeval je jako obširno predlog finančnega odstka; povdarjal je, da mestno gospodarstvo ni slabo, ker ima občina prebitka rednih dohodkov nad 9000 gld. v minolem letu. Le izvanredni troški so zadnja leto in bodo še ogromni, ker mestna občina gradi velike stavbe kot: vojašnico, šolo, vodovod itd. Ker pa bodo nove stavbe, osobito vodovod, koristile poznejšim rodovom, torej je opravičeno, da tudi potomci nosijo bremena za sedanja dela, in to je mogoče potom posojila. Ker mestua občina vse mogoče stori, da bi se zboljšale zdravstvene razmere v prvem deželnem mestu, zato se nadejeta finančni in upravni odsek, da se vlada ne bo protivila potrebnemu novemu posojilu. Poročevalec dalje poudarja, da je jako nevarno za mestno občino, ker ima toliko denarnih papirjev, in bo torej treba skrbeti, da se ugodno predado. Mestna občina ima od prejšnjega posojila sicer še okolu pol milijona goldinarjev, a ta svota se bo porabila za nujne potrebe. Na posodo naj bi se vzelo, kolikor je neobhodno potrebno, zato nasvetuje: 1. Mestna občina si izposodi 500.000 gld. in 2. mestnemu magistratu se naroči, da pri deželnem zboru izposluje dotični zakon. Podžupan P e t r i č i č v daljšem govoru nasvetuje, naj se izposodi 1 milijon, ki pa naj se jemlje po potrebi v manjših svotah. Dr. vitez B 1 e i w e i s - T r s t e n i š k i je proti večjemu posojilu, ker na kanalizacijo mesto sedaj še misliti ne more. Dr. T a v č a r je proti Petričičevemu predlogu. Župan Grasselli konstatuje, da je po § 57. opravilnega reda zadostno število odbornikov navzočih. Predlog, da si mestna občina izposodi 500.000 gld., je bil soglasno sprejet. Ob Va8- uri je župan zaključil javno sejo. (Dnevni red IX. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani) dne 6. oktobra 1SSS 1. ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika VIII. de-želno-zborske seje 1. oktobra 188S. — 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. — 3. Poročilo deželnega odbora o potrebnih prenaredbah deželno-zborskega sklepa dm$ 21. januarija 1SSS glede zopetne zgradbe deželnega gledišča. — 4. Ustno poročilo finančnega odseka o tem, da se v deželni prisilni delavnici v Ljubljani ustanovi služba duhovnika. —-5. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji šolskega odseka obrtne nadaljevalne šole v Kočevji za podporo. — 6. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Katarine Kurent, vdove glavnega odgonskega sprevodnika v Ljubljani, za podaljšanje njene miloščine. — 7. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora krškega glede podpore za napravo držajev ob mirnski okrajni cesti. — 8. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora krškega glede podpore za preložitev klanca na Selah. — 9. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora metliškega glede preložitve okrajne ceste Verčice-Semie-Cernomelj in uvrstenja med deželne ceste. — 10. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji podobčine Visoko, okraja kranjskega, glede podpore za nov most čez Kokro. — 1J. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji županstva v Želimljah, da bi se izbrisalo posojilo za zgradbo ceste iz Studenca na Golo. — 12. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji županstva na Vojskem, okraja logaškega, glede podpore za popravo ceste. — 13. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Janeza Pinta-relija iz Ajdovščine za podporo vsled škode po po-vodnji. — 14. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Vinica, da se prekliče prepoved na-makauja konopelj v Kolpi. — 15. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji okrajnega cestnega odbora v Trebnjem, da bi se cesta Radna-Mokronog-Mirna-Velika Loka do državne ceste uvrstila med deželne ceste. — 16. Ustno poročilo upravnega odseka o štatutu in programu za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu. (Ponudbena razprava.) Dne 6. oktobra t. 1. ob desetih dopoludne bode v uradnih prostorih c. kr. vojaškega magacina za živež in postelje v Ljubljani javna razprava radi tega, da se oddado poprave železnih in lesenih postelj in posteljnih desek, ter se zagotovi snaženje postelj in posteljine, pranje volnenih odej itd. Oddalo se bode to za dobo od 1. januarija do 31. decembra 18S9. oziroma do 31. decembra 1891 na pismene ali ustne ponudbe. Natančnejši pogoji zvedo se vsak dan v rečenem uradu. (Umrl) je včejaj ob 1. uri ponoči na Emonski cesti št. 9. Adolf Beer, poveljnik 13. topničarskemu polku, star 52 let. Danes popoludne prepeljali so truplo na kolodvor in z vlakom na Dunaj, kjer bo pokopan na centralnem pokopališči. (Smrkavost konj,) katero so ulanci zanesli iz Celovca v Ljubljano, še vedno ni zadušena, akoravno so se ukrenile proti tej bolezni ostre naredbe. V ponedeljek pobili so zopet tri konje. (Iz Celja) se poroča, da so v celjski razstavi v nedeljo zvečer nemškutarji surovo pretili Slovencem, ki so v pokušalnici peli slovenske pesmi, akoravno se se prejšnje dneve pele nemške in italijanske. (Trgatev v Istri) pričela se je že minoli teden. Letina je letos okoli Poreča izvanredno dobra, da vinorejcem primanjkuje posode. Tudi pri Kopru, Izoli in Piranu je dobra letina. Mauj ugodna so poročila iz srednje Istre, ker je toča napravila precej škode. (Otrok zgorel.) Dne 30. t. m. pasla sta krave dva dečka iz Cirknice na travniku v Kamni Gorici. Saboj sta vzela tudi triletno dekletce. Pri ognji užgala se je obleka dekletu, ki je zgorelo. Mati je našla le upepeljene ostanke svojega otroka. Preiskava proti malomarnim starišem se je pričela. (Premembe pri učiteljstvu.) G. Št. Tomšič, nadučitelj v Starem Logu, dobil je nadučiteljsko službo v Vipavi; g. G. Gašparin gre iz službenih ozirov iz Vipave za nadučitelja v Stari Trg; g. J. Mandeljc dobil je nadučiteljsko službo v Sodra-žici; g. A. Perne imenovan je učiteljem vŠturji; g. A. Lavreučič, III. učitelj v Vipavi, postal je II. ravno tam; g. K. Benedik, učitelj v Ledinah, dobil je nadučiteljsko službo v Smledniku. V logaškem okraji postavljeni so začasno: R. Završnik ua 4. uč. mesto v Cirknici, K. Rožanec na 3. uč. mesto v (i. Logatci, J. Petkovšek v Godoviči, T. Schuller v Babnem Polji, Ana Kočevar v Begunjah, Julija J u r m a n v Ornem Vrhu. (Občina Col) praznovala bode cesarjevo štiridesetletnico dne 7. t. m. Na predvečer bode gorel kres in streljanje. Dne 7. t. m. bo v ta namen slovesna sv. maša, popoludne šolska veselica s petjem, dekla-macijami in igro. Petje bo prevzel cerkveni pevski zbor. (Vabilo) k slavnosti, katero priredi občina šišenska združena s trirazredno ljudsko šolop čitalnico in požarno brarnbo v proslavo 401et,nega vladanja Nj. veličanstva Frana Josipa I. v četrtek dne 4. oktobra 1888. 1. v Šiški. Vspored: 1. Dne 3. oktobra na predvečer: Zvonjenje in streljanje s topiči, ob 7. uri zvečer razsvetljava vasi in mirozov z godbo. — 2. Na dan slavnostnega dne 4. oktobra ob polu desetih sprejem in pozdrav blagorodnega gosp. c. kr. okrajnega glavarja. — 3. Ob 10. uri slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo. — 4. Po sv. maši v šolski sobi govor in razdelitev spominske knjižice in fotografij Nj. veličanstev. — 5. Ob 1. uri banket v gostilni gosp. Janeza Kneza v Spodnji Šiški. Kuvert za osebo stane 1 gld. 40 kr. — 6. Ob 3. uri popoludne na šolskem vrtu veselica; slavnostni govor. — 7. Petje cesarske himne s spremljevanjem godbe. — 8. Deklamacije. — 9. Godba. — 10. Petje. — 11. Pogoščenje šolskih otrok. — 12. Otroške igre. Pri banketu in šolski veselici svira godba. Slavnostni odbor. (Vabilo) k slavnosti, katero priredi občina in fara selška združena s tukajšnjim „Bralnim društvom* in krajnim šolskim svetom v proslavo 401etnega vladanja Nj. veličanstva presvetlega cesarja Frana Josipa I. v nedeljo dne 7. oktobra 1888. 1. v Selcih. Vspored: 1. V soboto dne 6. oktobra na predvečer: Zažiganje kresov na raznih krajih, zvonjenje in streljanje s topiči. — 2. V nedeljo dne 7. oktobra ob 9. uri sprejem došlih gostov, ob 10. uri slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo. Po sv. maši zbere se šolska mladina v šoli, kjer bo primeren govor — med šolarje se bodo razdelile slavnostne knjižice — potem pogoščenje šolske mladine. — 3. Opoludne bauket. — 4. Popoludne po službi božji vsajenje slavnostne lipe, pri kateri bo slavnostni govor. Potem veselica z javno tombolo na določenem slavnostnem prostoru (pri ugodnem vremenu na prostem). Pri slavnosti sodeluje iz prijaznosti slavno pevsko društvo „Odmev" iz Krope pod vodstvom g. M. Kovšce. — 5. Zvečer razsvetljava vasi in umetaljni ogenj, potem prosta zabava. (Popravek.) V predzadnji številki bilo je mej inserati naznanjeno, da bo somenj v Št. Rupertu na Dolenjskem dne 18. t. m. Tamošnje županstvo pa nam naznanja, da bo dne 8. t. m. Telegrami. Dunaj, 3. oktobra. Cesar Viljem jo došel točno ob 9. uri v krasno ozaljšani zapadni kolodvor; opravljen je bil s polkovniško uniformo ter je imel red sv. Štefana in kolono reda črnega orla. Godba je zasvirala nemško himno, zastava častne stotnije se je vklonila. Cesar je imel enako nadvojvodam prusko opravo in red črnega orla; cesar je položil roko ob čelado ter stopil k vozu, na kojega stopnjiei je čakal Viljem. Vladarja sta se objela in poljubila ter držala za roki mej prvimi pozdravnimi besedami. Viljem je potem pozdravil nadvojvode, prestolonaslednika, Karola Ludovika in Albrehta pa poljubil; cesar je mej tem podal roko princu Reussu in Bismarcku. Po pregledu častne stotnije so bile Viljemu predstavljene razne osebe. Župan Uhl je izrazil veselje Dunaja vsled visokega obiska. Vožnja v cesarski dvor enaka slavnemu obhodu. V prvem vozu sedeča vladarja je nebrojna množica s ceste in iz okenj pozdravljala z gromovitimi „hura"-klici in mahanjem z robci. Cela pot je okrašena z zastavami v barvah nemške države in avstro-ogerskih dežela. V ostalih vozovih so bili generalni pribočniki častno konjiče, potem nadvojvode in spremstvo. Pri delu cesarskega gradu „Bellariji" je stal enajsti husarski polk. V dvoru sta pozdravili gosta cesarica in cesaričinja, potem pa je Viljem sprejel pozdravne obiske članov cesarske družine, skupnih, tostranskih in ogerskih ministrov in dvornikov. Bismarck je kmalu po prihodu obiskal Kalnokyja in Sz6gyenyi-a. Dunaj, 2. oktobra.*) Cesar spremstvom cesarjeviča in mnogo nadvojvod otvoril opoludne sadno razstavo. Kranjski oddelek med najlepšimi. Cesar se je izrazil o njem zelo laskavo. Kranjski oddelek sadnega semnja izboren. Cesar nagovoril tajnika Pirca ter prašal, od kedaj imajo Kranjci tako lepo sadje. Proti Rohrmanu zelo pohvalil nje- *) Zu včerajšnji list prepozno došlo. Op. vred. govo prekrasno sadje. Tudi Rudolf in nadvojvoda Ludovik ogovorila Rohrmana in ga pohvalila. Južnoštajersko sadje prekrasno. Dunaj, 2. oktobra. Cesaričinja Štefanija seje danes zvečer ob 10. uri povrnila semkaj iz Miramara. Monakovo, 2. oktobra. Cesar Viljem jo danes po veličastnih izjavah naroda in prisrčnem poslovljenju od princ-regenta, kojega je pri slovesu večkrat objel in poljubil, odpotoval ob 10. uri zvečer na Dunaj. Aleksandrija, 2. oktobra. Ena francoska in ena italijanska vojna ladija sta došli v Sualcin, da odpeljejo tamošnje rojake, ker je mogoče, cla vsako uro pade mesto. Listnica opravništva: G. A. L. na C.: Za to leto vse plačano. G. M. JE. v V: Donesete še 4 gl. 50 kr. do konca t. 1. G. J. S. v H.: Da, vse poravnamo Umrli so: 2. oktobra. Marija Tertnik, mestna nboga, 37 let, Kar-lovska cesta št. 7, boemoptae. V bolnišnici: 29. septembra. Ana Lavrič, gostija, 73 let, marasmus senilis. 30. septembra. Marija Lampič, gostija, 63 let, (Poljanska cesta št. 42.) marasmus. Tujci. 1. oktobra. Pri Alalidu: Rizzoli, uradnik, iz Olomuea. — Klekner, Rihard in Lorenc Grossman z Dunaja. — Terdina, trgovec, iz Celovca. — Topfl, stavbar, z Dunaja. Pri Slonu: Gutton, trgovec, iz Francije. — Kapello, ravnatelj, s soprogo, iz Trsta. — Engel, trgovec, z Dunaja. — Western, zasebnik, z Angleškega. — Ivas, zdravnik, iz Ino-mosta. — Roth, poročnik, z Gorenjega Štajerja. — Bubany, trgovec, s Fužin. — Hoffinann iz Reke. — Domladis iz Ilirske Bistrice. — Avsenik, trgovec, z Dolenjskega. — Stojanovič, trgovec, z Ogerskega. Pri Južnem kolodvoru, pl. Fichtenau, zasebnik, iz Gradca. — Hutter z Bleda. — Kokošineg iz Rudolfovega. — Starman, krčmar, iz Maribora. — Čuk. z materjo, iz Ljubljane. — Pinker iz Celovca — Sturm iz Celovca. Vremensko sporočilo. Dan Čas Sta n j e Veter Vreme > ® t-j ■Z*? opazovanja zrakomera r mm toplomera po Celzija 0