VESTIMK
, MW-
^imnumtnmiuuuiunimmuttuttmiiimuiuuntutttttui S	- ^
Poštni urad 9020 CetovecjJ-E Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt =	izhaja v Ceiovcu
Erscheinungsort Kiagenfurt
E Posamezni izvod 3 šiiinge E	mesečna naročnina 12 šiiingov
E	ceioietna naročnina 120 šiiingov
§	P. b. b.
'<nmummtmnnntin!mn!mtmt)nntmiinmm)mtm«nmMm.

J!
LETNiKXXXVi	CELOVEC, PETEK, 20. NOVEMBER 1981	ŠTEV. 47(2046)
USPEH PRi KMEČKOZBORSKiH VOLiTVAH:
izid volitev je dokaza!
da smo koroški Siovenci s!ej ko prej prisotni na ceiotnem ozemtju naše avtohtone naselitve
Nedeijske kmečkozborske voiitve na Koroškem gotovo niso imeie tistega pomena in odziva, ki ga imajo sicer voiitve, kjer gre za široko družbenopoiitično odiočitev. Kot voiitve stanovskega interesnega za-stopstva — v tem primeru kmečkega stanu — so zajeie in nagovoriie !e dei prebivaistva. Kijub temu pa so tudi v tem „ožjem" okviru zanimiv odraz dogajanja v dežeii. Še posebej pa so te voiitve pomembne za našo siovensko narodno skupnost, saj ravno pri teh voiitvah boij kot pri vseh drugih voiiinih odiočitvah prihaja do izraza težnja po samostojnosti. in v tem pogiedu za nedeijske voiitve iahko ugotovimo, da smo kijub vsem obiikam vpiivanja in pritiska ne samo obdržaii dosedanje pozicije, marveč jih še vidno okrepiti.
število glasov, ki so jih tokrat dobili kandidati Skupnosti južno-koroških kmetov, se je v primerjavi 1 volitvami leta 1976 povečalo za 212, namreč od 1413 na sedanjih 1625, kar pomeni tudi porast de-^eža na skupnem številu glasov od 6.86 na 4,53%. To je brez dvoma
Posvet ZSO
V soboto 14. novembra 1981 je bii na sedežu Zveze siovenskih organizacij na Koroškem v Ceiovcu posvet, na katerega so biii vabijeni čia-ni nadzornega in upravnega odbora ter zastopniki krajevnih odborov ZSO in včianje-nih organizacij.
Posvet je veijai probiema-tiki zakona o narodnih skupinah s posebnim ozirom na vprašanja! sosvetov.
Po izčrpni razpravi so biia sprejeta staiišča o nadaijnji strategiji pri uresničevanju pravic siovenske narodne skupnosti na Koroškem v smisiu čiena 7 avstrijske državne pogodbe.
^ samostojnemu uveljavljanju Manjšine vse prej kot naklonjeno.
2a primerjavo naj navedemo po-^tke o drugih listah: OVP-jevskl ^duernbund je dobil 21.237 glasov, o pomeni povečanje za 1062 gla-^v, medtem ko se je delež na
skupnem številu glasov povečal od 55,03 na 59,29 "/c. Za SPO-jev-ski Arbeitsbauernbund je bilo oddanih 8081 glasov, kar pomeni nazadovanje za 39 glasov, vendar pa se je delež kljub temu povišal od 22,15 na 22,56%. FPO-jevsko listo je tokrat volilo 4878 volivcev, to je
razveseljiv uspeh, pomemben to-kko več, če pomislimo, v kakšnih Pogojih se mora uveljavljati Skupnost južnokoroških kmetov v primerjavi z ostalimi listami, za katerimi stojijo velike in vplivne polifone stranke, da niti ne govorimo n političnem ozračju v deželi, ki
za 1332' več kot leta 1976 in se je zato tudi delež povečal od 9,67 na 13,62%. Toda pri teh spremembah je treba nujno upoštevati dejstvo, da letos ni več kandidiral takoime-novani Allgemeiner Bauernver-band, ki je pri zadnjih volitvah dobil še 3407 glasov.
Povečanje glasov predvsem za OVP in FPO gre torej na račun omenjene liste, kar velja tudi glede razdelitve mandatov: OVP je dobila 22 (prej 21) mandatov, SPO je ostala pri prejšnjih 8 mandatih, FPO je število svojih zastopnikov povečala od 3 na 5, Skupnost južnokoroških kmetov pa bo kljub vidnemu povečanju glasov tudi v novi zbornici imela le enega predstavnika.
Uspeh, ki ga je zabeležila Skupnost južnokoroških kmetov, se razumljivo dosti bolj kot v deželnem merilu vidi v podatkih za južni de) dežele. V dvojezičnih občinah (podrobne podatke objavljamo na 2. strani — op. ured.) je razmerje med posameznimi listami namreč bistveno drugačno: tukaj znaša delež Skupnosti južnokoroških kmetov 10,71% delež OVP 53,94%, delež SPO 26,11 % in delež FPO le 9,24 %.
Če govorimo o uspehu, ki ga je v nedeljo zabeležila Skupnost južnokoroških kmetov, potem moramo tudi še povedati, da je napredovala skoraj v vseh občinah omenjenega ozemlja. Gledano po krajih, je v okraju Šmohor obdržala svoj položaj, v okrajih Beljak, Celovec in Velikovec pa je vidno napredovala. Največji porast glasov (namreč za 92) je zabeležila v
okraju Beljak, v okraju Celovec znaša porast 42 glasov in v okraju Velikovec 55 glasov. Manjše število glasov pa je dobita tudi v posameznih občinah izven dvojezičnega ozemlja, kar velja tudi za obe središči Celovec In Beljak.
Morda še bolj kot pri prejšnjih volitvah so tokrat na odločitev volivcev vplivale predvsem osebnosti. To velja tudi za Skupnost južnokoroških kmetov: v domači občini nosilca liste Ignaca Domeja je dobila SJK največ glasov izmed vseh list; ugotovitev pa potrjuje tudi primer občine Bilčovs, kjer je doma slovenski, kandidat na socialistični listi, katera je napredovala od 28 na 69 glasov.
Ravno ta primer pa nam mora biti zgovorno opozorilo, da bi delali največjo napako, če bi zdaj odločitev za eno določeno listo istovetili z narodnostno opredelitvijo. Dejstvo je, da v razmerah, ki vladajo na Koroškem, marsikateri zavedni Slovenec vidi svoje stanovske in druge interese učinkoviteje zastopane pač v eni ali drugi večinski stranki, kar je brez dvoma prišlo do izraza tudi pri nedeljskih volitvah.
Ob vseh teh pridržkih pa je uspeh, ki ga je zabeiežiia Skupnost južnokoroških kmetov, nedvomno obetajoč, saj nam je kijub vsem težavam in oviram uspeio prepričijivo demonstrirati prisotnost in živijenjsko voijo na ceiotnem ozemiju naše avtohtone na-seiitve.
V tem smisiu je Zveza siovenskih organizacij izrekia Skupnosti južnokoroških kmetov, njenemu izvo-ijenemu mandatarju in ostaiim kandidatom čestitke k doseženim uspehom ter izrazita žeijo, da bi bito sodeiovanje tudi v bodoče uspešno in koristno.
i udi )uzm i irolci
podpirajo boj Slovencev v Itaiiji v njihovem boju za giobaino zaščito
Slovenska narodnostna skupnost v Italiji preživlja trenutno zelo pomembno in verjetno odločilno fazo svojega boja za globalno zaščito. Prav v zadnjem času je prišlo do cele vrste srečanj med predstavniki Slovencev ter predstavniki italijanske države in italijanskih političnih strank, kjer povsod je bilo govora o tem, kako naj bi izgledala rešitev, ki bi slovenski narodnostni skupnosti zagotovila njen obstoj in nadaljnji razvoj.
Pri tem so se pokazale zelo velike razlike v pogledih. Čeprav so se končno vse merodajne politične sile priborile do spoznanja, da je Slovencem treba izpolniti njihove pravice, pa je opaziti med posameznimi strankami široko razhajanje glede vsebinske in predvsem glede krajevne veljavnosti bodoče zaščite. Slovenci ob podpori naprednih sil upravičeno zahtevajo globalno zaščito za celot-
Borci profi iasizmu
so pre;eB odlikovanja BFB/
V okviru svečanosti, ki je biia minuia soboto v Kuiturnem domu v Šent-primoiu, je kon:ui SFRJ v Ceiovcu Aifoni Naberinik izroči) večjemu Steviiu biv!ih partizanskih borcev in aktivistov OF spominske medaije, s katerimi jih je predsedstvo SFRt odiikovaio za njihov prispevek k zmagi nad faiizmom.
Med udeieienci svečanosti so biii poieg odiikovancev tudi predsednika obeh osrednjih organizacij koroJkih Siovencev dr. Franci Zwitter in dr. Matevi Griic, predsednik Osrednjega odbora koroJkih partizanov v Ljubijani ini. Pavie Zaucer-Matjaž, predsednik Zveze koroikih partizanov v Ceiovcu Janez Wutte-Luc in drugi predstavniki. S kratkim sporedom borbenih pesmi pa je prireditev obogati) KoroJki partizanski pevski zbor pod vodstvom dirigenta prot. Branka Čepina. (Kratek povzetek priioinostnega govora konzuia Maberinika objav-ijamo na Z. strani)
no narodnostno skupnost ne glede na njeno številčno moč in predvsem ne glede na njeno naselitev; nasprotno pa zlasti demokristjani vztrajajo pri stališču, ki ga napram Slovencem uveljavljajo že doslej in po katerem naj bi bila manjšina zaradi svoje naselitve v različnih pokrajinah tudi glede pravic razdeljena v različne kategorije.
Takšna diskriminacijska miselnost predvsem nam koroškim Slovencem ni nova, saj nas je sedanja ureditev potom „vzornega" zakona o narodnih skupinah, sprejeta na podlagi rezultatov bojkotiranega ugotavljanja naše številčne moči, „vzorno" razdelila na najmanj osem različnih kategorij, po katerih nam v desetinkah odstotkov priznavajo ati odrekajo pravice različno od občine do občine. Italijanski oblastniki hočejo Slovence deliti sicer samo na tri različne kategorije (z oztrom na njihovo naselitev v tržaški, goriški ali videmski pokrajini), kar pa je seveda prav tako nesprejemljivo in zato Slovenci takšno reševanje upravičeno odklanjajo.
V tem njihovem stališču so jih sedaj podprli tudi južni Tirolci. Ko se je delegacija skupščine in izvršnega sveta SR Slovenije mudila prejšnji teden na uradnem obisku na Južnem Tirolskem, so razgovarjali tudi o manjšinski problematiki. Pri tem so poudarili vlogo mostu, ki jo igrajo narodnostne skupnosti pri sodelovanju med sosednimi deželami, obenem pa naglasiti nujnost po čim prejšnji globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Posebno zanimivo pa je bilo srečanje z južnotirolskim deželnim glavarjem Magnagom, ki je prav tako poudari! potrebo po čim prejšnji odobritvi ustreznega zakona o globalni zaščiti Slovencev, pri čemer je še posebej dejal, da je nevdržno in popolnoma neutemeljeno deliti vsako narodnostno skupnost na več kategorij. In v tem smislu je zagotovil, da se bodo poslanci SVP tako v senatu kot v poslanski zbornici odločno zavzeli za to, da bi parlament čim prej sprejel zakon o globalni zaščiti Slovencev v Italiji.
ZANIMIVO PREDAVANJE V CELOVCU:
Gibanje neuvrščenosti
aiternativa biokovski deiitvi sveta
Boj proti oživijanju fašizma
je pogoj za ohranitev miru in sožitja
„Vloga Jugoslavije v gibanju neuvrščenih" je biia tema predavanja, ki ga je minuii četrtek v ceiovški mestni hiši ime) vodja deiegatov SR Siovenije v zveznem zboru Skupščine SFR Jugosiavije Bogdan Osoinik. Na predavanje ugiednega siovenskega poiitika sta vabiia ge-neraini konzuiat SFRJ v Ceiovcu in Avstrijsko-jugosiovansko društvo na Koroškem.
Kot uvod v predavanje so predvajati fiim, ki je z dokumentarnimi posnetki pokazat historiat gibanja neuvrščenih od prve konference v Beogradu pred 20 ieti do današnjih dni, ko je v to gibanje včia-njenih že preko sto držav, ki se nočejo podrediti diktatu dveh biokov.
Bogdan Osolnik je v svojem pre- tive kot da se opredelijo za po-
davanju ob 20. obletnici tega gibanja nanizal nekaj osnovnih načel in momentov, ki označujejo politiko neuvrščenosti. Med njimi zavzema eno najpomembnejših mest prav obračunanje s tistim pojmovanjem odnosov med državami, ki sprejema blokovsko delitev sveta kot neko neizbežno nujnost, ki narodom ne dopušča druge alterna-
kroviteljstvo enega ali drugega bloka in podredijo svojo neodvisnost interesom njegove globalne politike. Kot tako se je gibanje, ki so ga pred 20 leti zasnovali Tito, Naser in Nehru, vedno zoperstavljalo tekmovanju velesil in blokov, ki vodi v poglabljanje kriz in nasprotij, v končni konsekvenci pa celo v vojaške spopade, novo svetovno voj-
Novi zakon o najemninah
je po nepotrebnem razburil desnico
„Kcmunizem ante portas" (komunizem je pred vratmi) so zakričati zastopniki opozicijskih strank in lastniki stanovanjskih hiš, ko je v sredo minulega tedna avstrijski parlament samo z glasovi vladajoče socialistične stranke sprejel nov zakon o najemninah.
Seveda pa zakon, proti kateremu so konservativne sile zagnale takšen hrup s komunizmom nima nobene zveze. V resnici je namreč socialistična stranka prvotni zakonski osnutek v želji, da bi prišlo do skupnega sklepa vseh v parlamentu zastopanih strank, v dolgotrajnih pogajanjih z opozicijo tako daleč omilila, da z novimi predpisi — ki pa sta jih OVP in FPd kljub temu zavrnili — takorekoč nikjer niso prizadeti bistveni interesi (in predvsem profiti) hišnih lastnikov. Zato pa zakon tudi med članstvom SPO ni naletel na splošno zadovoljstvo, razumljivo iz ravno obratnih vzrokov kot pri desnici.
Za kaj pravzaprav gre? V glavnem prizadene ta zakon Dunaj in morda še Gradec in Linz, torej avstrijska velemesta, kjer je pomanjkanje stanovanjskega prostora posebno občutno in so zato profitnim špekulacijam s stanovanji odprta vrata na ste-žaj. Poleg tega so zlasti dunajska stanovanja zelo stara (večinoma še iz časov monarhije ali vsaj prve republike) in razumljivo nikakor ne ustrezajo sodobnemu udobju; stanovanja brez kopalnic ter s straniščem na hodniku za več strank skupaj so na Dunaju še zelo razširjena. Po drugi strani imajo ta stanovanja, v katerih stanujejo večinoma stari ljudje, to prednost, da so razmeroma poceni.
Tu pa se začenja hudičevi krog profitarskih špekulacij hišnih lastnikov: K.er so taka stanovanja razmeroma poceni in hišnim lastnikom torej ne donašajo zaželjenih dobičkov, pustijo svoje hiše enostavno propadati in ne investirajo niti šilinga za njihovo obnovo oz. posodobitev. Šele potem, ko prvotne stranke umrejo, dopolnijo prazna stanovanja s kopalnico in že namesto prejšnjih 800 šilingov takoj zahtevajo 4000.— šilingov ali še več najemnine. Temu se pridružijo še blazno visoke „od-kupnine", ki dosežejo tudi po 400.000 šilingov in še več.
Posledica takih razmer je neznosen položaj, da morajo stari ljudje, ki so garali celo življenje, živeti v popolnoma neudobnih, pogosto nečloveških stanovanjih, ker si boljših stanovanj — seveda proti visokim najemninam — od svoje pokojnine ne morejo privoščiti; po drugi strani pa morajo mladi ljudje za vsaj nekoliko udobno stanovanje odšteti do 60 odstotkov svojega mesečnega dohodka za najemnino in za odplačevanje kreditov, ki so jih morali najeti za odkupnino, brez katere stanovanja sploh ne bi dobiti. Položaj, ki za prizadete — razen za lastnike hiš — gotovo ni zadovoljiv.
Te razmere naj bi novi zakon omilil in bolj socialno rešil med drugim s tabo imenovano zgornjo mejo najemnin za štiri različne kategorije stanovanj, ki se ravnajo po stopnji opremljenosti; drugi ukrep, ki ga prinaša novi zakon, je prepoved ^od-
kupnin". Na prvi pogled je to brez dvoma dobro, pravično in socialno, vendar je vprašljivo, ali se bo zakon tako tudi izvajal, kajti lastniki hiš in razni špekulanti bodo gotovo tudi v tem primeru spretni dovolj, da bodo našli še in še možnosti, kako bi se izognili „neprijetnim" določilom. Sicer pa so tudi politiki socialistične stranke že izrazili bojazen, da bo treba nešteto sodnijskih obravnav in odločb vrhovnega sodišča, predno bo zakon jasen in nedvoumen dovolj — kajti v njem je dosti takih paragrafov, ki jih je moč tolmačiti tako ali drugače.
Torej bo pokazala šele bodočnost, ali bo novi zakon o najemninah dejansko prispeval k pravičnejši razporeditvi stanovanjskega prostora in s tem k rešitvi stanovanjskega vprašanja, perečega zlasti v velikih mestih.
/r^-ter
no in splošno uničenje. Z gibanjem neuvrščenih se proti tej blokovski logiki odpira upanje, da je predvsem za dežele tretjega sveta mogoč tudi drugačen razvoj. V tem smislu se gibanje zavzema za novo mednarodno ekonomsko ureditev, ki je ne označujejo kolonialni in neokolonialistični odnosi do držav v razvoju, in za novo in bolj demokratično ureditev mednarodnih odnosov sploh. S tem je gibanje hkrati pomembna sila v zavzemanju za popuščanje napetosti v svetu in za ohranitev miru. Taki zasnovi in takemu razvoju gibanja neuvrščenih sta brez dvoma dala pomemben prispevek predvsem Jugoslavija in njen predsednik Josip Broz Tito.
Informativnemu prikazu gibanja neuvrščenosti in njegovih ciljev, ki ga je podal Bogdan Osolnik, je sledila krajša debata, kjer je prišlo do izraza, da gibanje neuvrščenih tudi brez močnih osebnosti, ki so doslej dajale pečat temu gibanju, le-to zmore marsikaj, enostavno zato, ker gibanje neuvrščenosti ni gibanje, ki bi se rodilo v glavah nekaterih velikih mož, temveč je samo odraz neke zgodovinske tendence. Niti odhod velikih osebnosti, kot so Tito, Naser, Nehru, Makarios, Sadat in mnogi drugi, niti težave in protislovja v gibanju samem te zgodovinske tendence ne morejo zavrniti. Zato je Bogdan Osolnik tudi izrazil upanje, da bodo morda prav priprave za naslednjo konferenco neuvrščenih, ki bi morala biti prihodnje leto v Iraku, prispevale k temu, da bo mogoče končati vojno med Irakom in Iranom, ki sta oba med neuvrščenimi.
„Današnja svečanost je namenjena v:em ti:tim Slovencem, ki iivijo v Av-:triji in :o s :vojo akiivno udeležbo v narodnoosvobodilni borbi na :trani zaveznikov v drugi svetovni vojni in $ svojim uporom proti nacitašizmu prispevali velik deiei k obnovi neodvisne in demokratične repubiike Avstrije," je dejal konzul SFRJ Alfonz Naberžnik minulo soboto na svečanosti v Kulturnem domu v Šentprimožu, ko je bivšim partizanskim borcem in aktivistom izročal Spominske medalje, s katerimi jih je odlikovalo predsedstvo SFRJ „za udeležbo v osvobodiinem boju proti nacifašizmu kot prispevek k skupni zmagi nad fašizmom in za zbliževanje ter krepitev prijateijstva med narodi ter miru v svetu". Pri tem je konzul Naberžnik naglasil, da pri obujanju spominnov na težke dni polpretekle zgodovine ne moremo mimo dejstva, da je dala Jugoslavija na oltar domovine 1,700.000 žrtev. „Tega ne bomo in ne smemo nikoii pozabiti, saj je dal vsak deseti Jugosiovan svoje življenje za srečnejšo prihodnost vseh ijudi na svetu."
Prav tako pa lahko ugotovimo, da ogromne žrtve niso bile zaman, je poudaril govornik. Jugoslavija in njeni narodi so v svetu, v Evropi in na Balkanu dejavnik miru. V svoji notranji in zunanji politiki so odločni graditelji mirnih enakopravnih odnosov z vsemi narodi in državami, ki to želijo, še zlasti z vsemi sosedi. Kot enega od glavnih pogojev za ohranitev miru in zdravega sožitja med narodi pa je ugotovil potrebo, da se odločno borimo vsi skupaj proti oživljanju fašizma in nacizma v najrazličnejših oblikah, proti pojavom ozkega nacionalizma in sovražnostim na račun drugega naroda ali narodnosti.
Govoreč posebej o odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo, je konzul Naberžnik opozoril na dobre in prijateljske odnose in vsestransko sodelovanje. Izrazil je zadovoljstvo, da vladajo ta-
Da tudi za nevtralno Avstrijo politika neuvrščenosti postaja bolj in bolj zanimiva, o tem je pričala številna navzočnost koroške politične prominencet pri predavanju.
V _ T
ki odnosi med obema državama, obenem pa poudaril prepričanje, da se ti prijateljski odnosi lahko gradijo še izboljšajo le ob doslednem izpoj* njevanju manjšinskih zaščitnih določil. „Tako kot naša država skrbi za vse* stranski razvoj manjšin in narodnosti, tako pričakuje tudi od drugih celovito ureditev položaja in pravic slovenske in hrvaške narodne skupnosti. Narodnostne skupnosti so namreč most z° poglabljanje in nadaljnje razvijanje medsebojnega plodnega sodelovanja narodov in narodnosti SFR Jugoslavije in avstrijskega naroda."
Tudi današnja slovesnost sodi v okvir poglabljanja in zbliževanja narodov sosednih držav, je ob koncu dejal kom zul Naberžnik. .Zato mi dovolite, °° prejemnikom spominskih medalj ob 4 obletnici vstaje naših narodov in narodnosti ter našega skupnega boja v okviru zavezniške protihitlerjevske koalicije, proti nacifašizmu in za ustanovitev in razvoj neodvisne in demokratične Avstrije, čestitam in se jn" iskreno zahvalim za pomemben prispe vek v skupni borbi za mir v svetu, za krepitev dobrososedskih odnosov 's' za vsestransko sodelovanje narodo in narodnosti SFR publike Avstrije."
Jugoslavije in re-
.............. t "
!zid vo!itev v dvojezičnih občinah
Prvi kandidati
o izidu voiitev
Takoj po objavi rezultatov nedeljskih kmečkozborskih volitev smo prvih pet kandidatov Skupnosti južnokoro-ških kmetov prosili za njihovo mnenje o izidu volitev. Takole so izjavili:
#	DOMEJ IGNAC: Uspeli smo povsod in s tem dokazali, da nas kot narodno skupnost nihče ne more prezreti. Sicer nismo dosegli drugega mandata, vendar ne smemo pozabiti, kako veiikanskega aparata se poslužujejo večinske stranke. Kot izvoljeni mandatar hočem biti posrednik med kmetom in pristojnimi oblastmi.
#	LESJAK LUDViK: Zame osebno so bite volitve precejšen uspeh, ker sem sam doživlja), kako so vodilni predstavniki večinskih strank skušali za vsako ceno nagovoriti naše volivce, kar pa se jim ni posrečilo. Obema osrednjima organizacijama bi se zahvalil, ker sta pri teh volitvah nastopali skupno.
#	KAROL FOLTI: Zelo sem vesel, da smo pridobili v vseh krajih južne Koroške. Čeprav nisem bil izvoljen, se bom udejstvoval tudi v bodoče in se name lahko obrne vsak, če ima težave in žeii pomoč.
C KRUSiC ANTON: Skoda, da nismo dobili drugega mandata, ker bi bilo delo vsekakor lažje. Ravno ta izid volitev dokazuje, kako smiselno je zavzemati se za samostojnost in da je velikanska zmota, če kdo trdi, da je vključevanje v večinske stranke v korist naši narodni skupnosti.
$ WERN)G ROZINA: Z izidom volitev sem res zadovoljna. Menim pa, da so kmetice v kmetijski zbornici zelo slabo zastopane. Želela bi, da bi se v zbornici zavzeli med drugim za kmetico, ki postane mati; v prvih šestih mesecih naj bi dobiia delovno moč, morda kako študentko, ki bi ji pomagata in imeia poleg tega dodatni za-siužek.
Vsi skupaj pa so se zahvalili volivkam in volivcem za izkazano zaupanje; še posebej vsem aktivistom, ki so žrtvovali svoj prosti čas za de'o v volilnem boju in s tem prispevali k skupnemu uspehu; prav tako pa tudi obema osrednjima organizacijama za njuno podporo Skupnosti južnokoro-ških kmetov.
Skupnost
juinokoroških
B°"(OVP)^
Arbeitsbauernbund
SPU-Bauern
(SPO)
	1981	1976	1981	1976	1981	1976	1981
Bekštanj	99	73	299	309	201	183	22
Bilčovs	56	70	111	150	69	28	8
Bistrica v Rožu	42	46	147	104	104	105	8
Borovlje	46	30	177	174	158	142	23
Čajna	3	2	131	117	140	127	61
Djekše	11	7	109	113	42	44	21
Dobrla vas	68	50	300	325	126	112	15
Galicija	41	26	145	127	53	66	12
Globasnica	118	109	113	127	62	55	6
Grabštanj	1	-	245	221	21	25	34
G rebrn j	5	5	296	272	72	99	28
Hodiše	35	22	110	101	51	56	9
Kotmara vas	32	24	131	153	75	71	10
Otok	-	1	94	85	12	11	3
Pliberk	317	307	305	292	111	101	29
Podklošter	18	16	195	159	116	123	13
Pokrče	3	3	129	127	21	41	10
Rožek	42	31	77	108	64	43	9
Ruda	10	6	135	129	65	52	12
Seie	53	42	25	24	39	24	1
Straja vas	32	24	151	153	157	122	10
Suha	18	23	122	110	50	25	2
škocijan	78	81	227	265	81	44	16
Škofiče	29	23	127	103	57	76	3
Šmarjeta v Rožu	19	17	107	95	40	29	2
Šmohor	11	14	470	478	291	328	190
Štefan na Zilji	3	-	228	247	125	139	21
Šentjakob v Rožu	126	100	169	162	140	168	10
Teholca	-	-	116	115	54	75	7
Velikovec	27	29	607	560	244	262	75
Vernberk	11	11	119	92	90	101	15
Vrba	49	36	305	263	115	81	43
Železna Kapla	52	56	124	124	90	74	3
Žihpotje	5	8	90	107	24	27	8
Žitara vas	70	61	159	154	117	135	9
Žrelec	37	35	243	224	83	118	22
Beljak-mesto	5	5	452	475	260	2'30	40
Celovec-mesto	8	6	700	621	144	115	71
Freiheittiche
Bauemschatt
(FPO)
1976
AMgem'
eine'
39
2
7
8 69 15 10
2
5 18 31 13
7
6
22
5
10
10
4 1
5 5
4
5 4
161
18
6 1
62
20
51
6
1
4
10
49
31
1976
29
1
40 18 15 18 21 20
7 16 40
8 4
74
8
4 1
70
17
30
5
2?
7
20
42
82
Predstaviti so 3. izdajo Lipuševe knjige Zmote dijaka Tjaža
Koroški pisatelj Florjan Lipuš je stos doživel prevod njegovega ro-"iana Zmote dijaka Tjaža v nemščino. Odmev je bil izredno ugoden, ^ je brez dvoma potrditev za kva-'teto Lipuševe literature tudi v šir-Soni evropskem prostoru. To pa za slovensko književnost ni vsakdanja rsc, kaj šele za zamejsko književnost. „Mora! je priti literarni velika Peter Handke, da ga je odkril ne samo svetu ampak tudi nam Rogovim rojakom — koroškim Slo-''sncem", je ob predstavitvi 3. izdaje Lipuševe knjige „Zmote di-j^a Tjaža", dejal direktor založbe rava dr. Franci Zwitter, ko je pre-okli ponedeljek knjigo skupaj c sozaložnikom, Založništvom trža-
ustvarjalnosti Lipuša. Zato sem tembolj vesel, da danes lahko predstavim tretjo izdajo knjige „Zmote dijaka Tjaža" v skupni založbi „Drave" in ..Založništva tržaškega tiska", s katero se končno tudi Slovenci iz zamejstva oddolžujemo pisatelju, ki je s to knjigo, prevedeno od morda največjega sodobnega avstrijskega prisatelja v nemški jezik, opozoril na eksistenco male narodne skupnosti, ki kulturno ustvarja, ki pa je kljub temu ob nerazumevanju sosednjega naroda ogrožena v svojem obstoju in zlasti v svojem nadaljnjem razvoju. Ko predstavljam to knjigo, želim, da bi njeno branje utrdilo v slehernemu izmed nas „osebno šanso,
^ega tiska predstavil zastopnikom 'ska ter izbranemu krogu kulturnikov tu in onstran meje.
Dr. Zvvitter je dalje menil, da ne iskal tozadevnih vzrokov, da pa ie Lipuš ob ukinitvi Mladja sam za-^'sal o tem nezanimanju marsika-ero grenko in trdo resnico. In da-is je Zwitter dejal: Resnica je nam-da je slovenski kulturni svet s Podelitvijo nagrade Prešernove-39 sklada priznal pomembnost te n^ietniške stvaritve in ne smemo Prezreti, da je zgodba potem, ko ^ izhajala najprej v Mladju, doži-^9la dve izdaji in sicer leta 1972 v ^ariborski založbi Obzorja in leta 9?6 pri Mladinski knjigi v Ljubljani v zbirki „Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev" s še dve-"ri nadaljnjimi deli pod naslovom "Škorenj". Le manjšina sama, ka-Sd pripada ni znala dovolj ceniti
da uresničimo v sebi koroškega Slovenca", za kar je po lastnih besedah avtor sam delal in ustvarjal ter pisal.
Direktor Založništva tržaškega tiska Sergij Lipovec je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da je Li-pušev roman izšel v skupni založbi in poudaril, da je sodelovanje med obema založbama v zamejstvu potrebno in menil, da je do pričetkov sodelovanja prišlo že pred leti, ko sta založbi skupno izdali „Kras" (pesmi Kosovela in grafik Spacala) da pa je to sodelovanje treba poglobiti, saj prav Lipuševa knjiga znova potrjuje, da je tako sodelovanje v obojestransko korist.
Po uvodnih besedah predstavnikov založb je Florjan Lipuš zbranim prebral odlomek iz nove knjige, nato pa je odgovarjal na vprašanja novinarjev. Med zbranimi je
K()N€ERT v okviru Koroške glasbene jeseni
okviru Koroške glasbene jese-"k je Slovenska prosvetna zveza ^sjšnji četrtek vabila na koncert " hiodro dvorano Doma glasbe v elovcu. Nastopila sta altistka Rei-° Katsumata iz Japonske in pia-*j'st Janko Šetinc iz Ljubljane. Izdala sta glasbena dela Franza .chuberta, Huga VVolfa, P. I. Caj-o^skega, Sergeja Rahmaninova, &aipa Pavčiča, Marjana Lipovška, Otona Lajovica, Takida Rjutare in ^akada Yoshinao.
:	^ navedenih imen je razvidno,
0 je šlo za zahtevno glasbo med-
narodno znanih mojstrov. Tu je posebno treba naglasiti visoko umetniško raven solistke Katsumate, ki je kljub jezikovnim težavam brezhibno interpretirala dela navedenih skladateljev, kar potrjuje njen mednarodni umetniški ugled.
Žal pa moramo zapisati, da je koncert, kar zadeva organizacijsko plat, bil porazen, saj se je le-tega udeležila le peščica ljudi. Pri tako vrhunskih umetnikih kot sta Katsumata in Šetinc, se bi akterji SPZ lahko toliko potrudili, da bi uspeh bil vsaj zadovoljiv.
bil tudi akademik Josip Vidmar, ki je tudi posegel v diskusijo in Florjanu Lipušu s svojo oceno njegovega romana „Zmote dijaka Tjaža" dal posebno priznanje, ko je dejal, da je to delo, ki v slovenskem slovstvu nima primere in da je tudi v drugih evropskih literaturah težko najti primerjave z njegovim delom, ki je od začetka do konca napisano s tako intenziteto in artistično voljo, ki bralca priklene nase, predvsem pa je Lipuševa proza, je menil Vidmar, povsem nekaj novega v slovenski literaturi in ga primerjal s Prežihom, Kranjcem in Kosmačem, ki so vsi prišli iz periferije. K temu se je oglasil jugoslovanski konzul v Celovcu Alfons Naberžnik, ki je menil, da je priznanje izrečeno od osebnosti kot je Josip Vidmar, za avtorja še posebnega pomena, saj vemo kaj beseda tega človeka velja v slovenskem kulturnem prostoru.
Avtorju in obema založbama želimo, da bi tretja izdaja romana „Zmote dijaka Tjaža" našla mnogo bralcev v celotnem slovenskem kulturnem prostoru. Naj še omenimo, da je na vabilu, ki smo ga prejeli, tudi pisalo, da bo Lipuš pred predstavitvijo knjige v hotelu Moser, v knjigarni „Naša knjiga" dajal avtograme. Žal je avtor v knjigarni zaman čakal na ljubitelje njegove literature. Tu je verjetno šlo za organizacijski spodrsljaj in bi bilo prav, da se bi kaj takega dalo izvesti ob drugi priložnosti, morda v obliki literarnega večera avtorja. Končno naj še omenimo Helgo Mračnikar, ki je tudi prišla na predstavitev Lipuševe knjige. Kot znano je Handkejev prevod Tjaža nastal na osnovi njenega sodelovanja.
Pred 75 teti je umr! pesnik
Simon Gregorčič
tore^, 24. Move77?^r<2, poreko 7.5 /er	je MTHr/ $/ove??-
perfM^	G rego reze. M/ego-
fo obsežno	z/e/o, po zz-
rzzzzz prez/we?w r/orzz' rzzz ^/cuerz^z /jzzzf-pe^zTzz, je v rezje/Mz/eretz/z /czz/z prejimjegg yro/etjzz roz/z/o we<7 zrajjzo/j-re pe^rzzj^e z/osez^e r/oveTTs^egzr zzzz-roz/zz. ^zzrzorz Gregorčzč b je i peu-rzojfjo zrz zz^rzzzzzzrzz verzz' przz/oM $/o-ves zzzzjpopzz/zzrzzejjegz: pernz^zr zrz je zrzzzrz Zzzz/z ^ot ,,gorz1^z ^/zzfče^".
Poezzje ^zrrzorzzz Gregorčzčzz ^o z/o-žzve/e jrevz/rze r:z:^/zzz/e zrz porzzzZzre zrz rrzzrrsr^zzterzz Gregorčzčcozz pe^erzz je porzzzroz/e/z: že zzz MM rzjego*oegzz žztz-/jerzja. ztfrzogo jzA je ^z/o trzz/z' zzg/zzr-/'erzzTz zrz je z/zzrzer ^oz/zjo rrzez/ rzz:j/zo/j pere pesrrrz. Gregorezeevo pezzrzzi^o z/e-/o je prezf-Merrz powečerzo rzzzroz/zz zrz z/ozrzozzzrzz, rrzrzogo pe^rzzz pzz rrzzz je rzzzre^ovzz/o rrce, yz'cer pzz je rrstvzzrz/ rzzzjzzeč rrzzre/rzzTz perrrzz. A/e z/ rrzzj/m/j zrzzzrze Gregorčzčeve pe^rzzz roz/zjo.' V pepe/rzzčrzž rzoez, ioez, AGš rzzzroz/rzz' z/orrz, /Trrzee^z' /zzjz', L/jefegzz pržčzz Zož-jrzz, Nzzjz/zz^otzz! oporok, Pog/ez/ f rzez/o/žrzo o^o, /ejeZejcoz? przAegzz, Pzz-^e/jr^o jezero, Č/ove^zz rzzPzzr zrz z/rzz-
Čeprzzv je Gregorčzč M oz//z'čerz peMz'^, so gzz rzzzzzzz/rzjzzj/z; ^rogž ostro rzzzpzzz/zz/z, rzzzprez/rzž pzz zzzgovzzrjzz/z. Gregorčzčzz, ^z je ^z/ sz/rzo o/zčzzZ/jzzze rzzzrzzzze, je z/zzsZz' /zo/e/z! ^rztz^zz rzjego-vzP stzzrzoM^zjz tovzzrzsezz ('z/zz/zovrzz-^ozrj pose/rrzo rzjegovz'/r prez/sfojrzzTzov, Zzz so gzz zzzrzzz/; rz^egozze svo^oz/rze rrzz-se/rzosZz' prerrzeščzz/z' v rzzzrze z^rzzje rzzz GorzsAerrz.
A*o je 5z'rrzorz Gregorčzč 24. rzoferrz-č*rzz 790Z) v Gorzez pozj/ege/ srčrzz' /zo-/ezrzz, so gzz rzzz rzjegovo že/jo po^o-pzz/z rzzz Vrsrzerrz poz/ Tčrrzorrz. PesrzzTz je zzrrzr/, Zoz/zz rzjegovzz peserzz je žzvzt zrz se z/zzrzes segzz v srezz vserrz, /zz' /jzz-/rzjo svoj rzzzroz/. Tzz^o je /<z7o Zzzz/z v čzzszz NOR, /zo sž je erzzz zzrrzez/ prz-rrzors^zTz pzzrZzzzzrzs/zzT' /rrzgzzz/ rzzzzče/zt rzjegovo zrrze.
Likovna razstava v Pliberku
V gostilni Rcrsiwirt v Piiberku, so pretekio soboto odprii iikovno razstavo na kateri razstavijajo svoja deta siikarji Ernst Arbeitstein, iška Rano (Frančiška Radek-Novak) in Matthevvs Peter. Razstavo je ob kratkem kuiturnem sporedu in uvodni besedi odpri piiberški župan Franz Mikusch, ki je navzoče pozdravi) tudi v slovenskem jeziku, medtem ko je ostaii dei bit izveden žai samo v nemščini.
Med razstavijaici je najboij poznan naš rojak Ernst Arbeitstein ki se predstavija z njegovimi znanimi pasteli in monotipijami v katerih
prikazuje motive iz kmečkega življenja, narave in cikel aktov. Iška Rano, je akademska slikarka, rojena v Ziljski doiini, živi pa na Dunaju, je v avstrijski likovni umetnosti že znano ime in se v Pliberku predstavija z akvareli, oijnimi slikami in slikami v tempera tehniki in pretežno prikazuje tihožitja. Peter Matthevvs, je po rodu Angiež, zdaj pa živi in dela v Velikovcu, razstavija portrete v raznih tehnikah.
Razstava bo odprta do 30. novembra 1981 in sicer vsak dan od 16. do 19.30 ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Priporočamo, da si razstavo pri Rossivvirtu v Pliberku ogiedate.
Zzše/je
$7o venski 7-roFedar '82
Slovenska, izseljeniška matica je te dni izdala Slovenski koledar za leto 1982. To je zajeten in reprezentančen almanah, ki nosi podnaslov Koledar za Slovence po svetu in je 29. letnik po vrsti.
Slovenski koledar '82, ki so ga uredili Mitja Vošnjak, Jože Prešeren, Janez Kajzer, Mila Šenk, Jagoda Vi-gele, Franc Valentič, Janez Rekar in Janez Zrnec, je poleg koledarskega dela razdeljen na štiri poglavja, ki nosijo naslove Domovina, Literarni almanah, Slovenci po svetu in na English section. V prvem delu gre — kot je razvidno iz naslova — za prispevke o domovini — o Sloveniji, njenih ljudeh in krajih. Uvoden zapis izpod peresa Vide Tomšič, ki ga posveča pisatelju Luisu Adamiču, čigar 30-letnico smrti obhajamo letos. Mnogo čtiva je, ki govori o Sloveniji — domovini Slovencev po svetu. V teh prispevkih je govora o dogodkih v Sloveniji, njenih običajih, najnovejših dosežkih na raznih področjih kot je gospodarstvo, turizem, zunanja politika in zgodovina SFRJ. Naj med njimi omenimo le prispevek Jožeta Smoleta, ki piše o tem kako Jugoslavija dosledno hodi po Titovi zunanji politiki; potem je tu še zapis Roka Ariha, ki piše o igri o zalem dekletu, pri čemer je mišljena Miklo-va Zala.
V literarnem almanahu je posrečen prikaz sodobne slovenske književnosti, razumljivo pa je, da v tem prispevku uredniki niso pozabili obletnice Levstikove smrti, kakor tudi
ne vključiti klasikov slovenske kulturne zakladnice. Tokrat gre za dela Alojza Gradnika in Josipa Vandota, med imeni sodobnih avtorjev pa je zastopan tudi koroški pisatelj Florjan Lipuš, ki je v tej rubriki zastopan s črtico Sršeni.
V tretjem delu — Slovenci po svetu najprej tajnik Marko Pogačnik piše o Delu Slovenske izseljenske matice. Dalje spet beseda teče o pisatelju Luisu Adamiču oziroma simpoziju, ki je bil prirejen ob 30-letnici smrti tega znanega ameriškega pisatelja slovenskega rodu. Nadaljnji prispevki Slovenskega koledarja gre za prispevke o slovenskih društvih oz. njihovem delu v raznih koncih sveta, seveda pa tudi o spominih rojakov na njihova otroška leta v domovini — v Sloveniji.
Slovenski koledar uredniki zaključujejo s povzetkom vsebine v angleškem jeziku. Tako je v Slovenskem koledarju '82 mnogo zanimivih prispevkov, ki bodo pritegnili zanimanje bralcev, slovenskih rojakov po vsem svetu. Razen tega je Slovenski koledar opremljen s številnimi slikovnimi ilustracijami — tudi s kvalitetnimi barvnimi reprodukcijami. Tako je Slovenski koledar '82 pripraven tudi za darilo ob novoletnih praznikih.
Slovenski koledar '82 lahko kupite v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu, lahko pa ga tudi naročite pri Slovenski izseljenski matici v Ljubljani, Cankarjeva L
Sprememba v vodstvu Gtas-benega društva za Koroško
Pretekli teden je predsednik koroškega Umetnostnega društva dir. Helmuth Brandl zastopnikom koroškega tiska predstavil novega direktorja Glasbenega društva za Koroško, dvornega svetnika dr. Gun-terja Mittergradneggerja, ki je nasledil dvornega svetnika Schmidta.
Dr. Mittergradnegger je ob tej priložnosti zastopnikom tiska predstavil načrt za prihodnjo sezono, pri čemer je pripomnil, da ga je izdelal še njegov predhodnik. V le-tem gre za glasbene večere vrhunskih domačih in inozemskih ansamblov kot je češka filharmonija, amsterdamski filharmoniki, slovenska filharmonija in seveda domači koroški deželni sinfonični orkester in
drugi. V sporedu so zajeti tudi solistični večeri in manjši godalni ansambli. Vse prireditve, ki se bodo odvijale v času od novembra 1981 do maja 1982, so abonmajske, le gostovanja inozemskih ansamblov bodo prirediti s prosto prodajo vstopnic.
Novi direktor Mittergradnegger je izjavil, da bo pri bodočih sestavah programa bolj upošteval tudi zborovsko glasbo, seveda vrhunske kvalitete. Na vprašanje zastopnika našega lista, ali bo pri tem upošteval tudi slovenske zbore na Koroškem, je Mittergradnegger menil da, če bo njihova kvaliteta odgovarjala kriteriju, ki je v tem primeru izredno zahteven.
Simpozij o koroškem piebiscitu v knjižni obiiki
Potitična stvarnost na Koroškem šepa daleč za znanstvenimi dognanji, smo ugotoviti tani ob mednarodnem simpoziju o koroškem piebiscitu 1920. Tudi tetošnje prireditve okoii 10. oktobra tahko ocenjujemo kot sestavni det borbe proti Siovencem na Koroškem. Zato bo dober det ugotovitev mednarodnih znanstvenikov iznešenih na tanskem simpoziju še doigo aktuaien. Predavanja tega dosedaj edinstvenega simpozija o piebiscitu 1920 so izšta te dni v knjižni obiiki.
Zastopnik založbe Karntner Druck- und Verlagsgesellschaft iz Celovca je predstavil zbirko referatov — vsi v nemščini — ter poudaril, da je izšla z znatno podporo dežele. Dejal je, da je knjiga poskus stvarno, objektivno in znanstveno obdelati to pomembno prelomnico v koroški zgodovini. Knjigo je izdal in uredil univ. prof. dr. Helmut Rumpler, ki je organiziral tudi lanskoletni simpozij v Celovcu. Ob izidu je dejal, da ni mnenja, da morejo knjige spreminjati sveta, prepričan pa je, da je zelo koristno znanstvenike različnih prepričanj spraviti tako daleč, da objavijo svoja mnenja skupno, da je nato mogoče nadaljevati diskuzijo. Med drugim je dejal, da koroško zgodovinopisje ne pozna oz. ne pripozna drugega zgodovinopisja kot VVuttejevega.
Knjiga je po mnenju Rumplerja tako obširna in mnogostranska, da se vsak, ki tedanje zgodovinsko dogajanje hoče temeljito predelati ne potrebuje še dodatnih knjig.
V knjigi je objavljenih 21 referatov, razen Theodorja Veiterja, ki ga je Rumpler prosil naknadno za prispevek, so vsi znanstveniki sodelovali na simpoziju. To so: Wo!fgang
Altgeid, Emi) Brix, Istvan Dioszegi, Fritz Fellner, Claudia Frass-Ehr-feld, Monika Glettler, Bogo Grafenauer, Hanns Haas, Stefan Karner, Gottfried Kofner, Jiri Koralka, Avguštin Malle, Andrej Mitrovič, Andrej Moritsch, Alfred Ogris, Janko Pleterski, Johann Rainer, Man-fried Rauchensteiner, Arnold Sup-pan in Karl Stuhlpfarrer.
Včeraj in danes pa so se v Ljub-
Zbornik o ptebiscitu 1920
Te dni je iife! že en zbornik z naslovom „Karn)en — Volks abstimmung 1920", ki ima predvsem nalogo predstavili nemško-govoreči javnosti razprave sto-venskega zgodovinopisja o koroškem piebiscitu 1920. V uvodniku knjige, ki je izSta v zaiož-bi Lockner, ugotavtjata Janko Pieterski iz Ljubtjane in Erika Weinziert iz Dunaja sogtasno, da knjiga zapotnjuje vrzei, ki je nastala zaradi tega, ker so v Avstriji prezrti v gtavnem vse kar je Sto preko Wuttejeve zgodovinske Šote, oz. kar ji je naspro tovato.
Knjiga obsega na 250 straneh 13 razprav avstrijskih predvsem pa znanih stovenskih znanstvenikov. Cena zbirke je 235 Sit.
Ijani srečali nekateri zgodovinarji iz Avstrije in Jugoslavije, da bi razpravljali še naprej o lanskoletnih referatih. Namen tega srečanja je poglobiti diskuzijo in še bolj obdelati sporne točke okoli plebiscita.
To srečanje zgodovinarjev sta pripravila Inštitut za zgodovino v Celovcu pod vodstvom prof. Helmuta Rumplerja in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Poleg znanstvenikov, ki so se udeležiti lanskega simpozija, so letos sodelovali še dr. Valentin Einspieler, dr. Valentin tnzko, univ. prof. dr. Theodor Veiter, dr. VValter Lukan, mag. Valentin Sima in dr. Olof. Z jugoslovanske strani pa profesor dr. Fran Zvvitter, dr. Petrič, dr. Pirjevec, dr. Kneževič in dr. Apih iz T rsta.
V teku intenzivnega sodelovanja univerz v Celovcu in Ljubljani pa je prišel s slovenske strani predlog, da se v Ljubljani v prihodnje organizira zgodovinski simpozij, ki naj bi npr. obravnaval vprašanja nemštva na Slovenskem za časa monarhije. Glede tega simpozija pa je še precej nejasnosti, saj z avstrijske strani še ni nobenega referenta, ki bi znal znanstveno-iz-črpno obravnavati kakšno področje iz tega sklopa vprašanj, kot je povedal Rumpler pri predstavitvi knjige.
Zbornik referatov simpozija z naslovom „ Karntner Volksabstim-mung 192&" obsega okoli 440 strani in stane 320 šilingov.
Aktivnosti siovenskih študentov v Gradcu
V zadnji mandatni dobi so ustanoviti 2 pevska zbora, ki sta nastopita 8 krat v gtavnem na Koroškem. Nastopiti pa so predvsem v krajih, kjer je stovenski narod najbotj ogrožen, je povedat predsednik Kiuba stovenskih študentov v Gradcu Roman Verdet na občnem zboru zadnji teden.
Prireditve na Koroškem so prirejali vedno v sodelovanju s krajevnim društvom. Znotraj kluba pa jim je uspelo z zboroma pritegniti nove ljudi, ki so postali aktivni klubaši. Tudi športni krožek je dobro deloval in organiziral med drugim tekme v hali. Na pevskem in nogometnem področju je Klub navezal stike z Mariborom. Samokritično pa je predsednik ugotovil, da se je poletnega seminarja treh klubov iz Dunaja, Gradca in Celovca v Podravljah udeležilo malo število študentov iz Gradca. O svojem delu so informirali na sestanku Zvezo slovenskih organizacij, Narodni svet koroških Slovencev in Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije. Kritizirali pa so neresne reakcije NSKS na njihova pisma in prošnje.
Tajnica Nada Inzko je poročala o
Srečanje mladinskih zborov, ki je bilo prvotno načrtovano za Velikovec, je zadnjo nedeljo bilo v veliki dvorani mestne hiše v Borovljah. Kot znano je to prireditev KKZ prepovedal velikovški župan Paulak, ker pač v Velikovcu še vedno ni prostora za nastop Slovencev. Kot znano sta obe osrednji organizaciji od začetka ostro protestirali proti takšnemu postopanju, Zadnjo nedeljo so vladajoči dobili v Borovljah od ljudstva pravi odgovor, ki je dokaz, da Slovenci na Koroškem niso pripravljeni kloniti pritisku z nemškonacionalne strani in odgovornih politikov. V nabiti dvo-
nadaljnjem delovanju kluba. Organizirali so spoznavalni večer za nove študente, sodelovali na Oktobrskem taboru, 26. oktobra potovali v Mauthausen, vabili na literarna branja, srečali so se z Bretonci, pripravili študijski posvet za maturante skupno z drugimi klubi. Na klubskih večerih pa so v zadnjem obdobju predavali med drugim dr. Valentin Klemenčič, dr. Franci Wutti, Stefan Kramer, dr. Marjan Sturm, dr. Valentin Inzko in Teodor Domej. V finančnem oziru postopajo študentje zelo varčno in skrbno, tako, da je blagajničarka Anica Reichmann predstavila pozitivno bilanco.
Z malimi spremembami je bil izvoljen prejšnji odbor kluba: predsednik je ponovno Roman Verdel, podpredsednica je Marija Trampuš, tajnica Nada Inzko, namestnik tajnice
rani je nastopilo 31 mladinskih zborov, instrumentalnih skupin, tambu-raških crkestov in folklornih skupin iz vsega dvojezičnenga področja. Med poslušalci so biti tudi zastopniki konzulata SFRJ Alfonz Naberžnik, predsednik deželnega zbora Josef Gutten-brunner, boroveljski župan Woschitz, Stefan Knafl, predsednik SPZ Valentin Polanšek in drugi zastopniki slovenskih kulturnopolitičnih organiza-cij.
Ob	tem	širokem prikazu kulturne
ustvarjalnosti slovenske mladine na Koroškem	je	umestno, da odgovorne	politike, ki	so prevzeli pokro-
viteljstvo nad prireditvijo opomnimo na to. da prevzem pokroviteljstva za uspešen razvoj manjšine ne more zadostovati, temveč da morajo slediti predvsem tudi konkretni koraki npr. na področju predšolske vzgoje, hkrati pa so tudi kriterij za verodostojnost teh politikov.
Opetnik Franc, blagajničarka Ani Reichmann, preglednika pa sta Toni Čertov in Franci Florjančič.
Za nadaljnje delo graških študentov so se v diskuziji oblikovali sledeči predlogi. Treba je organizirati tri božične koncerte in sicer po možnosti na Zilji, Šmihelu in v Šmarjeti v Rožu. Sredi prihodnjega leta bo ponovno treba organizirati koncerte na južnem Koroškem, pri tem pa se bodo klubaši potrudili v koncert vplesti zgodovino dotičnega kraja. 15. maia pa bodo skušali organizirati na graški univerzi podijsko diskuzijo o manjšinskih pravicah, povabiti pa nameravajo na predavanja tudi zastopnike osrednjih organizacij.
V imenu jugoslovanskega konzulata v Gradcu je občni zbor pozdravil konzul Zupanc Branko. Barbara Goričar, zastopnica SZDL Slovenije je želela novemu odboru veliko uspehov pri delu, ter poudarila p<omen akcijske enotnosti v tem delovanju.
Čestitkam za uspešno delo kluba-šev in novega odbora se je priključil tudi zastopnik Zveze slovenskih organizacij Franci Rozman, ki je poudaril, da se ZSO zaveda pomena Klubov, ki gojijo kulturo in politično delujejo med študirajočo mladino. Pozdravil je ustanovitev pevskih zborov in ob enem poudaril, da najnovejši razvoj v Evropi v obliki demonstracij za mir in razorožitev napoveduje nove oblike delovanja, sploh mladine in da bo treba dati odgovor na to, kako se bo slovenska manjšina, sploh mladina vključila v to gibanje.
Študente je povabil na intenzivno sodelovanje v okviru posvetov in prireditev Zveze slovenskih organizacij ter jim zagotovil vso moralno in finančno pomoč Zveze slovenskih organizacij.	F.
Pesmi v treh jezikih
Minulo nedeljo je bil v Kranju koncert pevcev treh sosednjih dežel. Domačemu pevskemu zboru Tugo Vidmar so se pridružili pevci iz prijateljskega italijanskega mesta Fiumicello ter ženski oktet iz Obirskega in mešani pevski zbor iz Ledine pri Beljaku. Pobudo so dali kranjski pevci. Prihodnje leto bo tak skupni koncert v Fiumicetlu. Politični predstavniki sodelujočih krajev ter predstavnik avstrijske ambasade kcnzul Weifš so zamisel, da naj postanejo ti koncerti tradicionalni, podprli.
BOROVLJE Srečanje m!adinskih zborov
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vab!na
KONCERT
KOROŠKtH USTVARJALCEV KOROŠKtH NARODNiH PEStVtt
v nedetjo 22. nov. 1981, ob 14.30 uri v Domu gtasbe v Cetovcu. Nastopiti bodo:
Obirski ženski oktet SPD Obir, mešani zbor SPD Zarja, moški zbor SPD Trta, miadinski zbor iz šentiipša, mešani zbor Gorotan iz Šmiheta, moški zbor SPD Kraij Matjaž iz Ltbuč, mešani zbor Podjuna iz Piiberka, moški zbor SPD Edinost iz Ptiberka, mešani zbor SKD Giobasnica, mešani zbor SPD Srce iz Dobrie vasi, pevsko instrumentatna skupina iz Žvabeka, moški zbor SPD Vinko Potjanec iz Škocijana, mešani zbor SPD Danica iz Šentvida, zbor otroškega vrtca v Šentprimožu, koroški partizanski pevski zbor, moški zbor SPD Svoboda Vres iz Prevalj in mešani pevski zbor Pianinka iz Ukev
NA CELOVŠKi UNiVERZi:
Dober odziv na stovenski reatistienifiim
„ideatist" posnet po Cankarjevem Martinu Kačurju, je bii prvi iz ci-kta siovenskega družbenokritičnega fitma, ki ga je Ktub stovenskih študentov v Cetovcu predvajat zadnji torek na cetovški univerzi. Odziv je bii prav zadovoijiv, vabitu se je odzvato okoti 120 ijudi, precejšen det obiskovatcev pa je bito nemškogovorečih. Prav posebno razvesetjivo pa je bito dejstvo, da je ob otvoritvi cikta spregovori) tudi rektor univerze dr. Hodi, ki je poudari) pomembnost delovanja stovenskih študentov v Cetovcu in pozdravil ftimsko iniciativo ktuba, ki nedvomno zapotnjuje vrzet v koroškem filmskem živtjenju in hkrati omogoči vpogted v stovensko reatnost. Med obiskovaici je predsednica kiuba Tatjana Zeichen/
Hodiše

!S-;s	-

DRUŽINA KAJZMIKOVA ,
T

Pred 50. leti se je tragično ponesrečil predsednik prosvetnega društva „Zvezda" v Hodišah požrtvovalni Ludovik Zwander, ki je v težkih letih po plebiscitu vodil delo prosvetnega društva. Prosvetno delo je bilo tedaj močno razgibano, poleg petja je bila razvita tudi odrska dejavnost. Igre so predvajali vsaj 7 do 8-krat na leto in sicer v domu sv. Jožefa, ki so ga postavili društveniki sami in ki je stal tik nad hodiško cerkvijo in je nudil prostora 200 ljudem. Včlanjenih je bilo okoli 300 članov med drugimi tudi župnik Starc, v katerem je imel Ludovik Zwander močnega podpornika.
Messner pozdravita tudi zastopnika jugosiovanske ambasade v Cetovcu konzuta Atfonza Naberžnika in Svetistava Popoviča. Kritično P" kiubaši ugotavljajo, da so od sta* vističnega inštituta odkriii med g^* datci te dr. Neuhauserja.
Prihodnji teden sta na vrsti še dva fitma (gtej vabito na druge*" mestu), ob zaktjučku cikta v četrtek 26. novembra pa bo stedita t"* di diskuzija o cetotnem cikiu sto-venskega reaiističnega fitma.
Literarni večer v Piiberku
Preteklo nedeljo 15. novembra f Slovensko prosvetno društvo nost" v Pliberku skupaj z Društvo*]" slovenskih pisateljev v Avstriji pravilo literarni večer v spomin P° kojnenmu Mirku Kumru pd. čr<-ju, ki je bil vse do svoje smrti ak* ven član in odbornik obeh drus*"': Pozdravne besede na tem večeru, . so se ga udeležili pokojnikovi na) ožji sorodniki, njegovi prijatelji ' znanci, je spregovoril predsednik J mačega prosvetnega društva J° -t Hudi, ki je uvodoma tudi poudaf' namen in vsebino tega spominske!! večera. O literarnem življenju, in ustvarjanju pokojnega 8°sP°.-Kumra je spregovoril prof. Ja"" Messner in poudaril veliko vredno pokojnikovega literarnega dela ^ nas koroške Slovence. Nato je P**" j Messner bral iz Kumrovih del- .. daljnje so literarni večer oblikova še Milka Hartman, znana koros pesnica, Janez Pernat, nekoliko ma ^ znan, pa zelo plodovit ljudski pesn iz Bistrice pri Pliberku. Prvič se )g javno pliberški publiki predstavo n domač mladinski pesnik Hertna
- '	'i, k'
2
teraturo, temveč tudi s svojimi sat
Zahvala voHlcem
Volitve v kmetijsko zbornico, ki so bile povod za poživitev Skupnosti južnokoroških kmetov, so za nami. Pridobili smo 212 glasov, kar pomeni 15 "/o prirastka. Dobljenih 1625 glasov pa še ni zadostovalo za dosego dveh zastopnikov naše skupnosti v Kmetijski zbornici.
Iskreno se zahvaljujemo vsem delegatom in aktivistom, k' so v volilnem boju žrtvovali ogromno časa, da smo dosegli ta zadovoljivi prirastek glasov. Glasove smo pridobili v vseh okrajih in v skoraj vseh občinah dvojezičnega ozemlja.
Največja zahvala velja našim volilcem širom po deželi, k' kljub močnim pritiskom z raznih strani, niso izgubili zaupanja ^ lastno moč, v nedodvisnost lastnega, zastopstva.
Izkazali se bomo vredni zaupanja, ki nam ga je izreklo 1625 kmetic in kmetov. Sklenili smo pred voli vami program delovanja, ki ga bomo sedaj začeli uresničevati. Prvih 10 kandidatov, ki predstavljajo upravni odbor Skupnosti južnokoroških kmetov, se bo te dni sestalo in bodo sklenili program delovanja za eno leto. Skupnost južnokoroških kmetov bo ostala živa i" njeno delo kot interesno zastopstvo bo postalo sedaj konkretno
Skupnost južnokoroških kmetov
Germ iz Nonče vasi pri Pliberku, je presenetil ne samo z mladinsko ' f"*aturo, temveč tudi s svojimi satir
...n teksti. Svoja prozna dela pa s
predstavila tudi Anita Hudi in pr°. Janko Messner. Ob zaključku so )
ko)'
obema prirediteljema v imenu poi nikove družine zahvalil pokojnin sin Mirko Kumer ml. za izkaza pozornost.
Posioviti smo se od Francija Piceja
Doiga je bi!a vrsta prijatetjev, znancev in sorodnikov, ki so pred očmi upravičena stremljenja sloven-tednom dni v Škocijanu spremiti na njegovi posiednji poti Franca Pi- ske narodnosti po enakopravnem živ-ceja, moža, ki ga je smrt tako iznenada iztrgata iz naše srede.	tjenju na rodni zemlji. Kot napredn-
no misleč človek, in zagovornik do-
Gioboka žaiost je zaznamovaia ta tesno povezan s komunalnim raz- mačega prebivalstva se je razvil v obraze žalnih gostov, ki so se ob vejem občine Škocijan. Bil je nekaj pravega ljudskega tribuna, ki je ved-tem hladnem jesenskem dnevu s pri- časa v občinskem predstavništvu, po- no bil globoko človeški in ostal skro-2adeto družino zbrali pred odprtim tem spet odgovorni referent za ka- men. Poslovil se je od moža, ki je grobom, da mu izkažejo poslednjo nalizacijo in za pogrebe, pa tudi :	bil dolga leta član upravnega odbo-
cast. Množica, ki se je zbrala, je bila za vodovod. Župan se ga je sporni- ra Zveze slovenskih organizacij ter v Zgovoren dokaz, kako je pokojni njal kot človeka, ki je posebno še letih po drugi svetovni vojni funk-
stovonskih organizacij se je na iaini seji v Ceiovcu spomri'a tragično umriega "anopolitičnega, kutternega, gospodarskega in komunalnega de avca Francija Piceja gosti je o pokojniku spregovori! predsednik upravnega odbora dr. Franci Zwitter.
Franci bil priljubljen v svojem domačem kraju in tudi daleč naokoli pr dvojezičnem ozemlju. Med žalnimi Kosti so bili tudi župan občine Škocjan dr. Albert Holzer, predsednl ^Veze slovenskih organizacij dr. branci Zwitter, zastopnik konzulata SFRJ y Celovcu konzul Alfonz Na-beržnik in številni znanci in prija-^elji iz obmejnih občin Slovenije, ter drugi zastopniki kulturnih in gospodarskih organizacij Koroške.
Ob odprtem grobu so govorniki nakazali njegove zasluge bot občinskega mandatarja, zastopnika narodnostne skupnosti in kot napredno mislečega delovnega človeka.
Ob odprtem grobu je spregovori! najprej župan Albert Holzer, ki je 3 ganljivimi besedami opisal delovanje Francija Piceja, ki je bil dolga le-
zastopal v občinski hiši slovensko prebivalstvo občine. Pri tem pa je poudaril, da je Franci Picej v vsem svojem delu postavil vedno interese skupnosti pred interese posameznika. Bil je odgovoren in vedno nastopal odločno, čislali pa so ga tudi kot moža, ki je znal najti ob potrebi tudi sporazum. Tudi med nasprotniki je užival spoštovanje, respektirali so ga kot partnerja in marsikdaj je v občinski hiši prodrl s svojim predlogom.
Dr. Franci Ztvitter se je od tovariša Francija Piceja poslovil z iskrenimi in pretresljivimi besedami. Spomnil se ga je kot odločnega zagovornika interesov slovenske narodne skupnosti, ki nikoli ni klonil pod nobenim pritiskom narodnega nasprotnika in ki je vedno imel pred
odbornika ZSO in vsestransko aktivnega na-iz iamanj pri škocijanu. Pred števiinimi ia!
cionar pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte v okolici Beljaka. Vsa leta se je vestno udeleževal sej ter intenzivno sooblikoval politiko naše organizacije. Z neštetimi predlcgi in nasveti, ki si jih je pridobil v nesebičnem delu na vseh svojih delovnih področjih, je vedno spet obogatil delovanje naše organizacije. Franci Picej, .ki je pred kratkim praznoval šele svojo šestdesetletnico, je za svoje požrtvovalno delo med drugim bil odlikovan z zlatim odličjem Osvobodilne fronte.
V imenu domačega društva ,,Vinko Poljanec" in Posojilnice je spregovoril Franci Starc, ki je poudaril, da se je Franci požrtvovalno udejstvoval tudi kot kulturni delavec in odbornik domače Posojilnice.
Ekonomski svetnik Ignac Domej je v imenu velikovške mlekarne ob grobu izrekel zahvalo za dolgoletno delo kot zbiralec mleka, saj je pokojni opravlja! tudi to delo skrbno in v zadovoljstvo mlekarne kakor tudi kmetov. Hkrati mu je izrekel besede zahvale za njegovo delovanje tudi v imenu Skupnosti južnokoroških kmetov in v imenu Narodnega sveta koroških Slovencev.
Pogrebne obrede je opravil domači župnik Franc Isop, za slovo pa jc zapel domači moški zbor pomnožen z navzočimi pevci iz drugih krajev južne Koroške.
Ohranili ga bomo v trajnem častnem in hvaležnem spominu, in v njegovem smislu nadaljevali delo. Žalujočim svojcem pa velja naše iskreno sožalje.
Ribniški oktet na Ziljski Bistrici
V nedeljo popoldne je pri nas na Ziljski Bistrici v kulturnem domu gostoval znani in priljubljeni Ribniški oktet iz Ljubljane. Čeprav je bil slabo izbran termin, saj je ob istem času bila v Borovljah tudi prireditev, na kateri so nastopali naši otroci, smo Ziljani kljub temu napolnili dvorano in tako pokazali, s kakšnim veseljem smo prišli na koncert, da slišimo in vidimo ta vrhunski vokalni ansambel.
Vedno se razveselimo, če imamo pri nas v Zilji kakšno slovensko prireditev, to predvsem zaradi tega, ker živimo bolj na periferiji slovenskega dogajanja. Najbolj pri srcu nam j< slovenska pesem in zato smo bili presrečni, da je naše društvo organiziralo ta koncert in nam tako omogočilo odličen pevski užitek. Da ima Ribniški oktet svetoven sloves ni treba posebej poudarjati, to smo lahko razbrali iz pevskega repertoarja, ki so ga nam nudili in nas dobesedno očarali, tako da bi jih kar naprej poslušali. Kot lokalni patrioti smo bili še
posebno navdušeni nad našo domačo koroško pesmijo „Katrca". Ploskanja kar ni hotelo biti konca. Ribniški oktet je bil pri nas prvič in radi bi videli, da bi še prišel, saj tako ubranega oziroma kvalitetnega petja še nismo slišali.
Oktet je sestavljen iz osem pevskih virtuozov, ki dejansko znajo čudovito pritegniti publiko. S koncerta smo odšli navdušeni in ponosni, da ima prav slovenski narod takšne mojstre na področju narodnih pesmi.
Zbrano publiko, med katero so bili naš župnik Stanko Trap, zastopnik Slovenske prosvetne zveze Jozej Mečina in številni zastopniki javnega življenja prav posebno pa seveda kreatorje tega lepo uspelega popoldneva, je pozdravil predsednik domačega društva mag. Urban Popotnik.
Naj še povemo, da je Ribniški oktet istega dne zvečer gostoval in sodeloval v okviru zaključnega programa slovesnosti odprtja tinjskega Doma.
Avstrijski sejem znanstvenih dosežkov na Dunaju
Včeraj je bi) na dunajskem razstavišču odprt 2. Avstrijski sejem znanstvenih dosežkov, ki bo traja) do sobote 21. novembra 1981. Prireja ga Zvezna konferenca znanstvenega in umetniškega osebja avstrijskih univerz na Dunajskem razstavišču (Wiener Messepatast).
Na tem sejmu sodeiuje Stavistični institut na univerzi v Gradcu s svojim raziskovainim projektom ..inventarizacija stovenskih govorov na Koroškem".
Eksponati raziskovainega projekta, ki ga financira Skiad za pospeševanje znanstvene dejavnosti, so razstavijeni v kiosku 256 B.
V času razstave, se pravi, med 10. in 18. uro, so sodeiavci tnsti-tuta za stavistiko na voijo za informacije o raziskovainem projektu. Sodeiavci instituta za siavistiko vtjudno vabijo na ogied razstave.
NOVA ODKRUJA
Na Štalenski gori, kjer so znane keltsko-rimske izkopanine in muzej, so pred nedavnim beležili spet lep uspeh. Znanstveniki, ki so kopali na južnovzhodni strani že odkritega območja keltsko-rimskega naselja, so odkrili ostanke treh hiš zgrajenih v pobočje Štalenske gore. Tu gre za 4 m visoke, dobro ohranjene zidove, ki naj bi jih zgradili med leti 10 do 40 po n. št. To so bile nekoč dobro opremljene, delno 2-nad-stropne stanovnajske hiše s 100 m-notranje površine. Posamezne hiše so bile s stopnicami in hodniki povezane s centrom naselja. Raziskovanja na Štalenski gori odkrivajo vedno nove skrivnosti. Možnosti za nadaljnja odkrivanja so velike in prepričani smo, da nas čaka še mnogo novih presenečenj.
Stovenska prosvetna zveza in Avstrijsko-jugostovansko društvo vabita na operno predstavo
MADAME BUTTERFLY
v sredo 2. decembra 1981 v tjubtjanski operi Odhod avtobusa iz Betjaka (giavni koiodvor) ob 16. uri, iz Ceiovca (giavni kotodvor) ob 17. uri.
Cena za vožnjo in predstavo znaša 200 šiiingov. Prijave do 25. novembra pri Siovenski prosvetni zvezi, 9020 Ce)o-vec, Gasometergasse 10; te-tefon (0 42 22) 32 5 94
FRAN LEVSTIK:	2
)z minute srečne miadosti
Na hribu najdeva vse črno moških ljudi na, tej plati in ^se belo ženstva na oni, kajti naroda se je od vseh obliž-djih krajev nabralo vselej mnogo, ker je sv. Rok pomočnik &cmorn:m (kužnim) boleznim. Kovač „Favre", sajast po obrazu, potan po čelu, držal je v krepki roki prižgano palico in že ob devetih jel tako na vse mile kriplje streljati, '3a se je po dolini razlegalo, če ne do samih Dobrepolj, Vendar vsaj do Slevice, v Prelesje in morebiti celo tja do Podsmreke, ako je stopo dobro napolnil. Otroci smo si tiščali ušesa, kadar je polenilo, da so okna v cerkvi zatrepeta, a vendar se v gostem roju gneli do kovača, kateremu Mas je bilo treba često odganjati.
Mladeniči so z dekleti bili v svojih pogovorih, kajsi tm v kakih, ker so nas podili, ako smo od kod blizu pri-§!i, morebiti še bolj nego sam kovač „Favre". Žene so si Pripovedovale, po čem plenja žito, kakšen je lan, po čem Paje krava mleka in take stvari, a možaki gledali s hriba tleč okrog sebe po deželi, koder je že kdaj hodil kateri iimed njih blago prodajat ali dolgove terjat ali voli kupovat. Zlasti Sveti Kum so si radi kazali pobožni krščeniki, ^ied ko'erimi je bit posebno sloveč Gregorjev Matiček, ki is vsako leto obhodil vsa proščenja. Največ in tudi naj-tjavnejšfh mož, kakršen je bil Svetega Roka ključar lija, tinski Jurko, Strmeščak in drugi, stalo je v častit ogra-^ek zbranih malo niže zakristije, kjer so gospoda na hrib čakali.
Kadar se je gospod pokazal še nizko zdolaj na stezi pod staro bukvo, Jožnjakov Martin, ki je se zvonika pol ure zvesto prihoda pazil, hitro malo pozvoni, kovač trikrat ustreli in po vsem hribu je obenem slišati: „Gospod gredo!"
Skoraj potem se prikaže, ne župnik, kateremu je tak hrib prezaporičen, nego kaplan z učiteljem Ivancem. Ta blagosrčni mož je bil kasneje tudi moj prvi učitelj. Še živi, a ne tam, kjer tista leta. čakalo je i njega dovolj boja v življenju, ker je imel obilo sovražnikov one vrste, ki človeku posebno znajo dneve sladiti, ako se nanj spravijo. Mi otroci smo ga ljubili vsi ter vedeli zakaj.
Učitelj in kaplan sta bila še v bregu pod leskovim grmom, kakih deset korakov od čakajočih mož in že so z glav leteli klobuki. Vsak ob svojo gosposko palico se opiraje prideta na vrh, z njima nekaj dijakov in drugih odličnejših ljudi, katerim sta se po sili pridružila tudi učiteljeva psa Hektor in Kastor, izvrstna lovca. Gospodje se ustavijo v kmetski družbi, da se malo oddahnejo ter obrišo pot s čela. Dijaki so molčeči, a kaplan z učiteljem vred možem ponuja njuhalnega tobaka, vsak po svoje povesta zdaj kako ozbiljno, premisleka vredno, zdaj kako šaljiVo, smeha vredno besedo, kar se kmetskim veljakom zdi bolje nego sam nevemkaj.
Kako nedosežno veliki, neizmerno imenitni, kako uče-n: so bili meni vsi ti gospodje, posebno kaplan! Izza očetovega hrbta sem jih strahoma s klobukom v roki ogledoval in premišljal. Gosposki so govorili, vse drugače, vse lepše nego najprvi kmetje! Nemški in latinski so znali, in begve kaj še drugega, kakor bi rezal, če je bilo treba. Kdo se jim ne bi čudil! Njih obrazi so bili mnogo belejši in vzornejši kmetskih, kar se je videlo tudi na dijakih, ki so se bili vendar po bližnjih vaseh porodili med kmeti. Nikakor nisem torej mogel razumeti, da so toliko lepši od
svojih bratov, ne vedoč, kako plemenito duševno delo tudi obličju daje plemenitejšo podobo, kar očividno kaže kmetski deček, ki se že prvega pol leta iz mestne učilnice povrne z obrazom, vse drugačnim, nego je bil poprej, dokler je krave pasel.
Jožnjakov Martin, ki je natanko znal svojo sveto dolžnost in z zvonika vedno skrbljivo gledal, kdaj so se gospod že dosti ohladili, stane potrkavati, kar najlepše more, in ljudje se jemo v cerkev snovati; kajti maša se ima pričeti. A ker notri ni dovolj prostora, to se polovica pobožnih krščenikov raztakne zunaj pod velikanskima lipama ter niže cerkve pod smrekami po sencah, vsak po svoje Boga časteč.
Z očetom sva bila že malo poprej šla gor na kor, od koder se je dalo vse izvrstno videti. Jezilo me je nekoliko, da se je bilo nam moškim ljudem v cerkvi treba odkrivati, a ženskim ne. Nikakor nisem vedel, kako je to, da ima tukaj večjo pravico ženski svet, kateri je po vseh drugih stvareh povsod globoko pod moškim.
Obeh stranskih oltarjev svete Polone in svetega Blaža nisem nič posebno ogtedoval, a tem bolj oči obračal na veliki oltar, v katerem je stal ter nad kolenom kazal rano lep sveti Rok, dolben iz lesa. Še mnogo bolj nego sam sveti Rok me je zanimal njegov pes, ki je pred njim sede) in s „trento" kruha med zobmi tako zvesto pazil na svojega svetega gospodarja, da je pozabil snesti, kar je že v gcbcu držal. Naš Turek bi tega ne bil storil.
Originalen je bil cerkveni strop iz lesenih, črnih desak, s katerih je po ljudeh izmed nekako čudnih perutnic gledalo mnogo angelskih, tako rejenih glav, da so imele vse napeta lica, kakor bi naglas trobile; a meni so se zdele klasične umotvorine. S kolikim spoštovanjem sem se vanje kvišku oziral! Izvestno z obilo večjim nego oni dol name.
Orgel ni bilo, torej niti mehov ne, da bi jih kdo vlekel!
M - Štev. 47 (2046)

aaA!96!RK!:!
..'M.
20. november 1981
Nasveti znanega žetiščarja
Znamenja zakonske krize
Refevanje ii Takonske kri^e je pogo:to težavno in doigotrajno, pri tem pa p!ihoiogi poudarjajo, da krir:a ni vselej nekaj groznega, ampak da iahko celo dobro vpiiva na skladnost in
sožitje. Kriza nastopi takrat, kadar :e kakšno pričakovanje ne izpoini, kadar :e kaj zgodi
drugače, kot :mo pričakovaii. Čim prej krizo prepoznamo in priznamo, tem prej jo bomo tudi
prebroditi. Majboij nevarno pa je prepričanje, da prava ijubezen ne pozna krize.
Kriza v zakonskem življenju ne nastopi iznenada, oglaša se že precej prej, le da ponavadi zapiramo oči in nočemo opaziti svarilnih znamenj. Zato se nasprotja poglobijo in utrdijo, ko jih potem rešujemo, imamo mnogo več dela, kot če bi nesporazume razčistili takoj, ko jih zaslutimo. Psihologi naštevajo opozorilna znamenja bližajoče se zakonske krize in poudarjajo, kako koristno je, če si vsakdo izpraša vest in presodi, kakšno je njegovo življenje v dvoje.
—	V prostem času sedita zakonca pred televizorjem in molče spremljata dogajanja na zaslonu. Molk in večno posedanje pred televizorjem lahko razlagamo tako: televizija je zabavnejša in mikavnejša od partnerja.
—	Zakonca preživljata večer za večerom v družbi, bodisi da sta na obisku pri prijateljih ali gresta kam v lokal ali v kino. To pomeni: doma se dolgočasita, drug drugemu se izmikata.
—	Zakonca le še poredko spita skupaj. Toda spolni odnosi so redkejši tudi pri partnerjih, ki se imajo radi in ne drvijo v nikakršno krizo.
—	Narobe je, kadar zakonca odganjata misel na krizo s prepogostnimi spolnimi odnosi in v prepričanju, da mora biti tudi sicer vse v redu, če se v postelji tako lepo ujemata. Vendar skladnost v spolnosti ni nikakršno zagotovilo za skladnost na vseh drugih področjih.
—	Na krizo kaže, kadar si zakonca odrekata drobne usluge. Kadar sitnarita in godrnjata, če morata storiti tisto, kar je bilo še do nedavna samo po sebi razumljivo, kar sta prav rada storila. Če je eden od partnerjev nezadovoljen, potem se mu zdijo drobne usluge, ki naj bi jih stori), nadležno breme.
—	Kadar je eden od partnerjev nesrečen, se to pokaže na več načinov: brez volje je in brez veselja do vsega, pogosto je potrt, pojavijo se tudi psihosomatske težave, kot so bolečine v želodcu, glavoboli, težave s srcem.
—	Nekaj je narobe, če partnerja ne govorita več o svojih čustvih, občutkih, željah in bojaznih, ker se zavedata, da bo vsaka odkrita izpoved pripeljala v prepir.
—	Kritično je, kadar eden od partnerjev preveč tarna in poudarja svoje napake ali slabe strani. Tudi partner pa bo začel kmalu gledati z bolj kritičnim pogledom.
Ko smo se seznanili z znamenji bližajoče se krize in opazili, da se tudi v našem življenju pojavlja ta ali ona od naštetih značilnosti, še vedno ni prepozno za odkrit pogovor.
Partnerja naj sedeta in se v miru pogovorita, če sta oba pri volji, da preprečita krizo, potem bosta našla skupno pot. Pogosto se zgodi, da se zaradi takšnega pogovora še bolj zbližata in da njuna zveza pridobi, ko je že kazalo, da bo zašla v krizo. Pred pogovorom pa mora biti obema jasno, da si ne smeta ničesar očitati. Najlaže poteka pogovor, če eden od zakoncev govori o sebi in pojasnjuje partnerju svoj odnos do življenja. Na primer: .Zadnje čase sem pogosto potrt in živčen. Nekaj je z mano narobe, pa ne vem, kaj. Poznaš ta občutek? Kako se zadnje čase počutiš ti?"
Ali: .Zadnje čase sva se drug drugemu nekam odtujila, pa bi rad, da se spet zbližava."
Zadnje čase veliko govorimo o prehladnih obolenjih, nevšečnostih, ki jih prinaša zima, zato poglejmo še v najnovejšo knjigo znanega francoskega zeliščarja Mauricea Messequeja Zelišča in zdravje, ki jo je izdala založba CZNG in ki jo dobite tudi v celovški knjigarni NAŠA KNJIGA, Paulitsch-gasse 5. Messeque pri slehernem zelišču, pri slehernem obolenju priporoči za zdravljenje še svoj lastni recept.
Ker smo v času gripe, poglejmo, kaj priporoča za to bolezen, za katero še niso iznašli uspešnega zdravila. Messeque svetuje 15 ščepcev brezovih listov, 5 ščepcev vijolic in 5 ščepcev lipe. Vse to prelijte z litrom vrele vode in pustite nekaj časa stati. Vsak dan spijte tri do štiri skodelice čaja. Če zbolite za gripo, lahko pijete tudi čaj, ki ga pripravite tako, da ščepec timijana in ščepec materine dušice prelijete s skodelico vrele vode.
Če zbolite za angino, si pripravite čaj iz prgišča robidovih in koprivovih listov, prgišča rožnih cvetnih listov in prgišča cvetov vijolice. Zeli prelijete z litrom vrele vode, pu-
Drobni nasveti
$ Prežganih ioncev ne praskamo z nožem, temveč jih namočimo v vodi za nekaj ur aii jih prekuhamo v stani vodi aii vodi s sodo.
Q Pekače z rjastimi madeži potresemo s soijo, zdrgnemo z debeio kožo sianine in obrišemo s papirjem.
^ Surovega masta ati margarine, ki ju moramo zmešati, da postaneta smetanasta, ne smemo segreti, kadar sta pretrda, tahko pa optakne-mo sktedo za mešanje z vročo vodo.
^ Masteno kremo, ki se je sesirita, previdno segrejemo nad azbestno ptoščo ati v sopari in jo potem zmešamo, da postane gtadka.
^ Jajca za cvrenje ubijemo najprej v skodetico in pokusimo ati so neoporečna, šete potem jih uporabimo za testo.
^ Betjak, ki se ne da trdo stepsti, tahko rešimo z nekaj kopijami timoninega soka ati s ščepcem šoti.
^ Ribi, ki je pri kuhanju razpadta, iztočimo kosti, potem jo razrežemo in pripravimo kot frikase.
^ Meso se prižge: prižgana mesta odrežemo, meso pa postavimo še enkrat v drugem toncu.
^ 2oič pri perutnini poči: perutnino operemo z vročo vodo ati z rdeče rožnato raztopino ka-tijevega permanganata, nato jo sptaknemo v tekoči vodi. Boije je, da take perutnine ne pečemo, ampak jo kuhamo.
Sporne točke je treba čimprej razjasniti in odstraniti, da se ne zasidrajo.
„Na to zadevo gledam tako. Kako pa ti? Kakšno je tvoje mnenje?"
.To si zamišljam tako. Kako pa ti?"
Pri vseh težavah, na katere lahko naletita zakonca, si morata biti na jasnem, da čustva niso večna in ne vselej enaka. Spreminjajo se, kar
stite nekaj časa stati, vsak dan spijte tri do štiri skodelice čaja.
Še preden zbolite, za preventivo torej, pa je dobro, da kar vso zimo vsak večer spijete skodelico čaja, ki ga pripravite tako, da dve prgišči timijana prelijete s kozarcem vrele vode.
Recept za čaj, ki zdravi bronhitis, pa je naslednji: z litrom vrele vode prelijete ščepec žajblja, ščepec timijana in ščepec koprive. Vsak dan spijte do tri skodelice.
Za zdraljenje grla, požiralnika ali sapnika si tahko pripravite domači čaj za grgranje. Zmešate prgišče Omanovih cvetov, prgišče koreninic prstastega pesjaka, ščep zeljnih listov, makovih cvetov, slezenovčevih cvetov in vijolic. To mešanico prelijete z litrom vrele vode in pustite, da se čaj pokrit ohlaja. Grgrajte mlačen čaj. Poleg tega vsak večer pijte pred spanjem čaj, ki ga pripravite iz mešanic timijana, mete in slezenovčevih cvetov. Vsake zeli vzemite en ščepec, prelijete jih s kozarcem vrele vode.
Tudi hripavost si boste najbolje pozdravili s prevretki zdravilnih zelišč, ki jih lahko grgrate ali pijete, vendar pazite, da čaja nikoli ne pijete ne prevročega ne premrzlega. Messeque priporoča prevretek iz zeljnih listov, sivke, slezenovca in vijolice, vsake zeli vzemite en ščepec in prelijte z litrom vrele vode. Poleg tega vsak dan pijte čaj iz materine dušice, vrtnega janeža in repike. Za čaj vzemite po ščepec zelišč na skodelico vrele vode.
Poseben Messequejev recept, ki ga toplo priporočamo zoper kašelj, pa je poparek iz vijolic. Lahko si pripravite tudi čaj iz mešanic zelišč materine dušice, timijana in žajblja. Vzemite po pol ščepca teh zelišč in dodajte še ščep slezenovčevih cvetov, vse to pa poparite z litrom vrele vode. Vsak dan spijte dve do štiri skodelice čaja.
Zoper prehlad je najbolje, da vsak dan vso zimo pijete čaj, ki ga pripravite iz mešanice timijana in materine dušice.
Ker so v tem času pogostne tudi infekcije, priporoča sloviti francoski zeliščar, da redno uživate nastrgano korenje ali pijete korenjev sok. Dobro pa je tudi, da uživate čimveč zeli, ki vsebujejo antibiotike: borovnice, česen, češnjev čaj, hruške, janež, korenje, koruzo, mandljevec, meto, oman, pr-stasti pesjak, sivko, šetraj, timijan, resje, vrtnice in žajbelj.
pa ni nič tragičnega. Če njuna zveza čez nekaj časa ni več taka, kot je bila v začetku, to lahko pomeni, da se je eden od njiju spremenil. Pogosto je to sprememba na bolje, ki ne ogroža zakonske zveze. Nevarna pa postane, kadar si jo drug zakonec napak razlaga („On, ali ona, me ne ljubi več") in potem oblikuje svoje življenje v skladu s tem prepričanjem.
Tega je bilo meni vrlo žal, ker sem časi celo moliti pozabit, premišljaje, kako je potegnil zdaj pa zdaj oni remen, ki sta oba zopet lezla nekam noter, sam Bog vedi, kam! Zato so tudi rekli nekateri, da je mehove treba tako po notah goniti, kakor se orgla po notah, irt kdo ne bi verjel. Edino to se mi je zdelo po pravici čudno, ker vendar nad nobenim remenom nikjer nisem videl not, kakršne je imel učitelj pred seboj.
Zlasti debelo sem v cerkvi izpočetka ogledoval tisto, kar sem jaz v preprosti nevednosti imenoval čeber, kateremu je res tudi zelo podobno, samo da ni zdolaj na tleh, kakor je bil doma naš perilni čeber, nego v zraku, čudovito k zidu pritisnjeno, kot bi stalo na sami božji moči.
Starejši svet me je nejevoljno karal, da je greh tak zarobljen priimek zdevati napravi, ki se imenuje prižnica, kar mi zopet ni hotelo iti v glavo, ker nikoli nisem zapazil, da bi tam gori kdo po ljudeh prežal. Da so mi rekli po slovensko: propovednica, potem bi se morebiti ne bil spotikal, propovedati (pridigovati) sem res često slišal s tega prostora. Kako sem verno pazil na vsako propovednikovo besedico. Razumel res nisem ničesar, razen da sta zmerom bila na vrsti Bog in hudič; a kadar je prišla kaka sveta dogodbica, ostala mi je v glavi od prvega do zadnjega konca. Danes je bilo govorjenje, kako je sveti Rok delal čudo in bolnikom zdravil pomorne bolezni.
Samo ob sebi se umeje, da ni bila tiha maša in je torej na koncu prepeval učitelj, a pomagali so mu dijaki, njegovi bratje in razna dekleta. Meni se je posebno dobro zdelo, kadar se je na „per omnia saecula saeculorum" vselej po dvakrat odpevalo: ..amenamen!" in pri zauživanju bogve kolikokrat ponavljalo: „dei gnado!"
Ljudje smo zdaj poklekovali, zdaj zopet vstajali, a molili vedno: ta na kake stare, umazane bukvice, ta na broja-nice (paternoster) ali tudi na same prste in kakor je kdo hotel ali mogel, tako je bilo dobro. Posebno glasno je bilo starcev tu in tamkaj po cerkvi raztresenih, slišati o povzdi-
govanju, ko je razen zvonca in streljanja utihnilo vse, tudi petje. Častitljivi možje so z velikimi klobuki pod pazduho dreto svoje pobožne molitve iz kosmatega grla vlekli tako počasi: „Če-šče-na-si-Mart*i-ja", kakor bi se v hud klanec premikala hripava kolesa volovskega voza. Moj stric Grmov Matiček je z lesenim mutcem dari pobiral, ne samo po cerkvi, nego tudi zunaj okoli smrek in pod lipama; kajti svetemu Roku je vsak rad podaril; ta mnogo, ta malo, ta rdeč, ta bel novec. Grmov Matiček je vse spravil — za svetega Roka. Oh, kakor večino tukaj omenjenih ljudi tako so tudi njega že odnesli v jamo, kjer ni treba pobirati novcev ni po cerkvi ni zunaj cerkve.
Ko je maša minila, vse je zadovoljno ven hitelo. Pod lipama je Kržinec točil vino in pivo; Oselniški Jakob je v pletenem košu imel rdeče-rumene hruške naprodaj; sladka srca in sladki konji so se tudi ponujali. Da sem tedaj imel novcev, ne bi bil pogledal Kržinca, katerega bi zdaj morebiti počislal bolj nego vse drugo; a z Oselniškim Jakobom bi se bila zmenila za nekatero lepo hruško, ki smo jih sicer dovolj imeli doma; nego te so bile kupilne, torej že zato boljše; z babami bi se bil pogodil za nekaterega sladkega in lesenega konja, ki je znal iz repa tako posebno piskati.
Dokler smo otroci lakomni oprezovali okrog tega vabljivega blaga, imeli so svetega Roka odrasli soseščani ves drug posel. Namreč vsak je pazil, kje zaleze kakega svojih že povabljenih sorodnikov, da ga na gosti ujame. Povabljenci so se izpočetka tako po robu stavili, da jih je bilo treba vleči; a naposled so vendar šli nevtečeni. Tudi z našim očetom se je izmed ljudstva prikazal moj ded materine strani, že nad osemdeset let star mož, ki je med potjo meni obetal petico, in da bodeva z materjo v nedeljo pri njem jedla orehov kruh ter pila ..feredrajzgar", ako mu doma povem vse, kar je gospod govoril o svetm Roku.
Juhe - za spremembo
IZ OVSENIH KOSMIČEV
Poldruga žlica surovega masla, 4 žlice kosnu-čev, zelenjavna juha, sol in en rumenjak.
Ovsene kosmiče prepražimo na maslu, vendar jih je treba med praženjem nenehno mešati, da se ne prismodijo. Ko malo porumene, prilijte zelenjavno (ali agro) juho, premešajte, posolite in kuhajte eno uro, da se kosmiči dobro razkuhajo. Na koncu vežite z rumenjakom.
IZ KRUHA
10 dkg kruha, žlica masti, čebula, peteršilj, veda ali kostna juha, sol, poper, hrenovka ali klobasa in jajce.
Na masti prepražimo kolesca čebule, peteršilja in rezine belega ali črnega kruha. Ko malo porjavi, zalijemo. Vre naj, da se kruh razkuha, potem pretlačimo in zalijemo še toliko, kolikor pač potrebujemo juhe. Legiramo z raztepenim jajcem. Za dodatek denemo v juho na kolesca zrezano hrenovko ali klobaso. Juha je odlična za otroke in bolnike.
IZ ZELENE
En gomolj zelene, pol žlice masla, voda, limonin sok, žlica moke, kostna juha, sol, P°' klobase in ena žemlja.
Olupljeno zeleno zrežemo na listke in dušimo na maslu. Dolivamo vodo z limoninim sokom, da ostane zelena lepo bela. Zmehčano pretlačimo, prilijemo vodo in zelenjave, dodamo bledo prežganje, posolimo in prekuhamo. V juho denemo lahko tudi kocke kuhane svi-nine. Za vložek so najboljše žemljine kocke.
IZ PRAŽENEGA RIŽA
4 pesti riža, 2 žlici prsnega masla, pol žlice zelenega peteršilja, en do dva paradižnika, kostna ali zelenjavna juha, sol, žlica parmezana ali navadnega trdega sira.
V maslu hitro prepražimo sesekljan zelen peteršilj in na listke zrezan, olupljen paradižnik, ki smo mu odstranili mehko sredino. Ko se posuši vsa mokrota, pridenemo opran riž, premešamo nekajkrat in zalijemo s pravilno količino juhe, ki naj vre tako dolgo, da se riž zmehča-Proti koncu dodamo nastrgan sir, ki naj v juhi prevre.
ČEŠKA KROMPIRJEVA
4 do 5 krompirjev, slana voda, pol lif^ mleka, pol žlice masti, poldruga žlica moke, juha iz svinjskega mesa, sol, poper, košček svt* nine ali klobase.
Na koščke zrezan krompir skuhamo in pretlačimo. Dodamo z mlekom razredčeno p*^' žganje, prilijemo juho, v kateri smo kuhali suho svinino, in začinimo. V pripravljeno juh^ denemo še na kocke zrezano kuhano klobaso ali košček svinine.
VIPAVSKA JUHA
Majhen krožnik kislega zelja, 3 pesti kuhanega fižola, sol, 3 žlice olja in 2 žlici moke.
Kuhanemu kislemu zelju dodamo pretlačen kuhan fižol. Juho zabelimo s prežganjem, M ga naredimo na svežem ali preevrtem olju.
JOTA
Majhen krožnik kislega zelja, 3 pesti kuhanega fižola, 2 krompirja, 2 žlici moke, česen in sol.
Kuhamo vsakega zase: zelje, fižol in na kocke narezan krompir. Ko so mehki, stresemo vse v lonec z vodo, v kateri so se posamezna živila kuhala. Zabelimo, začinimo *n še malo prekuhamo.
Ste že zjutraj utrujeni?
..Tako utrujena sem!" Sodite tudi vi med ienske, ki se jim po gosto iztrga tak vzdih? Pa ne pozno zvečer, ampak zjutraj, ko vstanete? Spat greste ob dovo!j zgodnji uri in počitek je tudi zadosti do!g. Vzroki za večno utrujenost se skrivajo nekje drugje. Marši katera ženska a!i dek!e tega ne ve, zato tudi ničesar ne ukrene. To utegne postati nevarno, zakaj kronična utrujenost je iahko zna menje za resne boiezni: oboienje srca, hormonske motnje, siad koma boiezen in še kaj. Tudi če ne gre tako zares, je utrujenost neprijetna in čioveku greni iivijenje. Pomoč pa je včasih čisto preprosta.
Največkrat se čiovek počuti utrujenega zato, ker mu primanjkuje že!eza, tega pa je kriva neustrezna prehrana, ieiezo je po memben sestavni de) rdečih krvničk, ki oskrbujejo ceiice s kisikom. če ni dovoij žeicza, pravimo, da je čiovek anemičen aii preprosto: siabokrven.
Siabokrvne so največkrat ienske in dekieta, kajti njihovo teio potrebuje dvakrat toiiko zeieza kakor teio moškega. Vsak mesec gre namreč ob menstruaciji precejšen dei tega dragocenega e!e-menta v izgubo. Po navadi jo nadomestijo s prehrano, včasih po tudi ne in posiedica je nenehna utrujenost.
Kako jo iahko preženemo? Najpreprostejši odgovor bi bii takie: s hrano, ki je bogata z ieiezom, to pa se pravi — špinača, jetra, meso, zeije, ribe, iedvice, jajca, soiata. Teio dobi iz hrane komaj desetino vsega ieieza, kar ga potrebuje. Treba mu je pomagati — spiti k vsakemu obroku kozarec soka, stisnejenega iz poma ranče aii grenivke. Teio se namreč izdatneje oskrbi z žeiezom, hkrati dobi tudi vitamin C. Zakaj je tako, dosiej še ni pojasnjeno
Drugi krivec za nenehno utrujenost pa je znižan krvni pritisk aii kaka druga motnja v krvnenm obtoku. Posiedice so enake kakor pri pomanjkanju žeieza: možgani dobivajo premaio krvi in torej tudi premaio kisika.
Skodeiica kavo zna narediti čudež, krvni tiak se zviša in počutja je takoj boijše. Zeio priporočajo tudi mrzei curek na zapestja na meča. Kot vse masaže naj tudi ta poteka v smeri proti srcu.
Taka domača zdravita pa žai niso učinkovita, če so za utruja nost vzroki psihične narave. Tudi to ni redek pojav. Vas je česa strah? imate skrb aii ste žaiostni? če je tako, vam najboijši zdravnik ne bo mogc! pomagati, dokier se ne boste sami otresi! težav!
(Konec)
A V S T R ! J A 1
-Hjf '	PETEK, 20. 11.: 9.00 Poročita
—	9.C5 Za predšotske otroke
—	9.30 Ruščina — 10.00 An-9etika Kaufmann in njen krog — 10.30 Prepovedana rojstva — 12.00 Vsak začetek je hud — 12.15 Tako gradi Amerika — 13.00 Redakcija — 17.00 Za predšotske otroke —
17.30	Toma Sawyerja in Huck)eberry Finna Pustotovščine — 17.55 Otrokom za tahko
— 18.00 Panoptikum — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Rrimerzadva — 21.20 3otty Joker — 22.10 Rektama in šport — 22.20 Ati so znanstve-"'kibotjšidiptomati? — 23.20 Poročita.
SOBOTA, 21. 11.: 9.00 Poročita — 9.05 An-9teščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ru-$Čina — 10.35 Čarobni svet morskih živati 1125 Ati so znanstveniki botjšidipto-iDati? — 12.30 Poj z nami — 13.00 Redakcija 15.25 Vse ne morem poročiti — 17.00 Ri-s°"je, stikarnje, obtikovanje — 17.30 Pustolovščine — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Dva krat sedem — 18.25 Dober večer ^ soboto žeti Heinz Conrads — 19.00 Stike 'i Avstrije iri Južne Tirotske — 19.30 čas v s*'ki in šport — 20.15 Eden bo zmagat —
22.05	šport — 22.25 Večer z Jutiet Prowse
"-23.10 Poročita.
"EDEMA, 22. 11.: 11.15 ORF koncert —
12.45	Nasprotovati je vedno tahko — 15.20 Sandrin, vražji mušketir — 16.45 Toby in Tobias — 17.15 Nits Hotgersson — 17.40 Hetmi — prometni svetovatec za otroke — 17-45 Ktub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Sti-Rs iz Avstrije — 19.30 čas v stiki in šport "*20.15 Letoviščarji — 23.30 Poročita.
PONEDELJEK, 2$. 11.: 9.00 Poročita — 9.05 2a predšotske otroke — 9.30 Prosim k mi-*i — 10.00 Predmetni pouk — 10.05 Tehnike iikovne umetnosti — 10.30 Vse ne morem Poročiti — 12.00 Picasso — 13.00 Redakcija "* 17.00 Za predšotske otroke — 17.30 Otroku za tahko noč — 18.00 Fauna tberica
18.30	Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 ^-os v stiki — 20.15 Ponedetjski šport — 21-05 Lisice — 21.55 šport — 22.25 Porodita.
TOREK, 24. 11.: 9.00 Poročita — 9.05 Za Predšotske otroke — 9.30 Angteščina —
10.00	Zgubtjena energija — 10.30 šota zti-Rovcev — 12.00 „Vetiko btato" — 12.15 Ktub Senorjev — 13.00 Redakcija — 17.00 Za Predšotske otroke — 17.25 Oddaja z miš-Ro — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.C0 Made in Austria — 18.30 Mi — 19.00 Stike 'i Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Potj-sRa pred trdo zimo — 21.00 Komedija na-Puha —0.15 Poročita.
SREDA, 25. 11.: 9.00 Poročita — 9.05 Od-

R A D ! O
TELEV!Z!JA

daja z miško — 9.35 Francoščina — 10.C5 Surovine in svetovno gospodarstvo — baker — 10.35 Jastrebi ne poznajo usmiljenja
—	12.15 Poljska pred trdo zimo — 13.00 Redakcijo — 17.00 Cirkuška slovesnost —
17.30	Viki in močni možje — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Smeh na recept
—	18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.30 čas v sliki — 20.15 Komedija okoli avtobiografije neke žene —
21.45	Poročila.
ČETRTEK, 24. 11.: 9.00 Poročila — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Dežela in ljudje
—	10.00 Obraz stoletij — 10.30 Komedija okoli avtobiografije neke žene — 12.00 Očetje kiomote — 12.15 Waitoni — 13.00 Redakcija — 17.00 Za predšolske otroke
—	17.30 Marco — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 Zmešnjava čustev — 21.45 V središču je bil človek — 22.30 šport — 23.20 Poročila.
AVSTR!JA 2
PETEK, 20. 11.: 17.30 Na-
18.00	Gaterija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v stiki — 20.15 „Vojna v tetesu" — 21.00 Očarano raziskovanje — 21.20 Potitika v petek Deset pred deseto — 22.20 Frankenstein — kako je bi! v resnici — 23.50 Poročita.
SOBOTA, 21. 11.: 15.30!. dunajski testi-vat pesmarjev — 17.00 Draga družina —
17.45	Kdo me hoče? — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Traiter —
19.30Časvstiki — ^^"Primerzatjud-
skega odvetnika?" — 20.15 Ludwig van Beethoven: simfonija št. 9, d-mo! — 21.35 Bernsteinove reftekcije — 22.10 Jastrebi ne poznajo usmitjenja — 23.50 Poročita.
NEDELJA, 22. 11.: 17.00 Naree — sodržav-tjani iz kamene dobe — 17.45 Etta Fitz-geratd — 18.30 Okay — 19.30 Čas v stiki — 19.50 Tedenski pregted — 20.15 Šota ztikov-cev — 21.45 Šport — 22.00 Uporniki iz Liang shan po-a — 22.45 Jazz iz Fatty-jevega sa-tona — O.OOPoročita.
PONEDELJEK, 2S. 11.: 18 00 Perspektive —
18.30	Bi!ty — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Datias
—	21.05 Zarja na Fud ijami — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Hirošima po 30 tetih
—	23.20 Poročita.
TOREK, 24. 11.: 17.45 Varstvo ptic — 18.00
Orientacija — 18.30 Bit!y — 19.30 Čas v stiki
—	20.15 Kviz v rdeče beto rdečem — 21.50 Deset pred deseto — 22.05 Državtjani rešite vaša mesta — Poročita.
SREDA, 25. 11.: 18.00 Dežeta in tjudje —
18.30	Bitty — 19.30 čas v stiki — 20.15 Cafe Centra) — 21.05 Borba proti vojni — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Sauve qui peut
—	ta vie — 23.45 šah: Anatotij Karpov — Viktor Korčnoj — 0.15 Poročita.
ČETRTEK, 26. 11.: 17.45 Tehnike tikovne umetnosti — 18.00 Po Avstriji — 18.30 Prina-šatci tuči — 19.15 Tom in Jerry — 19.30 čas v stiki — 20.15 Vetika šansa — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2 in poročita.
ORF - KOROŠK) RADtO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 20. 11.: 14.10 Obzornik — Kor po domoče.
SOBOTA, 21. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi, odsrcadosrco.
NEDELJA, 22. 1!.: 7.05 Duhovno misel — Noj pesmico nošo darilo vam bo.
PONEDELJEK, 23. 11.: 14.10 Koroški obzornik, napoved sporeda — Pesmi Goriškega slavčka—.SimonaGregorčiča.
TOREK, 24. 11.: 9.30 Za našo vas — 14.10 Koroški obzornik — Skladbe za mlade — Otroci, poslušajte!
SREDA, 25. 11.: 14.10 Koroški obzornik — Jih še znate? (ljudske pesmi) — Cerkev insvet.
ČETRTEK, 24. 11.: 14.10 Koroški obzornik —
H		JUGOSLAVtJA
*		PETEK, 20, 11.: 8.50 TV v šoti — 10.00 tzobraževatna re-
portaža — 15.30 Sodobna hrvaška književnost — 17.10 Poročila — 17.15 Padla z neba — 17.45 Domači ansambli — 18.15 Obzornik — 18.25 Sovražna propaganda — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zenska, imenovana Mojzes — 21.40 V znamenju — 21.55 Služkinje, angleški film.
SOBOTA. 21. 11.: 8.00 Poročita — 8.05 Ciciban, dober dan — 8.15 Lolek in Bolek — 8.25 Jelenček — 9.00 Pisani svet — 9.30 Nova mladost dveh mest — Wernigerode —
10.05	Po sledeh napredka — 10.35 Šah v
Jugoslaviji — 10.55 Zupan v Casterbridgeu
—	11.45 Izgnanci, dokumentarna oddaja —
13.05	Poročita — 17.30 Poročila — 17.35 Kra-konoš in smučarji, češki mladinski film — 18.50 Naš kraj — 19.05 Zlata ptica — 19.10 Risanka — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Po Sheilinih sledovih, ameriški film — 22.00 Modni utrinki — 22.05 Zabavno glasbena oddaja TV Beograd —
25.00	Kažipot — 23.20 Poročila.
NEDELJA, 22. 11.: 9.20 Poročila — 9.25 Ziv žav, otroška matineja — 10.15 Anno Domini 1573 — 11.10 TV kažipot — 11.30 Narodna glasba — 12.00 Ljudje in zemlja —
13.00	Poročila — 14.30 Prisluhnimo tišini —
15.00	Sodni proces, angleški film — 14.50 Poročila — 16.55 ..Prečuden cvet je v grapi črni ..." — 18.00 športna poročila — 18.10 Sestanek v nebotičniku — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Sedem sekretarjev SKOJ-a
—	21.05 Dva dni v Weimarju — 21.55 športni pregled — 22.20 V znamenju.
PONEDELJEK, 23. 11.: 8.45 TV v šoli — 14.20 Kmetijska oddaja — 17.20 Poročila — 17.25 Giasba za cicibane — 17.40 Dežela pod Popocatepetlom, češki kratki film — 18.00 Za zdravo življenje — 18.10 Otroške igračke, oddaja iz cikla Otrok in igra — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladinska oddaja — 19.15 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 !. Cankar: Hlapci, predstava SNG Drama Ljubljana —
22.00	Vznamenju.
TOREK. 24. 11.: 9.00 TV v šoli — 17.25 Poročila — 17.30 Lolek in Bolek — 17.40 Nihče kakor jaz, mladinska serija — 18.10 škotski ansambel dud — 18.30 Obzornik — 18.40 Mostovi - Hidak — 18.55 Knjiga — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Kdaj bo brazda daljša — 20.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 20.55 Zenske na obali, francoska nadaljevanka — 22.25 V znamenju.
SREDA, 23. 11.: 9.00 TV v šoli — 17.15 Poročila — 17.20 Cirkus — 17.45 Romantika proti klasicizmu, kulturno dokumentarna serija — 18.15 Okrogli svet — 18.25 Obzornik — 18.40 Jesenska serenada — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Večer partizan-
ske glasbe, prenos iz Canakarjevega doma — 21.05 Vrnitev, jugosiovanski film — 22.40 Vznamenju.
ČETRTEK, 26. 11.: 8.55 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Jelenček, otroška serija — 17.55 Mozaik kratkega filma: Slamarska obrt — 18.30 Obzornik — 18.40 Na sedmi stezi — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Glasbeni četrtek — 21.35 425 — 22.05 V znamenju.
S)oven:ko ptaninsko društvo Ceto-vec vabi na
DtA-PREDAVANJE o stovenski odpravi na Grenlandijo
# v petek 27. novembra 1901 ob 19.30 uri v dijaškem domu SSD, Tarviser Strahe 16, v Cetovcu
^ v soboto 28. novembra 1981 ob 19.30 uri v gostitni Pušnik v Ločah
Predava vodja odprave Janez Bizjak iz Ljubtjane. Na tej ekspediciji sosestovenskiaipinistiprosiaviti: prvenstvenimi vzponi na večtisoč-metrske grentandske vrhove.
Prisrčno vabtjeni!
RAZSTAVA ZNAMENtTtH UMETNtKOV vDomuvTinjah
Razstavtjajo: Michaeta Favarin, Paota Cervi, Kare! Vouk, Marjan Je!enc, prof. Stavko Kores, Carohne, prot. Hans Staudacher, Atbert Kraiger.
Tinjska gaterija je odprta do 8. decembra 1981, vedno od 8. do 18. ure.
Ktub stovenskih študentov v Cetovcu vabi na
DNEVA SLOVENSKEGA REALtSTtCNEGA FtLMA
Q Boj na požiravniku [Prežihov Vo-ranc), sreda 23. novembra 1981 ob 19. uri, predavatnica 1 ^ Vrnitev [Janko Messner), četrtek !6. novembra 1981 ob 18. uri, v sobi Z-109.
Fitma bomo predvajati na cetovški univerzi. Za nemškogovoreče bomo poskrbeti za povzetek vsebine.

Gradbeno industrijsko podjetje ..Vegrad" iz Titovega Velenja je eno večjih gradbenih organizacij v Sloveniji, po razvoju tehnologije in industrijskega načina gradnje pa se uvršča v sam vrh jugoslovanskega gradbeništva.
Širom Jugoslavije so zgradili številne stanovanjske objekte, industrijske hale, skladišča, T tTOVO VELENJE	poslovne stavbe, šole, otroške vrtce, kmetijske
objekte itd. V Titovm Velenju in drugih krajih Jugoslavije obratujejo Vegradove tovarne za proizvodnjo montažnih konstrukcij za vse vrste visokogradenj. V Vegradu izdelujejo betonsko galanterijo (teraco stopnice, tlakovce, travne plošče itd.) in izvajajo vsa zaključna dela v gradbeništvu.
V	svojem Projektivnem biroju z enotami v Beogradu, Celju in Ljubljani izdelujejo tehnično dokumentacijo za visoke in nizke gradnje.
V	Vegradu imajo razvite vse dejavnosti s področja gradbeništva, tako da'lahko ponudijo investitorju inženiring in izgradnjo kakršnega koli objekta.
2e 12 let izvajajo investicijska dela v inozemstvu v BRD in DDR, v zadnjiti letih v IRAKU, izvažajo pa tudi betonske konstrukcije. Nekaj objektov je Vegiad zgradil tudi v Avstriji (Elan Brnca, Tovarna Obir Reberca).
INVESTITORJI! Pokličite Titovo Velenje, tel. 063-85C-208, ali pišite na naslov: GIP ..VEGRAD" Titovo Velenje, Prešrnova 9a, Inženiring, in dobili boste vse potrebne informacije.
Predstavtjamo Vegradove industrijske sisteme
dežele v razvoju
DOM 101	VEMONT	VELAK
V tovarni na Selu pri Titovem Velenju izdelujejo celične elemente za različne vrste objektov. Po tem sistemu so zgradili ie preko 30 objektov, od tega največ otroških vrtcev, poslovnih objektov in šol. Pričeti so tudi že z gradnjo prvega stanovanjskega bloka po sistemu prostorskih elementov.
Vsi objekti, ki so jih zgradili po sistemu celične gradnje, dokazujejo pravilno usmeritev, saj so zaradi industrializacije gradnje dosegli kratke roke, primerno kvaliteto, prav tako pa tudi ni prišlo do bistvenih prekoračitev predračunskih vrednosti.
Pri gradnji industrijskih hal, skladišč in telovadnic se je delovna organizacija Vegrad v zadnjih letih uveljavila z industrijsko montažnim sistemom Vemont.
Na ta način so zgradili že številne objekte po vsej Jugoslaviji, konstrukcije pa tudi izvažajo.
Zelo primerna za gradnjo kmetijskih objektov, manjših delavnic, skladišč, strojnih lop in podobnih objektov je armiranobetonska konstrukcija Velak, ki so jo v Vegradu razviti z lastnimi strokovnjaki. Zgrajenih je bilo že okoli 80 tisoč rrV farm za kokoši in raznih drugih objektov.
LJUBLJANA
15. redna skupščina Ptaninske zveze Siovenije
V soboto je bila v veliki dvorani Doma JLA 15. redna skupščina Planinske zveze Slovenije, katere se je udeležilo 141 zastopnikov 102 planinskih društev. Ocenili so dosedanje delovanje in sprejeli temeljna načela za delo v prihodnjem dveletnem obdobju.
Poleg delegatov so se skupščine udeležili tudi visoki predstavniki družbeno-političnega življenja Slovenije, predsednik Planinske zveze Jugoslavije tovariš Škerl, predstavniki Planinske zveze Hr-vatske, Bosne in Hercegovine ter zastopniki slovenskih zamejskih planinskih društev — Trst, Gorica in Celovec.
Za predsednika PZS je bil ponovno izvoljen Tomaž Banovec, za podpredsednika Tone Bučer, za novega tajnika pa Jože Dobnik, dolgoletni predsednik Planinskega društva PTT iz Ljubljane.
Iz poročil je bilo jasno razvidno, da so se društva prizadevala čvrstih svojo dejavnost in povezanost s svojo centralo PZS. Velik poudarek so zborovalci dajali gradnji oziroma posodobitvi Triglavskega doma na Kredarici. Predsednik gradbenega odbora, Gregor Klančnik se je močno zavzemal za krepko nadaljevanje gradnje in apeliral na zborovalce - tu je mislil tu-
di na ostale republike, saj je Triglav najvišja gora Jugoslavije in jo obiskujejo oziroma romajo na njo planinci iz cele države — da skupno realizirajo ta projekt. Tudi predsednik Planinske zveze Jugoslavije je obljubil, da bo po svojih močeh pomagal soustvarjati ta veliki projekt. Z letošnjim letom, ko je minilo 85 let, ko je triglavski župnik Jakob Aljaž otvoril triglavski dom, so se na tem že večkrat pregrajenem domu začela pripravljalna dela. Zabetonirali so namreč rezervoar za 120.000 litrov vode. Klančnik je obljubil, da bodo do leta 1983, ko bo slovenska planinska organizacija obhajala svojo 90-let-nico obstoja, opravljena glavna gradbena dela, popolnoma dokončan pa naj bi bil dom do leta 1985.
Znano je, da so slovenski alpinisti s svojimi dejanji v zadnjih letih mnogo prispevali k ugledu jugoslovanskega alpinizma — Mont Everest (zahodni greben), Lhotse (južna stena), Daulagiri itd., vendar pa je treba kot zveza upoštevati tudi ostalo dejavnost stotisoč-gleve planinske publike. Ekstremi-sti-alpinisti in navadni planinci naj bi bili harmonična celota, ki naj razume eden drugega. Častni predsednik PZS, Miha Potočnik je povedal, da prvotna ideja planinstva niso bile mišice, temveč kultura, ali
drugače povedano — brez planinske „raje" ne bi moglo biti plezalcev ekstremistov. Velik poudarek je častni predsednik dal tudi pripravam za 90-letnico slovenske planinske organizacije, ki bo leta 1983. Apeliral je na vse, da pomagajo' dostojno proslaviti ta dogodek.
V dvorani je bila na ogled tudi maketa bodočega Triglavskega doma, za katerega je naredil načrt inž. Ivan Žepič.
Med važnimi projekti je tudi gradnja postojanke ob Krnskih jezerih, o kateri je poročal predsednik PD Nova Gorica, Cvetko Hvala. Pri gradnji te postojanke so pomagali in bodo še pomagali naši planinci s Koroške, pomagali pa bodo tudi pri gradnji triglavskega doma. S tem se hočejo vsaj delno oddolžiti slovenskim planincem za pomoč pri gradnji slovenske planinske postojanke na Koroškem. Zanimivo je še povedati, da imajo planinska društva v Sloveniji okrog 7.000 km planinskih poti in okrog 100 planinskih postojank, katere je treba vzdrževati!
15. redna skupščina je bila zaključena z željo, da bi se uresničile vse zadane naloge, kar pomeni v planinski dejavnosti spet velik korak naprej.
- ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK -
PRIJATELJSKO NOGOMETNO SREČANJE MED LEPENO IN OBIRSKO
Nogometne tekme med Lepeno in Obirsko so postale že tradicionalne. Tako je prišlo do omenjene tekme tudi v nedeljo dopoldne 15. novembra na nogometnem igrišču v Železni Kapli.
Lepenčani, ki so tokrat nastopali v najmočnejši postavi, so začeli tekmo zelo močno in ofenzivno. Toda vseeno je trajalo dalj časa preden jim je uspelo dati prvi gol. Za ta gol je po podaji Rozmana poskrbel Ošina Wi)i. Ni trajalo dolgo, pa je Smolnik Emil, po krasni podaji Podgorška Pepija zvišal rezultat na 2:0. S tem rezultatom so se zamenjale strani. V drugem polčasu je bila podobna slika. Lepenčani so spet takoj prevzeli iniciativo in uspelo jim je povišati rezultat na 4:0. (Oba gola je dal Ošina Wi!i). To je bila hkrati tudi
Slovensko prosvetno društvo „Srce" v Dobrli vasi vabi na veseioigro KJE JE MEJA!
v nedeijo 29. novembra 1981 ob 10. uri dopoidne pri iLGU v Kazazah. Gostuje igraiska skupina SKD iz Gio-basnite.
že druga visoka zmaga zapovrstjo. Kot je to v Železni Kapli navada so se igralci podali v gostilno Siler na skupno pivo. Zahvaliti se je treba tudi Pasterku Hanziju, ki je odlično sodil in imel tekmo vedno v roki.
Lepena je igrala v sledeči postavi: Oraže Pepi, Osojnik Fridi, Blajs Konrad, Podgoršek Johi, Rozman Albert, Podgoršek Stavči, Rozman Franci, Smolnik Emil, Podgoršek Pepi, Oraže Ciril, Ošina Wili ir) Podgoršek Fridi.
SLOVENSKi SPORTNi KLUB OBiR DOBRO ZAČEL
Ko gre jeseni nogometna sezona proti koncu, se za igralce namiznega tenisa šele začne sezona. Tako tudi za
SŠK Obir, ki letos igra drugo leto v 2. razredu vzhod.
Prva tekma je bila 24. septembra proti Kotmari vasi. Z velikim upanjem in tudi optimizmom smo se lotili te tekme. V počitnicah smo razmeroma veliko trenirali v upanju, da bomo letos bolje odrezali kot lani, ko smo bili na 7. mestu. In že kar v tej tekmi se je pokazalo, kaj lahko s treningom dosežeš, saj smo Kotmaro vas premagali z 10:0. Čeprav to ni bil preveč nevaren nasprotnik, smo ga lani premagali le z rezultatom 7:3. Za točke so poskrbeli Smrtnik Franc-Jožef (3), Smrtnik Zdravko (3), Smrtnik Vladimir (3) ter dvojica Smrtnik F-J/ Smrtnik Zd.
Tudi v drugem kolu 28. septembra je bil novinec iz Podkrnosa za en razred prenizek za naše igralce. Z lahkoto smo jih premagali 10:0. Točke pa so naredili Smrtnik Zdravko, Smrtnik Vladimir in Brumnik Gerhard, vsak po 3 ter dvojica Smrtnik Vl./Smrtnik Zd.
V tretjem kolu 7. oktobra pa smo se igralci že kar zanesli na stari pregovor „v tretje gre rado" in res premagali nasprotnika novinca z rezultatom 10:0. Za točke so poskrbeli Smrtnik Franc-Jožef, Smrtnik Vladimir in Brumnik Gerhard (vsak po 3 točke) ter dvojica Smrtnik F-J/Brumnik G. Četrto tekmo smo igrali 12. oktobra v St. Leonhardu v Labotski dolini. Verjetno smo se že preveč navadili na slabe nasprotnike, tako da smo v Labotski dolini le s težavo dosegli neodločeno 5:5. Za točke so poskrbeli Polanšek Justin (2), Smrtnik Zdravko (2) in Smrtnik Vladimir (1).
Naslednji nasprotnik je bil BSK KELAG, igra pa se je odvijala pri nas na Obirskem, kjer se je zbralo precej navijačev, kar je bilo še posebno razveseljivo. Celovčani so nastopili le z dvema igralcema, zato smo jih še lažje premagali — z rezultatom 9:1. Točke so si priborili Smrtnik Franc-Jožef, Smrtnik Zdravko in Polanšek Justin (vsak po 2) ter 3 Wo točke.
Zadnjo tekmo, ki jo omenjam, pa smo igrali v Celovcu proti KAC-u. V zelo borbeni tekmi smo jih premagali z 8:2. Za točke so poskrbeli Smrtnik Franc-Jožef (3), Smrtnik Zdravko (2), Polanšek Justin (2) ter dvojica Smrtnik Zdravko/Polanšek Justin (1).
Za prevoz in organizacijo še vedno zelo marljivo skrbi dr. Avgust Brumnik, kateremu se za to prizadevnost v imenu igralcev prav iskreno zahvaljujem. '
Lestvica !. razred vzhod:
1.	ESVSt. Veit		5	5	0	0	44	6	10
2. SSK Obit			5	4	1	0	44	6	9
3. Borovlje Ul			5	4	0	1	40	10	8
4.	ASKG								
	Kotmaro vas	A	5	4	0	1	31	19	8
5.	St. Leonhard		5	3	1	1	33	16	7
6.	Liebenfels		5	3	1	1	33	17	7
7.	BSK Kelag		5	2	1	2	20 30		5
8.	Treibach		5	2	0	3	25	25	4
9.	KACII		5	2	0	3	20	30	4
10.	DSGFi^chi		5	1	1	3	13	37	3
11.	ASKG								
	Kotmara vas	B	5	1	0	4	15	35	2
12.	TTCPodkrnos	A	5	1	0	4	14	36	2
13.	KVG Kotm. vas		5	0	1	4	13	37	1
14.	TTC Podkrnos	B	5	0	0	5	6	44	0
Smrtnik Franc Jožef
Z ELANKAMi LE NA MEDNARODNA PRVENSTVA
Pred nedavnim smo brali v koroških časopisih, da je Avstrijska smučarska zveza prepovedala smučarjem, ki tekmujejo s smučkami firm, ki niso v avstrijskem ski poolu, tekmovanja na mednarodnih prvenstvih. Proti temu sklepu (ki izrecno prizadene tekmovalce Koroške smučarske zveze, ki tekmujejo z elankami) je Koroška smučarska zveza ostro protestirala. Znani koroški tekmovalci Morgenstern, Jaritz, Reinhold in drugi bi po tem sklepu ne smeli tekmovati na mednarodnih prvenstvih (razen če bi menjali znamko smuči). Morgenstern je ob tej trdi odločitvi ASZ izjavil, da bi nehal tekmovati, ker bi mu bilo nemogoče menjati smuči, s katerimi je navajen in je beležil že lepe uspehe.
Protest Koroške smučarske zveze je na srečo zalegel, tako da bodo koroški tekmovalci spet lahko tekmovali na mednarodnih tekmah s smučkami Elan-Austria (sedež firme na Brnci).
EKiPA PODLiGE VZHOD:
PROTi EKiPi ii. RAZREDA 2:0
Ekipa podlige vzhod, v kateri sta tudi dva igralca SAK — Polanšek in Woschitz — je na tekmi v Podkrnosu premagala ekipo 2. razreda z 2:0. K temu rezultatu je prispeval gol Polanšek, ki je tako pokazal, da je tudi v takšni ekipi prvovrsten nogometaš.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo: 9020 Celovec/Kla-genfurt, St. RuprechterstraRe 19/IV (Sindok), telefon Č4 9 24, teleks 42084; uprava: 9021 Celovec/Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 32 5 50 - Tiska Založniška in tiskarsko družba z o. j. Drava. Celovec - Borovlje
ZAHVALA
vsem, ki so spremili moža, očeta in brata
Francija Piceja
na njegovi zadnji poti, v četrtek minulega tedna, na pokopališče v škooijan.
Posebno se zahvaljujemo župniku mag. Isopu in govornikom za besede tolažbe, pevcem za žalostinke, slovenskim organizacijam in ustanovam ter drugim za zastopstvo pri pogrebu.
Žamanje, dne 16. novembra 1981
Družina Picej
PR!RED!TVE
Siovensko prosvetno društvo „Rož" v Giedaiiške predstave v cerkvah Šentjakobu v Rožu vabi na	)van Mrak
KONCERT	PROCES
v soboto H. decembra 1981 ob 19.30 uri v kuiturnem domu občine Šentjakob.
Nastopata: mešani pevski zbor ..Blaž Arnič" z Jesenic in domači mešani pevski zbor „Rož"
Prisrčno vabijeni!
Siovensko prosvetno društvo „Obir" na Obirskem vabi na
CELOVEČERNi KONCERT moškega okteta iz Žirovnice KoncertbovsobotoH. nov. 1981ob
20. uri v Kovačevi gostilni na Obirskem.
Vsi, ki imate radi iepo petje, prisrčno vabijeni!
Odbor
Siovensko prosvetno društvo ..Danica ' v Šentvidu v Podjuni vabi na KONCERT
miadinskega pevskega zbora osnovne šoie ..Franjo Vrunč" iz Siovenjgradca v nedeijo 29. novembra 1981 ob 14.30 uri v kuiturnenm domu v Šentprimožu. Nastopita bosta tudi: MMZ SPD „Da-nica" in MMZ iz Škocijana.
Lutkovna skupina KPD „Šmihei" vabi na premiero iutkovne igre
..RiNGA, RiNGA RAJA v soboto 21. novembra 1981 ob 15. uri za otroke in ob 19.30 uri za odraste. Obe predstavi bosta v farni dvorani v Smiheiu.
Katoiiški dom prosvete „Sodalitas" v Tinjah
#	V soboto 21. novembra 1981, od 9. do 17. ure TEČAJ ZA SPRETNE ROKE. Voditeijica: Krista Diopst
#	v soboto 21. novembra 1981, od 13. do 17. ure tečaj za sadjarje in kmete (v Sentpetru pri Šentjakobu) ..KAKŠNO NAJ BO SADJARSTVO NA NASi KMETiJi!"
Predavateij: dipi. inž. Franc Lom-berger, Maribor, soorganizator rav-nateij. Kari Samonig
#	v ponedeijek 23. novembra 1981, ob 20. uri FORUM ZA PRAVNA VPRAŠANJA. „KAJ VSEBUJE ZAKON O ZAŠČiTi KUPCEV!" Vodi: dr. Vaien-tin Kaki
#	v torek 24. novembra 1981, od 19. do21. ure in v sredo 25. novembra od 19. do 21. ure KUHARSKi TEČAJ: ..RAZLiČNi MENUJi". Vodi sr. Mo nika Wodiunik
Siovensko staino giedaiišče v Trstu gostovaio na povabiio Krščanske kui-turne zveze in Katoiiške prosvete v Ce-iovcu, med 6. in 8. decembrom 1981 na Koroškem in uprizoriio svetopisemska triiogijo siovenskega dramatika ivana Mraka v siedečih cerkvah:
#	v soboto 5. 12. 1981, ob 19. uri * farni cerkvi v Št. Lenartu pri sedmih studencih
^vnedeijoč. 12. 1981, ob10. M"* farni cerkvi v Sentiiju
#	v nedeijo 6. 12. 1981, ob 19. uri 7 farni cerkvi v Kapii ob Dravi
#	v ponedeijek 7. 12. 1981, ob 11- "" v mestni cerkvi Št. iij v Celovcu (Stadtpfarrkirche St. Egyd)
^ v ponedeijek 7. 12. 1981, ob 19. u" v farni cerkvi v Šentprimožu $ v torek 8. 12. 1981, ob 14.30 uri v grebinjskem samostanu Srečanje s pisateijem ivanom Mrakom v nedeijo 5. decembra 1981 ob 19. u" v Domu prosvete v Tinjah.
RAZSTAVA OTROSKiH iN MLADiNSKtH KNJtG
Prirediteij: Prosvetno društvo Veiikovec in SPD „Srce" v Dobri? vasi
Kraj:	Gospodinjska šoia v Št. Rupedu
pri Veiikovcu Okvirni program:
@ Sobota 28. 11. 1981 ob 14.30 uri <'*
terarno branje koroških slovenskih
miadinskihpisateijev # Nedeija 29. 11. 1981 ob 14.30 ur' lutkovna predstava „Lutke strička Jurja". Gostuje iutkovna skupin" „Lutke miadje" KDZ v Ceiovcu
Siovensko prosvetno društvo „Kočna v Svečah vabi na
OBČNiZBOR
v soboto 21. novembra 1981 ob 19. ut' v veiiki dvorani pri Adamu v Svečah-
Menjava denarja
Stanje v četrtek 19. novembra 19^
Za 100 dinarjev dobite	33.00	šii-
Za 100 dinarjev plačate	37.00
Za 100 tir dobite	1.27	ši!-
Za 100 tir plačate	1.36
Za 100 mark dobite	692.00	$il-
Za 100 mark plačate	738.00	Sit-
Vrba - previsoka turistična taksa
Nove turistične takse v občini Vrba za ieto 1982 so zelo razburile duhove tistih občanov, ki oddajajo sobe in imajo turistične obrate v tako-imenovani coni II.
Občina Vrba je namreč glede turističnih storitev razdeljena na III cone. V coni I so zapopadeni turistični obrati direktno v Vrbi in ob jezeru. To so predvsem hotelirji in drugi, ki v času sezone prvi napolnijo svoje gostinske obrate, nakar šele pridejo na vrsto drugi. Cona II je že bolj oddaljena od jezera oz. Vrbe in seveda še približno nima takšnih pogojev kot so v coni I. V cono III pa spadajo turistični obrati, ki so na periferiji občine, med njimi je veliko takšnihskmečkim turizmom.
Dosedanja turistična taksa je znašala za cono I v glavni sezoni 8 šilingov, v coni II 7 in v coni III 5
jejo Vrbi. Nadalje je menil, da "31 raje posodobijo svoje gostinske obrata tako da bodo lažje plačali višjo tak' so. Tudi zastopniki frakcij so im^' pomisleke: tako so socialisti bili mne* nja, da razdelitev po conah ni p^' vična in da bo treba v bodoče 'Z' delati predloge, ki bodo gostinsko dejavnost razdelili v kategorije. Pri ten* so tudi odkrito povedali, da je pr^ cena II glede višine takse najboh prizadeta. Vse to so med drugim p**^ . nedavnim razpravljali na občinsk' seji. Kljub raznim pomislekom je b' predlog o novi turistični taksi sprejet s 24 proti 3 glasovom. To P-*
bil na tisti seji prvi sklep, kinih'
soglasno sprejet.
ČESTiTAMO
Siovensko prosvetno drušfvo ..Edinost" v Piiberku vabi na
ZABAVNOGLASBEN) VEČER z znanim popuiarnim pevcem iz Siovenije
ANDREJEM SiFRERJEM v četrtek 26. novembra 1981 ob 20. uri pri Schwarziu v Piiberku.
Vsi, ki bi radi doživeti prijeten, vesei večer, prisrčno vabijenii	Odbor
Na graški univerzi je zakijučiia svoj študij francoščine in gertna-nistike Andreja Zikuinig iz CeloVj ca, v Linzu je zakijučii svoj štud') gospodarstva Jaki Sitter iz šel!* jakoba v Rožu, na Dunaju pa tako študij ekonomije, Veiik Majd^ iz Se), iskreno čestitamo!
šilingov. Za prihodnje leto pa je bila sklenjena sledeča taksa: za cono 110 šil., za cono II prav tako 10 šil. in za cono III 6 šilnigov. Iz tega sledi, da bodo najbolj globoko morali seči v žep gostinci iz cone II, pa čeprav imajo mnogo manjše možnosti napolniti svoje sobe oziroma obrate kot gostinci iz cone I.
Glavno „zaslugo" za to salomonsko vendar vse prej kot popularno rešitev ima podžupan Ruprecht (FPO), ki se očividno boji, da ne bi hotelirji iz Vrbe preslabo odrezali. On je zagovarjal ta predlog s tem, da so gostinci cone II pri svojih storitvah prepoceni in da tako škodu-
Visoko priznanje
Pred nedavnim sta dvorni svet' nik dr. Vaientin inzko in dtp! trfk dr. Ernst Wa)dstein, predsednik nemško-siovenskega koordinad skega odbora krške škofije preje'^ eno najvišjih odiikovanj, ki jih deijuje papež za iaike. Papež vei ii. ju je namreč imenovat za teza reda sv. Sitvestra. OdtikoJ
nje sta prejela za zasiuge za ^
roško sinodo.	^
K visokemu odiikovanju iskren čestitamo.