Stev. 29.
V Ljubljani, 10. vinotoka 1898.
XXXVIII. leto.
Učiteljski Tovariš
Glasilo „Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani".
Urejujeta: Jakob Dimnik in Engelbert Gangl
učitelja v Ljubljani.
v
Izdajatelj in odgovorni urednik:: Jakob Dimnik, Subičeve ulice št. 3.
T7"seloirLa,: Slovenskemu učiteljstvu! — Vabilo k pristopu v društvo „Jubilejska samopStfioč". — Jož. Cepuder: Občni zbor „Narodne Šole". — Božo Dubrovič: Stanje i želje hrvatsko-slovenskog učiteljstva Istre. -V- Fr. Po t o kar: Spisje v ljudski šoli. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Listnica upravništva. — Listnica uredništva.
Slovenskemu učiteljstvu!
isi narodi širne in mogočne Avstrije žalujejo z ljubeč* ljenim svojim vladarjem ob nenadomestni izgubi, ki je tako nenadoma zadela Nj. Veličanstvo presvetlega cesarja, monarhijo — nas vse. — — In to so-žalje, ki se je tako mogočno — rekli bi — veličastno pojavilo, je našemu Očetu — vladarju gotovo blažilni balzam, ki Mu olajšuje te težke trenutke Njegovega živ-
Patrijotizem, ki se ravno ob tem groznem udarcu tako lepo kaže v vseh slojih avstrijskih narodov, prešinja gotovo tudi nas slovensko in istrsko-hrvaško učiteljstvo. S svojim cesarjem tudi mi čutimo. Spomin na „rožo bavarsko", na Njo, ki je imela tako čuteče srce za vsako človeško bol, nam ostane neizbrisen. A to nam ni dovolj! Tudi dejansko hočemo pokazati svoja patrijotična čutila. S skromnimi svojimi močmi hočemo postaviti svoji cesarici dostojen spomenik, da uvekovečimo Njo, ki je vredna uve-kovečenja.
V	zmislu blagih načel, ki so vedno vodila Nj. Veličanstvo pokojno cesarico Elizabeto, je sklenil podpisani direktorij, trdno uverjen, da ž njim soglaša vse v „Zavezi" združeno slovensko in istrsko-hrvaško učiteljstvo, da se ustanove potem prostovoljnih prispevkov tri „Cesarice Elizabete ustanove" po 50 gld., in sicer ena za Kranjsko, ena za Štajersko in ena za Primorje. Te ustanove naj so namenjene učiteljskim sirotam, v pomanjkanju teh pa učiteljskim otrokom, ki se šolajo na srednjih ali na visokih šolah in se bodo podeljevale vsako leto v 10. dan kimovca.
V	slabih naših gmotnih razmerah sicer ni pričakovati, da bi se potrebna glavnica nabrala že letos; a to tudi ni, da bi moralo biti; nabiranje traja lahko dlje časa.
Uverjeni pa smo, da bo spomenik, ki ga bomo s tem postavili pokojni cesarici Elizabeti, dostojen znak našega patrijotizma, zgrajen po načelih Nje, ki je bila velika za-ščitnica ubogim sirotam, zgrajen „z združenimi močmi!"
Vas pa, čestiti stanovski tovariši in tovarišice, prosimo, da se blagovolite odzvati našemu pozivu polnošte-vilno vsak po svoji moči ter položiti svoje darove na oltar patrijotizma in milosrčnosti.
Direktorij „Zaveze slov. učiteljskih društev"
v Št. Juriju pri Kranju, dne 18. kimovca 1898.
Drag. Česnik,
tajnik.
L. Jelene,
predsednik.
Vabilo k pristopu v društvo „Jubilejska
Opomnja: Prispevki naj se blagovolijo za zdaj pošiljati blagajniku „Zaveze".
samopomoč".
"[¡¡¡^ne 2. vel. srpana t. 1. je ustanovila „Zaveza slovenskih učiteljskih društev" o priliki X. skupščine v Ljubljani v proslavo petdesetletnice cesarjevega vladanja društvo „Jubilejska samopomoč", katere pravila sta že objavila oba naša strokovna lista in h katere pristopu se usoja podpisani odbor vabiti slovensko in istrsko-hrvaško učiteljstvo.
Važnost „Jubilejske samopomoči" označuje § 2. in § 3., na katera posebno opozarjamo one, ki namerjajo pristopiti k prekoristnemu temu društvu.
Slovenski in istrsko-hrvaški učitelji in njih soproge ter učiteljice po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem se sprejemajo v društvo brezpogojno do konca meseca prosinca 1899. 1., po preteku tega časa pa le po določilih § 6. lit, e: „Po preteku tega časa pa se sprejemajo v društvo le oni, ki še niso stari 45 let in se izkažejo z veljavnim zdravniškim izpričevalom, da so zdravi. Ti, pozneje v društvo vstopivši društveniki doplačajo tolikokrat po 2 K, kolikor slučajev smrti je bilo med društveniki od ustanovitve društva, oziroma od njihovega stalnega nameščenja."
Kdor pa pristopi društvu do konca meseca prosinca 1899. 1., mora plačati:
r— K vstopnine (§ 6. lit. a) 2'— K členarine (§ 4. lit. a) —•20 K poštnine Skupaj . 3-20 K
Kdorkoli pristopi društvu, mora pa poleg 3 K 20 h poslati še na pol poli popirja tako-le
zglasnico:
1.	Ime in priimek:
2.	Službeni značaj :
3.	Bivališče:
I leto:
4.	Rojstva j mesec :
' dan:
5.	Datum prov., oziroma def. nameščenja: Datum:	Lastnoročni podpis:
P

Zglasnice in denar naj se adresujejo na društvenega predsednika v Ljubljani.
Vsak zglašenec dobi svojecasno en izvod društvenih pravil in sprejemnico.
Z „Jubilejsko samopomočjo" je zopet napravilo slovensko in istrsko-hrvaško uciteljstvo važen korak v svoji stanovski organizaciji. * Podpisani odbor se nadeja, da bo naše uciteljstvo z radostjo pristopalo temu društvu, ki bo dajalo prvo izdatno pomoč po smrti društvenikov njih zakonitim dedičem.
Za odbor društva „Jubilejska samopomoč": Avgust Kleč,	Engelbert Gangl,
t. č. predsednik.	t. č. tajnik.
Občni zbor „Narodne Šole".
bčni zbor „Narodne Šole" se je vršil za upravno dobo 1897/98 dne 15. kimovca v prostorih II. mestne deške šole z običajnim dnevnim redom. Zborovanje, katerega se je vdeležilo 25 členov, je otvoril predsednik, Anton Razinger, nekako tako-le:
Slavni zbor!
Danes otvarjam 27. občni zbor „Narodne Šole"; a še nikdar ni to društvo zborovalo v tako žalostnem času nego je današnji. Kajti potrti žalosti — zastonj ugibljemo in premišljujemo, kaj je nagnilo pozverinjenega človeka, da je končal življenje najboljši ženi, premili cesarici, ki nikdar ni nikomur nič žalega storila, pač pa vedno in povsod dobrote delila. Ob njeni rakvi žalujemo združeni s premilim vladarjem, kateremu Bog dodeli, voljno pre^ našati ta najhujši udarec. Bog ohrani premilega nam vladarja, večni mir pa dodeli pokojni cesarici Elizabeti! — Navzoči so v znak žalosti stoje poslušali nagovor.
Dalje pravi: Odbor „Narodne Šole" stopa danes pred Vas, da Vam poroča o svojem delovanju v ravnokar minulem letu. Vsem željam, ki so se pojavljale in izražale, odbor ni mogel ustreči. Časih pa so se stavile kar previsoke zahteve na naše društvo. Prosim, da bi bili gg. tovariši pri naročanju v svojih zahtevah nekoliko zmernejši. O delovanju in stanju našega društva Vam bodeta poročala tajnik in blagajnik. —
Glede društvenih pravil je občni zbor sklenil, da ostanejo stara, le § 5. se ima v bodoče tako-le glasiti: Udje „Narodne Šole" so: a) ustanovniki, ki plačajo enkrat za vselej 40 K v društveno blagajnico; b) slovenske ljudske šole, učitelji in učiteljice, ki plačajo do 1. vinotoka vsakega leta 2 K; c) uciteljstvo onih ljudskih šol, ki so udje „Narodne Šole". Vsi drugi paragrafi ostanejo stari. Po nasvetu g. Dimnika je občni zbor soglasno sklenil, razpisati v proslavo 50 letnice vladarjeve dve nagradi po 100 in 50 gld. za dva najboljša mladinska izvirna spisa, da se pomnoži naša mladinska literatura. Rokopise je vposlati vsaj do konca šolskega leta 1899.
V odbor so bili voljeni vsi stari odborniki in sicer: Anton Razinger, načelnik; Jakob Dimnik, njega namestnik; Alojzij Kecelj, blagajnik; Jožef Cepuder, tajnik. V odboru pa so ostali gospodje: Gangl Engelbert, Kruleč Ivan, Rak tel j Fr., Reže k Juraj in Trošt Fran. Pregledniki računov so gg.: Gaberšek Fr., Furlan Jakob in Kleč Avgust.
Poročilo tajnikovo se glasi:
Slavni zbor! Lanski občni zbor „Narodne Šole" se je vršil dne 23. kimovca v prostorih tukajšnje šole. Vsi nasveti in sklepi, ki so bili pri tej priliki stavljeni in sprejeti, so se vestno izvršili in odbor, ki mu je danes polagati račun enoletnega svojega delovanja, ima zavest, da je vse storil, karkoli se mu je zdelo primernega v korist in prospeh „Narodne Šole". Najvažnejša sklepa lanskega občnega zbora sta bila gotovo ona glede razpošiljanja šolskega blaga in pa glede pretnembe društvenih pravil. V obeh se je odbor posvetoval pri svojih sejah ; ker bodem pa o tem itak pozneje govoril, pričnem zopet pri lanskem občnem zboru. Tukaj so bili voljeni v odbor ti-le gospodje: Dimnik Jakob, Gangl Engelbert, Kecelj Alojzij, Kruleč Ivan, Raktelj Frančišek, Razinger Anton, Režek Juraj, Trošt Frančišek in Cepuder Jožef.
Takoj po občnem zboru je imel novi odbor prvo svojo sejo in se je tako-le konstituiral: Anton Razinger, predsednik; Dimnik Jakob, njega namestnik; Kruleč Ivan v I. polovici in Kecelj Alojzij v II. polovici leta, ko je odšel g. Kruleč v Gradec, blagajnika; Cepuder Jožef, tajnik. V odboru pa so bili gg. Gangl Engelbert, Raktelj Frančišek, Režek Juraj in Trošt Frančišek.
Pri tej seji se je izvršil sklep, da ima sedanji tajnik izročiti vse šolsko blago trgovcu Petriču, ki ga od takrat razpečava in razpošilja šolam, tajnik pa ga nakazuje in opravlja vso društveno korespondenco. Zato se je pa dne 4. vinotoka v navzočnosti predsednika, več odbornikov in računskih preglednikov vse blago cenilo ter potem, ko se je vse imetje našlo v redu, izročilo blago gosp. Petriču, blagajnica pa novemu g. blagajniku. Dotični zapisnik so podpisali vsi navzoči. Drugo sejo je imel odbor dne 8. iistopada minulega leta.
Pri tej seji se je uredila zadeva glede postojinske šole ter določil prispevek k naročilu blaga za II. mestno deško šolo.
Po nasvetu g. Režka se je določil tudi procentni nameček za mesto Ljubljano v najvišji meri 40°/o, med tem ko dobe zunanje šole 50°/o, da se ne bode moglo odboru očitati, da skrbi bolj za mestne kakor za zunanje šole, dasi ima mesto ponajvečkrat več revnih šolarjev, kakor katerakoli selska šola.
Saj je znano, da je ravno v mestih poleg največjega bogastva tudi največ uboštva.
Ker so nekateri učitelji stavili pretirane zahteve glede blaga do „Narodne Šole", je naročil odbor tajniku, da jim je pojasnil stališče tega društva. Vsakemu menda niso znane razmere, v katerih se nahaja „Narodna Šola". Ona temelji na darovih, ki ji dohajajo iz dobrih rok, iz usmiljenja do revne šolske mladine. Cim več dohodkov le-ta ima, tem izdatnejša so tudi vračila v šolskem blagu, ki jih daje onim šolam, ki iščejo pri nji podpore.
Ako pa ti prispevki ponehajo, preneha ž njimi i „Narodna Šola".
Končno se je sklenilo pri tej seji dati založniku g. Petriču primeren liniament za nove tablice, ki se bodo dobivale od letošnjega šolskega leta nadalje.
Pri tretji seji je bilo zopet pregledati društveno imetje, ker je šel pri prvi seji izvoljeni blagajnik, gospod Kruleč, v Gradec in je prevzel njega mesto g. Kecelj. Vse njegovo poslovanje je bilo zgledno in redno, kar so pokazali natančni, po preglednikih odobreni računi. Zadnja odborova seja je bila dne 7. mal. srpana.
Pri tej se je določil v prvi vrsti dan in dnevni red letošnjega občnega zbora. Zatem so se pregledala stara
društvena pravila, katerih preraemba se je imela za danes predložiti slavnemu občnemu zboru. Ker se je pa to poročilo meni določilo, in ker se je postavilo isto kot posebna točka današnjemu občnemu zboru, bodem pozneje o tem govoril in predlagal, v koliko se imajo pre-meniti in v koliko ostati neizpremenjena.
Novega, posebno zanimivega nimam poročati slavnemu občnemu zboru, ker vse odborovo delovanje in poslovanje je leto za letom eno in isto, to je nabava pripomočkov in prispevkov, s katerimi podpira v prvi vrsti one revne šole, katere si vsled revščine ne morejo same omisliti potrebnih učil in učnih pripomočkov.
Korporacije in društva, do katerih se odbor vsako leto obrača in katera imajo za „Narodno Šolo" vedno odprte roke, so slavnemu občnemu zboru že znana iz minulih let.
A hvaležnost do njih nam veleva, da se jih pri vsaki priliki spominjamo in tako pokažemo, da smo jim prvič v resnici hvaležni, drugič pa, da svet spozna in zve imena pravih podpirateljev revne šolske mladine.
V prvi vrsti bodi izrečena najsrčnejša zahvala visokemu deželnemu zboru kranjskemu, zatem slavnemu občinskemu svetu stolnega mesta Ljubljane in slavni kranjski hranilnici, od katerih dobiva naše društvo vsako leto po 200 gld. podpore. Z manjšimi, pa rednimi podporami se nas spominjata vsako leto tudi slavna posojilnica ljubljanske okolice in slavno obrtno pomožno društvo v Ljubljani.
Vsem imenovanim in drugim, ki na katerikoli način podpirajo „Narodno Šolo", veljaj: Bog plačaj!
Jož. Cepuder,
tajnik.
Stanje i želje hrvatsko-slo venskog učitelj-stva Istre.
Izvieščivao Božo Dubrovič, nadučitelj iz Sv. Mateja u Istri, prigodam X. glavne skupštine „Zaveze" u Ljubljani.
(Konec.)
^jf||j|a se nadzor nad pučkom školom ima povjeriti samo onomu mužu, koji je proniknut učiteljskim zvanjem, komu je učiteljsko zvanje sa njegovim životom ne-razdruživo, u pedagogičko-didaktičnom pogledu vrstnom osobom uvidili su odlučujuce oblasti, jer takvi su več namješteni u njekojim kotarima Istre i od te prakse neka se nebi ni u buduče odustalo. Njegovo nek se samo mienje uvažuje , dočim na kojekakve klevete, ocrnjivanja neka se obzir ne uzima, ponajpače tajna kvalifikacija, nek se bezodvlačno ukine.
Da je narodu škola potrebita, ne treba mi tek do-kazivati, jer to svatko vidi. Hrvatsko - slovenski narod u Istri, neima niti iz daleka toliko pučkih škola, koliko bi ih morao imati, zato oni, kojim je dužnost, da se za nje brinu, nebi imali i smjeli raditi, što rade, proti ustro-jenju i raširenju naših škola.
Škole trebaju učitelja. Strukovno je naobraženje učitelja, prvi i najglavniji uvjet školskomu napredku, a to se promiče shodnim uredjenjem učiteljišča, gdje se stiču praktična-didaktična i metodička načela.
Kandidati i kandidatkinje za hrvatsko - slovenske škole Istre ponajviše izuČe na mužkom učiteljišču u Kopru i ženkom u Gorici. Nije mi zadača, da hvalim ni da ku-dim, iztičem mane i nedostatke tih zavoda, jer se bojim, da nebi komugod stao na kurje oko, nu reči ču, da se
na ustroj tih učiteljišča jednako tuže Hrvati, Slovenci, a i Talijani. Hrvati medju timi imaju najviše uzroka, da se na iste punim pravom tuže.
Učiteljišče bez vježbaonice je liečnički fakultet bez klinike, jest plivaonica bez vode.
Svaki zanatlija, svaki obrtnik, svaki činovnik pripravlja se, kako če objavljati svoj zanat, kako če obav-ljati svoje dužnosti, samo hrvatskim kandidatom i kandi-datinjam Istre, današnje ustrojstvo učiteljištnih zavoda, tomu ne zadovoljava. „Kako" prva je i glavna rieč. Idemo li još dalje, to čemo opaziti, da na ženskom učiteljišču u Gorici, nema nit hrvatskog odjela, no kandidatkinje moraju se učiti slovenski i njemački. Nepoznajuč još dobro nit svoga jezika, moraju se učiti slovenski i njemački, da budu pak hrvatski podučavati mogle'.
Prema ovdje vrlo u kratko obražloženom, u interesu napredka budučih učitelja i učiteljica, neka bi se preustro-jilo mužko učiteljišče u Kopru i žensko u Gorici; te za Hrvatice, gdjegod u Istri ustrojio pripravni tečaj. Ovim ujedno izpravljam resoluciju pod brojem 17. tiskanu u „Popotniku" u broju 13. i glasiti ima, kako bude ovdje stilizirana i predložena.
Svaki učitelj i učiteljica mora znati, da mu je učiteljišče moglo pokazati samo obče puteve, obče načine za uspješno djelovanje; mora znati, da vještine u podu-čavanju i uzgojne znanosti nije moguče nikada do kraja izučiti, nego da mu se je treba, neprestano učiti, hoče li zadovoljiti povjerenoj zadači. Ne veli se badava: „Covjek se do smrti uči."
Shvača li učitelj dobro znamenitost, svetost svojega zvanja, neče propustiti, a da dužnosti svojega zvanja ne izpunjava s največom odanošču, i s najpožrtvovnijom lju-bavlju, prema povjerenoj mladeži. L. Kellner liepo veli: „Učitelj treba da ima ljubav k svomu zvanju, da se sva-kim danom usavršuje u strukovnoj obrazovanosti". Tomu, a i drugim mnogim nedostatkom ponajbolje mogu dosko-čiti dobro uredjena učiteljska družtva, kotarske učiteljske konference, sastanci školska predavanja, tečaji za daljnu naobrazbu učitelja u gospodarstvu i. t. d.
Izticati ovdje napose svrhu učiteljskih družtava, zna-čilo bi, kapljice vode nositi u sinje more, ta cielokupno je hrv.-slov. učiteljstvo Istre več udruženo. Eno vam: „Učiteljsko družtvo kotora Volosko", „Krčko učiteljsko družtvo", „Učiteljsko družtvo — Narodna Prosvjeta" —, i „Slovensko učiteljsko družtvo za koperski okraj".
Rekoh, tomu mogu doskočiti „kotarske učiteljske konference". Da, § 45. drž. zakona od 14. vel. travna 1869. odnosno od 2. vel. travna 1883. veli: „Najmanje jedanput na godinu pod predsjedničtvom kotarskog školskog nadzornika imaju se obdržavati kotarske učiteljske konference". Tako stoji u zakonu. A u praksi? Iz iskustva znademo, da se one vrlo riedko i neredovito obdržavaju; mesto svake godine, jedva jedvice vsake 4. 5. a i poslie više godina. Spomenuto budi, da i tečaji za daljnu naobrazbu u gospodarstvu morali bi biti svim pristupni, a ne da nekoji polaze i više puta, dočim mnogima uza.sve molbe, da se to krati.
Učitelj je dužan mnogo truda, napora i požrtvov-nosti svomu zvanju doprinieti, hoče li riešiti težku zadaču, što ju pučka škola ima glede nauka i odgoja. Da djeca zaziru od svega, što je surovo, ružno, podlo, da se čuvaju neistine, nepravde, da čednošču, iskrenošču i smjernošču, postanu ljubezni, a da pri tomu ne upadnu u robsku ponižnost, djelovati je učitelju na djetinja čuvstva i srce.
Dužan je, a to i zakon od njega zahtjeva, da temelj postavi mnogim drugim vrlinama i kriepostima.
Kad su nam zakonom ustanovljene tolike dužnosti, zar nebi bilo pravedno, da nam se ustanovi pravo dopisovanja i riešavanja službenih spisa od strane školskih oblastih? Jednake su nam u Istri dužnosti, a zašto da jednaka prava bar u tomu ne uživamo, kad nam se mnoga druga krate? Zar da, za nas, u svem mora pravda spavati ?
U njekojim kotarima Istre vidimo, da je dozvoljeno dopisivati sa pojedinim školskim oblastima, u nastavnom jeziku škole, i tim se malom nehvalevriednom izniinkom svi učitelji služe dočim se riešava i dopisuje u njemačkom jeziku. Ima hrvatskih škola u Istri, a bit če i slovenskih, gdje učitelji moraju primati i riešavati spise u talijanskom jeziku. Nadalje ima škola a te su jedino talijanske, koje izključivo dopisuju, riešavaju, primaju od svih oblastih spise u nastavnom jeziku škole — u talijanskom.
Kad su nam jednake dužnosti, zašto ne bismo za-htjevali, da nam budu i ista prava? Tomu če pravednomu zahtjevu ponajbolje i ponajlaglje udovoljiti katarske školske oblasti za svaki pojedini kotar, ako se budu od svoje strane služile, kako se to služe za talijanske škole u do-pisivanju i riešavanju spisa u naukovnom jeziku škola, te one dopise, koji nisu pisani u naukovnom jeziku, budu li svom pripravnošču prevadjale. Tu mislim one spise, koji dodju na hrvatske ili slovenske škole, od talijanskih mjestnih školskih vieča. Dok to ne bude hrvatsko slovensko se učiteljstvo Istre neče moči pohvaliti, da ima iste dužnosti i ista prava ni u tom pogledu, sa svojim kole-gima druge narodnosti.
„Zašto sviet za učitelja ne mari?" Janko Jurkovič u svojoj pripoviesti „Pavao Cuturič" to ovako pripovieda:
„Bog podieli svim ljudem, što če tko raditi; samo jedan zakasni na diobu, — i toga prijaviše. Bog se za-dago obaziraše amo i tamo, što če početi od njega; na-pokon digne knjigu sa stola i dade ju tomu čovjeku: — E, sinko, ja ti ne mogu pomoči; več evo pa budi učitelj; j a ču skrbjeti i za te" — i od to doba sviet za učitelja, ne rnari. Nu najzanemareniji izmedju svih učitelja svieta, držim, da je u svakom pogledu, sa svih gledišta hrvatsko-slovensko učiteljstvo Istre.
Vidim gospodo, da vam več dodijavam, zato se o-kaniti moram tužba i bolnih razmatranja, akoprern bi imao jošte štogod da navedem. Nu prije nego li dovršim, smatram si dužnošču, da pored toliko žalostnih i bolnih, bar jednu radostnu i veselu spomenem. Jamačno če Vas svih razveseliti viest, da izmedju hrvatsko-slovenskog učitelj-stva i svečenstva Istre, vlada najliepša sloga i bratska ljubav, te da uporedo rade o boljku i napredku naroda svoga, u školama i izvan školava.
Po svojim slabim silama, nastojao sam da Vam čim bolje opišem, prikažem, težko, nesnosno stanje naše. Zar da ne, da je ono slično, stanju kosovskog junaka Orlo-viča Pavla, o kojem pjesma pjeva:
„Desna mu je ruka odsječena I lieva noga do koljena. Vitka su mu rebra izloinljena, Vide mu se džigerice biele."
Takav jadnik, takav patnik, kamo da s' uteče? Učitelji zar svomu zaštitniku Kassijanu, a učiteljice svojoj zaštitnici Uršuli?!
Utičemo se i pozivamo u pomoč sve odlučujuče faktore, a i samu presvietlu krunu, da se sve ovdje u ovom izviešču iztaknute nepogode života i nepogode rada,
koje pristranost, nepravednost, nenaravski i nezdravi od-nošaji sobom donose od strane. Molimo oblasti, da nas štite i brane od kojekakvih napadaja; da pripomognu, da postupak onih, koji školom upravljaju, bude poput postupka mudra vojskovodje, koji umije svoje čete odu-ševiti srčanim i vatrenim govorom na junačtvo. Napokon najtoplije se preporucujuči, da se največom pripravnošču naše pravedne molbe, jadikovke najsvetije, najplemenitije, skromne i pravedne želje uvaže, koje toj slavnoj škup-štini na prihvat, evo ovdje u sliedečim resolucijama iz-razujem:
Vidi „Popotnik" od 10. srpnja 1898. broj 13.
17. resolucija glasi: „U interesu napredka budučih učitelja i učiteljica, neka bi se preustrojilo mužko učiteljišče u Kopru i žensko u Gorici; te za Hrvatice, gdje-god u Istri ustrojio pripravni tečaj."
Što me je vodilo, što mi bilo pred očima opisujuč stanje naše? Pred očima sam imao, da Vas upoznam sa našim patnjama, zahtjevima i željama, a vodilo me, da doprinesem, da one dopru do onih, koji mogu svojim uplivom doprinieti k' poboljšanju našeg žalostnog stanja.
Sinuti če sunce i pred naša vrata, ufamo se prije ili kasnije, nu moramo junački ustrajati u pravednom i zakonitom našem zahtjevanju. Ne treba da klonemo, te prekrštenim rukama očekivamo, da nam drugi u nevolji našoj potnognu, nego raditi moramo polak one: „Pomozi si čovječe sam, pa ču ti i ja pomoči, veli nam i Palmovič u pjesmi „Bog i Hrvati" :
„Tko sam sebi dobar nije, Nije vriedan, da ga sunce grije, Kamo 1' drugi da za njega mare."
Osobita mi radost izpunjava srce, videči bo Vas, kako ste ustrpljivo, pozorno i pomno slušali ovo moje izviešče, na čemu Vam se gospodo najliepše zahvaljujem. Kako da Vam pak izrazim tihe one osječaje, što ih osje-čam u svečanom ovom času, gdje mi pod velebnim ovim nebom, u srcu divne Slovenije, u bieloj Ljubljani, prvog puta dana prigoda, da mogu majčinim sborit slovom —
sladkim zborom hrvatskim?---S cvjetnih obala la-
zurne Adrije, dohrlih u Vaše kitne i liepe dvore, dohrlih pun zanosa, udivljenja i svetog ushičenja. Ta eno me, — ne u tudjoj zemlji, ne medju tudjim narodom, več na grudima svoje jednokrvne brače, u liepom gradu, u srcu
svih Slovenaca-----a mi je tako milo, tako voljko.
— Ta pričinja mi se, da čujem i lopot i gordi kucaj ve-lebnog toga srca, iz kojega proviruje poput bujice, živa ljubav do svega roda, čije zemlje protječe srebrena i tiha voda Sava. Da, mila bračo — moje se grudi voljko šire nad samom pomišlju, da nas ne spaja samo ljubav, več da nas veže i zajednička miso — silna misao bratske sloge i ujedinjenja, jer Hrvat i Slovenac dva su imena, al jedna duša, jedno srce — da Bog dade bili oni i jedan narod.
A sada, na koncu moga izviešča, molim Vas, da primete pozdrav moj, i iskrene žarke pozdrave Vaših dru-gova, što u tužnoj zemlji, koju Učka štiti, traju svoje nevoljne dane, vršeči svoje uzvišeno zvanje oko napredka i probudjenja sviesti jadnoga naroda. Primite taj iskreni pozdrav, on potječe od Vaše brače, od one brače, koja Vam kliču:
„Zdravo sinci Slovenije mile, Zdravo bračo, zdravo sokolovi, Vaše misli izpunjene bile, A trud nek Vam Bože blagoslovi."
Spisje v ljudski šoli.
(Spisal Fr. Potokar.)
(Dalje.)
'e so se otroci v navedenih predmetih pridno priprav-1 ljali, so zadobili dobro podlogo za lepo stilistiko v višjih razredih. Do zdaj je bilo le pripravljanje, v 4. in sledečih šolskih letih pride pa vaja v izurjenosti jezika. V to svrho se oklenimo zopet nazornega nauka, ki je v vseh šolskih letih ena prvih podlag lepe štilistike. Kar se pred otroci obravnava, z učiteljevo pomočjo razvija, to bodo gotovo lahko reproducirali. Ako so se v preteklem letu pridno vadili v opisih raznih živali in reči, če se je učitelj ravnal po navedenih sedmih vprašanjih, bodo izdelovali že sami razne popise. Gotovo bo imel učitelj v začetku dokaj neprijetnosti. Stavki se bodo pričenjali vedno z istim osebkom n. pr.: Mačka je domača žival. Mačka ima okroglo glavo i. t. d. Nič ne de, to nas ne sme oplašiti. Pri popravku se otroci opozore na ta ne-dostatek. Ali bi ne mogli, vpraša učitelj, osebka zamenjati s kako drugo besedo? Kako se imenujejo besede, ki se stavijo za ime? Pri naslednji nalogi boš gotovo že pogrešal navedene napake. Ce se zopet osebni zaimek preveč ponavlja, naj se zlasti poudarja, da se jih v slovenščini izpušča v zvezi z glagolom. Opazil boš tudi pomanjkljivosti v ločilih. Da se te napake kolikor mogoče polagoma odstranijo, mora učitelj pred pismeno vajo žival ali kako drugo stvar sam popisati, besede razločno izgovarjati in pri vsakem ločilu nekoliko postati. Tu in tam naj vplete vprašanje: Kaj bodete stavili konci tega stavka, ko sem zaklical, opominjal, svaril? Kaj konci tega, ko stvari naštevam — izprašujem po osebah in rečeh? Seveda ne sme izostati pravilo, kje stavimo ločila in zakaj jih stavimo.
Tako se pečajmo z opisi teden za tednom, obrav-navajmo slovnične in ortografične napake, da prihajajo otroci vedno trdneji v spisovanju. Nastane pa vprašanje: Kje dobiti časa? Ena ura, dve na teden, saj ni mogoče vsega doseči! Ne preostaja nam torej drugi pripomoček, da se mladina že pri realijah pripravlja za ta predmet. Kar se iz zgodovine pripoveduje, v prirodoznanstvu opisuje, pri zemljepisju razlaga, v liziki razvija, to se naj pri spisju ponavlja in spisuje. Ker je pa čas za toliko važen predmet tako pičlo odmerjen, ga skušajmo še bolj v zvezo spraviti z drugimi predmeti. Branje je, recimo, predpisano vso uro. Ali bi ne bilo umestno, konci ure nekaj zapisati, kar so otroci brali, vsaj glavne stvari, mogoče tudi vsebino berilnega sestavka? V II. berilu je med drugimi tudi naslednja berilna vaja: Solon in Knez. Kaj važnega bi se dalo posneti iz tega berilnega sestavka? Da bi vsebino zahtevali v 3. šolskem letu, kaj takega bi bilo za otroke pretežavno. Ali bi ne bili naslednji stavki umestni? Solon je bil grški modrijan. Atene so mesto na Grškem. Krez je bil kralj v Lidiji. Tel je bil atenski meščan. Umrl je v boju za domovino. — Na ta način smo tudi spisju nekaj privoščili, takisto zgodovini in tako pripomogli k boljšemu uspehu lepe štilistike. O obravnavi kranjske dežele se porabi zadnja četrt ure za pismeno vajo; n. pr.: glavna reka, njeni desni in levi pritoki, gore, mesta i. t. d. Zemljepisja ne bomo s tem nič skrajšali, ampak veliko bolj še pridobili zanj. Tako lahko spisujerno in otroke učimo lepe štilistike pri vseh predmetih, tudi pri računstvu, ako strogo pazimo na pismene
vaje. — V izpremembo Stilističnih vaj pričnemo v 4. šolskem letu s povestmi. Podlage imamo dovolj iz 3. kakor tudi 4. šolskega leta. Splošne opombe bi naj bile te-le: Za začetnike morajo biti povesti kratke in lahko razumljive. Otroci si jih lažje v spominu ohranijo in gotovo tudi pismeno boljše štilizujejo. Izključljive so zlasti one, v katerih te nahajajo razgovori in pogovori posameznih oseb, zakaj z ločili : ; „ — ne smemo prezgodaj pričeti. Kje dobiti zopet snovi v 4. šolskem letu? III. berilo nam podaja pač malo pravljic in pripovedk, katere bi bile za uporabo kot začetne vaje v spisju. Učiteljeva dolžnost je torej, da si jih sam sestavi ali nabere iz drugih po-učljivih knjig, stavek za stavkom obsoja, tu pa tam kaj pridene, zopet kaj izpusti ali izpremeni. Lokalne snovi pa mora iskati in sam sestavljati. Zgodovinske povesti, razne pravljice in pripovedke, popise poslopi, razvalin, slik ima učitelj priliko obravnavati, ako ima do stvari same veselje.	(Konec prih.)
Književnost in umetnost.
f Cesarica Elizabeta. V spomin na preblago vladarico avstrijsko povodom Nje žalostne smrti slovenski mladini sestavil Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. Založil J. Giontini v Ljubljani,
Ta res lepa, 48 strani obsezajoča knjiga, katero smo že omenili v svojem listu, je zagledala te dni beli dan. Prepričani smo, da je ne bo vesela le slovenska šolska mladina, kateri je namenjena, ampak tudi vsak odrasli človek jo bo čital z največjim zanimanjem, ker bo spoznal iz nje popolnoma preblago in prerano umrlo cesarico Elizabeto, nje žalostni umor in pogrebne svečanosti. Na naslovnem listu je vtisnjena v črnem obrobku prav dobra podoba cesarice.
Vsebina je razdeljena v 20 poglavij in sicer: I. Rojstvo cesarice Elizabete. II. Bratje in sestre cesarice Elizabete. III. Lepota cesarice Elizabete. IV. Zaroka s cesarjem Francem Jožefom 1. V. Slovo od doma in pot na Dunaj. VI. Poroka. VII. Otroci Nj. Veličanstva cesarice. VIII. Usmiljeno srce cesarice Elizabete. IX- Pobožnost Nj. Veličanstva cesarice Elizabete. X. V smrtni nevarnosti. XI. Bolezen. XII. Cesarica Elizabeta — umorjena. XIII. Morivec. XIV. V dnevih žalosti. XV. Na mrtvaškem odru v Genevi. XVI. Prevoz na Dunaj. XVII. Na Dunaju. XVIII. Pogreb cesarice Elizabete: 1. Pred pogrebom. 2. Sprevod. 3. V kapucinski cerkvi. 4. Žalovanje v Ljubljani. 5. Sklep. XIX. Izrazi sožalja. XX. Cesarjeva zahvala. Osmemu poglavju je dodanih osem anekdot iz življenja cesarice, katere bo mladina posebno rada čitala.
Ta raznovrstna vsebina nam priča, da je knjiga marljivo in vestno sestavljena, zato jo slovenskemu uči-teljstvu, krajnim šolskim svetom in slovenskemu narodu sploh, kateremu se je rajnka cesarica tako zelo omilila, kar najtopleje priporočamo. Naj bi torej ne bilo nobene knjižnice na Slovenskem, v kateri bi ne bilo v spomin na pokojno cesarico tudi te najnovejše knjige o f cesarici Elizabeti. Naša mladina naj bi se pa obdarila ž njo v dan 19. listopada. Cena knjigi 15 kr., 100 iztisov 12 gld.
Geometrijsko oblikoslovje za dekliške meščanske šole. Z novim šolskim letom se je vpeljala v višje razrede ljubljanskih dekliških šol knjiga: „Geometrijsko oblikoslovje za dekliške meščanske šole. Nemško spisal dr. Fr. vitez Močnik. Poslovenil Jožef Bezlaj. Cena 75 kr. a. v." Ta knjiga, ki obsega 133 strani in 169 slik, pa ni goli prevod nemške knjige, ampak prelagatelj je pojasnil nekatere oddelke, kakor delitev kotov in lokov, tvoritev pravilnih mnogokotnikov in meritev teles na preprostejši in torej tudi umljivejši način, nego je to razloženo v izvirniku.
Ker je knjiga namenjena trem višjim razredom, kjer se geometrija poučuje v koncentriških krogih, mora uči-
telj težjo in lažjo tvarino učnem načrtu primerno izbirati in razvrstiti.
Jezik v knjigi je v obče pravilen in gladek, le sem-tertja se kaže kaka trdost v izrazu in nedoslednost pri rabi dvojine, kar se pripeti pogostoma učitelju, ki v šoli poučuje predmet v tujem jeziku. V tej zadevi bi se dalo semtertja še kaj popraviti, večinoma se je pa to tudi že zgodilo na koncu knjige. Tu pa najdemo tudi mnogo popravljenih napak, ki so ostale nepopravljene v „Močnik-Celestinovi geometriji za nižje gimnazije." V tem obziru kaže torej knjiga napredek. Ugajala bode dobro svojemu namenu, četudi je za dekliške šole nekoliko preobširna, pa saj upamo v kratkem dobiti kako slovensko deško meščansko šolo. Te šole so nam Slovencem posebno potrebne, ker nadomestujejo nižje realke, katere so pri nas vse nemške, vsled tega nam pa tudi primanjkuje izobraženih narodnih obrtnikov in trgovcev.
—m —
Jubilejski dijaški koledar. Izdal in založil Josip Petrič, trgovec v Ljubljani. Cena 60 kr.
Novi Robinson. Po pripovijesti Karla Cassau'a pri-redio Stjepan Širola. Karlovac. Naklada knjižare Ivana Sagana. Cijena 20 nov.
Josin-Gangl: „Drugo berilo in slovnica" se sme
glasom razpisa visokega naučnega ministrstva z dne 15. kimovca t. 1. št. 23932 rabiti kot učna knjiga na ljudskih šolah in sicer že tekoče šolsko leto. Cena vezani knjigi 40 kr.
Ročni katalog z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osobja na Kranjskem za šolsko leto 1898/99. V. letnik. Sestavil Štefan Primožič, učitelj. Cena za 75 otrok 35 kr., za 100 otrok 40 kr., za 125 otrok 45 kr., za 150 otrok 50 kr. V Postojini. Tiskal in založil Rihard Š e b er. 1898.
Katalog je urejen tako praktično, da ga ni treba priporočati posebej, ker se priporoča najbolj sam bodisi glede na njega vsebino, ali glede na zelo nizko ceno, kakoršne slovenski učitelji nismo vajeni pri takih podjetjih. Z veseljem naznanjamo slovenskemu učiteljstvu, da izide prihodnje šolsko leto na prošnjo direktorija „Zaveze" ta katalog s popolnim imenikom ljudskih šol in učiteljskega osobja na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem. In to je prav!
Personalstatus der mit 1. October 1898 an den öffentlichen allgemeinen Volksschulen in Krain definitiv angestellten Lel^rpersonen. Tiskal in založil Anton Klein & Comp* v Ljubljani. Cena 50 kr., po pošti 55 kr. V I. plač. raz. je 62 učiteljskih oseb, v II. 93, v III. 186; ostali so pa v IV. plač. razredu. Vsaka učna oseba ima v statusu svojo številko, službeni značaj, čas stalnega name-ščenja in kraj službovanja. Prepričani smo, da bo vsakdo segel z veseljem po njem, da vidi, kako napreduje sam in kako njegovi tovariši. Naroča se v Kleinovi tiskarni.
Slovensko gledališče. Dne 21. m. m. je otvorilo „Dramatično društvo" v Ljubljani sezono slovenskega gledališča. Program, ki ga je objavilo „Dramatično društvo" ob otvoritvi nove gledališke sezone, nam priča, da se je intendanca slovenskega gledališča v počitnicah resno trudila, da je nabavila mnogovrsten, jako zanimiv reper-toir, ki nam obeta mnogo lepega, umetniškega užitka. Poleg tega je aganževalo „Dramatično društvo" več novih igravcev ter opernih pevk, ki so se pri dosedanjih predstavah že izkazali kot izvrstna pridobitev za slovensko gledališče. „Dramatično društvo" pa obljubuje tudi v razglasu, da bo uprizorilo v tekoči sezoni več izvirnih slovenskih del. Nič nas bolj ne veseli kakor ta obljuba. Želimo le, da bi se to tudi resnično zgodilo, zakaj le na ta način je mogoče, da se bodo naši pisatelji resnejše in vztrajnejše poprijeli spisovanja izvirnih iger ter tako dvignili slovensko dramatiško literaturo, ki je do danes še tako silno uborna. Tudi pri drugih narodih je bil začetek skromen in neznaten, a z vestno iu vztrajno gojitvijo lastne dramatiške umetnosti so jo dvignili na visoko stopnjo. Ali bi ne bilo mogoče to tudi pri nas? Ne smemo soditi tega, kar je naše, prestrogo sedaj, ko
je še v povojih slovenska drama in opera. Cehi in Hrvati n. pr. dostikrat uprizarjajo izvirne igre malenkostne umetniške vrednosti, uprizarjajo jih pa zato, da s tem spodbujajo svoje pisatelje, ki se potem zavzamejo za to umetnost z vso vnemo, navdušenostjo in vztrajnostjo ter napredujejo bolj in bolj. Zakaj bi ne bilo tudi pri nas tako? — Pri vsem in vsakem je treba gledati samo na to, kaj kdo stori, pa ne — kdo kaj stori. Stvar bodi vse, oseba — nič! — Kdorkoli izmed slovenskega učiteljstva pride v Ljubljano v teh mesecih, ko je odprto slovensko gledališče, naj ne zanemarja slovenskih gledaliških predstav, ki so vredne vsestranske podpore in vsega priznanja!
V e s t n i k.
Cesarjev god se je praznoval po širni Avstriji prav slovesno. Šolska mladina je goreče pošiljala svoje molitve k Vsemogočnemu ter prosila: „Bog ohrani, Bog obvaruj nam Cesarja, Avstrijo!"
Cesarja Franca Jožefa I. ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem: Gosp. Matija Petrič, ob svojem 25 letnem službovanju v Strugah v proslavo cesarjevega jubileja 12*50 gld.; gg. J. Maier, V. Kummer in R. Merčun, učitelji na I. mestni šoli v Ljubljani, takso privatne preskušnje, 5 gld.; gdč. Marija We s s n e r, nad-zorovalna dama na višji dekliški šoli v Ljubljani, 3 gld.; gdč. Agneza Zupan, učiteljica v Ljubljani, 2*40 gld.; gdč. Marija Marout, učiteljica v Ljubljani, 1*80 gld.; gdč. Julija Borovsky, učiteljica v Ljubljani, 1*80 gld.; gdč. Franja Zemme, učiteljica v Ljubljani, 1*80 gld.; gdč. Emilija Gusl, nadučiteljica v Ljubljani, 3 gld.
Učiteljski konvikt: Gosp. Matija Petrič, ob svoji 25 letnici kot učitelj v Strugah v proslavo cesarjevega jubileja 25 K; g. Anton Kerže nabral med prijatelji na Hribu 4 K; g. Jožef Ažman, nadučitelj na Breznici 7*60 K, katere je g. Baraga, učitelj na Koroški Beli pri veselem obmizju na Selu pri „Kuntu" nabral. G. Janez Pezdič, nadučitelj v Kranju, namesto venca na krsto ljubljenega svaka g. Mihaela Razingerja, 10 K; g. Simon Puncah, nadučitelj v Slavini, na knj. kr. podr. št. 161. 10 K; gdč. Pavla Gotzl, učiteljica v Vel. Laščah, na knj. kr. podr. št. 132. 25*92 K; popi r na tvor niča v Zagrebu po g. J. Petriču 20 K; gospa Ernestina Oman, učiteljica v Begunjah na Gorenjskem, nabrala 10 K; g. Al. Gangl, c. kr. profesor v Ljubljani, 4 K namesto venca na grob svoji prijateljici; gdč. Marija Wesner, nadzorovalna dama na višji dekliški šoli v Ljubljani, 2*40 K; gdč. Agneza Zupan, učiteljica v Ljubljani, 2*40 K; gdč. Marija Marout, učiteljica v Ljubljani, 2*40 K; gdč. Franja Zemme, učiteljica v Ljubljani, 2*40 K; gdč. Emilija Gusl, nadučitelja v Ljubljani, 2'40 K; gdč. Ana Krašovec, učiteljica v Vel. Gabru, na knj. kr. podr. št. 235, 5*86 K.
Osobna vest. G. Fr. S p i n t r e, nadučitelj v Kamniku, je imenovan glavnim učiteljem na c. kr. učiteljišču v Kopru.
Grovekarjev spomenik: G. Jožef Traven, učitelj v Naklem, 5 gld.; g. Matija Petrič, učitelj v Strugah, 2-50 gld.
v
Iz „Narodne Sole". Dne 21. kimovca je imel odbor „Narodne Šole" prvo redno svojo sejo. Pri tej priliki je naznanil predsednik A. Razinger, da je izrekel sožalje ob priliki smrti presvetle cesarice Elizabete pri Nj. eksc. g. deželnem predsedniku baronu Heinu iti da ga je isti prav ljubeznivo sprejel. Tudi je omenil, da naj se oni zvezki, dar Grubbauerja, ne naročajo potem „Narodne Šole", ampak si jih učitelji kar naravnost pri tvrdki Giontinijevi naroče, kateri sploh na nje reflektujejo, kajti ko bi se to vršilo potem „Narodne Šole", bi lahko nastale zmešnjave pri pošiljatvi, zlasti pa bi otežilo to delo in poslovanje blagajnikovo. Nagradi 100 in 50 gld. za najboljša izvirna mladinska spisa se objavita v „Učiteljskem
Tovarišu", potem pa v vsih slovenskih dnevnikih in političnih ter leposlovnih listih. Spisa se morata vposlati vsaj do konca šolskega leta 1899. Za ocenjevavce je sklenil odbor naprositi gg. prof. Antona Štritofa, župnika Ivana Vrhovnika in naducitelja Lov. Letnarja. Prenarejena pravila je v kratkem predložiti visoki c. kr. vladi v odo-brenje in potrjenje. Po nasvetu g. Dimnika naj bi se izdala nova mašna knjiga s primernimi napevi, ki jih poje Šolska mladina pri sv. maši; zato naj bi se naprosil g. Rok Merčun, katehet I. mestne deške šole. Po nasvetu g. Kecelja se poživljajo vsi gg. tovariši in drugi, ki naročajo blago pri „Narodni Šoli", da pošiljajo pisma in denar pod naslovom: „Narodna Šola v Ljubljani", ne pa na razna druga imena. To nam dela večje troške, zmešnjavo in težavo pri poslovanju. Prosimo torej malo več reda!
Premeinbe v učiteljstvu na Kranjskem. Deželni šolski svet je v zadnji seji imenoval začasne učiteljice gospodične: Elizabeto Klemenčič v Doberničah, Emo Žerjav v Breznici, Karolino Klemenčič v Škocijanu, Pavlo Brezovšek v Trebelnem, Magdaleno P e z d i re c v Črnomlju za stalne učiteljice na njihovih sedanjih mestih. Učitelji gg. Fran Luznar v Primskovem, Fran Roj in a v Šmartnem pod Šmarno goro in Fran Razpotnik v Vodicah so imenovani nadučitelji na svojih sedanjih mestih. Premeščeni so: g. Fran Puncah iz Slavine v Tomišelj, gdč. Ana Praprotnik iz Studenca na Primskovo, gdč. Kristina Schuller iz Bohinjske Bistrice v Šmartno pod Šmarno goro, gdč. Ivana Hromeč iz Št. Jurija k D. M. v Polju, gdč. Ana Zarnik iz Srednje vasi v Škocijan, g. Jakob Slapar iz Zaloga v Radeče, gdč. Ida Mally iz Predoslja v Št. Jurij pri Kranju in gdč. Ivana Piiler iz Postojine v Studenec; učitelj v Kobaridu g. Jos. Ra-kovšek je imenovan učiteljem v Veliki vasi. Začasna učiteljica v Senožečah gdč. Jožefa Grilec je iz službe izstopila; na njeno mesto je prišla bivša pomožna učit. v Trnovem, gdč. Pavla Cop; gdč. J. Martinčič, izprašana kandidatinja je imenovana zač. učit. v Vrbovem; začasno nastavljena na Blokah je izprašana kandidatinja gdč. Angela B a v d e k ; gdč. Viktorija J u v a n-čič je imenovana za stalno učiteljico v Knežaku; vipavski učitelj g. Karel Javoršek suplira v Košani; gdč. Antonija Likar, izprašana kandidatinja, je imenovana začasno učiteljico v Godoviču; župnik v Ledinah, g. Janez J e-lenec, je imenovan pomožnim učiteljem ravnotam; gdč. Evgenija Peha ni, začasna učit. v Starem trgu, je imenovana stalno učiteljico v Dol. Logatcu; gdč. Ana Prevc začasna učiteljica v Dol. Logatcu je nastavljena začasno v Starem trgu; za učiteljico ženskih ročnih del v Idriji je imenovana gdč. Marija Gostiša.
C. kr. izpraševalna komisija za ljudske in meščanske šole v Ljubljani. Usposobljenostni izpiti se začno dne 7. listopada t. 1. ob osmih zjutraj. Prošnje naj se pošljejo do 1. listopada.
Premembe v učiteljstvu na Goriškem. Gospod Tomaž Lukančič, učitelj-voditelj na enorazretinici v Gorenjem polju je imenovan učiteljem-voditeljem enoraz-rednice v Gabrijah pri Mirnem. G. Franc Golja, učitelj v Podlaki, gre kot učitelj-voditelj v Plave; g. Josip U r b an-čič, začasni učitelj pri Voglarjih na enako mesto v Go-renjepolje, g. Ivan Vuga, začasni učitelj iz Vedrijana v Rihenberg. Službe so dobili naslednji izprašani učiteljski kandidati: g. Rihard Gor j up v Kalu, g. Anton Kutin v Dornbergu, g. Anton Alfonz Vodopivec pri Voglarjih, g. Franc Mer m olj a v Podlaki, g. Rudolf Kumar v Mirnem, g. Moric Benčič v Vedrijan, g. Franc Mer-ljak v Batuje — vsi kot začasni učitelji III. plačilne vrste. Gdč. Jožefa Jug, učiteljica v Mirnem je stopila v pokoj; gdč. Ida Kaučič, učiteljica v Križu je dobila podučiteljsko mesto na slov. mestni šoli v Gorici; gdč. Milena Premrou, učiteljica v Štandrežu ima dopust, nadomestuje jo gdč. Ljudmila Premrou; gdč. Ljudmila Komac, učiteljica v Dornbergu je dobila enako službo v Cerničah; gdč. Rozalija Bizjak, izprašana učiteljska kandidatinja je nameščena v Ajdovščini; gdč. Ernesta Skočirv Lokavcu; gospa Marija Jeglič, vdova Geiger
v Oseku; gdč. Ana Jug, učiteljica v Rihembergu na enako mesto v Cerovo, gdč. Frančiška Kraj nik, učiteljica v Podmelcu (Tolminsko) na enako mesto v Ko-zani. — 0. kr. okrajni šolski svet je v svoji seji dne 22. m. m. podelil štirim učiteljem podpore radi bolezni, petim pa nagrade, ker so poučevali črezpostavno število ur.
Vabilo k zborovanju podpisanega učiteljskega društva, slavečega 50letnico Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. v Sežani dne 13. vinotoka. Dnevni red: 1. Sveta maša ob 10. uri v župni cerkvi. 2. Predsednikovo poročilo. 3. Slavnostni govor. 4. Citanje in odobrenje zapisnika zadnjega zborovanja. 5. Razvoj šolstva za vlade cesarja Franca Jožefa I. 6. Volitev sedmega odbornika. 7. Predlogi. Skupen obed ob 1. uri popoldne. K obilni udeležbi uljudno vabi učiteljsko društvo za Sežanski šolski okraj.
V Sežani, dne 28. kimovca 1898.	Odbor.
Izrazi sožalja. Povodom žalostne smrti preblage cesarice Elizabete je izrazil direktorij „Zaveze" sožalje potem okrajnega glavarstva v Kranju. „Slovensko učiteljsko društvo" je storilo to po svojem predsedniku g. J. Režku, „Vdovsko učiteljsko društvo" po g. J. Dimniku, „Narodna Šola" po g. A. Razingerju,v „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta" po g. A. Zumru potem deželnega predsedstva.
Cesarjeva 50 letnica. Ljubljanske šole bodo praznovale cesarjev zlati jubilej dne 1. grudna s sv. mašo. Po sv. maši se bodo okrasile v posameznih šolah ob primernem nagovoru vse šolske zastave s spominskim trakom, otroci se bodo pa obdarovali s spominsko knjižico iti sicer: vsi II. razredi s Tomo Zupanovo knjižico: „Cesar Fran Josip"; vsi III., IV., V., VI., VII. in VIII. razredi pa z J. Dimnikovo knjigo: „Zlati jubilej cesarja Franca Jožefa I." Otroci vseh prvih razredov se bodo obdarovali s slikami.
Cesarjeva zahvala. Zupan Hribar je prejel od c. kr. deželnega predsedstva za Kranjsko nastopno naznanilo: Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je vsled razpisa Nj, ekscelence c. kr. ininisterskega predsednika kot ministra notranjih stvari ddo. 1. septembra letos štev. 6927 blagovolilo najmilostneje dovoliti, da se 472 na županskem shodu zbranim slovenskim občinskim predstojnikom za poslano vdanostno brzojavko sporoči Najvišja zahvala.
Prošnja.
Vse one gospodične pevke in gospode pevce, ki so se zglasili in prejeli note za naš jubilejski koncert, pa se ga vendar niso udeležili in nam tudi not niso še do danes vrnili, nujno prosimo, da nam v kratkem vrnejo glasove, ker jih še nad polovico nimamo in ker imamo zato izdatno denarno škodo.
Naši troški so bili ob jubilejskem koncertu naravnost ogromni, ni torej baš najlepše, da bi še tu trpeli škodo!
Note naj se naslove na gosp. Engelberta Gangla, učitelja v Ljubljani.
Listnica upravništva:
Cenjene tovarišice in tovariši! Kdaj sem Vam bil že pisali zadnji listek? — Okrog novega leta menda je bilo — in radi tega gotovo živite v mislih, da se mi kot „Tovariševemu" blagajniku kar najbolje godi, ker ne tožim vsak hip svojih nadlog. Vsak misli: „Gotovo mu drugi prav pridno pošiljajo naročnino, da revež ne ve, kam z delom, torej ga ne bodem še jaz mučil; poslal mu
bom---tja-le prihodnje leto." Tako sklepate menda
vsi — ker uplačila le kapljajo! Dolga je samo na letošni naročnini 1600 gld.! O ostalem dolgu niti govoriti nočem.
Tovariši! Da sem molčal do sedaj, sem imel tehten vzrok: izboljšanje naših plač. Ta naša želja se je uresničila, in pred pragom onega važnega dne smo, ko bodete že drugič prejeli plačilo po pravičnejši razdelitvi, ko se bodete zadovoljni zbirali v ožje kroge ter trkali na zdravje onih gospodov, ki so imeli slednjič razum tudi za našo bedo ter so nam jo olajšali, četudi ne odvzeli! Tovariši,

takrat dvignite prvo čašo in jo izpraznite do dna na zdravje našega vrlega „Tovariša" ! Ce se le nekoliko ozrete v zadnjo dobo, potem morate priznati, da je „Tovariš" to kupo pošteno zaslužil — — on je naš dobrotnik !
Mnogo smo dosegli, a še mnogo, mnogo imamo svojih teženj, katere naj naš „Tovariš" še dalje zastopa! A — dragi, kako pa naj se to vrši, ako ga ne podpirajo tisti, za katere se on bori?
Tovariši, dosedaj res niste mogli in tudi poslej bode Vam vsak krajcar še žrtev, a vendar je naša stanovska dolžnost, da skrbimo za svoj ugled v prvi vrsti!
Zato pa — mile tovarišice in tovariši — vsak sedi takoj k mizi, ko dobi denarjev kot črepinj, pa poravnaj ves svoj dolg, pa daj še kaj povrhu, da bo za obresti!
Verjemite, da tako ne gre dalje! Resna volja me je, da predlagam odboru, naj se črtajo izmed naročnikov vsi oni, ki so za več let na dolgu — — tako se vsaj tiskar-niški in upravni stroški zmanjšajo! -- Ce ima kdo bolezen ali drugo nesrečo v hiši, naj to blagovoljno naznani, ako želi „Tovariša" še dalje prejemati, vendar pa naj prične plačevati dolg vsaj v obrokih. — Torej na noge!
Pozdravlja Vas prav uljudno Vaš tovariš
Barje, v vinotoku 1898.	Fran Črnagoj,
„Tovarišev" upravnik.
Listnica uredništva:
Ker smo izdali dne 10. kimovca dvojnato številko (štev. 26. in 27.) in ker je izšla zaradi smrti cesarice 28. številka že 20. kimovca namesto 1. vinotoka^ zaradi tega dne 1. vinotoka ni izšel naš list, ampak je izšla 29. številka šele danes; to na znanje onim p. i. naročnikom, ki so reklamovali 29. številko. — G. K. E. v D.: Zahvale „Narodni Šoli" so se že obrabile, zato jih ne priobču-jemo. — G. V. Z. v B.: Nam ni znano. „Ave Marija" je Nedvedova. — V sežanski okraj: Ob prvi priliki. — V Istro: Za to številko je došlo prepozno; prihodnjič! Prijateljski pozdrav! — Upravni odbor „Zaveze": Slike je g. D. Rovšek že izgotovil; kdor je še ni dobil, mu pošlji svoj naslov.
Velecenjeno učiteljstvo na Primorskem!
Uvaževaje nasvet nekaterih gospodov učiteljev na Goriškem, sem preskrbel z^ naprej zalogo šolskih zvezkov tudi iz odločno slovenske tvornice Josipa Petrič-a v Ljubljani, katera daja nekoliko odstotkov dobička v prid učiteljskega konvikta. Zato se nadejam in najuljudneje priporočam velecenjenernu učiteljstvu na Primorskem, da tudi ono blagovoli uvaževati te okoliščine ter mi izvoli naklanjati naročila svojih šol in tako posredno podpirati konvikt svojih slovenskih bratov in kolegov na Kranjskem.
Cene šolskim potrebščinam imam te-le:
Pisanke J. Petrič s sušilnikom . 100 komadov — gld. 85 kr. „ dosedanje brez sušilnika „ „ — r 65 „
Sušilniki, posebe...... r „ —
Risanke......... „ „	1 „ 70 „
Ploščice, jako lepe in zelo močne, J/s! kope (30 skupaj) po 6x/2 „ Pisala, ovita s popirjem, škatla . 100 komadov — gld. 25 „ Peresa za šolo, škatla 144 komadov od 25 do — „ 60 „ Kočniki, dvanajstorica (ducat) . . od 3 do — „ 18 „ Svinčniki, „	„ . . od ' 6 do — „ 10 „
Ravnila,	„	„ ......— „ 14 „
Popir, srednje in do najboljše tvarine: predpisni (konceptni), zavoj 500 pol od 1 gld. 20 kr. navzgor, uradni, zavoj 500 pol od 2 gld. 40 kr. novzgor, pisemski, zavoj (200 pol) od 50 kr. navzgor.
Zavitki (kuverti) zasebni 100 komadov od 20 kr. navzgor.
Imam pa v zalogi raznovrstne in tudi najbolje in fineje pisarske potrebščine: popir, zavitke, peresa, svinčnike itd. itd. vse po najnižjih konkurenčnih cenah.
Z odličnim spoštovanjem priporočevaje se, bivam vdani
ixxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
priporoča prav toplo p. i. k rajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom
Haardtov „Zemljepisni atlas"
X za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom, predelala prof. S. Rut ar in Fr. Orožen, 7 kart, broš. 30 kr.
Vsebina: 1.) Okolica Ljubljane, Gorice in Trsta. — 2.) Kranjsko in Primorsko, goro- in vodopisni zemljevid. — 3.) Kranjsko in Primorsko. — 4.) Avstrijsko-Ogrsko, goro- in vodopisni zemljevid. — 5.) Avstrijsko-Ogrsko. — 6.) Evropa. — 7.) Polute.
V	kratkem izidejo ti-le slovenski zemljevidi: Haardt: X „Monarhija Avstro-Ogrska". — Za porabo v slovenskih šolah Q priredila prof. S. Rutar in Fr. Orožen. — Cena na platno napetemu zemljevidu v mapi: gld. 6-50, s palicami: gld. 7*50.
Haardt: „Nastenski zemljevid Evrope". — Za porabo v slovenskih šolah priredil prof. Fr. Orožen. — Gena na platno napetemu zemljevidu v mapi: gld. 7*50, s palicami: gld. 8'50.
Haardt: „Nastenski zemljevid polut. — Za porabo v slovenskih šolah priredil prof. Fr. Orožen — Cena na platno napetemu zemljevidu v mapi: gld. 9-—, s palicami: gld. io*—.	^
V	zalogi je vedno: Haardt: „Nastenski zemljevid Pale- >< stine". — Cena na platno napetemu zemljevidu v mapi: gld. 8'—, X s palicami: gld. 9'—.	S
Bauer C. F.: „Nastenski zemljevid vojvodine Kranjske", X v slovenskem in nemškem jeziku. — Cena na platno napetemu X zemljevidu v mapi: gld. 8"—, s palicami: gld. 9'—.	O
< Vse predpisane šolske knjige, šolske potrebščine, X j	učila in Grubbauerjevi šolski zvezki.	^
Žxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx£
V Gorici, 17. kimovca 1898.
G. Likar.
X X X
X X ❖
v
nejavnim krajnim šofskim svetom in šofskim vodstvom priporoča podpisana tis kar niča svojo £ vsemi obrazci oskrbljeno %afogo
šolskih uradnih spisov
pO najnižjih cena/i in ^ ^agotovitom točne izvršitve. naročit.
Primerna darila!
Po znižani ceni se dobivajo v nje ^ato^ništvu:
Pripovedko iy avstrijske Zgodovine
x
V
XX
xxx XX X
xxx xxx
X X
xxx
X X X X
XM*
XX
xxx
2elo primerno darilo šolski mladini o priliki jubilejs^ih slavnosti. Cena 30 k;r. (preje 50
a>
luči in teme. 210311 e. Gangi.	'"c
----M
Cena elegantno vezanemu izvodu samo 90 kr. 0 Pri večji odjemi izdaten popust.
f)
Pri stricu. Povest. Cena broš■ izvodu 40 kr> ^ Več izvodov v^up mnogo ceneje.
<§5iskarnica §. Milic.
Ne zabite „Učiteljskega konvikta"!
Izhaja 1., 10. in 20. dne vsakega meseca ter stane za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Udje „Slovenskega učiteljskega društva" plačajo na leto 3 gld. naročnine in 1 gld. udnine. — Spisi naj se blagoizvolijo pošiljati odgovornemu uredniku (uredništvu) v Ljubljani, Šubičeve ulice št. 3; naročnino pa prejema g. Frančišek Črnagoj v Ljubljani (jšarje). — Vse pošiljatve naj se pošiljajo franko. — Oznanila in poslanice se računajo za celo stran 15 gld., pol strani 8 gld., V3 strani 5 gld., strani 4 gld., strani 2 gld.; manjši inserati po 10 kr. petit-
vrsta. Večkratno objavljenje po dogovoru. Priloge poleg poštnine še 3 gld.