e°toTJot£*i Cena 500 Ur Leto XXXIX. Št. 84 (11.500) TRST, nedelja, 10. aprila 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. V ospredju polemika med KD in PSI Volilno vzdušje kali odnose med strankami Ciriaco De Mita spet razvija svojo teorijo bipolarizma v italijanski politiki RIM- — Jutri se bodo vrnili v Rim Craxi in drugi voditelji socialistične stranke, ki so sodelovali na zasedanju socialistične internacionale v Lizboni. Istočasno se bo obnovila parlamentarna dejavnost. V senatu morajo še odobriti finančni zakon in proračun za leto 1983. V prihodnjih dneh bo vsekakor bolj jasno, do katere mere se je ravnovesje v Fanfanijevi vladi pokvarilo. Gotovo je, da se je spopad med krščansko demokracijo in socialistično stranko razširil in mnogi poUtični opazovalci v Rimu spet govorijo o predčasnih poUtičnih vo-Utvah, do katerih naj bi prišlo jeseni. Boj med strankami je torej zadobil pred junijskimi upravni- mi volitvami splošen politični značaj, ki ga do pred nekaj tedni ni bilo mogoče predvideti. Sama krščanska demokracija je trenutno bolj ali manj razklana med «fi-losocialisti» in «protisocialisti». Tudi včeraj je v polemiko poseglo večje število demokristjanskih predstavnikov. Tajnik De Mita je v dolgem intervjuju za rimski dnevnik spet podčrtal svojo teorijo bipolarizma v italijanski politiki: na eni strani naj bi se u-veljavila skupina, ki bi jo vodila KD, na drugi strani skupina, ki bi jo vodila KPI. Manjše stranke bi se skratka morale odločiti, kateri od obeh največjih italijanskih strank se bodo podredile. To velja še zlasti za socialiste. De Mita tudi ostro napada levičarske krajevne uprave, ki so v krizi, medtem ko zelo dvoumno o-bravnava razpravo, ki je trenutno v teku, o tako imenovanem ne-ocentrizmu. Z druge strani pa Arnaldo Ferlani, zunanji minister Colombo in predvsem predsednik stranke Pic-coli odločno zagovarjajo «nenado-mestljivo vlogo», ki jo ima socialistična stranka, v demokratičnem ravnovesju države.' Še zlasti Pic-coli ostro napada izjave Mazzotte ter ga obtožuje, da govori v prazno in da je izdal stališča, ki jih je zagovarjal na kongresu, kjer je Mazzotta bil med pristaši tako imenovane preambule. Tudi v socialističnih vrstah je polemični ogenj dokaj visok. Clau-dio Martelli pravi, da je sedanja zakonodajna doba že preživela sama sebe in da nikakor ne gre Podcenjevati možnosti predčasnih volitev. Riccardo Lombardi zelo jasno govori o levičarski alternativi: stari vodja socialistične levice spet predlaga skupen program levice ter zagovarja nujnost, da se PSI odloči za to pot. Sicer Pa je o tem vprašanju bil govor tudi na zadnjem srečanju med delegacijama KPI in PSI. Tednik «L’Espresso» objavlja neke vrste zapisnik tega sestanka, iz katerega izhaja jasen predlog Rina For-mice Berlinguer ju: volitve jeseni, imenovanje socialista za predsed-Pika vlade, čedalje bolj tesen dialog med obema levičarskima strankama. Socialdemokratski tajnik Pietro Longo se je tudi izrazil v prid socialistični in socialdemokratski alternativi evropskega kova. V republikanski stranki pa je večina so vedno za predčasne volitve, če-Prav je nekdanji predsednik vlade Spadolini včeraj v Ravenni go- voril proti predčasnemu razpustu zbornic. NEAPELJ — Prvo nagrado loterije Agnano, v znesku 500 milijonov lir, je dobil lastnik srečke serije T, št. 52379, katero so prodali v Ravenni, v neki predmestni trafiki. Lastnica trafike je izjavila, da se ne spomni, komu je prodala srečko. Srečko, ki je osvojila drugo mesto (in dobila 250 milijonov lir) so prodali v Rimu, prav tako kot tudi tretjo, katere lastnik bo dobil 130 milijonov lir. Napetost na tajsko-kampučijski meji Na tajsko - kampučijski meji napetost ne pojenjuje kljub vestem, da v zadnjih urah ni prišlo do novih incidentov. Na dan prihajajo namreč težko preverljive vesti, da so vietnamske okupacijske sile izvedle prave pokole med kampučijskim civilnim prebivalstvom v taboriščih tik tajske meje. Medtem pa tajska vlada dobiva prve pošiljke orožja in municije, da bi bila kos morebitnim novim incidentom (AP) NA CELODNEVNEM ZNANSTVENO-POLIT1ČNEM POSVETU V VIDMU KPI za nov zagon naše dežele ob ovrednotenju vloge manjšin Priznati večje pristojnosti občinam in pokrajinam ob ohranitvi deželne enotnosti VIDEM — Na celodnevnem posvetu v nekem videmskem hotelu je včeraj KPI opredelila in postavila konkreten okvir svojim okrepljenim prizadevanjem za nov zagon deželne avtonomije v Furlaniji - Julijski krajini, ki naj temelji na polnem ovrednotenju vseh njenih posebnosti, ki so narekovale priznanje posebnega statuta, zlasti upoštevajoč vlogo slovenske narodnostne skupnosti in težnje po priznanju kulturne in jezikovne istovetnosti furlanskega prebivalstva. Pri tem se bodo komunisti še nadalje in odločneje borili za decentralizacijo upravnih nalog pokrajinam, gorskim skupnostim in občinam, toda ob ohranitvi deželne enotnosti. ' Usmeritev poglobljeni in živahni razpravi sta dala uvod deželnega tajnika Rossettija in poročilo svetovalca Pascolata, ki sta ocenila dvajsetletne izkušnje deželne uprave in predlagala stvarne ukrepe za njeno oživitev in iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihtiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiinii/iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiinTniiiiiiiiiuiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiTfiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiA OB DANAŠNJI SPOMINSKI SVEČANOSTI NA OPČINAH Pismo predsedniku republike za ukinitev openskega strelišča Danes bo na openskem strelišču spominska proslava ob 39. obletnici usmrtitve 71 talcev s strani načifašistov. Proslavo, ki se bo začela ob 15.30 prirejajo kot vsako leto Vsedržavna zveza partizanov Italije - ANPI, organizacija bivših političnih preganjancev - ANPPIA in združenje bivših deportirancev v nacistična taborišča . ANED. Ob današnji slovesnosti so preživeli obsojenci na tržaškem procesu leta 1941 poslali predsedniku republike Sandre Per-tiniju naslednje pismo: Spoštovanemu gospodu predsedniku Italijanske republike Sandre Pertiniju RIM Podpisani politični preganjanci, ki nas je decembra 1941 posebno sodišče za zaščito države obsodilo na velikem tržaškem procesu proti 60 obtožencem zaradi protifašistične dejavnosti na skupno 966 let ječe, se sklicujemo na Vaše razumevanje in naklonjenost, zato da se na Opčinah pri Trstu z ustreznim ukrepom ukine dejavnost strelišča. Zloglasno fašistično sodišče je na našem procesu obsodilo slovenske protifašiste narodnega junaka Pinka Tomažiča, Viktorja Bobka, Simona Kosa, Ivana Ivančiča in Ivana Vadnala na smrt. 15. decembra 1941 je vod črnosrajčnikov izpolnil obsodbo na o-menjenem strelišču. Zatem so se na strelišču vrstile usmrtitve; naj med njimi omenimo le ustrelitev 71 protifašističnih talcev aprila 1944. Na sleherno obletnico počastimo njihov spomin ob navzočnosti svojcev padlih, množice protifaši- stičnih borcev slovenske in italijanske narodnosti ter zastopnikov družbenih in političnih organizacij ter krajevnih oblasti. Zbiramo se pred skromno ploščo na mestu, ki je še vedno namenjeno urjenju v streljanju, dasiravno nam kliče v spomin dogodke, ki so se s krvjo padlih za visoke ideale protifašističnega boja in narodne osvoboditve zapisali v najplemenitejše strani naše mu-čeniške zgodovine. Ko izražamo z našo željo tudi željo prebivalstva, tolmačimo hkrati dolžnost, da dostojneje počastimo spomin nacifašističnih žrtev. Zato zaupamo v Vaše prizadevanje, da se nam prošnja kmalu usliši. V pričakovanju Vašega odgovora se Vam iz srca zahvaljujemo. Trst, Koper, Gorica, Nova Gorica, marec 1983 Preživeli obsojenci: Milan Bolčič, Vidko Vremec, Vladimir Dujmovič, Marija Urbančič, Ferdinand Rukin, Avgust švi-ligoj, Teodor Sardoč, Srečko Colja, Josip Ujčič, Janko Vatovec, Alojz Besednjak, Mirko Brovč, Giovanni Postogna, Ivan Gašperšič. PO SKLENITVI SPORAZUMA « (HAVNIH TOČKAH DELOVNE POGODBE Sindikati so odpovedali stavko uslužbencev poldržavnih ustanov Nekaj manjših sindikalnih skupin pa še vedno noče podpisati novega sporazuma TREZNO 0 VZROKIH TRŽAŠKE KRIZE Ta teden smo v časopisih pogo-**o brali o tržaškem gospodarstvu. Komunisti so z velikim po-udarkom opozorili na resnost kri-in predstavili poslanski zborni-c* razčlenjen dokument, v kate-rem predlagajo vrsto ukrepov v Prid našega mesta. Sindikati so udarili na veliki zvon in napovedali splošno stavko, da opozore na besnost položaja, ki da je že tako trhel, da se bližamo točki brez P°vratka. Iz vrst podjetnikov, ki s° se te dni tudi sestali na posvetovanju, prav tako ni slišati volj optimističnih besed. V tukajšnjem italijanskem dnevniku je Prof. Battisti, avtor izvrstne knji-°e o Trstu in njegovi politično-vkonomski geografiji, začel ob-Mvljati vrsto člankov, ki so zaradi svoje trezne analize vzrokov tržaškega propada vredni vse Pozornosti. Ti vzroki so v veliki meri objektivnega značaja. Dejstva, na primer, da je jugoslovanska vlada (ez noč zaprla meje in s tem Podrla enega od stebrov tržaške-00 ekonomskega življenja, nikakor ni pripisati na rovaš tržaških roerodajnih krogov. Pač pa to, niso na tako možnost (ki ni bila nepredvidljiva) že prej po-rtislili in že od leta 1975 začeli vočrtomti z Jugoslavijo bolj konstruktivnih načinov gospodarskemu sodelovanja. Živeli so kot Faia-ki. o katerih. pravi Homer, da posedajo, jedii in pijd — zakaj gostijo se stalno; Tisti socialistični velmoz, ki je ob uvedbi jugoslo- vanskih ukrepov z očitnim olaj šanjem trdil, da v Trstu ne bo izgubilo dela več kot tristo ljudi in da vsaj ne bomo imeli neza vidljivega privilegija živeti v naj dražjem mestu Italije, očitno tu di spada na dvor kralja Alkinoa Najmanj, kar o njem lahko re čemo, je, da od boga Apolona pač ni dobil preroškega daru. V vseh analizah in razglabljanjih, ki sem jih bral v zadnjem tednu o vzrokih tržaške krize in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da jo premostimo, nisem zasledil problema, ki se mi zdi o-sreden. Nihče se namreč ni vprašal, ali niso zanjo odgovorni tudi ljudje, in sicer ne samo tisti na površju, ki odločajo in usmerjajo, temveč tudi tisti, ki lahko vplivajo na tek dogodkov samo s svojim glasom na dan volitev. Trst je brez dvoma mesto, v katerem prevladuje malo in srednje meščanstvo, ki v veliki meri živi od mezdnega dela. To meščanstvo se je izkazalo v zadnjih desetletjih brez prave življenjske sile, zadovoljno, da lahko sedi pri svojih loncih in da je sito kruha in mesa. človek bi dejal, da so vsi podjetni Tržačani leta 1954 odšli v Avstralijo in da so doma ostali le tisti, ki niso zmožni soočanja s svetom, ne z onim preko oceana, ne s tem preko meje. Poleg vsega je to meščanstvo pogosto okužen n z nacionalističnimi in celo rasističnimi miti predfašistič-nega in fašističnega kova. V Trstu se dogaja, da ugledni go- spodje, člani nekega jadralnega kluba, gredo z barko m odprto morje in tam pojejo fašistične himne. Samo nostalgija po mladosti? Morda. Morda pa tudi še kaj več. De Gaulle je tožil o Francozih, da z njimi ni nič, ker imajo kar 350 sort različnih sirov. Pri nas imamo še več kot 350 sort različnih fašizmov. Ali je čudno, da nas je zgodovina odplaknila na mrtvo plažo? JOŽE PIRJEVEC RIM — Po sklenitvi sporazuma v zvezi z delovno pcgodlo poldržavnih uslužbencev so sindikati prekinili stavko, katero so napovedali za 12. april. Medtem ko sta CGIL in CISL odobrila podpis sporazuma, pa si je UIL pridržal pravico, da bo o novi delovni pogodbi vodstvo tega sindikata razpravljalo še enkrat in sicer v sredo. Tudi C1SAL, Viajbolj reprezentativen sindikat poldržavnih uslužbencev je izrezil pomisleke o nekaterih točkah, vendar bo zelo verjetno kljub temu že v prihodnjih dneh pristal na podpis nove pogodbe. Povsem negativno mnenje pa so izrekli vodilni uslužbenci poldržavnih ustanov in podjetij, včlanjeni v sindikat CIDA, ki so izjavili, da je nova pogodba nepopolna in pomanjkljiva, obenem pa so obtožili ministra Schie-tromo, da ni izpolnil obljub, ki jih je dal v senatu v imenu vlade. Vsekakor kaže, da za podpis nove delovne pogodbe ne bo nepremagljivih ovir. Res bo treba popraviti nekaj podrobnosti, v glavnem pa — tako kaže — je predlagana pogodba za večino sprejemljiva. Najhujši «vozel» je predstavljala razporeditev poviškov do leta 1985, dogovorili pa so se za tak ključ: 25 odst. od 1. 1. 1983, 40 odst. od 1. 7. 1983 55 odst. od 1. 1. 1984. 70 odst. od 1. 7. 1984 in 100 odst. od 1. 1. 1985. Ves povišek naj bi znašal 2.010.000 lir. Kar se tiče nadur jih bodo u-službenci v letošnjem letu lahko opravili 250, prihodnje leto pa jih bodo znižali na 200, od teh jih bodo zanesljivo lahko opravili 120, kar se tiče preostalih 80 pa bodo morali preveriti v vsaki ustanovi in podjetju, če so res nujne. Tedensko delovno obveznost so določili na 38 ur. Seveda, predvideva predlog za novo delovno pogodbo še vrsto drugih popravkov in sprememb, ki so vnesle v delovni odnos in v samo delovanje poldržavnih ustanov in podjetij več novosti. Med te sodi tudi nov način določanja funkcionalnosti posameznih služb, organizacije dela ter kadrovanja. Pre- uredili in zmanjšali bodo tudi delovne minuse itd. čeprav je novi sporazum dodobra razčlenjen in predstavlja nedvomno korak naprej: za poldržav-ne uslužbence, pa, seveda, ne zadovoljuje vseh in zato niso v prihodnjih dneh izključene nove sindikalne akcije. Nezadovoljstvu CI DA so se namreč pridružili tudi člani CISAS, pa tudi FIMED, ki združuje zdravnike, delujoče v IN PS in INAIL ni hotel podpisati sporazuma ter je zagrozil celo z umaknitvijo podpisa s pogodbe, ki so jo zdravniki podpisali pred ča- som z ministrom za zdravstvo. Vodstvo CISNAL pa je že kar sklenilo nadaljevati s sindikalnim bojem. WASHINGTON — Vesoljski trajekt »Challenger* je včeraj nekaj minut pred 21. uro po italijanskem času pristal na pristajalni stezi letalskega oporišča Edvvards v Kaliforniji. Petdnevna misija drugega ameriškega vesoljskega trajekta se je torej srečno končala. »Challenger* bo ponovno vzletel junija, ko bo v vesolje poletela tudi prva Američanka. polno izvajanje ustavne vloge. Oba sta pri tem ostro obsodila sistem oblasti krščanske demokracije v deželi, njeno plahost v odnosih z državo in odpoved ukrepanju v prid Slovencev in za odpravo gospodarske zaostalosti (izseljenstvo), zaradi česar ji. je bil priznan posebni statut. Po drugi strani nosi KD odgovornost, z odklanjanjem predvidenih pooblastil občinam in pokrajinam, za naraščanje nezadovoljstva med prebivalstvom, ki je botrovalo rojstvu sicer različnih lokalističnih teženj, ki jih odražata Furlansko gibanje in Lista za Trst. Upravičenim pričakovanjem glede priznanja posebnih značilnosti in potreb je pa treba dati demokratično zadostitev, kot je treba polno uveljaviti mednarodno vlogo dežele pri krepitvi sodelovanja s sosednimi območji. KPI zato postavlja v središče svojega boja prav mednarodno poslanstvo dežele, nove odnose med deželo in državo, vlogo dežele glede pravic narodnostnih in jezikovnih manjšin, vlogo Trsta v deželi in pa nove odnose med deželo in krajevnimi upravami. Na tej osnovi pozivajo komunisti tudi druge stranke, zlasti PSI, k skupnemu poglabljanju ukrepov, ki so potrebni za preporod dežele, in so pri tem pripravljeni tudi preveriti potrebo po spremembah in prilagoditvah statuta (omenjena je bila na primer presplošna formulacija čl. 3 o zaščiti manjšin). KPI je torej pripravljena na spremembe, ki naj povečajo avtonomijo in samoodločanje krajevnih uprav, toda cb ohranitvi e-notnosti dežele, le poslanec Ba-raccetti je predlagal poglobitev možnosti priznanja nekaterih zakonodajnih pristojnosti tržaški in skupnosti goriške, videmske in pordenonske pokrajine, pri čemer naj bi dežela ohranila izključno pristojnost za vprašanja gospodarskega načrtovanja in Slovencev. Toda ostali razpravljavci (med njimi tudi poslanec Cuffa-ro) so nasprotovali taki rešitvi, ki bi položaj še zapletla in poslabšala. Pravicam slovenske narodnostne skupnosti v vsej deželi je simpozij posvetil veliko pozornost, ta- ko v uvodnih poročilih, kot v ko-referatu deželnega svetovalca Bat-tella (ki je pravno utemeljeval zvezo med prisotnostjo Slovencev in posebnim statutom ter prikazal povoljnejše stališče ustavnega sodišča in nekatere deželne zakone, ki priznavajo tudi pravico do »gospodarske* zaščite) in v posegu deželnega svetovalca Borisa Iskre. Ta je najprej pozdravil v slovenščini, nakar je poudaril, da je za Slovence temeljnega pomena ohranitev deželne enotnosti, da dosežejo enako raven zaščite in je opozoril na različno raven, na katero se postavlja vprašanje narodnostnih pravic Slovencev in jezjkovno-kulturne zaščite Furlanov. Simpoziju o »Novi avtonomiji v Furlaniji - Julijski krajini*, ki ga je zaključil član vsedržavnega tajništva Minucci, je dal pomemben prispevek tudi splošnejši poseg član CK Luigi Berlinguer, prisostvovalo mu je kvalificirano zastopstvo PSI (odbornika Zanfa-gnini in Renzulli) ter KD, MF, LpT in CGIL. V senalu nov poziv za globalno zaščito slovenske manjšine Komunistični poslanci Gerbec, Milani, Pieralli, Angelin in Vinay so predložili naslednjo resolucijo, ki jo je komisija odobrila: Senatna komisija za zunanje zadeve — upoštevajoč dejstvo, da slovenska narodnostna manjšina še ni deležna zaščite državne zakonodaje, z izjemo šolskih ustanov ter šolskega osebja v Trstu in Gorici, da pa tako zaščito predvidevata u-stavna člena št. 3 in 6, pravico do nje pa potrjujejo tudi mednarodni sporazumi, ki jih je sklenila Italija, posebno osimski sporazum — poziva vlado, naj v okviru svojih pristojnosti čim prej ukrepa, da bi bil sprejet zakon o globalni zaščiti v korist slovenske manjšine. 1 "".....................mn..................■■■iiimin....n,.■■■....mi.t.m. POTEM KO SO VULKANOLOG1 ŽE UPALI V DOKONČNO POMIRITEV Na Etni lava povzročila novo gmotno škodo Goreča lava pred planinskim domom na Etni (Telefoto AP) •iiiiiNiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiauiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTfiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiniiiiiiuiuniiiiiiiHiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiim Socialistična internacionala za varnost, mir in razorožitev ALBUFEIRA (Portugalska) — Na tretjem in obenem predzadnjem dnevu 16. kongresa socialistične internacionale v Albufeiri na Portugalskem je bila včerajšnja razprava posvečena varnosti, miru in razorožitvi. Za predstavnike evropskih socialističnih in socialdemokratskih strank je bilo torej skoraj obvezno, da so spregovorili o vprašanju jedrskih raket srednjega dometa v Evropi. Tajnik PSI Bettlno Craxl je v svojem posegu neposredno odgovoril na poziv starega Ponomario-va, naj bodo socialistične in socialdemokratske stranke dosledne svojim pacifističnim tradicijam, ko je poudaril, da mora Sovjetska zveza sedaj dati nov, konkreten in pozitiven predlog za premostitev svoje politike zavračanja. Po njegovih besedah je prav Moskva z nameščanjem svojih jedrskih ra- ket «SS-20» sprožila vprašanje evroizstrelkov. Poudaril je, da je sporazum še vedno možen, da ga je treba iskati s strpnostjo in potrpežljivostjo, ne pa z besednimi napadi in grožnjami ter propagandnimi izjavami. Tudi tajnik PSDI Pietro Longo je v glavnem ponovil misli, ki jih je izrekel Craxi, le še bolj je poudaril sovjetsko odgovornost za sedanjo napetost v svetu, spregovoril pa je tudi o političnem položaju v Italiji in o vlogi socialdemokracije. Z včerajšnjega kongresa pa so predstavniki socialistične internacionale prvič istočasno poslali obema velesilama pismi s pozivi za mir in razorožitev. Poleg Craxija in Longa sta včeraj v Albufeiri spregovorila Michael Foot in Finec Kalevi Sorsa. Lo Pretov sodelavec Acaaipora za zapahi TURIN — Turinski sodnik Mario Vaudano je potrdil, da so aretirali rimskega davčnega izvedenca dr. Giovannija Acamporo, ki je bil eden glavnih svetovalcev generala Lo Preteja, katerega so pred kratkim zaprli v Španiji zaradi znanega »petrolejskega škandala*. Acompara je zaprt v neki ječi blizu Turina, vendar oblasti niso povedale v kateri, ker so poizvedovanja še v teku. Baje mora rimski davčni izvedenec odgovarjati za prekrške, ki jih je zagrešil v letih 1974 in 1975, vendar pa tudi za nekatere novejše, o katerih pa oblasti ne povedo nobene podrobnosti. Medtem poročajo iz Španije, da so bivšega načelnika generalštaba italijanskih finančnih stražnikov generala Donata Lo Preteja v barcelonskem »vzornem zaporu* premestili v drugo celico, ki je namenjena le izoliranim jetnikom. Kljub temu pa Lo Prete v celici ni sam, ker je jetnišnica prenatrpana z zaporniki. Iz Barcelone tudi poročajo, da je italijanska policija že več časa vedela za tajno bivališče Lo Preteja v Španiji. CATANIA —■ Etna je ponovno s svojo nepredvidljivostjo presenetila vulkanologe. Predsinočnjim se je iz razpoke nad 2.000 metrov povečala eruptivna dejavnost in nova reka goreče lave je začela svojo pot po pobočju ognjenika. Najprej je oplazila postajo gondolske žičnice, na svoji neustavljivi poti pa je dosegla planinski dom Sa-pienza in transformatorsko postajo ustanove ENEL, ki pa so jo tehniki že pred dnevi izklopili. Kot lepenke so zgorele razne počitniške hišice in brunarice, kjer so prodajali različne spominke. Varnostne sile pa še najbolj skrbi podzemeljski rezervoar nafte planinskega doma Sapienza, v katerem je baje 3 tisoč litrov goriva. Zaradi izredne temperature bi lahko nafta eksplodirala, zato se varnostne sile na vse kriplje trudijo, da bi preprečile radovednežem dostop do ognjene reke. Včeraj dopoldne pa so pravočasno izpraznili druge rezervoarje raznih hiš, ki jih je kasneje dosegla lava. Trenutno še vedno ni nevarnosti za prve vasi na obronkih Etne, saj so oddaljene več kilometrov od ognjene fronte. Vsekakor pa so vsi v stalni pripravljenosti. Etna je do sedaj dokazala, da je izredno muhasti ognjenik, ki spravlja vulkanologe v zagate, saj so že dvakrat napovedali, da se bo postopoma umiril. Tudi sinoči je ognjena reka nekoliko umirila svoj tek, nihče pa si ne upa več dajati ocen o nadaljnjem razvoju. Predsinočnji izbruh je namreč pokopal vsa predvidevanja. Tudi hitrost lave je bila presenetljiva: kar 10 metrov na uro. Tudi glavna fronta se po zadnjih podatkih kljub ohladitvi še vedno pomika. Ognjenik nadaljuje torej s svojo dejavnostjo pred budnimi očmi znanstvenikov in prebivalstva ogroženih območij. RIM — Državni statistični zavod je sporočil, da je Italija v februarju izvozila iz države blaga v vrednosti 7.305 milijard, uvozila pa za 8.463 milijard lir. Pasiva trgovinske bilance je torej v tem mesecu znašala 1.158 milijard lir. TRŽAŠKI DNEVNIK NA VČERAJŠNJI SKUPŠČINI V TRŽAŠKEM AVDITORIJU Izneseni predlogi tržaških industrijcev ob analizi sedanje gospodarske krize Minister Pandu!ti zagotovil vso podporo posebnim ukrepom za Trst Včeraj je bila v tržaškem Avditoriju redna skupščina Pokrajinskega združenja tržaških industrijcev kateri je prisostvoval tudi minister za industrijo Pandolfi. Skupščina se je odvijala pod geslom «Poiskati v krizi moč za ponovni vzpon». Uvodni referat je podal predsednik združenja Raffaele De Riu. Njegovo poročilo je bilo jasno, večkrat polemično, vseskozi odločno, kot da bi konkretno želelo dokazati, da tržaški industrijci niso ostali brez moči in kompasa v močvirju krize. De Riu je najprej objasnil krizne momente. Nekajkrat je poudaril, da bi morala delovati na tržaški občini in pokrajini odbora s trdno večino, ki naj zagotovi stabilni krajevni upravi. Nekajkrat je poudaril vprašanje demografskega padca, ošvrknil je sindikate, da prevečkrat popustijo sugestijam baze, ker želijo ohraniti verodostojnost. Poudaril je dejstvo, da je Trst ostal po drugi vojni brez zaledja in da je celotno obmejno območje izgubilo s tem vrsto produktivnih dejavnosti. Poudaril je tudi konflikte med zasebnim sektorjem in tistim z javnimi soudeležbami. Kompleks negativnih točk torej, ki postavlja tržaške in-dustrijce v objektivno težak položaj; kriza se torej ne rojeva zaradi «nesposobnosti» tukajšnjega mene-žerskega kadra. Predsednik tržaških industrijcev je nato nakazal smernice za rešitev iz krize. Dejal je, da je tržaško gospodarstvo štirioglata miza, katere noge so pristaniška dejavnost, industrijski obrati, znanstveno - raziskovalni centri in trgovina. «Noge» je treba okrepiti. Investicije naj torej gredo v smer pristanišča, industrijska dejavnost naj bo {»vezana s pristaniščem in znanstvenimi centri. Postaviti je treba elektrosinhro-tron, in laboratorij za genetsko inženirstvo. Ne sme se odkloniti premogovno postajališče. Veliko upanje tržaških industrijcev pa je načrt Marcora - Pandolfi. De Riu je dejal, da je to njegova največja želja in ponovil, da je druga njegova velika želja trdnost krajevnih u-prav. Dodali bi opombo, da o Osimu ni bilo v poročilu besedice... Izvajanjem predsednika industrijcev se je odzval tržaški župan Ce-covini. Vljudnostne besede je skrčil na minimum, takoj polemiziral z De Riujem glede krajevnih uprav, češ da v demokraciji ni nujno, da so krajevne uprave odsev vsedržavnih ali deželnih koalicij in tu zbral a-plavz dela prisotnih. Kritičen je bil tudi do vsedržavne vlade in o-pozoril na nekatere ueizpolnjene obveze. Ponovno je poudaril načrt Trst - Dežela - Evropa. V marsičem pa se je Cecovini strinjal s poročilom predsednika industrijcev. Za Cecovinijem je spregovoril predsednik deželnega odbora Co-melli. Poudaril je napore deželnega odbora, priklical prisotne k temu, da je potrebno obdržati deželno vizijo problemov, vendar je priznal Trstu specifičnost krize in o-menil potrebo po posebnih vladnih ukrepih za pokrajini (Trst in Gorico), ki ležita ob meji. Ni pa zamolčal dejstva, da pomenijo v obdobju «suhih krav* zakon 828 in drugi ukrepi velik napor in tudi priznanje. Minister Pandolfi je usmeril svoj poseg v analizo svetovne gospodarske krize, poudaril je novo strategijo za izhod iz nje in se nato navezal na Trst. Veliko vlogo je pripisal luki, najbolj pa so prisotni pričakovali njegovo izjavo, da je po sebni zakonski osnutek v prid Trsta nared, da ga predstavi ministrskemu svetu. že pred tem je v kratkem pogovoru z novinarji Pandolfi poudaril, da je Trst vsedržavni problem in zagotovil, da bo napel vse sile za izpeljavo posebnih ukrepov. Omenil Vprašanje ministru o repentabrski cerkvi Komunistična senatorka Jelka Gerbec je skupaj s kolegoma Riihl Bonazzolovo in Chia-rantejem naslovila na ministra za spomeniško varstvo vprašanje, v katerem ga sprašuje, če misli čimprej nakazati potrebna sredstva za popravilo repen-tabrske cerkvice. Slovenska senatorka v pismu opozarja ministra, da je zob časa načel predvsem en vogal cerkve, župnikovo stanovanje in župnijski urad, pripominja, da predstavlja zgradba izreden primerek kraške arhitekture in je pomembna z zgodovinskega vidika, saj je služila kot zatočišče prebivalstva pred turškimi vpadi. Nadzomištvo za spomeniško varstvo v Trstu ne razpolaga z dovoljšnjo vsoto denarja za prenovitev poslopja, prav zato je nujen poseg ministra za «re-šitev» cerkve, ki je med drugim tudi privlačna turistična točka tržaškega Krasa. je tudi sporazum za premogovno postajališče in za premogovno centralo. Trst je definiral kot okno v Mittelevropo in Evropo in poudaril, da obstajajo realne možnosti, da mesto premosti krizo. Vsekakor smo včeraj imeli jasen vtis o «velikih manevrih*, ki zaslužijo globljo oceno, tudi mimo dejstva, da smo v predvolilnem ozračju. Ob torkovi manifestaciji je tovarniški svet štivanske papirnice o-klical stavko od 9. do 14. ure, da bi se čim več zaposlenih udeležilo sprevoda, delavci nočne izmene pa bodo stavkali, prav tako v torek, od 2. do 6. ure. Javna razprava KPI o levičarskih upravah «Napad na levičarske uprave in Višji sodni svet: odgovor KPI* je naslov javne razprave, ki ga bo priredila KPI jutri ob 18. uri v tržaškem Avditoriju (Ul. Torbande-na). Srečanja se bosta udeležila svetovalka Višjega sodnega sveta Cecilia Assanti in član vodstva KPI Piero Fassino; predsedovala bosta pokrajinski tajnik KPI Tonel in odgovorni za krajevne uprave Spetič. ZAGREBŠKI GOSTJE V POLNEM KULTURNEM DOMU Topel sprejem satiričnega musicala Rdeči otok» v uprizoritvi Komedije Kot se za gostovanje tako imenitnega ansambla, kot je zagrebška ' dela po tržaškem maloobmejnem ! Jo marsikaj spremenilo. Naši vrtnar, sporazumu. V priznanje za delova- i j- s0 bili razlaščeni najboljšega zem nje na tem izredno pomembnem po-I ljišča, protivrednost je bila zelo dročju maloobmejnega prometa je: majhna in v glavnem ni bila taka. poleg drugih dobil pred dvema le da bi v daljši bodočnosti omogočala torna ob 25-letnici delovanja Itali-1 obnovitev novih površin za intenziv-jansko-jugoslovanske mešane zbor-' no kmetijstvo. Mislim predvsem na niče častno plaketo, plaketo pa je to, da še vedno čakamo na «kmeč podružnice prejela tudi tržaška JIKB, ki ji načeluje. S tovarišem Petrom Fabianijem se je pogovor zdaj nujno prenesel na razvoj in vlogo podružnice JIKB j v Trstu. Podružnica ali delegacija, j kakor jo tudi imenujejo, JIKB (v' bolj ljudski rabi eksportna banka) j se je razvila iz bivšega plačilnega j Ko smo se pred dobrim mesecem mesta pri UJVOD, ki je do leta ' spominjali njegove 90-letalce in opi-1948 posredoval plačilne odnose med j šali v bolj strnjenih besedah njego-Jugoslavijo na eni in Svobodnim j vo plodno in razvejano življenjsko tržaškim ozemljem na drugi strani, I pot. nismo pričakovali, da borno da-seveda skupno z Banco dltalia. Ok- J nes, po krajši bolezni, ki jo je pre-tobra 1948 se je to plačilno mesto življal v novogoriški bolnici, objavili spremenilo v delegacijo Jugoslovan- vest o njegovi smrti. Z Angelom ske izvozne in kreditne banke, ki I Forčičem je Kras izgubil izrazito in je za jugoslovansko stran prevzela pomembno osebnost. Izgubili smo za. vodstvo računov med jugoslovan-1 vednega, izredno požrtvovalnega in neutrudnega kulturnega in poli- ki vodovod*, če bi naš kmet imel vode v izobilju za kmetijstvo, in cena naj bi bila le simbolična kot to že velja po drugih deželah; potem bi tudi naš kmet gledal z večjim zaupanjem v bodočnost. Kmetijska zadruga se je kljub raznim težavam razvila in utrdila. Danes razpolaga z lastnim poslopjem v industrijski coni, to je skladišče, uradni prostori in delavnica za popravila kAiieKjsltfh strojev. Lastne prostore ima tudi V Ul. Foscolo 1, kjer posluje prodajalna. Modernizirala je prodajalno v Ul. Flavia 62, in prav tako v Miljah, Ul. Tonello pri avtobusni postaji. V sklopu Kmetijske zadruge deluje zavarovalna a gencija UNIPOL, ki ima svoj sedež v Miljah in je kot zadružna ustanova najbolj naklonjena našim delovnim ljudem z največjim razumevanjem do nacionateega vprašanja. Omeniti je treba tudi Kmečki tabor, ki ga je zadruga prvič organizirala V 90. LETU STAROST! UMRL JE EMIL FORČIČ skim izvozno-uvoznim gospodarstvom in tržaškimi operaterji takratne cone A Svobodnega tržaškega ozemlja. Ko je bil sklenjen sporazum o maloobmejnem blagovnem prometu Po tako imenovanem tržaškem av tonomnem računu, je bilo logično, da je podružnica JIKB postala nosilec bančnih operacij za jugoslovansko stran skupno z Banco d'lta-La in drugimi bančnimi zavodi za italijansko stian. Te posle je delegacija JIKB v Učnega delavca, ki je skozi vse svoje življenje bil srčno navezan pri delu za slovensko stvar in docela zavzet in predan svoji slovenski zemlji in svojim slovenskim ljudem. To je preteklo sredo [»kazal njegov pogreb. Množica ljudi iz Svetega, njegove rojstne vasi, ter iz raznih okoliških krajev na Krasu, pa tudi iz goriške strani in iz zamejstva, ga je spremljala na njegovi zadnji poti. Pred cerkvijo mu je ganljivo Trstu preko svoje centrale v Beo- j ?aPel v 2af|nje slovo nekaj žalostink ..................... ! komenski moški pevski zbor, nakar ' je pogrebni sprevod krenil na pokopališče. Ob odprtem grobu se je v imenu družbenopolitičnih organizacij poslovil predstavnik Emil Lozej. V kratkih in jedrnatih besedah je o-risal lik pokojnika in njegove zasluge. Označil ga je kot neumornega prosvetno političnega delavca in vnetega borca za naše pravice. Pevski zbor je ponovno zapel nekaj žalo-slink in domača zemlja je zakrila gradu opravljala do leta 1969, ko je Peter Fabiani dobil nalogo, da organizira samostojno poslovno e-noto JIKB v Kopna, ki še danes avtonomno vodi bančno poslovanje v tem okviru skupno z Banco d’ Italia v Trstu za italijansko stran. Nova organizacija je jasno približala operativni promet gospodarstva obeh obmejnih področij, s tem Pa je imela tudi možnost doseči večjo učinkovitost in hitrost v plačil- no učinkovitost m natrosi v p.acu- njegovo krsto. Naj dragi Angel mir. nem prometu, kar predstavlja tudi no p^a v slovenski krnski zem- Osnovo na stalno večanje tega prometa. Tudi zn vase bralce — j« mo- nil tov, Fabiani - bo verjetno /a- oimiva primerjava, kako naglo se je v zadnjih štirih letih večal ta Promet, recimo na osnovi podatkov za prva trimesečja (januar-marec) od 1980 do letošnjega leta: 1980 — 5 milijard lir 1981 — 26 milijard lir 1982 — 42 milijard lir 1983 - 96 milijard lir Pri tem je tieba vedeti, da jugo- lji, kateri je bil tako zvest in ki jo je tuko ljubil. S. K. V torek na Opčinah o zemlji in asimilaciji Ob izidu knjige «Tiha asimilacija® je knjižnica P. Tomažič in tovariši SKD Tabor priredila srečanje z avtorjema Sedmakom in Susičem na slovanski izvoz odločno prednjači temo: Manjšina med asimilacijo in Pred uvozom tako da je pozitivni narodno bitnostjo. Diskusija je bila saldo pri Banea dTtalia v korist zelo plodna, saj so bili vsi posegi Jugoslavije morda celo neintere- zelo stvarni, predvsem pa so os- o n — • i. M'— tri „ u: „ 4 4«. »k zim i.........r. — : ~ ■santno visok. Tov. Fabiani je ob tem izrazil tudi misel, da se danes mnogo govori o višjih oblikah gos Podarskcga sodelovanja pri nas, pozablja ali zanemarja pa se dejstvo, da tudi v bančništvu obstajajo ne izkoriščene višje oblike sodelovanja * tehniki poslovanja, ki bi gospo darstvu omogočile na obeh straneh vetlili to vprašanje tudi z vidika lastnih izkušenj in razmišljanj. Diskusija se ni izčrpala, saj so prireditelji že v uvodu napovedali, da bosta prvemu srečanju sledili še dve. Tako bo v Prosvetnem domu na Opčinah v torek, 12. t m., ob 20.30 drugo srečanje na temo: Ali je zemlja res obramba proti asimi- laciji? Tokrat bosta diskusijo uvedla pesnik Ace Mermolja in predsednik Kraške gorske skupnosti Miloš Budin. , Koncerti Danes, 10. aprila, ob 11. uri bo V mali dvorani gledališča Verdi običajen «nedeljski koncert*. Nastopil bo ansambel pihal Verdi, ki ga vo-cri Sergio Siccardi. Na sporedu bodo skladbe Schuberta, Bacha in Mozarta. Vstopnice na razpolago pri blagajni gledališča (tel. 631948). Jutri, 11. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert violinista UTA UGHIJA. V TK GALERIJI, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja do srede. 13. a-prila svoja nojvejša dela Demetrij Cej. Slikar razstavlja v prostorih Tr-pred 24 leti, in ponavljala zmeraj z žaške kreditne banke. Ul. F. Filzi norimi pobudami 15. avgusta vsa- 110, olja velikega formata, kega leta za celih dvajset let.- Sedaj se ta praznik nadaljuje v organizaciji KD Tabor z Opčin. Bežno naj .omenimo, razne prijateljske pobude z organizacijami in ljudmi z onstran meje, kot npr. udeležbo Kmetijske zadruge- na raznih sejmih v Ljubljani, Zagrebu, Dutovljah, Kopru itd. RiiiffijŠfeF žadf hga, poleg sodelovanja s Kmečko ,zvezo, je prisotna tudi pri vsaki domači pobudi, kot so' razne vinske razstave po naših občinah, kmetijske razstave in podobno. Danes z veseljem pozdravljamo nove pobude, kot npr. "Dan kmetijstva*, ki ga je že drugič organizirala v Boljuncu občina Dolina. Z veseljem sprejmemo razvoj zadruž-ništev in ugotavljamo, da so se zadružne ustanove le zdramile in začele aktivno delovati. Hvalevredno je delovanje zadružnega hleva Praprot v nabrežinski občini, zadružnega hleva Dolga Krona v dolinski ob čini. Zadružne mlekarne v repenski občini. Vrtnarske in cvetličarske za druge in še raznih drugih ustanov, ki delujejo na gospodarskem in kulturnem področju. Veliko priznanje gre našemu kmetu, ki je ponekod, kljub težavam, utrdil svojo prisotnost na svoji zemilji in moderniziral z intenzivnim kmetovanjem svoje posestvo. V luči razmer in sedanjih zahtev se pred Kmečko Zadrugo postavlja vprašanje: je Kmetijska zadruga končala svoje poslanstvo ali ima še kaj narediti, koristiti, svetovati? O-sebno sem prepričan, da bo Kmetijska zadruga še nadalje odigrala vlogo v korist svojih članov in tudi naše skupnosti na gospodarskem in narodnem področju. To je bistveno vprašanje, ki bi ga morali naši člani in prijatelji pi-oučiti in poglobiti na letošnjem občnem zboru. Alojz Markovič Tržaški pokrajinski urad za delo sporoča, da mednarodni biro za delo išče delovne sile z naslednjimi kvalifikacijami: za pokrajino VARESE: 1 gospodinjske portidčnlcov-za pokrajino MILAN: 1 mehano. , grafskega strokovnjaka: 1, anglista ! programerja: za PANAMO: 3 strokovnjake za j poklicno usposabljanje: za pokrajino SAVONA: 1 višjega ' kuharskega pomočnika: 1 natakarja za restavraciio: za FRANCIJO: 1 konceptnega u-radnika za trgovsko službo pri podjetju za izdelovanje orodnih stro jev; 5 mest za demi chef de rang; 5 mest za chef de rang: 5 hotelskih natakarskih pomočnikov: za HOLANDSKO: 1 citološki analitik za delo v laboratoriju: za VELIKO BITANIJO: 1 diplomiran bolničar: za TAJSKO: 1 strokovnjak za de lovne razmere in delovne pogoje ter za blagostanje delavca; za DOMINIKANSKO REPUBLIKO: 2 strokovnjaka za gastronomijo ter za mednarodno kuharstvo za gostinsko šolo: za NEMČIJO: nemška komisija i-šče v okviru evropskega programa za izmenjavo mladih delovnih moči v starosti med 18. in 28. letom in s poklicno prakso naslednje strokovnjake: 1 zlatarja. 1 frizerja, 1 mizarja. 1 peka. 1 avtomobilskega mehanika in 1 mehanika električarja-Za vsa nadaljnja pojasnila se interesenti lahko obrnejo na Ufficio Mobilite Territoriale pri tržaškem pokrajinskem uradu za delo. Trst — Ul. Fabio Severo štev. 46/1 soba štev. 9. KOSSETlJ Danes, 10. t.m., ob 17. uri, red 1. nedelja, bo gledališka skupina Teatro Eliseo predstavila Schillerjevo delo «1 Masnadieri*. Režija Gabriele Lavia. Nastopajo U. Orsi-ni, M. Querritore, G. Lavia. V abon-, maju odrezek št. 8. Rezervacija pri j glavni blagajni. Jutri počitek, v torek ob 20.30. VERDI Danes ob 11. uri v Mali dvorani gledališča Verdi bo Nedeljski koncert, na katerem bo igrala godba na pihala gledališča Verdi pod vodstvom Sergia Siccardia. Vstopnice do začetka koncerta se dobijo pri blagajni gledališča. Danes ob 16. uri, red G, peta predstava Puccinijeve opere «Turandot». V okviru potreb, ki so jih v gledališču Verdi prikazale deželne oblasti je tržaško operno gledališče predvidelo dve izredni predstavi izven a-bonmaja oper »Traviata* in sTuran-dot», ki sta na sporedu gledališča do konca letošnje operne sezone. Tzvenabonmajska predstava »Tra-riate* bo v četrtek, 21. t.m.. ob 20. uri. predstava Puccinijeve opere FTurandot® v torek. 26. t.m., ob 20. uri. Obe predstavi sta prednos'no rezervirani za občinstvo izven Trsta. ki bo lahko rezerviralo vstopnice neposredno pri blagajni gledališča Verdi. tel. 040/631948. ali pri naslednjih agencijah: Ferrari v Vidmu (tel. 0432/23083). Bellomo v Pordenonu (tel. 0434/22505 23982), Appiani v Gorici (tel. 0481/84036). Za skupine najmanj 40 oseb bo uveljavljen popust 50 odst. 24 ur pred začetkom predstave se bo pri blagajni gledališča začela prodala nereze-viranib vstopnic iz drugih pokrajin. CANKARJEV DOM LJUBLJANA Velika dvorana £lov. filharmonije Jutri, 11. t.m., ob 19.30: Klavirski recital - Aleksander Torazde, Tbilisi. Sprejemna dvorana Še danes, 10. t.m., bo odprta razstava Informel in materija v sodobnem španskem slikarstvu. L preddverje Do 15. t.m.: Razstava Ivan Me-štrovič — Študije. Srednja dvorana Jutri, 11. t.m., ob 19.30 in v torek, 12. t.m.. ob 18. uri. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9 do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do tl. ure in pred pričetkom nredstave. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Mladinski oder Jutri. 11. t.m.. ob 11. uri za osn. šolo Deskle: J,. Grabouski »Volk in Kozlički*. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU V sredo, 13. aprila 1983, ob 20. uri v Kopru — Piero Chiaia, »Delitev*. V soboto, 16. aprila 1983, ob 17. uri v Lipici — Victor Lanous /-\ v v .... cOdpirac». Kino Cappclla Lndeiground 18.00—20.00— 22.00 »Vivere*. Režija A. Kaosawa. Ariston 16,00 - Uoikiller*. Prepove dan mladini pod 14. letom. Eden 15.30 »Acapulco, prima spiag gia a... sinistra*. Gigi in Andrea. Jutri ob 17.00. Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.00 »Gandhi*. Dvorana št. 3 ob 15.00 «11 giomalista e la sua pomo star*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 15.30' 10. aprila 1983 POMEMBNA GLASBENA IN KULTURNA OBLETNICA Pred 175 leti so v Ljubljani ustanovili prvo javno glasbeno šolo na Slovenskem V letošnjem šolskem letu slavimo 175-letnico prve javne glasbene šole na Slovenskem. V našem prispevku bomo pregledali predvsem začetke glasbenega šolstva. V Ljubljanski stolnici je bil nastavljen kot prvi učitelj glasbe Leopold Ferdinand Schvverdt. S poukom je pričel 17. julija 1807. leta, s 17 učenci za koralno in figuralno petje, orgle, godala in pihala. Nekaj let kasneje je Dvorna pisarna dovolila razpis za glas- V sredo, 13. aprila, bo ob 30.30 v tržaškem Kulturnem domu slavnostna akademija ob 175-letnici glasbenega šolstva na Slovenskem in ob 100-letnici šole Glasbene matice. Sodelujejo učenci primorskih glasbenih šol in tržaške Glasbene matice. beni pouk pri Ljubljanski nor-malki. Med 21 kandidati je napisano ime Franza Schuberta. Šele 19-letni mlad, neizkušen a zelo nadarjen glasbenik ni bil sprejet. Pogoji razpisa so zahtevali sposobnost poučevanja petja, orgel in znanje več orkestralnih instrumentov. Razpisna komisija se je odločila za Franca Sokola. Glasbo je že pred tem poučeval 4 leta v Celovcu. Franc Sokol je bil prvi učitelj glasbe na normalki ter prvi organizacijski in umetniški vodja javne glasbene šole, ki je štela 38 učencev. Na tej šoli so poučevali talentirani in vsestransko razgledani glasbeniki svojega časa (Gašpar Mašek, njegov sin Danilo Mašek, Anton Nedved in drugi), čepra češkega rodu, jih prištevamo za Slovence, ker so storili vse za hitrejšo in kvalitetnejšo rast slovenske glasbene kulture. Iz te šole so izšli pomembni slovenski glasbeniki kot npr. Jurij Flajš-man, Fran Gerbič, Andrej Vavken, Vojteh Valenta in drugi. Leta 1821 je bila ustanovljena glasbena šola pri Filharmonični družbi. Nemško usmirjena glas-beno-vzgojna ustanova je v tem času bila ena najpomembnejših šol v Ljubljani, šolo so obiskovali tudi slovenski otroci. V pevskem zboru in v orkestru Filharmonikov so sodelovali tudi Slovenci. Šola je prirejala v redutni dvorani javne letne izpite, ki so dobivali značaj koncerta; redno so jim prisostvovali visoki deželni predstavniki. Ko je Filharmonična družba pričela izvajati izrazite germani-Stične težnje, jo je leta 1883 zapustil njen dirigent, skladatelj in inšpektor šole, Nedved. Spor se je zaostril, ker slovenski pevci niso hoteli peti nemških pesmi in zato je društvo Glasbene matice ustanovilo lastno glasbeno šolo. S prebujanjem narodne zavesti je dobila spodbudo za svoj razvoj tudi slovenska glasba, na de javnost katere je vplivalo pred vsem ustanavljanje Narodnih čitalnic, ki so bile središče kulturnega življenja po vseh večjih mestih na Slovenskem. Za slovensko glasbeno izobraževanje so veliko prispevale Orglarske šole v Ljubljani, Celju in Mariboru. V Ljubljani je šolo usta novilo Ceciljansko društvo leta 1977. šolo so vodili Anton Foerster, Stanko Premrl in Slavko Snoj. Prvo glasbeno znanje so na teh šolah dobili: Balaž Arnič, Anton Dermota, Josip Gostič, bra ta .Anton in Janko Ravnik, Makso Pirnik, Luka Kramolc, Pavel Rau čigoj in drugi. Pred 100 leti, 15. novembra se je pričel pouk na šoli Glasbene matice v Ljubljani v Nunski ulici v Gradišču. Prvi učitelji so bili amaterji Julij Ohm Janušovski, Srečko Stegnar, Marija Orlova in Anton Klein. Šola je naglo napredovala, razširila je predmetnik in skrbela Ja ilustrativno pedagoško literaturo. Na povabilo dramatičnega društva Glasbene matice je prišel leta 1886 v Ljubljano Fran Gerbič, *i je bil prvi slovenski glasbeni vzgojitelj z visoko glasbeno izo brazbo in kot prvi ravnatelj šole Glasbene matice. Gerbič je . z ve-hkim uspehom nastopil ob sodelo Vanju šolskega zbora julija 1888 Jota. Zapisano .je bilo, da je bil Koncert v umetniškem in gmot ?*m oziru sijajen in v ponos šoli m vsemu slovenskemu ljudstvo. Poleg Gerbiča je bil drugi Slovenec z visokošolsko izobrazbo, ki j® poučeval klavir, teorijo, zbo- rovsko petje, kasneje tudi solo-petje in harmonijo. S Hubadom, violilistom Karlom Jerajem in s prvim slovenskim doktorjem muzikologije Josipom Čeminom se je kvaliteta pouka na šoli tako dvignila, da so zoreli pogoji za ustanovitev prvega slovenskega konservatorija. Ustanovljen je bil leta 1919, državni pa je postal leta 1926. Vodil ga je M. Hubad. V šolskem letu 1899-1900 je poučevalo 9 učiteljev, vpisanih pa je bilo 215 učencev, šolski in društveni nastopi in koncerti so pridobivali iz leta v leto vedno večji vzpon, tako da je iz teh uspehov Glasbena matica začela razmišljati o razširitvi, svoje dejavnosti na druga Slovenska mesta. Iskanje novih poti za u-resničevanje ciljev je torej v nekem smislu uspelo. Kaže se v novih organizacijskih oblikah glasbenega dela. Tako je nastala prva podružnica šole v Novem mestu leta 1898, v Celju leta 1900, v Trstu, Gorici in Kranju pa leta 1909. V Trstu sta bila vodja šole Karl Mahkota in Viktor Šonc. Poučevali so Emil Adamič, Vilko Šušteršič, Vasilij Mirk, Srečko Kumar, Mirko Logar in drugi. Šola je ustanovila dijaški pevski zbor, gojenci pa so sodelovali tudi v raznih instrumentalnih ansamblih. Leta 1911 je odbor Glasbene matice naslovil na vladno namestništvo prošnjo, da bi šola dobila pravico javnosti. Z ministrskim odlokom z dne 7.5.1912 je šola bila javno priznana in dobivala letno vladno podporo. Iz šole Glasbene matice je v Trstu v povojni dobi izšlo nekaj prav dobrih učencev kot npr. Ana in Angela Lampe, Ema Gombač, Zora Pegan, Dušan štubar, Boris Sla vik, Karlo Rupel, Ubald Vrabec, Stanko Malič, Milan Zega in drugi. Nasilno je fašizem prekinil in uničil vse, kar je bilo slovanskega. Kulturno življenje na Primorskem je skoraj povsem utihnilo. Po osvoboditvi je 1. maj prinesel svobodo in obnovo prosvetno-kultume dejavnosti. Že v jeseni leta 1945 je bila obnovljena Glasbena matica, ki si je zastavila podoben delovni načrt kot ob u-stanovitvi. V Piranu velika antološka razstava Lojzeta Spacala Če je glasbeno šolstvo doseglo v pogojih aristokratske in meščanske družbe tedanjim ekonom skim, nacionalnim in kulturnim prilivom primemo kakovostno in količinsko raven, je slovenski narod po uspeli nacionalni in socialni revoluciji demokratiziral glasbeno izobraževanje in še bolj približal mladini dobrine vzgoje do tiste mere, o kateri so raz mišljali naši napredno usmerjeni glasbeni organizatorji ob nastanku društva Glasbene matice. To napotilo ni ostalo vse do danes brez odmeva, saj danes v Sloveniji deluje 59 glasbenih šol. Osnovni namen šole Glasbene matice v Trstu pa je bil razširiti glasbeno-vzgojno dejavnost v naši deželi, kjer živi naša narodna skupnost. Danes lahko s ponosom ugotavljamo, da v vseh treh pokrajinah, to je Tržaški, Goriški in Videmski, posvečamo posebno skrb za nadaljni razvoj plemenitega poslanstva, že uveljavljene centralne glasbene ustanove, to je GM, ki je namenjena vsemu slovenske mu zamejstvu v Italiji. SVETO GRGIČ V petek, .. aprila, so v Mestni galeriji v Piranu odprli veliko antološko razstavo del grafika in slikarja Lojzeta Spacala. Razstava vsebuje 67 izbranih grafičnih del od leta 1935 do 1982. Razstava bo imela potujoč značaj, saj bo gostovala v številnih pomembnih galerijah na Slovenskem. Ob priložnosti je izšel tudi OB POHVALNIH KRITIKAH IN DOBREM SPREJEMU PRI OBČINSTVU Uspešno gostovanje Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana po Združenih državah in Kanadi Simfonični orkester RTV Ljubljana se je vrnil s svoje prve enomesečne koncertne turneje po Združenih državah Amerike in Kanadi. kjer je nastopil na 23 koncertih v organizaciji menežerja Columbia Artists Management Inc. Po ameriški celini je potoval p>od novim naslovom »The Slovenian Symphony Orchestra*, s čimer je bila poudarjena domovina orkestra, saj nedvomno to ime ameriškemu poslušalcu več pove, kot če bi orkester nastopal ped imenom Simfoniki RTV Ljubljana. Vseskozi pa je bil predstavljen kot orkester ljubljanske radiotelevizije, ustanovljen leta 1955 ter kot eden najboljših jugoslovanskih simfoničnih orkestrov. Z orkestrom sta kot dirigenta nastopila Anton Nanut. - šef dirigent in umetniški vodja, ter Mar- V Nabrežini proslavljajo Iga Grudna V Nabrežini se bodo prihodnji teden slovesno spomnili 90-let-nice rojstva pesnika Iga Grud na. Že včeraj je bil tako na sporedu likovni natečaj za osnovnošolce in srednješolce, ki ga je priredilo SKD Igo Gruden. Danes zjutraj, ob 11. uri pa bodo na pobudo občinske uprave poimenovali glavno na-brežinsko ulico po pesniku, ki se je rodil 18. aprila 1893 v tej kraški vasi, umrl pa 29. novembra 1948 v Ljubljani. V okviru Grudnovih proslav pa bo v petek, 15. aprila, univerzitetni profesor Jože Pirjevec osvetlil zgodovino Slovencev in sedanji položaj naše narodnostne skupnosti v Italiji. Predavanje, ki je namenjeno italijanskim dijakom in profesorjem bo na sporedu v italijanski srednji šoli «De Marchesettb v Sesljanu. V sredo, 12. aprila, pa bo gost devin-sko-nabrežinske občinske uprave članica SAZU prof. Majda Stanovnik - Blinc iz Ljubljane, kj bo Grudnov lik predstavila dijakom in dijakinjam, ki obiskujejo mednarodni zavod Združenega sveta v hotelu «Europa» pod Nabrežino. Osrednja Grudnova proslava pa bo v nedeljo popoldne v na-brežinski občinski telovadnici. Slavnostni govornik bo pesnik Miroslav Košuta, ki je kot znano tudi pripravil in uredil zelo zanimiv izbor Grudnovih poezij z naslovom »Zasa.njenost*. ki je izšel v knjižni zbirki Jadranskega koledarja pri ZTT. Na prireditvi bodo nastopili učenci in dijaki nabrežinskih šol ter mešani zbor Igo Gruden. ko Munih, njegov stalni dirigent. Nanut je dirigiral 18 koncertov, Munih 5, tako da je bilo umetniško vodstvo na vseh koncertih zaupano domačima dirigentoma, kar - sicer ni vedno v navadi. Orkester je imel na ameriški celini dva koncertanta gosta — Jamesa Dicka in Lenarda Pennaria; izvajala sta Brahmsov Drugi klavirski koncert in Griegov Klavirski koncert. Kot solisti so nastopili še Ciril Škerjanec z Dvorakovim Koncertom za violončelo, Jože Falout v Mozartovem Koncertu za rog ter pihalni kvartet RTV Ljubljana (B. Rogelja, J. Falout, J. Banič in A. Zupan) v Mozartovi Koncertantni simfoniji. Orkester je izvajal v različnih programih še Brahmsovo Četrto simfonijo, uverturo k Rusljanu in Ljudmili M. L Glinke, četrto simfonijo P. I. Čajkovskega ter štiri slovenske ljudske pesmi Janija Goloba. To delo skladatelja ter vodje drugih violin v orkestru je doživelo največ, osemnajst izvedb, skupaj pa doslej že 35 izvedb na tujih koncertnih odrih v SZ, ČSSR. Zah. Nemčiji, Švici, Avstriji, Italiji, ZDA in Kanadi, kar je velik uspeh našega avtorja. Za delo se je zanimalo občinstvo in hotelo kupiti ploščo z njegovim posnetkom, a ga še ni, kar je bilo na turneji precejšnja propagandna napaka za slovensko glasbo. Sicer pa so simfoniki RTV imeli s sabo druge plošče s svojimi posnetki. Orkester je spričo navdušenega sprejema pri občinstvu moral obvezno dodajati po dve, tri skladbe. Izvajali so dela Dvoraka, J. Straussa in J. Brahmsa. Koncertna turneja radijskega orkestra je potekala v glavnem na vzhodni obali ZDA in v Kanadi z edinim, a zelo uspešnim in odmevnim koncertom v Torontu v novi Roy Thomson Hall 4. marca, ki se ga je udeležilo 3000 ljudi. V Torontu je bilo na koncertu tudi največ slovenskih in drugih jugoslovanskih izseljencev, udeležil se ga je tudi jugoslovanski veleposlanik v Kanadi Krsto Bulajič. Po mnenju naših poznavalcev kanadskih razmer je bila to najboljša in najpomembnejša kultur na manifestacija ter predstavitev jugoslovanske kulture doslej v Kanadi. Na srečanju s slovenskimi rojaki je Ludvik Stegu, predstavnik slovenskih kulturnih društev in odbora za kulturne stike s Slovenijo, podelil orkestru spominsko plaketo za širjenje kulturnih stikov med Kanado in Slovenijo. Plaketo, ki predstavlja grbe naših društev, je sprejel dirigent Anton Nanut. Na 23 koncertih v 12 zveznih državah ZDA in Kanadi je orkestru prisluhnilo nad 35 tisoč poslušalcev ali povprečno okrog 1500 na koncert. Najpomembnejši koncert je bil vsekakor v slavni new-yorški Camegie Hall z Brahmso- Koncertna turneja orkestra RTV Ljubljane je potemtakem pomenila novo priložnost za uveljavljanje. Orkester je že prejel vabilo na novo turnejo v jeseni leta 1985. Trajala naj bi šest tednov in naj bi se razširila tudi v mesta, kjer žive naši rojaki in do Kalifor- nije- M. Z. lep in pregleden katalog, ki sintetično ponazarja Spacalovo umetniško pot. Ob odprtju razstave v Piranu je uvodne besede spregovoril u-metnostni zgodovinar Mirko Juter-šek, ki je napisal tudi spremno besedo h katalogu. Objavljamo daljše »odlomke« iz njegovega govora : «0 Spacalovi umetnosti govore najprepričljiveje prav njegove slike in grafike same. Težko je v besedah doseči namreč tisto jedrnatost, s kakršno se v svoji jasnosti kažejo npr. razstavljene grafike. Mnogo širši in dejanski pomen slikarja Lojzeta Spacala pa je nedvomno v tem, da je postal po letu 1950 pojem glede upodabljanja primorskega Krasa. In še vedno dokazuje in s svojim delom o-pozdrja, da 'je tudi v sodobni u-metnosti lahko zvest samo eni določeni temi, seveda če je le ta resnični odraz življenja oz. v našem primeru okolja, v katerem umetnik vztraja in iz njega raste. «Glede na številne druge možnosti umetnostnih zvrsti in področij, je Spacalov tematski svet nedvomno zelo lokalistično determiniran; in vendar je umetnik uspel, da je njegova umetnost evropsko zanimiva in sodobna. Če bi se hoteli poglobiti v posamezna dela, bi zlahka dokazali to, kar je vidno tudi na prvi pogled ob srečanjih z njegovimi razstavljenimi deli. da je njegovo delo stilno vseskozi vključeno v aktualne umetnostne tokove in da je prav z že omenjeno regionalno vsebinsko vezanostjo, v veliki meri umetnik tudi sooblikovalec enega od izstopajočih tokov sodobne umetnosti. Ustvarjalnost Lojzeta Spacala se namreč vključuje v tista sodobna likovna iskanja, ki priznavajo tradicijo in se celo opirajo nanjo in ki jim je realni svet nujno potreben; nikakor pa nočejo predstavljati podvajanja sveta. Spacalovo slikarstvo in grafika temeljita tako predvsem na odkrivanju, opozarjanju in potrjevanju umetnikovega lastnega notranjega sveta. In v tem je tudi moč in enotnost Spacalove umetnosti. Že bežen vpogled v tokrat prikazano pregledno razstavo Spacalovih grafik, ki so nastajale v obdobju dolgem 50 let, to je od leta 1935 pa prav do zdaj, takoj razkrije, da so grafike v likovno oblikovanem oziru nastajale v okviru zavestnega u-metnikovega spreminjanja realnosti, se pravi predmetnega sveta Krasa, v pojmovna znamenja in znake Krasa. Umetnik vseskozi gradi na kompozicijsko dovršenih in estetsko prefinjenih likovnih zapisih, ki so izrazito individualni in subjektivni. Te, v določenem smislu nedvomno abstraktne kompozicije, gradi Spacal na izkušnjah evropske umetnostne avantgarde dvajsetih let.» Juteršek je svoj poseg zaključil z naslednjo «definicijo» Spacalove-ga dela nasploh: «Pomembnost Spacalove umetnosti je tudi v tem, da je angažirano vpeta v čas, v katerem nastaja in to na način, s katerim bo vedno aktualna. Čeprav nastaja na ob mejnem področju, za njeno nasta jan je ni meja. Prav zato Spaca lova grafika ni in ne more biti dolgočasna in kot v vsaki dobri umetnosti, je tudi v njej mogoče razkriti vedno kaj vznemirjujoče novega. .................................................flllllllllllllllllll.. »I • M ■ • ■ 111 ■ IIII ■ l| IIII ■ I Ul ■ l|| 11|| 11|| |int«HIIIII|l< MII III ■ lil lili 1 .. vim večerom (Drugi klavirski koncert, četrta simfonija), ki je bil posvečen stopetdesetletnici skladateljevega rojstva. 87 glasbenikov je pod vodstvom Antona Nanuta pokazalo vse svoje sposobnosti, kar je priznavala, čeprav z nekaj pripombami, tudi zahtevna newyorška kritika, ki v tej dvorani lahko spremlja najslavnejše svetovne orkestre in soliste, zato smemo njene kriterije sprejeti kot najzahtevnejše, brez «po-pustov* in vljudnostnih opomb. Nasploh je orkester imel odlične kritike, ki niso hvalile le dobre pripravljenosti ansambla, marveč zlasti njegovo sposobnost muziciranja, predajanja glasbi in podoživljanja umetnikovega dela. V kritiki Cumberland Evening Timesa med drugim berem, da so Mozartovo Koncertantno simfonijo izvajali «kot da bi se Mozart rodil v Jugoslaviji* in kritik nato nadaljuje, da je pač Ljubljana le okrog 150 milj oddaljena od Salzburga in potemtakem del srednje evropske glasbene tradicije. Isti kritik zanimivo postavlja Golobove Štiri slovenske ljudske pesmi v bližino skladateljske tradicije Bartoka in Kodalyja ter vzhodnoevropske ljudske glasbe. Kritika je zlasti fascinirala rezijanska pesem, pri kateri člani orkestra z nogami udarjajo v tla (kajpada ob igranju), v čemer je avtor opazil še posebno sponta nost in presenečenje. NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Mildred D. Taylor: Silni grom, čuj moj krik Mladinska knjiga izdaja zbirko Odisej, ki je namenjena morda predvsem doraščajoči mladini, vendar izhajajo v zbirki včasih dela, ki so prijetno branje tudi o-draslim. To velja vsekakor tudi za roman ameriške črnske pisateljice Mildred Taglorjeve, ki je v prevodu Mojce Čakš izšel v tej zbirki pod naslovom Silni grom, čuj moj krik. Dragocen sestavni del teh izdaj, za katere skrbi kot urednik Ivan Minatti, so spremne besede. V pričujoči knjigi prevajalka prikazuje portret pisateljice, karakterizira njen roman in prikazuje odmev. Roman je deloma avtobiografska pripoved pisateljice, ki skozi usta glavne junakinje pripoveduje o dogajanjih v času doraščanja v rodnem kraju ob Mississipiju in ki se zvrste v obdobju enega leta. Gostovanje Teatra Stabile v Ljubljani - Odmev kritike Kot smo že pisali, gostuje po Jugoslaviji italijansko Stalno gledališče Teatro stabile in sicer s svobodnim gledališkim »prepisom* Flaubertovega romana Bou-vard in Pecuchet. Delo je režiral Giovanni Pampiglione. V sredo je bila predstava v ljubljanski Drami. Ljubljansko Delo je o igri objavilo zelo pozitivno oceno, izpod peresa Andreja Inkreta. Posebno je kritik pohvalil igro Maria Maranzane in Vittoria Franceschija in med drugim za pisal: cMario Maranzana tn Vittorio Tranceschi igrata Flaubertova junaka (v sicer dovolj konvencionalni in razvlečeni predstavi) z izredno bravuroznostjo in duhovitostjo: figuri iz čudne, temne burleske sta, amaterska preizkuševalca vsega in konjičkarska tuhtavca, sko-roda do nekakšne norosti prignana naivneža, zmerom znova začudena, da s svojo mislijo in s svojimi rokami nikdar ne uspeta zgraditi za ničesar trdnega in zanesljivega. Začudena in razočarana, hkrati pa zmerom znova smešna in ironična, tudi na lasten račun. Igralsko v vsakem pogledu, miselno in telesno, nanadlcriljiva.» re vijfv S. Šantel: slovenski skladatelji MLADJE iT. 49 Pred nami je 49. številka koroške revije Mladje. Ker prejšnjih številk nismo redno ocenjevali, se nam zdi primerno zapisati nekaj splošnih misli. Ne historiata, ampak nekaj o smernicah, ki se v reviji kažejo in to dokaj jasno. Revija je odprta, vendar angažirana, polemična in mlada; tudi po urednikih in piscih, torej ne samo po »duhu*, čeprav v njej sodelujejo slovenski koroški pisatelji raznih generacij. Koncept revije poudarja razne načine pisanja, tako lahko beremo intimno literaturo, angažirano literaturo, literaturo s kolikor toliko »klasičnimi* verzi in literaturo z izrazito formalno razgibanostjo. Revija prinaša nato dela glasbenikov (notne zapise), slikarjev, študije, ocene in polemi ke. S stranmi posvečenimi gostom se odpira tudi sodobni avstrijski literaturi, kar pomeni večkrat zanimivo «povezavo». Kar smo zapisali, velja seveda tudi za 49. številko. O objavljeni literaturi v številki se nam zdi pomembno poudariti, da mladi slovenski koroški pisci ubirajo različne poti. družijo pa jih beg od patosa, domačijstva, formalnega konservativizma, skratka od oz- nak, ki se kaj rade držijo zamejskih literatur. To velja predvsem za Majo Haderlap, Janija Oswal-da in tudi za prozo Kristijana Močilnika. Pesmi Neve Sime so morda sem pa tja še nekoliko »na ivne», neizbrušene, vendar čustve no močno nabite in intenzivne Pesmi objavljata še Fabjan Haf ner in Valentin Polanšek. Slednje ga seveda ni treba posebej pred stavi jati, saj sodi med najpo membnejša koroška pesniška ime na. Gosta v Mladju sta tokrat Alf Schneditz in Christoph Wilhelm Aigner. Revija predstavlja nato slikarja Rainerja Wolzla in mladega komponista Wolfganga r. Kubizeka. Objaviti nekaj strani notnih zapisov se nam zdi dokaz zelo resnega razmerja do glasbe, povsem normalno bi pač moralo biti, da v revijah za umetnost in kulturo najdejo svoj prostor tudi note. Zanimiva je tudi skupinska raziskava o vlogi moških in žensk v slovenskih učbenikih, ki jih uporabljajo na slovenskih šolah na avstrijskem Koroškem. Če »strne mo* dognanja, se nam prikaže model družine, kjer je oče resnični «pater familias*, mati dobra do mača gospodinja, otroci ubogljiva bitja. Omenjene vloge odreja hierarhična lestvica, ne pa družinska ljubezen in podobne vezi. (am) * * • GALEB ST. 7 Nova, 7. številka Galeba je brez dvoma razveselila najmlajše bral ce. V njej je namreč veliko pesmic, pravljic, povestic. skratka, literature, ki je vedno dobrodošla. Omenjene tekste spremljajo tudi primerne ilustracije, ki so seveda že kar bistveni del revij za o-troke. Bolj spretni se bodo potem lah ko preizkusili z raznimi igricami, upogljivko, in križankami, kar se nam zdi tudi pomemben delež pri takšni reviji. V rubriki »Podobe iz preteklo sti* nam Lojze Abram tokrat pred stavlja velikega slovenskega kemika Maksa Samca in elektrotehnika in šahista Milana Vidmarja. Kar je v 7. številki Galeba še posebno razveseljivo, je lep »kupček* pisemc in prispevkov, ki so ga poslali sami mladi bralci. Vsekakor je to dokaz, da Galeb spod buja k pisanju naše najmlajše, kar dobi v našem prostoru še poseben pomen. Zastopnik kuhinj MfrmOTCruZZO TRST Ul. Baiamonti 3 - tel. 820766 Ul. Di Vittorio 12 - tel. 813301 !ll EDI MOBIL! ZAVAROVALNA DRUŽBA UNIPOL AGENCIJA KMETIJSKE ZADRUGE Telefon; 274986 VATOVeC Trst - Ulica Machiavelli 28 - Tel. 69076 BELA TEHNIKA, NAPRAVE ZA OGREVANJE. ŠIVALNI STROJI. RADIO, TELEVIZORJI, MAGNETOFONI IN HI-FI NAPRAVE • Ugodne cene, vljudnost, domačnost • Brezplačna dostava na dom ali na meji Ignis Bosch Philips Hoover Candy Blaupunkt Sanyo Rex Grundig Hitachi San Giorgio Teiefunken Inno-Hit Ariston Metz Krups Braun Moulinex Girmi Singer Želite osebni kompjuter od 16 bit za manj kot 400.000 lir? Texas Instruments 99/4A TRST - Ul. F. Severo 89 - Tel. 57409 ORVISI ooguto Izbiro vsakovrstnih igrač TRSI - UL PONCHIELL! 3 Prvo sv. obhajilo Slika, ki prvi trenutek nikoli ne pozabi Ceretti Trst - Korzo Italia 13 Tel. 68580 BESEDA, D VE ONEKA TERIH PROBLEMIH IZSELJENCE VIZBENESKE SL O VENUE Kako si zadruga «Emigrant» prizadeva zgraditi stanovanjske hiše za zdomce Letos bodo v Ažli pričeli graditi 11 stanovanj - Pobude gospodarskega in kulturnega značaja - Poročilo predsednika Ada Konta - Klepet ob kozarcu razkriva zanimive usode * Pridi jutri na občni zbor za druge Emigrant, ki ga bomo imeli v prostorih Kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu. Slišal boš, do kod smo prišli z našim delom,» je dejal Ado Kont, nekdanji izseljenec, eden izmed ustanoviteljev Zveze izseljencev iz Beneške Slovenije, danes in že dolgo let pa voditelj patronažne službe pri izseljeniški organizaciji. V tiskarni sva bila, kjer se tiska Novi Matajur in kjer je on pravkar «do-ti -kab lepak z napovedjo zborovanja upokojenih izseljencev, ki ga za konec meseca prirejata njihova organizacija in patronažna služba. Pobuda me je zanimala. Pričakoval sem, da bom na občnem zboru izvedel za doslej manj znano področje, ki zadeva v življenje naših zdomcev. Zadruga ima nam reč za poglavitni cilj, da zanje zgradi stanovanja in jim tako o-mogoči povratek. Pred samim opisom poteka občnega zbora najprej malo zgodovine: Zveza izseljencev iz Beneške Slovenije je bila ustanovljena z namenom, da poveže po svetu razseljene Slovence iz videmske pokrajine. ki so šli, kot se reče, s trebuhom za kruhom. Na evropski, ameriški in avstralski celini je ustanovila množico sekcij, ki so bile in so še osnova te organizacije. Po potresu so se njene naloge pomnožile, zadala pa si je še druge cilje. Svetovna gospodarska kriza je izseljence hudo prizadela. Izgubljati so začeli delo, v krajih, koder so živeli, pa so enostavno postali odveč. Mnogi so se vrnili, mnogi pa to želijo. V svet so pač šli z namenom, da zaslužijo nekaj denarja in se potem vrnejo. V takšnem položaju jim je bilo doma potrebno predvsem zagoto- viti delo in streho nad glavo. Strehe pa je potres v glavnem poru šil ali tako razmajal, da pod njimi brez popravil ni bilo varno živeti. Pa tudi če jih potres ni poškodoval, hiše zaradi starosti in nefunkcionalnosti niso bile primerne za sodobne razmere, kakršne so si ustvarili izseljenci. Vsem tem potrebam bi v prvi vrsti morale zadostiti oblasti. Njim. ki so dobile vsakovrstne podpore, je pritilcala naloga, da zavarujejo stanovanjski fond tudi v gorskih krajih,, tam, kjer živijo slovenski ljudje. Žal za številne potrebe v Benečiji, zlasti v vzhodni Benečiji, ni bilo ne denarja ne ljudi in tudi ne ustreznih struktur. Oblasti niso poskrbele niti za to, da bi odpirale delovna mesta v teh ali vsaj v bližnjih krajih. Zato so si številni izseljenci sami uredili domove v bližnjih furlanskih naseljih, kjer so se zaposlili. Stik z njimi postaja vedno težavnejši, kar še bolj otežkoča nalogo tistim voditeljem izseljeniške organizacije, ki se povezujejo z njimi. V pomanjkanju učinkovitih posegov skuša izseljeniška organizacija v okviru svojih skromnih možnosti pomagati pri stanovanjski izgradnji. Koliko ji to uspeva, je bilo mogoče razbrati iz besed predsednika zadruge «Emigrant» Ada Konta in drugih vodilnih članov na občnem zboru zadruge. Predsednik Kont je povedal, da je zadruga v času enoletnega delovanja uspela posredovati pri nakupu 9.000 kv. metrov zemlje v Ažli. kjer si bo 11 članov zgradilo svoje hiše. Zadruga šteje 31 članov, ki so vplačali po 1.000.000 lir vsak, nekateri člani pa so z brezobrestnim posojilom v višini okoli 10 milijonov lir omogočili nakup zemljišča. Ado Kont je v svojem poročilu nadalje dejal, da bi morah pove- čati število članov, ker bi tako zvišali zadružni kapital, okrepili moč zadruge in omogočili članom, da bi popestrili njeno delovanje. V statutu opredeljene naloge zadruge se ne končujejo pri stanovanjski izgradnji, ampak posegajo tudi na gospodarsko in kulturno področje. Ustanovili so zavod za razvoj Benečije. Sredstva za svoje delo naj bi ta zavod, ki ga vodi Ferruccio Clavora, črpal tudi iz skladov Evropske gospodarske skupnosti. Tiskali bodo kaseto z beneškimi pesmimi, v Belgiji bodo pripravili razstavo obrtniških izdelkov z zaščitnim znakom, priredili bodo poučni izlet, da bi zbrali izkušnje za poprej navedeno pobudo. V skladu s poslovnikom sta poročala tudi tajnik in preglednik računov. Tajnik \Valter Dreščič je navedel nekaj številk o plačilu deležev, predsednik razsodišča Gra-ziano Crucil pa je poročal o blagajniškem stanju. Ferruccio Clavora, predsednik Zveze izseljencev. je v svojstvu člana zadruge govoril o njenem namenu in zna čaju. Nekatere obveznosti so izpeljali zelo hitro, za druge pa so, tako sodi, dobili polena pod noge. Kakor vse kaže, birokracija v Benečiji ni nič drugačna kot drugod po svetu. Občni zbor je potekal razmeroma hitro in brez velikih nerešljivih vprašanj. V tem poletju bodo razpisali dražbo in gradbena dela oddali najboljšemu ponudniku. Kdo se bo potegoval zanje, sedaj ne vedo. Morda nekaj manjših obrtniških podjetij, ki so jih ustanovili povratniki, morda pa kakšno večje gradbeno podjetje iz teh krajev. Odločitev bodo zadružniki sprejeli, brz ko bodo seznanjeni s stroški. Po dobri stari navadi so tudi naši znanci po sestanku odšli na kozarec vina. Popili so ga pri članici, ki se je vrnila iz Kanade in je v Čedadu odprla bar. Govorili so prosto in sproščeno, iz srca. Nikogar ni bilo, ki bi zajadral po morju besed. Sestanek je bil pač mimo. Tako je bilo mogoče spoznati zanimive usode naših beneških zdomcev. prislikati vso pestrost te družbe, ki ima skupno to, da ima slovenske roditelje in da se je rodila na slovenski zemlji. Kakor hitro pa so se napotili v širni svet. so se njihove usode oblikovale pod različnimi kulturnimi in jezikovnimi vplivi in na različnih kontinentih. V svojih družinah govorijo francoski, italijanski, redkokdaj v domačem narečju, odvisno pač od narodnosti žene. Kadar so sami med seboj, takrat pa je narečje skorajda obvezen način sporazumevanja. Treba je živeti z njimi, poznati njihove življenjske poti in sestavo njihovih družin, da se razume njihov položaj. V šolah v Benečiji so jih poita lijančevali. Ko pa so se znašli v tujini, so — kako se to čudno sliši — odkrili svoj izvor. Ob vrnitvi se proces njihove narodne identifikacije usmerja v navezovanje na Benečijo in na jezik, odnosno na narečje in tradicije. Vsa tragičnost, ki jo nosijo v sebi naši zdomci, prihaja še bolj do izraza, če vemo, da jih je I-talija »izvažala* — denimo v Belgijo — za uvoz premoga. Kakor smo že poprej zapisali, se beneški zdomci niso vrnili v svoje rojstne kraje, vsaj večina ne. Selijo se v Furlanijo. Zaradi tega se Benečija nezadržno prazni. V tem procesu čas dela proti nam. Kako ga zaustaviti, to je sedaj vprašanje. O tem je govoril na občnem zboru Ferruccio Clavora. Namenoma je nekoliko obširneje govo- Sredi starih domačij v beneški vasi ril o vprašanju, da bi »Primorski dnevniki, več poročal o delova nju organizacije izseljencev in da bi imeli goriški in tržaški in najteže tudi vide nski Slovenci celovitejši pregled nad delovanjem izseljencev. Zares, potrebno je živeti v kraju, da začutiš njegov utrip. Tam, ob kozarcu, kot se je dogodilo meni, lahko srečaš Riccarda Rut-tarja in njegove štiri brate, zidarje, ki so si ob vrnitvi v svoj rojstni kraj ustanovili malo o-brtniško podjetje. Lahko se pogovoriš z Graziancm Crucilom. lastnikom »pizzerie* v Čedadu, ki ob tej svoji poklicni zaposlitvi najde dovolj časa, da predseduje nogometni ekipi v Pcdbonescu in pevskemu zboru Nadiški puobi. «Na naši turneji po Kanadi smo toliko peli, da imamo petja dovolj za tri leta*,, je komentiral obisk pri izseljencih. Z \Valterjem Dreščičem sva se zaplela v pogovor o občini Dreka, kjer bodo (skupno z občino Ta-vorjana) upravne volitve. Rojen je v tej občini in je zanjo pripravljen delati. «Poiskati moramo takšen raz vojni model za naš kraj, ki bo pomagal zaustaviti izseljevanje, v Dreki tako zaskrbljujoč pojav. Z navadnimi javnimi deli ne opravimo več nič. Potrebni so izredni posegi*, je še dodal. Približala se mu je žena, prikupna plavolaska, francosko govoreča Belgijka, s katero se, kakor sem razumel, najraje pogo varja francoski, ki je njen mate rin jezik; redkeje jima steče be seda po italijansko. Pozna tudi ne kaj slovenskih besed, recimo, te le: »Pojdimo spat». Izrekla je ti dve slovenski besedi, kot bi hotela pokazati, da ji je do znanja jezika njenega življenjskega partnerja, potem pa sta se prijela pod reko in se veselo odpravila proti domu. GORAZD VESEL ■ IMlllllIIIIIHIIIIUKIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIlillllllllllllltlUlllllllIIIMIlnillHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIlflllllilllllllllllHIIHIIil«IIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIHH ItIltl«1 SlSllfHilliIllltl111II111II111111III111IhIII111111*nIIIIIll111■ »I»1111II• 11lilIIIIII11|»II11|11lil11■ 11III11■ 11niIliliIIII11>11l«llII111tl11II111111II111IIfIII1111111■ 11miI• 111111111II■ 111M b—^1 laES g V//////J g V//S//A te NEDEUA, 9. APRILA 1983 te*111 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 200 milijonov let tega... 10.30 Volja po glasbi 12.15 Zeleni val 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 TV novosti 14.00, 19.50 V teku nedelje. . . Športne novosti 16.55 »Per f a vere. non mangiate le marglierite* 17.20 šnortne novosti 18.30 90. minuta 19.00 Polčas nogometne tekme iz A lige Vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 ri/amante dell orsa Maggio-re* 4. epizoda 21.50 Športna nedelja 22.25 TV dnevnik 22.30 šoortna nedelja - 2. del Boks TV dnevnik - zadnje vesti Vremenske razmere Drugi kanal 10.20 Dnevi Evrope 10.50 »La pietra di Marco Polo* -TV film 11.20 Sandokan. nadaljevanka 12.10 Opoldanski program 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 «Starsky e Hutch* - TV film 14.30 Blitz 16.10 Šport 16.20 Rezultati prvih pločasov nogometnih tekem 17.00 Šport - kolesarstvo 17.20 Zaključni rezultati 17.45 «Hit Parade* glasba 18.00 Polčas nogometne tekme iz B lige 18.45 TV dnevnik - Gol flash 19.50 TV dnevnik 20.00 Dogodki in osebnosti športne nedelje 20.30 Mislili bomo v ponedeljek 21.35 TV film iz serie »I proles-sionals* 22.25 TV dnevnik 22.35 Micromega 23 25 Šola in vzgoja 23.55 TV dnevnik Zadnie vesti Tretji kanal 13.40 Gtesbena oddaja 13.55 17.25 Športna nedelja Motociklizem - hnola Avtomobilizem Monza 17.25 Pustolovščine fotografa 18 25 Ophira 19.00 TV dnevnik 19.15 Deželni šport 19.35 Na turneji 20 30 Ši»rt na tretjem kanalu 21.30 cFesta barocca* 6. in zadnja oddaja 22.40 23.35 Nogometno prvenstvo A lige JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano 9.55 Alpska saga, avstrijska na daltevanka 11.40 Oddaja za stik z gledalci 13.00 Poročila 15.45 Izbor popevke za veliko nagrado evrovizije 16.20 Cigani letijo v nebo - film 17.55 Naš kraj: zlabor 18.10 Športna poročila 18.25 Slovenci v zajemstvu V okviru oddaje »Slovenci v zamejstvu*, ki je na ljubljanski TV ob nedeljah ob 18.25, bo danes tudi daljši prispevek Agencije Alpe A dria na temo »Slovensko deželno gospodarsko združenje*. V prispevku bo govor o nedavnem kongresu združenja ter o nekaterih problemih slovenskega zamejskega gospodarstva 18.35 Ne prezrite 19.22 TV in radio nocoj 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Rezerviram čas 20.40 TV plošča: Mirjan Smole 21.00 Športni pregled 21.30 Izviri - Zlati griči hrvaškega Zagorja Koper 17.00 V naročju smrti - dokumentarna oddaja 18.00 Fil - ponovitev 1n 'JA St r.. 19.45 Mladi policaji . serijski film 20.30 Odiseja na zemlji - film 21.55 Sedem dni TRST A 8.00. 13.00. 14.00. 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste: 10.30 Mladinski o-der: »Levo šest spodaj*; 11.00 Sestanek z...; 11.15 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 in 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Beneški kabaret; nato: Šport in glasba. KOPER (Sloveost’ ivogram) 7.00, 8.00, 13.30 Poročila: 16.30 Primorski dnevnik; 7.15 Veselo v nedeljsko dopoldne, Radijski koledar, Za zdravje: 8.00 Polje, kdo bo tebe ljubil; Cena bančnega dinarja in Napoved popoldanskega sporeda; 13.00 Glasba, napoved programa in Humoristični prispe vek; 13.40 Sosednji kraji ir) lju d je: 14.20 Glasba po željah- 13.30 Radio Koper na obisku: Matej Bor; 16.o0 Radijska križanka; 17.00 Primorska poje ’83. KOPER (Itoniuiiski urogrom) 7.15. 12.30. 18.30 Radijski dnevnik; 10.30. 13.30 Poročila: 6.00 9.30 Jutranji programi: 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Glasba in dopisi; 10.35 Vetrnica; 11.00 Dogodki in odmevi: 11.30 Mladi svet: 12.10 Glasba po željah; 14.30 Kaj je novega?; 15.15 Stisk roke: 15.30 Glasba - Pesem tedna; 16.00 RK Count dovvn: 16.30 Glasba; 17.00 Lestvica plošč: 17.45 Glasba; 18.30 športna nedelja; 19.00 Zaključek programov. LJUBLJANA 6.00, 7.00. 8.00, 9.00, 10.00. 12.00. 13.00, 14.00 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00. 24.00 Poročila; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra: Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši: 10.05 Nedeljska matineja; 13.10 Zabav na - glasba: 13.20 Za naše kmeto valce; 14.05 Pihalne godbe; 14.20 Humoreska; 14.45 Z majhnimi ansambli; 15.10 Pri nas doma: 15.30 Nedeljska reportaža: 15.55 Amaterski zbori; 16.20 Simfonični kon cert; 17.05 Operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 19 35 Lahko noč. otroci: 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Disko, disko; 0.05 Nočni program. PONEDELJEK, 10. APRILA 1983 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šola in vzgoja 13.00 Knjižna oddaja 13.30 TV dnevnik 14.00 «L’amante deli’ Orsa Mag-giore* — 4. epizoda 15.30 Šola in vzgoja IG.00 športni ponedeljek 16.30 Posebna oddaja iz parlamenta 17.00 TV dnevnik - Flash 17.05 Neposredno iz studia preko tvoje antene 18.00 TV film iz serie «L’amico Gipsy* 18.20 Osmi dan 19.00 Osebe, osebnosti in dogodki 20.00 TV dnevnik 20.30 «Detective’s story* 22.25 TV dnevnik 22.35 Srečanje s kinematografijo 22.45 Posebna oddaja TG 1 23.40 TV dnevnik — danes v parlamentu — vremenske razmere TRST A 7.00. 8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Trst in njegovo zaledje; 8.45 Glasbena matineja: 10.10 A. Thomas: Mi-gnon; 11.30 Poldnevniški razgledi; Beležka; 12.00 Zvezde o nas; 13.20 Gospodarska problematika; 14.10 Roman v nadaljevanjih: T. Svetina: «Ukana»; 14.30 Glasbene skice; 14.55 Naš jezik; 15.00 Veselo športno popoldne; 17.10 Revija »Primorska poje*; 18.00 Od Milj do Devina, KOPER ISlovensk program) 6.30, 13.30 Poročila; 16.30 Primorski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro in Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved in Cest ne razmere; 6.45 Prometni servis in Napoved sporedov; 7.15 Val 202; 12.40 Glasba in predstavitev programa, Zanimivo, Glasbena šo la; 13.30 Glasbene želje: 14.00 Prisluhnite med glasbo; 14.30 Naši zbori; 15.00 Dogodki in odmevi. KOPER lltaliionsk piogram) 7.15, 12.30 18.30 Radijski dnev nik; 10.30 in 13.30 Poročila; 6.00 Jutranji koledar; 7.00 Horoskop; 8.30 Glasba: 10.00 Lucianovi dopisniki; 10.30 Zdravo, mladina; 11.00 Svet mladih; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Pesem tedna: 16.55 Pismo iz...; 17.00 Glasba. LJUBLJANA 6.00. 6.30, 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 14.00, 19.00, 21.00, 22.00. 23.00. 24.00 Poročila; 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Aktualni problemi marksizma: 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji: 12.10 Veliki orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe: 13.00 Danes do 13. ure; 13.30 Melodije; 14.05 V gosteh pri zborih; 15.00 Dogodki in odmeri; 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 O-ceanije; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko neč, otroci; 19.45 Ansambel M. Dovžana; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Prisluhnite .izberite; 21.05 Glasba velikanov; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Iz glas benega arhiva; 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Ob domačem ognji šču: 0.05 Nočni program. TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE TOREK, 12. 4. LJUBLJANA 9.05 in 10.35 TV v šoli; 16.30 Šol ska TV; 17.35 Poročila; 17.40 Zbis; 17.50 Od vsakega jutra raste dan: 18.25 Dolenjski obzornik; 18.40 Razbiti steber film; 18.55 Knji ga; 19.10 Risanka: 19.20 Cik cak; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik; 19.57 Propagandna otlaja; 20.00 Vzhodno od raja nadaljevanka; 20.55 Aktualno; 21.40 V znamenju. KOPER 14.00 in 17.00 Odprta meja; 17.:«) TVD novice: 17.35 TV šola; 18.00 Inšpektor Bluey serijski film: 19.00 Obzorja; 19.30 TVD stičišče: t9.45 Z nami pred kamero; 20.30 Dva obraza strahu film; 22.00 Turistični vodič; 22.15 TVD da nes; 22.30 V naročju smrti . da kumentarna oddaja. SREDA, 13. 4 LJUBLJANA 9.25 10.35 TV v šoli: 17.30 Po ročila: 17.35 Ciciban dober dan; 17.55 Zapisi za mlade; 18.25 Pomurski obzornik; 18.40 Mostovi: 19.10 Risanka; 19.20 Uk cak; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme: 19.57 Propagandna odda ia: 20.00 Na banko poljski film; 21.45 Kulturne diagonale; 22.30 Poročila. KOPER 14.00 17.00 Odprta meja; 17.30 TVD novice; 17.35 TV šola; 18.00 Film ponovitev; 19.30 TVD sli čišče; 19.45 Z nami pred kame ro: 20.30 V naročju smrti do kumentarna oddaja: 21.30 Turi stični vodič; 21.45 TVD danes; 22.00 Sodelavci serijski film. ČETRTEK, 14. 4. LJUBLJANA 9.05 10.35 TV v šoli: 14.55 Šol ska TV: 15.55 Nogomet; 17.50 Po ročila: 17.55 Živali v gibanju; 18.25 Podravski obzornik; 18.40 Obramba in samozaščita: 19.10 Risanka; 19.15 Cik cak: 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 1955 Vre me: 20.00 Tednik: 21.00 Francija v šansonu; 21.30 Dolgo iskanje; 2.20 Poročila. KOPER 14.00 Odprta meja; 15.55 Nogo met; 17.45 TVD novice; 17.50 TV šola: 18.15 Sodelavci serijski film; 19.00 Lignano International show 82’: 19.30 TVD stičišče; 19.45 Z nami pred kamero; 20.30 Visoki pritisk; 21.30 Obzorja; 22.00 Turistični vodič; 22.15 TVD danes; 22.30 Kdo (rožna umetnost? PETEK, 15. 4. LJUBLJANA 8.35 10.35 'TV v šoli; 17.25 Po- ročila; 17.30 Slovenske narodne; 18.00 Tarzan; 18.25 Obzornik; 18.40 Koruza; 19.20 Cik cak; 19.24 TV in radio nocoj: 19.26 Zrno do zr na; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vre me; 20.00 Bolnišnica na koncu mesta, nadaljevanka: 21.05 Zrcalo tedna; 21 25 Nasvet in odobritev • film; 22.35 Poročila. KOPER 14.00 17.00 Odprta meja: 17.30 TVD novice; 17.35 TV šola; 18.00 Visoki pritisk; 19.00 Aktualna tema: 19.30 TVD stičišče; 19.45 Z nami pred kamero: 20.30 Deklica lrace.ua film; 22.00 Turistični atlas; 22.15 TVD danes; 22.30 Ritmična gimnastika - Svetovni pokal. SOBOTA. 16. 4. LJUBLJANA 8.00 Poročila, 8.05 Zbis; 8.15 Ci riban, dober dan; 8.35. Smogovci; 9.05 Tarzan; 9.30 Zvoki godal; tO.10 Živali v gibanju; 10.35 Znan slveno tehnični filmi; 11.05 Pred izbiro poklica; 11.35 in 16.05 Po ročila; 16.10 Festival San Remo 83 H. del: 16.40 PJ v nogometu; 18.30 Galaktika nadaljevanka; 19.15 Risanka: 19.20 Cik cak: 19.24 TV in radio nocoj: 19.26 Zr no do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Sobotna TV križanka: 21.35 Nočni kino: No sorogi film. KOPER 16.40 Nogomet; 18.30 Ritmična telovadba: 19.00 Film; 19.30 TVD stičišče: 19.45 Z nami pred kame ro; 20.30 Umazan poklic film; 21.30 1, 2, 3 rock: 22.00 TVD da nes; 22.10 Kadar žena ne zado stuje film. Drugi kanal 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 Šola in vzgoja 14.00 - 16.30 Tandem 15.00 TV film iz serie «Blondie» 15.25 Dan v. . . 16.25 Jutri 16.30 šola in vzgoja 17.00 Mork e Mindy - TV film 17.30 TV dnevnik - Flash 17.35 Ig parlamenta 17.40 Stereo — glasbene informa rije 18.20 Programi pristopanja 18.40 TV dnevnik — Šport 18.50 TV film iz serie «Slarsky e Hutch» 19.45 TV dnevnik 20.30 «Un pezzo di cielo* — »Košček neba*. 2. del 21.35 Soldi, soldi - 8. del 22.35 TV dnevnik 22.45 «Le storie di Mozziconi* — 1. epizoda 23.45 Šola in vzgoja Iretii kanal 15.40 Trento; Smučanje 16.10 Nogometno prvenstvo A in B lige 18.25 Glasbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.30 Deželni šport v ponedeljek 20.05 Šola in vzgoja 20.30 Evropska kulturna središča 21.15 Glasbena oddaja 21.30 TV dnevnik 21.40 šola in vzgoja 22.10 Ponedeljkov proces 23.15 TV dnevnik JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano 8.35 - 10.35 TV v šoli 17.20 Poročila 17.25 Smogovci 17.55 Sodobno zdravstvo; Medici na dela 18.25 Obzornik 18.45 Zdravo, mladi 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 20.00 O kresu — amer. drama 20.50 Studio 2 22.00 V znamenju Koper 14.00 17.00 Odprta meja 17.20 TV D novice 17.35 TV šola 18.00 Film — ponovitev 19.30 TV D stičišče Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja meri drugimi predvajali tudi naslednje vesti: TRST — Občni zbor tržaških in-dustrijcev NABREŽINA — Poimenovanje u-lice po Igu Grudnu ob 90-letnici rojstva L Grudna OPČINE — Komemoracija talcev GORICA — Zasedanje KP1 GORICA — Predstavitev knjige Marka tValtrltscha o slovenskem bančništvu na Goriškem TRST — Razstava Jože Slak ob koncu pa še pregled zamejskih športnih dogodkov 19.45 Z nami pred kamero 20.30 Inšpektor Bluey 21.15 Turistični vodič 21.30 TVD danes 21.45 Film — ponovitev IZPOLNITE OTROKU VELIKO ŽELJO - OBDARUJTE GA S KNJIGAMI IZ ZBIRKE PONATIS III. LETNIKA NAJBOLJ PRILJUBLJENE ILUSTRIRANE ZBIRKE PRIPOVEDNIH DEC ZA ŠOLSKO MLADINO. V prednaročilu, ki velja vključno do 30. septembra letos, je zbirka dvanajstih knjig 1.200 din cenejša Izjemna priložnost! PO IZIDU OKTOBRA LETOS V, POIZIDUOKlUbM, £Sodm r j 11 PRIPOVEDNIH DEL V 12 KNJIGAH PETNAJSTLETNI KAPITAN l/li, J. Verne, il. K. Gatnik CVETJE V JESENI, I. Tavčar, il, R. Skočir VIKE VIKING IN BRDAVSI, R. Jonsson, il. EWK, pobarval A, Mavec SKRITI DNEVNIK, L. Suhodolčan, il. L. Koporc KO ZORIJO JAGODE, B, Jurca, il. M. Vovk MLADOST NA STOPNICAH, A. Ingolič, il. M. Vovk GOSPOD HUDOURNIK, F. S. Finžgar, il. B. Kos KNJIGA O TITU, F. Bevk, il. I. Seljak - čopič DEČEK Z DVEMA IMENOMA, A. Ingolič, il. D. Furlani HAJDUŠKI STUDENEC, V. Podgorec, il. M. Amalietti OSLOVSKA LETA, B Čopič, il. B. Kos založba mladinska knjiga Zbirko ZLATA KNJIGA lahko naročite tudi v Tržaški knjigami, Ul sv. Frančiška 20, Trst ali na upravi PRIMORSKEGA DNEVNIKA v Gorici, Drevored XXIV Maggio 1. ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOŠARKA PO VČERAJŠNJI ZMAGI NAD BOSNO NOGOMET DANES V PRVENSTVU C-1 LIGE Šibenka jugoslovanski prvak Tržačani vzelo okrnjeni postavi Gostje visoko vodili, nato pa popustili - D. Petrovič odločil Šibenka — Bosna 83:82 (39:50) ŠIBENKA ŠIBENIK: Petrovič 40, Žečevič, Žurič, Ljubojevič 10, Petani, S. Djurič 4, Damjanič, Matura 13, Marelja 2, Šarič 8, Jarič 6, Slavica. BOSNA SARAJEVO: Vučevič 14, B. Djurič, Benaček 14, Pajovič, Primorac, Radovanovič 13, Zrno 1, Varajič 18, Mutapčič 2, Bilalovič, Hadžič 20, Mitrovič. SODNIKA: Matijevič (Zagreb) in Petrovič (Beograd). PON: šerič (28), S. Djurič (29), Marelja (36), Varajič (38). ŠIBENIK — Šibenka je osvojila svoj prvi državni naslov. V včerajšnjem tretjem in odločilnem finalnem srečanju je doma po dramatičnem koncu tekme premagala moštvo sarajevske Bosne s točko razlike. Zmagoviti točki pa je dosegel najboljši mož na igrišču Dražen Petrovič, ki je uspešno izvedel dva prosta meta sekundo pred koncem ob vodstvu Bosne s točko razlike (82:81). Sarajevčani so si sami zapravili zmago, saj so v prvem polčasu celo vodili z 19 točkami razlike in tudi niso izkoristili odločilne prednosti proti koncu srečanja, ko so domačini ostali praktično brez vseh svojih visokih igralcev. Tako v finalu Šibenka — Bosna 2:1 (V Šibeniku: Šibenka - Bosna 163:98; v Sarajevu: Bosna - Šibenka 96:84; v Šibeniku: Šibenka -Bosna 83:82). V 1. ITALIJANSKI LIGI Drevi odločilni polfinalni tekmi Drevi bosta naposled znani imeni finalistov letošnjega italijanskega državnega prvenstva. V tretji «play -off» tekmi se bodo v Rimu pomerili Bancoroma in Ford, v Milanu pa Billy in Scavolini. Sodeč po dosedanjih razpletih sta v obeh tekmah favoriti domači peterki, čeprav so seveda možna presenečenja. Ford je na primer v Rimu že zmagal, vprašanje pa je, ali bodo Rimljani tudi tokrat dovolili presenečenje. , Še težja je naloga Scavolinija v Milanu. Samo, če bodo igrali zelo dobro, lahko Skansijevi varovanci računajo na presenečenje, saj je Billy pred domačimi gledalci skorajda nepremagljiv. Prav gotovo bo izid tekme v marsičem odvisen od tega, kako bo igral Kičanovič, oziroma, ali se bo D’Antoniju znova posrečilo, da ga zaustavi. Spored (ob 18.15) Bancoroma - Ford Billy - Scavolini Drevi La Rocca - Young SANREMO — V Sanremu bo drevi polfinalni boksarski dvoboj za svetovni naslov v velter kategoriji med Italijanom La Rocco in Američanom Youngom. V Modeni bodo igrali brez Ascagnija, De Falca in Pedrazzinija Triestino čaka danes v Modeni dokaj težka naloga. Domačini se namreč borijo za obstanek v ligi in se bodo zato potrudili, da bodo dosegli pozitiven rezultat. Poleg tega pa bo Triestina nastopila v zelo okrnjeni postavi. Odsotna bosta namreč «dvojčka gola» Ascagni in De Falco, ki sta izključena. Poleg tega je Pedrazzini precej resno poškodovan in je veliko vprašanje, če bo sploh pred zaključkom prvenstva še kdaj stopil na igrišče. Če pa za trenerja Buffonija zamenjava Pedrazzinija ne predstavlja velikega problema (Tolfo je v dobri formi), sta Ascagni in De Falco praktično RADIO «Veselo športno popoldne* Gost jutrišnje oddaje »Veselo športno popoldne*, ki jo po radiu Trst A od 15. do 17. ure vodi prof. Ivan Peterlin, bo časnikar Primorskega dnevnika Aleksander Koren. Govor bo o športnem časnikarstvu in o zamejskem športu nasploh. nenadomestljiva, saj Mariani in Štrukelj gotovo nista enakovredni menjavi za oba «bomberja». Današnje kolo (15.36) Forli - Parma, Mestre - Carrare-se, Modena - Triestina, Padova -Spal, Piacenza - Treviso, Pro Pa-tria - Brescia, Rimini - Vicenza, Rondinella - Fano, Sanremese -Trento. - Varese, Reggiana - Palermo, Sam-benedettese - Bologna. V 1. ITALIJANSKI LIGI Nezanimivo kolo Osrednja tekma sicer dokaj nezanimivega kola bo v Turinu med Juventusom in Ascolijem, saj bo Roma s Catanzarom bržkone osvoji- KOŠARKA SINOČI V TRSTU PRED VELIKIM ŠTEVILOM GLEDALCEV Judrnnovci nadigrali peterko iz Pordenona Naši odlično igrali - Vitez (33 točk) in Ban (27) najboljša strelca - Gostje brez enakovrednih menjav JADRAN — CIS PORDENON 109:92 ( 53:49) JADRAN: Žerjal 9 (7:8), Ivo Starc 3 (1:1), Vitez 33 (7:13), Ban 27 (7:7), Rauber 4, Daneu 13 (1:4), Klavdij Starc 9 (1:2), Kraus 1 (1:2), Sosič 10, Gulič. CIS PORDENON: Biasizzo 22 (6:7), Savio 15 (7:9), Mimini 8 (2:2), Moro 2, Barel 2, De Stefano 12 (2:5), Nobile 10 (2:4), Vicenzotti, Metlica 21 (11:25). SODNIKA: Candelori in Di Marcello (oba iz Roseta degli Abruzzi). PROSTI METI: Jadran 25:37; CIS 30:52. OSEBNE NAPAKE: Jadran 35; CIS 30. PET OSEBNIH NAPAK: Rauber (24), Ban (36), Sosič (37), Biasizzo (38), De Stefano (38), Metlica (38). Gledalcev: 2.000 Jadranovci ,so napravili odločilni kofak naprej za uvrstitev v končnico prvenstva C-1 lige. Sinoči so namreč pred velikim številom gledalcem zanesljivo in zasluženo premagali moštvo CIS iz Pordenona, ki je tako praktično izločen iz borbe za «play-offs». Naši so si zmago priigrali že v prvem polčasu, in to z odlično, igro v obrambi ter v napadu. V tem delu tekme so naši košarkarji prisilili nasprotnike, da so napravili veliko število osebnih napak (Savio jih je imel štiri, Biasizzo in Metlica pa po tri). Glede na to, da gostje niso imeli enakovrednih menjav, je bilo pričakovati, da bodo zato »drago plačali* v drugem polčasu. Into .se je tudi zgodilo, čeprav smo pričakovali, da bo marsikateri od gostov že mnogo prej zapustil igrišče. Gostje pa so tako izkušena ekipa, da so jadranovcem »grenili dušo» skoraj do zadnjih minut srečanja. Na dlani pa je bilo, da niso mogli dati običajnega doprinosa v o-brambi, tako da so lahko jadranovci, ki imajo daleč bolj homogeno Za izletnike v Pištolo V naši torkovi številki bomo o-bjavili pomembno obvestilo izletnikom v Pistoio ob priliki Jadranove tekme. •».o.............................................................................. košarka [PROMOCIJSKO PRVENSTVO Domovci povsem razočarali Tokrat so visoko zgubili proti skromni Coriziani moštvo od Pordenončanov, lahko odločneje igrali tako v obrambi kot v napadu ter tako tudi zasluženo in visoko zmagali. Srečanje je bilo na dokaj visoki kakovostni ravni. Verjetno najlepše, ki smo ga videli letos v tržaški palači. Gostje so zanesljivo začeli. Njihova prva peterka je zares odlična. Moštvi sta se tako menjavali v vodstvu vse do zadnje minute, ko je našim uspelo povesti za štiri točke. V drugem polčasu so naši kaj kmalu povedli (24. min. 61:53), gostje so sicer odločno odgovorili in v 27. min. tudi stanje izenačili (65:65), več pa niso zmogli. Trener Splichal je namreč v končnici srečanja imel več svežih košarkarjev, saj jih je med tekmo zvrstil na igrišče, medtem ko so gostje v zadnjih minutah izgubili tri ključne košarkarje, pa še telesno so povsem popustili. Jadranovcem zmaga ni mogla uiti in zmagoslavje je bilo tako popolno. Če sta bila v Jadranovih vrstah Boris Vitez in Marko Ban zopet najboljša, pa gotovo gre pohvaliti tudi vse ostale, ki so odločilno pripomogli k tej nadvsem pomembni zmagi. «Tekmo smo osvojili praktično že v prvem polčasu, ko so fantje zelo dobro igrali. Moštvo je tudi v tem srečanju pokazalo, da je v dobri formi. Sedaj pa nas čakata dve izredno težki gostovanji,* je dejal po tekmi trener Splichal. (B. Lakovič) VČERAJŠNJI IZIDI in Ghiselli (suzuki). V razredu do 250 ccm je bil najuspešnejši Matteo-ni, v razredih do 50 in 125 ccm pa Lazzarini (garelli). Noah in Wilander v finalu LIZBONA — V polfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Lizboni, veljavnega za «grand prix», je Noah (Fr.) s 6:4, 6:2 premagal Hi-guerasa (ŠpJ, Wilander (šve.) pa s 6:2, 6:4, Pimeka (ČSSR). NOGOMET Delegacija ZSŠDI na obisku v Ljubljani Včeraj je bil v Ljubljani na vabilo predsednika TKS Slovenije Toneta Florjančiča posvet o nekaterih aktualnih vprašanjih razvoja telesnokulturnega področja v Sloveniji. Posveta se je udeležila tudi delegacija izvršnega odbora ZSŠDI s predsednikom dr. Odom Kalanom na čelu. Poudariti moramo, da je bila ena izmed točk posveta tudi razgovor o sodelovanju športnih organizmov iz matične domovine z zamejskimi športniki iz Italije. Širok pregled stanja našega športa je navzočim posredoval dr. Kalan, v debato pa je poseglo z vprašanji in u-gotavljanji več diskutantov. Več o posvetu bomo spregovorili v eni naših prihodnjih številk. V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI Olimpija -Željezničar V 1. jugoslovanski nogometni ligi so včeraj odigrali dve anticipirani srečanji 23. kola: Budučnost je izenačila (1:1) proti Radničkemu, Partizan pa je z 2:0 premagal Galeniko. Ostala srečanja bodo na sporedu danes in sicer: Olimpija - Željezničar, Sarajevo - Sloboda, Osijek - Rije-ka, Velež - Vardar, Hajduk - Vojvodina. Crvena zvezda - OFK Beograd, Dinamo (Zagreb) - Dinamo (Vinkovci). • DANES V NOGOMETNIH AMATERSKIH UCftH la dve novi točki. Bolj zanimiv je boj za obstanek v ligi, o katerem bo v marsičem odločal tudi izid tekme med Napolijem in Cagliarijem. Udinese bo v Pizi skušal iztrgati najmanj točko, da bi se približal moštvom, ki se borijo za nastop v pokalu UEFA. Današnji spored (15.30). Cesena - Torino, Inter -. Avellino, Juventus - Ašcoli, Napoli - Cagliari, Piša - Udinese, Roma - Catanzaro, Sampdoria - Genoa, Verona - Fio-rentina. 2. italijanska liga Vodilna Milan in Lazio igrata tokrat v gosteh. Današnji spored (15.30) Arezzo - Pistoiese, Catania - Cam-pobasso, Cavese - Bari, Como - A-talanta. Cremonese - Perugia, Fog-gia - Milan, Lecce - Lazio, Monza Havelange v Jugoslaviji BEOGRAD — Predsednik mednarodne nogometne zveze Joao Have-«*nge je včeraj dopotoval na tridnevni obisk v Beograd, kjer se bo med drugim razgovarjal tudi o kan-ditaturi Jugoslavije za organizacijo svetovnega prvenstva leta 1990. Po dveh tednih premora je razumljivo, da navijači nestrpno pričakujejo nastop svoje ekipe. Kljub premoru pa v taborih posameznih e-kip stanje ni najboljše in kot so nam trenerji povedali bo morda v zadnjem trenutku bo prišlo do sprememb v postavah. 1. amaterska liga S. GIOVANNI (24 točk) - VESNA (19) VERJETNA POSTAVA VESNE: Bubnich. Zucca. Sodomacco, Som-ma. Pribaz. Jerman. Bruno, Pipan, Starc, Candotti. Pichieri. Sedmak. Bisiacco. POŠKODOVAN: Ludvvig. V PRVEM DELU: Vesna - S. Gio-vanni 0:1. Strelec: Piccolo. 2. amaterska liga OPICINA (29) — KRAS (26) VERJETNA POSTAVA KRASA: Coronica, Milič, Gnesda. Škabar, Blasina. Puntar, Skerk. Klun. Fer-foglia. Olivo. Košuta. Corbatti, Spa-taro. IZKLJUČEN: Sugan. V PRVEM DELU: Opicina - Kras 2:2. Strelci: Di Stefano, Košuta, Botte-ri. Košuta. PRIMORJE (26) - CGS (23) VERJETNA POSTAVA PRIMORJA: Micor (Adamič), Caharija, Štoka. Angileri. Samese. W. Husu. Di Benedetto, Pertot. Antoni. Vidali, Rustja, S. Husu, Celea. POŠKODOVANI: Zollia. Bortolotti. V PRVEM DELU: CGS - Primorje 1:1. Strelca: Škabar, Di Benedetto iz 11-metrovko. DOM 10 (19) — GAJA (9) VERJETNA POSTAVA GAJE: Kante, M. Grgič, M. Rismondo, Ga-brielli, B. Rismondo. Kalc, Vrše (Tomei, Zippo, Kralj, Pečar. B. Grgič (Milič); Gojča. V PRVEM DELU: Gaja - Domio 0:0. S. MARCO (17) - ZARJA (24) VERJETNA POSTAVA ZARJE: Puzzer. Tognetti. Grgič, Sossi, Franco (Maeor), Križmančič, Gat-ta, Udovicich, D. Fonda (Ražem), E. Fonda, Lupidi. POŠKODOVAN: Novel. V PRVEM DELU: Zarja -S. Marco 1:3. Strelci: Clementin, R. Stradi. Filipa/, Gatta. 3. AMATERSKA LIGA S. SERGIO (26) — BREG (25) VERJETNA POSTAVA BREGA: Paniconi, M. Tul, Pinzin, Grisonieh, Pauletič, Dazzara, Kraljič, Mondo, Albertini (Zobin), Azzolin (Barut), Strnad. POŠKODOVANI: Rodella, I. Tul. Jež. Zonta. IZKLJUČEN: Pe-rossa. V PRVEM DELU: Breg - S. Sergio 1:0. Strelec: Strnad. UNION (12) — PRIMOREC (31) VERJETNA POSTAVA PRIMORCA: Leone, Marko Kralj, Mauro Kralj. Modesti, Lugnan. Finessi. E. Kralj, I. Milkovich. Ritossa, Det-tori, V. Milkovich, Bruni. POŠKODOVAN: F. Kralj. V PRVEM DELU: Primorec - Union 1:0. Strelec: Ritossa. (B. Rupel) ..............................................................mi....................................M.».n...HmH».m..i...inM..>lll...u..iinK.m.l.,,i,.|,|.» ODBOJKA V PRVENSTVU MOŠKE D LIGE Prva zmaga šesterke Jamelj Naši odbojkarji so premagali Nuovo Pallavolo Trst Jamlje — Nuova Pallavolo TS 3:0 (15:9, 15:3, 15:5) JAMLJE: B. Cotič, I. Devetak, R. Antonič, M. in P. Bagon, B. Soban, G. Ferfolja. Po vrsti' nerodnih in nezasluženih porazov so tudi Jameljci prišli do svoje prve prvenstvene zmage. Ob tem pa treba objektivno priznati, da so si tokrat priborili obe točki, čeprav so verjetno odigrali svoje najslabše srečanje doslej, vendar je bil nasprotnik res šibek. Naša dežela boljša od Sardinije Mladinska reprezentanca Furlanije - Julijske krajine je v včerajšnji nogometni tekmi v Repnu z 1:0 premagala Sardinijo. V tej skupini igra tudi Veneto, ki je Sardinijo premagal s 4:1. Danes se bosta tako za prvo mesto na stadionu GrGzar pomerili naša dežela in Veneto, zmagovalec skupine (Venetu zadošča že neodločen izid) pa se bo uvrstil v vsedržavni mladinski polfinale. (Z.S.) . ........................................................iii.niui.luni im.ih..n.m... i. .....................................m......................... ....................""...."-r V MOŠKI C-2 LIGI Pomembna zmaga Juventine Belca Rozzol — Juventina Belca 2:3 (15:12, 12:15, 15:8, 10:15, 6:15) JUVENTINA: Orel, Lavrenčič. Pe-tejan, M. Černič, Černič, Plesničar, Mučič, Faganel. Prisostvovali smo zelo zanimivi, i* lepi tekmi. Ekipi sta si bili enakovredni, zato je bil dvoboj napet do zadnjega trenutka. »Belo-rdeči* so prikazali izredno igro. ki se iz tek- me v tekmo izboljšuje. Igralce je treba pohvaliti tudi za hladnokrvnost in koncentracijo, ki so ju prikazali. saj je ta nasprotnik trd o-reh za Juventino. V zadnjih treh letih ni Juventini uspelo niti enkrat premagati ekipo Rozzola. Zmaga je zato še toliko bolj pomembna za Juventino Belco. (Ivan Plesničar) Olympia Terpin -Vecchia Pall. Trst 0:3 (12:15, 9:15, 5:15) OLYMPIA: Neubauer, Zadnik, M. in Š. Cotič, Černič, Terpin, Dornik, Špacapan. Tokrat je 01ympia zapustila poražena domače igrišče in to proti ekipi Vecchia Pallavolo, ki ni pokazala nič posebnega. Naši so igrali pod svojimi sposobnostmi, še najbolje se je izkazal Dornik, ki je prvič v tem prvenstvu igral celo tekmo. V prvem setu je bila igra enakovredna, potem pa so »plavi* zagrenili prfeveč enostavnih napak in končni rezultat priča o razliki razmer na igrišču. (M. Š.) Dom — Goriziana 56:84 DOM: Mauro Dornik 6, Claudio Nanut 4, Semolič 13, Cej 9, Coretti H, Briz 2, Terčič 2. Ugo Dornik 6. POM: Cej v 39. minuti Domovci so z izredno slabo igro (tako v obrambi kot v napadu) visoko izgubili proti skromni Gorizia-ni- Že ob samem začetku, so nerodno zapravljali žoge, tako da so Nasprotniki hitro povedli z desetimi točkami razlike. Domovci so nekoliko zmanjšali zaostanek le v zadnjih minutah prvega polčasa, ko sp z agresivno igro in hitrimi protinapadi povsem nadigrali nasprotnike. V drugem polčasu pa so Ber-govčevi varovanci povsem popustili. Nasprotniki so z izredno lahkoto zadevali izpod koša, ne da bi nihče 12med belo-rdečih reagiral. v Tekma je jasno dokazala, da na-Sim igralcem manjkata predvsem Zagrizenost in volja do zmage. Takih izidov namreč ne moremo drugače opravičiti. Tokrat so prav vsi razočarili, v napadu pa sta še posebno slabo igrala Semolič in Cej. (S. L.) 1. DIVIZIJA La Talpa - Bor B 65:85 (24:40) bor B: De Carli 17, Poljšak 4, Nurlan 16, Devčič 4, Jankovič 3, Barisi 10, Maver 31. Borovci so gotovo odigrali svojo najlepšo tekmo v letošnjem prvenstvu, zagrizeno od prve do zadnje Niinute in so na trenutke vodili tuni s 25 - 26 točkami razlike. Pohvalo zaslužijo prav vsi, še zlasti pa Maver. Upati je, da bodo tako tudi nadaljevali. (D.O.) Stella Azzurra — Bor A 61:60 (39:29) BOR A: Oblak 7 (1:3), Canciani 25 (9:15), Gerdol 8 (2:4), Ferluga 4, Parovel 2 (2:2), Perko 4, Sestan Mesesnel 6, Baitz, Berdon 2. Domačini so bili stalno v vodstvu, naši fantje pa so bolj s požrtvovalnostjo kot pa z dobro igro v zadnjih minutah nadoknadili skoraj ves zaostanek. Ob zadnjem Parovelovem metu pa se je žoga dvakrat zavrtela okrog obroča in nato padla na igrišče. Zmaga je tako šla sicer tehnično slabši Stel-1; Azzurri. (Marko) Pachera - Eurocar 95:83 Cento - Canella 72:97 Castelfranco - Vicenza 97:87 Maltinti - Ceam 67:65 Caveja - Teramo 106:68 Včeraj se je rodila bodoča podajačica NIKA Moli Niki zeli obilo sreče v življenju, staršema Lii in Mariu pa čestita ŠD Sokol. LESTVICA Caveja in Castelfranco 38; Jadran in Vicenza 36; Canella 34; CIS Por-denon 32 itd. KOLESARSTVO Veneto kandidat za organizacijo SP TREVISO — Za organizacijo svetovnega kolesarskega prvenstva leta 1985, katero so podelili Italiji, se poteguje Veneto, ki ima podporo vseh krajevnih uprav in tudi deželne uprave. MOTOCIKLIZEM Lucchinelliju prva dirka IMOLA — V prvi preizkušnji za italijansko državno motociklistično prvenstvo je v razredu do 500 ccm zmagal Lucchinelli (honda), za njim pa so se uvrstili Uncini (suzuki). Pači (honda), Migliorati (suzuki) ODBOJKA PO SINOČNJEM USPEHU V PREDZADNJEM KOLU ŽENSKE B LIGE Kljub zmagi si borovke še niso zagotovile obstanka Zaradi slabe razlike v setih so še vedno zadnje na lestvici - Nabrežinski Sokol sinoči ni igral Spilimbergo — Bor JIK Banki 3:0 (16:14, 15:6, 15:1) BOR JK BANKA: Plesničar, Batič, Pečenko, Korbo, Bitežnik, Budin, De VValderstein, Stančič, Budin. Nadaljevanje prvenstva za odbojkarje Bora JK Banka ni bilo najbolj uspešno. Na gostovanju v Spilimbergu so izgubili z domačo Ginnastico že peto zaporedno tekmo s 3:0 v drugem delu prvenstva. Na drugi strani mreže so imeli e-kipo, ki je doslej izgubila vse štiri tekme in bila tako kot Tržačani še brez točk. Za tako medel nastop in nezanesljivo igro pa ni nobenega opravičila, čeprav so slovenski odbojkarji morali na igrišče okrnjeni. Začetek res ni obe- Bor Intereuropa — Itas 3:2 (14:16, 15:8, 18:16, 1:15, 16:14) BOR: Rauber, M. in V. Klemše, Maver, Kus, Cergol, Fičur, Debenjak, Glavina. Sinočnja tekma med Borom Intereuropo in Itasom iz Fiume Veneta je bila za obe ekipi zelo pomembna in prav zaradi tega je bila igra obeh šesterk zelo živčna. Prvi set so pla-ve začele dobro, vodile so celo za 5 točk, po dvanajsti točki pa so popolnoma popustile in Itas si je priboril niz. V naslednjih dveh setih se «plave» niso pustile presenetiti, čeprav je bil tretji in najdaljši set tekme v končnici zelo izenačen. V tem nizu so igralke obeh ekip imele težave tudi zato, ker je pod v balonu postal spolzek in igra v obrambi je bila zate otežkočena. V četrtem nizu so borovke povsem popustile. Lahko bi rekli, da jih ni bilo na igrišču in Itas je premočno zmagal. Igra v zadnjem setu je bila prav zato zelo živčna. «Plave» so najprej povedle s 6:0, nato so se pustile dohiteti. Ob menjavi igrišča je bilo stanje 8:7 za Bor in izgledalo je, da bodo borovke nizale točko za točko, vodile so z 12:8 in celo s 14:10. Potem pa so zaigrale tako zmedeno, da jih ni bilo prepoznati. Žoge so padale na tla, ne da bi se igralke premaknile, medtem ko so bile mlade igralke Itasa zelo zagrizene. Verjetno se morajo borovke tokrat zahvaliti za zmago ravno neizkušenosti nasprotnic. Borovke odhajajo naslednji teden na zadnje in odločilno gostovanje. Upati je, da bodo zaigrale bolje, čeprav ne bo ekipa komplektna. (N. R.) Leonardi Viaggi - Conegliano 3:1 .... .ii.ii.mni.il. ..m. ...»...".m...." m..,m...............mu NAŠE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH KOŠARKA Borovim dečkom derbi na Kontovelu DEČKI Kontovel A — Bor 27:110 (18:57) KONTOVEL: Compare 4 (0:3), Ban, Dolhar 2, Škerlavaj, Sterni 11 (1:6), Pertot 3 (1:3), Venier 4 (2:5), Floreancig 3 (3:10), Gruden. Kosmina Sergij vam nudi najboljše elektrogospodinjske stroje Pralni stroji: AEG - IGNIS CAST0R - ARISTON NABREŽINA CENTER Telefon 200123 I.A. BOR: Kovačič 15 (1:6), CiVardi 8, Lippolis 29 (5:9), Carbonara 15 1:3), Pertot 4, Barini 6, Uršič 5 (1:2), Mosetti 12, Zgur 11 (1:2), Žetko 5 (1:2). SODNK: Just. Borovci so visoko premagali mlade Kontovelce, ki pa so igrali v okrnjeni postavi. Manjkala sta namreč Cingerla in Terčon, ki sta poškodovana. Pri Kontovelcih se je tokrat izkazal Sterni, medtem ko so pri Borovcih vsi igrali dobro. (Max) KADETI Sokol — Inter Milje 58:64 (27:33) SOKOL: N. Pertot 4, Ušaj 15, Bogateč, Martinis, Gruden 6, Busan 8, Devetak 4, Žbogar, Sedmak 12, Pahor 9. Nabrežinski Sokol je v lepi a dokaj razburkani tekmi kljub porazu zadovoljil, saj je klonil proti prvo-uvrščenemu na lestvici. Že od vsega začetka je kazalo, da bo našim trda predla, ker sta poprečna sodnika dosodila številne napake. Naši so občasno prikazali lepe in učinkovite akcije, nakar pa so večkrat zagrešili osnovne napake v napadu in obrambami. Priznati je treba, da so se srčno borili, a tudi zasluženo izgubili. (Andrej P.) Bor A — Ferroviario A 42:48 (16:24) BOR: TavčEir, Cerasari 2, Jogan, Žerjal 4, Smotlak, Volk 18 (2:5), Korošec 12, Kovačič 2, Pupulin, Pieri. Borovi kadeti so nerodno izgubili proti prvouvrščenemu Ferrovia-riu. Borovci bi lahko zmagali, vendar so bili pri polaganju netočni in prav tu so si zapravili točke. Kljub vsemu smo lahko z njihovo igro zadovoljni, saj so dokazali, da se kljub odsotnosti nekaterih poškodovanih igralcev lahko enakovredno borijo z vsemi ekipami v tej ligi. (Vato) OBVESTILO ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 11. aprila, ob 19.30 na sedežu ŠD Primorje na Proseku (kino Iris) seja nogometne komisij«. V ŽENSKI C-1 LIGI Kljub slabi igri gladka zmaga Sloge Sloga — Inter. Monselice 3:1 (13:15, 15:4, 15:12, 15:9) SLOGA: Čuk, Maruška. Mira in Neva Grgič, Hrovatin, Kalan, Lučka, Milena in Ticjana Križmančič, Malalan, Vidali. Sloga je v svoji zadnji domači tekmi zmagala in se tako Monseli-ceju oddolžila za poraz iz prvega dela prvenstva. S to zmago pa so si naše igralke tudi po vsej verjetnosti zagotovile četrto mesto na lestvici, kar je za novinca v ligi vsekakor lep uspeli. Nove točke so torej več kot dobrodošle, žal pa Sloga s prikazano igro res ni zadovoljila. Monselice je namreč v Repen prišel z močno okrnjeno ekipo in Sloga je zmagala izključno zato. ker je bila tehnično vsaj za dva razreda boljša od nasprotnika in ji kljub slabi igri poraz ni mogel uiti. Pred tekmo so se igralke in sodniki z enominutnim molkom spomnili na prerano umrlega Bruna Križ-mančiča, brata Slogine igralke Ti-cjEme. (Inka) ŽENSKA C-2 LIGA Kontovel Electronic Shop — Bor 3:0 (15:13, 15:5, 15:6) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban, Černjava, Garbini, Rupel, Regent, Elena Prašelj, Maver, Antoni, Betti Prašelj., BOR: Furlanič, Vodopivec, Mon-ianari, Jazbec, Godina, čač, Ukmar, Jevnikar, Tomšič. Zmaga Kontovelk je popolnoma zaslužena in tudi raaiika v točkah v posameznih setih daje pravo sliko dogajanja na igrišču. Prvi niz je bil sicer nekoliko bolj izenačen, vendar so tako domačinke kot gostje prihajale do točk bolj zaradi napak nasprotnic kot po lastni zaslugi. V drugem in tretjem setu pa so Kontovelke pokazale boljšo igro ob mreži (vodile so tudi z 10:2), kjer so učinkovito zaustavljale borovke, ki so bile praktično brez bloka. To je tudi odločilo srečanje v njihovo korist, saj se je podobna igra nadaljevala tudi v tretjem setu Kennedy — Breg 1:3 (9:15, 15:13, 13:15, 9:15) BREG: Olenik. Sancin, Žerjal, Canziani, S. in K. Slavec, Stepančič, Kofol. Čeprav je nastopil v okrnjeni postavi, je Breg zopet izbojeval pomembno zmago. Ekipi sta si bili enakovredni, zato pa je bila tekma napeta in zanimiva. Drugi set so Dolinčanke prepustile domačinkam zlasti zaradi slabega sprejema. Najzanimivejša sta bila zadnja dva seta, ko so se naše igralke zares potrudile in zasluženo prišle do novega para točk. še zlasti velja to za tretji set, v katerem so domačinke že vodile s 13:10. (Sab) ŽENSKA D LIGA Sokol — Volley Club Tržič 0:3 (7:15, 8:15, 9:15) SOKOL: Zandomeni, Jazbec, U-šaj, Radetič, M. in A. Pertot, Gruden. Tržičanke so brez težav uveljavile svojo izkušenost, saj je Sokol tokrat nastopil kar s štirimi igralkam izpod petnajstim letom starosti. (S. U.) V igri «med dvema ognjema* «Žiipaiu‘ič» zmagal v kvalifikacijah Včeraj je bil na stadionu «1. maj* prvi kvalifikacijski turnir športne šole Trst v igri «med dvema ognjema*. Tekmam je prisostvovalo lepo število staršev in ljubiteljev naše mladine, ki so živahno navijali za mlade igralce. Nastopile so štiri šole, končni vrstni red. pa je bil tak: 1. »ŽupEmčič* (Sv. Ivan), 2. »Kette* (Sv. Frančišek), 3. «Ribičič» (Sv. Jakob), 4. »Širok* (Dona-doni). Naslednja kvalifikacijska skupina bo nastopila čez dva tedna. iiiiiiiiiiiiiniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiaiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiii Domači šport * DANES NEDELJA. 10. APRILA NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.30 pri Sv. Ivanu: S. Giovan-ni - Vesna. 2. AMATERSKA LIGA 15.30 na Opčinah: Opicina - Kras; 15.30 na Proseku: Primorje - CGS; 15.30 v Ribiškem naselju: San Marco - Zarja; 15.30 pri Dom ju: Domio - Gaja. 3. AMATERSKA LIGA 12.30 na Vrdelski cesti: Union -Primorec; 10.30 pri Sv. Sergiju: S. Sergio - Breg; 15.30 v Moši; San Lorenzo - Sovodnje; 15.30 v Štan-drežu: Juventina - TorriEUia; 15.30 v Doberdobu: Mladost - Piedimonte. NARAŠČAJNIKI Pokrajinsko prvenstvo 10.30 v Miljah; Muggesana - Primorje. NAJMLAJŠI 10.30 v Križu: Vesna - Supercaffe; 10.30 v Trebčah: Primorec - Zarja. ZAČETNIKI 12.00 v Miljah: Muggesana - Breg: 8.00 v Trstu, Drevored Sanzio: Don Bosco - Kras. KOŠARKA Promocijsko prvenstvo 11.30 pri Salezijancih: Don Bosco - Bor Radenska: 11.00 na Greti: Saba - Polet; 11.00 na šoli Morpurgo: Stella Azzurra - Kontovel. MLADINCI 11.30 na stadionu «1. maj*: Bor • Saba; 10.30 v Miljah: Inter Milje -Polet. KADETI 9.30 na stadionu «1. maj*: Bor B -Ferroviario B; 15.00 na šoli Morpurgo: Stella Azzurra - Kontovel. DEČKI 9.00 na Kontovelu: Kontovel -Don Bosco ODBOJKA ŽENSKA D LIGA 11.00 v Trstu, telovadnica Visen tini: Killjoy - 01ympia Bertolini NETEKMOVALNI POHOD «2. TOFEJA ADRIA* 8.30 v Lonjerju: zbor tekmovalcev. JUTRI PONEDELJEK, 11. APRILA ODBOJKA L MOŠKA DIVIZIJA 18.30 v Gradišču: Torriana - Naš prapor »UNDER 15» (DEKLETA) 20.30 v Gorici: Sovodnje 7 Liber-tas. tal tako klavrnega konca. Borovci so v prvem nizu povedli celo s 14:7, potem pa je prišlo do nepričakovanega preobrata. 1. MOŠKA DIVIZIJA Inter — Kras 0:3 (13:15, 6:15, 12:15) KRAS: Budin, Lucijan in Rado Milič, Furlan, Rebula, Vesnaver, Boris in Zvonko Simoneta. Tudi v povratnem dvoboju z najnevarnejšim tekmecem 1. moške divizije je Kras potrdil svojo absolutno premoč in gladko premagal Inter po manj kot uri igre. Posebno na mreži je bila premoč krasovcev več kot očitna in odločilna za izid tekme. (B.S.) 1. ŽENSKA DIVIZIJA Vivai Busa — Bor 3:2 (13:15, 15:10, 15:11, 5:15, 15:6) BOR: M. in S. Foraus, Favaret-to, Gombač, Ukmar, Požar, V. in S. Stoper, Lozej, Centazzo. V pni finalni tekmi za napredovanje v D ligo so borovke doživele tesen poraz. Tekma je bila zelo lepa in kakovostna, naše igralke pa so popustile le v zadnjem setu. •UNDER 15» - MOŠKI Sloga — Nuova pallavolo TS 0:2 (7:15, 12:15) SLOGA: čač, Filipčič, Hrovatin, Jerič, Kerpan, Milkovič. Najmlajši igralci Sloge, kljub porazu niso razočarali. Nastopili so * močno okrnjeno postavo, saj je bila večina odbojkarjev na šolskem izletu. Zlasti v drugem setu so bili povsem enakovredni tekmecu. Pohvaliti moramo mladega Marka Kerpana, ki je stalno spravljal v; težave nasprotnikovo obrambo. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Bnonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-16 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRSI Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnica Gorica. Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečna 9.000 lir — celoletna 65.000 lir V SFRJ številka 6,00 din. za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 10 10. aprila 1983 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Llubllana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr 1 st., vlš. 43 mm) 39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1 500. osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18% Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel IzdafeLJ in tiska JT ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ LONJERJA Ob rojstnem dnevu pok. Mirana Pertota darujejo mama Santina in družine Pertot iz Ljubljane 30 tisoč lir. ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ BRIŠCIKOV Namesto cvetja na grob Ivana Škabarja darujeta Slavko z družino 20.000 in Majda z družino 20.000 lir. V spomin na Ivana Škabarja darujejo Nini in Karla 50.000 ter Berto Pahor z družino 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BORŠTA V spomin na Milčeta daruje sestrična Zofka 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA V spomin na Maria Sirka darujejo Mila in Ivo Sedmak 10.000, Ida in Drago Purič 10.000 ter Mira Semec 10.000 lir. Namesto cvetja na grob nečaka Maria Sirka darujeta stric Mirko in teta 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S PROSEKA V spomin na Mira Emilija daruje družina Orel 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ REPNICA Namesto cvetja na grob Milana Stublja daruje Angel Kante z družino 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Pepija Petelina darujeta Amalija in Adrija-na Blažina (Briščiki) 20.000 Ur. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE N.N. daruje 10.000 lir. A.S. daruje 200.000 lir. V spomin na dragega Franka Hrovatina darujejo Marija in Dušan Rauber, Cvetka in Franc Malalan, Darinka Rauber, Lucia in Pino Rauber 65.000 Ur. V spomin na Tizianinega brata Bruna Križmančiča daruje Karla Majovski 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Ninka Škabarja darujejo Lojzka Guštin (Kontovel) 5.000, družina Škabar (Repen 78) 15.000, družina čemjava in Purič 20.000 in družina Škabar (135) 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Ninka Škabarja in Karla Lazarja daruje družina Škrk (Repen 126) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Karla Lazarja daruje družina Škabar (Repen 135) 20.000. Milko ter Angela Guštin (Repen 14) 50.000 ter Giusepina Purič (Repen 66) 25.000 Ur. Namesto cvetja na grob Bruna Križmančiča darujeta Nadja in Robi (Repen) 20.000 Ur. Namesto cvetja na grob Olgine mame daruje družina (Repen 126) 5 tisoč Ur. • • * V spomin na pok. Ladija Vodopivca, Ljudmilo Umek in Mileno Martelanc darujeta Ernesta in Luciano Jagodic 20.000 Ur za SKD Barkovlje. Ob praznovanju 8. marca darujejo žene iz Padrič 20.000 za KD Slovan, 10.000 za ŠZ Gaja, 10.000 za osnovno šolo K.D. Kajuh, 10.000 za ŠZ Sloga, 10.000 za spomenik padlim v NOB iz Padrič in 10.000 Ur za Skupnost družina Opčine. V spomin na Maria Sirka daruje Giuliano Košuta 30.000 Ur za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu. V isti namen daruje Srečko Košuta z družino 30.000 Ur za moški zbor Vesna. V počastitev spomina Marije Ten-ce - Maganja daruje sin Mario 25 tisoč za KD Vesna, 25.000 za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje, 25.000 za pevski zbor V. Vodnik in 25.000 Ur za Mladinski krožek v DoUni. V spomin na brata Mirka in Van-ka Miliča darujeta Valerija in Milko 20.000 lir za ŠD Primorje in 20.000 lir za KD Prosek - Kontovel. Ob prerani izgubi Petra Michelija daruje družina Orel 20.000 lir za MK Prosek - Kontovel. Za TPPZ «Pinko Tomažič* darujejo podporni člani: žužek Vera (Trst) 20.000, Crismani Claudio (Skedenj) 10.000, Sancin Karlo (Domjo) 10.000, Kapelj Mirko (Opčine) 10.000, Bje-kar Ada (Skedenj) 10.000, Glavina Karlo (Trst) 10.000 in Rauber Pia 10.000 Ur. Podjetje Centralsped daruje 100 tisoč lir za TPPZ «Pinko Tomažič*. Ob prvi obletnici smrti mame Marije Starc - Ukmar daruje hči Anica 10.000 Ur za popravilo dvorane na Kontovelu. Namesto cvetja na grob Mirka E-miUja darujeta Nevenka in Anica 30.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Tieijani- PRIJETNA IN ZDRAVA TOPLOTA Keramične lončene klasično zidane peči po naročilu, izdelane po tradicionalni slovenski pečarski obrti. Dekoracija - kakovost - nizka cena Informacije, prodaja, montaža: BEL0GAL ITALIANA s«l 33010 Bela Peč (Fusme laghi) TRBIŽ Ulica delle Ponte 8 Tel. 0428/61149 od 9. do 12. ure Mali oglasi telefon C040) 794672 nega brata Bruna Križmančiča daruje Silvana Malalan 10.000 Ur za ŠZ Sloga. V spomin na Bruna Križmančiča darujeta Sonja in Marjo 20.000 lir za ŠD Primorec. Namesto cvetja na grob Petra Mi-cheUja daruje družina Majovski 10 tisoč lir za MK Prosek - Kontovel. V spomin na Maria DebelUja ob peti obletnici smrti darujeta žena in hči z družino 20.000 za KD Ivan Cankar in 20.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo. V spomin na ženo Marico daruje mož Franc MiUč 50.000 za nakup klavirja za SKD Barkovlje in 10 tisoč lir za Glasbeno matico. V spomin na prateto RozaUjo Sancin darujeta Nereo in Štefka 10.000 lir za Mladinski zbor Glasbene matice. V počastitev spomina Milene Martelanc daruje Ida Gregorič 5.000 lir za Mladinski zbor Glasbene matice. Ob tretji obletnici smrti dragega očeta in nonota Marina Kralja darujejo Barbara, Mario, Andrej in Jan 20.000 Ur za Mladinski zbor Glasbene matice. Namesto cvetja na grob ErmLnia Krmaca darujeta brat Aldo in mati Ivanka 20.000 lir za pevski zbor Jadran — Milje. Ob 23. obletnici smrti Mirota Kalina daruje žena 10.000 Ur za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja z^ Tržaško ozemlje. Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostale darove in prispevke objavili v prihodnji številki. NOVE GRADNJE — stanovanjske in hišne obnovitve. Za informacije telefonirati na št. 040/823636 od 14. do 16. ure. ZAKONCA srednjih let, brez otrok in stanovanja žeUta nuditi nego starejšim na kmetiji na Krasu. Ponudbe na: ADIT - DZS p.p. 171 61001 Ljubljana. KROJAČNICA KOŠUTA ima na zalogi nove spomladanske vzorce blaga za moške in ženske obleke, suknjiče, hlače, kostime (taUleur). Drevored D’Annunzio 11, Trst. PRODAM pet stolov. Tel. (H0/741670. OSMICO je odprl Miroslav Bandi v DoUni štev. 110. Toči belo in črno vino. POTREBUJEMO uradnico/ka s perfektnim znanjem angleščine ali nemščine po možnosti obeh tudi kof prva zaposlitev. Za prošnjo odpisati na FRIULEXPORT Srl Trst. OSMICO je odprl Frandolič v SUv-nem št. 25. Toči belo in črno vino. SERGIO FERFOLJA pri Piščancih ima odprto osmico. RAZPRODAM dve kompletni kuhinji po polovični ceni, hrastovo o-troško sobo ter raznovrstno pohištvo. Telefon 040/54390. OSMICO je odprl Doro Sirk v Pod-gori. Toči pristno briško vino. IZGUBIL sem črna očala za vid od Samatorce do Bajte. Janko Trampuž, Zgonik št. 35. V KRIŽU na reviji »Primorska poje* so mi pomotoma zamenjaU dežni plašč rjave barve. Emil Gombač, Lonjerska cesta 328, telefon 04U/910145. ODDAMO v najem trgovino sadja in zelenjave. Telefon 040/412543. OSMICO je v Nabrežini odprl Dušan Radovič. Poskrbljeno za pri-grizek. PRODAM golf GL diesel letnik 1982 (avgust) bele barve v odUčnem stanju. Telefonirati v večernih u-rah na št. 0481/779469. PRODAM volkswagen maggioUno 1200 letnik 1974 v odličnem stanju. Telefonirati od 13. do 14.30 in v večernih urah na št. 040 422093. PRODAM ape 600 MP. Telefon 040/824381. PRODAM fiat 500 letnik 1968 z novimi gumami in opravljenim tehničnim pregledom. Telefonirati ob nedeljah na št. 040/575145. OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju št. 253. Toči belo in črno vino. PRODAM alfetto 1,8 letnik 1976 z avtoradiom. Telefon 040/415534 aU 040/60142. UGODNO prodam fiat 132-2000. Telefonirati na št. 040/229343 v večernih urah. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO PRIMO ROVIS Nudi pravim ljubiteljem kave 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 400 lir Kavne mešanice CREMCAFFE’ so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. POHIŠTVO TRST — PROSEK — TEL. 225-277 HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH VABILO Spoštovani član! Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 15.4.1983 ob 10. uri in v drugem sklicanju v NEDELJO, 17. APRILA 1983 ob 10. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, z naslednjim DNEVNIM REDOM 1) Poročilo Upravnega sveta in Nadzornega odbora 2) Razprava o poslovnem obračunu 1982 in o poročilih, glasovanje za odobritev poslovnega obračuna, poročil in predloga o delitvi dobička 3) Določitev zneska, ki ga morajo doplačati novi člani ob sprejemu v zadrugo 4) Določitev najvišjega zneska posojila, ki se sme podeliti posameznim prosilcem 5) Določitev sejnin za upravitelje in nadzornike 6) Soudeležba pri povišanju družbene glavnice našega osrednjega zavoda ICCREA - Rim 7) Volitve 4 upraviteljev, 1 nadzornika in izvolitev predsednika nadzornega odbora 8) Slučajnosti Člani si lahko ogledajo obračun in poročili o obračunu v tajništvu Hranilnice in posojilnice. Če se kdo ne more udeležiti občnega zbora, prosimo, da pooblasti drugega člana. VSAKDO MORA OB VSTOPU V DVORANO OBVEZNO IZROČITI VABILO > UPRAVNI ODBOR ----L----- DOMAČE IN MEDNARODNE ZVEZE Z LETALIŠČEM LJUBLJANA OD 1. APRILA DO 31. OKTOBRA 1983 LJUBLJANA BEOGRAD LJUBLJANA—BEOGRAD—LJUBLJANA JU 721 727/D9S /1/3/4/6/7/ Y JU 518 D9S /2/ Y JU 516 09S /5/ Y JU723 D9S /4/ Y JU 725 D9S/727 /1/2/3/ Y JU 725 727 /6/ Y JU 723 D9S /5/ Y JU 727 D9S/727 /2/5/ Y JU 727 D9S /7/ Y 09.10 10.05 09.10 10.05 09.10 10.05 17.35 18.30 18.40 19.35 20.40 21.35 11.10 12.05 21.00 21.55 19.25 20.20 BEOGRAD LJUBLJANA JU 720 727/D9S /1/3/4/6/7/ Y JU 517 D9S /2/ Y JU 722 D9S /4/ Y JU 724 727/D9S /1/2/3/ Y JU 724 727 /6/ Y JU 726 D9S /1/ Y JU 724 727/D9S /4/5/ Y JU 720 727 /5/ Y JU 724 D9S /7/ Y 07.30 08.30 09.50 10.50 10.00 11.00 17.00 18.00 19.00 20.00 21.45 22.45 19.20 20.20 09.20 10.20 17.55 18.55 999 Sarajevo 84 LEGENDA: d - odhod a - prihod 1/2/3/4/5/6/7/ -dnevi v tednu D9S - Douglas DC9 727-Boeing 727 D10 - Douglas DC10 * - leti od 1. V. do 24. IX. Y - ekonomski razred F - prvi razred C -poslovni razred LJUBLJANA-ŠVICA JU 322 09S /2/4/ Y JU 323 D9S /2/4/ Y 11.30 d LJUBLJANA a 14.30 12.40 a ZURICH • d 13.25 Informacije in rezervacije: ____________________________ JAT LETALIŠČE BRNIK 064-21112 JAT TERMINAL TrgOF ali pri najbližji turistični agenciji. Vozni red je samo informacija in se lahko spremeni brez predhodnega obvestila. V maju JAT odpira nove proge v Alžir, Beirut in Solun JAT LJUBLJANA Miklošičeva 34 061-314340 314341 LJUBLJANA- DUBROVNIK JU 229 D9S /2/* Y JU 228 D9S /2/* Y 16.45 17.50 I L d LJUBLJANA a a , DUBROVNIK d 10.55 09.55 LJUBLJANA— ZR NEMČIJA JU 354 JU 355 D9S D9S /1/2/4/5/ /1/2/4/5 Y Y 15.55 d \ LJUBLJANA 4 a 14.55 17.15 a t FRANKFURT | d 13.40 LJUBLJANA-SPLIT-SKOPJE JU 904 JU 904 JU 905 JU 905 727 727/D9S 727/D9S 727/D9S /5/7/ /1/3/ /5/7/ /1/3/ Y Y Y Y 17.30 16.20 d LJUBLJANA a 10.35 12.45 18.15 17.05 a cm it d 09.50 12.00 18.45 17.35 d orLI 1 a 09.20 11.30 19.45 18.35 a i SKOPJE d 08.20 10.30 LJUBLJANA-ZDA JU 518 JU 516 JU 511 JU 517 D10 D10 D10 D10 /2/ /5/ /5/ ‘ /2/ FCY FCY FCY FCY 09.10 09.10 a LJUBLJANA t d 13.25 10.50 d a 23.25 18.00 15.20 16.20 15.20 a d NEW YORK d a 22.25 19.25 17.25 a CHICAGO d /4/ /1/ LJUBLJANA-V. BRITANIJA JAT JAT JAT JAT JU 212 JU 212 JU 213 JU 213 D9S/727 D9S D9S D9S/727 /5/7/ /2/ /2/ /5/7/ Y Y Y Y 11.25 15.10 d l LJUBLJANA f a 20.20 16.35 12.35 16.20 a \ LONDON | d 17.20 13.35 LJUBLJANA-NIZOZEMSKA JU 228 JU 224 JU 225 JU 229 D9S/727 727 727 D9S/727 /2/ /6/ /6/ /2/ Y Y Y Y 11.45 15.30 d | LJUBLJANA 4 a 14.40 16.05 13.40 17.25 a f AMSTERDAM | d 13.00 14.25