Ptuj bogatejši za carinarnico in lilagovno-trgovinsl(i center Petek, 18. novembra 1994 bo v zgodovini Ptuja zapisan s Itrepkimi črkami, saj so nekaj po poldnevu ob prisotnosti predstavnikov republiške vlade, nekaterih ministrstev, predstavnikov ptujske občine številnih gostov, na Rogozniški cesti v Ptuju slovesno odprli novo ptujsko carinarnico z blagovno trgovinskim cen- trom. Gre za izredno pomembno skupno naložbo Republiške carinske uprave, občine Ptuj in blagovno-trgovinskega centra iz Ljubljane, ki je veljala okoli 2,5 milijona nemških 'mark. Ptujsko gospodarstvo pričakuje predvsem, da bo po- magala vrniti in okrepiti nekdanjo gospodarsko veljavo. Številne goste in domačine je v imenu gostiteljev pozdravil predsednik uprave Blagovno trgovinskega centra Ljubljana, Jože Mrmal, ki je med drugim poudaril; "Ideja o gradnji BTC in carinarnice na Ptuju se je rodila na pobudo predsedni- ka SO Ptuj Vojteha Rajherja in predsed- nika IS Branka Brumna, ki sta v želji, da Ptuj pridobi nove gospodarske možnosti pomagala, da smo ta center zgradili ter da so se uspostavile prve osnovne vezi med BTC in nosilci ptujskega gospodar- stva. Zato se ob tej priložnosti obema iskreno zahvaljujem. Za zaupanje in ko- rektno sodelovanje se zahvaljujem tudi špediterjem, soinvestitorjem, kakor tudi izvajalcu Gradbenegmu podjetju Ptuj, ki je delo opravilo v dogovorjenem roku. Ptuj je že peta BTC-jeva enota in je s svojimi 1.600 kvadratnimi metri poslov- nih površin tudi najmanjše območje, saj ima delniška družba BTC 250.000 kva- dratnih metrov poslovnih površin, ki so locirane na 80 hektarih zemljišč." Pred- stavil je tudi nekaj drugih dosežkov BTC-ja, ki letos praznuje 40 - letnico. Direktor Republiške carinske uprave Franc Košir ni mogel skriti zadovoljstva nad pomembnim dogodkom za Slovenijo in Ptuj, vendar je ob tem tudi potarnal: "Carinska izpostava v Ptuju je namenje- na blagovnemu carinjenju in je v sestavi Carinarnice Maribor, ki je zanjo odgo- vorna organizacijsko, kadrovsko in stro- kovno. Za nemoteno delo bo torej skrbe- la mariborska carinarnica, ki bo tudi nadzorovala delo in nudila pomoč po svojih strokovnih službah. Servis te iz- postave bo služil okoli 400 gospodar- skim subjektom te regije in po ocenah lahko računamo s približno 10.000 ca- rinskih delklaracij letno. Poslovanje začenjamo s 6 carinskimi delavci, ki jih bo mariborska carinarnica zelo pogrešala, saj imamo s strokovnim kadrom velike težave. Kljub pravočasni zahtevi za dodatne kadre, kljub zagoto- vilom pristojnih in nadrejenih organov danes, na dan otvoritve dodatnih kadrov še nismo dobili, niti ne vemo če in kdaj nam jih bo dovoljeno zaposliti. Seveda pa to ni naša edina težava. Slovenska carinska služba opravlja še dosti drugih — necarinskih opravil, ki so nam na- ložene brez odobrenih dodatnih kadrov. Tudi v materialnem smislu in glede teh- nične opremljenosti naše službe smo v nezavidljivem položaju. Ne moremo si razlagati za kaj je temu tako, saj držav- ne službe okoli nas razpolagajo z veliko več sredstev, čeprav so po našem mišljenju za državo manj pomembne službe. Zaradi strokovne primernosti je bila slovenski carini zaupana koordinaci- ja v regionalnem programu FAAR za 11 držav Evrope..." Zbrane je pozdravil tudi eden od pobud- nikov za izgradnjo tega centra, predsed- nik ptujskega izvršnega sveta, ter držav- ni svetnik Branko Brumen, ki je pouda- ril: "Z osamosvojitvijo Slovenije je Ptuj po- novno postal obmejno mesto in po dol- gih letih dobil možnost in obveznost, da postane razvojno središče nacionalnega pomena, mesto na razvojni osi Sloveni- je. Ko se dolga leta razvijaš kot some- sije v centralnoplanskem in družbenem sistemu, tudi ne razvijaš funkcij, potreb- nih, da bi lahko skrbel za lastni razvoj. Zato smo ob prevzemu mandata za upravljanje z našo skupnostjo cilje strnili v slogan: vrnimo Ptuju Ptuj. S tem seve- da nismo imeli v mislih vrnitve v antiko ali srdnji vek, ampak vrniti mestu in nje- govim potencialom vlogo in pomen, ki jo je imel v svoji večtisočletni zgodovini..." Branko Brumen je zatem predstavil ne- kaj razvojnih vizij Ruja, njegove gos- podarske in ekonomske cilje, podrobne- je pa je orisal tudi ves potek dogovarjanj in gradnje nove carinarnice in BTC ter možnosti, ki jih novi objek narekuje. Svoje misli pa je končal takole: " Hvala vsem, ki ste nam pomagali pri izvedbi projekta, posebej soinvestitorju BTC Ljubljana. Projekt še ni zaključen, prostocarinska cona in Ptuju primeren status carinske službe sta naslednji iz- ziv. naravna skupnost Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric ga je vredna, verjamem, da je, po današnjem dnevu in po dosedaj storje- nem, uresničljiv." Zatem je v spomin na slavnostni dogodek predsedniku upra"e BTC Jožetu Mrmalu izročil akvarel Ptuja - izdelek zadnjega ptujskega župana, Alojzija Remca ler zaželel, da bi krasila prostore novega centra. In ker je kljub slovesnemu trenutku v predhodnem govoru bil izzvan tudi mini- ster za ekonomske odnose in razvoj, dr. Davorin Kračun, seveda ni ostal dolžan. Zbrane je nagovoril, kljub temu, da njegov govor ni bil predhodno napo- vedan: "Veseli me, da sem tista oseba, ki ji lah- ko namenite tudi kakšen očitek. To po- meni visoko stopnjo zaupanja in upanja, da lahko razloge za očitek odpravimo. In rad se bom potrudil in pripomogel, da ob vsakem očitku prispevam k temu, da prihodnjič ne bo več kaj očitati. Ob po- membnem trenutku za mesto Ptuj in slo- venski razvoj želim podeliti veselje z va- mi. O Sloveniji in našem razvoju se mnogokrat radi pohvalimo, kot da gre za zgodbo o uspehu; ampak ob tem se je treba vedno vprašati ali je to zgodba o uspehu celotne države in vsega prebi- valstva, ali pa si zgodbo o uspehu lahko pripisujejo le nekateri...". Minister Kračun je zatem govoril o obetavnih slo- venskih ekonomskih dosežkih in načrtih, ki so odvisni tudi od ljudi, pri čemer je poudaril nenehne težnje in realne možnosti po priključitvi k evropskemu trgu. Dr. Davorin Kračun je zatem svečano prerezal vrvico ob vhodu in novo ptujsko carinarnico tudi formalno odprl. Goste je vanjo povabila direktorica blagovno trgo- vinskega centra Danica Gajzerjeva, ki je povedala, so s postopki carinjenja blaga za podjetja in podjetnike posa- meznike že pričeli, v okviru nove cari- narnice pa je tudi industrijski tir ki ga še usposabljajo. ^^^^^ Ptujska carinarnica in BTC na dan svečanega odprtja. Zbrane je nagovoril tudi minister dr. Davorin Kračun. NA SEJMU - Foto: dam Za župana mestne občine Ptuj pet kaniliilatov Za župana mestne občine Ptuj se bo na bližnjih volitvah pote- govalo pet kandidatov: Branko Brumen kot kandidat Liberalne demokracije Slovenije, mag. Lidija Hazabent kot kandidatka Združene liste socialdemokratov, dr. Miroslav Luci, kandidat Socialdemokratske stranke Slovenije, s podporo SLS in SKD, Ignac Vrhovšek, kandidat Demokratske stranke Slovenije in mag. Viljem Muzek kot neodvisni kandidat. Ob drugem sprejeli tuili rebalans proračuna Razmeroma hitro, dokaj po 13. uri, je minuli četrtek ormoška občinska skupščina pričela z de- lom.. Z nekaj popravki so sprejeli mrežo javne zdravstvene službe za območje občine Ormož, z enim vzdrženim glasom pa rebalans ob- činskega proračuna, osnutek odlo- ka o gospodarskih javnih službah v občini Ormož in sklep o podelit- vi Plakete in Listine občine Or- mož. Ormoški občinski poslanci pa so bili soglasni pri povečanju števila sodnikov za prekrške v občini Ormož. Ob ugotovitvi, da je v Ormožu po nomiativih premalo zdravnikov, takSno stanje pa bK) trajalo vse do leta 2000, so na četrtkovi seji občinski poslanci sprejeli osnutek zdravstvene mreže v občini Ormož s tem, da bi naj bila, če bo potreba in interes, zdravstvena ambulanta tudi v Podgor- cih. Tako bi bile mreže zdravstvenih ambulant po vseh krajevnih skupno- stih ormoške občine, razen na Kogu. Pri rebalansu proračuna občine Ormož za leto 1994 so potrdili raz- delitev nekaj nad 87 milijonov tolar- jev, kolikor je dovoljena javna pora- ba in ki jo je skupščini ter poslan- cem predlagal občinski izvršni svet. Največji del proračunskega po- večanja so namenili naložbam, le za manjši del se je povečala javna po- raba. Tako so namenili velik del za naložbe v komunalno infrastrukturo, sem sodita naložbi v komunalno čistilno napravo in v vodno gospo- darstvo za izvedbo projekta boga- tenja podtalnice, drugo pa je šlo za potrebe ormoške knjižnice, ki se bo v kratkem .selila v onnoški grad, do- končanje ormoške športne dvorane in lekarne Ormož. V razpravi je bilo slišati, da se od povečanja občinskega proračuna ni vložilo nič denarja v nova delovna mesta in daje ostala šolska prehrana na ravni lanskega leta, kljub temu, da je na šolah čedalje več socialno ogroženih otrok. Vili Trofenik pred- sednik ormoškega izvršnega sveta je pojasnil, daje naložba v čistilno na- pravo sočasno tudi naložba v nova delovna mesta, saj je od nje odvisno več kot 400 delovnih mest v or- moškem podjetju Carrera Optic. Pri šolski prehrani pa je sledilo pojasni- lo, da je s 1. oktobrom te obveznosti neposredno prevzelo mini.sterstvo za šolstvo in šport, zato se postavka od lanskega leta ni povečala. Ormoški občinski poslanci so se na četrtkovi seji odločili, da bo Or- mož imel odslej dva sodnika za prekrške, prvenstveno zato, ker je Ormož obmejna občina z enim meddržavnim in enim mednarodnim mejnim prehodom in en sodnik za prekrške vseh reči, ki se na tako občutljivem mejnem območju doga- jajo dnevno, ne more sam reševati. Kot smo že zapisali, so poslanci z enim vzdržanim glasom sprejeli sklep, da prejmejo najvišje občinsko priznanje - Plaketo Ormoža redov- ne sestre Križniškega reda iz Or- moža, Ivan Babič iz Pušincev in Matija Kociper iz Ormoža. Dobit- niki Listine Ormoža za leto 1994 pa so Franc Hergula iz Cvetkovcev, Štefan Sever iz Središča ob Dravi in Darja Žganec s Koga. Vida Topolovec 2 ~ DOMA IN PO SVETU 24. NOVEMBER 1994 TEDNIK PISMO IZ ITALIJE V Italiji so oill{Pili... v llaliji bO odkrili že vse mo- goCc in nemogoče koruptirane osebe: podkupljene sodnike in zdravnike, pokvarjene policiste, mafizirane politike in pevce, dro- girane nogometaše ... Korupcija je v večji ali manjši meri okužila tako rekoč vse po- klicne kategorije. Manjkala je sa- mo kategorija humanitarno vzgoj- nih dejavnosti. No, zdi se, daje tudi med profe- sionalnimi "humanitarci" in kariz- matičnimi pedagogi nekaj narobe. Eden izmed njih - ustanovitelj naj- večje italijanske laične skupnosti za bivše narkomane "San Patri- gnano" - je bil prejšnji teden obso- jen na osem mesecev zapora kazni pasivnega sodelovanja pri umoru. Piše se Vincenzo Muccioli. Gospod Vincenzo je iz droge potegnil in za normalno družbeno življenje usposobil na stotine in stotine mladih. Njegova terapev- stka skupnost šteje trenutno kar 1500 članov. Mucccioliju pomaga vrsta strokovnjakov in socialnih delavcev, vendar on brez dvoma ostaja srce in glava vse skupnosti in vse terapija. Za razliko od drugih podobnih organizacij, ima ta skupnost vse svoje paciente na enem samem mestu - v San Patrignanu. San Pa- trignano je pravzaprav večja vas v celoti poseljena z bivšimi narko- mani in s tistimi, ki se od droge šele začenjajo osvobajati. Ker te- rapija vključuje delo, ima vas zelo dobro organizirano obrtniško in poljedelsko strukturo. Pacienti se ukvarjajo kar s 57 različnimi de- javnostmi: od konjereje do zidari- je, od mesarije do vzgoje predšol- skih otrok, ki so se rodili znotraj skupnosti. (Nekateri pacienti se namreč poročijo in si ustvarijo družino kar v San Patrignanu). Vse to priča o sposobnosti in avto- riteti ustanovitelja. Mucciolijeva metoda osvoba- janja od droge pa kljub svoji stati- stični uspešnosti vzbuja mnoge pomisleke. Dve sta šibki točki, ce- lotnega sistema: preveliko število pacientov v eni sami skupnosti, ter dvoumna uporaba "močnih" prije- mov. Običajno terapevtske skupnosti štejejo od dvajset do petdeset čla- nov. To število omogoča dosledno in sorazmerno uspešno delo tera- pevta. Pa tudi skupnost tako zares ostaja "skupnost", ki "ozdravlja". Občutek družine se ne izgubi. Med člani se razvijejo globoke so- lidarnostne in čustvene vezi. Mo- čnejši podpirajo šibkejše na njiho- vi poti iz droge, šibkejši zaupajo močnejšim ... Takšno skupno živ- ljenje postavlja prve temelje pri ponovnem osmišljanju življenja. Po drugi strani pa manjše števi- lo omogoča boljšo integracijo skupnosti v njeno neposredno okolje. Tudi ta integracija je del terapi- je. (Pomembno je, da sosedje kakšne terapevtske skupnosti pre- magajo strah in se začnejo zaveda- ti svoje posredne odgovornosti pri zdravljenju mladih življenj.) Izhod iz droge ni šala. Zahteva močne osebnosti in včasih tudi močne metode. Močan mora biti odvisnež, močni morajo biti nje- govi starši in nič manj močan mo- ra biti vodja skupnosti. Želja po osvoboditvi, (samo)spoštovanje in dialog so osnova osvoboditvenega procesa. Včasih je potrebna tudi stroga disciplina, včasih kakšna razumna in nevsiljiva kazen ..., ni- koli pa kaj takega, kar bi ponižalo pacienta in mu odvzelo voljo do življenja brez droge. O neprimer- nosti fizične kazni niti ne izgu- bljamo besed. Povrnimo se Muccioliju. Ker je San Patrignano več' tisočim po- vrnil voljo do normalnega življen- ja, nihče ni preveč kritiziral njego- ve notranje ureditve. Nihče ni metal Muccioliju pod nos, češ da je njegova ogromna skupnost pre- velika in daje nemogoče kontroli- rati 2.500 labilnih mladih oseb. Nihče se ni preveč zgražal, če je njegov odnos do mladih imel vse poteze kulta osebnosti. Tudi občasne novice o nasilju v San Pa- trignanu niso imele posebne teže v javnosti. Terapevtski uspehi so bi- li fasada na neraven zid. Potem pa se je zgodil umor. Člana skupnosti Roberta Maraza- na je nekdo pretepel do smrti. Kdo? Policija odkrije, da so to storili fantje iz mesnice. Odkrije tudi, da so mesarji bili neke vrste kazenski oddelek, ki je obračuna- val z uporniki znotraj skupnosti. Uporniki so bili tudi tisti, ki so se preveč vtikovali v finančno poslo- vanje gospoda Vincenza Muccioli- ja. Poleg kazenskega oddelka je v skuposti delovala tudi vohunska mreža. Telefonska prisluškovanja so bila nekaj vsakdanjega. Čemu ta lagerska organizira- nost? Kakšna je pri vsem tem od- govornost Mucciolija? Ali je on naročal pretepe? Ali so mu stvari enostavno ušle iz rok? Ali .so v preteklosti vsi samomori res bili le samomori? Sumičenj ni konca. Za nas je pomembno, da zdaj, ko se na Slovenskem pojavljajo prve terapevtske skupnosti, nikar ne ponovimo napak, ki so pripel- jale do stanja v San Patrignanu. Ena izmed napak se tiče nas vseh. Če bomo terapevtske skupnosti ra- zumevali kot nekaj nevarnega in nespodobnega, bo takšno razume- vanje dalo skupnosti občutek ogroženosti in jo popeljalo v izoli- ranost. V izolaciji — daleč od "zdravega" družbemega tkiva - pa lažje pride do pravkar opisanih de- viacij. Branko CESTNIK -RIM Dobpo delo devetih področnih zadrug Kmetijska zadruga Ptuj je že vrsto let največja kmetijska za- družna organizacija v Sloveniji. Znotraj Zadruge so v lanskem in letošnjem letu izvedli temel- jito reorganizacijo tako, da so članom približali upravljanje. To se dogaja v devetih po- dročnih zadrugah, ki sicer niso pravne osebe in nimajo svojega žiro računa, zelo dobro pa je zaživelo delo in odločanje v upravnih odborih. Po reorgani- zaciji je imela zadruga 660 čla- nov, sedaj pa se je število po- večalo na okoli 700. Kmetijska zadruga Ptuj je tako še naprej obdržala status največja KZ v Sloveniji. Kmetijska sezona '94 je v glavnem končana in prihaja čas obračuna. Kot je dejal direktor KZ ing. Stanko Tomanič, so z letino v glavnem zadovoljni. Tudi letos pa je bila kmetijska proizvodnja pod vplivom dobrih in slabih vremenskih in drugih pogojev. Zelo so zadovoljni s pridelkom in odkupom pšenice, saj so je prvič v zgodovini za- druge prevzeli 5 tisoč ton. Ob tem povdarjajo nujnost, da kme- tovalci ta jesenski čas sklenejo pogodbe za pridelavo pšenice, saj jim lahko le tako jamčijo od- kup in dogovorjeno ceno. Glede na dosedanji potek spra- vila in pridelovalne rezultate, bo- do izpolnili tudi plan pridelave sladkorne pese, to je 20 do 25 ti- soč ton. Res pa je letos vsebnost sladkorja manjša, kar bo finančno prikrajšalo kmetovalce. Nekaj težav je ta čas s rdečo pe- so, za katero so bile sklenjene po- godbe za 1500 do 1700 ton, pride- lek pa je vsaj podvojen. Nekaj za- radi nekoordinacije med zadrugo in kmeti, nekaj in predvsem pa za- radi neobičajno visokih pridelkov - namesto običajnih 30 do 35 ton so letošnji pridelki tudi do 80 ton na hektar. Tolikšnih količin slo- vensko tržišče ne more sprejeli. Poskušali so z izvozom, vendar je bila po vsej Evropi letina prav ta- ko obilna in izvozne cene so zara- di tega minimalne. V zadnjih letih je KZ Ptuj zelo razširila pridelavo vrtnin, na tem področju imajo tudi velike načrte. Vrtnine namreč slovensko tržišče še potrebuje. Letošnji plan je bil tisoč ton kumaric, zaradi nekajd- nevnega sončnega udara pa jih je bilo le okoli 300 ton. Zaradi po- manjkanja paprike v lanskem letu, je letos zadruga zagotovila slo ti- soč sadik, te naj bi dale kakih 200 ton pridelka, za kar so imeli sklen- jeno pogodbo s predelovalno indu- strijo. Zaradi različnih vzrokov, med katerimi je tudi prosta proda- ja, so lahko pogodbo izpolnili le z desetino dogovorjenih količin. Zadruga ni bila nikoli velik proizvajalec krompirja, letne ko- ličine so se vrtele okoli tisoč ton. Letos so načrtovali zagotoviti okoli 700 ton krompirja in plan v glavnem izpolnili. Problem je bila le cena, ki je bila zelo nizka, da- nes, ko se je cena uredila pa krom- pirja že ni več. Posebno poglavje je tudi v KZ Ptuj živinoreja. Težave z vhlevlja- njem telet za nadaljno rejo so vsakdanjost, odkupi in zakoli v številnih zasebnih klavnicah pa prav tako. Direktor Stanko Toma- nič povdarja, da se utegne pri nas ponoviti zgodba iz Poljske, Češke in Madžarske, ki so svoje živino- reje že uničile. Zadružna opozori- la gredo sicer vse do kmetijskega ministrstva. Vendar vse skupaj za- enkrat še ni zaleglo, da bi sprejeli učinkovite ukrepe za zaščito živi- noreje. Možnosti je več, od učin- kovitega regresiranja pitanja živi- ne do ostrega nadzora nad kršitva- mi zakona o prepovedi klanja te- let, ki še vedno velja. Ker imamo v Sloveniji viške mleka bi bilo umestno za.ščititi kombinirano go- vedo svetlolisaste pasme, ki da ne- kaj manj mleka, v primerjavi s črno belim govedom pa bistveno več mesa. Tega utegne sčasoma, ob nespremenjeni politiki do živinore- je, v naši državi primanjkovati. JB DrŽava naj zaščitio svetlo lisasto govedo I TEDNIK,e naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je us- J, tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno de- li lavnost t RADIO -TEDNIK Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in i. glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo- vornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo dani, Majda Goznik, Darja Lukman Žunec, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Dušan Sterle, Vida Topolovec in Milena Zupanič s (novinar/i). TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarič. PROPAGANDA: Oliver Težak. •a 776-207 g Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p.95: Tt (062) 771-261, 779-371, I 771-226; faks (062) 771-223. ' Celoletna naročnina 3.640 tolarjev, za tujino 7.280 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 : Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. ; Po mnenju Ministrstva za informiranje Re- publike Slovenije št. 23158-92 z dne 12.2.1992 se šteie Tednik za izdelek infor- mativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3. za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov PTUJ/PERUTNINA ZNOVA ZAPOSLUJE Ponoven vzpon Perutnina Ptuj Rujska Perutnina intenzivno izvaja postopke za kakovostno izvedbo lastninjenja. V ta namen je poleg drugih aktivnosti povabila k sodelovanju tudi holanskega svetovalca za finance in kontroling g. Luybna, ki se mudi v Sloveniji v okviru med- narodnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Holandijo. Med 14 dnevnim obiskom je vod- stvu Perutnine in strokovnim službam sektorja za ekonomiko in finance predstavil model spremljan- ja ekonomike, financ in kontrolinga, kot ga poznajo razvita zahodna go- spodarstva. Z intenzivnim skupnim delom, so poskušali ta model prila- goditi potrebam Perutnine za čas, ko bo podjetje končalo proces lastnin- jenja. Temeljite analize bilanc Pe- rutnine po metodologiji, ki jo upora- blja Zahod so pokazale, da se uspešnost poslovanja v primerjavi s preteklimi obdobji izboljšuje. Glede na to, da bo privatizacija prinesla določene dodatne pozitivne spre- membe, tudi g. Luyben ocenjuje, da bo Perutnina Ptuj v naslednjih letih doživela ponoven vzpon. PRELOMNO LETO 1992 Leto 1992 je bilo za Perutnino prelomno, saj je po dolgih desetlet- jih socialne varnosti postalo od- puščanje delavcev vsakdanja stvar. Temu se tudi Perutnina ni mogla izogniti, saj je po o.samosvojitvi Slo- venije in drugih dogodkih čez noč izgubila preko 60 odstotkov prejš- njih tržišč. Takoj je bil pripravljen in sredi leta 1992 potrjen sanacijski program, ki je narekoval razpolovi- tev proizvodnje mesa, intenzivni razvoj izdelkov višjih stopenj obde- lave, zato reorganizacija podjetja in prednost marketinškega pristopa pred proizvodnjo mesa. Ob tem se ni dalo izogniti neljubemu in bole- čemu ugotavljanju tehnoloških viš- kov. Vodstvo podjetja je storilo vse, da bi bilo število presežnih delavcev čim manjše. Poleg predčasnega upo- kojevanja delavcev so se odločili za dokvalifikacije in prerazporeditve v obrate za višje stopnje obdelave in k drugim oblikam prerazporeditev. S tem so do.segli, da je v Perutnini iz- gubilo delo le okoli 160 redno zapo- slenih delavcev od dvatisoččlanske- ga kolektiva. Pozitivna bilanca za leto 1993 je potrdila pravilnost odločitve in dejstvo, da so vsi zapo- sleni dosledno izvajali sprejeti sana- cijski načrt. Trdo delo, marketinška naravnanost podjetja, uspešna pro- daja na slovenskem trgu in strogo kakovostno selekcioniranje tujih kupcev, je Perutnini omogočilo po- novno povečevanje proizvodnje in s tem nova delovna mesta. Že do kon- ca leta bo dobilo delo 35 kvalificira- nih delavcev, zlasti tistih, ki so v podjetju že delali in so vešči zahtev- nega dela v živilski proizvodnji. po LC pripravil JB Leto preverjanja vinogradnikov in kletarjev Vinski letnik 1994 dobiva med pri- delovalci grozdja in vina različne ocene. Nekateri ga primerjajo z letni- koma '92 in '93, drugi govorijo o povprečni količini in kakovosti, tretji o slabem letniku. Že različne ocene kažejo na to, da je bilo leto vremen- sko muhasto, rezultat dela v vinogra- dih in sedaj v kleteh pa v največji meri odvisen od znanja vsakega posa- meznika. Govorimo lahko torej o let- niku, ki je preveril znanje in sposob- nosti vinogradnikov in kletarjev. Prejšnja dva letnika sta bila kako- vostna že sama po sebi. Bila sta re- zultat sušnih let, grozdje je lepo zo- relo, bolezni vinske trte niso imele veliko možnosti za razvoj, tudi .zaščitna sredstva so bila učinkovita. Letos je bilo drugače: mnogim vino- gradnikom se je maščeval časovni avtomatizem pri zaščitnem škro- pljenju vinske trte. Bolezni in ško- dljivci se ne pojavljajo v koledar- skih obdobjih, temveč takrat, ko imajo za to najboljše pogoje. Le- tošnja vlaga in toplota sta te pogoje zagotovili. Deževje je pogosto spra- lo škropivo in zaščite ni bilo. Od tu tudi namigovanja posameznikov, da so zaščitna sredstva manj učinkovi- ta, da torej ne zaležejo. Zaradi na- pak v za.ščiti vinske trte seje pojavi- lo močno gnitje grozdja in v mnogih primerih prerano trganje. Posledica je seveda kislo in neprijetno vino. Zadnja dva, kakovostno razkošna letnika sta nas razvadila. Če je bilo lani že sredi septembra v grozdnih jagodah ujetega dovolj sonca, je bilo letos dogajanje v vinogradih vsaj v tedenski ali desetdnevni zamudi. Ti- sti, ki so trgali pozne sorte grozdja že sredi septembra so zagotovo grešili in se ne morejo pohvaliti z dobrim vinom. Vino v sodih ta čas šele dobiva vse svoje značilnosti, je pa bilo že okoli Martina mogoče ugotoviti kaj posamezna kapljica obeta, se torej razvija v ponos ali posmeh svojemu pridelovalcu. Ka- korkoli že, za nami je letnik, poln prersenečenj in novih, dragocenih izkušenj. Vsekakor pa je marsikdo spoznal, da bo tudi zanj potrebna kakšna strokovna literatura in kle- tarska šola. Eno in drugo na srečo imamo, naredimo torej še kaj za slo- ves štajerskih vin. J. Bračič Letno spričevalo je javna listina Ptujski in ormoški menedžerji in računovodje so se prejšnjo sredo pogovarjali s soavtorjem slovenskih računovodskih standardov in pred- pisov o revidiranju profesorjem dr. Francem Kolednikom. Menedžerji in računovodje so ob tej priložnosti dobili vrsto strokovnih In kori- stnih napotkov za svoje bodoče delo, ki ne bo lahko. Za menedzerje je skrajni čas, da se usposobijo za jutrišnje naloge, ko bodo za svoje delo odgovarjali lastniku kapitala in bodo na udaru vseh. Zato morajo zelo razmisliti, ka- ko si bodo oblikovali strokovni tim, s katerim bodo delali v podjetju, pri tem pa je imel dr. Kolednik posebej v mislih računovodje in fi- nančnike. Vsak računovodja in menedžer mo- rata vedeti, kaj piše v zakonu o gospodarskih družbah in v računovodskih standardih. Slo- venski interes je, da se v gospodarstvu vodi dvostavno knjigovodstvo po treh načelih — stalnosti, doslednosti in ažurnosti. Letni obračun je spričevalo direktorja, ne pa računo- vodje. Je javna listina, v katero ima vsakdo vpogled. Zaposlitev v neki firmi mora biti de- lavcu v čast in ponos, kar pa se danes ne do- gaja, zato bodo menedžerji morali delavce poučiti tudi o tem, je poudaril dr. Franc Koled- nik, soavtor slovenskih računovodskih stand- ardov. Slovenska računovodska stroka si prizadeva tudi, da bi kmalu dobili tudi standarde za ne- delujoča podjetja. Stečajni upravitelji so po prepričanju dr. Franca Kolednika zelo pogum- ni, ker nimajo standardov za svoje delo, zakon o likvidaciji, prisilni poravnavi in stečaju ne da- je dovolj osnov za delo. Zmotno je kot pravi dr. Kolednik zgolj razmišljanje o dobičku, kar tre- nutno počne večina v Sloveniji. Menedžerjeva odgovornost je firmo ohraniti zdravo, država pa naj dobi le tisto, kar je nujno. MG Ptuj ]e že treljič zapored zmagal med turističnimi iiraj Letošnje 24. tekmovanje slovenskih krajev za naslov najbolj urejenega v akciji "Iščemo najbolj urejen kraj v Slo- veniji" pod sloganom "Moja dežela — lepa, urejan in čista", je končano. Na ponedeljkovi tiskovni konferenci Turi- stične zveze Slovenije so razglasili naj- boljše v posamezni kategoriji. Ptuj je letos že tretjič zmagal v skupini turi- stični kraji, Terme pa so bile tretje med manjšimi zdravilišči. Komisija je v oceni Ptuja zapisala: "Turi- zem je v zgodovinskem Ptuju že dolgo pomembna vsebina življenja in razvoja ter skrb vseh njegovih prebivalcev. Bo- gata kulturna dediščina iz rimskih časov, pestra srednjeveška in fevdalna zgodo- vina, izjemna zbirka portretov otoman- skega cesarsNa, njihovo ohranjanje in predstavitev v vzorno urejenem muzeju, so značilnosti in odlika Ptuja. Obisk tega kraja si težko zamišljamo brez ogleda znamenite stare ptujske kleti in degusta- cije številnih sort žlahtne kapljice. Ven- dar pa kakovost vina ne bo mogla nado- mestiti vode, še posebej ne, če se nam zdi, da Ptuj trka na vrata naslednje višje tekmovalne skupine izrazilo turi- stičnih krajev. Pridobiva nove turistične zmogljivosti in povečuje raven turi- stične ponudbe." Najboljšim v letošnjem tekmovanju za najbolj urejeni kraj bo Turistična zveza priznanja podelila na zaključni prireditvi v Ptuju, najboljšim zdraviliščem pa v Moravskih toplicah, ki so zmagale med večjimi zdravilišči. V letošnjem tekmo- vanju "Iščemo najbolj urejen kraj v Slo- veniji" je med večjimi mesti zmagal Ma- ribor, med izrazito turističnimi kraji Kranjska gora, med kraji s prehodnim turizmom in izletniškimi kraji Kamnik ter med drugimi kraji Kočno pri Zgornji Polskavi. Pokrovitelj letošnjega tekmovanja, v ok- viru katerega so tekmovali tudi bencin- ski servisi Petrola in Istrabenza, trgovi- ne Mercator, vojašnice, policijske posta- je, pošte, železniške postaje in nekateri drugi, je bilo ministrstvo za okolje in pro- stor Slovenije. SARAJEVO: Boji za Bi- j hač in Veliko KladuŠo se i stopnjujejo na v/topih v go- | reča mesta. Premier bosan- j sko-hercegovske vlade dr. Haris Siiajdžid je po srečanju z ameriškim veleposlanikom v BIH Viktorjem Jovičcm in Danielom Saueruem, ki na ameriškem zunanjem minist- rstvu usklajuje pomoč Fede- racije BIH iz;javil, da je po- ložaj skrajno težak. Nedelj- sko Resolucijo 958 Varnost- nega sveta, ki silam NATO dovoljuje vojaški poseg na ozemlju HrvaŠke, je Silajdžič ocenil kol korak naprej. V Bihaču in Veliki Kladuši je bilo minuli konec tedna pre- cej spopadov, Velika Kladuša pa je bila v nedeljo spet tarča dveh srbskih reaktivnih letal vrste orel. Letali sla Cazin za^ suli z raketami in bombami. NEW YORK, ZAGREB: Vseh petnajst članic Varnost- nega sveta je v nedeljo zve- čer soglasno sprejelo, da je potrebno napade srbskih le- tal, ki vzletajo s hrvaške stra- ni, preprečiti. Delegati so so- glasno sprejeli resolucijo, ki pooblaČŠa NATO za zračne napade na srbska letališča v hrvaški Krajini. Izglasovali so tudi resolucijo, ki general- nemu sekretarju OZN dr, Bu- trosu Galiju nalaga, naj preu- či nov pristop k demilitariza- ciji Sarajeva. KAIRO: Po silovitih spo- padih med palestinsko polici- jo in pristaši islamskega Ha- masa, je v petek v Gazi um- rlo najmanj 13 ljudi, ranjenih pa jih je bilo blizu 200. V so* botnih neredih v Gazi in dru- god po Zahodnem bregu pa so bili ubiti še štirje Palestin- ci in en izraelski vojak. Mno- gi so menili, da je prišlo do dokončnega razkola med pa- lestinsko oblastjo in islam- sko opozicijo, toda v nedeljo so nemiri pojenjali in obe strani se sedaj vnovič poga- jata. Jaser Arafat je po med- palestinskih spopadih usta- novil dve koinisiji za raziska- vo petkovih spopadov in za zgladitev zdajšnih nasprotij. Palestinsko vodstvo zdaj po- skuša po vseh poteh pomiriti razgrete duhove, k miru pa poziva tudi vodstvo Hamasa. Hamas in Sirija pa za pokgJ obtožujeta PLO in A rafala. TORINO: S sprejetjem dokumentov, ki govorijo o političnem in gospodarskem sodelovanju ter zaščiti manj- šin, se je v nedeljo v Torinu končalo ministrsko srečanje Srednjeevropske pobude. Po- trjen je bil tudi sporazum, dosežen pred dnevi na bu- dimpeštanskem sestanku de- lovne skupine za majhna in srednje velika podjetja, da v prihodnjem letu vodstvo te skupine prevzame Slovenija. OSLO, MARIEHAMN: V nedeljo se bodo prebivalci Alandskih otokov, ki politično pripadajo Finski, govorijo pa Švedsko, na referendumu odlo- čili, ali si želijo v Evropsko unijo tako kot glavnina Finske ali ne. Po raziskavah nor^ veškaga Inštituta MMl je zna- no, da bi proti pristopu Nor- veške k Evropski uniji glaso- I valo 46 odstotkov volilcev, 38 I odstotkov bi jih volilo za pri- 1 stop, 16 odstotkov volilcev pa j je še neopredeljenih. Referen- i dum bodo na Norveškem iz- i peljali 28. novembra. I ČEŠKA,SLOVAŠKA: Na I Češkem in Slovaškem so v ne- I deljo, drugi, zadnji dan pote- I kale občinske volitve, na kaie- 1 rih so volili predstavnike v I mestnih in občinskih svetih, i SUN CITY: V južnoafri- I Škem turističnem Sun Cityju i so v soboto zvečer med 87 I dekleti iz vsega sveta izbrali j najlepšo — miss sveta. Miss i je postala Indijka Aishwarjo i Rai, 21-lelna študentka arhi- tekture, njena prva spremlje- valka pa je črnopolta Južnoa- fričanka. Slovenska lepotica se ni uvrstila v polfinale. Pripravila: T. Mohorko TEDNIK 24. NOVEMBER 1994 POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3 "Maistrov Zavrh bo ostal, pa če je komu prav ali ne." v soboto so na Zavrhu v Slovenskih goricah potekale Kulturne prireditve v spomin vojaku, politiku in pesni- Ku Rudolfu Maistru- Vojanovu. Najprej jc Friderik Kralj, po- slednji še živeči Maistrov borec na Štajerskem, položil venec k reliefu generala. V svojem govoru je Kralj poudaril, da smo Slovenci dolž- ni in upravičeni spoštovati tega znamenitega Slovenc*a, tudi kot človeka, ki se je boril za ideje Slovencev. In tega ne bi smeli z leti pozabiti. Leta 1961 so Završani ustano- vili Turistično društvo in ga poimenovali po Rudolfu Mai- stru. V njegov spomin so posta- vili tudi razgledni stolp in ure- dili spominsko sobo v Stupičevi vili, kjer jc občasno počitniko- val general Maister. Ko se oglasijo zvonovi v Bar- bari, Rupertu in Sv. Trojici ter zamrgoli v okoliških vaseh, ra- zumeš, kaj je vleklo Maistra v te kraje. Gorice mu niso bile varna zibel v mladosti niti ne njegov dom, a bile so zavetje zrelih odločitev in ustvarjalno- sti. V teh krajih najdeš šegavo govorico, nerodno sramežlji- vost, toplo povabilo ter blaženo umirjenost narave. In vse to je inspiriralo pesnika, ki jc priha- jal v Slovenske gorice. Nastaja- le so pesmi o goricah, vinu, težkem življenjeu, ljubezni ter o pripadnosti teh revnih bregač. Tudi na sobotni prireditvi ni- so mogli mimo nerazumne pote- ze Ministrstva za kulturo, ki jc pred letom presodilo, da v Za- vrhu ni dovolj kulturnih dejav- nsoti in je spominsko sobo tega znamenitega Slovenca vrnila prvotnim lastnikom. Aleš Arih, predsednik Kultur- nega foruma Maribor, ki je vsa ta leta tudi vodil Maistrove pri- reditve, je zato pozval k zbiran- ju denarja za odkup sobe in raz- glasil Listino od donatorstvu. .lože Osterman, državni se- kretar za kulturo je za naš časo- pis dejal naslednje:" Z denacio- nalizacijskim postopkom so so- bo vrnili prvotnim lastnikom. Presenečen sem bil, da je naše ministrstvo presodilo tako in iz- dalo to odločbo. Zdaj so tudi problemi, ker je potrebno plačevati najemnino, tudi prave- ga dostopa do sobe ni in podob- ne težave. Mislim, da je šlo za premalo temeljito obveščenost in prehitro odločitev. V podob- nih primerih namreč ne vračamo v naravi, temveč v vrednostnih papirjih in pododb- no. Zato sem tudi sam prese- nečen, da so se v našem mini- strstvu tako odločili, saj sem na Zavrhu doživel nekaj povsem drugega. Zavzel se bom, da bo- mo napako popravili. Če bodo s prostovoljnimi prispevki /brali polovico denarja, bo drugo po- lovico dodala država." Na prireditvi so pripravili tudi bogat kulturni |)r(»};ram, v katerem so sculelovali: Zele/.ničarski pihalni orkester, ženski nonet Voličiiia, Završki fantje ter Lovski oktet iz Ve- ličine. Slovenskonoriške pesmi in prozo pa so prebirali pe- snik in dramski igralec Tone Kuntner, Darinka Cobec in Silvo Safran. Dvorana kulturnega doma pa je bila polna do zadnjega kotička, čeprav ni bila ogrevana. Ob tej priložnosti pajc v njej razstavljal tudi akad.slikar Bojan Golija s slovenskogoriškimi motivi. Tekst in fotografija: Marija Slodnjak Friderik Kralj, poslednji še živeči Maistrov borec na Štajerskem, je položil venec k reliefu svojega nekdanjega generala. Akademski slikar Bojan Golija je pripravil razstavo s portreti Rudolfa Maistra in slovenskogoriškimi motivi. Kako bomo živeli v novili oličinali? Bolj, ko se bližajo lokalne volitve, več obljub kandida- tov za bodoče župane in svetnike v novih občinah slišimo. Vsak ima dobre načrte in sladka usta ko go- vori, kako jih bo uresničeval. Ljudje, ki trezno gledajo na stvari vedo, da so predvolilne obljube eno, realnost po njih pa drugo. Tisti, ki se na prvih lokalnih volitvah potegujejo za katero od funkcij pa verjetno zgolj pre- verjajo svojo priljubljenost pri volilcih, brez resnih na- menov, da bi v naslednjih letih premikali gore. Če izre- kajo svoje obljube prepričani, da jih bodo zares izpol- nili, pa kažejo sebi in soobčanom mesec na vodi. Od občine do občine je prihod- nost različna. Nekateri imajo že se- daj precej in bodo torej tudi v pri- hodnje kolikor toliko lagodno živeli. Drugi, sedaj revni, bodo takšni osta- li. Razlika med revnimi in bogatimi se bo prej večala kot izginjala. Primer, ki ga ljudje sicer ni.so ho- teli, pa so ga dobili z Zakonom, sprejetim v državnem zboru, je občina Videm. Videm je bila doslej ena večjih krajevnih skupnosti, z ne- kaj vasi v ravnini in površinsko večinskim haloškim predelom. V novi občini Videm so se ji pridružile krajevne skupnosti Leskovec, Po- dlehnik in del Dolene. Pridobila je le majhen del ravninskega sveta, z dvema ali tremi go.sto na.seljenimi vasmi, poleg tega pa velikanski ha- loški teritorij z redkimi hišami, v glavnem še brez vodovoda, telefona, urejenih cest, z večinskim ostarelim prebivalstvom. Kaj torej obljubljati v taki občini? Da bodo kmalu re.šeni problemi večine ljudi? To bi bila ve- lika napaka, ki bi vsakega izvoljene- ga funkcionarja poleg slabe vesti veljala še veliko živcev, zamere in izgubo dobrega imena. Na življenje v novih občinah se pripravljamo brez tega, da bi vedeli, kaj bomo za njihovo funkcioniranje dobili od države in kaj bomo zbrali sami. Če nam država obljublja del dohodnine, je za obravnavano občino jasno, da na tem kupčku de- narja ne kaže graditi. Od revnih ha- loških ljudi se nateče bore malo do- hodninskega cvenka, prav tako malo ali skoraj nič dobi država iz tega na- slova od sicer bogatejših kmečkih območij. Največji, skorajda že edini plačniki so delavci, ki pa bremen občinskih izdatkov ne bodo zmogli. Samoprispevek? Referendum bo v teh časih težko uspel. Že v KS Vi- dem so bila ob vsakem referendumu velika nasprotja med ravninskim in haloškim delom. V novi občini se bodo nasprotja povečala, saj bo po- treb in zahtev ljudi, živečih \ Halo- zah bistveno več. Bo država i/datno podprla obmejna in demografsko ogrožena območja? Morda ima za to dober namen, denarja pa zagotovo ne! Ob vsej tej negotovosti pa je no- vim občinam oziroma njihovim bo- dočin funkcionarjem gotovo vsaj ne- kaj povsem jasno: kakšna bremena so pred njimi in občani. Če se znova omejim na občino Videm in če od- mislim Največje breme - nerazvita haloška območja, ostanejo še druga (bolj ali manj potrebna ali nepotreb- na) bremena preteklosti. Tako se bo- mo šele sedaj začeli zavedati svoje megalomanije v preteklih letih in desetletjih in bomo morda razumeli, zakaj imajo bogati evropski sosedje marsikaj skupnega v mnogo skrom- nejši obliki. Občina Videm bo imela na .skrbi mnogo objektov skupnega pomena, mnogi so bili zgrajeni udarniško, sedaj pa so, oziroma bo- do zgolj breme. V prvi vrsti .so to vaški, kulturni, gasilski in še kakšni domovi, v glaven razkošni in - praz- ni. V njih niti prave veselice ni več, kaj šele kakšna druga pridobitna de- javnost. Zatem so tu potrebne, a vendar drage osnovne šole. Kar tri- najst takih objektov je v občini Vi- dem, morda še kakšen več. Občina bo imela več osnovnih šol kot mar- sikatera me.stna občina: Leskovec, Videm, Sela, Podlehnik. Vse bo po- trebno vzdrževati, vsaj ena je po- trebna prenove. Izvoljenim kandidatom se lahko sedanje obljube spremenijo v nočne more. Namesto sedanjih parol o le- pem življenju v urejenem okolju in trdnem stopanju na lastnih nogah v lepo prihodnost, bo potrebmo govo- riti o zategovanju pasov, zapiranju kakšne od šol, prodaji kakšnega od razkošnih a praznih objektov... Najhuje ob vsem tem bo, da kriv- cev za naše težave ne bomo mogli več kazati za belimi vrati občin in države, pač pa bomo morali sami pojesti juho, ki si jo bomo skuhali. Več nerealnih obljub pred volitva- mi, bolj vroča bo ta juha. JB S SEJE PTUJSKEGA IZVRŠNEGA SUEIA Ptuju pripada Območna enota zavoda za zdrav- stveno zavrovanje Zahteva o ustanovitvi Ob- močme enote zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije* Razpis za l ...DA kdor poje, slabo ne misli. I Prav zaradi tega je med kandi- dati neverjetno malo pevcev. ^ ...DA so priprave na volitve v smislu obljub podobne čudo- viti pravljici. A volitve bodo iz- voljenim obesile zvonec - in pravljice bo konec. ...DA vsaj ena govorica te dni ni povezana z volitvami. Nam- reč ta, da precej ljudi sploh ne bo volilo. VIDI SE... ...DA znan ptujski glasbenik ni uspešen samo pri poučevanju mladih glasbenih upov in pri dirigiranju. Po pričujočem vi- deodokazu tudi poje. IZVEDELI SMO Dr. Roman Glasen, predsednik sveta Zavoda Bistra Na ponedeljkovi prvi seji sveta Bistre — Zavoda za strateško-tehno- loški razvoj Ptuj so potrdili statut zavoda, za predsednika sveta izvoli- li dr. Romana Glaserja ter sprejeli sklep o razpisu delovnega mesta di- rektorja Bistre. Svet zavoda sesta- vljajo poleg predsednika še: doc. dr. Črtomir Stropnik, mag. Jernej Šomen, dipl. oec. Franc Visenjak, dipl. etnolog — muzikolog Aleš Gačnik ter inženir strojništva in dipl. organizator dela Janez Pičerko. Zdravniki o svojih problemih V torek je bilo v gostišču Pal na Vidmu pri Ptuju redno strokovno srečanje zdravnikov in zobozdravni- kov, članov ptujsko-ormoškega zdravniškega društva. Po aktualnem zdravstvenem predavanju predstoj- nika oddelka za intenzivno nego in terapijo infekcijske klinike v Lju- bljani, so govorili o aktualnih pro- blemih slovenskega zdravništva. Podpora nadaljnjim investicijam v ptujski bolnišnici Prejšnji torek je ptujsko bolnišni- co obiskala pooblaščena skupina od- bora za investicije v javne zdrav- stvene zavode, ki jo vodi primarij dr. Jože Arzenšek. Z vodstvom bol- nišnice se je pogovarjala o nadal- jnjih investicijah v ptujski bolnišnici v okviru republiškega programa za investicije. V prvi etapi dajejo pod- poro adaptaciji ginekološkega od- delka, ureditvi veznega hodnika med kirurgijo in intemini oddelkom ter ureditvi fizioterapije in dispan- zerja za diabetike v podpritličju no- ve porodnišnice. Ob tej priložnosti je direktor bolnišnice dr. Lojze Arko še posebej poudaril, da novih inve- sticij v ptujski bolnišnici ne bo, če ne bo podpore države in če ne bodo vključene v enotni plan investicij v slovenskem zdravstvu. Bolezni dihal so med otroci zelo razširjene Pri slovenskem društvu pljučnih bolnikov imajo od letošnjega maja tudi sekcijo za otroke, ki so bolni na dihalih. Te bolezni so pri otrocih ze- lo pogoste, za eno od oblik bolezni dihal trpi kar deset odstotkov slo- venskih otrok. Zato so se v maribor- ski sekciji odločili, da bodo poma- gali otrokom in staršem tudi z ra- zličnimi informacijami, ne samo z zdravili. Dr. Maja Skerbinjek Kava- lar je pripravila brošuro "Otrok in astma", v načrtu pa imajo tudi izda- jo posebnih zloženk o bolnikih z alergijskim nahodom, z alergijsko reakcijo na strupe žuželk, z alergijo na hrano in podobno. Vsak mesec pa organizirajo tudi predavanja za starše in otroke. Bolnim otrokom in njihovim staršem pa skušajo poma- gati tudi pri nabavi pripomočkov, brez katerih astmatik ne more iz hiše, in pri klimatskem zdravljenju. Sejem MODA /95 V Ljubljani bo danes tiskovna kon- ferenca, na kateri bodo predstavili priprave na sejem MODA, ki bo od 15. do 18. februarja prihodnjega leta. Danes v Ljubljani razprava o nasilju nad ženskami Jutrišnji dan - 25. november - je bil leta 1991 proglašen za dan boja proti nasilju nad ženskami. Od tega leta potekajo vsako leto med 25. no- vembrom in 10. decembrom (dne- vom človekovih pravic) različne ak- tivnosti, v katere je bilo doslej vključenih več kot 120 držav. Cilj aktivnosti ob dnevu boja proti nasil- ju nad ženskami je širiti zavest o tem, da je nasilje nad ženskami kršenje človekovih pravic ter po- večati pritisk na pristojne institucije, da bi sprejele učinkovite ukrepe za preprečevanje nasilja. Današnja panelna razprava, ki jo je ob 25. novembru - dnevu boja proti nasilju žensk organizira Urad za žensko politiko pri vladi Republi- ke Slovenije, je posvečena tudi peti obletnici ustanovitve SOS telefona za ženske in otroke - žrtve nasilja. V tem obdobju so se nanj obrnile mno- ge ženske, ki doživljajo psihično, spolno in fizično nasilje. Drugega in tretjega decembra na Brdu pri Kranju V organizaciji Gerontološkega društva Ljubljana in v sodelovanju z Nacionalnim svetom za mednarodno leto družine bo 2. in 3. decembra na Brdu pri Kranju učna delavnica "Star človek in družina". Na njej bodo v okviru dveh delovnih skupin govorili o starem človeku v družini, odnosih med družinskimi člani in vključevanju strokovnih služb v družino ter o starem človeku v domu za starejše občane in vključevanju svojcev v domsko življenje. O tretjem dnevu oralnega zdravja v Sloveniji Drugega decembra se bodo v Cel- ju zbrali člani društva za oralno zdravje Slovenije. Ocenili bodo ak- tivnosti, ki so jih izvedli v okviru drugega dneva oralnega zdravja, sprejeli program dela ob tretjem dnevu, se dogovorili za kviz tekmo- vanje v letu 1995, in razpravljali o drugih načrtih, ki imajo za cilj več ustnega zdravja pri Slovencih. V soboto na ptujskem kanalu Ptuj je še vedno v središču pozor- nosti slovenske javnosti. Na Rogoz- niški cesti v Ptuju so v petek odprli carinarnico, ki je pomembna za širše območje, v Podlehniku so zborovali sodniki za prekrške F^epublike Slove- nije, v Ptuju seje na nastop proti Lit- vi pripravljala slovenska nogometna reprezentanca, prvič pa je bila v Ptuju organizirana tudi avdicija za bodoče manekenke in manekene. Prispevke o tem in še več si bomo lahko ogledali v sobotni oddaji ptujske televizije, ki se bo pričela ob 21. uri. Pripravila: MG STRANKARSKI KOTIČEK — ORMOŽ Predstavili so se liandidati SLS Na predvolilnem shodu SLS v Omiožu, ki je potekal v nedeljo, je Veko- slav Kumer predsednik občinskega odbora kljub manjšemu številu prisotnih predstavil program stranke. Na nedeljskem volilnem shodu so se predstavili tudi nosilci kandidatnih list po posameznih volilnih enota, Ivan Antolič (prva volilna enota - Sveti Tomaž), Slavko Pere (druga volilna enota - Kog), Martin Rudolf (tretja volilna enota - Ormož) in Milan Cvetko (četrta volilna enota - Velika Nedelja). SLS ima vseh 26 kandidatov za zasedbo svetniških mest bodočega občinskega sveta v Ormožu. Predvolilnega shoda SLS - po- družnice Ormož se je udeležil tudi predsednik stranke Marjan Podobnik, svoje videnje o napredku občine pa je predstavil tudi kandidat SLS za župa- na občine Ormož Miroslav Hanželič, ki ga podpirata stranki SKD in Zelenih Slovenije. VT LJUTOMER Ena volilna enota In 27 občinskih svetnikov v ljutomerski občini, kije razdeljena na eno samo volilno enoto in kjer bodo volili 27 občinskih svetnikov, je pripravljenih deset kandi- datnih list, s preko 200 kandidati. Predložili so jih SLS, SKD, ZLSD, SSDS, LDS, SNS, DeSUS, Zeleni Slovenije, neodvisna lista in neod- visna obrtniška lista. Za župane je šest kandidatov. Mirka Preloma podpirata stranki SKD in SSDS, LDS Favla Šerca. Borisa Preaca ZLSD, Stanka Iva- nu.šiča SNS, dr. Ludvika Hratu.ša SLS, neodvisni Drago Colnarič pa je zbral predpisano število podpisov občanov. Mimulo sredo pa so opravili tudi žrebanje vrstnega reda za župane in posamezne strankarske liste za občinske svetnike.Tako bodo kandi- dati za župane napisani na volilnem listu po naslednjem vrstnem redu: Stanko Ivanušič, Ludvik Bratuša, Boris Preac, Pavel Šerc, Mirko Pre- log in Drago Colnarič. Žreb je določil tudi vrstni red kandidatnih list za občinske svetnike. Na volilnem listku za občinske svetnike je na prvem mestu zapisana kandidatna lista ZLSD, na drugem LDS, tretja SDSS, četrta DeSUS, peta SLS, šesta Neodvisna lista, sedma neodvi- sna obrtniška lista, osma Zeleni Slovenije, deveta SKD in deseta SNS. VT TEDNIK NOVEMBER 1994 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE ~ 5 Počutim se kot mali bog Ko zakliče režiser še zadnjič "stop" in kamera nepreklicno ugasne, ko igralci, statisti, maskerji, kostumografi, lučkarji, tonci in vsi drugi pospravijo in se razkropijo na svoje domove ali k drugim projektom, ostane režiser s tisoči kilometrov posnetega filmskega traku sam. Takrat se vključi v ustvarjanje filma montažer. Človek, ki bo tedne in mesece skupaj z režiserjem sedel v popolni temi in neštetokrat pregledal ves posneti material z enim samim namenom: iz posnetih izmišljenih kadrov sestaviti življenje filma, ki mu bodo gledalci verjeli bolj kot svojemu vsakdanu, ustvariti junake, s katerimi se bodo jokale in smejale množice pred velikimi platni ali televizijskimi ekrani. Težka naloga. Najbolj iskani filmski monta- žer na Slovenskem je že nekaj let Stane Kostanjevec, doma iz Strelcev pri Ptuju, ki je po končani gimnaziji leta 1980 (bi- la sva sošolca, zato bo pogovor nekoliko bolj oseben) in vo- jaščini študiral filmsko montažo v Zagrebu. Po diplomi je leta 1987 debitiral na filmu Maja in vesoljček v Ljubljani. Od takrat je zmontiral vseh devet sloven- skih celovečercev, ki so bili do danes posneti, vrsto študijskih in drugih kratkih ter televizij- skih filmov, prav sedaj pa je pričel delati na celovečernem televizijskem filmu, kije bil po- snet poleti na Ptuju in v okolici z naslovom RADIO.DOC. VEZ ZA DOBER ALI MANJ DOBER FILM_ Stane, zakaj te je vleklo pri filmu, ki ima zelo veliko seg- mentov, prav k montaži? Stane Kostanjevec: "Vedel sem, da imam rad film in da bi rad delal pri filmu, na filmu. Za igralca sem presramežljive nara- ve, snemalec se mi je zdel pre- več zapleten in na tehniko ve- zan poklic, režiser mora imeti kaj za povedati in za to je še čas, tako sem našel montažo. Mislim, da sem prav izbral." Kaj je pravzaprav fllmska montaža? Stane Kostanjevec: "Ko po- vem ljudem, da se ukvarjam z montažo, mislijo, da montiram stole ali kaj podobnega, morda na sceni. Zelo težko je dobro pojasniti, kaj je montaža. V povsem tehniškem smislu po- meni spajanje, lepljenje filma. Film se posname na trak kader po kader, dobimo množico ka- drov, ki jih jt^ potrebno zložiti po vrsti tako, da povedo zgod- bo, vzbujajo določene občutke, čustva, misli, skratka v film. Toje ena plat. Druga pa je ustvarjalna plat, ko poskušaš ustvariti dramaturško vez, ki stvari na filmu poveže v globljo celoto. Če je to delo dobro opravljeno, pusti film nekaj v človeku, če pa slabo, ljudje ne gledajo radi filma." Je ta dramaturška vez odvi- sna predvsem od montaže rja — tebe ali predvsem od reži- serja. V kakšnem odnosu sta v času montaže filma? Stane Kostanjevec: "Gre za sodelovanje. Temelje postavi re- žiser, ko prečita scenarij in ga prične oživljati s sliko, v mon- taži pa mora priti do nad- gradnje. Tu vidiš stvari, ki jih režiser morda ni opazil. V mate- rialu, ko se mu posvetiš, najdeš kaj drugega, učinkovitejšega za film. Potem lahko seveda v montaži spremeniš režiserjevo prvotno videnje filma. Vsekakor pa je zelo pomembno, kako režiser zastavi delo. Če je mate- rial slab, je zelo težko kaj do- brega zmontirati." 20 KILOMETROV TRAKU ZA CELOVEČERNI FILM Povej za ilustracijo, koliko kadrov je potrebnih za povpre- čen slovenski celovečerni film? Stane Kostanjevec: "Število kadrov jc zelo različno. Raje bom povedal v metrih: ekipa posname za cclovcčerni, torej 90-minutni film od 12.000 do 20.000 metrov traku. Na koncu lahko ima film 500 ali pa 1000 kadrov. Metrov pa ima 2500 do 2700. Uporabim torej približno 10 odstotkov po- snetega materiala." Koliko dela zahteva montaža od takrat, ko je material pred teboj, do takrat, ko vidimo film na platnu ali televiziji? Stane Kostanjevec: "Približ- no tri mesece, vendar je čas od- visen od zahtevnosti teme, od zahtevnosti posnetega materia- la, od režiserja — nekateri si namreč v času montaže vzamejo več časa za razmislek. To je de- lo, ki ga delaš cele dneve." Si delal s katerim bolj zna- nim, velikim slovenskim re- žiserjem? Stane Kostanjevec: "Z vse- mi, ki so veliki. Debitiral sem pri Janetu Kavčiču, nadaljeval s Pogačnikom, Juretom Pervan- jem, Borisom Jurjaševičem, Mi- ranom Zupaničem, Andrejem Mlakarjem, s katerim sva prav- kar dokončala Halgato, in tako naprej. Pa mlajši Igor Zupe, Aleš Verbič, Borut Blažič, ki ga na žalost ni več. Sedaj me čaka- jo še filmi Radio.doc, Rabljeva freska in morda Halgato kot na- daljevanka." UMETNOST — SVOBODA ALI UJETOST?_ Imaš najvišji status, ki ga ustvarjalcem priznava sloven- ska država — status umetni- ka. Kaj prinaša ta status in kako ga dobiš? Stane Kostanjevec: "Ko imaš za seboj določeno število fil- mov, celovečernih ali kratkih ali kombinacijo enih in drugih, ti država prizna ta status, kar kon- kretno pomeni, da ti država plačuje socialno zavarovanje. No, sedaj se pripravlja novi za- kon in tudi tega več ne bo." Za filmskega delavca kot si ti najbrž redna zaposlitev, ra- zen morda na televiziji, sploh ne pride v poštev. Ti prinaša status svobodnega filmskega delavca več svobode, ker lah- ko izbiraš, ali več ujetosti, saj moraš delati za denar in mor- da vse, kar ti ponudijo? Stane Kostanjevec: "Z nači- nom dela na televiziji nisem bil zadovoljen, zato sem se odločil za samostojno pot. Tako se sam odločim, kateri projekt bom delal in se mu lahko po najboljših močeh posvetim. Če jc kriza, mo- ram delati po vrsti vse, vendar se vseeno svobodno odločim za to, nihče me ne sili. Tako mislim, da status prinaša svobodo." POČUTIM SE KOT MALI BOG_ Kot si sanjal o filmu v mlajši letih ti, sanja najbrž veliko mladih. So se tebi sanje uresničili ali so te razočarale? Stane Kostanjevec: "Ideal, ki ga vidiš na platnu, je seveda drugačen kot film, v katerem sodeluješ in ga nato kažeš gle- dalcem. Montaža jc zame še vedno čarobna. Počutim se kol mali bog: dam ljudem, da pove- do tekst, nato jim lahko besede odvzamem, ali jih pošljem z enega mesta na drugega ali jih ustavim. Igra, v kateri zelo veli- ko razmišljam o temah življen- ja. Vsak film nosi s seboj pov- sem drugačno življenje. Zelo težko bi bilo montirati z rutino. To ne bi šlo." Kaj je zate film? Ali je to ne- kaj, kar obvladuje svet ali ne- kaj, kar je na robu vsega re- sničnega življenja, le iluzija, ki jo pač tu in tam uporabimo? Stane Kostanjevec: "Zame je film poklic, ljubezen, toje zame način življenja. Za določene lju- di je to industrija, celo ena na- juspešnejših in najplodnejših. Film je iluzija, ki jo ljudje rabi- jo. Pelje nas v svet, ki nam je blizu, ki pa je tudi različen od našega sveta. Nadomesti nam pravljice iz otroštva." DANES HOČEJO VSI IMETI Poznaš skoraj vse, ki delajo slovenske filme: scenariste, režiserje, snemalce, igralce, igralke... Vsi so ustvarjalci, umetniki. Po čem se razlikuje- jo vsi ti ljudje od drugih, ki niso umetniki? Slane Kostanjevec: "Igralci, ki jih vidiš na platnu - Rac, Ca- vazza, Rifle..., so v resničnem življenju povsem normalni ljud- je. Da počnejo to, kar počnejo, je sposobnost samote, osama, ki postavi človeka v posebno sta- nje, v katerem zna o določenih navadnih stvareh razmisliti pov- sem drugače kot večina ljudi." Bi se strinjal z mano, da je ustvarjalcem skupno to, da do neke mere ostanejo otroci, da se radi igrajo? Stane Kostanjevec: "Vseka- kor. Infantilnost je zelo dobra za umetnost. Vsaj jaz se včasih tako počutim. Ko pogledaš življenje, vidiš, da se razvija recimo neka- terim našim sošolcem drugače: ustvarjajo si družine, širijo imet- je. Jaz počnem druge stvari." Ali to pomeni, da je v filmu manj denarja ali da vlagaš de- nar v druge stvari? Stane Kostanjevec: "Ja tre- nutno je v kulturi res manj de- narja. Vendar to ni ključni vzrok. Bistvo celotne družbe se ne vrti več okoli fenomena bi- vanja, za večino ljudi ni bistve- no "biti", temveč "imeti". In da- nes vsi hočejo imeti." V zadnjih letih je bilo na Slovenskem zaradi pomanjka- nja denarja posnetih malo ce- lovečercev. Kako ocenjuješ te filme? Stane Kostanjevec: "Sloven- ska kinematografija je v do- ločenem trenutku izgubila stra- tegijo, močne osebnosti, kot so Šfiglic, Klobčič, Hladnik in drugi, izgubila je strategijo teh- nološkega razvoja, zašla je v slepo ulico. Mislim, da ni prob- lem le pri denarju. Na tem po- dročju vlada prevelik nered, stvari niso dovolj jasno začrta- ne, ni jasno, ali je država pri- pravljena podpirati film ali ne, izgubljajo avtorji, ki se morajo med seboj dobesedno boriti za to, kdo bo delal film. To ne pri- naša izboljšanja kvalitete. Z VSAKIM PROJEKTOM HOČEMO V EVROPO. TO NE GRE._ Potrebno je vzpostaviti konti- nuiteto slovenskega filma ne glede na to, ali je dober ali slab. Danes poskušamo z vsakim projektom napraviti genialen film in prodreti v Evropo. To ne gre. Dobrega fil- ma ne moreš planirati. Skozi sne- manje filmov se kalijo kadri, iz- boljšuje tehnika in slej ko prej mora nastati tudi dober film. Na filmu se na žalost odraža vse ali pa veliko tega, kar je narobe v vsej družbi. Danes je težko postaviti mejo, kdo je fihnar in kdo ni — tu so kla- sičen film, televizija, video, pa ob- delovanje filma z računalniško gra- fiko. Vse to je tako pomešano, da ni več meje. Film je pa kljub vsemu osnova, ima zgodovino in sodi v umetnost. Zato je potrebno oprede- liti, kdo je fihnar in se lahko ukvar- ja s filmom, kdo pa ne." KAM GRE SLOVENKI FILM? Kaj sodiš o odzivu gledalcev na slovenski film? Stane Kostanjevec: "Naše filme primerjajo gledalci z ame- riškimi, ki so jih polni kine- matografi in televizijski spore- di, saj na žalost pri nas ne vidi- ino več niti pravega evropskega filma. Ta primerjava prinaša se- veda slovenskemu filmu slabe reference. Starejši slovenski igralci so imeli možnost graditi svoj lik, podobo skozi vrsto fil- mov. Danes ni več tako. Poz- nam vrsto odličnih mladih igral- cev, ki te priložnosti nimajo. Svojega talenta nimajo kje raz- viti in pokazati, saj posnamemo premalo filmov. Tudi ameriški igralci niso nastali v enem fil- mu, ampak so igrali v mnogih filmih, ki jih seveda mi nismo videli, ker so preslabo rangira- ni. In tu se zopet kaže odsotnost strategije, na plan pa pridejo pri izboru igralcev čisto osebni kri- teriji: če si komu všeč, boš igral, če ne, pa te lahko tudi či- sto po človeški plati odrežejo." Ali ima torej slovenski film bodočnost? Stane Kostanjevec: "Vseka- kor. Slabše kot je zdaj, ne more biti, torej bo bolje." Enkrat, ob koncu študija, si se že poskusil z režijo. Ali te še vleče k režiji? Stane Kostanjevec: "Pri montaži se naučiš veliko tudi s področja režijske obrti. Vendar to za film ni dovolj. Če hočeš režirati, moraš imeti tudi kaj povedati. Vedeti moraš, kaj bi rad povedal in najti način, da to poveš. Ja, moj cilj je, da bi kdaj tudi kaj zrežiral, z nekaj temami se že ukvarjam. Ko bo pri- ložnost, se bom lotil tudi tega." Milena Zupanič Filmski montažer, Ptujčan Stane Kostanjevec je od leta 1987 zmontiral: celo- večerne filme Maja in ve- soljček, Kavarna Astorija, Ječarji, Do konca in na- prej, Babica gre na jug, Triangel, Srčna dama. Zra- koplov, Morana in Halgato; 20 kratkih filmov, med nji- mi Silicijev horizont, Unce Upone Time, Miška, Kon- jiček; nekaj epizod televi- zijske nadaljevanke Pripo- vedke iz medenega cve- tličnjaka, Lačni Franz am- basador užitka, in druge. Stane Kostanjevec V montaži —sam s kilometri bodočih junakov, njihovo filmsko zgodbo in "škarjami" v rokah. JAKOB EMERŠIČ Gradivo za bibliografijo Franca Jeze Ko sem leta 1967 začel svoj knjižničarski posel v takratni ptuj- ski študijski knjižnici, smo kmalu dobili knjigo Franca Jeze Skandi- navski izvor Slovencev. Na Jezo- vo ime sem postal pozoren zaradi zbiranja podatkov ob 100-letnici ptujske gimnazije, saj sem ga za- sledil zlasti v gimnazijskem zbor- niku Mlada setev, kjer je bila večina sestavkov njegovih. Ured- nik revije Nova Mladika me je tu- di prosil, da bi napisal ob 1900- letnici Ptuja kratek zgodovinski članek. V njem sem omenil fanta- ste, rojene v ptujski okolici, s tem pa sem mislil neutrudne narodne in kulturne delavce s teg^a po- dročja (Cafa, Trstenjaka, Žunko- viča idr.), ki so večkrat s svojim pisanjem presegli uradne meje do- ločenih zgodovinskih pogledov na Slovence, in med njimi seveda tu- di Jezovo teorijo o pradomovini Slovencev na Norveškem. Na čla- nek se je oglasil sam Franc Jeza, češ da sem preveč na liniji Matije Murka. Kot začetniški knjižničar- ski vajenec sem pač odgovoril po svojih takratnih močeh, da se sploh ne naineravam spuščati v sa- mo teorijo o izvoru Slovencev, obenem pa sem citiral ocenjevalca Žunkovičeve teorije o Slovencih kot praprebivalcih Evrope, češ da bi bili po takih razlagah lahko tudi praprebivalci Lune. No, v knjižnico smo dobili tudi celovško Mohorjevo povest Moč ljubezni, pa tudi slišal sem, da je napisal pred tem knjigo (Nova tla- ka slovenskega naroda), kjer naj bi dokaj naivno propagiral samo- stojno Slovenijo. Čeprav sem se z Jezo tako rekoč skoraj inkognito srečal, mislim da leta 1973, v Dra- gi ter sva osebno razčistila najino kratko polemiko, je bilo to skoraj vse, kar .sem vedel o njem, kljub temu, da sem se dokaj intenzivno ukvarjal z domoznanstvom ptuj- skega in ormoškega področja. Kje je njegovo mesto v slovenskem kulturnem in političnein mestu pa sem posredno zvedel šele leta 1984, to se pravi prav v letu nje- gove smrti, ko sem navedel v obširnem Gradivu za bibliografijo Ptuja in okolice tri njegove sestav- ke, to je zgodovinsko povest že omenjenega dela Moč ljubezni, ki se delno dogaja v Ptuju, ter dva članka o ptujskem gledališču, ki ju je napisal kot novinar Slovenske- ga poročevalca, a je zaradi teh treh nepolitičnih bibliografskih enot postala vsa bibliografija vprašljiva, in ker je bila založnik Skupščina občine Ptuj, seje posta- vilo vprašanje, ali izločim ime Je- ze ali ne bo izšlo. Po resnici pove- dano sem takrat popustil, bodisi da nisem dosti vedel o njem bodisi da sem se zbal drugih posledic, ki me ob tem čakajo (takrat sem že imel družino in sem moral zaradi ljubega kruhka večkrat kako po- žreti). Pozoren bralec pa bo ven- dar v omenjeni bibliografiji opazil v tekočih številkah tri izpuščene, kamor pač sodijo sestavki Jeze. Seveda bi sedaj, ko precej bolje poznam njegovo pisanje, lahko krepko razširil ta njegov ptujski domoznanski del. Ta historiat sem moral povedati, saj gre za poznavanje oziroma ne- poznavanje osebe, ki je izhajala s tega našega področja, a bila po- polnoma zamolčana oziroma nez- nana, kar bom v nadaljnjem poda- janju lahko natančneje razložil. Ko sem namreč dobil od g. župana vabilo za sodelovanje na ponovit- vi oziroma tudi dopolnitvi simpo- zija, ki je letos spomladi potekal v Trstu, sein sprejel predlog, da bom pregledal gradivo o Jezi ter zbral in po možnosti prekopiral vse, kar je dejansko napisal, sem to sprejel tudi v dobri ven, da je to delo dveh, treh, morda štirih dni. Še na prvem takem skupnem sestanku z Zgodovinskim društvom, ki mu je bilo dano po- kroviteljstvo nad simpozijem, sem poročal, da sem uspel zbrati kakšnih 80 bibliografskih enot ter da upam, da jih bo še enkrat toli- ko, zaradi česar pa moram iti v Trst, ker dvomim, da bom v Slo- veniji našel vse gradivo, ker je bil pač na spisku prepovedane litera- ture, a take ni mnogokrat dobil ni- ti NUK. Vendar sem, preden sem nameraval iti v Trst, pogledal v Maribor, kjer imajo tudi naročen Novi list, ki mu je bil Jeza dolgo vrsto let kulturni urednik, ga na- meraval pregledati (tudi tu je UD- BA delovala v polni pari z za- plembami), nato še tudi v NUK- u ter se šele nato odpraviti v Trst. Menil sem, da mi bo vzelo brskan- je v Trstu kakšnih pet dni. Toda že v Mariboru se je stvar zapletla oziroma razjasnila. Ob začetku pregledovanja ter ugotavljanja kratic, psevdonimov, anonimnih sestavkov itd. sem se izgubil v številu bibliografskih enot, ki jih je bilo potrebno obdelati. V začet- ku sem naivno pričakoval, da si bom pomagal s Slovensko bibliog- rafijo, toda kmalu sem ugotovil, daje tam obdelanih kakih 3 do 5% gradiva. Na dan sem notiral od 100 do 150 bibl. enot in se kmalu prepričal, da bom lahko do siinpo- zija le grobo obdelal gradivo, ga le notiral in pri tem pristal pri- bližno na 1800 že ugotovljenih bibliografskih enotah, ne da bi pregledal na primer še Meddobje, Slovensko državo idr. Da si boste lahko predstavljali, koliko to zne- se: tega gradiva bi bilo z vsemi potrebnimi kazali že za približno 100 do 130 strani debele brošure. Njegovi sestavki so se skrivali, da jih naštejem, pod imeni (kolikor sem jih utegnil razvozlati): France Jeza, Franc Jeza, F. J., FJ, f.j., fj., - ez., E. Z., M.Z., N. H., B. H.. V. J., F. M., V. M., T. J., že pred vojno Kurent, Vili Hajdnik, Viatucus, Re- bentabor (Dobravec) in še verjetno drugi, kar verjetno bolje poznajo Tržačani oziroma dolgoletni ured- nik Novega lista g. Drago Legiša. Konec prihodnjič KULTURNI KRIŽEM KRAZEM PTUJ • Drevi bo ob 20. uri v ptujskem gledališču na povabilo Gledališča ZATO. ponovno gostoval sarajevski igralec Zijah So- kolovid, tokrat s predstavo Cabares, Cabarei. PTUJ • Jutri, 25. novembra, bo v ptujskem Narodnem domu ob 18.30 koncert Mešanega pevskega zbora Društva upokojen- cev DPD Svoboda Ptuj in Moškega pevskega zbora Svoboda Majšperk. Zbora vabita z mislijo: Pesem druži vse dobre ljudi. PTUJ • V petek in soboto bo Center za muzikosofijo s Ptuja ponovno organiziral seminar Muzikosofija in ustvarjalni po- slušalec. PTUJ • V ponedeljek, 28. novembra, bo ob 19.30 v gledališki kleti literarni večer s pisateljem Josipom Ostijem, dobitnikom nagrade Vilenica 94. Literarni večer bosta organizirali Zveza kulturnih organizacij Ptuj in Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. PTUJ • V sredo, 30. novembra, in četrtek, I. decembra, go- stuje v ptujskem gledališču Lutkovna skupina Uš iz Ljubljane z lutkovno igrico Kužek in muca. PTUJ • ZKO napoveduje gostovanje Gledališča Tone Čufar z Jesenic s komedijo Žensko ročno delo (12. decembra) in koncert Zorana Predina, ki bo v gledališču ali v SŠC (19. decembra). PTUJ • Na mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj bo do konca leta na ogled razstava 150-ih najlepših slikanic, ki jo je pripravila založba Epta iz Ljubljane. PTUJ • V študijskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča na Ptu- ju je na ogled razstava o Francu Jezi. PTUJ • V Mestni hiši je na ogled razstava akvarelov Petra Božiča, ki so ponatisnjeni v njegovem koledarju za leto 95. Ko- ledar je oblikoval Janko Marinič, za koledar fotografiral Stojan Kerbler, spremno besedilo pa je napisala Stanka Gačnik. KINO PTUJ • Do 27. novembra vrtijo ob 18. uri Kremenčko- ve, ob 20. uri pa melodramo Ostanki dneva. Od 29. novembra do 4. decembra bo ob 18. uri na ogled melodrama Varovanec, ob 20. uri pa film Ljubim težave. 6 — NAŠI KRAJI m LJUDJE 24. NOVEMBER 1994 TEDNIK 60 let prof. Jožeta Leskovarja Zelo lep in uspel pevski koncert v petek 18. novembra letos v viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica, je bil posebno doživetje. Prvič, ker ga je tamkajšnja ZKO pri- pravila v čast svojega bistriškega rojaka prof. Jožeta Leskovarja in drugič, ker smo v dveh programskih delih slišali dva zvočno povsem različna pevska zbora. Prof. Jože Leskovar, učitelj, glasbeni pedagog, dirigent, komponist in sedaj še glasbeni zgodovinar, slavi letos dva po- membna jubileja: šestdesetletni- co življenja in štiridesetletnico delovanja na glasbenem po- dročju. Rodil se je leta 1934 v Slovenski Bistrici in sicer v šte- vilni kmečki družini znani po svoji elasbeni nadarjenosti in ljube/ do petja. Domala večer za \ om so se po napornih kmcc opravilih zbirali okoli man, je igrala harmonij in z njo p; pevali pozno v noč. In mogoče je bilo prav to odloču- joče za Jožetovo nadaljno živ- ljenjsko pot. Pesem, ki jo je kot otrok tako hlastno vsrkaval z materinih ust, ga je poslej spremljala ves čas njegovega službovanja in ga spremlja še danes. Leta 1953 je kot mlad učitelj prišel v Slovenj Gradec in takrat še sam ni vedel, da bo tukaj pognal koreniiTe ter postal gonilna sila vsega glasbenega življenja. Pod njegovim vod- stvom so najprej začeli prepeva- ti šolski pevski zbori, med njimi mladinski pevski zbor osnovne šole Franjo Vrunč, s katerim je dosegel izredne uspehe ne le doma, marveč tudi na gostovan- jih po Hrvaški, Srbiji, Avstriji in tedanji Češkoslovaški. Po končani Pedagoški akademiji- oddelek za glasbo, je postal prvi učitelj klavirja na slovenje- graški Glasbeni šoli, ki jo je sam pomagal ustanoviti, hkrati pa začel vaditi tudi odrasle pev- ske zbore. Skoraj sočasno pa se je lotil še prirejanja ljudskih pe- smi, nekatere med njimi celo iz- trgal pozabi in jih nato izdal v dveh pesmaricah pod naslovo- ma: Ko so fantje proti vasi šli in Lastovkam. Njemu gre tudi za- sluga za neke vrste rehabilitaci- jo skladatelja Huga Wolfa roje- nega 1860 v Slovenj Gradcu. Prof. Jože Leskovar je namreč pred leti dokazal, da se je ta imenitni skladatelj samospevov (genij med vvagnerjanci, lirik in mojster pesmi — največji po Schubertu) rodil slovenskima in ne nemškima staršema, kot je, med drugim tudi zaradi ponem- čenega priimka, veljalo prepri- čanje. Dosegel je, daje Wolfova rojstna hiša postala kulturnoz- godovinski spomenik z urejeno skladateljevo muzejsko zbirko. Poslednjih deset let je bil prof. Jože Leskovar ravnatelj slovenjgraške Glasbene šole, nato pa se je upokojil. Zaradi zdravstvenih težav danes ne vo- di nobenega zbora.več, kar pa ne pomeni, da jim ne pomaga ali svetuje. V zahvalo za vse kar je storil za Slovenj Gradec in njegovo kulturno rast, mu je tamkajšnja Zveza kulturnih organizacij ob štiridesetletnici delovanja pri- pravila slavnostni koncert. Mi- nuli petek, kot že zapisano, pa so se svojemu rojaku prav tako s pevskim koncertom, oddolžili tudi v Slovenski Bistrici. Pred poznavalskim in hkrati zelo hvaležnim občinstvom, ki je na prijetno presenečenje organiza- torja napolnilo avditorij viteške dvorane, sta nastopila dva zbo- ra. V prvem delu se je predsta- vil Mešani pevski zbvor iz Vu- zenice pod vodstvom Danice Pokršnik, v drugem pa Moški pevski zbor Obrtnik iz Sloven- ske Bistrice, ki ga vodi Neven- ka Gril - Hameršak. Vsak od njiju je zapel po osem ljudskih pesmi v priredbah slovenskih starejših in mlajših skladateljev, med katerimi smo slišali tudi sedem odličnih priredb prof. Jožeta Leskovarja. Koncert, ki ga je vzorno in z veliko ljubezni do slovenske pevske kulture pripravila Zveza kulturnih organizacij Slovenska Bistrica, je Radio Ptuj posnel v celoti. Na sporedu bo v dveh naslednjih zaporednih nedel- jskih oddajah. Besdilo in foto LC. Prof. Jože Leskokvar se je ob koncu s kupico v roki zahvalil vsem pev- cem za prisrčen nastop. HVALA ZA VARNO VOŽNJO Pri Društvu upokojencev Ptuj je dejavna tudi sekcija za izle- te, ki jo prizadevno vodi Olga Radej. Pred kratkim so z razve- drilnim izletom v znanem gostišču Zeleni grič sklenili izlete za letošnje leto. Povedala nam je, da so letos uspešno izpeljali 1 1 izletov upokojencev, ki jih razvršajo v poučne, razvedrilne in nakupovalne. Predvsem so obiskali turistično in narodnopisno zanimive kraje po Sloveniji od Podčetrtka do Kobarida. Nekaj- krat pa so bili tudi v Avstriji, Lipnici in Marii Zeli. Na vseh izletih je bilo skupno čez 400 ptujskih upokojencev. Vedno so potovali z avtobusi ptujskega prometnega podjetja Štajertours. FF POGOVOR S PREOSTOJUIIKOM KIRURŠKEGA OOOELKA PTUJSKE BOLNIŠNICE OR. LJUBOM TOŠEM, KIRURGOM SPECIALISTOM "Ni bolnišnice brez dežurstev!" Kirurški in interni oddelek ptujske bolnišnice sta v zadnjih dneh v središču pozornosti tudi za- radi uvedbe turnusnega dela. To Je bil tudi eden i/med razlogov, da smo se o problematiki tega oddelka in njegovih zdravnikov pogovarjali s predstojnikom dr. LJubom Tošem, specialistom ki- rurgom in dobrini poznavalcem razmer v slovenskem zdravstvu. TEDNIK: DR, TOŠ, ZAKAJ TURNUSNO DELO TUDI NA KI- RURŠKEM ODDELKU? Dr. TOŠ: "Med internim in ki- rurškim oddelkom ni nobene vzpo- rednice. Osnovna problematika ki- rurškega odelka je, da ni nobenega zdravnika, ki bi delal manj kot 300 ur mesečno. Ob rednem delu in dežurstvu znaša povprečje 350 ur. Tako velik fond ur je posledica tega, ker po starih normativih (NOVE SKRIVAJO) za normalni potek dela ob enkrat tedenskem dežurstvu na našem oddelku manjkajo trije zdrav- niki. Pomanjkanje zdravnikov kirur- gov je slovenski problem, ne samo ptujski. V zadnjih petih letih prak- tično novih kirurgov nismo izšolali. Vzrokov za takšno stanje je več: ki- rurgi so pri svojem delu preveč obremenjeni, kirurgija je ena od ti- stih strok, ki se gotovo ne bo priva- tizirala, saj bi bila vlaganja preveli- ka, eden od pomembnejših vzrokov pa je tudi slabo nagrajevanje urgen- tnih služb, med katere tudi sodi ki- rurgija. Pri vsem tem pa je vsebina 24-umega dela na kirurškem oddel- ku bistveno drugačna kot na konser- vativnih oddelkih. "FIDES JE IZHAJAL IZ POZI- TIVNEGA RAZMIŠLJANJA, DA BI REŠIL DOLOČEN PROBLEM..." Kar pa zadeva akcijo Fidesa mo- ram najprej povedati, da osebno ni- sem njegov član, ker menim, da zdravnik ne potrebuje sindikalne or- ganizacije, dovolj je Zdravniška zbornica. FIDES je izhajal iz pozi- tivnega razmišljanja, da bi rešil do- ločen problem, ni pa ob medicinski službi preigral igre do konca. Fidesu zamerim, da seje, ko je bil pritisnjen ob zid, umaknil. Kot predstojniku oddelka mi ni jasno, zakaj je bila ob mariborski bolnišnici za začetek ak- cije, niti nimam papirja o tem, izbra- na ptuj.ska bolnišnica. Tudi, če bi v mariborski bolnišnici prešli na tumu- sno delo, bi to bilo popolnoma dru- gače, ker gre za večjo bolnišnico, kjer je zaposlenih bistveno več ljudi. Kot predstojnik oddelka tudi nimam kakršnegakoli sklepa oziroma .sta- lišča sindikata o tem. Trenutno na oddelku delamo v turnusu glede na odločbe, vendar moram povedati, da zdravniki s takšnim načinom dela niso zadovol- jni. Za boljšo ponazoritev si poglej- mo tehnologijo obremenitve. Dopol- ne dela zdravnik kirug po programu, popoldne in ponoči pa gre v glav- nem za urgentno delo, ki pa ga je lahko veliko, lahko pa se zgodi, da sta popoldne in noč mirna. Popol- danska obremenitev je od 0,5 do 0,6, ponoči pa približno 0,3. "SEDANJE TURNUSNO DELO JE STRAN METANJE INTELEK- TUALNEGA IN DELOVNEGA POTENCIALA ZDRAVNIKOV!" Poudarjam, da je turnusno delo za zdravnika na tej velikosti stran me- tanje intelektualnega in delovnega potenciala. To govorim kot zdravnik s 30-letnimi delovnimi izkušnjami. Po mojem osebnem mnenju in iz- kušnjah je turnusno delo mogoče or- ganizirati le na oddelkih s 400 po- steljami s primerno kadrovsko za- sedbo. V trenutnih razmerah je na slabšem tudi pacient, ki nima stika z lečečim zdravnikom, temveč s tur- nusnim. Na uvedbo turnusnega dela sem pristal iz solidarnosti do Fide- sove akcije, nisem pa pričakoval, da bo tako hitro od nje odstopil. Imel pa sem tudi zagotovilo od vseh zdravnikov, da v primeru potrebe kršimo sklepe Fidesa." NA KIRURGIJI JE DEŽURSTVO TRAJNA OBLIKA DELA_ TEDNIK: KAKŠNE MOŽNOSTI IMATE KOT PREDSTOJNIK, DA SE RAZMERE ZA DELO NA KI- RURŠKEM ODDELKU IZ- BOLJŠAJO IN TUDI UKINE TUR- NUSNO DELO? DR. TOŠ: "Po urni obremenitvi sem se solidariziral z drugimi zdrav- niki. Na našem oddelku je dežurstvo trajna oblika dela, ki traja 30 let. Delamo s 50-odstotno zasedbo, pro- grami in zahteve pa zato niso nič manjši. Po kvaliteti dela pa trdim, da smo v zgornji polovici kirurških oddelkov v državi. Da bi se razmere za naše delo izboljšale, mora družba objaviti normative, jasno mora po- vedati, kaj zmore in kaj lahko plača. V popolnosti pa zavračam današnji sistem zdravstvenega zavarovanja z dodatnim zavarovanjem, ki je na vseh kirurških oddelkih v Sloveniji povečal delo za 20 do 30 od.stotkov in to na nepotrebnih področjih. V Ptuju imamo ob tem še dodaten problem - popolnoma neurejene od- no.se med primarno in sekundarno zdravstveno službo. Za "ukinitev" turnusnega dela sem bil še preden se je v resnici začelo, ko smo ga šele pripravljali, še bolj pa potem, ko je Fides že objavil, da se umika z boj- kotom dežurstev. Osebno misHm da ni bolnišnice, ki bi lahko obstajala brez dežurstev. Brez njih bi v ptuj- ski, da bi pokrili ure, morali imeti 18 kirurgov. Dosedanje nekajdnevno turnusno delo je pokazalo, da je turnusni zdravnik preobremenjen, ker se ni uredila niti ambulantna niti napotna služba. Ne glede na to pa do danes nobeden bolnik ni bil prepozno ali slabše oskrbljen. Tumus v obliki zahtev Fidesa pa ni izvedljiv, ker moramo potem popolnoma prekiniti delo. Ob koncu bi vendarle rad pouda- ril, da si zdravniki prizadevamo le za ureditev delovnega časa, vključno z dežurstvi do 50 ur me- sečno, in stanu ter obremenitvam primerno plačilo. Če bomo to zago- tovili, verjemite mi, zdravniki ne bodo nezadovoljni tudi, če bodo včasih morali več delati. Veliko tre- nutnega nezadovoljstva med zdrav- ništvom je prinesel tudi zakon o plačah v javnih zavodih in pravilnik o napredovanju v zdrav.stvu, ki je povzročil veliko diferenciacijo med mladimi in starimi zdravniki. Ob 300 in večurnem delu na me- sec tudi denar, čeprav so dežurstva slabo plačana, vsega ne odtehta. Tu- di zdravniki smo ljudje, imamo družine in želimo tako kot drugi živeti v normalnih razmerah." MG Dr. Ljubo Toš. (Foto: OM) ORMOŽ Marko Cvahte se je predstavil v vlogi Sokrata Zadnje čase se v Ormožu vse pogosteje dogaja, da je na raznih gleda- liških predstavah veliko obiskovalcev. Tako je bilo tudi minuli petek, ko je v skupščinski dvorani ormoškega gradu s Platonovim Sokratom pred sodiščem nastopal Marko Cvahte - amaterski igralec iz Slovenske Bistrice. Obiskovalci so do zadnjega kotička napolnili dvorano in napeto pri- sluhnili Sokratovemu zagovoru, tekstu, ki ima za sabo že častitljivo sta- rost - 2400 let. Mnogi so se tako spomnili ur filozofije iz srednje šole, vsi pa so bili mnenja, da je to resnično tekst za vse čase, saj je mnogo v njegovi vsebini aktualnega še danes. Petkova Cvahtetova predstava Sokratovega zagovora pred sodiščem je bila že deseta po vrsti. VT MIHA MAZZINI — 50 Zbiralec imen Bog, enkrat si mi dal življenje in dvakrat si mi ga rešil. Za to- le. Tole. Sedaj. Zanjo. Si, Bog, dokler nam daješ ponovne možnosti. Uperil je kopje predse, ga na- meril na hrbet sredi travnika in stekel. * Ana je hotela skočiti s tanka, ko je zagledala postavo na tera- si. Takoj jo je prepoznala. Tisti koščeni fant z ladje! Zgrozila se je nad njegovim videzom, nato pa se spomnila, da mora biti tu- di sama na pogled grozna. Kako se gaje razveselila! Nekaj je držal v roki, usmeril predse - palico? Kopje. Pripravljal se je za šprint in vedela je, kdo je njegov cilj. Ubiti hoče nedolžnega otroka. Tudi on je ponorel in se spre- menil v morilca. Hladna in razumska moram biti. MORAM rešiti otroka! Nobene možnosti ni imela, da bi rešila dečka. Kaj lahko sama stori proti divjaku s kopjem, ki zagotovo hitreje teče od nje, za povrh pa mu je bližje kot ona? MORA ga rešiti! MORA! Mitraljez. Skočila je nazaj na kupolo in pograbila ročaja ter zasukala cev proti verandi. Tank je vozil vzporedno z vilo, trupla starcev so ostala zadaj in deček se je približeval bolj z desne, s sredi- ne travnika, že skoraj sledil vo- zilu. Napadalec je napravil svoj prvi korak. Med njim in orož- jem ni bilo nobene ovire. Ne bo zgrešila. Pritisnila je gumb in nič se ni zgodilo. Pokvarjen? Prazen? Spomnila se je notranjosti in mitraljeza pred sedežem, nad katerim je zapirala loputo. Postava s kopjem je pretekla prvih nekaj metrov. Ana je vedela, kako malo časa ima in niti trenutka ni sme- la izgubiti za oklevanje. Skočila je v tank, se obrnila proč od režečih ostankov pod njo in zdrsnila v mitraljezčev sedež. Pogledala je preko cevi. Se za trenutek ustrašila, da ne bo mo- gla orožja zasukati dovolj vstran in nameriti na napadalca, ki je bil pol poti do svoje žrtve. Moj Bog, prosim te, vodi mo- jo roko, pomagaj mi ubiti zver in rešiti nedolžnega. Bog, za vse tiste grižljaje, ki sem jih po- jedla zate. Tolikokrat. Bog. Za vse grižjaje. Bog. Bog. Ponavljala je božje ime in sprožila. * Raf se še nikoli v življenju ni počutil tako brez misli, brez na- pak. Letel je, ne tekel. Veter in hrbet pred njim, ki se je naglo bližal. Nato pa — udarec. Kar naenkrat je ležal na tleh in gledal nebo nad seboj. Posta- jalo je vedno bolj modro, kot pivnik, namočen v črnilo. Nekaj se je zgodilo in nikakor ni mo- gel razumeti kaj. Zagotovo ni padel. Tokrat ne. Pa še ta čuden pritisk v trebu- hu, teža, pod katero ni bilo ničesar — nog sploh ni čutil. Potipal je z rokami in bil je ves moker. Prinesel se jih je k očem. Kri. "Povejte mi, a bom umrl?" je rekel in nato te besede le še po- navljal, obrnjen v nebo, četudi ni bilo blizu njega nikogar, ki bi ga lahko slišal, kaj šele odgovo- ril. Povejte mi, a bom umrl? Povejte mi, a bom umrl? Povejte mi, a bom umrl? Povejte mi, a bom umrl? Povejte mi, a bom umrl? Povejte mi, a bom umrl? * Ko je spustila sprožilec, je cev merila že proti vili in na strehi so se razletavali strešniki. Napadalec je ležal na hrbtu sredi trave, z razširjenimi noga- mi in rokami ter se ni premikal. "Bog je!" je dahnila Ana in stisnila členke k ustom. Deček sploh ni umaknil po- gleda z nje. Nič več ga ni mo- glo zaustaviti. Hvala bogu. Vsega je konec. Skočila bo ven in stekla k njemu. Začela se je pomikati nazaj, ko je začutila pritisk na zapestju in zagledala roko, ki jo je objela. "Ljubim te!" je rekel Lojze in jo gledal. Začela je suvati, da bi se rešila pritiska in odtrgana zgor- nja polovica telesa je tolkla v ritmu ter se premikala hkrati z njenimi sunki. Videti je bilo, kot bi ji pošast vdano kimala. Spaka jo je vlekla k sebi. Ana se je prevalila naprej, da bi poi- skala naslon, padla skoraj tik do lobanje, tipala okoli sebe, iskala orožje, zgrabila ročaj palice, potegnila, a je ni mogla odtrga- ti, nato pod prsti otipala ne- kakšno cev in pričela tolči po očeh pred sabo. Stisk je počasi popustil in ritensko je odbrcala nazaj ter se prevalila v mitral- jezčev del kabine. Lobanja jo je še kar gledala, naslonjena na rob vmesnega grebena. Ana je pograbila granato s skladovnice in jo zalučala vanjo. V delčku trenutka, ko je iztrelek letel po zraku, je pomislila BUM, a ni počilo. Zadela je v prvo in zbila glavo z roba na drugo stran, ka- mor njen pogled ni segel. "Živ! Še je bil živ! Kako je to mogoče?" Prisluhnila je in z one strani ni slišala nobenega šuma. So bi- le tisto njegove zadnje besede? Je vseeno konec? Saj se ji ni treba plaziti do ku- pole! Saj lahko pride ven tudi tu! Odprla je loputo in porinila glavo v zrak kot po dolgem po- tapljanju, ki bi ji skoraj uničilo pljuča. Otrok je bil nekaj metrov pred njo in se umikal pred tan- kom, ki ni več vozil proti mor- ju, marveč natanko v vilo. Oo- 00, kako? Ročica, ki jo je za- grabila, ko je iskala orožje! Po- tegnila je k sebi eno od šofer- skih ročic in tank seje obrnil! Dečku je do rešitve manjkal le še korak in Ana je doumela, da otrok ni v nevarnosti, vseeno pa ni mogla zadržati vzklika: "BEŽI! BEŽI!" Nenadoma je začutila pritisk v glavi. Kakšne oči je imel deček pred njo! Zakaj jo tako gleda? Še maloprej se je umi- kal, sedaj pa stoji in jo gleda. Zakaj je nehal bežati? Zakaj je postal tako čuden? Kot bi se v njem prebudilo nekaj tujega in strašnega, ki ga noče zapustiti, dokler ne doseže svojega name- na. Nekaj jo hoče vprašati! Ne, sedaj ni čas za te stvari! Moram ga rešiti! Moram! Tank moram usmeriti drugam! Ana je hotela umakniti glavo v notranjost, a je dečkove oči niso spustile. Nato je na slepo, z levico, poskušala doseči ročice... Bila je prekratka! PREKRATKA! Nadaljevanje prihodnjič TEDNIK 24. NOVEMBER 1994 NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 7 POGOVOR Z MAGISTROM JANEZOM KOCIJANCICEM, PREDSEDNIKOM ZDRU«^ DEMOKRATOV SLOVENIJE "Politika pripada ljudem" prejšnji četrtek je Združena lista socialnih demokratov Slovenije - Območna orga- nizacija Ruj organizirala srečanje članov in simpatizerjev s predsednikom Združene liste socialnih demokratov Slovenije mag. Janezom Kocijančičem, sode- loval pa je tudi general Janez Slapar. Pogovor je vodil predsednik ptujskega dela stranke Vilko Pešec. v pogovoru L mag. Kocijančičem in generalom Slaparjem so ude- leženci srečanja načeli vrsto aktual- nih vprašanj. Nekaj jih je bilo čisto lokalnih. Stranka kot celota gre na volitve L optimizmom, da ima prave ljudi in prave programe, ki jih bodo ljudje podprli. Mag. Janez Kocijančič je ob obi- ,sku v Ptuju odgovoril tudi na nekaj Tednikovih vprašanj. TEDNIK: MAG. KOCIJAN- ČIČ, KAJ NAM LAHKO PO- VESTE O TRENUTNIH RAZ- MERAH V SLOVENIJI iN O BODOČNOSTI NAŠE DRŽA- VE. KAKŠNO JE VIDENJE ZDRUŽENE LISTE SOCIAL- NIH DEMOKRATOV? MAG. KOCIJANČIČ: "V Zdru- ženi listi socialnih demokratov se zavzemamo za Slovenijo, ki bo go- spodarsko uspešna in socialno pra- vična država. Mnenja smo, da so procesi sanacije slovenskega gospo- darstva po osamosvojitvi v zaključni etapi. Problemi so se skoncentrirali zlasti v nekaterih starih industrijskih centrih, v velikih podjetjih, in jih bo treba na osnovi ukrepov, ki so bili pred kratkim sprejeti, sanirati. Prišlo je do gospodarske rasti. Družbeni proizvod se veča približno 5-odstotno letno, industrijska proiz- vodnja 7-odsiotno, nezaposlenost se je pričela zmanjševati. Imamo rela- tivno spodbudne zunanjetrgovinske rezultate, zmanjšuje se tudi inflaci- ja. To narekuje, da se posvetimo bo- dočemu razvoju, da se pripravimo za povezovanje z Evropo. Naša stranka meni, daje treba da- ti poudarek trem osnovnim usmerit- vam: pre.strukturiranju gospodarstva in pripravljanju gospodarstva na evropsko konkurenčne razmere, teh- nološki posodobitvi gospodarstva ter aktivni politiki zaposlovanja. Pri slednjem ne gre samo za ustvarjanje možnosti za nove zaposlitve mladih, ki končujejo šole, temveč gre za ze- lo subtilno spreminjanje strukture nezaposlenih, za dodatna izo- braževanja, ki bodo ljudi preusmer- jala tja, kjer jih potrebujejo, kjer so odprta delovna mesta, kjer .se iščejo delavci z novimi profili." TEDNIK: ŠTEVILKA 125 TISOČ NEZAPOSLENIH JE VENDARLE ZA MALO SLO- VENIJO ZELO VELIKA, ZA- SKRBLJUJOČA. KAKO HI- TRO JE MOGOČE TO ŠTE- VILKO ZMANJŠATI? DR. KOCIJANČIČ: "Ta številka je zelo velika. Po nekih mednarod- nih metodologijah naj bi to bilo okrog 9 odstotkov aktivnega prabi- valstva, kar nas uvršča v evropsko povprečje. Mislim pa, da je to po- sebna socialna in politična obreme- nitev za družbo, ki je do nedavnega poznala skoraj polno zaposlenost. Ne bi si upal obljubljati hitre ra- zrešitve tega problema. Zame je ve- lik uspeh, da se je trend obrnil, da smo od številke 1.35, 130 tisoč prišli na 125 tisoč nezaposlenih. Mislim, da je potrebno pospešeno nadaljeva- ti v tej smeri. V Združeni listi smo že na preteklih volitvah nastopili s programom "Sto tisoč novih delov- nih mest". Po sedanjih podatkih je odprtih 50 tisoč novih delovnih mest, 35 tisoč delovnih mest je ohranjenih s posebnimi programi, ki bi bila sicer ukinjena. Mnenja smo, daje potrebno z aktivno politiko za- poslovanja nadaljevati. Zla.sti pa je potrebno poudarjeno razvijati tiste sektorje gospodarstva, ki so se po- kazali kot zaposlitveno visoko ak- tivni. Natančnejša analiza namreč kaže, da se delovna mesta v glav- nem ukinjajo v velikih podjetjih, da pa je zelo velik aktivni prirast de- lovnih mest v malem gospodarstvu, v turizmu in na teh .sektorjih bi bilo potrebno narediti še več." DRUŽBENI IN SOCIALNI FONDI ZA PRESTRUKTURIRANJE GOSPODARSTVA TEDNIK: KAJ PA V CELO- VITEM POGLEDU LAHKO NAREDi.MO ZA IZBOLJŠAN- JE POLOŽAJA DELAVCEV. VELIKO SLOVENSKIH DE- LAVCEV ŽIV! ZELO SLABO, SLABO ZASLUŽI, KER SO VELIKE GOSPODARSKE PA- NOGE V HUDIH TEŽAVAH, SANACIJA PA POTEKA PRE- POČASI MAG. KOCIJANČIČ: "Resnično, sanacija poteka prepočasi, vendar je bilo to pogojeno z materialnimi možnostmi Slovenije v trenutku kri- ze, ko je šlo praktično vsem slabo. Sedaj se razmere spreminjajo, v ob- dobju rasti je na razpolago več sred- stev in to bi moralo omogočiti, da se ustvarjajo družbeni in državni fondi, ki bi pomagali k prestrukturiranju gospodarskih podjetij, ki so prišla v krizo in ki bi omogočilo, da se počasi dviguje standard zaposlenih. Problem je namreč ta, da je pov- prečni slovenski življenski standard relativno visok, da zelo široki sloji prebivalstva relativno dobro živijo. Da pa so tisti, ki ne po svoji krivdi ostajajo na obrobju t.im. diskrimini- rana tretjina v dvotretjinski družbi, kot jo je imenoval socialdemokrat- ski pisec Peter Glotz, v brezupnem položaju. Mi kot socialni demokrati, kot ljudje z razvitim socialnim ču- tom mislimo, da se demokratičnost, poštenost in pravičnost družbe kaže ravno v razreševanju teh ljudi. Zno- va ni.sem v stanju obljubiti hitrih rešitev. Mnenja sem, daje cela seri- ja ukrepov, ki smo jih nedavno spre- jemali v parlamentu za olajšanje po- ložaja starih industrij, usmerjenih v to smer, da se tudi tem slojem prebi- valstva učinkovito pomaga, ne samo z besedami, temveč z dejanji." OB VSEJ PODPORI PODJETNIŠTVU MORAMO ZAGOTOVITI SPOŠTOVANJE ZAKONITOSTI TEDNIK: KAJ PA ZDRUŽE- NA LISTA SOCIALNIH DE- MOKRATOV LAHKO PONU- DI MLADI GENERACIJA OB- ČUTEK JE, DA JE V ZELO SLABEM POLOŽAJU, NI PERSPEKTIVE... DR. KOCIJANČIČ: "To zgleda ' še posebej zaostreno v vaših razme- rah. Na ptujskem območju čutite krizo celega SV slovenskega baze- na, zlasti Maribora in imate najvišjo stopnjo brezposelnosti. Podatki kažejo, da so se problemi letošnje generacije, ki je končala šolanje, uspešneje reševali. Po mojem mnen- ju bo sanacija velikih kolektivov (TAM in podobni) pripeljala do povsem novega položaja. Sem pa za to. da v mikrorazmerah, v progra- mih, ki jih bomo izoblikovali v vsa- ki posamezni občini, zlasti v me- stnih občinah temu problemu posve- timo posebno pozornost in da zago- tovimo, da se bodo mladi lahko nor- malno zaposlovali, ko bodo končali šolanje. Pri tem se mi zdi zlasti po- membna dolgoročna naloga, poeno- stavljeno povedano, potrebno bo uskladiti šolski produkt z bodočimi zahtevami gospodarstva. Trenutno še produciramo številne poklice, ki ne najdejo zaposlitve. Ob tem pa imamo vrsto poklicev, ki jih pri- manjkuje in po katerih podjetja za- man povprašujejo, ker jih ni." TEDNIK: NEKATERI PRA- VIJO, DA JE IZHOD IZ TEH KRITIČNIH RAZMER V MA- LEM GOSPODARSTVU IN V OBRTI. V SLOVENIJI JE V ZADNJEM ČASU NASTALO VELIKO NOVIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV, VENDAR SO RAVNO DELAVCI PRI TEH V NAJSLABŠEM POLOŽAJU. PO VEČ MESECEV NE DOBI- JO OSEBNEGA DOHODKA. KAKO PA V ZDRUŽENI LI- STI SOCIALNIH DEMOKRA- TOV GLEDATE NA TE PRO- BLEM E'> MAG. KOCIJANČIČ: "Mi gotovo nismo na strani tistih, ki poskušajo sedanji položaj izkoristiti na prvobit- no akumulacijo kapitala in ki uvajajo v slovensko družbo odnose podivja- nega kapitalizma, katerega osnovni zakon naj bi bil dobiček in izko- riščanje. Zato moramo ob vsej načelni podpori podjetništvu uvelja- vljati zakonitost in doseči, da vsi ti podjetniki izpolnjujejo svoje obvez- nosti do delavcev ter spoštujejo so- cialne pravice kot jih določa naš si- stem. Mi smo se tudi pri vsakem konkretnem primeru, za katerega bomo izvedeli, pripravljeni vključiti in narediti vse, da se te krivice po- pravijo." TEDNIK: PRIZADETI DE- LAVCI JAVNO OPOZARJAJO NA TE PROBLEME, DRŽAV- NI OZIROMA PRISTOJNI OR- GANI PA NE UKREPAJO. ZA- KAJ NE UKREPAJO, KJE SO VZROKI? MAG. KOCIJANČIČ: "Mislim, da bi morali ukrepati. Težko razlagam ali pa dajem odgovor na tako vprašanje, ker je splošno. Mi temu nasprotujemo in kot že rečeno, smo se pripravljeni vključiti, kjer gre za ljudi iz naše stranke ali za ljudi, kjer imamo neposreden vpliv. Pri drugih pa smo pripravljeni uporabiti vse in- strumente družbene kritike. Mislim pa, da bi morali različni organi prego- na, družbeni pravobranilci zaščititi te delavce. Na razpolago imajo pravna sredstva. Morali bi jih uporabljati." "ČAS JE, DA SE KRŠČANSKI DEMOKRATI ODLOČIJO..." TEDNIK: MAG. KOCI- JANČIČ, KAJ PA NAM LAH- KO POVESTE O TRENUTNIH RAZMERAH V KOALICIJI NA DRŽANl RAVNI? MAG. KOCIJANČIČ: "Razmere so zapletene. Krščanski demokrati na nek način izstopajo iz te koalicije, čeprav nikomur ni povsem jasno do katere mere so iz.stopili, do katere ne. Predsednik SKD Lojze Peterle je po svojem odstopu kot zunanji minister odjavil odhod SKD iz koalicije. Imeli so nekaj zaprtih sestankov z zelo pi- lijskinii izgovori. Odločitev naj bi pa- dla na svetu stranke. V vsakem pri- meru v Združeni listi menimo, da je skrajni čas, da se Slovenski krščanski demokrati odločijo. Za tranzicijske razmere je sicer primernejša trojna koalicija od dvojne, ker ima večjo parlamentarno podporo, vendar ne bi čisto nič žalovali, če bi se SKD odločili, da zapustijo koalicijo. Utrdi- li bi dvojno koalicijo z Liberalnimi demokrati ob morebitni podpori kakšne od manjših strank. Pri tem želim povedati tudi to, da če se Slo- venski krščanski demokrati odločijo, da ostanejo v koaliciji, daje potrebno urediti koalicijske razmere. Precizira- ti moramo cilje koalicije, ki bodo najbrže drugačni kot so bili pred dve- ma letoma, ker se razmere močno spreminjajo. Potrebno bo tudi določiti pravila igre, ki bodo urejala obnašan- je koalicijskih partnerjev." TEDNIK: 4. DECEMBRA BODO LOKALNE VOLITVE. KAKŠNI SO CILJI ZDRUŽENE LISTE SOCIALNIH DEMO- KRATOV NA TEH VOLITVAH'^ MAG. KOCIJANČIČ: "Imamo cilj, da bi dosegli najmanj 15-od- stotno volilno podporo, ki bo sicer nihala po različnih območjih. V pe- tini slovenskih občin želimo uspeti z našimi županskimi kandidati. Ta cilj je ambiciozen, vendar stvaren. Po naši presoji imamo najboljše progra- me, prav gotovo pa najboljše ljudi, ki jih ponujamo za župane, županje, občinske svetnike, prepričan sem, da je tako tudi v Ptuju in upam, da bodo to volilci znali pra\ilno oceniti ter nas podpreti." "ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV PONUJA ZA PTUJ PRAVE REŠITVE" TEDNIK: PONUJATE KAJ POSEBNEGA ZA PTUJ'.' MAG. KOCIJANČIČ: "To je vprašanje, ki bolj sodi našim kandidatom v Ptuju. Mislim, da je Ptuj kot mestna občina z zelo izrazito lastno fizionomijo, ki je različna od fizionomij vseh dru- gih mestnih občin v Sloveniji, v tem pogledu specifičen. Gre za identiteto mesta, identiteto re- gijskega centra, za novo ovred- notenje pozicij obmejne občine, prometne lege v obeh smereh (S - J in V - Z), za poglede v kme- tijstvu in urejanje številnih lo- kalnih vprašanj, kjer mislim, da Združena lista socialnih demo- kratov ponuja prave rešitve." Majda Goznik Mag. Janez Kocijančič LENARSKE NOVICE PREVENTIVNA SKRB ZA VRSTVO PRED POŽARI ^ ____ Lenarška gasilska zveza je tudi letos pripravila obsežen program aktivnosti gasilskih društev in so ga tako povezali v mesec varstva pred požari. Pripravili so srečanje gasilcev veteranov, ki se ga je udeležlo 32 gasilcev iz lenarške občine. Srečanje so izkoristili za strokovno izobraževan- je, najstarejši pa so pripovedovali o gasilstvu v prejštijih časih. V okviru letošnjih prireditev so priravili in iz- vedli tri večje operativno-taktične gasilske vaje, v katerih so sodelovala vsa gasilska društva v občini Lenart. Na njih so lahko ugotovili tudi do- ločene pomankljivosti pri opremi društev, boljša pa je bila strokovna usposobljenost gasilcev. Po- nekod je oprema zelo zastarela in bi jo morali za- menjati s sodobnejšo. Organizirali so tudi srečanja društev "Mladi ga- silec", ki delujejo na lenarških osnovnih šolah. Za učence osnovnih šol in varovance vrtca pa so pri- pravili strokovno vodene oglede gasilskih domov in opreme. Prvič pa so se letos gasilci lotili še preventivnih nalog na področju ekološke ogroženosti.Po posameznih gasilskih društvih pa so imeli tudi srečanja in strokovna predavanja za boljše izobraževanje članov. VJEDNU KARITASA _______ Tudi v župnijskem Karitasu v Lenartu so v tem tednu potekale akcije za zbiranje življenjskih pre- hrambenih artiklov ter denarnih prispevkov. Pred- stavniki občinskega Karitasa so obiskali nekatere lenarške delovne organizacije in zasebnike, ki so darovali svoje proizvode ali denar. Kot nam je po- vedal lenarški župnik .M. Bezgovšek, bodo z zbrano pomočjo pomagali vsem tistim, ki jo naj- bolj potrebujejo. Nekatere upravičence pomoči imajo tudi v svojem registru in te bodo tudi pose- bej obvestili. Prav tako bodo pomagali beguncem, ki živijo v njihovi občini, del zbrane pomoči pa bodo namenili v Škofijski Karitas v Maribor. Ugotavljajo, da imajo trenutno dovolj oblačil, še vedno pa jim primankuje živil, sadja ter drugih živil. Seveda, se zbiranje dobrodelnih prispevkov v tem tednu ni končalo in še zmeraj so veseli vsa- kega prispevka. Občinski Karitas ima svoj sedež v prostorih župnijskega urada v Lenartu in v njem je vsak dan kdo od njihovih delavcev. Tako za li- ste, ki so pomoči potrebni kot tiste, ki bi s svoji- mi darovi radi polepšali življenje vsem, ki trpijo v pomanjkanju. POKAL SLOVENIJE OKROBOTSKEIVIROCK'N'ROLLU ................................. v nedeljo je v lenarški športni dvorani potekalo tekmovanje v akrobatskem rock'n'rollu za pokal Slovenije, ki gaje organiziral plesni klub Apolo- nij iz Maribora. Udeležili so se ga najboljši ple- salci iz Slovenije in Avstrije. Pred številnimi gle- dalci se je v različnih kategorijah pomerilo 50 plesnih parov iz sedmih klubov. Ta prireditev pa spada tudi med tekmovanja, ki bodo letošnjo se- zono in zaključek bo aprila v Mariboru. Po predtekmovanju, kjer sta nastopila dva para hkrati, so se najboljši pomerili v finalu. Tu so bili najuspešnejši plesalci plesnega kluba Bolero. Pri- plesali so si vsa prva mesta v vseh kategorijah ra- zen v katerigiji pionirji 2 in člani C. Ljubitelji tega plesa .so prišli na svoj račun, saj so videli dobro pripravljene in izvedene programe. Še posebej so bili atraktivni nastopi članov v akrobat- skem delu programa. Marija Slodnjak SREDISCE OB DRAVI Naravoslovni dan na tomo vse o mleku šolarji središke osnovne šole so minuli četrtek na naravoslovnem dnevu, ob sode- lovanju mariborske in ptujske mlekarne ter ormoškega zdravstvenega doma spoz- navali mleko in njegov vpliv v prehrani. Nižja stopnja je pripravila razstavo, na višji so se na to temo preizkusili na kvizu. Za popestritev sta obe mlekarni pripravili še pokušnjo njihovih mlečnih izdelkov. Olga Daljavec, ki na središki osnovni šoli skrbi za organiza- cijo naravoslovnih dnevov je povedala, da je bilo ta dan pri njih izredno zanimivo. "Če se izrazimo čisto po šolsko, sta bi- la učni in vzgojni smoter v ce- loti dosežena," je še dodala. Na temo 'o mleku' so pripra- vili tehnologi mariborske in ptujske mlekarne predavanje, Cilka Špindler iz Zdravstvenega doma Ormož pa je govorila o njegovem vplivu na zdravje otrok. Učenci nižje stopnje so skupaj z razrednimi učitelji pri- pravili priložnostno razstavo ter v vse skupaj vložili veliko tru- da. Pokroviteljica razstave. Mlekarna Ptuj, je bila še pose- bej navdušena nad tem, kar so pripravili četrti in drugi razredi, kljub temu, da so v vse skupaj vložili veliko truda tudi prvi in tretji razredi. Razstavljalci so prejeli njihove priponke, naj- boljši pa beležke. Ker pa je ško- da, da bi tako skrbno pripravlje- na razstava ostala brez odmeva za šolskimi zidovi, jo namera- vajo prenesti v ormoški zdrav- stveni dom. Učenci višje stopnje so mora- li skrbno poslušati vsa preda- vanja, ker so bila iz vsega pove- danega sestavljena vprašanja za kasnejši kviz. Tekmovanje je bi- lo napeto, predvsem pa nadvse poučno. Ker so imeli ob koncu tekmovalci šestih in osmih ra- zredov enako število točk, so organizatorji morali uporabiti še dodatna vprašanja. Zmagali so šestošolci, ki so bili na to še po- sebej ponosni. Pokroviteljica kviza Mlekarna Maribor pa je tekmovalce nagradila s pri- ložnostnimi nagradami. Šolarje iz osnovne Šole Sre- dišče ob Dravi pri naravoslov- nih dnevih ne zanima samo mleko, temveč tudi njihovo okolje. Tako bodo 2. decembra ob 18. uri z vsem zanimanjem prisluhnili predavanju znanega naravovarstvenika Boruta Štum- bergerja, ki bo govoril o tem, kako ohraniti reko Dravo. Vida Topolovec Skrbno pripravljena razstava nižje stopnje. (Foto: Fotokrožek OŠ Središče ob Dravi) Letni časi Andreja Božiča v petek, 18. novembra je bilo v ptujski Mestni hiši odprtje razsta- ve akvarelov slikarja Andreja Božiča in obenem tudi predstavi- tev njegovega koledarja za leto 1995. Koledar je izšel v nakladi 3000 primerkov, oblikoval ga jc Janko Marinič, fotografije so delo Stojana Kerblerja, o umetnikovi likovni govorici sem napisala Stanka Gačnik, tiskal pa je Goren- jski tisk iz Kranja. Glavnina akvarelov Andreja Božiča, zbrane v (mogoče prema- lokrat izkoriščeni možnosti za promocijo nekega umetnika in njegove umetnosti) v koledarski obliki, so bile doslej še nevidene. Vendar pa se nam po srečanju z njimi zazdijo kot stare znanke, saj jc Božičevo slikarstvo motivno in formalno, že od nekdaj enovito in razpoznavno. Ciklus dvanajstih akvarelov lah- ko razdelimo v štiri letne čase. Narava (pokrajina) se preko sli- karjeve likovne govorice preliva iz romatnične ZIME. v zeleno in buhtečo POMLAD, potem se raz- greje v vročem POLETJU in na koncu umiri v rodovitni JESENI. V različnih upodobitvah narave sc kaže intimna slikarjeva izpovedna, emotivna in tudi barvna moč v kot "dih" nežnih podobah. Božičeva "slikarska narava" si vedno znova in znova izbira "tra- dicionalno prizori.šče": pokrajino z drevesi in hišami, gozd, obrežje Drave, pogled z okna... Likovna izraznost in izpovedna moč njego- vega slikarstva se kaže v njego- vem osebnem in prcfinjenem občutku dojemanja in doživljanja narave. V njenem objeinu dobi sli- kar občutek večje ustvarjalne sproščenosti in notranje razgiba- nosti, ki se potem v nekaj potezah prelije na papir. Njegovi lirični "letni časi" so kompozicijsko, mo- tivno in barvno dorečeni. Preli- vanje toplih barvnih tonov ne po- maga samo določiti naravne obli- ke tistega, kar slikar slika, temveč z iijo izraža predvsem čustveno ozražje upodabljajoče narave. Ob gledanju in dojemanju Boži- čevih akvarelov se tni zdi, kot da se realnost prepleta z irealnostjo, stvarnost s fikcijo. resničnost z do- mišljijo. Slike spregovorijo navz- ven in navznoter. Pa še nekaj jc za- nimivo ob gledanju in sedaj listanju Božičevih akvarelov. Slikar nas s svojimi deli ne sili v neko zavze- manje stališč in mnenj, ampak se ob soočanju z njimi sprostimo, raz- beremo neka sporočila, uživamo ob lepoti in ugajanju pokrajine v ra- zličnih barvanih odtenkih in v ra- zličnih letnih časih. Nenazadnje, zakaj bi potvarjali resnico oziroma v primeru Andrejevih akvarelov na- ravo, če je ta lepa in neskončna. Stanka Gačnik 8 _ NAŠI KRAJI IN LJUDJE 24. NOVEMBKR 1994 TEDNIK SEDEM NEPOMEMBNIH DNI Cas volitev — cas obtožb Pravzaprav ni nič nenavadnega, če predvolilni čas spremlja tudi povečana kritičnost. Nič slabega tudi ni, če si posamezne stranke med seboj dokazujejo spodrsljaje ali napake, to je konec koncev se- stavni del parlamentarne demokra- cije in tudi eno izmed zagotovil, da stranke druga drugo kontrolira- jo in, da si medsebojno prepreču- jejo zlorabo politične moči in po- litičnih pooblastil. Seveda pa je nekaj povsem drugega, če se javna politična scena začne spreminjati v javno obrekovalnico z netočniini in izmišljenimi podatki ter ob- tožbami. To potem vnaša v jav- nost nervozo, nezaupanje in strah. Pri nas še nismo vzpostavili takš- nega vrednotenja sistema, ki bi hudo sankcioniral vse tiste, ki se pregrešijo zoper točnost podatkov in ki skušajo z neresnicami kovati svoj politični kapital. Razločevan- je je pri nas nasploh težavno, ker vsi vztrajajo pri "svojem". NAPAČNE ŠTEVILKE O BORCIH_ Janez Janša, lider Socialdemo- kratske stranke Slovenije je nedavno v televizijskem intervjuju omenil tu- di borčevske pokojnine kot posebno obliko privilegijev. Na te Jan.ševe kritike se je odzval predsednik Zve- ze združenj borcev Slovenije Ivan Delničar s trditvijo, da Janša mani- pulira oziroma navaja neresnične podatke o borcih NOB, o borčevskih pokojninah in privilegijih. "To v javnosti povzroča zmedo in začudenje, med borčevsko populaci- jo pa vznemirjenost in prizadetost", piše Dolničar. "Gospod Janša pripo- veduje, daje bilo leta 1945 v parti- zanskih enotah 35 tisoč partizanov, danes pa v Sloveniji borčevsko po- kojnino prejena 65 tisoč ljudi, čeprav jih je v tem času že veliko umrlo. Sprašuje, od kod ta razlika in si sam odgovarja, da so zanj to pri- vilegiji. Hkrati pravi, da so to "plačani volilci," ker gredo pred vsakimi volitvami politiki iz nekate- rih strank, predvsem iz Združene liste socialnih demokratov, k tem ljudem in jim pravijo, da bodo to pokojnino izgubili, če ne bodo volili zanje. "Dolničar kategorično poudarja da je v različnih oblikah upora proti okupa- torju v Sloveniji sodelovalo okoli 72.000 ljudi in ne (samo) 35 tisoč kot navaja Janša. "Lažno navajanje po- datkov in očitek, da so udeleženci NOB, ki so upokojeni pod ugod- nejšimi pogoji "plačani volivci neka- terih strank," je groba žalitev za pri- zadete stranke in posebno udeležence NOB," meni Ivan Dolničar. Nekatere Jan.ševe navedbe iz zad- njega ča.sa so demantirali tudi povel- jnik štaba teritorialne obrambe Slove- nije general polkovnik Albin Gut- man, glavni tajnik Združene liste so- cialnih demokratov Dušan Kumer in novinarka Dela Slava Partlič. General Gutman je dejal, da je Janša na tele- viziji izrekel "najmanj dve neresnici o ministrstvu za obrambo." Tajnik Združene liste Kumer pravi, da so ne- katere Janševe izjave o tej stranki laž, celo laž na kvadrat. Oglasil pa se je tudi Janša, ki je dejal, da ne odstopa od svojih ocen v zvezi z združeno li- sto, pa tudi ne od navedb v zvezi obrambnim ministrom in TO. Sicer pa lahko kmalu pokaže, da so svojevrstna "potegavščina" in sumljivo dejanje tudi sedanje ne- kontrolirane izjave kandidatov za občinske svetnike in še zlasti za župane, ki volilcev marsikdaj oblju- bljajo "gradove v oblakih", čeprav bi morali vedeti, da je njihova moč in zmožnosti objektivno omejena. Kandidat Liberalne demokracije za ljubljanskega župana dr. Dimitrij Rupel obljublja brezplačen prevoz z mestnimi avtobusi, odhod Ljubljane v Evropo in prihod Evrope v veliko res pravih domačih gostiln in še marsikaj koristnega. Seveda pa so med svetniškimi in županskimi po- nudbami tudi veliko bolj resne in skrb zbujajoče zadeve. Liderja Slo- venske nacionalne desnice — Sašo Lap in Marjan Poljšak napovedujeta lastno nacionalno gardo, to naj bi bili posebni postavljeni ali plačani oboroženi oddelki, ki bi bili nepo- sredno podrejeni županu, ker država ne zna zagotoviti ustrezne varnosti. Torej bi dobili države v državi. Se- veda pa stvar ni .smešna, ker je fun- kcija Nacionalne garde očitno pove- zana tudi s siceršnjo osrednjo pro- gramsko usmeritivjo desničarske stranke na vsestransko "či.ščenje" Slovenije in njeno zaščito pred Ne- slovenci oziroma kot pravijo pred "nadležnimi tujci". Sicer pa se v pri- meru izvolitve nacionalistično de- snih županov obeta še ena vznemir- ljiva novost. Marjan Poljšak, ki je županski kandidat v Ajdovščini na- poveduje, da bo veliko pozornosti namenil mladini, ker je zaradi pre- več liberalistične vzgoje zgubila moralo in bonton. Kot možno reši- tev je napovedal, da bodo očetje mo- rali opravljati redarsko delo in svoje otroke ponoči čakati na straži ter jih po potrebi pretepati s pendreki. Iz Trebnjega pa poročajo, da kan- didat Liberalne demokracije za župana Trebnjega svojo volilno kampanijo zelo uspešno opravlja kar po gostilnah. Informacije ne govori- jo o tem, ali je v to vključen tudi (brezplačen) predvolilni golaž... POLITIKA, ŠELE POTEM VSE OSTALO Če bi sklepali na osnovi poročil o predvolilnem dogajanju na Sloven- skem, potem bi morali ugotoviti, da je povsod v ospredju politika in uk- varjanje s prihodnostjo. O konkret- nih vsakdanjih problemih in zagateh ljudi je - vsaj po poročilih sodeč - bolj malo govora. Vsekakor je nena- vadno, da v predvolilnem času osta- jajo malodane neopažena nekatera opozorila o čedalje bolj neugodnem položaju žensk. Udeleženke nedav- nega posveta o položaju žensk in o demografskem razvoju na manj raz- vitih območjih, so opozorile, da je čas, ki ga živimo, izrazito nenaklon- jen ženskam in mladini. Do še bolj dramatičnih sklepov so prišli na ne- davni predkongresni delavnici Zve- ze svobodnih sindikatov o položaju žensk — delavk v Sloveniji. Zgro- ženo so ugotovili, da se v takšnih razmerah nekateri zavzemajo za na- daljnje zaostrovanje socialnih pogo- jev za ženske, tako na primer propa- girajo izenačitev pokojninske delov- ne dobe za moške in ženske, čemur se bodo svobodni sindikati, kot so dejali na posvetu, odlično uprli. Prav tako je nelogično, da togi pred- pisi onemogočajo upokojevanje ti- stim, ki so že izpolnili predvideno delovno dobo, niso pa .še dovolj sta- ri. Še bolj vznemirljiva je ugotovi- tev z nedavnega kongresa sindikata delavcev v tekstilni in usnjarski in- dustriji, da v nekaterih tovarnah "bolj kot na ljudi, pazijo na stro- je..." Čedalje več je tudi primerov, ko morajo mlade ženske ob podpisu pogodbe o delu delodajalcu obljubi- ti, da ne bodo rodile pa tudi nekateri zakoni pravzaprav s svojimi posa- meznimi določbami kaznujejo žen- ske, ki se odločajo za rojevanje. Zakaj ne bi tudi o teh in podob- nih vprašanjih spregovorili bolj določeno (in zavezujoče) na pre- dlovilnih sestankih? Jak Koprive PREJELI SMO Gospod urednik z zanimanjem sem v vašem Tedniku prebral predvolilni razglas LDS za nastop na lokalnih volitvah. Prisluhnil sem predvsem geslu: "Naj bo volilec tisti, ki bo odločal, ne pa politika nizkih udarcev" Koliko velja to geslo? Predsednik LDS Ptuj, gospod Milan Čuček, Emil Mesarič in Rudolf Bogdan so me dne 13.10.1994 obiskali in povabili naj kandidiram na listi LDS. Odklonil sem vabilo za kandidaturo župana v občini Kidričevo, sprejel pa vabilo za kandidaturo v občinski svet. Po tem sem odklonil več vabil z izgovorom, da sem kandidaturo oblju- bil prvi stranki, ki me je povabila k sodelovanju. Dan pred iztekom roka za kandidaturo sem, povsem slučajno, od go- spoda Bogdana izvedel, da me stranka LDS ne želi kandidirati na svoji listi. Ne glede na avtonomno pravico vsake stranke, da samostojno odloča o kandidaturi se lahko oceni, kaj vse je - politika nizkih udarcev. Dan po lem dogodku sem slišal po telefonu: "Zakaj pa niste kandidirali pri "pra- vi" stranki"? V Občini naj bo politika predvsem - morala. Vojteh Rajher STRANKARSKI KOTIČEK: IR OBČINO MAJSPERK TRIJE KANOIDATI DSU Društvo upokojencev in Demo- kratična stranka upokojencev Majšperk bosta predstavitev svojih treh kandidatov za župane nove občine Majšperk opravili v petek, 25. novembra ob 16. uri v veliki dvorani KS Majšperk. Po predstavit- vi pa bo zanimivo predavanje o zdravi prehrani in uporabi domaČih zdravil; predavala bo magistra Bre- da Dolenc, specialistka za zdravilna zelišča iz Rogaške Slatine, sedaj vodja lekame v Majšperku. OM ZLSD ORMOŽ Na novinarski konferenci so pred- stavili kandidata za župana ormoške občine Andreja Pučka in tudi nosil- ce kandidatnih list. Tako je nosilka kandidatne liste v prvo volilni enoti Anica Megla od Svetega Tomaža, v drugi Franc Škorjanc iz Središča ob Dravi, v tretji Ljuba Fišer iz Or- moža ter v četrti Ivan Vajda iz Ve- like Nedelje. yT ORMOŽ - PREDVOULJ\il SHODI SKD l\l ZELENIH SLOVENIJE v nedeljo popoldan je bil v Ivan- jkovcih predvolilni shod strank SKD in občinskega odbora Zelenih Slovenije, ki sta o medsebojnem so- delovanju ter skupnem nastopu na lokalnih volitvah (v vseh štirih vo- lilnih enotah občine Ormož imajo skupne kandidatne liste za vsetni- ke), pa tudi po njih, podpisaU spora- zum. Predstavili so Jakoba Školibra - nosilca njihove liste v prvi volilni enoti s svojim programom in Miro- slava Hanželiča (SLS), ki ga pri kandidaturi podpirata tudi stranki SKD in Zelenih Slovenije. V torek zvečer je bil takšen volil- ni shod pri Miklavžu, kjer so pred- stavili Petro Škvorc - nosilko skup- ne liste. Drevi bo predvolilni shod na Kogu. v soboto pa v Središču ob Dravi. VT ORMOŽ - PREDSTAVIL SE JE PROFESOR VILI TROFENIK- KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE ORMOŽ 160 podub volilcev je 51 letnega profesorja matematike Vilija Trofe- nika, sedanjega predsednika or- moškega izvršnega sveta moralno zavezalo, da se je odločil in sprejel kandidaturo za ormoškega občinske- ga župana. V prihodnjih dneh se bo pogovarjal z volilci na zborih. VT SOLSKI ZVONEC oš OLGA MEGLIČ • Jutri bodo na Olgici ob letošnjem dnevu odprtih vrat povabili starše učencev, poslovne partnerje šole in njene prijatelje ter sodelavce. Dan so poimenovali In- teresni kulturni dan, obiskovalcem pa bodo predstavili razsta- vo Narodna obrt v luči otrok, nastopili bodo Vlado Kreslin ter Spidy in Gogi. Sicer pa je ta šola med^prvimi zabeležila me- sec boja proti kajenju in alkoholizmu. Že od prejšnjega tedna so na mladinskem oddelku ptujske knjižnice na ogled risbe, plakati in spisi učencev in učenk na temo Mi živimo drugače — brez alkohola in cigaret. DELAVCI TOVARNE EME DOLANE DOČAKALI PLAČE Za izplačilo regresa se še dogovarjajo v začetku prejšnjega tedna so delavcem tovarne Eme Dolane iz- plačali plače za julij, avgust in septeinber. Oktobrske plače pa jim bo- do, kot je povedal predsednik podružnice Neodvisnih sindikatov v tej tovarni Slavko Veselič, izplačali te dni, regres pa do konca leta. Prav tako mora Emil Mlakar v roku dveh mesecev po odločbi inšpektorja za delo plačati prispevke za socialno zavarovanje. Po dogovoru z lastni- kom so stavko spremenili v protestni shod, čakanje na delo doma. ki naj bi bilo brez plačila pa jim bodo v celoti plačali. Delo v tovarni trenutno poteka normalno. Po zagotovilih lastnika naj bi ga bilo dovolj, pa tudi denar za plače je, tako da v bodoče delavci naj ne bi več ostajali brez njih. Še \edno pa ni trdnih zagotovil, da bo v tej tovarni proizvodnja kmalu stekla. Emil Mlakarje objekte bivše tovarne Olga Meglič kupil novembra 1991. leta. MG TEDNIK 24. NOVEMBER 1994 ^ TOD IN TAM — 9 LENART — NA SEJI IS b^DE N AcioTiA L^Iz^u ■ ^ • Rešili polovico zalitevkov Na zadnji seji lenarškega izvršnega sveta so obravnavali poročilo o poteku denacionali- zacije, ki ga je pripravil se- kretariat za^ družbenogospo- darske zadeve'. Od takrat, ko so začeli uresiiičevati zakon, so prejeli 452 zahtevkov za vrnitev odvzetega premožen- ja. Največ vlog se nanaša za vrnitev kmetijskih zemljišč in sicer 429. V okviru teh zahtev- kov terjajo prvotni lastniki še vrnitev 200 viničarij ter pri- padajoča stavbna zemljišča. Poleg tega so dobili 20 zahtev- kov za vrnitev stanovanjskih zgradb in stanovanjskih zem- ljišč ter tri zahtevke za vrni- tev odvzetih gospodarskih po- slopij. V ienarški občini izvajajo za- kon o denacionalizaciji pri- bližno tako hitro kot večina občin severovzhodne Slovenije in doslej so rešili že polovico zahtevkov. Komisija je že izdala 175 del- nih ter 51 popolnih odločb, ki se v glavnem nanašajo za vrni- tev kmetijskih zemljišč in goz- dov. Tako so razlaščencem vrni- li 357 hektarjev kmetijskih površin, njiv in travnikov ter 309 hektarjev gozdov. Izdali so tudi štiri odločbe za vrnitev sta- novanjskih zgradb in stavbnih zemljišč. Še vedno pa ostaja polovico zadev nerešenih. V glavnem za- radi tega, ker morajo ugotoviti državljanstvo bodočih lastni- kov, precej zahtev pa se nanaša le na odškodnine, saj je odvzeto premoženje v celoti last fizičnih pravnih oseb. V naravi Bodo lahko vrnili še približno 60 spornih zemljišč, preostalim pa bodo plačali odškodnino. Po mnenju omenjene komisije se reševanje zelo podaljšuje za- radi pritožb, ki jih imajo zaradi tega, ker začete komasacije še niso končane in se lastniki pri- tožujejo. Pritožilo se je tudi podjetje ŽIPO iz Lenarta in si- cer zato, ker so v preteklosti vložili precej sredstev za iz- boljšanje kmetijskih zemljišč, predvsem v hidro - in agrome- lioracije. M. Slodnjak SE O PRIZADEVANJIH ZA UREDITEV POLOŽAJA ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV Ob peticiji tudi deset siciepov Ob peticiji, ki jo je republiški odbor sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides poslal državnemu zboru in vladi Republike Slovenije, je na seji v Mariboru 14. novembra, ko je odstopil od bojkota dežurstev do nadaljnjega, sprejel tudi deset sklepov. Izhodiščna plača splošnega zdravnika (brez specializacije) mora biti dve povprečni plači v gospodarstvu v Republiki Sloveni- ji, vsako podaljšano delo zdravni- ka čez polni delovni čas je nadur- no delo in se mora tako tudi na- grajevati. Zaradi obveznega dela čez polni delovni čas Fides zahte- va, da se osnovna plača zdravnika poveča za 15 odstotkov glede na osnovno plačo, ker pa zdravniki in zobozdravniki zaradi konkurenčne klavzule ne morejo opravljati svo- bodnega poklica, se jim mora osnovna plača povečati za nadal- jnjih 15 odstotkov, vsa plačila za delo čez polni delovni čas, za ka- terega se plačujejo prispevki, se naj štejejo v pokojninsko osnovo. Za delo čez polni delovni čas, ki je posledica zakonskih obvez, se ne uveljavlja progresivna davčna lestvica. Od ministrstva za zdrav- stvo in vodstev zavodov sindikat Fides zahteva, naj delo uredijo v skladno z zakonsko določenimi te- denskimi obremenitvami. Vse di- rektorje, ki bodo kršili določbe o omenjenih obremenitvah in počit- ku med dvema delovnima dnevo- ma in dvema delovnima tednoma, bodo prijavili pristojnim organom. Fides bo nemudoma začel postop- ke za uveljavitev teh zahtev pri ministrstvu za zdravstvo ter pred drugimi državnimi organi. Če zahteve ne bodo realizirane, bodo organizirali splošno stavko zdravnikov in zobozdravnikov. Na sestanku v Mariboru je Fides tudi ocenil, da je direktor mariborske bolnišnice dr. Rudi Turk z uvajan- jem prisilnega dela in z grožnjami nabiral politične točke, saj kandi- dira na listi LDS za župana mesta Maribor. Hkrati pa ugotavili, da pa se mnogi direktorji zdravstve- nih zavodov v Sloveniji zavedajo, da se kvalitetnega dela brez dobro plačanih in inotiviranih zdravni- kov in zobozdravnikov ne da orga- nizirati. ODBOR FIDESA PTUJSKE BOLNIŠNICE "Delo zdravnikov in zobod- zravnikov je podcenjeno" Dan po sestanku Fidesa v Mari- boru, se je sestal tudi odbor Fidesa bolnišnice Ptuj. Med sklepe je za- pisal, "da zdravniki sindikata Fi- desa bolnišnice Ptuj podobno, kot člani Fidesa po vsej Sloveniji, začasno odstopajo od odločitve, da bi 21. novembra 1994 prenehali z delom čez redni delovni čas." Javnost je bila pred tem ob- veščena, da bo do bojkota dežur- stev v ptujski in mariborski bol- nišnici prišlo že 14. novembra. Tako se je za resnično izkazala iz- java do nedavnega člana izvršilne- ga odbora repuliškega Fidesa dr. Janeza Mrška, ki je povedal, da v ptujski bolnišnici zagotovo do 21. novembra ne bo prišlo do stavke oziroma kakšne druge oblike pro- testa zaradi neurejenih delovnih razmer in plač zdravnikov in zo- bozdravnikov. Na sestanku 15. no- vembra so tudi izrazili zaskrblje- nost nad nerazumevanjem držav- nih organov za problematiko zdravnikovega dela ter ugotovili, da je delo zdravnikov in zoboz- dravnikov ppdcenjeno, zato zahte- vajo ureditev njihovih plač na način, kot je to že urejeno za ne- katere druge poklice in dolžnosti. Direktorja bolnišnice dr. Lojzeta Arka so s svojimi sklepi seznanili, 16. novembra, ko se je na internem in kirurškem oddelku ptujske bol- nišnice že pričelo turnusno delo. Ker pa je direktor bolnišnice želel imeti uradno opredelitev re- publiškega odbora Fidesa do dela v turnusu, jim je poslal 16. no- vembra pisno prošnjo z dodatno navedbo, da bo na osnovi odgovo- ra ponovno sklical .sejo strokovne- ga sveta bolnišnice, ki bo razpra- vljal o preteklih odločitvah in o načinu dela v bodoče. Odgovor Fi- desa je prejel še isti dan brez opre- delitve. Fides gaje le obvestil, da je njegov republiški odbor 14. no- vembra po analizi razmer v vseh splošnih bolnišnicah v Sloveniji sklenil, da začasno odstopi od svoje določitve, da zdravniki ne bodo več delali kot se sedaj zahte- va z organizacijo dela v zdravstve- nih zavodih. S SESTANKA DIREKTORJEV ZDRAVSTVENIH ZAVODOV SLOVENIJE V LJUBLJANI, 17. NOVEMBRA "Zaščitili bomo potrebe bol- nikov in zagotovili neprekinje- no zdravstveno varstvo" Direktorji 31 slovenskih zdrav- stvenih zavodov .so na sestanku v Ljubljani, na katerem so razpravljali o najnovejših zahtevah slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov ter o razmerah v zdravstvu, .sestavili spo- ročilo, v katerem ugotavljajo, "da nova razmerja plač sicer predsta- vljajo korak na poti k učinkovi- tejšemu nagrajevanju dela, da pa je strokovno in intelektualno delo v Sloveniji na splošno še podvredno- teno. Zato je tudi po sprejemu nove zakonodaje še veliko zaposlenih v zdravstvu slabo plačanih, kar med njimi ne povzroča le veliko nezado- voljstva, ampak tudi odhajanje v druge poklice. Vodstva zdravstvenih zavodov so zato soočena z velikimi težavami pri učinkoviti organizaciji dela. Zato bomo podpirali vsa priza- devanja, da bi v okviru zakonitosti in zakonitih poti dosegli boljše vrednotenje znanja, izkušenj in do- brega dela vseh zaposlenih v zdrav- stvu. Zato predlagamo slovenski vladi, da nas zaradi bolj preglednega načrtovanja seznani s kratkoročno ter dolgoročno strategijo plač, ki naj bo pogojena z ekonomsko dinamiko naše države. Predlagamo tudi, da se delovna zakonodaja čimprej spreme- ni tako, da bo na področju javnih služb primerljiva z drugim.i tovrstni- mi zakonodajami v razvitih državah. Ob upoštevanju zakonitih delovnih obremenitev v zdravstvu zagotavlja- mo, da bomo zaščitili potrebe bolni- kov in zagotovili neprekinjeno zdravstveno varstvo. Po potrebi bo- mo spremenili dosedanji način dežu- ranja in ga nadomestili z drugimi zakonitimi oblikami dela. Poostrili bomo nadzor nad izrabo delovnega časa in pozorno spremljali razloge za dolge čakalne dobe. Pri v.seh izre- čenih ukrepih bomo dosledno upošte- vali določila delovne zakonodaje in .sklenjenih pogodb ter si pridobili .so- glasje državne inšpekcije za delo." Direktorji slovenskih zdravstve- nih zavodov so na .sestanku v Lju- bljani izjavili tudi, da bodo s šestimi sindikati, v katere so sindikalno or- ganizirani zaposleni v slovenskem zdravstvu, od tega so trije reprezen- tativni, .sodelovali skladno z zako- nom in sklenjenimi kolektivnimi po- godbami. Sindikalnih zahtev zunaj teh okvirov ne bodo upoštevali. Ne bodo pa tudi dovolili posamične ali skupinske sindikalne aktivnosti mi- mo določil sindikalnega dela in med delovnim ča.som, ki je predvsem na- menjen bolnikom. Na sestanku direktorjev zdrav- stvenih zavodov je sodeloval tudi republiški inšpektor za delo, kije iz- javil, daje ptujski predlog za delo v turnusu zakonit, morda celo preveč "samoupravno pripravljen". Direktor ptujske bolnišnice je po sestanku v Ljubljani napovedal se- stanek strokovnega sveta za 21. no- vember, ko naj bi celovito analizira- li dobre in slabe strani uvedbe tur- nusnega dela. TURNUS JE BILA LE GROŽNJA... Po treh dneh turnusnega dela se je znova oglasil odbor Fidesa ptuj- ske bolnišnice z izjavo, v kateri je zapisal, "da se sindikat Fidesa ptujske bolnišnice distancira od poskusnih ukrepov direktorja ptuj- ske bolnišnice, ki je z odredbo pri- silil zdravnike internega in ki- rurškega oddelka, da opravljajo delo v triizmenskem turnusu od 16. novembra. S tem prevzema gospod direktor nase vso odgovor- nost za morebitne izpade in orga- nizacijske napake, ki se že poja- vljajo pri našem delu. Pri tem želi- mo tudi poudariti, da dela v triiz- menskem turnusu nismo zahtevali, ampak smo z njim samo zagrozili, ker se zavedamo, da so posledice takega dela lahko katastrofalne za bolnike!" Takšna je zgodba Fidesovih pri- zadevanj za boljše plače zdravni- kov in zobozdravnikov, ki pa ji še ni videti uspešnega konca, saj kot se je doslej že večkrat pokazalo, ni pretirane pripravljenosti za reševanje problemov in zahtev slovenskega zdravništva. Pričako- vati je, da bo turnusno delo na dveh oddelkih ptujske bolnišnice sicer ukinjeno "v korist bolnikov" kot se poudarja, ostaja pa grenak priokus, da se vse bitke za boljši položaj zdravnikov začenjajo na hrbtih bolnikov. Ob tem pa bije v ospredje tudi, da sindikat ni našel pravočasnega stika z vodstvom bolnišnice oziroma obratno, saj je bilo časa dovolj, da se začeto delo na pripravi turnusa prekine in delo nadaljuje po starem. Kolikor bodo zadnji dogodki škodili ugledu bolnišnice (nezado- voljni bolniki in zdravniki) bo po- kazal čas, ki pa je v tem trenutku Ptujčanom še posebej nenaklon- jen. V slovenskem prostoru se bije bitka za kategorizacijo bolnišnic, ptujska bolnišnica pa bo, če bo ob- veljal predlog komisije, le krajev- na. Ob tem pa minister za zdrav- stvo dr. Božidar Voljč neuradno izjavlja, "kje imate strokovne ra- zloge za regijsko oziroma ob- močno bolnišnico?" Majda Goznik 10 OD Trm 24. NOVEMBER 1994 TEDNIK DESET fiLAVNIl SPOROHlL ZA SVnOVNI MN AIDSA 1114 AIDS in družina 1. HIV in AIDS Aids (sindrom pridobljene imun- ske pomanjkljivosti) je zadnja stop- nja okužbe z virusom človekove imunske pomankljivosti (HIV). Da se bolezen aids razvije pri okuženem človeku lahko mine tudi več kot deset let, po ugotovljeni diagnozi aids pa večina bolnikov umre v treh letih od izbruha bolezni. 2. Načini prenašanja Večina vseh okužb z virusom HIV se prenaša s spolnim odno- som. Virus HIV se lahko prenaša tudi z okuženo krvjo ali krvnimi proizvodi (pri nas v Sloveniji je vsa kri, ki se uporablja v medicin- ske namene, testirana), z uporabo okužene igle in iz matere na otro- ka pred porodom, med njim in po njem z dojenjem. Nikakor pa se ne prenaša z običajnimi družabnimi stiki. 3. Problem svetovnih razsežnosti Svetovna zdravstvena organiza- cija ocenjuje, da se je po svetu do sredine leta 1994 z virusom HIV okužilo že več kot 16 milijonov odraslih in en milijon otrok. Pri okoli 4 milijonih odraslih in otrok se je že razvila bolezen aids. Čeprav je največ bolnikov v Afri- ki, ni prizanešeno prav nobeni ce- lini. Danes se virus HIV bliskovi- to širi po Latinski Ameriki in Azi- ji- 4. Prenašanje aidsa s spolnim odnosom lahko preprečimo Prenašanje bolezni s spolnim odnosom lahko preprečimo z vzdržnostjo, z zvestobo med dve- ma neokuženima partnerjema in z varnejšo spolnostjo, ki vključuje nepenetrantni spolni odnos ali uporabo kondomov. Otroci morajo biti seznanjeni s preprečevanjem aidsa, še preden postanejo spolno aktivni. Kondomi morajo biti do- segljivi vsem, ki jih potrebujejo. 5. Družina Koncept družine ni nujno ome- jen na krvne vezi, poroko, spolni odnos ali posvojitev. Vsako skupi- no, katere vezi se gradijo na zau- panju, medsebojni pomoči in skupni usodi, lahko obravnavamo kot družino. Tako lahko na verske skupnosti, delavska združenja, podporna društva, mladinske pou- lične tolpe, skupine uživalcev dro- ge, združenja "sex workerjev" in vladne, nevladne ter medvladne organizacije gledamo kot na širše družine človeštva. 6. Tihi vplivi na družine Vsak dan se okoli 6000 ljudi na novo okuži z virusom HIV. Vpliv vsakega od njih na bližnje ljudi lahko primerjamo s širjenjem va- lov na vodni površini, kadar vr- žemo kamen. 7. Dodatna nevarnost devetdesetih let Mnogo družin v devetdesetih le- tih prizadevajo politični nemiri, družbeni neredi, selitve in drugi dejavniki. Za milijone od njih pa predstavlja virus HIV še dodatno grožnjo. Kadar hranitelj družine zboli za aidsom, se družina pogo- sto sooči z izgubo dohodka in včasih tudi z oskrbo hrane. 8. Dodatno breme za ženske Skoraj polovica na novo okuženih odraslih so ženske. Ker pa po tradiciji običajno skrbijo za družino, so prizadete tudi neo- kužene ženske, kadar se okužba pojavi v družini. 9. Otroci plačujejo vse večjo ceno Vse bolj in bolj otroci plačujejo ceno za aids — s tem, da se sami okužijo ali pa s tem, da je okužen nekdo v družini. Lahko izgubijo starše in so prisiljeni živeti na ulici, če ni sorodnikov, ki bi pomagali. 10. Skrb družine Vse družine, tako tradicionalne kot netradicionalne, lahko prispe- vajo pri preprečevanju širjenja aidsa tako, da se prepričajo, ali njeni člani razumejo in upoštevajo vse, kar je znano o virusu HIV in o varnem obnašanju. Kadar pa nji- hov član zboli za aidsom, je družina najboljši vir razumevanja, sočutja in pomoči. Krvodajalci 8. NOVEMBER — Drago Kokot, Mihalovci 58, Ivanjkovci; Magda Brenčič, Rimska pl. 20. Ptuj; Miran Zemljarič, Spuhlja 140, Ptuj; Milena Ozvatič, Ločki Vrh 1, Destrnik; Franc Rakuš, UI. Lac- kove čete 12, Ptuj; Milan Slavinec, Orešje 140, Ptuj; Metka Dolenc, Župečja vas 49, Lovrenc; Zlatko Gajšek, Podlehniic 66/a; Janez Za- vec, Zg. Leskovec 9/b; Frančiška Bratuša, Korenjak 3, Zavrč; Oskar Štumi, Raičeva II, Ptuj; Edita Trop, Kajuhova 3, Ptuj; Snežana Vindiš, Kolodvorska cesta 2, Ormož; Marija Krušič, Spuhlja 132, Ptuj; Marija Mere, Jurčičeva 14, Ptuj; Zvonko Ozmec, Placarovci 4, Gorišnica; Andreja Capuder, Borovci 60, Dornava; Marija Haložan, Obrež 46, Središče ob Dravi; Marjanca Kajzer, Cirkovce 60/a, Cir- kaovce; Vlasta Mršek, UI. Jožefe Lacko 34, Ptuj; Sonja Drobnak, Mladinska 12, Ptuj; Tanja Žmauc, Savci 63, Tomaž; Du,šan Šebe- nik, Rimska ploščad 22, Ptuj; Milena Vrečar, Drstelja 48, Destrnik; Magda Gol, UI. Žetalskega Jožeta; Mihael Jerebič, Moravci 136, Mala Nedelja; Ivan Sagadin, Cirkovce 59/b, Cirkovce. 9. NOVEMBER — Štefan Čamič, Podlubnik 158, Škoija Loka; Franc Židan, Moste polje 2I/b; Uroš Por, Blejska Dobrava 73; Bog- dan Strah, Frankolovska 22, Maribor; Domen Gornik, UI. Ruške čete 4, Ruše; Albert Gostenčnik, Uršlja Gora 7, Ravne; Damjan Pe- tek, Moškanjci 116, Gorišnica; Gregor Tkalec, Skopska 6, Ljublja- na; Tomaž Krevatin, Kolarska 2, Koper; Ivan Boršič, Rajnkovec 9, Rogaška Slatina; Zoran Ločičnik, Arnolda Tovornika 9, Maribor; Branko Berke, Sv. Jurij 113; Damijan Toplak, Nedelica 60, Tur- nišče; Andrej Goričan, Izseljenska 1, Slovenska Bistrica; Dušan Kmetec, Počehova 71; Marjan Zupančič, Meniška vas 75, Marjan Emeršič, Majski Vrh 47, Videm; Tadej Adamič, Graben 3, Ortnek; Marcel Hančič, Trg revolucije 10/a; Zoran Smiljanič, Majstrova 14, Litija; Sašo Živko, UI. B. Greif 26, Maribor; Janez Fink, Drska 2, Novo mesto; Tomaž Štefok, Pušnikova 13, Maribor; David Zelenik, Bevkova I, Maribor; Boris Kokol, Bodkovci 31, Juršinci; Franc Pišek, Lovrenc na Dravskem polju; Ladislav Čakš, Dol 4, Šmarje pri Jelšah; Boris Božičnik, Sp. Pohanica 5/a, Artiče; Goran Zmrzljak, UI. Frankolovskih žrtev; Aleš Rižnar, Limbu.ška c. 9, Ma- ribor; Domen Šetrajčič, Matija Blejca 2, Kamnik; Gorazd Božič, Brodarska 14, Litija; Matej Berger, Hrastovec 14, Lenart; Janez Po- točnik, Ptujska Gora 82; Boris Lebar, Prapotnikova 5, Ptuj; Damjan Fujs, Frankovo naselje 90, Škofja Loka; Franci Zakrajšek, Podžaga 7, Velike Lašče; Matej Sajovic, Golniška c. 82, Kranj; Miran Staj- nko, Gresovščak 1, Ljutomer; Stanko Lenart, Nova vas 72; Matjaž Ferjančič, Budanje 5, Vipava; Dejan Aničič, Sokolska 19, Višnja gorica; Ernest Pavlin, Sajenice 1, Mirna. 10. NOVEMBER — Stanko Kolenko, Zamušani 35/a, Gorišnica; Andrej Vugrinec, Markovci 33/a; Janez Muhič, Zidanškova 26, Ptuj; Janez Krajnc, Korenjak 6, Zavrč; Lučka Kostajnšek, Kraigher- jeva 29, Ptuj; Janko Petek, Trubarjeva 9, Ptuj; Dušan Grimšič, Krčevina 131, Ptuj; Anton Ratek, Kicar 118/b, Ptuj; Darko Kla- neček, Skorba 19/b, Hajdina; Bojan Krajnc, Šentilj 114/c, Šentilj; Zdravko Malek, Gomila 8, Destrnik; Roman Podgoršek, Cirkovce 1/n; Štefan Durkin, Žmavčeva 4/a, Maribor. PTUJ / PETO ZASEDANJE OTROŠKEGA PARLAMENTA k^ogovop je ključ reševanja problemov Za boljšo komunikacijo med otroki in odraslimi • Več pozornosti staršev otrokom • Za dialog z učitelji • S prijazno besedo kjerkoli in kadarkoli Viteška dvorana ptujskega gradu je bila minuli četrtek pri- zorišče petega zasedanja otro- škega parlamenta, ki ga je orga- niziralo Društvo prijateljev mla- dine v sodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti, Skupšči- no občine Ptuj in Pokrajinskim muzejem. Temo letošnjega zasedanja so naslovili "Moč prijazne bese- de" in je bila nekakšno nadalje- vanje lanskoletnega pogovora o nasilju v družini. V začetku zasedanja, ki ga je vodila ravnateljica Dijaškega doma Ptuj Danica Starki, so še enkrat pregledali nekatere ugo- tovitve lanskoletnega srečanja, mlade parlamentarce pa je poz- dravil tudi ptujski župan Vojteh Rajher ter člana izvršnega sve- ta SO Ptuj Branko Brumen in Kristina Samperl-Purg. Po krajšem kulturnem progra- mu, v katerem so se predstavili učenci Osnovne šole Cirkovce, so predstavniki posameznih šol podali poročila z zasedanj svo- jih osnovnošolskih otroških par- lamentov. V glavnem so govori- li o ugotovitvah vezanih na vprašanja glede odnosov med starši in otroki, učitelji in učen- ci ter med svojimi vrstniki. Po- vedali so, da se še zmeraj čutijo prikrajšane za pogovor o pro- blemih, ki nastajajo v omenje- nih odnosih, daje še zmeraj vse preveč nerazumevanja, nezau- panja, nespoštovanja ter nepo- trebnih izgovorov. Še posebej pogrešajo prijazno besedo v od- nosu starejših do otrok in obrat- no, kot tudi med svojimi vrstni- ki. Akcija "Moč prijazne besede" je uspela na domala vseh osnov- nih šolah, na četrtkovem zase- danju pa se je s svojimi ugoto- vitvami predstavilo dvanajst od teh. Nekatere od ugotovitev so bi- le naslednje: — Naučimo se sprejemati druge takšne kot so. — Bodimo do ljudi takšni, kot si želimo, da bi bili drugi do nas. — Starši, učitelji in odrasli naj pomagajo otrokom izobliko- vati kriterije za presojo besed. — Premagati je treba strah pred odprtim pogovorom, saj je ta ključ reševanja problemov. — Starši prevečkrat vidijo samo belo in črno, dve skrajno- sti, imajo drugačne poglede na stvari za razliko od otrok. — Zaradi različnih interesov je vse preveč nezaupanja in pre- malo pogovora tudi med mladi- mi vrstniki. — Prijateljstvo lahko ustvari- jo le pametni ljudje, neumni ga ne poznajo. — Učitelji naj pustijo svoje osebne težave doma in naj se ne znašajo nad učenci. — Da se lahko prijaznih besed naučiš, jih moraš najprej slišali. — Kar zadeva prijaznost pa tudi nasploh, morajo biti starši in učitelji otrokom vzgled in to ne samo z besedami pač pa predvsem z dejanji. — Prijazna beseda ima veliko moč in velikokrat pomeni več kot pa igrače, sladkarije in darila, ki jih imajo otroci tako radi. — Otroke je večkrat strah pred posledicami zaupanja do odraslih, zato je namesto od- prtega in sproščenega pogovora ter ljubezni med njimi vse več nespoštovanja in odtujevanja. — Prijazna beseda se je že skoraj izgubila, posebej med mladimi. Je zelo pomembna, saj se z njo lahko reši veliko pro- blemov, ki grozijo razpadu družin, prijateljstva in ljubezni. — Otroci ne bi smeli zani- čevati staršev, kot tudi starši otrok ne. — Tudi precej odraslih je, ki znajo prisluhniti otrokom. Ta- kim gre pohvala. — Moč besede je skrita v srcu in jo z veseljem izrečeš, če si v prijateljstvu z ljudmi. — Prijazna beseda je moč človeka z dobro dušo. — Ni nov pulover, računal- nik, nova soba ali karkoli nado- mestilo za prijazno besedo, ven- dar veliko staršev na žalost mi- sli, daje tako. — Prijazne besede, kar tako, ki ne prihajajo iz srca so malo vredne. To je samo majhen del tega, kar je bilo izrečeno na petem zasedanju občinskega otroškega parlamenta. . Povejmo še to, da so ob tej priložnosti otroci s svojimi izja- vami in komentarji izrazili skrb nad trenutnim položajem v okolju kjer živijo in jih nikakor ne gre podcenjevati. Nasprotno. Potrebno jim je prisluhniti, saj so vsem odraslim, staršem in učiteljem pa še posebej, dali precej stvari v razmislek. Ob koncu četrtkovega srečan- ja so izbrali tudi dva predstavni- ka, ki se bosta sredi decembra udeležila republiškega otroške- ga parlamenta v Ljubljani. To sta Mateja Čuček iz OŠ Ljud- ski vrt in Miha Lorber iz OŠ Majšperk. Tekst in foto: Dušan Sterle Med zasedanjem otroškega parlamenta v viteški dvorani ORMOŽ — ORTRADE D.0.0 — MESNICA IN PREDELAVA Pri Podplatnikovih V Ormožu nadaljujejo družinsko tradicijo Franci Podplatnik mlajši iz Ormoža je poleti 1992. leta vzel v najem od podjetja Jeruzalem — Ormož na Ke- renčičevem trgu v Ormožu mesnico z delikateso, kjer je kupcem že od vsega začetka na voljo meso iz do- mačega odkupa. Tako lahko pri njih kupijo ob bogati izbiri domačih in drugih delikatesnih izdelkov svinjsko meso, teletino, govedino in perutnino. Kot je povedal Franci Podplat- nik mlajši, skrbi za meso, njegovo kvaliteto ter predelavo, z njo so pričeli 1. septembra letošnjega le- ta, njegov oče — mesarski moj- ster Franc Podplatnik — sta- rejši, sicer upokojenec, ki pa je v sinovem podjetju nepogrešljiv. "Mesnica in predelava mesa je pri nas družinska tradicija. Pred dru- go vojno in še lep čas po njej, smo imeli v Sejancih, odkoder izhaja naš Podplatnikov rod, mesnico in predelavo mesa, kar je bilo v tistih časih znano daleč naokoli. Tako sem si vsa tista prva znanja, kako spoznati kvaliteto mesa in drugo, pridobil že doma," pove Franc Podplatnik starejši. Seveda so morali v mesnici, če so hoteli pričeti z lastno predelavo delikatesnih izdelkov, od hrenovk, domačih klobas, šunkaric - nareje- nih po starem receptu, kjer je me- so narezano z nožem, pariških, po- sebnih, tirolskih, navadnih (lov- skih) klobas, domačih kra_.iskih, govejih koncev do pečenic, pričeti misliti na dozidavo novih prosto- rov ter adaptacijo starih. Kot je povedal Franc Podplatnik - starejši, delajo pri njih hrenovke in domače krajnske ter goveje konce najmanj dvakrat tedensko, v ponedeljek in četrtek, po potrebi pa še kaj vmes. Zadnje čase lahko pri njih dobiš tudi pravo domačo prleško tunko, z odlično za.seko in domačim mesom. Ko smo bili na obisku v mesmi- ci, smo smeli pogledati tudi v zve- zek, kjer so zapisani recepti, stari več kot štirideset let. Po njih pri Podplatnikovih delajo vse mesne izdelke. Franc — starejši nam je še po- vedal, kako naj pravilno kuhamo hrenovke in domače krajnske klo- base. Hrenovka se naj segreje do 80 stopinj, ne sme vreti, ker lahko potem pt^i in vse tisto, kar je v njej najboljšega, odplakne voda. Krajnsko je potrebno kuhati deset minut, nato pa jo pustiti pokrito v sopari. "Veste, vse je odvisno od mesa in spočitosti živine pred klanjem. Če jc živina spočita, potem je me- so lepo rožnato, če pa je utrujena, je meso nepravilno prekrvavljeno. Pa tudi čas od klanja, do predela- ve, če hočemo imeti dober delika- tesni ali mesni izdelek, ne sme biti daljše od 36 ur, "sklene pripove- dovanje Franc Podplatnik starejši. Ker nas je zanimalo, kako gredo njihovi mesni izdelki in meso v prodajo, smo se ponovno obrnili na mlajšega Podplatnika. Pove, da ljudje radi prihajajo v njihovo me- snico, z mesom med drugim zala- gajo tudi trgovine in delikatese Mercator - Zarje v Ormožu, veliko pa zadnje čase, še posebej sedaj, ko imajo tudi posebni dostavni av- to za meso, prodajajo tudi izven občine. pp Predelavo skrbno nadzoruje Franc Podplatnik — starejši. Rdeča pesa v preiirani živaii? Rdeča pesa se le redko uporablja v večjih količinah za prehrano živali. V letošnjem letu so nekateri kmetje v bližnji in daljni okolici Ptuja zasejali večje količine rdeče pese z namenom prodaje. Ob pobi- ranju prvih količin pridelka se je izkazalo, da bo nastal problem pro- daje. Podatka o količinah rdeče pese, ki Se čaka na prodajo, ne poz- nam. Zapisati pa želim nekaj vrstic o tem ali lahko rdečo peso upora- bimo v prehrani živali. Hranilna vrednost rdeče pese v primerjavi z ostalimi vrstami pese po Maxu Klingu (Handels Futtermittel). TABELA: Hranilna vrednost posameznih vrst pese v % hranilnih snovi v suhi snovi sveže pese Značilno za rdečo peso je, da vsebuje malo suhe snovi cca 11% in manj sladkorja 11%. V suhi snovi vsebuje 16,9% surovih beljakovin, kar je enkrat več, kot jih vsebuje krmna pesa. Vsebnost beljakovin v suhi snovi je pomembna postavka vendar moramo pri tem upoštevati nižjo vsebno.st suhe snovi. Vsebuje več pepela in bistveno manj brez- dušičnih snovi. Suha snov rdeče pese je bogata na mineralnih snoveh. V primerjavi z ostalimi vrstami pese izstopa vsebnost kalija 33 g/kg suhe snovi, kalcija 2.5 g/kg in fosforja 1.9 g/kg. Značilno za rdečo pe- so je tudi to, da je dobrega okusa in jo živali zelo rade jedo. Rdeča pesa je tako primerno krmilo za domače živali. Barvila, ki so prisotna v rdeči pesi so naravna in ne škodujejo v prehrani živali. Na Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj smo opra- vili kemijsko analizo vsebnosti posameznih hranilnih snovi. Rezultati so pokazali, da je vsebnost suhe snovi še manjša in sicer 4.89%. V suhi snovi je bilo 24.7% surovih beljakovin, 2.0% surovih maščob, 16.8% surove vlaknine, 19.4% surovega pepela in 37.1 % brezdušičnih ekstrahi- ranih snovi. lz.stopa vsebnost surovih beljakovin, kar je lahko tudi posle- dica obilnejšega gnojenja z dušičnimi gnojili, vendar na podlagi ene ke- mijske analize ne moremo dajati zaključkov. Prebavljivost hranilnih snovi iz rdeče pese je dobra. 'Živali dobro izkoriščajo razpoložljive hranilne snovi, vendar zaradi nizke vsebno- sti suhe snovi v rdeči pesi ni pričakovati večjega učinka krmljenja. Vključujemo jo predvsem v obroke plemenskih živali kot dopolnilo ostali krmi. Vsem tistim, ki ne boste mogli rdeče pese prodati bi svetoval, dajo lahko uporabite v prehrani domačih živali. Velikega učinka pri živalih sicer ne moremo pričakovati. Gre predvsem zato, da se pridelek pospravi in ne propade. Peter Pribožič, dipl. ing. kmet. TEDNIK ^^ ;>^oVJsMBER 1994 OD TOD IN TAM — 11 HUM PRI ORMOŽU — SOLA POD OKRILJE KRAJEVNE SKUPNOSTI Nadaljevali bi z raznimi izobraževalnimi oblikami Sedem let se otročajl ne podijo več okoli humske šole in bližnje cerkve svetega Janeza Nepomuka, ki kraljujeta na 301 metru visokem griču Humu ali Holmu, kot so ga imenovali še okoli leta 1900, zadnjem v nizu jugovzhodnih obronkov Slovenskih goric, ki se tod blago spuščajo v obdravsko nižino. V minulih dvajsetih letih je bilo iz leta v leto manjše število otrok, dokler niso 31. avgusta 1987 na ormoški šoli, kamor je sodila podružnica Hum pri Ormožu, sklenili, da tod začasno prenehajo s poukom. Tako je vse do danes, kljub temu, da je tradicija poučevanja v tem kraju zelo stara. V šolski kroniki piše, daje bil začetek rednega poučevanja na Humu M. decembra 1814. leta, s poukom pa je pričel ormoški kaplan Peter Polič, ki je vsak dan hodil iz Ormoža na Hum. Humska šola ima prvega redne- ga učitelja že 1815. leta. S pou- kom so pričeli v hiši, ki je bila last križniškega reda. Ker pa je bila stavba stara, je kmalu pričela razpadati, zato so morali s poukom nadaljevati v zaseb- nih hišah. 1822. leta so krajani postavili novo šolsko poslopje, v katerem je bila vse do 1885. leta enorazrednica. Ker se je med tem časom število šoloob- veznih otrok povečalo, so skle- nili sezidati novo šolo. Graditi sojo pričeli 1884. leta, spomla- di naslednjega leta je bila do- grajena in tako postane dvora- zredna šola. V njej je bilo pro- stora za dva razreda in dve učiteljski stanovanji. Šola se je širila, 1901. leta je bilo na šoli celo 193 otrok, zato soji 1904. leta prizidali še tretjo učilnico in tako je postala tri, 1927. leta pa štirirazrednica. Šola na Humu je bila središče Frankovcev, Loperšic. dela Pu- šincev in Šalovcev, krajev, od- koder so prihajali šolarji. Pred drugo vojno in še nekaj časa po njej, je bila to osemletna šola, nato samo petletna, kasneje pa so šolanje nadaljevali v Or- možu. Kljub vsemu so se hum- ski šolarji vedno radi vračali v domačo šolo, še posebej, ko so v sezoni 1952/53 na Humu usta- novili izredno dejavno Prosvet- no društvo Alojz Trstenjak, ki sta ga vodila učitelja na šoli Hum Mimica in Lovro Pišek. Od Mimice smo izvedeli, da so v obdobju med 1953. in 1987 naštudirali 35 mladinskih dram- skih del ter 36 odraslih, med njimi je bilo, kot je zatrdila dol- goletna predsednica društva, tu- di nekaj veselih večerov ter ka- baretov. Ob dramski skupini je Mimica Pišek ustanovila tudi skupino ljudskih pevcev in god- cev ter z njimi naštudirala veli- ko zanimivih nastopov. Kot smo od Mimice izvedeli, so se težave pri njihovem prosvet- nem društvu pričele tisto leto, ko se je šola poslovila od otroškega živžava in je del stavbe dobila v najem obrtniška družina Klinec iz Varaždina, ki je izdelovala usnje- no konfekcijo. To je bilo poleti 1988. leta, ko je ormoška osnovna šola sklenila s Klinčevimi pogod- bo, kjer je bilo opredeljeno, da se za potrebe krajanov in Prosvetne- ga društva Alojz Trstenjak zadržita dve učilnici. Prvenstveno je to tista, kjer je oder in druga, ki ima do odra dostop. To je menda nekaj časa držalo, kljub temu, da so Klinčevi, oziroma kasnejše podjetje BICOM doo razširili de- javnost ter imeli svoje imetje spra- vljeno skoraj po vsej šoli. Pa še mrzlo je bilo v teh dveh učilnicah, ker ju ni ogrevala centralna kurja- va, ki so jo Klinčevi napeljali po ostalih prostorih šole. Menda je ljudem na Humu in v okoliških vaseh prekipelo, ko so pred dvema letoma izvedeli, da bi naj najemni- ki šolo kupili. Temu so se odločno zoperstavili in ostalo je pri najem- niški pogodbi. Kako je bilo s plačilom najemnine, bi težko re- kli, saj je bilo v eni od pogodb, ki so jo najemniki podpisali z osnov- no šolo Ormož 1988 leta, zapisa- no, da bodo najemnino vlagali v obnovo stavbe, v njihovem prime- ru pa je bila to ureditev centralne- ga ogrevanja. Trenutno tudi šivalni stroji več ne drdrajo na šoli, Klinčevi so prenehali s svojo dejavnostjo ter se odpravili na drugo stran držav- ne meje, kljub temu, da imajo v šoli nekaj svoje imovine. Na pročelju šole še vedno visi tabla z napisom BICOM doo, nad vhodni- mi vrati pa je spominska plošča, ki razkriva del pestre zgodovine šole v času nadučitelja Antona Po- rekarja, ki je tu učiteljeval od 1888 do 1924. in v kraju pustil nedvomno veliko dobrega. Plošča je potrebna obnove, kar se bo mo- ralo kmalu zgoditi. Krajani so minuli ponedeljek v šoli imeli zbor. Ugotovili so, daje zgradba v dokaj žalostnem stanju, električarji so odklopili celo elek- triko, ker Klinčevi niso poravnali računa. Na zagotovitev občine, so električarji krajanom za minuli ponedeljek v času zbora elektriko priklopili. Seveda je krajane v nji- hovi šoli zeblo, zato so bili še toli- ko bolj odločni, da šola ostane krajanom, ki sojo tudi zgradili ter se prenese v upravljanje krajevne skupnosti Ormož. Povprašali smo jih, kaj bi naj bilo v prihodnje v tej zgradbi, vendar so mnenja dokaj deljena. Nekateri bi hoteli imeti gostilno, ali kaj podobnega, vendar je večina za to, da bi se na šoli, ki je bila zgrajena za izobraževalne na- mene, to tudi nadaljevalo. Veliko oblik bi se lahko izvajalo. Ženske si ponovno želijo prijetnih večerov ob kuharskih tečajih, kot so tu svoj čas že bili. Lahko bi iz- vajali razne oblike izobraževanja preko ormoške ljudske univerze, bodisi v turistične namene in po- dobno. Vsi pa so mnenja, da bi morala šola imeti hišnika, ki bi bil v stavbi stalno prisoten, saj je na Humu ena izmed točk ormoške tu- ristične planinske poti, kjer pla- ninci - pohodniki lahko dobijo žig. V ta namen bi mogoče naj bila tod trgovinica, kjer bi imeli tisto, kar ljudje najbolj potrebujejo, kljub temu, da je vrh Huma že skoraj prazen in tod biva samo še nekaj starejših ljudi. Besedilo in posnetek: Vida Topolovec Šola na Humu — doklej še prazna? Grožnje z bojkotom volitev za župana In občinske svetnike Znano je, da z Z^ikonom o ustano- vitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Ur. list RS št. 60 z dne ./X-1994) niso zadovoljni mnogi državžjani, zlasti iz razloga, ker .so na referendumu drugače odloČili glede ustanovitve svoje občine ali glede priključitve svojih krajev novonasta- jajočim ali glede izločitve svojih kra- jev in novo predlagane občine itd., kot paje to storil zakonodajalec, ki je v nekaterih primerih popolnoma ignoriral voljo ljudstva in ni ustanovil občine čeprav so za njeno ustanovitev bili izpolnjeni vsi zakon.ski pogoji. Dejstvo, da je bilo vloženih vdli- ko število vlog na ustavno sodi.šče zaradi ocenitve ustavnosti posamez- nih odločitev v omenjenem zakonu, kaže na nezadovoljstvo mnogih občanov, ki ponekod grozijo tudi z bojkotom volitev. Nastalo stanje treba trezno In resno premisliti V primeru, ko tudi ustavno so- dišče ne ugodi želji prizadetih, .se ti pač morajo sprijazniti z dejstvom, da so njihovi kraji vključeni v z za- konom ustanovljeno občino, da so sedaj tudi vsi občani te občine, v ka- teri bodo reševali tudi njihove zade- ve, zakone na volitvah 4. decembra 1994 izvoljeni župani in svetniki. Vse to bo trajalo tako dolgo, dokler se ne bodo na zakonit način po uspešnem referendumu in izpolnitvi še drugih pogojev i/ločili iz sedanje občine in dosegli ustanovitev ali svoje lastne občine ali priključitev kateri drugi občini, kar pa lahko tudi dolgo traja. Glede na zgoraj poveda- no, mislim, da ni racionalno, da bi nezadovoljni občani in njihovi pred- stavniki iz vodstev krajevnih skup- nosti volitve opazovali in celo druge občane pozivali na bojkot, temveč delali bi morali prav nasprotno, toje vključiti se v priprave na volitve, agitirati za tiste kandidati, za katere vedo, da so že dovolj s svojimi sta- li.šči in konkretnim delom pripomo- gli k razvoju dosedanje občine in ki so v svojstvu dosedanjih občinskih funkcionarjev imeli razumevanje tu- di za potrebe krajevnih skupnosti. Ne glede na to, da se nameravajo izločiti iz občine bi z udeležbo na volitvah pokazali, da jim ni vseeno, kdo bo vodil v bodoče občino, v ka- tero so vključeni tudi njihovi kraji. Vse novonastale občine, zlasti na območju, ki ga je obsegla prejšnja ena občina, bodo tudi v bodoče ime- le dosti skupnih interesov, navezane bodo na sodelovanje itd. Poseben in- teres, da bi vodili zlasti mestne občine sposobni župani in svetniki, pa morajo prikazati vse novonastale občine tudi iz razlogov, ki jih je na- vedel predsednik sedanjega ptujske- ga občinskega izvršnega sveta, kjer je na vprašanje novinarja: Kaj pri- naša mestna občina? odgovoril: (ci- tiram) "Z mestno občino v bistvu uresničujemo zastavljeno vizijo — Ptuj na razvojno os Slovenije. S tem je pridobljen status Pluja v ju- trišnjem sistemu lokalne samoupra- ve, ki bo zagotavjal, da bo Ptuj reševal svoje probleme in skrbel za lastni razvoj, hkrati pa tudi za raz- voj širšega okolja na osnovi pre- nešenih pristojnosti, ki jih bo država .31. decembra odvzela današnjih ob- čanom in jih prenesla na mestne ob- čine oziroma upravne enote (notran- je zadeve, geodetska služba, vojaške zadeve, gradbeno urbanistično in prostorninsko načrtovanje. Najpo- membnejše pa je, da bo na ravni me- stnih občin vzpostavljena vmesna stopnja med državo (ministrstvo) in lokalno samoupravo na področju šol- stva, kulture, sociale, zdravstva, zaščite in re.ševanja. Občine, ki so pridobile status mestnih občin, so s tem posredno pridobile tudi status po- krajinskega in regionalnega .središča" (glej Tednik, 6/X-1994, str. 3). Končno je potrebno še povdariti, da občani iz tistih krajev, ki se na- meravajo v bodoče izločiti iz sedan- je občine ne bodo s tem, če se bodo sedaj udeležili volitev, izgubili svo- je pravice na izločitev, če bodo iz- polnili za izločitev potrebne zakon- ske pogoje. Mirko Kostanjevec PREJELI SMO Lokalne volitve — drugafe Od letošnje pomladi je minilo že nekaj časa, ko smo se krajani na vaških sestankih z minimalno potrebnim številom glasov odločali za referendum o ustanovitvi la- stne občine na območju KS Gorišnica. Osebno sem glasoval za takšen sklep v dobri veri, da se pokale resnična volja ljudi na referendumu. Izid referenduma pa je pokazal, da so ljudje proti no- vofomiirani občini. Tudi poslanci v državnem zboru so inorali priznati napako, saj je tak način lokalne samou- prave preveliko drobljenje obstoječih občin. Državni zbor si je sam dodelil pravico do spreminjanja volje lju- di izražene za najbolj neposrednem načinu odločanja - referendumu in določil KS Gorišnica proti volji ljudi status samostojne občine, da pa je mera nezadovoljstva polna, skupaj s KS Cirkulane. Ne morem si sam odgovo- riti, zato vprašujem vas, dragi bralci, kako je mogoča povezava dveh tako geografsko in sociološko različnih sredin. Toje umetna združitev dveh KS samo zato, da se izpolni eden izmed pogojev za ustanovitev nove občine. Naših vrlih poslancev v državnem zboru ne vznemirja vprašanje, kako bo ta "SKUPEK" zaživel. Vseeno jim je, .saj bodo živeli v bolj urbanih organiziranih komunah. Ne vem, kako bo ta novonastala občina ekonomsko zaživela in hkrati parirala ekonomsko bogatejšim občinam (npr. Jesenice, Piran ipd.). Verjetno bo potreb- no za preživetje uporabiti stari recept iz realsociali- stičnega sistema, ki se žal vedno uporablja (krajevni sa- moprispevek po formuli: "JAZ GLASUJEM, TI PLAČtJJEŠ"). Ta način so uporabljale prejšne garniture občinskih in krajevnih veljakov pa tudi v bodoče se ga po izgledih ne mislijo odpovedati. Pričakoval sem, da bosta vsaj vodstvi teh KS ali katera od političnih strank (v kolikor katera v teh sredinah sploh deluje) vložili zahtevek za ustavni spor in tako pokazali svojim volilcem skrb za splošno blaginjo kraja. Ne, nihče se ni zavzel za to možnost. Vsi se vneto pripravljajo na lo- kalne volitve. Med svojimi strnjenimi vrstami i.ščejo pri- merne kandidate (očetje med sinovi, prijatelji med prija- telji) za mesto župana ali pa vsaj svetnika. V času toliko opevane demokracije je postala volja ljudsva brezpredmetna. Ne vem, sam sem si demokraci- jo predstavljal drugače. To je po mojem prepričanju centralistična politika Ljubljane, ki pa ji slepo sledijo novodobni politiki moje sredine. Upam, da se bo mogoče le našel kakšen bodoči župan ali svetnik, ki se bo zavzel za večino, ki je proti taki vsiljeni in eksperimentalni politiki. V predvolilni kandidaturi pričakujem od kandidatov, da se zavzamejo za ponovni razpis referenduma s ciljem združitve v večjo in ekonomsko močnejšo komuno. Tak način združevanja ne pa razdruževanja je tudi svetovni trend. P.S. Vsa čast tudi volilnemu zakonu, ki dopušča, da so volitve legitimne tudi, če .se jih bojkotira, saj je do- volj, če volilni listič, ki je potreben za volilni izid, pra- vilno izpolni bodoči župan ali svetnik. A IN LOKALNE VOLITVE '94! Janez Muršič Nagradno turistično vprašanje v tem tednu je Turistična zveza Slovenije razglasila najboljše v letošnji akciji Iščemo naj- bolj urejen kraj v Sbveniji" pod geslom 'Moja dežela — lepa, urejena in čista". Za Ptuj in njegove Terme je bila zelo usf^šna, zato bo tudi zaključna prireditev s podelitvijo priznanj naj- boljšim v našem mestu. Za ponovni uspeh Ptuja so najbolj zaslužni njegovi občani, ki iz leta v leto bolj skrbijo za urejeno okolje zavedajoč se, da s tem prispevajo tudi k večji kvaliteti življenja. Ptuj žet v turizmu dosea še več, v svoji strategi/ razvoja turizma je zapisal, da se želi uvrstiti med pet najpomembnejših tunstičnih simbolov Slovenije. Po dveh letih intenzivnega uresničevanja, so rezul- tati vidni. Zanimanje za obisk Ptuja in okolice se povečuje Zanimivo je, da ga poleg tradicionalni gostov iz Nemčje, Avstrije, Nizozemske, Italije in Hrvatske, vedno pogosteje obiskujejo tudi gostje iz oddaljenih dežel: ZDA, Kanade, Nove Zelandije, Avstralije, Japonske, Izraela, Ifette Britance h Švice. Skupaj je teh gostov v devetih mesecih letos bik) nekaj nad štiristo. V kratkem bo Ptuj ponovno opozoril nase. V pripravijo spot, ki bo mnoge vznemiril, kar pa je tudi namen. Televizija Slovenije ga bo pričela predvidoma objavljati decembra oziroma januar- ja prihodnjega leta. Prvo novembrsko nagradno turistično vprašanje je bito kot kaže za reševalce trd oreh, v resnici pa ni bito taka Vprašali stw, kje je na ogled muzejska zbirka rimskih novcev. Nihče ni pravilno odgowri, ker jjh je kot sklepamo zavedto odfxp razstave antičnih novcev v prostorih nove Ljubljanske banke Ptujsid Pokrajinski muzej ima stalno zbirko rimskih novcev v lapidar^u. Ker ni bilo pravilnega odgovora, tudi nagrade ne bomo podetli. Danes objavljamo eno od znanih ptujskih vedut. Na njej je v desnem kotu spodaj napisana legen- da, ki glasi: V hudi nevmosti, da bi izgubili most s 24 polarni zaradi ledenih plošč, se je častitljivi magistrat priporočil tukajšnji Žalostni Materi, (X)d katere zaščito je bil most ohranjen.' Tekst omen- ja samo svetnico, dniga dva svetnika pa ne. Vprašujemo, katera sta druga dva svetnika na sliki. Upoštevali bomo tudi odgovore z navedbo enega. Odgovore pričakujemo v uredništvu Ted- nika, Raičeva ulica 6. do sobote, 3. decembra. Nagrada za pravilen odgovor so muzejske publikacije z dolžinsko vstopnico za brezplačen ogled muzejskih zbirk. ORMOŽ Žrebali vrstni red lianiliilatov za župane in [(anillilatnili list za pnsamezne sMe Minulo sredo so v ormoški občini opravili vrstni red žrebanja za župane in kandidatnih list za posamezne stranke, ki nastopajo na občinskih lokalnih volitvah. Na volilnem listu za župane bo pod številko ena ime kandidata An- dreja Pučka, pod številko dve Vi- lija Trofenika in pod številko tri Miroslava Hanželiča. Pri listah pa je žreb določil, da bo pod šte- vilko ena zapisana Lista občanov župnije Svetinje, pod številko dve Lista za napredek volilne enote ena, pod številko tri Slo- venska ljudska stranka, četrta bo Lista strankarsko neodvisnih. peta Lista za poštenost in enako- pravnost, šesta je Združena lista socialnih demokratov, sedma So- cialdemokratska stranka Slove- nije, osma Slovenski krščanski demokrati in Zeleni Slovenije, deveta Liberalna demokracije Slovenije, deseta Demokratična stranka upokojencev Slovenije in enajsta Nestrankarska lista volilcev. Kot smo izvedeli na občinski volilni komisiji, bo vrstni red list po posameznih volilnih enotah spremenjen, saj povsod ni- so predložili enakega števila kan- didatnih list. VT SLOVENSKA BISTRICA Žrebanje kandidatov za župane In kandidatnih strankarskili list Minulo sredo so opravili žre- banje vrstnega reda kandidatov za župane in kandidatnih list za posamezne stranke. Pod števil- ko ena bo na kandidatni listi za župana napisan 50 letni Leo- pold Turk SKD), pod številko dve 47 letni Danilo Utenkar (neodvisni), pod številko tri 51 letni Rudi Vorša (ZLSD in De- SUS), pod številko štiri 32 letni dr. Ivan Žagar (SLS in SDSS), peti 38 letni Ludvik Poljanec (DS in SOPS) ter šesti 47 letni Janez Bradan (LDS). Liste strankarskih kandidatov za občinske svetnike pa so v nasled- njem vrstnem redu. Pod številko ena Lista Marije Lončarič in skupi- ne volilcev (Makole), pod številko dve Lista za varstvo okolja (Slo- venska Bistrica — KS dr. Jagodič), pod številko tri DeSUS, pod števil- ko štiri SKD, peta je na vrsti Lista za razvoj podeželja (Oplotnica 1.), šesta Lista DS in SOPS, sedma LDS, osma Lista SLS, deveta SDSS, enajsta Lista Franca Do- berška in skupine volilcev, enajsta ZLSD. dvanajsta Lista za razvoj podeželja (Oplotnica II.). Vf Ena od mnogih vedut Ptuja 12 — ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE 24. IX v*» TEDNIK PIŠE: ADOLF ŽIŽEK / VIRTUALNA RESNIČNOST Čutila lahko varajo "Naše dojemanje znanosti in tehnologije se je v osemdesetih in devetdesetih zeio spremenilo. Znanost je postala glavni kulturni dosežek, na nek način oblika umetnosti." grbg bear Ko zagledamo v vrtu prelepo vrtnico, lahko primemo s prsti njeno bodičasto steblo, ga prite- gneino nekoliko k sebi, se sklo- nimo k njej in jo poduhamo. Vrtnico, ki obstaja v objektivni resničnosti, smo doživeli oziro- ma dojeli s čutnimi zaznavami vida, tipa in vonja. Vemo, da ima človek pet osnovnih čutov; vid, sluh, tip, vonj in okus ter pripadajoče or- gane (čutila), prek katerih spre- jema čutne zaznave: oči, ušesa, kožo, nos in jezik. Zaradi fizi- kalnih in kemičnih držljajev, ki jih od opazovanega predmeta sprejemajo naša čutila, le-ta pošljejo prek živčnega sistema kodirane držaljaje v možgane, posledica česar je, da v naši za- vesti nastane zaznava opazova- nega predmeta, na primer vrtni- ce. Postopek, ki sem ga tu opi- sal, je zelo poenostavljen, bi- stvo tega opisa pa je, daje celo- vita zaznava neke stvari usklaje- na kombinacija več čutnih zaz- nav, ki jih sprejemamo prek naših čutil. Če nam okoli glave brenči osa, jo vidimo, slišimo, in če jo z dlanjo ujamemo, čutimo tudi njen skeleč ubod z želom. Tudi v tem primeru imamo pri zazna- vanju usklajeno kombinacijo vi- da, sluha in tipa. Naredimo zdaj miselni eksperi- ment. Recimo, da prave (realne) ose ne bi bilo, naša čutila pa bi kljub temu pošiljala v možgane takšne dražljaje vida, sluha in ti- pa, kot da osa je. Tedaj bi naša zavest zaznala oso, kot da obsta- ja. Tu imamo že opraviti z vir- tualno (navidezno) resničnostjo. Rekli boste: "Če prave ose ni, ne moremo imeti čutnih zaznav vi- da, sluha in tipa te ose." Vendar je dandanes to že mogoče, saj ustrezne dražljaje proizvaja računalnik, mi pa jih prek t.i. "vmesnikov" sprejemamo z našimi očmi, ušesi in kožo. VMESNIK ZA VIP IN SLUH Vmesnik za vid so t. i. "po- datkovna očala", ki imajo po- sebna, zelo pomanjšana moni- torja (TV ekrana) za vsako oko posebej, pri čemer je slika na vsakem od obeh monitorjev ne- koliko različna, enako kot vidi- mo predmet z vsakim očesom iz nekoliko različne prespektive. Zaradi tega vidimo prek podat- kovnih očal predmete, ki nam jih podaja računalnik, tridimen- zionalno. Če smo v zaprtem prostoru opremljeni s temi očali, bomo videli virtualno oso, ki je v materialni resnično- sti ni, kako leta po virtualnem prostoru tudi tam, kjer v objek- tivni resničnosti ne bi mogla le- tati, ker so na tem mestu že dru- gi predmeti, na primer omara in stene. Vmesnik za sluh so stereofon- ske podatkovne slušalke. Raču- nalnik koordinira vid in sluh ta- ko, da prihaja virtualni zvok na- tanko iz iste smeri, iz katere prihaja virtualna slika. Oboje naredi na človeka, ki doživlja virtualno resničnost, globok vtis, saj vidi virtualne predmete skozi očala v naravni velikosti in seveda prostorsko ter v na- ravnih barvah. Podatkovne slušalke in podat- kovni naočniki so vdelani v po- sebno čelado, ki si jo človek na- takne na glavo, spominja pa na čelado, ki jo nosijo vozniki for- mule ena. Čelada je prek vzvo- dov pritrjena na nosilno konzo- lo. Če človek obrne npr. glavo v levo, steče prek električnih vod- nikov sporočilo o tem v raču- nalnik, ki za toliko premakne sliko v naočnikih v desno tako, da zdaj človek vidi virtualni predmet premaknjen v desno; enako se dogaja pri naravnem gledanju. Seveda lahko računalnik pro- jicira v podatkovne naočnike in slušalke različne virtualne sve- tove. Tako smo lahko sredi vir- tualnega gozda, kjer opazujemo drevesa in druge rastline ter premikajoče se živali z vsemi pripadajočimi zvoki. Pri tem smo v virtualni resničnosti v sredi.šču dogajanja, sredi gozda. Če sc bomo obračali okoli svoje navpične osi, bomo videli okoli in okoli sebe gozd. V tem je ra- zlika med virtualno resničnostjo in kinematografom ali TV, kjer smo pred ekranom, pri virtualni resničnosti pa smo "za" ekra- nom in vidimo okoli in okoli se- be vse predmete tridemenzio- nalno ter v naravni velikosti. VMESNIKI ZA TIP Vmesniki za vid in sluh so že razviti (jih pa še izpopolnjujejo), vmesniki za vonj in okus še niso razviti, delno razviti pa so vme- sniki za tip. To sta tako imenova- na "podatkovna rokavica" in "po- datkovna obleka". Podatkovno rokavico nataknemo na roko, po- vezana je z računalnikom, skozi podatkovna očala pa jo vidimo kot virtualno roko brez rokavice. Ko premaknemo roko z rokavico, se v naših naočnikih na enak način premakne virtualna roka brez rokavice. V tem primeru se lega prave roke in virtualne roke v t.i. "cyberspaceu" ujemata. Izraz "cyberspace" (prostor cy- ber) je za virtualni prostor ute- meljil ameriški pisatelj znanstve- ne fantastike William Gibson že dolgo pred nastankom virtualne resničnosti. Računalnik koordinira (uskla- juje) tudi sliko v podatkovnih očalih z občutkom tipa, ki nam ga daje podatkovna rokavica. Tako lahko virtualno žogo oti- pamo in imamo v prstih in dlani občutek, da držimo v roki pravo žogo. Žogo lahko tudi vržemo v košarkarski koš, če imamo v cy- berspaceu košarkarsko igrišče. Občutek tipa se da doseči v po- datkovni rokavici na dva nači- na: ali s posebnimi vibratorčki, ki prenašajo vibracije na prste in dlan, ali pa s pnevmatiko, ki v odvisnosti od intenzivnosti občutka dotika premika poseb- ne batke v rokavici. Podatkovno rokavico je prvi razvil nek ameriški glasbenik — kitarist z namenom, da bi z njeno pomočjo igral na virtualni kitari. Novejša od podatkovne rokavice je podatkovna obleka, to je kombinezon, ki gaje treba obleči na golo kožo. Tudi ta ima za občutke tipa vgrajene vibra- torčke ali pnevmatiko, vendar uporabo te cyber obleke še iz- popolnjujejo. UPORABNOST VIRTUALNE RENIČNOSTI Prvič se je virtualna re- sničnost zunaj laboratorijev po- javila v javnosti v ZDA v letu 1990. Razen Američanov se z njo intenzivno ukvarjajo predv- sem Japonci. Virtualno re- sničnost je mogoče uporabljati na mnogih področjih. Predsta- vljajmo si, da smo v neko turi- stično agencijo, ki ima na raz- polago opremo za navidezno re- sničnost, poslali softver, ki vse- buje obdelano staro ptujsko me- stno jedro. Turist v tujini bi se lahko poljubnno sprehajal po virtualnih ptujskih ulicah, si ogledoval fasade, vstopal v ve- že starih hiš in sploh bi imel občutek, kot da je na Ptuju. Ko bi nato nekoč prišel na Ptuj, bi prišel v že znano mu mesto. Za- enkrat so to le sanje o prihodno- sti, kajti ta projekt bi danes stal ogromno. Lahko rečemo, da bi ga uresničilo nekaj sto računal- nikarjev — softveristov v kakš- nem letu dni, kar pa je le pri- bližna ocena. Tu je namreč tre- ba upoštevati, da bi v takšnem virtualnem mestu Ptuj morali voziti po virtualnih ulicah vir- tualni avtomobili, hoditi virtual- ni ljudje itd. Velika je uporabnost virtualne resničnosti v arhitekturi. Tu je mogoče po načrtih za predvide- no zgradbo narediti softver, s pomočjo katerega se lahko arhi- tekt ali naročnik "sprehodi" po notranjosti virtualne zgradbe, vstopa v posamezne prostore ter nato v načrtih spremeni še kaj, kar mu ne ugaja. Pri študiju medicine se je mo- goče sprehajati po notranjosti človekovega telesa in si ogledo- vati od blizu virtualne organe. Medicinci lahko v virtualni re- sničnosti operirajo virtualnega bolnika in virtualni pacient zaradi napake pri operaciji ne bo umrl. Virtualno resničnost je mogoče uporabljati tudi pri študiju kemi- je. Opazovalec se lahko sprehaja med zelo povečanimi atomi in molekulami in s tipom spoznava privlačne ali odbojne sile med njimi. Takšni doživljaji zelo utrjujejo pridobljeno znanje. Kot na vseh področjih znanosti je tudi pri virtualni resničnosti "pristavila svoj lonček" vojaška industija, ki jo uporablja predv- sem za šolanje svojih pilotov; ti se znajdejo v cyberspaceu v oko- liščinah zračne bitke, v katerih pa jih napaka ne stane življenja. NEVARNOSTI VIRTUALNE RESNIČNOSTI Večina ameriških in japonskih informacijskih družb razvija tu- di virtualno resničnost za široko potrošnjo. Pričakujejo, da bo čez 10 do 15 let prisotna v do- movih, tako kot je danes televi- zor ali osebni računalnik. S teh- niškim opisom, kako bo to rea- lizirano prek informacijskih mrež, se tu ne bom ukvarjal. Se- veda je mogoče v virtualni re- sničnosti doživeti tudi spolnost s katero v svetu znano in posa- mezniku ljubo osebo in indu- strijske družbe na veliko razvi- jajo virtualno resničnost tudi v tej smeri. To v današnjem ob- dobju poudarjanja spolnosti še ni največja nevarnost, čeprav pomeni to beg od stvarnosti. Največjo nevarnost v zvezi z virtualno resničnostjo vidim v tem, da so se skoraj v vse kor- poracije, ki razvijajo hardver in softver zanjo, vključili uživalci drog iz šestdesetih let - tisti, ki so se spuščali v psihedelična popotovanja ob uporabi drog, zlasti LSD. Ti sodelujejo zdaj v razvijanju virtualne resničnosti v smeri, ki bo omogočila doživ- ljaje, enake uporabi drog. Nek ameriški glasbenik, uživalec LSD, je po doživetju takšne vir- tualne resničnosti vzkliknil: "Čudovito, saj to je enako LSD, pa še prepovedano nI!" Če se bo virtualna resničnost pretirano razvijala v tej smeri, bomo dobili namesto odvisnikov od drog nove odvisnike od vir- tualne resničnosti, ki se bodo cele dneve sprehajali po psihedeličnih virtualnih svetovih in se tako od- vadili živeti v objektivni re- sničnosti. S tem se bo odtujenost med ljudmi še povečala. Do množične uporabe virtual- ne resničnosti je še daleč. Podal sem nekaj pozitivnih in nekaj negativnih strani, povezanih s tem pojavom. Veselilo bi me, če bi pravladale predvsem pozitiv- ne plati navidezne resničnosti. Adolf Žižek ANSAMBEL JOŽETA EKARTA NA AVSTRALSKI TURNEJI -1. — Piše: Jože Ekip S polko po Avstraliji Sedim pri oknu, opazujem in raz- mišljam. Kamor seže oko, povsod se kaže ta naš svet lep, prijazen, poln topline in različnosti. Šele .sedaj verjamem, da odhajam na dolgo pot, šele sedaj, ko sem že daleč od doma, ko me največja "pti- ca" nosi proti Avstraliji. Sanje po- stajajo resničnost. Po 30-urni vožnji zagledamo av- stralsko obalo. Mesto luči, kot pra- vijo Perthu, nas pričaka v svoji na- jlepši podobi. Ura je 2.30 zjutraj. Spet smo na zemlji. Občutek varno- sti napolni du.šo. Ob pogledu na množico rojakov, ki nas pričakajo s transparenti in v narodnih no.šah, poskoči srce. Pogled beži po ljudeh, in kjerkoli se ustavi, vzdrami spo- min. Nasmeh, ki govori o sreči, mi bo ostal vedno pred očmi. Kljub utrujenosti zaigramo. Ljudje ple- šejo, pojejo, slišijo se vriski kot na pravi slovenski veselici, da odmeva po letalski avli. Tako daleč v svetu je slovenska pesem še lepša in boga- tejša, napolni dušo, pričara spomin, združuje veselje in žalost. Nikoli Se nisem bil tako ponosen, da sem Slo- venec, kot tega ranega zadnjejunij- skega četrtka. Med množico je tudi tajnica Sveta slovenskih organizacij gospa Štefka Matkovič, ki nas bo vodila na naši poti. Perth je lepo, moderno, milijonsko mesto, največje v Zahodni Av.straliji. Simbol mesta je čm labod. Posebni pečat mu dajejo lepo urejeni Kraljevi park, morski akvarij in me.stno jedro. Dvorana Slovenskega dru.štva je bila nekoč last vojaške akademije, zato je zaščitena. Kljub temu pa se že ob vstopu začuti slovenski duh. Zastava, zemljevid Slovenije, fotografije turi- stičnih krajev in an.samblov, ki so tu- kaj že nastopali, ne manjkajo pa tudi balkonska okna z značilnimi srčkasti- mi polknami. Dvorana ima tudi ku- hinjo, točilni pult, sejno .sobo in na dvorišču balinišče. Skozi balkonsko okno se zvečer 1. julija večkrat oziramo v dvorano, ki .se vedno bolj polni. Prevzema me neki poseben občutek, morda celo trema, saj je to naš prvi nastop, po katerem bomo lahko ugotovili, ali je izbran koncertni program dober ali ne. Ob dogovorjeni uri predsednik druStva pozdravi goste v dvorani in najavi naš na.stop. Že prvi takti gla- sbe povedo praktično vse. Nihče se ne pogovarja, oči nas gledajo, u.šesa pozorno poslušajo, po nasmejanih obrazih pa polzijo solze sreče. Sti- skanjem rok, hvalnicam in pozdra- vom ni in ni bilo konca. Koliko no- vih prijateljstev v samo dveh dneh! Koliko sanjarjenja o domovini. zgodb o povojnem težkem življenju! Še vedno sliSim tresoč, v srce sega- joč glas gospe Zupančeve; "Pozdra- vite mi Slovenijo! Tako rada bi jo Se enkrat videla, pa je zaradi zdravja ne morem!" Ganjeni zapuščamo Perth in gostitelje, ki nas množično sporemljalo na letališče. "Hvala, prijatelji! Žal je pred nami Se dolga pot," rečem v pozdrav in le s težavo zberem toliko moči, da .stopim proti letalu. V lepem .sončnem vremenu nas DC-10 pelje v 2500 km oddaljeno Adelaido, kjer imamo zvečer svoj drugi nastop. Le redke besede priha- jajo iz ust, z mislijo .smo Se vedno v Perthu. Na letališču nas pričaka sku- pina ljudi in nas odpelje v dvorano, da si pripravimo vse potrebno za večerni nastop. Dvorana Slovenske- ga druStva je čudovita. Opremljena je z jedilnico, biljardi, radijsko po- stajo, kuhinjo; najbolj veseli pa smo, ko zvemo, da bo tudi polna. Kljub zelo .slabemu ozvočenju je vzdušje enkratno. Naslednje jutro sem gost v radij- ski oddaji, drugi člani an.sambla pa so na povabilo slovenskega duhov- nika zapeli pri maši. Tudi Adeiaida je milijonsko mesto, znano po dir- kah formule 1, velikem živalskem vrtu in modernem mestnem sre- dišču. V njeni bližini (bližina pome- ni za Avstralce naše tri ure ali vsaj 250 km) so najbolj znana avstralska vin.ska področja. V eni največjih vin.skih kleti v Seepfieldu smo med pokušnjo vin zapeli. Pre.senečena točajka je v hipu odpria eno izmed arhiv.skih .steklenic. Bil sem prese- nečen nad kvaliteto avstralskih vin, ki so že prejemala odlikovanja na vin.skem sejmu v Ljubljani. Iz Adelaide, največjega mesta južne Avstralije, se z elegantim av- tobusom odpeljemo v glavno mesto Victorije Melbourn. Zanimiva po- krajina, večji del pusta in prazna, z redkim drevjem in prostranimi pašniki, na katerih se pasejo ovce in krave. Ker je zimski čas, je vse še bolj pusto kot sicer. Pozno poči pri- spemo na melbournsko avtobusno po.stajo, kjer nas pričaka večja sku- pina rojakov. Prvič se srečamo s predsednikom Sveta slovenskih or- ganizacij gospodom Petrom Mande- lom, ki nam pojasni .še nekatere ne- jasnosti v zvezi s turnejo. Moške člane ansambla namestijo v cerkve- nem središču v Kewju, Blanka pa stanuje pri Hartmanovih. Melbourn je večmilijonsko olim- pijsko mesto z mnogimi parki, zna- menitim Art centrom, s stolpnico Rialto, veliko tržnico, z velikim pri- staniščem in največjim mostom na južni polobli. Je kulturno, politično, gospodarsko in športno središče ne samo Victorije, ampak celotnega ju- govzhodnega dela Av.stralije. Tukaj živi precej Slovencev, ki so si zgra- dili več klubov, pa tudi lepo sloven- sko cerkev. Nadaljevanje prihodnjič Renato in Andrej sredi melbournskega mestnega vrveža. TRATE V SLOVENSKIH GORICAH Za kvalitetnejšo življenje! Kljub mračnemu jesenske- mu dnevu, je v torek posijalo sonce stanovalcem prenovlje- nega oddelka enote Skalca, di- slociranega oddelka Zavoda za duševno in živčno bolne Hrastovec. V zavodu na Tra- tah živi 168 varovancev v pre- cej slabih pogojih, saj so pro- stori v nekdanji graščini zelo stari in potrebni obnove. Zato so z lastnimi sredstvi začeli z adaptacijo in uredili bivan- jske prostore za dvajset stano- valcev. Odslej so bogatejši za štiri spalne sobe, dnevno sobo, sanitarije, učilnico za okupa- cijske dejavnosti ter nekatere spremljajoče prostore. Ime prenovljenega oddelka Skalca ima dvojni pomen; prvi po Antonu Skali, ki je pomem- bni mož, saj je s svojim delom veliko prispeval pri delu s popu- lacijo z motnjami v duševnem razvoju, drugi pa je simboličen, ker zavod stoji na skali, poja- snuje vodja enote defektolog Srečko Šalamun. Delovanje takšne skupine je v tem zavodu novost, saj so vanjo vključili le varovance od 21.do 60. leta z motnjami v duševnem razvoju. Cilj omenjene skupine pa je; navaditi jih na tista dela, ki jih potrebujejo za samostojno življen- je. Tako pomagajo pri čiščenju ter pri drugih gospodinjskih opravi- lih. V enoti so varovanci razdelje- ni po lastnem interesu v skupine za področje telesne vzgoje, ritmi- ke in raznih oblik sproščanja, za- poslitvenih tehnikah ter v družab- nih igrah. Še posebej pa je po- membno, da se z varovanci ukvar- ja strokovno usposobljen kader. Razveseljivo je tudi, da bodo v kratkem končali s prenovo še ene- ga oddelka, kjer bo na podoben način stanovalo 40 varovancev. Ob tej priložnosti pa so varo- vance razveselili člani lutkovne skupine Pika iz Lenarta s svojo predstavo Grad gradič. Po pred- stavi pa je potekla tudi lutkovna delavnica, kjer so s pomočjo lutkarjev izdelovali lutke in se preizkusili v igranju različnih vlog. Marija Slodnjak Varovanci so novih prostorov zelo veseli. Skupaj z lutkarji so zaplesali; Pleši medo, pleši medo... Foto MS TEDNIK ~ NOVEMBER 1994 I.OKALNE VOFJTVE — 13 KANDIDATI ZA VOLITVE Županov in občinsitili svetov mi!iimmm^mmmmmmmmmmmm>i(«imi:-i^ OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA DESTRNIK — TRNOVSKA VAS štev: OVKSK394-Datum: 18.11.1994 Na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS. št. 72/93, 7/94 in 33/94) ter v zvezi s 60. členom Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92) je Občinska volilna komisija Destrnik - Trnovska vas sestavila naslednji SEZNAM potrjenih kandidatur za župana občine Destrnik — Trnovska vas na volitvah 4. decembra 1994 Glasuje se za (1) enega kandidata. Volitve za župana občine Destrnik-Trnovska vas so 4. decembra 1994. V seznam kandidatur za župana so vpisani triie kandidati in sicer: 1. IVAN LOVRENČIC, roj. 03.04.1954, Črmlja 21, diplomirani zgodovinar, ravnatelj. Predlagatelj: LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 2. FELIKS MAJERIČ, roj. 22.02.1944, Destrnik 1/a, učitelj, ekonom.' Predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SLS 3. FRANC PUKŠIČ, roj. 24.11.1955, Vintarovci 43/c, dipl. ing. elektrotehnike, profesor na srednji šoli. Predlagatelj: SDSS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Predsednik OVK: Martin GRAJ s. r OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA DESTRNIK — TRNOVSKA VAS štev.: OVKSKL94-Datum: 18.11.1994 Na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94) ter v zvezi s 60. členom Zakona o voliWah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 42/92), je Občinska volilna komisija občine Destrnik - Trnovska vas sestavila naslednji SEZNAM list kandidatov za volitve članov občinskega sveta občine Destrnik Trnovska vas, ki bodo 4. decembra 1994 Številka volilne enote: 1 Območje volilne enote obsega vsa naselja Krajevne skupnosti Destrnik. Voli se 8 članov občinskega sveta. V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: 1. Ime liste: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. JULIJANA ČERNEZEL. roj. 04.05.1942, Janežovci 11/A, trgovski poslovodja, upokojenka. 2. MARIJA ŠTUMBERGER, roj. 18.098.1937, Janežovski Vrh 14/E, medicinska sestra, upokojenka. 3. MILAN MURAJ, roj. 16.10.1936, Svetinci 22, livar, upokojenec. 4. FRANC HORVAT, roj. 06.11.1933, Janežovci 6/A, pleskar, upokojenec. 5. ŠTEFAN ZOREČ, roj. 13.12.1935, Placar56, ključavničar, upokojenec. 6. VLADIMIR KRAJNC, roj. 17.7.1939, Jiršovci 25, strojnik, upokojenec. 7. IGNAC POTRČ, roj. 06.07.19431, Janežovski Vrh 15/A, parketar, upokojenec. 8. ANTON HORVAT roj. 06.07.1929, Zasadi 12, delavec, upokojenec. 2. Ime liste: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. MARTA KAUČIČ, roj.28.07.1954, Vintaraovci 45/A, trgovka, gostilničarka. 2. SREČKO LOVRENČIČ, roj. 21.05.1966, Vintarovci 56, vodič, Marketing. 3. ZDENKA SIMONIČ, roj. 6.10.1955, Vintarovci 45/A, trgovka, trgovka. 4. SREČKO ARNUŠ, roj. 24.05.1964, Gomilci 6, pleskar, pleskar. 5. BRANKO GORIČAN, roj. 12.10.1957, Placar 11/B, slikopleskar, slikopleskar. 3. Ime liste: SDSS — SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE_ 1. BRANKO ZELENKO, roj. 09.03.1959, Gomilci 8, diplomirani ing. strojništva, projektant 2. JOŽEF KOROŠEC, roj. 17.03.1957, Desenci 1, dipl. ing. el., projektant. 3. VENČESLAV KRAMBERGER, roj. 26.07.1956, Ločki Vrh 6, strojni tehnik, skladiščnik. 4. MIRAN ČEH, roj. 13.09.1963, Gomila 16, ing. strojništva, nezaposlen. 5. JOŽEF FLAJŠMAN, roj. 16.03.1962, Janežovski Vrh 14, ekonomski tehnik, skladiščnik. 6. RUDOLF MURKO, roj. 12.02.1959, Svetinci 39, avtoklepar, poštar. 7. FRANC ČERNEZEL, roj. 11.02.1940, Janežovci 11/A, orodjar, mojster orodjar. 8. FRANC LACKO, roj. 02.09.1949, Drstelja 21, stiskalec, samostojni obrtnik. 4. Ime liste: DEMOKRATI SLOVENIJE_ 1. ALOJZ ANŽEL, roj. 21.06.1959, Placar 43, KV gumar, vodja brizgalne linije. 2. ROZIKA MURŠEC, roj. 13.08.1942, Destmik 41, PKV natakarica, natakarica. 3. KRISTINA PUKŠIČ, roj. 22.07.1958, Vintarovci 43/C, administrativni tehnik, ZZ Ptuj. 4. ANTON POTRČ, roj. 01.05.1948, Zasadi 11, delavec, ZZ Ptuj. 5. SREČKO PUKŠIČ, roj. 01.06.1957, Destmik 2, trgovec, gasilec MM. 5. Ime liste: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI — SKD 1. ANTON ZELENIK, roj. 25.07.1959, Vintarovci 36, livar, livarski delavec. 2. FRANC KRAMBERGER, roj. 03.12.1947, Levanjci 12, kmet, kmetovalec. 3. KONRAD ČUČEK, roj. 30.1.1950, Gomilci 11/A, šofer, avtobusni šofer. 4. ANTON KRAMBERGER, roj. 27.03.1938, Svetinci 19, prometni tehnik, upokojenec. 5. MIRKO KOS, roj. 22.07.1951, Destrnik 44/A, prodajalec, prodajalec. 6. HERMAN TIRŠ, roj. 05.04.1924, Placar 29, kmet, kmetovalec. 7. FRANC BRENČIČ, roj. 29.01.1967, Vintarovci 40, srednja, vzdrževalec. 6. Ime liste; SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SLS 1. JANEZ ŽAMPA, roj. 20.05.1929, Levanjci 10, kmet, upokojenec. 2. MARJAN ZELENIK, roj. 07.10.1951, Janežovski Vrh 43/A, prodajalec, poslovodja. 3. DRAGICA ČUČEK, roj. 19.05.1957, Gomilci 11/A, trgovska poslovodkinja. 4. JOŽICA HORVAT, roj. 14.03.1951, Vintarovci 85, gospodinja, gospodinja. 5. MILAN BURINA, roj. 21.06.1956, Jenežovci 10, prodajalec, prodajalec. 6. BRANKO PAUKO, roj. 18.02.1956, Jiršovci 46, delavec, delavec. 7. ANTON SEVER, roj. 06.06.1961, Drstelja 9, strojevodja, strojevodja. 8. FRANC MURKO, roj. 31.03.1951, Svetinci 34, šofer, šofer. Na seznamu list kandidatov za volitve članov občinskega sveta občine Destrnik — Trnovska vas, ki bodo 4. decembra 1994, je vpisanih 6 list kandidatov.l Predsednik OVK: Martin GRAJ s. r. OBČINSKA VOULJVA KOMNISUA DESTRNIK — TRNOVSKA VAS Štev.: OVKSK294-Datum: 18.11.1994 Na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94) ter v zvezi s 60. členom Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RTS, št. 42/92), je Občinska volilna komisija občine Destrnik - Trnovska vas sestavila naslednji SEZNAM list kandidatov za volitve članov občinskega sveta občine Destrnik Trnovska vas, ki bodo 4. decembra 1994 Številka volilne enote: 2 Območje volilne enote obsega vsa naselja Krajevne skupnosti Trnovska vas in vsa naselja Krajevne skupnosti Vitomarci. Voli se 6 članov občinskega sveta. V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: 1. Ime liste: ZELENI_ 1. ANGELA FRAS, roj. 08.04.1951, Biš 66/A, profesorica, poučevanje in pomočnik ravnatelja. 2. IVAN BEZJAK, roj. 16.06.1949, Vitomarci 6, pleskar, obrtnik - pleskar. 2. Ime liste: LISTA "VITOMARCI ANDRAŽ" _ 1. ALBIN DRUZOVIČ, roj. 06.10.1956, Drbetinci 47, trgovec, kmetovalec. 3. IVAN HANŽELJ, roj. 03.12.1956, Vitomarci 29, delavec, kmetovalec. 2. FRANC ČUČEK, roj. 8.10.1949, Vitomarci 56/A. šofer, avtobusni šofer. 4. IVEH PUČKO, roj. 03.02.1953, Hvaletinci 19, kmet, kmetovalec. 5. JOŽE HOJNIK, roj. 04.03.1950, Slavšina 25, šofer, šofer. 6. JANEZ KOSTANJEVEC, roj. 12.12.1939, Gibina 26, kmet, kmetovalec. 7. MILENA ČUČEK, roj. 28.11.1960, Vitomarci 37/A, modna k. obrtnica. 8. FRANC HERGA, roj. 11.02.1941, Rjavel 37, delavec, gozdar. 3. Ime liste: LDS — LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE_ 1. IVAN LOVRENČIČ, roj. 03.04.1954, Črmlja 21, dipl. zgodovinar, ravnatelj Zgodovinskega arhiva. 2. ZMAGOSLAV ŠALAMUN, roj. 20.6.1965, Biš 61, Strojni tehnik, ZZ Ptuj. 3. ANDREJ MURKO, roj. 13.02.1967, Tmovski Vrh 26/A, pleskar, ZZ Ptuj. 4. DRAGO SKURJENI, roj. 06.11.1959, Vitomarci 37/B, učitelj športne vzgoje, učitelj. 5. MIRAN ARNUGA, roj. 04.04.1971, Trnovska vas 49, elektrotehnik, ZZ Ptuj. 6. FELIKS SLAČEK, roj. 30.08.1951, Trnovska vas 47/A, strojnik, hišnik. 7. MIRAN MURKO, roj. 21.09.1964, Bišečki Vrh 47, kemik, delavec - Gumarne Ptuj. 4. Ime liste: SDSS — SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1. IRENA POLIČ, roj. 97.09.1962, Biš 27/A, upravno administrativni tehnik, brezposelna. 2. VINKO PRIGL, roj. 21.12.1963, Tmovski vrh 7, KVvodovodar, monter. 3. MARIJA DVORŠAK-HEREGA, roj. 05.07.1967, Trnovska vas 45, trgovka, samostojni obrtnik. 4. JOŽEF POTRČ, roj. 19.03.1959, Ločič 15, strojni tehnik, vodja vzdrževanja. 5. Ime liste: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI — SKD 1. VINKO LOVREC,roj. 21.03.1937, Rjavel 35, kmet, kmetovalec. 2. IVAN PUKŠIČ, 07.02.1956, Ločič 1, voznik, nezaposlen. 3. JANEZ DRUZOVIČ, roj. 13.03.1939, Drbetinci 13, kmet, kmetovalec. 4. JOŽEF KAPUN, roj. 22.02.1952, Trnovska vas 47, avtoklepar, avtokleparska dela. 5. DANKO KONDRAD, roj. 12.09.1034, Novinci 49, delavec, kmetovalec. 6. ERIKA PAVALEC, roj. 12.03.1968, Trnovska vas 45, ekonomistka, ekonomistka. 7. IVAN BEZJAK, roj. 23.08.1921, Drbetinci 55, trgovec, upokojenec. 8. EMIL KRAJNC, roj. 02.01.1967, Sovjak 9, delavec, nezaposlen. 6. Ime liste: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SLS 1. FRANC POŽEGAR, roj. 29.08.1951, Bišečki Vrh 30/A, kmet, kmetovalec. 2. ALOJZ BENKO, roj. 12.05.1954, Ločič 23, strojni tehnik, kontrolor vozil. 3. STANKO TAŠNER, roj. 29.06.1959, Ločič 25, voznik, avtoprevoznik. 4. JANEZ HORVAT, roj. 16.05.1960, Trnovska vas 23, mehanik, mehanik. 5. JOŽEF MAJERIČ, roj. 09.01.1942, Sovjak 4, kmet, kmetovalec. 6. ROMAN KORENT, roj. 24.01.1966, Črmlja 12, kmet, kmetovalec. 7. ELIZABETA BRUMEN, roj. 15.11.1944, Tmovski Vrh 14, delavka, upokojenka. 7. Ime liste: LISTA ZA TRNOVSKO VAS 1. ALOJZ FEKONJA, roj. 16.06.1950, Tmovska vas 44/A, ključavničar, trgovski potnik. 2. MARJAN TRANČAR, roj. 06.04.1942, Trnovsa vas 39/C, mlinar, mlinar. 3. MIROSLAV JAKOB, roj. 06.11.1946, Biš 68, avtomehanik, trgovec. 4. MILAN HORVAT, roj. 09.01.1957, Tmovski vrh 3, zidar, zidar. 5. VESNA TRANČAR, roj. 23.03.1972, Tmovsa vas 39/C, študentka, študentka. 8. Ime liste: ZDRUŽENA LISTA 1. Vida TOŠ, roj. 05.06.1937, Vitomarci 41/A, učiteljica, upokojenka. 2. MARIJA KOVAČIČ, roj. 04.12.1942, Tmovska vas 43/A, diplomirana psihologinja, psiholog. 3. FRANC TOŠ, roj. 24.11.1931, Vitomarci 41/A, šofer, upokojenec. Na seznamu list kandidatov za volitve članov občinskega sveta občine Destrnik - Trnovska vas, ki bodo 4. decembra 1944, je vpisanih 8 list kandidatov. Predsednik OVK: Martin GRAJ s. r OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA DORNAVA_ SEZNAM potrjenih kandidatur za župana v občini Dornava Na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS 72/93, in 7/94, in 33/94) ter v zvezi z 60. členom zakona o volitvah v državni zbor (RS št. 44/92)Je Občinska volilna komisija Dornava sestavila seznam potrjenih kandidatur za župana OBČINE DORNAVA na volitvah 4.12.1994. Glasuje se za 1 kandidata. Volitve za župana občine DORNAVA so 4.12.1994. V seznam potrjenih kandidatur so vpisani 3 kandidati in sicer: 1. Anton VELIKONJA; roj. 25.1.1942, Dornava 140/c, poklic: profesor pedagogike, delo: Višji pred. didakte. Predi.: LDS 00 DORNAVA 2. Janez VALENKO; roj. 10.5.1947, Dornava 32, poklic: kmetovalec, delo : kmetovalec. Predi:. SLS 00 DORNAVA 3. Jožef KEKEC; roj. 13.2.1957, Polenšak 15/b, poklic: ključavničar, delo: sprejem strank in reš. rek. PredL: ZBOR KRAJANOV KS POLENŠAK Številka: LV47/94 — Datum: 15.11.1994 Predsednik OVK OBČINE DORNAVA: Milan ŠILAK s. r. OBČINSKA VOLiLNA KOMISIJA DORNAVA_ SEZNAM potrjenih kandidatur za člane občinskega sveta občine Dornava Na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS 72/93, 7/94, in 33/94 ter v zvezi z 60. členom Zakona o volitvah v državni zbor (RS št. 44/92) je Občinska volilna komisija Dornava sestavila naslednji seznam potrjenih kandidatur za člane občinskega sveta OBČINE DORNAVA na volitvah 4.12.1994. VOLILNA ENOTA 1 obsega naselje DORNAVA (od h.š. 1-80)_ Volita se 2 člana občinskega sveta izmed potrjenih kandidatur in sicer: 1. Mirko CIGULA; roj. 23.11.1959, Dornava 37/b, poklic: elektrotehnik, delo: vzdrževalec. Predi.: ZELENI 2. Janez HORVAT roj. 17.12.1961, Dornava 38, poklic: električar, delo: kmetovalec. Predi.: SLS - UPRAVNI ODBOR 00 DORNAVA 3. Marjan ŠILAK, roj. 6.10.1957, Dornava 29, poklic: ekonomski tehnik, delo: pedagoški vodja VDC-JA. Predi.: SKD 00 DORNAVA 4. Stanko VRTIČ; roj. 24.1.1956, Dornava 55/b, poklic: strojni tehnik, delo: strpjnik. Predi.: SKD 00 DORNAVA 5. Marta ŠILAK, roj. 2.2.1962, Dornava 29, poklic: predmetna učiteljica, delo: predmetna učiteljica. Predi.: LDS 00 DORNAVA 6. Marjan KONDRIČ; roj. 3.11.1971, Domava 5, poklic: električar, delo: električar. Predi.: LDS 00 DORNAVA. VOLILNA ENOTA 2 obsega naselje DORNAVA (od h.š. 81-149) Volita se 2 člana občinskega sveta izmed potrjenih kandidatur in sicer: 1. Anton VELIKONJA; roj. 25.1.1942, Dornava 140/c, poklic: profesor pedagogike, delo: višji pred. didakte. Predi.: LDS 00 DORNAVA 2. Franc CIGULA; roj. 24.6.1953, Domava 96, poklic: kmetovalec, delo: kmetovalec. Predi.: SLS-UPRAVNI ODBOR 00 DORNAVA 3. Marjeta ŠPES; roj. 6.6.1947, Dornava 111, poklic: ekonomski tehnik, delo: računovodja. Predi.: SKD 00 DORANVA 4. Jožef PETERŠIČ, roj. 14.3.1942, Dornava 87/a, poklic: strugar, delo: podjetnik. Predi.: LDS 00 DORNAVA 5. Darinka TERBUC; roj. 3.1.1951, Doranva 116/a, poklic: ekonomski tehnik, delo: računovodja. Predi.: SKD 00 DORNAVA 6. Danica ŠEGULA; roj. 22.12.1949, Domava 110, poklic: varnostni inženir, delo: upokojenka. Predi.: ZELENI 7. Frančiška SLODNJAK; roj. 8.12.1969, Domava 82, poklic: defektologinja, delo: defektologinja. Predi.: ZELENI VOLILNA ENOTA 3 obsega naselje: Mezgovci ob Pesnici, Strejaci, Strmec pri Polenšaku. Volita se 2 člana občinskega sveta izmed potrjenih kandidatur in sicer: 1. Bogomir DONAJ; roj. 18.9.1936, Mezgovci ob Pesnici 3/c, poklic: livar, delo: podjetnik. Predi.: LDS 00 DORNAVA 2. Ivan PETEK: rq. 1.2.1954, Mezgovci ob Pesnici 24, poklic: avtomehanik. delo: avtomehanik. Predi.: SLS - UPRAVNI ODBOR 00 DORNAVA 3. Marjan TUŠ; roj. 26.6.1961, Mezgovci ob Pesnici 1, poklic: medicinski tehnik, delo: šofer urgentne službe. Predi.: SLS - UPRAVNI ODBOR 00 DORNAVA 4. Marija BELŠAK; roj. 8.12.1950, Mezgovci ob Pesnici 4, poklic: učiteljica, delo: učiteljica. Predi.: ZELENI 5. Anica ZEMLJIČ; roj. 23.17.1949, Mezgovci ob Pesnici 5/a, poklic: defektologinja, delo: defektologinja. Predi.: ZELENI 6. Janez MEŠKO; roj. 29.5.1947, Mezgovci ob Pesnici 56/a, poklic: strojni tehnik, delo: strojni delovodja. Predi.: SKD 00 DORANVA VOLiLNA ENOTA 4 obsega naselja: Žamenci, Slomi, Brezovci, Lasigovci, Prerad. Volita se 2 člana občinskega sveta izmed potrjenih kandidatur in sicer: 1. Marjan SLODNJAK; roj. 13.9.1967, Brezovci 8, poklic: avtomehanik, delo: kmetovalec. Predi.: SLS-UPRAVNI ODBOR 00 DORNAVA 2. Alojz ŠOŠTARIČ; roj. 3.3.1948, Slomi 6, poklic: šofer, delo: šofer. Predi.: SKD 3. Viktor MUNDA; roj. 22.6.1945, Prerad 7, poklic: mizar, delo mizar. Predi.: LDS 00 DORNAVA 4. Franc KUKOVEC; roj. 17.11.1960, Lasigovci 17/b, poklic: lesarski tehnik, delo: direktor. Pred!.: LDS 00 DORNAVA 5. Franc ZAGORŠEK; roj. 24.1.1948, Žamenci 7/a, poklic: ing. agronomije, delo: kmetijski proiz. Predi.: SKD 00 DORNAVA 6. Ivan ŠILAK; roj. 2.8.1959, Slomi 6, poklic: metalurg, delo: livar. Predi.: ZELENI VOLILNA ENOTA 5 obsega naselja: Bratislave!, Polenci, Polenšak. Volita se 2 člana občinskega sveta izmed potrjenih kandidatur in sicer: 1. Jožef HOJNIK; roj. 7.6.1953, Bratislavci 52/a, poklic: strojni tehnik, delo: referent nabave. Predi.: ZBOR KRAJANOV KS POLENŠAK 2. Jožef MUNDA; roj. 24.7.1948, Polenšak 24, poklic: strojni delovodja. Predi.: SLS-UPRAVNI ODBOR 00 DORNAVA 3.Vladimir MASTEN; roj. 11.7.1946, Polenšak 1/a, poklic: ključavničar, delo: ključavničar. Predi.: SLS-UPRAVNI OBDOR 00 DORNAVA 4. Franc KUHARIČ, r4oj. 7.8.1954, Polenšak 7/b, poklic: mizar, delo: podjetnik. Predi.: LDS DORNAVA Številka: LV-46/94 - Datum: 15.11.1994 Predsednik OVK OBČINE DORNAVA: Milan ŠILAK s. r OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA GORIŠNICA Gorišnica 54 Na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94) ter v vzezi s 60. členom Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS št. 44/92) je Občinska volilna komisija Gorišnica sestavila naslednji SEZNAM potrjenih kandidatur za župana občine Gorišnica na volitvah 4. decembra 1994 Glasuje se za enega kandidata. Volitve za župana občine Gorišnica so 4. decembra 1994. V seznam kadidatur za župana so vpisani trije kandidati in sicer: 1. Ladislav FRIC, roj. 5.5.1939, stanujoč Gorišnica 73, inženir strojništva, nezaposlen. Predlagatelj: Stanko Šuman in skupina volilcev 2. Slavko VISENJAK, roj. 22.7.1957, stanujoč Moškanjci 75, inženir agronomije, direktor. Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka-Upravni.odbor 3. Andrej HORVAT, roj. 11.9.1966, Gorišnica 95, dipl. ing. kemijske tehnologije, razvojni tehnolog. Predlagatelj: Izvršni odbor občinskega odbora liberalne demokracije Slovenije Gorišnica OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA GORIŠNICA Štev OVK 21/94 — Datum: 17.11.1994 Predsednik OVK: Barbara Debevec, dipl. prav. s. r OBČINSKA VOLILNA KoiSuA^^SnSSTST" na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94) ter v zvezi s 60. členom Zakona o volitvah v dražvni zbor (Uradni list RS št. 44/92) je Občinska volilna komisija Gorišnica sestavila naslednji SEZNAM list kandidatov za člane občinskega sveta Gorišnica na volitvah 4. decembra 1994 Volina enota št. 1 — obsega vsa naselja krajevne skupnosti Gorišnica Voli se lista kandidatov — izvoljenih bo 10 članov občinskega sveta, v seznam je vpisanih 7 list kandidatov in sicer: 1. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE — SDSS_ 1. Janez ROŽMARIN, roj. 31.7.1965, muretinci 53, projektant, projektant. 2. Davorin ZORLI, roj. 12.9.1963, Gorišnica 80, učitelj, učitelj. 3. Miran REBERC, roj. 28.6.1962, Gorišnica 23, inženir agronomije, nadzor. 2. SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA — SOPS 1. Zdravko VINKOVIČ, roj. 3.1.1966, Gajevci 17, strugar, samostojni podjetnik. 3. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE — LDS 1. Vekoslav ČAGRAN, roj. 20.1.1958, Tibolci 22, ekonomski tehnik, matičar. 2. Janko ŽNIDARIČ, roj. 18.5.1958, Gorišnica 68, sanitarni inženir, rsi. 3. Viljem HORVAT, roj. 18.11.1942, Gorišnica 21, komercialist, trgovski potnik. 4. Marjan PETEK, roj. 27.11.1953, Moškanjci 112/a, učitelj, podjetnik inštruktor. 5. Janko ERHATIČ, roj. 11.7.1969, Muretinci 55, komercialni tehnik, prodajalec. 6. Marija VAJDA, roj. 25.8.1948, Mala vas 32/a, ekonomski tehnik, referent za regist. motornih vozil. 7. Franc MEZNARIČ, roj. 19.6.1959, Formin 25, strugar, šofer prevoznik. 8. Sonja OROVIČ, roj. 15.10.1955, Moškanjci 1/c, komercialni tehnik, komercialistka. 9. Janez HORVAT roj. 3.9.1965, Zagorjiči 27, pravnik, pravni svetovalec. 10. Slavica ROZMAN, roj. 12.1.1952, Gorišnica 77, gimnazijski maturant, vodja sp. sektorja. 4. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA — SLS 1. Slavko RIŽNAR, roj. 18.6.1954, Gajevci 16/a, ekonomist, samostojni podjetnik. 2. Zlatko SOK, roj. 20.1.1957, Moškanjci 86/a, zobozdravnik, zobozdravnik. 3. Janko BEZJAK, roj. 22.12.1954, Gajevci 17/b, šofer, kmet. 4. Rajko ZAVEC, roj. 17.1.1964, Zagojiči 9, inženir agronomije, vodja delovišča. 5. Ivan KELENC, roj. 3.5.1956, Formin 32/c, teracer, kmet. 6. Alojz VESENJAK, roj. 8.5.1941, Plačerovci 30, inženir agronomije, vodja proizvodnje. 7. Branko MAJERIČ, roj. 20.1.1960, Moškanjci 23, mehanik, kmet 8. Ivan PINTARIČ, roj. 29.6.1953, Zamušani 76, šofer, kmet. 9. Kristina KOVAČEC, roj. 4.9.1952, Mala vas 32, trgovka, kmetovalka. 10. Jože VALENKO, roj. 3.4.1961, Tibolci 5, mesar, kmet. 5. UPOKOJENCI GORIŠNICE 1. Jožef JANŽEKOVIČ, roj. 16.9.1936, Gorišnica 135, upokojenec. 2. Franc JU RIČ, roj. 29.7.1939, Cunkovci 1/c, upokojenec. 6. NESTRANSKARSKA LISTA 1. Jožef KOKOT, roj. 19.3.1946, Moškanjci 45/a, strojni tehnik, samost. podjetnik. 2. Bogomir TOPLAK, roj. 21.2.1943, Gorišnica 138, strojni tehnik, nezaposlen. 3. Konrad KOSTANJEVEC, roj. 5.7.1943, Mala vas 41, inženir strojništva, upokojenec. 4. Vlado KELENC, roj. 3.3.1955, Formin 32/b, obrtnik-gostinec, gostinska dela. 5. Branko DOBAJA, roj. 21.2.1957, Zamušani 3, dipl. ing. fizike, organizator aop. 6. Jožef HORVAT, roj. 17.9.1953, Muretinci 37/c, tekstilni tehnik. 7. Roman HORVAT, roj. 17.5.1967, Placerovci 14/a, ključavničar. 8. Alojz GOLOB, roj. 14.6.1957, Zagojiči 20/b, tesar, izdelava ostrešij. 9. Antun BOLČEVIČ, roj. 5.9.1948, Moškanjci 46, strojni tehnik, nezaposlen. 10. Franc ZORLI, roj. 7.8.1944, Gorišnica 80, električar, električarska dela. 7. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI ■ SKD 1. Alojz ŽIHER, roj. 9.5.1953, Zamušani 36/a, šofer, direktor podjetja. 2. Stanislav VOJSK, roj. 17.10.1962, Zagojiči 14/e, dipl. elektro inženir, projektant. 3. Miran KLINC, roj. 26 8.1961, Gorišnica 45, dipl. inženir, ozvz. 4. Janez ŠUMAN, roj. 5.9.1951, Gorišnica 172, strojni tehnik, vodja servisa. 5. Franc IVANUŠ, roj. 18.4.1961, Cunkovci 2/a, ključavničar, strojnik. 6. Jožef BELŠAK, roj. 29.12.1957, Moškanjci 7, električar, električarska dela. 7. Viktor IVANČIČ, roj. 8.7.1953, Placerovci 16, zidar, nezaposlen. 8. Jerica FIŠTRAVEC, roj. 20.2.1941, Muretinci 21, upokojenka. 14 LOKALNE VOLITVE 24. NOVEMBER 1994 ^ TEDNIK 9. Franc BEZJAK, roj. 11.8.1946, Formin 26/a, komercialist, komercialist. 10. franc antolič, roj. 23.11.1953, Moškanjci 3^, delavec, vzmetarna. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA GORIŠNICA_ Štev.: ovk 22/94-Datum: 17.11.1994 Predsednik ovk: Barbara Debevec, dipl. prav. s. r. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA GORIŠIVICA Gorišnica 54 Na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list rs, št. 72/93, 7/94 in 33/94) ter v zvezi s 60. členom Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list rs št. 44/92) je Občinska volilna komisija gorišnica sestavila naslednji SBi\IAM UST KANDIDATOV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA GORIŠNICA NA VOLITVAH 4. DECEMBRA 1994 Volilna enota št. 2 — obsega vsa naselja krajevne skupnosti Cirkulane. Voli se lista kandidatov — izvoljenih bo 6 članov občinskega sveta. V seznam je vpisanih 6 list kandidatov in sicer: 1. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA — SLS 1.Jožef KLINC, roj. 12.3.1952, Cirkulane 39, inženir agronomije, komercialist. 2.Zvonko ARNEČIČ, roj. 19.1.1959, Gradišča 116/b, kmetijski tehnik, kmet. 3. Janez JURGEC, roj. 27.1.1962, Cirkulane 81, predmetni učitelj, učitelj. 4. Ivan EMERŠIČ, roj. 10.10.1942, Gradišča 79, kmet, kmet. 5. Vidko ARNEČIČ, roj. 14.4.1966, Slatina 40, kmetijski mehanik, kmet. 6. Stanislav GLAVICA, roj. 27.6.1959, Medribnik 15, kmet, kmet. 2. NEODVISNI KANDIDAT 1. Elizabeta KRENJAK, roj. 4.4,1945, Meje 18/b, upokojenka. 3. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI — SKD_ 1. Daniel PGLAJŽAR, roj. 4.7.1950, Cirkulane 53/a, strojni tehnik, obrtnik stroj. teh. 2. Mirko LESJAK roj. 21.8.1955, Cirkulane 68/a, komercialni tehnik, poslovodja. 3. Janez KORENJAK, roj. 1.12.1948, Meje 3, PTT tehnik, upravnik pošte. 4. Marija ŽURAN, roj. 1.9.1965, Cirkulane 32, ekonomski tehnik, računovodja. 5. Franjo TOLIČ, roj. 5.9.1959, Medribnik 3, KV pleskar, obrtnik pleskar. 6. Anton EMERŠIČ, roj. 7.11.1954, Paradiž 46, KV keramičar, keramičar. 4. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. Stanislav GOLC, roj. 16.10.1949, Pristava 21/a, mag. arg. znanosti, Qvanty manager. 2. Danica RANFL, roj. 1.3.1958, Paradiž 84, dipl. ekonomist, vodja fin. službe. 3. Stanko DERNIKOVIČ, roj. 15.5.1951, Cirkulane 48, kovinar, trg. podjetnik. 4. Rajko LESJAK, roj. 2.12.1953, Mali Okič 20/a, avtomehanik, voznik avtobusa. 5. Anton KRAJNC, roj. 9.1.1964, Slatina 31, ekonomski tehnik, študent. 6. Mialn VOGLAR, roj. 30.5.1954, Pristava 40/a, elektromonter, obrtnik. 5. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. Janko MIŠKO, roj. 29.2.1940, dolane 9, gradbeni tehnik, vodja stroj, parka. 2. Anton BRATUŠEK roj. 28.4,1956, Cirkulane 44, strojni tehnik, nezaposlen. 6. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDSS I.Simon MILOŠIČ, roj. 31.12.1959, Cirkulane26, avtoklepar, avtoklepar. 2. Jožef DOBRUN, roj. 4.3.1959, dolena 18, strojni tehnik, strojni tehnik. 3. Milan JURGEC, roj. 1.7.1957, Gradišča 29, voznik, voznik. 4. JANKO PRELOG, roj. 16.9.1955, Cirkulane 25/b, vodovodni instalater. 5. Janez LJUBEČ, roj. 18.9.1958, Veliki Vrh 2/c, mesar, mesar. 6. Herman KRAJNC, roj. 27.2.1964, Slatina 54/a, gliničar, izdelava glinič. izdelkov. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA GORIŠNICA_ Štev OVK 23/94 - Datum: 17.11.1994 Predsednik OVK: Barbara debevec, dipl. prav. s. r. OBČINSKA VOULNA KOMISIJA OBČINE JURŠINCi štev 47/94 - Datum: 16.11.1994 Občinska volilna komisija občine Juršinci je na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72.2630/93, 7-310/94 in 33-1353/94) ter v zvezi s 60. členom Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS št. 44/92) sestavila naslednji SEZNAM potrjenih kandidatur za župana občine Juršinci 01. Alojzij KAUČIČ, roj. 29.05.1951, Juršinci 6/a, poklic: gostinski delavec, delo: obrtnik-gostilničar, predlagatelj: Kandidacijski zbor SLS 00 Juršinci: 02. Marta TOPLAK, roj. 29.10.1952, Juršinci 21, poklic: gospodinja, delo: gospodinja, predlagatelj: Volilni zbor 00 SKD Juršinci. Voli se 1 član ozir. župan. Volitve za župana občine Juršinci bodo 04. decembra 1994. Predsednica OVK občine Juršinci: Marta KAUČIČ s. r. OBČINSKA VOULNA KOMISIJA OBČINE JURŠINCI štev 48/94 — Datum: 16.11.1994 Občinska volilna komisija občine Juršinci je na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 72-2630/931, 7-310/94 in 33.1353/94) ter v zvezi s 60. členom Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS št. 44/92) sestavila SEZNAM potrjenih kandidatur za občinski svet občine Juršinci V VOLILNI ENOTI ŠT 1, ki obsega naselja: Mostje, Kukava, Gabmik, Gradiščak in Grlinci: 01. Milan ČUŠ, roj. 21.08.1957, Gabmik 32, poklic: delavec, delo: delavec, predlagatelj: Kand. zbor Slovenske ljudske stranke 00 Juršinci. 02. Janez TOPLAK, roj. 15.11.1922, Kukava 65, poklic: kmet, delo: upokojenec, predlagatelj: Kand. zbor Demokratične stranke upokojencev Slovenije 00 Ptuj. 03. Vincenc HORVAT, roj. 14.07.1950, Kukava 29, poklic: gozdar, delo: gozdarski delovodja, predlagatelj, Jožef Čeh in skupina volilcev. 04. Ignac HERGA, roj. 26.07.1923, Gabrnik 28, poklic: kmet, delo: upokojenec, predlagatelj: Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov občine Juršinci. 05. Andrej LOVREC, roj. 31.01.1962, Kukava 67, poklic: ekonomski tehnik, delo: kmet, predlagatelj: Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov občine Juršinci. 06. Milan KVAR, roj. 04.04.1959, Grlinci 9, poklic: šofer, delo: šofer, predlagatelj: 10 Občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije Juršinci. 07. Janko OSTERC, roj. 06.07.1962, Gradiščak 3, poklic: kmet, delo: kmet, predlagatelj: 10 Občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije Juršinci. 08. Jožef MUNDA, roj. 06.02.1934, Grlinci 33, poklic: kmet, delo: upokojenec, predlagatelj: Kand. zbor Demokratične stranke upokojencev Slovenije 00 Ptuj. 09. Dragica TOŠ, roj. 26.06.1969, Grlinci 37, poklic: inženir agronomije, delo: referent, predlagatelj: Alojz Berlak in skupina volilcev. 10. Ivan KUJAVEC, roj. 05.05.1969, Kukava 51, poklic: inženir gradbeništva, delo: nam. vodja del, predlagatelj: 10 Občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije Juršinci. II. Alojz HERGA, roj. 01.06.1963, Gabmik 17, poklic: kmet, delo: kmet. trsničar, predlagatelj: Kand. zbor Slovenske ljudske stranke Občinski odbor Juršinci. 12. Stanislav TOPLAK, roj. 18.04.1945, Mostje 8, poklic: inženir agronomije, delo: kmet. trsničar, predlagatelj: Kand. zbor Slovenske ljudske stranke Občinski odbor Juršinci. 13. Ivan TOPLAK, roj. 08.03.19721, Grlinci 21, poklic: študent, delo: študent, predlagatelj: Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov občine Juršinci. V volilni enoti se volijo 3 člani občinskega sveta občine Juršinci. Volitve za občinski svet bodo 04. decembra 1994. Predsednica OVK občine Juršinci: Marta KAUČIČ s. r. OBČINSKA VOULNA KOMISIJA OBČINE JURŠINCi štev. 49/94 —Datum: 16.11.1994 Občinska volilna komisija občine Juršinci je na pdolagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 72-2630/93, 7-310/94 in 33-1353/94) ter v zvezi s 60. členom Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS št. 44/92) sestavila SEZNAM potrjenih kandidatur za občinski svet občine Juršinci V VOLILNI ENOTI ŠT 2, ki obsega naselja: Juršinci, Dragovič in Rotman: 01. Simon TOPLAK, roj. 25.10.1940, Juršinci 21, poklic: kmetijski tehnik, delo: kmet-trsničar, predlagatelj: Slovenska ljudska stranka Kand. zbor Občinskega odbora Juršinci. 02. Janez MESARIČ, roj. 07.11.1956, Juršinci 82, poklic: rezkalec, delo: nezaposlen, predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije 10 Občinskega odbora Juršinci. 03. Branko HORVAT roj. 18.09.1957, Juršinci 19/A. poklic: predmetni učitelj, delo: učitelj, predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije Kand. zbor 00 Juršinci. 04. Branko KRAJNC, roj. 08.03.1972, Drag^ovič 34, poklic: študent, delo: študent, predlagatelj: Slovenska ljudska stranka Kand. zbor 00 Juršinci. 05. Enka TOPLAK, roj. 21.12.1972, Juršinci 21, poklic: študent, delo: študent, predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati 00 občine Juršinci. 06. Robert HORVAT roj. 23.02.1970, Juršinci 20, poklic: keramičarski pomočnik, delo: keramičar, predlagatelj: Slov. kršanski demokrati 00 Juršinci. V volilni enoti se volita 2 člana občinskega sveta. Volitve za občinski svet bodo 04. decembra 1994. Predsednica OVK Marta KAUČIČ s. r. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE JURŠINCI štev.: 50/94 — Datum: 16.11.1994 Občinska volilna komisija občine Juršinci je na pdolagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 72-2630/93, 7-310/94 in 33-1353/94) ter v zvezi s 60. členom Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS št. 44/92) sestavila SEZNAM potrjenih kandidatur za občinski svet občine Juršinci V VOLILNI ENOTI ŠT 3, ki obsega naselja Hlaponci 01. Vladimir FRAS, roj. 15.07.1952, Hlaponci 25/A, poklic: kmetijski strojnik, delo: mehanik, predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati, 00 Juršinci. 02. Ivan CIGLARIČ, roj. 16.05.1962, Hlaponci 21, poklic: gozdar, delo: nezaposlen, predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, 10 00 Juršinci. 03. Janez HOJNIK, roj. 16.12.1923, Hlaponci 20, poklic: kmet, delo: upokojenec, predlagatelj: Demokratična stranka upokojencev Slovenije, 00 Ptuj. V volilni enoti se voli 1 član občinskega sveta. Volitve za občinski svet bodo 04. decembra 1994. Predsednik OVK: Marta KAUČIČ s. r. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmg^^ OBČINSKA VOKILNA KOMISIJA OBČINE JURŠINCI štev.: 51/94—Datum: 16.11.1994 Občinska volilna komisija občine Juršinci je na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 72-2630/93, 7-310/94 in 33-1353/94) ter v zvezi s 60. členom Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS št. 44/92) sestavila SEZNAM potrjenih kandidatur za občinski svet občine Juršinci V VOLILNI ENOTI ŠT 4, ki obsega naselja: Bodkovci, Sakušak, Zagorel in Senčak pri Juršincih 01. Janez BERLAK, roj. 11.10.1957, Zagorel 62/b, poklic: sam. podjetnik, delo: zavarovalniški posrednik, predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije 10 00 Juršinci. 02. Stanislav HOLC, roj. 02.09.1948, Zagorel 61, poklic: piklicni šofer, delo: avtobusni šofer, predlagatelj: Slovenska ljudska stranka Kand. zbor 00 Juršinci. 03. Marija TAŠNER, roj. 06.02.1930, Zagorci 67/a, poklic: gospodinja, delo: upokojenka, predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati 00 občine Juršinci. 04. Ivan PLOHL, roj. 30.6.1957, Senčak pri Juršincih 9/b, poklic: komercialni tehnik, delo: trgovski poslovodja, predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije 10 00 Juršinci. 05. Roman MATJAŠIČ, roj. 02.12.1954, Zagorci 63/b, poklic: strojni tehnik, delo: obrtnik, predlagatelj: Slovenska ljudska stranka Kand. zbor 00 Juršinci. 06. Milan BEDRAČ, roj. 21.08.1973, Bodkovci 32, poklic: prodajalec, delo: nezaposlen, predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije 10 O Juršinci. 07. Janez ŠUEN, roj. 12.12.1930, Sakušak 30/a, poklic: kmet, delo: upokojenec, predlagatelj: Demokratična stranka upokojencev Slovenije, 00 Ptuj. 08. Ignacij TOŠ, roj. 31.07.1932, Zagorci 50, poklic: kmet, delo: kmet, predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati 00 občine Juršinci. 09. Franc HOLC, roj. 10.10.1920, Zagorci 5, poklic: kmet, delo: upokojenec, predlagatelj: Demokratična stranka upokojencev jSlovenije, 00 Ptuj. 10. Anton KOKOL, roj. 30.12.1952, Bodkovci 31, poklic: kmet, delo: kmet, predlagatelj: Slovenska ljudska stranka Kand. zbor 00 Juršinci. 11. Angela SLODNJAK, roj. 29.05.1960, Bodkovci 47, poklic: gospodinja, delo: gospodinja, predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati 00 občine Juršinci. 12. Branko STARČIČ, roj. 14.04.1955, Sakušak 73, poklic: strojni ključavničar, delo: vodja skladišča, predlagatelj: Stanko Plohi in skupina volilcev. 13. Martin SLODNJAK, roj. 06.10.1931, Bodkovci 47, poklic: kmet, delo: upokojenec, predlagatelj: Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Kand. zbor 00 Ptuj. V volilni enoti se volijo 3 člani občinskega sveta. Volitve za občinski svet bodo 04. decembra 1994. Predsednica OVK: Marta KAUČIČ s. r. LOKALNE VOLITVE 1994 RAZGLAS SEZNAM kandidatov za volitve župana občine Kidričevo, ki bodo 4. decembra 1994 KANDIDATA STA: 1. JANKO BAŠTEVC, roj. 22.2.1953, stan. Zg. Jablane 40, Cirkovce, gimnazijski maturant, referent za lokacijske in gradbene zadeve. Predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije - LDS 2. ALOJZ SPRAH, roj. 22.6.1943, slan. Mihovce 51/a, Cirkovce, gozdarski tehnik, revirni gozdar. Predlagatelj: SLS — Slovenska ljudska stranka OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA KIDRIČEVO Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25 Številka: OVK 298/94 — Datum: 16. november 1994 Predsednik OVK: Albina Hrnec - Pečnik s. r. LOKALNE VOLITVE 1994 RAZGLAS SEZNAMA list kandidatov za volitve članov v občinski svet občine Kidričevo, ki bodo 4. decembra 1994 VOLILNA ENOTA: 1 1. ZELENI 1. FRANC ŠALAMUN,, roj. 1946, Stan. Tovarniška 22, Kidričevo, vododovni inštalater, samostojni podjetnik. 2. MILENA ZAFOŠNIK, roj. 1950, stan. Apače 277, Kidričevo, trgovka. 3. ALOJZ POŽGAN, roj. 1928, stan. Kungota 9, Kidričevo, kvalificirani mizar, upokojenec. 4. SLAVKO FEGUŠ, roj. 1957, stan. Proletarska 1, Njiverce, Kidričevo, učitelj. 5. METKA SABATH, roj. 1973, Stan. Industrijsko naselje 9, Kidričevo, gimnazijski maturant, samostji podjetnik. 6. AVGUST ŠIBILA, roj. 1964, stan. Vegova 12, Kidričevo, inženir strojništva, vodja obrata elektroliza "B". 7. JOŽE ŠAFRANKO, roj. 1945, Stan. Stmišče 9/a, Kidričevo, učitelj. 8. HINKO VODUŠEK, roj. 1943, Stan. Nikole Tesle 14, Kidričevo, diplomirani inženir elektrotehnike, profesor. 2. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE — LDS 1. ZVONKO JEVŠOVAR, roj. 1955, stan. Kraigherjeva 9, Kidričevo, srednja metalurška šola, samostojni podjetnik. 2. VLADO FORBICI, roj. 1948, Stan. Stmišče 6, Kidričevo, mizar, samostojni podjetnik. 3. VLADO PREMZL, roj. 1947, stan. Cesta v Niverce 41, Kidričevo, strojni tehnik, direktor d.o.o.. 4. RUDI BOGDAN, roj. 1961, stan. Lackova 5, Kidričevo, strojni tehnik, konstruktor. 5. MAJDA ŠVAGAN, roj. 1962, stan. Vegova 7, Njiverce, Kidričevo, predmetna učiteljica, učiteljica matematike. 6. LAVRENCIJ JEZA, roj. 1939, stan. Apače 51, Lovrenc na Dr. polju, strojni tehnik, upokojenec. 7. MIRJANA MALOlČ, roj. 1966, Stan. Kajuhova 13, Kidričevo, pravnica, brezposelna. 8. ALOJZ POŽGAN, ml., roj. 1964, stan. Kungota pri Ptuju 9, Kidričevo, geodetski tehnik, samostojni podjetnik. 3. SLS — SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA_ 1. BOŽIDAR KOPUŠAR, roj. 1957, stan. Apače 101, Lovrenc na Dr. polju, strojni ključavničar, obrtnik. 2. JANKOHERTIŠ, roj. 1956, Stan. Kungota 128, Kidnčevo, pravnik, pravnik v Talum d.o.o. Kidričevo. 3. FRANC ŠKRILA, roj. 1949, Stan. Njiverce, Ob Železnici 6, Kidričevo, organizator dela, direktor. 4. PETER PIŠEK, roj. 1970, Stan. Apače 299, Lovrenc na Dr. polju, študent II. stopnje visoke šole za socialne delavce. 5. RUDOLF INTIHAR, roj. 1944, stan. Kungota 14, Kidričevo, šofer, avtoprevoznik - obrtnik. 6. OLGA KORPAR, roj. 1931, stan. Apače 36, Lovrenc na Dr. polju, kmetica. 7. ANTON BRGLEZ, roj. 1961, stan. Kungota 107, Kidričevo, strojni tehnik, pomočnik vodje vzdrževanje elektroliz. 8 ANTON ZAJC, roj. 1928. stan. Apače 38, Lovrenc na Dr. polju. kmet. 4. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1. STANKO MEGLIČ, roj. 1948, Stan. Nikole Tesle 10, Njiverce, Kidričevo, organizator dela, samostani podjetnik. 2. BORIS ZMAZEK, roj. 1962, Stan. Čučkova 3, Kidnčevo, magister kemije, profesor na gimnaziji. 3.ANT0N ZAFOŠNIK, roj. 1949, Stan. Apače 277, Lovrenc na Dr polju, strqni delovodja, vodenje ZAGROS d.o.o. 4. ANTON ORTER, roj. 1941, stan. Čučkova 5, Kidričevo, elektrikar, operativni vodja vzdrževanja. 5. MILENA REPINC, roj. 1950, Stan. Nikole Tesle 13, Njiverce, Kidričevo, kemijski tehnik, kontrola surovin. 6. JANKO RAJH, roj. 1959, Stan. Apače 146, Lovrenc na Dr. polju, ekonomski tehnik, zavarovalniški zastopnik. 7. FRANC PANIKVAR, roj. 1950, Stan. Kungota 78, Kidričevo, orodjar. 8. ZVONIMIR HOLC, roj. 1959, stan. Kungota 13, Kidriččevo, strojni tehnik, razvojni konstruktor. 5. ZDRUŽENA LISTA 1. STANKO MEŠKO, roj. 1938, stan. Tovarniška cesta 2, Kidričevo, ekonomist, direktor. 2. STANE MEDIK, roj. 1951, Stan. Ul. Nikole Tesle 20, Kidričevo, predmetni učitelj, direktor. 3. DARKO FERLINC, roj. 1952, stan. Borisa Kraigherja 4, Kidričevo, ing. strojnišNa, skrbništvo projektov. 4. ANA VRABIČ, roj. 1943, Stan. Proletarska 4, Kidričevo, cvetličarka. 3LASUJE SE ZA ENO LISTO KANDIDATOV ;OLILEC LAHKO POSEBEJ OZNAČI KANDIDATA, KATEREMU NA LISTI DAJE PREDNOST /OLILNA ENOTA: 2 1. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. MAKSIMILJAN BERANIČ, roj. 1952. stan. Lovrenc na Dr. polju 81/b, Lovrenc na Dr. polju, referent, 2. VINKO MLAKAR, roj. 1959, Stan. Lovrenc na Dr. polju 113, živilski tehnik, vodja izmene. 3. JOŽEFA VIDOVIČ, roj.. 1959, stan. Lovrenc na Dr. polju 71/a, Lovrenc na Dr. polju, gospodinja. 2. ZELENI 1. JANKO ČELOFIGA, roj. 1953, stan. Sp. Jablane 42/c, Cirkovce, komercialni tehnik, vodja trgovine. 2. PAVLA VELER, roj. 1946, stan. Cirkovce 76, Cirkovce, medicinska sestra. 3. ALEKSANDER BELCA, roj. 1970, stan. Lovrenc 8/d, Lovrenc na Dr. polju, računalniški tehnik, samostojni podjetnik. 4. BRANKO TRČKO, roj. 1971, stan. Sp. Jablane 11, Cirkovce, računalniški tehnik. 5. MIRKO DRAŠKOVIČ, roj. 1967, stan. sp. Jablane 49, Cirkovce, računalniški tehnik, programer. 3. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE — LDS 1. BOGOMIR JURTELA, roj. 1940, Stan. Cirkovce 61/c, Cirkovce, višja pedagoška, ravnatelj OŠ. 2. JOŽE PERŠUH, roj. 1949, stan. Župečja vas 1/d, Kidričevo, VKV električar, kmet. 3. ANTON BABŠEK, roj. 1952, stan. Šikole 9, Kidričevo, VKV pleskar, delovodja. 4. DUŠAN KREPEK, roj. 1960, Stan. Starošince 20, Kidričevo, vodovodni instalater, monter. 5. ANTON MEDVED, roj. 1955, Stan. Pleterje 75, Lovrenc na Dr. polju, mehanik, direktor d.o.o.. 6. SREČKO LAH, roj. 1951, stan. Pongerce 28/c, elektrotehnik, upokojenec. 7. FRANC KACJAN, roj. 1956, Stan. Stražgojnca 17, strojni tehnik, obratovodja. 8. BRANKO STREL, roj. 1943, Stan. Lovrenc na Dr. polju 83/a, Lovrenc, čevljar, direktor d.o.o.. 9. JANKO BAŠTEVC, roj. 1953, stan. Zg. Jablane 40, Cirkovce, gimnazijski maturant, referent za lokac. in grabene zadeve. 4. SLS — SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. MAKS MEDVED, roj. 1944, stan. Dragonja vas 40/a, tehnik, obrtnik. 2. ZVONKO ERBUS, roj. 1953, stan. Pleterje 35, Lovrenc na Dr. polju, avtoelektričar, kmet. 3. MILAN UNUK, roj. 1952, stan. Zg. Jablane 35, Cirkovce, kmet. 4. ANTON MEDVED, roj. 1959, stan. Stražgojnca 6, Pragersko, kmet. 5. SLAVKO PULKO, roj. 1964, stan. Lovrenc na Dr. polju 50, Lovrenc na Dr. polju, mehanik, trgovec. 6. ŠTEFAN KIRBIŠ, roj. 1926, stan. Starošince 15, Cirkovce, upokojenec. 7. MATJAŽ KUREŠ, roj. 1969, Stan. Šikole 26, Pragersko, mizar. 8. ANTON SERDINŠEK, roj. 1952, stan. Župečja vas 42, Lovrenc na Dr. polju, kmeL 9. JOŽE LAH, roj. 1948, stan. Pongerce 8, Cirkovce, kmet. 5. SOCIALDEMOKRATSKA STANKA SLOVENIJE 1. IVAN SAGADIN, roj. 1957^ stan. Cirkovce 59/b, Cirkovce, prof. pedagogike in sociologije, pomočnik ravnatelja SERŠ. 2. JANEZ ZAFOŠNIK, roj. 1952, stan. Lovrenc na Dr. polju 121/b, Lovrenc na Dr. polju, monter centralnega ogrevanja, strojnik. 3. MIROSLAV DOBIČ, roj. 1957, stan. Mihovce 24, strojni tehnik, tehnolog za varjenje. 4. ŠTEFAN KLASINC, roj. 1949, stan. Pleterje 32, orodjar, ključavničar. 5. FRANC FRANGEŽ, roj. 1951, stan. Zg. Jablane 34/b, strojni tehnik, vodja tehnološke operative. 6. FRANC ZAFOŠNIK, roj. 1949, Stan. Pleterje 28, Kidričevo, kmet. 7. DANILO ŠIROVNIK, roj. 1965, Stan. Pongerce 31, strojni tehnik, komerciala. 8. ANDREJA GORIČAN, roj. 1972, stan. Stražgonjca 16, študentka agronomije. 9. STANKO PERNAT, roj. 1940, Stan. Cirkovce 20, ekonomski tehnik, blagajnik. 6. SAMOSTOJNA LISTA LOVRENC_ 1. ROMAN TOMANIČ, roj. 1952, stan. Lovrenc na Dr. polju 23/c, Lovrenc na Dr. polju, vulkanizer, samostojni podjetnik. 2. ALOJZU KOROŠEC, roj. 1948, stan. Lovrenc na Dr. polju 31, Lovrenc na Dr. polju, ing. agronomije, vodja mlečnih kontrolorjev. GLASUJE SE ZA ENO LISTO KANDIDATOV VOLILEC LAHKO POSEBEJ OZNAČI KANDIDATA, KATEREMU NA LISTI DAJE PREDNOST OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA KIDRIČEVO Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25 Številka: OVK 299/94 - Datum: 16. novembra 1994 Predsednik OVK: Albina Hrnec-Pečnik s. r mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^^ OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA MAJŠPERK Majšperk 32/a Na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94 ir 33/94) in v zvezi s 60. ter 61. členom Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 ir 46/92) je Občinska volilna komisija Majšperk sestavila in objavlja naslednji SEZNAM potrjenih kandidatur za župana občine Majšperk na volitvah 4. decembra 1994 Glasuje se za (1) enega kandidata. Volitve za župana občine Majšperk so 4. decembra 1994. V seznam kandidatur za župana so vpisani trije kandidati in sicer: 1. Franc BEZJAK, roj. 01.12.1953, stanujoč Majšperk 85, dipl. ing. agronomije, sekretar za kmetijstvo. Predlagatelj: Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Majšperk in Občinski odboi slovenske ljudske stranke Majšperk 2. Milan JAGER, roj. 07.07.1943, stanujoč Ptujska Gora 17, doktor veterinarske medicine, republiški mejni veterinarski inšpektor. Predlagatelj: Izvršni odbor občinskega odbora liberalne demokracije Slovenije Majšperk 3. Anton GALUN, roj. 30.12.1939, stanujoč Grdina 32, gozdarski tehnik, upokojenec. Predlagatelj: Angela KITAK in skupina volilcev. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA MAJŠPERK Majšperk 32/a Številka: OVK 36/94 - Datum: 16/11-1994 Predsednik OVK Savo KOZJAK, dipl.prav. s.r nmmm OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA MAJŠPERK Majšperk 32/a Na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94 ir 33/94) in v zvezi s 60. ter 61. členom Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 42/92 ir 46/92), je Občinska volilna komisija občine Majšperk sestavila in objavila naslednji SEZNAM list kandidatov za volitve članov občinskega sveta občine Majšperk, ki bodo 4. decembra 1994 Številka volilne enote: 1 Območje volilne enote obsega vsa naselja Krajevne skupnosti Majšperk in vsa naselja Krajevne skupnosti Ptujska Gora. V volilni enoti se voli 10 članov občinskega sveta. Glasuje se za 1 (eno) listo kandidatov. V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: 1. Ime liste; LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE — LDS 1. Miran SMOLEJ, roj. 25.03.1954, stanujoč Majšperk 59."'eWnomist, komercialist za agroživilstvo. 2. Milan JAGER, roj. 07.07.1943, stanujoč Ptujska Gora 17, doktor veterinarske medicine, republiški mejni veterinarski inšpektor. 3. Jožef RAKOVEC, roj. 16.02.1943, stanujoč Majšperk 51, učitelj, učitelj razrednega pouka. 4. Zvonko FRČEČ, roj. 14.05.1946, stanujoč Doklece 25/a, strojni ključavničar, operater na računalniku. 5. Maks SAGADIN, roj. 07.11.1941, stanujoč Majšperk 104, tekstilni tehnik, vodja obrata. 6. Branko NOVAK, roj. 20.06.1952. stanujoč Ptujska Gora 102/a, predmetni učitelj, sekretar zbora občinske skupščine. 7. Zdravko MESARIČ, roj. 11.12.1965, stanujoč Breg 20, strojni tehnik, tehnolog. 8. Maks DOLENC, roj. 24.03.1959, stanujoč Podlože 80, strojni tehnik, tehnolog. 9. Miroslav SAKELŠEK, roj. 17.07.1954, stanujoč Naraplje 2. šofer, šofer tovornjaka. TEDNIK ^ NOVEMBER 1994 LOKALNE VOLITVE 15 10. Janez VUK, roj. 29.08.1939, stanujoč MajSperk 58, diplomirani ekonomist, vodja službe za organizacijo. 2. Ime liste: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA ■ SLS 1. Milan TACINGER, roj. 24.05.1952, stanujoč Lešje 30. kmetovalec-kmetijska šola, kmetovalec. 2. Marjan NOVAK, roj. 04.05.1954, stanujoč Medvedce 9, prometni tehnik, prometnik. 3. Franc KRIŽANEC, ro). 04.10.1940, stanujoč Sestrže 26, kmet, kmetovalec. 4. Franc SLUGA, roj. 02.02.1960, stanujoč Stogovci 17, strojni ključavničar, livar. 5. Jožef GAJŠT, roj. 23.03.1951, stanujoč Podlože 63, železničar, informator. 6. Edi LESKOVAR, roj. 06.12.1961, stanujoč Skrblje 3, električar, kimetovaiec. 7. Marijan JUS, roj. 06 12.1950, stanujoč Lešje 41/a, prometni tehnik, prometnik. 8. Anton LAMPRET, roj. 02.02.1952, stanujoč Majšperk 38/a, poslovodja, poslovodja prodajalne 9. Bogomir SAJKO, roj. 18.01.1967, stanujoč Slape 19, mlinarski tehnik, mlinar. 10. Anton KUPČIČ, roj. 22.05.1941, stanujoč Ptujska Gora 93, tekstilni delavec, upokojenec. 3. Ime liste: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV — DeSUS_ 1. Ciril MURKO, roj. 29.03.1932, stanujoč Majšperk 40, ing. varstva pri delu in varstva pred požarom, upokojenec. 2. Slavko GAJŠEK, roj. 05.08.1925, stanujoč Stogovci 31, pedagoški delavec, upokojenec. 3. Branko PLANINO, roj. 21.01.1939, stanujoč Majšperk 512, prometni tehnik, upokojenec. 4. Frančišek ŠIREC, roj. 10.04.1939, stanujoč Majšperk 42, strojni tehnik, upokojejec. 5. Dragica VERDENIK, roj. 08.06.1958, stanujoča Breg 18/a, PH tehnik, PTT uslužbenka. 6. Vilibald ANGEL, roj. 28.06.1943, stanujoč Ptujska Gora 92, VKV pleskarske smeri, vodja delovne enote Talum. 7. Anton PERŠUH, roj. 24.07.1942, stanujoč Lešje 43/a, VKV železniške smeri, upokojenec. 8. Jožef PULKO, roj. 22.04.1945, stanujoč Ptujska Gora 66, VKV električar, elektrikar. 9. Dragotin TOMINC, roj. 16.06.1935, stanujoč Preša 5/a, VKV gliničar, upokojenec. 10. Benedikt GRIMŠIČ, roj. 24.04.1940, stanujoč Planjsko 20, srednja izobrazba, upokojenec. 4. Ime liste: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMpKRATI — SKD 1. Stanko HERNJA, roj. 31.10.1960, stanujoč Lešje 34, doktor veterinarske medicine, terenski veterinar. 2. Rado RODOŠEK, roj. 07.07.19451, stanujoč Ptujska Gora 81, elektrikar, elektrikar - vodja izmene. 3. Darinka FAKIN, roj. 30.01.1961, stanujoča Breg 437/b, mag. tehničnih znanosti, tehnična direktorica. 4. Janez FRIC, roj. 20.08.1950, stanujoč Stogovci 28/a, gradbeni delovodja, gradbeni delovodja. 5. Marija PERNEK, roj. 07.02.1955, stanujoča Majšperk 20, socialna delavka, šolska socialna delavka v osnovni šoli. 6. Dominik VEDLIN, roj. 04.08.1941, stanujoč Lešje 20, šofer, avtoprevoznik. 7. Vekoslav ŠIREC, roj. 23.04.1963, stanujoč Slape 14, poljedelec - živinorejec, prometnik. 8. Leopold HAJŠEK, roj. 19.11.1940, stanujoč Sestrže 97, kmetovalec, kmetovalec. 9. Jožef PISLAK, roj. 05.02.1957, stanujoč Naraplje 28, strojni ključavničar, strojni ključavničar. 10. Julijana VINKLER, roj. 11.09.1930, stanujoča Jelovice 31, delavka, upokojenka. Na seznamu list kandidatov za volitve članov občinskega sveta 1. volilne enote občine Majšperk, ki bodo 4. decembra 1994, so vpisane 4 liste kandidatov. Številka: OVK 37/94 — Datum: 16/11-1994 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA MAJŠPERK Majšperk 32/a Predsednik OVK Savo Kozjak, dipl. prav. s. r. OBto Na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/931, 7/94 in 33/94) in v zvezi s 60. ter 61. členom Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 42/921 in 46/92), je Občinska volilna komisija občine Majšperk sestavila in objavlja naslednji SEZNAM list kandidatov za volitve članov občinskega sveta občine Majšperk, ki bodo 4. decembra 1994 Številka volilne enote: 2 Območje volilne enote obsega vsa naselja Krajevne skupnosti Stoperce in vsa naselja Krajevne skupnosti Žetale. V volilni enoti se voli 6 članov občinskega sveta. Glasuje se za 1 (eno) listo kandidatov. V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: 1. Ime liste: SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA — SNS 1. Friderik ŽERAK, roj. 05.04.1973, stanujoč Žetale 31/b natakar - kuhar, natakar. 2. Stanislav BUTOLEN, roj. 12.07.1973, stanujoč Čermožiše 58, strojni tehnik, konfekcionar. 3. Jožef KAMENŠEK, roj. 18.03.1973, Stanujoč Žetale 38, elektrikar - elektronik, vzdrževanje. 4. Marjan KOLAR, roj. 11.07.1973, stanujoč Žetale 68, metalurški tehnik, konfekcionar. 5. Metka ŽERAK, roj. 06.08.19761, stanujoča Žetale 31/b, dijakinja, 4. letnik srednje ekonomske šole_ 2. Ime liste: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE — LDS 1. Ignac VRABIČ, roj. 20.06.1932, stanujoč Stoperce 68, kuharski mojster, upokojenec. 3. Ime liste: ANGELA KITAK IN SKUPINA VOLILCEV_ 1.Anton GALUN, roj. 30.12.1939, stanujoč Grdina 32, gozdarski tehnik, upokojenec. 2. Adolf KOPŠE, roj. 28.07.1951, stanujoč Stoperce 82, policist, komandir policijskega oddelka. 3. Srečko TACIGA, roj. 08.08.1967, stanujoč Stoperce 9, kmetovalec, kmetovalec. 4. Ime liste: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA — SLS_ 1.Anton KOLAR, roj.08.12.1952, stanujoč Dobrina 16, kmetovalec, kmetovalec. 2. Janez VODUŠEK, roj. 09.12.1961, stanujoč Čermožiše 45, kmetovalec, kmetovalec. 3. Ivan GOLOB, roj. 26.06.1948, stanujoč Kupčinji Vrh 4, kmetovalec, kmetovalec. 4. Alojz GALUN, roj. 05.06.1940, stanujoč Stoperce 7, kmetovalec, kmetovalec. 5. Franc VOGRINEC, roj. 25.01.1962, stanujoč Nadole 37, kmetovalec, kmetovalec. 6. Anton BUTOLEN, roj. 09.07.1967, stanujoč Žetale 80, kmetovalec, kmetovalec. 5. Ime liste; SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI — SKD 1. Silvo POTOČNIK, roj. 23.11.1956, stanujoč Žetale 51 a, gimnazijski maturant, poslovodja. 2. Franc KIDRIČ, roj. X.11.1960, stanujoč Grdina 25, PTT manipulant, pismonoša. 3. Jožef GAJŠEK, roj. 07.04.1942, stanujoč Žetale 60, kmetovalec, kmetovalec. 4. Venčeslav TACIGA, roj. 26.08.1955, stanujoč Stoperce 79, steklar - brusilec, strojnik. 5. Franc GAJŠEK, roj. 07.12.1952, stanujoč Kočice 59, kmetovalec, kmetovalec. Na seznamu list kandidatov za volitve članov občinskega sveta 2. volilne enote občine Majšperk, ki bodo 4. decembra 1994, je vpisanih 5 list kandidatov. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA MAJŠPERK Majšperk 32/a Številka: ovk-38/94 - Datum: 16/11.1994 Predsednik OVK Savo KOZJAK, dipl.prav. s. r OBČiMSKA VOLiLNA KOMISIJA VIDEM Videm pri Ptuju 42 Na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94) ter v zvezi s 60. členom Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92) je Občinska volilna komisija Videm sestavila naslednji SEZNAM potrjenih kandidatur za župana občine Videm na volitvah 4. decembra 1994 Glasuje se za (i) enega kandidata. Volitve za župana občine Videm so 4. decembra 1994. V seznam kandidatur za župana je vpisanih šest kandidatov in sicer: 1. Edvard ZARANŠEK, roj. 20.03.1957, stanujoč Videm pri Ptuju 2/d, poklicni voznik, podjetnik- direktor. Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka. 2. Franc KODERMAN, roj. 01.10.1942, stanujoč Pobrežje 28, zavarovalniški tehnik, zavarovalniški zastopnik. Predlagatelj: Stanko Simonič in skupina volilcev. 3. Franc KIRBIŠ, roj. 11.11.1943, stanujoč Tržeč 44/c, varnostni inženir, samostojni podjetnik. Predlagatelj: Slovenska obrtno podjetniška stranka - stranka centra. 4. Ana JAGARINEC, roj. 25.7.1955, stanujoča Mala Vamica 4/b, dipl. organizator dela, učiteljica. Predlagatelj: Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Vidma. 5. Stanko ROPIČ, roj. 05.09.1951, stanujoč Pobrežje 121, učitelj, učitelj. Predlagatelj: Janko Jerenko in skupina volilcev. 6. Janko KOZEL, roj. 18.09.1959, stanujoč Zg. Leskovec 11/a, ekonomski tehnik, računovodja. Predlagatelj: 10 Liberalne demokracije Slovenije - Videm. Kandidatna lista obsega šest kandidatov. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA VIDEM Videm pri Ptuju 42 Štev.: OVK - 52/94 - Datum: 17.11.1994 Predsednik OVK: Marijan Furek dipl. prav. s. r .........iiiiioioriBiriniioooii»mtm«iBim»iiimirnwrMMi^^ OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA ViDEM Videm pri Ptuju 42 Na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS. št. 72/93, 7/94 in 33/94) ter v zvezi s 60. členom Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92) je Občinska volilna komisija Videm sestavila naslednji SEZNAM potrjenih list kandidatov za člane občinskega sveta občine Videm na volitvah 4. decembra 1994. VE: II. v katen se voli sedem članov občinskega sveta m obsega naselja: Belavšek, Berinjak, Dežno pri Podlehniku, Gorca, Gradišče, Jablovec, Kozminci, Lozina, Mala Varnica, Podlehnik, Repišče, Rodni Vrh, Sedlašek, Skonšnjak, Spodnje Gruškovje, Spodnji Leskovec, Stanošina, Strajna, Strmec pri Leskovcu, Trdobojci, Velika Varnica, Veliki Okič, ZakI, Zgornje Gruškovje in Zgornji Leskovec. Glasuje se za (1) eno listo kandidatov. VoliNe za člane občinskega sveta so 4. decembra 1994. V seznam kandidatnih list za člane občinskega sveta v VE II. je vpisanih sedem kandidatnih list in sicer: 1. Predlagatelj: SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA_ Kandidati:. 1. Anton ŽERAK, roj. 11.12.1953, stanujoč Podlehnik 8/a, mesar, samostojni podjetnik. 2. Danica FRIC, roj. 02.12.1959, stanujoča Skorišnjak 30, pravnica, SO Ptuj. 3. Franc TOPLAK, roj. 23.11.1947, stanujoč Dežno pri Podlehniku 1/d, avtomehanik, samostojni podjetnik. 4. Irena MEDVED, roj. 12.07.1949, stanujoča Zg. Leskovec 1, natakarica, samostojna podjetnica. 5. Konrad VAUPOTIČ, roj. 16.10.1941, stanujoč Sedlašek 71, kmet, kmetovalec. 6. Veronika SITNIČIČ, roj. 01.01.1969, stanujoča Strmec 62, natakarica, natakarica. 7. Franc ARNUŠ, roj. 13.08.1957, stanujoč Podlehnik 80/a, elektrikar, elektnkar. 2. Predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA_ Kandidati: 1. Ida VINDIŠ - BELŠAK, roj. 07.10.1969, stanujoča Sp. Leskovec 10, ing. agronomije, gospodinja. 2. Janez MAUZER, roj. 20.05.1932, stanujoč Podlehnik 13/a, ekonomski tehnik, upokojenec. 3. Stanislav PERNAT, roj. 08.10.1956, stanujoč Stanošina 8/a, strojni ključavničar, podjetnik. 4. Alojz GRABROVEC, roj. 17.05.1956, stanujoč Podlehnik 3/e, orodjar, podjetnik. 5. Zlatko GAJŠEK, roj. 04.07.1954, stanujoč Podlehnik 66/a, poklicna kmetijska, voznik. 3. Predlagatelj: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI — SKD. Kandidati: 1. Ana JAGARINEC, roj. 25.07.1955, stanujoča Mala Varnica 4/b, dipl. organizator dela, učiteljica. 2. Rudolf PODGORŠEK, roj. 06.04.1949, stanujoč Dežno 5, komercialni tehnik, trg. poslovodja. 3. Jože ŠMIGOC, roj. 15.12.1962, stanujoč Repišče 48, ing. agronomije, tehnolog. 4. Marija DREVENŠEK, roj. 23.01.1960, stanujoča Sedlašek 3/e, vzgojiteljica, vzgojiteljica. 5. Stanislav SAKELŠEK, roj. 09.11.1953, stanujoč Gorca 61/b, komercialni tehnik, trg. poslovodja. 6. Nada MLAKAR, roj. 03.01.1970, stanujoča Zg. Gruškovje 17, kmetijski tehnik, kmetovalka. 7. Milan SENEKOVIČ, roj. 10.06.1956, stanujoč Velika Vamica 122, mesar, poklicni šofer. 4. Predlagatelj: LJUDSKA INICIATIVA LESKOVEC Kandidati: 1. Janko KOZEL, roj. 18.09.1959, stanujoč Zg. Leskovec 11/a, ekonomski tehnik, računovodja. 2. Franc STOPAJNIK, roj. 28.11.1957, stanujoč Strmec pri Leskovcu 12, ing. varstva pri delu, vodja službe varstva. 3. Franc ZAVEC, roj. 19.10.1950, stanujoč Skorišnjak2, šofer, voznik. 5. Predlagatelj; LJUDSKA INICIATIVA PODLEHNIK Kandidati: 1. Vekoslav FRIC, roj. 17.09.1946, stanujoč Dženo 1/f, učitelj, ravnatelj. 2. Alojz NOVAK, roj. 15.05.1951, stanujoč Kozminci 28, ekonomski tehnik, referent. 3. Miran KRAJNC, roj. 17.01.1961, stanujoč Podlehnik 5/e, ekonomski tehnik, poslovodja. 4. Danica KUREŽ, roj. 13.01.1955, stanujoča Podlehnik 3/a, učiteljica, učiteljica. 5. Janez MLAKAR, roj. 17.08.1953, stanujoč Stanošina 8/b, šofer, prevozništvo. 6. Anton GABROVEC, roj. 26.01.1957, stanujoč Zg. Gruškovje 26/a, poklicna šola, nabavni referent. 6. Predlagatelj: ZELENI SLOVENIJE — ZELENI VIDMA Kandidati: 1. Daniel ZAVRATNIK, roj. 19.06.1960, stanujoč Sp. Leskovec 10/a, veterinar, veterinar. 2. Romana Mere, roj. 28.02.19621, stanujoča Dežno 1/a, učiteljica, učiteljica. 3. Zdenka VINDIŠ- ZAVRATNIK, roj. 21.11.1961, stanujoča Sp. Leskovec 10/a, veterinarka, veterinarka. 7. Predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Kandidati: 1.Janez MERC, roj. 24.10.1958, stanujoč Trdobojci 26, mag. obramboslovnih znanosti, načelnik odd. za obrambo. 2. Maksimiljan KRAJNC, roj. 24.12.1936, stanujoč Podlehnik 5/b, kmetijsko gospodarski tehnik, upokojenec. 3. Franc DROBNIČ, roj. 25.11.1949, stanujoč Jablovec 10, osnovna šola, upokojenec. 4. Stanko HABJANIČ, roj. 04.09.1953, stanujoč Stanošina 16/a, voznik inštruktor, brezposelni. 5. Uroš VIDOVIČ, roj. 07.10.1966, stanujoč Stanošina 34, ekonomist, komercialist. 6. Milka ZAJŠEK, roj. 17.08.1974, stanujoča Stanošina 9/a, kmetijski tehnik, pripravnica. 7. Janez KOLAR, roj. 20.07.1944, stanujoč ZakI 24, zidar, zidar. Seznam kandidatnih list za člane občinskega sveta v VE II. obsega sedem kandidatnih list. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA VIDEM Videm pri Ptuju 42 Štev.: OVK - 54/94 - Datum: 17.11.1994 Predsednik OVK: Marijan Furek dipl. prav. s. r OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA VIDEM Videm pri Ptuju 42 ^ Na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94) ter v zvezi s 60. členom Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92) je Občinska volilna komisija Videm sestavila naslednji SEZNAM potrjenih list kandidatov za člane občinskega sveta občine Videm na volitvah 4. decembra 1994 VE: I. v kateri se voli deset članov občinskega sveta in obsega naselja: Barislavci, Bolečka vas, Dolena, Dravci, Dravinjski Vrh, Jurovci, Lancova vas, Ljubstava, Majski Vrh, Pobrežje, Popovci, Sela, Soviče, Šturmovci, Trnovec, Tržeč, Vareja, Videm pri Ptuju in Zgornja Pristava. Glasuje se za (1) eno listo kandidatov. Volitve za člane občinskega sveta so 4. decembra 1994. V seznam kandidatnih list za člane občinskega sveta VE I. je vpisanih sedem kandidatnih list in sicer; 1. Predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Kandidat: 1. Francka PETROVIČ, roj. 01.03.1947, stanujoča Zg. Pristava 25, ekonomist, vodja krajevnega urada. 2. Predlagatelj: ZELENI SLOVENIJE - ZELENI VIDMA Kandidati: 1. Jožef ZELENKO, roj. 05.02.1965, stanujoč Tržeč 37/b, elektrotehnik, elektrotehnik. 2. Stanislav VAUPOTIČ, roj. 21.02.1960, stanujoč Popovci 15, šofer, šofer. 3. Štefan MURKO, roj. 14.12.1950, stanujoč Pobrežje 1521, učitelj, učitelj. 4. Zmagoslav ZAJC, roj. 08.07.1962, stanujoč Sela 34, elektrotehnik, elektrotehnik. 5. Stanislava ZAFOŠNIK, roj. 02.04.1925, stanujoča Bolečka vas 3/b, učiteljica, upokojenka. 6. Tatjana MOHORKO, roj. roj. 31.07.1971, stanujoča Sela 28/b, gimnazijski maturant, študentka. 7. Marjan NAHBERGER, roj. 23.10.1967, stanujoč Pobrežje 14, gostinski tehnik, samostojni podjetnik. 3. Predlagatelj: ZBOR KRAJANOV KS VIDEM PRI PTUJU IN KS DOLENA. Kandidati: 1. Stanko SIMONIČ, roj. 31.3.1963, stanujoč Pobrežje 69/a, matematični tehnik, blagajnik - likvidator. 2. Janez CAFUTA, roj. 17.04.1949, stanujoč Soviče 10/a, prometni tehnik, vodja DE Certus. 3. Viljem ŠIBILA, roj. 10.04.1959, stanujoč Pobrežje 45, kovinostrugar, kmetovalec. 4. Božidar VARNICA, roj. 13.02.1956, stanujoč Videm pri Ptuju 3/a, ekonomist, tehnični direktor. 5. Anton JUS, roj. 15.06.1959, stanujoč Lancova vas 61, varilec, varilec. 6. Avgust VAUPOTIČ, roj. 23.05.1962, stanujoč Tržeč 1/a, gradbeni tehnik, gradbeni tehnik. 7. Roman SEKA, roj. 17.02.1952, stanujoč Dravinjski Vrh 3/a, ekonomski tehnik, podjetnik. 8. Alojz ZAJŠEK, roj. 14.06.1964, stanujoč Ljubstava 25, PH pošilj. 9. Igor GALIČ, roj. 13.04.1957, stanujoč Barislavci 15/a, živilski tehnik, obratovodja. 10. Zlatko KARDINAR, roj. 22.08.1960, stanujoč Zg. Pristava 45/a, ključavničar, nezaposlen. 4. Predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA_ Kandidati: 1. Fridenk BRAČIČ, roj. 08.07.1944, stanujoč Videm pri Ruju 61, avtoelektričar, podjetnik. 2. Srečko SVENŠEK, roj. 24.08.1952, stanujoč Sela 7/a, mesar, prodajalec. 3. Stanislav HABJANIČ, roj. 10.03.1957, stanujoč Popovci 7/c, natakar, podjetnik. 4. Roman PAJNKIHER, roj. 02.08.1964, stanujoč Bolečka vas 5/c, komercialni tehnik, podjetnik. 5. Jožef MURŠEK, roj. 17.07.1949, stanujoč Jurovci 5, poklicni voznik, podjetnik. 6. Anton ZEMLJAK, roj. 02.01.1955, Stanujoč Dravinjski Vrh 10, avtomehanik, kmetovalec. 7. Ivan FRIDAUER, roj. 25.12.1953, stanujoč Pobrežje 37. kmetovalec, kmetovalec. 8. Anton LENART, roj. 21.04.1950, stanujoč Videm 4/a, komercialni tehnik, komercialist. 9. Jožica CAFUTA, roj. 28.12.1953, stanujoča Soviče lO/a, gostinski tehnik, podjetnica. 10. Edvard ZARANŠEK, roj. 20.03.1957, stanujoč Videm 2/d, poklicni voznik, podjetnik. 5. Predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Kandidati: 1. Franc OSTROŠKO, roj. 27.12.1937, stanujoč Videm pn Ptuju 34, kmetijski tehnik, upokojenec. 2. Ludvik VIDOVIČ, roj. 04.08.1932, stanujoč Videm pri Ptuju 58, voznik, upokojenec. 3. Udo NENDL, roj. 23.11.1928, stanujoč Vareja 31, dimnikar, upokojenec. 4. Janez SLATIČ, roj. 16.11.1928, stanujoč Dravci 2/a, kmetovalec, upokojenec. 5. Andrej ŠTRUCL, roj. 22.10.1928, stanujoč Tržeč 9, strehokrovec, upokojenec. 6. Franc FLAJS, roj. 15.11.1932, stanujoč Lancova vas 46, delavec, upokojenec. 7. Ivan ŠIMENKO, roj. 16.10.1928, stanujoč Pobrežje 75, kmetijski tehnik, upokojenec. 8. Franc LAH, roj. 12.08.1937, stanujoč Pobrežje 95, šofer, upokojenec. 9. Vlado AVGUŠTIN, roj. 08.04.1931, stanujoč Sela 33, komercialist, upokojenec. 10. Franc MARINIČ, roj. 21.08.1930, stanujoč Dolena 9, kmetovalec, upokojenec. 6. Predlagatelj; SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA Kandidati: 1. Jožef MILOŠIČ, roj. 26.02.1943, stanujoč Videm pri Ruju 24, elektrotehnik, samostojni podjetnik. 2. Franc JERENKO, roj. 05.12.1955, stanujoč Pobrežje 162/a, ekonomski tehnik, samostojni podjetnik. 3. Stanko PETER, roj. 08.02.1957, stanujoč Pobrežje 6/a, delavec - svečar, samostojni podjetnik. 4. Franc EMERŠIČ, roj. 05.07.1951, stanujoč Lancova vas 44, trgovec, kmetovalec. 5. Dušan Hrga, roj. 01.12.1956, stanujoč Videm pri Ptuju 9/a, elektrikar, samostojni podjetnik. 6. Zvonko Vinko, roj 19.02.1959, stanujoč Dravinjski Vrh 1, trgovec, samostojni podjetnik. 7. Martin Domajnko, roj. 23.06.1966, stanujoč Zg. Pristava 31, natakar, samostojni podjetnik. 8. Daniel Bratušek, roj. 11.10.1961, stanujoč Vareja 16, strojni tehnik, strojni tehnik. 9. Stanislav Bukvič, roj. 03.10.1954, stanujoč Lancova vas 90/e, klepar, samostojni podjetnik. 10. Anka Kolarič, roj. 12.08.1950, stanujoča Bolečka vas 3/b, ekonomski tehnik, samostojna podjetnica. 7. Predlagatelj: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI — SKD Kandidati: 1. France Planteu, roj. 07.02.1937, stanujoč Videm pri Ptuju 53, profesor - bibliotekar, profesor. 2. Martin Vidovič, roj. 19.10 1968, stanujoč Lancova vas 53, ing. agronomije, carinik. 3. Milan Šosterič, roj. 26.09.1955, stanujoč Videm pri Ptuju 25/a, veterinarski tehnik, vet. tehnična dela. 4. Anton Horvat, roj. 13.12.1958, stanujoč Videm pri Ruju 66, ing. agronomije, kmetijski svetovalec. 5. Stanislav Korpar, roj. 30.07.1967, stanujoč Barislovci 18/a, študent, študij. 6. Dušan Pernek, roj. 17.06 1961, stanujoč Pobrežje 162, kovinar, poslovodja. 7. Martin Štrafela, roj. 09.11.1947, stanujoč Šturmovci 27, tapetnik, struženje. 8.Anica Kokol, roj. 11.06.1951, stanujoča Dravinjski Vrh 68, konfekcijski tehnik, brigadir I. 9. Anton Vinko, roj. 06.05.1975, stanujoč Popovci 10, elektrotehnik, telekomunikacije. 10. Jože Fideršek, roj. 15.02.1957, stanujoč Tržeč 34/a, strugar, struženje. Seznam kandidatnih list za člane občinskega sveta v VE I. obsega sedem kandidatnih list. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA VIDEM Videm pri Ptuju 42 Štev.: OVK-53/94-Datum: 17.11.1994 Predsednik OVK: Marijan Furek dipl. prav. s. r. OBČINSKAJJOLILNA KOMISIJA ZAVRČ — Na podlagi 2. ods. 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (U.L. RS, št. 72/93), v zvezi s 60. členom Zakona o volitvah v Državni zbor (U.L. RS, št. 44/92), je Občinska volilna komisija Zavrč sestavila naslednji SEZNAM potrjenih kandidatur za župana občine Zavrč na volitvah 4. decembra 1994 Glasuje se za (1) enega kandidata. Volitve za župana občine Zavrč so v nedeljo, 4. decembra 1994. V seznam kandidatur za župana so vpisani trije kandidati in sicer: 1. PETER VESENJAK, roj. 15.4.1945, stanujoč Turški Vrh 1, ekonomski tehnik, matičar v krajevnem uradu. Predlagatelj: Jožica Bratuša in skupina volilcev. 2. MIRAN VUK, roj. 20.7.1961, Stanujoč Hrastovec 130, komercialist, pomočnik direktorja v IGM Trade d.o.o. Predlagatelj: člani SNS - Slovenske nacionalne stranke v Zavrču 3. FRANC MAJCENOVIČ, roj. 9.2.1928, Stanujoč Hrastovec 26/c, kmetijski tehnik, upokojenec. Predlagatelj: člani SLS - Slovenske ljudske stranke v Zavrču. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA ZAVRČ, GORIČAK 7 Predesdnik OVK Metod Grah, dipl.prav.s.r OBČj^KA VOLILNA KOMJ^ ZAVRČ — RAZGLAS ^^ Na podlagi 2. ods. 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (U.L. RS, št. 72/93), v zvezi s 60. členom Zakona o volitvah v Državni zbor (U.L. RS, št. 44/92), je Občinska volilna komisija Zavrč sestavila naslednji SEZNAM potrjenih kandidatur za člane občinskega sveta občine Zavrč na volitvah 4. decembra 1994 Glasuje se za (7) sedem kandidatov. Volitve za člane občinskega sveta občine Zavrč so v nedeljo, 4. decembra 1994. V seznam kandidatur za člane občinskega sveta je vpisano devetnajst kandidatov in sicer: 1. SLAVKO BELŠAK, roj. 26.6.1941, stanujoč Gorenjski Vrh 31, kmetovalec. Predlagatelj: člani SLS - Slovenske ljudske stranke v Zavrču. 2. ZVONKO TEŽAK, roj. 29.9.1963, stanujoč, Hrastovec 81, šofer. Predlagatelj: SKD - 00 Zavrč, Slovenski krščanski demokrati. 3. DUŠAN KOKOT roj. 25.6.1975, stanujoč Hrastovec 4, prodajalec, voznik. Predlagatelj: člani SLS - Slovenske ljudske stranke v Zavrču. 4. IVAN PONGRAC, roj. 14.7.1952, Stanujoč Zavrč 6, soboslikar, gostilničar. Predlagatelj: člani SNS - Slovenske nacionalne stranke v Zavrču. 5. ALOJZ KOSTANJEVEC, roj. 8.5.1939, Stanujoč Gorenjski Vrh 34, tehnik, upokojenec. Predlagatelj: SKD - 00 Zavrč, Slovenski krščanski demokrati. 6. ANTON PETROVIČ, roj. 17.5.1931, stanujoč Goričak 17, gradbeni delovodja, upokojenec. Predlagatelj: LDS - 00 Zavrč, Liberalna demokracija Slovenije. 7. IVAN KOPŠA, roj. 18.10.1957, stanujoč Hrastovec 106, komercialni tehnik, vodja skladišča. Predlagatelj: člani SNS - Slovenske nacionalne stranke v Zavrču. 8. IVAN VUZEM, roj. 24.1.1963, Stanujoč Hrastovec 1/b, monter centralne kurjave, samostojni podjetnik. Predlagatelj: člani SNS - Slovenske nacionalne stranke v Zavrču. 9. DARINKA HRNČIČ, roj. 21.5.1959, stanujoča Turški Vrh 75, trgovka, obrtnica. Predlagatelj: LDS - 00 Zavrč, Liberalna demokracija Slovenije. 10. DRAGUTIN GREGUREC, roj. 3.2.1925, stanujoč Zavrč 8, gostilničar, upokojenec. Predlagatelj: LDS - 00 Zavrč, Liberalna demokracija Slovenije. 11. ROBERT PUNGRAČIČ, roj. 5.12.1969, Stanujoč Drenovec 7, kmetijski tehnik, turistična dejavnost. Predlagatelj: člani SLS - Slovenske ljudske stranke v Zavrču. 12. ZLATKO BORAK, roj. 24.4.1949, Stanujoč Belski Vrh 106/a, strojni mehanik, nezaposlen. Predlagatelj: LDS - 00 Zavrč, Liberalna demokracija Slovenije. 13. PETER ZEBEC, roj. 2.6.1975, stanujoč Hrastovec 26/a, dijak, SŠC Ruj. Predlagatelj: LDS - 00 Zavrč, Liberalna demokracija Slovenije. 14. STANISLAV IVANČIČ, roj. 2.1.1950, Stanujoč Hrastovec 73/a, ključavničar, vodja izmene. Predlagatelj: SKD - 00 Zavrč, Slovenski krščanski demokrati. 15. MARTIN VESENJAK, roj. 13.10.1939, stanujoč Turški Vrh 100, kmetovalec. Predlagatelj: SKD - 00 Zavrč, Slovenski krščanski demokrati. 16. MIRAN VUK, roj. 20.7.1961, stanujoč Hrastovec 130, komercialist, pomočnik direktorja v IGM Trade d.o.o.. Predlagatelj: člani SNS - Slovenske nacionalne stranke v Zavrču. 17. SREČKO KOTOLENKO, roj. 2.11.1968, Stanujoč Goričak 12, kmetijski tehnik, vinogradnik. Predlagatelj: Jože Gregurec in skupina volilcev. 18. IRENA KOKOT, roj. 4.9.1956, Stanujoča Hrastovec 25/f, KV kuharica. Predlagatelj: LDS - 00 Zavrč, Liberalna demokracija Slovenije. 19. FRANC VAUPOTIČ, roj. 19.1.1941, stanujoč Goričak 14/a, KV šofer, upokojenec. Predlagatelj: LDS - 00 Zavrč, Liberalna demokracija Slovenije. Številka: 9/94-OVK-Datum: 16/11-1994 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA ZAVRČ, GORIČAK 7 Predsednik OVK Metod Grah, dipl.prav.s.r 16 — LOKALNE VOLITVE 24. NOVEMBER 1994 ^ TEDNIK OBČINA DESTRNIK TRNOVSKA VAS POTREBAM USTVARITI MOŽNOSTI Sem Fvan Lovrenčič, rojen 3. aprila 1954, sanujoč v Bišu, diplomiran zgodovinar, zaposlen kot direktor Zgodovinskega arhiva v Ptuju. Pb zakonu o lokalni samoupravi (či. 13) moramo organizirati novo olsčlno. Po delitveni bilanci in ob analizi obstoječega stanja smo dolžni: - Organizirati novo občino In vzpostaviti sistem dela nove občine (statut, praviiniia. Če bom izvoljen kot župan pa tudi sicer se bom trudil pri formiranju zdravih medaovešklh odnosov predvsem na relaciji Haložani-Poland, kot mi radi rečemo, pa tudi med politično poiariziraniml strankami v skladu s politiko stranke LDS, ne na levo, ne na desno, na bolje, saj bomo le skupno dosegli željene dlje. Povdariti moram, da nas je država oženila, dasiravno smo geografsko ločeni z Dravo, pa tudi pokrajinsko je precejšnja razlika med hribovitim Haloškim in ravninskim Gorišniškim predelom. Upam, da bomo te razlike znali s pametjo in strpnostjo premostiti. Delovali bomo pod sloganom: lnfrastruledsebojno razumevanje bo zdrav temelj na katerem bomo gradili novo občino z dvema KS, Gorlšnico in Grkulanaml. Povedano drugače: Drava nas ločuje, most povezuje! Mi smo LDS, stranka mladosti in tradidje! OBČINA KIDRIČEVO Sem janko Baštevc, rojen 22. februarja 1953 v Ptuju. Od svojega rojstva živim v KS Grkovce, kjer sem obiskoval osnovno šolo, po njej pa gimnazijo v Ptuju. Sem v službi na Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora oljčine Ptuj kot referent za lokadjske in gradbene zadeve. Od rane mladosti sem se aktivno vključeval v delo in razvoj KS, ne samo organizadjsko, temveč tudi v vsa prostovoljna dela in ponosen sem na razvoj, kot je bil v moji KS, za kar pa so zaslužni vsi krajani. Nam ni vseeno, kje in kako živimo. Moje sedanje politično delo je v KS kot predsednik sveta KS, sem pa tudi poslanec SO Ptuj. Kot kandidat za župana novo nastale občine Kidričevo, v kateri so KS Kidričevo, KS Lovrenc in Ks Orkovce, vidim možnosti za razvoj občine v tem, ker zelo dobro poznam celotno področje, vem pa tudi za probleme, s katerimi se ubadajo vse KS, ki se združujejo v novo občino. V novi občini Kidričevo se bomo morali zavedati, da je tukaj Kidričevo kot Izključno Industrijsko naselje, ostala naselja pa so kmetijsko delavska, vendar sem prepričan, da je odvisnost kmet-delavec in delavec-kmet tako močna, da to ne bo ovira. Kot prednostne naloge bi si zastavil: - delovanje občine kot občine s tremi KS, od katerih bi vsaka skrbela za svoj razvoj, le-tl ba bi se vsklajevali na nivoju občine, - urediti lastnino občine, - zagotavljanje delovnih mest občanov znotraj občine v tesnem sodelovanju s Talumom In ostalimi podjetji, podjetniki in obrtniki, - redno vzdrževanje obstoječe infrastrukture, njena posodobitev in širitev, - zeleni program sanadje odlagališč, čisto okolje in ziak, - v moči in pristojnosti občine reševati probleme kmetijstva - pospešiti lastninjenje - doseči prioriteto lastninjenja - zagotoviti požarno varnost - zagotoviti pogoje dela na kulturnem In športnem področju. - pridobivati dodatna finančna sredstva po posebnih programih na nivoju republike. To Je le del tistih osnovnih nalog, ki bi si jih zastavil v občini Kidričevo. Predvsem pa bi si želel, da bi ljudje v naši občini živeli vsak dan boljše In lepše In da bi se ta naša novo nastala olDdna s svojimi krajevnimi skupnostmi dobro razumela, saj bomo le tako lahko dosegli dlje, ki si Jih vsi skupaj v naši občini želimo. OBČINA MAJSPERK Sem kandidat za župana MIlan )ager, rojen 1943 leta, dr. vet. medidne Iz Ptujske Gore, zaposlen na Ministerstvu za Kmetijstvo in gozdarstvo. Moj volilni slogan je: LDS - za boljše ceste, za vodo In za evropsko kakovost življenja v Halozah. \folilni program (povzetek): 1. Boljše ceste: ceste, ki so redno vzdrževar« in vse leto prevozne, če so možnosti, naj bodo asfaltirane. 2. \toda: v vsako haloško gospodinjstvo tekočo vodo - javni In lokalni vodovodi ter cisterne s črpalkami 3. Evropska kakovost življenja: - podpora vsaki inidatlvi posameznika, ki [X>rTr>eni ustvarjanje zaslužka (In omogoča preživetje) v H^ozah ali bližji okolid; to je podpora obrtnikom, podjetnikom, gostincem, trgovcem In Intelektualnim poklicom, to je prizadevanje za ohranjanje delovnih mest v oljeh rr^šperških tovarnah, šoih, vrtcih In državni upravi - skrb za dvig Izobrazbenega nivoja z ureditvijo šolskega prostora, vrtcev, prosvetno-kulturne In športne dejavnosti ter izvenšolskim izobraževanjem (tuji jeziki, tečaji ...) - ureditev naselij: fasade hiš. ureditev dvorišč, kanalizadje, javne razsvetljave, pločniki, avtobusna postaja - lokalno samoupravo približati ljudem v naselje: vzpodbujati prebivalce k povezovanju v vaške In krajevne skupnosti za večjo moth/iranost urejanja in razvoja svojih bivalnih okolij - policentrični razvoj majšperske oi^člne: * Majšperk naj dobi značaj in Izgled gospodarskega, kulturnega in družaixiega središča Zahodnih Haloz * Stopece in Žetale razvijati kot krajevni skupnosti In urejeni In najlepši haloški vasid ob prometnih poteh, ki povezujejo celjsko in ptujsko regijo ' Ptujska Gora se naj ureja in živi kot turistični biser Haloz * seveda spada v evropsko kakovost življenja tudi pliniFikadJa gospodinjstev, družabno življenje, informatika in vse drugo, kar že imajo naši evropski sosedje, zato poleg: SLO\^NlJA V EVIlOPO tudi EMIOPO V HALOZE! OBČINA VIDEM Sem Janko KOZEL, rojen 18. septembra 1959 v Ptuju. Stanujem v Zg. Leskovcu 11 a, po poklicu sem ekononr Jo tehnik, zaposlen na Zvezi gasilskih društe ' kot računovodja, sem pa tudi predsednik sv. .a KS Leskovec. Kandidiram za Župana v občini V^dem. MoJo kandidaturo so podprli: LDS, zbor krajanov KS Leskovec In KS Podlehnik. Nova ol)člna Videm zajema območje sedanjih KS \4dem, Leskovec, Podlehnik In Dolena, šteje pa skupaj 7725 prebivalcev. Celotno področje spada med manj razvito. Občina bo tudi obmejna, saj naselji Leskovec in Podlehnik mejita na R. Hrvaško. Ker je občina demografsko ogrožena, bom moral v svojem mandatu posvečati skrb veliko področjem, predvsem pa se bom zavzenval tm - Infrastrukturo - ceste, elektrika, vodovod, telefon - vsakemu do njegovega doma - Razvoj kmetijstva - zagotavljanje cen kmetijskih pridelkov in odkup živine - Zaposlovanje - širjenje obrtne dejavnosti - Trgovina in turizem - za kar Ima naša nova občina kar nekaj naravnih pogojev (meja, ribniki...) - Zdravstveno varstvo ter zobozdravstvo - ambulante v vsaki dosedanji KS - Požarna varnost krajanov - Razvoj na področju športa in kulture, ribištva ter lovstva - Mreža osnovnih šol - Ohranitev sedanjih KS, saj je taka organiziranost najbližja vsakemu občanu - Zagotovljena sodalna varnost upokojencev. Naročnik oglasa: LDS Ptuj TEDNIK ~ november 1994 POSLOVNA SPOROČILA IN OGLASI ~ 17 18 — SPORI 24. NOVEMBER 1994 TEDNIK NEW YORK/PO VELIKEM MARATONU Vsi naši maratonci priteidi do ciija Podobno kot lani so bili tudi letos člani ptujskega Tekaškega kluba zelo uspešni na jubilejnem 25. newyorškem maratonu. Še več, tekač iz Ormoža in član tega kluba Ivan Golob je osvojil med nekaj več kot 29.500 udeleženci odlično 87. mesto, v svoji starostni kategoriji, 39-letniki, pa je bil celo drugi! Predsednik kluba Ivan Rogelj je ob povratku ocenil nastop svojega najuspešnejšega kolega: "Ivan Golob je bil 87. z re/.ultatoiii 2 uri 33 minut. Je priden, marljiv, kot tekač mora biti. Vsi smo pričakovali, da se bo uvrstil na vidno mesto, saj je imel lani čcirii najooijŠ! čst v Sloveniji. Moram povedati, da je star 39 let, kar je za maraton kar nekaj. In je popoln amater. Vsi smo bi- li srečni. Hil je drugi v svoji sta- rostni katesoriji. To je uspeh, kot smo si ga lahko le želeli. Tudi vsi drugi smo dosegli kar dobre rezultate. Vendar to ni tek- ma za rezultate, saj je velika gneča, ogromno energije izgubi.?, če želiš koga prehiteti. In potem ti lahko zmanjka energije za dosego cilja." VSI V PRVI ČETRTINI Na cilj je prišlo vseh 11 ptuj- skih tekačev, med katerimi je bila prvič v New Yorku tudi kot edino dekle Nata.ša Pšajd. Zelo uspešno je tekel tudi Rado Ačimovič, ki se je uvrstil na 658. mesto, približno dvatisoči je pritekel skozi ciljno linijo Franc Zupanič, kmalu za njim Marjan Kogina. Sicer pa so se vsi ptujski tekači uvrstili v prvo tretjino. To so bili še David Cafu- ta, Janez Lipavšek, Roman Per- nat, Alojz Malnar, Milan Po- točnik in Ivan Rogelj. "Vsi smo prišli do cilja. Imeli smo štiri, ki so tekli maraton prvič. To ni mala stvar, saj se ti telo po tridesetem kilometru spre- meni, počutiš se. kot bi bil drogi- ran," pripoveduje Ivan Rogelj. "Dva tekača sta na tem maratonu umrla, dva pa so odpeljali v bol- nišnico zaradi kapi. Nista bila sta- ra, vendar so bili zelo težki pogoji za tek - visoka temperatura, zaradi množice ljudi se ne hladiš tako... Našemu biatloncu iz Ljubljane, Malnarju, ki je potoval z nami, je počila mišica hitro na začetku, vendar ni popustil in je tekel do konca. Tudi sam sem imel težave, saj sem bil prehlajen, kar se mi je zelo poznalo, Zupanič pa je tekel z vročino, ki jo je ves čas zbijal s tabletami," se spominja teka Ivan Rogelj. NEW YORK ŽIVI ZA MARATON IN TO SE MU IZPLAČA Sicer pa je spominov in vtisov veliko. Za Ivana Roglja, ki je bil v New Yorku tudi lani, sicer manj, pač pa toliko več za vse tiste, ki so sc velikega maratona udeležili prvič. Med njimi je bil tudi Milan Potočnik: "Nekaj manj kot 3().()(X) ljudi skupaj, v enem teku, je res ve- liko. Zelo me je zanimalo, kako bo- do vse nas organizatorji pravočasno spravili na start, kako bodo registri- rali tekače, kako bodo ugotovili, v kakšnem času je kateri pritekel na cilj. In že naslednje jutro so v New York Timesu izšli vsi rezultati in uvrstitve vsakega posameznika. Najbolj poča.sen je tekel celo 8 ur in pol, torej do sedmih zvečer, zju- traj naslednjega dne pa so bili že rezultati za vseh 29.500 tekačev ob- javljeni v časopisu. Tolikšnega števila ljudi na teku še nisem doživel. To so udeležen- ci skoraj z vsega sveta. Ko tečeš, moraš paziti, da nisi nikomur na poti in to pazijo tudi drugi. Če bi kdo padel, prvi za njim dvigne ro- ko in s tem opozori tudi druge, ta- ko se mu vsi izognejo. Na začetku smo morali nekaj minut počakati, preden smo se sploh lahko pričeli premikati. Ob sami progi je pri- bližno milijon in pol ljudi, to po- meni, da ni niti koščka poti, kjer ne bi bilo nikogar. Ljutljc pozdra- vljajo, vzpodbujajo, nudijo napit- ke, sadje, igrajo ansambli. New Vork živi za maraton in ima tudi svojo računico. Ob tekačih pride namreč še vsemogoče spremstvo, mediji. Sicer pa je New Vork lep za pogledati, živeti pa je gotovo lepše pri nas." S TEKOM TUDI V NOVO LETO Ste lahko sami izbirali, kje boste startali? Milan Potočnik: "Nikakor. V prvih vrstah so startali tisti, ki jih je organizator povabil, torej dobri. Teh je bilo približno 50, vsi drugi pa smo bili razvrščeni po času, ki smo ga prijavili. Bili smo v prvi tretjini in tudi naši končni rezultati so taki, da smo vsi v prvi četrtini." Maratonci so se čutili tudi v vlogi ambasadorjev svoje dežele, Slovenije, in svojega mesta. Tako so predsedniku newyorškega klu- ba izročili kurenta, ki je nato vzbudil veliko pozornost pri niedi- jiti, picdvsem televiziji CNN. in knjigo o Sloveniji s podpisom Mi- lana Kučana. Tudi v cilj so prite- kli s slovensko zastavo v rokah. In še zahvala v.sem sponzorjem, niso ob koncu pogovora pozabili povedati ptujski maratonci. Z or- ganizacijo in nabiranjem sredstev za pot je namreč vedno največ de- la. Kaj pa jih čaka po New Vorku? "Najprej počitek, nato ponovno priprave. Gotovo se bomo ude- ležili katerega od novoletnih te- kov, nato pa se pričeli pripravljati že za spomladanski dunajski ma- raton. Naslednje leto najbrž ne bo- mo šli na newyorški maraton, tekli pa bomo na katerem drugem veli- kem maratonu," je povedal Ivan Rogelj. Milena Zupanič Ptujsid maratonci pred tekom (foto: Janez Lipavšek) Nogometne vesti 2 . SLOVENSKA LIGA Re/ultati: Štajerska pivovarna- Beltrans 2:1, Rudar-RCS Grama- tex 6:0, Napredek Domžale-Dra- vinja 1:0, Steklar-Solinar Piran 2:1, Slovan-Radeče Papir 0:1, Elan-Era Šmartno 0:2, Drava-Filc Mengeš 1:0 in Nafta-Zagorje 1:0. LESTVICA PTUJ - stadion Drave, gledal- cev okoli 450, sodnik Spiler iz Laškega. Drava: Klinger, Koren, Čeh, Janžekovič, Ramšak, Lončarič, Gajser, T. Emeršič, M. Emeršič in Vesenjak. Zadnje srečanje v jesnskem delu tekmovanja v 2. SNL se je pričelo s pritožbami s strani gostov in merjenjem igrišča na ptujskem stadionu, zraven tega pa jc bilo veliko provociranja s strani gostov iz Mengša. Zmaga je bila impera- tiv za domače igralce. Začeli so zelo dobro. Takoj so prevzeli te- rensko iniciativo in goste potisnili na njihovo polovico. Od štirih ze- lo lej>ih priložnosti je bila najlepša od Zoleka, ko je gostujoči vratar zgrešil žogo, domači napadalec jo je dobil in imel pro.sto pot proti vratom, vendar je slab sodnik Špi- ler samo iz njemu razumljivih "nogometnih" predpisov akcijo ustavil in zapiskal prekršek nad vratarjem. To pa je videl samo on. Tudi v drugem polčasu so do- mačini pritiskali na vrata gostov. Ti pa so čakali samo, da bi iz hi- trih nasprotnih napadov ogrozili domačega vratarja. To jim ni uspelo. V 62. minuti je prišlo do prekinitve, ko je sodnik Spiler iz- ključil dva gostujoča igralca zara- di namernih prekrškov, lahko pa bi še katerega. Nato so se vrstile takšne priložnosti pred vrati FILC Mengša, da je težje zgrešiti, kot zadeti, pa tudi malo sebičnosti je bilo prisotno. No, Robertu Vesen- jaku pa je le uspelo doseči tako željen zadetek, ki je pomenil tudi osvojitev točk. To je bilo vsekakor zasluženo. Danilo Klajnšek DRAVA-FILC MENGEŠ 1:0 (0:0) ODBOJKA . MOŠKI — 3. DOL - VZHOD OK TOPOLŠICA : OK PTUJ 2/3 OK PTUJ: Brane Travnikar, Go- razd Selišek, Damir Krajnc, Dami- jan Krampelj, Miha Petrovič, Dejan Lah, Zvonko Janžekovič, Matija Centrih, Matjaž Farič. Ptujski odbojkarji so v .soboto go- stovali v Topolšici in po izenačeni igri zmagali z najtesnejšim izidom. Ptujčanom se je obrestovala eno- stavna igra, v kateri so izkoristili vi- soke sposobnosti nekaterih posa- meznikov. V solidni ptujski ekipi je potrebno posebej pohvaliti igro Go- razda Seliška in Miha Petroviča. V soboto, 26. novembra 1994 ob 14. uri bo v dvorani Center tekma za trening z OK Lenart. O. o. 2, MTL SLOVENIJE Igralci Pctovic Ptuj so v tekmovanju druge namiznoteniške lige Slovenije doživeli dva poraza. POSAMEZNI IZZIDI: Smrekar-Solar 2:0, Polanšek-Ko- cuvan 2:0, Snedic-Zafošnik 0:2, Polanšek-Smrekar:Kocuvan- Solar 2:1, Mali-Kocuvan 2:1, Snedic-Solar 0:2 in Polanšek- Zafošnik 2:0. MERKUR ; PETOVlO 6:1 Jauh:Solar 1:2, Ošlaj:Kocuvan 2:0, Jeraša:Zafošnik 2:1, Jauh-Jeraša:Kocuvan-Solar 2:0, Jauh:Kocuvan 2:1, Jeraša:So- lar 2:1, Ošlaj:Zafošnik 2:0. Danilo Klajnšek V prvi namiznoteniški ženski ligi so Ptujčanke gostile državne prvakinje, ekipo Olimpije iz Ljubljane. Kljub temu, da so gostje nastopile brez najboljše igralke Polone Čehovin, so zanesljivo premagale domače igralke, ki so nudile močan odpor. Po petih kolih v 1. SNTL so igralke Petovie na petem mestu s štirimi točkami. POSAMEZNI IZZIDI: Mlakar:Guzclj 0:2, Safran: Ignja- tovič 0:2, Mojsilovič: Privšek 2:1, Safran- Mojsilovič:Guzelj- Ignajtovič 1:2, Mlakar:Ignjatovič 0:2, Mojsilovič:Gu/,elj O 2 in Safran:Privšck 2:1. Danilo Klajnšek PODELITEV PRIZNANJ KOLESARSKE ZJ^^E« ^ _____ Kolesarska zveza Slovenije in Kolesarski klub Perutnina Ptuj bosta organizatorja podelitev priznanj najboljšim kole- sarjem v točkovanju Pokala Slovenije in Kriterija slovenskih mest za tekmovalno sezono 1994. Slavnostna podelitev bo v petek, 25. novembra v poslovni zgradbi Perutnine Ptuj s pričetkom ob 14. uri. Danilo Klajnšek ODBOJKA Marsel-Mislinje 1:3 Šortna dvorana Mladika, gle- dalcev 100, sodnika Gril in Lo- vrenčič (Maribor). Marsel: Gojkošek, Polak, Marta in Marjeta Emeršič, Klaj- derič, Godec, Gojkovič in Ze- nunovič. Med tednom je bila v športni dvorani Mladika odigrana pokal- na odbojkarska tekma med do- mačo ekipo in Mislinjo. Mimo- grede naj omenimo, da ekipa Mi- slinje tekmuje v 1. DOL in po osmih kolih je trenutno na dru- gem mestu. Igralke Mislinja so težje kot je bilo pričakovati, pre- magale sicer solidno ekipo Mar- sela. Domače igralke so nudile močan odpor s favoriziranimi go- stjami, kar se vidi po setih. Zelo dobro so domačinke zaigrale v drugem setu, ki so ga tudi rešile v svojo korist. Rezultati po setih: 8:15, 15:10,9:15,7:15. MARSEL-ROGOZA 3:2 Športna dvorana Center, gle- dalcev 100, sodnika Grizold in Vodenik (Celje). Marsel: Kneževič, Gojkošek, Polak, Marta in Marjeta Emer- šič, Vindiš, Klajderič, Godec, Gojkovič, Zenunovič. Kar dobri dve uri je trajal dvo- boj dveh izenačenih ekip, zmagala pa je srečnejša vrsta Marsela. Po zelo slabem začetku, so prva dva niza z lahkoto dobile igralke Ro- goze ter z.0:2 povedle v setih. Do- mačinkam je predvsem zatajil sprejem servisa, igrale so nezbra- no. Ko je kazalo, da bodo igralke Rogoze tako uspešne v nadalje- vanju, so domače bistveno bolje zaigrale ob mreži in imele boljši sprejem servisa ter tretji niz z lah- koto dobile. Prava borba se je od- vila v četrtem nizu, ki so ga do- mačinke s težavo dobile 17:15, ter tako rezultat izenačile 2:2 v setih. Ob bučni podpori gledalcev so v skrajšanem petem setu gostiteljice odigrale odlično in vendarle ugna- le borbene igralke Rogoze. Rezul- tat 3:15, 7:15, 15:6, 17:15 in 15:7. Po osmih odigranih kolih je ekipa Marsela na solidnem sedmem me- stu od dvanajstih ekip. Po štirinajstdnevnem premoru bodo igralke Marsela igrale v Mežici. I.Z. ROKOMET Orava-Slovan 27:23 (16:13) PTUJ — športna dvorana Center, gledalcev okoli 350, sodnika Povalej iz Celja in Me- lanšek iz Velenja. Drava: Krauthaker, Novak 4, Pisar, Privšek 4, Terbuc, Hrnja- dovic 8, A. Potočnjak 1, N. Po- točnjak 5, Belšak, Osterc. Zadnja dogajanja v klubu so veliko pripomogla k veliko manjšemu obisku prvoligaškega srečanja z Ljubljančani. Domači rokometaši so dobro pričeli. Hi- tro so povedi i s tremi zadetki prednosti. Bili so boljši napro- stnik, tako da so do polčasa obdržali to prednost. Drugi del srečanja pa so pričeli slabše ter dovolili tokrat zares povprečnim gostom, da so jih dohiteli pri rezultatu 17:17. Nato je bila nekaj minut oboje- stransko slaba igra. No, potem pa so se z nekaj dobrimi obram- bami domačega vratarja Krau- thakerja in hitrimi protinapadi stvari postavile zopet na svoje mesto. Kljub temu, da še igra ni bila na lanskem nivoju, je forma v vzponu in upamo lahko le, da bodo ptujski rokometaši po- večevali svoj točkovni saldo. V naslednjem kolu nastopajo Dra- vaši v Trbovljah, kjer se bodo pomerili z zelo okrepljeno eki- po Rudisa Rudarja. Danilo Klajnšek SMUČARSKI KLUB PTUJ Ze15.Mciolni sejem ZIMA-ŠPORT Kar navadili smo se že vsakolet- nih sejmov ZIMA-ŠPORT, ki jih organizira Smučarski klub Ptuj in ki so odlična priložnost za nakup smučarske in ostale opreme za no- vo zimsko sezono. Letošnji sejem, že petnajsti po vrsti, bo potekal ta konec tedna, od petka do nedelje, v športni dvorani Mladika. Na njem bosta razen komisijske prodaje možna tudi nakup in pro- daja rabljene smučarske in ostale športne opreme, za katero je iz le- ta v leto večje zanimanje, saj predstavlja zelo ugodno pri- ložnost, da se z malo denarja oskrbimo z opremo za prihajajočo zimo. Hkrati se bodo s svojimi no- vimi proizvodi na sejmu predsta- vili tudi vsi vidnejši proizvajalci športne opreme, še posebej zim- ske, katere nakup bo prav tako mogoč. Smučarski klub Ptuj pa bo nudil še dodatno strokovno sveto- vanje ob nakupu opreme. Za tiste, ki že načrtujete zim.ske počitnice in smučarijo bo gotovo zanimiva ponudba zimovanj v Sloveniji in tujini, kijih pripravlja turistična agencija Anka. Sejem ZIMA-SPORT bo tudi priložnost mladim, da se včlanijo v Smučarski klub Ptuj. Članstvo namreč daje določene ugodnosti pri nakupu smučarskih kart ter opreme, v času zimskih počitnic pa možnost udeležbe zimovanja za vse člane kluba. To pa še ni vse. Na sejmu bo S K Ptuj zbiral prijave za smučar- ske tečaje, "Vrtec na snegu", ki ga v bližnji prihodnosti pripravljajo za najmlajše ter tečaje za osnov- nošolce v času zimskih počitnic. Povejmo še to, da bo sejem odprt v petek med 9. in 19., v soboto med 8. in 19. ter v nedeljo med 9. in 14. uro, opremo v komisijsko prodajo pa bodo sprejemali v dvorani Mla- dika v petek ob 8. uri. Smučarski klub Ptuj pa se ob tej priložnosti zahvaljuje Sekretariatu za družbene dejavnosti občine Ptuj, ki je moralno in materialno podprl sejem ZIMA-ŠPORT ter vsem podjetjem in sponzorjem, ki so omogočili njegovo postavitev. Dušan Sterle STRELSTVO I. l(ontrDliio tekmovaiue Slovenije z zračnim orožjem Ptujčani so na prvem kontrolnem tekmovanju najboljših slovenskih strelcev za izbor v državno repre- zentanco dosegli dobre rezultate. Saša Porok je zasedel prvo me- sto, Majda Raušl in Alenka Pe- teršič pa drugo. Z zračno pištovo je bil Ptujčan Saša Porok v mladinski konkurenci najboljši in dosegel 524 krogov. Bruno Šincek pa je z 490 krogi za- sedel osmo mesto. Med mladinka- mi je bila Alenka Peteršič odlična z 342 krogi in zasedla drugo mesto. V konkurenci članic je mladin- ka in državna reprezentantka Maj- da Raušl z doseženimi 349 krogi bila druga. Člani so bili najštevilnejši in tu- di konkurenca je bila najmočnejša. Janez Štuhec je s solidnim šte- vilom krogov 568 zasedel peto mesto, Alojz Trstenjak s 563 še- sto, Ludvik P.šajd ml. pa je s 553 krogi bil na dvanajstem mestu. Na drugo zaprto tekmovanje so se plasirali: Janez Štuhec, Alojz Trstenjak. Saša Porok. Alenka Pe- teršič in Majda Raušl. Non stop Ptujskih strelcev .so sponzorirali Štajerturs in Petovio center Ptuj. Slavko Ivanovič TEDNIK NOVEMBER 1994 ŠPORT -- 19 ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE Uravnotežena prehrana s PREHRANO DO VEČ ZDRAVJA Prehrana je eden osnovnih činiteljev za izboljšanje in vzdrževanje zdravja in s tem umskih ter telesnih sposobnosti, lepega videza in večje energet- ske zmogljivosti. Iz prazgodovine je znan način življenja, ki je poznal lov, skrb za hrano, beg pred sovražnikom idr. To je zahtevalo veliko moči in vzdržljivost. Temu primerne so bile tudi potrebne "kalorije", ki jih je človek takrat zaužil. Po akademiku A. I. Bregu je v preteklosti 96% energije na zem- lji proizvedla mišična moč člove- ka in živali. Danes je tako proiz- vedene energije kvečjemu 1 %. V današnjem času, za katerega je značilna telesna neaktivnost, sedeči poklic ipd. so prehranske potrebe bistveno drugačne. Včasih je bilo v povprečju po- trebnih blizu 7000 kalorij dnevno, danes jih zadostuje že okrog 2200. Današnji povprečni človek ne živi potrebam primerno ampak uživa preveč hrane in tudi neu- ravnoteženo hrano. Poleg tega sc soočamo še z obiljem psihičnih stresov, ka- jenjem idr., kar nujno vodi v epidemijo srčno žilnih obolenj. Posledice, ki jih imenujemo tudi bolezni civilizacije ali bo- lezni sečnih poklicev so števil- ne, kot zvišan krvni pritisk, srčni infarkt, sladkorna bolezen, nevroze, preveč maščob in hole- sterola v krvi idr. Šest osnovnih sestavin v hra- ni zagotavlja, da naš organizem deluje na optimalnem nivoju. Pri tem je potrebna njihova uravnoteženost za doseganje ciljev (gl. prvi odstavek). Te sestavine so voda, beljako- vine (proteini), ogljikovi hidrati, maščobe, vitamini in minerali. Nobena od teh sestavin ne more sama zase opravljati svoje funkci- je v organizmu, saj ene drugim omogočajo delovanje. Potrebne so vsak dan, kar dosežemo z uravno- teženo prehraoo. To pomeni, da so v optimalnih količinah in odgo- varjajočem deležu glede na dnev- ne obremenitve posameznika. Zaužita hrana gre v človeškem organizmu skozi tri procese. Na ta način se lahko hranljive sestavine izkoristijo za gradnjo, energijo ali regulacijske procese. Govorimo o procesu prebave, absorbcije in metabolizma hrane. Prebava — je niz kemičnih in fizičnih pretvorb, s katerimi se hrana pretvarja v enostavne ke- mične spojine, uporabne za naš organizem. Odvija se v prebav- nem traku, tako da se prične v ustih in konča v debelem črevesu. Najvažnejši del prebave se odvija v tankem črevesu, kjer encimi pankreasa in črevesja razgradijo beljakovine do aminokislin, oglji- kove hidrate do monosaharidov, s pomočjo žolča pa se razgradijo maščobe. Absorbcija — je proces, kjer se končno razgrajeni deli maščob, ogljikovih hidratov in proteinov preko črevesne sluznice stekajo v krvni obtok portalne vene, ki jih nato odvede v jetra. Osnovni absorbacijski proces se odvija v tankem črevesu na več načinov, odvisno od sestavin zaužite hrane. Tukaj različni enci- mi menjajo kemično strukturo v nove oblike, ki so uporabne za naš organizem. Metabolizem— je zaključna faza obdelave hrane v organizmu in po- drazumeva vse kemične spremem- be prehrambenih sestavin od trenut- ka ab.sorbiranja do njihove uporabe za gradnjo, energijo ali regulacijske potrebe našega organizma. Metabolizem se istočasno odvi- ja v dveh osnovnih procesih: a) anabolizem — je proces iz- gradnje, ko se prehrambene sesta- vine izkoristijo za vgradnjo telesu potrebnih snovi. b) katabolizem — pri tem se razne sestavine tkiva razgradijo in uporabijo v različne namene. Na pretvorbo zaužite hrane in hranljivih snovi vplivajo tudi zunanji činitelji, ki jih je po- trebno upoštevati. Nervoza in napetost ovirajo funkcije želodca. Če hrano zaužijemo preutru- jeni ali obremenjenii se lahko pojavijo prebavne motnje. Hrana, ki jo na hitro zaužijemo ali slabo prežvečemo izrazito sla- bo vpliva na njeno prebavo. Ugodno in spodbujajoče pa vpliva na vse navedene procese primerna telesna aktivnost. Vlado ČUŠ, prof. TINA IN NENA VUKASOVIČ V TBVIŠKEM KAMPU V AVSTRAUJI Znani ptujski teniški igralki, se- stri Tina in Nena Vukasovič, sta od prvega novembra v Avstraliji, kjer bosta ostali polne štiri mesece. V teniški kamp v Melbournu ju je po- vabil eden od avstralskih teniških trenerjev, ki se je s s svojimi tremi igralkami udeleželil profesionalnih teniških turnirjev v Murski Soboti, Mariboru in Zagrebu. S Tino in Ne- no je v Avstraliji tudi mariborska teniška igralka Žana Žlebnik. Kot je povedal oče sester Vukaso- vič dr. Branko Vukasovič so morali stroške prevoza in bivanja v Avstra- liji plačati sami, treningi pa so brez- plačni. Če bi jih morali plačati, se dekleta zagotovo ne bi mogla odz- vati vabilu, ker so predragi. Stanuje- jo pa pri avstralskih družinah. V kampu se dela ves dan, do- poldne in popoldne. Vsak dan imajo kondicijske priprave, zah- tevne treninge, ki jih analizirajo, udeležujejo pa se tudi prijateljskih srečanj ter izpolnjujejo druge ak- tivnosti v okviru programa bivanja v kampu. Prvi vtisi so zelo pozi- tivni, vse tri so navdušene ned življenjem in delom kampa, nad prijaznostjo ljudi, zelo pa jih je presenetil standard Avstralcev, ki je merjen z evropskimi očmi zelo visok. Avstralci bivajo v velikih hišah z najmanj tremi kopalnicam in bazeni ter vozijo velike avto- mobile. V Avstraliji bodo dekleta sodelovala tudi na nekaj profesio- nalnih turnirjih. Nanje jih bo vozil avstralski trener, kar pomeni tudi prihranek stroškov, saj se delijo med udeleženke. Tega pa kot pra- vi dr. Branko Vukasovič pri nas še ne poznamo, da bi se več igralk skupaj peljalo na turnir. Slovenci smo še preveliki individualisti. Vsak misli, da bo sam uspel. V klubih vlada prevelika ljubosum- nost, zlasti še, če nekdo uspe. Na- mesto, da bi se uspehov veselili, ker prinašajo v okolje novo kako- vost in spodbudo tudi za druge igralce, ker je tudi motiv za delo večji, se srečujemo z zavistjo in ljubosumnostjo. V Avstralijo so si dekleta nesla tudi knjige, da se bodo tudi učile, kolikor jim bo čas dopuščal. Tina se je vpisala na Ekonomsko poslovno fakulteto v Mariboru. Ker ima status vrhunskega športnika, se lahko s profesorji dogovarja za tennine izpi- tov. Veliko ji sedaj pomagajo prija- telji in prijateljice, ki ji delajo zapi- ske s predavanj. Nena obiskuje tretji športni razred gimnazije v Maribo- ru. Za tako dolgo odsotnost je dobi- la pristanek profesorjev in ravnatel- ja. Glede izpitov se bo prav tako lahko dogovarjala s profesorji, kar ji omogoča status športnice. Po novem je vsem s statusom športnika dana možnost, da srednješolsko izo- braževanje končajo v petih letih. Tina in Nena sta se za bivanje v avstralskem teniškem kampu odločile tudi zato, ker imata v jeseni in pozimi večne težave s treningi, da o stroških, ki jih imajo starši s plačilom le-teh niti ne govorimo. Če želijo starši, da dekleti trenirata, morata pač plačati. Pri individualnih športih je v večini primerih še tako, da če ni starševske pomoči, tudi igranja ni. Družba se še vedno ni odločila oziroma sistemsko uredila vpra.šanja financiranja vrhunskih športnikov. Če bi Vukasovičevi pre- jeli iz športne blagajne vsaj po pet tisoč nemških mark za vsako na le- to, bi jim to veliko pomenilo. Sedaj so v glavnem prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti. Oče Branko mora odpreti veliko vrat preden zbe- re vsaj minimalno potrebno vsoto denarja, da se načrt treningov in udeležbe na turnirjih izpolni. Ko je lani decembra prišla Nena v ptujski teniški klub je bilo danih veliko obljub. Podobno kot pri Tini pred časom, ko je zmagala na turnirju v Washingtonu. Takrat so se Ptujčani sicer spomnili nanjo, ji veliko oblju- bili, potem paje znova vse utonilo v pozabo. Takšnih primerov je v ptuj- ski občini več. Čas pa je že, da se odprta vprašanja tudi rešijo. V pro- mocijo mesta bi morali vključiti tudi vrhunske športnike in jim zagotoviti vsaj nujno potrebna sredstva. Morda bi se rešitev našla v ustanovitvi po- sebnega sklada ali nekaj podobnega. Dr. Vukasovič razmišlja tudi o tem, da bi za te športnike zagotovili sred- stva v obliki kreditov pod ugodnimi pogoji. Če podpiramo razvoj obrti in podjetništva, zakaj ne bi tudi nadar- jenih mladih športnikov, ki naposled skrbijo tudi za promocijo tega okol- ja in mu dvigujejo ceno. MG Tina in Nena na dvoranskem državnem prvenstvu v tenisu v Ljubljani, kjer sta se srečali v četrtfinalu. Boljša je bila Tina. 20 — NASVETI 24, NOVEMBER 1994 TEDNIK PIŠE: MIRKO KOSTANJEVEC / PRIKAZ PRAVNIH PREDPISOV Sodna oblast, sodišča in sodniiti # Ali bodo ptujski občani i. okrožnim sodiščem s sedežem na Ptuju vendar nekaj prido- bili? Do sedaj je bila na Ptuju enota temeljnega sodišča, katerega se- dež je bil v Mariboru. Kot je zna- no, enote temeljnega sodišča izven Maribora niso imele nekaterih pri- stojnosti, ki jih je imela maribor- ska enota. Ta je namreč poleg za- dev, ki so jih iahko opravljale vse enote, bila izključno pristojna še za opravljanje preiskave, za sojen- je v vseh kazenskih zadevah zoper mladoletnike, v gospodarskih pre- stopkih in gospodarskih sporih, za opravljanje postopka v prisilni po- ravnavi in stečaju ter postopka redne likvidacije, za vodenje sod- nega registra organizacij združe- nega dela in drugih organizacij oziroma skupnosti, za katere je to z zakonom določeno. Ker bo v bodoče okrožno so- dišče s sedežem na Ptuju opravlja- lo tudi vse navedene zadeve, ki jih je opravljala mariborska enota te- meljnega sodišča, bo to v korist ptujskim občanom, saj jim zaradi reševanja teh zadev ne bo potreb- no hoditi v Maribor. # Koliko sodnikov vodi po- stopek, sodi oz. odloča v kon- kretni zadevi? Pri okrajnem sodišču vodi po- stopek, odloča in sodi .sodnik po- sameznik. V zadevah, za katere je pristoj- no okrožno sodišče, vodi posto- pek, sodi oz. odloča sodnik posa- meznik. razen če zakon določa, da sodi tričlanski senat, ki ga glede na določbe zakona sestavljajo sod- nik kot predsednik senata in dva sodnika porotnika, ali pa petčlan- ski senat, ki ga sestavljajo sodnik kot predsednik ter sodnik in trije sodniki porotniki. Ko višje sodišče odloča o pri- tožbah in sporih o pristojnosti, so- di v senatu, ki ga sestavljajo trije sodniki (en sodnik kot predsednik senata, en sodnik poročevalec in en sodnik član senata). V nekate- rih zadevah, če tako določa zakon, pa odloča sodnik posameznik. Vrhovno sodišče odloča v se- natu petih sodnikov, v senatu treh sodnikov pa, kadar zakon ta- ko določa. O pravnem sredstvu zoper odločbo, izdano v senatu pe- tih vrhovnih sodnikov, odloča se- nat 7 vrhovnih sodnikov. Občo sejo, na kateri sprejemajo načelna pravna mnenja oziroma pravna mnenja, pa sestavljajo vsi sodniki vrhovnega sodišča. • Sodniki porotniki ZS določa, da le pri okrožnih sodiščih sodelujejo pri izvajanja sodne oblasti državljani in ti se imenujejo sodniki porotniki. (Opozorim naj, da so sodniki ka- kor tudi sodniki porotniki lahko osebe moškega ali ženskega spola in da zakon, kakor tudi pisec tega članka iz ekonomičnih razlogov uporabljamo le besede, ki oznan- jujejo moško osebo.) Na zadevni poziv predsednika višjega sodišča, objavljen v Uradnem listu RS, predlagajo kandidate za sodnike porotnike predstavniški organi ob- čin z območja sodišča, pri katerem bodo sodniki porotniki. Kandidate pa lahko predlagajo tudi interesne organizacije, kol so registrirana društva ali združenja, razen poli- tičnih strank, ki neposredno ne morejo predlagati kandidatov. Sodniki porotniki morajo izpol- njevati tele pogoje: a) dopolniti morajo 30 let starosti, b) ne smejo biti pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, c) morajo biti zdravstveno ter osebnostno primerni za udeležbo pri izvajanju sodne oblasti, č) morajo obvladati slovenski jezik. Njihov mandat traja pet let in so lahko ponovno izvoljeni. Sodnike porotnike pri okrožnih sodiščih s sodnega območja višje- ga sodišča imenuje in razrešuje pred.sednik višjega sodišča. Sodni- ki porotniki .so v okvirih, ki jih določa zakon, v svojih pravicah in dolžnostih izenačeni s sodniki. Udeležba pri izvajanju sodne obla- sti je častna, sodniki porotniki pa za svoje sodelovanje pri sojenju dobijo nagrado in povračilo stro- škov po predpisih, ki jih na pre- dlog pravosodnega ministra sprej- me državni zbor. Sodnik porotnik odgovorja za škodo, ki jo nepo- sredno povzroči z nevestnim ali nerednim opravljanjem svoje dolž- nosti, za kar je lahko tudi pred po- tekom mandata razrešen funkcije. • Sodni izvedenci, sodni cenilci, sodni tolmači Imenuje jih, jim začasno prepo- ve opravljati delo in jih razrešuje minister, pristojen za pravosodje. Ustrezne določbe vsebujejo členi 84 - 96 ZS. • Zakoniti sodnik Da ,se ne bi dogajalo, da bi zaradi posebnih razlogov (npr. političnih, osebnoma.ščevalnih itd.) po.samezno zadevo obravnaval in razsodil sod- nik, ki bi ga za tak primer posebej določil predsednik sodišča, je že v zadnjem stavku 23. čelna ustave za- pisano, da ima vsakdo pravico zah- tevati, da mu sodi samo tisti sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej do- ločenih z zakonom in sodnim re- dom. ZS takega sodnika imenuje za- koniti sodnik in določa, da sodnik izvaja sodno oblast na enem ali več pravnih področjih (kazenskem, ci- vilnem itd.), na katero oziroma na katera je pred začetkom koledarske- ga leta razporejen z letnim razpore- dom. V 15. členu ZS paje določeno, na kak način se dodeljujejo zadeve, če je na posameznem pravnem po- dročju razporejenih več sodnikov. V zadnjem odstavku 17. člena ZS je predpisano, da se razpored sodnikov in pravila dodeljevanja zadev obja- vijo na oglasni deski sodnika. # Nadzorstvena pritožba Stranka lahko, kadar meni, da so- dišče neutemeljeno dolgo rešuje zadevo, naslovi na predsednika so- dišča pritožbo zaradi zavlačevanja postopka, lahko pa jo vloži tudi na ministrstvo, pristojno za pravosodje. • Strokovni sodelavci, sod- ni referenti, sodniški priprav- niki, upravnotehnično in dru- ^o osebje O vseh v naslovu navedenih najdemo podrobne določbe v 53. - 59. členu ZS. Opozoriti želim le na določbo v 57. členu, ki določa, da omenjene osebe lahko spreje- majo funkcije ali opravljajo druge dejavnosti, če so združljive z ne- odvisnostjo in ugledom sodišča, o čemer odloči predsednik sodišča. Zanimiva je tudi določba v 58. členu, ki določa, da je omenjene- mu osebju pravica do stavke omejena. Nadaljevanje prihodnjič Napake pri krmljenju krav molznic pozimi Nekatere strokovne analize krmljenja molznih krav v zimskem krmnem obdobju so pokazale več pomanjkljivosti. Na območju ptujske občine bazi- rajo zimski kmini obroki za molzne krave v pov- prečju na voluminozni krmi, ki je zelo različne kvalitete. Kemijske analize nas opozarjajo na pre- nizko vsebnost hranilnih snovi zlasti beljakovin, energije in nekaterih mineralov in na previsoko vsebnost surove vlaknine. V senu in travni silaži je to posledica prepozne košnje, pomanjkljivem gnojenju z mineralnimi gnojili in nezado.stnem dognojevanju z dušikom ter neustrezni botanični se.stavi travne ruše. Zna- no je, da se količina surovih vlaken s staranjem trav in detelj hitro povečuje in je prebavljivost takšnega materiala slabša. Pri koruznih silažah, ki so v največji meri za- stopane v krmnih obrokih se opaža, da v pov- prečju iskazujejo prenizko energetsko vrednost od priporočenih vrednosti za dobre silaže. Vzrokov za takšno stanje je spet več. To je premajhen de- lež klasov glede na celo rastlino, kar je tudi sor- tna lastno.st, nadalje izgube na energiji v času fer- mentacije silažnega materiala in seveda zaradi naknadne fermantacije pri neustreznem odvzemu koruzne silaže. Zimsko obdobje prehrane govedi traja v Slove- niji 180 dni (Žganjer, 1990). Po iskušnjah na tere- nu se dogaja, da večji del živinorejcev ne pridela količinsko dovolj osnovne voluminozne krme za to obdobje in so zato krmni obroki prenizki. Tako je bila v poiskusu s 73 molznicami simentalske pasme konzumacija suhe snovi iz obroka na 10 naključno izbranih živinorejskih kmetijah v občini Ptuj v pevprečju 12,2 kg, kar je precej manj od priporočenih vrednosti navedenih v stro- kovni literaturi in sicer 18 do 22 kg na molznico na dan. Nizka konzumacija sušine privede zlasti pri boljših molznicah do hitrega padca proizvod- nje in zdrav.stvenih težav. V povprečnem obroku so obravnavane molznice dobile 5343 g prebavlji- vih beljakovin, 665,9 g kalcija in 30,5 g fosforja. Glede na povprečno dnevno proizvodnjo 11,9 li- trov mleka so bile te molznice deficitarno hranje- ne z energijo za proizvodnjo 3,9 1 mleka z belja- kovinami z? 1 mleka, fosforjem za 8, 1 liter, edino kalcij - ' dobivale v obroku dovolj. Iz teh pot_.>> Na plesi.šča zvabija tudi nem- ška skupina INTERMISSION. ki je zaslovela s komadom Pie- ce of my heart, tokrat pa se ko- mad imenuje GIVE PEACE A CHANCE. *** M-PEOPLE se vračajo po- novno na Icstvice in v diskoteke s komadom SIGHT THE SORE EYES. **** Nova zvezda disco scene je pevka BABY D., ki so ji do uspeha pomagali remixserji The Commision, komad pa se ime- nuje LET ME BE VOUR FAN- TASV. *** v ZDA pa je največji "boom" vseh plesišč skupina 20 FIN- GERS s poskakajočim koma- dom SHORT MAN. **** Večni ljubimec JULIO IGLE- SIAS je z 71. albuma Crazy, odpel še eno prekrasno balado FRAGILE. ***** Zelo uspešni švedski duo RO- XETTE je trenutno na evropski turneji, kjer predstavlja tudi pe- sem RUN TO VOU. **** >>> Seatlski band SOUNDGAR- DEN je po velikem komercial- nem uspehu balade Black hole Sun, malo bolj zažgal s skladbo MY WAVE. *** Rocker TOM PETTY pripra- vlja novi album Wildflowers, s katerega za pokušino prihaja prijetna pesem YOU DON'T KNOW HOW IT FEELS. *** Iz ZDA prihaja šc en "heart - breaker" RICHARD MARX, ki je z albuma Paid Vacation, snel bolj poskočno pesem NO- THING LET BEHIND US. *** Britanska skupina NEW OR- DER je naredila remix hita TRUE FAITH, ki pa je bleda senca originalne verzije! ** .v.v.v Legenda glasbe LOUlS AR- .VISTRONG pa je ponovno na lestvicah, s posthumno izdajo pesmi WE HAVE ALL THE TIME IN THE WORLD. ***** David Breznik POPULARNIH 10 1. ALWAYS-BON JOVI 2. BABY COME BACK-PATO BANTON 3. SECRET-MADONNA 4. ANOTHER NIGHT, RUN AWAY MCSAR AND REAL MCCOV 5. IIL MAKE LOVE TO VOU - BOYZ II MEN 6. SPEED-BILLVIDOL 7. STEAM-EAST 17 8. ENDLESSLOVE-LUTHER VANDROSS ANDMARIAH CAREV 9. VVELCOMETO TOMORROVV -SNAP 10. COnONEYEJOE-REDNEX Lestvico POPULARNIH 10 ! lahko poslušate vsak petek v I večernem sporedu radia Ptuj i (med 20. in 23. uro). Mladi dopisniki ODRASLIM ...!!! Ko spregovoriš besedico mir, po- misliš na več stvari, predvsem na vojno. V njih ljudje utnirjajo kakor neživa bitja. Vojaki se ne zavedajo, kaj delajo. Streljajo ljudi, sežigajo hiše, uničujejo naravo, gozd, ki je ljudem najbolj potreben, naravne le- pote, prelepe zgodovinske ostanke, ki so nam jih pustili predniki in mnogo takih neprecenljivih vredno- sti, ki so vir človeka. Mir ni samo zaplet pri vojni, kje je najbolj potre- ben. Lahko so prepiri v šoli, v družinskem krogu, kjer koli je pač mogoče, vsepovsod je potreben mir. Razmišljajoč sanjariš, kaj vse bi storil. Tvoje tveganje je zastonj, če usoda hoče tako, potem je ni mogoče spremeniti. Edino upanje je, da člo- vek sam pri sebi razmisli, kakšen je do ljudi in kje dela napako in kakšna je, vendar to ni mogoče. Ljudje smo različni. Vsi ljudje ne razumejo, da delajo sami sebi škodo, da pobijajo svoje brpte, se.stre in teh več ni in ni- koli več se ne povrnejo. Dajmo, ukrenimo kaj! Če tega ne razumejo nekateri odrasli, dajmo nii, otroci širnega sveta! Naša Zemlja je planet, ki kroži okrog sonca, na njej živimo mi, živa bitja. Živa bitja smo med seboj povezana, živali, rastline in človek. Človek ima možgane, z nji- mi razmišlja, kako bi prišel do boga- stva, ne pomisli pa, kako bi prišel do miru, kajti, mir je to, kar si vsi ljudje najbolj želimo. Tega živali in rastline ne morejo dokazovati, ven- dar to one občutijo. Dajmo, otroci širnega sveta, naše prelepe Žemljice, ukrenimo kaj, da bodo tudi veliki odrasli spoznali, da je MIR največje bogastvo sveta, da bodo na svoji koži občutili trpljenje, ki ga doživljajo mali ljudje (otroci), in da bodo v trenutku prekinili te nesmiselne vojne. Dajmo, ukrenimo kaj! Natalija Andrejek, 6. a, OŠ Kidričevo NA BOČU V nedeljo, 17. oktobra 1994, smo se planinci OŠ Ljudski vrt ob pol osmih odpravili iz Ptuja. Med potjo smo se večkrat ustavili, tudi na Pra- ge rske m. Ko smo prišli v Poljčane, smo iz- stopili na postaji ter se ob potoku odpravili do glavne ceste. Zaradi av- tomobilov je bilo zelo nevarno, zato so nas naši spremljevalci in učitelji- ca Dabičeva kar naprej opozarjali. Čez kakšno uro smo se pričeli vzpenjati po strmini, vendar smo se kmalu spet vrnili na cesto. Tu smo počivali nekaj minut. Naslednje tri kilometre smo hodili po položni po- ti, za seboj pustili našo tovarišico, in končno prišli do neke hišice. A to ni bila prava hiša, ampak lovska po- stojanka. Pot smo nadaljevali ... Končno smo prišli do prave koče. S sošolcem sva bila prva na cilju. Tam smo si lahko kupili pijačo in kostanje, se zunaj igrali in domov poslali razglednice. Vsi smo komu pisali. Jaz sem pisal staršem in stri- cu. Čez čas smo se odpravili proti razglenemu stolpu. Do tja je bilo uro hoda. Stolp je bil zame zelo vi- sok in kar strah me je bilo. Toda razgled je bil prelep. Od tod se je začelo vračanje. Pot navzdol je bila težja kot navzgor, zame pa še bolj, ker nisem imel pla- ninskih čevljev. Domov smo se vračali z vlakom. Bilo je zabavno, čeprav smo imeli malo zamude. V Pragerskem smo prestopili na vlak za Ptuj, kjer so nas že čakali starši. Bilo je lepo, tudi po zaslugi lepe- ga vremena. Vsi učenci naše šole si želimo še več tako lepih planinskih izletov. Rok Dežman, 3.C, OŠ Ljudski vrt, Ptuj LEPO Ml ZVENI MATERINI JEZIK mm^immmi^m^mmmiimigmm^mm^mi "Dans pa sploh ni blo ful pri en- glish, stara je nekaj ful težila, pa še cajt za odmor nam je vzela", pravi- mo skoraj vsak dan in v našem jezi- ku uporabljamo vse mogoče tuje izraze, pa čeprav jih premore tudi slovenski jezik. Tako se pojavljajo " kul-i", pa "tul-i" in še pre\eč drugih izrazov že vsepovsod - se pr,i\i \ jeziku naj- stnikov, kjer je to m. goče še opra- vičljivo, starejših Ijinii in p;i ludi na televiziji in v družili medijih. Res ! je, da .se hočejo ra/ne ni| idmskc od- i daje približati nam. n la din in otro- ; kom, ne rabijo pa p( .n jrl ziii vseh oddaj. Saj na koncu koncev majhni otroci še sploh ne razumejo vseh teh angleških besed, s katerimi nas "po- siljujejo " vsak dan in vsepovsod. Ob tem pa skoraj vsi pozabljajo na našo zgodovino. Pozabljajo, daje marsikateri slovenski pesnik ali pa pisatelj tvegal osebno svobodo, morda ludi življenje s tem, ko je pi- sal dela, ki so govorila o potujčeva- nju in izkoriščanju naših slovenskih prednikov. Samo spomnite se na Kos- mača, Bevka, Prešerna in še druge, ki so v svojih novelah, zgodbah, pove- stih, pesmih ... pisali o tem in so mo- rali resnico zaviti v navidez izmišlje- no zgodbo, ali pa knjige izdajali pod izmišljenim imenom. Kaj vse so žrtvovali za resnico! Mi pa pozablja- mo na našo slovnico, ki je nekaj po- sebnega. Koliko drugih narodov pa še ima dvojino in še mnogo drugih slov- ničnih "fint", ki jih premore slo- venščina? Že marsikateri tuj jeziko- slovec je trdil, da je slovenski jezik nekaj izjemnega. In ali se zavedamo, da smo najmanjša država v Evropi, ki govori svoj jezik? Očitno je, da svoj jezik preveč za- nemarjamo in zaničujemo. Vse pre- beč bi radi prišli v Evropo. Pa saj se tudi Nemci, Italjani in mnogi drugi narodi ne prilagajajo nam. Zakaj bi se potem morali mi prilagoditi njim? Mojca Jeromel?, 8. b, OŠ Olge Meglič, Ptuj POČITNICE V MARBURGU Konec pouka! Začetek počitnic! To so bili vzkliki vseh nas, ki smo dobili spričevala. Veseli smo za- puščali našo dobro leskovško šolo in se veselili dva meseca zasluženih počitnic. Potihem smo kovali načrte, kako bomo ta meseca čim lepše izkoristi- li. Zame je bilo poletje še posebej pomembno, saj .se mi je v šoli ponu- dila priložnost, da lahko z Zvezo prijateljev mladine v Mariboru od- potujem za dvanajst dni v poletno šolo v nemško mesto Marburg. Težko sem čakal 5. avgusta — dan odhoda. Zbrali smo se v petek zvečer v Mariboru, v mestu, ki je pobrateno z Marburgom. Večina udeležencev se je med seboj že poz- nala, saj so bili večina učenci iz ma- riborske občine. Nekaj jih je bilo iz Slovenske Bistrice, le jaz sem bil edini iz ptujske občine. Pa ni bilo težav. Mlada srca se hitro spoznajo in kar naenkrat smo bili kot družina. Bilo nas je štiriindvajset, dva učitel- ja, učiteljica, prav prijetna pa sta bi- la tudi voznika avtobusa. Pot je bila naporna, toda noč je hitro minila. Ko se je pričelo danili, smo bili v Marburgu. Tam sta nas že čakali prisrčni učiteljici in še oskrbnik mladinskega počitniškega doma, kjer smo se nastanili. Po zaj- trku smo si ogledali mesto, se sezna- nili z njegovimi znamenitostmi. Najbolj všeč mi je bil zelo star vod- njak sredi mesta. Naslednji dan se je začel z urni- kom. Dopoldan je potekal pouk v nemščini, popoldnevi pa so bili na- menjeni razvedrilu: plavanju, tenisu, nogometu, nakupom po trgovinah in izletom. Nepozabljiv je izlet v Fran- kfurt. Tam so visoke stolpnice, veli- ko letališče, na katerem vsako minu- to pristajajo in vzletajo letala iz vse- ga sveta. Obiskali smo tudi zaba- viščni Panoramapark. Tokrat smo v nemškem jeziku pisali o dogodkih, ki smo jih doživeli v zabaviščnem parku. Tudi v domu nam ni manjka- lo zabave, saj smo večkrat prirejali disco ali se zabavali ob različnih igrah. Posebno presenečenje je bil sprejem pri gospodu županu Mar- burga. Tam smo srečali študente vsega sveta. Toda v.sega lepega je enkrat konec, iztekli so se lepi dnevi bivanja v čudovitem Marburgu. Pred nami je bil čas odhoda. Lepo smo se zahvalili učiteljicam, oskrbniku ter izmenjali naslove. Tik pred slovesom so nas obdarovali s kilogrami sladkarij. Odp