Razne stvari. Iz domačih krajev. (»Proč od Gradca!«) Graška »Tagespošta« se jezi, da Slovenci kličejo »Proč od Gradca!« ter zahtevajo samoupravo za Spodnji Štajar, ker deželni zbor in vsa osrednja uprava v Gradcu skrbi le za blagor Nemcev, na Slovence pa prerada pozablja. Posmehuje se nam, da je to že staro geslo Slovencev, da se je že na slavnoznanih taborih slišal ta klic, da torej sedanjim slovenskim politikom ni trebalo mnogo misliti, ko so izdali omenjeno geslo. Na to odgovarjamo, da si sedanji slovenski voditelji niti ne domišljujeio, da bi oni iznašli klic »Proč odGradca!« Ta klic je res star, kajti stari so tudi vzroki, ki nas silijo, da se potegujemo za ločitev od Gradca in za samoupravni Slovenski Štajar. Toda tudi to lahko povemo, da nam sedaj ni treba več prirejati taborjev, da bi še le na njih navduševali naSe ljudstvo za ločitev od Gradea, ampak sedaj naš narod že tako dobro razumeva naš spodnještajarski program, da bi se čudilo in postalo nevoljno, ako bi njegovi deželni poslanci na volilskih shodih. se ognili važne točke narodnega programa: »Proč od Gradca!« Na ta način si naj blagovoli tolmačiti nemška liberaluhinja Tagespošta tudi zadnji shod v Rogaški Slatini! (Slovenci se prezirajo.) Letos so za Štajarsko zopet samo nemski listi določeni, da se v njih objavljajo vknjiženja v trgovinski register in sploh vsa uradna poročila. Na Kranjskem je vsaj jeden slovenski list v to določen, na Štajarskem, kjer nas ni nič manj Slovencev, pa nobeden. Slovenske tvrdke, slovenske stranke morajo plačevati inseratne stroške, a niti one niti njih znanci nimajo od tega nobenega dobička. Kajti kdo bere med nami dandanes še nemške časnike? Slovence nas povsod prezirajo! (Imenovanje.) Davčni nadzorniki gg: H. Kittag, R. Jordan in dr. V. Kreft so imenovani za višje davčne nadzornike v okrožju flnančnega vodstva v Ljubliani. — Okrajni sodnik dr. Adolf Roschanz v Podkloštru je imenovan držav. pravdnika namestnikom v Mariboru. Mož je nemškega mišljenja. (Izum slovenskega ključavničarja.) Slovenski listi poročajo: Na Ljubnem v Savinjski dolini biva kakor ključavničar Slovenec iz Kamnika z imenom Gregor Jerman, ki je po 401etnem premišljevanju in delu izumil stroj, kateri se suče brez pomoči para, vode ali ognja, ampak le na podlagi teže na čuden način sukajočih se krogel. Zal, da je mož v svoji ravnodušnosti bil nepreviden in razkazoval iznajdbo drugira osebam, katere so, uporabivši njegov načrt, strastno se dela poprijele in sedaj na to delajo, da izkoriščajo dolgoletno delo izumitelja. Izumitelj, ki ie brez sredstev, si seveda ne more pomagati, in tako bode njegov trud le drugim v korist. (Brat in dve sestri v enem tednn umrli!) V Leitersbergu je umrl dne 5. febr. veleposestnik Franc Purgaj, večkratni nasprotni kandidat za deželni zbor štajarski, ki pa nikdar ni prodrl. Stregli ste mu sestri Zalika Neubauer, posestnikova žena v Selnici ob Dravi in vdova Marija Ledinek, veleposestnica v Jarenini. Obe ste nalezli bolezen od brata in obe zadnjo nedeljo umrli. Marija Ledinek je bila obče spoštovana gospodinja v Jarenini. Bila je zares krščanska žena, dobra mati in Ijubeznjiva mačeha dvojnim otrokom. Vsakomur je rada pomagala, vsakega gostoljubno vsprejela, zato je žalost za to vrlo gospodinjo obča v Jarenini. Mati teh treh pokojnih, ki vsi počivajo v rodbinski rakvi na mariborskem pokopališču, pa še živi in šteje 88 let. Naj v miru počivajo! (Hans Kordon) ni več urednik >Mariborčanke«, ker ga }e imetnik lista g. Kralik odpustil. »Mariborčanka« je pod Kordonovim uredništvom strastno napadala naše somišljenike ter videla na njih vse različne pogreške, naj so jih bili krivi ali ne. Mi bi se lahko kakor že neštevilnokrat tudi sedaj ravnali po reku: »Klin sklinom!« Toda mi smo pošten list in tega ne storimo. Nas vodi načelo, da je zasebnosti treba zakrivati s plaščem krščanske liubezni. (Iz Vidma) V ponedeljek 6. t. m. spremili smo k zadnjemu počitku starosto učiteljev v brežiškem okraju, gosp. vodjo Blaža Tramšeka. Kako priljubljea ie bil rainik, pričala je dolga vrsta žalujočih. Spremljalo je krščanskega moža, vzor učitelja, 8 čč. gg. duhovnikov ter 54 gg. učiteljev; tudi krška meščanska šola izkazala mu je zadnjo čast. Mož, ki }e nad 50 let vzgojeval mladino v edino pravem versko-nravnem duhu, je bil vreden izbranega spremstva. R. I. P.! (Iz Dobove pri Brežicah) vposlale so občine prošnjo, naj se ustanovi za župnijo samostalna pošta. Dandanes, ko imajo najbolj oddaljeni planinski kraii že svojo poSto, je zares škandal, da je naš okraj tako slabo oskrbljen, da Sest župnij v okraju nima lastne poSte in sicer: Zdole, Sromlje, Pišece, Artiče, Kapele in Dobova. Sosedje, zdramite se, ter zahtevajte svoje pravice! (V Rajhenburgu) imamo vendar enkrat slovensko-neinški občinski pečat. Tako bi moralo povsod biti. (Iz Brežic) Tarnjamo in tožimo, da naSe ljudstvo posebno ob času raznih volitev preklaverno postopa. To je istina. Ni pa že skrajni čas, da se tudi pri nas ustanovi krvavo potrebno slov.-politično društvo, ki bi naj prebudilo in oživilo zaspance?! Možje, na deln, sicer bomo zaspali! (Malomarnost.) Iz brežiškega okraja nam pišejo: Nedavno smo tožili, da nam razne oblasti pošiljajo najraje le nemške dopise, a kaj pa naj rečemo k temu, ako celo nekateri uradi, ki bi morali biti vzor uradovanja, skoraj izključno le nemški uradujejo? Ali bomo morali v lastno skledo bljuvati ? (Ponesrečil) se je Janez Zagrajšek, občinski sluga v Starem trgu pod Pilštanjem. Izbijal je minuli teden smodnik, ki je bil že delj časa v možnarju. Smodnik se vsled kresanja užge ter mu odnese kazalec leve roke, pa tudi po licu je bil posmojen. Pri smodniku je treba opreznosti. (Strašen vibar) je zopet razsajal v noči od 12. do 13. februv. po kozjanskem okraju. Posebno veliko škode je napravil v okraju Sv. Vida na Planini in Zagorju. (Slomšekove razglednice.) Vstrajno delavna ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Mariboru je izdala v naši tiskarni okusno sestavljene in izdelane razglednice s sliko Slomšekovo in Slomšekove rojstne hiše na Slomu. Ker je seveda čisti dobiček namenjen naši prekoristni družbi, vabimo rodoljube, da pridno segajo po Slomšekovih razglednicah! Komad stane 5 kr. (Mila zima) vlada v okrožju pri Koprivnici. Koj v začetku svečana smo že našli cvetoč dren, vijolice, jagode in več vrst cvetlic. Snega pa še nismo imeli letos skoro prav nič. (Neverjetno, pa resnično). Zupan v Merčniseli ima samonemške živinske potne liste. To je smešno! Omenjeni posilinemSki župan tudi trdi, da volitev, za kojo je vložen ugovor, ne sme biti ovržena, da bo za to že on skrbel. Škoda za skrb, kajti §§ 16 in 17 obč. volilnega reda bosta bolj močna ter nam oskrbela, da se volitev ovrže. Prihodnjič bomo še nekaj govorili o nekem Robeku, ki rad ljubkuje z blaženo nemščino. (Narodne volilce) občine Krčevine pri Ptuju opozarjamo, da pri prihodnji občinski volitvi pridejo vsi na volišče. Sramota bi bila, ako bi v popolnoma slovenski Krčevini vladali brezverni liberalni nemškutarii. Zavedni posestniki, delajte, agituite na vso moč, da prihodnjič zmagamo. Gre se za vero očetov, za besedo materino, za dobro pametno gospodarstvo, torej ne strašite se truda! Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! (Poverjeniki Mohorjeve družbe), delajte neumorno! Zadnji čas ie pristopiti družbi. Delajmo vsi, da bo število Mohorjanov v lavantinski škofiji letos še večje nego lani! Prihodnjič prinesemo statistični pregled vseh župnij naše škofije, iz katerega bo razvidno, kako je družba razširjena po posameznih župnijah. Zajedno bomo potrkali povsod, kjer je še napredek mogoč. (Dvojna mera.) Iz Celja nam pišeio: Nek celjski delavec je hotel na pustni dan počastiti pusta, ter hodil našemljen po mestu. Policija ga je zaprla. Ravno tako zabavo pa si je privoščila neka dobroznana celjska gospa ter hodila s svojimi pustnonašemljenimi otroci po mestnih ulicah. Te slednje pustne norce pa policija seveda ni zaprla. Heil und Sieg! (Bela žena.) Dne 12. t. m. izročili smo materi zemlji truplo prerano umrlega g. Rudolfa Hergoutha, učitelja pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah. Bil je to hud udarec za niegove skrbne stariše, kakor tudi za šolo, ki je zgubila ž njim nadepolnega narodnega in marljivega učitelja, vnetega za svoj vzvišeni poklic in za blagor in izobrazbo njemu izročene mladine. Po kratki bolezni pokosila je nemila smrt mladega še le 21 letnega tovariša, ki je začel komaj delovati in se razcvitati. Kako priljublien je bil, pokazal \e njegov pogreb ; nad 20 učiteliev, 4 častiti gosp. duhovniki in velika množica liudstva, kakor tudi vsa šentjakobska šolska mladina spremili so pokojnega k zadnjemu počitku. Ko so položili truplo rajnega tovariša v zemljo, zapeli so pevci žalostinko in mi smo se z žalostnim srcem poslovili od gomile, ki krije zdaj mladega tovariša. Spavaj mirno predragi tovariš, v zemlji domači, duSa tvoja naj pa uživa večno veselje nad zvezdami! (Slovenci, pazite!) Volitve v okrajne zastope se bližajo. Nemška spodnještaiarska stranka agituje že v vseh okrajih sicer tiho jn previdno, a vendar vstrajno in načrtoma. Opozarjamo Slovence, da se začnejo tudi sami pripravljati na volitve, sicer bo prepozno. V marsikaterih okrajih je velika nevarnost, da pridejo okrajni zastopi zopet v tuje roke. Slovenci pazite, delajte, agitujte! (Na Slatini) je imelo zadnjo nedeljo tamošnje politično druStvo zborovanje, na katerem je govoril tudi deželni poslanec dr. Jurtela. Mnogoštevilni poslušalci so z navdušenjem odobravali poslančev govor, posebno io je izrekel naše spodnještajarsko geslo: »Proč od Gradca!« (Sv. Pavel pri Preboldu.) Od 1—8. febr. smo obhajali v naši novi cerkvi sv. misijon. Vodili so ga čč. gg. Alojz Pogorelc, Franc Witek in Jožef Ferjančič, nekaj časa pa preč. g. superijor Janez Macur. Ljudje so se ga v obilnem številu udeleževali. V celem času je bilo okoli 3600 obhajanih. Cerkev je bila vedno polna, posebno veliko Ijudi pa je bilo navzoCih pri skiepu sv. rnisijona. Sad sv. misijona se je prav lepo pokazal. Bog daj, da bi ostal. Bog povrni čč. gg. lazaristom, ki so se toliko trudili, pa tudi čč. gg. očetom kapucinom in sosednim duhovnikom, ki so pomagali spovedovati. (Velika nesreča.) Danes se je zgodila predpoldne velika nesreča v Marijini •ulici v Mariboru. Tamkaj zida stavbar Glaser novo poslopje. Stavbeni oder se je porušil ter usmrtil dva zidarja. (Pogoreli so.) Upravno sodišče na Dunaju je v sredo dne 15. febr. razpravljalo o pritožbi slovenjegraških Nemcev proti odloku ministerstva, ki je njih pritožbo proti dvojezični ljudski šoli odklonilo. Upravno sodišče je pritožbo slovenjegraških Nemcev zavrnilo, rekoč, da se s tem, ako se na ondotni šoli poučuje v 1. in 2. razredu v obeh deželnih jezikih, v 3. in 4. razredu pa samo v nemškem, Nemcem ne kršijo njih pravice z ozirom na § 19., ker se noben nemški otrok ne sili učiti se v tujem mu jeziku. Iz drugih krajev. (Opat Doppelhammer) večletni drž. poslanec je umrl v Lincu dne 9. februvarija star 76 let. (Otroci norijo.) V neki župniji sekovske Skofije so priredili otroci drugega razreda ljudske šole v ondotni gostilni otroški plesni večer. Vstopnina je znašala 5 kr. za dečke in 2 kr. za deklice. Veselo so se zabavali, smejali in plesali brez vsakega nadzorstva... Da jim je »bal« dopadel, dokazuje, ker so $>. febr. nameravali prirediti zopet enega. Le odločno postopanje dušnega pastirja je preprečilo njih nakano. Kaj bo iz takih otrok ? (Kako daleč skoči zajec.) Znano je, da spada zajec med izvrstne dirkalce, da pa je tudi izboren skakalec, o tem nam manjka verjetnih podatkov. Pred kratkim se je vendar nudila nekaterim lovcem in nekemu vrtnarju priložnost, preračuniti daljavo zajčevega skoka. Zajec si je ogledoval vrtnarjevo rastlinstvo ter poskušal njega dobroto. Toda nesreča nikdar ne spi. Zasači ga vrtnar z nekaterimi lovci. Pred zajcem je stala rastlinska kočica, za zajcem pa puške lovcev. Zajec je moral voliti ali hoče biti ustreljen ali pa sko•Citi čez kočico ter odnesti neskvarjeno dlako. Volil je zadnje. Pravilno se je postavil k skoku, preračunil daljavo ter skočil čez rastlinsko kočico, ki je bila nič manj nego 5 m. 38 cm. široka. Tako daleč torej skoči zajec. (Francoski poslanik v Carigradn) je postal dobroznani politik Constans. On je odločnega značaja in zavzet za francoske težnje. Vsled tega ga hudo napadajo nemSki listi, kajti Nemčija ne želi ničesar nujnejše, Bego pridobiti si v turškem cesarstvu velik upliv. Prvo delo francoskega poslanika v 'Carigradu je bilo, da je oporekal nakani turške vlade, ki }e nameravala prodati luko Majdarpaša Nemčiji. Mi bi želeli Avstriii jednako odiočnega in za avstrijske koristi navdušenega poslanika v Carigradu. Toda pri nas se vse premalo gleda na zunanjo politiko. (Kmečke zadmge v Švici.) V Švici je blizu 200 kmečkih zadrug; krog 100 jih je v zvezi s konsumno prodajalnico. Izvrstno so se vse izkazale. Svičarske kmečke zadruge imajo svojo gospodarsko zvezo. Ta je ustanovila lani kmečko pisarno v Brnu, ki je začela poslovati dne 1. julija. Ta pisarna se bo pečala s temi-le stvarmi: 1. Izdelala bo načrt za Svicarsko kmetijsko štatistiko. 2. Proučevala bo gospndarske nasledke trgovskih pogodeb. 3. Preskrbovala bo vojaštvo z domačimi kmetijskimi pridelki. 4. Proučevala bo vprašanje, kako bi se zmanjšali, oziroma odstranili na zemljišča vknjiženi dolgovi. 5. Pazila bo na vspehe zakonov o živinski kugi in nasvetovala primerne izpremembe. 6. Pečala se bo s poselskim vprašanjem. Sploh bo skrbela pisarna za to, da bodo kmetje lahko bolje zastopali svoje zadeve, nego so jih dozdaj. Država je dala za ustanovitev te pisarne 18.000 frankov. Ko bi se tudi pri nas našli ljudje, ki bi izprevideli, da po ti poti, na kateri sedaj hodi kmečki stan, ni drugega, nego gotov pogin! Skraini čas je, da se pri nas čim najbolj razširi zadružno življenje, ker le tako bo mogoče, da tudi mi pridemo brez uradniških sitnostij po samostojni slobodni poti do takih, tako potrebnih kmečkih pisaren. Društvene zadeve. (Slovensko pevsko društvo) s sedežem v Ptuju izvolilo si je za 1. 1899 sledeči odbor; predsednik dr. B. Stuhec, podpredsednik dr. T. Horvat, blagajnik J. Sedlaček, arhivar H. Družovič, tajnik Mir. Lorber, odborniki Fran Podobnik, Fran Kosi, Josip Irgolič, Silvester Šentjurc, namestniki Fran Treven, Anton Cvahte, računska preglednika Ferdo Skuhala, Fran Golob. (Shod v Jurkloštru.) Kršč. soe. polit. društvo «Naprej> v Gelju skliče v nedeljo dne 19. t. m. ob 2. uri popol. javni shod v gostilni župana Andr. Šmida v Jurkloštru! Slovenski kmetovalci, udeležite se! (Podružnica sv. Cirila in Metoda) za Slov. Gradec in okolico ima v nedeljo 19. t. m. ob 3. uri popoludne zborovanje v Podgorji v hiši gosp. Ivana Rogine. Prijatelji, pridite! Vabi odbor. (Maškarada) celjskega Sokola dne 12. februv. bila je dobro obiskana. Četvorko plesalo je 42 večinoma maskiranih parov. Maske bile so v najrazličnejsih kostumih, le slovanskih se je raalo videlo. Edine globne čepice, koje so dobivali neraaskovani udeleženci, dajale so celi maškaradi v nekoliko slovansko lice. Plesalo se je prav pridno do poznega jutra. Sploh je maskarada dobro uspela. Na zdar ! (Novo društvo.) Ker je vlada razpustila nemško-nacijonalno kmečko zvezo barona Rokitanskyga zaradi različnih nerednosti, ustanovila je katoliška stranka sedaj novo katoliško-konservativno kmetsko zvezo za Srednje in Gorenje Štajarsko s sedežem v Gradcu. Pravila so že potrjena. Ako je ustanovitev znaraenie, da se hočejo štajarski nemški katoliki odslej živahneje gibati in agitovati za svoja načela, z veseliem pozdavljamo novo društvo. (Družbi sv. Cirila in Metoda) v Ljubljani so poslali: Č. g. Jakob Menhart, mestni kapelan ptujski, «iz raznih malenkostij» 1 gld. (Vinorejsko društvo) pri Sv. Benediktu v Slov. goricah ie imelo 5. Jebruvarija 1899 svojo glavno skupščino z običajnim vsporedom. Poprejšni odbor se potrdi. Gotovega premoženja ima društvo 155 gld. Udov ie 56, 7 novih. Rigolane zemlje za nasad ima društvo nad 22 a; okoli dve tretjini je vže nasaiene z ameriško trto. Tudi za zabavo ie skrbelo druStvo, katera se je vršila v prostorih g. Josipa Selaka. Priredil je odbor dve igri in srečolov. Kot igralci so vsi svoje uloge prav dobro rešili; vendar, odlikoval se je pa doktor Ivan Značainik in Janko Grabič. Te dve ulogi izvrSil je g. J. Tušak od Sv. Antona, ki nam je pomagal kot gost. Smo mu prav hvaležni. Zbralo se je lepo število gostov. Prišli so od Sv. Antona, Sv. Jurija, Sv. Ane, Sv. Lenarta, Sv. Trojice in iz Ščavnice. Naši vrli domačini so tudi bili v obilici navzoči. Prav slaba je bila pot, pa niso se vstrašili! Kličemo jim: hvala lepa! Hvaležno tudi opomnimo, da je slavna okrajna hranilnica pri Sv. Lenartu našemu društvu podelila 150 gld. v podporo. Prav iskrena zahvala! „ Odbor. (V Cadramn) bo g. J. Bele 17. t. m. za društvenike «Sloge» in druge poslušalce zopet razlagal umno kmetovanje v tamošnjih šolskih prostorih. (Iz Brežic.) Koncert prirejen v čitalnici po bos.-hercegovaškem polku se je izborno posrečil. (Nova zadrnga.) V Št. Jurju ob južni železnici vršilo se je 12. febr. ustanovno zborovanje kmetijske zadruge za Št. Jurij ob juž. žel. in okolico ob nepričakovano obilni vdeležbi. Jednoglasno so bili voljeni v zadrugino predstojništvo gg.: Franc Pišanec, predsednik; Jakob Mastnak, podpredsednik; Fr. Gerzina, blagajnik; Anton Brgtez, tajnik: Valentin Mikuš, Hugo vitez Berks, Mihael Guzej, odborniki; nadzorništvo: ces. svetnik dr. Gustav Ipavic, Franc Bohak, Ant. Kolarič, Jakob Zveglar, Mihael Rataic. O potrebi in o delovanju kmetijskih zadrug govorila sta teraeljito gg. J. Kržišnik in J. Kač. (Za dijaško kubinjo) v Mariboru je darovala neimenovana dobrotnica 400 K., g. F. Misija je nabral na gostiji Alojzija Žitka in Frančiške Filipičeve 14 K., č. g. Weixl na gostiji pri Puconji v Stročji vasi 10 K.