St- 98 Mfeiia pirafiijeu (biti cimate - jjst Izhaja vsak dan zjutraj razan ponedeljV a mesece L 22.—, pol leta L 38.—, co)^ l 6 50 več. — P^fimezne števiiKS 25 . ^ v širokostl 1 osmrtnice, za h vi ^ U**0 Trstu, v nadnljo, 28. aprila 1926. Posamezna številka 25 stot. Letnik LI iXl - - stot« sa 1.20, ucnarnlh uvodov L 2.— za besedo, najmanj L 3. cDINOST Uredniitvo m upravaištvo: Trst (3), ulice S. Franc esc o d'Asiisi 20. T«* Isfon 11-57. Dopisi nij •* pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reki a« macije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinosti Podurednlštvo v Gorici: uUca OIosu* Garducci št. 7, L n. — Telet it 827 Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Nekoliko navodil za prijavo ibnjln Na novo ustanovljeno «Zvezo društev upravičenih posestnikov« prihajajo od raznih strani vprašanja za navodila, kako naj se sestavijo prijave občinskih užitkov, katere je treba vložiti najkasneje do 6. junija t. 1. Zveza še ni Izdala tozadevnih končnoveljavnih sklepov, vsekakor pa bo morala reševati taka vprašanja od primera do primera, prilagojajoč prijave konkretnim razmeram, ki so tako zelo različne, da je nemogoče sestaviti enoten vzorec za vse prijave. Pri sestavljanju teh prijav se bo pa morala Zveza držati gotovih smernic, katere hočem v naslednjem na kratko obrazložiti, ker smatram, da bi javno razpravljanje o tem tako perečem vprašanju mnogo pripomoglo k razbistrenju pojmov, ki so še povsem nejasni, in da bi bilo tudi Zvezi delo olajšano, če bi mogla računati na vsestransko oporo, posebno pa od strani prizadetih, katera pa zopet predpostavlja, da so si vsi na jasnem glede važnosti in dalekosežnosti novega zakona. Prvo takorekoč prejudicijelno vprašanje in izhodišče vsega problema mora biti pojem občinskih užitkov, kajti iz točne definicije pojma proizhaja najboljše, kaj spada in kaj ne spada pod novi zakon. Kakor sem že večkrat poudarjal, so občinski užitki pravice, ki pristojajo prebivalcem občine ali pod-občine na podlagi njihove pripadnosti k občini ali podobčini, da v določeni meri uživajo zemljišča, ki niso njihova, ampak last države, občine, podobčine ali pa zasebnika, n. pr. kakega veleposestnika. N kratko povedano razumemo torej pod občinskimi užitki pravice prebivalcev do uživnnja tujeg zemljišča. V tej definiciji tr.b^ no id .riti dvoje. Prvič, da gre t ' za pravice prebivalcev kake občine odnosno podobčine (zakon g >* ' sti zemljišča (t. j. ali je določeno zemljišče obremenjeno z občinskimi užitki ali ne) večinoma samo med kakim veleposestnikom in prizadeto skupnostjo vseh občinarjev ali podobčinarjev. Pri nas pa takih z občinskimi užitki obremenjenih veleposestev (z eno ali dvemi izjemami) enostavno ni. Zakonodajalec pa sploh ni mislil na možnost, da bi mogli v naših pokrajinah upravičeni posestniki sami revindicirati svobodno lastninsko pravico do uživanih zemljišč. Zmešnjava se bo Še povečala, če bo napravil* župan v smislu čl. 2. novega zakona v teh primerih prijavo, da pristojajo prebivalcem občine občinski užitki, ker to v večini slučajev ne bo odgovarjalo resnici, saj se pri nas delijo občinarji odnosno podobčinarji skoro povsod v upravičene in neupravičene posestnike in ne pristojajo poslednjim nikake pravice do uživanja skupnih zemljišč. Take pravice bi se morale dosedanjim neupravičenim posestnikom šele priznati na podlagi novega zakona, a predpogoj za to priznanje bi bil, da dosedanji upravičenci niso lastniki, temveč da uživajo skupno zemljišče iz naslova občinskega užitka. Upravičeni posestniki pa morejo dokazati, da skupnih zemljišč ne uživajo iz naslova občinskih užitkov, samo s tem, da dokažejo svojo lastninsko pravico, za kar pa zopet komisar ni pristojen, temveč spada to pred redna sodišča. Kot razvidno, je položaj še precej zamotan in se po mojem mnenju na podlagi sedanjega zakona o občinskih užitkih sploh ne da' rešiti, temveč bo moral zakonodajalec šele izdati potrebna zakonska določila. Ker je pa v tem vprašanju največja previdnost na mestu, bi se morala v teh primerih prijava sestaviti tako, da bi odgovarjala tudi za slučaj, da upravičenim posestnikom ne uspe dokaz o lastnini pred rednimi sodišči. V vseh teh primerih morajo podpisati prijave prizadeti upravičeni posestniki osebno in ne morda v njihovem imenu župan, ker gre tu za nasprotujoče si interese občine ali podobčine na eni in upravičenih posestnikov na drugi strani Kakor ne izročajo poslednji zastopstva v drugih privatnopravnih zadevah županu kot takšnemu, tako jih ta kot javnopravni funkcijonar ne mo- do svobodne lastnine na skupnih zemljiščih. Radi tega ponavljam, da morajo vse take prijave podpisati vsi prizadeti osebno. Vzorci posameznih prijav se bodo priobčili v eni prihodnjih Številk »Edinosti*. Spomenik Sv. FrančKkn Asttkemu MussoUni v MIlanu — Položitev temeljnega kamna MILAN, 24. Danes zjutraj ob 8.50 je prispel semkaj 8 posebnim vlakom iz Rima prvi minister Mussolini v sprein-stvu posebnega tajnika komendatorja Chiavolina in on. Paplucci de Calbo-lija. Na kolodvoru so gai pričakovali brat Arnaldo, prefekt in kvestor.^ Mussolini je takoj vstopil v avtomobil ter se odpeljal s svojim bratom v lastno stanovanje. Medtem so se zbirale na trgu Risor-gimento množice ljudstva in šolska mladina, da prisostvujejo cerimonijam za zgradbo spomenika sv. Frančišku Asiškemu. Ob 11. uri je prišel na trg Risorgimento, kjer so ga sprejele oblasti in milanski kardinal, on. Mussolini. Množice so mu priredile navdušene ovacije. Po položitvi temeljnega kamna za spomenik Frančišku Asiškemu in svečanih obredih, ki jih je opravil milanski kardinal, se je Mussolini povrnil na svoje stanovanje. Vojaške operadje o Somaliji Uspehi italijanskih Seft T Clrenajkl RIM, 24. V severni Somaliji se nadaljujejo vojaške operacije s popolnim uspehom. Njih namen je, da se utrdi italijanska oblast v pokrajini Nogal. Uporniki so se pred kratkim -utaborili v Eilu, ki pa so ga italijanske čete pod poveljstvom majorja Bechie dne 19. t. m. zavzeli v naskoku. Pleme Omar Mah Mud, katero je naseljeno v dolini Nogal, se je predalo. Italijansko akcijo je uspešno podpirala z morja kr. ladja «Campania». Uporniki so pustili na bojišču več mrtvih in ranjenih. Tudi v Cirenajki se je pričela vojaška akcija proti onim disidentom, ki se upirajo med M ergom in Cirena. Po srditem boju so bili disidenti pognani v beg. Na boji&u so pustili nad 100 mrtvih in ranjei^lh. Italijanske čete so imele le 6 mrtvih in 28 ranjenih. Bazilika 8. (Horgio al Valafcro obnovljena RIM, 24. Danes ob 10.S0 je bila svečano otvorjena bazilika S. Giorgio al Valabro, ki je bila obnovljena po navodilih kr. intendance za spomenike. Ce-rimoniji so prisostvovali Nj Vel. kralj, prosvetni minister Fedele, rimski pod-guverner D1Arbesio, prefekt D'Ancoar in več drugih odličnih osebnosti. Preti odločitvijo u spora PoJlf-Jovonovlf žena kot lastnica skupnega zemljišča re zastopati, ako uveljavljajo pravico Danes se vrši seja Širšega glavnega odbora rad&alske stranke — Pogajanja za obnovitev koalicije RR BEOGRAD, 24. (Izv.) V beograjskih političnih krogih vlada zelo živahno zanimanje za jutrišnjo sejo glavnega širšega odbora radikalske stranke, na kateri bo padla končna odločitev o sporu med Nikolo Pašićem in Ljubo Jovanovićem. Obenem pa se je danes razpravljalo o tem, ali radičevci zopet pridejo v vlado. V Beograd je namreč prispel odposlanec S t. Radića dr. Krnjević, ki je Uzunoviću izročil formalne predloge za obnovitev koalicije med radikali in radičevci. Tekom dneva so iz vseh krajev prihajali v Beograd delegati radikalske stranke; prišli so tudi zastopniki iz ljubljanske in mariborske oblasti. Seja glavnega širšega odbora se bo vršila v dvorani radikalskega poslanskega kluba; udeležilo se je bo kakih 150 oseb. Po nocojšnjem razpoloženju v radikal-skih krogih se lahko z gotovdstjo računa, da bo Ljuba Jovanović izključen iz stranke. Govori pa se, da bo stavljen tudi predlog za izključitev Vel je Vukičevića. V Beograd je prišel tudi stari radi-kalski prvak Aca Stanojević, ki je danes skušal zadnjikrat pomiriti razburjene duhove in spraviti nasprotnika; vendar pa ni imel uspeha. Pašića je obiskalo danes večje število delegatov iz raznih krajev in mu izrazilo popolno zaupanje. Iz vrst pristašev Ljube Jovanovića se doznava, da namerava Jovanović nastopiti na jutrajšnji seji s strašnimi obtožbami in dokazi proti nekaterim Pašićevim ožjim prijateljem. Jovano-vićeva lista, »Narodni Glas» in »Narodna Tribuna* silovito napadata Pašića in njegovo okolico. »Narodna Tribun a» objavlja faksimile pisma Radeta Pašića Stojadinoviću o ponudbah za posojilo ameriških finančnih skupin. V zvezi z jutrišnjo sejo Širšega glavnega odbora radikalske stranke so imeli radikalskl ministri danes dolgo sejo. Podrobnosti o tej seji niso znane. je vprašanje obnovitve koalicije RR. Na včerajšnji seji so radikalski ministri sklenili, naj se stavi radičevcem formalni predlog za obnovitev koalicije. Kakor že omenjeno, je v to svrho prišel v Beograd zastopnik Stjepana Radića, dr. Krnjević. Glavni pogoj Radića za obnovitev koalicije je ta, da morata .izstopiti iz vlade dr. Nikić in Šuperina, radičevska disidenta. Krnjević je to Radićevo zahtevo sporočil že dopoldne ministrskemu predsedniku Uzunoviću, kateri mu dopoldne ni dal odgovora, pač pa ga je povabil na zo-petni razgovor za 19. uro. Ob 16. uri se je vršila seja radikalskih ministrov, na katero sta prišla tudi dr. Nikić in Šuperina. Pozneje pa je imel dr. Krnjević polurno konferenco z Uzunovićem. Novinarjem je izjavil, da je St. Radić pričakoval, da bosta Nikić in Šuperina po seji radikalskega kluba v Zagrebu odstopila kot ministra. Ker pa tega nista storila in ker je radičevski klub soglasno izrekel zaupnico St. Radiću, ima ta popolno pravico, da zahteva izključitev Nikića in Šuperine iz vlade. Sodeč po Krnjevićevih izjavah, so bila dosedanja pogajanja z Uzunovićem brezuspešna. Gotovo pa bo jutri tudi glavni odbor radikalske stranke razpravljal o vprašanju obnovitve koalicije z radičevci. Načelnik SDS, Svetozar Pribičević, je zvečer odpotoval v Slatino, kjer se bo jutri vršil velik zbor. Šefi ožje opozicije so sklicali za torek sejo, na kateri bodo, na podlagi sklepov Radićeve stranke in sklepov Širšega glavnega odbora radikalske stranke, razpravljali o svoji bodoči taktiki. HemJko-rusko pogodba podpisano BERLIN, 24. V vladnih krogih zatrjujejo, da so pogajanja z Rusijo neposredno pred zaključkom. Pogodba bo podpisana najbrže že v začetku prihodnjega tedna. Besedilu pogodbe bodo priključene številne note. Pogodba bo istočasno objavljena v Berlinu, v Moskvi in v drugih glavnih mestih ter bo predložena Družbi narodov. BERLIN, 24. Nemška vlada je danes odobrila pogodbo z Rusijo. Predsednik republike je pooblastil zunanjega ministra, da podpiše omenjeno pogodbo. BERLIN, 24. Wolffov urad poroča, da sta Stresemann in Krestinski danes popoldne podpisala nemšito-rusko pogodbo. _ FrancosKo-omerišKa pogajanja za ureditev vprašanja dolgov #WASHINGTON, 24. Ameriška komisija za dolgove je imela včeraj sejo, ki je trajala tri četrt ure. Zaslišan je bil zastopnik Francije, Berenger. Seja je bila nato odgodena za danes. Komisija bo podrobno proučila francoske predloge, glede katerih se čuva največja tajnost. Pričakuje se, da bo do končne odločitve prišlo šele čez nekaj dni. PARIZ, 24. Agenciji «Havas» poročajo iz Washingtona: V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo komisija za dolgove proučila vprašanje plačilne zmožnosti Francije do podrobnosti. V Beli hiši so prepričani, da bo ureditev francoskih dolgov zelo vplivala na stabilizacijo svetovnega finančnega položaja. Iz Washingtona prihaja tudi vest, da je Mellon dal včeraj razumeti, da bo sporazum glede francoskih dolgov v najkrajšem času dosežen. Vsebina poljsko-romunske garancijske pogodbe BUK ARE ŠT, 24. Po izmenjavi ratifikacij je dala vlada objaviti garancijsko pogodbo s Poljsko, ki določa med drugim: Romunija in Poljska se obvezujeta, da bosta medsebojno spoštovali teritorijalno nedeljivost in politično neodvisnost in ju branili proti vsakemu zunanjemu sovražniku. Ako je ena ali druga država napadena, ne da bi sama izzvala napad, se obe pogodbenici zavezujeta, da bosta v smislu člena 16. pakta o Družbi narodov nemudoma priskočili druga drugi na pomoč. Ako bosta obe državi kljub svoji miroljubnosti zapleteni v obrambno vojno, se obvezujeta, da ne bosta brez druge začeli pogajanj za premirje in ga tudi ne sklenili. Obe vladi še imata sporazumeti o vprašanjih zunanje politike, ki se tičejo obeh drŽav. Nobena pogodbenica ne sme skleniti zveze s tretjo drŽavo, dokler se ne sporazume z drugo. Romunija in Poljska se obvezujeta, da bosta sporne zadeve, ki jih ne moreta rešiti diplomatskim pojtom, predložili razsodišču. Pogodba je sklenjena za pet let, vendar jo ena ali druga država lahko odpove po dveh letih, mora pa drugo pogodbenico o tem šest mesecev prej obvestiti. Eksplozija pri Solunu - ATENE, 24. Predvčerajšnjim zvečer je zletela v zrak neka zaloga municije, ki se je nahajala kakih 8 km vstran od Soluna. Pet delavcev je bilo ubitih, 20 Druga1 stvar, ki stoji sedaj v ospredju, drugih pa težko ranjenih. Zastopnik Nemčije v komisiji za sedete BERLIN, 24. Nemška vlada je imeno vala von Hoscha, nemškega poslanika v Parizu, za svojega zastopnika v komisiji, ki bo proučevala vprašanje preureditve Sveta Družbe narodov. Komisija se bo sestala 10. maja. Poplava v Moskvi MOSKVA, 24. Voda v reki Moskvi stalno narašča; poplava se širi tudi do .osrednjih delov mesta in voda je prodrla tudi do obzidja Kremlina. V oddaljenejših in nižjih krajih so ulice popolnoma poplavljene, nad vodo pa plavajo debeli kosi ledu. Ker poplava ni prišla nepričakovano, je le malo žrtev. Voda v reki stalno narašča. Kitajski tolovaji zažgali vas PARIZ, 24. Tolovaji so v San-Tungu zažgali neko vas; kakih petdeset mož, žensk in otrok je našlo smrt v plamenih. Ko so se namreč roparji bližali vasi, so jih prebivalci sprejeli s streljanjem; morali so se pa po daljšem boju udati. Da maščujejo smrt nekaterih svojih tovarišev, so tolovaji povezali ljudi in jih zaklenili v hiše, nakar so vas zažgali. Brezposelnost na Agleškem LONDON, 24. Po statistikah, ki jih je objavilo ministrstvo za delo, se je Število brezposelnih dne 12. aprila skrčilo na 1,024.400. Zmanjšalo se je v zadnjem tednu za 25.386. V odgovarjajočem tednu 1. 1925. je število brezposelnih bilo večje za 180.370. PFsmo iz JugosiaviJe Ljubljana, dne 23. aprila. Po včerajšnji seji Hrvatske seljačke stranke je postalo jasno, da ima vlada g. Uzunovića počakati samo šo na rezultat enega datuma in njena usoda je odločena. HSS je ostala sporazumu zvesta in zvesta je ostala tudi svojemu predsedniku St. Radiću. Disidenti z dr. Nikićem na čelu niso imeli uspeha in trije Niklćevi pristaši so se že povrnili k Radiću, da šteje dr. Nikićev klub samo 8 članov. Pa še to Število se bo skoraj gotovo zmanjšalo. HSS se je izrekla za sporazum in St. Radića, St. Radić pa je omogočil kompromis med obema stališčema. Ta kompromis je bil nujno potreben, če se je hotelo, da naj nima izjava HSS za sporazum samo akademičnega pomena. Zakaj zahteva radikalnih ministrov, da sodeluje HSS v vladi brez St. Radića je vedno v veljavi in k tej zahtevi je prišla še druga, da se najde rešitev, ki bi bila sprejemljiva tudi za dr. Nikića in doktorja Šuperino. Obema tema zahtevama je St. Radić ustregel in s tem rešil sporazum. Izjavil je namreč, da je pripravljen se umakniti in da pristane na to, da sodeluje HSS v vladi tudi brez njega. Ni pa mogel odobriti načina, kakor so njega odstranili iz vlade, ker o njegovem sodelovanju v vladi odločuje edinole njegov klub. In šele potem, če ta odobri, da jo HSS v vladi tudi brez St. Radića, šele potem se more on umakniti. St. Radić pa je bil tudi nad vse pomirljiv do svojih disidentov. Izjavil je, da se bo vsem kmetskim poslancem, članom dr. Nikićevega kluba ponudilo, da zopet vstopijo v njegov klub. Pa tudi glede dr. Nikića in dr. Šuperine ne odklanja St. Radić spravljive poti. Po teh izjavah St. Radića ni torej nobene načelne zapreke, da se ne bi koalicija RR obnovila. Zakaj tudi vse ostale pozitivne zahteve HSS, da se izvede v skupščini razprava o znanih interpelacijah Radeta Pašića, so za radikale povsem sprejemljive, kakor so radikali tudi že naglasili. Uresničilo se je torej to, kar sem vedno povdarjal, da bo vladna kriza končala tako, da bo sporazum ohranjen. Veliko večja težava pa bo rešiti enotnost radikalnega kluba. Ljuba Jovanović je prešel v odkrit boj. V svojem senzacionalnem pismu prijateljem v Dalmaciji pravi, da ne more od svojega boja odstopiti. Obenem pove jedro vsega boja. Vsled Pašićeve starosti se ne dela tako, kakor treba. Toda glavno zlo je v Pašićevi okolici, ki postopa na skrajno škodljiv način za državo. Ljuba Jovanović in njegovi tovariši so opetovano opozarjali Pašića na škodljivo delovanje njegove okolice, pa vsi ti opomini so bili zaman. Nasprotno so pričeli ljudje iz najbližje Pašićeve okolice s kampanjo proti njemu. Prišlo je tako daleč, da je postal Ljuba Jovanović za svoje prijatelje prava nesreča. Če je koga priporočil, potem je bilo ravno njegovo priporočilo vzrok, da se je zgodilo nasprotno priporočilu. Andre Stanič, znan poštenjak, ki kot železniški minister ni hotel izpolniti neke protizakonite zahteve poslanca, člana naj* bližje Pašićeve okolice, je bil odstrar njen iz vlade z motivacijo, ker je pristaš Ljube Jovanovića. Ko je prišla nato afera Radeta Pašića, je pričel ta brez povoda napadati Ljubo Jovanovića. Bil bi navaden hinavec, če bi trpel vse te napade in obenem ostal na čelu pripravljalnega odbora za pro- n. ♦EDINOST« V Trstu, dne 25. aprila IS2S. slavo PaČićeve osemdesetletnice, vzklika Ljuba Jovanović. Toda to so primeroma Se majhno stvari, toda v zadnjem Času so se odigrali dogodki, ki so pomembni za drtavo in za radikalno stranko in ki morejo pomeniti za Stranko težko krizo. L j. Jovanović se boji, da bo ta kriza končala za radikalno stranko slabo. Kljub temu pa od svojega stališča ne more odstopiti, ker zahteva to interes države. Pismo Ljube Jovanovića je izzvalo največjo senzacijo in položaj se radi tega pisma presoja mnogo bolj pesimistično. Nekateri sodijo, da je po tem pismu razkol v radikalni stranki neizogiben, drugi pa Se vedno upajo, da pride do kompromisa. Na vsak način pa bo seja širSega glavnega odbora radikalne stranke odločilne važnosti za nadaljni potek dogodkov. In ni izključeno, da bo v pondeljek otvorjena kriza vlade in da dobimo potem novo RR vlado, toda s precejšnjimi osebnimi izpre-merabami. Upati je, da bodo te izpre-membe za delavnost vlade samo koristne. Še bolj ko o vladni krizi-pa se razpravlja v naži javnosti o raznih korup-cijskih aferah. Teh je sedaj toliko, da so že nehale biti senzacijonalne. Na obtožbe radićevcev so odgovorili sedaj radikali s protiobtožbami o korupciji radićevcev. In prepričani smemo biti, da bi storile druge stranke isto, če bi bile ,pjih afere v debati. Pravo zlo je pa v tem, da se je že davno znalo za razne nepravilnosti, ki so jih zagrešile razne stranke, da se pa ni nihče za to zmenil. Sedaj je temu jstorjen konec in od vseh strani se korupcija s tako vnemo biča, da je nevarnost, da se bodo stranke med seboj res pobile, da bo pa pri tem ostala korupcija nepoškodovana. Preveč dobrot ni nikdar dobro in celo pobijanja korupcije ne sme biti preveč. Sicer pa, glavna stvar je, da se je pričel boj proti korupciji. In tudi v tem oziru, kakor v vseh drugih, je na£a najtrdnejša nada naš narod, ki si je ustvaril Jugoslavijo, da bo v njej srečen in zadovoljen. _-_R. S. Politične vesti RESOLUCIJA VODSTVA HSS Na konferenci vodstva Hrvatske se-ljaške stranke, katera se je vršila v četrtek v Zagrebu in o kateri je «Edinost» poročala v svoji številki od minulega petka, je bila sprejeta sledeča resolucija: «Stojimo neomajno na velikem programu narodnega sporazuma, ki je bil potrjen tudi s pogodbo od 14. julija leta 1925, ter smatramo ta narodni sporazum za najtrdnejši temelj vsevkupne narodne in državne politike. «Smatramo, da je predvsem potrebno in mogoče redno, naglo in uspešno poslovanje Narodne skupščine, ki mora Se pred poletnimi počitnicami dati narodu vse one zakone, ki so predvideni v omenjeni pogodbi, v prvi vrsti zakon za izenačenje davkov in o občinski samoupravi. «Smatramo za povsem potrebno in možno, da se s preudarnim delom prave vlade narodnega sporazuma izvede uspešno in sistematično štedenje tudi v okviru današnjega državnega proračuna, a da se novi državni proračun zniža v toliko in uredi tako, da se bosta narodno gospodarstvo in prosveta lahko razvijali nemoteno in svobodno. «Smatramo za absolutno potrebno, da se o znanih interpelacijah o korupciji razpravlja v parlamentu vsestransko, stvarno in nepristransko, in da Narodna skupščina sprejme resolucijo in iznese zaključek, ki bo jamčil za praktičen in uspešen način pobijanja korupcije, pa naj pride ta s kakršne si bodi strani. «Spričo neomajanega in celo ojača-nega edinstva Hrvatske seljačke stranke tako v politiki narodnega sporazuma kakor v zaupanju napram predsdeniku stranke Stjepanu Radiću, predvsem pa spričo edinosti vsevkupnega hrvatskega, naroda v zahtevi po zakonodajnem parlamentarnem delu in v najstrožjem obsojanju korupcije, se strinjamo popolnoma s predsednikom stranke, izražamo mu svoje popolno in neomejeno zaupanje ter mu prepuščamo popolno svobodo v politiki narodnega sporazuma, za izvrševanje te politike v parlamentu in v pobijanju korupcije«. S konference so voditelji Radičeve stranke odposlali tudi vdanostno brzojavko kralju Aleksandru ter mu izjavili, da smatrajo sporazum od 14. julija 1925 za temelj vse svoje državne in narodne politike. • Po konferenci vodstva HSS je Stjepan Radić sprejel novinarje ter jim v dolgem ekspozćju razložil sedanji položaj. Med drugim je rekel: «Z ozirom na to, da je sporazum potreben za nas Hrvate ravnotako kakor tudi za Srbe, stojimo na njem neomaj-•no kakor na temelju naše državne in narodne politike. «Rekel sem večkrat Pažiču, Uzunovi-ću In drugim radikalom tako-le: Vzemite vi statistiko, kakor vam je drago; na eni strani ostane 5 milijonov Srbov, * a na drugi strani 5 milijonov nas Hrvatov in Slovencev in ako pride do borbe, je 5 manj 5 nič, a 5 in 5 je 10. Hrvati in Srbi so hrbtenica Jugoslavija tudi na Balkanu. Življenje samo obsoja vsako tako naziranje, ki zna dovesti do medsebojnega plemenskega boja». Radić Je potem Se pripomnil, da je prišlo na konferenco vodstva Hrvatske seljafike stranke 47 poslancev, a pri ministru Nikiću da jih je ostalo 7, od katerih pa da se bodo 4 sel jaki povrnili v stranko, ker da jih bo pozval k temu, kakor bo pozval — tako je rekel — tudi one gospode. ITALIJA PRIZNAVA 8HSARABSKI protokol Kafcor javlja bukareftki list «Lupta», je prejela romunska vlada od strani Italijo formalno zagotovilo, da bo kraljevina ratificirala protokol o priključitvi BeBarabije k Romunski ter da pride do te ratifikacije v najkrajšem času. Po ratifikaciji, bržkone že v mesecu juniju, se poda romunska kraljeva rodbina v Italijo. DNEVNE VESTI Stunmndsko spraiinie Kakor je bilo pričakovati, se je vlada odločila, da poseže z novimi odredbami v to kočljivo vprašanje. Obenem se je uresničilo tudi drugo predvidevanje, da vlada ne bo ne preklicala zakona, ki uvaja svobodno trgovino s stanovanji, ne odgodila roka, ko naj se začne izvajati. Vlada se je marveč odločila za .nekak pravilnik, s katerim bo skušala urediti predvsem odpovedi in izgone, tako da ne bo več nevarnih stresljajev. V ta namen bo nalagal novi zakon okrajnim pretorjem, da morajo sestaviti seznam vseh odpovedi, glede katerih se mu predložijo prizivi. Na podlagi takih seznamov bodo določali pre-torji sami red, po katerem naj se izvršijo odpovedi. Pretorji bodo določevali, koliko odpovedi stanovanj se ima izvršiti na dan. Vlada se zanaša, da se bo izvršil na ta način prehod iz prejšnjega stanovanjskega režima v novi režim svobode v dobi šestih mesecev. Poleg drugih določb, ki jih bo vsebovala nova odredba, je omembe vredna tista, ki se nanaša na trgovinske prostore. Ako se je vrednost kakega takega lokala zvišala, ker se nahaja v njem že dolgo časa dobroidoča trgovina, bo moral gospodar, če bi hotel, da trgovec zapusti lokal, plačati temu poslednjemu določeno odškodnino. Važne so tudi Se nekatere druge do* ločbe, predvsem tiste, ki so naperjene proti Škodljivi špekulaciji s stanovanji. Koliko le ueb foilsttv ? Kakor javlja tiskovni urad fašistov-ske stranke, je znašalo 21. aprila t. 1. število vseh pravilno vpisanih fašistov 742.978. Po posameznih deželah so porazdeljeni ti pristaši fašistovske stranke na sledeči način: Lombardija 103.871, Toskana 78.035, Campania 69.070, Piemont 61.451, Sicilija 38.390, Beneško 56.535, Emilia in Romagna 55.862, Lacij 46.500, Abruci in Molise 44.625; Apulija 43.072, Sardinija 27.000, Ligurija 23.140, Kalabrija 20.500, Marche 13.427, Basilicata 12.500, Jnlijska Krajina 11.474, Umbrija 11.000, Tridentinsko 6525. __ SMRTNA KOSA. Iz Trnovega pri II. Bistrici nam pišejo: 23. IV. 26. se je nenadoma preselil v ve%. nost č. g. Andrej Benigar — župnik v pok. Dolgo vrsto let se je trudil za ubogo ljucP stvo v Istri; nazadnje je iskal počitka v domaČem kraju, od katerega se je v petek poslovil v 84. letu starosti. Bog mu bodi dober plačnik. N. p. v mirul V Virovitici na Hrvatskem je umrl dne 22. t. m. ravnatelj tamošnje realne gimnazije, in odličen šolnik, gospod dr. Stjepan Vnksan. _ Izpremembe tramvajskih postaj Ravnateljstvo občinske tramvajske službe javlja: S pondeljkom, 26. t. m., bodo fakultativne postaje v ul. Battisti na vogalu ul. Rossetti in v ul. Giulia na vogalu ul. Scussa izpremenjene v obvezne postaje; obvezna postaja v ul. Giulia na vogalu ul. Zovenzoni (ljudski vrt) bo izpremenjena v fakultativno. Gostovanje Šentjakobske «61talnlcs» v Gorici V soboto in v nedeljo, t. j. 1. in 2. maja bo gostovala v Gorici v Trgovskem domu šentjakobska .«CHalnica», ki uprizori v soboto ob 9. zvečer Przybys*ewskega «Za srečo® in v nedeljo ob 4. pop. Schdntha-nove «Ugrabljene Sabinke». Pri obeh predstavah sodelujejo najboljše igralske moči dramatičnega krožka «Citalnice», med temi Terčič, Sila, Danes se srečata v prvenstveni tekmi četi obeh imenovanih društev. Na nove predelano, okusno igrišče v Rocolu (Roz zol ln Valle — nasproti gostilni «Nicbet* to») bo gostoljubno odprto vsem onim, ki žele na la#tne oči videti, kdo bo zmaga}, Pred to tekmo, katere začetek je napove^ dan za 4. uro, se bo odigrala prvenstven^ tekma «Proaveta» - «Zarjai>. Slednja prične točno ob 2. uri. TRSTENI3KO IORIŠOE «Plttorl» - «Val» ob 4. url popoldne Danes nastopi lahka četa «Pittori» proti I. četi «Vala». Kljub temu, da ne predstavlja tržaška četa posebne nevarnosti za izurjene Valaše», bo nudila današnja tekma gotovo več užitka kakor zadnje prvenstvene tekme. Zadnja dva nastopa *Vala» sta zadostno dokazala, da bo četa kljub vključitvi novih moči, ki so nastopale do sedaj v rezervah, dosegla kmalu ono višino in prodorno moč, ki sta dičil\ to Četo skozi vse tekme za prvenstvo «pro-stih». Martelanc Vlado, v zvezi, Uršič v krilu in Boris v halfu so moči, ki bodo po par trenažnih tekmah dobro sekundirale Pečniku, Renku in Babudru. Obiskovalci bodo danes lahko sklepali, kako bo «odrezala» četa «Vala» v prihodnjih prijateljskih tekmah z močnimi Četami III. divizije, ki so na programu za prihodnje nedelje. Ob 10. predpoldne nastopijo boysi. Vsi igralci II. čete naj se zberejo točno ob 1.30 pred «Rumeno hišo», kjer dobijo navodila za popoldne. Zamuda ali nc*rpra-vičena odsotnost bo imela za posledico izključitev. Iz tržaikesa živllenia Samomor mlade ženske. Težko je opisati duševno stanje mladega človeka, ki se pri zdravi pameti in polni zavesti zaveda, da so mu dnevi življenja šteti, da mora umreti, ko se mu je življenje komaj odprlo. Ni čudo, da se človek, ki se ne Čuti dovolj močnega, da bi kljuboval nemili usodi do zadnjega, v takem slučaju uda obupu, ki pogostoma dovede do tragičnih zaključkov. V takem položaju se je nahajala 26-letna Justina Lecovich, bivša bolniška strežnica, stanujoča v ul. Canova Št. 14. 2e delj časa jo je mučila neizprosna, zavratna bolezen, proti kateri ni pomagalo nobeno zdravilo. Lecovicheva je bržkone vedela, da je njena usoda zapečatena, zato s.^ je v obupu odločila k skrajnemu koraku, ki naj bi napravil za vedno konec njenim telesnim in duševnim mukam. S tem namenom je segla po strupu. Včeraj opoldne, ko so se domači mudili v kuhinji, se je zaprla \ sobo ter izpila veliko količino karholn kisline. Domači so poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki je Lucovi-cbevi izpral želodec. A bilo je že prepozno. Pol ure pozneje je nesrečna ženska izdihnila v mestni bolnišnici, kamor jo bila prepeljana. Razne nezgode. Ko je 73-letna Marija Peilis, stanujoča v ul. Carducci št. 36, šla sinoči po trm* Goldoni, je radi močnega sunka vetra padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Nesrečna starka je bila p rep p ljana v mestno bolnišnico, kjer se bo m<-rala zdraviti kakih pet tednov. — Včeraj popoldne je prišel iskat pomoči v mestno bolnišnico 33-!etni brusač Maksim Ferrari, ki je imel na levi roki globoko, do kosti segajočo rano; poškodovane so bile tudi kite v zapestju. Mož je povedal, da se je ranil z nožem, ko je popravljal ročaj. Sprejeli so ga v kirurgicni oddelek. — Z avtomobilom rešilne postaje je bHfc včeraj zjutraj prepeljana v mestno bolnišnico 56-letna Lukrecija Alzetta, ki si Jo pri padcu v ulici Mol ino a vapore, kjer stanuje, zlomila desno nogo v gležnju. Mož s kokošmi. Predpreteklo noč sta dva policijska agenta ustavila v ulici Udine mladeniča, ki je nosil na hrbtu vrečo, v kateri se je gibalo nekaj živega. Radovedna agenta sta pogledala v vrečo in odkrila štiri lepo rejene kokoši, glede katerih mladenič ni vedel podati zadostnih pojasnil. Na bližnjem komisarijatu je pa mladenič, ki m1 je izkazal za 28-letnega Itala Amadi iz Burana pri Benetkah, brez stalnega bivališča, priznal, da je čopke ukradel v ne HI vasi pri Tržiču. Iznajdljivi prijatelj kokoši je bil seveda pridržan v zaporu, ker se je tudi izkazalo, da ima na vesti Še neko drugo tatvino. Aretacija radi zlikovskega obiska v gostilni. Ker je močno osumljen, da je bil soudeležen pri tatvini v škodo gostilničarja Humberta Fiorenis, kateremu so zlikovc i te dni ukradli pri ponočnem obisku v njegovi gostilni v ulici Tarabocchia št. 8 za kakih 1500 lir salamov, gnjati in drugih jedil, je bil predvčerajšnjim aretiran letni Ivan Morocutti. Mladenič sicer trdi, da nI bil zraven pri tem zlikovskem podjetju, pa ker mu niso hoteli verjeti, je moral v zapor. Nevaren padec zidarskega podajr.ča Na zidarskem odru pred nekim poslopjem, ki ga popravljajo na trgu Ospitale, je bil včeraj zjutraj razen drugih delavcev zaposlen tudi 23-letni podajač Nikola) Vascotto, stanujoč v ul. Valdirivo št. 21. Okoli 8. ure je Vascotto hotel spraviti z odra debel zvitek vrvi, ki je imela na koncu pritrjen kavelj. Ko je vrgel zvitek z odra, ga je kavelj zgrabil za obleko in potegnil na seboj, tako da je siromak padel z višine kakih 5 metrov. Pri padcu je za-dobil notranje poškodbe ter si tudi zlomil koet v kolku. Prepeljan je bil v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti nai-manj tri tedne, ako ne nastopijo kake kom-ptikadje. Napeto pričakovanje bo epremljato tadl te tekmo, kajti Primorja je le za nam popolnoma neznana Četa. Res, da aamore s totavo nrntl, da vzdrfl tekmo z rutlntorano Četo Adrije, vendar je zelo zanimivo vprar ftanje, kako bo preneslo to prvo ln reeni&no trdo lzkainjo. Tekma, ki prične totao ob 2. dod* te kfiatft ravno x da bo mogo- DAROVI Učenka Tuzar daruje L 10 za Sol. društvo. Ivan JeJMč daruje 10 dinarjev za nafle malčke. Bog plačaj stotero 1 Ea Dijaški krožek N. Tommaseo daruje: Stoka Rosandra L &, ker se ni mogla ude-letltl prireditve. G. Oelbanovič daruje Istega vzroka L 5. — Srčna hvala 1 V Trstu, dne 25. aprila 102S. «£DlNOST» Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Obsodba znanega slovenskega pisatelja Bevka na 4 mesece ječe in 400 lir denarne globe — Sodniki ne dovole ne pogojnosti kazni in ne začasne svobode «Čuk na paTci», ki izhaja vsak četrtek, je priobčil pozdrave nekega vojaka o priliki vpoklica letnika 1906 pod orožje. V pozdravu je obseženih 10 nasvetov vojaškemu novincu, v katerih se dotičrdk veseli bližnjih svoboščin civilista in se šali iz posameznih zadev vojaškega življenja. Cenzuri na goriški kvesturi se je zdelo, da so v tem članku žalitve nar pram italijanski armadi in je zato komisar Diaz dal takoj prijeti in odpeljati v goriške zapore znanega slovenskega pisatelja in odgovornega urednika «čuka na pal'ci» Franca Bevka. Že dva dni potem, v soboto dopoldne, se je na goriškem tribunalu vršila razprava proti Bevku. Obtožen je bil hujskanja in žaljenja armade. Zagovornik je sicer v svojem obrambnem govoru dokazoval, da ni Bevk priobčil dotičnega članka s slabim namenom, toda razsodba sodnikov je bila kljub temu ostra. Obsodili so pisatelja Bevka na 4 mesece ječe in 400 lir globe. Bevk je ostal v zaporu, ker niso sodniki prisodili pogojnosti kazni. Ubogega Bevka kazen tem težje zadene, ker je oče štirih otrok, vzdržuje še tudi staro mater. Ima bolezen v hiši ter tudi sam ni prav trdnega zdravja ravno vsled silnega dela, katero je izvrševal. Ker poznajo vsi ljudje na Goriškem pisatelja Bevka kot silno miroljubnega človeka in ker so šla njegova dela, posebno pa eno izmed zadnjih^to je «Smrt pred hišo», v tisočih in tisočih izvodih med naše ljudstvo, je novica o tako težki kazni silno potrla vse naše ljudstvo. K zaprtemu pisatelju Francu Bevku ^rcdo misli celega našega naroda z željo po njegovi skorajšnji osvoboditvi. Razveljavi] en je odločitve odvetniške zbornice v Gorici Kot smo že poročali, je odvetniška zbornica o priliki dolarskega nabiranja v Gorici odstavila za 6 mesecev od izvrševanja odvetniškega poklica slovenske odvetnike: Gaberščka, Mašero, Orla in Podgornika, ker niso podpisali dolarskih prispevkov. Imenovani so se pritožili na kasacij-ski dvor v Rimu in ta je pretekli teden razveljavil odločitev odvetniške zbornice v Gorici. Nov narodno-ncsirpni ukrep goriške občine Zadnje čase je prepovedala goriška občina objavljenje dvojezičnih plakatov ter dovoljuje samo italijanske razglase. Ta ukrep spada v vrsto onih glede napisov na nagrobnih spomenikih i. dr. Glede telefoničnlh črt v naši deželi posnemamo iz odgovora, ki ga je poslala telefonska družba za Benečije goriškemu komisarju Trgovske zbornice, sledeče: Družba preskrbi za novo centralo v Gorici. Do konca meseca julija se prenovi na moderen način tudi telefonsko mestno omrežje v Gorici. Kar se tiče druge črte Gorica—Trst, se je že nabavil ves materijal, drogi so že na poti. Z delom se prične Že ta mesec. Kar se tiče Idrije, je vprašanje težavnejfie kakor bi si kdo mislil. Ker ni mogoče zgraditi zveze med Idrijo in Želinom brez velikih vmesnih izprememb. Če bi bila v Cerknem, potem bi prišlo Cerkno k Tolminu, zato je pa prikladnejše zvezati Idrijo z Ajdovščino. Vsa zadeva glede Idrijskega telefona se sedaj proučuje in, kakor se zagotavlja, bodo v najkrajšem času premagane vse težkoče, ki za sedaj še ovira udejstvi-tev te zveze. * Iz goriške trgovske zbornice, ki nam poroča: Zveza potnikov in trgovskih zastopnikov (Unie obehodniefi costujicich a zastupcu v Pragi II. Jung-manova ul. čislo 29.) naznanja, da so njeni člani pripravljeni sprejeti zastopstvo italijanskih tvrdk. Lekarne odprte v nedeljo dne 25. IV. 1926 Lekarna z nočno službo: Giromoli, via Carducci 12. Lekarni odprti do 1. ure popoldne. Gliu-bich, via Rabatta, Kurner Corso Vitt. Em. III št. 4. Sklepi upravnega odbora furlanske pokrajine v seji dne 20. t. m. Zadeve, ki so se odobrile: Kraljeva komisija: določitev višine prispevka za ceste 1926; Gorica: Nabava zemljišča od g. Geotti-ja; Kanal: Ureditev ulice Bi ajde; odškodnina Valentinčiču? Cerkno: Stavbni red; Biljana: Stavbni red; Gorica: Davek na prireditve in javna dovoljenja; Cerkno: Karitativno (dobro- delno) udruženje, bilanca 1924; Medana: Povišek aktivne doklade občinskim nameščencem; Biljana: Družinski davek in ^obrtni in prodajalni davek 1926; Rihen-berg: Poprava Župne cerkve; (Sturje: Odstop delnic vipavske železnice deželi. Zadeve ,ki so se uradno preložile; Standrežl Draginjska doklada nameščencem. BILJANA V četrti številki «Našega Colniča» Čitam, da je društvo «Lipa» iz Biljane bilo izključeno iz Prosvetne Zveze. Resnici na ljubo bodi povedano in vsa javnost naj tudi ve, da naše društvo «Lipa» ni bilo Izključeno, pač pa da je samo Izstopilo iz goriomenjene organizacije ter pristopilo k Zvezi prosvetnih društev. Istotako naj javnost ve, da ni res, da je Prosvetna zveza uvedla disciplinarno preiskavo za goriomenjeno društvo, kakor trdi tretja številka «Našega ColniČa», resnica je le, da so se člani sami na občnem zboru dne 14. februarja t. 1. izrekli proti P. Z. in za Z. P. D. SV. LUCIJA-6EPOVAN Dobro je, da pridejo pri teh neštevilnih športnih tekmah tudi nesportniki do svojega računa: prisostvovati namreč tekmi ,ki ni športna in ki zamore tudi nje zanimati. Dva najboljša podeželska goriška pevska zbora, čepovanski in sv. lucijski se urita za medsebojno tekmo. Zanimanje za to tekmo je povsod precejšnje, posebno ker je izid še negotov. Ce govori pri enem boljši pevski materijal za zmago, je pa zato drugi rutiniranejši, bolj izpiljen. Ni še določeno, kje se bo tekma vršila. — Tak način tekmovanja je le pohvaliti, ker podžiga vnemo do dela in urjenje, kar je pa le v prid sedanjemu žalostnemu stanju vseh naših podeželskih zborov. Pravočasno bomo še natančnejše opozorili na to tekmo. BOVEC •Tatinska smola*. Ko sta zasebnik N. N. in njegova soproga stanujoča v nekem trgu gornje soške (Dalje na IV. strani) Poslano*) Podpisani smatram za svojo dolžnost, da tem potom izrečem svojo najsrčnejšo zahvalo gospodu Prof. Dr. Sebđstianu Gaitorno, ki me je s srečno uspelo težko operacijo tako hitro rešil dolge in mučne bolezni na želodcu in me tako v samo nekaj dneh povrnil čilega in zdravega v krog moje družine. Vroča moja zahvala gre tudi zdravnikom asistentom gospodu Dr. Nicoli-chu in gospodu Dr. Zencovichu za njih vredno pomoč pri operaciji, ter častitim sestram tržaškega, sanatorija, katere so mi v času moje bolezni požrtvovalno stale ob strani in mi s svojo uljudnostjo in skrbnostjo prijetno sla j Šale dneve mojeag zdravljenja v sanatoriju. V KLANCU, dne 20. aprila 1926. IVAN PEČAR, župan. Rogaška Slatina najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, Čre-ves, mehurja, žolčnih kamnov, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredne, nizke cene. Zahtevajte prospekte. (391) 1 Is SfecJc« pod t MS UtlOTOffl odforuj* nifttTo Is toliko kolikor srn ulraa vslsss. ZAHVALA Vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega in nepozabnega Franca Ceha izrekamo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. g. župniku in vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Sežana, 24. aprila 1926. ŽALUJOČI OSTALI. ZAHVALA Ob priliki nensdomestljlve izgube našega blagega očeta, deda in tasta Andreja Mačkovška al štejemo v našo dolžnost, ds ae najsrčnejše zahvalimo mnogobrojnemu spremstvu^»b njegovi zsdnji poti, posebej še cenjenemu idrijskemu učiteljskemu zboru za krasno cvetje in vsem zs Iskazano sožalje. Idrija-LjuMJona-Beograd-Pojtojna. (509) Globoko Salajoil ostali. MALI OGLASI VSEM, KI SI £BLE V Jugos lovijo, se naznanja, da je na prodaj v prijazni vasi Begunje pri Cerknici: enonadstropna, na novo prezidana hiša, z živinskim hlevom, gospodarskim poslopjem, sadnim vrtom, poljem ter travnikom, delom gozda, gospodarskim inventarjem, med tem tudi mlatiinica ter slamoreznica, za približno ceno Din. 230.000. Na posestvu 6e lahko redi 6—8 glav živine. Hiša je tudi pripravna za vsako obrt Interesenti naj se zglase pri Frančiški Brezec, Begunje pri Cerknici št. 23, kjer se dobe tudi vsa natančna pojasnila. 596 fiPAGO, vrvi, vsake vrste, dobite po najnižjih cenah pri tvrdki Kolar. Pošiljatve tudi na deželo. Trst, Via Commerckle št. 2. 610 DVOKOLO, dobro ohranjeno, se proda. Obrniti se je na brivca Pipp, Gorica, Via Monache 2. BABICA sprejema noseče. Via Madonni-na 10, II. 614 DVEMA mladeničema oddam dve Via Rismondo 12, I. - Petrovič. 6ik ŽENA, priletna, se sprejme za lahka dela. Dobi hrano in stanovanje. Via Rismondo št. 12, I., Petrovič._613 ŠTAJERSKI voziček in razni hlodi, rabljeni, se poceni prodajo. P. Vico 2. 611 DAMSKO kolo, še novo, znamka «Goricke», se proda. Goriup, Prosek. 604 KROGLE iz amerikanskega lesa prodaja strugar Cebec, via R. Timeus št. 7. 605 KOZA, mlada, se proda radi odhoda. Jam-šek, Rojan, Moreri 101. 608 NA MAJHNE obroke se prodajajo obleke, površniki, dežni plašči, blago, obuvalo itd. Krojačnica prvega reda. Via XXX Ottobre 3, I. 00? TRGOVINA, dobro vpeljana, blizu Gorice, se odda v najem. Pojasnila daje »Goriška uprava«. ' 594 MIHAEL BOLTAR, čevljar v Solkanu, se priporoča slavnemu občinstvu posebno Solkancem za številna naročila. 593 SLUŽKINJA za vsa hišna dela, močna, se išče. Plača dobra. Zglasiti se pri Span-gherju, Barkovlje 42. 603 RADI SMRTI se proda lepo posestvo, se-stoječe iz enonadstropne hiše, v kaetri se nahaja zelo dobro obiskovana gostilna; v hiši je poleg tega na razpolago 16 stanovanj, velike gostilniške kleti, in pritikline, gospodarsko poslopje, velik senčnat in zelen jadni vrt. Vodovod in elektrika. Posestvo se nahaja v neposredni bližini dveh velikih tovarn v predmestju Ljubljane. Zelo ugodna prilika za podjetnega gostilničarja in trgovca z vinom, ker stoji posestvo izven užitninske cone. Proda se s celim inventarjem pod ugodnimi pogoji. Cenjene ponudbe na naslov Alojzij Zajec, Ljubljana, Dunajska cesta 14, I. 607 POROONA soba, iz preparjenega bukovega lesa, masivna, od L 1700 naprej. «Ga-ranzia», tovarna pohištva, Via Palladio št. 5. 600 POROČNA soba, bukova, masivna L 1800, jesenova 1900, topolova 2000, za eno osebo L 1100. Ttirk, Via 8. Lazzaro 10. Oglejte si našo zalogo brez obveze z.a nakup. 601 POROČNA soba, nova, se proda za L 2000 pri gospe Slovenki. Via 6. Zaccaria 4, HI, desno. 602 MLADENIČA s stalnim delom v tovarni Strudolf sprejmem na stanovanje in hrano. Via defrlstria 77. W5 SPALNE sobe L 1500, kuhinje z mramorom od 800 naprej. Trst, Via Tesa 16. 570 NAENANJAM cenjenemu občinstvu, da imam veliko izbero taglerjev od L 150 naprej, plaščev od L 120 do L 300 in krasne svilnate obleke. Priporoča se do-broznana šivilja Rieger, via Commer-. dale 8. 606 VODA «DELL'ALABARDA» PROTI IZPADANJU LASI. Vsebuje kinin in je vsled tega posebno priporočljiva proti prhljaju In za ojačenje korenin. Steklenica po L 6 se dobiva samo v lekarni «Castella-novich», Trst, Via Giuliani 42. 507 ZALOGA šivalnih strojev, dvokoles, in vse v to svrho spadajoča dela ima Lado Pe-trič, mehanik, Trnovo, II. Bistrica. 479 GLASOVIR JE, harmonije, orkestrone itd. v vsakem stanju popravlja in uglašujo Pečar, Gorica, Via Corno 17, II. 501 HlfiA it. 217 (vi. št. 313 z. t. 26) v Dolini, z dvoriščem in vrtom, se proda potom prisilne dražbe pri tržaški preturi 29. t. m. ob 10. predpoldne. Cenilna vrednost L 7.309, najmanjši ponudek L 3883.50. Podrobnejši podatki v sodni pisarnici in pri odv. dr. Josipu Wilfanu. 589 ELIZIR C HINA. Jako okusen. Vzbuja teč-nost in Je najboljše zdravilo proti želodčnim Šibkostim in za rekonvalesčenčo. Steklenica L 6.— Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42. 508 BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, telefon 20-64. 502 KDOR ne bo škropil breskev s trskami «Quassia», mu bodo listne uši uničile ves pridelek. Trske prodaja cVinoagra-r!a», Gorica, Piazza Vittoria (Travnik) 4. PEKOVSKI učenec dobi takoj službo v Knežaku št. 113. ' 587 DELITEV SKUPNIH ZEMLJIŠČ, občinskih pašnikov in gozdov. Prošnje na kompetentne oblasti, kopije map, registrov in izvlečkov. Nasveti in pojasnila brezplačno v Gorici, Corso Vlttorio Ema-nuele III, št 19. pritličje (v hiši hipoteč-nega zavoda). 509 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 541 G. DOLMNAR, Trst, Via Ugo Poloaio it. 5 (prej Via Tekfcui 27-61, uvoz- iz- voz. Velika zaloga psoM* za zavijanje« pisalnega L t. d. pofdmsGh vrečic t«r vatčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 503 PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroniene-in raronhH&lni Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke mu kašlju dm afekcijam. L 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castel lanovich, Trst, Via Giuliani 42. 506 POZORI Specialen slovenski tečaj moškega in damskega krojenja za Slovence iz zasedenega ozemlja. Vsak krojač, šivilja ali nešivilja ima priliko točno po vsaki podobi v modnem listu, na vsako mero naučiti se krojenja po lahko ra* zumljivem sistemu, ki je preizkušen v, oblast, konces. «Krojni akademiji« na Starem trgu št. 19, I. v Ljubljani, v tečaju, ki se prične 8. maja. Sola izdajo modne liste po najnovejši modi za krojače in Šivilje s priloženim točnim slovenskim poukom, da more vsak krojač ali šivilja po teh modnih listih krojiti ali dobiti zaželjeni kroj po podobi. Cena modnim listom je Din. 120 z veliko stensko tablo. Razpošiljanje in izdelovanje najmodernejših krojev po vseh merah in podobah. Učeni, ki ne morejo priti v Ljubljano, dobijo lako pouk potom pošte s slovenskim učnim zvezkom. Informacije daje «Krojna akademija«, Stari trg, št. 19, Ljubljana. 543 SIRUP GLICEROFOSFAT, splošno ojače-valno sredstvo proti vsaki živčni bolezni. Steklenica po L 7. Za popolno ozdravljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva se v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42. 524 z večjo prakso, ki je obenem dober korespondent, vešč popolnoma slovenskega in italijanskega jezika išče Icina trgovina. Cenj. ponudbe na upravništvo „Edinosti" pod „Samostojen". 507 pridelek „Zadružne žganjekuhe v Dornbergu" (p. Montesplno), |e pristen iti po ceni. Razprodajalcl naj se obrnejo naravnost na tvrdko, ki ima veliko zalogo in razpošilja v vsaki množini. (50S) Najbogatejša izbera manufakturnega blaga za moške obleke, sviienki, pokrival in vseh drugih potrebščin po najzmernej'ših cenah. Da dokažemo vsem cenj. odjemalcem svojo naklonjenost dajemo 20% popust ki se odbije pri blagajni. 492 GEHT1LLI i CRBMflHClCH - Trst, Viti NOZZlCl 40 TVRDKA STANOVANJE, r: a jima, 18 čem v mest\fc Jejčič. Pustiti naslov pri «E »piči. Povsod po tleh je bilo vse polno -dolbin: gnezda različnih vodnih ptic. ' v koncu otoka so se videle nekatere vi i (trne pike, ki so plavale po vodi in so 1 \i podobne penečim se valovnim grebenou^ «EDUffOST» V Trstu, dne 25. aprila 1926. •doline, na velikonoCnl ponedeljek popoldne zapustila svoje stanovanje, je to ugod- f .r,i ______V.: 1 navnon TliknVflP. no priliko uporabil neki neznan zllkovec ter se je Se pri belem dnevu drznil s pomočjo lestve splezati na odprto okno omenjenega stanovanja, da bi si prisvojil na oknu stoječo kletko s ptičem vred. Toda hudobnež je pa pri tem početju imel res smolo, kajti vratca kletke so se pri plezanju navzdol namah odprla in drozeg se je z veselim vzklikom poslovil od presenečega tatu. Se predno se je ta z lestvice razkobacal. & Ostalo mu tedaj ni drugega v rokah nego le prazna kletka. Kaj pa naj sedaj poCne oni tat s prazno kletko?? besno prosvetno zborovanje na goriškem. Občni zbor »Zveze prosvetnih drafitev« v Gorici. Preteklo nedeljo je doživela Gorica impozantno letno zborovanje naše prosvetne tnatuške — Zveze prosvetnih društev. Ti-lio brez hrupa smo se zbirali iz vseh koncev naše bedne, a lepe domačije; brez pompa, a dostojanstveno se je vršilo zborovanj^ _ kakor so skromno, a vztrajno ko mravlje delovale posamezne prosvetne edi-tiice, poraztresene po vsej deželi. Stotine tnalih žilavih ljudi, odločnega koraka, resnih obrazov, a zgovornih in ognjevitih »ogledov — to je bilo zborovanje naše osrednje prosvetne matice. Stotina postav z mišicami ojeklenelimi v težkem delu na polju, v rudniku ali vinogradu; stotina duševnih postav, z zdravimi duševnimi dgr-rovi, okrepljenimi v vsakodnevnem društvenim prosvetnem delu v vsakodnevni borbi za veličino in Čistost svojega značaja — to je cvet in up našega ljudstva, — brambovci in graditelji naše ljudske pro-evete To je sila in dokaz zrelosti našega naroda: idrijski rudar in goriški odvetnik, vlnorejec in mestni uradnik, briški kolon in tolminski kmet ter mestni izobraženci razpravljajo in pretehtavajo naše prosvetne prilike, težave in nadloge ramo ob rami y bratski slogi. . Silno delo, ki gd je izvršila Zveza in dru-Btva iz Goriške, je odsevalo iz poročil po; danih zboru. Tečaji in predavanja so orali duševno ledino, nešteto obiskov, pregledov in spodbud društvom je oblikovalo in krepilo društva na deželi. Nove organizar cijske oblike, druženja društev in delitve dela v društvih so zvečale delavnost in pritegnile novih, svežih mas k prosvetnemu delu. To smotreno urejeno sodelovanje vasi in mesta preoblikuje njun duševni obraz v prid in večje duševno življenje obojih. Stotine prireditev javnih in drožabnih so temu dokaz in jamstvo za vplivanje na tHni širše sloje. — Nov svež rod, ki raste «od rokami te delavnosti, kaže, da je prebolel ono najnevarnejšo dobo, ki ni znala ceniti prosvete ter jo je smatrala kot nepotreben luksus, nikomur v potrebo in ko-, rist. Krasno zborovanje je dokazalo, da je gveza prava ljudska organizacija, prodirajoča v zadnji kot naše domačije, obsegajoča vse sloje, — ki je že prebolela svoje otroške bolezni in sledi z moškim, odločnim korakom svojemu cilju — prosveti, ne glede na napade in razdiranje s čela in boka, s plemenitim načelom: graditi in oblikovati, kakor je dopadanje in lastnost našega ljudstva. izpod nanosa Tudi pri nas je pomlad že v polnem razr mahu. Sadje je večinoma odcvelo in obeta se bogata letina. Vse mrgoli po poljih' in vinogradih, da nas ne prehiti narava [v zaostanku pomladnega obdelovanja. — JtJgodna letošnja temperataura in dovoljna množina dežja napaja to sočno nafio žemljico polno sil in ji daje tako bujnost, da človeku poskakiye srce, če hodi med bogatimi polji in vzronimi vinogradi. In tam izpod Nanosa se že oglaša kukavica, znanilka resnične pomladi, in neki kme-tiček je slišal tudi že slavca. Promet postaja živahnejši, pripravljajo se stanovanja za letoviščarje in skrbi se za njihovo udobnost. Le žal, da manjka prepotrebna tovrstna organizacija, ki bi skrbela za čim večji in za stalen dotok letoviščarjev. Opaža se tudi že živahno po&ečanje Nanosa; največ izletnikov ser >t-cua iz Trsta in s Krasa. Žal, da se naši slov. turisti že par let izogibajo našega kršnega velikana, katerega gloje moderni duh Časa in pretvarja najbrže drugim namenom To je menda tudi vzrok abstinence slov. turistov, ki so nekdaj poplavljali nanoške vrhove. Zdi se nam, da bi bilo potrebno zopet zbuditi k življenju nekdaj tako plodovito vipavsko podružnico Planinskega društva, ki bi oskrbovala in obnavljala steze in markacije. Cerkvica sv. Hijei onima ,ki je nudila udobno zatišje planincem, je v zanemarjenem stanju, Čeravno si št. viški občani prizadevajo za vsakoletno popravo, ki pa je ne-planinci, žal, dosledno ne respektirajo. — Profili bi vse turiste in one, ki posečajo Nanos, naj vendar enkrat odnehajo od skrajno škodljivega pustošenja, saj nudi udobno zavetišče vsakomur dovolj prostora. Tudi vevški čut obiskovalcev bi moraj biti toliko vzvišen, da bi se nanoško svetišč? sv. Hijeronhna-zaščitnika nadih kla-nin, ne oskrunjalo. Torej planinci več pijetete in obzira ne samo na svoje tovariše, temveč tudi na prebivalstvo, ki gleda s svetotajstvom na svojega patrona in zaščitnika! — Nanoška ovčjereja je letos precej mizerna. Zgodnji jesenski mrazovi so uničili že itak pičlo pašo, tako da se je žival ob kraškem Primorju, kler običajno prezimuje, le s težavo vzdržala in bo treba skrbnega dela da se zopet popravi. Nasprotno pa je kupčija jančkov letos | zelo živahna in cene trdne (do L 7— za kg). Večina kupCevalcev prihaja iz sred-- njega doia države. Sirarstvo zavzema še vedno ono dobroznano svojstvo tipične nanoSke kvalitete, ki pa služi edinole domačem a trgu in vsled majhne količine ne raoie na zunanje trge. Gozdarstvo je v zadnjem Času zadobilo naravnejlo smer 1 kv znamenju racijtmalnega izkoriščanja. Nonoški gozdovi so bili do zadnjega čase skupna last gosdnih upravičencev^ na Čeln lim občinski gozdni odsek. Pred dobrim letom pa so ee upravičenci zedl-i nftM, da se gosd razdsl| in parcelira. Ta znlsel ima sicer mnogo dobrih stvori, Žal pa je tudi mnogo upravičenih pomislekov, Če bo * razdelitvijo naiemu gospodarstvu v resnici kaj pomagano. Bodočnost nam bo pokazala uspehe ali pa tudi neuspehe. Sicer pa bomo o nanoških gozdovih Sle l podrobneje pisali. KOBARIMI KOT. Blažena Amerika! Tam prestavljajo in kradejo hiše, kakor bi Siveli ob času Guli-verja, ki so mu bili ljudje in pritikline le igrala. Kako bi bilo to nam dobrodošlo! Imamo vasi. v katerih stoji hiša tako tesno zraven druge, da je le malokje toliko prostora, da bi lahko obrnil voz. Kaj čuda, da se na vsako ped zemlje gleda s tako pazljivostjo, kakor bi Slo za cele hektarje. Ako bi imeli dandanes takega junaka ali nekoliko amerikanske podjetnosti, bi nekoliko prerešetali naše vasi, da bi bile hiše nekoliko bolj oddaljene druga od druge* s čimer bi dosegli, da bi po vaseh ne bilo toliko sovraštva in prepirov, kakor jih je do sedaj. Se bolj koristno pa bi bilo, ako bi po amerlkanskem vzorcu mogli to prestavljanje razširiti tudi na ceste. V »Edinosti« je čitati tako pogoetoma, kako se tupatam vaščani drugih krajev pritožujejo, da nimajo dovolj cest. Pri nas jih imamo na razpolago. Iz sedla na Stol jo je 17 km, od tu na Žago približno ravno toliko, od Skalce proti Kobaridu zopet dobrih 10 km in, če temu pridenemo še cesto od mostu čez Nedižo proti Platiščem, se pokaže, da z mirno vestjo lahko oddamo kakih 40 km ceste, kar bi nam bilo le v korist. Interesenti, potrudite se in odnesite nam preobilico naših cest, plačamo vam povrh še lepo nagrado 1 V Breginju in Sedlu so se začeli nekaj gibati, da izkoristijo nekoliko svojih vodnih sil za napravo električne razsvetljave. Vso akcijo je treba le z veseljem pozdraviti, saj je vendar že enkrat čas! Seveda, ni si mogoče misliti, da bi se v Kotu rešila kaka koristna zadeva brez prerekanja in opozicije, tako tudi v tem slučaju. Je med nami par elementov, ki bi iz golega kaprica radi onemogočili vso zadevo, zato bi bilo tudi zaman takim ljudem poudarjati splošno koristnost podobnih naprav, a tolažimo tse z zavestjo, da je neumnost plevel, ki sicer bahato raste, a do neba vendar ne sega. Živimo v Italiji, državi, kateri nedostaja prirodnih snovi za kurjavo in razsvetljavo, zato je treba te snovi uvažati, kar stane letno milijarde. Država se tega dobro zaveda in podpira vsa ona podjetja, ki omogočajo, da ostane denar doma, kar velja v prvi vrsti za izkoriščanji vodnih sil, katerih je pri nas še mnogo, mnogo. Morda pripomoremo k temu, da se marsikdo obvaruje pred nepremišljenostjo in nepotrebnimi troski, ako navedemo slučaj, ki ga je bilo pred par leti čitati v ital. časnikih. . V prov. Cuneo (Dronero) je neko privatno podjetje izkoriščalo nekaj potokov za napeljavo električne razsvetljave. Nekateri lastniki mlinov ob potokih so hoteli ta slučaj tudi «izkoristiti» za napeljavo lir v lastni žep in so od podjetja zahtevali take odškodnine za izgubo vodnih sil, da jih podjetje nikakor ni moglo sprejeti. Ponovna medsebojna pogajanja niso dovedla do nikakega rezultata, pač pa so lastniki mli-#nov tem trdovratnije vztrajali pri prvotnih visokih zahtevah in na podlagi vseh mogočih argumentov dokazavali, koliko bodo morali trpeti škode, ako vodno silo prepustijo podjetju. Svaka sila do vremena. Podjetje se je naveličalo brezuspešnih pogajanj, pobralo je skupaj vse pismene zahteve mlinarjev, ki so bile potrjene s pričami in županstvenimi izjavami, ter jih oddalo finančni upravi —! In konec? Finančna uprava je te izjave primerjala z izjavami, katere so lastniki mlinov svoječasno izdali za odmero obrtnodohodninskega davka, razlika je bila seveda velikanska, na podlagi katere je linančna uprava lastnikom mlinov odmerila visoko kazen radi sleparskih napovedb in jih obenem tirjala za razliko. Mnenje finančne uprave je kasneje podkrepila še sodnija, ki je določila, da je električno izkoriščanje vodnih sil v javen dobrobit, četudi se nahaja v področju privatnega podjetja. Posledica vsemu je bila, da so se morali lastniki mlinov zadovoljiti z odškodnino, ki bi bila v slučajp mirne poravnave trikrat tolika. Modrega izuči tukaj izkušnja! _ popravek: Kotarskemu dopisniku v eni zadnjih številk «Edinosti» se je vrinila neljuba pomota v mnenju, da je v 3 kotarskih občinah 32 gostiln. Resnici na ljubo popravljamo to pomoto in izjavljamo, da je vseh gostiln v Kotu 35. — Kred. V noči od nedelje na pondeljek so neznani zlikovci odpeljali iz hleva edino kozo revni kmetici Mariji Cenčič št. 10. Ubogo družino zadene ta udarec tem občutneje, ker je v hiši več malih otrok. Koza je bila pri hiši edina domača žival in gospodar se nahaja v Franciji ter je menda na družino popolnoma pozabil. — Vaščani! Priskočite družini na pomoč, par lir lahko pogreša marsikdo in družiha zopet pride do prepotrebne koze._ MODRA GALICA Tržaška kmetijska družba v Trstu naznanja, da dobimo angleško modro galico v vrečah in sodih koncem tega meseca. Vsem onim, kateri so se prijavili pozneje in predznamovali novo naroČilo, bomo odposlali galico po železnici takoj, ob prejemu, kakor dogovorjeno. Ker imamo pri tej pošiljatvl na razpolago še nekaj galice, vabimo one, kateri se še niso oglasili, da čim prej prijavijo naročilo v našem uradu ul. Torre bianca 19 Iz triaikt pokrajin* IZ SEŽANE. Dne 22. aprila 1026 je bilo prignanih n^ trg 824 glav živine in sicer:, 393 glav goveje živine, 34 tslet, 96 konj in 301 prašičev. 2ivina je bila vsa pregledana po živino-zdravniku dr. Poloniju ter najdena zdrava. Cene živini so bile naslednje: Goveda po lir 480 kvintal žive teže. Teleta po 800 lir. Konji do 5000 lir glava. Prašički 5—7 ttffc nov stari od 100—130 L glava, svinjice od 60—100 lir glava. Kupčija z živino je bila prav živahna. Veliko živine se je prodalo v Furlanijo in srednjo Italijo. Kupčija z manifakturno in drugim blagom srednje dobra Prihodnji tržni dan bo dne 12. maja t. 1. Borana porodla« OB VIZE: Trat, 24. aprile. Amsterdam od 995.— da 1000 — Belgija ed 87.50 de 89.—; Pari« 83 60 do 84.— Londan od 120,82 do 120.92 ; New York od 24.SO do 24.87; Španija od 355.— do 359.— ; Švica od 480 - do 482.— • Atano od 3l.f>0 do 32.53 Berlin od 591.— do 594.— j Bukareit od 9.40 do 9M Prngm ed 73.80 de 73.86: Ograka od 0.0347 do 0.U360; Dunaj ed —.850 do —.3i3; Zagreb od 43.75 do 48.95. Beoačijako obveznic« 70.10. VAIiUTE: Trst; 24. aprila. Avstrijske krone od C.0547 do 0.03oi : dinarji od 43.40 do 43.60; dolarji od 21.70 do 24.*5 • novci po 30 frankov od 94.— do 97.— funt šterling od 120.T0 do 120.90. dela obilico slikovitih podrobnosti iz vseh področij, ki bodo zanimale slehernega rojaka z juga ali zapada, posebno pa še s severa in vzhoda. Kdor ve, s kako vnemo se romunski in germanski narodi bavijo s proučevanjem svoje preteklosti, ki bodi vsakomur učiteljica za bodočnost, bo moral seči po tem lepo opremljenem spisu, ki je navzlic velikemu obsegu (422 str.) vendar izredno po ceni (60 Din za člane, 70 Din za nečlane). blizu Zagreba, Hrvatsko. Termalne kopeli In blatno zdravljenje revmatizma, protlna, Ischiasa, ženskih bolezn h L t d. Stanovanje fn popolna oskrba od Din. 50.— do 80.— dnevno za osebo. Pred sezljo In po seziji posebni popusti. Vojaška godba ln druge zabave. Lastna električna razsvetljava. (403) Pojasnila ln prospekte potom ravnateljstva Krapln skih Toplic S. H. S. r Loterijske itevilke izžreban« dmm 24. aprila 1928: Bari 36 67 17 25 4 Firenze 39 73 46 29 30 Milano 82 85 36 42 30 Napoli 79 49 89 53 71 Palermo 31 29 56 55 73 Roma 73 22 69 18 11 Torino 27 40 10 70 66 Venezia 45 66 83 9 86 Knllievnost in umetnost orodje, orala, trovnlflke ln poljske brane, pMae glave {delite) za lesene gredi je Itd. Škropilnice znamke «Varmodal» ln d« druge znamke. . Modre galica aagleSka nam je podla, a nam Ima dospeti koncem tega mesec Vse gornje blago Iz naie zaloge Ima » cazppMlajU trgovlaa Ooljcvitek X * Kot VII. del zbirke »Slovenska zemlja« je Slov. Matica pravkar izdala zgodovinski opis Slovenske Štajerske in FrekMurJa izpod spretnega peresa prof. drja. Kovači-ča. Pred nami se razvija vsa naša prošlost od kamenene dobe tja do mirovne konference v Parizu, kjer se je pisatelj mudil l. 1919. V tem Širokem okviru je na osnovi vseh dosedanjih pomembnih razprav in razpravic po nov& vidikih najeta celokupna zgodovina zelenega Štajerja in sosednega Prekmurja in sicer tako, da iz pričujočega orisa odsevajo hkrati važnejši evropski dogodki. Zlasti pa je pisatelj seveda posegal mimogrede v razvoj ostalih slovenskih pokrajin. Poleg velikopoteznih Časovnih tokov spoznaš iz tega tehtnega SkladiSče 4eo Pohištva dunajskega In lastnega Izdelka po konkurenčnih cenah s prodajo na drobno In debelo Semolich & C. Vin OeclUa De Blttmeyer št 1 (Palača Rittmeyer) vogal via C. Ghega št. 12 Najboljše blago se kupi v prodajalni Corso 20 po sledečih cenah: 366 Covercoat 42 — 58 — 66 — 74 — 90 Petinato 51 — 38 — 67 — 85 — 34 Crepe 75 — 81 — 68 — 52 — 88 Gabardine 77 — 63 — 89 — 55 — 85 Sentan 20 — 25 — 30 — 45 — 80 Hlače 33 — 47 — 52 — 75 — 90 Podvlake 21 — 26 — 28 — 15 — 80 Gardat 15 — 18 — 22 — 31 — 40 plačuje ALOJZIJ POUH, Plflzza Garifialdl Z prvo nadstropje Pazite na naslovI Pazit« na naslov Zaloga neprekosljlvih ŠIVALNIH STROJEV X. R. K. Mnndlos CERVELLINI Trst — Via Muratii — Trst 4 Tip „Central" s tuljavo, pedalom, podstavkom L 620.— z jamstvom. 472 r" 9 Zdravnik za zobe in usta Dr. Lojz Kraigher sprejema vse dni v tednu S v Gorici na TravnSHu št. 20 ob sobotah in nedeljah pa tudi v Ajdovščini it. 14S f, nasproti ljudskemu vrtu (470) KRONE po L 2.10 komad Zlato. Mi* platin. ZO-kronske zlate timii kupuje ln plačuje po najvižjlh cenah Albert Povh -r- urarna Trst« Via Mazjeinl 45 500 Predno ka) nakupite, obfšdlte 471 Veliko skladišče pohištva tvrdio ALESSANDRO LEVI MINZ Via RaMorl it. t — Via MaKantoit St. 7-13 Spalno sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. i TRGOVSKO OBRTNA ZADRUGA v TRSTU registrovana zadruga z neomejenim jamstvom VIA PIERLUIGI DA PAUESTRINA 4. pritličje Obrestuje hranilne vloge, počenši s 1. januarjem 1926 po 5% 486 I Večje vloge, vezane na odpoved, po dogovoru. Z Davek na obresti plačuje zavod sam. I Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. - Sprejema tudi vloge na tekočI račun v Dinarjih ter lih obrestuje najugodneje. | i Daj? posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, § ali dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske efekte. S m LUrtdn« ura od 9-1 in od 37*-5'/2 pop. PoStno-hran. raiun St 11/1327. Telefon 16-04. fj IIHHlimill IIMIIMieHII SK ffifl LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA 1 PODRUŽNICA V TRSTU i CENTRALA V LJUBLJANI OlavDica in rezerve Dinarjev S3.000.0ir Telefon; 5—18» 22—M 473 Obrestne vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 %% aae vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obre-stitfe po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. OOSOCK, BmMc% Calfe irntKlM ItaJprlklNlnejia Jugoslavijo Blagajna je odprta od 97,-127, In od 147,-16 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split ::::::: g i a