Šoštanjčani!
Udeležite se v čimveč jem številu komemoracije, v torek, 8. oktobra ob 9. uri, pri spomeniku na Cesti talcev.
Sodelovala bo godba na pihala »Zarja«, recitatorji in pevci. Slavnostni govor v počastitev krajevnega praznika pa bo imel predsednik KO SZDL Martin Primožič-Branko.
Vabijo - krajevne družbeno politične organizacije
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
4. oktobra 1968 — Leto IV. št. 16 (78) — Cena 0,30 dinarjev — Poštnina plačana v gotovini J
PRED PRAZNIKOM
8. oktober je pred nami, dan, ko naša dolina slavi svoj občinski praznik. Tudi leios ga bomo .skušali tako kot vedno proslavili-dostoj-no. S tem se bomo skromno oddolžili vsem tistim, ki so žrtvovali vse zato, da lahko živimo, da lahko snujemo in ustvarjamo v miru, v svobodi.
Od zadnjega praznovanja je preteklo leto. Leto polno uspehov in spoznanj, pa tudi neuspehov in razočaranj. Kot posamezniki in kot družba živimo polno življenje z vsemi njegovimi značilnostmi; uspehi nas razveseljujejo, neuspehi pa vzpodbujajo k novim iskanjem in prizadevanjem, da bi uredili tisto, kar še nismo uspeli urediti.
Rezultati prizadevanj na področju gospodarstva so zadovoljivi. Povečal se je obseg proizvodnje,, uspeli smo povečati (produktivnost in s tem sledimo smeri, ki smo si jo začrtali v reformi. Toda to je le skupni rezul-iat, poprečje, ki nas kaj; lahko zaslepi in uspava. Takrat, ko bodo vsi deli, ki tvorijo, to poprečje v resnici vsak za sebe napredovali, bomo lahko s svojim delom res v polni meri zado-
voljni. Do tega pa nas loči še marsikaj, .predvsem pa morda več zavesti in resnične prizadetosti.
Tudi na ostalih področjih življenja so rezultati vidni in nas lahko zadovol jujejo. Res, da si ne moremo zgraditi vsega, tako kot bi želeli. V okviru sposobnosti in možnosti pa smo rešili marsikaj, kar-nas je^že dolgo težilo.
Svoje lastne probleme poznamo in jih bomo skušali reševati. Pri vsem tem pa moramo, ker po nas prilike prisilile, misliti bolj kot doslej na našo varnost. Ne moremo in ne smemo mimo tega, da se je svobodni svet in z njim tudi mi, v zadnjem času znašel v izjemnem položaju. Še včeraj smo se počutili relativno varne in smo po večini tudi delali tako, danes pa vemo, da smo varni le toliko, kolikor znamo za svojo varnost poskrbeti sami. Vse tisto, za kar so se ljudje bojevali in za kar so dajali življenja, je lahko v nevarnosti, če tega ne bomo znali obvarovati.
Spadamo v vrsto malih narodov, toda to še nikomur ne daje pravico, da bi nam vzel samostojnost. To
smo vsemu svetu že povedali in tudi dokazali in to bomo ponovno dokazali, če bi -Hasjk temu prisilili.
Marsikaj še moramo tešiti, marsikaj zgraditi. Uspeli pa bomo le, če bomo svobodni in samostojni. Le eno nam lahko pri tern pomaga, zavestna enotnost in povečani napori za gospodarski napredek. Tako bomo dovol j močni, da bomo lahko kljubovali vsem in vsakomur, ki bi nas želel pri našem razvoju ovirati.
Dnevno moramo kritično spremljati svoje delo, ob občinskeiu prazniku pa je prilika, da se vprašamo, ka j smo v preteklem letu uspeli narediti.
Vsak zase in vsi skupaj sprejmimo ob tem prazniku sklepe, za delo v prihodnjo. Vsakdo mora v delo vložiti vse svoje sile in ob letu bomo lahko še z večjim optimizmom gledali v prihodnost.
Vsem občanom občine Velenje želim obilo uspehov v delu in življenj u.
Predsednik Skupščine občine . Velenje
Peter Krapež dipl. gozd. inž.
danes seja
občinske konference zks velenje
Komite občinske konference ZKS Velenje je za danes popoldne sklical peto sejo konference. (Obravnavali bodo idejno-političue probleme vzgoje in izobraževanja in razpravljali o poročilu CK ZKS med V. in VI. kongresom. Izvedli bodo tudi volitve kandidatov za vodstvene organe ZKS in
i»
d #
\
v
Šoštanj praznuje
Pred sedemindvajsetimi leti so borci prvega štajerskega bataljona napadli Šoštanj in ga osvobodili. Zato je 8. oktober 1941 z velikimi črkami zapisan v zgodovini našega naroda.
Vsako leto se spominjamo tega herojskega dogodka treh partizanskih čet, ki jih je vodil komandant Jože Letonje — Kmet. Zato vsako leto praznujemo prebivalci velenjske občine svoj občinski praznik.
Dogodkov izpred 27. let pa se prav posebno spominjajo Soštanjčani, ki praznujejo vsakoletni 8. oktober kot svoj krajevni praznik. Tudi letos ga ne bodo pozabili in bodo tega dne slovesno proslavljali.
Za šoštanjčane je 8. oktober pomembna obletnica in zavoljo tega vsako leto znova pregledajo, kaj vse so v enoletnem obdobju storili. To je važno še tembolj, ker so takšni dogodki kot je bil partizanski napad na šoštanj leta 1941, datumi, ki"so skovali našo usodo in so odločilno vplivali na to, da smo prevzeli lastni napredek v svoje roke.
Tudi letos bo v Šoštanju tako. Za razliko od prejšnjih let pa so njihovi delovni uspehi še pomebnejši, če že ne bogatejši.
Ne bi naštevali vseh dosežkov, ki so jih v tem enoletnem obdobju šoštanjčani dosegli, saj so vidni na vsakem koraku, šoštanj je zadnja leta začel spreminjati svoj videz. Čeprav starikav in zgrban-čen, ni hotel povsem zaostajati v senci svojega znatno mlajšega soseda. Očiščene hiše, asfaltirane in razsvetljene ulice, to je le začetek tistega kar v Šoštanju načrtujejo v nekajletnem asanacijskem programu. Krajevna skupnost v mestu se je resno lotila svojih nalog in ko ob letošnjem krajevnem prazniku polaga pred šoštanjčane in celotno občinsko skupnostjo obračun dela. njenih naporov in dosežkov ne moremo prezreti. Nasprotno, dati ji je treba vse priznanje!
Prireditvam v počastitev 8. oktobra se bo pridružil tudi šoštanj. Svoj krajevni praznik bo proslavil s posebnimi slovesnostmi. Pred spomenikom na Cesti talcev bo komemoracija, kjer Bo govoril predsednik krajevne organizacije SZDL "Martin Primožič — Branfko. Delegacije družbeno-političnih organizacij pa bodo položile vence ob vsa obeležja iz svetlih dni revolucije. Po tej žalni slovesnosti se bodo zbrali na šoštaifjskein pokopališču pri obnovljeni spominski plošči dvema borcema za severno mejo v letih 1918/19. Popoldne pa ho imela godba na pihala »Zarja« promeiuidni koncert.
Po letošnjem praznovanju krajevnega praznika, pa bodo Soštanjčani spet krenili naprej, da bodo drugo leto ob 8. oktobru slavili nove in še pomembnejše delovne zmage.
PO LETNIH POČITNICAH SO SE ODBORNIKI SPET SESTALI
TEŽAVE SMO PREBRODILI
V TOREK, 1. OKTOBRA JE BILA SKUPNA SEJA OBČINSKEGA ZBORA IN ZBORA DELOVNIH LJUDI. ODBORNIKI SO OBRAVNAVALI VEC POMEMBNIH ZADEV S PODROČJA GOSPODARSTVA IN SPREJELI NOVE ODLOKE.
Najprej so obširno razpravljali b gospodarskih dosežkih v prvem polletju letos. Pri tem so ugotovili, da so začetne težave, ki so nastale zaradi prehoda v nove pogoje gospodarjenja, že za nami. Najbolj je porasla fakturirana realizacija, ki je za 35 odstotkov večja, kot je bila v enakem obdobju lani. Za 26 odstotkov pa se je povečal celotni dohodek.
Najdlje so se odborniki zadržali pri neugodnem gospodarskem stanju v šoštanjski usnjarni. Zaloge usnja še vedno »naraščajo, veča pa se tudi izguba. Kot so povedali na seji občinske skupščine, je osnovni problem v tem 400- članskem kolektivu, neprimerna kadrovska struktura. Zato bo občinska skupščina iz skupnih rezerv gospodarskih organizacij prispevala del sredstev za kritje višjih osebnih dohodkov strokovnjakom, ki bi jih v prihodnjem obdobju zaposlili v tovarni usnja. To je vsekakor pomembna odločitev in pozitivni prispevek, da bi slej ko prej uredili slabe gospodarske in tudi notranje razmere.
Odborniki so določili najvišje maloprodajne cene za nekatere prehrambene proizvode. Tako so odobrili in zvišali ceno črnemu kruhu. Kilogram tega kruha bodo sedaj prodajali v velenjski občini po 1,40 dinarjev, kar je še vedno za 0,5 dinarjev manj kot. veljajo.cene v sosednjih občinah. Kilogram belega kruha pa bodo prodajali največ clo 2,20 dinarjev. Nove ccnc bodo veljale šele drugi dan po 18. Ok-
tobru, ko bo občinski odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o najvišjih prodajnih ccnah določenih prehrambenih proizvodov objavljen v Skupščinskem Šaleškem rudarju.
> Bolnica za turberkulozna obolenja v Topolšici je zadnje čase prišla v nezavidljiv položaj. Posteljni fond je slabo izkoriščen, ker zdravstveni domovi s področja komunalne skupnosti socialnega zavarovanja iz celjske regije ne pošiljajo več bolnikov na zdravljenje v Topolšico. Čeprav je ustavno sodišče Slovenije razveljavilo sprejeto odločitev, da bolniki iz celjskega območja ne smejo na zdravljenje v Topolšico, pa so v Celju našli spet za njih novo ustrezno rešitev, ki stanja ni spremenila, ampak še poslabšala.
Pred nedavnim pa je svet republiškega zdravstvenega centra v Ljubljani sklenil, da naj v Topolšici ostane le 100 postelj (zdaj jih je 310) za potrebe tuberkuloznih pljučnih bolnikov, preostale kapacitete pa naj bi preusmerili za uporabo hospitalnih problemov socialnega varstva, konkretno za varstvo debilnih otrok. Odborniki velenjske občine se s tako rešitvijo ne morejo sprijazniti, ker menijo, da je preusmeritev bolnice v Topolšici le lepše rečena beseda za likvidacijo. Z vso odgovornostjo se namreč zavedajo, da je potrebno dosledno izvesti začete procese racionalnejše potrošnje sredstev za zdravstveno varstvo in se nikakor ne upirajo preusmeritvi (temu se ne upirajo
niti zdravstveni delavci iz To-polšice) dejavnosti v Topolšici, vendar podpirajo le tiste rešitve in pozitivne odločitve, ki so pretehtano in argumentirano sprejete. Republiški zdravstveni center pa se je po mnenju odbornikov občinske skupščine Velenje pri svoji odločitvi prenaglil in ni upošteval dolgoročne rešitve. Slišati je bilo tudi mnenja nekaterih, da se stvari rešujejo preveč enostransko in so močno obeležene s subjektivnimi hotenji. Zato je pri vsej stvari popolnoma nerazumljivo, da se tako važne skupne zadeve rešujejo po regijah. Menijo, da je Slovenija kot enotno in nede-ljeno področje osnova za organizacijo optimalne mreže zdravstvenih institucij in bodo zaradi tega preko svojih poslancev sprožili razpravo o tem vprašanju tudi v ustreznem zboru republiške skupščine.
Na zadnji seji so izdali tudi načelno soglasje, da se v prihodnjem letu lahko zviša za največ 1 odstotek stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje. Tako zbrana sredstva pa bi uporabili za odplačevanje anuitet v zdravstvenih zavodih.
BRALCEM ISKRENO ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Uredništvo Šaleškega Rudarja
Ob 8. oktobru

PRAZNIKE 0BC1NE VELENJE
čestitajo občanom
Skupščina občine Velenje Občinska konferenca SZDL Komite občinske konference ZKS Občinski sindikalni svet Občinski komite ZMS
Stran 2	ŠALEŠKI RUDAH	4. oktober 1968
DUUŠTVENA AKTIVNOST V OBČINI VELENJE
FUNKCIONARJI SO OBREMENJENI
V prejšnji številki našega časnika smo že napisali nekatere rezultate iz ankete o društveni aktivnosti v velenjski občini, ki jo je pripravila ustrezna komisija pri občinski konferenci SZDL Velenje. Ker je analiza štu dija obsežna, zato v današnjem sestavku nadaljujemo z ugotovitvami v anketi.
uspeh
kar dobrih 29 članov na enega strokovnega delavca.
Za obstoj in za uspešno delo nekega društva je velikega pomena vprašanje funkcionarjev v društvu, ki so voljni žrtvovati svoj prosti čas za delo. Dostikrat se srečamo z vprašanjem, da neko društvo sploh ne more pritegniti ljudi, ki bi bili pripravljeni sprejeti v društvu določeno funkcijo.
Zato je komisija med drugim tudi ugotavl jala številčno stanje aktivnih funkcionarjev v 41. anketiranih društvih.
PREMALO JE AKTIVNIH FUNKCIONARJEV
V teh društvih je 397 aktivnih funkcionarjev. Ta podatek sam pa še ne pove dovolj, ker je treba videti v kakšnih društvih delajo in koliko članov ima jo .posamezna društva.
Na prvi pogled so bili dobljeni rezultati kar ugodni, saj pride v poprečju na enega aktivnega funkcionarja 11 ali 12 delavnih članov. Če bi šlo samo za vodenje vaj ali treningov, bi stanje bilo res ugodno. Vendar gre za /aktivne funkcionarje, ki vodi jo celotno delo nekega društva.
To so torej delavci, ki v društvu delajo po organizacijski plati (mimo tega da mora jnarsikateri ali morda celo večina njih istočasno delati tudi po stiokvoni plati, se pravi roditi vaje, režirati, trenirati tekmovalce itd.). Če si zdaj predstavljamo športno Sekcijo ali društvo, ki ipia npr. 34 aktivnih članov, potem postane hitro jasno, da pri takem društvu trije organizacijski
jili panogo, v kateri zdaj delajo kot funkcionarji.
O Le 19,2 odstotka je v anketiranih društvih takih funkcionarjev, ki tiste panoge nikoli niso sami gojili.
® Stanje v telesno-vzgojnih panogah in ;kulturno-prosvet-nih društvih pa je precej drugačno.
0 Na področju telesne vzgoje in športa je funkcionarjev, ki sami niso nikoli gojili tiste panoge kar 44,3 odstotka, na področju kulture in (prosvete pa je takih 40,4 odstotkov.
Zdi se, da je vzrok takemu stanju verjetno dejstvo, da tako športna dejavnost, kot kul-turno-prosvetna po 'svojem profilu zahtevata večje število funkcionarjev. Če mora biti večje število funkcionarjev, potem je jasno, da skušamo (in moramo) pritegniti v to delo tudi take, ki »niso iz te stroke«.
Seveda pa ta pojav, posredno tudi odkriva pomanjkljivo kadrovsko .politiko. Anketirana športna društva in kultur-no-prosvetna so namreč že to. liko stara, da bi se s 'tovrstnimi delavci že morala sama; napajati. Če pa bi bilo to tudi res, potem bi tudi v teh bila večina funkcionarjev taka, ki
manjkljivo in zato tud manjši.
VODJE SO LAHKO TUDI IZKUŠENI ČLANI
bi vsak od njih delal le z manjšo skupino, tako da bi to delo res lah-Jasno je, da bi bila ta razmerja šel ko predstavljalo njihov hobi. kar dobra, če bi tudi ti strokovnih Torej tudi ti podatki indirektno delavci profesionalni delavci. V temi kažejo na to, da imamo strokovnih primeru bi zmogli strokovno vodenje? delavcev premalo in da bo treba po tako velikega števila članov. Toda to tej plati nekaj ukreniti.
amaterji, ki imajo svoje obveznosti do podjetja kjer delajo in torej nimajo dovolj časa za strokovno delo v društvih. Prav zaradi takega neugodnega razmerja, ko pride toliko aktivnih članov na enega strokovnega delavca, se je morda tudi že začela pojavljati s strani strokovnih delavcev zahteva, da bi bilo treba njihovo delo honorirati. To je jasen Izjemni položaj imajo ipla- znak, da se je obseg njihovega dela
VEČJO SKRB VZGOJI STROKOVNEGA KADRA
ninci. Pri teh jpride kar dobrih 60 ljudi na enega strokovnega delavca. Vendar pa lahko po vseh verjetnostih to obliko dejavnosti smatramo za nekaj
toliko povečal, da jim strokovno delo v društvu ne more več predstavljati konjička, s katerim bi se razvedrili, marveč se jim je ta konjiček spre-vrgel v trdo in preveč obsežno va-diteljsko delo. Kot vidimo, torej vprašanje stro-
posebnega, kadar govorimo O	kovnega vodstva v anketiranih dru-
kapaciteti enega strokovnega	^od"'osnovi ^I&J.VLČ
delavca. Gotovo je namreč, da	moramo misliti, če želimo do-
je to vprašanje podobno, kot	seči čimvečjo masovhost in čim bolj-
je npr. pri telesni vzgoji ali	jo kvaliteto. Potrebno je dovolj stro-
J . ,, r , ji	kovnih delavcev, pa ne samo to —
pri kulturno-prosvetnem delu,	potrebno je zadostno-število dobrih,
kadar gre za alpinistično dejavnost. Tu je strokovni dela-
kvalificiranih strokovnih delavcev. Ce bo niihova strokovnost neopo-, i -	i - • i j. rečna, bo zagotovljena tudi kvaliteta,
vec v podobnem položaju kot In če bo žtevilo strokovnih delavcev v ostalih panogah, če ne še na zadostno, ne bo njihovo delo tako slabšem — ti. da mora obvla- obsežno, da bi čutili za potrebno zah-, »	K ., .,	tevati za svoje delo kakšne honorar-
dati.se manjše število članov, je (na drugi strani pa ,e 2adostno
katere vadi v alpinizmu. I oda število strokovnih delavcev lahko zagotovo je tudi, da je »ravno v gotovi masovnost).« planinskih društvih tudi velik del takih aktivnih .članov, ki so ljubitelji planin, hodijo organizirano ali posamezno ,v planine, a v takih primerih je kapaciteta strokovnega (kadra nesorazmerno večja, se pravi, na enega strokovnega .delavca
KAJ JE BOLJE: HONORIRATI, ALI NE?
Da so pa sedanji strokovni delavci že zahtevali honorirarije njihovega dela, kažejo naslednji podatki: — dve anketirani društvi na to lahko pride tudi večje število vprašanje nista odgovorili;
. . . . 1	•iT-	-i	j.i _ \7 H/»c*»fin anlfptiramr
ljudi, saj nikoli ne bo -vadil
vseh hkrati, marveč le tiste, ki so se ob določeni priložnosti odločili za skupno manifestacijo (npr, skupni vzpon) — pri tem jih je pa velTko, ki ob tej priložnosti ne potrebujejo
društvu trije organizacijski je kdaj gojila dotično panogo, strokovnega delavca, ker'gre- društvih "od 29 društev, v katerih delavci - funkcionarji pač Vendar, kot kažejo podatki, si do v plpnine po svoji poti.
težko zmorejo reševati vse delo, ki pade na njihova ramena. saj je treba društvu ali Sekciji zagotoviti finančna sredstva, treba je člane registrirati. skrbeti, da je pobrana članarina, voditi dokumentacijo, korespondirati, sklicati (u in tam sestanek s člani, načrtovati delo. zagotoviti prostor, kjer člani gojijo dejavnost, organizirati nastope — tekmovanja in tako dalje.
Vsak, ki si je že kdaj poskusil s takim delom, ve, da našteto še ni vse in da se že v naštetem nahaja še na'kupe detajlov, od katerih ge prene-kateri že sani zase hud problem, ki gu ni lahko rešiti.
Zato brez dvoma drži ugotovitev zapisana v lanketi, da stanje v pregledu števila aktivnih funkcionarjev v društvih ni najboljše.
KAKO JE S STROKOVNOSTJO
obe skupini društev nista znali zagotoviti dovolj lastnih organizacijskih delavcev.
STROKOVNO VODSTVO DRUŠTEV'
Ko se zanimamo za organi zacijske delavce po naših društvih,
Brez dvoma je eden od relevantnih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost dela v društvih. faktor strokovnega vodstva. Ni vseeno, koliko je v društvu ljudi, ki delo strokovno usmerjajo in ni vseeno, ali so ti ljudje strokovnjaki, ki se popolnoma razumejo na svoje delo, ali pa le površinsko, ker niso imeli priložnosti, da bi dobili v svojo panogo globlji vpogled.
Zato so v anketi zbrali podatke o tem, koliko je v anketiranih društvih strokovnih vodij in tudi o tem, aH imajo ti strokovni delavci justrezno izobrazbo (šolo, tečaj), ali ne.
Anketa je pokazala naslednje stanje:
0 V anketiranih društvih je poprečno stanje še kar dobro. Na enega aktivnega strokov-
— v desetih anketiranih društvih že nagrajujejo strokovno delo v društvu, in sicer v dveh društvih redno, v osmih pa občasno.
Kako je v društvih, kjer nI nagrajevanja?
Anketa je pokazala, da so strokovni delavci (vodje) tudi v teh društvih že postavili zahtevo po nagrajevanju njihovega dela, in sicer v 7
strokovni vodje ne dobivajo nagrad za svoje delo.
Tako je torej od 39 anketiranih društev (2 društvi na to vprašanje nista odgovorili) kar 17 društev, v katerih so strokovni delavci postavili zahtevo po nagrajevanju svojega strokovnega dela, ali pa nagrade že dobivajo (v 2 društvih nagrajujejo redno, v 8 društvih nagrajujejo občasno, v 7 društvih pa ne nagrajujejo,
Vsekakor bi se morda ravno pri planincih, pri katerih je tak način absolutno naraven, lahko učili. Nikjer namreč ni zapisano, da ni tudi na drugih področjih dejavnosti možen tak način dela, ki se odvija zdaj pod strokovnim a so yaditeiji že postavili zahtevo po L v„i;_ nagrajevanju). Le v 22 društvih še
ne dobivajo niti niso postavili zahteve po nagrajevanju tega dela. To se pravi, da je od anketiranih društev le okrog 56 odstotkov takih društev, v katerih njihovi strokovni vodje še niso postavili zahteve po nagrajevanju.
Ce se ob tem dejstvu še enkrat spomnimo nazaj na to, koliko aktivnih članov pride na enega strokovnega vodjo, potem se nam to ne sme zdeti čudno. Gotovo je, da strokovni vodje ne bi zahtevali honoriranje za svoje delo, če bi jih bilo toliko, da
gotovo moramo tudi nega delavca (vodjo) pride_ 12
vprašati, ali so to ljud je, ki so se s to vrsto dejavnosti, v kateri danes delajo kot .organizatorji, kdaj ukvarjali. Zanimivo je, da so s to vrsto dejavnosti .podrobneje seznanjeni (npr. če je nekdo predsednik ali blagajnik ali kaj podobnega v dramski sekciji, nas zanima, ali se je kdaj tudi sam udejstvoval kot amaterski igralec, recitator itd.; prav tako pri športu: če je danes podpredsednik rokometne sekcijc, nas zanima, ali je kdaj tudi sam bil rokome-taš — bodisi tekmovalec, sodnik ali trener). ,
Prav gotovo je namreč, da taka »seznanjenost s stroko« vpliva na človekov odnos do dela in funkcioniranja tega društva. Pri tem sicer-ne moremo trditi, kakšen je ta vpliv — ali je pozitiven ali negativen — saj je možno eno kot drugo, gotovo pa je, da npr. nekdanji aktivni nogometaš danes kot funkcionar v nogometnem klubu nekoliko drugače gleda na celotno delo v klubu, kot pa oni funkcionar, ki se sam ni nikoli bavil s to športno panogo.
Struktura anketiranih 'funkcionarjev z ozirom na obvladanje stroke je naslednja:
0 Večina anketiranih funkcionarjev je takih, ki tudi sami gojijo, ali pa so kdaj go-
aktivnih članov, s katerimi mora delati po strokovni li-niji.	.	.
Vendar to je poprečje. Ce pa pogledamo stanje po posameznih panogah dejavnosti, je slika drugačna:
0 Na področju telesne vzgoje oziroma športa pride na enega aktivnega strokovnega delavca kar 19 aktivnih članov.
0 Prav tako pride na področju kulturno-prosvetne dejavnosti 16 ljudi na enega strokovnega vodjo.
Lahko trdimo, da je v anketiranih društvih teh dveh področij ; dejavnosti, kapaciteta strokovnega kadra občutno presežena.
Vemo namreč, fcla resnično sistematično in .metodično delo zahteva precej visok odstotek individualne vaje oziroma vadbe. Z drugimi besedami: strokovni delavec (vodja, trener, režiser itd.) mora dosti delati tudi z vsakim posameznikom. Zdaj pa si zamislimo tako individualno vadbo, če ima strokovni delavec kar blizu 20 članov! IKot že rečeno, njegova kapaciteta je presežena. Pomagati si bo moral na ta način, da se bo odrekel individualni vadbi in se zatekel skoraj izključno h kolektivnemu načinu vadbe. Seveda
vodstvom izkušenega in kvali- strgok^vni JdejaVci niti ficiranega vodnika (trenerja, nagrad za svoje delo, režiserja), zdaj brez takega vodstva. Vendar moramo poudariti. da je spet ravno pri planincih pogost ta pojav, da če že v skupini ni kvalificiranega vodnika, ki ima diplomo, da v takem primeru prevzamejo vodstvo izkušeni starejši člani (a tudi pod takšnim vodstvom so ostali člani disciplinirani). Tak način dela pa v društvih .ostalih panog ni tako pogost, če pa ga že naj-demo, pa ni tako lepo izpe- Spi Ijan. A ravno tu se zdi, se skrivajo velike rezerve, s po- ^Js močjo katerih bi lahko (vsaj delno) premostili pomanjka-nje strokovnega kadra.
Stanje pa je še slabše pri tem, koliko aktivnih članov pride na enega strokovnega ^pS delavca, |ki je kvalificiran za strokovno oziroma vaditeljsko ag| delo v društvu določene pano- §§!š ge dejavnosti.
Število aktivnih članov, ki pride na enega strokovnega spg delavca se občutno poveča pri upoštevanju samo tistih stro- e® kovnih delavcev, ki imajo us- ffiS^ trezno šolo ali tečaj.
V študiji društvenih aktiv-nosti v občini Velenje je o jpg tem problemu zapisano na-slednje:	j®
»N« tem mestu bi lahko kdo ugo-varjal, češ, da š takim načinom ob-ravnave negiramo prejšnja izvajanja, J® ki so se nanašala na primerjanje ostalih panog s planiranimi. Trdili \jjsj; smo namreč, da pri planincih mno- V^v gokrat uspešno poprimejo vodstvo starejši, bolj izkušeni člani, čeprav Jžf nimajo neke trenerske ali vodniške titule. Dalje smo trdili, da bi kaj po-dobnegži morali bolj pogosto prakti- ilj^f cirati tudi pri delu v ostalih panogah oziroma na ostalih področjih društve- Vjjsp ne dejavnosti.
Pač pa mislimo predvsem spet na JteT strokovno raven dela v nekem dru-štvu. Nosilec strokovnosti je le stro- $■)?(: kovni vodja. Pri športu lahko npr. za dober razvoj pravilne tehnike pos>kr-bi le strokovni vodja, ki je za to kvalificiran. Groba znanja lahko da-jo tudi starejši člani, ki še sicer , ne ukvarjajo s poučevanjem. Toda še to je sporno. Ta znanja bi mora) dajati le tisti, ki je za to kvalificiran. Šta-rejši člani pa bi mu pri tem morali JJsJi pomagati in skrbeti bi morali za utr- gfpj . jevanje tega, kar je dal strokooni de- l_Jsj lavec.	E®
Pod takim zornim kotom pa je šte-vilo npr. dobrih 43 članov na enega strokovnega delavca pri športu pre- j® veliko. Prav tako je to razmerje do- r^-volj neugodno na področju kulturno-
Anketirali so tudi problem skrbi pri vzgoji strokovnih kadrov in dobili naslednje rezultate:
Anketa je pokazala, da je 41 anketiranih društev v zadnjih |treh letih (1965, 1966 in 1967) potrošilo za vzgojo strokovnih kadrov (različni /tečaji, seminarji' ipd.) vsega skupaj 64.074,30 dinarjev.
Na prvi pogled se zdi številka ^vratolomno visoka, vendar pa moramo vedeti, da so to sredstva, ki so bila porabl jena za vzgojo kadra v teku treh let (da torej na eno leto pride trikrat manj).
Seveda nas pa zanima, koliko smo s tem denar jem dobili strokovnih delavcev.
Vsega skupaj je v omenjenem razdobju s pomočjo teh finančnih sredstev ' končalo različne tečaje in seminarje 370 članov..
Iz tega podatka vidimo, da vzgoja (kakršno smo si pač privoščili!) niti ni bila tako draga, kajti, če vsa porabljena sredstva (64.074.30 din) delimo na 370 članov, potem vidimo, da na enega pride 173.17 dinarjev, kar vsekakor ni veliko. Na žalost pa je dalje anketa pokazala, da je od 370 članov (za katere smo v zadnjih treh letih porabili okroglo šest in pol milijona starih dinarjev) v zadnjem letu aktivno delalo kot strokovni vodje samo 170 članov. Pri ostalih se investirana sredstva ne obrestujejo.
Ravno v tej točki pa pade senca na društva. Kako morejo dopustiti, da ljudje trošijo finančna sredstva, a potem ne izpolnjujejo nalog, za katere so se s pomočjo teh sredstev pripravljali!
S številkami so v anketi prikazali, da je bilo trošenje finančnih sredstev za vzgojo strokovnih kadrov nesmotrno:
— v ta .namen porabljenih sredstev je bilo 64.074,30 dinarjev;
—	s tem denarjem je končalo tečaje, seminarje in po-dobno 370 članov;
—	na enega člana pride torej 173,17 dinarjev;
—	dela samo 170 od teh članov;
—	170-krat 173,17 dinarjev je 29.438,90 dinarjev;
—	raziikaTlo vseh .porabljenih sredstev je 34.635,40 dinarjev;
—	okroglo 35 tisoč dinarjev smo torej dali za bodoče strokovne delavce, a ti potem niso delali kot strokovni delavci;
—	če bi ves denar (točka 1.) dali za onih 170 članov, ki zdaj delajo, bi lahko te poslali v tečaje, ki stanejo 276,90 dinarjev, ne pa da je na enega prišlo komaj 173,17 dinarjev. Strokovna raven bi bila gotovo višja, imeli bi boljši kader, kot ga imamo;
—	isti denar (razliko!) bi lahko porabili za nastope in sicer bi lahko priredili ali se udeležili kar na 69 nastopih ali tekmovanjih, kjer bi znašali stroški 500 dinarjev za en nastop;
—	iz istega denar ja bi lahko dajali devetindvajsetim obstoječim aktivnim strokovnim vodjem 'mesečno nagrado 100 dinarjev eno celo leto;
—	za ta denar (za razliko) bi lahko nabavili 34 kosov različnih rekvizitov, katerih vsak stane 1.000 dinarjev.
Iz naštetega se torej vidi, da je bilo nesmotrno porabljenih precej finančnih sredstev. Tako pravzaprav ni čudno, iče je problem strokovnih kadrov v društvih še vedno pereč.
Kaj takega bi se Iv bodoče ne smelo več dopustiti. (Vsako društvo zase (v večjih društvih, ki imajo manjše enote, pa te enote) bi moralo gledati, da pošlje v tečaje take ljudi, za katere ve, da so vredni zaupanja; in vsako društvo bi moralo za vložena sredstva tudi odgovarjati in torej od ljudi, ki so na društvene stroške obiskovali nek seminar, tudi zahtevati, da denar povrnejo, če potem ne delajo predpisan čas kot strokovni vodje v društvu.
Dalje prihodnjič
Ob 8. oktobru, krajevnem in občinskem prazniku, čestitajo prebivalcem mesta Šoštanj
Krajevni odbor SZDL
Krajevni odbor ZB NOV
Krajevna organizacija ZKS
Krajevni odbor ZVVI
DPD »Svoboda«
TVD »Partizan«
Krajevni odbor Rdečega križa
Š|Šj m H
S®
I
'i mts
i s
1 $
m
m
m
m
m s
IS p
p
i si
p i
je pa potem tako delo po- prosvetnega dela, saj tudi tu pride
Ko človek bere v časopisih, da uvažamo star papir in drugo ropotijo, postane slabe volje. Pred leti je Odpad zbiral staro železo, papir in steklo tudi v Šmartnem. Sedaj pa je preteklo že nekaj let ko ni od nikoder nobenega. Ljudje imajo tega precej zbranega. Želimo da bi ljudje, ki imajo opravka z zbiranjem, se le enkrat pokazali tudi v Šmartnem. Seveda pa bi morali nekaj časa prej obvestiti prebivalce in označiti kraj in čas, kje bodo odpadke zbirali. Drugod, po svetu skrbno zbirajo in uporabljajo le-te v industriji. Ali smo pri nas res tako bogati, da nam tega ni treba?
Z. K.
Nekatere novosti v zvezi z opravljanjem avto-prevozniške dejavnosti
Med predpisi, ki naj preprečijo neupravičeno bogatenje in izkoriščanje tujega dela, je Zvezna skupščina sprejela tudi zakon o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o' organizaciji prevoza z motornimi voziii v cestnem prometu.
Spremembe in dopolnitve omenjenega zakona vsebujejo nekatere zaostritve pogojev za opravljanje zasebnega avto-prevoznišitva:
—" posameznik lahko opravlja avtoprevozništvo samo, če je to n jegov osnovni poklic; v tem poklicu lahko zasebnik uporablja le eno vozilo (za prevoz tovora tovorni avtomobil z nosilnostjo do 5 ton, za prevoz oseb pa potniški avtomobil z največ 5 sedeži). Zasebnik je dolžan sam osebno voziti avtomobil in voditi poslovne knjige;
—	občani, katerim je za opravljanje njihove, glav ne dejavnosti potreben tovorni avtomobil, lahko uporabljajo tovorne avtomobile z nosilnostjo do 2 ton; za prevoz stvari za lastne potrebe se šteje prevoz stvari, ki jih je občan v svoji dejavnosti izdelal, predelal ali popravil ali v te namene kupil, ter prevoz za potrebe lastnega gospodinjstva;
—	na novo so določene ostre kazenske sankcije, pri čemer je za najtežje prekrške predviden poleg denarne kazni tudi odvzem dovoljenja za delo oziroma odvzem motornega vozila.
Občani, ki opravljajo javni promet v prostem cestnem prometu In prevoz osebnih stvari z avto-taksijem, si mo-
rajo do 1. oktobra 1968 priskrbeti za opravljanje takega prevoza novo dovoljenje po tem zakonu.
Od 1. oktobra dalje občani ne smejo več opravljati javnega prevoza in ne prevoza oseb na podlagi dovoljenja, ki so ga dobili po dosedanjih predpisih.
Občan, ki si je pred uveljavitvijo tega zakona kupil tovorno motorno vozilo za opravljanje javnega prevoza v prostem cestnem prometu z
Hotel PA K
VELENJE
% Mednarodni barski program
#	Strip-teas Sirip-teas
#	Vsak dan razen ponedeljka
nosilnostjo nad 5 ton, ga s-ne uporabljati še do 30. junija 1969.
Občan, ki je pred uveljavitvijo tega zakona kupil tovorno vozilo z nosilno;-"! io več
kot 2 ton, ga sme upci _;bl ;,:iti za prevoz za lastne ponvbe še do 31. decembra 1968.
Vse osebe, ki opravljajo ay-toprevozniškb dejavnost no-novno opozarjamo, da upoštevajo določila novega zakona in da pravočasno uredijo vse potrebno za nadaljevanje opravljanja te dejavnosti.
Vaš
obveščevalec
ŠALEŠKI RUDAR
V Zavodnje prihajajo prvi turisti
NAJVEČJE TEŽAVE SO S CESTO, KI JE ZELO POŠKODOVANA - SICER PA SE JE VASICA ZAČELA ZADNJA LETA MOČNO
RAZVIJATI
VČERAJ SO V VELENJU ODPRLI NOV OTROŠKI VRTEC
NAJMLAJŠI POD NOVO STREHO
YOQOYQ||
v pohgobi
Dolgoletna želja tistih, ki sc ukvarjajo z varstvom in vzgojo najmlajših, zlasti pa želja naših zaposlenih žena, se je slednjič !e izpolnila z otvoritvijo nove vzgojno varstvene ustanove v Velenju.
Majhen, a prijazen je svet okoli Zavodenj. Zato postaja k ta srednjevišinska vasica, ki leži 645 metrov nad morjem, ip poslednja leta vse bolj privlačna za ljudi iz nižine. Ljudje, P® ki tu živijo pa so sprevideli, da se da na račun teh, ki jih narava vabi k njim, tudi nekaj izluščiti. Brez lepih domov pa ne bo nič in so zato začeli najprej njih urejevati. Pa ne samo zavoljo turistov. Spowiali so, da so pralni stroji, hladilniki in razni drugi »gosposki« pripomočki vredni tudi njih. Ondot-ne ljudi je zajel val modernizacije domov in zdaj v Zavodnjah že skoraj ni nekoliko gmotnejše hiše, ki ne bi bila opremljena z vsemi mogočimi pridobitvami sodobne tehnike.
Ze pomladi smo poročali o delu katerega so opravili brezplačno interesenti za nov vodovod v Podgori. Dela so bila še sredi leta končana, žal pa se jim ni posrečilo takoj dobiti primerne črpalke. Sedaj pa so vsi zadovoljni, ko imajo dobro pitno vodo v svojih hišah. Stroški so bili precejšnji in vendar je vseh šest gospodarjev, ki so se združili v skupnem delu, poravnalo stroške iz svojega, brez vsake pomoči. Tu se je vnovič pokazalo, kaj zmore sloga in medsebojno razumevanje. Ne moremo drugače,- da jim k temu dspehu čestitamo!
Z. K.
kaj bela d1n0s?
Včeraj so namreč predali svojemu namenu preurejeno stavbo počitniškega doma, v kateri bo našlo varno zatočišče in vzgojo okrog sto predšolskih otrok. Poslopje so res temeljito obnovili, saj je veljala adaptartja okrog 120 tisoč dinarjev. Vzgojiteljice bodo lažje delale z otroci, ker je v novem vrtcu pet večjih sob, kjer se vrši vzgojno delo. Poleg tega pa so v stavbi še umivalnica, dve garderobi, kuhinja. pisarna in soba za vadbene ure, ki jo uporabljajo za glasbeno ritmično zaposlitev in hkrati za spanje otrok po vzgojnem delu.
Seveda pa bodo še naprej obdržali otroški vrtec pri Šlan-drovi ulici in prostore v stolpnici. Zdaj ima velenjska vzgojno varstvena ustanova 14 oddelkov, v katerih je v varstvu okrog 2.40 predšolskih otrok.
Ustanova se je zadnje čase oskrbela tudi s primernim številom vzgojiteljic, brez katerih ne bi mogli uspešno delati. Otroški vrtec ima 11 vzgojiteljic, 1 negovalko in dve laični vzgojiteljici. S strokovno usposobljenim vzgojnim osebjem se otroci v vrtcu res lahko kaj nauče, varstvo pa je na višji ravni, kot če so otroci v oskrbi gospodinjskih pomočnic.
Otroci so vseskozi zaposleni, poskrbijo pa tudi za njihov počitek in prehrano. Dan poteka takole: otroke sprejemajo v varstvo od 5,30 dalje in počivajo v vrtcu še do 7. ure. Nato otroke za dve uri zaposlijo pod vodstvom ' vzgojiteljice; Pred malico se otroci vedno umije-jo, hkrati pa vzgojiteljice izkoristijo ta čas za zdravstveno higienski poduk. Zatem sledi skupna zaposlitev, ki je sestavljena iz elementov umske,
likovne in estetske vzgoje. Otroke odpeljejo pred kosilom še na sprehod, po njem pa dve uri spijo. Od 14. ure dalje pa pridejo starši spet po svoje otroke, ki so čas varno prebiii v otroškem vrtcu.
Letos so v vzgojno varstveni ustanovi nekoliko povišali stroške za varstvo, in vzgojo. Polna cena velja 220 dinarjev, starši pa prispevajo 170 dinarjev, vendar so sprejeli posebno tarifo po kateri morajo celoten strošek kriti le tisti starši, kjer imajo na družinskega člana več kot 700 dinarjev dohodka na mesec. Vzgojnina velja 110 dinarjev. Starši pa morajo v celoti kriti stroške prehrane v višini 750 dinarjev na mesec. ,
Temeljna izobraževalna skupnost daje sredstva za kritje osebnih dohodkov vzgojiteljic, ravnateljice in računov, ki-nje, starši pa prispevajo za osebne dohodke, pomožnega osebja v kuhinji in pri vzdrževanju. za prehrano, nego in varstvo ter materialne in funkcionalne stroške. Iz posebnega občinskega sklada pa dobijo sredstva za nabavo opreme, igrač, vzgojil in za kritje razlike pri tistih otrqcih, ki ne plačajo polne cene.
V vzgojno varstveni ustanovi smo slišali, da so ob zvišani tarifi vzele iz varstva otroke le nekatere matere, ki bi morale zavoljo večjih družinskih dohodkov plačevati polno ceno.. Povečalo pa se, je število onih, ki niso do sedaj imele otroke v varstvu, ker imajo premajhne osebne dohodke. Zato v vrtcu pozitivno ocenjujejo tak premik. V varstvo in vzgojo so prišli tisti otroci, ki so bili vzgoje najbolj potrebni.
Pogled na vasico
Tako ljudje in vasica Zavodnje krojijo življenje po svoje. Mi jim vseeno kako bodo živeli jutri. Zato iščejo možnosti povsod tam, kjer so. Vse kaže, da so pri tem dokaj uspešni.
V vasi, ki ima 70 najrazličnejših hiš, pa zdaj gradijo kar 9 novih. Eden med njimi se je celo odločil, da bo v novi hiši odmeril nekaj prostora pravim turističnim sobam.
»Naš kraj si dosti obeta od turizma,« je povedal ipredsed-nik krajevnega odbora SZDL Jože Brglez. Letos so bili v Zavodnjah že prvi turisti. Nekaj je bilo tudi onih nz zame jstva. To pa še ni najbolj prepričljiva trditev, da je kraj zanimiv za izletnike. Zato naj povem, da so trije zgradili svoje vikende, dosti parcel pa so domačini že na novo prodali.
Res je zanimivo zakaj 'kmetje v tej srednjevišinski vasici ne posvečajo večje pozornosti, živinoreji. Jože' Brglez je takole pojasnil: »Živinoreja bi morala biti >za nas perspektivna, vendar ljudje živine premalo redijo. Vzrok je v tem, ker je odkupna cena za živina prenizka. O tem smo že večkrat opozarjali, pa se stvari še v ničemer niso spremenile. Dobro bi bilo, če bi tudi naša »občina s svojim razvojnim programom vplivala na to in omogočila, da bi kmetje z večjim interesom redili Več živi-■ ne.«
Tudi tu je šola središče vse dejavnosti, vodja podružnične šole Jože Svetina pa akter vaške ustvarjalnosti. Šola ije lepo opremljena in v njo hodi letos po znanje 43 otrok.
Zraven šole pa so Vaščani že pred leti izgradili prosvetni dom, ki ga pridno koristijo. -Vsako leto uprizorijo najmanj! dve igri in z njimi gostujejo tudi po drugih krajih.
»Ljudje se zelo zanimajo za kulturne prireditve,« je povedal Jože Svetina. »Kadar nastopa domača skupina, je dvorana nabito polna. Sicer pa je igranje iger .koristna zaposlitev za vse nastopajoče. Poleg tega, da nastopajo, se priučijo še kulturnih navad in lepega slovenskega jezika- Moram tudi povedati, da so prebivalci iz naše vasi zelo delavni in si prizadevno urejujejo svoje domove. Največ jih je zaposlenih po podjetjih v nižini. Tisti, ki se preživljajo le od kmetij, pa skrbno gospodarijo. ' Zato ni zapuščenih kmetij.«
Ne smemo še pozabiti, da v kraju nastajajo na novo kar dve gostilni. iEno gradi Potočnik iz Šoštanja, drugo prek ceste pa Goršek iz Raven. Menijo, da bo s tem postala vasica živahnejša, ker je od tu do doma na Slemenu le borih 8 kilometrov.
Vendar, naj se ljudje še tako trudijo, turizma, ki ga hočejo razviti, ga ne bodo mogli s pridom, če cestna povezava z nižino ne bo boljša. Sedanja cesta od Šoštanja do Zavodenj je v zelo slabem stanju. Nihče je ne vzdržuje, ker so lani odstranili s ceste še edi-
Jože Brglez in Jože Svetina
nega cestarja. Vaščani bodo svoje nezadovoljstvo zavoljo slabe ceste vedno bol j izražali. Skoraj vsaka hiša ima moped, 6 vaščanov pa že tudi osebne avtomobile.
Jože Brglez je povedal, da krajevna skupnost ne more sama urediti ceste. Denar, ki ga imajo letos na voljo, bodo porabili aa pokopališče, ker morajo urediti škarpo. In še to je povedal, da ne držijo govorice, da bi na njihovem pokopališču'pokopavali pokojnike iz Šoštanja. Dosedaj še nihče iz Šoštanja ni prišel v Zavodnje z željo, da bi bil tu pokopan.
Šola in kulturni dom v Zavodnji
Škalčani so pripravljeni
Letošnja osrednja proslava ob občinskem prazniku občine Velenje, bo v nedeljo, 6. oktobra v Skalah. Tu bodo najprej otvorili nov dom družbenih organizacij, zatem pa bo v njem slavnostna seja splošnega zbora skupščine občine Velenje.
V pogovoru s predsednikom Skalah temeljito pripravili na
JOŽE silovšek: »Škalča-ni Smo veseli, da bomo po 13. letih predali svojemu namenu dom, ki bo služil vsem organizacijam, da bodo lahko še naprej uspešno delale. Najprej
krajevne skupnosti Jožetom Silovškom in predsednikom krajevnega odbora SZDL Tonetom Kumrom smo zvedeli
kako so se Škalčani na ta dogodek pripravili.
TONE KUMER: »Zadovoljni
smo, da je skupščina občine Velenje osvojila naš predlog in določila Škale za kraj, kjer bo osrednja prireditev ob občinskem prazniku. To nas je navedlo k temu, da smo se v
slavje. Želimo, da bi tega dne prišlo k nam čim več občanov in bi skupaj proslavili pomembni zgodovinski dogodek.
Škale bodo v nedeljo 6. oktobra res svečane. V dvorani novozgrajenega doma družbenih organizacij bo najprej slavnostna seja. Potem pa bo v gozdičku nad domom kulturna prireditev. Domačini, ki bomo gostitelji številnih udeležencev proslave, pa bomo priredili tudi zabaVo s plesom in poskrbeli za razpoloženje.
Člani lovske družine bodo priredili meddruštveno tekmovanje na glinaste golobe, domači gasilci pa bodo slavnostno prevzeli novo motorno brizgalno. Na predvečer proslave pa bodo mladinci zakurili kres na Lubeli.«
JOŽE SILOVŠEK, predsednik krajevne skupnosti
je dom začelo graditi gasilsko društvo. Gasilci so s pomočjo ostalih prebivalcev spravili dom pod streho. Veliko truda je bilo potrebnega in več tisoč udarniških ur dela. Naenkrat pa je zmanjkalo potrebnega denarja, zato smo delo za nekaj časa ustavili. Ker samo gasilsko društvo doma ni moglo zgraditi, smo se domenili, da bodo vse družbene organizacije v kraju priskočile na pomoč. Zdaj, kot vidite, nam je z združenimi močmi to tudi uspelo.
Dom družbenih organizacij, kot ga imenujemo, je vreden okrog 150 tisoč dinarjev. Za več kot 120 tisoč dinarjev pa smo prebivalci prispevali v obliki dela in materiala, zlasti lesa.
Zdaj je dom zgrajen. Zato bomo zelo veseli, če bodo občani prišli v nedeljo v Škale in si ogledali naš dom družbenih organizacij.«
POGOVOR Z UPRAVNICO MLADINSKEGA KLUBA
— i,
V mladinskem klubu za / |vsakogar nekaj
Velenjski mladinski klub so po letnih počitnicah spet odprli - Mladi bodo v jesenskih in zimskih večerih našli' v lepo opremljenih klubskih prostorih prijetno zatočišče in del razvedrila
REZULTATI GOSPODARJENJA V POLLETJI
Razpoložljivi podatki iz periodičnih obračunov gospodarskih organizacij za letošnje prvo polletje kažejo, da je stagnacija gospodarstva velenjske občine, kot posledica prehajanja v nove pogoje gospodarjenja, v glavnem že za nami.
TONE KUMER, predsednik krajevnega odbora SZDL
/	v
Obiskali smo Kozjansko in Kumrovec
Člani krajevne organizacije. ZVVI i7. Velenja smo bili 21. septembra na izletu po Kozjanskem in v Kumrovcu. Invalidi smo sd seznanjali z z^mfavitiskinii dogodki iz revolucije, ki je bila na Kozjanskem množična. Obiskali smo spomenike padlim borcem XIV. divizije.
Prvi tak spomenik je v Lo-kavcu, kjer je padel narodni lieroj llija Badovinac. Nemci so, ko so se približevali koloni XIV. divizije, postavili živi zid s šolskimi otroci.
Nato smo šli preko Jur-kloilra na Planino pri Sevnici, kjer je imel svoj sedež dalj časa Kozjanski odreci. Zatem nas je pot vodila na vrh Bo-horja, ki je nudil borcem NOV varno zatočišče, zlasti pa partizanski bolnišnici.
Z Bohorja smo se odpeljali preko Kozja in Podsrede v Kumrovec, kjer smo z velikim zanimanjem pogledali v Titovi rojstni hiši spominski mu-jsej. Večina starejših udeležencev izleta še ni bila v Kumrovcu, kjer je bil veliki revolucionar in naš voditelj tovariš Tito in so zato bili še tem bolj zadovoljni z izletom.
Naza j grede pa smo se ustavili v dobri gostilni Prah v Imenu in tu prebili nekaj prijetnih ur.
Na izletu so naši člani spoznali dobršen del slovenske zemlje, k jer se je med narodnoosvobodilno borbo odvijala krvava borba in odpor zoper fašistično nasilje pri nas.
T. M.
Za razliko od lanskega prve-	organizacije, se doseženi po-
ga polletja, ko so bili splošni	slovni rezultati bistveno po-
gospodarski rezultati na ravni	slabšajo; razpoložljiva sred-
prvih šestih mesecev leta 1966,	stva gospodarskih organizacij
večinoma pa celo pod njo, so	(ostanek dohodka in amorti-
za I. polletje letošnjega leta značilna ugodnejša gospodarska gibanja.
Za več kot 'U povečanemu celotnemu dohodku je sledil nekoliko višji dvig družbene-
zacija) se povečajo v primerjavi s I. polletjem lanskega leta le za 12 %, v primerjavi s I. poletjem 1966 pa samo za 2%. Iz tega izhaja, da ostalo gospodarstvo ne razpolaga z
ga proizvoda (29%), dohodka	bistveno večjimi sredstvi kot
za razdelitev (27 %), zlasti pa	v I. polletju 1966. Tako ostaja
ostanka dohodka (56 e/o). S to-	vprašanje modernizacije in re-
likim povečanjem ostanka do-	konstrukcije gospodarstva še
hodka se je v glavnem kom-	nadalje izredno pereče._
penziral izpad v lanskem I. v okviru takšne situacije pa
polletju; dejansko jeostanok	je zlasti razveseljiva skrb za
dohodka v primerjavi s I: let jem 1966 višji le za 4 %.
Pri sredstvih, s katerimi razpolagajo gospodarske organizacije za enostavno in razširjeno reprodukcijo, je treba upoštevati še amortizacijo. Tako ustvarjena sredstva (ostanek dohodka in amortizacija) so bila letos za 43 % višja kot v enaki dobi lani in za 30 % nad ravnijo iz I. polletja 1966. To pomeni, da podjetja zaradi različnih vzrokov težijo k povečevanju amortizacije (npr. z zviševanjem amortizacije se ne povečuje osnova za plačilo obresti na poslovni sklad).
Pri tako ugodnih globalnih rezultatih pa moramo poudariti, da je bila tudi za letošnje I. polletje značilna nadaljnja diferenciacija glede dosežkov v poslovanju. Tako na eni strani izstopajo podjetja, katerih gospodarska aktivnost rojen, se nenehno povečuje, na drugi strani pa so gospodarske organizacije, ki v svojem razvoju stagnirajo oziroma dosegajo vedno slabše poslovne rezultate (npr. Tovarna usnja Šoštanj, vse tri gostinske organizacije v občini, Čevljarstvo Velenje in »Oljka« Šmartno ob Paki). Izrazit primer v prvi skupini Je TGO »Gore-
enostavno m razširjeno reprodukcijo, ki se odraža tudi pri izplačevanju osebnih dohodkov, ki so porasli manj kot produktivnost dela; i/ vseh preteklih letih smo namreč ugotavljali negativno tenden-
co, ki se je odražala v hitrejšem naraščanju izplačanih osebnih dohodkov od produktivnosti dela.
Na drugi strani pa je treba omeniti vrsto elementov, ki zaslužijo neugodno oceno. Delež gospodarskih organizacij v družbenem proizvodu se je nekoliko zmanjšal, medsebojne terjatve so se povečale, likvidnost gospodarstva je še vedno slaba, zaloge gotovih izdelkov naraščajo hitreje kot proizvodnja, izvoz industrijskih izdelkov je' izredno nizek.
Zato mora biti aktivnost gospodarskih organizacij usmerjena predvsem v reševanje teh problemov, k ukrepom za racionalnejšo proizvodnjo, večjo produktivnost dela in prilagajanja proizvodnje potrebam tržišča.
Vemo, da je mladinski klub v medklubskem tekmovanju, za svoje uspešno delo že dobil denarno nagrado in je sodil med najbolj delavne in opremljene klube v Sloveniji. Mladi, ki v ta klub redno zahajajo, imajo v njem obilo razvedrila. Poleg tega pa so v klubu organizirali tudi plese, predavanja, razprave in razstave. Tako je bilo dosedaj. Nova sezona pa prinese tudi nove pobude in načrte.
Ker smo hoteli zvedeti katere klubske oblike letos programirajo, smo se pogovarjali z novo upravnico mladinskega kluba MILENO OTO, ki je pred tem vodila republiški center za klubsko dejavnost pri predsedstvu CK ZMS.
—	K nam ste prišli iz Ljubljane in dobro veste kako delajo slovenski mladinski klubi. Ali lahko ocenite kakšno vlogo imajo mladinski klubi v sklopu dejavnosti Zveze mladine?
»Zveza mladine je klubsko dejavnost vseskozi razvijala, v bodoče pa bo tej obliki dela posvečala še več pozornosti.
Tudi naš klub bo tesno sodeloval z občinskim vodstvom ZMS v Velenju in načrtoval delo skupaj z njim. Čeprav je klub organizacijska enota pri rudarskem šolskem centru, se vanj zateka tudi ostala velenjska mladina. Zato moramo voditi programsko politiko čim širše.«
—	In kaj pripravljate?
»Program smo šele začeli sestavljati, zato ne morem podrobneje o njem govoriti. Povem lahko, da bo naše delo pestro in zabavno. Nadaljevali bomo s plesi in plesno šolo za prvo, drugo in tretjo stopnjo. Novost bo šola za življenje,
pripravili' pa bomo tudi politično šolo za mlade, razna predavanja, verjetno pa bomo organizirali redne filmske predstave.
Bolj kot do zdaj pa bomo razvijati dejavnosti po interesnih skupinah. Pri tem mislim na manjše skupine, ki vsaka zase razvija svojo dejavnost. Naša želja je, da mladi ne bi prihajali v klub samo na klepet ali igranje šaha, biljarda in karambola, temveč, da bi se vsakdo s čim ukvarjal in koristno zaposlil.«
MILENA OTO
Mladinski klub v Velenju je velik in svetel prostor, ki s svojo urejenostjo lahko res vzgojno vpliva na mladega človeka. Mladi, ki v njega zahajajo pa bodo morali biti v klubu tudi disciplinirani. Med našim obiskom v mladinskem klubu smo lahko videli, da je inventar že nekoliko poškodovan. Narezane klubske mizice in večkrat po nepotrebnem zlomljeni stoli, niso najboljše ogledalo za tiste mlade, ki klub obiskujejo.
Uspešen razvoj kovinske industrije v naši občini je pomembna gospodarska perspektiva
Chrommetal v novih prostorih
Velenjski Chrommetal se je razvil iz majhne mehanične in ključavničarske delavnice 9 Zdaj, po tolikih letih, pa je zrasel že v močno gospodarsko organizacijo, ki uspešno razvija svojo dejavnost # Prihodnje leto že novi obrat za izdelovanje plastičnih predmetov.
Pravzaprav je podjetje začelo svoj razvoj s kovinskim obratom. Ta je bil na začetku osnova vsega dela. Z leti so začeli temeljno dejavnost dopolnjevati in so vzporedno razvijali še dva obrata. Zvedeli pa smo, da že sedaj razmišljajo o postopni opustitvi kovinske smeri.
Letos so se preselili v nove proizvodne obrate, ki jih je zgradil velenjski Vegrad v ne-
_____^___ _ ___ ____ posredni bližini tovarne gospo-
nje« Velenje^ ki je tudi v glav- dinjske opreme Gorenje. Tako, nem vplivala na ugodne glo- sicer res v senci mogočnega
balne rezultate gospodarjenja v letošnjem I. polletju. Če izločimo vpliv te gospodarske
Rojttna hiša tovariša Tita v Kumrovcu. Tu so bili pred nedavnim »a obisku člani krajevne organizacije ZVVI iz Velenja
senci
kovinskega »trusta«, raste Velenju nova tovarna, ki bo z izpolnitvijo svojega razvojnega programa pomembno vplivala na prestrukturo gospodarstva v naši občini. Novi proizvodni in upravni prostori so postavljeni na površini 2 tisoč kvadratnih metrov in omogočajo sodobno proizvodnjo.
ŽIVLJENJSKO SO NAVEZANI NA SVOJE PODJETJE
Davna želja ljudi zaposlenih v Chrommetalu je bila proizvajati več in kakovostno. Vendar stari raztrešeni proizvodni obrati tega niso dopuščali. Razmere so zahtevale, da so zgradili novo tovarno in v njej začeli delati drugače. Zato ni naključje, da so delavci podjetja,kar sami izdelali železno konstrukcijo za novo proizvodno dvorano in s tem prištedili 350 tisoč di-
narjev. To kaže, da so člani delovne skupnosti res življenjsko navezani na podjetje in jim ni vseeno kako bodo jutri uspevali. Zdaj ko so se že naselili v novih obratih, pa sami urejajo tudi okolico in dostop.
Močan in dobro razvit je v Chrommetalu predelovalni obrat. V njem izdelujejo mrežice za pečice, grelce in razne druge kovinske galanterijske naprave. Pred nedavnim so osvojili tudi aerfilter za čiščenje zraka v kuhinjah. Teh so sedaj prodali že več kot 2 tisoč. Aerfilt/e pa bodo še naprej izdelovali in jih bodo nekoliko izpopolnili. Od teh, ki jih sedaj delajo za kuhinje, bodo prešli na nove tipe za čiščenje zraka v sejnih dvoranah in drugod.
Največ denarja pa prinese v Chrommetal galvanika, ki dela sedaj izključno za Gorenje. Zato so tudi porabili precej denarja, da so nabavili v Nemški demokratični republiki sodobno opremo za nov obrat galvane. V primerjavi s staro bo nova galvana imela več kot podvojeno zmogljivost in bo ustvarila približno polovico brutoprodukta. Povečanje proizvodnje v njej pa bodo dosegli zaradi avtomatike in v tem obratu ne bodo zaposlili novih delavcev. Tolikšne zmogljivosti zagotavljajo možnosti, da bodo lahko delali storitve še za druge naročnike. Že sedaj so galvanizi-rali okrog 50 različnih drobnih predmetov.
DRUGO LETO
ZA PLASTIČNE IZDELKE PROIZVODNI OBRAT
Sicer pa imajo v Chrommetalu daljnosežne druge načrte. Že sedaj pripravljajo elaborate za nov obrat plastike. Zaenkrat bodo ob koncu leta nabavili le stroj na katerem bodo za velenjskega kooperanta izdelovali nekatere brizgane dele za pralne stroje in hladilnike. Drugo leto pa bodo že začeli graditi nov obrat v katerem bodo proizvajali različno plastiko.
Nova proizvodna hal|a za plastične izdelke bo po velikosti zavzemala isto površino kot sedanja. Najprej jo bodo opremili s stroji, na katerih bodo
izdelovali vse plastične dele za pralne stroje in hladilnike. Kasneje pa bodo začeli izdelovati še najrazličnejše predmete za _široko potrošnjo in takšne izdelke, ki jih bo moč kromirati. Samo v tem novem obratu bodo leta 1970. ustvarili blizu 30 milijonov dinarjev.
Verjetno ne bo več dolgo, ko bo pred leti še majhno obrtno podjetje z raztrešenimi obrati in slabo organizirano proizvodnjo zraslo v pravo tovarno. V prihodnjih letih bodo v novo proizvodnjo in izboljšanjem sedanje, vložili okrog 7 milijonov dinarjev. Realizacija dosežene proizvodnje pa bo po njihovem mnenju znašala že čez dve leti 70 milijonov dinarjev. Tako se Chrommetal postopno lepo razvija in bo že čez nekaj let ■ zrasel v tovarno kovinskih in plastičnih izdelkov.
Amaterji likovniki razstavljajo
Danes zvečer ob 19. uri bodo v delavskem klubu Velenje otvorili razstavo amaterjev likovnikov iz velenjske občine. Na otvoritvi bo o amaterski dejavnosti govoril akademski slikar Lojze Zavolovšek iz Velenja. Sodelovali pa bodo pevci šoštanjskega vokalnega okteta.
Razstavo so priredili v sklopu praznovanja občinskega praznika. Petnajst amaterjev se bo predstavilo s svojimi
deli z najrazličnejših likovnih področij. Olja bodo razstavljali amaterji slikarji Ivo Goro-granc, Mirko Modrijan, Jože Napotnik, Alojz Ojsteršek, Ivan Pepelnik, Adi Pirtovšek, Mišo Skornšek in Jože Svetina. Milojko in Tine Kumer bosta razstavila lesene plastike, Tone Herman in Jože Ka-ker pa plastike iz gline. Z grafikami se bo predstavil Marjan Pusovnik, Vlado Valenčak in Aristid Zornik pa bosta razstavila pastele.
i oktober 1968
gA&ESKI rudar
Stran 5
Ko je pred dobrimi sto leti nemški kemik Liebig odkril kemična dogajanja v tleh, so raziskovalci še dolgo zatem mislili, da je gnojenje edini ključ za doseganje visokih pridelkov. Vendar se je pokazalo, da je prav tako kot gnojenje važna pravilna obdelava. Glede gnojenja pa je postalo očitno, da organskih gnojil, med njimi predvsem hlevskega gnoja, ni mogoče nadomestiti z umetnimi gnojili. Sele s pomočjo hlevskega gnoja pridejo u-metna gnojila do veljave.
ornica godna, njena struktura pa drobno mrvičasta. Pogled pod drobnogled nam odkrije marsikomu neznan svet drobnih bitij, ki predelujejo gnoj in gnojila v hrano, ki jo lahko použijejo rastline.
Če pa zemlja ni ugodna, če se grudice pod vplivom padavin razmažejo, površina zemlje postane zaprana, sončni žarki pa jo spremenijo v skoraj nepro-dušno Skorjo, ki se hitro izsuši. Taka zemlja kaže pod drobnogledom mnogo manj življenja, gnoj ostaja neizkoriščen in
ZRAHLJANA ZEMLJA JE BOLJŠA
Na prvi pogled je obdelovanje zemlje enostavno opravilo, v resnici pa so dogajanja v zemlji tako zapletena, da jim še niso prišli do dna. Zaradi tega tudi pri obdelovanju še ni vse znano.
Če skopljemo na njivi jamo z navpično steno, lahko jasno vidmo več plasti, ki jih ločimo v ornico, živico, mrtvico in podtalje. Ornica sega tako globoko, kot seže lemež pluga pri oranju; od nje pa je v veliki meri odvisno, kasen bo pridelek. Če je ta plast rahla, če je dež ne zapere, če se čeznjo po sončni pripeki ne naredi sklenjena skorja, pravimo, da je
ga jeseni z oranjem znova spravimo na površje.
Zemljo obdelujemo predvsem zato, da omogočimo pristop zraka in vode, zraven pa zemljo tudi terahljamo. Rahla zemlja je toplejša, toplota pa poživi življenje v tleh. Gomolji in korenine rastlin imajo več prostora, se lažje prebijajo in si zagotovijo vodo.
Obdelovanje je bilo, tako kot mnogo drugih stvari, vedno deležno različnih modnih muh. Vendar se plug v bistvu ni spremenil, poljedelci pa so spoznali, da je treba dobro poznati naravne zakone in razmere v posameznih krajih, preden sežejo globoko v nedrje zemlje.
VRSTENJE POSEVKOV
Lakota je pogosto kosila v tistih časih, ko so ljudje poznali samo pšenico, proso in ajdo. S temi posevki niso mogli ko-lobariti, marveč so pustili tretjino vse zemlje neobdelane, da se je odpočila, kot so temu rekli. To je bil čas preložnega gospodarstva.
Pred 200 leti so naši kraji dobili krompir, nekaj prej pa še deteljo in koruzo. Te kmetijske rastline so odpravile lakoto, čeprav je bilo ljudi vse več. Njihove lastnosti in zahteve se z žiti dobro ujemajo in omogočajo poljedelcu sestaviti dober kolobar.
Če hočemo ohraniti rodovitnost zemlje in dosegati velike pridelke, moramo poznati vsaj osnovna pravila dobrega kolo-barjenja — vrstenja posevkov. Na to vpliva vrsta stvari. Vnemar ne smemo pustiti zahtev in lastnosti kmetijskih rastlin. Znano je, da nekatere zemlje ugodijo, druge njeno sestavo poslabšajo, ene imajo globoke korenine, druge plitve, ene zahtevajo dušikova gnojila, druge pa ne, itd.
V Vojvodini že desetletja se-jejo pšenico za koruzo, pa vendar se rodovitnost zemlje ne zmanjšuje. Če ne bi bila ko-
KAZNOVANI AVTOPREVOZJVIKI
Kontrola, ki so jo opravili 26. in 27. aprila letos tržni inšpektor, referent za upravno-gospodarske zadeve pri Skupščini občine Velenje in delavci postaje milice, je pokazala, da je na području občine precej takšnih zasebnih avtoprevozni-kov, ki prevažajo brez potrebnega obrtnega dovoljenja.
VEČINOMA VOZIJO PREMOG IN DRUGE MANJŠE TOVORE ZA ZASEBNIKE, NEKATERI PA so VOZILI TUDI ZA GOSPODARSKE ORGANIZACIJE • SODNIK ZA PREKRŠKE JE KRŠILCEM IZREKEL DENARNE KAZNI.
ruza okopavina, bi ta kolobar osiromašil zemljo in s tem tamkajšnje prebivalce. V naših razmerah, ko sejemo deteljo, sta domača in nemška detelja najboljši predhodnici pšenici. Vendar se je pri tem treba bati premočne zemlje in ne smemo povrhu gnojiti Še z dpšičnimi gnojili. Tudi koruza je dobra predhodnica pšenice, le jeseni se mora kmalu umakniti z njiv, da zemljo lahko pravočasno pripravimo.
Pri nas pogosto sejemo pšenico za krompirjem, vendar to ni najboljše. Dobre predhodnice pšenice pa so stročnice, oljna repica in ogrščica, če jih kmetovalci še sejejo. Slabe predhodnice so travno detelj ne mešanice, posebno pa novina in žita.
Krmne mešanice, ogrščica in repica so najboljše predhodnice za ozimni ječmen. Tudi de-teljišče je dobro, vendar ga je treba pravočasno obrniti, da se zemlja dodobra sesede, da kasneje ne poškoduje šibkih ječmenovih korenin, ^a pivovar-ski ječmen so pesa,' repa, kav-la, listnati ohrovt in koleraba najboljše predhodnice. Za rž veljajo podobne zahteve kot za pšenico.
Pravijo, da je avtoprevozni-štvo donosen posel, še posebno, če ni treba od zaračunanih storitev odvajati družbi določen prispevek. Zakon sicer ureja te odnose in zahteva, da mora vsakdo, ki ima tovornjak ali kakšno drugo motorno prevozno sredstvo s katerim opravlja pridobitne usluge, dobiti od pristojne občinske skupščine obrtno dovoljenje. Očitno pa hočejo posamezni avtoprevozniki mimo zakonskih predpisov in si tako na neupravičen način pridobiti nekaj več denarja.
Zadnji čas pa so ustrezni upravni organi poostrili nadzor nad takšnim načinom dela. Vsakdo, ki ima v posesti tovornjak, kombi, traktor ali drugo motorno vozilo in s tem prevaža tovore za druge ter jih tudi zaračunava, mora namreč dobiti obrtno dovoljenje. Kdor tega nima, je kazensko odgovoren za vsak ugotovljeni prevoz.
Ko so 26. in 27. aprila ustavljali avtoprevoznike in ugotavljali pomanjkljivosti, so odkrili, da imajo nekateri že več let registrirane lastne tovornjake, nimajo pa dovoljenja za legalne prevoze.
IVAN VALENCAK iz Velenja ima tovornjak registriran že od avgusta 1967, nima pa obrtnega dovoljenja. Miličniki so ga večkrat dobili, ko je prevažal s svojim kamionom različne tovore, med drugim je vozil premog v Skale tudi 12. aprila. Sodnik za prekrške ga je zaradi tega kaznoval s 300 dinarji.
Oddelek za gospodarstvo velenjske občinske skupščine je
na začetku leta odvzel ALBINU JANU dovoljenje za opravljanje " prevoza s kamionom reg. št. CE 180-56, ker je ugotovil, da ta ni njegova last. Ker 'pa je Jan s prevozi kljub temu nadaljeval, je bil kaznovan s 1.000 dinarji.
Tudi FERDO GRMIČ ni imel v času kontrole urejenih zadev in je na črno prevažal premog, čeprav je tovornjak kupil že v maju 1967. leta. Kaznovan je bil z globo 700 dinarjev.
Na začetku prejšnjega leta je kupil tovornjak ZDRAVKO MATKO iz Šmartnega ob Paki in je ves čas do 26. aprila
letos opravljal prevoze brez ustreznega dovoljenja. Sodnik za prekrške mu je odmeril milo kazen 200 dinarjev.
Med prevozniki pa so tudi tisti, ki imajo traktorje. Lastnik traktorja s prikolico SILVESTER GORSEK iz Topolši-ce št. 3, je tri mesece prevažal brez obrtnega dovoljenja za lesno industrijski kombinat v Šoštanju. Gotovo je v tem času zaslužil težje denarce kot mu je bila odmerjena kazen 200 dinarjev. Tudi FRANC ROTNIK je prevažal s svojim traktorjem in s 3-tonsko prikolico. Obrt je sicer odjavil februarja letos, vendar so ugotovili, da je brez dovoljenja še naprej nudil prevozne usjuge. Kaznovan je bil s 500 dinarji.
VLADO MIKLAVZINA iz Škal pri Velenju ima svoj
/
kombi že od decembra 1966 in je z njim večkrat prevažal cement, opeko pa tudi les na železniško postajo v Velenju. Sodnik za prekrške ga je kaznoval s 500 dinarji.
Več črnih voženj s svojim kombijem je opravil tudi VIKI UČAKAR iz Velenja, ki do kontrole ni imel obrtnega dovoljenja. Bil je kaznovan z globo 500 dinarjev.
Malo verjetno je, da bi zasebniki že več let imeli tovornjake, vredne nekaj milijonov starih dinarjev zgolj za svoje lastno prevažanje. Čeprav jim vseh prevozov1 niso mogli dokazati, pa bi se vendarle morali zavedati, da bo slej ko prej konec njihovim črnim vožnjam. saj so inšpektorji poostrili nadzor nad temi prevozi.
SREČANJE NEKDANJIH INTERNIRANCEV
»VEDNO BOMO S TEB0J-TIT0«
»Bivši interniranci in za- je obsojajo vse klevete s porniki iz velenjske občine katerimi skušajo fealiti na-ti pošiljamo iskrene po- šega predsednika in mu za-
zdrave in najboljše želje za dolgo življenje iiu zdravje,« so zapisali v začetku pozdravnega pisma nekdanji interniranci in zaporniki iz velenjske občine, ki so se zbrali na letnem sestanku v Šoštanju, pismo pa |pos!ali predsedniku Josipu Brozu — Titu. V pismu so nadalje zapisali, da nekdanji iinter-niranci in zaporniki iiz velenjske občine dobro vedo kaj je svoboda in kaj pomeni mir. -Zato najodločne-
gotavljajo, da bodo vedno z njim v borbi za mir in miroljubno sožitje med narodi.
Po končanem kulturno-političnem programu so
nekdanji interniranci !v to-variškem vzdušju obujali spomine1 na težke medvojne dni ter se pogovar jali o nadaljnjem delu v okviru komisije za politične zapornike in internirance, ki deluje pri občinskem odboru ZBB NOV Velenje.
Soštanjčani so bili
V F0HNSD0RFU
Krajevni odbor Rdečega križa je že lani vzpostavil sodelovanje z organizacijo Rdečega križa iz avstrijskega mesta Fohns-dorf.
ZLATOPOROČENCA
Marija in Rafael Ko Iti r
ji
Ko so v Šoštanju razvili društveni prapor, je prišlo iz Avstrije na njihovo slavje dvajset članov. Nogometaši iz obeh mest pa so odigrali tudi prijateljsko tekmo.
Ob tej priložnosti pa so se tudi domenili, da bodo Soštanjčani vrnili obisk v Avstriji. Tako je v nedeljo, 15. septembra odšlo v Fohnsdorf 49 članov Rdečega križa iz Šoštanja. Udeležili so se prireditve
ulične zbiralne akcije prispevkov za Rdeči križ. Na prireditvi je igrala domača rudarska godba, nastopili pa so tu-tudi pevci okteta iz Šoštanja.
Tako so se po letu dni srečali člani Rdečega križa iz obeh sosednjih dežel in izmenjali izkušnje pri svojem humanem delu. Ko je predsednica krajevnega odbora Rdečega križa Šoštanj Rezka Gmajner pozdravila gostitelje v Avstriji, je še posebej poudarila, da naj bi to prijateljsko srečanje resnično obrodilo dobre sadove medsebojnih stremljenj za delo obeh organizacij.
Na posebnem sprejemu je župan Fohnsdorfa Lackner j}a kratko razložil razvoj tega avstrijskega mesta in izrazil željo, da bi prijateljsko sodelovanje ostalo še naprej plodno.
F. S.
Petdeset let življenja za istim ognjiščem res hi malo. Le malo je takšnih zakonov, ki preživijo pol stoletja skupaj.
V Velenju na Celjski cesti 81 pa v majhnem $tanovanju živita skupaj Marija in Rafael Kolar, ki sta pred dnevi slavila pomembni jubilej — zlato poroko. V tej hiši stanujeta že 38 let.
Obema življenje ni bilo posuto s cvetjem. Rafael Kolar je bil rojen pred 75 leti v
Jutri popoldne bodo v Cirkovcah odprli prenovljeno osnovno šolo. V šolskem poslopju sta dve učilnici, oder za prireditve, kuhinja in družinsko stanovanje. Delo je opravil Vegrad. Tovarna gospodinjske opreme Gorenje, ki ima nad šolo patrionat, pa je prispevala centralno kurjavo.
Foto Velenje
PAJK
OBVEŠČA FOTOAMATERJE
da redno razvija vse vrste c o 1 o r filmov ter izdeluje original AGFACOLOR povečave vseh velikosti. Foto-amaterji dobijo BREZPLAČNO STROKOVNO NAVODILO za fotografiranje z barvnimi filmi. Barvni filmi so amaterjem na razpolago v vseh velikostih. Brez-obvezno se lahko prepričate o visoki kvaliteti in nizki ceni.
Kavčah pri Velenju. S petnajstimi leti je odšel v velenjski rudnik in tam delal vseskozi do upokojitve 1952. leta. Njegova žena Marija pa je bila rojena 1898. leta v Latkovi vasi pri Preboldu.
Pred 50. leti sta začela skupno življenje. Nista vedela kakšno bo, vendar na vsej dolgi poti nista obupala. V srečnem zakonu se je rodilo troje otrok.
Marija Kolar jeva je povedala, da je bila zlata poroka lepša in boljša kot ona pred petdesetimi leti, ker je takrat še divjala vojna. »Zakonci morajo drug drugega spoštovati, potem lahko z veseljem dočakajo tako pomembno obletnico kot jo slaviva midva letos,« je zatrjevala zlatoporočenka. Njen mož pa je pritrdil: »Res je. Midva sva ,se skozi lepo razumela. Zdaj pa živiva umirjeno življenje. Ker sva navajena zmernega življenja, zato nama sedaj moja pokojnina zadošča za preživljanje. Pri zdravju pa sva še tudi.«
Res sta oba slavljenca čila in vedra. Vsak dan prebirata časopise, poslušata radio in skupaj urejujeta dom. Najraje pa rešujeta križanke.
Obema iskreno čestitamo in naj ne zamerita, ko smo jih pred nevi motili v njunem domu, da smo lahko napisali ta zapis.
Btran 0
ŠALEŠKI RUDAR
4. oktober
Mehovski grad je spadal med največje in najmogočnejše v deželi. Grajski gospod je peljal svojo gospo k oknu in ji rekel: »Veselt se, ves svet kar ga odtod vidiš, je božji in najin«. Gospa veli: »Dobro vem, da je vse to božje in najino, ali veseliti se vendarle ne morem. Molila sem doma, hodila po božjih poteh, ali Bog ni hotel uslišati najine želje, da bi nama podaril hčer aLi sina. Jaz sem se zdaj že postarala in le predobro čutim, da bom nevarno zbolela.«
Gospa se je kmalu potem ulegla in je ležala sedem let in sedem mesecev. Vsi sloveči zdravniki so jo hodili zdravit, ali je niso mogli ozdraviti.
Gospa pogleda skozi okno na zeleni hrib in veli: »Nekaj mi pravi, da bi bila gotovo srečna, če bi se sprehodila po naših prelepih Gorjancih.«
Gospod pa ji odgovori žalostno: »Preljuba moja sirotica, kako se boš sprehajala po Gorjancih, ko se ne moreš sama niti na postelji obrniti.«
V grad pride star gobav berač. Hlapci zakriče: »Poberi se hitro od tocj, da ne nalezejo gob naša bolna gospa.«
Gospa pa se oglasi: »Ne gonite mi od hiše reveža. Ali ne veste, da so reveži božji prijatelji in naši zagovorniki pri Bogu? Dajte mu pečenke in vina in pripravite mu tudi gosposko posteljo.«
Janez Trdina:
Gospodična
Berač se v gradu naje in naspi. Preden odide dalje, dobro gospo prelepo zahvali in veli: »Nate za slabo povračilo gorjanski koren. Rastel je sedemdeset in sedem sežnjev pod zemljo. Pomogel je do zdaj še vsakemu, kdor si ga je na život privezal. Zdravemu da moč, da ga noben junak ne more premagati. Komur je umreti, živi od njega tri dni daljej nego mu je namenjeno. Bolniku odžene bolezen, nekateremu za zmerom, nekateremu vsaj za sedem let. Ta koren vam bo dal jakost, da še pojdete, ako vas je volja, lahko še danes na Gorjance izprehajat.«
Gospa poskusi čudni koren, skoči zdrava na noge in gre na Gorjance. Pride do studenca in zajame vode.
Kupica se počrni.
Gospa izlije strupeno vodo in koraka dalje. Pride do drugega studenca in zajame vode.	\
Kupica se zakrvavi.
Gospa izlije ukleto vodo in koraka dalje. Pride do tretjega studenca in zajame vode.
Kupica se zasveti in zacvete. Na vodi se naredi rdeč nagelj in bela lilija. Gospa pije in pijača se ji zdi slajša od medu in malvazije. Popije vrvo kupico, čuti se bolj zdravo, nego je bila pred boleznijo. Popije drugo kupico, čuti se bolj močno, nego je bila pred boleznijo. Popije tretjo kupico, čuti se mlado kakor je bila takrat, ko je šla s svojim gospodom k poroki.
Kupico položi v zeleno travo pa si zaviha rokave in si umije roke in obraz. Roke se ji pobelijo ko sneg, lica pa zarde ko poljski mak, in v vodi je sama videla, da ji je povrnil Bog vso lepoto prve mladosti. Skakljaje in prepevaje teče proti domu nazaj.
Gospod je stal pri vratih in vprašal služabnico, če ve, kdo je ta krasna gospodična, ki gre proti gradu?
Gospa je te besede slišala in se ga je oklenila in rekla: »Kaj me gledaš tako čudno, kakor da bi ne poznal svoje gospe? Saj sem vedela, da bom gotovo srečna, če se izpre-hodim po Gorjancih. Zdaj mi pa nekaj pravi, da nama bo Bog podaril tudi še sinove in hčere.«
Gospod od samega veselja ni vedel, kaj bi počel. Napravil je velik obed in povabil nanj tudi svoje podgorske kmete. Podgorci so jedli in pili, da so nekateri še zdaj siti in pijani.
Bistri studenec, ki je pomladil grajsko gospo, se pa imenuje v spomin te prigode še dandanašnji Gospodična.
Naš potopis
Do Ankare in
r
[odlomki
IZ KRONIKE
Od Mislinje proti jugozahodu do Šmartnega ob Paki se vije skozi tesni med strmimi bregovi grmičevje, ki v sklopu Paškega Kozjaka doseže višino preko 1000 m, ozka dolina z železnico, (Testo in planinsko rečico Pako. Vasi so tam redke, .pomaknjene večinoma v stranske dolinice. Pokrajina je polna rud in premoga in v teku stoletij sta se izoblikovali v njenem najširšem delu dve večji rudarski središči: .Šoštanj in Velenje.
Ljudje so se v tej dolini na skopi zemlji in pod njo morali od nekdaj trdo boriti za vsakdanji kruh. Bogatih ljudi tu nikoli ni bilo dosti, vedno pa mnogo delavcev, ki so, zlasti v stari Jugoslaviji, kaj borno živeli. Nič čudnega, da je bil šaleški proletariat že zgodaj razredno zaveden in da je ta dolina z okoliškim območjem dala vrsto znanih revolucionarjev, kot. brata Mravljaka, Blaža Ročka, Karla Destovnika-Kajuha in druge.
2e leta pred vojno je tod Partija orala ledino v vzgojo revolucionarnih kadrov. Tako je Jože Tekauc, uslužben pri bolniški blagajni' v Šoštanju — žena in sin sta mu pozneje padla v Pohorskem bataljonu '— že leta 1921 ustanovil v Šoštanju delavsko prosvetno društvo Svoboda. Prvi partijski celici je leta 1924 pomagal zaživeti v Pe-sjem koroški pisatelj Lovro Kuhar-Prežihov Voranc. To središče je potem povezovalo tudi komuniste iz Skal, Ga-. ber in Velenja.
Druga partijska celi-ca pa je zrasla v Šoštanju.
Komunisti v tej dolini so bili zvesti in zanesljivi. Leta 1930 je pri Kavretu v bližini Pesjega celo našel za tri mesece zavetje Centralni komite KPJ. 1940. leta se je pri Klavžu v Podkraju (pri Velenju) odvijala partijska konferenca, ki jo je vodil Boris
Kidrič, njeni udeleženci pa so bili med di*ugimi Franc Leskošek, Miha Marinko. Tone Tomšič, Boris Ziherl, Slavko Slander, Miloš Zidanšek, Jože Lacko in domačinka Olga Vrabič.
Iz vrst Partije in njenih simpatizerjev so prišli 1941. leta prvi šaleški partizani. Kljub velikemu vplivu Partije v teh krajih, pa nekateri njeni člani v teh krajih niso pravilno razumeli poziva svojega vodstva za boj proti fašizmu. Ko bi morali po veliki napisni akciji v noči od 6. na 7. julij 1841 po direktivi PK PKS oditi v ilegalo in v partizane, mnogi tega niso storili. To se jim je potem strašno maščevalo. Nekateri so bili preseljeni v Srbijo in na Hrvaško, drugi so končali v nemških koncentracijskih taboriščih, saj je bilo takrat že naslednji dan po napisni akciji prijetih v Šaleški dolini najmanj 90 ljudi.
V partizane so takrat odšli v Šaleški dolini Tone Ul-rih, Franc Polh, Božo Mrav-ljak. Franc Soklič in Jože Venišnik, v ilegalo pa še Oto Mader, Edo Martinšek in Alojz Stropnik z ženo.
Prvi skupini šaleških partizanov so se okoli 15. avgusta 1941 priključili trije španski borci, ki so ilegalno prišli iz Nemčije: Miha Pintar, Drago Mlakar in Franc Drob-nič.
Tako povečana partizanska skupina je delovala v Šaleški dolini mesec dni.'V teku časa pa se je znatno zmanjšala. Drobnič je odšel, domov, bil tu izdan in potem kot talec ustreljen. Mlakar si je pokvaril nogo in potem obležal. Franc Polh je imel v Škal-skih Cirkovcih svoj bunker, kjer1 se je Mlakar nekaj časa zdravil...
... Združitev vseh treh štajerskih partizanskih edinic
nazaj
BORUT KORUN
Na drugi strani je žuborel potoček, eden tistih, ki so napajali širno ravnino kjer smo se vozili. Njegovi bregovi so bili porasli z gostim rastlinjem po katerem so gomazele številne želve, enkrat pa sem opazil tudi vitko telo kače, ki je izginila v travi.
Naše poti je bilo čisto prehitro konec. Med gostimi bombažnimi nasadi se je naenkrat pokazala temna sivina široke asfaltirane ceste. Že je bilo na vrsti najmanj veselo opravilo — slovo. Ko smo si krepko stisnili roke sva se z Jožetom napotila naprej proti Alamiji.
Cesta se je vila še nekaj časa v notranjosti, nato pa se je približala morju in tekla ob obali. Kot po navadi sva se zopet vozila na tovornjaku in kar med vožnjo pospravljala veliko dinjo, ki sva si jo izbrala za malico. Ko sem se najedel, sem si samo še želel, da bi se kje ustavili in da bi lahko v kaki prijetni senci malo zadremal. Razmišljal sem še naprej, kako dolgo bo še ta lepa bela peščena obala tako divja in nedotaknjena, kdaj bodo Turki »odkrili« turizem in napolnili te plaže s številnimi turisti, kot je to slučaj na našem Jadranu. Da bi pregnal to strašno vizijo, sem se z razmišljanjem povrnil zopet v stvarnost.
Za mestom Alamija pa je postala cesta kot izumrla. Le skoraj vsake pol ure se je
prikazal kakšen avto. Midva
sva ta čas, te intervale'izkoristila za kopanje. Kadar pa se je ' v daljavi pokazalo kakšno vozilo je eden od naju hitro kar preko kopalk navlekel hlače in šel na cesto dvigat palec. Vendar je bil ta dan ko zaklet, vsi napori so bili zaman. Nazadnje sva kar opustila misel ta dan še priti kam naprej. Vročino sva večidel prebila v zelenkastih valovih Sredozemskega morja, ali pa v senci bližnje skale. Nikjer ni bilo žive duše, niti kakšne ladje niti čolna na morju. Nekje na obzorju proti jugu je moral biti otok Ciper, zaradi velike oddaljenosti prav tako nedostopen najinim očem.
Drugo jutro se položaj prav nič ni izboljšal in na-vsedanje sva morala na avtobus. Seveda tam ni bilo nobene postaje, vendar izgleda, da so turški šoferji navajeni ustaviti kjer je. Cesta, kot sva potem ugotovila, mestoma še ni bila dograjena in zato je bilo tako malo prometa. Že kaj kmalu sva ugotovila, da je vožnja s tovornjakom vsaj v Turčiji lepša in prijetnejša, saj si vsaj na svežem zraku in ti ni treba vdihavati ben-zinskih hlapov iz slabega izgorevanja dotrajanega motorja. Kaj kmalu sva avtobus zopet zamenjala s dnom nakladalnega prostora to-vorjaka. Še nekaj pogledov nazaj po sinji gladini in iz-
ginila je podoba morja, zopet sva bila med stenami gora. Klanci so se pričeli ponujati, motor je hrumel, ko jih je le s težavo puščal za sabo. Področje je bilo vedno bol j podobno kanjonu in če bi bilo še bolj tesno bi ga lahko imel za pravi posnetek Velikega kanjona reke Colorado. Tod teče reka Gak su, ali po staroveško Kaly-kaduas, v kateri je utonil Friderik Barbarossa.
Najine vožnje je bilo ta dan konec v mestecu Mut. Dolina zanimive reke Gak su je bila že za nami, vendar še nisva bila na planoti, ki se razprostira preko cele Male Azije tja do Ankare in še naprej. Tu'je še prevladoval vpliv morja, saj je rastlinje še bilo številno, tako tudi borovi gozdovi. V enem takih gozdičkov sva tudi ta dan prespala. Jutro naslednjega dne sem pričel s krpanjem kolen svojih kavboj k, ki sem jih že kar precej zdelal, vendar mi ni bilo usojeno svojega krojaškega prizadevanja dokončati. Hitro sem se spravil, zakaj Jože je pristopal tovornjak. Cesta se je še kar naprej vzpenjala, dokler nismo prišli preko 1600 m visokega prelaza. Tukaj me je prvič zazeblo. Hvaležen sem bil mami, ki mi je s seboj dala toplo jopico, ki sem jo sedaj s pridom uporabil.
Na Anatolsko planoto, kamor smo se pričeli spuščati ni bilo več opaziti Vplivov
morja, flora je postajala vse redkejša, vse neznatnejša.
Uspelo nama je do poznega popoldneva priti V Ankaro. Na poti tega dne sva samo enkrat menjala vozilo. Bilo je to za mestom Kara-man, kjer sva ob smerokazu Kamja lil km in Ankara 369 km čakala, kdo bo naju vzel s seboj. Voznik osebnega vozila, ki je nama ustavil je bil namenjen prav v Ankaro. Skoraj nisem mogel verjeti, vendar je bilo res! Cesta proti Ankari tod poteka po nezanimivi pokrajini, po pravi stepi. V začetku je bilo še nekaj močvirij, potem pa vedno bolj suho in golo. Tam pa tam je bilo kakšno nasel je, ki pa vsaj po zunanjem videzu naju ni moglo prepričati, da se je kaj spremenilo od časa ko je tukaj Aleksander Makedonski preganjal Perzijce. Voznik si je čas krajšal s prepevanjem melodij, ki so se z enoličnostjo pokrajine dobro zlivale. Komaj opazna valovita pokrajina pa je proti Ankari pričela dobivati zopet bolj živo podobo, saj na tem predelu Turki pridelajo največ žita. To področje je prepredeno z namakalnimi kanali, zato so bile kilometrske njive žita in sladkorne pese. Le kam gredo Turki s tem žitom, sem premišljeval, verjetno ga imajo tudi še za izvoz.
ANKARA
Ankara leži v najbolj pustem predelu Turčije. Zakaj je Ataturk ravno tu postavil novo prestolnico mi je ostalo nejasno. Samo kje dobiti pitno' vodo za milijon prebivalcev verjetno ni mala Skrb. Tu je potrebno vsak grm,
na Grmadi je bila za osvobodilno gibanje v severovzhodni Sloveniji velik dogodek. Zbralo -se je okrog 50 ljudi, samih prekaljepih partizanov, ki so se dotlej že prene-katerikrat spoprijeli z Nemci... Premiki partizanskih edinic v okolici Šoštanja so morali biti takrat izvedeni z največjo previdnostjo, da okupator ne bi zaslutil njihove prisotnosti. Pripravljale so se namreč, da napadejo Šoštanj.
O združitvi štajerskih partizanov pripoveduje Tone Ulrih: »Na Grmadi sta se združili četa Pohorcev in ona, ki je prišla nocoj mimo Šoštanja, sestoječa iz Savinjča-nov in revireev. Prve in druge je poklicala v borbo Partija. Znaki spoznavanja, kraj, kjer bosta dobili -obe skupini skupno zvezo, čas sestanka, vse. je bilo določeno in izvedeno z največjo točnostjo in vestnostjo. V teh razmerah vzpostavljati zvezo ni bila lahka stvar, pomanjkanje odgovornosti pri tem poslu bi moglo imeti hude posledice. Vestnost vzpostavljanja zveze je bila dokaz, da je organizacija v močnih rokah, v rokah Partije.«
V noči od 7. na 8. oktober 1941 je I. štajerski bataljon vpadel v Šoštanj in ga za nekaj ur osvobodil. Ves napad, ki ga je vodil savinjski partizan Jože Letonja-Kmet, je bil izvršen tako nepričakovano in je potekel tako naglo da Nemci sploh niso'mogli pomisliti na resnejši odpor. Edino orožniki so se utrdili v svoji postojanki tako, da jim partizani niso mogli do živega, vse ostalo, oboroženo in neoboroženo nemštvo pa se je nanagloma poskrilo, čim so'se oglasili • prvi partizanski streli, da ga ne bi dosegla maščevalna partizanska roka. Na ulici Šoštanja se je sredi noči oglasila partizanska pesem, streli so odmevali v temi, veliko žago in skladišče lesa je zajel požar in šest majhnih partizanskih skupin se je tako razdelilo po mestu, da so zbudile vtis, kot da je mestece zasedla velika
vojSka. En verman, ki je pc hitel orožnikom na pomoč,; bil ubit, drugi težko ranjei tako da je naslednjega dr izdihnil, • partizani pa, ■ nis imeli nikakih izgub.
Propagandni učin'ek akcij je bil nepopisen. Po vs( štajerski in še daleč prek njenih meja je bilo govora njej, pošteni Slovenci so s veselili, okupator pa je divjs kot iz' uma. Streljal je talci se pognal v hajko za parti zani, do živega pa jim r mogel...	•
... V zimskih dneh in spe mladi 1942 je bilo delovanj v Šaleški dolini zelo težai/ no, ker je bilo domače pre bivalstvo hudo zastrašeno za radi vrstečih se aretacij i zlasti, ker je bilo v zimski in spomladanskih meseci 1942. leta prav iz šaleške do line mnogo domačinov ustre ljenih kot talci»..
... Franc Polh in Ton Ulrih sta v teku zime odha jala 'ponoči iz svojega opori šča v Cirkovcah na teren i obiskovala posamezne zaup nike, zlasti v Gaberkah pi Šoštanju, v Topolšici in n Ravnah pri Šoštanju. Iz te krajev je potem tudi vrst takratnih sodelavcev osvobo dilnega gibanja odšla v par tizane, najprej v Šaleško če to in potem v Pohorski ba taljon.
Polh in Ulrih pa šta teda tudi imela povezavo s sku pino Savinjske čete, ki' j prezimovala blizu kmeta Tu rinka na Paskih vrhovih. Po leg tega sta prihajala v sti s terencema Edom Martin škom in Otonom Maderjen ki šta tu delovala kot ile^al ca še iz poletnih dni 1943 leta.
Kljub temu pa poteka rria rec 1942 že v znamenju par tizanskih akcij. Okrog 2( aprila, pride s Pohorja Škalske Cirkovce Toledo i se ustavi pri Polhu. Vsi trij se potem napotijo v partizan ski tabor savinjskih partiza nov v bližini Kaplje vasi. Tj pride tudi Oto Mader-Ris.
(Iz knjige Pohorski bataljon
vsako rastlino sproti zalivati, da se ne posuši. Na eni izmed vzpetin obstaja mavzolej predsednika prve turške republike, velikega reformatorja in politika, ter ustanovitelja tega mesta — Ataturka.
On je bil tudi tisti, ki je pregnal grške napadalce iz dežele. Ti so hoteli osvojiti maloazijsko obalo Egejske-ga morja, kjer so živeli Grki še od časov obleganja Troje. Usoda jim ni bila naklonjena, izgubili so vojno in vsi grški prebivalci Male Azije so se morali izseliti. Tako so Ataturku zgradili po smrti mavzolej, ki presenetljivo spominja na atenski Parthe-non. Okoli starega dela mesta se na vse strani neba širi novi del. Kot pokrajina sama je tudi mesto dolgočasno. Sestavljeno je iz ravnih, pravokotno križajočih se ulic, brez vsake pestrosti in harmonije. Kakšne so bi-* le stavbe kot novo zgrajene ne vem; sedaj se zdi kot da bi se jih oprijel prah z anatolskih ravnin, saj so prav tako rjavkasto sive kot goli hribi v okolici.
Ankara ima sorazmerno malo industrije. Tudi njena podoba daje vtis, da je nastala povsem umetno^ brez tradicije, naravnih upravičenj in komunikacij. Tako vse kaže, da je Ankara res samo upravno in politično središče sodobne Turčije.
Ker nisva pričakovala, da bova sem prispela že ta dan, sva morala v mestu hoditi v kratkih hlačah. Meščani, ki so se sprehajali v večernem hladu so strmelu v naju, kot da bi bila v Adamovem kostumu. Kmalu se je 7.a nama Zbrala gruča-otrok, katerim sva bila zanimivost
posebne vrste. Tako res sem imel nobenega raz! da bi mi bilo mesto in govi prebivalci pri ; Ko sva naslednji dan z stila Ankaro mi ni bilo ] nič žal.
Z Ankaro sva dos skrajno točko najinega potovanja in nastopila pot nazaj domov.
Bolj ko sva se bližala ropi lepša in zanimivejš postajala pokrajina. F stokrat so se pojavljali rovi gozdovi, vedno bol tudi nam znana dre\ Res, pokrajina se je v do tri sto kilometrih od A re- že bistveno razliko od prejšnje. Zeleni tra\ in rdeče strehe, bi me raj zmotili, da bi mislil sem že v Sloveniji, če n bilo minaretov vmes.
Naposled sva spet zagl la modro Egejsko morje čutila sva zopet pri j morsko klimo. Naselja bila pogostejša, in sc Vedno bolj strnjevala. \ la sva, da naju loči le še lo kilometrov od Carigr (konec prihodi
Hotel PA K
VELENJE
Mednarodni barski program
Slrip-teas Strip-teas
Vsak dan
razen ponedeljka
\
šport šport šport
KORISTNA TEKMOVANJA
KOMISIJA ZA ODDIH IN REKREACIJO PRI OBČINSKEM SINDIKALNEM SVETU VELENJE JE TUDI LETOS ORGANIZIRALA DELAVSKE ŠPORTNE IGRE. PRIJAVILO SE JE 60 EKIP IZ 14 DELOVNIH ORGANIZACIJ V NAŠI OBČINI.
V DACHAEU IN MATIIAISEM
Tekmovanja so potekala v naslednjih športnih panogah - nogometu, odbojki, rokometu, namiznem tenisu, streljanju, kegljanju in šahu. Najbolj množično je bilo tekmovanje v namiznem tenisu, kjer je nastopilo 8 ekip. Po sedem ekip je nastopilo v odbojki in šahu. Za tekmovanje v šahu je bilo sicer prijavljenih 11 ekip, vendar se tekmovanja niso udeležili tekmovalci iz KZ Šoštanj, Polypexa, Chrom-metala in prosvete Šoštanj. Tudi streljanja z zračno puško se je udeležilo le polovico prijavljenih strelcev. Kljub temu, da je bilo tekmovanje izvedeno v Šoštanju za tamkajšnje sindikalne podružnice, v Velenju pa za velenjske, se tekmovanja niso udeležili Termoelektrarna, LIK, Polypex, prosveta Šoštanj ter Chrom-metal in skupščina Velenje.
Medtem ko so v ostalih zahtevnejših športnih panogah nastopile skoraj "vse prijavljene ekipe. Najbolj uspelo je tekmovanje v kegljanju in v odbojki. Posebno velja omeniti odbojko, saj to športno panogo, razen v Topolšici, ne goji nobeno telesno vzgojno ali športno društvo v občini. V delovnih organizacijah pa je veliko zanimanje za tovrstno športno rekreacijo. Zato bi bilo prav, da bi sindikalne podružnice s pomočjo mladinske organizacije izgradile primerna igrišča. Zelo pohvalna je pobuda kegljačev, ki želijo, da bi tekmovanja med sindikalnimi podružnicami potekala vse leto po ligovskem sistemu. Podobna tekmovanja bi lahko izvedli tudi v šahu, streljanju in namiznem tenisu.
Komisija za oddih in rekreacijo bo proučila dosedanje izkušnje, predloge in želje, ter na osnovi teh izdelala ustrezen program športnih iger. Želeti je, da bi tovrstna rekreacija zajela čim širši krog novih delovnih ljudi.
Vrstni red po posameznih panogah
Nogomet
1.	Rudnik lignita Velenje
2.	Polypex Šoštanj
3.	Termoelektrarna Šoštanj
4.	TGO »Gorenje« Velenje
5.	RŠC Velenje
6.	Tovarna usnja Šoštanj
Odbojka
1.	TGO »Gorenje« Velenje
2.	Rudnik lignita Velenje
3.	RŠC Velenje
4.	Termoelektrarna Šoštanj
5.	Polypex Šoštanj
6.	Občinska skupščina 1. Topolšica
Šah
1.	Rudnik lignita Velenje
2.	Občinska skupščina
3.	Termoelektrarna Šoštanj
4.	TGO »Gorenje« Velenje
5.	RŠC Velenje
6.	Tovarna usnja Šoštanj
7.	LIK Šoštanj '
Streljanje
1.	Tovarna usnja Šoštanj
2.	TGO »Gorenje« Velenje
3.	Rudnik lignita Velenje
4.	RŠC Velenje
5.	Kmetijska zadruga Šoštanj
Kegljanje
1.	Tovarna usnja Šoštanj
2.	Rudnik lignita Velenje
3.	Termoelektrarna Šoštanj
4.	Polypex Šoštanj
5.	Kmetijska zadruga Šoštanj
Rokomet
1.	TGO »Gorenje« Velenje
2.	Termoelektrarna Šoštanj
3.	Polypex Šoštanj
4.	Rudnik lignita Velenje
Namizni tenis
■1. TGO »Gorenje« Velenje •2. Polypex Šoštanj
3.	Vino Šmartno ob Paki
4.	Kmetijska zadruga Šoštanj
5.	Termoelektrarna Šoštanj
6.	Rudnik lignita Velenje
7.	LIK Šoštanj
8.	Občinska skupščina Velenje.
NOGOMET - SLOVENSKA CONSKA LIGA
derbi za velenje
V nadaljevanju SCNL je v tretjem kolu enajsteriea šmartnega na svojem igrišču premagala nogometaše iz Osankarice z rezultatom 5:1 (3:0). Velenjčani pa so nastopili v Bakovcih in na težkem blatnem igrišču doživeli nepričakovani poraz z rezultatom 3:1 (2:0).
VELENJE : ŠMARTNO 4:2 (1:1)
Blizu 300 gledalcev, med njimi precej Šmarčanov, se je kljub dežju zbralo na stadionu pri jezeru, da bi prisostvovali občinskemu derbiju. Srečanje teh dveh nasprotnikov je bilo vselej zanimivo in borbeno. V lanskem srečanju so Šmarčani iz dveh tekem proti Velenju pobrali kar h točke.
Že prve minute igre so pokazale, da se bodo domačini tokrat borili za obe točki. V 5. minuti igre je Kujan potrdil prednost svojega moštva z vodečim golom. To je vzpodbudilo Šmarčane in so začeli ogrožati vrata Deviča. Obramba domačinov je imela veliko dela predvsem z napadalcema Hohnecom in Polakom, ki sta imela nekaj lepih priložnosti. V 30 minutah pa je Polak ušel svojemu spremljevalcu in dosegel izenačujoči gol 1:1. Do odmora sta obe moštvi dosegli še po en gol, vendar ju sodnik Cvirn iz Maribora ni priznal.
V drugem delu igre pa so se v začetku bolje znašli Šmarčani in v 51. minuti dosegli drugi gol. Strelec je bil Hohnec. Veselje gostov pa je bilo le kratkotrajno. Velenjčani so postajali gospodarji na igrišču in igra se je odvijala večji del na polovici gostov. Po nekaj zamujenih priložnostih so domačini le izenačili na 2:2. Gol je dosegel Bizjak. To je še bolj vzpodbudilo napadalno petorko in kmalu je Topčič dosegel vodstvo 3:2. V tem delu igre so šmarčani le redko prišli na polovico domačinov. Edino priložnost je imel Hohnec v hitrem nasprotnem napadu, vendar ga je Trpin zrušil na robu 16-me-trovke. Prostega strela pa ni-
Lestvica po Steklar Celulozar Branik Velenje Šmartno Fužinar Sever Rače Bakovci Žalec
Osankarica
4. kolu 4 3 15 4 3 0 1 4 2 11 4 2 11 4 2 0 2 4 10 3 4 2 0 2 4 10 3 4 10 3 4 10 3
4 10 3
18: 8 10:. 9 13:10 6: 5 9: 7 7:10 6: 5 11:15 5: 9 8:15 8:16
ROKOMET ŠTAJERSKA CONA
KOŠARKA
VELENJE : HRASTNIK 60:56 (27:29)
V prvenstveni tekmi medobčinske lige so Velenjčani s težavo premagali košarkarje iz Hrastnika. Ves čas tekme so z majhno prednostjo vodili gostje. Šele v zadnjih minutah igre pa so domačini z nekaj
so izkoristili. Do konca srečanja pa je imel največ dela vratar gostov Podgoršek, ki se je nekajkrat zelo izkazal. Končni rezultat pa je dosegel Nežmak, ki je v drugem delu igre zamenjal Zlodeja.
Kljub spolzkemu terenu in dežju so Velenjčani pokazali mnogo boljšo igro kot gostje. Borbenost Šmarčanov tokrat ni bila dovolj proti tehnično boljšim domačinom. Pri domačih se je izkazala celotna napadalna petorka v obrambi pa poleg Korena, Kostanj šek in Lipovšek. Pri gostih lahko pohvalimo Hohneca v napadu, v obrambi pa vratarja Podgorška in Berdnika.
Moštvi sta nastopili:
—	za Velenje: Devic, Ko-stanjšek, Lipovšek, Kuret, Koren, Trpin, Gojevič, Topčič, Kujan, Bizjak, Zlodej (Nežmak);
—	za Šmartno: Podgoršek I., Lukner, Kolšek, Turnšek, Berdnik, Prašnikar, Hohnec, Polak, Tajnik, Podgoršek II., Bole.
Rezultati ostalih srečanj:
Celuloza : Osankarica 3:2 (2:1) Sever : Bakovci 2:0 (0:0) Rače : Drava	1:2 (0:0)
Žalec : Fužinar 4:1 (2:1) Steklar : Branik 3:3 (2:2)
_ Na slovesnosti v Dachauu so Velenjčani položili venec k spomeniku
Bivši interniranci iz velenjske občine smo tudi letos počastili spomin žrtvam fašizma v koncentracijskih taboriščih Dachau in Mauthausen. Štiridnevnega potovanja se je udeležilo 31 internirancev, njihovih svojcev, svojcev umrlih v taboriščih in drugih.
Udeležili smo se slovesnosti ob odkritju veličastnega spomenika žrtvam taborišča Dachau, kjer smo položili venec, nato pa smo si ogledali še taboriščni muzej.
Naslednji dan smo obiskali še taborišče Mauthausen in tudi tam položili venec pri jugoslovanskem spomeniku.
Vsak od nas se je spomnil na grozote nečloveškega ravnanja v taboriščih smrti, ki ne bodo nikoli pozabljene. Vsi — posebno mladi, pa si morajo prizadevati, da se dogodki iz preteklosti ne bodo nikoli več ponovili.
Pri spomeniku v Mauthausenu
AKADEMIJA
v - ■
TELOVADNICI
RŠC
V počastitev občinskega praznika bo v soboto, 5. oktobra ob 19. uri v telovadnici rudarskega šolskega centra telesno vzgojna akademija.
To prireditev organizira komisija za oddih in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Velenje. Ob tej priliki bo tudi zaključek delavskili športnih iger za leto 1968 in podelitev pokalov in diplom najboljšim ekipam.
Spored akademije bo .obsegal športne in. telovadne točke. Nastopili bodo sabljači, judoisti velenjskega Partizan-Rudarja, dvigalci uteži, učenci RŠC, ritmično baletna skupina Partizana iz Šoštanja. Posebno zanimiv pa bo nastop članov/ Partizana iz Maribora, ki bodo prikazali moderne ritmične sestave in športno gimnastiko.
MALI OGLASI
PREKLIC
k Veljavnost plačilnega kartončka RLV, številka 574, preklicu Drago Bokur, Šlan-drova 14, Velenje.
PRODAM
) PRALNI STROJ - polavtomatski s centrifugo prodam. Cena 50.000 S-dinar-jev. Naslov: Pesje 41 (za železniško postajo).
Rudar : Partizan 14:22 (8:15)
Velenjski rokometaši niso bili kos hitrim šoštanjčanom, ki so si že v prvem delu igre pridobili prednost sedmih golov. S hitrimi nasprotnimi napadi so mimo redke obrambne vrste domačinov dosegli gole.
Po odmoru pa so bili Velenjčani enakovreden nasprotnik. Imeli pa so smolo pri metanju na gol, saj je vrsta strelov šla mimo vrat ali pa v vratnico.
Blizu 200 "gledalcev -je prisostvovalo lepi in borbeni igri. Pri domačinih sta se izkazala Pistotnik in Kožar, pri gostih pa Hajsek in Štefan Kac.
Postavi: Rudar — Kožar, Klemenčič 2, Lahovnik 1, Pocajt 3, Silovšek I. 1, Silovšek II. 1, Vasle 1, Agrež 1, Pistotnik 4.
Partizan — Kokot, Kac Štefan 6, Hajsek 7, Korpnik 5, Roman Kac 2, Ovnik 1, Vacovnik 1, Kočevar, Kemperle.
zaporednimi zadetki dosegli prednost, ki so jo obdržali do konca.
Velenjčani so se s to zmago utrdili na prvem mestu.
Koše za Velenje so dosegli: Grebenšek 16, Jelen 10, Cvikl 20, Mravljak 5, Geršak 5, Pre-sečnik M. 2, Mikuš 2.
4

o
izmed sto vin
se
najbolje prileze

VESELI MARTIN je novo vino Trgovskega podjetja VINO Šmartno ob Paki
ŠALEŠKI RUDAR — uredništvo Velenje, Titov trg I, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik ln Izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Urejuje uredniški	odbor — Glavni ln odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je Izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga Izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List Izhaja vsak drugI četrtek — Posamezna številka stane
30 par (3* starih dinarjev) — Letna naročnina 7 dinarjev In 5» par (750 starih dinarjev) — Naročnina se plača vnaprej na tekočI račun: 5074-8-3*9 pri SDK,	ekspozitura So*tuj — ItokopUo* ta fotografij B* vračaaaa —
rs»* is muhi' « »ctftafci da« c*ij»
oktober je praznik občine Velenje
OBČANI!
PRIDITE V NEDELJO, 6. OKTOBRA OB 10. URI NA OSREDNJO PROSLAVO V SKALE. NASTOPILI BODO PEVSKI ZBORI VELENJSKE GIMNAZIJE, OBEH ŠOL IN RUDAR-SKA GODBA ,
Obnavljajo spomenike padlimK o roški 111 borcem
Beseda je dala besedo
Ko v letošnjem spominskem letu mineva 50 let zgodovinskih trov severovzhodno od planin bojev za našo severno mejo, je občinski odbor zveze prostovoljnih borcev za severno mejo 1918/19 sklenil, da bodo obnovili več spomenikov, ki spominjajo na težke borbe.
Najprej bodo obnovili spominsko ploščo na šoštanjskem pokopališču, ki je postavljena na grobu v katerem sta pokopana borca Franc Jazbar iz Idrije in Alojz Omretič iz Kostanjevice. Oba sta bila v bojih ranjena in sta se zdravila v bolnišnici Rdečega križa v Šoštanju. Pri tej obnovljeni plošči bo 8. oktobra ob 10. uri spominska slovesnost.
Občinski odbor pa sodeluje
tudi pri obnovi spomenik^ na Uršlji gori, ki so ga porušili okupatorji 1941. leta. Člani pripravljalnega odbora, ki so iz občinskih odborov iz Slovenj Gradca, Raven na Koroškem in Velenje—Šoštanj, so že bili na Uršlji gori in ugotovili, da stoji sedaj na mestu nekdanjega spomenika relejna postaja. Zato bodo nov spomenik v obliki piramide postavili na dvignjeni skali, 50 me-

8. OKTOBER — PRAZNIK VELENJSKE OBČINE
Osrednja prireditev v počastitev občinskega praznika bo v nedeljo, 6. oktobra*)!) 10. uri v SKALAH.
Občane vabimo na prireditve v počastitev občinskega praznika
•	NEDELJA, 29. SEPTEMBRA
—	ob 9. uri v Šentilju: svečana akademija gimnazije Velenje	,
—	ob 10. uri v Plešivcu: večer narodnih pesmi izvaja< vokalni oktet DPD Svobode Šoštanj pod vodstvom I. Oštirja
—	ob 11. uri v Topolšici: svečana akademija gimnazije Velenje.
•	SREDA, 2. OKTOBRA
—	ob 20. uri v Velenju: dramska predstava Slovenskega ljudskega gledališča Cel je.
•	ČETRTEK, 5. OKTOBRA
—	ob 16. uri v Velenju: otvoritev otroškega vrtca.
•	PETEK, 4. OKTOBRA
—	ob 17. in 19. uri v Šoštanju: v hotelu Kajuhov dom — večer planinskega amaterskega filma
—	ob 19. uri v Velenju: v delavskem klubu otvoritev razstave amaterjev likovnikov iz velenjske občine.
O SOBOTA, 5. OKTOBRA
—	ob 15. uri v Cirkovcali: otvoritev obnovljene šole
—	ob 19. uri v Velenju: zaključek delavskih športnih iger in telovadna akademija v telovadnici rudarskega šolskega centra
—	ob 18. uri v Velenju: pred domom kulture promenad-iii koncert rudarske godbe pod vodstvom Ivana Marina st.
—	ob 19. uri v Šoštanju: taborniki odreda Pustega gradu bodo izvedli »Napad« in »Ilegalca«
—	ob 19,30 v Šmartnem ob Paki: koncert narodtiih in umetnih pesmi bo izvajal moški pevski zbor »Karel Destovnik — Kajuh« iz Velenja, pod vodstvom L. Glavnika
•	NEDELJA, 6. OKTOBRA
—	ob 9. uri v Skalah: slavnostna seja splošnega zbora občine Velenje in podelitev Kajuhovih nagrad, v domu družbenih organizacij
—	ob 10. uri v Škalali: osrednja proslava s kulturnim sporedom v katerem bodo sodelovali pevski zbori z gimnazije, obeli velenjskih šol in rudarska godba
—	ob 11. uri v Skalah: občinsko prvenstvo v streljanju na glinaste golobe.
•	TOREK, 8. OKTOBRA
—	ob 9. uri v Šoštanju: žalna slovesnost pri spomeniku na Cesti talcev
ob 10. uri v Šoštanju: na pokopališču odkritje obnovljene spominske plošče padlima koroškima borcema ob tO. uri v Velenju: nogometni tnrnir pionir jev
—	ob 15. uri v Šoštanju: promenadni koncert godbe na pihala »Zarja-: pod vodstvom Z. Zupančiča
—	ob 19. uri v Velenju: na kotalkališču revija kotalkarjev.
•	SREDA, 9. OKTOBRA
—	ob 20. uri v Velenju: dramska predstava prosvetnega društva iz Šlnartnega ob Paki, v domu kulture
•	ČETRTEK, 10. OKTOBRA
—	ob 17. uri v Šoštanju: predavanje z diafilmi o varstvu narave in domače pokrajine, predavatelj prof.
šoštarič.
•	PETEK, 11. OKTOBRA
—	ob 19,30 v Šoštanju: dramska predstava Slovenskega ljudskega gledališča Celje.
•	NEDELJA, 13. OKTOBRA
—	ob 10. uri v Belih vodah: odkritje obeležja Karlu Destovniku — Kajuhu pri Zlebniku
—	ob 16. uri v Belili vodah: večer narodnih pesmi v izvedbi vokalnega okteta DPD Svobode Šoštanj.
•	TOREK, 15. OKTOBRA
—	oh 16. uri v Topolšici: promenadni koncert godbe na pihala »Zarja« iz Šoštanja.
skega doma. V vgrajeni marmornati plošči pa bo pisalo: »V spomin Koroškim borcem 1918—1919. Obnovljena v jubilejnem letu 1968, ZPBSM Slovenj Gradec, Ravne, Velenje— Šoštanj.« Nekaj potrebnega denarja so prispevali sami občinski odbori zvez, za razliko pa so se obrnili na delovne organizacije. Na našem področju sta prošnji ustregli le dve organizaciji, Vino iz Šmartnega ob Paki z vsoto 150 dinarjev in Vegrad Velenje, ki je prispeval 100 dinarjev. Podjetja iz slovenjgraške občine pa so prispevala znatno več. Zato prosijo še enkrat tiste delovne organizacije, ki do sedaj prošnji niso ustregle, da podprejo njihovo akcijo in nakažejo denarne prispevke na tekoči račun št. 5074-679-1587, Zveza prostovoljnih borcev za severno mejo 1918—1919, občinski odbor Velenje s sedežem v Šoštanju.
Spomenik na Uršlji gori bodo odkrili v nedeljo, 13. oktobra ob 10. uri. Na spominski slovesnosti bodo nastopili tudi pevci moškega zbora društva upokojencev iz Šoštanja, ki bodo zapeli Malgajevo himno.
Za to pomembno slovesnost so izdelali posebno spominsko značko, ki jo bodo prodajali že več dni pred odkritjem spomenika. Poskrbeli pa so tudi za prevoz udeležencev. Iz Slovenj Gradca bodo vozili atvo-mobili do žičnice, od tu pa je še pol ure hoda do novega spomenika. Iz šoštanjske smeri pa bo prevoz preko Slemena do Križana.
Počastimo spomin padlih koroških borcev in se v čim večjem številu udeležimo obeh spominskih slovesnostih
F. S.
DVE IZ ISTEGA KOLEKTIVA
Bilo je pač naključje, da sekretarja v nekoliko večjem delovnem kolektivu tega dim niso pustili pri miru. Zdaj ga je poklical direktor v svojo pisarno, pa fcpet nekdo drug, skratka tega dne revežu niso dali miru. da bi lahko brez skrbi sedel za svojo pisalno mizo. Stvar ne bi postala očitna, če bi šekretar tega dne zapustil stolček in prišel k tistim, ki so ga vabili in klicali.
Nesreča je bila v tem, ker je sekretar tega dne sedel ne-obut na svojem službenem stolčku in zato ni mogel brez čevljev k direktorju iu drugim, ki so ga hoteli imeti.
Sekretarjevi čevlji so bili že nekoliko luknjičavi in potrebni popravila. Ni boljše prilike kot če je kar v podjetju pri roki čevljarska delavnica, zraven pa še ktirirka, ki odnese nepopravljene čevlje in proti koncu dela prinese nazaj zakrpane.
In tako je tega dne tudi bilo.
Ta čas, ko so v čevljarski delavnici krpali stare sekre-tarjeve čevlje, je on pač hotel nemoteno sedeti, obut v nogavice, ,za svojo pisalno mizo. Bržčas ima mirno delovno mesto in tega dne ni prjčako-val tolikšnega navala.
Zakaj tudi ne bi tako ravnal? Čas je zlato, posebno takrat, ko lahko zasebna opravila prištejemo k letom potrebnim za penzijo.
Kazenske obravnave zoper nediscipliniranost so res ne-
tribuna vaših mnenj
ODGOVOR NA PISMO TOVARIŠA F. P. IZ ŠOŠTANJA, OBJAVLJENO V ŠALEŠKEM RUDARJU
Opozorilo vsem sadjarjem in lastnikom sadnega drevja, ki je bilo objavljeno v Šaleškem rudarju 4. 7. letos, velja za vse "področje občine Velenje, ne le za »nekatere« v občini.
Oseba, ki jo tovariš F. P. navaja v pismu, je dobila v zadnjih letih 2 odločbi za odstranitev suhega in močno okuženega drevja iz sadovnjaka. Ponovno je bila 19. 9. 1968 izdana odločba z izvršbo do 15. 11. 1968. V kolikor naloženih del ne bo izvršil v določenem roku bomo, nadalje ukrepali.
V letošnjem letu je bilo izdanih 45 odločb za odstranitev 263 suhih dreves. Ce upoštevamo, da je v naši občini okrog 1.100 kmetij in še vsaj enkrat toliko vrtičkarjev, ki se ukvar-
škoda, kot si jo sploh predstavljamo. Prizadeti so predvsem tisti, ki vlagajo mnogo truda in prizadevanja v sadjarstvo, vendar brez pravega uspeha, ker jim »dobri*? sosedje sproti poskrbijo za neusahljiv vir okužbe iz svojih zanemarjenih sadovnjakov.
Po kazenskih določbah Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list SFRJ, št. 13/65) se kaznuje delovna organizacija ali druga pravna oseba in občan, če ne ukrene kar je treba, da se prepreči širjenje in zatre karantenska ali gospodarsko škodljiva rastlinska bolezen ali škodljivec in če se ne ravna po pismeni odločbi, s katero je inšpektor za varstvo rastlin naložil odpravo po-
jajo s sadjarstvom, čaka kme- -manjkljivosti aij nepravilno
tijsko inšpekcijo na tem področju še veliko dela. Ker je mnogo primerov, ko se ne odstrani suhih in močno okuženih dreves iz sadovnjakov, nastaja veliko večja gospodarska
sti, ji kaj naložil ali kaj prepovedal.
Oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Velenje


ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem, ki so spremljali k preranemu poslednjemu počitku mojega dobrega moža in skrbnega očeta
EDA LAZNIKA
Posebno zahvalo izražam darovalcem cvetja, rudarski godbi, pevcem ter govornikom za poslovilne besede. Zahvaljujem se prijateljem ter kolektivu RLV za vso pomoč, ki so mi jo nudili v tem težkem trenutku ter vsem, ki so z nama sočustvovali ob nenadomestljivi izgubi moža in očeta.
Zena Milica in hči Milojka
prijetne zadeve. Zato smo vsi radi poslušni in v mejah reda. Včasih pa le morda nekoga preveč vznevoljimo ali pa tudi kršimo disciplino. Takrat mora pač nekdo ukrepati, prijaviti neposlušneža in na vrsti je zadnje dejanje ko pride takšen nepridiprav pred ,strogo resne ('tovariše, člane disciplinske komisije.
Tudi v 'njihovi delovni organizaciji i imajo disciplinsko komisijo in one, zavoljo katerih se mora ta sestati. Prišla je prijava in sledila je disciplinska obravnava. Sedeli so: člani disciplinske komisije s predsednikom na čelu. obtoženec in zastopnik obtožbe, diplomirani pravnik, ki je tokrat prebral greh.
Disciplinska obravnava pa se je nenadoma naperila proti tistim, ki so jo vodili... Obtoženec je na prigovarjanje predsednika disciplinske komisije, naj v zagovoru pove s čim se lahko brani, predlagal resnim članom disciplin-
ske komisije in tudi tovarišu zastopniku obtožbe, da naj obravnavo prestavijo do takrat ko bo predsednik disci-] plinske komisije vrnil podpisano poverilnico za člane delavskega sveta in s tem zadostil zahtevam iz določil .statuta delovne organizacije, da je dejansko član delavskega sveta. V tem njihovem najvišjem samoupravnem normativnem aktu namreč piše, da ,je lahko le član delayskega sveta predsednik disciplinske komisije.
Brez formalnosti. Zakaj bi ostale na papirju zapisane besede, posebno če 'gre za samoupravne pravice in dolžnosti članov delovne skupnosti, vedno le zapisano in v praksi pozabljeno določilo. Še več. Takšno početje kaže, da so statuti in druga samoupravna določila sprejeta in napisana le zato, da v nekaterih delovnih organizacijah obležijo zaprti v predalih.
Kaj menite? Včasih je le dobro, če je kdo v delovni organizaciji tudi nediscipliniran.
Razpisna komisija
VETERINARSKE POSTAJE VELENJE
RASPISIIJE:
na podlagi določila členov 75, 76 in 78 Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah prosto delovno mesto
upravnika
veterinarske postaje Velenje
Kandidat mora poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: # da ima strokovno izobrazbo diplomiranega veterinarja z opravljenim strokovnim izpitom in najmanj pet let prakse v veterinarstvu; % da ima organizacijske in druge sposobnosti za
uspešno opravljanje dolžnosti upravnika. Kandidat mora poleg ponudbe in živl jenjepisa predložiti originalne dokumente o izpolnitvi predpisanih pogojev der potrdilo o nekaznovanju. Ponudbo naslovite na Veterinarsko postajo Velenje, do 20. 10. 1968.
Svet ,za urbanizem in komunalne zadeve Skupščine občine Velenje
RAZGLAŠA SKLEP
o razgrnitvi osnutka sprememb zazidalnega načrta za območje med Pako in novo cesto pri starem delu Velenja
Razgrne* se osnutek sprememb zazidalnega načrta za območje med Pako in ccsto pri starem delu Velen ja.
Osnutek sprememb zazidalnega načrta je razgrnjen na oddelku za gospodarstvo Skupščine občine Velenje, soba št. 45/1V in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure.
K osnutku sprememb zazidalnega načrta dajo lahko občani, državni organi in delovne organizacije svoje pripombe in sicer v 30 dneh od razgrnitve osnutka.
Osnutek sprememb zazidalnega načrta bo razgrnjen do 4. 11. 1968.
2.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po javni objavi.
Številka: 350-2/1^66-4 Datum: 3. 10. 1968
Predsednik sveta za urbanizem in komunalne zadeve Dušan Pipuš, s. r. dipl. rud. inž.