Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30kr. Tečaj XIII Ljubljani saboto 20. januarija 1855 List V senožetih naših leži še veliko mertvega zaklada Od rastlin za suhe spašnike in senožeti. (Dalje.) S.Detelje in druge zelišča. 12. Hudićev ogriz (scabiosa succisa 9 Teu do felsabbiss) in križnica ali grintova zel(scabiosa arvensis, Ackerscabiose) ste živini prijetna klaja, kler ste mlade; prešiči rujejo radi nje korenine. 13. Ga be z (Symphytum off., gemeine Schwarz wurz) je dobra klaja, če se z go dej kosí, in živina Razun rastlin, ki se prištevajo travam, in ktere ga le rada jé, kadar je suh. smo ravno priporočevali, so še druge rastline ktere 14. Kozji bradée (tragopogon pratense Boks ne spadajo v versto trav, pa so tudi za suh svet pri- hart) je na senožetih z globoko zemljo izverstna klaja. 15. Detelja (trifolium, Klee) in sicer: rude ča porocila vredne. Te-le so: 1. Armán (achillea millefol. M . jrx. i lu ci xi i auiuiica uimnui. , gem. kj^hui^cii ut j, ---— -j — — r--------- 7 — — — ---- Posebno prijeten oveam, tekne vsaki drugi živini in ali pahovko za senožeti kaj dobra Schafgarbe). detelja (trif. pratense, rotherKlee), Ki je z ovsulo 1 mala bela rad raste tudi v pusti zemlji. Cvetè mesca junija do detelja (trif. repens, weisser Klee), která na spa jeseni in zřaste pol do poldrugega čevlja visok. šnikih zavolj svoje dobrote vse druge prekosi in se te 2. Divji grah (astragalus glyciphyllos, Tragant daj za suhe gorate pašnike ne more dovelj priporo oder Sussklee) je hvale vredna rastlina na pašnikih. cati; cvetè majnika do sept., zori julija do oktobra Dosti je bila ta zel že priporocana, pa pri vsem tem je še premalo obrajtana. oraste do pavcov visoka bela gorska de telja; ta detelja zraste enmalo većja kot una inje 3! Marjetice (bellis perennis, Gánseblumchen) tudi prav dobra; prav bi bilo, če bi jo na planinskih se nožetih bolj obdelovali. Tudi velikorumena detelja znane vsacemu, so dobro zelisce. 4. AT a vad na kum na (carum carvi, gemeiner Kummel). Vsim živaJim, će je ni v mervi prevec, je všečna in tečna; ker pa njene korenine globoko v zem Jjo segajo, raste veselo le v globokem svetu. 5. Kozja ruti ca (gallego off., Geisraute) je mešana z drugim i rastlinami prav dobra klaja. Cvetè julija do septembra, zori večidel septembra; zraste do 5 čevljev visoka. (melilotus off., Melilothenklee, Steinklee) dá dobro klajo. 18. Grašica, in sicer tic ja grašica (vicia cracca, Vogelwicke) in pa plotna grašica (vicia sepium, Zaunwicke) je tudi priporočila vredna. (Dalje sledi.) Važna novíca za sadjorejce Ćeravno imamo marsikterem lesovji gotove 6. Turška detelja, tudi sladka detelja ali skušnje, da se dá pomnožiti po mladikah (natičih, pri ce petelinova glavica imenovana (hedysarum ono- Steklinge), če se odrezane v zemljo vtaknejo, brvehis, onobr. sativa, Esparzette oder tiirkischer Kleel. ravno dalje vémo, da se vinska terta tudi po gru m * 1 . «é • 1 . é; « V • • • « .1 V.i ••• • 1 !•• 1 • 1 1 ___ /"I _ 1 Ta detelja je zlasti za govejo živino ena naj boljših banji izreja, in da mladike murbnih dreves (kartudi detelj, která ima to lastnost, da se tudi na zlo suhem gosp. Zalokar v „umném kinetovanji" zagotovljajo) V / _ __* ^ V A « A • 1 A A « tt % « A A « f m ■■■■■■IH^H ■ A^H H WĚtM MĚĚM I ■ I Bje svetu dobro sponaša v vlažni zemlji rade primejo in berž ukoreninijo 3. Pra vi r eg rat (taraxacum off., gem. Lôwen- vendar dosihmal se skor sploh terdilo ,v da sadno zahn) je posebno dobra rastlina za tako imenovano drevje se ne dá po mladikah množiti. Čujmo tedaj, spodnjo travo, která ima to zlahno lastnost, da krave kaj je lani eden naj slavniših djanskih sad jo po nji dobro molzejo in je tudi mleko dobro. • ____m m v )i uuuru inui^cju íu jc luui iincnu uuuiu. rej cc v sedanjega casa, ^u^p» ju. i/utimam 4. Stročnata detelja ali Marijni šolniči Kadolzburg-u na Parskem, v 16. zborunemških kme gosp J. D och na hl v (lotus corniculatus, gelber Schotten-, «umg- uuci a« » , Hornklee). Ta detelja se pogostoma nahaja na suhih odgovoril, ki je bilo takole zastavljeno: „kaj se je poslednje leta za povzdigo sadjoreje skusilo in znajdlo?^ Honig oder tovavcev in gojzdnarjev v Nurnbergu na vprasanje zori au pašnikih in je dobra. Cvetè junija do sept, gusta do oktobra, zraste po poldrugi čevelj velika. » ftaj imenitniša znajdba — je rekel Dochnahl 9. Nemška detelja, metelka (medicago sativa, v sadjoreji poslednjega časa je množenje sad ne ga Luzerne) , je ena naj boljših detelj inje vredna, da drevja po mladikah (natičih). Y7eliko se je že se z drugimi travami zaseje na sonožetih, ki imajo sem ter tje govorilo, da se tudi sadno drevje dá po globoko zemljo, ker s svojimi koreninami globoko sega. mladikah pomnožiti, vendar ni nobeden mogel kaj go y Enega plemena s to je polžarca (med. falcata, tov ega povedati, kako naj bi se to dělalo. S toliko Schnecken- oder Sichelklee), za suhe in prav puste večjim veseljem so zdej sadjorejci to znajdbo sprejeli pašnike kaj dobra detelja, ki cvetè septembra že njjui (i. IH i uu t tcvijc vcnaa Ziiaoic. 10. Terpotec, per potec srednji in ozkoper do čevlje velika zraste. maja m zori u nati (plantago media, pl. lanceolata, Wegerich We ki se je v 10 letih na 3 raz ličnih krajih popol noma poterdila Leta 1844 sem jez grêdo, kjer sem cvetlice z enoletnimi leskovicami (leskovimi šibami) v spogal getritt breiterundspitzblátt.) na senožetih neprecenljiva obsadil in sicer po navadni vizi, da sem jih opognil spodnja trava, prijetna in tečna vsaki živini. in z oběma koncoma v zemljo vtaknil. Kmali so se 11. Korninsica ali pimpinelica fpoterium očesa teh vejic napele, pognale in 3 do 4pavce dolge sanguisorba minor, kleine Bibernelle, Pimpinellej ra ste tudi na prav pustém in suhem svetu, in je za ovce dobra. izrastlike naredile. Ko sem spodnji konec pod zemljo ogledaval, vidimzarastek,izkteregase navadno kore ninice delajo. Drugo spomlad ponavljam to skušnjo z. mnogim drugim Iesovjem, sem pa veje tako globoko do zemlje pripognil, da so komaj zgornje oćesa na brikanti tako imenovanih „Handlungsreisenđe" ---------v----- ------------ Ljubljancanke opravljajo to službo 9 uo zeniije pripojim, ua su Humaj zguriije uuesa. tia —'—j----piuûwu, gospa ravno tako, *a sredi ven gledale. Večidel vse korenike so pognale kor nJena le da je una še veliko bolj drago oblečena ze same ka- in samostojne drevesca naredile. Lani smo v Kadolz burg-u to skusili z veliko mladikami, posebno slad kakor ta A. Razloček pa mora vendar tudi biti Gospodar MUI^-l* UttUOlll <4 T UJXUUIUUUJ1 , J/WUVWUV kj » « :----- -----^ v/UJJUUMl IU kih jab elk, in med 10 nam je ta skušnja komaj pri gospodinja se morata vendar od posla ločiti, in kako drugač, kakor da še lepše oblačila nosita? B. Lej! zdej si me sam napeljal na to, da ravno s mnogegà drevja. Zdej tedaj morem'reci, da češnje, pametnim razločkom bi gospodarji in gospodinje lahko slive, hrast, bukva in še nektero drugo lesovje ?toriii konec presilnemu lišpu in vsim napakom, ki izvirajo spodletela. Preteklo spomlad smo čez 60.000 tacih inladik (natičev) na to vizo v zemljo vtaknili in sicer ne raste na to vižo 9 nasproti pa z dobro vestjó iz spakovanja v oblaćilih A. Tak povej mi že enkrat to skrivnost B zamorem terditi, da mirabelice in vse jablane in hruške se dajo po mladikahmnožiti.—Mesca rožnika Po m°jih mislih takole: Gospodarji in gospodinje lanskega leta je neki zdravnik naFrancozkem ravno naj bj se začeti nositi bolj po domaće, in naj bi opustili to skusil, pa s poletinskimi mladikami, ktere so vse kar je cez poštena, čedno oblačilo. Ce ti pa rečem lu oau^ll ^ pu CJ pUlVt/lll^ULl ill A IlliUUiilMIill J «^VA V / - A 7 -------------- poleti vtaknili v zemljo. —To letopasoto, kar sem »P° domaće" ne mislim, da bi srajca jez znajdel s pomladancicami, znajdli tudi v Belgii. namesti sukna domač padvan ali kromraša biti mogla iz hodnika z besedo 9 Moje skušnje so tako gotove, da zastavim svoje po- j>P° domaće" razumem le bolj prosto obleko. Ko bi se stenje za resnico, —pa, treba: da se vse prav delà Od moža takosne veljave ne moremo misliti J T V ^ UL (« MJk tiO T A IH U » V j V v // * — J' ■ w ^ v w . u V kakor povsod, je tudi tukaj gospodarji in gospodinje tako nosili, bi se lišpač ali ela". lišparca koj poznala, da sta dekla ali hlapec, io če bi bi po- t, in konec bi da UU lll\J£J(l id tv U o 11C vcijavu 11C 1UU1 ĆULI vi IIIIOHH5 U» ----------- ----j«. .u ( bi se bil prićo toliko zvedenih mož, ki so v omenjenem sli nazadnje spoznali, da so zboru bili, s prazno stvarjo bahal. Vredno je tedaj, nezmernega lišpa ft ^ lisp etanovitno vsi gospodarji in gospodinje tako ravnali y b da zacnó že letos umni sadjorejci in učitelji sadjorejstva skušati to, kar D och na hl priporoča. — dobiček A. Prija tel! Ti terjas preveč od gospodarjev in go oivuoati iu, Rai puptuva, — uvu.tvu epodinj. Ce bi v enem kraji tudi pet tacih bilo, deset dru- bil neprecenljiv, ako bi bili v stanu po ti kratki zih bi pa ne storilo tako, ker je znan pregovor, da obleka po ti brez semena, brez divjakov in brez cepljenja člověku veljavo dajè, in da lepa suknja je bolj obrajtana množiti jabelka, hruske itd. Lepo prosimo: naj se skuša, in skušnje potem naznanjajo po „Novícah". kot borna B. Sosed moji Ta pregovor velj pri ljudéb, kterim Za poduk in kratek čas Davki ki si jih ljudje sami nakladajo Potratno lišpanj e. % (Pogovor dveh sosedov.) Bog ni veliko v glavo dal, in pa pri pomehkuženih ljudstvih, ktere v tem človeške vrednosti isejo, kar fabri- kant izdela in krojač sosije. Če bi ti Vertovcovo „pověstná bral u: _ ------ meo bi se lahko prepriča!, da takrat, kadar so ljud etva naj bolj ob svoje možtvo in veljavo prišle, takrat je gizdavost, lišp in potrata vselej do verha prikipela. Če mi- A. Spet, 50 goldinarjev. prijatel, te bom prosil da mi posodiš kakih slio, da je 5 da obleka komu veljavnost dajè, obléci svojega osla ali oslico v lepo oblačilo, obesi jima okoli vrata svil B Za božjo voljo! Pri tebi pa res nima dnar teka: nato in pisano ruto, deni jima v ušesa zlate drage uhane saj si še le unidan v Terst prodal! potegail lepo šumico za zelje, ki siga poknj jima glavi s © nim klobukom y obuj jima kopita z dragimi cevlji, oděni ju z atlasom ali žlahnim suknom A. Res, da sem precej skupil, pa je kmali vse šlo. Za in povej mi: all ne bota pri vsem tem osel osel in oslíca ■ ■ ženo in dekleta sem mogel v štacuni vsega zlodja kupiti; isaj nimam pred mirú. B. Prijatel, kam pa bo to prišlo, če boš za canje svoje družine toliko dnarja potrosal? A. Vém, vém, da mi te presnete cunje zlo mošnjo oslíca ostala kolejo; pa kaj cem? Ce ne kupim, se pa kislo derze in godernajo, da so dekle in hlapci lepše napravljeni. B. Res je, da dekle že nosijo svilnate (židane) rute in krila iz dražega tibeta, hlapec pa sukno po 4 in 5 gold., al ravno to je žalostno, da gré kervavi dnar, ki si ga pôsli prislužijo, po nepotrebnem lišpu rakom žvižgat, in da jim za bolezen in druge potrebe, kakor tudi na starost nič ne A. To je vse res. Pa vendar je zdaj svet tak. B. Ni res, da je vès svet tak, če ga je tudi polovica tacega. Pomisli le, da oče lože svojo hčer omoži, če ima kaj dote, kakor če je siromažtvo še tako nališpano. Včasih se pač kak tiček vjame na lišpane limance, pa to je le bela vrana. Boljši je, če oče svoje otroke lepo izreja, jirn ne pripuša tako nespodobnega lišpa, in jim kaj prihraoi. Gorje pa tudi možu, ki ženo dobi, kteri je obleka Bog! A. Pa je nasproti vendar tudi gerdo, če otroci vmazani in stergani okoli letajo.\ 'fl 1 B. Prav imaš: gotovo je gerdo in kaže veliko zani- ostane; se hujše je pa to, da lišp zapelje marsikterega in kerno»t pri reji otrok, če so razcapani in umazani, ko bi marsiktero na krive poti, h tatvini in nepoštenom zaslužku. lahko čedno napravlj bil y snažnost je lepa čednost, pri Da se zamore lišpati, je marsiktera ženska že prodala pomore k zdravju in delà člověka ljudem prijetne Tudi poštenje. A. Ne rečem, da ne govoriš resnice je potrebno, da se otroci ne pušajo stergani okoli boditi, ker _ m » • 1 • V i 1 y 1 1 • 1 _ maga, ker je zdaj svet tak! pa kaj po- to je gerda nemarnost 5 ako ni hiša tako revna, da bi to móglo biti, in otrok se že od mladih nog navadi nemarnosti B. Al pa mora tak biti? to je vprašanje. Jez mislim, potem tudi v druzih rečéh. Preskop oče je ravno tako • Ifi ^ - _ . __ __ _ _____II • * m . * m m • f 1 V • • 1 1 • ^ _____ * ^ 1-? da ne. Ce bi le gospodarji in gospodinje hotle , bi bilo napačen kakor tišti pri poslih kmali vse te potrate konec. y A. Pac radoveden sem slisati: kako? Po mojih mislih zoper to bolezen ni zeliša več; se je že preveč ukoreninila je ki svoji družini vse do voli, česar zelí. A. Lepe resnice mi razkladaš, pa kaj pomaga/ Svet zdaj tako vajen in ne ti, ne jez ga ne bova prenaredila. in prevec razsirila po kmetih in po mestib. Pojdi v nedeljo v Ljubljano, in vidil bos, kako je tudi tam. B. Prijatel! Ljubljane mi o tem nikar v misel ne jemlji! Saj to vsak tuji člověk koj zapazi, kadár v Ljubljano pride prida B. Vém, da ne. Vendar pametna beseda ni brez vsega V . v __• V « • Il • Se ni vès svet tako spačen. Poslušaj dve prigodbi 9 ktere ti bodo dokazale, da se dá na svetu vendar se kaj > opraviti; ena zadeva lišp, druga pijancevanje, od kte rega sem v lanakih „Novícah" govoril da se posebno zenstvo, naj je gosposko ali negospôsko, tako nosi, kakor da bi jih bili fabrikanti najeli, da nosijo njih blago na ogled kazat. V Ljubljani ne potrebujejo fa- V neke m kraji na Nemškem so se dekleta silo Uspale z oblačili iz tujih kra- jev y fantje so se pogovorili 5 da nobeden ne bo vzel druge v zakon kakor tako. ktera se z domaćim blagom nosi I a Její pomagalo je.—Na Francozkem je neki župan lani okli- (mogonšča), poronso (porončo) v frižinskih spomínkih* ? da nobeden ni dolžan plaćati, kar v kerčmi ob ne HH ■ m^Ě I deljab ali prazníeih med maso zapije in to je pomagalo 5 Pa ni zadosti, da smo že poznamlenja vol, tor, V oltar, Vol jap, Voltur, Voltreba našli, nahajamo se bolj kakor vse poprejsne se tako ojstre postave in globe; dva druga synoDyma in sicer na nekem kamnu, kteri je na nob en ker čmár noče zdaj med maso ne vina ne anja točití. „Pametna glava ta župan « Leskovcih najden bil, kakor Schoenleben (v omenj. knj. str pravi 5) Neven", in tako 222. V.) terdi. iíudi jez mislim, da s pametjo bi se dalo marsikaj napak èe odpraviti na svetu. J. Jažirk. I. O. M. Genio Loci A A. IBARCVS ltd. Tu je ime I vare as spet čistoslovensko od sanskrit Starozgodoyinski pomenki skega juv, juvan, sloveoski juv , juvenec, skraj- junec, latinski juvencus. Že večkrat smo rekli sans 9 Korant Kurent. m Basnosloven pretres od Davorina Terstenjaka. (Dalje). Ime Voltar nahajamo še v drugih polatinčenih obli da oblika ju se spremenjuje v slovenskem jeziku v i v tako je iz Juvarko postal Iv ark o. Ime je po korenikl in obliki slovensko. (Dalje sledí.) Zgodovinske drobtinčice leah in sicer spet na Cas" pravi 7 da knez G or sak je na > in ce imenujemo vprasanje: ali se srne spustiti v razpravo zastran znanih 4-členov ? dobil po telesrrafu sledeči kratki odg iz Petro dôbe ? ki je nezmerno veliko dobička naklonila Ijublj. mestu grada na Dunaj m drugim okolicam močirja, ne bo menda napcno, ako 1855 4 členov". In v „naj se podá v pretres (discussion") tiatih Fremdb." terdi daues ? da je V ze tudi an imenujemo drugo dôbo, ki obeta se večji dobiček, ker glezkemu in francozkemu poročniku došel zaukaz mm mm . - « V . a « ~ +m m m ___ • • 1 Vf. m M « f • t pridelkom na polji in senožetih njegovih se bo pri- naj se pridruzita pomenkom zastran miru družila še večja kup či ja s šoto za kurjavo. Gosp. dr. danj se teg 9 P Ijo ne smé ustavit ojsk se Orel je prerajtal, če se vsako leto za kurjavo peči opec nic, fabrik in hlaponov na železnici porabi 500.000 cen vlada je 5. t. m. odgovorila od 24. dec.,da ne spozná tri j an sk vladi Pruska na pismo d a j potrebe, tistih 100.000 tov šote, je ima, brez škode za kmetijstvo, ljubljansko vojakov za brambo Austrije na noge postaviti, kakor J 1 « * 1 v • • ^ rv I . fl i • rn A • «« JL! HA _ _ • 1 „ _______I _. 4 A i. __ * A a A1 je 34.000 oralov veliko mocirje za 659 let zadosti, doba — in tega smo popolnoma prepričani Tret ja v pogodbi 20. aprila zavezala. 10. t. m. je tudi sar bo pa tista j dinsk da stopila v zavezo z v • ko se bo drenaža razsirila po močirji. Ce bi Ljubljan- bo 15.000 vojakov poslala v Krim Angleži in Francozi m O m er -paša je iz cani Anglezi bili i V ze bi dobivali iz tega sveta velike zaklade, ki se dajo na dan spraviti le po drênazi po kteri edini se dá zamoriti močirje in prestvariti v suho zemljišče. Kar pa danes ni, bo čez leta gotovo. B a laki kamor se je sel z vojskovodji zaveznikovpo menkovat, spet nazaj v V přišel D • ▼ priča kuj ej v Terstu černogorskih poslancev,ki imajo priti pc nevesto k D m J spremljat na Cetinj Novičar iz mnogih krajev Dunajska c. k. visja sodnija je v nekem primerleji raz-sodila, da brezplačílni , samo z besedo izgovorjeni odpust kakega dolga ni velja ven in dolžnika ne odveze dolžnosti plačila; dedniki (erbf) imajo pred prireko (Einantwortung) pravico, od sodédnika c e 1 i v zapušćino dolžni znesek izterjati. Konec preteklega leta je bilo v vsem skupej za 7 milijo- nov 769.842 fl. ogerskih papirnatih t in deset med ljudstvom Deželno poglavarstvo doljne Austrije je 4. t. m. ponovilo oglas tište postave, po kteri ima vsak voznik na le v o voziti, in da, kadar se dva voza srečata, se ima vsak na levo ogniti. Pač treba bi bilo, da bi vsi ravnali: marsiktere nad- vozniki to vedili in se tudi po tem r; lege in nesreće bi ne bilo po cestahl Popotniki ki pri dej iz Krakove, pripovedujejo da G delavcov (večidel vojakov) delà na ondotni silo hitro spod rok, ker delavci delajo zdaj 30.000 ; delo gré noc dan cih 12 Ičije in zgornjega Ogerskega ur verstijo; za železnico potrebni les fie vozi iz Ga-Po zadnjem stevilu je zdej na Dunaji 2220 krajačev (žnidarjev), 2240 čevljarjev, /I ft • V é m ». ^ • « • V - ~______— V A . _ mm 136 rokovicarj 156 klobcarjev, 107 deznikarje j bu kvarjev 35, bukvotiskarjev privatnih 22 itd. verjeti, vendar je čista resnica, da se kaj tacega utegne dandanašnji še primeriti! 10. t. m. je šel neki mož iz Alteich-a na Parskem s svojo tašto k fajmoštru, da bi hudića iz njega izgnal, od kterega seje obsedenega mislil. Medpotjo se mu zdí, da mu hudič pravi, da ga ne bo pred zapustil, dokler starka ne bo mertva. Na to plane mož vès togoten nad svojo tašto in jo tako dolgo davi, da je kot mertva Mati Memo hiše pelje cesta v daljno stran , Mati gledat liodi na-njo dan na dan. Sin po njej odšel je, kam? tegà ne vé, Vé le to edino . da še za goré ? od nje dóma dan hodá do tod Da je Tam je naj raj' bila b nje božja pot Se ne navelića; dnovi le tekó, Mati ! kaj li čakaš ? Sina več ne bo ! Pa le hódi gledat na preljubi kraj , Gleda, pričakuje, kakor je do zdaj. pričaka ; pride sin m e m In ga res Kak jej srce tolèe! Nié se ni změnila — pravijo Kdo je vidil njeno poceno srcé? g o sp o d ga p 1 j u d j é P M. Valjavec 8tan kursa na Dunaji 17. januanja 1855. Obligacije deržavnega dolga / l 5 o \ 4 V: 4 3 o 2 r> v n 83 7 m 51 y; 8 8 8 fl. 2 y 413/4 Oblig. 5% odleta 1851 B94 ' Oblig, zemljis. odkupa 5°/0 79 v r> r> Y) r> Esterhaz. srećke po 40 fl. 20 20 10 Windisgrac. Waldstein. » v " 99 Keglevičeve „ „ Cesarski cekini. . » v v s2 y4 fl 283 28 v i 4 r> 4 » Skoraj ni Zájem od leta 1834 232 y n 55 r 1839 120' 2 W 2 W z loterijo od leta 1854 • 1021 H1/* x . 5 fl. 55 Napoleondor (20 frankov) 9 fl. 54 Suverendor .......17 fl. 15 Ruski imperial.....10 fl. 9 Pruski Fridrihsdor . . .;10fl.40 Angležki suverendor . . 12 fl. 21 M narodni od leta 1854 J Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 28 fl. Loterijne srećke : V Terstu 17. ianuariia 1855: 5. 54. 62. 42. 12 Prihodnj čkanj v Terstu bo 31 Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in záložník : Jožef Bláznit.