vek dan is pramfcov .obot, nodoH . moj «xctpt Ssturdan, »■■^.y, and Holidays PROSVETA » -v « GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' Uredniški In uprsvnlškl prostori: 1697 South Lawndals Art. Office of Publication: 1657 South Lawadale Am Tslsphons, Rockwell 4904 ,rw xxxvui Cmm /lata )• 164)0 •SSSftLS'S: S^cSiilS S 55lrSnn?5r CHICAGO 23. ILU PONDELJEK. 24. JUNIJA (JUNE as), 1948 Subscription $8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 122 Acceptance for mailing it special rite of postage providod fortasection UOS. Act of Oct t, 1917, authorised on June 4, 1918 Hitov revidiral stališče glede taja mirovne konference im o odpoklicu icijtkih čet iz Bolgarije in Italije tanovitev SVE- rA POSLANIKOV 23. jun.—Ruski zunanji er Molotov je prvič na-da ne bo vodil opozicije sklicanju mirovne konfe-reprezentantov 21 zavez-držav pred dosego popol-iporazuma o vseh spornih njih, ki se tičejo pogodb ižene osiščne države. Imeriški državni tajnik i je ponovno predlagal, naj ovna konferenca prične 15. Molotov ni vztrajal pri iri, da morajo zunanji miniti vsa sporna vprašanja, i pa je naglasil, da bodo čla-gove delegacije študirali ta aja in dali odgovor pri-Dji petek. Eno izmed spor-vprasanj je usoda Trsta, pa italijanske kolonije v « 22. jun. — Zastoj na enci zunanjih ministrov velesil je bil zlomljen na dramatičnih sejah v lu-irški palači. Sprejetih je več zaključkov, nanašajo-! na samo na mirovno po-i za Italijo, temveč tudi na 'e za balkanske države. m sta omogočili Rusija trika z vzajemnimi kon- btt "zaključek, je italijanskih kolonij v odloži za eno leto, če se ri ne bodo mogli sporazuma tej .konferenci. V tem naj velika četverica sestavi glede poverjeništva. Če lo prizadevanja izjalovila, vprašanje poverjeništva ši v rešitev organizaciji nih narodov. tska Rusija je dala zago-da bo odpoklicala vojaške Bolgarije v 90 dneh po itvi mirovne pogodbe z »jo. Amerika in Velika ija sta tudi dali zagotovi-bosta odpoklicali čete iz v »0 dneh po sklenitvi ne pogodbe z Italijo. Ru-* predlagala ustanovitev poslanikov štirih velesil v »naj bi reševal vse sporne v enem letu po skle-Pogodbe 7. Italijo. Ruski »i«ni predlog sta takoj l« ameriški državni taj-'rnt'8 »n britski zunanji r Bevin. »ključki so prvi vidni u-»onference zunanjih mi-Dvignilo se je upanje, tudi vprašanji glede 'rt*a m italijanskih kolo-™*ni Izgleda, da bo Molo-£r»J*l pri zahtevi, da moliti Jugoslavija. *°v J« zvrnil predlog *a zunanjega ministra Je bil izvoljen za francoske vlade, da V*11!« odstopiti Franciji J* Tende, Brigue in ^ Dejal je, da mora-^»Iiiani reprezentanti • bodo Uhko povedali morajo te pokra- Pod Italijo. * pieoiajjal strogo T 'n »nolk o dukuzijah toda naletel je na /JT.^h ministrih, a r "k''1'' nl zrumo' ki Kn * Bevin ugladil pot J1^ "dpoklica čet * hal,je ^ JWU/IJ je llqloltf * ltalijansko ljud-'-•rad, zavla-ameriških In 0^2^'Jikih čet iz Ita-a'|.r * Uročila, da A. a , tališča v 1 Ultv«rjajo vtis, Protiraketirski načrt sprejet Težke kuni za kršitelje določene Waahington, D. C.. 22. jun. — Senat je sprejel protiraketirski* načrt kljub opoziciji delavskih unij. Avtor načrta je kongres-nik Hobbs, demokrat iz Alaba-me. Načrt je bil prej sprejet v nižji zbornici in je bil po sprejetju v senatu poslan predsedniku v podpis. Načrt določa strogo kontrolo unij. Provizije prepoveduje u-nijska nasilja in izsiljevanja v področju meddržavne trgovine. Delavski voditelji trdijo, da načrt ne bo odpravil raketirstva, temveč ga ščitil. Označili so ga za protidelavsko zakonodajo. Načrt določa maksimalno kazen 20 let zapora in plačitev $10,000 za kršilce. V nižji kongresni zbornici je bil sprejet pred šestimi meseci. Clark napadel komuniete in fašiste Chicago, 22. jun. — Federalni justični tajnik Clark je v svojem govoru pred člani Zveze čika-ških 9dvetnikov udrihal po ko^ munistih in fašistih. Dejal je, da so prežeti s tujo ideologijo in meriikega ljudstva. Eden obiskal predsednika Trumana Washington, D. C., 22. jun. — Anthony Eden, bivši britski zunanji minister, je obiskal predsednika Trumana v Beli hiii. Obisk je trajal eno uro. Eden je potem dejal, da je izročil Tru-manu poslanico "dobre volje" od Winstona Churchill*, bivšega premierja. Kitajska imenovala novega poelanika Nanking, Kitajska, 22. jun. — Dr. V. K. Koo je bil imenovan -za novega kitajskega poslanika v Ameriki, pravi naznanilo zunanjega ministra. , On je prej reprezentiral Kitajsko kot poslanik v Franciji in Angliji. Stavka kavčukarskih delavcev končana Akron, O., 22. jun. — Stavka proti Firestone Tire & Rubber Co., ki je bila oklicana pred šestimi dnevi, je bila včeraj končana. Dosežen je bil sporazum med unijo CIO In kompanijo. V stavki je bilo udeleženih čez šest tisoč delavcev. Domače vesti Iščejo sorodnike Milwaukee.—Sorodniki v starem kraju bi radi izvedeli za brata Louisa in Jerneja TCeše, doma iz vasi Koluderje, pošta Št. Janž, Dolenjsko. Menda živita nekje v Pennsylvaniji. Za več informacij naj pišeta na naslov: Stanley Uršič, 430 So. 3rd St., Milwaukee 4, Wis. Na isti naslov in v isto svrho naj piše tudi Joseph Repovž, doma od Št. Janža. On je živel ali še živi v Kokomu, Ind. Se ubil s avtom San Francisco, Cal. — Philip Kolar, sin družine Filip Kolar, se je smrtno ponesrečil v avtni nezgodi. Star je bil 22 let in se je nahajal doma na vojaškem dopuBtu za pet dni. Do nesreče je prišlo tretji dan njegovega dopusta. Zapušča štiri brate in sestro. Is Clevelanda / Cleveland.—Po dolgi bolezni je v Collinwoodu umrl Anton Eksplozija v hotelu; sedem ubitih Dallas, Tex., 22. jun. — Sedem ljudi je bilo ubitih in nsjmanj 41 ranjenih pri eksploziji, ki je nastala v hotelu Baker v središču mesta. Vzrok eksplozije še ni ugotovljen. ds bodo ameriške čete še dolgo ostale v Italiji. Byrnes je odgovoril, ds ne ve ničesar o takih poročilih. Omenil je, da tudi on dobiva poročila o aktivnostih ruskih čet v Avstraliji. Rumunijl in Bolgariji, toda on ve iz izkušenj. da so poročila dostikrat zavsjalna bi neresnična. Po daljši razpravi je bil sprejet ruski predlog glede ustanovitve sveta poslanikov, repre-zentantov štirih veleeil. v Rimu Ti naj bi bili nekakšni zavezniški nadzorniki v Italiji po pod-pisu mirovne pogodbe. gunj na Gorenjskem, v Ameriki 34 let. Bil je član društva Car niole Tent in SDZ. Tukaj za pušča ženo, hčerko, bratranca in dve sestrični. — V Osteopatskl kliniki se nahaja Albert Jeler-čič if Collinwooda, ki se je moral podvreči operaciji.—Pri družini William Bevčlč so se dgla-sile rojenice in pustile hčerko. Vojaško sodišče zavrnilo apel Nemke Nuernberg, Nemčija, 22. jun. — Erika Krebs, dekle Iz Mona-kova, je zaman apelirala na a-meriško vojaško sodišče, naj jo spozna za krivo umora ameriškega vojaka Roberta E. Flanningana, s katerim je imela intimne odnoŠaje In je nosna. Umorila ga je, ko se je odločil za povrstek k svoji ženi in otroku v Peorljl, 111. Vojaško sodišče je zahtevalo vso evidenco. Prosekutor William Canfield je zahteval smrtno kazen, dasi je gotovo, da Nemka ne bo, če bo spoznana za krivo, obešena, dokler ne bo rodila otroka. Bidault skuša formirati vlado , .11 y f Velike demonstracije v Parizu • Paris. 22. jun. -r- Georges Bi-dault se trudi v prizadevanjih za formiranje nove vlade. Naletel je na potežkoče zaradi opozicije komunistov? ki so izjavili, da ne bodo sprejeli nobene pozicije. > Komunisti in Zveza francoskih strokovnih unij so organizirali velike demonstracije v Parizu. Trajale se štiri ure in u-deležilo se jih je&z 200,000 ljudi. Prepevali so Internacionalo in kričali: "Ne maramo predsedniške diktature!" in "Preprečimo dvig fašizma v Franciji!" Demonstracije so bile opozorilo Bidaultu, da bo Imel težko delo pri formiranju vlade brez sodelovanja In podpore komunistov, ki tvorijo dkigo najmočnejšo stranko v Franciji. Delavci v pariških tovarnah so odložili orodje »eno uro pred časom, da so se lahko udeležili demonstracij. Demonstrantom so se pridružili oelo vojaki, mornarji in policaji. Na balkonu poslopja,-v katerem je glavni stan komunistične stranke, so stali Maurice Thorez, JacqQes ljl te stranke, iiLjIwdravljali demonstrante. J Vadnal, doma iz vasi Koča pri^Duclos in Andre Marty, vodite-Slavni, v Ameriki 36 let. Svo-ječasno je bil zelo aktiven na kulturnem in dramskem polju. Bil je delničar Delavskega doma na Waterloo rd. Tukaj zapušča ženo Anno, štiri sinove, ki so znani godbeniki, hčer Valerijo, poročeno Fortuna, dva vnuka, brata Franka In veliko sorodnikov, v starem kraju pa brata Kanadski Iftmunist Rose obsoj/m Pobil je iett Zaloge mesa v Chicagu se črpajo Chicago, 22. jun. — Velike klavnlške kompanije so naznanile, da se zaloge mesa naglo črpajo In da družine ne bodo mogle dobiti mesa v prihodnih desetih dneh. Farmarji nočejo prodajati živine kompanijam v pričakovanju, da bode stropne cene preklicane 30. junija in da bodo potem dobili več denarja za živino. Več tisoč klavnfckih delavcev je bilo odslovljenlh v zadnjih dneh. S peer razkril zaroto proti Hitlmrju Nuernberg, Nemčija., 22 jun. — Albert Speer, bi vil nemški munilijski minister, je pr^ zavezniškim vojaškim tribuna lom razkril, da je nameraval umoriti Hitlerja s strupenim plinom v marcu preteklega leta, toda poskus se je izjalovil Speer je eden med vodilnimi nadeti, ki Montreal, Kanada. 22. jun. — Komunist in član parlamenta Fred Rose je bil obsojen na šest let zapora. Spoznan je bil za krivega, da je imel zveze i člani ruskega šplonskega krožka in da jim je dajal informacije o atomski energiji. Rose bo prišel ponovno pred sodišče v septembru na obtožbo kršenja zakona proti špionaŽi. Njegovi zagovorniki so naznanili, da bodo vložili priziv proti obsodbi. Prej je bil obsojen na obtožbo špionaže v prilog Rusiji, Edward Mazerall. On je bil v službi vladnega raziskavalnega oddelka kot inženir. Obsojen je bil na štiri leta ječe. /£mma Volkin je bila obsojena na šest mesecev zspora zaradi žaljenja sodišča, štirje drugi obtoženci pa na tri mesece vsak, ker niso hoteli odgovarjati na stavljena jim vprašanja. Cene mehkemu premogu zvišane Washington, D C., 22. jun. — Urad administracije cen je sank cioniral zvišanje cen mehkemu premogu za 40 in pol centa na tono. Premogovniki so še vedno pod vladno kontrolo, toda pričakuje se, da bodo kmalu vrnjeni lastnikom. Besednik operstor-jev je dejal, da zvišanje cei*ne bo krilo večjih produkcijskih stroškov, ki so posledica zvišanja plač rudarjem na podlagi nove pogodbe, katero je vlada skleni la z rudarsko unijo UMWA. DINIC PRIZNAL . SODELOVANJE S SOVRAŽNIKI Američanka Ruth Mitchell omenjena na obravnavi v Belgradu BIVŠI 2UPAN JOVA-NOVIC ZASLISAN Bolflrad, 22. jun. — Tanasija Dinič, notranji minister v vladi Milana Nediča, Hitlerjeva lutke, v Belgradu, je na obravnavi pred vojaškim sodiščem priznal sodelovanje z Nemci, sovražniki Jugoslavije. "V tem Času kola-boracije z Nemci sem bil prepričan, da mi bodo Nemci zaupali in da bom lahko pomagal srbskemu ljudstvu," je dejal. "Zdaj vidim, da sem se motil. Žal mi je za vse, kar sem storil. Izvršil sem velike zločine in ne maram več živeti." Vellbor Jonič, prosvetni minister v lutkarski Nediče^ vladi, je zanikal krivdo in naglašal, da je nedolžen." Bil je najbolj agresiven Izmed vseh obtožen-, cev, ki so bili doslej zaslišani. "Priznam, da sem storil nekatere napake, toda moja vest je Čista," je dejal. Jonič je zanikal izjavo, da se je poučeval fašizem v jugoslovanskih šolah, ko je bil on prosvetni minister. Dejal je, da so Nemci diktirali vzgojne smernice. Na vprašanje toiltelj-stva, zakaj je Iskal zavetje v samostanu po begu Is Belgrade, je odgovoril'. "Postati eetrw betel menih. Čital sem o atomski bombi in to ml Je šlo na živce," Belgrad, 22. jun. -»Američanka Ruth Mitchell, sestra pokojnega generala Williama Mitchel-la, je bila omenjena na obravnavi proti generalu Mihajlovlču in 23 drugim, ki «o obtoženi iz-dajatva in kolaboracije z Nemci In Italijani, sovražniki Jugoslavije, v teku vojne. Obravnavs se vrši pred vojaškim sodiščem. Tožitelj Miloš Minlč Je pokazal sliko Američanke obtožencu Dragomiru Jovanoviču in gs vprašal, če jo pozna. Odgovoril je, da jo pozna kot žensko, lei je obiskala glavni stan nemških gestapovcev v Belgradu v avgustu 1. 1941. Jovanovič je bil Župan v Belgradu, policijski šef in načelnik srbske tajne in zaščitne policije v času nemške okupacije. On je priznal, da je odredil reprlss-lije proti svojim rojakom, ker so nspadsli in pobijali njegove policaje in da se je boril proti psrtizanom ter komunistom. Jovanovič je odredil smrtne kszni za one, ki so nudili zavetje psrtizanom. Dejal Je, da je skušal pomagati svojemu ljudstvu. Pri-znsl le, ds Je poslal več tisoč Srbov v Nemčijo in koncentrs-cijska taborišča, v katerih jih je mnogo umrlo zaradi mučenja in stradanja. Ruth Mijtchell je podpirala Mi-hsjloviČs in njegove četnlke. Jovanovič je dejal, da Jo je večkrat videl na Bledu v Sloveniji in v Belgradu. Glavni stan gestapovcev v Belgradu je obiska la v Vodja indijske stranke aretiran Akcija o britskem načrtu odložena 0 New Delhi. Indija. 22. jun. — Jawaharlal Nehru, vodja kongresne (nacionalistične) stranke, je bil aretiran, ko Je skušal prekoračiti mejo drŽave Kašmir, v kateri je bil rojen. Neki stražnik, ga je ranil z bajonetom na meji. Člani vodilnega odbora stranke so zaradi aretacije odložili akcijo o britskem načrtu glede ustanovitve medčasne vlade v Indiji. Načrt je sestavila ln ga predložila voditeljem Indijskih strank v odobritev britska kabinetna misija. Maulana Azad, predsednik kongresne stranke, je dejal, da se seja vodilnega odbora ne bo vršila, dokler se Nehru ne vrne. Bahadur Kak, predsednik kaš-mlrske vlade, je Izjavil, da se Nehru lahko vrne v brltsko Indijo, kadar hoče. Mohandas Gandhi, duhovni vodja kongresne strsnke, je naznanil, da bo poslal protest zaradi aretacije Nehruja brltske-mu podkralju Wavellu z zahtevo, naj odstavi predsednika kaš-mlrske vlade. Pred aretacijo se je pojavil optimizem, da bo kongresna stranka odobrila britski načrt, sedaj pa prevladuje pesimizem. Voditelji Muslimanske lige so zavrnili predlog, naj bi kongresna stranka dobila dva sedeža več kot muslimani v medčasnl vladi. Amerika naj obdrži 'AJtUkJ , tajnosti Zavreči ne sme orožja proti agresiji Washington. D. Cm 22. jun.— Izjava Bernarda Barucha, da Je Amerika pripravljena deliti tajnosti produkcije atomske bombe ln energije s drugimi dria-vami pod gotovimi pogoji ln garancijami, nl dobila zadovoljivega odmeva v kongresu. Nekateri senatorji In kongres-nlkl so izjavili, da bi Amerika storila kardinalno napako, če bi se odpovedala atomski bombi kot orožju, ki je garancija njene varnosti pred agresijo. Ob dolžlll so Trumanpvo administracijo, ds nsmerava razkriti tsjnosti brez odobritve konare-»s. Ts potezs Je v bistvu W daljnja koncesija sovjetski Rusiji. Sens tor Brooks, republikanec lz Illinoisa, Je v svojem govoru nsglašal potrebo skrajne prevld nostl. "Beruchoyo poročilo," Je dejsl, "Izraža visoke Idesle, Take ideale Izrsža tudi Atlantski čsrter. Moramo biti hvaležni, ker Je Amerika l/našla atomsko bombo. To naj tudi drži, dokler ne lxi dobila zagotovila, da bodo druge države storile vse, kar bodo mogle, glede garancije zaščite pravic manjšinam. To morajo dokazati z dejanji, ne z besedami. Atomske bomba mors ščititi svobodoljubna Ijud- Svedska se hoče pridruiiti Zdrulenim\ narodom Stockholm, Švedska, 22 Jun. — Prvi korak, da ae Švedska pridruži organizaciji Združenih narodov, je bil storjen v parlamentu. Ustanovljen je bil posebni odbor, ki bo v imenu vlade vložil aplikacijo za Sprejetje švedske v organizacijo. Švedska vlada Je naznanila, da je pri-j prsvljens prispevati svoj delež se morajo zagovarjati pred trt- j v pi izadwanjlh za vzdrževanje bunalom kot vojni zločinci. 'svetovnega miru. stvs." Senetor Bridges, republikanec iz New Hsmpshlra, je tudi sva ril svoje kolege pred sprejetjem Trumsnove admlntstracl poveljnika enote ČMnlkov "Morsmo biti previdni," je Jovsnovlč je nsjbolj obsovra- . «Ng|titj ne «memo prožen človek v Jugoslaviji. Pred ^ gotovih grup In orga sodiščem Je Izjavil, da ga jr j" nov kj /agovarjsjo Interese gosiovsnska vlada I. 1938 poalala j ,JruKjh drtav Ml In svet ve, ds v Nemčijo z naročilom, naj skle )r atomska bomba varna v naših ne dogovor fned jugoelovsnsko r (kah ft|ut|ja nam n* bo pri in nemško pMteijo Policaji nr|j0 prot( načrtu kontrole a da sta na seetsnku sestavila na- tomske energije. Avtor načrta črte glede napadov na partizan- srnstor MrMshon. Izjavila sko armado maršala Tita. i je, "da kontrola stomske ener KOMPROMIS 0 VOJAŠKI K0NSKR1P-CIJI DOSEŽEN Podaljšanje veljavnosti nabornega zakona do 31, marca ' SEDEM MILIJARD ZA ARMADO Washington. D. C.. 22. jun. — Po dolgem prepiranju o vojaški konskripciji so se člani konferenčnega odseka ob4h kongresnih zbornic sporazumeli in odobrili kompromisni načrt, da so vsi moški v starosti 19 do 45 let podvrženi vojaški sluibl. Izjema velja za fante, ki so stari 18 let. f Obe kongresni sbornici morata odobriti kompromisni načrt, preden bo poslan v podpis predsedniku Trumanu. člani nižje zbornice bodo prvi glasovali o načrtu. Ta določa tudi podaljšanje veljavnosti nabornega zakona do 31, marca prihodnjega leta. Besednik vojnega departments je dejal, da je kompromisni načrt pomanjkljiv. Department je proti Izjemi za fante v starosti 18 let. Obseg armade je bil na podlagi prej sprejetesa uačrta omejen na 1,580,000 »tevl-lo se mora znižat! rk.070,000 do Julljs prihodnjega Mornarica je omejena na 558,000 mož, zbori pomorttakov pa na 108,000 mož. Isjemščlne veljajo zs očete. Sprejet je bil načrt glede svitanje plače vojakom f namenom, da se bo več prostovoljcev prijavilo za službo v armadi. Lttnl stroški vzdrževanja oboroženih sil se bodo zaradi zvišanja plače povečali za $632,000,000. Kongresni odsek z* sproprladje je odobril pc«Htfun sa vsdr-tavanje armade v fsdti čez sedem milijard dolarjev. Od te naj bi šlo $375,000,000 sa financiranje atomskih raslskav. General Thomas T. Handy, pomožni šef generalnega štaba, Je dejal pred člani odseka, da bo armada lahko mobUUlrala silo 4,500,000 mož v enem letu. Ta bo pripravljena in Isveibana, če izbruhne nova vojna. Pred odsekom Je nastopil tudi general Eisenhower, šef gene-islnega štaba, On je predlagal zvišanje apropriacij sa financiranje atomskih raziskav, zaeno pa je naglasil, da Amerika ne sme deliti stomskih tajnosti s drugimi državami. Vineon potrjen kot načelnik sodišča | Washington, D. C., 22. Jun. — Senst Je soglasno potrdil imenovanje K. M Vinsona sa načelnika federalnega vrhovnega sodi-šča Ta pozicija je bila izpraznjena, ko je umrl Harlan F. Stone. Vinson je bil doslej fe-derslni zakladnik. Senat je potrdil tudi imenovanje Johna W. Snyderja, bankirja lz St. Louisa, Mo, zs federalnega zakladnika, kakor tudi imenovanje Paula V. McNutta za ameriškega poslanika ns Filipinih. On je zdaj vrhovni smerlškl komisar v Manili. glavnemu mestu Filipinskih otokov. Volitve v ruski okupacijski coni Berlin, 22 jun. — Sovjetska vojaška vlad« je naznanila, da se bodo volitve v ruski okupatorski coni vršile v septembru. Nemci, ki so imeli važne pozicije v nacljskl strsnki, ne bodo volili. Rusi so Jim vzeli volilno prsvico. gije ograža naš sistem privatne inicistlve In »vobodnega podjetništva." . ___* PROSVETA ' THE ENLIGHTENMENT GLASILO m LASTNINA SLOVENSKE NARODNE JEDNOTE Organ ol tM, piHIthti) by IloTMM National PODPORNE Naročnina m Zdruiene driav« (ima na lote. $3.00 aa pol loia. II.50 sa četrt letaj 07 JO aa oalo lato. »3 71 aa pol letaj aa Subscription rateei ) in Chicago is fee the United Statea (< Chicago end Cioero 9749 per per yeer. Can« oglasov po dogovoru. -RokopUi dopiaoT in členkov se ne vračajo. Rokopisi literarno vsebino (črtiee, povesit pesmi ltd.) se vrnejo poiUJaielJu le v slučaju, če Je prOoftU Advertising rates on agreement and unsolicited articles will not ■Manuscripts ci be returned. Other such as stories, plays, poems, etc« will be returned le ipsnlod by self-sddreasod end ttsmped envelope. > Naslov na vse. kar Ima stik s listami PROSVETA 2107-SO So. Lewndale Ava.. Chicago, Illinois oni 7 Mednarodna kontrola atomske energije Odkar sta na Japonsko treščili dve atomski bombi in spremenili mesti HlroŠfmo fn Nagasaki v prah, okrog 300,000 ljudi pa pognali v "večna lovllča", se je svet znašel na pragu nove, atomake dobe. Človek Je končno iznašel sredstvo, s katerim se lahko dobesedno pokonča, kajti proti atomski bombi ni obrambe. Tega mnenja so danes vsi znanstveniki. Človek je pogledal in posegel bolj globoko v skrivnosti Narave kot je dobro zanj. Danes se z atomsko bombo ponaša le Amerika, toda je le vprašanje Časa, nekaj let, ko bodo z njo razpolagale tudi druge industrijske države, posebno pa Rusija, Kanada in Anglija sicer že danes poznata "know-how", kajti njuni znanstveniki so sodelovali in ša danes sodelujejo pri "manhaUnskem projektu", ki je iznašel atomsko bombo. Od Amerike sta samo toliko v ozadju, da nimata ša tovarn za izdelavo teh bomb, toda imata vsa tehniške načrte. Kanada poseduje tudi uranijsko rudo, iz katere Amerika še danes izdeluje atomske bombe. Znano ja tudi, da Rusija mrzlično deluje, da prida čim prej do atomske bomba; edino, kar je še misUrij, Ja vprašanje, koliko daleč Je že prišla s sVojimi eksperimenti. Atomski znanatveniki so vsekakor mnenja, da je ne bo vzalo več kot pet let. Sigurno se bodo tej vseuničevalni "igrači"*posvetila tudi druge, manjše država, ako ne bo ustavljena sedanja oboroževalna tekma in produkcija atomske energije podvržena svetovni kontroli. To ali pa uničenja; druge poti nI. * Naravno ja, da je tako epohaln^ iznajdba kot ja atomska bomba In sprortitev atomske energije v destruktivna svrhe povzročila še večjo zmedo doma, v svetovni politiki pa pravo živčno vojno. Brez dvoma je to veliko odgovorno za veliko napetost med Ruaijo ln zapadnlm svetom, čeprav to ni edinj vzrok. Ta iznajdba je povzročila veliko Živčno vojno V resnici tudi doma, posebno pa med atomskimi znanstveniki, ki se v polni meri zavadajo njenega ultimnega pomena—v resnici bolj kot pa konservativni politiki ali profesionalni militarist!. Slednji vidijo v atomski bombi predvsem izborno uničevalno sredstvo in njim gre predvsem za to, da imajo čim več atomskih bomb. To je pač naravno pri ljudeh, ki so posvetili svoje življanje-destrukctji,. Da niso ameriški atomski znanstveniki organizirali tako velike vzgojevalne kampanje, bi bila bodočnost še bolj temna in svet lahko valiko korakov bližje totalni destrukciji. V tem primeru pi J>ili militarist! skoraj gotovo dobili kontrolo nad atomsko enargljo; sploh je zalo malo manjkalo, da še to nI zgodilo, kajti lanako jasen so imeli na svoji strani Belo hišo ln pretežno večino kongresa. To so predvsem preprečili atomski znanstveniki s pomočjo mala skupina senatorjev, ki je pod vodstvom senatorja McMahona pričala z obširno preiskavo in dala znanstvenikom vso priliko, da so deželo lahko informirali o strahovitem pomenu te iznajdbe. Pri tem so jim seveda pomagali tudi mnogi lajtkl—časnikarji in drugi. In tako Je senat zadnjič po kratki debati sprajal tako zvani Mc-Mahonov zakonski osnutek za civilno kontrolo atomska energije. Maj se osnutek nahaja pred nižjo zbornico, kjer ima več nasprotnikov. Na podlagi tega osnutka bo kontrolirala vso atomsko industrijo zvetna atomska komlalja, sastoječa iz petih članov-clvlllstov. Generalni štab bo Imel le posvetovalni glas v zadevah, ki se bodo tikala vojaških zadev—atomake bomb* etc. Na podlagi tega osnutka je zagotovljena nemotena znanstvena raziskava in publiciranje znanstvenih informacij na področju atomske energije. Vojaške tajnoatl bodo seveda še vedno ostale tajnosti, toda atomska vada vsled tega ne bo trpela ln bo lahko obrnila to epohalno Iznajdbo, največjo vseh časov, v dobrobit človeštva, predvsem v zdravstvene ln Industrijske svrhe. * Na drugI str#nl Ja Amerika zadnje dni storila velik korak, sploh naravnost revolucionaren korak tudi na mednarodni pozornici s predložitvijo svojega načrta za strogo svetovno kontrolo vse produkcije stomske energija od kopanja In iskanja surovega materiala —uranijske rude in torta—do ugotovljenega produkta. Ta načrt je predložil na prvi seji atomske komisije Združenih narodov Bernard M Baruch, zastopnik Amerike ln znani wallstreetskl bankir. On je z eno nogo že v grobu—star je 75 let—toda njegov govor, v katerem je podal U načrt, je temeljit in klaalčen. Ta načrt določa ustanovitev avetovne atomska avtoritete, ki bi Imela popoln monopol nad vsem izdelovanjem stomske energija od atomskih rudnin do atomakth laboratorijev ln atomakih tovarn. Izdelovanje atomskih bomb bi bilo strogo prepovedano—to pravico bi imela le U svetovna avtoriteta. Produkcija atomake energije bi bila dovoljena le za civilne potrebe ali svrhe, sevada pod nadzorstvom svetovne avtoritete Predvsem bi vse atomske rudnine Št-rom sveta prešle pod njeno domeno, kakor tudi lakanje Istih Pro-dukcijs atomske energije bi bila decentralizirana po državah in pod tnipekcijo te avtoritete. Kazen za kršitev zakonov ali odredb te svetovne avtoritete bi bila Uko stroga kot bi hotele driave, članice te avtoritete. V tej avtoriteti ali svetovni atomski organizaciji bi ne Imela nobena država pravice do veta Ta načrt gre še dalj in predvideva mednarodno kontrolo tudi j, debla na kup. Še sa-vemo, kdaj je poldne in nahrbtnike odpremo 0 okrog ognja. Potem 1 sadno drevje. Še dve lamo, strižemo, vlačimo o. ko prične prav na deževati. Mokri smo že nehati. Pa ni nobeden obraza, čeprav je dež. udarniki, mi tekmujete obveznosti moramo iz- « čez smo premočeni, ko »o do kamionov. Kar brž d spet nazaj v Novo me- Blažič. hno i« Apaške doline grički—na gosto zasejene gorice obkrožajo z juga «po Apaško kotlino, izza nam zjutraj posije sonce prinaša topel pozdrav, i strani meji našo kot-ura in žal nam meji tudi ^-Po sredini kotline je ravnina, ki je popisana z i katere so že večinoma K- Ko gledam vse to Polje in bogastvo te lepe, zemlje iz katere klije fcvljenje prebujajoče se i. mi je pri srcu toplo kot « » pritisne pfctere . na prsi te lepe, velike, ploden«« so po njej nasejane lepi pritlični, toda 11 domovi, ki povišajo narave v neskončnost, da nam Slovencem nu-•^'Ja vso ljubezen. Vsa , strm'm v to divno J' ln *d» » mi, da čujem srečni pozdrav "Ah, prišli ste! ** tte. otroci moji! Po-vaša za ceno ve-ln ostanem vaša'" borca-partizana, tu rV;:idJ' hodita po ■Jivah; irca * Kk|anjljo ■ • ]am ji. partizanska 1 otroci Bfck^ '1 tako hiti in TaVV^Je. O/,mina ■^domovi kopljejo fe- Delo na--T^re h,t,o od rok. * složni, ln ikoro v^ vrtove. gS**^" Innm EST1 **** ^tl nafta -Z mora biti aW-.V ' Vs* obdelano! *** Ponos! Rotpodinje ne zaostajajo^ za mladino. Udarniško so čistile svoje nove domove in v kratkem času je izginila iz njih vsaks sled švabskega zatiralca. Imamo tudi že svoje organizacij?. Posebno delovna je naša mladina in AFŽ, ki po največ vaseh Apašk? kotline skupno delujeta. Žene iz Konjišč se ves čas posebno odlikujejo. Žene in mladina iz Konjišč so napovedale prvomajsko tekmovanje ostalim vasem Apaške kotline. V tekmovanje mislijo vnesti obnovo deloma porušene, zapuščene hiše, da jo pripravijo za prosvetni dom; pomoč potrebnim, čimbolj negovati našo zemljo in skrbneje obdelati vsak košček; povečati kulturno prosvetno gibanje in mu posvetiti vse svoje moči, Sigurni smo, da bo naša kotlina zaslovela prav kmalu, kot zares lepa, zares dobra, da bo postala vredna imena, ki smo ji ga dali po našem voditelju maršalu Titu. Ko bo vse urejeno, ko bodo izvršeni načrti, ki smo si jih zadali, jo bomo javno proglasili za Titovo; med seboj pa jo imenujemo tako sedaj. Pakiž Magda, Gor. Konj išče. Vaa Prologe bo dobila električno luč Vsi prebivalci krajevnega LO Prelogje (okraj slovenske Konjice) težko in z veseljem pričakujejo dan, ko bo jao njihovih hišah zagorela električna luč. Da, dobili bodo v svojo vas električno luč in lepa ter velika bo zavest, da so k temu pripomogli oni sami s svojim delom. Z veseljem kopljejo jame in postavljajo električne drogove, saj vedo, da delajo zase in svoje otroke. Zgodaj zjutraj vstajajo in ?redo udarniško na delo, da bo čimprej izgotovljena elektrifikacija njihove vasi. A vsi se na Salost še ne zavedajo kako velika pridobitev bo to zanje, za njihovo vas. Še se najt^ejo taki, ki ne vidijo velike važnosti električne nspeljave in nezaup-no gledajo na ostale, ki se trudijo in delajo v svojo in njihovo korist. Spoznali bodo pa kmalu, da niso, mislili in delali Drav in žal jim bo. Električna luč po naših vaseh je dokaz, da se tudi naše vasi prebujajo, da tudi naš kmet gre z novim časom naprej. Mladenka Iz Prelog. Smokuč pod Stolom Drage čitateljice in čitatelji naj nikar ne mislijo, da organizacija AFŽ pri nas spi, ker se nič ne oglasimo. Danes bi Vam rade pokazale malo naše življenje. , V naši vasi ima organizacija AFŽ 57 članic. Redno vsakih 14 dni ima sestartek. Danes se zberemo pri tej, drugič zopet v hiši druge članice. Na teh naših se-ttankih je res prav prijetno življenje. Ko so prečltani razni važni dopisi, ki jih sprejme organizacija tekom 14 dni, nam poda tovarlšlca, ki je najbolje podkovana v nq}i politični situaciji, nekaj najvažnejših točk Iz pplitike. Nato pa se med seboj ppmenimo prav v vsem, kar se tiče naštga gospodinjstva ln gospodarstva. Druga drugi poma gamo z nasveti, pa tudi pri de lu. Vse se že vnaprej veselimo teh naših sestankov, zlasti pa seveda takrat, kadar vemo. da se bodo delile nsksznice za sukanec, nogavice I. dr., takrat pa pri sestanku prav gotovo nobe ne ne manjka. Za naš praznik 8. marca smo imele lepo uspelo prireditev z dramatično igro in pevskimi točkami. Cisti dobiček vseh ns-Ifh prireditev poklonimo invalidom ln sirotam ter vdovam pad lih borcev, Tudi pri udarniškem delu se pridno udeistvujemo. Zadnjič smo se zbrale ln povabile k delu tudi može in skupno očistile ks na 1 i za rijo In ceste ter sploh vso vas. To je bilo veselo. St. F. Slovan j a vaa pri Ptuju £ življenjem v naravi se pro-buja tudi politično življenje v naši vasi. Naši vaščani so začeli uvidevati, da imamo ljudsko oblast, ki pa bo res ljudska oblast samo takrat, ko bo vso ljud stvo res sodelovalo v njej. ZMS smo radi neaktivnosti dosedanje sejiretarke, katera je sama na sestanku izjavila da noče sodelovati, izvolili novi odbor ZMS s tov. Uleš Marico kot sekretarko na čelu. Tej ne bo preveč, delati v mladinski organizaciji, ker ve, da je častno delati na političnem in prosvetnem polju, sramotno pa sedeti do polnoči v gostilni pri "Štefanu" vina, kar na žalost Še dopuščajo nekatere matere. Tudi odbor OF smo reorganizirali. Soglasno je bil izvoljen dosedanji sekretar. Med ljudstvom je odkupovanje našlo lep odmev, ljudje so takoj drugi dan začeli z oddajanjem odviš* nih količin, vendar ne vsi. Neka zelo premožna kmetica je povedala, da ne more ničesar dati. Tej bodi s tega mesta povedano, da kdor skupnosti noče ničesar dati, tudi od skupnosti ničesar ne bo prejel. Nadalje je naš odbor OF izvedel tudi nabiralno akcijo za naročnike našega časopisja, tako da v naši vasi ni hiše, katera bi ne bila naročena na vsaj en naš list. Tudi vaško knjižnico smo u-stanovili in nabrali v ta namen čez 2000 din in tudi knjige že naročili. Skofic Ivan, Krajevni OF sekretar. • Obnova železniške postaje v Grosupljem Grosuplje.—Velika železniška postaja in postajno skladišče v Grosupljem je bila med vojno zažgana in so ostale le razvaline. Članice AFŽ so na svojem sestanku sklenile, da se bodo lotile čiščenja ruševin, a da bodo k temu delu pritegnile vs*e ostale masovne organizacije. Že naslednjo nedeljo se je zbralo na pogorišču preko 100 prostovoljnih delavcev. Pričeli so rušiti visoke zidove. Najbližji so čistili opeko in jo'zatem v tekočem traku odpravljali na kraj, kjer je kup opeke vse bolj rastel. Ob stari materi in tovarniškem delavcu je stal pionir, intelektualec je delal skupno s kmetom. Vsi pa so bili dobre volje, saj jim je delo vidno hitro šlo od rok, vsakega pa je prevevala lepa zavest, da dopri-naŠa vsaj majhen delež za obnovo. Po opravljenih 300 delovnih urah je bilo porušenih mnogo zidov, kupi očiščene opeke pa so prav tako bili zelo veliki. Uspeh tega dela je vzpodbudil vse ostale. Formirale so se delovne čete, desetine,, vozarski oddelki. Vse masovne organizacije so prijele za delo. 10. marca se je zbralo okrog 200 ljudi, kar je za ta kraj zelo veliko število, saj je večina delavcev delala v tovarni. Naredili so skupno 700 ur. Očistili in zložili so več tisoč komadov opeke, odpe ljali na desetine voz nerabnega materiala in z njim posipali ces te. Od porušenih zidov bivše železniške postaje je ostalo le še malo, kar bodo v eno prihodnjih nedelj še dovršili. Ko so se marljivim delsvcem TRŽAŠKO VPRAŠANJE D) AMERIŠKA poltfaa Prevod pisma, ki 9a Je poslal pisatelj Louls Adamič drŠavnemu tajniku Byrneeu (Nadaljevanje in konec) Citiral sem Vašo izjavo, da bi Združene drŽave bile pripravljene sprejeti celo ffcancosko črto, ali katerokoli črto, ki je etnična in ne nasprotuje londonskim zaključkom. Za rusko črto pride francoska, ki je v nekaterih ozirih Jugoslaviji najbolj naklonjena. Toda vzlic temu *je njena razrešitev vprašanja meja med Jugoslavijo in Italijo malone sme-' šna. Skače sem in tja po mapi in se vije ter skuša doseči, matematično enakost med Italijani v Jugoslaviji in Jugoslovani v Italjji. Ta /francoskipoizkus sloni na avstrijskem ljudskem štetju Izza 1910, o natančnosti kojega in prikladnosti v teh časih dvomijo jugoslovanski izvedenci. Njihovo mnenje v tem oziru baje tudi privatno podpirajo nekateri ameriški, britanski in francoski ekspertih Toda če tudi zigzaga po ozemlju v namenu, da doseže neko abstraktno etnično izenačenje, se tudi francoska črta spotakne ob ekonomske faktorje ter se jih izogne na način, ki je škodljiv Jugoslaviji in ki tudi krši etnična načela. Ob obali severoza-padno od Trsta je ozemlje tra, dicionalno po prebivalstvu sko-ro čisto slovensko, toda ker pe-Ija po njem železnica, ki veže Trst in Italijo, so se francoski eksperti pridružili svojim kolegom iz Amerike in Velike Britanije in napravili ozki koridor, ki je širok približno od dveh do pet milj. Z drugimi besedami povedano—francoska linija, katero ste Vi pripravljeni sprejeti kot posledica kompromisa in ka tera je ob tem koridoru skoro enaka ameriški in britanski črti, bo dopuščala Slovencem v Jugoslaviji stati vrh svojih hribov 4n gledati čez glave svojih rojakov pod italijansko oblastjo na Jadrati, In celo možno je, da bodo odrezani od Železnjfe, ki teče iz Trsta v Gorico in katero so njihovi očetje zgradili svojimi last nimi rokami. Vse to naj bi bilo za plačilo Slovencem iz Julijske Krajine, ker so 25 let trpeli pod italijanskim terorizmom ln žrtvovati. kar so imeli za zmago zaveznikov v drugI svetovni vojni. Ta kompromisna razrešitev, ki ste jo Vi sugerirali, ni ne etnična niti ne moralna. Ce so po Šteni etnični oziri moralni, tedaj se mi zdi, da je kršitev Istih radi ekonomskih vzrokov, ki so naklonjeni drugemu narodu nemoralna, zlasti še, ker so Slovenci ns podlagi svojega zgodovinskega značaja upravičeni do najbolj velikodušnega upošteva nja—narodnostnega in gospo darskega—od strani svojih voj nih zaveznikov. Da ponovim. 'Strinjam Še j Vami, da je Trst jedro cele zadeve. Zakaj? Ker je glavni e konomskl faktor vse Julijske Krajine. Zakaj bi ga ne gledali pridružili še člani KNOJa, je bilo delo še bolj požlvljeno ln je z njihovo pomočjo bil dose žen tako lep uspeh. Tako so Grosupeljčanl olepša I i vjdez svojega kraja, s svojim delom ps so doprinesli svoj de lež v tekmovsnju /.a obnovo na še domovine. S. p. Ruski znanstvenik, profesor Bogomolk Je bela Isdelal eerum. ki podaljša šlvllenje Človeku na 110 lat, ako drugače šmarno ŠIvL NJ»gov serum bala ošfvlja ln krepki adšlČevje, d* poslana odpor ao proti rasnim Infekcijam. Koliko le resnice v njefovl trditvi bo pokasalf šele bodočnost — poeabao. ako bo sem dočakal ISO lat v tem smislu? Čemu ga smatrati za nekaj postranskega, nekaj ločenega od Julijske Krajine—njegovega zaledja? Zakaj bi ne priznali očividnega—da namreč Italija ne potrebuje Trsta, da je Trst bil kakih dvajset let le veliko breme za njeno gospodarstvo, da vitalno trgovinsko življenje Trsta ni odvisno od Italije, temveč od Jugoslavije (zlasti Slovenije) in drugih držav protiN severu: Avstrije, Ogrske, Čehoslovaške? Čemu bi odkrito ne priznali, da je bila Jugoslavija—vse drugače nego Italija—naša zaveznica še pred* no smo se mi podali v vojno? Čemu zanikavati moralne ozi-re, da je namreč Trst Jugoslaviji potreben kot njen edino pripraven dostop do morja? Zakaj se ne zavedati dejstva, da je Trst industrialno mesto, ki dolguje svoj razvoj manj svoji lastni gospodarski izpodbudi, kakor pa svojemu jugoslovanskemu o zemlju in deželam severno od njega? Jaz mislim, gospod tajnik, da bi morali kar hitro uravnati naše uradno mišljenje o tem predmetu ter tako miselnost odkritosrčno postaviti v takojšnjo izvajanje. Dobro bi bilo, Če bi tudi praktlclralit kar učimo. Bodisi to, ali pa priznajmo, o Čemur je mnogo informirsnih ljudi že pričelo sumiti, da varamo z et-nlčlnml nazori za dosego političnih motivov; da so nas zape ljali v to zamotano igro Britanci, Vatikan, dalje bojazen administracije glede "italijanskih*1 glasov pri volitvah leta 1046 ln 1948, naše želje, da zsstsvlmo prodirsnje sovjetskegs vpliva,— da, Vaše lastno preveč lokavo "aplzanje" senatorja Vaod#n berga, katerega ponovna izvuli-tev prihodnjo jesen je deloma odvisna od "slepih" protisovjet skih poljskih glasovnic v Mlchi ganu; da smo ga pošteno zavo žili in sedaj ne vemo, kako po tegnlti se iz zagate. Mislim, da je treba hitro storiti eno stvar aH drugo. Prodlrsnja sovj^ske gs vpliva ne moremo ustsvitl le z nikalnostjo. Lahko delamo načrte za atomski "blisk" na Ru sijo v bližnji bodočnosti,—ali pa preobrazimo naše smernice in stremimo doseči ideologlčni kompromis med nami na eni strani ter Rusi In njihovimi "dobrimi sosedi" v vzhodni Evropi na drugi, kajti vsi se Želijo takega kompromisa. Faktično pa je tak kompromis potreben če se hočemo izogniti še druge velike vojne. Britanci se tega dobro zsve-dajo. Večno se ne upirsjo neizogibnemu. Pričskujem (vzroke imsm za to), da bodo kmalu spremenili svoje stsllŠče glede Trsta (mesto in luko so Še itak začasno obljubili premlerju SI moviču in jugoslovanski kralje vi vladi leta 1941) in nas lepo pustili, da zopet držimo protiju goslovansko, protislovensko in protlsovjetsko vrečo. Če dopustite, ds se to dogodi, bo to zsme kot Ameriksncs po niževslno. Vsled tegs Vsm pišem predno se vrnete v Pariz— ne toliko v interesu Jugoslavije in Trsta, kakor pa ds Vss vzpod-bujsm formirstl pozitivno zunanjo politiko, ki nsj bi slonela na želji, da gledamo zmerno na rs/, voje v takih državah kot je Ju goslavija ter da kooperlramo s takimi držsvsml. Ksr faktično delsmo dsnes, je to, ds tiramo Lj, | nekatere Izmed njih (vključlvši v veljavi, so morda všeč neka Kitajsko) £e bolj proti levi. ne ji,.,,,,, Arnerikancem radi njlho go ssme želijo. Vr "odločnosti" In "trdnosti," s Upam, ds še nI prepozno za | zame je vse to le del svetovnega nagibanja k tretji svetovni vojni. , , Upam, ds se to nsglbsnje še lahko ustavi. Uverjen sem, da nI v našo nacionalno korist, če dovolimo, da s* nadaljuje, S tem na ne mislim, da moramo z Rusijo "v Monakovo" glede vsake zadeve, kot te sugerlral N#nator Vand«*nbera s avolo plitvo opazko v Parizu Menim nemritf da pri. takih vprašanllh kot je Trst, se jim ffoorsmo ml, staniškim mestom in njegovim zaledjem umetno prekinjeni. Jugoslavija ne zahteva Trsta zase, temveč Ua se ga vrne v nje gov gospodarski krog, v okviru katerega se je prvotno razvijal. Če Združene države še nadalje zahtevajo, da se Trst izroči Italiji, tedaj bomo ruvali proti gospodarskim interesom Jugoslavije in centralne Evrope, ki sts obe navezani na Trst, kakor tudi proti gospodarskim interesom Trsta samega. Delati proti slednjemu še bolj otežuje večje ekonomske in politične vpraša nje, s katerim tvori neločljivi del. Trdno sem prepričan, da bo izročitev Trsta Jugoslsviji odpr-Is vrata v centralno in vzhodno Evropo ln porušila ekonomske bloke; na drugi strani pa bi "formiranje izključnih političnih in gospodarskih blokov," katere Vi ne odobruvate, postalo neizogibno, če bi Trst bil Jugoslaviji odklonjen. Pravilno, ste izjavili, ko ste rekli, da meja med Jugosluvijo in Italijo pred 1945 nI bila ptu« vllna. Toda ojx)zoriti Vas moram na dejstvo, da od 1919 do 1941, ko je Italija navalila na Jugoslavijo, tudi italijanski voditelji glede Trstu niso smatrali razmejitve/ zadovoljive. Prav nič niso zakrivali svojih aspira-cij, da raztegnejo mejo proti severu na račun Jugoslavije in v dobrobit Italije. Italija je skušala to doseči v drugi sve tovni vojni. Da al pridobi za ledje Trstu, je okupirala in pri klopila /v svojo državo/ večino Slovenije, Na vak način se lahko verjame, da italijanski vodi telji še niso spremenili svojegu mišljenja glede te točke. Da kadar se govori o Trstu, je zclcr malo razlike v mišljenju takih nacionalističnih "liberalcev" kot je de Gasf>eri ln takih komunističnih voditeljev kot Je Togll-atti. Kako more pameten Človek pričakovati, ds bi Jugoslovani pozabili ns ta dejstvs—kot se ne more pričskovstl od Čehov—aH Rusov—da pozabijo na Mopako-vo? In Vaše sedanje smernice glede Trsta le še bolj poudarjajo važnost teh dejstev v mis lih Jugoslovsnov ln drugih Slo vanov. Niti ne more pumeten Človek ignorirati dejstva, dn želi na de set tlsočev Italijanov v Julijski Krsilnl, zlasti Tržsčanov, pri družiti se Jugoslaviji, medtem ko menda nI v cpll pofcrslinl ne-poitalijančenega, nekvlzlinškege Jugoslovana, ki bi želel ostati pod Italijo. Človek se ros he more naču diti državniškemu postopanju Jugoslavije naprum italijanski manjšini v okviru svojih meja ter svojstvenemu načrtu za »a-mooblast Trsta, ki ga je predlo žil podpredsednik Kardelj naj prej v Londonu, nsto pa v Pa rizu. To postopanje in ta načrt po mojem mnenju resnlčm predstavljata j)ravo merilo Ju goslovanskih narodov, ki zaslužijo bolj obzirno postopanje od naše strani, nego smo jim ga pa posvečali. Njihova širokogrud nost v zvezi s tržaškim vpraša nJem, ki so jo pokazali z izred nim ssmodrŽanjem vzlic nepre nebnega nesporazumevanja ln izzivov, najde svojo sns kost v tisti kakovosti italijanskega na roda, katero je izrszil Mazzini v svoji knjigi "Pravice človeka," ko je dejal, ds dela Soča, kjer ho približno ruski Izvedenci p*) stavili svojo črto, -mejo, ki jo Je Bog oddelil Italiji, Morda se bo zdelo smešno nekaterim, da so Itusi ln Bog ze-dinjenl na tej toČkJ; kot Ameri-kancu Je zame tragično, da morajo Združene države upirati se zgodovinski pravdi. Upam, gospod tajnik, ds boste vzeli v obzir spremenitev smer nic ameriške zunanje politike Klede Trsta. Prizadetega je več nego samo bodočnost tegs mes Naše smernice, ki so sedaj Glasovi iz naselbin Združene države, da nudijo moralno vodstvo v mednarodnih zadevah. En način za tak začr tek v je, - da takoj spremenimo svoje stališče glede tržaškega vprašanja, predno st zopet znat-demo, ds držimo prszno vrečo Trst se Je rszvll v važno mesto in pristanišče v zvezi z gospodarsko dinamiko na jugoslo vanskem in srednje evropskem ozemlju prad letom I0J8, ko so bili dobri odnoisjl med tem pri (Nadaljevanje s S strani) na drugi pa ruski državni kapitalizem za sfere vpliva in ekonomsko nadvlado. Kam to vodi, to lahko iznajde .vsak, če hoče študirati. Je li mogoče bodočo vojno preprečiti? O. yes! Lshko jo preprečijo delsvci, samo če hočejo. Kako? Morajo vzeti vse industrije v svoje roke in vzpostaviti morajo socialistično industrialno republiko. Ko bodo kapitalisti enkrat industrije izgubili, potem tudi ne bodo imeli nobene moči več in ne bodo mogli pahniti ljudstva v vojno. Vsem tistim, ki mislijo, da je v Rusiji komunizem, pa hočem povedati, du komunizma ali socializma, kur je eno in isto, ni Še nikjer na svetu. Komunizem ali socializem pomeni brezdr-žavno socialistično industrialno republiko, pod katero ne bo mesta zu nobenega kapitalista, nobeno državo, nobenega politi-kurja, nobenega diktatorja. Pod tako republiko se bo producira-lo ne za prodajo in profit, pač pa za ljudsko rabo in potrebo in vsled tega ne bo denarja. Take republike ni še danes nikjer na svetu. Evropa je razkosan« v države in državice, vsaka država s svojo politično vlado. Ko so kmetje pridelovali hrano z motiko, koso, srpom ln drugim ročnim orodjem, ko so krojači, čevljarji, mizarji, kolurjl ln drugI rokodelci izdelovali svoje izdelke tudi z ročnim orodjem, takrat so bile drŽave,in politične vlade na mestu in pravilne, Pod tako ekonomijo so ljudje žo Živeli. Vsak je lastoval svoje ročno orodje in ker gu je lastovul, je lustoval tudi proizvod, ki gu Je produci-ral. Države so pu držale red med ljudmi in vse Je bilo' dobro. Ampak danes ni več take ekonomije, Danes je indifttVialna ekonomija ln pod td ne lastuje-jo več proizvodov tisti ljudje, ki jih producirajo, temveč tisti ljudje, ki lustujejo industrije. Pod industrialno ekonomijo je treba vseh delavcev in vseh Industrij, da se produclru tudi najmanjši proizvod, na primer šl-vunku To je lahko iznašel človek tukaj v Ameriki, Če za-štrajka ena industrija, paralizi-ra vse druge industrija in vse Je mrtvo V Evropi pa nobmbeifiesamez-na država nima vseh strOvln ln vseh industrij, ki so potrebne zu moderno proizvodnjo, za industrialno ekonomijo. In tako so {»ostale države ljudem v zapreko, da ne morejo Živeti. Države in politične vlade so nesjKisob-ne, du bi rešile današnje družabne probleme, ker so "out of date". "Delavci vseh dežel, združite se!" Odpravite državne meje, državne in politične vlade, in vzpostavite socialistično Indus-' trialno republiko, industrialno vlado, industrialno demokracijo! Joseph Brown. In s tem inihlim uradno Vas,— približati po črti«- ki je dosledna človeškemu podvigu po vsem svetu, predno pride do krize. Če bomo to izvajali, nam ne bo treba hoditi "v Monakovo" radi ta kih vprašanj ali kateregakoli "apizeti." Občutek imam, da. mi Ameri kanci, ki smo v svoji privilegl rani poziciji kot sila daleč pred ostsllm svetom, ne moremo pričakovati, da bi narodi v sorazmerno nerazvitih deželah, ki se sedaj nagibljejo k napredku, u-stavili svoj korak k zboljšanju lastnega položaju le Iz namena, du bi ne dejali poguma našemu nugnjenju v Izolacijo. Naši nacionalni Interesi ležijo po mojem mnenju v tem, ds se pri drullmo temu nagibanju v na zadnjaških narodih s tem, da ga p»»dplramo- ln ne zadržujemo, S poAtovanj« m LOUIS ADAMIČ. —AAN8. DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pllete Preovetl aH v glavni urad SNPJ, ne possbile v naslovu napraviti poštne številka sa bessdo "Chicago". Na kuverti veelef saptšiiei Chicago 29. 111. Te bo olajšalo dala aa ttkalkl pošli, nam pa pospešil* dostavljanje poŠta. »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»» MRTVA SRCA Povest SPISAL DR. IVAN TAVČAR (Nadaljevanje) Nekaj se mora izpregovorlti. J ezik se vendar le razveže in besede, katerih se je človek z vsemi svetimi prisegami zavezal ogibati, se ti izrujejo iz grla: Gospodična, kako se zabavate nocojšnji večer?—V resnici, tvoja usta so jih izpregovorila, banalne te besede! Otrpnei ob njih kakor riba, zamrzla v ledu! A pomagati se ne da: Gospodična, kako se zabavate nocojinji večer?—Pa vir je vendar odprt. Potem si hipoma sredi govorice, živahne in navdušene. A ko je kadrilja končana, ne veš, kaj si govoril. In glava te boli! Da bi jo vrag vzel, tako kadriljo! Bogomir si izvoli plesalko aristokratične zunanjosti in z nekako Ošabnim obrazom. Bil je slovenski obraz, in če si ga ovil s pečo, bi bil mnogo krasnejil nego sedaj, ko ga je venčalo umetno cvetje. Precejšnja semozavest se je prodajala po tem obrazu in Bogomir je kmalu zve4e|. kje korenini omenjena samozavest, i Po splošnih prvih frazah mu je povedala, da je vzgojena v nemškem institutu in da tudi pri plesu nima navade govoriti s Hamletom besede, besedi in ssmo besede. S tem je hotela izraziti, da tudi pri plesu ljubi resne razgovore. t "Gospod Lesove j," vpraša potem ponosno, "ali govorite angleško?" Bogomir otrpne. Angleško? Kakor bi to bilo v Lukovcu kaj navadnega! "Ne, gospodične! Ali govorite vi slovensko?" Zasmejala se je ter odgovorila porogljivo: "Ne! Čemu vprašujete?" "No, ker je slovenščina v tej deželi mnogo potrebnejša od angleščine!" "Za kuharice in krščenicc gotovo!" Te besede izpregovori prav zelo občutno. A vendar se ni hotela v resnici razarditi, ker se je bala, da jI sicer odide prilika, pokazati svojo veljavo. "No, ali angleška literatura vam bo znana?" "Nri*lik