Štev. 35. V Ljubljani, dne 2. septembra 1909. Leto XXII. ! Po cigansko! Najprej tri povesti o ciganih! Cigan je 1 na njivi roval krompir in ga metal v svojo I prostorno mavlio. Zagleda ga gospodar, I ,ter mu reče: »Kaj kradeš na moji njivi?« r— Cigan 'pogleda kvišku in pravi: »Kaj matolciiješ mene poštenjaka? Tak hud veter je, da me hoče prevreči, pa se pri. jemani za štible«. — Gospodar: »Zakaj pa ■mečeš krompir v mavlio«. — Cigan: »Samega strahu ne vem, kaj delam«. Cigan boče okrasti 'bogatega kmeta. Splazi sc proti večeru v peč kmetove . spalnice in prevrta luknjo vanjo, da bi videl, kdaj bo kmet zaspal. Kmet se pa, pre-' den leže, ogleda po sobi in zapazi luknjo in njo nekaj živega. Z očmi se vjameta s ciganom. »Kaj pa je to?« zarohni in skoči iproti peči. »Cigan se pa ne da vznemiriti; roko s svedrom potisne skozi luknjo in za-'kliče: »Prijatelj, sveder prodajam, ali ga kupiš?« Cigan ukrade ponoči lepega konja in . zbeži ž njim. Gospodar tatvino kmalu opazi in se spusti v najhujSem diru za tatom. Kmalu ga dohiti. Cigan strelja trikrat nanj, pa ga k sreči ne zadene. Nabasati nc more več; 'kmet je trdo za njim. V ti. stiski obrne konja, se obrne proti kmetu in ga začne objemati in poljubovati, kličoč: »Za ' božjo voljo, ti si, moj najprisrčnejši prija-telj. Zakaj se pa nisi oglasil? Jaz te n sem \ poznal in bi te bil skoraj ustrelil.« Te ciganske zvijače nam hodijo na misel, ko gledamo 'liberalce in opazujemo njihovo obnašanje. Nobene verske stvari nc puste pri miru: mašo, zakramente, če-| ščenje M. B., božja pota, misijone, odpustke— vse oblatijo s svojimi umazanostmi. /Očitno zaničujejo Cerkev, njene postave in naprave,- hvalijo razkol in protestant-. stvo, k odpadu vabijo, brez sramu agiti-raio za popolno brezverstvo, za svobodno misel. Če jih pa primeš, pa zakličeio. da se jim dela krivica, da so najboljši kristjani, da niso proti veri. Kot cigani! Duhovnike sramote, kar morejo. Od papeža, škofa do kaplana in bogoslovca, vse obgrizejo in oblajajo. Ni je tako grtle reči, da -je ne bi očitali duhovnikoirj. Lažejo brez sramu, obrekujejo, hujskajo, kar jim sapa da; iz komarjev delajo slone; po-sattine napake povečujejo in jih podtikajo vsem. Ko jih pa zalotiš, se hinavsko umaknejo in začno trditi, da niso proti duhovnikom, da jih spoštujejo in da se bojujejo samo proti nadvladi duhovstva. Cigansko! Proti kmetu so povsod 'in v vsefi stvareh. Zaničujejo ga — zarobljenega, neumnega kmetavza; očitajo mu, da odira druge stanove, medtem ko sami od prodaje njegovih pridelkov in njegove živine polnijo svoje kase. Zahtevajo, 'naj bi poa ceno prodajaj, kar s trudom pridela, ali pa menda kar zastonj jim tja vrgel. Ko si je hotel sam pomagati s posojilnicami in zadrugami, so padli po njem in z divjo strastjo preganjali vse, kar je storil v lastno obrambo in napredek. Z najbolj umazanimi pripomočki hočejo doseči, da bi ga še ved-,no laliko liberalni magnatie drli pri lesu ■in živini, pri žitu in vinu in pri prodaji vsega, kar potrebujejo. Ko jim pa to očitaš, so kakor cigan s svedrom. Z najnedolžnejšim licem na svetu zatrjujejo, da so najboljši prijatelji kmetu, ki hočejo samo širiti omiko in napredek po deželi. O teh rečeh nam pravzaprav ni treba pisati, ker jih ve vsak otrok. Na ta lim jim že noben poštenjak več ne gre. Eno limanico so si pa še ohranili do zadnjega časa in nanjo se je vjelo zlasti mnogo obmejnih Slovencev, češ, da vzdržujdjo narodno edinost in da se bojujejo proti narodnim sovražnikom. Zdaj se jim je pa pred celini svetom zlomila tudi ta 'zadnja Jimanica. Vsa Avstrija ve, da so naši poslanci dosegli v državnem zboru "edinost domala vseli Slovanov in da zdaj že celo Poljaki izpregledujejo in da se tudi med njimi ne da ustaviti prepričanje, da morajo skupno s Slovani v boj proti nemški predrznosti. Prvič, kar obstoji naša država, se je zdaj pokazal pomen slovenskega in hrvaškega ljudstva. Državni zbor stoji ,v tem 'znamenju. In v tem najvažnejšem času delajo 'liberalci za'razdor ; podkupljeni prodajajo narod in domovino. Razdrli bi radi edinstvo med jugoslovanskim; poslanci, uničili Slovansko Enoto za par gro-šev, ki jim jih daje kak minster samo za to, ker je na čelu slovanske čete naš dr. Šusteršič s češkimi prijatelji vred. Vse kričanje o slovanski vzajemnosti je pohabljeno. Ti ljudje bi se zvezali s Turkom proti nam, ko bi jim kaj pomagalo. Toda tudi to ciganstvo je brez pomena. Razdreti niso mogli dozdaj prav nič druzega, nego zadnjo trohico svoje časti. Dalmatinski listi pišejo, da morajo vsi jugoslovanski poslanci za dr. Šusteršičetn v en k!ub; kdor ne pojde, nima mesta tudi v Slovanski Enoti ne iu prihodnjič ne bo več voljen. Prepričani smo tudi, da ministri preklinjajo nesrečni trenotek, ko so 'začeli kupčijo s temi ljudmi. Kupili niso druzega, nego svoj tem gotovejši propad. S cigani nobene zveze! Političen pregled. NOTRANJI POLITIČNI POLOŽAJ. Državni zbor bo sklican, kakor se poroča 3. oktobra. Politično obnebje se pa noče zjasniti. Prvič vladne stranke niso voljne sc zavzeti z vso silo za osnovne pogoje, od katerih je po dr. Šusteršičevi izjavi odvisno delovanje državnega zbora, namreč, da preneha obstrukcija v češkem deželnem zboru, da se odveza bosanskih kmetov ugodno reši in istotako vprašanje o italijanski fakulteti in kar je ž njo v zvezi — namreč slovenska univerza v Ljubljani. Protičeški izgredi so razmere Še poslabšali, kajti slovanski poslanci bodo še z večjo vnemo nastopili proti izzivajočim Nemcem. Zato so možne. nove volitve. Kajti kar je prva zavora, da državni zbor ne nnore poslovati, je sedanji pristranski in ponemčevalni vBadni sistem. Tega pa vladne stranke niso voljne odstraniti. Ker pa je jasno, da Slovani ne morejo trpeti take vlade, kakor je Bie-nertli-Stiirglik-Hochenburger-Bilinskijeva, ki v bistvu nič drugega ne dela, kakor da izvršuje težnje Vsenemcev, zato naj pridejo nove volitve, vlada pa, ki se je izkazala tako nezmožno voditi avstrijske narode in skrbeti za njihov razvoj, naj gre v penzijo. Pri novih volitvah naj izrečejo volivci svoje misli tudi o socialnem zavarovanju in o»novi finančni predlogi. Bienerth se hoče pogajati. Za 4. september je napovedana konferenca z ministrskim predsednikom Bie-nerthom. To pot hoče Bienerth svoja pogajanja bolj nadrobno razpresti. Zato se misli posvetovati tudi s poedinimi poslanci. četudi niso zastopniki strank. Zlasti hoče doseči nemško-češko spravo. Ako bo kazalo, sledi skupno posvetovanje. Modri Bienerth! Dobro ve, kaj je vzrok nevolje proti njemu in njegovim vladnim tovarišem. Prizadeva si nai, da nastane pravična vlada, ipa ne bo treba'pogajanj. Izjave slovanskih politikov. K zadnji parlamentarni konferenci Glabinskijevi jc pripomnil načelnik »Slovanske enote« poslanec Udržal, da ta konferenca ni zagotovila delovanja v državnem zboru. : Slovanska enota« je odkrito priznala, da hoče odstraniti sedanji vladni sistem. Dokler obstoji Slovanom sovražna vlada ni misliti na delozmožnost državnega zbora. Dr. Šusteršič izjavlja podobno: Tisti, ki so računali z razdorom velike strankarske skupine »Slovanske enote«, so se vračunali. »Slovanska enota sc je utrdila. Najvažnejši sklepi, ki podirajo vsako upanje nasprotnikov, so žc storjeni: stališče proti vladi, taktika in vzajemni nastop v jeseni. Napadi na načelnika Slovenskega kluba. Zlobni Grazer Volksblatt«Je sprejel v svoje predale napad na dr. Šusteršiča, češ. da mastno živi na stroške »Ljudske posojilnice«. — Nemškim šovinistom v Gradcu je namreč dr. Šusteršič tako v želodcu kot slovenskim liberalcem. Pa se obojim slabo obnese. »Grazer Volksblatt« jc moral prinesti popravek: Ni res, da je državni poslanec dr. Šusteršič ravnatelj našega zavoda, res je le, da jc predsednik našega upravnega sveta in da v tej lastnosti nima nobenih dohodkov, marveč je celo od upravnega sveta spontano voti-rano letno remuneracijp odklonil. J. Le-skovic, J. Kastelic, J. Šiška. 2' Sovraštvo štajerskih in koroških Nemcev je proti Slovencem tako gadno, da njihovi glasili, kj hočete seveda povrh tega še veljati za katoliški, apelirate na splošni avstrijski katoliški shod na Dunaju, naj ne bo na njcin nobenega nenemškega znaka. Ako bi kdo začel govoriti v slovanskem jeziku, naj vsi Nemci zapuste dvorano. Priprav-javni odbor za ta katoliški shod je nekaj čas molčal, potem pa priobčil, da ima po dosedanji navadi in v po § 11 »pravilnika za ta katoliški shod vsak pravico govoriti, v katerem jeziku hoče. To je tudi samo po sebi umevno, ker gre za splošno avstrijski ne za nemško katoliški shod. — S to izjavo jc pripravljavni odbor odstranil sramoto od nemških katolikov in pokazal, da vendar še ni za prave katoličane na Nemškem merodajno nemško sovraštvo do Slovencev. Miroljubni Nemci. Kadar Nemci Slovanom prizadenejo novo krivico, takrat bi radi z lažmi pre-kričali javno mnenje. Pravijo, da se branijo. Če v slovenskih krajih,. Št. Ilju itd., naseljujejo nemške protestante, se seveda le branijo. Ravno tako v Postorili, kjer so preprečili češko prireditev, dasi ondi prebiva 3118 Čehov, Nemcev pa le 121. V Rečicah na Kranjskem, kjer so v čisto slovenski župniji ustanovili nemško šulfe-rajnsko šolo, se seveda tudi le branijo. Slovencev se boje. Človek bi ne mislil, kak strah imajo Nemci pred nami. »Slovenec« je. sporočil, da se prične organizacijska akcija med graškimi Slovenci in si jim preskrbi tudi nedeljske pridige, naj stane, kar hoče. Nemce pa kot bi gad pičil. Po svojem časopisju kar divjajo. Slovence v Gradcu so smatrali že popolnoma za svojo služno last. Zdaj pa, da se osamosvoje ti zaničevani Slovenci! Ugled in pomen katoliških Slovencev. Rastemo in pridobivamo. Nemci so se nas, eden in pol milijonskega ljudstva, začeli bati, slovanski bratje pa nas čim-dalje bolj čislajo in se za nas zanimajo. Na Poljskem je nastala o Slovencih že cela literatura. Proučavat hodijo k nam našo izobraževalno, gospodarsko in politično organizacijo. Zlasti občudujejo procvit kršč. življenja med nami. Tako hodijo oni, več milijonski bratje k nam po pomoč, ne mi k njim, kakor bi bilo pričakovati. Te dni ima dr. Krek v Krakovu socialni kurz. Čehi pa so ga izvolili za govornika na če-ško-slovanskem katoliškem shodu. Slovenec in Hrvat. Slovenska ljudska stranka hoče seči dalje na Hrvaško. Ravnotako naša izobraževalna in gospodarska organizacija. Kdor se na Hrvaškem oklene katoliških Slovencev, dobro. Kdor ne, tudi dobro. Prav pa je, da tudi na Hrvaškem lepo vziplapola krščansko življenje, razcvete gospodarsko blagostanje in pridobe verni katoliški Hrvati v roke politično moč. Ko pa je »Slovenec« ta načrt razglasil in začrtal program za jugoslovansko politiko na krščanskodeniokraškem temelju, je slovenske in hrvaške liberalce navdal grozen strah pred klerikalno razteznostjo, češ, da »kranjski klerikalci« poplavijo vso Hrvaško in napravijo Slovenijo za kulturni centrum vsega slovanskega juga. »Po-kret«, glasilo hrvaških liberalcev, poziva svobodomiselne Hrvate, naj bodo pozorni na agresivni in privlačni slovenski kleri-kalizem. Jugoslovanski liberalizem. Da ne zmaga verno slovensko in lir-vaško ljudstvo ali, kakor pravi »Pokret« in »Narod« slovenski klerikalizem in osvoji vsega juga, se hočejo zediniti tudi hrvaški in slovenski svobodomiselci. »Pokret« in »Narod« svetujeta, naj bi se oboji liberalci posvetovali na posebnem shodu, kako se zavarovati pred klerikalnim prodiranjem. »Pokret« kliče: Zedinimo se vsi slovenski, hrvaški in srbski narodni svo-bodomisleci, kakor so to začeli klerikalci. Potem; nastaneta dva tabora, razdeljena po načelih, ciljih, smeri in podlagi. To se pravi: Hrvatje in Slovenci se raz-dele v krščanski in protikrščanski tabor, Volitve na Goriškem. Goriški liberalci agitirajo zase s tem, da obljubljajo učiteljem povišati plače od 2300 K do 5400 K. O kmetih pravijo, da ne bodo rešili naroda. Deželnozborske volitve v dolenjskih mestih. V liberalni stranki je na eni strani znanje za poslanska mesta — kavsajo sc mladi in stari liberalci —, na drugi strani malo resnejši možje ne marajo dvomljive libcralno-poslanske časti. Dr. Schcgnla iz Novega mesta, ki so ga liberalci najprej proglasili za kandidata, je odklonil, /daj kandidirajo Višnikarja. Pristaši S. L. S se volitev vzdržc, ker hoče deželni zbor preje pretresti volivni imenik, ki so ga liberalci ob času svoje vlade potvarili. Volitve bodo najbrže razveljavljene. ZUNANJI POLOŽAJ. Srbija. se hitro in na veliko oborožuje. Parnik »Bozgad« je pripeljal v Solun za 400 vagonov orožja in municije. Odpeljejo vse to v srbski trdnjavi Niš in Kragujcvac. Turčija. V Arabiji jc upor. Uporni Arabci so v Sabiji pognali v zrak turško vojašnico. 237 vojakov je ubitih. Vojaki se branijo v Arabijo, ker jim nc izplačajo dnine. TuJi v Makedoniji spet vre. Vclevlasti pritiskajo na turško vlado, da napravi red. Vel ke preglavice delajo Turkom Albanci. Pt} Rogovi in Beranu je prišlo med obojimi do ljutih bojev. — Za bosensko-lterccgov-ske izseljence jc pripravila turška vlada obširna zemljišča v Anatoliji in v janin-skem vjaletu. Z afriškega bojišča. Španci še vedno ne morejo o vojski s Kabili poročati ugodnih rezultatov. P°' slati so morali W Maroko novih 16.000 mož. Na Francoskem nakupijo 100 konj. Zaradi neugodnih tal je 'boj za Špance silno nevaren. KabiK ravnajo z ujetniki kruto. Patruljo 14 mož so nataknili na kole. Ujetim častnikom režejo trebuhe, polnijo s smolo in zažgo. Španski general Marina razpolaga s 40.000 možmi. Na Španskem so 14 anarhističnih učiteljev zapodili iz dežele. V Barceloni je dal guverner zapreti 90 šol. Udeležence in voditelje barcelonskih grozovitosti sodi vojaško sodišče. V Madridu so našli anarhistične plakate. Japonska in Kitajska. Med Japonsko in Kitajsko je prišlo do zveze. Japonci so to zvezo Lzsflili. Rabijo jo proti Rusiji in morebiti tudi kdaj proti Angliji. Zato so grozili Kitajski z vojsko, če se ne uda. LISTEK. Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) Zgodovinski roman. — Spisal j. Spillmann D. J. (Dalje.) i»f)a se mi Ibodo rogali vojaki! Vendar sem ti hvaležen zaradi tolike ljubeznjivo-sti. Ze dva meseca prenašam ta duh, a moram odkrito priznati, da postaja od dne do dne neznosnejši. Za-te je bolj primerno, ako se vrneš v Oofno, dasiravno me zelo veseli tvoj nenadni obisk. Kajti prizora, ki se nudi človeku pred jeruzalemskim obzidjem, ne more prenesti ženslka nežnost; celo trdi možje ostanemo težko mirni in hladnokrvni. Povsod trohneči mrtveci! Skrbeti hočem, da bom lahko večkrat pohitel na posete v Ooino.« -Praviš, da prizor ni za žene!« se narašča Berenika. »Nc za navadne žene, misliš reči. Bodoča soproga junaka pa mora imeti moške živce!« »Komedijantinja!* misli sam pri sebi Lucij. »Kakor ti je drago. Skrbi nre edino tvoje zdravje. Vzemi, prosim, vsaj ta robec, namočen v nardinem olju!« odgovori Tit. Gospoda Je dospela do tabora. Ob glavniih taborskih vratih so se zbrali višji častniki, med njimi Antijoh iz Komagene, Poveljniki pomožnih čet in godci, da pozdravijo svojega vrhovnega poveljnika in njegovo ljubljenko. Vse vojaštvo stoji v \rsta'h in pozdravlja visoko gospo z radostnimi iklici in žvenketom orožja. Ponosna Amazonka z zlatim prsnim oklepom sedi mogočno in samozavestno na svoji arabski kobili, ki stop.ca ob Titovi strani enakomerno z glasovi godbe. Kraljica je takoj pri Vhodu v tabor odložila dišeči robec, da bi spričo zbranega vojaštva višaj ■nekoliko prikrila svojo slabotno žensko •naravo. Toda ko jaha tako prešerno ipo veliki uKci tabora, prip'hlja nenadoma lahen južni ve'trič in ta prinaša čibidalje ne- znosnejši iduh po gnilobi iz Jeruzalema. Berenikin smeihljaj ni več tako prisrčen, obraz ji naglo bledi, m ko prijaha do prelepega šotora, ki so ga bili v naglici postavili poleg Titovega, se ji izvije iz grla lalhen krik, nato pa omahne s konja, kakor da je v popolni nezavesti. Tribun Lucij je pravočasno opazil Berenikino rastočo slabost. Sprva se je .dvigala v njegovem srcu Škodoželjnost in veselje vsled tolikega 'ponižanja prešerne ženske, ali takoj je zatrl v sebi neplenre-nito čuvsfivo, priskočil na pomoč, prestri-.gel njen padec ter jo rešii preteče nevarnosti. Ko so ji v šotoru skrbne roke njenih sužnic pripomogle do zavesti, so j'i še zmerom doneli na uho glasni in škodoželjni dovtipi vojakov. Rimski vojaki nišo nikoli mogli videti Judinje, zato so bili tudi zdaj nevoljni, da je njihov poveljnik dvorjani! judovski kneginji, namesto da bi zasnubil kako plemenito Rimljanko. Celo pri .visokih čalstnikih niso izostale šale zaradi te kočljive nezgode in resni Cereal je pripomnil tako glasno, da je prišlo tudi Titu na ubo: »Prav se ji je zgodilo! Cemu pa lazijo ženske po rimskem taboru?« Silno se je jezila Berenika zaradi tega ponižanja, zlasti ker je opazila, da so šaljive opazke vojakov tudi Tita precej po-parile. Ta bi jo najrajši takoj naslednje jutro odpeljal v Gofno. Toda častiželjna ženska ne mara kar tako iti odtod. Pokazati hoče rimski vojski, da tudi njena nežna narava lahko premaga mali napad slabosti. Zato odločno zahteva, naj jo v Titovem spremstvu poneso v nosilnici okrog jeruzalemskega mesta. Tit ji vseeno odbije prošnjo. »Cisto nič ne dvomim o tvoji hrabrosti,« jo zavrača z nekoliko milejšim glasom. »Ali zdaj ne smem niti trenotka po nepotrebnem zapraviti. Ali čuješ treskanje in grmenje? To je odmev stenolomov, ki butajo ob zidovje Antonije. Tuintam se že majejo njeni temelji in zato upam, da bomo lahko kmalu izvršili napad in jo dobili v svoje roke.« »O, to moram videti! Pravi in resni spopad junakov! To mora biti vse kaj drugega kakor navadno borenje gladiatorjev v amfiteatru! Ne smeš mie poditi v Oofno kakor malo deklico, ko se bodo tukaj vršili tako imenitni prizori. Jaz hočem, jaz moram vse to videti! In slednjič, saj niti ne veš, čemu sem pravzaprav prišla semkaj iz daljne Cezareje. Pred vsem seveda, da bi zopet zrla tvoje zalo obličje — to je bil glavni povod! Saj sem žc daij kakor četrt leta koprnela po tvojem pogledu! Toda poleg tega sem prihitela k tebi z neko prošnjo, ki mi je zelo, zelo na srcu. In ako me ljubiš, bo ta prošnja uslišana. Dozdeva se mi, da sem ti nekoč že govorila o tej stvari, aii ti si najbrž že vse skupaj pozabil.« »In kako se glasi tvoja prošnja? Znano ti je, da rad dovolim vse, kar ne nasprotuje zdravi pameti in dolžnosti,« vpraša nekako nestrpno Tit. »Pamet in dolžnost ! Kako hladni besedi!« se narašča Berenika. »Jasno je, da je pametno, česar te prosim: da pustiš nedotaknjen in nepoškodovan veličastni je- ruzalemski tempelj. Kajti glej, sezidal ga je moj praded Herod Veliki, in če bi ga ti porušil, bi s tem zmanjšal slavo mojega rodu. Premišljevala sem sama pri sebi, kako lepo bi se čulo, ako bi poročali zgodovinarji, da si ga pustil iz ljubezni do mene nedotaknjenega. Vidiš, sladki Tit, tempelj bi bil takorekoč večni spomenik najine ljubezni, in jaz bi nad vsaka njegova vrata dala vzidati marmorno ploščo, ki bi v treh jezikih oznanjale potomcem tvojo slavo in najino ljubezen. Zdaj pa reci, če ni vse to modro in pametno!« Tit se posmeja in pravi: »Resnično, zgovornosti ti ne manjka! Dasiravno mi doslej nisi navedla pametnega razloga, moram priznati, da znaš prav imenitno govoriti na srce in čuvstvo. Le žal, da Rimljani nismo k temu tako nagnjeni kakor prebivalci jutrovih dežela. Vendar ti moram povedati v tolažbo, da sem povabil k sebi poslanike in poveljnike pomožnih čet, da bi se pomenili o usodi templja in bi jih pri tej priliki vprašal za svet. Morda bi rada sama pred njimi zagovarjala in branila svojo prošnjo, ali pa naj bom jaz tvoj zagovornik?« »Da bi jaz govorila pred temi divjaki, ki so me še včeraj zasmehovali in bi nemara tudi danes poizkušali na moji osebi svoje zbadljive dovtipe?« odgovori skoro užaljena Berenika. »Obračam se do svojega Tita. Ti moraš umeti mojo prošnjo, v tvojih rokah leži usoda hiše božje. Ce že hočeš tudi one gospode vprašati za svet, pa jim rajši naštej svoje razloge. Prosim te, samo mene nikar ne imenuj. Morda bi se izpozabili tako daleč, da bi edino meni nakljub zahtevali, naj se poruši tempelj.« Ko zapušča poveljnik Berenikin šotor, zagleda ne daleč odtod kopico vojakov, ki tirajo med silnim vriščem in hrupom po glavni taborski ulici nekega ujetnika. Vojake so velikanske izgube in trdovratni upor sovražnikov v zadnjih dneh silno razkaoile, tako da so v premnogih slučajih ujete Jude brez preiskave in brez razsodbe obsodili v najstrašnejšo smrt. Tudi nesrečnemu možu, ki ga zdaj vlečejo sredi tabora, je najbrže namenjena sli— čna usoda. »Cemu naj bi ga peljali še k Titu?« sliši klicati poveljnik. »Ta ima važnejše opravke kakor starega Juda pribiti na križ!« »Cemu preiskava in razsodba?« kliče drugi. »Le poglejte prekanjeno inačico, ki si jc okrog života navezala vse polno zlata! To mu moramo vzeti, lisjaka pa pribiti takoj na prvi križ, kjer bo lahko opravil brez zlata!« Te besede je slišal Tit, ko se je prikazal pred Berenikinitn šotorom. Kakor bi trenil, stoji pred vojaki, ki so se tako daleč izpozabili, in kakor grom odmevajo njegove stroge besede, tako da se gruča vojakov mahoma razprši na vse strani. Mož visoke postave in plermnitih potez se poizkuša pobrati s prašnih tal, po katerih so ga razjarjeni vojaki vlekli »a njegova oblačila. Z visokega čela si briše krvave srage in se takoj nato zgrudi na kolena pred častnika, ki ga je s svojim odločnim nastopni rešil smrti, ter skloni v znamenje hvaležnosti svojo osivelo glavo prav do prašnih tal. »Bog mojih očetov naj ti bo plačnik, ker si me otel! Prihajam pa iz Pele onkraj Jordana, in ne iz Jeruzalema, kakor mislijo tvoji bojeviti možje, ki ne umejfo niti grškega niti hebrejskega jezika in bi bili v svoji nevednosti nemara prelili nedolžno kri. Rad bi poiskal slavnega Tita, sina cesarja Vespanzijana, ter mu izročil pisma sodnika Kvirina, ki dokazujejo, da sem miren državljan in ne gojim nikakih zvez z nesrečnimi jeruzalemskimi uporniki.« >=Torej vstani, da stopiva v moj šo-.or — jaz sam sem Tit.« Tu skloni ginjeni starček iznova svojo glavo proti tlom iu reče: »Torej naj Gospod, ki vodi človeška srca kakor potoke voda, milostljivo odpre tvoje_ srce moji prosnj i!« Potem se dvigne kvišku in sledi poveljniku. Toda v svoji zbeganosti jame hiteli naprej, tako da koraka pred Titom, in tu zagleda njegovo oko tempelj, ki se je na tem kraju prvič pokazal popotnikom, ki so prihajali iz Samarije. Ko zre pred seboj tempelj božji v starem biesku in sijaju in vidi oblaček dima, kt se dviga od jutranje daritve in vije proti pozlačeni strehi, pozabi na mah, da ima za seboj poveljnika in se krog njega razprostira rimski tabor. Solze se mu zaleskečejo v očeh in nato prične s sklenjenimi, proti nebu dvignjenimi rokami moliti proti templju. »O Gospod, ki stoluješ nad kerubi in si izbral Sion za svoje bivališče, daj, da bo iznova zrlo tvoje sveto obličje na to svetišče in ne zavrzi popolnoma Izraela!« Pri teh besedah se Tit obrne in se ob pogledu pobožnega Juda ne more ubraniti ginjenosti in spoštovanja. -Tako še nisem nikogar izmed naših duhovnikov videl moliti k Jupitru — in vendar tudi teh ne čuje njihov Bog. Strašno so se morali pregrešiti zoper njega! Človek bi skoro verjel ono pravljico, da so križali njegovega Sina!« Te misli so se nehote vsiljevale Rimljanu, ko je gledal vernega in pobožnega Juda. Zdajci smukne Benjamin, stopivši iz šotora, mimo poveljnika, in ko zagleda sivolasega starčka, ostrini, zdirja proti njemu in vrisne od veseija. Tujec je ravnokar dokončal svojo molitev. »Oče, moj oče!« se izvije dečku iz grla. »Benjamin! Sin moje desnice, luč mojih oči, vtripljaj mojega srca! Zahvaljen bodi Gospod, ki je vsaj tebe ohranil očetu!« se raduje mož, dvigne dečka na svoje prsi in ga boža in poijubuje z veseljem in solzami. Nato pelje Benjamin svojega očeta k Titu, ki je bil priča njihovega nenadnega svidenja, rekoč: »Moj oče, glej, moj oče!« Rabi Sakod bi sc rad opravičil. Toda Tit mu pravi dobrohotno: »Želim ti srečo in smatram tvoje veselo svidenje za znamenje, da bom tudi jaz še enkrat videl svojo mater. Ah, človeška čuvstva so sredi gnusobe tega besnega vojskovanja v naših srcih skoro izmrla. Pojdita in veselita se skupaj te srečne ure! Potem, šele pripelji, Benjamin, predme svojega očeta, da čujerii njegovo prošnjo in jo uslišim, ako bo mogoče.« 4> »O gospod, vse veselje najinega svidenja bi se izpremenilo v žolč in pelin, ako ne ugodiš poprej moji prošnji,« odvrne Sadok. »Ako hočeš dopolniti najino srečo, čuj in astrezi mojim skromnim besedam!« »Kakor ti je drago! Stopi torej v mo: šotor in mi razloži svoje želje! Toda bodi kratek v besdah; pičlo mi je odmerjen čas za najin pogovor.« Rabiju Sadok u je bila pri srcu rešitev templja. Globoko iz srca mu vrejo besede, spremljajo pa jih solze, ki rosijo na njegovo sivo brado. Resnično čuvstvo zmerom gane plcnmite duše; tako je imel rimski poveljnik navzlic vsej svoji vojaški trdosrčnosti. »Kako krčevito se to ljudstvo oklepa svetišča svojega Boga!« si misli sam pri sebi. »Ko je pred nekaj meseci vpepelil požar rimski kapitol in vse podobe Jupitra, Junone iu Minerve, nisem opazil niti ene solze v našem narodnem svetišču.« Ponudba, katero .je Rabi omenil na koncu svoje prošnje, je bila skoro odveč, da bi pomagala omehčati poveljnikovo srce. »Tri četrtine mojega imetja — sto talentov v atiškem srebru — so odsihmal tvoja lastnina, ako nam otmeš hišo našega Boga, in blagoslov mojih rojakov ter molitve in daritve naših duhovnikov bodo spremljale tebe in tvoje potomce'od roda do roda.« Tako je govoril rabi Sadok in Tit mu je odgovoril: »Tvoja prošnja se strinja z mojo lastno željo in željo neke prijateljice, pa tudi tvoji novci niso neznatna reč in bodo precej pokrili vojne stroške, katere so tvoji uporni rojaki nakopali rimskemu cesarstvu. Toda preden se odločim za tako važno stvar, moram čuti tudi glas svojih svetovalcev. Vrni se zdaj k svojemu sinu. Še to uro boš slišal mojo končno besedo o usodi templja.« Rabi Sadok se vrne pred šotor, kjer najde Benjamina. Mnogo si imata drug drugemu povedati. Deček pelje očeta do bližnjega nasipa in mu pokaže iz daljave hišico, okrog katere so še vedno frfotali beli golobje in kjer je po njegovih mislih bivala T aniara. Rabi Sadok pošilja nati-homa proti nebu iskrene prošnje za svojo hčerko. Niti novica, da sta njegova otroka postala kristjana, ga ne vznevolji tako hudo, kakor je pričakoval Benjamin. Besede ga niso zadele tako nepričakovano in tudi v Peli je med tem časom natančneje spoznal kristjane. Vendar se še kljub temu trdovratno upira krščanski veri; nauk. kateremu se stari Jud najbolj protivi, je Gospodova prerokba o razdejanju templja. Pripravljen je storiti vse, da bi se slednja ne uresničila, in je prav iz tega nagiba priliitel v rimski tabor ter obljubil Titu večino svojega premoženja. Poveljnik je očividno naklonjen njegovi prošnji in zato zatrjuje Sadok že zdaj s popolno gotovostjo svojemu sinu, da tempelj ne bo razdejan in bo dokazal, da je bil Kristus slepar. »Tedaj bodeta spoznala Tamara in ti, da vajin Jezus ni bil prerok, še manj pa Sin božji ali Mesija; vrnila se bodeta k Mojzesovi postavi in jaz bom daroval Gospodu v njegovem svetišču zahvalno daritev, za vajino pregreho pa zadostilno daritev.« Benjamin je zatisnil ušesa, ko je oče pričel s takimi besedami govoriti o Jezusu. Nato mu reče: »Oče, oče! Usmiljeni Bog naj ti odpusti to bogokletstvo! Prav gotovo se bodo izpolnile besede milega Zveličarja o razdejanju templja, kakor so se doslej vse druge izpolnile. Ali ni rekel da bodo sovražniki obdali Jeruzalem ž nasipom ? Kdo bi bil verjel kaj takega o tako velikem mestu? In vendar vidiš krog svetega mesta obzidje in njegove stolpe Vse to je zgradil Tit v malo dneh.« (Dalje prilK dnjič.) Vernikom. Prežalostncga srca Vam moram po-ročati o groznem zločinu, ki se ravno danes 5. septembra vrši v beli Ljubljani. Pa kaj se godi? Za današnji dan so napovedali svoj shod v Ljubljani »svobodomisleci«, ki v svojem listu hujskajo za odpad od kato-liške Cerkve, grde našega Gospoda m Zveličarja Jezusa Kristusa in taje samega osebnega Boga, Stvarnika nebes in zemlje. Pridobivati ljudi in jih združevati v strasten boj proti katoliški Cerkvi, proti Jezusu Kristusu in proti Bogu jt- namen tega shoda. Ali ni ta zarota zoper Boga grozen zločin? in vendar ga državne postave dopuščajo. Upam, da se tega zlobnega dejanja ne bo udeležilo mnogo Slovencev, prepričan sem, da ta zarota med Slovenci ne dobi privržencev, ampak se bodo vsi z gnusom od nje obrnili in jo zatrli, vendar se pa bojim, da se vsaj nekateri zapeljejo, se shoda udeleže, njegove skicpc odobri; iu se s tem sami iz katoliške Cerkve izobčijo. Gotovo je pa ta shod sam neizrekljivo razžaljenje večnega Boga in izredno veliko javno pohujšanje. Obžalujmo nesrečne zaslepljenec, Id shod sklicujejo, ki bodo na shodu govorili ali sc shoda udeležili; obžalujmo posebno nesrečne stariše, katerih sinovi so tako globoko zabredli, da ne Ic sami taje Boga in vse Božje razodenje, ampak v svoji hudobiji še druge zapeljujejo in v globoki prepad za seboj potegujejo; obžalujmo jih in molimo zanje, da bi sc jih Bog usmilil in bi se od zmote zopet povrnili k resnici, od črne tminc k svitlobi spoznanja Božjega. Dajmo pa tudi Bogu in Gospodu Jezusu Kristusu za zasramovanje in žaljenje današnjega dneva kar največje zadoščenje. Zato določim: Danes popoldne naj se po krščanskem nauku moli žalostni del svetega rožnega venca in litianije na čast presv. Srcu Jezusovemu z dotičnimi molitvami. K tej zadostilni pobožnosti nujno vabim vse vernike: može in mladeniče, žene, dekleta in otroke. Udeležite se je danes popoldne mnogoštevilno! Blagoslov Božji naj pride nad Vas in naj nad Vami vedno ostane. Amen. V Ljubljani, 5. septembra 1909, t Anton Bonaventura, škof. Razgled po domovini. Župnija Gora pri Sodražici. ki je bila ravnokar ustanovljena, 'dobi svojega prvega župnika v osebi č. g. Mihaela Kmeta, kaplana v Šenčurju pri Kranju. Naši Orli so priredili v nedeljo 22. avgusta izborno obiskano veselico v prid obmejnim Slovencem na Viču pri Ljubljani. Prišlo je nekaj sokoličev nagajat, a naši Orli so jih obstopili in jih nato pognali v beg. Le eden se je nekoliko obotavljal, a še tega so vrle viške dekleta tako nabun-kalc, da bo pomnil, kdaj -je delal nemir na veselici. — Prihodnjo nedeljo polete Orli na Brezje, kjer bodo prejeli skupno sv. obhajilo. Popoldne nastopijo pri telovadbi v Radovlj.ci. Kranjski liberalci so bili sklicali v ,1 jubljano zaupni shod svojih kmečkih pristašev. Ta dan je pač liberalna stranka lahko videla, kako bore malo somišljenikov ima med ljudstvom. Razven nekaj trgovcev, gostilničarjev in učiteljev ni bilo kskoro nobenega kmeta. Naš kmet je veliko premoder. da bi poslušat hodil liberalne škrice, kakoršni so Hribar, Žerjav, Ribnikar in razni drugi nezreli mladiči, ki vihtijo liberalno zastavo. Za slovenskega kmeta ni drugje prostora nego v S. L. S. Ta ima srce zanj, kar je že opetovano pokazala. + »Narodova« laž. V sobotni številki ■z dne -'8. avgusta piše Slovenski Narod« med drugim doslovno: »Pretekli teden sta prišla kamniški glavar Krese in deželni poslanec dekan Lavrenčič na naše stroške ogledat si škodo (po toči). Iz njunega obnašanja smo spoznali, da sta se prišla iz kmeta norčevat. Okrajni glavar jc opomnil: Saj ni nobene škode«, dekan Lavrenčič mu je prav široko smeje sc pritrjeval.« Tako ;Šl. Narod«, in kaj je res? Da se jc to gosposkemu dopisniku v oguljeni suknji — ne priprostemu kmetu —, kakor piše ; Slov. Narod«, milo rečno, sanjalo, ker si nisem jaz z gospodom glavarjem doslej še nikjer ogledoval škode po toči ali se temu smejal. — Pripomnim pa, da sem se poučil o škodi drugim potom, da seni ponesrečene odkrito, pomiloval in prosil za nje osebno pomoči pri c. kr. dež. vladi v Ljubljani, oziroma gospodu grofu Chorinsky-ju. — Ivan Lavrenčič, deželni poslanec. Kdo dopisuje v liberalni »Slovenski Dom«? V Ljubljani pišeta za ta najnovejši liberalni listič mladi dr. Žerjav in neki Ribnikar. Z dežele prinaša tudi nekaj Jažnjivih čenč. katere pišejo po večini liberalni učitelji. Zato proč s to liberalno cunjo. — Naročajte »Domoljuba«, 'ki ima svoje naročnike po vseli krajih, kjer bivajo Slovenci. V štajerski kapucinski pokrajini je bil 22. t. m. v Celju redovni kapitelj. Provin-cijalom je bil izvoljen P. Donat Zupančič. Definitorji pa so: P. Sigismund Wagner, P. Zeno Lezuo, P. Linus Prah in P. Gott-liard Burtscher. Duhovske spremembe na Spodnjem Štajerskem. Nastavljeni so kot kaplani čč. gg.: Franc Rop v Rečici, Anton Kuhar v Središču, Franc Rampre pri Sv. Vidu bli- zu Grobelnega, Franc Kren pri Sv. Antonu v Slov. Goricah, Peter Pavlič pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. — Prestavljeni so: Anton Tkavc iz Ljutomera v Maribor (kot koriti vikar), Janez Sirec iz Stoperc v Leskovec, Jožef Toplak iz Središča v Ljutomer (kot drugi kaplan). — V začasni pokoj sta stopila zaradi bolezni: Ferdinand Ciulia in Franc Lovrenko. P. Erhard Pečar iz kapucinskega reda pride zopet v Škof j o Loko. Oldslej bo pet patrov v Loki, kar je zaradi mnogih ekskurzov potrebno. P. Bonaventura Sa-vec je pa iz Loke premeščen. Umrl je pretečeni teden v Ljubljani drugoletnik goriškega semenišča, Ibogcv sloveč g. Franc Tavželj. Nevarna bolezen jetika je nadebudnega gospoda spravila v prezgodnji grob. Naj počiva v miru! Č. g. dr. Josip Sever, kaplan v Vipavi, vstopi jeseni kot duhovnik v c. in kr. mornarico. Kaj nečastno za liberalnega učitelja?! 1. Nečastno je, če liberalni učitcij brzojavno pozdravi shod svobodomislecev. 2. Nečastno jc, če liberalni učitelj med službo božjo stoji za cerkvenimi durmi, kjer se zbirajo najslabši ljudje. 3. Nečastno je za liberalnega učitelja, če kaznuje otroka, ako ga ta krščansko pozdravi. 4. Nečastno je, če daje liberalni učitelj otrokom v veronauku slab zgled. Vse to je nečastno v očeh »naprednega« učitelja. Tako je trdil vsaj pri c. kr. okrajnem sodišču v Kamniku dne 2.1 avgusta učitelj Germek, ki se gotovo s ponosom smatra za »naprednega«. Pozivamo ga, da na shodu svobodomislecev v Ljubljani 5. septembra zbranim) zborovalcem med katerimi bo tudi precej naprednih učiteljev —• to pove in obenem zaliteva, naj list »Svobodna Misel«, kateremu je Grmek zvest naročil i k in »o d k r j t« zaveznik, zana-prej nc piše več, kot je pisal, da se mora križ iz šole odpraviti in da se mora začeti odkrit boj proti cerkvi in verskim resnicam. Samoumor. Pretekli teden ob pol treh zjutraj se je v domobranski vojašnici v Ljubljani na postelji s službeno puško ustrelil četovodja Ivan Pirnat. rodom iz Šiške. Zadel se je v glavo in je bil takoj mrtev. Vzrok samoumoru je neznan. Pred činom je nesrečnež napravil oporoko, da vse zapušča svoji sestri, potem se pa sle-kel, spravil v posteljo ter si končal življenje. Njegovo truplo so prepeljali v gar-nizijsko bolnišnico. Vlak na Sv. Goro bo peljal iz Medvod dne 12. septembra, na Marijinega imena dan, in ne, kakor je bilo pomotoma ;v »Domoljubu« poročano, dne 29. avgusta. Železnica Rogatec - Brežice - Novo-mesto. Trgovinsko ministrstvo jc dovolilo /Faleschiniju, županu brežiškemu, H a risu Sniderschitschu in dr. Janeschu, da trasi-rajo in projektirajo ozkotirno železnico Rogatec-Brežicc-Novo mesto. To velja za eno leto. Ciril-Metodova družba je nastavila za učitelja v Velikovcu »znanega« najstrast-uejšega liberalnega učitelja Peseka. Pri tem so bili merodajni le politični nagibi. Peseka se pošlje na Koroško, da bo tam-delal za liberalizem, kajti radi sposobnosti se ga ni imenovalo, ker je znano, da kom-petira že eno leto za vsako prazno mesto, a — vedno propade. Šolski nadzorniki na Štajerskem se bodo oddahnili, da zapusti učitelj, kojega delovanje so vsi, akoravno niso naši pristaši, obsojali. Štajersko. Slovenci na Koroškem pozor! Iz Mengša. Dne 3. oktobra, na rož-nivenško nedeljo priredi »Katol. slov. izobraževalno društvo« v Mengšu romanje na Trsat s posebnim vlakom. Trsat 'e znamenita božja pot.'kamor so od nekdaj prav radi zahajali tudi Slovenci. Vlak bo vozil 3. oktobra In sicer bo odhod iz Kamnika ob 12. uri 50 minut. Sprejemal bo potnike na vseh postajali iz Kamnika do Ljubljane, v Ljubljano pride vlak ob drugi uri 5 minut na južni kolodvor. Potniki se bodo sprejemali tudi v Ljubljani na južnem kolodvoru. Odhod iz Ljubljane bo ob 2. uri 15 minut, nato vozi vlak brez postajanja naravnost proti Reki, kamor pridemo ob 6. • mnut. Ob sedmi uri bo vhod v s- n.arsko cerkev na Trsatu. Nato bo cciAvena pobožnost: govor, pete l.ta-nije in spovedovanje. Drugo jutro 4. oktobra bo govor, sveta maša, skupno sveto obhajilo. Po cerkveni pobožnosti si bodo ,lahko božjepotniki ogledali Trsat, Sušak .in Reko. Kdor bo hotel, bo lahko napravil krasen izlet po morju v Opat.jo, kamor .vozi parnik vsake pol ure. Iz Reke bo vlak odhajal 4. oktobra popoldne ob 3. uri 50 minut, v Ljubljano pride o"b 7. uri 44 minut, v Kamnik ob deveti uri 5 minut ponoči. — Voznina znaša za osebo od Kamnika v Reko in nazaj za III. razred 8 K 50 v. iz Homca, Jarš. Domžal, Trzina in nazaj 8 K. iz Črnuč, Tavčarjevega dvora jn nazaj 7 K 40 v, iz Ljubljane, južni kolodvor in nazaj 6 K 80 v. Kdor se hoče peljati v drugem razredu je nekoliko več. — Kdor hoče torej iti na Trsat naj se zgla-si pri »K. slov. izobraževalnem društvu« v Mengšu in naj pošlje voznino na.kasneje do 14. septembra. V Ricmanjih so bili začeli s popravljanjem cerkve in župnišča. Cerkev je poprave zelo potrebna. Za sedaj se izvrže na državne stroške le najnujnejše poprave. Proračun znaša 9220 K. Delo je sprejel znan domači podjetnik Sv. Martelanc iz Barkovelj. Poprava cerkve in župnišča bo trajala kaka dva meseca in pol. Premični predmeti so se v torek prenesli iz cerkve v občinsko hišo za župniščem. Zlet na Gorjance. V nedeljo 5. septembra se vrši zlet na Gorjance. V slučaju, da bi deževalo zlet izostane. Ob deseti uri bo sveta maša z govorom, katero bo daroval č. P. Pavel. Po maši razgovori. Da se vrh hriba preživimo, jc skrbljeno. Dolenska moška katoliška mladina, naj pribiti vsa gori. Ozrimo se enkrat po Dolenjski z vrha svojih Gorjancev — sv. Miklavža. , .. , Sv. Jurij ob južni železnici. Dne 19. t. m. je bila volitev za župana v trgu Sv. Ju-rii ob južni žclczuici. Izvoljen je bil Franc Pisanec, posestnik v Bezovju, pristaš Slovenske kmečke zveze. V starešinstvo so izvoljeni gg.: Ivan Artman, Alojzij NendI in Herman Kincl. Torej so v celem starešinstvu, razun enega (Alojzij Nemil), sami pristaši Slov. kmečke zveze. S tem je torej končan dolgotrajen boj v okoliški in trški občini za občinsko zastopstvo, ki se je končal z zmago Slov. kmečke zveze. In to nam daje upanje, da je nastopila za Sv. Jurij ob juž. žel. boljša doba, doba vstrajnega resnega dela za blagor okoliške in tržke občine. Štajerski slovenski poslanci prirejajo vsako nedeljo dobro obiskane politične shode. Na vseh shodih izrekajo volivci poslancem popolno zaupanje in jih navdušujejo za nadaljni boj proti ŠJovencem skrajno sovražni vladi. Dobrovski fantje so bili nekam razžaljeni radi dopisa v »Domoljubu«, št. 3-1 z dne 26. avgusta t. 1., v katerem se je poročalo o umoru Janeza Babnik. Da ne bo kdo napačno sodil, preciziramo citirani dopis tako, da se dotični umor ni zgodil na Dobrovi, ampak v dobrovski župniji. Kriv nesreče je pa alkohol. V Preski pri Medvodah biva na oddihu krčki biskup mil. gospod dr. Anton Mahnič. V »Ljudskem domu« se je pričelo živahno gibanje. Parkrat je predaval vrlo zanimivo o svojem potovanju po Srbiji, Bolgariji, Grškem in Turčiji mestni kaplan g. Sitar. G. mestni kaplan Zaplotnik je popisal potovanje Slovencev v Dubrovnik k evharist.čnem shodu in o svojem izletu v Trebinje v Hercegovini. Poslušalcev je bilo vselej zelo veliko. V Kovorju pri Tržiču je imel deželni osi anec Piber ljudski shod, na katerem je poročal o delovanju deželnega zbora. Katol. slovensko izobraževalno društvo v Črnomlju deluje prav izborno. Skoro vsako nedeljo se vrši redno predavanje, tako o ustavi (tri ure) predaval č. g. Kubinek), o zgodovini slovanskih narodov v prvi polovici 19. stoletja s posebnim ozi-rom na ilirizem (štiri ure, predaval gosp. cand. iur. Malnerič), o alkoholu in zdržno-sti (dve uri, predaval isti), v nedeljo se je pa vršilo zopet predavanje: o domačih obrtih v Beli Krajini (predaval g. Malnerič). Društveniki so napravili letos tudi en izlet na Rožanec, kjer so jim bili vrli Ro-žančanje postavili slavoloke; dne 5. septembra pa se vrši ustanovitev belokranjskega Orla z javno telovadbo, dramatično predstavo, s petjem in godbo. Sestanek katolkko-narodnega belokranjskega dijaštva se vrši dne 5. septembra. Tovariši, udeležite se ga polno-številno. Čc bo mogoče, napravimo drugi dan skupen izlet v Karlovec. Žerjavja smola. V zadnjih tednih je voda novo osnovanega »Agro-Merkurja« dr. Žerjav v družbi še nekega drugega na-stavljenca tega zavoda obredel vso Kranjsko in Spodnještajersko in ponujal špecerijsko blago po cenah, pri katerih je imel zavod vsled svojih ogromnih režijskih stroškov, katere ima. gotovo zgubo. Namen te konkurence je bil. da se naši »Gospodarski zvezi« kar največ mogoče odjemalcev odje in gledalo se ni pri prodaji prav nič, ali je dotični kupec solventen ali ne. liberalec ali klerikalec, samo da se je rogovililo po deželi. Te konkurence pa ni čutila naša »Gospodarska zveza«, pač pa liberalni ljubljanski veletržci, kateri so se vsled tega posvetovali, kako bi se temu delovanju dr. Žerjava konec napravilo. Vrelo je raditega tudi pri večjih liberalnih trgovc.h po deželi, posebno na Notranjskem, kateri so seveda radi smešno nizkih ponudb Žerjava jeli izgiibivati male kramarje kot odjemalce v svojih okoliših. Jeza liberalnih trgovcev je pretečeni teden prikipela do vrha in diktirali so »Agro-Merkurju«, da, ako hoče liberalna stranka še nadalje imeti oporo v njih, takoj opusti nadaljno _ prodajo blaga na Kranjskem in Spodnje Štajerskem, kateremu ukazu se je »Agro-Merkur« v skupni seji svojih zastopnikov in onih trgovcev tudi podvrgel tako, da bo »Agro-Merkur« primoran svojo ogromno množico blaga izven svojega pravega delokroga ponujati in liberalna stranka pa lahko nadalje na podporo trgovcev, kateri so nad Žerjavom zmagali, računa. Ta eksempelj naj dr. Žerjav nikoli ne pozabi! Spremembe med tržaško duhovščino. Msgr. Peter Flego je imenovan za dekana tržaškega okrožja. Mnogoč. g. Anton Košir, dosedaj župnik v Tinjanu, je bil dne 23. t. m. kanonično umeščen na župnijo Kontovel; istega dne je bil č. g. Ivan Za-lokar umeščen na župnijo Gročana. V Osp pride za župnega upravitelja č. g. Gabrijel Piščanc, dosedaj kaplan v Skednju; obenem bo ekskurendo oskrboval Plavje. Č. g. Jožef Volk pride iz Doline za kaplana v Škedenj. Na njegovo mesto pride za kaplana v Dolino č. g. novomaš-nik Julij Rutar. Č. g. Jožef Krlžman, dosedaj kaplan v Rojanu, je imenovan župni upravitelj v Tinjanu. Č. g. novomašnik Frančišek Bonač pride za kaplana v Ro-jan. Č. g. Gabrielič Ivan pojde iz Kastva za župnega upravitelja v S. Lorenzo ln Daila. Maksimilijan Visentin je imenovan za drugega kooperatorja v Izoli. Brezje. -— Bratski odseki! Sila, ki oživlja našo organizacijo, nam ne da počivati. Po lepili kamniških dneh — nič odmora! Vedno naprej! Lansko leto se nas je zbralo na Angeljsko nedeljo lepo število na Brezjah. Takrat smo sklenili, da se zberemo vsako leto na ta praznik pri Kraljici nebes. Obljuba dela dolg. Dolžnost naša je, da ta dolg poplačamo. Zato Vas vabimo, dragi bratje, da pohitite tudi letos 5. septembra z nami tja gori. kjer časte tisoči in tisoči leto za letom mogočno zaščltnico našega naroda in tudi naše organizacije. Samo vabimo, nič ne sil imo, ker želimo, da ni to toliko zunanja, ampak manifestacija naših src. Spored je približno sledeči: I. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 7. uri. II. Po prihodu na Brezje sveta maša in skupno sv. obhajilo. (Brate, ki pristopijo k mizi Gospodovi, prosimo, da opravijo sveto spoved že doma.) III. Po sveti maši kratek shod. IV. Takoj nato odkorakamo v Radovljico, kjer imamo V. Skupno kosilo. VI. Po kosilu skušnja za popoldanski javni nastop. VII. Javna telovadba. VIII. Po javnem nastopu kratek odmor, nato odhod domov. Bratje naj pridejo v uniformah. Glede javnega nastopa bo dal še natančna navodila vaditeljski zbor. Da vemo število udeležencev, prosimo, da se nam zanesljivo naznanijo do 29. avgusta. Na zdar! z. T. O. Treba je saino primerjati in vsakdo takoj vč, katera izmej »Pratik« je edino prava naša pratika, najlepša, najobširnejša in zbog tega tudi najcenejša. Kdor vzame v roko našo »Družinsko Pratiko., ne bo segal več po nobeni drugi, ker mu nobena ne nudi toliko in tako raznovrstnega berila, kakor ravno ta s podobo sv. Družine. Dobi se po vseh trgovinah, kjer je pa ne dobite, jo naročite naravnost iz Ljubljane. Po pošti stane 10 vinarjev več. Nemščina brez učitelja ali slovensko-nemška slovnica za samouke. Spisal dr. Leopold Lenard. Cena 1 K 20, s poštnino 1 K 30 . To knjigo je ravnokar izdala »Katoliška Bukvama« v Ljubljani in je ž njo zelo ustregla vsem onim, ki se želijo naučiti nemškega jezika. Dosedaj sploh nismo imeli za pouk v nemščini nobene knjige, ki bi bila sestavljena za potrebe preprostega ljudstva; imeli smo le nekaj knjig in brošuric, ki so pa sestavljene samo za šolski pouk in nimajo za samouke nobene vrednosti. Naše ljudstvo je seveda kupovalo tc knjige, iz katerih se pa ni .veliko naučilo. Knjiga, katero sedaj podaja »Katoliška Bukvama« našemu ljudstvu, je sestavljena popolnoma za naše potrebe in je edina porabila knjiga za one vse, ki se hočejo brez učitelja naučiti nemščine; saj pravi pisatelj v predgovoru: »Vsakega jezika se je treba učiti in vsako učenje zahteva truda. Knjiga, ki ti obeta, da se boš kakšnega jezika naučil brez truda in v nekoliko urah ali dnevih, laže in te hoče samo goljufati. Mi ne obetamo, da se boste iz te slovnice naučili nemškega jezika brez truda in pa že v nekolikih dnevih, pač pa, da se ga boste naučili s kolikor mogoče majhnim trudom in v kolikor mogoče kratkem času.« Razglas o razpisu volitev za obrtno sodišče, ki se ima ustanoviti v Ljubljani. Deželna vlada razglaša: Z ukazom pravosodnega ministrstva, dogovorno z ministrstvi za notranje zadeve, trgovino in finance z dne 15. julija 1909, drž. zak. št. 112, se je odredila ustanovitev obrtnega sodišča v Ljubljani s 1. decembrom 19('9. kojega krajevna pristojnost obsega okoliš c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani in kojega krajna pristojnost 'se razteza na vsa v § 1., odstavek 2, zakona z dne 27. novembra 1896, drž. zak. št. 218, navedena, v okolišu obrtnega sodišča se nahajajoča podjetja izvzemši železnice. Na podlagi naročila c. kr. justičnega ministrstva, sporazumno z ministrstvi za trgovino in notranje zadeve z dne 15. julija t. I., številka 15.760, se uvidi c. kr. dež. vladi volitev predsednikov in namestnikov obrtnega sodišča ter obrtnih predsednikov vz-klrcnega sodišča odrediti na prvo polovico meseca novembra 1909 in se naznani natančnejši čas volitve pozneje na dotični krajevno običajni način s posebnim razglasom. Število predsednikov obrtnega sodišča znaša po § 4. navedene ministrske 'odredbe 48, število namestnikov 28 in število predsednikov za vzkliono sodišče v obrtnih spornih zadevah 12. Skupine obrtnih olbratov za izvršitev volitev in skupno števdo predsednikov in 'namestnikov obrtnega sodišča, ki jih voli v vsaki skupini, polovico volivni razred podjetnikov in polovico volivni razred delavcev, so po § 5. navedene ministrske odredbe določene takoHe: Skupina 1. Vsi veliki obrati izvzemši trgovinske obrate: 16 predsednikov, 8 namestnikov ofbrtnega sodišča; 4 predsedniki vzklicnega sodišča. Skupina II. Vsi mali obrati izvzemši trgovinske obrate: 20 prisednikov, 12 namestnikov obrtnega sodišča; 4 prise'd-niki vzklicnega sodišča. Skupina III. Vsi trgovinski olbrati: 12 prisednikov, 8 namestnikov obrtnega sodišča; 4. prisedni-ki vzklicnega sodišča. Velikim obratom je smatrati ona podjetja, glede ko.ih je bilo predpisano letno Občne pridobnine več nego 300 K. Javnemu polaganju računa zavezana podjetja se štejejo k velikim obratom. Imetniki (namestniki, poslovodje, zakupniki, voditelji obratov) onih obratov. na katere se razteza pristojnost obrtnega sod.šča, se poživljajo, da tekom treh tednov .po Objavi tega razglasa v uradnem listu pismeno naznanijo občinskem prcdstojništvu stajaiišča svojega obrata za sestavo volivnili imenikov obeli volivnih razredov potrebne podatke. Javne trgovske družbe, konianditske družbe, delniške družbe, pridobitne in gospodarske zadruge, družbe, zavodi iu društva morajo istočasno imenovati izmed oseb, .poklicanih za njih zastopanje in za izvrševanje volivne pravice, eno pa k večjem dve osebi, ki bodo zanje oddale glasovnice. Vsi' podjetniki (obrtniki, namestniki, poslovodje, zakupniki, voditelji obratov) so zavezani tekom preje omenjenega roka sestaviti in viposlati občinskemu predstojništvu stajališča obraba popolen seznam na dan objave tega razglasa v uradnem listu v njihovem obratu uposle-uili moških lin ženskih delavcev^ ki \so izpolnili dvajseto leto, ki že delajo najmanj eno leto v tuzemstvu in ne pripadajo stanu učencev. Ti imeniki morajo obsegati tudi one delavce, ki izven dbratova-lišča proti plačilu za obrat delajo. — C. kr. deželna vlada za Kranjsko. — V Ljubljani, dne 17. avgusta 1909. y Gorenjske novice. Iz ljubljanske okolice. V Borovnici se je poslovil od ljudi j v nedeljo, 22. avgusta, gospod nadučitelj 'Avgust Pire. V lepi društveni dvorani ie prišlo do sto ljudi k slovesu. V imenu vseh ■se poslovi gospod Franc Boršnik, profesor v pok., in povdarja med navdušenim ploskanjem delo in skrb gospoda naduči-'tclja za celo občino, za mladino. Poslovili so se tudi od gospoda še g. župnik Juva-nec, g. župan Franc Kos, g. Franc Suha-dolnik, g. Papler, a vsi so pokazali globoko Spoštovanje do gospoda nadučitelja in njegove družine. Ginjen se je zahvalil gospod nadučiteij za udanost in spoštovanje. da mu vse to ostane v življenju v tolažbo. — Vso postrežbo je prevzel gostilničar gospod Godec, a tako, da je bil sle-hern popolnoma zadovoljen. Vsi smo se pa radovali in zabavali ob prelepem petju društvenega pevskega zbora. Iz Podpeči pri Preserju. Tukaj je dne 20. t. m. za dolgotrajno boleznijo umrl oo-sestnik Peter Ložar v 60. letu starosti. Bil je to mož poštenjak, miroljuben in z vsakim prijazen in postrežljiv. Odlikoval pa se je posebno z nesebično radodamost-jo. Ni potreboval časti in mnogo prošenj, če je le mogel je vsakemu rad hitro pomagal in dobro storil. Posebno za naše novoustanovljeno gasilno društvo si je pridobil veliko zaslug. Bil je od začetka naš podporni član in pri zidanju gasilnega doma je največ pripomogel. Zato ga bo društvo vodno v hvaležnem spominu ohranilo. Želimo, naj njegov zgled nam nakloni veliko takih mož. Od tebe, dragi J'eter, pa se posla v, jamo z žalujočim srcem. tvoja duša, upamo, se že veseli pri Bogu. truplo tvoje sladko naj počiva, enkrat pa daj nam Bog vsem skupaj veselo svidenje nad zvezdami! Šmartno na Posavju. Zadnjo nedeljo je že drugič prišlo katol. slov. izobraževalno društvo iz Sela k nam gostovat. To pot so pa nastopili vrli fantje in izvajali z burko »Štipko Tiček« obilo smeha. To so fantje, ki v poštenem razveseljevanju iščejo zabave, in skušajo izuriti svojega duha s plemenitim delom. Zdi sc nam, da so igralci vzdramili tudi naše posavske fante. Selo. Katoliško slovensko izobraževalno društvo skrbi za poduk in zabavo. Predzadnjo nedeljo jc napravilo nekaj udov imenovanega društva podučili izlet v raj kranjske dežele, na divni Bled in v Vintgar. da spoznajo lepoto slovenske svoje domovine in se utrdijo v ljubezni do (prekrasne domače zemlje. Zadnjo nedeljo pa so šli fantje zabavat naše sosede Po-savce, in jih dramit za jednako izobraževalno delo. Predstavljali so »Štipko Tič-ka«. Doma se pa pripravljajo za 12. sem-teniber za igro, ki bo vzbudila veliko smeha med glcdavci. Moste. Še enkrat so imeli pri občinskem odboru sejo zaradi šole. Sklenilo se je, da bo šola v Mostah šestrazredna. Najela se bo v ta namen ena izmed Prcdo-vičevih hiš. Mi svetujemo občinskemu odboru, naj se obrne na tiste ustanavljavce Ciril-Metodove družbe v Mostah, ki tulijo v svet in ljudi farbajo, ko pravijo, da bo Ciril-Metodova družba zidala šolo v Mostah. Tiste ljudi primeti sedaj za lažnjive jezike in jim recite: Sedaj pa le sem z denarjem, pomagajte nam pripraviti Pre-dovičevo hišo za šol. Seveda jih boste prosili brez uspeha, ker dali ne bodo ničesar. Tudi oni vinarji, ki jih bodo Moščani dali za Ciril-Mctodovo družbo, nc bodo naši šoli prav nič koristili, plačevali jih bodo za vse druge namene," za domačo šolo pa ta družba ne prispeva nič. Kar bo stala nova Šola v Mostah, to bodo morali davkoplačevalci plačati pri davkih. Ciril-Metodovci le begajo ljudi in jih lovijo na liberalni lim. Zato se jim ne dajte vjeti. Vprašamo pa tukaj javno ves občinski odbor in vse davkoplačevalce moščanske občine: Kaj je bolj modro? Ali za eno leto potrpeti v stari šoli na ta način, da bi imelo pet razredov šolo dopoldne pet razredov pa popoldne? Med tem letom pa hitro dobiti primeren prostor in postaviti novo šolo, v kateri bi s prihodnjim šolskim letom že lahko podučevali? Ali je morda bolj modro najeti Predovičevo hišo. plačati popravila, da bo pripravna za šolo. in vsako leto plačevati najemnino. Gospodje občinski odborniki so si izbrali zadnje. Mi, kar nas jc bolj treznih davkoplačevalcev, pravimo, da ti možje slabo razumejo gospodariti. Potrpimo, ljudje božji, eno leto s staro šolo, med tem pa zidajmo novo. Zidali bomo občini. Ce pa plačujemo Pre-doviču in popravljamo hišo, pa denar naravnost proč mečemo iu podpiramo le prazne Predovičeve hiše. oziroma ono nemško posojilnico iz Gradca, ki zalaga Predoviča z denarjem. Možje, modrosti in pameti je treba! Tu ne gre samo za en vinar. Iz raznih krajev Gorenjske. g Z Rupe pri Kranju. Ljudska knjižnica na Rupi je priredila angeijsko nedeljo narodni igrokaz »Zaklad« z vrtno veselico. Stopili so prvikrat mladeniči in dekleta na oder in vsi rešili izvrstno svoje uloge. To nam spričujejo udeleženci, ki so zahtevali, da se igra ponovi. Tej splošni želji hočemo ustreči in bomo ponovili igro v nedeljo, dne 5. septembra. Začetek ob 4. uri. Zato pri hitite vsi, ki ste bili angeijsko nedeljo zadržani, prihodnjo nedeljo na Rupo, katero vas posebno radi ob:skujejo Kranjčani. Iz Meng-a. Katoliško slovensko izobraževalno in podporno društvo v Mengšu je priredilo v nedeljo, 22. t. m., dve igri, in sicer: »Znamenje v gozdu« .n »Pri gospodi«. Obe igri ste bili prav mojstrsko izpeljani. Zato ni čuda, da je slavno občinstvo z gromovitimi aplavzi izražalo svojo največjo radovoljnost. V prvi igri »Znamenje v gozdu« sc je posebno odlikoval Vuk in spioh vsi. Ker jc bila igra bolj tragične vsebine, zato ni nudila toliko smeha. A vendar je občinstvo z največjo pozornostjo sledilo de anjem in junaškim nastopom vrlih igralcev, ki so res prav izborno rešili svoje vloge. Drugo igro »Pri gospodi« pa so uprizorile vrle mladenke, za kar jim gre vsa čast. Tudi v tej igri se je pokazalo, kako eminentno znajo tudi mladenke nastopati, ki so prav sjajno rešile svoje vloge. A pred vsem pa moramo pohvaliti Marijo, ki jc tako dobro pogodila svojo nalogo, da so se poslušalci kar čudili, da se more tako izvrstno obnašati, 'kakor bi bila res kaka dekle iz kakšnih hribov, ko gre službe iskat v mesto. Dobro bi bilo, če bi se ta igra se enkrat uprizorila. Veselimo sc, ko vidimo, kakšne moči imamo v naši sredi, ki so res vneti za vse dobro. Želimo le, da bi kaj kmalu zopet priredili kako veselico. Preizkušnja za poinagalce ipri čevljarski zadrugi v Tržiču se bode vršila dne 5. septembra t. 1. Delo za preizkušnjo je narediti dne 30. avgusta v delavnici g. Jožefa Kralj. Prošnjo za pripustiev k preizkušnji je vložiti najkasneje do 29. t. m. pri zadrugi. Pojasnila daje radovoljno zadružni načelnik. Umrl je pretekli teden, dne 18. avgusta, gospod Anton Pohar, posestnik iz Polč. Nasrečna usoda je bila, da ga je mladi konj udaril z nogo v trebuh. Vzlic vsemu prizadevanju in trudu gospoda zdavnika je po petdnevni mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v gospodu zaspal. Bil je vrl katoliški mož. star »Domoljubov« naročnik, odličen in odločen somišljenik S. L. S. Ranj-ki je daroval mnogo za božjo čast in za dobrodelne namene, živel je zgledno in posnemanja vredno. Svetila preblagemu pokojniku večna luč! g Iz Žabnice. Spomladi smo vložili na c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu dobro utemeljeno prošnjo za vsakdanjo poštno zvezo s Škofjo Loko po deželnem pismo-noši, izvzemši nedelje. Upamo, da bo v kratkem ugodno rešena. — Na sv. Roka dan je napravila tukajšnja Marijina družba romanje k božjepotni podružnici lavretan-ske Matere božje na Sušo v župniji Zali log. ki je pridružena svetovnoslavni kapeli Device Marje v Loretu na Laškem. — Ubiti Martin Lužan iz Šutne je bil 17. avgusta'zdravniško raztelešen in potem cerkveno pokopan. Njegov ubijalec, 17-letni Jurij Triler iz Šutne. pride 3. septembra pred porotnike. Fantje, v izobraževalno društvo, da ne bo tako žalostnih dogodkov, kot je bil zadnji uboj! Ponočevanje, žganjepitje in babjekarstvo ni rodilo še n koli dobrih sadov ne v dušnem, ne v telesnem oziru. Z romarskim vlakom pojde na praznik Marijinega Imena, dne L', septembra, tudi od nas nekaj ljudi na Sveto (ioro iu v Trst. Vozni listki se dobe v Preski ali tudi pri domačem župniku. — Na vrtu posestnika Jakoba Kuralt, po Jo-mače pri Miklavžu, ima jablana cvetje in sad. — Pri košnji otave jc zadnji dež nekaterim močno nagajal. Dal Bog, da bi vobče ne! g Boli. Srednjavas. Strankam, ki imajo opraviti pri županstvu, naznanjamo, da bodo razen pri županstvu samem v Ceš-njici odslej stalni uradni dnevi tudi v novem občmskem domu v Srednjivasi, in sicer dvakrat na teden, ob sredah in nedeljah dopoldne. — »Narodov« dopisnik se zlobno in popolnoma po nepotrebnem zaletava v osebo, ki nima čisto nič opraviti z dopisi v Slovencu« in »Domoljubu«, kar uredništvo drage volje potrjuje. Toliko ubogemu »Narodovemu« dopisniku v pojasnilo, da ne bo v zmoti! Zapomni naj si pa on iu njegova garda, da bo »Domoljub« vestno zasledoval tudi nadalje vse do-godbe in iih zabilježil brez ozira, če bo to komu všeč ali ne. — Radoljiško glavarstvo večkrat pošilja na naše urade in šolske oblasti popolnoma nemške dopise. Ali smo v »rajhu« ? Pričakujemo, da se kaj takega ne bo več zgodilo. — Lep zaslužek bi imel v Bohinju celo leto. posebno v sezoni, pošten in spreten brivec, če bi se nastanil na Bohinjski Bistrici. Zdaj ga ni v celi dolini notri do Bleda nobenega. g Iz Stare Loke. Prestavljen je od nas č. g. kaplan Janez M i k u ž v Škofjo Loko. Komaj eno leto je deloval med nami, pa s svojo prijaznostjo si je pridobil srca vseh faranov. — Umrl je v Virlogu dne 24. t. m. posestnik stari Šimnovec. Svoje dni je služil več let cesarja pod Radecki-jem. Naj v miru počiva! — T r eš č i lo je v petek ponoči na Suhi v hlev posestnika Andreja Hartman in ubilo dvoje goved. Ko so zjutraj vstali, zagledali so pri hlevu nekaj osmojenega in našli dve junici mrtvi. Moravče, 23. avgusta. Lepo slovesnost smo pri nas imeli včeraj, namreč slovesen blagoslov prenovljenega križevega pota. Krasne Layerjeve slike so se lepo osnažile, tri nadomestile z novimi in kar je bilo pokvarjeno, se je popravilo. Delo je prav dobro izvršil znani slik. r gospod Jebačin. Ker so bili stari okviri trohnjeni in zelo slabi, napravili so se zelo bogato rezljani in pozlačeni novi okviri, ki delajo čast gospodu kiparju Pengovu. Napravili so se tudi zelo lepi novi svečniki in krizi. Postaje so s križi skoro dva metra visoke, primerne naši visoki cerkvi. Vse napravi na boljši vtis in bi se težko dobil tako lep križevi pot. Vse je veljalo čez 4000 kron in se je pokrilo in primanjkljaj se bo še pokril s prostovoljnimi darovi. Ob tri četrt na 10. uro so nesli vrli mladeniči Marijine družbe in izobraževalnega društva postaje v sprevodu v cerkev, kjer je bivši provincijal in generalni definitor č. g. o. Konstantin Luser po ginijivem in zelo primernem govoru postaje blagoslovil ter na svoja mesta postavil. Bog povrni vsem, ki so z darovi in delom pri tem pomagali. — Drugi teden dobimo nove zvonove, ki so že vliti v Ljubljani. Od prejšnjih zvonov sta dva še za oddati za nizko ceno. Eden. glas b. vlit leta 1693. težak 896 kil ali 16 starih centov, drugi, glas h, vlit leta 1872, težak 313 kil ali 5-59 starih centov. Ako bi jih kdo hotel kupiti, naj se obrne takoj pismeno na župni urad v Moravčah. Dolenjske novice. Iz Št. Rnperta. d Nove orgle, ki jih je postavil mojster Majer. so bile na Veliki Šmaren slovesno blagoslovljene; blagoslovili so jih preč. g. stolni dekan Kolar iz Ljubljane. Kako lep glas imajo in koliko so vredne, se je spoznalo, ko je nanje pri slovesni veliki sv. maši. katero je daroval gospod dekan sam, igral sam preč. gospod pater Hugolin s svojo tnojstersko roko. Nove orgle so kras cerkvi, v čast preč. g. svetniku Mervecu in vsem blagim darovate-ljem m prijateljem cerkve, posebno pa blagorodnemu gospodu Antonu Mavsarju Bog bodi plačnik! d Darovi za »Dom«. Koš. Iv. 1 K. neimenovan 3 K. neimenovana 4 K, vrla Slovenka domačinka, bivajoča na Francoskem, 20 K. d Hudobija ali neumnost? Odločno povemo vsem grdim in zlobnim jezikom ki imajo toliko govoriti čez novo stavbo in odvračujejo dobrotnike ter hujskajo zoper mlekarno, to-le: Pometajte pred svojim pragom! Kar se zida, se bode tudi plačalo z denarjem do zadnjega vinarja in ne bode nikogar nič bolelo. Ako pa ne bode miru, pridemo na dan z raznimi imeni in listinami, kar ne bode prijetno za razne magnate. Iz raznih krajev Dolenjske. Iz Šmarija. Umri je pretečeni teden zelo priljubljeni mladenič Janez Krištof. Bil je mirnega značaja in z vsakim prijazen. Pred letom je prišel iz Amerike, kjer si je tudi nakopal bolezen. Nesrečna dežela, koliko zdravih sinov slovenskih mater si nam že požrla! Da bi se dalo že vendar enkrat dopovedati našemu ljudstvu, da je domač kruh mnogo boljši in zdravej-ši od tujega! Toliko se trobi in kliče »Ne .v Ameriko!«, pa zastonj. — Obiskali so ,nas kakor vsako leto tudi letos topničarji. ,Vsled pomanjkanja vode so se mudili le eno noč. Sitnosti smo imeli pa vseeno. — Dne 22. avgusta je sklicalo županstvo seio vsled vodovodne zadeve. Govorilo se je mnogo, sklenilo pa malo. Premalo samostojnosti, možje! — Naj na tem mestu .opomnimo zato poklicane organe, da je vasem kakor so Šmarije, Razdrto in Veliki vrh treba vode za pranje. Breg je sko-. ro popolnoma zasut in voda, ki teče od »Za curka«, se popolnoma poizgubi po se-nožetih, tako da do perilov ne pride niti kaplje. Ali bi ne bilo dobro in potrebno, da bi se jarek vrezal v ravni črti in poglobil? Koliko zgubijo vaše gospodinje na času in trudu, ako hodijo prat v daljni .»Vir« ali v »Za curek«. — Naša mlekarna vrlo uspeva. Prometa ima več kot dovolj. .Le škoda, da je potreba vedno toliko novih naprav. Sčasoma se bode že izpopolnila. Dobila je sedaj nov parni stroj mesto starega. d Z Javorskih hribov. V naše hribe večkrat zaidejo nedeljski lovci. Mi kmetje jih vobče ne sovražimo, ker nam pomagajo zajce in lisice plašiti, postrele jih menda malo. No, uliati zajec in zvita lisica se pri nas še precej dobro počutita, zakaj mi kmetje bi kmalu ne smeli še grdo pogledati tega spaka, a lovska sreča pa nekaterim ni mila, ker jih zajec ne mara čakati. Zadnjo nedeljo so zopet prišli štiri taki nedeljski postavljači s svojimi piliav-niki. Po zunanjosti soditi niso bili iz krogov visoke aristokracije, vendar nemško so pa znali. Ko so po večurnem oddihu v gostilni se posvetovali o nadaljnih korakih, jn si pošteno pokrepčali svoje izrabljane jide, se vzdignejo in hajd nad sovražnika. Steza, po kateri so jo mahnili, jim je bila iz večjih ozirov preozka, zato so jo udarili kar po ravnokar ozeleneli repi in ajdi. Nekdo jim zakliče, naj nikar ne hodijo po ajdi in repi. Eden izmed njih se je razko-račil in zavpil: »Holts maul!« Glej ga spaka! Dozdaj smo mislili, da sme samo zajec škodo delati po naših njivah, ne pa vsak kvatern šuštar. Bolj težko bomo molčali, ker te vrste pohodi niso veliki vojaški manevri in tudi ne živimo v voj- ukinem času. Če ne bo miru, prihodnjič ,več. d Iz Javora pod Ljubljano. Sedmino po umrlem) g. Ant. Maliju, župniku v Blagovici, smo imeli tudi pri nas dne 18. avgusta. knenovani gospod so tukaj pastiro-,vali čez šest let v takih razmerah, kakršne so takrat tu vladale. Žalostno poročilo p smrti smo prepozno prejeli, vsled česar sc nihče ni mogel udeležiti pogreba, zato smo se pa na sedmi dan v obilnem številu zbrali pri slovesnem cerkvenem opravilu v naši novi cerkvi ter molili za dušni mir pokojnega gospoda. Marsikateremu se je solza utrnila. d Iz mokronoške doline. Ponesrečeni mokronoški zidar Luka Civha, o katerem smo poročali', ni bil prepeljan v bolnišnico ,v Kandi-jo, kakor se je bilo razneslo po Mokronogu,ker ni bilo mogoče zaradi prevelike slabosti in ker je tudi sam odgovarjal, češ: »Saj bom kmalu umrl, pa naj ležim doma!« Ostal je na Mirni, kjer je par dni po usodepolnem padcu umrl. Svetila mu večna luč! — Mokronog je najbr-že za same nesreče, zlasti njegovo predmestje Frenga. Zidar Luka je bil iz Fren-ge, tekom minulega tedna pa sta se zopet •zgodili dve nesreči, seveda na Frengi! V ponedeljek, dne 16. avgusta, si je zlomil V. kr. sodnega sluge Srimšek mali sin roko, v dveh letih že drugič, obakrat isto; zlezel je bil na plot in hoteč iz njega skočiti se vjel za hlačnico, nato pa telebnil na tla in si zlomil roko. V četrtek, dne 19. istega meseca pa je polomil voz in skoro ■pobil konje ogljarski hlapec g. Bertoka •Jože Šepec. Konji so mu ušli pri Gorjupu •na Gori in šlo je doli po bregu v — Kore-novo hišo. Zlomilo se je vodilo (štanga), •konji so se neusmiljeno potolkli in tudi precejšen 'kos zidu se je odkrušil. Sreča v nesreči je bila, da je hlapca prej vrglo v •obcestni graben, sicer 'bi bil gotovo oblegal z razbito glavo ob Korenovi hiši. — Čas bi že bil, bodisi že na ta ali oni način, da odpomorejo pomanjkanju te zloglasne ceste, na kateri sc je zgodilo že dovolj nesreč, pa se jili bo moralo najbrže še nekaj. Če se -je zgornji del ceste, od Gorjupa ido Majcenovega križa, zboljšal in izravnal. zakaj bi se ne popravil še breg od Majcenove ledenice do Kolenčevega vogala vsaj nekoliko, če že ne popolnoma! Pa tu je treba celga in temeljitega popravila, ne delnega. — Razsvetljava ponoči v našem trgu je tudi izvrstna. Res, vsa čast! Kadar je noč lepa in jasna, gori na vsakem :vogalu svetilka do ranega jutra, kadar pa je noč temna, zlasti ob deževnem vremenu, bi bilo komaj, da bi nosil vsak luč s seboj, prvič, da bi pogledal ob cestnih vogalih, če gori kje kaka svetilka, in drugič, da si kje ob kakem plotu ali zidu ne razbije nosa. Pripetilo se s'icer ni še niti prvo niti drugo, pa kakega temnega, deževnega in blatnega večera se kaj primernega čisto lahko zgodi, saj pri nas v Mokronogu je tako vse mogoče. d Fara pri Kosteiu. Tu dela tvrdka Neuberger parno žago. Nedavno je dal oskrbnik g. Mallner po županstvu razglasiti- da išče delavcev, katere plača po 4 K "a dan. Mnogo mož in fantov je šlo na delo, ko je pa došel dan plačila, je plačal le po 3 krone nekaterim, povemo temu gospodu, da to ni lepo, ako mu ni bil delavec po volji, mu je imel prvi dan povedati: »ti boš dobil le tri krone«. Poživljamo pa tudi našega gospoda župana, da prime tega gospoda za besedo. — Sedaj po gozdu delajo stojala za žično drčo in nam ubogim kmetom s tem mnogo po-mandrajo; škoda je mnogo večja kot se je komisijonelno cenila; kdo nam bo plačal? Iz velikovaške občine. Dragi »Domoljub«! Redko prineseš kako novico iz našega kraja. Živimo visoko v hribih, preobloženi s trdim delom; zato se ne ukvarjamo s politiko, razen, kadar se potrudi v naše hribe kak liberalni prerok v ovčji obleki. Sicer pa tudi mi časih pokažemo, da živimo. To potrjujejo zadnji dogodki. 2e delj časa nameravamo zidati novo šolo. O tem se je že pred leti mislilo in ugibalo. Kupil se je pripraven prostor v Sp. Prekru, ki je nekako središče občine. Tekom let pa je stvar zaspala in novo vzbudila se je lansko jesen. Izvolil se je krajni šolski svet, ki ima nalogo delati, da se prejkoprej kaj doseže. Sedaj pa se je izcimila našim možem tudi pametna misel. »Velika vas je središče cele občine. Tu je že več leti sedež gg. županov, je največja vas, po kateri se imenuje občina. Torej bi bilo pametno, naj se nova šola ne zida v Prekru, ampak v Veliki vasiIn ves odbor z županom vred, katerima se je pridružil še gospod okrajni glavar, se je postavil zato misel. To je občane silno razburilo, velika večina mož je bila proti temu. Možje mislijo, da ima šolske zadeve odločiti le župan in njegov odbor; dasi odločuje pri tem edinole krajni šolski svet, ki je pa že izvoljen. Tega možje niso razumeli, zato so se maščevali pri zadnjih občinskih volitvah: izbrali iz svoje srede nov odbor, kateri je izvolil novega župana gospoda Frana Lovšeta, ki pa še ni uradno potrjen. — O novem odboru nočemo za enkrat še ničesar reči. Značilno, zelo značilno je, da so se volilci po »srečni zmagi« spravili nad »frakel«, kjer se jc v razgretosti zavžitega »šnopsa« zabavljalo zoper duhovščino in zopet volitev župana zalila s pijačo in zabavljanjem. Vprašamo, kakšno bo delo novega odbora, ako se bo delalo v pijanosti, ako se bo vsaka navadna seja zalila s žganjem? Pozneje bomo videli. Dolenjska mladina! Na dan 12. septembra sklicujete »Kat. .slovenski izobraževalni društvi v Litiji in Šmartnem velik mladeniški sestanek združen z javno telovadbo Orlov in veliko ljudsko veselico. Vsepovsod se združuje katoliška slovenska mladina, tudi Dolenjski je čas, da vstane in se pokaže svetu. Sicer tudi Dolenjci ne spimo, tuintain se kaj pridno giblje in dela; vendar le vse preveč skromni se kažemo, medtem ko nasprotniki vsako majhno prieditev poveličujejo do neba, da javnost dobi vtis, kakor da je vsa Dolenjska v njih taboru. Zato 'je ne le potrelba, tudi dolžnost je naša, da se pokažemo', kakšni smo in kaj premoremo'. , Kdo ne bi vedel in ne spoznal velikanskega pomena naše mladinske organizacije? Bolje 'kot pa vse drugo, so manife-stacijski mladeniški sestanki. In če je le kje na Dolenjskem, je potreba trdne mladinske organizacije. Najprisrčneje vabimo ta dan v Šmartno vse, kar misli in čuti z nami. V prvi vrsti vabimo naše vrle Orle, dalje vse organizirane fante, pa tudi tiste, koder še nimajo društev, da se z nami skupno ogre-jejo za naša načela. S fanti pa naj pridejo tudi očetje in matere, da se na svoje oči prepričajo, kje je mesto in blagor njih sinov. Po vsej Dolenjski, po vseh faraTi, — ne, po vseh vaseh naj se že zdaj pripravlja na sestanek v Šmartno. Vsako leto gre sto •in sto voz skozi Šmartno k sv. Antonu v Stango iz vse Dolenjske, torej Dolenjcem ni tuje Šmartno. Organizatorje pa prosimo. da, kakor zaznajo za približno število .udeležencev, naj vsaj tri drii prej naznanijo po dopisnici »Izobraževalnemu društvu v Šmartnem.« Istotako prosimo naznanila od vseh drugih, ki si žele 'kosila. .Vabimo pa ne le Dolenjce, tudi od druged so nam iskreno dobro došii; že zasebno se nam je obljubila udeležba iz sosedne .Stajarske, tudi iz Notranjskega in Gorenjskega, osobito se pa na Ljubljano zanašamo. Orli, ljubljanski in šentviški so nam obljubili korporativno udeležbo, vsi drugi Ljubljančanje pa pokažite z obilno udeležbo, da vam je res na srcu preporod Dolenjske po mladini. Tudi šmartinske in litijske okoličane iz sosednih fara vabimo, naj se polnošteviino udeleže, istotako vabimo vse kroge v Litiji in Šmartnem, ki z nami simpatrzirajo, naj !bi odboru šli na roke pri pripravljalnih delili. Prireditev se vrši v vsakem vremenu, ker je prostor tako urejen, da se vrši lahko deloma na prostem, deloma pod streho. Natančen spored se bo še obavil, bo pa najbrž po temle redu: Oni, ki pridejo na vozeh, naj tako uravnajo, da .pridejo do 9. zjutraj v Šmartno. Zvelza z vlaki je tudi ugodna, z Ljubljane pride vlak v Litijo eden ob pol šestih in drugi ob osmih; oni od štajarske strani naj pa pridejo z lokalnim ob 9. uri. Precej potem z godbo na'čelu odhod v Šmartno. Tam je ob pol desetih ob slavoloku slovesen sprejem, nato je zvrstoma sprevod do cerkve, kjer bo ob desetih sveta ma'ša. Po sveti maši je na slavnostnem prostoru manifestacij-.sko mladeniško zborovanje, potem kosilo, ob dveh slovesne litanije, ob treh se pa prične javna telovadba Orlov; po telo-iVadbi je pa ravno tam ljudska veselica. Spored veselice je jako obširen in vele'za-nimiv, kar se bo še objavilo. 'Torej na noge Dolenjska, naj bo da so še tisti, ki so, odveč. Skrbno treba paziti, da se ne pusti v stranki do Kakšne veljave takih, ki samo zobljejo, Pa potem gospodarja še vgriznejo. (Dolgotrajno odobravanje.) Politični klerikalci tz same dobičkar i j e ne škodijo toliko direktno kot indirektno, da namreč lahko "aso stvar polenijo in zamočvirijo. Boljši so zavedni nasprotniki kakor taki, ki so °oenem nezavedni nasprotniki in nezavedni naši.« (Odobravanje.) Nadalje govori, o takih naših prista-S1". ki so pri nas le iz veselja do politične- tudi ognjegasci v Zagorju, da Trnje gori in prišli so, preden bi sploh moglo poročilo priti do njih, takoj na pomoč. Posrečilo se je vsem požarnim brambam ogenj in nesrečo vsaj nekoliko omejiti. Pogorelo je sedem posestnikom vse. Seno, žito, veliko orodja in eden prešič. Ubogi ljudje! Dve leti zaporedoma slaba letina, posebno glede krme in sedaj priti ob vse! Pomoč je nujno potrebna. Kdor hitro da — dvakrat da. Skoda je cenjena na 40.000 kron. Posestniki vsi revni in zadolženi, so le za malo vsoto zavarovani. Mile darove sprejema duhovnijski urad v Trnju in županstvo v St. Petru. Alojzij Železna, kurat v Trnju; Matija Penko, župan v St. Petru. GORIŠKA. ga dela. Ti tudi niso zanesljivi, akoravno so boljši kot koritarji. »Pravi naši somišljeniki so zato tisti, ki so Bogu udani, ponižni dclavci, možje molitve, ki se ž r t v u j e j o in pri nas ostanejo v dobrem in zlem,v miru in viharju. Oni so mozeg in hrbtišče stranke!« (Živahno pritrjevanje.) Imamo kristjane iz navade, to je take, pri katerih navada odločuje. Tak voli z nami zato, ker mu tako svetuje župnik. Takih ipa je še več med liberalci, ker so se skregali z župnikom. Menijo taki ljudje, da je dosti, če gredo v cerkev in tam molijo. Danes to ne zadostuje, ko je treba z vsiljivo gorečnostjo braniti naša načela. Nato polaga govornik mladeničem toplo na srce, naj ne bodo kristjani le z ustmi in s srcem, amipak tudi z dejanjem. Škoduje naši stvari tak, ki je po srcu in besedah naš, pa ne živi po krščanskih načelih. Posebno molitve naj mladeniči ne pozabljajo. Ta nas potrja v delu in ohranja v zavesti, da smo Ic skromni delavci za božjo slavo, ki za svoje delo ne zahtevamo drugega plačila ko Njega, našega Boga. Liberalci, pa tudi nekateri takozvani konservativni katoličani, očitajo naši organizaciji, da se proti nasprotniku ne bojujemo s krščansko ljubeznijo. Tem odgovarja govornik: »Od liberalcev, ki krščanstvo saj večinoma in v temeljnih njegovih načelih zametajo, si tega očitati ne pustimo, ko o tem ne morejo soditi. Kar se pa tiče nekaterih naših, jim pravim: Ce mladeniči greše v svoji živahnosti, pa posnemajte Kristusa, ki je povedal zgodbo o dveh sinovih, od katerih je imel oče najrajši tistega, ki je, čimbolj je bil prej grešil v mladostni lahkoniišljenosti, tembolj pozneje delal za očetovo hišo — dočim mu je bii tisti sin, ki ga je vedno ubogal in vse izvrševal v slepi pokorščini, menj ljub. (Živahno odobravanje.) Ko so judje gradili porušeni Jeruzalem, so imeli v eni roki kamen, v drugi meč. Tako i mi. Zato naša stavba morebiti tu in tam ni popolna, a glavno je, da božji Jeruzalem zgradimo — kamne bomo pozneje opilili.« (Tako je!) Politični boj pri nas je surov, toda s popustljivostjo ga ne bomo omilili. Kri- Dosedanjim darovalcem se v imenu po-gorelcev zahvaljuje R. Zelezng. Njihova imena se bodo v „Slovencu" objavila. Zahvala. Hvala si. požarnim brambam v St. Petru, Slavini in Zagorju ter drugim ljudem, da so takoj prihiteli ua kraj nesreče ter pripomogli požar omejiti. Bog povrni Trnjani. Podpisani si štejem v dolžnost, zahvaliti se slavni „Vzajemni zavarovalnici" v Ljubljani, da je takoj tretji dan po požaru prišla ceniti škodo, povzročeno po požaru, ter mi takoj po obratni pošti izplačala vso zavarovalnino. Zato bodi vsem najtopijeje priporočena! — Janez SuSterSlč št. 12. Trnje. stus ni učil sladke vode, ampak odločnosti. Naš Gospod je bil mladenišk, živ kot ogenj, goreč kakor baklja in strah svoiim nasprotnikom! Gospod je sam t:Ste, ki jim danes ni prav, da se krščanstvo premalo očitno kaže, jutri pa, da se udarja nasprotnike, pojutrišnjem-, da se preveč z nasprotniki druži, potem zopet, da se jih preveč odbija, .sledeče označil: »Komu naj primerjam otroke tega rodu? Podc/bni so žerfskam in otročajem na cesti, ki pravijo: »Peli in igrali smo vam, pa niste -plesali — pa smo zopet tožili in se niste 'jokali. Prišel je Janez Evan-ge.ist in ni jedel in ipil — bil je torej abstinent — pa so rekli: ta ima hud.ča, in je prišel sin človekov, pa so djali: glej ga. po gostijah hodi, je pijanec in požeruh in z grešniki — l iberalci — občuje.« (Živahno odobravanje. Veselost.) Gospod je z vso odločnostjo nastopil proti farizejem. Imenoval jih je morivce in hinavce. Govoril je: Bodite z meči iprepasani in goreče baklje imejte v rokah — kajti- ogenj sem prinesel na zemljo in kaj hočem drugega, kakor da se vname! In mir? Kaj mir! Nisem prišel mir oznanjat, ampak otroka ločit od matere, sina od očeta, sestro od brata! In 'kdo ne sovraži vsega, kar ni za mene, ta ni z menoj! In če se je Gospod, ki svojih gorkih čustev ni zatajeval, jokal nad Jeruzalemom, ker ga bodo sovražniki razdejali, kdo more nam 'braniti vzplanuteti v gnje-vu, ko hočejo našim otrokom oropati dedno vero? {Burno pritrjevanje.) Nismo hujskači. Cilj naše organizacije je, vse slovenske brate združiti v eno četo, ali pa saj doseči, da se bomo med seboj spoštovali. Zoper tiste pa, ki srneše naša načeia in jih blatijo, bomo nastopili najodločneje. Ne bojujemo se zoper liberalno učiteljstvo — vsak naj veruje, kar hoče — ampak borimo se 'zoper tiste liberalne učitelje, ki v šoli in zunaj šole kvarijo našo mladino. Tu moramo sproti podirati, kar sezidajo, ker zidajo na naši lasti. Končno kličem: Nasprotnikom mir, če ga hočejo, in boj, če ga hoče/o — tistim pa, ki našega dela še ne ume vajo: Molite za nas — mi za vas molimo in delamo! To je tisti govor, 'ki nad njilm 'besne liberalci in se pohujšujejo dobre duše iz starih časov. Razsodni ljudje — hvala Bogu, da je teh ogromna večina v nasi stranki — pa bodo brez dvoma odobravali ta govor, ki je bil za naše razmere bolj potreben, ko krepilen dež za suho grudo na njivi. Prijatelj iz Št. Ferjana je poslal dopis. v katerem zavrača liberalne lazi o mirenski slavnosti. Priobčimo ga prihodnjič, ker danes ni prostora. Orli na plan! Orel, naša krščanska mladeniška organizacija, gre na .plan. To aedelb 29. avgusta se je ustanovil Orel v Solkanu, dne 5. septembra pa se ustanovi Orel v Dornbergu. Stranka liberalnega učiteljstva. Ag- rarci in liberalci nameravajo kandidirati v deželni zbor mnogo učiteljev. Ce jim ;>ojde po sreči, bo baje med slovenskimi Ijoslanci ena tretjina učiteljev. To bo govorjenja potem o zvišanih .plačah, ki jih bo plačeval kmet, če bo volil liberalce ali agrarce. Podgora v nevarnosti. »Lega naci-onale« je pred leti ustanovila v Podgori laško šolo. ki jo je pozneje moral sprejeti okrajni šolski svet za goriško okolico. V njo pohaja mnogo slovenskih otrok. Sedaj namerava »Lega« ustanoviti v PcJdgori še 1 laško šolo za dekleta. Ko so slovenski stariši o tem izvedeli, so sklicali za nedeljo dne 29. avgusta velik shod v I^od-goro, ki mu je predsedoval gospod župan K 1 a n č i č. Dr. Brecelj je govoril o posledicah, ki bi jih povzročila nova laška šola v Podgori. Svaril je stariše, na-j ne pošiljajo svojih otrok v laške šole. Srce, razum, vest, narodna čast in ponos — vse govori proti temu, da bi pustili svoje otroke potujčevati. Gorica postaja od dne do dne bolj slovenska. Ali naj Podgorci puste. da bodo Italijani ravno v Podgori predrli tisti železni-slovenski obroč, ki loči Gorico od Furianije? To se n esme zgoditi! Stoletja je L o č n i k ločil Slovence od Furlanov. Naj ostane Ločnik še nadalje odločilna meja med tema dvema narodoma. — Na to je govoril še kurat č. g. C. M. V u g a , nakar je deklica B r e -šanova lepo deklamoval tisto pesem: »Jaz nisem Taljanka — in tudi ne bom, — sem zvesta Slavjanka — in ljubim svoj dom.« Ko se je nabrala še precejšna vsota za redne šolske otroke, je bil končan lepi shod, ki se ga je udeležilo nad 200 oseb. To je bil eden najlepših shodov .v Podgori. Drobtine. Slovenski delavec ubit. Iz Weiskirch-na na Nižje Avstrijskem pišejo, da so mt-nole dni ubili delavca Ivana Zajca, doma s Kranjskega blizu Ljubljane, ki je delal pri gradnji neke železnice. Zaprli so radi tega več delavcev. Poboji se tam večkrat ponavljajo. V kratkem času je to že tretja žrtev. Krivo je temu žganje, katerega delavci tam preveč pijejo in pa igra. Radi treh frankov nazaj iz Amerike v Evropo. Iz New Yorka poročajo: Milijo-,nar Drokinski je pozval svojo nečakinjo, jiaj pride iz Rusfje v Ameriko. Pri izkr-,cavanju je deklica imela pri seb'i samo .122 frankov, izseljeniška komisija pa določa, da bi morala imeti 125 frankov. Radi treh frankov ji komisija ni pustila na kopno in deklico poslala nazaj v Evropo. Milijonar je radi tega tako hud, da grozi •s tožbo. Ponesrečena krotilka krokodi ov. Minoli petek je v nekem pariškem lokalu nastopila neka Američanka kot krotilka krokodilov. Med predstavo pa je največja zver zgrabila krotilko za levo roko, a ponesrečeni« je imela še toliko zavesti, da je potegnila revolver in krokodila ustrelila v glavo. Še-le potem se je posrečilo oprostiti roko strašnih zob, a bila je popolnoma zdrobljena. Socialistična bisaga. Socialistični poslanec in predstojnik v Kataniji, De Fe-lice, je prejel za ponesrečence ob potresni katastrofi 150.000 lir, ki jih je določil občinski odbor, da se razdele med potrebne. Toda rdeči župan je razdelil ubogim le 10.000 lir, 140.000 lir pa je šlo v nikdar sit j socialistično bisago. To je gradivo za ogorčenje nad izsesovalci ljudstva za naše sodruge! Učitelja in notar načelniki roparjev. V okolici Velikega Varadina je že dolgo časa nadlegovala ljudi roparska tolpa. Predvčerajšnjim ponoči so roparji v Mi-klos Laburju napadli hišo trgovca Morica Neumana, a roparji so bili prijeti. Roparjem sta načelovala učitelja Dobos, bivši učitelj Štefan Vuk in občinski notar Aurel Poposcu. H69 3)r. D. S)etnšae 52-1 zdravnik — strokovnjak za kožne bolezni Ljubljana, Mestna hranilnica. lom«, dva mirna zbora z baritonskim samospevom: »Z vencem tem ovenčam slavo« in »V mraku«, ljubkonežni zbor oziroma čveterospev »Sijaj, sijaj, lunica« in šaljivi moški zbor z basovskim samospevom »Lepi Jurij«. 2enski zbor pa je zložen na Gregorčičevo pesem »Pogled v nedolžno oko«. Vse te skladbe so prikupljive in čedne. Harmonizacija je vseskozi preprosta in izvzemši par mest korektna. Zbori bodo gotovo z veseljem sprejeli, kjerkoli se bodo izvajali. Posebno dobro bodo učinkovali zbori št. 3, 4, 5 in 7. Trio pri koračnici. posvečeni »Bratom Orlom« je naravnost mojsterski.______ se kol naravna amiznavoda Irvevrete in kol zdravilna voda I zoper telkoče organskega dihanja in zoper i bolesti želodca in mehurja najbolje priporoča. Zahtevajte povsod edino le našo »Družinsko Pratiko« za leto 1910, ki je ravnokar izšla in se dobiva po vseh trgovinah. Cena komadu 24 vin., po pošti 34 vin. — Razprodajalci dobč znaten popust._ vo Q/ermva//o ........■■■ --- železnato J{ina-Ymo Higijoniina rnsst&va na Dunaju 1900: Driavno odlikovanje in častni diplom k »lati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvaf escentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izborni okus. Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval. J. SERRAVALLO, c. io kr. Ivani Mlilj . - TRST-BarkovlJe. ===== « m j« * *< $ $ m P m $ $ $ $ m m •Si m * * m m < Moški zbori. Ugjlasbil Vinko Vodo-pivec. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena part. 1 K 60 h. V tej zbirki, ki je ravnokar izšla v založbi »Katoliške Bukvami«, nam podaja gospod skladatelj šest moških in en ženski zbor. Med -moškimi zbori sta zastopani dve krepki koračnici: »Bratje v kolo« in »Bratom Or- -JEVA moka za otroke Popolna luana za dojenčke, otroke in bolnike na želodcu. h« Vsebuje pravo planinsko mleko. Žkatlja K 180 v vsaki lekarni in drogerlji. Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik francka Sinov, v vsakem oziru novodobno urejena, Pl. Žaga V. V 1102,5:91. V. Tovarniška znarakl« ZavžUte vsak dan likerskl kozarCek dr, Hommol-n Haematogen neposredno pred kosilom! Dobili boste slast do jedi, živčevje se Vam ojaJl, utrujenost izgine In naglo se povrne telesni pofutek. Zahtevajte pa izreCno pristni dp. Hammel-o* Haematogen in zavrnite ponarejanja I 522 1 LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 28. avgusta. 83, 50, 12, 90, 79. Line. 28. avgusta. 74, 30, 36t 24, 53. ŽITNE CENE. Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev. Za 100 kilogramov. Ljubljana, 31. avgusta 1909. Pšenica ...*.»».►• 27-— Rž ,.<>kii>ikii> 18* Oves ........... 16.50 Ajda, črna ......... Ajda, siva ....«>«•• 18'— Proso, rumeno ....... 17 — Proso, belo ......... 19'— Ječmen .......... . 16 — Fižol, rdeč . ...»>»« . 28'— Fižol, mandalon ....... 28'— Mesarski vajenec. Krepak deček, poštenih starišev, se sprejme za mesarskega vajenca. Kje, pove upravništvo tega lista. 2.VI0 (i)_' • - r ,. Sprejme se samostojen mlinar, vešč mlinarske stroke. Neoženjen ima prednost. Plača po dogovoru. Več sc izve pri flnt. Kobi-ju, Breg, Borovnica. ' 2342 (1) I rj § S rj § ss g S? RS , moj otrok, kaj vidijo oiojo oči! Tukaj gori, 3000 m nad morjem v oddaljenem zemeljskem kotu se kupi Fageve pristne sodenske mineralne pastiie in jaz lahko moje nestrpno prehlajenje vendar enkrat natančno preženeml Tu se lahko vendar zopet vidi, kako napravi dobro blago svojo pot. Spoštovani, dajte mi takoj tri Skatljice, da ne pridem zopet v zadrego. In sedaj hočeš videti, otrok, kako hitro sem zopet čvrst in zdrav. Fatjeve pristne sodenske (škatljica K 1'25), ne trpe sploh nikakega prehlajenja. Glavno zastopstvo za Avstro - Ogrsko: W. Th. fiuntzart, Dunaj IV/1, Grosse Neugasse 17. 3431 (31) CENO POSTELJNO PERJE. 1 kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega K 2-80, belega K 4, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8,' belega K io, prsnega puha K 12, od-5 kg nadalje poštnine prosto. Dovršene postelje »M gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nanking-blaga, 1 pernico vel, i8UXH6 cm z 2 blazinama, velikost'80X58, napolnjena z jako lenim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 12, 14, 16; vzglavnlca K 3, K 3-50, K 4.-Pernice 180<140 cm velike K 15, 18, 20; vzglavnlca 90X70 ali 80y80 cm K 4-50, 5'-, 5'50. Spod. pernica Iz grndln 180X116 cm K 13'-, 15'-. Razpošilja proti povzetju poŠt. prosto pri naročilu od 10 K dalje. ia. Berger v DeSenici St. 1011. Češki les. Za neugafajoče denar nazaj ali se blago zamenja. — Ceniki o žimnicah, odejah, prevlekah In vsem drugem F 717 posteljnem blagu zastonj In pošt. prosto. 52-1 Neka tovarna mi je poverila En element, nezgodi rešeno lago. Mnogo looo kom. lepih teiklh flanel. ode), lepi vzorci, s svilo obrobljenih, z le malo vidnimi madeži od vode. Odeje so primerne za vsako boljše gospodinjstvo, so zelo fine, tople in trpežne, 1H0 cin dolge. Pošiljam po povzetju 3 fine, svileno obrobij, flanel. odeje za o K, 4 kom. neobroblj. 10 K, gospodarske odeje, rum. karlrane, 4 kom. 10 K. Zelo fine flanel. odeje, bele, 4 kosi 10 K, sešite, z bombažem podlož., bliščeče, bordo ali svitlovišnj. 2 kom. 14 K. Naslov: 2357 R. Bekera, hotel., Solnice, Češko. Prašiče 23oo varujemo pred 5-1 okuženjem, če se jim 3 krat na dan da žlico „Pyrrola" v krmo. 1 steklenica 1 K, lOstekl. K9-—. Najmanj sc dobita 2 stekl. Izdeluje in razpošilja vsa preizkus, zdravila za živino Lekarnar V.Savost Maribor V. Frana Jožefa cesta. Izupe premice na stroj selfaktor, dalje delavke na predilni stroj na obroček (Ring-spinnerinnen), kakor tudi delavke na predpre-dilni stroj (Flijerinnen) in druge prediln. delavce 2367 iŠČe 3-1 velika južnoneniška predilnica za bombaž. Lep kraj, cene življ. razmere, visoka plača. Ponudbe pod F. D.E.199 na Hud. fllosse, Frankfurta.M. H. SUTTHER Ljubljana, Mestni trg razpošilja: lire, Zlfif" nino in srebrnino na vse kraje sveta,obrnite se zanesljivo na domačo slov. tvrdko! lihi novi ceniH zasloni. Novost: Plošžnata, tenka, prava nikelnasta Mer-itos- lira na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča. :: K 4*50. :: Srebrne ure od 6 K naprej. Večletno jamstvo - Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj SBholsHe verižice s slov. irahovi nikelnasta K 1-20, srebrna . „ 51—. 2172 21—1 Herda.nijeva šola vzgojevališče v Pragi Krakovska ulica 21. •Prvi in najstarejši Vojaški pripravljalni zavod Tečaj za kadete s pričetkom dne 13. julija. Tečaj za enoletne prostovoljce s pričetkom dne 2. sept. Potrebna začetna omika: Nekoliko razredov srednje ali meščanske šole. 2OJ0 5 1 Prospekte brezplačno. 101)0 MASLO vsak dan sveže. fr. 10 f. zavoj K 8'GO za posk. 10 r. zavoj'/, masla.'., najf. medu K 7 90. Spltzcr, Tluste B. 100 Avstrija. 2392 2-1 Nervozni, bolni na želodcu, srcu ali prsih, al! oni, ki trpe na pomanjkanju spanja, omotici, tresenju, epilepsiji, naj pijo vsak dan mesto kave Rosen-ov krepllnl ln re-dilnl čaj teon. arton za poskus K 1 • 10,6 kart. K n. Na,manjšc naroč. 2 kart. Glavna zaloga; Lekarna v Sltzendorfu 86j22 pri Dunaju, N.Avstr. 1960 1 Najboljši proti kurjim očesom OOcSd 1 zavoj 40 vinarjev UeiSho - radiEial sredstvo za hdi očesa piCem 60 vin. Proti naprej plačilu v znamkah z 2i) vin. za poštnino je jjristno le pri C. Kichterjevi lekarni pri „0RLU", Wels štev. 12. lstotnin sloviti velškl obliž proti trganju in revml po K 1—. Pozor ua reg. varstv. znamko. SINGER Me sirote kupujte le v naših trgovinah, ki se vie poznajo po tem-le grbu: Ne dajte se zapeljati po naznanilih, ki imajo namen , kazaje na ime Stnger, postaviti na prodaj že rabljene stroje ali pa take zastarelega sistema, kajti naši šivalni stroji se ne oddajajo pre-kupccm, marveč jih prodajamo naravnost 161 občinstvu. 15-1 Singer Co. akc. družba za Siv. stroje, Ljubljana, Sv. Pelra cesta št. 4 Razširjajte Domoljuba. Išče se popolnoma zanesljiv KO Čl JAZ ki je tudi za vsako drugo vožnjo in delo vporabljiv. Kje pove uprava lista. 2387 3—1 Pozor! Ugodna prilika za nabavo mlekarskih strojev kakor: parni kotel, posnemalnik, pastazerni aparat metilnik, pinja ..Viktorija" in druge k mlekarni spadajoče stvari, proda po nizki ceni mlekarska zadruga v Gorjah. 2382 3-1 Torej mlekarne ali živinorejci, ne zamudite ugodne prilike! 2393 Od vi3. c. kr. deželnega oblastva konces, zasebne KAISER-ieve glasbene šole 2—1 Duna), VII., VIII. in XI. okra). - 36. Šolsko leto. Učilišča za vse panoge glasbe všt. opero in operete Igla-sovir, petje, orgje, vse orkestr. instrum ln teoret. stroke*. Tečaj za drl. IzkuSnjo (v šol. 1.19C8|9 je bilo aprobir 29 kandid. zavoda, skupno doslej 234. Tečaj za kapelnlke Ikandid. imajo priliko tedensko se vaditi v dirigir orkestra in pev zborov) po absolviranju se skrbi za namestitev. Speo. tečaj za učit. glasovlrja, počitn tečaj (julij september!; oddelek za pisni, teoret pouk Vsakol. obisk 350 učencev iz tu-in inozemlja. Prvovrstne učne moči Prospekti in pojasnila zastonj potom zavodove pisarne: Vil/1 Zieglergasse 29. Int. teief. 609,VI. Zunanjim pojasnila o oskrbi v zaupanja vrednih rodbinah. Pri naročilu 1 zavoja Iranko 2380 „ „ 5 zavojev „ 35—1 in 5% pošiljam za potnike, posestnike in zasebnike 1 zavoj 40—45 m ostankov v. v kosih od 1 —15 m za K 15'50. Pristni brezhibni in stalnobarvni kanafasi, modrotiski, oksfordi, flanele, grizeti, barhenti, cefiri, belo blago in dr. v najccnejši izberi v tkalnici Antonfna Marštka, Č. Čerm& pri Nachodu, Češko. Na željo se postreže vsakomur s potrebno izbiro. Rjuhe brez sva, platnene, 150 cm šir., 225 cm dolge, "Muc. K 15 —. Prosim vsakogar, da naznani natančen naslov ter poštno in žel. post. Neprimerno se vzame nazaj in vrne denar ali zameni blago; prevara izklj. Prodase pod ugodnimi pogoji in zanizkoceno na Selu pri Ljubljani, Poljska cesta št. 20. Poizvedbe v pisarni dr. Frana Počck, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30 1914 (1) Francoska prekomorska družba. Odhod iz Ljubljane vsak torek.1! Vozne liste in pojasnila daje amo 383 26—1 B^MApnA pIsarna^Ljubl^na, ■ urlHnilH fllilP FA30IGA zaloga pohištva LjiidJjana, Sv. Petra cesta St. 19. ||g priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega po- fMlif/-hištva po najnižjih cenah. ||f|ij 1647 6-1 &oljii/tč -v cfan&riJco # Jfateri Želijo dc&rv. po ceni in ~ Jxvnc&l/ii*o- potovali na/sv oVrnrfe cSi/no/i^MrietepCa v J^iuhfiiuni Mblo&vorak*. ulic*26, iSkifopursGvjCTbjasjiiŽtA Ayi>3*lrrytla&i0. Is to tam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki. Stev. 1604/09. 2232 3-1 Razpis služb. Pri podpisanem nadzorništvu jc spopolniti več provizoričnih mest deželnih užitninskih uslužbencev (dacarjev) z začetnimi plačami po 1010 K (namreč: s plačo 800 K in dejalnostno doklado v izmeri 30°/0 vsakokratne letne plače) ter s pravico do 3 triletnic in 4 petletnic po 130 K, tako da po zadovoljivo dovršenih 9 službenih letih znašajo prejemki 1430 K, po dovršenih 29 službenih letih pa 1950 K. Poleg tega dobivajo nameščenci na samostojnih mestih tudi prosto stanovanje in pavšal letnih 84 K. Posebno sposobnim in marljivim uslužbencem dajejo se tudi osebne doklade po 200 do 500 K na leto. Prosilci, ki so poleg ljudske šole dovršili tudi nižje razrede kake srednje šole ali kakšno primerno strokovno šolo, imajo prednost in se takoj pri vstopu v službo lahko uvrste na drugo stopnjo prejemkov (letnih 1170 K, v Ljubljani 1260 K). Prošnje za vsprejem, ki naj se pišejo lastnoročno od prosilcev, je nasloviti na deželni odbor v Ljubljani, vložiti pa pri nadzorništvu deželnih naklad v Ljubljani do 15. septembra 1909. Prošnjam je priložiti: 1. Rojstni in krstni list; 2. Zdravniško spričevalo, da je prosilec povsem zdrav in krepak za vnanjo službo; 3. Spričevalo županstva o nravnosti; in 4. Zadnje šolsko spričevalo. Nadzorništvo deželnih naklad v Ljubljani, dne 12. avgusta 1909. Zajec & Horn tovarna umetnega kamenja Ljubljana Dunajska cesta 73. :; Podružnica na Pešati, p. Dol pri Ljubljani. :: priporoča solidne tlakove za cerkve in veže, stopnice, podboje, grobne spomenike, cevi za kanale, umetni marmor in prevzema betonska dela po najnižjih cenah. 1827 1—1 V Hmbrusu, v župnišču se proda večja množina pSenlce, prosa in ovsa, živina in kmetijsko orodje._2286 2-1 : Suhe sobe: češminjevo lubje, arniko, lipovo in bezgovo cvetje, sladke koreninice, korenine in perje od beladone in malih noric (lesjaka), je-ternik, tršljik, podlesek i. t d., kupuje V. H. Rohrmann v Ljubljani sv. Petra cesta št, 28 in v Novem mestu, Ljubljanska cesta št 37. 2068 1 SBgSSSSfggggSSgggSSSS Skupna rezerva sklepom 1907 čez ttotlsoč kron. Upravno premoženje sklepom 1907 3,600.000 kron. Zadružnikov nad 550. glavna posojilnica reg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani, pisarna na Kongresnem trgu št. 15 nasproti nunske cerkve, obrestuje hranilne vloge po 4%% t. j. K 47S za vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige, brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. 3418 1 Uradne nre od 8. do 12. nre dopoldne ln od 3. do 6. nre popoldne. Tekoči račun v Avstro-ogrski banki v Ljubljani. Račun poitne hranilnice it. 49.086. Telefon St. 135. £SSSSS£SSSSS£5SSSSSSSSSSSS£S£S aajULioa JU JU jacKii^auaaui^aatjCiadauiict^dijaaLiaijaii UL Ustanovljena leta 1882. Telefon št. 185. Poštne hranilnice račun št. 828.405. ••i • II i it registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani 52-1 v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti štev. 18, je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad .... K 71,417.3M'75 obrestuje hranilne vloge po brez vsakeoa odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike, Sprejema tudi vloge na tekoSi račun v zveil s Čekovnim prometom In jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad..........k 17,102.9H,27 Posojuje na zemljišča po 5v«°/„ z i>/2% na amortizacijo ali pa po 5 'A°/o* brez amortizacije, na menice 'po 6%. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. Uradne nre: vsak dan od 8. do 12. ln od 3. do 4. nre, Izven nedelj ln praznikov. _ Stanje njenih hranilnih vlog znaša nad 35milijonov kron Rezervni zaklad nad Najbolj varno naložen denar je v slovenski ===== nad ■ ~~ * ' ^ >r- 1 milijon kron mestni hranilnici ljubljanski. ■ Za varnost denarja jamči in je porok zraven rezervnega zakiuJa mestna občina ljub- ljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkven denar. Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopold. in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Sprejemajo se tudi viožne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega in qa vlagateljem na zaračuni. Denarne vloge in hranilnične knjižice se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poStne hranilnice. Posoja se na zemljišča po VU°k na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6% izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Hranilnica se nahaja v lastni palači v Prešernovih, prej Slonovih ulicah št. 3, nasproti frančiškanskemu kloštru. 47 12—4 HHMBORG - rnmim • LIHIE. • z najnovejšimi leta ;905 in 1906 Umorita" M-000 zgrajenim! velikanskimi parnlkl u/1 JUGI IIVU ton Jaiserin Aupusta-Victoria" gM Pojasnila daje zastopnik: z 8-12000 tonami 383 26-1 Fr. Mi Ljubljana 3SSS torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni 7rnkoczy poleg rotov$a lepo tisk°no i deset napovedi za kmetovalca; tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo. 325812-1 •H; , pezer! podjetje! pezer! = Slavnemu občinstvu se priporoča = dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena = velika manufakturna trgovina — 11 H FRANC SOUVAN, SIN g v stari Sotivanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 p " " ■ - ■ (1) v Ljulsljsm. Motorje tsr mline in stiskalnice «e Železne blagajne, stavbene potrebščine U? zeleznino MST^i FR- STOPICA v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 1. Ponudimo vsako poljubno množino: zarezane strešnike prve vrste zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste, samotne plošče za tlakovanje cerkva, hodnikov 1.1, d. f. p. VIDIC * KOMP., LJUBLJANA. Na zahtevo pošljemo radevolje vzorce in prospekte takoj brezplačno. 490 t 5961 --UstanovI|rno 18S2.-- 52-1 zmlete s stroji najnovejše sestave. prekašajo vsnko konkurenco po tinosti, ki omogočijo z jako majhno mr.o2ino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Hauptmann, Ljubljana prva kranjska tovarna oljnatihb3rv, lirnc2a, laka in steklarskega Ideja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. llustr. ceniki sc dobe brezplačno. Dzdelane postelje lc rdečefla posteljnega Inletn Prav dobro napolnjene. . Pernica ali ________ _ _ > blazina l»u ra dolga. I ICcm Široka K Kr . 12* —, 15'— in is*— ; 2 ni dolqa, KOcmširoka K H ,tn-—,ik_, 21-. Zglavnlk BO cm dolg. tocm Širok K:i - . .VSO In C—; »nem dolg, 70cm Širok K 4 r.n in .V6o. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri. Tridelni motlroci iz žime za eno posteljo K 27 —. boljši K :u- . Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10"— naprej. — Zamenja ali nazaj se tfzame proti povrnitvi postnih stroškov. 2026 6-1 Benedikt Sachsel, Lobes 910 pri Plznu, Češko, Naročajte .Slovenca"! Puške! Lancajter . od K 28— Flobertpuik« . . 850 PIStole . . . . 2-Sarnokresl . „ „ 5- — Poprave ceno. Ulustri-ranl cenik franko. 870 F. Dušek, Opočno 123, Češko. Najnižje cene pri Janezu'na Vodnikovem trgu! Priporoča se slav. občinstvu domača trgovina JANKO ŽELEZNIKHR Ljubljana, nasproti Vodnikovega spomenika kjer je vedno velika izbrana zaloga vsakovrstnega ■"sblaga za moške ln ženske obleke*" od najceneje do najfine je vrste, dalje vsakovrstnih rut, nogavic, predpasnikov, najboljše kotenine itd. NAJNIŽJE CENE! NAJBOLJŠE BLAGO! Ta trgovina ni v nikaki zvezi z ono pri,,Janezu" v Lingarjevih ulicah ■lotna, cena in varna iT 292? * Cunard Line Bližnji odhod iz domaČe luke Trsta: Pannonia 7. septembra, Carpathia 21. sep-' tembra, Ultonia, 12. oktobra 1909. IzLiverpola: Lusitanija, (najboljši, največji ln najlepši parnik sveta) 18. sept., 16. oktobra, Mauretania t. septembra, 25. septembra, 23. oktobra 1909. Pojasnila ln vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, biizu cerkve Srca Jezusovega. : TEODOR KORN : pohrivalec streli m klepar ler vpeljavec vodovodov, Ljubljana, SlomSkove ulice St. 3 in 10 ter lastnik žc Sfi let obstoječe trgovine Josip Stadler v Ljubljani, Stari trg St. 9, sc priporoča za napravo vseh v njegovo stroko spauajofih del - Glavno zastopstvo 71 slovenske dežele za najnovejšo razsvetljivo ..Brlkettld"-luč, oblastveno dovoljena za upeljave v stanovanjih, gostilnah, prodajalnah itd Najcenejša luč, brez vsake nevarnosti, najenostavneja oprava Lični mali aparati se napolnjujejo z malimi „Brlkettld"-kosi ter vokIo Vsa noj«, nila in prospekte dobi na željo vsakdo pri meni brezplačno 1009 ii-l NAJBOLJŠI ČEŠKI IZVORI TfcUl Ceneno posteljno perje! 1 kg sivega skublletietfl, dobrega perja 2 K; 1 kg bdlJStta K 2-40, polbelega K 2 belega 4 K, belega skubljenega K ft 10, i kg izredno finega, snežnobelega, sknbljenega K .Ttsti 4" in S K; 1 kg sivega puh.i K in 7 K; 1 kg belega pti-ha 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. - Pri odjemu 5 kg se pošlje franko 1906 50 i nnvrCDHD VMCtoHo zelo napolnjene, iz zelo gostega VUVl^blll« |IUJlbiJb jako trpežnega, rdečega, modreci belega ali rumenega nanking-blaga, - pernica, lHOcm dolga, 1)6 cm široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga in 58cm široka napolnjena z jako lepim, mehkim perjem 16 K, z izredno finiiu polpuhoni 'JO K, z najfinejšim sivim puhom 24 K; posamezne pernice 10, J 2, 14 in 16 K; blazine 8, S ,0 in 4 — Za neprim. denar nazaj Zamenjava dopustna. l'o povz. od 12 K višje franko S. BENISCH v Dešenici Stev. 71, Čechy. =, . .....Ceniki zastonj in franko. - Sprejme se za umetni mlin na vodi Bistrici v kamniškem okraju, z mesečno plačo, prostim stanovanjem in hrano. Nastop takoj. 2381 Naslov pove iz prijaznosti upravništvo lista. Posteljna vlaga. Odstranitev takoj z uporabo „WACH AUF", zakonito zavarovano. Starost in spol se naznani. Knjižico posije zastonj „Zavod flesculap"431, Regensburg, Bavarsko. ___mi 32-i Družinska pratika za leto 191o je ravnokar izila. 2319 3-1 Sadne milne s kamenitimi valjarji, grozdne milne z obiralno pripravo, najboljše vinske stiskalnice ali preše, slamoreznlce. repo- reznice, Žganjarske kotle/štedilnike in peči, umetna gnojila vseh vrst, in razne druge potrebščine priporoča po najnižjih cenah Peter Majdfi, trgovina z železnlno ..Merkur" Celje. - - LYRfl KOLESA - - Priznano najboljši izdelek. Nedosežena v kakovosti la opremi. Odlikovan z zlato kolajno. 3 letno jamst. gl. kataloga. Kolesarske ln športne potrebščine, nre, orožja, mnzikalije, šivalni stroji, jeklene, usnjene ln Iuk-snsne reči. — P BUB11D l V Najboljša tvarlna, lepo delo, tek lahek so znaki Lyra koles Najnižje3 cene I S'e Carfne pFOStO "^t^fe^lffi rM- v St P|5e; VaS lzdelek v obCe dopada. hiS Lim?'. ¥ , ' da zamof6 tovarna spraviti na svetovni trs tekoCe kolo po tako°nlzkl^cn?. eVam "°VC &be ustrczal°Ce' "fig LTRA-FAHRRAD ffERKE, Prenzlan Postfach 679 --Zahtevajte moj cenik brezplačno. izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik. Tiskala Katoliškatiskarna.