Glasnik SED 20 (1980) 3
143
Mislim, da ne bi bilo slabo, ko bi avtorica del teksta Iz opomb vključila v nalogo s&mo. S tem b! jo popestrila in podkrepila resničnost nekaterih ženltovanjsklh šeg s konkretnimi dogodki. Opombe pa naj bi biie namenjene le navajanju podatkov.
Na koncu pa Se to. študent bi v svoji doplomskl nalogi moral paziti na slog izražanja in upoštevati slovnična pravila,
Polonca Cesar
OKROGLA MIZA NA PZE ZA ETNOLOGIJO
Pisanje o okrogli mizi študentov in predavateljev Želi biti predvsem informacija o tem, kaj se na PZE za etnologijo dogaja, In katere so tiste točke, ki so jih študentje začutili kot šibke, kot tisto, kar se lahko pojasni, feši le v pogovoru med vsemi, ki oblikujejo dejavnost na oddelku.
Študentje so te točke oblikovali v dva sklopa vprašanj:
problemi, ki se neposredno nanašajo na peda-Soško delo na PZE za etnologijo in
2. vprašanja, ki so v zvezi s povezovanjem etnologov z drugimi etnološkimi in neetnološklml ustanovami,
V zvezi 2 delom na PZE za etnologijo so bili kot 'itočnice za pogovor izpostavljeni naslednji problemi:
potek seminarskih vaj, k! so nedvomno poglavitna oblika seznanjanja s praktičnimi in teoretičnimi problemi sodobne slovenske etnologije;
izbirni predmeti, ki predstavljajo dopolnjevanje znanja s področja ved, s katerimi se stika etnološko raziskovalno delo;
etnologija kot enopredmetna skupina; ekskurzije.
Seminarske vaje so razdeljene v dve skupini: t.i. Proseminarske vaje, ki jih obiskujejo študentfe 2. letnika, lf! seminarske vaje za študente 3. In 4. letnika. Vsebinsko so vezane na tematiko prosemlnarskfh In seminarskih nalog in na osnovna metodična In metodološka vprašanja, 1(1 se pojavljajo v zvezi z določenimi raziskovalnimi področji. Tematika teh nalog pa naj b! v bodoče še bolj Caíala trenutne poglavitne tema In naloge slovenske etnologije. Zato bo v prihodnjem šolskem letu seminar razdeljen v tri osnovne skupine; seminar za rajonizacijo slovenskega etničnega ozemlja (nekaj študentov je že v em šolskem letu izdelalo naloge v zvezi s to problema-•'ko), seminar za preučevanje izseljenstva in zdomstva in EPiošni seminar, kjer hi še naprej obdelovali vso ostalo etnološko problematiko, s posebnim poudarkom na metodologiji In seznanjenju (prek literature) s sodobnimi etnološkimi usmeritvami v Evropi in po svetu.
Seveda pa kljub tej tematski razdelitvi še vedno ostanki i?robiem angažiranosti študentov v seminarju in obiskanost seminarja Upati je le, da bo ta razdelitev morda ie vzpodbudila ali izpostavila določene interese študentov in seveda interese stroke same, hkrati pa naj ' Postavljala pripravo za profesionalno raziskovalno ¡T®0' Ve¿i° aktivnost naj bi študenti pokazali tudi s Pnsotnostjo in sodelovanjem pri zagovorih diplomskih Omeniti velja, da kakšna konkretna pobuda o £ e°blikovanju seminarja ni prišla s strani študentov, da mo'% problem Izražen predvsem kot vprašanje, kaj je Qoče spremeniti. To velja pravzaprav za vse, o Čemer riian 90vora, in je bilo zato pojasnjevanje In sezname s strani predavateljev izredno dobrodošlo. Izbi r.Ud°bno velia za probleme, ki nastajajo v zvezi z lml Predmeti, ki jih študentje vpisujejo v 3. In 4.
letniku. Namen je Iskanje skupnih poti s sorodnimi In etnologiji pomožnimi vedami, s katerim) je mogoče "način življenja" raziskovati Interdisciplinarno. V letošnjem letu je bilo moč organizirati predavanja le Iz dveh področij — Slovenskega ustnega slovstva (prof. dr. J. Koruza, PZE za slavistiko) tn Arhitektura in etnologija (prof, dr. P, Pister, FAGG), Vseh ostalih predlaganih predmetov (socialna psihologija, statistika, sociologija kulture) zaradi objektivnih razlogov (predavatelji, prostor, število Študentov) ni bilo mogoče organizirati, Čeprav se zdi, da bi lahko zainteresirani Študenti predavanjem prostovoljno sledili na ustreznih PZE (psihologija, geografija, sociologija) in v dogovoru med oddelki celo opravljali izpite iz snovi, ki morda ni neposredno vezana na etnologijo, je pa znanje s teh področij etnologom nedvomno dobrodošlo. To znanje bi se v korist študentom In stroki lahko razvijalo in razširjalo z izdelovanjem diplomskih nalog s tematiko izbirnih predmetov.
Neposredno vezana na to vprašanje je s strani študentov močno zaželjena možnost študija etnologije kot enopredmetne skupine. B-predmet pogosto ovira študente, da bi se z večjim zanimanjem posvetili etnologiji, ali pa se sploh nikakor ne stika z etnologijo. Predlagano je bilo, da bi se predmetnik razširil, da bi tako nekateri izbirni predmeti postali obvezni, za kar pa zopet obstajajo objektivne ovire — pomanjkanje ustreznega pedagoškega kadra, pomanjkanje prostora, problem zaposlovanja etnologov (čeprav je ravno v zvezi z zaposlovanjem potrebna čim širša "razgledanost" na vseh področjih načina življenja In to "razgledanost In širino" bi morda lahko res dal razširjen, enopredmeten študij etnologije). Zato ostaja na eni strani, predvsem na strani študentov, velika navdušenost za to reformo, na drugI Strani pa zadržanost zaradi omenjenih težav.
Študiju samemu, razvoju In družbenemu uveljavljanju stroke v prid govori tudi teinja po povezovanju PZE za etnologijo z drugimi ustanovami. Povezovanje z ustanovami etnološkega značaja — npr. muzeji, drugimi oddelki študija etnologije, je seveda strokovnega značaja. Izraženi so bili konkretni predlogi o možnostih tesnejšega sodelovanja s Slovenskim etnografskim muzejem v Ljubljani, kjer so študentje pripravljeni sodelovati pri pripravi razstav in vodenju po razstavah. Dosedanje sodelovanje je bilo razširjeno v obliki obveznih praks In s predavanji posameznih strokovnjakov, kt jih organizirata PZE za etnologijo In Slovensko etnološko društvo. Srečanja s študenti in predavatelji etnologije v Zagrebu In Beogradu ostajajo v interesu in Iniciativi študentov z morebitnim posredovanjem predavateljev. Denarnih stroškov seveda PZE ne more kriti (podobne težave so tudi z ekskurzijami). Vsekakor bi se študentje lahko bolj angažirali s prispevki v etnološkem In neetnološkem tisku, kar bi Imelo strokovno in popularizacljsko vrednost. Podobno velja za sodelovanje pri drugih sredstvih javnega sporočanja (npr. Radio študent, kjer sedaj najpogosteje pripravljajo oddaje, ki pogosto segajo na etnološko področje, pravzaprav neetnologl — tematske oddaje o glasbi, kulturološka problematika v najširšem smislu).
Predlagano je bilo vključevanje študentov v Gibanje mladih istraživača (raziskovalne brigade) v Srbiji, ki bi bilo najbrž plodnejše kot sodelovanje z gibanjem Znanost mladini.
To so bile osnovne niti, ki so se v sprva zadržanem In poslušanja navajenem ozračju spletale skozi pogovor, ki je bil bolj spraševanje In pojasnjevanje kot kakšno konkretno reševanje, pa ktjub vsemu, upamo, da ne poslednji, zaključen v prijetnem vzdušju, z novim znanjem In razumevanjem. Prav gotovo Je ostalo Se marsikaj neizgovorjenega, pa naj ostane to za prihodnjič, ko se bomo, če bo želja Se prisotna, morda srečevali že kar "tradicionalno", pa zato tudi bolj odprto, zgovorno, sproščeno.
tngrld Slavec