GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 18. OKTOBRA 1960 LETO VIL, ŠTEV. 81 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Polletna izvršitev družbenega plana okraja Na 25. seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 14. 1. m. je ing. Ivo ‘ Klemenčič, podpredsednik ObLO, podal naslednje poročilo o realizaciji družbenega plana okraja. Predloženo poročilo in dokumentacija o gibanju gospodarstvu v I. polletju je dovolj obširna, da lahko nudi osnovo za razpravo na današnji seji, ki naj bi predvsem dala nadaljnja napotila za čimboljšo izpolnitev letošnjih planskih nalog. Zato sc bom za uvod v razpravo dotaknil samo nekaterih problemov. Ob sprejemanju letošnjega družbenega planu smo ugotovili, da bodo Uspešno izpolnitev plana zagotovile tri osnovne postavke: povečanje proizvodnje, predvsem industrijske in kmetijske ter znaten porast produktivnosti dela, kar mora omogočiti nadaljnje naraščanje realne osebne potrošnje ter družbenega standarda. Plan je predvideval povečanje lanskega nivoja proizvodnje na 112,2"/o kar bi zahtevalo 8% povečanje produktivnosti ob 2,3 °/o povečanju delovne sile, da bi ohranili proporce, ki bi zagotavljali dvig osebne potrošnje za 7,7% ter družbenega standarda za 19%. Predložena dokumentacija o realizaciji v I. polletju in nekateri podatki za naslednja dva meseca nam kažejo veliko aktivnost na področju gospodarskega razvoju, ki dajejo Ugodno oceno za izpolnitev letne planske naloge. Tu je treba posebej omeniti ugoden razvoj industrijske proizvodnje, ki je s 15*/« povečanjem fizič-, nega obsega proizvodnje presegla Po planil predvideni povprečni po-rast. Tudi podatki za avgust (116,5 odstotka) nam kažejo nadaljnje dviganje industrijske proizvodnje, kar je še posebno razveseljivo, saj Je bil do sedaj ta mesec dopustov Pod povprečjem, pa tudi situacija z obratnimi sredstvi ter nabavo reprodukcijskega materiala v teku 2. *n 3. tromesečja je opozarjala na Uiožnost stagnacije. Tudi v kmetijstvu je dosežen ?natcn napredek. S povečanjem socialističnega sektorja je omogočeno boljše izkoriščanje kapacitet, saj lahko že danes cenimo, da bo pridatek v najvažnejših kulturah, kljub slabiin vremenskim prilikam, večji Pp količini, kakor tudi po donosih. temu je bistveno pripomoglo širše Rajanje agrotehničnih iner, saj je *>ilo vključenih v kooperacijo 150% vač obdelovalnih površin kot v lan-®kem letu. Ker smo tako rekoč že Pred novim ekonomskim letom v ^•netijstvu, naj ob tej priliki prodnem opozorim na izvajanje odlo-, “v o minimalnih agrotehničnih P.krenih. Ne gre za to, da bi bili j! odloki sedaj instrument zoper *lste, ki še danes nočejo ničesar 'Udeti o velikih dosežkih moderne Ptoizvodnje. Te odloke si moramo predstavljati v bistvu ne kot up.rav-ne akte, ampak kot navodila za boljše izkoriščanje kapacitet kmetijskih površin, kjer imamo še toliko neizkoriščenih rezerv. Ce bomo samo približali donose in proizvodnjo privatnih površin k dosežkom na socialističnem sektorju, bomo, lahko rečem, na najlažji način bistveno pomagali pri realizaciji osnovnih postavk našega nadaljnjega gospodarskega razvoja. Zato pa je treba to akcijo podpreti že sedaj, če hočemo, da bo v prihodnjem letu dala rezultate. Tudi v gradbeništvu, gozdarstvu in obrti se planska predvidevanja ugodno izpolnjujejo. Predvsem lahko trdimo, da je dosežen viden napredek v gradbeništvu kot posledica boljše organizacije dela in nabave mehanizacije, s čimer sc odkrivajo nove zmogljivosti v tej panogi. Tudi v uveljavljanju polrnon-tažnega načina grajenja je bil dosežen znaten napredek. Cc ne bi bilo pomanjkanja nekaterih materialov in težkoč v finančnem poslovanju podjetij, bi bil rezultat še ugodnejši. Predvsem pa je razveseljivo dejstvo, da je bil dosežen bistven napredek v produktivnosti v vseh gospodarskih panogah. Temeljita akcija v lanskem letu za prehod na plačevanje po delu, uveljavljanje novih stimulativnih oblik nagrajevanja je rodila lepe uspehe. Tako se je po grobi oceni produktivnost v primerjavi z lanskim letom povečala povprečno za 8%, s čimer se približujemo tudi planskim proporcem med povečanjem proizvodnje in delovne sile. Ta skok v povečevanju delovnega elana pa hroramo še naprej razvijati in vzpodbujati. Ne smemo se povsem zadovoljiti z obstoječimi oblikami nagrajevanja. Tu mora predvsem tehnični kader s svojimi doseženimi izkušnjami nadalje izpopolnjevati plačni sistem. Prav tako pa moramo seveda storiti vse, da se bo to povečanje produktivnosti odražalo dejansko tudi v realni plači delavca, skratka da očuvatno stimulativnost tega sistema, ki nam je postal osnova za nadaljnji vsestranski razvoj naše družbene ureditve. Premiki v našem gospodarstvu, ki imajo sicer za cilj njegovo stabilizacijo, povzročajo marsikdaj motnje, ki sc trenutno negativno odražajo predvsem na našem tržišču. kjer sc vrši realizacija med proizvodnjo in potrošnjo. To povzroča nihanje in porast cen, ki ga beležimo tudi v letošnjem letu. Ne moremo sicer pričakovati, da se bo naše gospodarstvo, ki nosi v sebi šo vedno posledice nevsklnjenosti kot dediščino prejšnjih časov in težav, ki smo jih imeli po vojni, razvijalo brez takih spremljav, ki Jih moramo zato i sedanji fazi razvoja do neke mere smatrati za normalne. Ce torej hočemo, da bo sistem nagrajevanja dosegel svoj namen, moramo vzeti prej postavljeno trditev v obzir in zagotoviti tako formiranje osebnega dohodka, ki bo pokrival povišanje realne plače vzporedno z dvigom produktivnosti ter kompenziral povišanje cen. Ce pogledamo ta problem najprej s stališča blagovnega prometa, na katerem se predvsem odraža gibanje potrošnje, kot rezultat kupno moči, vidimo iz dokumentacije, da se je promet v trgovini na drobno povečal za 31,7%, v gostinstvu in turizmu pa za 24,6%. To je gotovo posledica ugodnega gibanja domače proizvodnje in povečanja uvoza. Številke same nam kažejo torej ugodno situacijo. Vri tern moramo ugotoviti, da je bila trgovina bolje založena. Isto lahko trdimo tudi posebej za trgovino s kmetijskimi pridelki, kjer sc je kljub občasnemu pomanjkanju določenega asortimana povečala tako v zimskih kot. v letnih mesecih tudi količinska potrošnja sadja in zelenjave, prav tako ni bilo večjih motenj v preskrbi z mlekom, k čemur so predvsem prispevale na novo vložene investicije v državna posestva. Za preko 27% se je povečala količinska potrošnja mesa, še vedno pa je primanjkovalo teletine iz znanih vzrokov. Tudi gibanje strukture potrošnje v gostinstvu je ugodno. S tem, ko ugotavljam napredek v blagovnem prometu v primerjavi z lanskim letom, pa seveda še daleč ni rečeno, da je vse v redu. Temu področju mora veljati še naprej posebna skrb za nadaljnji razvoj, da bo lahko šel vzporedno s povečanjem proizvodnje in potrošnje. Gledano s stališča potrošnje lahko torej zaključujemo, da je tudi ob upoševanju dviga cen za ca. 7% zadovoljivo naraščala kupna moč. To nam tudi dokazuje povišanje osebnih dohodkov na zaposlenega za ca. 22%. Vendar če upoštevamo, da so se življenjski stroški povprečne družine dvignili za ca. 15%, potem vidimo, du se realna osebna potrošnja sicer še giblje v predvidenih mejah planskih proporcev, da pa prihaja do odstopanj znotraj posameznih panog. Zato bo potrebno podvzeti vse mere, da očuvamo potrebne odnose. Predvsem morajo delovni kolektivi, ki samostojno razpolagajo z ustvarjenimi sredstvi, voditi tako politiko nagrajevanja, ki bo omogočala ob upoštevanju stvarno doseženih rezultatov v proizvodnji normalno gibanje realnih osebnih dohodkov, vzporedno z vloženim delom. Pri tem se morajo predvsem zavedati, da dvig cen ni zasluga kolektiva in dn so člani kolektiva prav tako potrošniki, ki jim zvišanje cen zmanjšuje realni doho- dek. Prav tako pa je tudi stvar kolektiva, kako bo delil ustvarjeni višek dohodka in za kakšen odnos med osebno in ostalo potrošnjo 'se bo odločil. V tej zvezi predstavlja letos prav posebni problem investicijska potrošnja. Predvsem opozarja nase visoka realizacija plana, saj je odstotek 45,7 daleč preko vseh dosedanjih polletnih realizacij, kar se kaže tudi . v visokem odstotku povečanja nasproti potrošnji v lanskem I. polletju, kljub temu, da je bil že plan za 21,5% višji od lanskoletne realizacije. Gledano samo s stališča dinamike izvrševanja plana je to vsekakor razveseljivo. Ta dinamika nam kaže, da je investicijska potrošnja dobila normalni značaj enakomernejšega vlaganja, kar je na eni strani lahko posledica stabilizacije sredstev, na drugi pa boljših priprav dokumentacije. To zadnje nam dokazuje tudi gibanje obsega gradbene dejavnosti, ki je z 52% letnega plana dejansko izgubila svoj sezonski značaj. Tudi dinamika gospodarskih in posebej negospodarskih investicij je zadovoljiva, saj je odstotek izvršitve slednjih, katerih 60% predstavlja stanovanjska izgradnja, v višini 45,6 daleč iznad lanskega, ki se je gibal okrog 20%. Med gospodarskimi punogami zaostajajo predvsem gozdarstvo, gostinstvo in turizem ter kmetijstvo. V gozdarstvu je zaradi značaja del to še razumljivo, dočim je v gostinstvu in turizmu to gotovo posledica zakasnitve zaradi slabše pripravljene dokumentacije. V kmetijstvu pa, kateremu je letos v investicijski politiki dan poseben poudarek, nam odstotek izvršitve plana ne da prave slike. Planska predvidevanja namreč ne bodo izvršena, ker niso pokrita s sredstvi zaradi spremembe zvezne udeležbe. Razen tega pa se je. moralo zaradi pozne odobritve angažirati posebne prehodne kredite, ki zaradi začasnega značaja niso evidentirani. Zato lahko smatramo, da je dinamika izvršitve investicij v kmetijstvu višja in zagotavlja realizacijo v višini predvidenih lokalnih in odobrenih zveznih sredstev. To je torej pozitivna stran tako živahne investicijske dejavnosti. Tako visoka dinamika pa lahko pomeni na drugi strani prekoračevanje investicijske potrošnje, ki ima lahko neugodne posledice predvsem za izpolnjevanje druge osnovne naloge letošnjega družbenega plana, to je dviga življenjske ravni vzporedno z večanjem produktivnosti. Če analiziramo podatke, ki so nam na razpolago, lahko ugotovimo, da obstaja tendenca, izvršiti več investicij, kot bo na razpolago sredstev. Dokaz za to širjenje fronte investicij je situacija v gradbeništvu, kjer je zaradi tega prišlo do znatnega povišanja cen talco storitev kot materiala in kjer so podjetja v težkem finančnem položaju zaradi zavlačevanja s plačili s strani investitorjev. Gradbena dejavnost pa predstavlja več kot 50% . celotne investicijske petrošnje. STRAN 378 GLASNIK Tako širjenje fronte investicij Je posledica različnih momentov. Predvsem smo naš investicijski plan gradili na osnovi združevanja sredstev. Ta akcija pa se še vedno slabo izvaja, investicije, ki bi se morale finansirati na tej osnovi, so zastavljene, sredstva pa so angažirana za druge objekte. Realizirana sredstva gospodarskih organizacij v celotni potrošnji znašajo 66% nasproti predvidenim 48% po planu, dočim so udeležena sredstva družbenih investicijskih skladov samo s 26% v primerjavi s 44% po planu. Nadalje lahko ugotovimo visoko potrošnjo amortizacije (63%) od plana kljub temu, da so tudi sredstva materialnih stroškov za vzdrževanje v porastu. Investicijska fronta pa sc zavestno širi tudi s takimi primeri, ko posamezni kolektivi razporejajo sredstva svojih skladov na druge investicije, s katerimi problemu. Podatki kažejo," da so se lahko še počaka, ne pokrivajo bila lastna sredstva podjetij pri polh- viševanju obratnih sredstev udele- delovanjem vseh neposrednih proizvajalcev. Eden najtežjih letošnjih problemov v našem gospodarstvu je vsekakor vprašanje obratnih sredstev. Dosedanji sistem ni namreč rešil kreditiranja povečane proizvodnje. Omogočal je sicer banki odobravanje kreditov v te namene, vendar se to ni dogajalo po nekem enotnem sistemu, ki bi zagotavljal gospodarskim organizacijam povsem normalno poslovanje, lak način povečevanja obratnih sredstev pa ni bil vedno krit s proizvodnjo in je predstavljal do neke mere tudi direktno zmanjševanje vrednosti di1 barja. Zato je banka s 1. aprilom limitirala ta sredstva s tem, da noj gospodarske organizacije angažirajo za to svoja sredstva. Res ie, da so do sedaj kolektivi posvečali vse premalo pažnje temu oroblemu. Podatki kažejo, da so pa z njimi svojih pogodbenih oj. veznosti, kot na primer anuitete. In ko se tako podjetje znajde v situaciji nelikvidnosti, se mu zdi samo po sebi razumljivo, da jih mora dobiti iz drugega vira. Se vedno tudi niso redki primeri finansiranja investicij iz obratnih sredstev in v tej zvezi postavitve ljudskega odbora pred alternativo: ali pokriti investicije ali pa likvidirati podjetje. In ker se navadno v takem primeru pokaže na rentabilnost podjetja, odgovorni ljudje v podjetju vnaprej vedo, kakšna bo rešitev. Vse to kaže, da če hočemo prispevati k nadaljnji stabilizaciji našega gospodarstva, moramo storiti vse, da očuvamo nivo investicij na predvideni višini in da s povečevanjem udeležbe investicijskih vlaganj v narodnem dohodku, ki znaša za naš okraj 18%, ne zmanjšujemo planiranega porasta življenjskega standarda. Zato bo potrebno s kako investicijo kje počakati in jo preložiti no prihodnje leto. Posebno bo nujno izvršiti rebalans plana tam, kjer je prišlo do podražitev investicije zaradi novih carinskih predpisov. Carino na uvoženo opremo namreč ni bila zajeta pri delitvi sredstev in zato tudi ni krita. Do kakšnih posledic lahko privede drugačno poslovanje, nam kaže tudi slika nekega podjetja, ki proizvaja investicijsko opremo, in ki je imelo pogodbeno pokrito vso realizacijo svoje proizvodnje, zaradi izostanka razpoložljivih investicijskih sredstev pri kupcih pa je danes pred tem, da ima sicer ogromne zaloge proizvodnje, da pa kmalu ne Bo imelo niti dela niti zaslužka za svoje delavce. Predvsem moramo priti do tega, da bodo predvidene investicije tudi dejansko pokrite s potrebnimi sredstvi. In ker ie danes, lahko rečemo, večji del lokalnih sredstev pri gospodarskih organizacijah, je za to potrebna temeljita koordinacija, ki bo omogočila trdnost izvajanja planskih nalog in s tem tudi preprečevala tako težkoče v notranjem poslovanju gospodarskih organizacij, kakor tudi zagotavljala normalni razvoj investicijske dejavnosti. Jasno je, da se z obstoječim sistemom in instrumenti ne more avtomatsko doseči vsklajenega delovanja vseh ekonomskih zakonov. Zavedati se moramo, da je osnova našega sistema decentralizacija upravljanja in da so njeni nosilci že sposobni vršiti to odgovorno na-logo. To pa pomeni, da bomo postavljene naloge dosegli samo s še poglobljenim upravljanjem in so- žena res samo le s kakim odstotkom in du ta udeležba tudi ni predstavljala bistvenega dela njihovih sredstev. Tudi pri novih investicijah se obratnim sredstvom ni dajala zadostna važnost. Zakaj? Predvsem zaradi obstoječega sistema, čeprav je jasno, da bi bilo pravilno ustvarjati večja sredstva tudi na račun skladov podjetij. Zato je bil ukrep nujen, vendar je vprašanje, če je bistveno pripomogel k izboljšanju trenutnega položaja. Uveljavljen je bil namreč šele takrat, ko so podjetja imela letošnja sredstva svojih skladov v glavnem že več ali manj nnguži-, rana oziroma namensko razdeljena. Razen tega niso vsa podjetja enako starjala, saj vemo, da so nekatera z nizkim začetnim fondom morala svoja sredstva imeti nerazporejena in jih uporabljati za obratna sredstva. Vse to dokazuje, do je to ukrep povzročil večje težave, posebno ker se je pozneje zaostril še tako, da se tudi prosta bančna sredstva niso mogla uporabiti do limita. Zaradi tega je prišlo do nadaljnjega naraščanja medsebojnega kreditiranja obsega nedovršene proizvodnje in zalog določenih izdelkov. Na drugi strani pa je tako stanje poslabšalo vnovčevanje situacij oziroma so določene investicije, ki bi morale biti finansirane po internih planih gospodarskih organizacij ali na osnovi združevanja, ostale brez finančnega .pokritja. Taka situacija je gotovo negativno vplivala na samo proizvodnjo. Zato se mora s spremembo sistema doseči, da rentabilna proizvodnja ne bo ovirana pri svojem razvoju, in to predvsem s tem, da se gospodarskim organizacijam zagotovi potreben foni) stalnih obratnih sredstev in da se odstranijo meje, ki • danes še ločijo obratna in osnovna sredstva. Jasno je, da bodo k temu morali prispevati tudi drugi viri, ne samo bančni, predvsem pa sredstva gospodarskih organizacij samih. Trenutno se ta situacija prehodno rešuje tam, kjer najbolj gori, s sredstvi lokalnih skladov, ki so v te namene angažirali že večji del sredstev, ki bi naj prihodnje leto bila na razpolago za investicije. Gospodarske organizacije pa morajo svoje investicijske programe rebn-lansirati ter v okviru možnosti predvideti več sredstev za obratna sredstva. V nasprotnem primeru se bodo posledice, ki se trenutno kažejo več ali manj samo v poslovanju podjetij, tudi pokazale na preskrbljenosti tržišča pa tudi dinamiki proizvodnje in produktivnosti dela. Zaloge namreč niso take, da bi lahko to odvrnile. V industriji so bile junija sicer za 18% večje kot lani, vendar moramo upoštevati, da so ravno zarodi teh problemov desortirane. To nam kaže velik porast uvoza reprodukcijskega materiala, ki se ga je ponekod prekomerno nabavljalo, na drugi strani pa ostale potrebe zaradi tega niso krite. Glede izvoza nimamo sicer okrajnih podatkov, lahko pa zaključujemo iz republiških, da se sicer ugodno razvija po planu, da pa še vedno obstaja velik disproporc med izvozom in uvozom. Tudi to kaže na preživele oblike kreditnega sistema, ki bi verjetno s približanjem neposrednim proizvajalcem dal lahko boljše rezultate. Proračunska situacija je razmeroma ugodna. Formiranje dohodkov je normalno. Blokacijc proračunov na osnovi uredbe Zveznega sekretariata za finance pa bi bile na mestu, če bi dejansko pogodile tistega, ki namenoma hoče prekoračiti letno potrošnjo in če bi ta mera bila uveljavljena v začetku leta. Tako pa so sedaj prizadeti tudi tisti ljudski odbori, ki se držijo proračunske discipline, to pa se odraža tudi v gospodarstvu, predvsem v gradbeništvu, kjer sc zavlačuje s plačevanjem situacij. Zato bi bilo verjetno pravilneje uvesti potrošnjo po dvanajstinah, kar bi ljudskim odborom omogočilo normalno poslovanje. Tovariši in tovarišice! Material, ki ga imate pred seboj, torej kaže, da obstajajo objektivne možnosti izpolnitve družbenega plana. S pravilnim reševanjem nakazane problematike, predvsem pa z nadaljnjim izkoriščanjem vseh možnosti za povečanje proizvodnje, pa bo možno planske naloge celo preseči, s tem pa omogočiti delovnemu človeku dostojen porast življenjske ravni, z bodočim perspektivnim planom pa postaviti še solidnejše osnove za nadaljnji razvoj socialistične ureditve. Oba zbora sta poročilo soglasno sprejela. družnic, ker se je povečalo število zaposlenih od 726 po stanju 1/1-1960 na 749 po stanju 30/6-1960. Povečanje 23 uslužbencev se nanaša pretežno na uslužbence od X. razreda navzgor, in sicer: X. plačilni razred 6 IX. plačilni razred 1 VIII. plačilni razred 7 VII. plnčjlni razred 2 VI. plačilni razred 2 uslužbencev uslužbenec uslužbencev uslužbenca uslužbenca Povečanje osebnih izdatkov za nadurno delo utemeljuje banka z odsotnostjo zaradi bolezni in dopustov, predvsem pri zunanjih podružnicah, kjer je zaradi majhnega števila uslužbencev izpad mogoče nadomestiti le z nadurnim delom. Povečanje honorarjev za 574.000 dinarjev opravičuje banka v glavnem s tem, da evidentira izdatke za ločeno življenje pod honorarji, ki sc izplačujejo direktorju podružnice v Kočevju in Medvodah ter za pomočnika direktorja podružnice 600-701 (Ljubljana) in niso bili v prvotnem predračunu predvideni. Povečanje izdatkov za preglede zaključnih računov je predlagano po zahtevkih podružnic, ker prvotno predvideni znesek ne zadostuje za kritje stroškov. Po pregledu prednjih postavk je bilo ugotovljeno, da je povečanje osebnih izdatkov utemeljeno. Za predlagano spremembo izdatkov za nadurno delo pa se zmanjšajo osnovne in položajne plače tako, da odobreni znesek za nadure ne poveča osebnih izdatkov, ker je boleznina refundirana iz računa Zavoda za socialno zavarovanje v korist osnovnih in položajnih plač. Zaradi navedenega _ se predlog spremembe osebenih izdatkov spremeni: Povečanje izdatkov za nadure Prispevki 53,85 % 2% dopolnilni prispevek za soc. zavarovanje 1.351.000 728.000 2.079.000 42.000 Sprememba predračuna Komunalne banke Ljubljana za leto 1960 Predlog spremembe predračuna vsebuje povečanje izdatkov: Račun 410 - Osebni Izdatki Predlog za povečanje osebnih izdatkov je bil podan: a) osnovne plače 3,670.000 b) nadurno delo 1,351.000 c) honorarji 574.000 č) pregldi zaključnih računov 4,562.000 Skupaj neto 10,157.000 prispevki 53,85% 5,469.000 2% dopolnilni prispevek za soc. zav. 312.000 2% dopolnilni prispevek za soc zav. od 324,068.000 d in od prvotno odobrenih osebnih izdatkov 6,481.000 Skupaj predlagano povečanje osebnih izdatkov 22,419.000 Povečanje osnovnih in položajnih plač temelji na zahtevkih po- Prvolnl Dohodki 1.590,600.000 Izdatki 1.031,873.000 Presežek 558,727.000 Skupaj 2,121.000 Za znesek se zmanjšajo osnovne plače, povečajo na izdatki za nadurno delo tako, Jo se osebni izdatki zaradi^ nadur kol celota ne spremene in se osebni izdatki povečajo le za 20,398.000 din. Račun 411 — Operativni izdatki Operativni izdatki se povečajo pri postavki potnih stroškov za preglede zaključnih računov za 1,100.000 din Račun 412 **- Izdatki poslovnih prostorov Za povišanje najemnin tl 5,097.000 di» Račun 453 — Penale V prvotnem in potrjenem predračunu penale ni bil predviden. Zaradi prekoračitve obvezne rezerve pri Narodni banki pa je bilo do 31/8-1960 plačano 6,540.000 din, do konca leta pa se predvideva v znesku 10,000.000 din Sprememba predračuna Komunalne banke Ljubljane je torej naslednja: Spremenjeni 1.590.600.000 1.178.368.000 412,232.000 Razliki + 146,495.000 — 146,495.000 Svet za družbeni plan in finance po je potrdil na 25. seji okrajnega OLO je na 36. seji dne 4. oktobra zbora in zbora proizvajalcev du< t. 1. dal soglasje k predlaganemu 14. t. m. predračunu, okrajni ljudski odbor GLASNIK STRAN 379 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA HRASTNIK 560. Na podlagi 2. odstavka 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52), 8., 10. in 24. člena statuta občine Hrastnik in 2. točke odločbe o kategorizaciji cest II. reda (Ur list LRS št. 40/51) je občinski ljudski odbor Hrastnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. junija 1960 sprejel ODLOK o kategorizaciji cest IV. reda v občini Hrastnik 1. člen Zaradi posebnega gospodarskega in prometnega pomena za občino Hrastnik se za javne ceste IV. reda določijo ceste, naštete v seznamu, ki je sestavni del tega odloka. 2. Člen Ta odlok velja, ko ga potrdi Okrajni ljudski odbor Ljubljana. St. 01/1-01-41/1-60. Datum: 30. junija 1960. Podpredsednik ObLO: Jože Klanšek 1. r. K temu odloku je dal pritrditev Okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji 14. oktobra 1960 v smislu 2." odstavka 2. točke odločbe o kategorizaciji cest II. reda (Uradni list LRS št. 40/51) v zvezi z 81. členom uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 49/57). SEZNAM CEST IV. REDA OBČINE HRASTNIK Tek. št. Kraj in naselje Smer poti od — do Dolžina v m 1. Čeče Rinnldo—Vavtikar 2.000 m 2. Čeče Vavtikur—Goveji potok 1.000 m 3. Čeče Potekal—Goveji potok—Ravne 2.060 m 4. Čeče Tiafo postaja— Gorence 1.299 m 5. Hrastnik Most Birtič— Praprotno—Lekarna 3.037 m 6. Hrastnik Praprotno—Plesko 828 m 7. Hrastnik Praprotno—Ret je 723 m 8. Hrastnik Praprotno—Lošč 163 m 9. Hrastnik Prapretno—Dom upokojencev 1.277 m 10. Hrastnik Birtič—Spomenik—Ojstro 1.470 m 11. Hrastnik Ojstro—Spomenik—Dovče 809 m 12. Hrastnik Spomenik—Ojstro—Studence 645 m 13. Plaznik Plaznik—Kolonija 408 m 14. Hrastnik Jama Ojstro—Kolonija 186 m 15. Hrastnik Senica—Nova Kolonija 100 m 16. Hrastnik Klemen—Frtica 1.220 m 17. Hrastnik Separacija—Brnica 732 m 18. Hrastnik Gostilna za Savo—Pečnik 298 m 19. Hiastnik Postaja—Dirmojer 250 m 20. Hrastnik Savski most—Klembas 869 m 21. Dol Dol—šola Kal 6.883 m 22. Dol Kal—Skočir—Čeče 1.709 m 23. Dol Spomenik Dol—Grča 450 m 24. Dol Brnica—Podkovk 853 m 25. Dol Dragar— Zorko 282 m 26. Dol Klemen Alojz—Podkovk 656 m 27. Dol Draksler Stanko—Laznik Ana 540 m 28. Dol Novi Dol—Hribarnik—Martin 2.300 m 29. Marno Marno—Brezno 1.334 m 30. Marno Marno—Krištandol—Dol 2.921 m 31. Marno Marno—Unično 977 m 32. Marno Mamo—Bezovo 1.432 m 33. Marno Golouh—Slatno 448 m 34. Marno Sp. Marno—cesto III. reda 250 m 35. Turje 36. Turje 37. Turje 38. Turje 39. Krnice 40. Krnice 41. Savna peč 42. Zidani most 43. Zidani most 44. Zidani most 45. Radeče 46. Radeče 47. Radeče 48. Radeče 49. Radeče 50. Radeče 51. Radeče 52. Radeče 53. Radeče 54. Radeče 55. Radeče 56. Brunk 57. Radeče 58. Jagnjenica 59. Jagnjenica 60. Sivbno 61. Svibno 62. Zagrad 63. Njivice 64. Njivice Odcep od ceste lil. reda, Turje—Gore 3.987 m Završnik—Planinska postojanka 1.792 m Turje—Kovk 4.343 m Selič—Creta 1.165 m Čuvajnica Mrežar—Krnice—Kovk 2.252 m Verač— Podkrnice 813 m Odcep Jazbinšek—Savna peč 1595 m Zidani most—Sirjc 5.800 m Zidani most—Veliko Sir je 5.975 m Obrežje—Briše 2.650 m Spomenik za Savo—cesta II. reda 486 m Debelak—Sejmišče 308 m Debelak—Železniški bloki 298 m Kinodvorana—priključek ceste II. 180 m KZ-Peta-Kreže 1.200 m Stcfaničič—pokopališče 490 m Radeče—Pcrnovšek—Jelovo 1.685 m Radeče—Dobrava—Rudna vas 3.650 m Podkraj—Hrastnik 11.100 m Hotemež—Brnnška gora 2.300 m Hotemež—Rudna vas 1.550 m Brunk—Gorelce 1.650 m Križišče—Brunk—Jazbec 1.400 m Jagnjenica—Svibno—Kote 5.000 m Jagnjenica—Jatna - 2.750 m Medved—Celestina . 4.570 m Svibno—Počakovo 3.000 m Zagrad—Cimcrno 5.630 m Njivice—Močilno 4.200 m Zcbnik—Mučilno 3.400 m Tek. 81. Kraj in naselje 65. Njivice 66. Njivice 67. Zidani most Smer poti od — do Njivice—Jelovo—Podkraj Papirnica—Jelovo Obrežje—naselje Majland Dolžina v m 4.100 m 3.000 m 800 m Spupaj cest 133.338 m OBČINA LJUBLJANA-RUDNIK 561. Na podlagi 2. odst. 11. člena zakona o poslovnih stavbah in prostorih (Ur. ilst FLRJ št. 16/59 in 48/59), 2. točke 26. člena statuta občine Ljubljana-Rudnik in določb odloka Mestnega sveta Ljubljane^o pooblastitvi občinskih ljudskih odborov občin na območju mesta Ljubljane za izdajo predpisov s področja stanovanjskih zadev in o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Glasnik št. 36/60) je občinski ljudski odbor Ljubljana-Rudnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. septembra 1960 sprejel ODLOK o tarifi najnižjih najemnin zn poslovne prostore v občini Ljubljana-Rudnik 1. člen Predpiše se enotna tarifa najnižjih najemnin za poslovne prostore v občini Ljubljana-Rudnik, in sicer v znesku 300 dinarjev za 1 m2 površine poslovnega prostora. 2. člen Po 6. členu zakona o poslovnih stavbah in prostorih se šteje za poslovni prostor ne glede na to, ali je v poslovni stavbi ali v stanovanjski hiši, eden ali več prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost posameznega uporabnika, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben glavni vhod. 3. člen Izjemno od tarife po 1. členu tega odloka se predpiše najnižja najemnina za 1 m2 površine poslovnega prostora v znesku 100 dinarjev za poslovne prostore, ki jih imajo v najemu družbene in komunalno organizacije, servisi stanovanjskih skupnosti in obrati družbene prehrane. 4. člen Svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za stanovanjske zadeve, se pooblašča, da lahko v posebno utemeljenih primerih zniža tarifo najnižjih najemnin, vendar. ne pod tarifo, ki je predpisana s 3. členom tega odloka. 5. člen Kolikor je najnižja najemnina, predpisana s tem odlokom, manjša od zneska, ki se dobi po načelih za ugotavljanje stanarine po zakonu o stanovanjskih razmerjih, velja kot najnižja najemnina za poslovni prostor tako ugotovljena najemnina. 6. člen O najemnini za poslovne prostore se sporazumeta najemodajalec in najemnik ob upoštevanju s tem odlokom predpisane tarife najnižjih najemnin. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave y »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. oktobra 1960. St. 01/1-0-1074/1-60. Datum: 24. septembra 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Tone Zupančič 1. r. 562. Na podlagi 1. odstavka 125. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. lišt FLRJ št. 16/59, 47/59 in 27/60), določb navodila o načinu izračunavanja dela najemnine za poslovne prostore v stanovanjski hiši, ki gre v njene sklade (Ur. list FLRJ št. 50/59), 2. točke 10. člena statuta občine Ljubljana-Rudnik in 11. točke 1. člena odloka Mestnega sveta Ljubljane o pooblastitvi občinskih ljudskih odborov občin na območju mesta Ljubljane za izdajo predpisov s področja o stanovanjskih razmerjih in o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Glasnik št. 36/60) je občinski ljudski odbor Ljubljana-Rudnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. septembra 1960 sprejel ODLOK o določitvi dela najemnine za poslovne prostore v stanovanjski hiši, ki je v družbenem upravljanju, ki sc plačuje v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš, na območju občine Ljubljana-Rudnik 1. člen Na območju občine Ljubljana-Rudnik se plačuje v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš del najemnine za poslovne prostore v stanovanjski hiši, ki je v družbenem upravljanju, po določbah tega odloka. 2. člen Od najemnin za poslovne prostore v stanovanjskih hišah, ki so v družbenem upravljanju, se plačuje po odbitku zneska, ki pripada stanovanjskim skupnostim, v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš 70®/o. 3. člen Pri določanju dela najemnine, ki se plačuje v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš po 2. čle-. nu tega odloka, je treba upoštevati, da gre v sklade hiše od ha« jemnine za 1 m* poslovnega prostora najmanj toliko, Kolikor se dobi, če se vzame za osnovo tisti del najvišje stanarine za 1 m* v taki hiši, ki se plačuje v njene sklade, in se pomnoži s koristno površino poslovnega prostora. Za koristno površino poslovnega prostora je šteti površino med zidovi, vštevši tudi površino pod vgrajenim pohištvom in napravami vseh zaprtih prostorov, ki so namenjeni za poslovno dejavnost. 4. člen Za poslovne prostore, ki jih imajo v najemu stanovanjske skupnosti, njihove ustanove in servisi, obrati družbene prehrane, organizacije za dnevno preskrbo prebivalstva, družbene organizacije, šolske in zdravstvene ustanove ter po- m litične teritorialne enote in njihovi organi, se del najemnine, ki gre v sklade stanovanjske hiše, poveča za 25°/o in se za ta odstotek zmanjša del najemnine, ki se plačuje v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš. 5. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01/1-0-1075/1-60. Datum: 24. septembra 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Tone Zupančič 1. r. 563. Na podlagi 3. in 5. odstavka 33. i člena in 33. j člena uredbe o dohodnini (Ur. list FLRJ št. 18/56, 16/58, 6/59, 48/59, 52/59 in 12/60) je občinski ljudski odbor Ljubljana-Rudnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. septembra 1960 sprejel ODLOK o ugotovitvi vrednosti tipičnih stavb in določitvi meril zn izračunavanje dohodnine od stavb na območju občine Ljubljana-Rudnik 1. člen Na območju občine Ljubljana-Rudnik se določijo po vaseh in zunaj okolišu mesta Ljubljane tele kategorije tipičnih stavb in njihove vrednosti (vrednost za 1 m2): I. kategorija: stavbe z dvema alj več etažama, zidane iz opeke — 7500 dinarjev; II. kategorija: enoctažuc stavbe, zidane iz opeke — 7100 dinarjev; III. kategorija: visokopritlične stavbe iz mešanega materiala (opeka, kamen) — 6000 dinarjev; IV. kategorija: pritlične stavbe iz mešanega materiala (kamen, opeka) — 5800 din; V. kategorija: vse ostale stavbe, grajene iz lesa ali drugega slabega gradbenega materiala — 5000 idnarjev. 2. člen Osnova za odmero dohodnine od stavb (hišnine) znaša petdeseti del vrednosti tipičnih stavb, ki je določena v prejšnjem členu tega odloka, zmanjšana za 25*/«. 3. člen Na račun stroškov upravljanja in popravila stavb se prizna in se zmanjša osnova za odmero dohodnine od stavb (hišnina) za 50*/«. • 4. člen Izjemoma sc v naseljih oziroma predelih zunaj mestnega okoliša, in sicer: Orle, Sela pri Rudniku, Srednja vas, Daljna vas, Raima gorica. Orna vas, Lipe; Rudnik (del). Dolenjska cesta (del). Ižanska cesta (del), Peruzzijeva cesta (del), Jurčkova pot (del), Mihov štradon, Lahov štradon. Volarjev štradon, Ilov-ški štradon (del), Jožkov štradon, Uršičev štradon (del). Sinkov štradon, Hauptmance in Na požaru stanarina oziroma najemnina od stavb, ki so državljanska lastnina, ugotavlja tako. kot je določeno za stavbe v mestih, ne pa po določbah 33. d in 33. i člena uredbe o dohodnini. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960. St. 03/1-0-924/1. Datum: 24. septembra 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Tone Zupančič L r. OBČINA VRHNIKA 564. Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19-88/52), 26. člena statuta občine Vrhnika in 2. točke odločbe o kategorizaciji cest II. reda (Ur. list LRS št. 40-185/51) je občinski ljudski odbor Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 9. maja 1960 sprejel ODLOK o kategorizaciji cest IV. reda v občini Vrhnika 1. člen Tek. it. Itnc (opis) ceste Izmera v m cesto pri hiši št. 50 150 m 19. Ulica na Klancu 650 m 20. Cesta, ki se odcepi od State ceste pri hiši št. 40 s priključkom na Tržaško cesto pri hiši št. 14 200 m 21. Del Robove ceste od hiše št. 13 do hiše št. 23 700 m 22. Cesta »Partizanski tabor« 150 m 23. Cesta »Delavsko naselje« 700 m 24. Sivkina ulica 250 m 25. Kolodvorska ulica s po- daljškom mimo skladišča GG Ljubljana do zvezne ceste 700 m 26. Opekarska cesta 600 m 27. Cesta gradenj _ 200 m 28. Cesta 6. maja " 380 m 29. Cesta, ki se odcepi od ce- ste 6. maja s priključkom na Voljčevo, cesto pri »Fricu« 280 m Po gospodarskem in prometnem VERD pomenu za občino Vrhnika se za 30. Cesta, ki se odcepi od javne ceste IV. reda določijo ceste, okrajne ceste Vera—Po- navedene v seznamu, ki je sestavni kojišče pri železniškem del tega odloka. viaduktu na železniško 2. člen P°stai° Vcrd , . Z dnem, ko začne veljati ta od- 51- v.^LPnkn- lok, neha veljati odlok o kategorizaciji cest IV. reda na območju mestne občine Vrhnika (»Glasnik« št. 74/55) in odlok o kategorizaciji cest IV.. reda na območju občine Borovnica (»Glasnik« št. 21/56). 3. člen Ta odlok velja, ko ga potrdi okrajni ljudski odbor Ljubljana. St. 01/2-01-46/1-60. OKrUJIlU UUSIU > VI Vl-l uao- j išče pri Žirovniku skozi naselje do Matjaževe doline 32. Cesta, ki se odcepi od okrajne ceste Vrhnika— Verd pri Čeponu do zavoja pri Kraševcu s podaljškom v Janezovo vas r ir-.niN a Datum: 9. maja 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Janez Brenčič 1. r. K temu odloku je dal pritrditev okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji dne 14. oktobra 1960 v smislu 2. odstavka 2. točke odločbe o kategorizaciji cest II. reda (Ur. list LRS št. 40/51) v zvezi z 81. členom uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list____ LRS št. 49/57). 33. Cesta, ki se odcepi od zvezne ceste Ljubljana— Postojna v Sinji gorici pri hiši št. 40 v Mulo in naprej v Veliko Ligojno s priključkom na okrajno Cesto Vrhnika—Horjul pri hiši št. 10 34. Cesta, ki sc odcepi od okrajne ceste Vrhnika— Horjul v Veliki Ligojni pri hiši št. 44 do meje z občino Dobrovo 200 m 520 m 900 m 2400 m 1200 m SEZNAM CEST IV. REDA V OBČINI VRHNIKA It. Ime (opil) ceste Izmere v m VRHNIKA 1. Jelovškova ulica 300 m 2. Stara cesta 700 m 3. Voljčeva cesta 500 m 4. Sušnikovu ulica s podaljškom do mostu v Verdu 700 m 5. Mrakova cesta 300 m 6. Kopališka ulica 700 m 7. Pot v Močilnik 500 m 8. Usnjarska ulica 200 m 9. Gradišče 400 m 10. Partizanski klanec 700 m 11. Idrijska cesta s priključ- kom na zvezno cesto pri Ogrinu 1200 m 12. Cesta v Stari malen, ki se odcepi od Idrijske pri javni izlivki 3200 m 13. Kurirska pot 350m 14. Ulica »Hrib« 300 m 15. Cesta, ki se odcepi na Idrijski c. pri hiši št. 10 s priključkom na Dobn-vičnikovo ulico pri hiši št. 54 430 m 16. Dobovičnikova ulica s po- daljškom na Idrijsko cesto pri hiši št. 4 1200 m 17. Pctkovškova ulica 500 m 18. Cesta, ki se odcepi od Stare Ceste pri hiši št. 55 preko mostu pri »Roglu« s priključkom na Staro STARA VRHNIKA 35. Cesta, ki se odcepi od okrajne ceste Vrhnika— Horjul pri »Klamu« skozi naselje Stara Vrhnika s priključkom na okrajno cesto Stara Vrhnika— Rovte pri hiši št. 93 2730 m ZAPLANA 36. Cesta, ki se odcepi od zvezne ceste Ljubljana— Postojna na »Cesarskem vrhu« do trafo postaje in naprej proti Cestam do občinske meje 4600 m 37. Cesta, ki se odcepi od ceste št. 36 pri trato postaji mimo kapelice čez Ulovko do okrajne ceste Stara Vrhnika—Rovte 7900 m 38. Cesta, ki se odcepi od ceste št. 36 pri trafo postaji proti Dol. Logatcu do občinske meje 1080 m 39. Cesta, ki sc odcepi od ceste št. 37 pri kapelici skozi vas Zaplana do okrajne ceste Stara Vrhnika—Rovte na Miznem dolu „ 3540 m PODLIPA 40. Cesta, ki sc odcepi od okrajne ceste Vrhnika— Smrečje pri km 8-9 proti Tek. št. Ime (opis) ceste Izmera v m Kanj dolu po Celarski dolini do občinske meje 2530 m BEVKE 41. Cesta, ki se odcepi od okrajne ceste Sinja gorica—Log pri gasilskem domu v Bevkah preko mostu do zvezne ceste Ljubljana—Postojna na Drenovem griču 2700 m DRENOV GRIČ 42. Cesta, ki sc odcepi od zvezne ceste Ljubljana— Postojna pri Tončku s priključkom na okrajno cesto Drenov grič—Horjul 2930 m LOG 43. Cesta, ki se odcepi od zvezne ceste Ljubljana— Postojna pri hiši št. .14 skozi Mole s priključkom na zvezno cesto pri hiši št. 45 2000 m DRAGOMER 44. Cesta, ki se odcepi od zvezen ceste Ljubljana— Postojna skozi naselje Dragomer s priključkom na zvezno cesto pri gostilni 2500 m LUKOVICA 45. Cesta, ki sc odcepi od zvezne ceste Ljubljana— Postojna na Lukovici proti Vnanjim goricam do občinske meje 2000 m BOROVNICA 46. Cesta od hiše v Borov- nici št. 139 do Unče v Brezovici 3800 m 47. Cesta od trafike v Borovnici do mostu na Ma- jerci 1350 m 48. Cesta od trafike poleg za- družnega doma v novo naselje s priključkom na okrajno cesto 670 m 49. Cesta pod bivšim viaduk- tom do nove železniške postaje v Borovnici 250 m BREZOVICA 50. Cesta od hiše Brezovica št. 2 do hiše Zabočevo št. 2 1160 m BREG-PAKO 51. Cesta od železn. podvoza na Bregu do železniškega podvoza na Pakcm 400 m DOL-LAZE 52. Cesta od hiše Dol št. 17 do hiše Laze št. 15 960 ro DR AZ1C A—OHONICA 55. Cesta od železn. podvoza na Družici do Ohonice 500 m V