PnBhitm plftJHnit v Leto XIX., št. 101 Ljubljana, ip>" i < K ? Vi > -a v maja l9Sb. Cena 2 Dir Upravroistvo. Ljubljana, tinafljeva 6 - Telefon 8t 8122 3123, 3124, 3125 3126. EnaeratnJ oddelek: Ljubljana. Selen* burgova ul — Tel. 3492 tn 2492. Podružnice Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celle Kocenova ulica 2. — Telefon St 190 Račun) orl poŠt tek zavodih: LJubljana SL 11.842, Praga «slo 78 180 VVlen St 105 241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25.—> Za Inozemstvo Din tO.— Uredmdtvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124 3125. 3120 Maribor. Grajski trg St. 7, telefon flt 2440, Celje. Strossmajrerjeva ulica fttev. L telefon St. 65- Rokopisi se ne vrača Ja Olajšanje napetosti Ko je francoski ministrski predsednik Dadadier v petek zvečer po izdanem komunikeju o francosko-angleških razgovorih v Londonu sprejel novinarje, jim je s poudarkom izjavil: »Sporazum med Francijo in Veliko Britanijo nd bil še nikdar tako realen, tako obsežen in tako globok. Naši razgovori so franco-sko-angleško solidarnost znova potrdili.« Ako presojamo rezultate londonskih razgovorov francoskih in angleških državnikov po splošnem odmevu v vsem evropskem tisku, moramo ugotoviti, da Daladier v svoji izjavi ni pretiraval. Ne le, da se londonski zaključki tolmačijo v smislu njegovih besed in brez bistvene razlike tako v angleški kakor francoski javnosti, temveč potrjujejo dalj-nosežnost londonskih sklepov v smislu Daladierove izjave tudi glasovi v italijanskem in nemškem časopisju. Čeprav se osnove sedanjega angleško-francoskega sodelovanja ne dajo še konkretno označiti z nobenim okvirnim izrazom, se vendar zdi, da smemo verjeti obema oficioznima organoma francoske in angleške vlade, »Tempsu« in »Time-su«, ko ugotavljata, da se zapadni velesili nista sicer vezali v tesne in okorne formalne okvire, da pa sta se bolj kakor sploh kdaj doslej zedinili glede »popolnejše organizacije svojega političnega, diplomatskega, vojaškega in gospodarskega sodelovanja, da bi se tako že v naprej zavarovali pred sleherno eventualnostjo, pri čemer imata kot glavni cilj pred očmi ohranitev in obrambo miru«. Ako se sporazumeta ali celo razširita svoj že obstoječi sporazum dve državi, katerih miroljubnost je za objektivnega poznavalca mednarodnih razmer pač izven dvoma, lahko upravičeno trdita, da sta napravili koristno delo ne le za obrambo svojih posebnih interesov, temveč za zavarovanje miru sploh. S svojim sporazumom o poglobljenem medsebojnem sodelovanju sta 'Anglija in Francija res mnogo doprinesli k olaj-šanju mednarodne napetosti. V tem pogledu ugotavlja »Temps« po londonskem sestanku: »Ako naj bo mir uspešno zavarovan, mora biti blok Francije in Anglije dovolj močan da se lahko pod ugodnimi pogoji ter v popolni enakosti avtoritete in prestiža spusti v pogajanja z blokom Nemčije in Italije. Samo po tej poti se lahko ustvarijo solidne osnove za trajno in koristno evropsko sodelovanje«. Težko je reči že sedaj, v čem je prav za prav bistvo londonskih sklepov, toda s splošnega in načelnega vidika je nedvomno osrednja točka uradnega sporočila o razgovorih v poudarku »skupnosti interesov« obeh držav, iz česar se same po sebi podajajo tudi skupne vodilne smernice njune mednarodne politike Obe državi pa gresta v svojih zaključkih, ki jih zahtevajo »sedanje prilike«, še korak naprej, ko ugotavljata »veliko potrebo nadaljnjega razvoja politike posvetovanj in sodelovanja ne le za obrambo skupnih interesov, temveč tudi onih idealov narodnega in mednarodnega življenja, ki spajajo obe državi.« V tem duhu sta se Anglija in Francija sporazumeli glede vseh vprašanj, ki so bila postavljena na dnevni red razgovorov njunih odgovornih državnikov Teh pa ni bilo malo: Od splošnega mednarodnega položaja do oosebnih situacij v Sredozemlju, srednji in vzhodni Evropi ter na Dalinem vzhodu, od španskega vorašania do vprašanja nriznanja abp.cip^ke aneksi je in majskega zasedanja svet DN — vse to in še posebej njune medsebojne obveznosti, poglobitev vojaškega sodelovanja ter njuno razmerje do ostalih evropskih držav, med n;imi v prvi vrsti do Češkoslovaške, tvori kompleks proučenih vprašanj, o katenh važnosti v črti bližnjega evropskega 'n svetovppga razvoja bi bilo odveč ?ovoriti Kar posebno močno ozna-čuie duha teh razgovorov, je odločna voTia po zagotovitvi in utrditvi miru. V odmevih londonskega sestanka v posameznih evropskih prestolnicah je seveda iz umljivih razlogov povsod postavljeno na prvo mesto ugibanje o konkretnem sporazumu obeh zapadnih velesil glede sedanjega položaja v srednji Evropi posebno glede na položaj Češkoslovaške. Ne glede na domneve o bodočih akcijah, ki jih bosta Francija in Anglija v tem pogledu podvzeli je Važno. da sta obe velesili v svojih londonskih razgovorih na nedvoumen način poudarili svoj skupni interes, na razvoju v tem predelu Evrope Sporazumeli sta se glede »skupne akcije«, ki jo na» meravata v interesu miru podvzeti v podunavskem bazenu. Anglija se sicer tudi to pot ni vezala s prevzemom formalnih obveznosti za primer komplikacij, ki bi v tem predelu Evrope nastopile, toda zdi se, da gre tu bolj za taktično kakor za načelno vprašanje. Anglija bo najprej pač storil avse, kar je v njeni moči, da se doseže kompromis med praško vlado in henlednovci, vendar pa v tem pogledu ne bo šla preko mej, ki jih postavlja Češkoslovaška ustava, kakor je to poudaril Chamber- ; lain že v svojem govoru dne 24. marca I HITLER ODPOTOVAL V RIM V Italiji ga bodo sprejeli z vsem bleskom in mn pokazali vojaško silo države na kopnem, na morju in v zraku Rim, 2 .maja. h. Nemški kancelar Hitler prispe jutri zvečer v Rim na oficielni obisk. Večno mesto bo priredilo nemškemu gostu naravnost kneževski sprejem. Vse fronte glavnih ulic pokrivajo italijanske trikolore in nemške zastave s kljnika-stim križem. Bajna razsvetljava v barvah italijanske trobojke, ogromni nastopi fašistične mladine, majesrtetični spomeniki starega Rima in monumen talne zgradbe iz fašističnega razdobja bodo tvorili glavno obeležje te manifestacije. Nebo bodo osvetljevali številni žarometi v rdeče-belo-zelenih barvah, fontame bodo razsvetljene s sin je-modrimi, parki in javili nasadi v zeleni luči, tako da bo vsaka podrobnost prispevala k fantastični iluiminaciji Rima ob Hitlerjevem prihodu. V Rimu hočejo, da odnese Hitler s svojega obiska nepozabne spomine. Slavoloki iz dobe rimskih cesarjev, koloseum, italijanski forum, kaptol in forum Mussolini ter marmornati sta-dion, vse te monum en talne stavbe bodo nudile sliko, kakršne tudi Rim do sedaj še nikdar ni videl. Hitler bo imel priliko občudovati moč fašistične mladine, ogromne vojaške parade naj pokažejo nemškemu kancelarju vso vojaško silo Italije na kopnem, na morju in v zraku. Italijanski listi v svojih uvodnih poročilih o Hitlerjevem obisku podčrtavajo zlasti ta ded programa že vojaška parada v Rimu bo po svojem obsegu edinstvena, pamorsfca parada v Napoliju pa bo presegala vse, kar se je kdajkob priredilo na tem polju. Listi tudi s posebnim poudarkom podičrtavajo. da bo tem vojaškim prireditvam od vseh tujih vojaških misij prisostvovala samo misija prijateljske tn zavezniške Jugoslavije. Odhod iz Berlina Berlin, 2. maja. h. Državni kanoetarr Hitler je danes ob 16.45 s posebnim vlakom im z večjim spremstvom odpotoval na svoj prvi oficielni obisk v Rim. Ulice, po katerih se je peljal na kolodvor, ao bile bogato okrašene z nemškimi in italijanskimi zastavami. Ko-lodvoreko dvorano so že ponoči okrasiti s zelenjem in z nemškimi zastavami. Da bi še boli podčrtali pomen današnjega dne, so pustili na ulicah V6e okrasje od včerajšnjih prvomajskih proslav, zvečer pa bo ponovljena slavnostna iluminacija mesta. Zanimanje tiska je seveda v prvi vrsti osredotočeno na potovanje Hitlerja. Listi objavljajo obširna poročila svojih posebnih poročevalcev, ki so že v Rimu. o veličastnih pripravah za Hit-leriev sprejem v italijanski prestolnici. V zvezi e tem pod črta vato pomen in vrednost osi Rim-Berlin Ln pišejo, da Hitlerjevo poto vanje v Rim ne predstavlja samo običajne vljudnosti, marveč da gre za političen dogodek daleko6ežnega pomena. Listi naglašajo hvaležnost Nemčije do Italije za njeno stališče in njeno podporo glede nemških zahtev. Kljub temu Hitlerjevo potovanje ni potisnilo v ozadje zanimanja za rezu tate londonskega sestanka francoskih im angleških državnikov in lahko bi se reklo, da je zanimanje za ta sestanek bai v zvezi e Hitlerjevim obiskom v Rimu- postalo še večje. Nemški glas o pomenu obiska Berlin, 2 maja. o. O Hitlerjevem obisku v Rimu je danes »Politisch-Dhplomatischfc Korespondenca objavila daljši članek, v katerem pravi, da bo imel nenavadni kom- Chamberlain brani sporazum v zbornici v angleški spodnji zbornici se je včeraj pričela razprava o angleško-italijanskem sporazumu London, 2. maja w. V spodnji zbornici se je danes pričela razprava o angleško-italijanskem sporazumu, ki je bil podpisan 16. aprila v Rimu in ki ga je sedaj vlada predložila v odobritev. Razpravo je otvo-rila opozicija s predlogom, ki zavrača tak sporazum in zahteva dalekosežne spremembe. Predlog opozicije je utemeljeval poslanec delavske stranke Herbert Mor-rison, ki se je šele te dni vrnil s svojega študijskega potovanja po Ameriki. Njemu je takoj odgovoril ministrski predsednik Chamberlain, ki je v zelo ostrih besedah zavrnil Morrisonove napade na Italijo in naglasil, da mora vsak nepristranski opazovalec priznati, da so predlogi opozicije docela neosnovani. Angleški in italijanski vladi se očitajo stvari, ki nimajo ničesar skupnega z italijansko - angleškim prijateljstvom. Predno preidem na podrobnosti te pogodbe, je naglasil Chamberlain. moram pojasniti pomen tega sporazuma v okviru splošnih smernic naše zunanje politike Ze večkrat sem naglasil, da je predpogoj in temeljna točka naše zunanje politike ohranitev miru in v tesni zvezi s tem našim prizadevanjem je delo za čim prejšnjo likvidacijo španske državljanske vojne. Za to pa je predvsem potrebno medsebojno zaupanje. Da to dosežemo, moramo predvsem odstraniti nesporazume in na obeh straneh obstoječi sum in vse druge ovirajoče okol^.-sti, kajti če se to ne zgodi, bi dosedanje stanje lahko do-vedlo do nove vojne. Nato je Chamberlain govoril o sporazumu samem in izjavil, da je bilo pri pogajanjih v Rimu v ospredju palestinsko vprašanje, ki je igralo zelo važno vlogo. Italijanski zunanji minister je dal predstavniku Anglije tudi še ustno zagotovilo, da bo italijanska vlada opustila vsako akcijo, ki bi mogla Angliji povzročiti v Palestini kake težkoče. Prav tako je italijanski zunanji minister grof Ciano izjavil, da se bodo italijanske posadke v Libiji vsak teden zmanjšale za 1000 mož vse tako dolgo, dokler ne dosežejo normalnega mirovnega staleža. Od sklenitve te pogodbe so se italijansko-angleški odnošaji že vidno spremenili. Doba medsebojnega nezaupanja je minila in namesto prejšnje napetosti je nastopilo prijateljstvo. Do popolnega izraza pa bo prišel tak sporazum šele tedaj, ko bo končno veljavno rešeno špansko vprašanje in ko bo Anglija lahko priznala okupacijo Abesinije. Govoreč o španskem vprašanju je Chamberlain zavračal sumničenja proti Italiji in glede njenih namer v Španiji. Angleška vlada veruje v zagotovila, ki jih je dala italijanska vlada in je zato tudi pričela akcijo za priznanje italijanskega imperija Devetnajst žrtev letalske nesreče Med žrtvami je tudi albanski poslanik v Rimu, Džafer Vila Formia. 2 maja. o. Na pobočju gore Ma-ranole pri Formi ji kakšnih 70 km severno od Napolija. se je pripetila v soboto popoldne strašna katastrofa. Veliko italijansko potniško letalo, ki vzdržuje promet na pro- in kakor poudarja to tudi komunike, ki govri o »mirni in pravični rešitvi problemov. Id. se kažejo v tem predelu« Razen tega se poudarjena »skupnost interesov« obeh držav nanaša tudi na ostalo srednjo Evropo in obe velesili si še posebej zagotavljata sodelovanje »za obrambo ne le skupnih interesov temveč tudi onih idealov narodnega in mednarodnega življenja, ki spajajo obe državi«. Londonski sestanek gotovo pomeni znatno razčiščenie odnoš-iev med velesilami samimi. Ne glede na razvoj teh odnošajev v bližnji bodočnosti se danes kot dve realnosti mednarodnega življenja v obeh taborih velesil prikazujeta os London - Pariz in os Rim - Berlin, med katerima se pričakuje sedaj na obeh straneh omiljen je medsebojnih napetosti. Medtem se tudi na osi Rim -Berlin pripravlja nova manifestacija ob obisku kancelar ja Hitlerja v Italiji Morda bo že takoj po tem obisku mogoče vsaj približno nakazati obrise novega razvoja v Evropi. gi Rim-Tirana in katerega so že ou sooo-te popoldne pogrešali, se je tam ponesre- j čilo. Letalo so iskali po pobočju gore več ur. Končno so našli njegove ostanke. V letalu je bilo 19 potn kov in članov posadke. Njih trupla so našli vsa zoglenela ali pa hudo ožgana. Med potniki so bili tudi albanski poslanik v Rimu Džafer Vila in več drugih članov albanskega poslaništva v Rimu. Vsi so se vračali s poročnih svečanosti v Tirani v Rim. Kolikor je bilo mogoče dognati, je letalo bržkone zašlo, ker je v soboto popoldne vse področje od Rima do Napolija zakrivala gosta megla. Letalo se je z vso silo zaletelo ob skalovje, se spričo silnega udarca vnelo in zgorelo. Napoli. 2. maja. AA. Danes so velesve-čano pokopali žrtve letalske katastrofe pri Formiji. 19 krst, vse pokrite z italijansko trobojnico, so prenesli uniformirani fašisti na pokopališče. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi z zastopniki civilnih in vojaških oblasti na čelu. Italijansko vlado je zastopal general Caserte, poveljnik letalske akademije. Pogreba se je udeležil tudi poveljnik italijanskega civilnega letalstva Pe-legrini. Tirana, 2. maja. AA. Italijanski poslanik je danes izrazil albanskemu zunanjemu ministru sožalje svoje vlade nad tragično I smrtjo albanskega poslanika v Rimu. Prav tako sta izrazila svoje sožalje tudi italijanski zunanji min:ster grof Ciano in pod-tajnik v vojnem ministrstvu Pariani. ! takt voditeljev dveh držav vse večjo vsebino kakor bi Jo bilo morda pričakovati po zunanjih pripravah za sestanek. Hitler ne gre v Rim ,da bi zgolj te vljudnosti obiskal MuBSOfliniJa. Njegov obisk bo izraz najtesnejšega sodelovanja med obema državama, dokaz pravega demokratičnega stika dve naiiodov. Sodelovanje med italijanskim tn nemškim narodom sega že daleč v preteklost Nemčija ne bo pozatula, da je Italija prva priznala nemške narodne interese, ki so bili pogaženi z raznimi chktati. Nemčija ne bo pozabila predvsem, da je bila Italija na njeni strani tako v vprašanju reparacij kakor tudi pozneje pil Obnovi nemške vojaške neodvisnosti. Italija pa prav tako ne bo pozabila, da je Nemčija prva priznala njen kolonialni Imperij. Italija ln Nemčija se Se zmerom zavedata, da morata skupno braniti svojo kulturo in civilizacijo, ki Ji po neki politiki grozi silna nevarnost To politiko vodijo tudi nekatere evropske države, ker je še zmerom same niso spoznale do dna. Novih pogodb ni pričakovati Pariz, 2. maja. o. Hitlerjev obisk je že docela pritegnil vso pozornost francoske politične javnosti. Vobče pričakujejo, da v Rimu ne bo sklenjena nobena posebna pogodba, najmanj pa kakšna vojaška zveza, pač pa bodo razgovori med Hitlerjem m Mussolini jem važni za nadaljnji razvoj mednarodnega političnega položaja v Evropi »New York Herald« poroča v svoji pa-riSci izdaji, da bodo v Rimu sicer razprav- ljali o tem, di ne bi kazalo osi Rim-BerKn utrditi in za jamčiti z vojaško pogodbo med Italijo in Nemčijo, vendar ta pogodba ob tej priliki še ne bo sklenjena. Hitler želi v Rimu zvedeti predvsem, kakšno stališče bi Italija zavzela v primeru, da bi Nemčija intervenirala v prilog sudetakim Nemcem in Ce bi Francija v tem primeru Češkoslovaški priskočila na pomoč. Mussolini hoče s svoje strani dobiti od Nemčije jamstva za primer morebitnih incidentov ne Sredozemskem morju, s katerimi računa ne glede na itaJijaiisko-angleško pogodbo rn ne glede na to, da bo podobna pogodba bržkone v kratkem sklenjena tudi med Runom ki Parizom. Tudi agencija »United Pfreso* jo mnenja, da sedaj V Rimu ne bo sklenjena nikaka vojaška pogodba, da pa bosta Hitler in Mussolini vendarie razpravljala o vseh aktualnih političnih vprašanjih in njihovem morebitnem razpletu. Vsekakor bodo v Rimu govorili o Španiji, o Avstrija, o angleško-francoski vojaški zvezd, o angleško-italijanskem srezozemskem pakbu, o francosko-kalijanv-skih pogajanjih za sklenitev podobne pogodbe, kakor tudi o češkoslovaškem problem«. Po informacijah rimskih političnih krogov »e bo načelo celo vprašanje o eventualnih angleško-nemških pogajanjih, na katera se Chamberlain očitno pripravlja. Horst-Weselova mati v Rimu Rim, 2. maja. h. Včeraj Je prispela v Rim mati znanega narodno-socialističnega Junaka Horert-Wesela, ki jo je povabil Mussolini osebno, da prisostvuje svečanostim ob Hitlerjevem obisku. V Rimu je že tudi 90 nemških novinarjev, ki innajo svoj glavni stan v hotelu Maestoso. Pn prihodu jih Je pozdravil v imenu vlade direktor oddelka za tuji tisk, danes pa jih je osebno pozdravil iprapaigandmi mandster Alfieri ter jim dodelil posebne uradnika, ki Jim bodo šli v vsem na roka Važni ukrepi v Franciji Kodifikacija stavkovnega in tujskega prava Pariz, 2. maja. h. Vlada je imela danes posvetovanja o dekretih, ki bodo že jutri objavljeni v uradnem listu. Vlada hoče predvsem poleg gospodarskih ukrepov, katerih podrobnosti še n»o znane, s primernimi uredbami pospešiti francosko produkcijo. Od industrije bo zahtevala največji napor za čim boljšo izgraditev in koristno izkoriščanje produkcijskih sredstev, od delavstva pa spremembo zakona o 40-urnem delovniku. Za razvoj produkcije je predvsem potrebna tudi ohranitev socialnega miru. V dosego tega cilja bodo izdanee naslednje uredbe: 1. Kodifikacija stavkov- nega prava. Prod vsako stavko se mora izvesti tajno glasovanje. Za stavke brez vsakega glasovanja so določene stroge sankcije, prav tako pa tudi represalije proti podjetjem, ki bi z izprtjem hotela preprečiti pravilno sklenjene stavke. 2. Kodifikacija tujskega prava, ki določa izgon naza-željenih eJementov in stroge kazni za kršitve gostoljubja. Izgnanci, ki bi se brez dovoljenja zopet vrnili, se lahko obsodijo tudi na ječo. 3. Statut za sevenrno-afriiško delavstvo, ka bo dobilo posebne delavske » kaznioe. Japonci pošiljajo nove čete na Kitajsko Njihova protiofenziva v južnem šantungu brez posebnih uspehov London 2. maja. o. »DaHy Telegraphc poroča, da eo iz Japonske poslali na Kitajsko 5 novih divizij, ki naj bi ojačile japonsko vojsko v južnem Santumgu. Kljub dobro pripravljeni protiolenzivi Japonci na tej fronti še vedno niso mogli zboljša-ti svojega položaja. Na Kitajsko je bilo poslanih tudi več velikih transportov vojnih potrebščin. Nov incident v šanghaju Šanghaj, 2. maja. o. V Šanghaju se je pripetil davi nov incident, zaradi katerega bi bilo skoraj prišlo do spopada med japonskimi in francoskimi četami. Japonske oblasti eo prejele ve6ti. da nameravajo danes odpeljati iz francoskega dela šaimghajske Uike večji tovor zlata, ki je last kitajske narodne banke. Japonci so hoteli to za vsako ceno preprečiti in je dobil zato bataljon vojaštva nalog, da vdre v francosko koncesijo in onemogoči ta transport. Francoski stražniki so japonsko vojaštvo na meji koncesije ustaviti. Na obeh straneh so 6e že pripravili na spopad. ko sta se končno poveljnika toliko sporazumela. da bodo francoske oblasti zadržale neko lado. ki ie nameravala odpluti do- poldne iz Sanghaja in na katero naj bi bili po japonskih informacijah na tovori li kitajsko zlato. Japonsko vojaštvo, ki je že vdrlo na francosko ozemlje, ae je nato snova umaknilo. Delovanje kitajskih četnikov Peking, 2. maja. AA. Promet na železniški progi Peking—Hankov so po 50 urni prekinitvi ponovno obnovili. Včeraj eo se pojavila japonska letala in razsnala kitajske čet-niške oddelke, ki so bila pretrgali železniško zvezo in spustili v zrak most pri Litouju. Iz dobro poučenih krogov ee je zvedelo, da je zietei v zrak tudi neki japonski voja ški vlak med Cusavom in Lihujem. Anglečko-japonska sporazum o carinah To*qo 2. maja. AA. (Reuter). Danes so se uspešno končala britansko-japonska pogajanja o kitajskih carinah. Komunike o pogajanjih izide v Londonu in Tokiu po vsej priliki Jutri. Zbliževanje med BukareSta, 2. maja b V pisarvju romunskega časopisja o zunanjepolitičnih problemih se kaže v poslednjem času zanimiv razvoj. Spremenjeni položaj Češkoslovaške in sploh novi srednjeevropski položaj sta močno odjeknila tudi v romunskem presojanju evropskega mednarodnega razvoja. Veliko zaskrbljenost povzroča romunskim krogom zlasti zadržanje nemške manjšine, čemur daje izraza posebno list »Dreptatea«. V tej zvezi posvečajo vsa romunski listi izredno pozornost rezultatom londonskih razgovorov med francoskimi in angleškimi državniki ter napovedujejo večjo agilnost diplomacije obeh demokratičnih velesil v bližnji bodočnosti. Poučenim krogom nadalje ni ostalo prikrito, da se je romunska zunanja politika v zadnjem času še bolj naslonila na Lon-4on. Angleški zastopniki so stavili rumun-Jci v'ad: celo nekaj konkretnih predlogov /a sklenitev novih sporazumov gospodarskega in vojaškega značaja. Tako se Anglež- posebno zanimajo za investicijo svojega kapitala v romunski petrolejski pro- in Anglijo <±uikci'ji. Anglija je nadalje pripravljena dati Rum uniji večje posojilo, kd naj bi ga Rumunija uporabila zlasti za povečanje m izpopolnitev svojih obrambnih sil. Manj verjetne se zde vesti, da so Angleži zaprosili romunsko vlado tudi za dovoljenje, da bi smeli zgraditi večjo letalsko bazo v Coo-stanzi, največji romunski luki ob Črnem morju, vendar je značilno za preokret v romunski politiki, da se take in podobne govorice sploh razširjajo. Schuschniggov brat aretiran Dunaj, 2. maja. a Nemška poJicija je davi aretirala brata bivšega avstrijskega kance-larja dr. Walterja Schuschmagga, ki je bil direktor avstrijskega radijskega podjetja Ra-vag. Nadalje so aretirali dr. Kienbecka, bivšega guvernerja avstrijske narodne banke in še več bivših uradnikov tega zavoda. Vse areti ranče eo odpremiti v zapore. Več drugih uradnikov bivše avstrijske narodne banke je bilo danes odpuščenih iz službe. »JUTRO« it 101, Torek, 2. X, 2938. Proslava l. maja V Evropi nikjer ni pHšlo do nobenih incidentov — Na češkoslovaškem so imeli v nemških krajih poleg hen-leinovcev mogočna zborovanja tudi nemški socialisti Praga, 2. maja. h. Proslava 1. maja je po vsej Češkoslovaški potekla v polnem redu in miru. Današnji listi beležijo to s posebnima zadovoljstvom in opozarjajo zlasti na nekatere značilnosti letošnje proslave. V tem pogledu so zlasti poučne proslave v nemških pokrajinah. HenJeinova stranka je že tedne in tedne razvijala žilavo propagando, da bi spravila na svoje proslave čim več ljudi Pri tem so se posluževali ne samo običajnih propagandnih sredstev, temveč v največji meri tudi terorja Tudi iz najod-daljenejših krajev so morali ljudje priti na odrejena zbirališča, nakar so jih z avtobusi in tovornimi avtomobili prepeljali v posamezna mesta, da bi tako izpopolnili vrzeli v svojih vrstah. Kljub temu so kazale te proslave popolnoma drugačno sliko, kakor žele politiki HenJeinove stranke in kakor mislijo njeni protektorji. Pri tej priliki se je še posebno jasno pokazala moč nemške sociaLno-demokratske stranke, s čije obstojem je treba računati. Se bolj zanimivo sliko so nudili mešani okraji, zlasti okraji, v katerih so sicer Nemci v večini. Tako je bilo n. pr. v Li-berou na zborovanju Henleinove stranke 30.000, na zborovanju čeških strank in nemških socialistov pa 20.000 ljudi. V Mostu na Henleinovem 7000, na Češkem in nem-ško-sociatao-demokTatskem zborovanju pa 2000 ljudi. V Koinotovu na češkem 3.000, na socialno-demokratskem 10.000, na Henleinovem pa 12.500 ljudi. V Duhcovu na zborovanju čeških strank in nemških socialistov 10.000, Henleinove stranke 6000 ljudi. V Teplicah, kjer je glavni stan Henleinove stranke, je bilo na zborovanju Henlei-na 7.500, na zborovanju čeških strank in nemških socialistov pa 10.000 ljudi. V Znoj-mu na zborovanju čeških stran R in nemških socialistov 10.000, na Henleinovem pa 7.800 ljudi. Na Slovaškem je bila proslava 1. maja ▼ znaku proslave 20-letmce slovaške deklaracije v Tuirčanskem Sv. Martznu, s katero iSo se Slovaki izrekli za zduužitev s Čehi v enotno državo. Vsa zborovanja v zveza s to proslavo so biLa zelo števulno obiskana in so pokarala, da Slovaki nočejo imeti nič »kupnega z onimi, ki iščejo v svoji stran- 1 karski zagrizenosti zasdombe oelo pri Nemcih. Praga. 2. maja, AA. CTK: Med včerajšnjimi manifestacijami je pradka policija aretirala skupino madžarskih dijakov, ki so zbrani ob oknih izzivali med tem, ko je godba igrala državno himno. Dijaiki bodo kaznovani policijsko tn sodno in sicer na podlagi zakona o zažčiti države. V Franciji Pariz, 2. maja h. Pirvomarjske proslave so po vsej Franciji potekle v miru ln redu. Sprevodov splošne delavske zveze so se udeležile ogromne množice. V Parizu je korakalo v sprevodu 250.000, v Mar-seilleu 70 000. v Lyonu 50.000, in v alič-nem razmerju je bila udeležba tudi v drugih večjih mestih. O kakih stavkah sploh ni reč govora. Glavne manifestacije v Parizu so bile v predmestjih in v okolici, tako da jih na ulicah v središču mesta sploh ni bilo opaziti. Nikjer ni bilo videti kakih množic in tudi niso nikjer prodajah kakšnih posebnih znakov, kakor je bilo to sicer običajno. Bila je popolnoma mirna nedelja. V Rusiji Moskva, 2. maja. o. Kljub vsem mogočim napovedim je potekla včerajšnja proslava 1. maja docela po programu ter v popolnem miru in redu. Oblasti so sicer izdale razne varnostne ukrepe, vendar policijskim organom v nobenem primeru ni bilo treba posredovati. Nasprotno so ljudske množice z vsem navdušenjem sodelovale pri proslavi, vzklikale armadi, ki je defilirala na Kremlju in prirejale ovacije Vorošilovu, ki je imel slavnostni govor, v katerem je poudaril, da je vsa armada skupno z vsem ljudstvom za Stalina. Spočetka je vojaški paradi prisostvoval tudi Stalin sam, ki je bil deležen posebnih ovacij. V Tokiju TOMo, 2. maja. AA. Ob proslavi včerajšnjega i. maja je prišlo do velikih manifestacij delavcev in delodajalcev in sicer v sporazumu z oblastmi, da bi se tako tudi na zunaj pokazal duh sodelovanja vseh razredov zaradi razmer, v katerih živi sedaj Japonska. Sporazum med Irsko in Anglijo London, 29. aprila Nekako na tihem se je dosegel sporazum med predstavitelji irske in britanske vlade. Pogajanja so se vlekla več let in javnost je bila sproti informirana. Bila so zelo težavna in ponovno so se prekinila. Mnogokrat se je že zdelo, da jim ni usojen uspeh, toda znova so sedli zastopniki obeh strank k razgovorom. Vse to je oslabilo zanimanje širše javnosti, tem bolj ker so važnejši dogodki in problemi njeno pozornost obračali drugam. Tako se lahko reče, da je poročilo o doseženem sporazumu med Dublinom in Londonom prišlo nekako nepričakovano. Res je ta stvar razmeroma majhnega pomena, toda obenem je res, da pomeni sklenjeni sporazum novo potrdilo za izredno novo živahnost britanske politike, pomeni potrdilo, da je angleška vlada trdno odločena, da stori vse, kar more kakorkoli pripomoči k ojačitvi njene pozicije doma in v svetu. S te perspektive dobi tudi irsko-angleški sporazum širši značaj in večji pomen. To velja tem bolj, ker se tiče spora :med Irci ter Angleži, ki je pač svetovno rman kot eden najstarejših nacionalnih sporov, ne najmanj srditih in trdovratnih. Brez pretiravanja se more reči, da so bile nekaj časa irske težnje med najpopularnejšimi narodnimi zahtevami v Evropi. Zato ni čuda, da jim je politično javno mnenje posvečalo mnogo več pažnje. nego bi bilo pričakovati po njihovi svetovni pomembnosti sami na sebi. Sporazum, ki se je pravkar sklenil, pomeni zares pravi sporazum. Z njim je bilo doseženo soglasje v silno važnih stvareh in odst-anila so se nasprotja, ki so v zelo učinkoviti meri motila in kalila odnošaje med Zelenim otokom in Britanijo. Sicer prav v vseh spornih zadevah še ni izrečena zadnja beseda in bo še vedno ostalo nekaj gradiva za bodoča pogajanja, toda v onih stvareh, ki so bila tako rekoč na dnevnem reclu vsakdanjega življenja, se je sporazum dosegel. In to je njegova poglavitna vrednost ne glede na dejstvo, da se je z njim ustvarilo ozračje medsebojnega zaupanja, ki bo omogočilo priti do soglasja prej ali slej še v onih problemih, kjer so še težave. Štiri področja so v glavnem obsegala irsko-britanska nesoglasja. Kot največje in najtežje nasprotje je bila vsekakor irska zahteva, da se Ulster priključi k samostojni Irski in se na ta način obnovi politična enotnost otoka, kakor je obstojala pred stoletji. Druga sfera nasprotij je izvirala iz diferenc o denarni odškodnini, ki jo je imela plačevati Irska angleškim nekdanjim posestnikom, prizadetim z gospodarsko in socialno onrostitviio irskih kmečkih najemnikov. Nadaljnja sfera nasprotij je bila trgovsko-gospodarskega značaia; izvirala je iz spora o odškodnini in je bilo potemtakem tesno povezana z njim. Ko je de Valera, nastopivši oblast, nehal plačevati denarno odškodnino na Angleško, je britanska vlada na to kršenje sprejetih obveznosti odgovorila z naložitvijo odgovarjajoče vsote carin za blago, največ kmetij-Bke proizvode, ki so se uvažali iz Irske na Angleško. V odgovor je de Valerova vlada odredila carine na britanski industrijski uvoz in začela se je carinska vojna. Končno je bil še problem bodoče obrambe Irske na zunaj, vprašanje, kako naj se organizira obramba irskega otoka za slučaj vojne in kako naj pri tem sodeluje Irska, materialno in pravnopolitično. To vprašanje doslej v praksi ni bilo tako pereče, toda nudilo je vendarle možnosti velikih komplikacij v kočljivih primerih. Dolgo je bilo videti, da med Irsko ln Anglijo sploh ne bo moglo priti do sporazuma, dokler se ne doseže soglasje v vprašanju, ki ga je de Valera postavljal na Čelu vsem drugim, to se pravi, dokler ne bo Anglija pristala na priključitev Ulstra k Irski. V Londonu pa se niso spuščali v teoretske diskusije tega problema, marveč so postavili zelo preprosto formulo: priključek Ulstra je problem, ki se tiče Ulstr-cev samih; njihova volja naj se zgodi. Podoba je bila celo, da bi v Londonu prav nič ne nasprotovali, ako bi se v Belfastu odločili za kaj takega. Toda v Ulstru so ob tem, poučeni o londonskem stališču, brž izvedli volitve, ki so jim dali značaj nekakega plebiscita; z veliko večino so se Izrekli Ulstrci zoper priključek na katoliški irski jug. Verjetno je, da je vse to napravilo vtis tudi na Valero, ki se je boril za osamosvojitev Irske ravno na osnovi ponovno izražene in manifestirane ljudske volje Ircev. Zato je bil sedaj mogoč sporazum med de Valero in Chamberlainom kljub temu, da o priključku v njem ni govora. Dosegel se je pred vsem sporazum o odškodnini, saj ta zadeva niti ni nudila prevelikih težkoč. Prav tako se je dosegel sporazum o odpravi carinskih postavk in ureditvi trgovinskega prometa po načelih, ki so osnova gospodarskih stikov z domi-nioni. S tem se je carinska vojna nehala, irski kmet bo mogsl zopet uvažati 'svoje pridelke na Angleško kakor od nekdaj in dobivati od tam cenejše industrijske proizvode. Nedvomno bo prav likvidacija teh ne-všečnih. stvari mnogo pripomogla k izboljšanju odnošajev med obema deželama. Morda najinteresantnejši je oni del sporazuma, ki se nanaša na vojaške zadeve. Britanska vlada si je bila v sporazumu iz 1.1921. izgovorila tri pomorska oporišča, ki so izvzeta iz irske uprave in na razpolago britanski vojni mornarici. Tako si je "bila zagotovila jamstvo za pomorsko in s tem vojaško nadoblast nad irskim teritorijem, kar bi imelo velik praktični pomen v slučaju vojnih komplikacij. S sedanjim sporazumom se je londonska vlada odrekla tem pravicam in se zavezala, da izprazni, od-nosno zapusti pomorska oporišča do 1. decembra 1. 1938. Ta točka je presenetila tem bolj, ker se ne veže z kakim novim vojaškim sporazumom, ki nai bi uredil vprašanje bodoče obrambe otoškega ozemlja. Poroča se. da so se v vojaških krogih v Londonu pojavili pomisleki glede te točke. Toda sporazum je sklenjen in objavljen. Najbrž je v načrtu še izpopolnitev doseženega sporazuma, ki naj prinese podrobno ureditev tudi tega vprašanja. Pred sestankom bolgarskega sobranja Sofija, 2. maja. t. Za bližnji prvi sestanek novega sobranja je zavladalo v vsej politični javnosti ogromno zanimanje. Zgradbo narodnega sobranja sedaj v naglici restavrirajo. Dela bodo v bližnjih dneh že dovršena. Posebno veliko zanimanje kažejo politični krogi za porazdelitev novih poslancev v posamezne skupine in klube. Vsekakor bo klub vladnih pristašev na i močnejši Opozicija se bo organizirala v dveh klubih Prvega, ki se bo imenoval naeionalni klub, bo vodil bivši minister Gligor Vasiljev, v drugem pa se bodo zbrali bivši zemljorad-niki. Pojavile so se tudi govorice, da be takoj po prvem sestanku parlamenta vlada rekonstruirana. Od sedanjih ministrov bodo ostali v njej predsednik vlade dr. Kjusei-vanov, vojni minister general Daskalov in notranji minister dr. Nikolajev. Vlada si bo na parlamentarni osnovi znatno ojačila svoj položaj. V njeni zunanji, kakor tudi notranji politiki nI pričakovati nikakih sprememb, pač pa bn rekonstruirana vlada s pomoči® »arlamenta « toliko vneme in avtoritete dovršila reforme, M jih ima v programu. Beležke »Samouprava" o sinajski konferenci Male antante »Samouprava« objavlja uvodnik o pripravah za konferenco Male antante v Si-naji, ki se bo pričela 4. maja. Po informacijah glavnega glasila JRZ je narekovala konferenco Male antante stvarna potreba List pravi, da bodo zbrani voditelji zunanje politike držav Male antante razpravljali o vseh perečih vprašanjih. Nato nadaljuje: »Svet bo imel te dni uprte oči v Sinajo, kakor jih je imel pred par dnevi v London. Ljubitelji senzacij pa bodo tudi tokrat razočarani. Mala antanta ima svoje naloge in svoje zgodovinsko poslanstvo in dokler jih ne izpolni, bo ostala dosledna kot evropski čini tel j za vzdrževanje ravnotežja Dnevni red konference v Sinaji je znan skoraj v svoji celoti. Na konferenci bodo razpravljali o enotnem stališču držav Male antante do priznanja italijanskega imperija. Druga točka bo vprašanje Dunava, ki je postalo pereče z izpadom Avstrije iz dunavske mednarodne komisije. Najvažnejša točka razgovorov pa bo vprašanje nadaljnjih odnošajev Male antante napram Madžarski in ostalim sosednim državam. Zbližanje z Madžarsko ne napreduje tako, kakor bi bilo želeti. Praktično smo ostali še vedno samo pri dobri volji. Morda bo sedaj to vprašanje stopilo v aktualen stadij.« Seja banovinskega odbora mladinske organizacije JNS V nedeljo je bila v Ljubljani seja banovinskega odbora OJNS. Navzoči so bili delegati vseh srezov. Na dnevnem redu so bila organizacijska, socialna in kulturno-politična vprašanja. Sejo je vodil predsednik banovinskega odbora OJNS inž. Jože Rus. Na zahtevo zastopnika oblasti je bila seja predčasno zaključena. Zborovanje mladine JNS v Slovenjem Gradcu V nedeljo, 8. t. m. ob pol 11. dopoldne bo v Slovenjem Gradcu veliko zborovanje mladine JNS. Poleg predstavnikov strankine mladinske organizacije bodo govorili tudi senatorji in narodni poslanci. Prireditelji vabijo vse pristaše nacionalne misli, da se udeleže tega mladinskega zborovanja ob naši severni meji. Opravičilo pariške revije V Franciji Agencija Avala poroča iz Pariza, da je v zvezi z znano afero objavila revija »Eu-rope Nouvelle« v svoji zadnji Številki naslednje opravičilo: »Danes so nam znani rezultati ankete, ki smo jo objavili v naši poslednji številki. Moramo se opravičiti listu »Giornale d'Ita-lia« in našim čitateljem zaradi članka, ki smo ga prinesli 16. aprila pod naslovom »Kako ravna Italija z Jugoslavijo« in ki smo ga pripisali listu »Giornale d'Italia«. Ta članek namreč nikdar ni izšel v tem listu. Gre za jugoslovenski letak, ki so ga razširili v Jugoslaviji sovražniki dr. Sto-jadinoviča tn ga naslikali, kakor da Izvira iz lista »Giornale d'Italia«. To čudno ravnanje gre v škodo njegovih avtorjev samih. Mi smo dobili ta članek iz vira, ki je zunaj nas. Da je tako izšel, je krivda na dveh pokvarjenih transmisljah.c Besede in dejanja Zeleni »Slovenski delavec« ni nič kaj zadovoljen z razdelitvijo državnih dohodkov. Pravi, da ima Slovenija dovolj bridkih izkušenj o svojem razmerju z državno blagajno. »Daleko Slovenija ne sprejme, kar ji po vsej pravici gre. Znano je, kako kričeče so razmere v naših bolnicah, kako je tam vse prenatrpano in preobremenjeno, toda država se ne zgane. Mi sami moramo ob vseh svojih žrtvah za skupnost skrbeti cesto čisto sami tudi zase.« Strinjamo se tokrat z izvajanji organa slovenskega Jugorasa. Samo se nam zdi, da bi gospodje lahko storili tudi kaj več, kakor samo objavljali svoje proteste v listih, ki jih skoraj nihče ne čita. Kako lepa priložnost je bila poslednji kongres Jugorasa v Beogradu, kjer bi bili mogli zastopniki slovenskih jugorasovcev gg. Pre-želj France, Jemc, Gasner, inr.. Sodja in Kalčič Rudolf osebno obrazložiti svojemu voditelju, ministru za socialno politiko in narodno zdravje g. Dragiši Cvetkoviču kričeče razmere v naših bolnišnicah. Kolikor poznamo g. Cvetkoviča. vemo da njihovi argumenti ne bi naleteli na gluha ušesa, saj je tudi za ureditev bolnic v Nišu in moravski banovini našel in nakazal potrebne zneske. Gospodje pa so imeli, sodeč po pisanju njihovega organa, očivid-no druge želje. O jugoffilovettstvu JRZ Zagrebški »Glasnik«, službeno glasilo JRZ za savsko banovino, prinaša propagandni uvodnik o svoji stranki. Pravi, da se v JRZ zbirajo vse narodne sile in to »okoli ideje, okoli jugoslovenstva, ki je v sedanji močni Jugoslaviji postalo lepa in dragocena stvarnost. Ni to zbiranje po plemenskih verskih in pokrajinskih momentih, ne zbiranje za rušenje celote, za podčrtavanje in iskanje razlik. Naše zbiranje je splošno narodno in snlošno državno. Ono je zblranie jugoslovenskih pozitivnih tvornih sil. Nedavni zborovanji omlad'ns JRZ ln Jugorasa sta dovolj pokazali, da narodno edinstvo živi v dušah najširših narodnih slojev :n da se temu občutku nihče in nikjer ne more izogniti.« Ali ne bi bilo dobro, da bi take misli o idejni osnovi svoje stranke razložila svojim čitateljem in pristašem tudi slovenska glasila .JRZ ? Izlet jugoslovenskih Nemcev v Nemčijo Nemški listi, ki izhajajo v Vojvodini, objavljajo obširne programe za velike svečanosti v Stuttgartu, kjer se bo sestalo nad stotisoč Nemcev, prebivajočih izven meja nemške države. Proslave se bodo udeležili tudi Nemci iz Jugoslavije. Do sedaj se jih je baje prijavilo že nad 10.000 iz raznih krajev Jugoslavije. Potovali bodo v Stuttsjart s posebnimi vlaki Organi-rarije prevoza vodijo strokovni odposlanci 'z Nemčije, ki so se nastanili v Zemunu Pol stoletja že deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja! Obletnica smrti Mateja Hubada LJubljana, 2. maja Nocoj ob osmih je priredila ljubljanska Glasben« Matica spominski koncert ob obletnici smrti svojega ravnatelja Mateja Hubada Koncert celokupnega mešanega pevskega zbora se je vršil v dvorani ljubljanske radiofonske postaje. Kot uvod je pevski zbor zapel J. Gallus—Petelinovo žar lostinko »Ecce, quomodo mori tur iustus». Nato je sledil spominski govor predsednika Glasbene Matice g. Vladimirja Ravnikarja. V svojem govoru je g. predsednik očrt al življenjsko glasbeno delo pokoj, mojstra Hubada v prid slovenskemu narodu, kot očeta slovenskega zborovskega petja in predvsem kot ustanovitelja drž. kon-servatorija, predhodnika snujoče se Glasbene akademije v Ljubljani. Nato je pevski zbor Glasb. Mait izvajal od pok. mojstra Hubada harmoniziraoe nerodne pesmi, s katerimi je na svojih turnejah po raznih evropskih državah žel toliko priznanja: Je pa davi slanca pala; Škr-janček poje, žvrgoii; Luna sije m Bratci veseli vsiI Sledil je dvospev »Izgubljeni cvet*, isrtotako Hubadova kompozicija. Izvajali sta ga zborovski članici gdč. Rupnikova m gdč. Po&dka Zupanova Pri klavirja jih je spremljal g. prof. Marjan Lipoviek. Pevski zbor Glasb. Matice je nadalje ie zapel Ho-badove harmonizirane narodne pesmi: Ljub ca povej, pove), koroško narodno Gor čez izaro in Prišla je miška. Spominski koncert je vodil zaradi obolelosti direktorja Mirka Poliča dirigent g. Ludovik Zepič. Tako je Glasbena Matica dostojno proslavila obletnico smrti svojega ravnatelja Mateja Hubada. Enako min«« je koža obeh. Mami krepijo hormonsko delovanje koie akffvne »stavtui Solea mila in kreme. Punčki pa Solea Sčifi kožo, 3b se ne vname. Naši Ctrilmetodarji pri N]. Vel. kraljici Mariji Po povratku z Oplenca so si včeraj ogledali znamenitosti Beograda in se ponoči odpeljali zopet v Ljubljano Beograd, 2. maja. p. Ciril metodarji, Id se že drugi dan mudijo v Beogradu, so si dar nes ogledali znamenitosti prestolnice. Njihova delegacija je bila opoldne v avddenci pri Nj. VeL kraljici Mariji. Ponoči ob 1.30 so se izletniki vrnili v Ljubljana Kraljica Marija je sprejela delegacijo, sestavljeno iz 82 zastopnikov in zastopnic posameznih podružnic družbe, ki jih je vodil družbin prvomestnik inž. Mačkovšek, nadvse ljubeznivo ter jim izrazila svojo ganjenost, da so se v tako velikem številu prišli poklonit na grob njenega velikega, nepozabnega eoproea. Kraljico je pozdravil prvomeetnilk inž. MaSkovlek z vdanoetnim nagovorom, gospa Mileva Potočnikova pa ji je izročila prekrasen šopek rdečih nagljev. Med drugimi so bili v deputaciji ga. dr. Ivaneticeva iz Novega mesta, metLL&ki župan Maiešič in zastopnica črnomeljske podružnice ga. Stepi-čeva. Nj. VeL kraljica Marija se je po gvojem adjutantu polkovniku Pogačniku še zahvalila za pozornost naše CMD. Ostalo članstvo se je že davi porazdelilo v skupine in si ogledalo mesto. Prva skupina si je ogledala muzej kneza namestnika Pai*. la, kjer je sedaj razstava italijanskih portretov. Druga skupina je bila v vojnem muzeju na Kalemegdanu in se je zanimala zlasti za predmerte, ki spominjajo m pokojnega vladarja in na marsejsko tragedijo. Spotoma si je ogledala tudi zoološki vrt. Tretja skupina ee je odpravila na beograjski ▼eie- sejem. Oirilmetodarji so posettla nadalje ta-di druge beosrrajske muzeje, bili so na De-dinju in na Topčidetru ter v narodni skupščini. Hitler j evska zastava v Ptuju Ljubljana, 2. maja. Kr. banska uprava v Ljubljani je danes Objavila naslednje obvestilo: V noči na 20. aprila 1938 je nekdo na stolpu župne cerkve v Ptuju razobesil nad 4 metre dolgo zastavo s kljukastim križem. Razen tega so se v isti noči. ob 4. zjutraj po ptujskih ulicah zažigale petarde. Oblasti so takoj urvedlle preiskavo in ugotovile, da so pri tem sodelovale sledeče osebe: VerSel Ernst, rojen 1. 1906, skladiščnik v Ptuju; Hutter Hi Ida, rojena 1. 1919, za-sebnica v Ptuju; Sche*chenbauer VVaJter rojen L 1919, ključavničarski pomočnik v Ptuju; Molltor Rudolf, rojen L 1920, dijak VHI razreda ptujske gimnazije; Ra-sper Kaioi, rojen L 1917, študent medicine; Kasper Erih, rojen L 1921, dijak V!L razreda ptujske gimnazije; Selinsch«gg VValter, rojen L 1919, dijak Vm. razreda ptujske gimnazije; Ffirst Walter> rojen L 1919. abiturient ptujske gimnazije; Schwe»-gle Alfred, rojen L 1913, delavec v Ptu- ju: Verjel josipina, rojena L 190S, proda-jalika v Ptuju ki Alter Margarete, rojena L 1919, digakrnja VUL razreda ptujske gimnazije. Vsi so Jugoslovenski državljani in pristojni v Ptuj razen Margarete Alter, Id je ma/Jžarska državljanka. Preiskava Je dognala tn osumljeni so priznali, da so razobesili zastavo in zažigali petarde v proslavo Hitlerjevega rojstnega dne, ki le hil 20. aprila 1938. In sicer je Hutter Hilda napravila zastavo s kljukastim križem, katero je potem skopaj z Versel Ernstom razobesila na sto4-po župne cerkve; Versel Josipina je po nalogu Hutter Hilde kupila v knjigami Blajike v Ptuju petarde in jih razdelila; petarde so imeli Versel Ernst, Hutter Hllda, Molitor Rudolf, Kasper Karal, Kasper Erih, Selimschegg Walter, Schvvegie Alfred in Alter Margareta; zažiganje petard sta organizirala Versel Erost ln Fiirst Walter. Navedene osebe je oblastvo teročOo <9850. Vzroki nezgode francoskega bombnika na Krškem polju (Glej tudi 3. stran) Francosko letalo, ki je bilo prisiljeno pristati v bližini Župečje vasi na Krškem polju, o čemer objavljamo obširno poročilo tod: na tretji sferam i, je bilo namenjeno v Rumunijo skupno s štirimi drugimi francoskimi bombniki, ki so v soboto pristali na borongajskem letališču pri Zagrebu. O nesreči je dobil naš poročevalec na francoskem konzulatu v Zagrebu naslednje informacije: Posadka v bombniku je opazila, da je desni motor letaia pričel puščati olje, zaradii česar je bil prisiljeni pristanek nujen. Pilot se je takoj ogledal po terenu. kje bi najlažje pristal. Ko pa je že ustavil motorja, in se je letalo že docela približalo travniku, na katerem je nameravalo pristati, je pilot opazil električni vod. V zadnjem hipu je zasukal višinsko krmilo, tako da se je letalo dvignilo za hip, prav toliko, da je srečno preletelo električne ži- ce. S tem pa je docela ragiAilo srojo brzino m t viška padlo na tihi- Desni motor je bil pokvarjen. Pri padcu se je strk> levo kolo. Vrata kabine so se sunkoma odprta na stežaj in res je vseh pot članov posadke padlo iz letala, vendar se nobenemu ni pripetilo nič hudega. Komisija strokovnjakov IV. letalskega polka je bila s francoskim konzulom Guey-rauidom in tajnikom konzulata Beletom včeraj zjutraj v Zupečji vasi. Strokovnjaki so ugotovili, da bo popravilo letala trajalo precej časa. Zaenkrat se še niso odločili za to, da bi letalo prepeljali v Zagreb ali pa celo nazaj v Francijo. Transport bi bil težko izvedljiv, ker je mogoče težko letalo demontirati le na pet delov. Ostali štirje bombniki so danes popoldne odleteli z zagrebškega letališča dalje proti Rumom i ji. Povratek predsednika vlade v Beograd Besgrad, 2. maja. AA. Davi se je z brzim vlakom vrnil z Bleda v Beograd predsednik vlade dr. Milan Stojadimovič s svojo družino. Zastopniki Rdečega križa pri kneginji Olgi Beograd, 2. maja. AA. Nj. Vis. kneginja Olga je v ponedeljek 2. t. m. sprejela v Belem dvoru v avdienco zastopnike Rdečega križa, da se informira o stanju ln delovanju društva. Z največjo pozornostjo je posluSala poročila o delovanju Rdečega križa in se posebno zanimala za njegovo materialno stran in za izučitev pomožnega sanitetnega o*»Jvi» zlasti prostovoljnih bolničark. Reis ul ulema v Beogradu Beograd^ 2. maja. p. Snoči je prispel r Beograd novi poglavar muslimanske verske zajednice v naši državi reis u! ulema Fehim Spaho. Upokojitev Beograd, 2. maja. p Upokojen je bil pod&umar L razreda Anton Knez v Krškem. Vremenska napoved Zemnnska vremenska napoved: Prevlado, valo bo oblačno vreme v vsej kraljevini. Tu pa taan plohe. Na zahodu se bo čez dan zjasnilo. Toplota bo nekoliko padla- Zagrebška: Topla nestalno vreme, priča, kovato je. da ee bo ie poslabšate. Horde, 3. 1938. 3 »jutro« st ira. Naši kraji in ljudje a.;-ki spomladanski velesejem je bil, kakor smo že poročali, slovesno otvorjen !,.:to dopoldne po Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu ln kneginji Olgi. Na sliki . iiiiiiu> oba pred skupino odličnih udeležencev otvoritve in funkcionarjev velesejma ov^rnmmsmmmrnimmaBmma^^^^mmmam^mmmmmmmm^mmmmm^mmami^mmi^m^mmBm^m^mmm^mi^i^^mmmmmmmmmmmmmmmimmamm^mmmm Letalska nesreča pri Župečji vasi Pri spuščanju se je v Rumunijo namenjeni francosLi bombnik poškodoval, posadki pa se ni nič zgodilo Brežice, 2. maja. Kakor kažejo vsa znamenja, naše ozračje ni prav prehodno za tuje aeroplane: če bi bilo res tako, potem bi bila naša zemlja v bodoči vojni, o kateri pravijo, da se bo odločevala pod nebom, na varnem. Ni še poteklo štirinajst dni od katastrofe, ki jo je na veliki ponedeljek doživel italijanski bombnik Marchetti Savoia, namenjen zračni flotilji naše zaveznice Rurau-nije, pri Podsredi, že smo prejeli vest o nezgodi, ki sicer ni zahtevala človeških žrtev, a se je vendarle pripetila v okoliščinah, na las podobnih podsreški nesreči. V soboto, malo pred 19 je moral na pašniku pri Zupečji vasi v cerkljanski občini onkraj Save, kakšnih 6 km od Brežic, zasilno pristati francoski bombnik, prav tako namenjen v Rumunijo Posadka je odnesla zdravo kožo, letalo samo pa si je nakopalo precejšen okvar, da bo potrebno temeljite reparature. Preden je v soboto padel mrak, so prebivalci spodnje Krške doline opazili letalo, ki je prihajalo od vzhoda in je letelo precej nizko, kakor da je zašlo ali ima defekt v motorju in išče pripravnega terena za pristanek. Popoldan je bil precej oblačen, pa ni bilo čuda, če je pilot zgrešil smer. Pri Kostanjevici se začne ravnina polagoma na široko odpirati proti Čatežu, Brežicam, Leskovcu in Krškemu, pa je pilot lahko po karti razbral, da se bo tu kje še najlažje brez večje katastrofe dotaknil zemlje. Nad Cerkljami je letalo nekaj časa krožilo, nato pa se je v ostrem zavoju spustilo na pašnik pri Zupečji vasi. Svet je bil tam v resnici najprikladnejši za ateracijo, zemlja je mehka, da so se kolesa pri udaru ob tla globoko zarila vanjo. V kabini je bilo vsega skupaj pet potnikov, neki francoski kapetan, inže-njer, telegrafist, mehanik in pilot Ob sunku se je kabina odprla in vseh pet potnikov je zletelo na plan, ne da bi bil kdo izmed njih dobil resnejše poškodbe. Obenem se je zlomilo levo kolo, razbil se je bencinski tank, da se je razlilo iz njega okrog 1500 litrov goriva, znatno pa se je poškodoval tudi ves spodnji del letala Nezgoda je vzbudila med domačim prebivalstvom veliko senzacijo in na pašniku, kjer je letalo pristalo, so se začele zgrinjati množice radovednežev. O dogodku so bila takoj obveščena domača oblastva, predvsem orožniška postaja v Krški vasi in sresko načelstvo v Krškem, telefonično pa so vest sporočili tudi zrakoplovni komandi v Zagreb. Z avtobusom zagrebškega aerodroma so takoj prihiteli vojaški strokovnjaki in mehaniki, ki so se brez odlašanja lotili popravila, uradna komisija pa je ugotovila vse podrobnosti, kako je do zasilnega pristanka prišlo. Bombniku, ki je dvomotoren in je plul pod ru-munsko zastavo, so v resnici nagajali oblaki, da pilot ni mogel prav ugotoviti kraja, povrhu pa se je pripetil še defekt na enem izmed motorjev, da s pristankom ni mogel več odlašati. Včeraj so se romunski člani posadke z avtobusom zagrebškega aerodroma odpeljali v Zagreb, kjer bodo počakali, da mehaniki dovršijo popravila — delo bo trajalo po vsej priliki kakšnih 10 dni — francoski kapetan pa se je v spremstvu enega izmed potnikov nastanil v Voičanškovi restavraciji v Brežicah. Dnevi borbe proti jetiki i*i.©oo ljudi ugonobi jetika na leto v naša državi Ljubljana, 2. maja Prihodnjo nedeljo bo začetek dnevov borbe in propagande proti tuberkulozi, katero je organizirala Jugoslovenska pro-tituberkulozna liga, ki je pod visoko zaščito Nj. Vel. kraljice Marije. Tuberkuloza je naše najstrašnejše zlo. Njeno pobijanje ni samo zdravstveno vprašanje, marveč spada med naše najvažnejše gospodarske in socialne probleme. S pobijanjem j etike se ne bavi samo država kot najmočnejša organizacija, temveč tudi mnoge privatne organizacije in ustanove Od vseh nesreč, ki tlačijo naš narod, je jetika ena izmed najhujših in najnevarnejših. Ona pokosi vsako leto 50.000 naših prebivalcev v starosti do 20. do 30. leta. Število j etičnih bolnikov v naši državi gre preko pol milijona. Po statističnih podatkih je ugotovljeno, da nam ta bolezen napravi na leto škode za najmanj 10 milijard. Žalostna je ugotovitev, da od ustanovitve države še ni bilo za pobijanje te bolezni ničesar ukrenjeno v velikem in pomembnem obsegu. Statistika dokazuje, da je za to boleznijo umrlo 700.000 oseb več, kakor bi jih umrlo, če bi bila pri nas uvedena sistematična protijetična borba, in da smo zaradi tega imeli tudi nad 7 mili- jonov bolnikov več. Za jetiko umre pri nas na leto povprečno po 30 ljudi na vsakih 10.000 prebivalcev, dočim jih umre na Danskem na enako število prebivalcev letno samo 6 oseb, čeprav je tam nekdaj, ko še ni bilo sistematične proti j etične borbe, umiralo na leto celo 38 oseb od 10.000 prebivalcev. Znižanje od 38 na 6 je najzgovornejši dokaz o uspehih sistematične protijetične akcije. Pri pobijanju jetike je najvažnejše, da se bolniki ločijo od zdravih ter namestijo v bolnišnicah in zdraviliščih. Temeljito zdravljenje pa mora biti uvedeno ob pravem času. Za izvedbo potrebne protijetične borbe bi morali mi imeti nad 50.000 postelj za bolnike, v bolnišnicah in zdraviliščih imamo pa jih na razpolago samo kakih 3.000, a tudi ti prostori za jetične bolnike niso vedno zasedeni, ker je med nami toliko žrtev zavratne bolezni, ki ne morejo plačati zdraviliških pristojbin- Po zakonu o pobijanju nalezljivih bolezni od leta 1930. se je država obvezala, da bo plačevala stroške zdravljenja bolnikov z odprto tuberkulozo. V državnem proračunu pa še danes ni postavke, ki bi dokazala, da se problem protituberkulozne borbe pravilno obravnava. Brez resne in dobre organizacije in brez potrebnih gmotnih šentjakobčani, pomagajmo si sami! Ljubljana, 2. maja Iz šentjakobskega okraja, dela Ljubljane, ki ga oklepata Ljubljanica in Gruberjev prekop do Grada ln Tranče, prihajajo klici na pomoč. Kdor je imel priliko opazovati Stari trg in Sv. Florijana ulico pred 40 ali tudi samo pred 20 leti in ju ogleduje danes, bo ugotovil v njunem javnem in gospodarskem življenju zares velik zastoj, da ne rečemo nazadovanje. Nekdaj sta stali ti dve ulici s svojimi trgovinski podjetji kot enakovredni ob boku sosednjega Mestnega trga, danes sta pa že toliko oslabeli, da ju smemo devati v isto vrsto z branjevskimi predmestji. Isto sliko dobimo, če primerjamo podatke posameznih ljudskih štetij. Po ugotovitvah Valterja Bohinca v Geografskem vest-niku 1927. ki ga izdaja Geografsko društvo v Ljubliani je pet starih mestnih okrajev od 1. 1880. do 1921 po številu svojega prebivalstva napredovalo za te-le odstotke: 1. šolski za 80.0, 3. dvorski za 86,1. 5. pred-kraji na Barju za 89,4, 4. kolodvorski za 145.1 in 7. šišenski za 308,1%. Temu na sproti pa je drugi ali šentjakobski okraj v istem času nazadoval za 8.4%, od 6.531 je namreč padel na 5.955 prisotnih prebivalcev. To nazadovanje bi bilo 9e enkrat tolikšno, če ne bf bilo veliko povpraševanje po stanovanjih ki je zavladalo prva povoina leta. zasedlo tudi v tem okraju vse količkaj primerne prostore. Sam grad je kot zasilno stanovanjsko poslopje presegel število vseh višenjskih meščanov na Dolenjskem. Dočim je namreč v prejšnjih desetletjih naš okraj nazadoval za 1A 8A ou- sredstev se tuberkuloza ne bo dala zajeziti. V proti tuberkulozni borbi mora sodelovati ves narod z vsemi svojimi organizacijami, od najmanjših do največjih, in potreba tega sodelovanja bo na najrazličnejše načine razložena in dokazana v dneh protituberkulozne borbe. Pozor, čebelarji Maribor, 2. maja. Čebelarstvo je v našem gospodarstvu zelo važna panoga in znašajo dohodki iz čebelarstva letno okoli 150 milijonov dinarjev. V zadnjih letih se je čebelarstvo zlasti v naši ožji domovini precej dvignilo in so se čebelarji pričeli tudi organizirati. Čebelarji iz področja dravske banovine so organizirani v Slovenskem čebelarskem društvu s sedežem v Ljubljani, ki ima svoje podružnice v vseh večjih krajih naše banovine, tako tudi v Mariboru. Mariborska podružnica Slovenskega čebelarskega društva je pod predsedstvom g. Otona Crepinka, znanega čebelarja v Mariboru, pričela intenzivno akcijo za propagiranje čebelarstva, te važne gospodarske panoge, ki zlasti lepo pro-sperira na bivšem Štajerskem. Da se širšemu občinstvu predoči pomen čebelarstva za narodno gospodarstvo, se je Slovensko čebelarsko društvo odločilo, da priredi v okviru letošnjega Mariborskega tedna veliko razstavo živih čebel v raznih panjih ter splošno veliko čebelarsko razstavo Prva prireditev bo dne 31 julija, v primeru slabega vremena pa dne 7. avgusta na prostoru gostilne Franca Midlila na Pobrežju nri Mariboru, druga prireditev pa od 6. do 15. avgusta na Mariborskem tednu. Prireditve se v smislu razpisa lahko udeleži vsak čebelar, ki je včlanjen v kakšni podružnici Slovenskega čebelarskega društva, ali pa posamezne podružnice skupno, nadalje vse čeblarji, ki so posredno ali neposredno včlanjeni v Zvozi jugoslovenskih čebelarjev v Beogradu. Čebelarji, ki se nameravajo udeležiti razstav, morajo prijaviti svojo udeležbo do najkasneje 30. junija in sicer mariborski podružnici, Maribor, Zrinjskega trg 6, kjer dobi vsak interesent tudi podrobna navodila Prireditelji posebno priporočajo čebelarjem, da po možnosti razstavijo starodavne panje, orodje, knjige, statistike, slike, starodavne končnice, pridelke medu, (vino, kis, itd.), barvani vosek, beli vosek, opazovalne panje, čebelne bolezni, na umetni način zidane satnice (kakor monogrami, ornamenti), diagrame in drugo. Kakor je že obširno poročalo ponedeljsko »Jutro«, je v Celju v nedeljo izdihnil svojo plemenito dušo upokojeni šolski upravitelj Ivan Kern, star 83 let. Doma je bil iz kamniške okolice, večino svojih službenih let pa je prebil v Trbovljah, kjer je bila po njegovem prizadevanju šoli na Vodah leta 1883. priznana pravica javnosti šola je bila takrat skromna dvorazrednica. Kot odličen pedagog je zgledno vzgajal mladino in ravno tako kakor njegovi učenci — se ga bodo s hvaležnostjo spominjali tudi mnogi drugi, katerim je bil vedno najboljši svetovalec. Pogreb zglednega nacionalnega šolnika bo danes ob 16. iz hiše žalosti, Celje, Vrazov trg št. 2, na celjsko okoliško pokopališče, šolski upravitelj Ivan Kern si je s svojim delovanjem v polni meri zaslužil Časten spomin. Odličen vi gospod, vi dobro dama fina: Odolova higijena na svetu je edina! Nega ust in zob je nega lepote v pravem pomenu besede. Med kulturne ljudi ne more biti prištet, kdor bi rad bil lep brez negovanih zob ter brez čistih, sveže duhtečih ust. Negovana lepota je kultura in z ODOLom negovana usta so samoumevno dokaz osobne kulture. ODOL osveti in poživi ter da sveže duhteč vonj iz ust Aromatično varsivo Vaših ust oskrbi na najboljši način ODOL žganje ubija Ker so mu branili pijačo, je pijan drvar do zabodel nedolžno svakinjo Mojstrana, 2. maija. V Mojstrani, prelepi vasi ob vznožju triglavskih vršacev, v katero zaideta senzacija in nemir samo, kadar stene nad njo terjajo svoje žrtve, je davi prišlo do pretresljive družinske drame, ki je zahtevala življenje 60-letne posestnice Terezije Ko-smačeve. Marljiva žena, ki jo je vsa dolina spoštovala kot dobro gospodarico in skrbno mater — dva njena sinova sta v službi pri železnici v Hrušici in na Jesenicah — je padla od noži pijanega svaka, ki je v hipni besnosti. brez vsakega razumnega povoda storil zločin. V hiši št 54. — posestvo je bilo skupna last pokojne Terezije in njene mlajše sestre Lenke, poročene z drvarjem Andrejem Rekarjem — je v miru živelo troje družin; tudi eden izmed Terezij inih sinov, ld je zaposlen v Mojstrani, si je bil že ustvaril svoje ognjišče, a je ostal pod gostoljubno materino streho V hiši ni bik) zdražbe, čeprav je imel Rekar žganje nad vsakdanjo mero rad. Bil je dober delavec, a v družini je bilo prav po zaslugi Obeh žena anerom toliko blagostanja, da se na poznalo, če je dobrišen del zaslužka odnašal v krčmo, žena pa vendarle ni mogla bresfrrižno gledati, da se mož s čezmerno pijačo upropašča, in si je zmerom prizadevala, da bi ga odvrnila od žganja. Včeraj se je Rekar spet malo zasedel v gostilni. Popil je kakšnega pol litra žganja, pol litra pa ga je vzel s seboj in ga skril pod posteljo, da mu bo pri roki, ko se prebudi. Zavoljo tega žganja je davi malo pred 9. prišlo do razburjenja in do zločina. Ko je žena Lenka opazila, da je mož prinesel žganje domov, se je ujeeila to mu hotela preprečiti, da ga popije. Na lepem je Rekar podirvjal in planil z nožem proti nji, a Lenka je zbežala po stopnicah fas mansaretoega stanovanja in iz hiše. Ko je Rekar pridrvel na njo, je hotelo naključje ,da ma je pra* tedaj stopila nasproti Terezija Kosmačeva Ne da bi se bil mogel prav zavedati, kaj ravna, je v besnosti z nožem navalil na svakinjo in ji zasekal tri globoke rame. Zabodel jo je v no- go, rdko in v srce. Ta zadnji VbocDjaj je bil smrtea. Sestra Leoka je izpred hiše na vse grio klicala na pomoč. Na njen vik in krik se je najprej predraimil domači sin, ki je malo prej po nočni službi prišel utrujen domov in legel. Ko je planil iz sobe, je v veži našea umirajočo mater na tleh. Potem so prihiteli še sosedje, prenesli so ra-njernko na posteljo in poklicali vojaškega zdravnika, ki se je slučajno mudil v nekem mojstranskem hotelu. Toda vse prizadevanje je bilo zamaji — Kosmačeva je po kratkem trpljenju izkrvavela. Podivjar ni Rekar, ki se še dolgo ni mogel ovedeti zločina, se je bil medtem zaklenil v sobo in le s težavo so prišli ljudje do njega ter ga razorožili. Potem so prišli orožniki m ga odgnali na postajo, kjer ga zaslišujejo ves dan. S tragično preminulo Terezijo Kosma-čevo in noeoo rodbino iskreno sočustvujejo vsi, ld so jo poznali. Ležišča platine Slavonski Brod, L maja. V Pubočcn nedaleč ob Bosanskega Breda eo a-JeteH 4rile kmetje na vetoke množine rude, ki vsebuje zlato, srebro, tak ar in zlasti plaftino. Rudo so poslati v analizo beograjski tehnični fakulteti, je izjavila, da bi biilo izkoriščamrje te rude zelo doSkanosno, iker v Evropi ni platine. Če se izkaže, da je platine v tej rudi res toliko, kakor trdijo vesti, se bodo za njena ležišča gotovo zanimali tudi interesenti is drugih drža«. Volkovi mesarijo Slavonski Brod, L maja V vaseh Detajl in Gornji Klačari blizu Broda so se pretekli teden skoro vsak dan pojavljali velikanski volkovi. Prihajali so s planine Vučjaka. Pred tremi dnevi so volkovi napadli ta razmesarili večje število goved ta ovc. Zveri so tako drzne, da vdirajo tudi v hleve. Kmetje zahtevajo, da oblastva organizirajo na nevarne zveri lov. roma 3,7%, je od 1910 do 1921 napredoval za 7.6 odstotkov svojega prebivalstva. Po letu 1921. postajajo stanovanjske razmere zopet normalne, sezidanih je bilo dosti novih hiš. Le žal, da jih je najmanj priraslo prav v našem okraju. Njegov novi del na Prulah ni mnogo pomagal. Tako gre šentjakobski okraj leto za letom nevzdržno dalje svojo rakovo pot Ob tem navzadnem razvoju je pa stvar še hujša, če pomislimo, da kažejo ostali trije južni mestni okraji tudi silno počasno naraščanje. Dočim so v letih 1880—1921 severni trije okraji napredovali za 211,8%, izkazujejo 1., 3. ta 5. okraj v istem času le 84,6% prirastka. Vzroki nazadovanja južne Ljubljane tičijo v prvi vrsti v faktorjih tukajšnje pri-rode. Mesto se proti jugu ne more razvijati iz preprostega razloga, ker so tod tla tako vlažna barska, da jih človek obvladuje s težavo in z mnogoterimi stroški, ki si jih na posavski strani lahko prihrani. Tega in takšnega razvoja Ljubljane torej šentjakobčani ne bodo mogli nikoli preusmeriti v svojo korist. Treba pa jim je povedati na ves glas, da ta razvoj lahko zadržujejo prav uspešno. Da to dokažemo, 9i ogleimo samo en primer. Včeraišni' članek opozarja na Sv. Jakoba trg in zahteva, naj bi se mestni očetje 7anj nekoliko boli zan"mali. Ta prostrani trg je ustvarila doba romantike, ki je nastopna v preteklih dveh stoletjih za srednjeveško razvoino dobo z njenim tesnim Starim trgom Sv. Floriiana ulico itd. Kljub temu, da je ostal trg z Marijinim spomenikom na sredi brez tržišča, so naši dolenj- i Vsaj toliko naj bo Šentjakobski trg obiskan ob tržnem dnevu ski predniki njegovo vrednost kaj hitro ocenili po svoje. Spomnimo se samo neštetih vozov, ki so ostajali na njem pred Vi-rantovo in drugimi gostilnami Da so ti vozniki dajali največ skupička prav šent-jakobčanom, ne more nihče oporekati. Teh vozov in voznikov danes ni mogoče privabiti, ker jih skoraj že ni več. Tembolj pa nam da misliti predlog omenjenega članka. naj bi se v bodoče' na Sv. Jakoba trgu osredotočil avtobusni promet za južne slovenske ffTP^U No, de bo našel ta predlog na mestnem županstvu polno razumevanje, bo do avtobusnega središča v šentjakobskem okraju še daleč, daleč. Vendar, šentjakobčani, čemu hlastamo tako daleč in tako visoko. Začnimo lepo pri bližnjih ln hitro ostvar-ljivih načrtih. Pomislimo samo na zelenjadni trg, ki ga je mestna občina hvale vredno uvedla že L 1933/34 na Sv. Jakoba trgu. Uvedla ga je seveda v prvi vrsti za stran nas. Toda Ogfejte st ga zjutrai poten m pa vprašaj- te, kdo je kriv, da ne pride nanj nobena kmetica in da ga meščani tako klavrno obiskujejo. Mar nismo krivi tega sami? Naše gospodinje hodijo dan za dnem mimo I tega nam namenjenega trga »skozi tesni« tja na Vodnikov trg ta se vračajo tako tež- ko obložene, da se tramvaju stežka ogi- bajo ... V zvezi s tem svetujem Sentjakobčanom Se to-le: Pojdite zjutraj na dolenjski most ln štejte, koliko težko natovorjenih voz z živili ta koliko kmetov in kmetic pokaže hrbet našemu okraju ta zavije za Gradom naravnost na Vodnikov trg le zaradi tega, ker jih tam željno pričakujejo med drugimi tudi gospodinje iz šentjakobskega okraja.. . Šentjakobčani, aH ne pridete nikoli na živahni Vodnikov trg v njegovo okolico, da bi izračunali, v kakšno veliko gospodarsko korist je lahko kakemu kraju že preprost zelenjadni trg. Vsaj hišni posestniki bi se že lahko domislili, kolikšno škodo dela početje gospodinj vrednosti kapitala šentjakobskih hiš. Najprej je torej na nas samih, da damo svojemu okraju več življenja. Ne pustimo, da bo komaj uvedeni zelenjadni trg usahnil zaradi naše neprevidnosti. Pomagajte mu do polne veljave, ki mu gre. življenje da življenje, iz malega vedno več. In dokler ne zrase v vas trdni sklep, da boste kupovali le na vašem trgu, privabili nanj cim največ kmetic iz okolice, oziroma zelenjadaric iz sosednjega Krakovega in Trnovega in skrbeli tam za brezobziren red, vedite, da potnikov in kupcev polni avtobus še celo ne bo imel interesa ustavljati se v vaši sredi. Hodimo torej lepo od stopnje do stopnje in uspeh ne bo Izostal, J-s »JUTRO* SL JOL Torek, 1 1J88. Domače vesti * Balkanski kongres za zaščito otrok. Po Iniciativi mednarodne unije za za=oito oirok v Ženevi bo letos v zadetku oktobra v Beogradu kvDgrea za zaščito otrok v balkanskih državah. Pri tem kongresu bodo aktivno sodelovale vse balkanske države, prirejena pa bo tudi mednarodna razstava, ki to pokazala, kaj se je doslej p+orilo za varstvo otrok. Poleg balkanskih bodo pri razstavi sodelovale tudi razne druge države, kakor Francija, Češkoslovaška. Italija, Nemčija, Poljska, Anglija, /edinjene države Severne Amerike itd. Razstava bo v paviljonih beograjskega sejmišča. Prireditveni odbor te razstave je že sestavljeni in so v njem naši najuglednejši javni delavci. Predsednik odbora je umiv. prof. dr. Jeksander Kostič, med odborniki pa je tudi prof. dr. Matija Ambrožič. ki zbira za razstavo statistična material. Pokrovitelj kongresa bo Nj. VeL kralj Peter IL Nj. Vel. kraljica Marija oa bo častna predsednica kongresa * Društvo za eeste sporoča da je za idejne snut-ke za razstavo »Cesta« priznalo II. nagrado osnutku g. Rika Beraneka im III. nagrado osnutku g. Mira Bohinca. Za osnutek zmaika >1. jugoslovanskega kongresa za ceste« pa je priznalo I. nagrado osnutku g. Lojze Ivan Žagarja, * Konjske dirke na Oenn pri Ljutomera bodo v nedeljo 8. t. m. ob pol 15. uri Ljubitelji kanj in konjskega športa, pridite na Mursko polje. Posiužite se nedeljske znižane vozne ceneI VZORČASTA SVILA MANUFAKTURA F.KS. SOUVAN MESTNI TRG 24. • Izlet planincev v Tatro: Vsako leto posečajo slovenski planinci vrhove inozemskih planin. Zveza planinskih društev v Ljubljani se je odločila letos za pohod v Ta tre. Izlet planincev je zvezan s kongresom Asocijacije slovanskih planinskih društev, ki bo letos v Pragi ob priliki proslave 50-letnice češkoslovaškega planinskega društva. Odhod izletnikov iz Ljubljane je določen na soboto 2. julija. V nedeljo zjutraj prispo izletniki v Prago, kjer si bodo ogledali to znamenito mesto. V ponedeljek 3. julija se prične tura z vožnjo do Strbskega Plesa, vzpon na Krivan na Ryso itd. do nedelje 10. julija, ko je sestop v Novi Smo-kovec, povratek tega dne v Prago in drugi dan 11. julija nazaj domov. Poskrbljeno bo prenočišče, prehrana po nizkih cenah, vodniki tako, da bodo imeli planinci užitka polne dneve v Tatrah. Stroški so sorazmerno nizki ter bodo znašali za ves čas okrog din 1.800.— vračunano voznino, prenočni-no in prehrano. Podrobne informacije prejmete v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1. Prijaviti se morate najkasneje do 31. maja, da se morejo pravočasno izvršiti vse priprave. + Prvo kolo jahačev v predvojni Srbiji je bilo ustanovi jeno v Žabcu na Djurajev dam leta 1888. Pozneje so bile ustanovljene take organizacije v Kragujevcu, Ni?u> Zaječarju in Beogradu. Te organizacije niso bile posvečene samo viteškemu športu temveč tudi napredni konjereji. V vojnah od leta 1912. do 1918. je Kolo jahaoev v Šabeu dalo vojaški oblasti preko 30.000 konjev. Te dni bo zaslužna organizacija slovesno slavila svojo 50-letmico. * Kako narava število beograjskega prebivalstva. V 20 letih od vojne .Je cjbil Beograd biizu 300.000 novih prebivalcev. Iz same Južne Srbije ic prišlo v Beograd preko 60.000 oseb. Če ee bo mesto razvijalo, kakor se ie razvijalo v povojnih letnih, bo imelo po 20 letih še dvakrat toliko prebivalcev, kakor fib ima danes, in bo okrog leta 1960. že mil i ion Beosrraičsnov Pri 'enivosti črevesja, drevesnem katarju. obolenju odstrani naravna »Franz-Josefova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja. __Ogl reg S br. 19. 48?-« Še enkrat o Kattovi Prejeli smo: Čas je že, da zaključimo to za nas Slovence zelo poučno zadevo z naslednjimi ugotovitvami: Nekdo, ki trm je bilo do reklame, Je proglasil Geraldino Katl za Slovenko in celo Ljubljančanko. Geraldina je to dopuščala, dokler ji je Slo v račun, to je dokler ji je bila reklama tudi v slovenskih listih potrebna Najbrž je iniciator tega čisto bliža »nove zvezdnice«. Geraldina je nato v primernem trenutku z indignacijo izjavila, da ni Slovenka in Ljubljančanka, ampak »pristna Dunajčan-ka«. A. G. nam je v sobotnem »Jutra« pojasnil, kdo je Geraldinin oče. Ugotovimo Se, da je njegovo delo za turistiko v Jugoslaviji dobro plačano in da se ne piše Katnik, ampak Kattnigg. Odtod tudi Geraldinin psevdonim Katt. Vsekakor Geraldina vsaj po očetu ni »pristna Dunajčankakar pa na Dunaju ni nič posebnega, saj ima polovica »Weanarjev360 žena« ▼ režiji F. Verdonika. Predstava bo v kori6t »Združenja gledaliških igralcev«. V kraukesn bo premiera Smetanove opere »Dalibor«. — Predvidoma v torek 10. maja bo gostovanje olanio ljubljanske opere Kogejeve in Oljdekopove v »Trubadurju«. a— Vso r opeklinah so prepeljali v tukajšnjo splošno bojni sni co 22-letno posestniško hčerko Marijo Trelše- iz Sv. Marjete ki se je pri padcu polila z vrelim logom. Njeno stamje je zelo resna a— Anketa glede mestne tržnice. V ponedeljek 2. maja je bila na mestnem poglavarstvu anketa na kateri so obravnavali problem nove mestne tržnice. Anketi so prisostvovali poleg drugih mestnih svetnikov tudi člani mestnega tržnega odseka, zastopniki mestnega tržnega nadzorstva in zastopniki gradbenega urada Mnenja glede nove mestne tržnice so kakor znano precej deljena Gradbeni urad forsira graditev mestne tržnice na prostorih bivše dravske vojašnice, dočim ima tržno nadzorstvo svoje posebne nazore. V zvezi z referatoma tržnega nadzorstva in gradbenega urada se je razvila živahna debata. Zadevni sklepi, ki pa še niso definitivni, bodo predloženi mestnemu svetu. Gotovo pa je že sedaj, da je sedanji tržni provizo-rij nemogoč, da bi ustrezal potrebam za dalje časa. Iz Pttifa j— Fasane je lovil. Na tukafitjean soA-šu se je zagovarjal neflci posestnik iz Zamm-šanov pri Dorna/vi. ker je že dalje časa v lovskem revirju Gavca Ivana in Pomgraitza Gvida lova divjačino, zlasti fazane in divje gosi. Obsojen je bil na 21 dni stregega zapora. Iz Julijske krajine Repentaborski marmor. Zadnje čase se stavbeniki mnogo zanimajo za marmor, ki ga kopljejo v Repentaboru. Tako so za novo palačo zavoda »Banco di Napoli« y Trstu vporabili izključno marmor iz teh bližnjih kraških kamnolomov. Sedaj je obrtniška zveza pričela misliti na to, da bi v Repentaboru ustanovila posebno večerno šolo za kamnoseške vajence. Vajenci bi bili v tej šoli ne le strokovno nego vobče pod nadzorstvom svojih italijanskih učiteljev. Kakor zatrjujejo, se bo šola otvorila že jeseni. Dovoljenja za prodajo lastnih kmečkih pridelkov. Po odredbi goriškega magistrata so morali kmetje in vrtnarji te dni obnoviti svoja dovoljenja za prodajo svojih pridelkov na goriških trgih odnosno neposredno svojim odjemalcem. Velik požar v Baličih pri Vodnjanu. Preteklo sredo zjutraj je nastal v velikem gospodarskem poslopju pesestnika Jos. Ba-liča požar, ki se je v dopoldanskih urah naglo razširil in kmalu zajel vso stavba Iz Vodnjana, ki je nekaj kilometrov oddaljen od vasi, so poklicali na pomoč pul-ske gasilce, ki so okrog poldneva s 3 briz-galnami prihiteli v vas. Medtem je pričel ogenj ogrožati tudi že dve nadaljnji poslopji v neposredni bližini. Ker je bilo ostrešje Baličevega poslopja že vse v plamenih, gasilcem ni preostalo drugega, ko da so omenjeni dve bližnji stavbi obvarovali pred ognjem. Do večera je poslopje t vsemi bogatimi zalogami živil, žita in drugih potrebščin pogorelo. Ogenj je napravil za 30.000 lir škode. K sreči pa je bil Balič zavarovan skoraj za vso vsota Smrtna nesreča. V Trstu se je pripetila sredi mesta huda nesreča. Pretekli ponedeljek okrog 21. zvečer je svetoivanski tramvaj v bližini kina Odeon podrl z vso silo na tla 63 let staro Ivano Mahovičevo, ki je stanovala v bližnji ulici Coronea Voz jo Je pehal še nekaj metrov dalje pred seboj in se nato ustavil. Voznik nesreče ni mogel preprečiti. Nesrečna žena, ki je dobila hude poškodbe po vsem telesu in si pretresla tudi možgane, je uro pozneje umrla v tržaški centralni bolnišnici KINO SLOGA —- Telefon 27-80 Vesela in smeha polna komedija KAVARNA METROPOL Loretta Joung — Tyrone Power, najlepši ljubavni par Vremenska poročila Dozdevno vreme v maju po stoletnem koledarju — Dan je dolg 14 ur 30 minut in naraste do konca meseca za 1 uro 15 mtmit T. 3. Najd. sv. Križa, Helena S. 4. Florijan Cvetko Č. 5. IreneJ Deeirad P. 6. Janez p. L. P. krajec ob 6.22.24 S. 7. Stanislav Priskoslav N. 8. Prik. Mihaela, Budislav P. 9. Gregorij Nic Ervinica T. 10. Amtonin Dvo.ia S. 11. Frančišek H., Ljerka G. 12. Pankracij Stojmir P. 13. Servadj Jasna S. 14. Bonifacij 6čip ob 9.39 N. 15. Zofija ZBramim sončno, topleje, ponekod dež in nevihte krajevni nalivi, precej hladno »JUTRO« JSL WL Torek, S. T. 1938. Ci0§padar§tT0 dobički borskega rudnika »Jutro« je že 13. aprila t L poročalo, da bo francoska družba borskih rudnikov predlagala na občnem zboru 11. maja izplačilo dividende v višini 130.53 do 135 frankov (na razne kategorije delnic) nasproti 272.36 do 275 din v prejšnjem letu. Opozorili smo tudi, da to zmanjšanje dividende ne pomeni, da je dobiček družbe manjši, kajti družba je v decembra L 1936. izvedla povišanja glavnice od 15 na 60 milijonov frankov, in sicer prav zaradi tega, da se vsakoletni dobiček, ki dosega bajno višino, razdeli na večje število delnic odnosno da ne bi odstotek dividende dosegel kakor lani 275°/o nominala delnice. Lanska dividenda je bila izplačana na 150.000 delnic; letos so deležne dividende tudi nove delnice, tako da se bo dividenda izplačala na 600.000 delnic. V celoti pa bo družba izplačala na dividende okrog 79 milijonov frankov nasproti 46 milijonov v prejšnjem letu. Sedaj nam je na razpolago bilnca za preteklo leto, ki sicer marsikaj prikriva, navzlic temu pa nam ne more prikriti dejstva, da je družba navzlic ogromnim dividendam naKupičila iz neizplačanih dobičkov tolikšne rezerve, da ne ve kam z denarjem Da je bilo povišanje glavnice leta 1936. izvedeno dejansko zgolj zaradi tega, da dobički na zunaj ne bi bili tako znatni, nam potrjuje dejstvo, da so vsa nova sredstva, ki so pritekla od povišanja glavnice, neuporabljena, kajti razpoložljiva gotovinska sredstva družbe so lani še preko zneska povišanja glavnice narasla za skoro 86 milijonov din, tako da so znašala ob koncu leta nič manj nego 122.8 milijona frankov. Družbina gotovinska sredstva znašajo torej še enkrat toliko nego glavnica (sedaj po povišanju 60 milijonov frankov). Poleg glavnice 60 milijonov frankov in poleg rednih rezerv ima družba še za 105.4 milijona frankov specialnih rezerv. Vsota specialnih rezerv se je v lanskem letu povečala kar za 28 7 milijona frankov. Vse te rezerve pomenijo neizplačane dobičke. Navzlic tem dotacijam in odpisom v višini 18.8 milijona frankov izkazuje družba za lansko leto (čisti dobiček v višini 107.7 milijona frankov nasproti 51.0 milijona frankov v prejšnjem letu in 26.3 milijona frankov v leta 1935. Od leta 1935. se je čisti dobiček po-četvoril in je lani predstavljal 180% delniške glavnice. Od kosmatega dobička v višini 177.3 milijona frankov je družba lani uporabila za upravne stroške, za anuitetno službo obligacijskega kapitala in za druge stroške le 6.4 milijona frankov, 63 2 milijona frankov pa izkazuje kot izdatek »za davke in dajatve« nasproti 20.0 milijona frankov v prejšnjem letu. Kaj se skriva za temi 63 milijoni za devke in dajatve, še ne moremo točno navesti Vsekakor pa je očitno, da so v tej postavki predvsem dotacije, ki imajo le naslov davčne rezerve. Med 20 milijoni frankov, koklikor je družba v leta 1936. izkazala pod naslovom »za davke in dajatve«, je bilo namreč skritih nič imanj nego 16 milijonov nekakšne dotacije :ra davčno rezervo, kajti dejanski družbini izdatki za davke v Jugoslaviji so leta 1936. znašali le 4 milijone frankov, v Franciji pa 100.000 frankov, kakor to izkazuje podrobna bilanca, objavljena v dunajskem finančnem letopisu »Compass« za 1938. Zelo verjetno je, da je družba tudi v lanskem letu plačala Jugoslaviji le razmeroma malenkostne davke in da bo tudi v novi bilanci z izkazanimi 63 milijoni frankov tako, kakor v prejšnjem letu, ko je družba kakor rečeno plačala samo onih 4 milijone frankov, izkazala pa je 20 milijonov, ker je 16 milijonov vtaknila med svoje rezerve na videz pod firmo »davčne rezerve«. V naših skromnih razmerah človek sploh ne bi mogel verjeti, da so možni tako ogromni zaslužki, da tako podjetje navzlic ogromnim zaslužkom ne plačuje pri nas skoro nikakih davkov in da vrhu tega dobi od države davčne, taksne, carinske in druge privilegije samo zato, da investira od svojih 120 milijono vfrankov, ki jih ima skoro brezobrestno naložene v Franciji, razmeroma majhen znesek za gradnjo naprav za rafiniranje bakra v naši državi, žavi 2e ponovno smo na tem mestu opozorili na nemogoče stanje, ki vlada v naši državi prav v pogledu privilegijev za inozemske družbe, ki z bajnimi dobički izkoriščajo naše naravno bogastvo in ne vedo kam bi skrile te dobičke, medtem ko morajo domača podjetja nositi ogromna davčna bremena Pri tem pa imajo taka tuja podjetja še smelost, da zahtevajo izredne fiskalne ugodnosti, le zato da svoje obratc-var.j(- spravijo v sklad z interesi našega narodnega gospodarstva V vseh modernih državah se danes uveljavljajo načela da mora vsako gospodarsko podjetje, naj si bo last domačega ali tujega kapitala, spraviti svoje delovanje v sklad z gospodarskimi interesi dotične države in da ima država pravico tako podjetje k temu prisiliti, če se ne zaveda, kakšne so njegove dolžnosti nasproti državi, kjer izvirajo njegovi dobički Le pri nas pa še vedno velja naziranje, da tuji kapital lahko črpa po mili volji dobičke in še ugodnosti dobi po vrhu; če pa naj podjetje svoje poslovanje prilagodi interesom našega narodnega gospodarstva, tedaj ga moramo še podkupiti z davčnimi in drugimi olajšavami. Že lani smo v tej zvezi opozorili na prav enostaven in uspešen način, kako se naj taka in slična podjetja prisilijo, da store to, kar morajo storiti v interesu našega gospodarskega napredka. Poslužiti se je treba le starega sredstva gospodarske politike in uvesti carino na izvoz surovega bakra, pa bi družba borskih rudnikov po lastni inicijativi brez davčnih, carinskih in taksnih ugodnosti zgradila naprave za rafiniranje surovega bakra. Korist pa bi imela poleg našega gospodarstva naša državna blagajna. V boljšo ilustracijo stanja Francoske družbe borskih rudnikov naj še omenimo, da so se družbene investicije lani povečale za 38.4 na 187.000 milijona frankov. Od teh investicij je družba doslej amortizirala in odpisala nič manj nego 138.6 milijona frankov. Družbine terjatve znašajo 137 milijonov frankov (prejšnje leto 126), zaloge 68 milijonov frankov (34). vsa bilančna vsota pa 548 milijonov frankov (prejšnje leto 364). Mednarodna obrtniška razstava v Berlinu Kakor smo že poročali, bo od 28. maja do 10. julija t. L v Berlinu mednarodna obrtniška razstava. Po pripravah sodeč bo to ena največjih razstav te vrste, zlasti keir »e je bodo udeležile ne samo skoro vse evropske, temveč tudi nekatere prekomoreke države Tudi Jugoslavija je prijavila svojo udeležbo. Priprave vršijo naše obrtniške zbornice in zbornice z obrtnimi odseki že od meseca januarja. Glavno delo je koncentrirano pri beograjski in zagrebški zbornici rn pri Zavodu za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani Prostor, ki je na berlinski razstavi določen za Jugoslavijo, je eden največjih in fcu-<1 najobsežnejših (meri okrog 500 m2), s čimer je dana jugoslovenskemu obrtništvu možnost, da se čim bolj uveiiavt. Slovensko obrtništvo na imelo dovolj časa, da bi se pripravilo za razstavo tako, ka-Icot bi želelo in moglo, ker smo dobili končne dispozicije o našem razstavnem prostoru šele v drugi polovici februarja ki je bilo mogoče šele takrat pristopiti k detajlnim načrtom za posamezne razstavne predmete in k njihovi izvršitvi. Naš; obrtniki pa so kljub izredno kratkemu času vendaT izvršili svojo nalogo. Te d/ni že dohajajo po6a-mezna mojstrska dela v Zbornico za TO! v Ljubljano, kjer se zbirajo, urejujejo ter bodo danes s posebno skupno pošiljko odprem! j en a v Zagreb, od tam pa skupaj z razstavnimi predmeti ostalega jugoslovanskega obrtništva v Berlim. Ljubljanska, zagrebška in beograjska zbornica bodo poslale na razstavo svoje strokovnjake ki bodo v zadnjih 10 dneh precjj otvoritvijo razstave izvršili v&a potrebna dela na raz-s-tavnem prostoru. Naša jugoslovanska razstava bo razdeljena v tri skupine. Imela bc kot prvo skupino tn sobe, eno slovensko eno hrvatsko in eno srbsko. V naši 9obv ki bo imela kljub profin jenim izdelkom izrazit slovenski značaj, bo med razstavljenimi predmeti zastopana cela vrsta rokodelskih strok. V zvezi z izdelki rokodelskega značaja bodo razstavljeni na primeren načrn tudi tipični naši folkloristični predmeti. V prostoru med tremi sobami bo 32 m vitrin, v katerih bo obrtništvo iz vse države skupaj po strokah razstavilo svoje tehnično in v umetniškem pogledu čim bolj dovršene izdelke, ki bodo več ali manj izrazito nosili tudi naš narodni značaj. Kot tretja skupina prihajajo v poštev tri delavnice, kjer bodo nameščeni naši obrtniki in obrfcnice, da pokažejo naše tipično narodno obrtno delo. Med temi bo tudi ena naša čipkarica, ki bo izdelovala čipke, s kakršnimi smo uveljavili ugled naše države že na marsikateri mednarodni razstavi. Zbornica za TOI v Ljubljani je določila »a enkrat prispevek 50 000 din, banska uprava dravske banovine 30.000 din. minister sta trgovino in industrijo, ki je v častnem predsedstvu mednarodne obrtniške razstave, pa je po informacijah, ki smo jih pre-jjeli, določil za kritje stroškov jugoa&ovaaj- ske mzstave znesek 500.000 din. i V zvezi z mednarodno obrtniško razstavo bodo tudi razne druge obrtniške prireditve, zlasti modne revije, frizerske tekme, kongresi poedinih obrtniških strok ter poučni ogledi. Da si morejo naši obrtniki ogledati to važno mednarodno obrtniško prireditev, se pripravlja skupno potovanje v Berlin. Obrtniki iz naših južno vzhodnih krajev potujejo preko Budimpešte, iz za-padnih delov države pa preko Jesenic in Miinchena. Organizacija teb potovanj je v rokah Pučnika (v Slovenija podružnice v Ljubljani, Celju in Mariboru) in bodo že v nekaj dneh na razpolago podrobnejša pojasnila, ki bodo objavljena tudi v časopisih Po sedanjih računih bo voznina z vso oskrbo stala okroglo 2.600 din. Podrobnejše informacije glede berlinske razstave pa dobe naši obrtniki pri Zavodu za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani. ▼ prometa s ftvfoe ridhst v iiiual s ln> skim prvim četrtletjem rmsnj&anje Jovosa od 28.7 na 24.8 milijona dn, na drogi strani pa povečanje uvoza od 12.0 na 26.7 milijona din ia je bila letos bilanca s to državo zopet nekoliko pasivna. Izvoz v Grčijo je nazadovat od 83X> milijona. din v lanekem prvem četrtletju na 24.7 milijona din v letošnjem prvem četrtletju; uvoz pa se je istočasno povečal od krnskih 11.2 na 14.1 milijona din, pri čemer je ostaja trgovinska bilanca s to državo aktivna. Naš izvoz' Dansko se je povečal od lanskih 10.4 na 22.8 milijona din. Uvos is Danske pa je ostal na lanski višini 2.0 milijona din. Precej »e narasel izvoz v Argentine, in sicer od 5.7 na 12.3 milijona dim. Se bolj pa je narasel uvoz h Argentine, namreč od 15.3 na 30.5 milijona din. Končno je še omeniti povečanje tevoza v Romunijo od 6.9 na 11.6 milijona din, pri istočasnem zmanjšanja uvoza od 24.6 na 10.7 milijona din, in povečanje izvooa ▼ Poljsko od 7.0 na 10.2 milijona din pri istočasnem zmanjšanju uvoza od 16.5 na &3 milijona din. Gospodarske vesti = Naša delegaeija aa trgovinska pogajanja c Nemčijo. Iz Beograda poročajo, da bo 3. t m. odpotovala v Berlin naša delegacija za trgovinska pogajanja z Nemčijo. Našo de-legacijo tvorijo eg.: pomočnik zunanjega mi-nirtra M i Litvo j Pilja, kot predsednik, kot Član pa vioeguverner Narodne banke dr. Ivo Belin in načelnik trgovinskega ministrstva dr. Milam Lazarevič. Namen pogajanj je, da se sklene začasen sporazum, s katerim bi se uredilo vprašanje trgovinskega prometa t bivšo Avstrijo. Na obeh straneh obstoja prizadevanje. da se v tem začasnem sporazumu bistveno ne spremenijo določbe dosedanje trgovinske pogodbe z Avstrijo. Obenem 6e mora urediti vprašanje plačilnega prometa, in sicer tako, da se plačilni promet z Avstrijo vključi v netnško-jugoelovenski plačilna sporazum. = Nemška devizna kvota za jagosloven- sld les za drugo letošnje četrtletje znaša vsega 3,368.300 mark. Pri nemškem kontrolnem uradu za les so bile vložene prošnje za uvoz lesa Iz Jugoslavije v skupni vrednosti 6 milijonov mark. Pri tem Je treba upoštevati, da so kvote za prihodnja tromesečja že v znatni meri izkoriščene s predujmi, ki so bili vzeti pri dosedanjih razlastitvah. = Jadranska plovidba d. d. izkazuje v svoji bilanci za preteklo leto čisti dobiček v višini 4.5 milijona din (lani 4.4) na glavnico 72 milijonov din. Od kosmatega dobička v višini 27.5 milijona din porabi za vzdrževanja brodovja 12.6 milijona din, za splošne upravne stroške 6.1 milijona din in za amortizacijo 3.9 milijona din. Plovni park je v bilanci vnešen z vsoto 104 milijone din, ladje v gTadnfl. pa so vnešene s vsoto 12 milijonov din. Presenetljivo odkritje zdravnikov vrača mladost uveli subasti koži Naš trgovinski promet s posameznimi državami Poročali smo že o letošnjem razvoju našega trgovinskega prometa z najvažnejšimi državami V naslednjem navajamo se nekaj podatkov o trgovinskem promoMi z ostalimi državami Naš izvoz v Belgiji, ki se je lani znatno dvismil m je dosegel v prvem četrtletiu vrednost 100.9 milijona din. je bil v letošnjem prvem četrtletju manjši in je znašal le vrednost 87.6 milijona din. Zmanjšal pa se je tud. uvoz iz Belgije, m sicer od lanskih 19.4 na 11.0 mili iona din. tako da je trgovinska bilanca ostala še vedno visoko aktivna, kar pomeni po ukinjen in kliringa znaten dotok deviz Izvoz * Zedinjene driave, ki se je Lani \ v prvem četrtletju zmanjšal na 29.2. se je letos zopet dvignil na 65.0 milijona ciin. medtem ko je uvoz iz Zediinjenih držav le v manjši meri narasel od lanskih 04.4 na 70.8 milijona din. Le Um imamo torej e to državo le za 5.8 milijona din pasivno bilanco. Izvoz v Madšarsko se je skrčil od lanskih 4S.3 na 3S.7 milijona din, medtem ko <*e j« uvoz iz Madžarske povečal od 27.7 na 49.1 milijona din. tako da imamo letos e to državo pasivno trgovinsko bilanco v nasprotju z lanskim letom, ko smo bili aktivni. Pri izvozu v Francijo, ki je lani naglo narasel- opažamo zopet znatno nazadovanje, kar je v zvezi z okotaostjo da je bila lanska visoka aktivnost v prometu s Francijo le posledica znatnega izvoza pšenice. V prvem četrtletju 1996. smo izvozili v Francijo za 43.1 milijona din, lani v prvem četrtletja za 118.2 milijona din, letos pa le za 129.3 milijona din. Nasprotno pa opažamo naraščanje uvoza od 23.2 milijona din v prvem četrtletju 1936. odnosno 15.7 milijona din v lanskem prvem četrtletju na 32.6 milijona din v letošnjem letu. Tako smo letos v prometu s Francijo zopet zašli v pasivnost. Naraščanje ooažamo zadnja leta pri izvo zu v Nizozemsko, ki je znašal leni v prv?m četrtletju 15 3 milijona din letos pa 28.5 milijona din. Uvoz iz Nizozemske pa ne ie istočasno povečal le od lanskih 9.5 na 11.5 . milijona din, tako da imamo letos s to iloa- J yo precej aktivno bilanc i Borze 2. maja Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi nekoliko pocenili in so se trgovali po 8.64 medtem ko Je bilo za angleške funte povpraševanje po 238 V zagrefb-škem privatnem kJiringn so se trgovali avstrijski Šilingi po 8.59 (v Beogradn po 8.58), angleški funti po 238 ln grški boni po 28.75. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani, Beogradu ln Zagrebu 14.50, za konec maja in 15. junij pa v Zagrebu po 14.45. Na zagrebškem efektnem tržfiSSa se je Vojna škoda pri prijazni tendenci trgovala po 482 (v Beograd« po 482.50). Promet je bil še v 7»/« Blairovam posojilu po 93 DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2410.91—3413.16 Berlin 1740 77 — 1754.06, Bruselj 729.19 — 734.26, Curth 996.46 — 1003.52, London 215.66—217.71, New Tork 4298.50 — 4334.81, Pariz 132.27 — 133.71, Praga 150.83 — 151.93, Trst 227.04 — 230.13. Curih. Beograd 10, Pariz 13.32, London 21.67, New Tork 434.625, Bruselj 73.1750, Milan 22.86, Amsterdam 174.7750, Dimarj 46, Stockholm 11170, Of»o 108.9250, Praga 15.14. Varšava 82, Budimpešta 86.25, Atene 3.95 Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 481 — 482, 4% agrarne 62.25 — 63, 4 severne agrarne 62 dem., 6»/» begtuške 93 — 94, 6% datai. agrarne 92 — 92.50, !•/• stabiliz. 98.50 den.. 7% invest 99.50 — 100 50, 7% Drž. hip. banka 99.50 den., 7*/» Blair 92.75 — 93.50, 8°/« Blair 97.50 — 98; delnice: Narodna banka 7350 den., PAB 225 — 228, Trboveljska 195 — 220, Gut-mann 62 — 65. šečerana Osijek 110 — 120. Dubrovačka 370 — 400, Jadranska 375 - 405. Beograd. Vojna škoda 482.50 — 483.50 (482 50) za julij — (481.50) 4*/, agrarne 62.50 — 63 4»/0 severne agrarne 62.50 (63). 6»/0 begluSke 94 — 94.25 ( 94.25). 6«/» dalm. agrarne 92.65 — 93 ( 92.75), 7«/» stabiliz. 99 25 — 98.50. 7% invest 99.75 — 100.50 (100), 7•/. Drž. hip. banka 100 den., 7»/0 Blair 93 25 — 93.75. 8% Blair 98 25 — 100 Narodna bank« 7350 bi.. PA_B 229 len. (230). iSiagovna tržišča ŽITO -I- Chi^ago. 2. maja. Začetni tečaji: pšenica: ma-j 78.75, za julij 78 625; ko-naaa: za maj 57.875. za julij 50.50. + Winnipeg, 2. maja. Začetni teflajh pšenica: za julij 112.50. za okt 91.50. Hitlerjevs&a zastava^- . + Novosadska blagovna borna (2. t m.). Tendenca čvrsta. Pšenica: (78/79 k«): baška 209 — 212; sretnska 208 — 210; banatska 203 — 210; baška potiska 211 — 215. Kora-za: baška 104 — 105; banatska 100 — 101. Oves: baSki 157.50 - 160; slavonski 100 -162.50. Ječmen: baški in srenraki 63/64 kg 147.50 — 150. Moka: baška >0« in >0gg« 305 - 315; »2« 285 — 295; >5« 265 — 275; >6« 245 - 255; >7« 216 - 225; >8« 125 -130. Otrobi: baški in eremoki 100 — 107.50 Pomanjkanje krme Radovljica, 2. maja. Sv Jurij je jezdil čez bele trate Malo-katero pomlad so bili živinorejci na Gorenjskem tako zaskrbljeni zaradi krme k«kor letošnjo pomlad Primanjkuje vsega: sena. detelje in slame Ko so lansko leto kosili, je bila videti košnja dobra, toda šele kasneje se je pokazalo drugače Zaloge sena so se veliko hitreje zmanjšale kakor v drugih letih. Neki dunajski medicinski strokovni Kst objavlja poslednjo zmagoslavje znanosti, ki j bo radi vilo svet Dogn&n jo bE no samo ■ vzrok gub, marveč tudi način, kako jih i« mogočo odstraniti. Materam pa celo tudi starim mamicam se lahko vrne čista sveža polt njihovih dekliških dni. Žensko petdesetih pa celo tudi šestdesetih let lahko spet i dobijo gladko in nenagubano mladostno kožo. Gttbo izhajajo od tega, ker koža s staranjem izgublja nekatere bistvene redrlne ele-■sots. Te element« »daj pripravljajo s skrbno odbranih mladih živali Cwn dobi Siovetka koža spet te element«, jo osvežijo ta pomladijo. To so preseaetiptvi rezultati toziskovaaj, izvršenih na dunajskem vsencK-£<š£u pod vodstvom profesorja dr. Stejskala. izključno pravioo izkoriščanja odkritja tega profesorja si je a ogromnimi stroški pridobila tvrdka Tokalon Njen ekstrakt fcirik kožnih celic, ki s« imenuje »BiocoU, se lahko najde samo v kremi Tokalon (rožnata barvo). Pri kemičnih preizkušnjah, pri feo-skah od 60 do 70 let »o bile gube odstranjeno v iesrih tednih (glej izčrpno poročile v Dunajskem Medicinskem Vestniku). Uporabljajte vsak večer rožnato kremo Tokalon, hranilo za kožo. Ona hrani ia pomlaja kožo med tem ko Vi spite. Gubo kmalu tejfinejo. V nekaj tednih boste za late in leta mlajši. Čez dan uporabljajte belo kremo Tokalon (brez maščobe). Ona razkraja zajedalce, krči povečane znojnice ia napravica najtemnejšo in naj odpornejšo kožo mehko, belo m gladko. Uspešni rezultati so zajamčeni aH pa se Vam vrne denar. Kmetje so se vpraševali: kje naj bi bil temu povod? Po splošnem opazovanju se lahko trdi, da je temu krivo lansko preveliko deževje. Krma je bila nenavadno vodena, se je zelo osušila in je imela tudi mnogo manj krmilnih snovi. Zaradi tega je živina potrebovala večje količine sena in detelje, kakor v drugih ugodnejših letih. Preobilo deževje pa je bilo tudi povod, da so bila žita redka Vprav zaradi tega je bilo tudi malo slame. Le malo je kmetov, ki bi bili zadostno založeni s slamo, deteljo in senom. Ko so se konec zime jeli prazniti sked-nji in seniki, so jele rasti skrbi kmetov. Tolažili pa so se, ko so prišli prijetni pred-pomladanski dnevi. Marsikdo je dejal; Da bi bil le že kmalu zeleni sv. Jurij. O sv. Jurija morajo biti ozimine tako visoke, da se v njih lahko skrije vrana. Pa tudi trave bodo že take, da bomo lahko nekaj malega nakosili in krmili s svežo krmo; vsaj za prvo silo. Kjer so pašniki, o sv. Juriju že pasejo. Kmetje so obračali, Bog je obrniL Za prvimi lepimi pomladanskimi dnevi, ko je že vse pričelo zeleneti, je pritisnil mraz. Veter je bril in je posmodil zelenje. Prignal je oblake in pričelo je snežiti Prijezdil je sv Jurij, toda ne čez zelene, marveč čez bele trate. Pričel je zopet briti veter in osušil je vso blagodejnost pomladanskega snega. Trate so bile zelene, toda trave so bile nizke in bo še dolgo trajalo, preden bo kaj sveže krme. Tudi paša je zelo slaba. Kar smo prehiteli o sv. Gregorju, smo zaostali o sv. Juriju. Zaskrbljeni gledajo kmetje, kaj bo. Zaradi pomanjkanja se je krma zelo podražila Slamo prodajajo že po 50 par in Se celo dražje, seno pa plačujejo že no 80 par. Mleko in vsi drugi borni pridelki kmeta pa niso izpremenili cene. V takih slabih časih se kaj dobro vidi križe in težave kmeta, ki je popolnoma odvisen od vremenskih In še raznih drugih milosti in nemilosti. Pričakovati bi bilo, da bodo enkrat tudi tam. kjer zahtevajo največje daiatve od kmeta, spoznali njegov težak položaj. Afera Rožetove »zadruge" Maribor, 2. maja. Se se ni poleglo razburjenje med ljudmi, fci je nastalo zaradi poslovanja Rožetove »Privredne im zdravstvene zadruge*. Vedno znova se oglašajo prizadeti ki so redno plačevali pri omen jeni zadrugi premije, ki pa so bili ob zahtevi po izplačilu posmrtna ne zavmje ni. Nekateri zadrugarjj so doživeli neprijazen sprejem »Ravnatelj« Josdp Rože jih je skuša! odpraviti zlepa in z zatrdilom, češ, da še mi bUo »likvidacijske seje« ki da bodo že dobila posmrtnine. Seveda so bili tudi primeri, ko so prizadeti zadrug ar j i energično zahtevah svoje pravice in predoči+i »ravnatelju« Rože tu upravičenost svojih zahtev po hitri likvidaciji. Številne priče zatrjujejo, da jih je »ravnatelj« Rože lastnoročno pometal iz zadrugi-ue pisarne. Oškodovani zadrugarji pravijo, da se niso upali tWi in aličnih »lučajev prijaviti oblastem, ker so se bali zaradi Rože-toviJi groženj in ker so vendarle upali, da bodo priiti do svojih posmrtnan. Dosedanja preiskava je dognala, de dolguje Rožetova »Privredna zadruga« svojim članom okoli 150.000 dinarjev za poorotnine. Nadaljnjo preiskavo pa vodi aedaj državno tožilstvo, ki bo skuša k) tudi ugotoviti, kam so Si zneski, ki so jli zadrugo*i člani plačevali aa posmrtnim. Neštete afere od »Kmetijske eksportoe zadruge«, »Naprednosti« ia »Sloge« pa do »Privredne zadruge« so ljudi modno ismodriie. Iz življenja na deželi Iz Zagorfp %— Pogreb npekojeeega aradaika TPD Haaptmaaa. v nedeljo popoldne smo spremili k zadnjemu poSrtku upokojenega aradL nika TPD tn posestnika Ivana Haaptmaoa, Pokojnik, sin rudarja, je bil skoro poi stoletja zaoosljen pri zagorskem rudniku ie je Sil } 2230: Nočni koncert. — Berlin 19.10: Bi Bizetovih oper. — 20: Večer lahke glaSba. — 21: Vesstoflgra. — 2230: Lahka ta pies-na ntfuzfika „ te Hamburga. — Mtachm 19.10: Koračnice — 20: Veseli pogledi ▼ živalski svet. — 20.46: Plošče. — JilO: Beethovnov koncert — 22.30: Prenos tz Berlina — Stottgart 19.15: Nove plošče. — 20: Urica zabave. — 21: Koncert vett-kega orkestra. — 22.35: Lahka gftadba.—. 24: Koncert H&ndlovih skladb. Sreda, 4 maja Ljubljana lfie Po domače (plošSe). — 12.45: Porodila — 18: Napovedi - 13.20: Plošče. — 18: Mladinska ura: Glasbeno oblikoslovje (dr. Anton Dolinar). — 18-40: Dolenjska mesta v dobi merkantilizma (proL Janko Jarc). — 19: Naipovedi. poročila. — 1930: Nae. ura. — 19.50= Letošnja dečji dnevi (g. Vojko Jagodič). — 30: Prenos kon-•srtnega večera in Maribora. Kreme oa čevlje uporablja vsaka varčna ia dobim SAMO NEKOLIKO PAS TEČ In Vode zdravje je sigurno zavarovano. Neprimerno bolj fina ia zdrava. ! \ »JUTRO« fit 101. Ibnk, S. T. 1938. Po francoskem obisku v angleški prestolnic! Na levi: Min. predsednik Daladler ln znnanjl minister Bonnet zapuščata Downlng Street po sestankn z odgovornimi angleškimi činitelji angleške politike — Na desni: Francoska državnika sta se izkrcala na letališču Le Bourget pri Pariza Ka| tat? ■L Tifamn popolnoma aa je®-nem, kaj je krtu glavna hrana in pred vsem, da-M pospravlja v prvi vrsti Škodljivce aH ne. Neki gozdar iz Monakova poroča sedaj, da je imel v svojem terariju mnogo krtov iz vseh mogočih delov Nemčije in da jim je dajal najrazličnejšo hrano. Izkazalo se je, da imajo krti posebno radi deževnike, a tudi škodljive ličinke žuželk. Samih ogrcev pa krti ne prenesejo požirajo jih le v njihovem prvem razvojnem stadiju. Te navedbe niso bog ve kako razveseljive, kajti deževniki so podjedelčevi prijatelji in zdi se, da škode, ki jo naprav lja krt s svojim grebalmim delom in z uničevanjem tefa koristnih črvov, ne more popraviti s tem, da uničuje tudi škodljivce. Steklena hiša »Kdor sedi v stekleni hiši, naj ne meče kaminov«, pravi neki pregovor, toda naš čas se nanj mnogo ne ozira. Na neki sta-aorvski razstavi v londonski 01ympiji je zbujala največjo pozornost baš hiša, ki je bila izdelana iz stekla. Stene, streha, tla so bila iz tega gradiva. A čeprav dajejo steklene stene sončnim žarkom od jutra do zatona prosto pot v hišo, od zunaj ne vidiš notranjosti Prednost steklenih zgradb je ta, da so vedno svetle in da jih je lahko snažiti Pravijo, da bodo hiše bodočnosti steklene hiše. Pred petdesetimi leti Spomin na obisk nemškega cesarja v Rimu Rim si je nadel svečano oblačilo. Stotine delavcev so že pred tedni začele pripravljati in krasiti častne portale, zastavne droge in tribune za občinstvo. Tako je danes, tako je bilo pred petdesetimi leti, ko je 291etni kajzer Viljem n. najavil svoj obisk. Italija je ta obisk sprejela kot nad vse važno politično dejanje in ga je temu primemo tudi pripravila. Pet let je takrat že obstojala trozveza metel Nemčijo, Avstrijo in Italijo, zadnja država je tedaj nadomestila Rusijo, bivšo čflanioo >zveze treh cesarstev«. Pol leta prej je bil umrl cesar Viljem L Dva dni pred svojo smrtjo je imel hude sanje. Videl je ruskega carja samega na berlinski postaji, nihče ga ni sprejemal, vsi so ga pustili na cedilu. Ko se je cesar zbudil, je menil ,da pomenijo te sanje konec tajne obrambne zveze, k: je obstajala še po koncu zveze treh cesarstev. Ta zaključek pa pomeni Lalhko tudi aeizmerao aikodo za Nemčijo, ki se ne sme boriti proti dvema frontama. Ko je umrl kakšnih sto dni pozneje njegov sin in je nastopil vlado njegov vnuk, Viljem H., se je državno krmijo res obrnilo. Nemčija se je oprla na Itar lijo. II. oktobra je Viljem prispel v Rim. Na postaji ga je sprejel kralj Humbert ter princi Viktor Emanuel, Amadej in Tomaž. Viljem je imel veliko spremstvo, med drugimi sta ga spremljala njegov brat Henrik in zunanji minister grof Herbert Bis-marek .sin železnega kancelarja. Cesar in kralj sta se objela in ostala dolgo objeta, ljudstvo je bilo vse iz sebe od navdušenja. Nato se je začel slavnostni pohod skozi mesto, že 24 ur prej so se bili ljudje zbrali v špalir. Vse je hotelo videti predstavnika nove prijateljske države, ki jo je Italija nujno potrebovala. Dotedanja stara prijateljia Francije se je začela nagibati namreč na svoja pota — z Rusijo, že pol leta je bila Italija z njo v carinski vojni, v Vzhodni Afriki in v Tunisu so bile z njo težave. Italija pa Je našla nov trg za svoje proizvode v Nemčiji, gospodarskemu prijateljstvu je moralo slediti še politično. Ene 13. oktobra je bila veliika parada. Na Centocellskem polju je defiliral velik del italijanske vojske pred Viljemom TL Cesarju sta posebno ugajala hitri korak Ibersaljerjev in njihova godba. Prosil je kralja Humberta, naj bi mu poslal note za te koračnice in trobente te čete v Berlin. E>ne 17. oktobra je bila parada vojnega brodovja v Napolriu. Istočasno so splovili novo italijansko oklopnico »Umberto«. Kar so mogli, so pač pokazali gostu iz Nemčije in oba vladarja sta v svojih na-pitnicah drug drugega prekašala v izrazih prijateljstva in trdnega zavezništva. Osem dni je bila Italija kakor iz sebe, potem so se slavnosti končale in kralj Humbert je gosfa spremil na postajo. Zadnji objem, Viljem in prestolonaslednik sta si krepko stisnila roke. »Zbogom!« je zaklical kralj Humbert glasno.. »Ne Zbogom: na svidenje!« je odvrnil Viljem. Vladarja sta se še večkrat videla. Navzlic temu je Italija 23. maja 1915. napovedala Nemčiji vojno. Nemci razpečavajo v svoji državi te dni reliefni znak z likoma Hitlerja in Musso-linija in z geslom »Borna—Berlino« Deset knjig o solzah Zgodovina ženskega joka od Eve do današnjih dni L. 1802. je naznanil neki Anglež, da bo objavil delo, ki razpravlja o solzah in ki bo obravnavalo zgodovino jokanja od ustvaritve Eve do tedanjih dni. Poudarjal je, da je to delo sestavil po najzanesljivejših virih in pod nadzorstvom nekaterih dam iz visoke družbe, ki proučuje jokanje. Delo je obsegalo deset knjig in s kakšno temeljitostjo se je mož spravil nanj, kažejo že njegove navedbe o vsebini Prva knjiga je obravnavala »Izvor in starost solz ter njih sestavo pred vesoljnim potopom«. V drugi in tretji knjigi so sledile razisikave o »Napredku jokanja med najstarejšimi ljudstvi«, o »Izvoru stokanja«, »Presaditvi solz na evropska tla, poleg biografskih podatkov o odličnih jo-kačah«. Četrta knjiga je imela za vsebino Mesto polnočnega sonca v temi Hammerfest, najsevernejše mesto na svetu, je že nekaj dni napol v temu Zmanjkuje namreč vode, ki žene stroje in elektrarne delujejo zaradi tega z naj-skromnejšo kapaciteto, ki je mogoča, če se ne bo začel sneg tajati v nekaj dneh, je računati s tem, da bodo elektrarne popolnoma ustavile obrat Zdaj je oddajanje električnega toka dovoljeno samo polovico dneva. V drugi polovici počiva v mestu vse življenje. »Aritmetično raziskavo o objokanih vesteh«. Peti zvezek se je bavil z zgodovino ekipaž in njihovem porastu zavoljo solz. In tako se je ta nora stvar nadaljevala. Avtor je bil prevzel vse mogoče stvari v krog svojega razpravljanja Izračunal je bil globino solzne poplave pri neki žalo-igri, poročal je o uporabi čebule pri. pogrebih in o »učinku solz na izdelke narave«. V deseti knjigi je razdelil solze v slane, grenke, sladke, grenko-sladke, čustvene' solze, v katarakte čustvenosti to v »slapove* lepih občutkov«. Prospekt je nadalje pripovedoval kupcem, da bo vee delo okrašeno z bakrorezi črnih, plavih in rjavih oči »v vseh postajah jokanja«, z »blestečimi se in jokajočimi portreti slovitih žensk«. Dodane so tudi podobe »izrednih jokačev v bolezni«. Delo bo najsi-jajnejše, kar so jih kdaj videle človeške oči. Na žalost ni znano, kakšna usoda je doletela ta originalni grafomanski izdelek. Tlačne komore v železniških vozovih Najvišja železnica na svetu, tista ki vozi preko And v višini Mont Blanca, dobi v kratkem kupe je prvega razreda, ki so jih spremenili v tlačne komore. Ker spremembo zračnega tlaka v teh višinah mnogi potniki težko prenašajo, se je uprava te železnice odločila, da bo nekatere oddelke hermetično zaprla in posebne priprave bodo v njih vzdrževale normalni zračni tlak Potniki, ki bodo potovali v teh kabinah, bodo doplačali k voznimi neko doklado. Vročinski val v Ameriki Po muhasti zimi se je začela v Ameriki tudi muhasta pomlad. V državah ob Atlantiku so te dni zabeležili vročino 30 stopinj na soncu. Takšne temperature ni bilo v Ameriki ob tem času celih petdeset let. Bodeča žica med Sirijo in Palestino jj>aily Telegraph« poroča iz Jeruzalema, da je podpisana pogodba za postavitev ograje iz bodeče žice med Sirijo to Palestino Naprava bo merila v dolžino 80 km Oblastva upajo, da bo na ta način onemogočeno vpadamje oboroženih Arabcev na palestinsko ozemlje. Poročni dar Francije albanskemu kralju Francoska vlada je poklonila albanskemu kralju Zogu na dan poroke krasen service iz sevreškega porcelana. Kraljica pa je prejela dragoceno ogledalo. Jedilni voz na cestni železnici Naprava, ki je pri nas ne bomo kmalu dobili Budimpeštanski maloželezniški družbi, ki je pod mestno upravo, so predlagali zanimiv načrt Na glavnih progah, kjer je največ prometa, naj bi se uvedli jedilni vozovi. Po tem načrtu bi se ne spremenili morda običajni priklopni vozovi v jedilne, temveč bi šlo za posebne vozove, ki bi jih zgradili nalašč za ta namen, ki bi bili zelo prostorni in ki bi jih v nasprotju z rumenimi običajnimi vozovi prepleskali z rdečo barvo. V teh jedilnih vozovih bi bile mize in stoli /vsak bi imel hladilno napravo za vroče poletne dni in seveda kurilno napravo za zimske mesece Tu bi ne servi-rali obsežnih menujev, vendar pa tople jedi, predvsem jajčne jedi ,mrzle narezke m najrazličnejše pijače od kave do piva in vina. V vsakem jedilnem vozu bi bila dva natakarja. Odločujoči činitelji ta načrt še proučujejo. Pariška zaščita proti plinom V Parizu se je te dni sestal odbor za pasivno zaščito proti plinskim napadom. Odobren je bil splošni tip protiplinskih mask za seinsko okrožje ter je bilo določeno, da se bo razdelil prvi obrok plinskih mask pred pariško prebivalstvo (pol milijona kosov) letos v avgustu. Protiplin-ska maska bo veljala v Parizu 55 frankov. Današnji Kremelj Kako prihaja ruski diktator v svojo trdnjavo Glavni vhod v Kremelj je danes na velikem Rdečem trgu, kjer so bila prej Od-rešenikova vrata. Nekoč ni smel nihče skozi ta vrata, ne da bi se odkril, kajti nad vhodom je bila za večno lučjo Kristusova podoba, ki so ji pripisovali čudežne lastnosti Tudi tujce so opozarjali na to, da se morajo odkriti. Kristusova podoba je seveda že davno izginila, toda nadziranje ljudi, ki prihajajo v Kremelj in odhajajo iz' njega, je še neprimerno strožje nego nekoč. Celo če hoče kakšen avto sovjetske vlade skazi glavna vrata, se mora ustaviti, dokler mu straža ne da znamenja- Poveljnik Kremlja nadzoruje po telefonu številko avtomobila. Rdeča luč zagori, zvonec zaforni, voz sme ven ali noter. Stalinove zastrte limuzine ob tem prometnem mestu nikoli ne opaziš. Ru^ki diktator uporablja drugi, zapadni vhod, Borovicka vrata. Od tam drži posebna cesta do letovišča Krilatskega, kjer ima rdeči mogočnik svoje podeželsko hivali&če. Cesta je za ruske pojme izvrstno zgrajena. Na vsakih pet sto metrov stoji do zoib oborožena straža, čim bolj se cesta bliža Stalinovemu posestvu, tem strožje pazijo na to, da se na cesti noben avtomobil ne ustavi če se zgodi kakšna nezgoda, da avto ne more naprej, priteče takoj oddelek čekistov. Stalinov voz se ne pripelje nikoli sam, temveč vedno v sprevodu treh, štirih popolnoma enakih limuzin z zelenimi šipn™*- Ti vozovi so običajno zastr- ti. nihče ne ve, v katerem vozu sedi rdeči diktator. Trdijo celo to, da spreminja vsak dan celo svoj prostor v vozu. Rusko-nemški zakon Poroka albanskega kralja z madžarsko grofico Levo : Italijanski zunanji minister grof dano, in nevesta grofica Geraldina Appony — Desno odličnih Albank v svatbenih oblekah i Zogu • .. V s ' ,, ' ' < ''i ^'V . % ■■il -M; i " EHHHM.......... šrX "V .<- w \ n..attgV,/], -- v* J Baska princesa Kira se omoži v najkrajšem časa z Loal»«n Ferdinandom Prusldn^ drugo rojenim sinom bivšega nemškega prestolonaslednika A N E K D 0 T E Zdravstveni svetnik Thiersch je ljubil v svojih izjavah veliko jasnost. Na nekem kongresu kirurgov je sklenil dolgotrajno debato o zdravljenju ran takole: »Gospodje, pustimo torej rane odprte in zaključimo diskusijo. . . « VSAK DAN ENA Dirigent orkestra deška svojega netpo-(»Jaurnal«) »JUTRO« Bt KTL =— Tbrtfc, 1 T. I9S8. Kultnrnl pregled Celjska kulturna tradicija Po otvoritvi Celjskega kulturnega tedna Sleherna resnična kultura poganja iz tal, ki so jih duhovno obdelali prejšnji rodovi. Prav zato je tradicija, najsi jo sicer odklanjajo mnogi samozavestni umetniki, za šiiše kulturno žMjenje, merilo njegove glo-bokosti in trdnosti. Moč kulturne tradicije izraža, koliko je narodova kuAtura zakoreninjena v ljud-stvu; to resnico je treba ponavljati vedno znova. Tradicijo pa moramo smotrno gojiti in jo navezovati na krajevna izročila in krajevne interese. V vseh deželah, kjer je kultura čvrsto zakoreninjena v narodu. vidimo, da se vedno uveljavljajo tudi lokalna središča tako na pr. v Franciji in na Češkoslovaškem. Tam najdeš v mejnih mestih živahne in dejavne krožke kulturnih delavcev, ki uspešno združujejo obče narod-no-kulturne vzore s krajevno tradicijo. Slovenska mesta, izvzemši Ljubljano, so dokaj zanemarila delo za učvrstitev lok a,Ime kulturne tradicije. Je to v nemali meri posledica dejstva, da 60 naša mesta bila dolgo v službi tuje kulturne in politične ekspanzije, katere posledic nismo preboleli in zabrisali niti v dvajsetih svobodnih letih. Res je, da imamo v veeh naših mestih prizadevne kulturne delavce, ki se udejstvujejo v rajnih društvih, raziskujejo krajevno zgodovino. sodelujejo pri ureditvi muzejev ali kako drugače obdelujejo krajevna tla domače kulture. Tem posameznim prizadevanjem pa dostikrat nedostaja skupnih vezi in prilike za javno manifestacijo. Samo kdor pozna razmere pri drugih, zrelejših narodih, lah:ko presodi, kako malo smo doslej storili pri nas za utrditev lokalne narodno-kulturne tradicije. Zaradi tega je zamisel Celjskega kulturnega tedna hvalevreden poskus, da 6e z vrsto prireditev pokaže delež Celja v slovenski kulturni tradiciji in v našem današnjem kulturnem življenju. Ta poskus je posledica velikega duševnega pritiska« ki je po znani zgodovinski spremembi v naši bližini obrnil pozornost čuječih in odgovornih kulturnih delavcev na žgoče probleme našega nacionalnega življenja. Ti problemi zahtevajo, da razširimo in ojačimo kulturno delo in da združimo na etičnih točkah skupnih narodno-kultu mih interesov in na krajevni prosvetni tradiciji vse, ki se zavedajo odgovornosti sedanjega rodu za naš zgodovinski razvoj. Zamisel prof. dr. Strmška. B. Gerlamca in drugih celjskih kulturnih delavcev je ob smotrnem organizacijskem prizadevanju obrodila lep sad. Celje je v nedeljo, ko je bil slovesno otvorjen Celjski kulturni teden, pokaralo svoje kulturno stremljenje in jasno izpričalo, da se zaveda svojega deleža v slovenskem prosvetnem prkadevanju. Posebno očiten dokaz te zavesti so nudila izložbena okna knjigarn in mnogih drugih trgovskih lokalov, ki so bila posebej aranžirana v ta nianifestantni namen. Tako si videl v nekaterih oknih lepo vezane izdaje domačih pisateljev. v drugih pa zgodovinske in umetnostne predmete iz zasebnih zbirk, ki se nanašajo na celjsko preteklost. V Gubeevi ulici, so me prijetno presenetili portret Veronike Deeeniške s sinom, francoski zemljevid slovenskega ozemlja, ki je izšel v Parizu L 1692 in slovenski oklic generala Bernadotta. Takih zanimivosti je bilo v Celju precej in za vsemi izložbenimi okni. za cvetjem in trakovi si čutil budno narodmo-kuliturno zavest, naslonjeno na domača izročila, kar je najbolj organična pot za učvrstitev narodne zavesti. V nedeljo sta b$i otvorjeni dve razstavi: v Celjskem donm so se predstavili domači likovni umetniki, v dvorani Mestne hranilnice pa so Celjani pokazali, kakšen je njihov delež v slovenskem tisku. Medtem ko 60 se likovniki omejili na najnovejšo produkcijo, nudii razstava slovenskega tiska več ko sto-petdesetletno zgodovinsko retrospektivo. Ta razstava je delo gdč. Levstikove in g. B. Gerlanca, ki jo je v priložnostni publikaciji »Celjski kulturni teden« prikazal v posebnem članku. Priznati je treba, da je razstava skrbno urejena in da ga prav dostojno predstavlja slovensko kulturno tradicijo pod celjskimi tremi zvezdami. Prvi slovenski tisk v Celju — vsaj kolikor je dandanes zinano — datira iz 1. 1787 in se imenuje »Dobro opominieine na bouniket. Iz 18. stoletja so razstavljeni še nekateri tiski iz tiskarne Jožefa Franca Jenka, prva polovica 19. 6toletja je zastopana s tiski iz tiskarn Jožefa Bacho in Janeza Krstnika Jeretina. V Jeretinovi tiskarni je izšla med drugimi slovenskimi tiski »Celska kronika« Ignaca Orožna tu so ugledali svet nekateri Slomškovi spisi, med njimi »Drobtinice«, tu so izšle L 1848 »Celjske Slovenske Novine«, dve leta pozneje pa poskus kulturne revije z naslovom »Slovenska Cbelia«. V zadnjem desetletju 19. stoletja se je začel v Celju živahno udejstvovati ' tiskamar in založnik Dragotin Hribar, ki je od leta 1891 do 1908 izdajal »Domovino«. Njegov »Ilustrovani narodni koledar« ie imel značaj in višino literarnega almanaha. Od L 1904 se je izdajateljska delavnost osredotočila okrog Zvezne tiskarne. Razstavljeni letniki »Narodnega lista«, »Narodnega dnevnika« in množice publikacij, ki so izšle v tej celjski tiskarni, zgovorno dokazujejo, v koliki meri je bil prav napreden element udeležen pri izgradnji in organizaciji slovenskega kulturnega življenja na Štajerskem, zlasti še v Celju in okolica. Lepo je prikazano tudi sedanje založniško Mohorjeva družba) in literarno delo Celjanov, med katerimi so po številu knjig najaktivnejši Vlad. Levstik, Anton Novaean, Janko Orožen (kot zgodovinar in prevajalec, vi. svetnik E. Lilek in drugi. Spisi prof. S. Brodarja kažejo, kakšen odmev je imelo odkritje paleolitsike postaje na Olševi in koliko novega gradiva so izkopavanja dala celjskemu znanstveniku. Vsekako nas ta razstava 6eznanja z marei-kakšno lokalno, pa tudi otčenarodno zanimivostjo in značilnostjo; ker je opremljena tudi z ilustracijami in rokopisi, je njen pomen tem večji. O umetnosti razstavi, čije dela je ižbral žiri iz Ljubljane, bo v tej rubriki še posebej beseda. Razstava napravi prav dober vtisk tudi z zrelisča, ki presega lokalna merila in interese. Spoštovanje kvalitete in pravega umetnostnega duha pridružuje celjske umetnike, med katerimi je obilno zastopan tudi Fran Tratnik, celotnemu vzgonu današnje slovenske umetnosti Posebno pozornost vzbuja plastika Ivana Napotnika. ki ga sicer tako poredkoma srečujemo na umetnostnih razstavah. V okviru Celjskega kulturnega tedna bodo izmerili svoje sile in pokazaJd svoja stremljenja tudi glasbeniki in literarni umetniki. Tako je bila dana — kakor upamo — rodovitna vzbodbuda k delu, ki naj ne ostane omejeno na prvi poskus, marveč naj vodi k smotrnemu utrjevanju domače kulturne tradicije v starodavni Celeji, v nekdanjem gnezdiču mogočnih Celjskih grofov in v trajinem sijaju njihovih treh zvezda. — o. It hrvatskega glasbenega življenja Zagreb, aprila Tendence sodobne hrvatske glasbe so čisto nacionalno-hrvatske in nadaljujejo pri Lisinskemu, odklanjajoč odločno ves tuji epigonizem in zlasti diletantizem, ki se je od tedaj skušal uveljaviti v hrvatski glasbi. Sodobni hrvatski skladatelji skušajo torej predvsem na podlagi narodnih elementov ustvariti specifično hrvatsko, avtohtono nacionalno glasbo. Zato odklanjajo vsak kozmopolitizem. Prepričani so, da se lahko samo tista glasba, ki ima svojo nacionalno vrednost, uspešno uveljavlja v svetu in predstavlja mednarodno vrednoto. Prav s tega vidika trdijo hrvatski skladatelji, da so slovenski komponisti preveč kozmopolitski, zlasti pod vplivom praškega modernizma. Sodobna hrvatska vokalna produkcija je sedaj že dobila svojo dokončno obliko, medtem ko instrumentalna produkcija, posebno simfonična, skuša šele najti oblike, v katerih bi se najboljše izrazil njen glasbeni značaj. Zato se tudi opazuje aktivnost hrv. skladateljev prav na tem področju. Komorna glasba še ni našla svojega pravega izraza in sicer zato. ker se doslej ni sistematično gojila. Društvo hrv. repro-drktivnih umetnikov si je postavilo za nalogo. da tudi to vrsto glasbe kultivira. V operni literaturi se je veliko poskušalo, doseženi so neki rezultati, in tudi sedaj stremijo nekateri skladatelji, da bi na tem področju ustvarili trajnejše vrednote. Za razvoj domače opere je važno tudi vprašanje dobrih libretistov, ki jih skorajda ni. Menda so vsi libreti v zadnjem času bolj aH manj neuspeli. Redka izjema je sijajni libreto Milana Begoviča za Gotovčevega »Era z onega sveta«. Koncertna dvorana V sedanji koncertni sezoni se je opazila večja aktivnost komponistov simfonične tvorbe, posebno po akciji Kluba hrv. komponistov. Tako so izvedena dela, ki sicer ne bi bila prišla do izraza, na pr. Lučičeva Elegija in Dobroničev »Simfonio vigoroso« obe deli problematične umetniške in tehnične vrednosti. — Aktivno Združenje zagrebških madrigalistov je izvajalo na koncertu slovanske glasbe več zanimivih komorno glasbenih del hrvatskih komponistov. Skupno so madrigalisti priredili sedem večerov komorne glasbe. Na teh večerih so nastopili izključno hrvatski repro-duktivni umetniki. V tej koncertni sezoni ni bilo nikakih posebnih novitet. Številni so bili tudi koncerti zagrebške filharmonije, ki je sodelovala na prireditvi Kluba hrv. komponistov, pri proslavi Zlatka Baloko-viča in na dveh koncertih, na katerih sta bili poleg drugega izvajani prej omenjeni domači simfoniji. Hrvatski glasbeni zavod je v svojem rednem koncertnem ciklusa upošteval seveda tudi fktmate gžaafcv Na svojih društvenih večerih je v glavnem gojil komorno glasbo. Na nekem večeru je nastopil tudi talentirani mladi pianist Ivo Maček. Zagrebški kvartet je izvajal Pa-pandopulovo skladbo Concertino. Na dveh koncertih Glasbenega zavoda ob sodelovanju orkestra Muzične akademije so bile izvajane predklasične in klasične simfonije. Isti zavod je priredil tudi večer modernih popevk. Pevska društva so v svojih rednih koncertih takisto izvajala bogati repertoar hrv. zborne muzike, toda v glavnem starejšega datuma. Najstarejše društvo »Kolo« je v ciklu svojih jubilejnih koncertov ob priliki proslave 75-letnice obstoja izvajalo kot prvi koncert Brucknerjevo f-mol mašo za zbor in orkester, vsekako neopravičen in nacionalno brezpomembni začetek v okviru nacionalne proslave. Ugledno pevsko društvo »Lisinski« je priredilo reprezentativni koncert jugosloven-ske muzike, ki ga je uspešno izvajalo tudi na svoji turneji v Budapešti. Ostalo koncertno življenje je bilo izpolnjeno z številnimi obiski inozemskih umetnikov in korpusov kakor običajno vsake sezone. Med najbolj pomembnimi moramo omeniti pianista Borovskega. O. A. Zapiski Gostovanje J. Rijavca r ljubljanski operi. V soboto zvečer je pel Cavaradossija v Puc-cinijevi operi »Tosca« g. Rijavec. Milemu gostu se pozna, da ga je karijera vodila preko svetovnih odrov. Njegovo vsakoletno gostovanje vedno privabi v gledališče vse polno njegovih častilcev in tudi to pot je bil sprejel s toplim odobravanjem. Svetli šn prodorni tenor g. Rijavca more slej ko prej ogreti celo razvajenega poslušalca. Njegov muzilksavo v poslednjem dejanju pa je moral na zahtevo navdušenega občinstva ponoviti G. Rijavca, ki letos posveča svoje znanje beograjskemu gledališču, bd kazalo večkrat povabiti v Ljubljano. Ob gostu so pripomogli predstavi k uspehu ga. Oljdekopova, ki se je pevsko in igralsko od premiere sem močneje vživela v vlogo Tosce in vedno silni in obenem gnusni Scarpia g. Primožiča. P. Š. Iz Tržiča 6— Kino predvaja drevi ob 20. in v sredo 4. t. m. ob 16., 18.30 in 20.30 sijajni veseli film »Lumpacij Vagabund«. VESTNIH ZKD Priprave za proslavo zo-let-nice našega osvobojenja Osrednji odbor ZKD v Ljubljani je na prvi seji po občnem zboru razpravljal o načrtnem delu po naših edinicah. Poleg drugega rednega in izrednega dela, ki ga nalagajo našim edinicam društveni posli, smo si stavili v letošnji delovni načrt dvoje prireditev večje in pomembnejše vsebine Prvi del našega skupnega programa t j. proslav 601etnice našega vodilnega pesnika O. 2upančiča so naša društva — jubilantu pa se je poklonila tudi ljubljanska ZKD v imenu svojem in vseh včlanjenih edinic — že izpolnila, kakor nam pričajo došla poročila. Druga točka delovnega programa pa je posvečena svečanim proslavam '20letnice obstoja naše Jugoslavije. S posebno okrožnico smo se obrnili na vse okrožne odbore ZKD, pa tudi na naše edinice, naj takoj začno s pripravami za dostojno proslavo velikega zgodovinskega dogodka. Proslave v širšem obsegu naj bodo mogočen dokaz naše nacionalne misli in vere v narodno državo. Za skupne proslave! Za priporočljivo smatramo, da se združijo k proslavi vse naše edinice v posameznih krajih, odnosno v okoliših. Kjer še niso izvedeni okrožni odbori ZKD, si ustanovite brž med d ruš t veni odbor ZKD, ki naj vodi priprave v soglasju z vsemi edinicami, da bodo manifestacije čim globlje zajele najširše ljudske plasti. Okrožni odbori, odnosno med društveni odbori naj se obračajo za vse potrebne informacije na našo prosvetno centralo ZKD. Po potrebi bo dostavila ZKD vsem potreben material. Opozarjamo predvsem na potrebo, da se posveti nekaj večerov do jubilejnega datuma našim idejnim in nacionalnim vprašanjem Tu bodo imeli prosvetarji naših edinic dovolj hvaležnega dela. »Misel ln delo« Mnogo primernega gradiva bodo našli v najnovejši t j. skupni februarsko-marčevi številki »Misli in dela«, naše ugledne kulturne in socialne revije. Mnogo naših edinic je navedeno revijo že prejelo; vsi, ki jo žele kot društveni priročnik, se naj obrnejo na ZKD. Naša prosvetna centrala si je zagotovila večje število rezervnih izvodov in lahko ustreže interesentom. Navedena številka »Misli in dela« bo dala obilo snovi za razprave, in referenti bodo našli v njej obilo gradiva za sestavo predavanj. Priporočljivi pa so tudi debat-ni večeri. Eden izmed članov prosvetnega odbora naj prečita ustrezajoči članek, navzoči pa naj potem v debati osvetle posamezne momente in se poglobe v podano snov. Proslave v sokolskih društvih V širokem krogu raznih edinic: pevskih, čitalniških, strokovnih in drugih društev so v ZKD med najbolj marljivimi Sokol- ELIZABETH ARDEN POŠILJA SVOJO ASISTENTKO IN SVETOVALKO Naravnost iz Londona pride strokovno izročena specialistka, da Vas pouči o najnovejših odkritjih salona Elizabeth Arden. O vseh vprašanjih nege lica in kože Vam bo dala zastonj nasvete in navodila na podlagi najnovejših metod. Ne zamudite prilike, ki se Vam nudi. Glede na kratko odmerjen čas bivanja v Ljubljani Vas prosimo, da se javite pravočasno. Cenjenim damam bo >ii§te»tk» na razpolago od S. do 7. moja ▼ DROGERIJI nADRIJA« M r. p h. S. B t r i K Ljubljana — Selenlrargovs L. ska društva. Ta so prejela že pred občnimi zbori potrebna navodila tudi od svojih žup. Na sokolskih občnih zborih so bile prečitane poslanice Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, ki je v istem smislu, kakor naša ZKD naročil vsem društvom, kako naj pristopajo k pripravam za 201etnico obstoja Jugoslavije. V tem pogledu se navodila SKJ in ZKD spopolnjujejo. Zlasti Sokolska društva so dolžna, da prevzamejo pobudo za proslave, saj so vprav Sokoli bili med prvimi graditelji naše svobode in naše države. Ideje vodijo — od dela živimo! Tudi naši severni bratje, ki so si istočasno kakor mi ustanovili svobodno državo, se vneto pripravljajo za 201etnico obstoja Češkoslovaške. Višek proslav bo X. jubilejni vsesokolsld zlet v Pragi, zanj so tudi med našim članstvom številne prijave. Praški vsesokolski zlet stoji v znamenju preizkušenega Tyrševega reka: »Ideje nas vodijo — od dela živimo!« Obisk Prage v julijskih dneh, ki bodo zbrali rdeče srajce iz vseh delov slovanskih zemlja, bo visoka šola ljubezni do rodne grude za vse naše udeležence. J. G. S P O B T Ali bo olimpiada na Japonskem? Dozdaf še ni gotovo, ali morda ne bo poverjena Finski Prihodnje olimpijske igre na Japonskem so prve, glede katerih še danes, dve leti pred njihovim pričetkom, ni gotovo ali se bodo tam vršile ali ne Nordijske države so od vsega početka jasno izjavile, da vojno stanje prireditelja olimpijskih iger z idejo olimpizma ni združljivo, pa tudi v ostalih državah je bil ta klic več ali manj glasen. Japonci so očividno računali s krajšo vojno dobo in na zadnji seji mednarodnega olimpijskega odbora (CIO) še zmerom niso mogli dati nedvoumnega odgovora, razen poudarka želje in sposobnosti za izvedbo teh iger ne glede na vojno stanje. Olimpijska diplomacija pa zahteva jasen odgovor in tako je bil Japonski določen nov rok do prihodnje seje CIO v maju, ki bo v Bruslju, do katerega mora Japonska predložiti CIO nekatera jamstva, ki so v zvezi s prireditvijo olimpijskih iger. Eno teh je jamstvo, da bo nameravana svetovna razstava na Japonskem zaključena najmanj mesec dni pred pričetkom olimpijskih iger, ker po pravilniku CIO ne sme biti v državi, ki prireja olimpijske igre, nobene druge večje manifestacije svetovnega značaja. Dalje zahteva CIO garancijo, da bodo olimpijske igre tudi v resnici izvedene, kajti, če bi bile zaradi morebitnega vojnega stanja v zadnjem hipu odpovedane ali pa bi se zaradi višje sile sploh ne dale izvesti, bi to pomenjalo za Japonsko ogromno izgubo ugleda. Način, kako so bile Japonski te zahteve sporočene in pa dejstvo, da se je obenem proučevala možnost drugega kraja za izvedbo olimpijskih iger, daje sklepati, da se z vso gotovostjo ne računa na Japonsko. Tako se je n. pr. Anglija takoj odrekla prireditvi L 1940. v korist Finske, slednja pa je spet izjavila, da bi bila pripravljena prevzeti prireditev, če bi prejela nalog za njeno izvedbo najkasneje 6 mesecev po seji v Kairu, torej do junija t 1. Maj bo tedaj vsekakor odločil in prav nič ni izključeno, da bodo prihodnje olimpijske igre ne v oddaljeni Japonski, temveč v mnogo bližji Finski, deželi najčistejšega športa in visokega športnega pojmovanja. Finska ima stadion do dveh tretjin dovršen, množico sposobnih delavcev in sto odstotkov prebivalcev, ki bi bili pripravljeni mnogo žrtvovati za olimpijske igre: ne za igre velikega vnanjega bleska, temveč za igre močne notranje vrednosti! Zato je treba, da naši športniki ne računajo z nedosegljivimi olimpijskimi igrami na Japonskem, temveč z veliko verjetnostjo, da bo morda XIL olimpijada mnogo bližje, pa tudi mnogo — težja v lahko dosegljivi Finski! Joso Goreč. V nekaj vrstah Pretekli teden je bil v Ljubljani pod predsedstvom g. dr. Iva Pirca ustanovljen krajevni olimpijski odbor, Id ima nalogo pripraviti propagando in sredstva za udeležbo naših tekmovalcev na prihodnjih olimpijskih igrah in pa sredstva za financiranje treninga. Krajevni odbor je obenem odsek jugoslov. olimpijskega odbora, ki je po dolgotrajnih nesporazumih in sebičnih akcijah raznih interesentov prejel po ministrstvu odobrena pravila. JOO sestavljajo zastopniki vseh športnih save-zov v državi razen nogometnega ter zastopniki saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Ta odbor ima v letošnjem državnem proračunu tudi že zagotovljene podpore in je prav te dni od svojih dosedanjih sredstev razdelil savezom prvi obrok za trening. Krajevni odbor bo takoj pričel z delom. Ker se pa nekatera društva niso še prijavila, da bi poslala svoje zastopnike na sestanek, je določen ponovni sestanek delegatov ljubljanskih društev za ponedeljek 9. maja ob 18. v klubski sobi kavarne Union. Krajevni odbor JOO pripravlja tudi Širšo akcijo v svrho podpore klubov na teritoriju krajevnega odbora in pa razširjenje delovanja na južni del dravske banovine vse do Celja. Ludvik Starič, »leteči Kranjec« in znani mednarodni mo-tociklistični dirkač ŽSK Hermesa, je preteklo nedeljo startal na velikih mednarodnih dirkah v Plznu. Kakor javlja kratka brzojavka, ki jo je prejel njegov klub, je Starič v močni konkurenci v svojem razredu zasedel prvo mesto in si priboril dragoceno nagrade. Po tem lepem uspehu naSega »letečega Kranjca« moramo sklepati, da se spet vrača v nekdanjo formo. Starič je bil že nedeljo prej na velikih dirkah na Dunaju, pa je po nesreči in krivdi motorja pričel ob zasluženo prvo mesto. Kakor sliši- mo, je bfl Starič zaradi teh dveh uspelih startov povabljen za nedeljo 15. maja v Prago, kjer bodo takrat velike mednarodne motociklistične dirke za Masarykov pokal. Med nogometnimi rezultati pretekle nedelje, ki jih zaradi pomanjkljive službe v zvezi s praznikom 1. maja ni moglo objaviti že poned. »Jutro«, moramo zabeležiti naknadno še naslednje: V ljubljanskem O. razredu sta bili odigrani dve prvenstveni tekmi z rezultatoma: Grafika : Moste 4:1 in Slavija : Adrija 6 : 3. V Milanu je bila odigrana izločilna tekma za svetovno prvenstvo v Franciji, v kateri je Švica zmagala nad Portugalsko z 2:1 (2:0). Švica bo potemtakem v prvem finalnem kolu imela za nasprotnica Nemčijo. Tekme v češkoslovaškem prvenstvu so se končale naslednje: Slavia : Viktoria (Pl-zen) 4 :2, židenlce : šleska Ostrava 4 : 1, Pardubice : Bratislava 3 : 1, Kladno : Viktoria-2ižkov 2:1, Nachod : Prosnice 1 : 0. V madžarskem prvenstvu so bOa naslednja srečanja: Nemzeti : Ferencvaros 6 : 3, Bocskay : Hungaria 2 : 0, Ujpest : K3s-pest 5: 1, Torekves : »lic 3 : 0, Budafok: Elektromos 3 : 1, Szeged : OTE 1 : 0. V Berlinu je dunajski Rapid pred 15.000 gledalci slavil efektno zmago nad Hertho s 8 : 2 (2 : 1). V soboto je bila v MIlanu seja odbora za srednjeevropski pokal, na kateri je bil sprejeta važen sklep glede letošnjega tekmovanja, iz katerega je izstopila Avstrija. Po novem bodo tekmovala za ta pokal po tri moštva Iz držav ustanoviteljic (Italije, Češkoslovaške in Madžarske), razen tega pa še po dva kluba iz Jugoslavije in Rumunl-je. Termini so bili razdeljeni naslednje: 26. junija in 3. julija prvo kolo, 10. in 17. Ju- m 4ru«» kota* a** Ju JhMJft flft kolo. Finale se bo moral odigrati i ne je do 18. septembra. AmeriSki manažer Jacoba je otrrestU nemške pristojne faktorje, da bo odločilna, borba za svetovno prvenstvo v boksu med Joe Louisom in Maksom Schmelingom dne 22. junija v Tankee-stadionu v New Torku. Hermežanl-motocikllsti! Sklicujem danski sestanek za drevi ob pol 21 v restavraciji »Sestici« in pričakujem, da se udeležite tega sestanka polnošteviliio. Na dnevnem redu Je razgovor o ocenjevalni vožnji 8. t m, o dirki 22. t. m_, in poročilo g. Stariča o njegovem nastopu ▼ Plznu. — Načelnik. Zbor lahkoatletskih sodnikov Ljubljana (Službeno). Za srednješolski nastop SK Planine v nedeljo 8. maja ob 9.30 in ob 15 na Stadionu so v razsodišče določeni naslednji sodniki: gg. Gorjanc, Pevalek, Cu-derman, Kalan, Cimperman, Vidic, Gni-dovec, Windisch. Sestanek vsakokrat ped ure pred pričetkom tekmovanja. Nase gledališče DRAMA Torek, S.: Iapft za življenje. Red. A. Sreda, 4.: Pokojnik. Izven, znižane cene. Certrtek- 5.: Nočna služb«. Red Četrtek. Skvarkinora komedija »Ispit žrrtje-njjec Na resen, prisrčen, često šaljiv način delajo razi ioni stari m mladi ljudje »pit as življenje, to je, doživljajo usodne trenutke., v katerih pokažejo na podlagi svojega značaja, mišljenja in čustvovanja svojo človeško vrednost Čudovito prikupna, z resnično umetnost jo prežeta igra. Vale Bratina, član naše drame, bo proslavil 13. maja 25 letnico gledališkega deta v Šnuderlovih enodejanjlcah »Lopovščine«. Njegova soigralca bosta ga. Mira Danilova in g. Jan. Delo rezina Bra^o Kreft, OPEKA Torek, &: Zaprto. Sreda, 4: Madame Seme Gene. Red Sreda. Četrtek. 5.: Don Juan. Red B. MARIBORSKO GLEDAIiME Torek, S.: ob 20. 360 žena. Premiera, V ko. rist Združenja gledaliških igralcev. MAGNEZIJA SAN PELEGRINfl Kdor tipi zaradi želodčne kisline, pozna najbolje težav* hi splošno nerazpoloženje. Peneča se MAGNEZIJA 8. PELEGJM-NO (znamke Prodel) je prikladen preparat zoper takftno stanje, ker s svojim blagim učinkom nevtralizira želodčno kislino in omogoča dobro prebavo. Vzemite vsako jetro fftifloo se MAGNEZIJE SAN PELEGRENO. Prodaja m * lekarnah v Škatlicah, ki jejo eno dozo a ali brez vonja. Prodajna cena din &r—* LS.bc. 27283-2S/X »JUTRO« St 101. 8 Torek, 3. V. 1938. NRPOLEONOUR rmMFJ UU BEŽEN Zgodovinski roman Jožefina ne zbuja toliko dojma vladarice kakor popolne svetske dame. V njenih besedah je več izbranosti kakor dostojanstva. Mnogokrat se pregloboko skloni k tistemu, ki z njim govori, in pre-očitno pokaže željo, da bi ugajala. A saj tudi ni majhna reč, izglajati toliko protislovij, blažiti kričeča nasprotstva in spajati to nakopičenje različnih ljudi v celoto dvora. Tu živi pač druga ob drugi dvoje neenakih plasti: staro plemstvo, ki se je, nekaj zaradi koristi, nekaj prisiljeno, zvezalo z novo oblastjo, in plemstvo tistih, ki jih je revolucija dvignila na površje... Komornikov močni glas za trenutek prekine cesaričin obhod. Vstop osebe naznanja, ki so jo morebiti enako nestrpno pričakovali kakor Nepo-leona. »Njena cesarska visokost kneginja Pavlina Bor-ghese.« Nato dod£ s skromnejšim glasom — etiketa skrbi za vse te drobne razlike: »Grofica Colonna Walewska.« Razburjeno zagovori vse vprek; dve sto dvojic oči se upre v pozlačena, na pol odprta vrata... S svojimi boginjskimi koraki se počasi, prožno ln malce medleče prikaže najlahkomiselnejša izmed Napoleonidov. Oblike njenega slavnega telesa — kiparja Canovo je doletela čast, da ga je I smel modelirati nagega — se le komaj skrivajo pod gubami tenčične obleke. Na glavi, na vratu, na prstih in na gležnjih se ji leskečejo dragi kamni rodbine Borghese, poleg katerih celo Jože-finin lišp. Kakor da bi jo hotela varovati, drži za roko zelo mlado, majhno, plavolaso ženo krasne polti, ki ji sijejo iz obraza velike, temnosinje oči, poudarjene s črnimi obrvmi. Raven nos ima, zala, rožnata, za spoznanje našobljena usta, nežen, dolg vrat in brezmadežna, še vitka ramena. Za ta čas, ki ljubi velikolepje, je kaj preprosto oblečena. Prišla je v odprtem ogrinjalcu iz belega žameta preko halje iz sirskega mušljina. Videti je, da ne rabi ne pudra ne ličila; tudi draguljev ne nosi, samo snežne rože ima za pasom in v zlatih laseh. To je Poljakinja, ki že nekaj mesecev toliko govore o nji in ki ji prisojajo tolikšno moč do Napoleonovega srca. Vsi vedo, da je na cesarjevo prošnjo zapustila Varšavo in se preselila v Pariz. Snoči je terjal od nje, naj pride v Tuilerije. Hotel je, da jo predstavi dvoru. Pavlina, pri kateri se je ustavila po prihodu s Poljskega, je takoj ponudila, da jo uvede. Cesarica obstane. Kakor vsi, je s svojim ženskim njuhom tudi ona že dognala zgodbo grofice Wa-lewske. In le zato, ker je tako močno našminkana, ni videti, kako prebledi. Toda roke ji mečkajo čipkasto rutico. Da bi prikrila svojo živčno razburjenost, se dela, kakor da bi živahno kramljala z vikomteso La Rochefoucauld in Klaro de Remu-sat, ki stojita ta mah najbližje pri nji. »Pojdiva, Marie,« d6 Pavlina, »nekoliko pozni sva. Cesarica že več ne igra. Predstavim vas, ko pride cesarica mimo.« Ne meneč se za dvorske obrede, položi Mariji Walewski roko okoli pasu in jo potegne s seboj. Vso pot gre za mlado ženo laskav šepet Karo-lina, ki je drugače tolikanj ošabna, jo sprejme na vso moč ljubeznivo. Fouche, Talleyrand, veliki obredar Segur, avstrijski poslanik grof Metter-nich, Fontanes in Bernadotte1 se smukajo okrog novodošlice. Ta sprejema vse poklonitve sicer nekam boječe, vendar pa z dostojanstvom žene plemenitega rodu. A šele ko se ji približa višji dvor-nik Duroc, ji zaigra na ustnicah neprisiljen nasmeh. Pozna ga od dne, ko se je seznanila z Napoleonom. Ta čas se je cesarica zbrala. Na obrazu se ji spet zrcali običajna dvorska mirnost. Tako nadaljuje obhod. Jožefina z nekaj brezpomembnimi besedami ogovori Napoleonovo mater, ki na cesaričin poziv edina spet sede. Zelo pokonci se drži v svojem velikem, pozlačenem naslanjaču, čigar področnika slonita na sfingah, in s trdimi, pravilnimi črtami svojega obličja, svojim krepkim pogledom, počasnimi gibi in silnim, nemim ponosom, ki diha iz 1 Karel Bernadotte (1764—1844) maršal od L 1810. posinovljenec Karla XIII. Švedskega od L 1818. kot Karel XIV. švedski kralj; začetnik sedanje dinastije na Švedskem. vsega njenega bitja, je podobna matroni iz starega veka. Dasi ni svetska dama niti ne posebno omikana, in dasi ima precej tesno obzorje, jo vendar prirojena odličnost Svoje slabosti skriva za kamenitim mirom Resna je, kakor da bi nosila v sebi usodo Korzičanov, ki jim je mati in ki stopajo kraljem za vrat. Zraven nje sedi njena častna dama, žena generala Junota, ki jo je Napoleon kot majhen topniški stotnik ujčkal na kolenih. Odkar je postala velika gospa, se časih usodi povedati cesarju resnico. Njene srčne lastnosti na srečo ublažujejo zbodljaje nevarnega jezika. Napoleon je sam pri sebi nima rad, vendar išče njene družbe, ker ga zabava in ker je med tolikim številom novih služabnikov zvesta priča preteklosti Goslači igrajo zdaj neki Spontinijev ples. Na svoji poti se Jožefina približa skupini, pri kateri sta Pavlina in Marija Walewska. Šepet je utihnil. Pričakovanje vseh je napeto do skrajnosti Kak doživljaj pomeni to srečanje za vse te ljudi, ki se neskončno dolgočasijo! Napoleonova sestra stopi korak naprej in po zelo bežnem priklonu s prelestno nesramnostjo reče: »Na cesarjevo povelje mi je čast, da predstavim vašemu veličanstvu gospo grofico Marijo Walew-sko, svojo prijateljico.« Besedi »svojo prijateljico« je znala umetno poudariti Jožefina se ne more ubraniti, da ne bi vzdrhtela. Strogo premeri razburjeno, mlado Poljakinjo, ki zardi in se globoko prikloni Cesarica mirno čaka, da opravi Marija vse tri predpisane dvorske po-kleke, ki jih sicer vsaki prizanese. In ne da bi ji, kakor je pravilo, ponudila roko v poljub, se zadovolji s kratkim odzdravom ter de, poslužujoč se vladarskega »mikanja«: Službo dobi Beseda 1 Dtn. davek 8 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Žgalec Ba keramične specijalne peči dobi mesto 15. maja t. 1. Ponudbe z navedbo dosedanjega udejstvovanja na prejšnjih službenih mestih in curriculum vitae poslati na podružnico Jutra Maribor »od šifro »Dravska banovina Jkeramika)«. 10748-1 Prodajalko ki bi mi gospodinjila, sprejmem takoj. Prednost z nekaj kai>itala. Ponudbe na Lindič Leo, loke 1887, Trbovlje L 11099-1 Frizerko ^fvovrsrno ondulerko, sprejmem ▼ Ljubljani. — Mesto stalno. Naslov r vseh po-llovalnicah Jutra. 11134-1 Vodjo fckuSeoega in sposobnega, 2a »sa v vodovodno inštalacijo »padajoča dela, išče že ob-»toječe in dobro vpeljano podjetje. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vodna inštalacija«. 11138-1 Ključavničarskega pomočnika Hčera, veščega popravil koles in vodovoda, vestnega, kateri ima zmožnost tudi sam voditi delavnico. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Samostojen ključavničar«. 11115-1 Izložbeni arangeur modne stroke, vojaščine prost, dobi takoj mesto. Ponudbe z referencami, z zahtevki in navedbo starosti pod »Samostojen« na podružnico Jutra Maribor. 11133-1 Frizerko dobro moč, sprejme v stalno službo, salon Vreček, Ljubljana VIL Celovška 30a. 11130-1 Pletiljo na ročičnem stroju (Korbel maschine) za izdelavo tančic, sprejme tovarna v Zagrebu. Nameščenje stalno. Ponudbe z zahtevami pod »49671« na Publicitas, Zagreb. 10736-1 Solidno, izobraženo gospo t starosti 35 do 45 let. ki dobro obvlada slovenski, nemški ln po možnosti tudi hrvatski jezik, za predavanja v mestu ln po deželi ter v starosti 30 do 40 let 2 propagandistki za obiskovanje privat-nili strank Iščemo Pfcsme ne ponudbe z navedbo referenc: Reklam Rozman. Ljubljana, Praža-kova 8-1. 10905-1 Oskrbnika 1 za planinski dom Išče mo Biti mora izurjen v gostilniških poslih ln zmožen kavcije. Prednost imajo oženjenl Po audbe s potrebnimi po da tki pod »Oskrbnike na ogl. odd. Jutra. 10910-1 JANKO TIČEK IN NJFGOV OČF Frizerko starejšo moč, izurjeno v damski stroki, sprejme takoj M. Završnik, Rajhenburg. 11113-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din. Mesarski pomočnik z dežele, star 24 let, vojaščine prost, išče stalno službo pri večjem podjetju mesarske obrti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »I. D«. 11094-2 Dekle čedno, pridno in pošteno, želi službe k otrokom. Naslov ▼ vse hposlovalnicah Jutra. 11097-2 Mesarski pomočnik vajen čoka ter vsakovrstnih mesnih izdelkov, išče službe. Na željo jamči za izdelavo s kavcijo. Nastop takoj ali pozneje. Zidar Jože, Ljubljana, Lepi pot 6. 11096-2 Nadvse zanesljiva samostojna gospa trgovsko in gospodinjsko iz-obražena, z dolgoletnimi spričevali, želi zaupno mesto. Ponudbe pod »Služba v Ljubljani« na ogl. odd. Jutra, 10933-2 Vafenci(ke) i|||llllllllllllim«UIIOIIIIII!ll!lllllllllllllll!l»lllll!llll!li Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj št znesek 17 Din Kleparskega vajenca sprejmem. Naslov v vseh poslovalnciah Jutra. 11127-44 Francoščino in nemščino poučuje in pripravlja za izpite (mature); Aneta Potočnik, strok. dipl. Večletna uspešna učna praksa. Tržaška cesta 1-L 11091-4 ragocendsti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvellr, Ljubljana, Wolfova al Beseda 1 Din, da ves 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. PREPOVEDANA LJUBEZEN je novi ljubezenski roman »Družinskega tednika«. Zahtevajte ga brezplačno na ogled. »Družinski tednik«, Ljubljana, predal 345. 10722-8 Frizersko vajenko sprejme takoj Rožič Franja, Ljubljana VII, Celovška 81. 11076-44 Vuf, vutf Pes se mahoma zakadi naprej, in Džimi se hoče rešiti z obupnim skokom. Posledice so strašne! Kajti Džimi seveda potegne mizo, kamor so ga privezali, za seboj, in vsa grmada stolov se podere! Joj, joj! Glejte jih, kako padajo potnikom po glavah! Vajenec išče mesta za avto-meha-nično obrt samo v Ljubljani, Mariboru ali Celju. Star 15 let. pošten Štancar Ladislav, Loka pri Zusmu. 10786-44 Pouk Strojepisni pouk Večerni tečaj za začetnike ln izvežbance. 2 oddelka od pol 7 do 8. in od pol 8 do 9 zve čer Najmodernejša stro jepisnica na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev Vpisova nje dnevno od pol 7. do 8. zvečer šolnina najnižja Prlčetek po uka 4. maja. Tečaji 2 do 4 mesece. Christofov učni zavod Domobran ska c. 15 10912-1 Prodam Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj šf znesek 17 Din Hrastove vrtne stebre v vseh dimenzijah in vsaki količini dobavlja z vagonom ali lastnim tov. avtom Ivan Verčec, trg., Podčetrtek. 11095-6 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gostilno vzamem v najem ali na račun. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11101-17 Lokali Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lokale za trgovino ali boljšo obrt, takoj oddam v Ilirski ulici št. 15. Poizve se v pisarni, pritličje, isto-tam. 11140-19 Lokal s trafiko, v Celju, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 11132-19 Dvosob. stanovanje suho, solnčno, z vrtom, oddam 1. junija. Vipavska 8, Kolezija. 11089-21 Dve trisobni stanovanji v centru, oddam 1. avgusta. Cesta 29. oktobra , c. 6. 11129-21 Dvosob. stanovanje s predsobo in shrambo, oddam na Cesti 29. okt. (Rimska cesta) št. 23. 11110-21 2-sobno stanovanje s kabinetom, komfortno, — solnčna lega, oddam mirni stranki 1. junija r Ilirski ul. 15. Poizve se v pisarni pritličje, is to ta m. 11141-21 Frizerji! Aparat za trajno kodranje, razna oprema za salon etc. ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11126-6 Kupim Beseda 1 Din davek 3 Din za šllro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din Fotelje stole in mize za opremo pisarne, kupimo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Dod »Fotelji«. 11125-7 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din Knjižico Kmetske posojilnice za Din 150 000, prodam Ponudbe z navedbo cen«- na ogl odd. Jutra pod »150.C>0«. 11136-16 Družabnika za že vrel->p predmet, ki nudi sigurno stalno rento, iščem Sodciovame aii brez. Potreben kapital največ din 0 000 Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Absolutna sigurnost«. 11118-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Večje število parcel kompleksov posestev, gozdov, trgovskih ln pa stanovanjskih hiš ter vil, ima naprodai grad beno strokovno izobra žen posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 29. oktobra 6. Te lefon 37-33. Pooblaščen graditelj ln sodni ceni telj za nasvete brez p lačno na razpolago. 25-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. 3-sobno stanovanje oddam za avgust. — Kralja Tetra trg 8-III., desno. 11146-21 Enosob. stanovanje s k'iKnjo in pritiklinami oddam za 1. junij in 1 športni voziček prodam. — Rožna dolina, Cesta VII. 11. 10903-21 Manzardno stanovanje dveh sob in pritiklin, oddam.. Rožna dolina 111-32. 11123-21 Enosob. stanovanje oddam v pritličiu. Merosod-na ul. 1 ali Zabjak 10. 11122 '1 Udobno 4-sobno Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Manjše stanovanje tudi podstrešno, išče gospa s hčerko. Ponudbe pod »Skromno« na ogl. odd. Jutra. lllll-21a 2 sobi s kuhinjo z drugimi pritiklinami, — iščem v mestu za avgust. — Cena Din 400. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Točni plačnik 9449«. 11098-21a Dvosob. stanovanje iščem v bližini Bežigrajske šole za junij. Ponudbe na ogl. odd. Jura pod značko »Bežigrad«. 11144-21a Trisobno stanovanje v bližini Evrope ali Gospo-svetske ceste v I. ali II. nad. za avgust, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačnik«. 11142-21a Starejši zakonski par išče 3-sobno stanovanje za avgust. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11119-21a Stanovanje enosobno ali majhno dvosobno. čisto in snažno, išče mirna in snažna mlajša uradniška stranka (2 osebi) za takoi ali kasneje. Ponudbe z navedbo najemnine na ogl. odd. Jutra pod šfbro »Plačam evn. tri mesece v naprej«. 11112-21a Čisto stanovanje 3 sob. kabineta, kopalnice, shrambe m pritiklin, iščem za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »J. S. 1000« 11092-21a 2-sobno stanovanje blizu centra, s kopalnico, za avgust, išče mirna stranka brez o trni-