Štev. 26.
V Ljubljani, 1. julija 1910.
L. leto.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo I avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Vse cenjene naročnike z zaostalo naročnino vljudno prosimo, da jo blagovolijo poravnati pričetkom julija. Komur ni možno utrpeti vsega zastanka naenkrat, naj ga poravna vsaj v mesečnih obrokih. Z ogromnimi stroški vzdrževan list se ne more pošiljati na vero, zato se z 28. številko ustavi list vsem stanovsko zavest in dolžnost pre-zirajočim naročnikom.
Upravni štvo.
Nova žrtev klerikalno-vladne strahovlade!
Tovariš Anton Gfrmck je prestavljen iz Komende v Krašnjo. Tako je zopet padla nova žrtev! — Baron Schwarz in dr. Lampe naravnost netita revolucijo. Pa bosta tudi odgovarjala za svoja dejanja!
Zborovanje za prisilno vzgojo in oskrbo.
Dne 13. in 14. junija t. 1. je zborovalo v deželnem dvorcu v Ljubljani društvo za prisilno vzgojo in oskrbo. Tega zborovanja so se udeležili zastopniki skoro vseh avstrijskih kronovin.
Pozdravili so ta zbor deželni predsednik, za deželni odbor dr. Lampe, za mestni zastop dr. Tavčar itd.
Društvo je še mlado in je imelo dohodkov 1304 K, stroškov pa 1042 K,
Prispevale so dežele: Šlezija 100 K. Nižja Avstrija 50 K, Moravska 40 K, Štajerska 30 K, Kranjska 20 K.
Poročali so: Anton Markovich iz Gradca o „Novem načrtu kazenskega zakona", Julij Fischer iz Kopra o „M o -ralni podpori društev za oskrbovanje kaznjencev od strani države", dr. Fr. Huber z Dunaja o „O skrbstvenem delovanju dežele Nižje Avstrije", kjer je izdala dežela za oskrbstvo nenormalno razvitega otroka 1,823.942 K, za oskrbo nenormalno razvitega otroka 1,279.538 K, za zdravstvo 6,020,795 K, za socialno pomoč pa 12,961.425 K. Škoda, da ni povedal, koliko je normalno razvitih otrok, koliko pa nenormalno! Isti gospod je tudi poročal „O delavskih kolonijah". Hranilnični duhovnik Schubert iz Korneuburga je govoril o „Soli in mladinskem oskrbovanju". To poročilo je bilo dež. odborniku dr. Lampetu tako všeč, da je priporočal objaviti ga in razdeliti posebno med učitelje. Nadalje je predaval deželni svetnik dr. Edvard Krodemansch iz Gradca o „Ciganih v prisilnih delavnicah". Trdil je, da se cigana ne da vzgojiti in poboljšati. Cigan ostane cigan. Potem je govoril kaznilnični duhovnik Karel Kranner iz Eggenburga, da se morajo otroci z ljubeznijo in usmiljenjem vzgajati. Končno je govoril še ravnatelj Hubert
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Vock iz Korneuburga o „Disciplinarnih kaznih v kaznilnicah".
Udeležniki kongresa so si ogledali razne zavode za mladino in jih hvalili. Končno jih je pa ljubljanski župan Ivan Hribar tudi povabil na večerjo v hotel Tivoli, kjer se je izrekla marsikatera napitnica.
Na tem kongresu so praktični možje podali jako veliko lepih navodil za vzgojo izprijene mladine. Vsekako je bil to shod odličnih praktikov, ki iščejo potov, po katerih bi rešili dokaj mladih bitij popolnega propada.
Znano je pa in važneje je, da je najprej treba mladino varovati propada, potem pa je tudi treba mladino, ki je vkljub skrbni vzgoji vendarle zašla na kriva pota, voditi nazaj med — ljudi. Koliko je tu uspehov, je pokazalo predavanje o ciganih. Cigan ostane cigan. Kultura in dosledna vzgoja iztrebi prirojena huda nagnjenja navadno šele v več rodovih. Treba je torej ravno kulture in vzgoje od mladih nog.
Zato smo pa pri tem sestanku pogrešali referata o vplivu moderne šolena ljudstvo. Iz sodnih aktov bi se dalo o tem marsikaj dokazati. Omenjamo le poboje v naši deželi. Poznamo kraje, kjer brez boja ni minula skoraj nobena nedelja. A prišel je v kraj učitelj, ki je z ljubeznijo, a tudi z resnostjo nastopil v šoli in zunaj nje proti tej razvadi in to s takim uspehom, da so v nekaj letih gospodje v mestu za njim kazali, češ, ta nam je vse komisije cdjedel.. Zopet drugod je za svoj poklic vneti učitelj notorične pretepače privedel na pravo pot. In to se ni zgodilo v dveh, treh krajih, nego v jako mnogih. Taki uspehi dobrih učiteljev se sicer ne dajo izraziti v statističnih podatkih, ker so uspehi notranji, kakor uspehi pouka o krščanskem nauku, kakor je prav dobro trdil na shodu K. Kranner, a trdi se lahko, da so dandanes poboji primeroma jako redki in bi se dali skoro docela odpraviti, ako bi pristojne oblasti učitelje resno podpirale. Žal, da pa tudi v tem oziru nesrečna politika slabo vpliva po vsej deželi. Šola veliko dobrega lahko stori pri mladini. In pravo načelo mora biti to, da se v prvi vrsti varuje normalni otrok. In šele, če je postal nenormalen, se ga spravlja nazaj na pravo pot. Toda kako naj lačen učitelj z veseljem dela? Kako naj obre-kovan učitelj pridobi starše za skupno vzgojno delo?
Kako naj moralno in materialno zasužnjen učitelj vzreja značajne, plemenite ljudi? Ein Lump, der mehr gibt als er hat!
Strokovnjaki na vseh koncih in krajih poudarjajo, kako velikega pomena za vzgojo mladine so roditeljski sestanki z učitelji. Pri nas pa se ravno značajne učitelje ljudstvu omrzuje in preganja. Zato rečemo, da je največji sovražnik ljudstvu tisti, ki učitelje opravlja in obrekuje.
Dajte učiteljem postave, katerih se morajo držati, a ne zahtevajte od njih hlapče-vanja! Postavite jih ven iz tiste dnevne politike in dajte jim dovolj kruha, potem boste pa videli, kaj vse vam bodo storili v prid naroda. To je najnujnejše socialno delo današnjih dni g. dr. Krek! Zato pa, gospodje, ki ste imeli toliko srca in
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
lepih besedi za nenormalno mladino, pomislite, da bo toliko manj nenormalnih ljudi, kolikor bolj se bo skrbelo za dobro vzgojo normalnih. To misel propagirajte, to misel popularizirajte in doživeli boste krasne uspehe. Dokler pa tega ne storite, je vse vaše človekoljubno govorjenja — sama beseda. Od samo dobrih besedi se pa nihče ne zredi — tudi narod ne!
Morituri vos salutant!
(Z ozirom na zadnje pojave od vseh strani naše javnosti do učiteljstva)
Socialne razmere med učiteljstvom samim in učiteljstva do naše oficialne javnosti so se posebno v zadnjem času temeljito izpremenile in se še izpreminjajo. Kdor meni, da so to nenaravni pojavi, ta se temeljito moti. Vrši se povsem naraven proces, in tudi onemu, ki bi se upal trditi, da bo ta proces škodoval našemu stanu, lahko z mirno vestjo rečemo, da bo ta proces v korist našemu stanu in da bo ravno ta proces oni veliki mejnik, ki bo ločil dosedanje generacije učiteljstva od bodočih.
Ta procesje boj za svobo do in boj za ugled učiteljskega stanu! Že nekoč si je učiteljstvo želelo več pozornosti in dejanske pomoči od naše oficialne javnosti. Ni je dobilo, in bilo je učiteljstvo grdo izkoriščano in varano od politi-ških strank in njih voditeljev. Ta zgodovinski fakt ostane v zgodovini bojev učiteljstva, in sedanja mlajša generacija naj si ga dobro zapomni, ker se bo treba še marsi-katerikrat spominjati nanj, da se ne damo za-resti in ne krenemo s sedanje edino prave začrtane poti.
Mi smo stan, ki je zmožen voditi podrobno kulturno delo v narodu, ki je voljan podpirati onega, ki hoče delati dobro za narod, a nismo stan, ki se da podkupiti raznim narodnim demagogom. To načelo naj si zapomni mlajša generacija! Da pa smemo zahtevati od naroda pri tem tudi svoj eksistenčni minimum, to se samo po sebi razume, nikdar pa, da bi si prisvajali voditelji naroda pravico, da smatrajo ta minimum kot dobroto ali celo kot plačilo za našo podporo. Hočemo, ker je tako pravično!
In v tem oziru se je pri našem stanovskem postopanju v taktiki grešilo. Obrnilo pa se je ravno v zadnjem času na bolje in to je ono, kar nas napravlja trdne in kar bo koristilo našemu stanu. Ne zaradi tega, ker je napredna stranka izgubila moč, ampak zaradi tega, ker je ona napram učiteljskem stanu grešila, se je izvršila ona izjava na zadnjem učiteljskem shodu v Ljubljani. In kdor meni, da je bil to le izbruh volilnega boja za kandidate v Ljubljani, ta se tudi temeljito moti, ker je bil to le končni akt k mnogim pogre-škom napredne stranke napram učiteljstvu.
In akademična mladina, ki je tedaj proučevala naš stan, je pisala po zborovanju „Zaveze" v Postojni 1. 1904. sledeče: „I d e-jo samopomoči, kije tako močno vzklila v učiteljskih organizacijah, nam je pa tudi jasen dokaz, da vzlic vsem trditvamuči-teljstvovbojuzasvoje (a tudi za narodne ne! Op. uredn.) interese vendar ni našlo v vodilnih kro-
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160.
Reklamacije so proste poštnine.
gih naroda zadostne opore, in da tudi ostala inteligenci j a ne sodeluje z njim v toliki meri, kakor to čujemo v navdušenih, premnogokrat od politiških interesov diktiranih govorih.1)
Torej prvo spoznanje je tu, a nikakor naj ne bo to povod, da se prične učiteljstvo zopet zanašati na politiške stranke. Popolna osamosvojitev naše stanovske organizacije, samopomoč in samoobramba je še vedno naše geslo. Nikakega zanašanja! Ne blagodišeče kadilo in kadilnica naj privabi našo oficialno javnost do nas, temveč opozicija na stvarni podlagi naj jo prisili do nas. Naše delo naj jo priklene do nas I
In to se je zgodilo ! Kar nismo mogli doseči nekoč, to je doseglo napredno učiteljstvo (napredno — ne liberalno, kakor to domnevajo razni Slomškarji, ki smatrajo pojm naprednosti identičnim z liberalizmom) danes in to s svojim samostojnim, možatim nastopom in bi storilo to še v višji meri, če bi razpolagalo z zadostnimi sredstvi — zmajalo je namreč oficialno javnost, da se je pričela zanimati tudi za učiteljska vprašanja.
Kdor ni razumel koraka, ki ga so storili voditelji učiteljstva z izjavo na shodu v „Mestnem domu" v Ljubljani, ta ga lahko razvidi in razume danes! Da ni to škodovalo, se kaže v tem, da so se napredni poslanci pričeli z vso vnemo in itenzivnostjo zavzemati za učiteljske interese. Drugi fakt je ta, da se je napredno časopisje tudi sedaj pričelo bolj baviti z našimi težnjami in vnemati širšo javnost zanje. Skoro neodpustljivo je, da ni tvorilo že prej napredno časopisje proti uteži klerikalnemu hujskanju po časopisih z ozirom na naš stan. Le napredno kmetiško glasilo naj bi v tem oziru zavzemalo še odločnejše stališče in posvečalo še več pozornosti hujskanju klerikalnega časopisja zoper učiteljski stan in posameznika.
Le s trdnim in značajnim učiteljstvom postane trden narod, in zavedajte se tega, da je sedanji boj za učiteljstvo boj za narod !
A bolj od pojava v buržoaziji nas je razveselil pojav v proletariatu. „ITa smrt obsojeni vas pozdravljajo !« Da se je zavzelo delavstvo za učiteljstvo, to nam je zapisati kot še veselejši pojav od prejšnjega.
Nismo sami, zato se nam ni bati! Z nami je delavstvo, ono delavstvo, ki je vajeno bede, ki je vajeno boja in ki je zatirano in izkoriščano, kakor smo to i mi, zato pojmi naše gorje in se hoče boriti z nami. Ne samo s tiskom, tudi z besedo se je začelo zavzemati za učiteljstvo.?)
Na shodih — to je prava pot! če se hujska po shodih zoper učiteljstvo, je dolžnost nam prijaznih strank, da se nas na shodih brani. Masa naj zve, kako se proizvaja dr. Šušteršičevo geslo, ki ga je izrekel na shodu
') Omladina.
2) „Kdeči Prapor" je prinesel r svoji 73. štev. ponatisk našega članka „Anarhija". S tem imamo zopet zaznamovati pojav, da nismo sami, temveč je z nami tudi naše delavstvo, pripravljeno boriti se za interese šolstva in pravo našega stanu. — Zavest, da vse spoznava, da nima naš stan samih izdajic, nam daje novo moč, da vztrajamo trdno v boju za resnico, pravico in čast, ki nam jo drugi kradejo.
Uredn.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
v Škofji Loki: „Učiteljatvu je treba kosti nu-merirat!" Ona naj zve nemoralnosti, ki se proizvajajo nad učiteljstvom v živi besedi, da ji bodo ostala jasno v spominu in bo zaupalo tedaj učiteljstvu, ko bo potreba izreči odločilno besedo in obsodbo nad našimi zatiralci.
Tega postopanja do sedaj ni bilo in mi smo ga pogrešali, žalilo nas je to mnogokrat, a bili smo obzirni. Mogoče preobzirni in se je to nad nami samimi maščevalo. Naše vrste 60 se otresle gnilobe in kar je bilo na-gnitega, je šlo tja, kamor spada. Ta proces je bil potreben, ker mi potrebujemo za novo dobo, ki se nam odpira, čistih vrst in svežih moči. Bekli smo že nekoč, da mi ne potrebujemo vnanjih preobratov, temveč notranjih preobratov, to je evolucije v srcih in mislih učiteljstva, in ta se vrši ravno sedaj v dobi presekucije. Ta notranji preporod nam pa ustvari mož, na katere se bomo lahko zanašali tudi z največjimi zahtevami. Zatorej bomo vestno motrili svoje vrste, šteli značaje, da se nam pozneje zopet ne vrinejo škodljivci v naše vrste. če se pa vrste naših nasprotnikov zadovoljujejo z vnanjimi, navideznimi prevrati, je to njih skrb, mi zase poudarjamo, da bomo od sedaj naprej odločno zavračali vsak tak element, ker postanejo ravno ti elementi v kritičnih trenutkih najnevarnejši.
S temi besedami se obračamo posebno de mlajšega učiteljstva, da se pripravi na novo dobo in delo, ki nas čaka. Iz sedanjih perspektiv je razvidno, da ne bomo korakali sami, temveč bomo našli opore v močnem delu našega naroda, vendar se moramo r prvi vrsti zanašati le nase in v samopomoč. Naša podlaga je napredna, a ukleniti se politiškim strankam ne bomo dali. Po sedanji dobi šele napoči dan, ko bo učiteljstvo dobojevalo boj za svobodo in ugled svojega stanu.
Čo bodo voditelji javnega mnenja z nami, bomo mi z njimi, če ne, bomo bojevali boj sami dalje, čeprav „na smrt obsojeni" vemo, da napoči tudi nam dan vstajenja!
Ne bo učakal klerikalizem dneva, da bi se vse slovensko učiteljstvo valjalo pred dr. Šušteršičem v blatu in da bi kot sužnji nekoč Cezarju klicalo: „Slava ti imperator, umirajoči te pozdravljajo 1" Zakaj mi predobro pojmimo besede, ki so izšle iz ust istega moža: „Šola je prokletstvo za ljudstvo!" In pretočno se zavedamo svojega poklica 1
| f Josip Klobučar |
iz Zagreba nam je došla žalostna vest, da je tainkaj preminul naš vrli prijatelj in tovariš Josip Klobučar, ki se je še udeležil „Zavezine" skupščine v Radovljici.
Hrvaškemu naprednemu učiteljstvu, ki mu je služil blagopok. Klobučar z vsem srcem, naše iskreuo sožalje ob prebridki izgubi!
Značajnemu možu in iskrenemu prijatelju ostani neminljiv spomin tudi v vrstah sloveuskega učiteljstva !
Taki sol
V težkih časih živi Kranjsko učiteljstvo. Kdor se za te žalostne razmere 1« količkaj zanima, mora občudovati žilavost tistega učiteljstva, ki je vkljub vnemu terorizmu in korupciji ostalo značajno in je kot tako raiše vztrajalo pri orsenjakn, nego se nepošteno priplazilo do kolača. Zak»j v trdni zavesti, da pošteno delo z»* I ti ž i poštenega kruli a, nismo hoteli ukloniti kolen in se s suženjsko tremo drsati k plačilu, dot ro vedoč da nam ne gre iz milosti, marveč da j« krvavo zasluženo in d» nam gre po vsej pravici. — Dajte cesarju, kar j* cesarj^v-ga in Bogu, kar je božiega — dajte vsakemu svoje, to je geslo polten iak«» v!
Strašen, obupen je fo ta velikovečni boi ta izboljšanje našega ifinotn-gii «tanj». Fovsod. kamor smo potrkali mi imtn *rjrii v obraz koš obliub, a vtorilo «e ni n>kdi> mč v tem oiiru Ni čudno, da se le >*čela <Vt ti naša armada da so se vzdignili iz ni»- u-koM cepali p<> vr-ti v sovražni tabor. 0"ial y nas i« tn p ne-U8trašeuih, ki nam je n» r/.t> <> življenje ali smer.
Taka je perspektiva našega položaja že izdaleč — a še mnogo obupnejša je, kdor jo študira v konturah: „Slovenec že mori Slovenca brata!!!
Bes, velikodušni bmo. Mirno prebolevamo udarce svojih zaslepljenih, prodanih bratov, brez togote poslušamo njihove sirove psovke... „Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!"
Dolgo dobo smo se naslanjali na tuje rame in naposled smo se preverili, da nam je iskati zmage le v samopomoči in nikjer drugje. Pustili smo se izkoriščati na vsakojake načine, a danes nečemo biti več hlapci svojega plačila, nečemo biti več prosjaki — ampak zahtevati moramo, kar smo že davno zaslužili. Naša zahteva pa bodi odločna, neupogljiva, neumak-Ijiva niti za ped, zakaj le tako pridemo do tega, kar je našel
Kdo nam more zanikati potrebo temeljitega izboljšanja našega gmotnega stališča? Kdor bi se to drznil, nima srca ne duše in ne zasluži, da se ga prišteva članom človeške družbe! Ali ni zadosti žalostno, da ima pri nas vsak hlapec, ki še morda za silo nežna brati in pisati, danes gmotno s tališče dosti boljše od učitelja izobraženca, ki je vendar pretrgal nekaj hlač po srednješolskih klopeh, ki ima v žepu državno zrelostno izpričevalo in katerega posel se sme prištevati najnapomejšiml Ali nam morete pokazati v dvajsetem stoletju večjo korupcijo? — Ko bi bilo po meri našega sedanjega plačila, bi morali hoditi po cesti s svojimi družinami vred razcapani in sestradani, da bi nam bilo videti skozi kosti.
Prva skrb vsakemu človeku je njegov obstanek. Zanj se je treba boriti v prvi vrsti. Tako krvave borbe za obstoj pa nima menda noben individij pod nebeškim solncem nego baš značajno krajnsko učiteljstvo. Iz šole k posebnim uram, v posojilnice, občinske pisarne, k orglam in k podobnim stranskim opravkom se zatekaj — ako je na razpolago — še srečal ti uboga para, če nečeš poginiti na cesti z ženo in otroki nag, bolan in sestradan! Zakon pa je seveda prav lepo zapisan: Dajte učiteljem, da bodo s svojimi družinami živeli času in kraju primerno lahko brez strauskih opravil. — Tako je pisano — a udejstviti neČe nihče tega. To je umazana ironija!
Toda kaj je treba več ponavljati take in enake jeremijade, saj vidimo vendar prejasno, kako je: Vero so oblekli v politiški plašč, pravico so skrili, postavo so našemili z masko sleparstva in ironije, poleg pa so postali slepi in gluhi za vse, kar jim blagodejno ne spolzne v obsežno bisago.
Taki so naši kruhorezci. Toda Bog jim blagoslovi, nismo jim zavidni; da, še več jim privoščimo, samo nam naj dajo, kar je našega! Zato nam gre in za nič drugega!
Zgodovina vseh časov je priča, da je v slogi moč in zmaga, v neslogi pogin Mi smo bili v tem pogledu že apriori za prvo, in ideal za slogo nas je vodil do danes. „Najjasneje je pokazala to stremljenje „Zaveza", ko je razposlala na vsa šolska vodstva „Vprašalne pole komiteja za reformo ljudske šole." Kdor je stavljena vprašanja prečital, je lahko izprevidel, da je stvar eminentne važnosti za vse slovensko I j u dskošolsko učiteljstvo, „poleg pa strogo objektivna. To idejo „Zaveze" je moral po pametui sodbi pozdraviti vsak slovenski učitelj brez razlike mišljenja. zakaj docela jasno je. da gre za celokupni blagor. Kdo bi mogel biti „Zavezi" dovolj hvaležen za ta njen trudapoln korak iu za ogromno, mučno delo. ki jo še čaka!
Niti od daleč nam ni prišlo na misel, da bi se našel kdo med slovenskim učiteljstvom, ki bi zaluČil „Zavezi" za to njeno požrtvovalnost pesek v oči —In vendar se je to zgodilol —V „Sloveucu" se je oglasil pred-pretečeno «redo skrajno zaslepljen iu zagrizen f-lovek — slovenski učitelj I — ki se je drznil pljuniti svojim bratom v obraz. Fregn 118110 8« nam vidi, da bi citirali na tein mestu njegovo skrajno hudobno b ujskarijo!
Taki so torei! Celo lastne koristi teptajo; to je gotovo višek zaslepljenja!
„Kärnten den Deutschen!"
Ob priliki, ko so se razposlale vprašalne pole komiteja za reformo ljudske šole, je došlo največ vprašalnih pol nazaj iz u t r a k v i s t i -čnih šol s Koroškega. Na njih je bilo vse polno neslanih, naravnost žaljivih opazk. Tako n. pr. je pošta vračala pisma zato, ker je bilo na njih slovensko ime kraja, s pri-pomnjo „Existiert nicht!" *)
Najznačilnejše je pa pismo iz Zilske Bistrice, v katero je učitelj u t r a k v i • stične šole, prepojen z nemško-narodnim šovinizmom, zapisal: „Kärnten den Deutschenl" Ta izjava je značilna, ker je iz nje razvidno, kake (t. j. najzagrizenejše) učitelje se nastavlja na Koroškem na utrakvistične šole, da potuj-čujejo našo deco, da jo prepajajo z janičarskim duhom. Kako naj tak učitelj nudi naši slovenski deci pouk, ki odgovarja členu XIX. drž. osnovnega zakona, po katerem imajo vsi avstrijski narodi nedotakljivo pravico, iiomikati se v svojem jeziku.
Proč z utrakvističnimi šolami, to naj bo geslo naših poslancev v boju za jezikovno vprašanje v Avstriji, ker te šole so Slovencem le pesek v oči in služijo le v germanizatorične namene! člen XIX. mora postati jasen, in to Dajbolj v šolskem oziru, ker drugače nam ravno na ta način požro na Koroškem s pomočjo utrakvističnih šol, kjer nastavljajo učitelje, s pomočjo katerih uveljavljajo zgoraj označeno geslo — nad 100.000 Slovencev. Ce našim Kočevarjem ni potreba dvojezičnih šol, ki prebivajo na popolnoma slovenskem ozemlju, je dolžnost avstrijske vlade, da preskrbi tudi koroškim Slovencem šol, s podporo katerih se bodo s pomočjo lastnega denarja in na lastni zemlji lahko izobraževali v materinščini. Ža-lostno za Avstrijo, da še do danes noče pri-poznati pravega pogoja kulturnega napredka in še ni uveljavila načela velikega pedagoga Komenskega, ki je dejal, da je prvi pogoj uspešnemu pouku — materinščina. Pač ni bila Avstrija vredna velikega reformatorja šolstva in ni zaslužila, da bi bila deležua njegovih dobrot 1
Ta karakterističen slučaj pa naj služi našim poslancem kot nov argument, da povedo naši vladi, kaj je pravzaprav člen XIX. drž. osnovnega zakona in kako se ga rešuje. Iz-vajajmo konsekvence, ker bolje je, da častno pademo v boju, kakor da bi nečastno poginili!
Dekliški pouk na višjih učnih zavodih.
Deputacija zveze avstrijskih ženskih društev je bila dne 21. pret. mes. pri naučnem ministru Stlirgkhu, kjer je protestirala proti odloku naučnega ministrstva z dne 27. februarja, s katerim se znatno otežuje dosedanji pouk deklic na deških gimnazijah in realkah. Ministrstvo je namreč izdalo naredbo, da smejo deklice obiskovati srednje šole samo v takih krajih, kjer ni kake višje dekliške šole, in še tam lev gotovem razmerju z dečki, namreč 5 °/o-
Grof Sturgkh je odgovoril, da bo sklical jpseni enketo, na kateri se bo razpravljalo, kako naj se omogoči deklicam pouk na višjih šolah. — Same enkete, da ne pridemo od njih nikamor naprej I
■MMHaMaMMMiMMMI
Šola novega tipa.
Že davno obstojajo na Nemškem posebne šole za manj nadarjene učence, sedaj so pa poizkušali v Berlinu z uvedenjem posebne šole za izredno nadarjene dijake. Svrha tej šoli pa bi bila, da zamorejo izredno nadarjeni dijaki s pomočjo te posebne šole izvršiti srednje šole v krajšem času, nego se to normalno dogaja. Prvi razred take šole otvorijo v začetku bodočega šolskega leta.
Uravnava učiteljskih plač na Hrvaškem.
Enketa sklicana zaradi tega vprašanja, nadaljuje svoja posvetovanja. Predlog naučnega oddelka, da bi se učiteljem dovolili vzgojni prispevki in dvostroke doklade, je enketa odklonila, dočim je sprejet predlog poslanca Bojca, da se vsem učiteljem zviša temeljna
*) V tem bo koroški n&cionalci podobni našim Slomškarjem t	Opom. U r • d.
plača. Troški bi bili v obeh slučajih enaki. Sedaj izdela hrvaška vlada načrt, ki bo na jesen predložen saboru, tako da bo povišanje plač moglo stopiti v veljavo z dnem 1. januarja 1911.
Hrvaškim tovarišem želimo mnogo uspeha v boju za kruh !
Pozabljena §§ na Kranjskem!
§JJJJ (Drž. zak, št. 62.) Najmanjše prejemke, izpod katerih ne sme nobena šolska občina iti na nižje, je odmeriti tako, da učitelji niso primorani truditi se s postranskimi opravili, ampak da lahko svojo moč na svoj poklic obračajo, in da je učiteljem še tudi mogoče svojo r o d o v i n o živiti primerno okolnostim dotičnega kraja.
Da se učiteljem za časa in do dobrega daje, kar jim gre, za to skrbč In o tem do-ločujejo šolska oblastra.
§C (Dež. zak. št. 21.) V vsakem šolskem okraju je napraviti najmanj eno meščansko šolo.
Vlado, ki je svoj čas telegrafično za-ukazala ustanovitev nemške mestne šole v Ljubljani, prosi kranjsko učiteljstvo za izvršitev gornjih §§!
Iz naše organizacije.
Skupne zadere.
Jubllejska samopomoč. Odborova seja bo v torek, dne 5. julija ob 3. uri popoldne na Igu. Zaostale prosim, da poravnajo svoja plačila, da ne bo izkazovati dolgov.
Predsednik.
Iz Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev. Delegate so dalje pri-avila sledeča Zavezina društva:
III.	Goriško učiteljsko društvo:
6.	Ignacij Križman, nadučitelj v Dorn-bergu;
7.	Pavel Plesničar, nadučitelj y Ajdovščini ;
8.	Alojzij Verč, nadučitelj v Kanalu;
9.	Budolf Vižintin, nadučitelj v,Benčah;
10.	Jakob Bojic, učitelj v Gradišču,
11.	Budolf Žnidarčič, učitelj v Dorn-bergu;
12.	Amalija Jelšek, učiteljica v Dorn-
bergu.
IV.	Sežansko učiteljsko društvo:
13.	Anton Berginec, šolski ravnatelj t Sežani;
14.	Alojzij Hreščak; učitelj v Lokvi;
15.	Caharija Silvester, uč.t'lj v Povirju;
16.	Balbina Eppich, učiteljica v Divači.
V.	Učiteljsko društvo za Trst in okolico v Trstu:
17.	Emil Pakiž, šol. voditelj v Križu;
18.	Ferdo Stare, šolski voditelj v Bar-kovljah;
19.	Martin Furlan, učitelj na Proseku;
20.	Alojzij Bukavec, učitelj na Proseku;
21.	Anton Grmek, učitelj na Vrdeli;
22.	Ana Schreiner, učiteljica v Bar-kovljah;
23.	Iva Sabadin, učiteljica na Vrdeli.
VI.	Učiteljsko društvo za šolski okraj Budolfovo:
24.	Marija Clarici, nadučiteljica v Bu-dolfovem;
25.	Adela Turk, učiteljica v Budol-fovem;
26.	Fran Dular, nadučitelj v Valti vasi;
27.	Viljem Gebauer, nadučitelj v Šmi-helu pri Budolfovem.
Prosimo, da še druga Zavezina društva prijavijo delegate, da jih objavimo v prihodnji številki „Učit. Tov."
Za glavno zborovanje se je dalje eglasila tema: „Narodno obrambno delo slovenskega učiteljstva."
Vodstvo Zaveze:
L. Jelene
predi ednik.
Kranjsko.
Učiteljsko društvo za šolski okraj litijski ima svoj občni zbor dne 10. julija t. 1. v Šmatnem pri Litiji ob dveh popoldne s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev zborovanja po predsedniku.
2.	Predavanje o varstvu otrok. Govori gospod svetnik Milčinski.
3.	Zastopnika učiteljstva poročata o zastopstvu učiteljstva v c. kr. okrajnem šolskem svetu.
4.	Poročilo tov. blagajničarke.
5.	Volitev pregledovalcev računa.
6.	Volitev novega društvenega odbora ter delegatov k „Zavezinemu" zborovanju v Budolfovem.
7.	Posvetovanje o prihodnjem društvenem zborovanju in prijava onih društvenikov in društvenic, ki bi bili voljni pri bodočem zborovanju poročati.
K obilni udeležbi vljudno vabi društveni
odbor.
Učiteljsko društvo za novomeški
okraj je zborovalo dne 23. rožnika v Novem mestu. Zbrali smo se bili v lepem številu k prav res neprisiljenemu prijateljskemu sestanku, ki je pričal o lepi slogi, kolegialnosti in stanovski zavesti v našem okraju.
Glavna točka dnevnega reda je bil razgovor o predpripravah za „Zavezino" zborovanje. Izvolil se je pripravljalni odbor ki bo preskrbel vse potrebno. Določili smo tudi delegate.
Predlog, da pristopi društvo k obrambnemu skladu z enim kamenom, je bil soglasno sprejet.
Zborovanja se niso udeležili „hlapci", ki jih je pa v našem okraju prav pičlo število. Gotovo se bo verodostojni „Slovenec" zaletel po načinu pariških apašev — toute vérité n'est pas bonne à dire — tudi v to poročilo kakor v ono iz ljubljanske okolice. Mi postajamo pač le važen faktor, ki se je povzpel celo do časti, da mu je častitljivi „Slovenec" posvetil in odprl kar novo rubriko.
To je bilo že drugo zborovanje v teku poldrugega meseca. Prvo zborovanje je počastil s svojim obiskom tudi g. dež. šol. nadzornik Leveč, kar se zadnjič pomotoma ni omenilo.
Slovensko učiteljsko društvo kočevskega okraja je zborovalo 2. junija v Bibnici. Dasi so šole v našem okraju dokaj raztresene, vendar se je udeležilo občnega zbora 18 tovarišev in tovarišic. Tovariš Št. Tomšič je kot predsednik pozdravil navzoče ter z zadovoljstvom poudarjal, da ni pričakoval tako lepe udeležbe. Nato je podal besedo tov. Gr-čarju, ki je prav zanimivo obdelaval temo „Kulturna naloga naše šole z ozirom na socialen razvoj današnje dobe". Tovariš se je moral mnogo baviti, ker je tako temeljito predaval o socializmu in njegovem razvoju. Zal, da za predavanje ni bilo dosti časa. in je predavatelj moral snov o kulturni nalogi naše šole precej skrčiti. Vsekako pa zasluži vse priznanje. Tov. Betriani je poročal o društvenem računu, ki izkazuje 35 K 74 h gotovine. — Kot „Za-vezina delegata sta bila izvoljena Betriani in Štefančič, kot namestnik pa K. Fink. Sprejel se je dalje predlog tov. Vrbiča: članarina in naročnina za „Tovariša" naj se pošilja v mesečnih obrokih naravnost blagajniku (ne več hranilnici u k.). Še le ta bo vlagal prejet« zneske v hranilnico. Tako bo kontrola lažja. Tov. Štefančič nasvetuje, da si učiteljski zbor vsake šole določi člana, ki bi pobiral ves stanovski davek svojih kolegov ter ga pošiljal blagajniku. Tudi to je bilo sprejeto. Za tem sta bili izvoljeni kot računski preglednici tova-rišici P. Tomšičeva in Kraševec. Končno se je vršila volitev odbora. Na predlog tov. Grčarja je bil soglasno izvoljen stari odbor. Ker se je tov. Tomšič zaradi bolehavosti odrfkel predsedstvu, se je odbor sestavil tako: Štefan-č i č načelnik, Blahna namestnica, Betriani blagajnik, Zupančič tajnik, Št. Tomšič odbornik.	—an—
Štajersko.
Učiteljsko društvo za polltiški okraj Ljutomer vabi k zborovanju, ki se vrši v četrtek, dne 7. julija 1910, v K r i i e v c i h po sledečem vzporedu:
1.	Zapisnik.
2.	Dopisi.
3.	Konferenčna vprašanja, posebno razgovor o reviziji učnih načrtov.
4.	Volitev delegatov za „Zavezo".
5.	Važni predlogi za uradno konferenco.
4. Slučajnosti,
Prosi se za polnoštevilni poset.
Odbor.
Učiteljsko društvo za ormoški okraj
zboruje dne 7. julija t. 1. pri Sv. Miklavžu v šolskih prostorih po sledečem vzporedu :
1.	Zapisnik zadnjega zborovanja.
2.	Društvena poročila in dopisi.
3.	Bazgovor o letošnjih konferenčnih vprašanjih.
4.	Volitev delegatov za Zavezino XXII. glavno skupščino dne 6. in 7. avgusta t. 1. v Budolfovem.
5.	Slučajnosti.
Na mnogobrojno udeležbo vabi
odbor.
Zaradi obeda se je oglasiti vsaj do 5. julija pri tovarišu Drag. Pinteriču, učitelju pri Sv. Miklavžu.
Učiteljsko društvo za celjski okraj zboruje v nedeljo dne 3. julija t. 1. ob 11. uri v okoliški šoli v Celju. Volijo se odposlanci k letošnji glavni skupščini „Zaveze" Na dnevnem redu so med drugim važne društvene zadeve in važni predlogi ter predavanje o naši stanovski gospodarski organizaciji. Zaradi važnosti točk, ki so na dnevnem redu in ker je to zborovanje zadnje pred sklepom šolskega leta, pričakujemo polno-
številne udeležbe. Kdor pa bi vendarle utegnil biti zadržan, naj blagovoli vposlati m al prispevek v društveno blagajnico. Za odbor: Franc B r i n ar , t. č. predsednik.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani,
registrovana zadruga x omejenim jamstvom.
Promet do konca junija K 155.703*89.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
'Uradne ure: Vsak četrtek od 7,2.—:Vi8. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Srednješolski vestnik.
** Novi učni knjigi. Ministrstvo je odobrilo učno knjigo: Macher Iv., Botanika za višje razrede srednjih šol. Cena 4 K 50 v. — Nadalje je ministrstvo odobrilo učno knjigo: Matek BI., Geometrija za IV. in V. gimnazijski razred. Izpopolnil Josip Mazi. Cena 2 K 70 v, vezani 3 K 30 v.
Književnost in umetnost.
Matica Slovenska prosi vse poverjenike in člane, ki še niso poslali članarine za 1. 1909., naj to store čimprej. Med knjigami za 1. 1909. se nahaja obširni „Bleiweisov Zbornik", „Koroška" z natančnim jezikovnim zemljevidom te dežele, „Stanko Vraz", prevod iz ruščine „Onje-gin" itd. — Za 1. 1910. izide med drugim obsežna knjiga g. dr. B. Vošnjaka „Ustava in uprava Napoleonove Ilirije", „Koroška", II. del, prevod slovitega češkega romana „Jan Marija Plojhar" itd. Članarina je 4 K.
Politiški pregled.
*	Rubež na plače in penzije. Državni zbor je sklenil zakon, s katerim se poviša eksistenčni minimum, to je znesek plač in pokojnin uradnikov, ki ga ni mogoče zarubiti. Dosedaj je bil tozadevni znesek 1600 kron na leto za aktivne uradnike in 1000 kron za penzioniste, vdove in sirote. Po novem zakonu je ta znesek povišan na 2000 kron za uradnike in na 1200 kron za penzioniste, vdove in sirote. Po novem zakonu je možno torej zarubiti pri dohodkih, ki izvirajo iz aktivnega službovanja, znesek, ki presega 2000 kron (dosedaj 1600 kron) in pri vseh drugih dohodkih 1200 kron, (dosedaj 1000 kron). Zakon stopi v veljavo s prvim četrtletjem, ki sledi onemu, v katerem bo zakon proglašen. Prepovedi plač, ki so bile dovoljene prej, kakor je stopil zakon v veljavo in ki so v nasprotstvu s tem zakonom, se razveljavi, ako to zahteva dolžnik. Ta zakon, ki je jako važen toliko za uradnike, učitelje itd., kolikor za trgovce, obrtnike in posojilnice, je bil sklenjen, ker so se v zadnjem času jako podražila toliko živila, kolikor stanovanja.
*	Vlada proti Hrvatom. Besno trdijo, da namerava vlada zapreti c. kr. pripravnico za učiteljišče v Pazinu v Istri. Zavod je hrvaški in narod bi imel s tem neznansko škodo. Učitelja nameravajo poslati na otok Krk kot nadzornika. Bes, tako pravične vlade ni nikjer pod soincem!
*	Aretacija pobeglih dijakov. Na
zahtevo zagrebške policije so aretirali na Beki dva dijaka, ki sta zbežala iz Zagreba iz strahu pred izpiti. Odpravili so ju zopet v Zagreb. To je tudi samo pod ogrsko vlado mogoče, da tira policija dijake k izpitom 1
*	Baron Bienerth proti slovenskim docenturam v Pragi? „Narodni Listy" poročajo z Dunaja, da se je ministrski predsednik baron Bienerth v konferenci s slovenskimi poslanci glede slovenskih vseučiliških zahtev izrazil, da ne more dovoliti, da bi se na češkem vseučilišču v Pragi ustanovile stolice za slovenske docente, in sicer zategadelj ne, ker je zakonito določeno, da je učni jezik na tej uni-veizi izključno češki.
*	Prememba na hrvaški vladi. „Novosti" poročajo: Sedanji hrvaški podban Levin pl. Chavrak bo v kratkem imenovan ministrom za Hrvaško. Dr. Amruš postane podban. Na mesto dr. Amruša postane odielni predstojnik za nauk in bogočastje vseučiliški profesor in poslanec dr. Julij Borauer.
Obrambni vestnik.
Nedolžnost kranjske vlade. Ko je
„Jutro" pisalo o razmerah, ki vihte na Kranjskem nad naprednim učiteljstvom svoj krvavi bič, je bilo — čujte in strmite 1 — konfiscirano. Toraj danes listi ne smejo pisati tega, kar počenja dan za dnevom baron Schwarz. Pač žalostne razmere! Deželni predsednik izvršuje dejanja, o katerih se ne sme pisati v listih, ker je to
protizakonito! No, pa se bo gospodom pri vladi že še prišlo do živega — pa od druge strani, če Vas ni sram proizvajati de-moralizacije, naj Vas tudi ne bo sram, da o nji zve širša javnost!
C. kr. nadzornik Stiasny in „Slovenec". Pod naslovom „Liberalno učiteljstvo" si je „Slov", napravil Kar stalno rubriko, v kateri se od časa do časa izbljuje nad učiteljstvom. Sirovi napadi sicer ne zaslužijo odgovora, toda odgovarjali bomo le vedno vztrajno, da do-kažemo, da imamo čisto vest in da se nas blato „Slov", ne prime, ki ga meče na nas. V štev. 136. nam ta list očita, da nekonsekventno postopamo glede g. nadzornika Stiasnega. Seveda za „Slov", je to nekonsekventno, če rečemo, da je podal gospod S t i a s n y kakor vedno izborno in nepristrano letno poročilo, ker „Slovenčevo" načelo je, svojega politiškega nasprotnika ubiti — kot psa za plotom! Ni pa to naše načelo, ker smo bolj pošteni od „Slov"., smo tolerantni in izrečemo tudi svojemu nasprotniku priznanje, če ga zasluži. Odločno pa moramo odbiti trditev, „da smo z najbolj ciganskimi psovkami napadali nadzornika Stiasnega", kakor poroča „Slov." To je i n f a m n a laž, in naj si „Slov", zapomni, da mi nismo Jakliči, Kreki in Hočevarji, ker poznamo dostojnost. Da je nekdo izrekel zaupnico gosp. Stiasnemu, smo tudi poročali, ker nismo vajeni priobčevati neresničnih poročil ali jih zavijati po „Slovenčevem", temveč priobčujemo vedno resnico. Izrekamo pa, d a o b s o jamo, daje g. nadzornik S t i a s n y izrabljal svojo uradno moč v očividno politiške namene! Ne zahtevamo načesar nad črto pravičnosti! Sicer je pa pod imenovanim (v „Tov".) poročilom še drugo poročilo, ki ga „Slov", nesramno taji, ker to bi odkrilo njega laž in namen.
Akademična „olika". V Idriji je v c. kr. rudniški dekliški šoli pretekli teden cepil deklicam koze dr. Pavel I n d r a, po rodu Ceh po stanu okrožni zdravnik, ki njega ime ni neznano v logaškem okraju, če kje cepijo koze, ni to nič posebnega: tisočkrat so jih že in jih še bodo, ko o dr. Indri ne bo ne duha ne sluha. Tudi bi ne omenjali cepljenja koz v Idriji, ako bi se pri tem svojem poslu, ki je njegova dolžnost, dr. Indra ne vedel tako neotesano, kakor se to nikakor ne da spraviti v sklad z akademiško oliko. Imenovani zdravnik je namreč tako „olikano" kričal na učiteljice in tako sirovo vpil na voditeljico, in sicer vpričo otrok! — da njegovega nekvali-fikovanega vedenja ne moremo dovolj odločno grajati, ampak ga s primernim spoštovanjem vračamo na njegov naslov. In zakaj ? Zato, ker niso hotele učiteljice zanemariti pouka, da bi mu asistirale pri cepljenju — ki se je vršilo med šolskim poukom. Ali misli dr. Indra, da so tudi učiteljice njegovi asistenti, kakor mu je tista oseba ženskega spola, ki mu stoji prav blizu in zna tudi mešati zdravila? Ako misli tako, se temeljito moti! Tudi v Idriji je že cepilo šolsko mladino mnogo zdravnikov, ki niso pri tem, kar so d o 1 ž n i storiti, provzročali nikakih kravalov in niso na sirov način učiteljstvu jemali ugleda! — Dr. Indra naj nikar ne misli, da so idrijske učiteljice zarobljene kravje dekle. Te bi mu take ljubeznivosti vrnile na svoj izdaten način, naše tovarišice pa so preolikane, nego da bi hotele imeti še kaj opraviti s takimi „aka-demičnim olikancem". Dr. Indro opozarjamo na § 118., odstavek 1., šolskega in učnega reda (drž. zak. št. 159, min. ukaz št. 49, 1905. 1.), ki pravi, da so učiteljice uradne osebe, ki uživajo polno zakonito varstvo o b 1 a s t e v. če preudari to zakonito določbo, utegne priti do spoznavanja, da ga lahko razžaljene učiteljice citirajo pred sodnijo, kjer ga bodo poučili, da mora doktor zdravilstva upoštevati takt in dostojnost tudi učiteljicam nasproti 1	_
Kranjske vesti.
—r— Naš vrli tovariš Štefan Tomšič,
nadučitelj v Bibnici, je nevarno zbolel. Nevre-stija, vnetje desne pljučne mrene in razširjanje srca ga neznosno trpinčijo. Zaradi tega je bolan želodec, trebuh, križec, vse to je vir srčne bolezni. Že tri leta je zaradi nervoznosti komaj po 4 ure prespal. Že o Božiču se mu je svetovalo, da naj prosi bolniški dopust, pa vedno je odgovarjal: Do konca leta bom zdržal in pa dva učitelja sta že sedaj na dopustu. — Končno je sam spoznal, da ga je bolezen premagala. 15. junija je komaj prilezel v Ljubljano, da ga preišče dr. Julij Friedrich, a še težja mu je bila vožnja proti domu. — Delo ga je potrlo. Nikdar ni imel počitka. Celo domače naloge je popravljal, črtal napake — vse napačno pisane številke in črke je pisal spodaj, češ, učenci se pri domačih nalogah več priuče nego pri šolskih. Krasni šolski vrt — 22 a — z različnimi nasadi je lastno delo njegove roke. Poleg tega je skrb — vzgojil je 3 otroke — zaradi majhnih dohodkov učiteljskih plač, gotovo povzročila bolezen. Vrlemu, značajnemu tovarišu želimo od srca, da čimprej popolnoma okreva I
—r— Aut — aut? Tovariš P. iz Dol je hud, ker sem ga imenoval prikritega Slom-škarja. Obžalujem in preklicujem lojalno vse, ako sem mu storil krivico. Ker je mož v resnici ves naš, mu polsgam vezir pred noge. Malo čudno pa je le, čemu se tako vleče za Slom-
škarja nadzornika? Ako je tovariš P. bral v „SI. N." dotične članke, naj reče, kaj je bilo tako strašnega, da je moral ravno on v ogenj za nadzornika? če pa ni bral „inkriminovanih" notic, temveč je podal, sledeč le par izjavam Slomškarjev v „Slovencu" — on to izjavo le nekako in suo nomine, je pa to njegova reč. Kako je hlastnil „Slovenec" po oni notici v „U. T." in se je norčeval zaradi nje iz nas pod naslovom : Liberalno učiteljstvo. Pač lahko se roga taki, vse graje vredni nedoslednosti. Zato bodimo dosledni in te doslednosti ne klonimo tudi pred nadzornikom — Slomškarjem ne! Dalje je bila ta izjava tudi jako neumestna, zakaj uradne konference niso zato, da bi podajali nadzornikom izjave. Vsakemu je pa tudi jasno, da spričo nadzornika pri sedanjih razmerah pač ni mogel nihče protiglasovati. Sedaj pa shranimo vezir lepo v nožnico pravega naprednjaštva in ga ne krhajmo s takimi — da milo rečem — nepremišljenimi izjavami, ki nam v prav nobenem oziru ne morejo koristiti. Upoštevati pa moramo pri vseh svojih delih in izjavah le maso, pa ne koristi poedincev. Eden za vse, vsi za enega — to bodi naše geslo v teh žalostnih časih. Pa brez zamere ! (Tudi od naše strani. Op. uredn.)
Štajerske vesti.
—š— Okrajna učiteljska konferenca v Celju dne 4. p. m. Ta konferenca se je več let sem vršila skupno za celjski in šmarški šolski okraj, a letos pa samo za celjski okraj, dočim bo imel šmarški svojo posebno konferenco. Pa še druga izprememba se je izvršila. S tem, da so se šole z nemškim učnim jezikom izločile iz področja dosedanjih okrajnih šolskih nadzornikov in se pridelile posebnemu nemškemu šolskemu nadzorniku, so letos prvokrat izostali nemški učitelji. Je li šolska oblast hotela z ustanovitvijo posebnega nadzorniškega mesta za teh par nemških šol na Spodnjem Štajerskem dati dosedanjim gospodom šolskim nadzornikom zaupnico ali — nezaupnico, ne bomo preiskovali, gotovo pa je, da se je s to novo napravo našim gospodom šolskim nadzornikom stališče izdatno olajšalo. Zaradi par tako-imenovanih nemških učiteljev in učiteljic, se je pri uradnih konferencah slovenščina potiskala v kot, kar je pri slovenskem učiteljstvu zbujalo nevoljo in srd in jim jemalo veselje do delovanja v takih konferencah. Izpremenjene razmere je naš c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Supanek upošteval, in je zadobila letošnja konferenca več ali manj slovensko lice. Konferenca sama je tudi precizirala svoje stališče v obliki samostojnega predloga, ki se je glasil: Poslovni jezik naše okrajne učiteljske konference je slovenski, zaradi česar je pisati vse konferenčne in nadzorstvene zapisnike v slovenskem jeziku. Predlog je vložil nadučitelj Brinar in ga je utemeljeval z ognjevitimi besedami. Predlog je bil z velikim navdušenjem soglasno sprejet. Predlagatelj je namreč zahteval tudi nasprotno glasovanje in je se konstatiralo, da ni nihče proti. Vi, „prijatelji", ki prežite na ubogo učiteljstvo! Govorile so „prodane duše", „izdajice naroda" itd. Tako bo govorilo učiteljstvo tudi v drugih okrajih! — Toda k poročilu I Predsednik konference, c. kr. okrajni šolski nadzornik, je otvoril konferenco s trikratnim „živio" na presvetlega cesarja. Za svojega namestnika je imenoval nadučit. Brin ar j a iz Gotovelj, za zapisnikarja sta pa bila z vzklikom izvoljena učitelj Š t a n t e iz Celja in učiteljica C o n f i-d e n t i iz Petrovč. Gosp. nadzornik je v svojem poročilu podal učiteljstvu zlata vredne migljaje glede pouka in vzgoje. Dal je učiteljstvu tudi navodilo, kako stališče naj bi zavzemalo v teh, od politiških strasti razburkanih časih. Ne da se ugovarjati lepim naukom g. nadzornika. Toda če bi se vse učiteljstvo do pičice ravnalo po besedah g. nadzornika, vendar še ne bo miru. Učitelj, ki dandanes deluje v smislu šolskega zakona, ne sme imeti ugleda, in čim več ga ima, tembolj ga nasprotni „bojni svet" vzame na muho in kuje naklepe, kako bi ga podrl. Nasprotniki šole bi mirovali šele takrat, kadar bi pometli tudi z vami, gospodje posvetni c. kr. okrajni šolski nadzorniki, in bi postavili na vaše mesto zopet vsemogočne nadzornike v talarju. Slavna šolska oblast, uvažuj to in zavedaj se, da si dolžna ščititi učiteljstvo, kadar je preganjano zato, ker vestno deluje v duhu šolskega zakona! — Na dnevnem redu je bilo nadalje vprašanje o preosnovi učnih načrtov. To vprašanje je morala izdelati vsaka tuokrajna šola, glavni referent je bil pa nadučitelj K o š u t n i k iz Vojnika. Njegov skrbno in dobro izdelan referat je bil soglasno sprejet. — Kot drugi govornik je nastopil nadučitelj Brinar, ki je podaval o gojitvi telesnih vaj, Njegov govor, v katerem je drastično dokazoval, kako prepotrebno je, da se glede telesne vzgoje krene na popolnoma nova pota, je bil z navdušenim ploskanjem sprejet. O stanju šolskih vrtov je poročal nadučitelj Petri { e k. Iz njegovega poročila smo posneli, da je šolsko vrtnarstvo v primeri z lanskim letom precej napredovalo. Dodatno k svojemu poročilu je iz dna duše ter v pretresljivih besedah naglašal, da tekom 33 let, odkar je v službi narodnega šolstva, ni doživel, da bi se učiteljski požrtvovalni trud toli teptal kot dandanes. Mladi, še mlečnozobi ljudje se drznejo
izrekati obsodbo nad v službi osivelimi učitelji. V jedrnatih besedah je začrtal naše stališče, ki z njega ne smemo kreniti pod nobenimi pogoji. Njegove besede so napravile globok vtisk. — Vršile so se volitve. V stalni konferenčni odbor so bili izvoljeni: Brinar, Černej, Kranjc, Petriček in Slane, v odbor za šolske vrte pa: C e r -ne j, Kvac, Petriček, Sivka in Slane. — „Tako lepe konference še ne pomnim", je bilo slišati iz marsikaterih ust, in nadučitelj Brinar je trdil prav, ko je, za-hvalivši se g. nadzorniku za izborno vodstvo konference naglašal, da naša zahvala ni izraz formalitete, ampak da res prihaja iz srca.
—š— Okrajna učiteljska konferenca za brežiški, kozjanski in sevniškl Šolski okraj se je vršila dne 22. junija 1.1. v Vidmu ob Savi. Predsednik g. nadzornik in ravnatelj Gustav Vodušek se je v svojem otvoritvenem govoru spominjal v vzvišenih besedah 80 letnice cesarjevega rojstnega dne ter podal v svojem poročilu posebno metodiška navodila k posameznim učnim predmetom. Ker je g. predsednik prav dobro poučen o najnovešjih pridobitvah pedagogike in metodike, je prav zanimivo poslušati njegova izvajanja. Za tem so prišli relerati tovarišev Gajška, Tominca in Krajnika, ki so bili sprejeti od zbora z navdušenim odobravanjem. Tovariš Knapič pa je obrazložil in prečital predelan normalni učni načrt za slovenske šole. Tudi to težavno delo je našlo zasluženo odobravanje. Po opravljenih formalnostih so prišli na vrsto predlogi. Tov. Mešiček je zagovarjal svoj predlog glede slovenskega jezika pri poslovanju v okrajnih kakor v nadzorovalnih .konferencah. Predlog je bil z navdušenjem z izjemo enega glasu (gdč. Schitnik — Brežice) sprejet. — Omeniti mi je tudi, da se je vršila cela konferenca, izvzemši določitev navzočih in nad-zornikovo poročilo, v slovenskem jeziku. In kako je to zbližalo srca učiteljstva z g. nadzornikom ! Čeravno uživa gospod nadzornik med učiteljstvom visoko spoštovanje in zaupanje, nam je bil vendar v takih slučajih, govoreč uradno nemščino, le bolj birokrat; tako pa nam je drag in ljub v vsakem oziru.
—š— Zopet nova nemška strokovna šola v Sp. Štajerjn. V štaj. deželnem zboru se je lansko jesen predlagala ustanovitev stav-barsko-lončarske strokovne šole v Badgoni. Nemci so obenem storili potrebne korake na Dunaju in po poročilih graških listov pride v proračun za 1. 1911 že prvi obrok za ustanovitev in vzdrževanje te šole. A kako postopa vlada s slovenskimi željami glede strokovnih šol ? Škandalozno I
—š— Iz Sevnice poročajo, da je deželni šolski svet zavrnil prošnjo za javno nemško ljudsko šolo v Sevnici, ker se ni dalo dognati potrebno število nemških otrok.
—š— Uradna učiteljska konferenca za polit, okraj Maribor S6 vrši dne 2. julija t. 1.
—š— Okrajni šolski svet celjski je imel dne 21. pret. m. svojo redno sejo, v kateri so se vzele na znanje razne tekoče zadeve; učitelj B. Wudler je nastopil zaradi bolezni trimesečni dopust in učiteljica A. Hrova-tin je prosila za podaljšanje dopusta; obravnavale so se disciplinarne zadeve; odobrila se je neka menjalna pogodba krajnega šolskega sveta v Žalcu; priporočile so se prošnje za starostne doklade; obravnavali so se računi krajnih šolskih zakladov; vzelo se je na znanje poročilo o nadzorovanju šol na Kalobji, v Ljubečni v Šmartnem, v Št. Pavlu, v Št. Petru, na Svetini in Dramljah itd.
Splošni vestnik.
Učiteljskemu konviktu je daroval odličen prijatelj naprednega učiteljstva, ki pa neče biti imenovan, 10 K, ko je čital naš zadnji uvodni članek „Pod vlado barona Schwarza". Naj zbudi ta plemeniti čin dejanske ljubezni do našega zatiranega stanu mnogo po-snemalcev 1
Zavezina skupščina v Budolfovem. Vse cenjene tovarišice in tovariše, ki se udeleže Zavezine skupščine dne 6. in 7. avgusta v Budolfovem in žele prenočišča in se udeleže banketa, prosimo, naj to javijo tovarišu Viljem Gebauer, nadučitelj v Šinilielu pri Budolfovem do 15. julija t. 1. Kdor se ne oglasi, se mu bo ustreglo le po možnosti.
Pripravljalni odbor.
Na naslov „Slomškove Zveze" in njenih članov. Z ozirom na notico v „Slovencu" št. 139, ki slove dobesedno: »Iz učiteljstva se nam piše: Dobil sem potom šolskega vodstva „Vprašalne pole komiteja za reformo ljudske šole", ki jih je s posebnim cirkularom poslala na šolska vodstva „Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Ker nisem član nobenega liberalnega učiteljskega društva, ne vem, kako pridem do tega, da bi moral odgovarjati na nič mauj kakor 115 vprašanj, ki jih stavi libeialna „Zaveza"? Ne rečem, da je delo brezpomembno, in tudi ne reče, da bi člani „Slomškove zveze" ne smeli pod nobenim pogojem tu sodelovati; zahtevati pa se sme od „Zaveza", da, če ona reflektuje na naše sodelovanje, da nam pošlje vprašalne pole potom naše „Slomškove zveze". Dokler ne dobimo od odbora „Slomškove zveze" obvestila, da se je „Zaveza" obrnila na „Slomškovo zvezo" za posredovanje, toliko časa naj noben član in nobena članica „Slom-
škove zveze" ne izpolni ter ne odpošlje imenovanih vprašalnih pol! Bodimo složni! Kdor nas potrebuje, naj se obrne napravo adreso!« — Podpisani odsek poda sledeče pojasnilo: 1. da omenjena vprašanja ni stavila in ne sestavila „Zaveza", temuč komite, ki se je sestavil v to svrho na Dunaju; 2. da bodo sestavili sličen materijal odseki vseh narodnosti v Avstriji in se bode napravil na podlagi tega opis in stanje vsega avstrijskega šolstva, vseh narodnosti; 3. da je to vprašanje izločiti vseh politiško-strankarskih predsodkov, ker „Zaveza" ne bode imela pri tem nikakih dobičkov in je smatrati to vprašanje za strogo kulturno-na-rodno, skupno vprašanje; 4. Da si je „Zaveza" s tem napravila le stroške in delo in sicer: a) vprašalnih pol 3300; b) vzorcev 1400, kar je razposlala 1400 šolam, ne oziraje se na organizacije učiteljstva, vsem slovenskim šolam na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Primorskem; c) da so tu poleg še stroški za znamke in poleg tega še ogromno delo, ki bode trajalo vse počitnice in še med šolskim letom dalje; 5. iz tega je razvidno, da se tu ne išče nobenih posebnih koristi in moramo le obžalovali, če bode potreba pri teh vprašanjih še posredovanja in če bode potreba odpravljati še ovire od strani učiteljstva za opis slovenskega ljudskega šolstva; 6. Pripominjamo tudi, da so se pole vposlale z Dunaja šele v zadnjem času, da torej ni bilo mogoče dela prej izvršiti in se je tudi zaradi tega nastavil tako kratek rok za izpolnjenje, ki se pa lahko podaljša do 20. julija (če se preje ne dobi podatkov), ker se bode do tedaj pri sestavi statističnih podatkov še vedno lahko oziralo na pozneje došle podatke. 7 Apeliramo torej še enkrat na slovensko učiteljstvo, da vestno izvrši svojo nalogo in reši čast slovenskega učiteljstva in slovenskega naroda z drugimi narodi v Avstriji vzporedno. 8. Ce se članom „Slomškove Zveze" ne vidi umestno razrešiti tega vprašanja, prepuščamo to njih razsodnosti. 9. Slovenske pedagoške liste prosimo, za ponatisek tega odstavka, ker v po-litiške (strankine) liste ne spadajo ta vprašanja in tudi ne nosimo mi odgovornosti, če bi se tja zanesla. — Toliko v pojasnilo! — Ljubljanski odsek „komiteja za reformo ljudske šole".
Prijatelji in prijateljice družbe sv. Cirila in Metoda, t. j. vse prave Slovenke in vsi idealno navdušeni Slovenci, delujte neumorno v svojem kiaju, da bodo vse slovenske pokrajine častno zastopane pri jubilejski slav-nosti dne 3. julija v Ljubljani. Posebno so na-prošeni podružnični odbori, da skrbe za častno zastopstvo v svojem okolišu. Morda se najdejo imovitejši rodoljubi, ki bi plačali voznino potrebnim, toda idealnim mladim ljudem, ki bodo vedeli še otrokom in vnukom pripovedovati o nenavadnem krasnem slavju. Poznamo koroškega rodoljuba, ki ni baš imovit, a na slične narodne veselice privede vselej celo vrsto mladine na svoje stroške, ker ve iz lastne izkušnje, da ni lepše prilike za narodno pro-bujo in za trajno rodoljubje, kakor so take narodne slavnosti. — Jubilejske slavno-sti družbe sv. Cirila in Metoda bodo po tem le redu: Dne 1. in 2. julija priredi „Adrija" obrambni tečaj z važnimi referati o naših ogroženih krajih. V nedeljo, dne 3. julija, bo dopoldne slavnostna velika skupščina popoldne pa ljudska veselica v Tivoliju (Švi-carija). Veselica bo resnično nekaj nenavadnega. Vse planote s sosednjimi gozdiči se izpremene v pravo orientalsko sejmišče z raznovrstnimi šotori. Točilo se bo vino iz vseh slovenskih pokrajin, stregle bodo naše mile sestrice Šta-jerke, Tržačanke, Goričanke, Gorenjke, a največ pozornosti bodo brez dvoma zbujale brhke Ziljanke v slikoviti narodni noši. Svirale bodo razne godbe, sploh bo razvedrila in bučnega življenja na vseh koncih in krajih.
Rdeči Prapor", glasilo jugoslovanske socialne demokracije, objavlja v svoji 73. štev. naš uvodnik „Anarhija".
Roseggerjeve zbirke za nemški Schul-verein znašajo vsega skupaj vsoto 2,578.000 kron. V seji nadzorovalnega sveta so sklenili dovoliti za obmejne šole na Češkem 950.000 kron. S tem denarjem ustanove pet novih nemških šol in sedem otroških vrtcev deloma na češkem, deloma na Štajerskem. To dokazuje, da se hočejo Nemci z vso silo vreči tudi na štajerske Slovence, ki še kljubujejo nemškim navalom. Naša družba Cirila in Metoda bo morala napeti vse svoje moči, če bo hotela uspešno paralizirati nemške napade. Zato pa jo podpirajmo!
Slovensko dljaštvo v Pragi. Slovenski visokošolci zahajajo vedno v večjem številu študirat v Prago. Saj pa je češka univerza za slovenskega dijaka v vsakem oziru res tako vabljiva kakor nobena druga. Tu v Pragi se more slovenski visokošolec mirno posvetiti svojim študijam. Pozitivni uspehi tega se že danes kažejo. Letos je delalo okolo 70 pravnikov državne izpite. Izmed teh sta samo dva padla, vsi drugi pa so napravili s prav lepimi uspehi. To dejstvo se je gotovo vedelo prav oceniti, in je pričakovati jeseni še več slovenskih vi-sokošolcev v Prago, saj so celo klerikalni dijaki v zadnjem času prišli do spoznanja, kaj je Praga slovenskemu dijaku in so se začeli zbirati okrog češke univerze kljub vsem strankarskim predsodkom, ki jih imajo proti Pragi. Vedo pa dobro, da morejo tudi oni v Pragi le profitirati v vsakem oziru.
Izjava.
„Slovenec" je priobčil v 142. štev. z dne 25. junija t. 1. to čudovito „dnevno novico" :
«Čimbolj postaja učiteljstvo pametno, tembolj tuli „Tovariš", ki ga piše par ljudi, ki nimajo razun sebe nobenih drugih pristašev. Zdaj so začeli bvoje psihopatološke članke tiskati kar s črkami, kakor se navadno rabijo za reklamne plakate. Vsebina pa je taka, da je škoda, da je Lombroso že umrl, ker bi imel sicer obilo gradiva, da svoja preiskavanja glede nenormalnih dušnih pojavov obogati za čisto nov kapitel. „Tovariš" piše, da je „kranjski učitelj v prognanstvu res kakor pes za plotom, ki tuli in laja", da so učitelji pod „klerikalnim" režimom „v verige uklenjeni" in da se ne smatrajo „za enakopravne člane človeštva", človek bi iz tega histeričnega pisanja sklepal, da blede te stvari človek, ki je tako lačen in raztrgan kakor Lazar pod stopnjicami— toda pišejo vse te nore reči ljudje, ki imajo pri Učiteljski tiskarni zraven svojih nadučiteljskih služb in drugih velikih postranskih zaslužkov bogate upravne dijete! Pa se ne čudimo: besnenje „Tovariša" je plod dveh stvari; 1. jeze in strahu, ker se liberalna učiteljska barka čedalje-bolj prazni; 2. hujskanja, da bi saj te, ki so še tako slepi, da drvijo za kraljevo „Zave-zarijo", še bolj razkačil in demoraliziral. Kako malo pa je liberalno učiteljstvo vredno obzirnosti, dokazuje med drugim tudi to, da se „Tovariš" v današnji številki zavzema v neki notici za boj p r o t i C e r k v i n a Španskem. Kakor se vidi, mu je to veliko bolj na srcu, kakor povišanje plač. Najbolj pametno hi bilo torej, da bi šli „Zavezarji" na Špansko pomagat gospodu Canalejasu v tem boju, kakor da se na Kranjskem mučijo in pustijo „vklepati v verige".»
Kdor prečita to, mora priznati, da je stvaren odgovor na tako zmedo nemogoč. Tulenje, psihopatologijo, reklamne plakate, nenormalnost dušnih pojavov, histerično pisanje, blodnje lačnega in raztrganega Lazarja pod stopnicami, nore reči, nadučiteljske službe, velike postranske zaslužke, bogate upravne diete, besnenje, barko, hujskanje, slepota, kruljavost, razkačenje, demoralizacija itd. — Kar vse je natrosil „Slovenec" v gorenjih par vrsticah — bi mu mi lahko vrnili z zvrhano mero, toda surovosti ne moremo in nečemo vračati s surovostjo. Tako pisanje se obsoja samo — zato od moje strani nobene besede več ! To je obrt pariških apašev!
Zaradi resnice zavračam „Slovenčeva" očitanja z dveh razlogov.
1.	„Slovenec hoče učiteljski tiskarni škodovati. Poizkušal je to že večkrat, pa je porabil tudi to priliko. Sam ve najbolj, zakaj. Toda laž je, ko pravi, da „pišejo vse te nore reči ljudje, ki imajo pri Učiteljski tiskarni zraven svojih nadučiteljskih služb in drugih velikih postranskih zaslužkov bogate upravne dijete". — Ta „Slovenčeva" pisava — smrdi I Kar se tiče nadučiteljskih služb, drugih velikih postranskih zaslužkov in bogatih upravnih diet — o tem naj govore drugi, če se jim zdi vredno. Jaz samo izjavljam, da niso članki v našem listu v nobeni zvezi z upravnimi odborniki Učiteljske tiskarne. Naši članki so delo naših sotrudnikov, ki nimajo z Učit. tiskarno kot tako nobenih zvez. Kdor ve kaj drugega, naj to dokaže.
2.	„Slovenec" pravi, da se „Tovariš" v neki notici „današnje (t. j. 25.) številke zavzema za boj proti cerkvi na Španskem".
Ne da bi se hoteli kakorkoli opravičevati, poudarjam samo, da je naš list objavil v zadnji svoji številki v rubriki „Politiški pregled" notico o kulturnem boju na Španskem. O tem so pisali vsi listi — tudi strogo klerikalni! — pa je tudi naš list o tem gibanju na Španskem poučil svoje bralce.
To je resnica. Vse drugo, kar govori „Slovenec", je obrt pariških apašev! Tendenca bi bila, ampak odpovsod se kažejo rogovi tistih ljudi, ki pačijo resnico. Zato je laž tam, kjer zapirajo usta resnici.
E. Gangl.
Glasom „Slovenca" z dne 28. junija 1.1., št. 144, je tajnik „Slomškove Zveze", dobre-poljski Štrukelj, brusil svoj nož preteklo nedeljo v Kamniku, ko so vstanavljali podružnico „Slomškove Zveze". — Dejal je — kakor piše doslovno „Slovenec" — „da je za slovensko učiteljstvo nastopila doba, v kateri se mora odločiti: ali z vero, ali proti veri! Srednje poti ni več: Neznačajen je vsak učitelj, ki opravlja še verske dolžnosti, pa je še član liberalne ali protiverske učiteljske organizacije! Neznačajen je, kdor je še vpisan v cerkvenih matrikah za katoličana, pa obenem podpira list, ki bije boj proti katoličanstvu in cerkvi. Z ustanovitvijo podružnice, je tedaj dana prilika učiteljstvu kamniškega okraja, da ostane značajno; dvoživke so odslej dalje v tem okraju nemogoče: z nami ali proti nam ..."
Križani Bog, Štrukelj iz dobrepoljskega Amijena vihti svej krvavi pipec, da izreže v našem mesu brazdo med vero in nevero! Seveda : če hodijo proroki Štrukljeve sorte s pip-
cem v torilcu reševat Kristusov nauk, potem je tudi „globokozamišljen" govor dekana Lav-renčiča odveč!
Samo en dober svet: Štrukljevi prijatelji v Ljubljani in na Dunaju, naj mu kupijo veliko radirko, da nas izbriše, zgrevane grešnike, iz cerkvenih matrik, potem bo — podprta s Štrukljevimi noži — trdno stala „doba vere". Predvsem pa naj srboriti prerok dobrepoljske krščanske morale s tisto veliko radirko izbriše sledove svojega robskega bega, da ostane njegovo apostolsko poslanstvo brez madeža.
Toliko v imenu „Šaljivega Slovenca". Če se komu zdi vredno, naj pove kaj več!
priporocujemo kot priznano
si »£«0 ri&i, uut
tovarniško znamko
pridatek / za kavo /
Listnica uredništva.
V sevniški okraj: Danes to, prihodnjič drugo!
—	V Trst: Danes nemogoče, pa prihodnjič! — Kor-lek: Hvala! čimprej bo mogoče! Pismo dobiš nemara obenem s „Tovarišem", O drugem ustno v R. Na zdar!
—	V Krško in Trst: Prejeli in porabino 1 — Od danes naprej do preklica prosimo vse uredništva se tičoče strani pošiljati na naš naslov v Ljubljano (Učit. tiskarna).
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 1213.	Kranjsko.	167 1-1
Na enorazredni ljudski šoli na Bohinjski Beli se bo stalno namestila služba učitelja in šolskega voditelja s postavnimi prejemki in z naturalnim stanovanjem.
Bedno opremljene prošnje se naj vložijo predpisanim potom pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svetu do 25. julija 1910.
Moški prosilci imajo prednost.
Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo t državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne 18. junija 1910.
St. 2031.
1—1
Na petrazredni deški ljudski šoli v Ribnici se razpisuje v stalno nameščenje eno učno mesto s postavnimi prejemki.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 29. julija 1910.
C. kr. okrajni šolski svet v Kočevju, dne 22. junija 1910.
Našim rodbinam
priporočamo
52-7
Kolinsko cikorijo
Varujte se
ponaredb,
ki niso „FLORIAN" in zdravju ne koristijo!
Kdor vživa,
Zabi težav;	52-23
Danes vesel je,
Jutri bo zdrav!
Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana.
HRVATSKI PEDAGOŠKO-KNJIŽEVNI ZBOR javlja preža-losnu vijest, da je njegov pravi član i blagajnik
JOSIP KLOBUČAR,
ravnajuči učitelj u m.,
nakon duge i teške bolesti u 69. godini svoga za hrv. ueiteljstvo i školu zaslužnoga života, danas u 4 sata poslije podne blago u Go-spodinu usnuo.
U ZAGREBU, dne 26. lipnja 1910.
CÖ
P u
00 >
o
öS
>m af
Sh 00 -M
Co
00 0
CÖ
>a
a> >
c?
55
o 0
o< a> P
»d ©
o< c:
o P
o< ®
P
N
d ®
O
A. Drelse
Ljubljana
Priporoča se slavnemu občinstvu in cenjenemu učiteljstvu v naročilo na
štedilna ognjišča in peči
preprosto in najflneje Izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih kar najbolj strokovnjaški, zanesljivo in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam znaten popust. — Mnogokrat odlikovan. — Ilustrovani ceniki so na razpolago.	46—20
Ne zabite „ Učiteljskega konvikta l
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in
orgelj-harmonijev. 52—10
Najboljše orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 133
(češko).
Zaloge: Dnnaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od S K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
Nizke cene elegantna oblika, -velika trpežnost
so lastnosti, ki jih ima
! obuvalo !
češke t.rdke
V. Havel v Blatni
(južno Češko). 52—9
Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo za jemanje mere. pošljem takoj franko.
Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . •.
Neprlležuo blago rad zamenimi
Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-skrbneje.
FRANC SCHÜLLER, Amstetten, N.-A.
pošilja za šole in večje urade tekočI tintnl ekstrakt. 1 liter tintnega ektrakta št. 2 (4 K) da
20 lit. črz^-e šolske tirate a, 20 T7-.
4-3
1 liter železno šiškastega ekstrakta št. 3 (6 K) da 10 litrov prave
a, GO viicl-
Brezplačno priložim: 1 steklenico ekstrakta za '/« litra rdeče kovlnaste tinte 40 vin.
Ti ekstrakti so tekoči, brez gošče in se dobi, z mrzlo vodo pomešani,
— takoj rtbljivo tinto.	—
Preizkušeno in priporočeno od mnogih deželnih in okrajnih Šolskih društev. — Od 3 litrov dalje poštnine prosto. Brez povzetja. Nič ni treba pošiljati danarja vnaprej.
Naročila sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Gratis-vzorce se naroča direktno pri tovarni.
O. ki*, priv. občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
ustanovljena leta 1831. = Jamstveni zalkadi znašajo nad 366 milijonov kron. =
12-4, Poslovni Izkaz zavarovalnega oddelka na življenje
Vložilo se je ponudb . . za zavarovano vsoto . . . Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto . . . Naznanjene škode znašajo
...
meseca maja 1910.
1679 K 13,507 419-88
1449 K 12,121.390 93 K 1.246.899-19
od januarja 1910.
9183 K 75,846.547-59
7961 K 66,450.797 85 K 4,533.600 96
mm ••••••
L Buzzolini
delikatesna trgovina, Ljubljana, Stritarjeva ulica, " " "kiobas!
Najfinejša in vedno sveža zaloga gnati, salam, raznih vrst klobas i. t. d,
Izdelovalnica kranjskih
12-7
•(••ft ••••t«
U
Elektroradiograf „IDEAL
— Hotel pri Maliču. Franc Jožefa cesta Št. 1. Zraven glavne pošte. ZZ
Vsak četrtek in vsako soboto od 3. do 6. ure popoldne predstave za dijake s poučnim in zabavnim vzporedom, odobrenem po slavnem mestnem magistratu in slavni deželni — vladi. (Po sklepu slavnega deželnega šolskega sveta.)	—
Ob sobotah od 3. do 4. ure imajo vstop samo dijakinje s spremljajočimi starši.

Lak za šolske table
črn in medel
: Olje proti prahu :
priznano najboljše prodaja
v Ljubljani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Zahtevajte cenike! 52—18
Popolna razprodaja!
Ker je nastal v moji trgovini požar ter je zaraditega blago nekoliko pokvarjeno, prodajam vse v moji trgovini se nahajajoče blago, kakor: klobuke, slamnike, trakove, otroške čepice, damske športne kape, svilo, rokavice, pasove iz elastike, igle in drugo za vsako ceno, «lokler je kaj zaloge.
Obilnega obiska prosi	44—17
Minka Horvat
Sv. Jakoba trg.
Bahovčeva hiša.

Ljubi] an a, Dunaj ska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo 52—24 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
Snažno se oblači
vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice	52—50
Marije Jirsove
učiteljeve soproge
v Novem Hradku n|Met.
(dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2—8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska
itd, Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti.
Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
Odlikovana
40-12
Prva kranjska tvornica klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeva ulica št. 5 blizu Gradišča
Rudolf A. Warbinek
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in najceneje. Največja tvornica na jngu Avstrije. Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele.
J. Jsx
Ljubljana
Dunajska cesta
iLJL
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
:•: 46—20
Fr. Burger
Spodnja Šiška pri Ljubljani parotovarna lesnih izdelkov in vseh v mizarsko stroko spadajočih del.
Specialnost:
Šolske klopi
najnovejših modelov in vse druge šolske oprave.
Izvršitev solidna, vestna in natančna. Cene nizke.
52-22
52-13

O. Bernatovic,
■v Lj-aToljani, na Mestnem trg-a št. 5 prodaja zaradi ogromne izbere konfekcije za dame,
gospode, deklice, dečke in otroke pod vsako ceno brez konkurence
5-18
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
alojziji vodniki
= kamenarskem mojstru =
= Ljubljana = Kolodvorska = ulica =
a
.S o
bJO u
03 C
-4—>
U
O Ou
>CD
Cd C
Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, flchus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	52—23
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
Perilne, volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitiličarija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Nasproti glavne pošte.
Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankauje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
Z p
C/5
"O ■n O
<
3
CD
T3 O
C/5<
fD
Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige:
Učne načrte za Kranjsko za eno- in	K
dvorazrednice po........—"50
od tri- do osemrazrednice po . . .	—"60
Načela za obči načrt ponavljalne šole	—'25
Cesarska pesem, čveteroglasna . . .	—'14
Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja	4 —
Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I.	41—
Besedilo k Adamičevi spevoigri . . .	—'10
Štupar, O prvinah in spojinah ...	1*50 Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave
in trdne zobe.........—'20
Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu	1*20
Učit. pokojninski zakon za Kranjsko	—-20
Mladinski spisi:
A. Bape: Mladini 1..................1"—
J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka I.	T—
E. Gangl: Zbrani spisi za mladino I. .	1"—
A. Bape: Dane....................1'—
Telefon št. 118.
Poštna hranilnica št. 76.307.
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče št. 4 Ljubljana Gradišče št. 4
priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge
Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno:
Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporaoo. Vse uradne in vse knjigo vodstvene tiskovine za obrtno-nadatfevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Eazne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.