PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina piacana v gotovim Abb postale 1 gruppo Cena 35 lir Leto XVIII. - Št. 55 (5139) Priprave za razorožitveno konferenco v Ženevi Hruščev je sprejel zahodni predlog De Gaulle bo bojkotiral konferenco Hruščev se strinja, naj se konferenca začne ob navzočnosti zunanjih ministrov, in sprejema predlog za sestanek ministrov pred konferenco - Iranci ja ne bo zastopana na konferenci TRST, torek 6. marca 1962 LONDON, 5. — Mac Mil-lan je v spodnji zbornici sporočil, da se Hruščev strinja, naj se konferenca o-semnajstih o razorožitvi začne ob navzočnosti zunanjih ministrov. Pripomnil je, da je Hruščev odgovoril Pozitivno na angleško-ame-riške predloge, naj bi se zunanji ministri sestali še Pred začetkom konference v Ženevi. Na drugi strani pa je francoska vlada uradno sporočila, da ne bo poslala svojih Predstavnikov na razorožitveno konferenco, češ da razgovori v odboru osemnajstih ne dajejo možnosti kakršnih koli rešitev. Mac Millan je v spodnji zbornici izjavil; «Dobii sem noto Hruščeva, v kateri mi ta sporoča, da se načelno stri-nia s postopkom, ki sva ga ameriški predsednik in jaz Predlagala s svojim pismom v februarju. V tem pismu sva Predlagala, naj se razgovori začnejo med zunanjimi mini-Mri. Hruščev se strinja. Sprejema tudi predlog, naj se zunanji ministri ZDA, Velike Britanije in SZ sestanejo ne-*aj dni prej v Ženevi, kakor smo predlagali.» -Mac Millan je izrazil upa-P.le, da bo napredovanje v Že. Pevi omogočilo Kennedyju in njemu, da se sestaneta v Ze-Jevi s Hruščevom za končno fazo sporazuma o prepovedi Jedrskih poizkusov. Se prej je Mac Millan orne-Pu Kennedyjevo izjavo o ob-P°vitvi jedrskih poizkusov in Je pripomnil, da so se pred. s,aymki ZDA in Velike Britanije posvetovali še pred to Jajavo. Pripomijil je, da je a-Paliza sovjetskih poizkusov 'anskega leta pripeljala do u-Sotovitve, da je Sovjetska zve. znatno napredovala na področju protiraketne obrambe, tjodal je, da bi izdelava protiraketnega orožja v Sovjet-s-ki zvezi zmanjšala vrednost Vhodnega atomskega orožja. takih pogojih, je dodal Mac Millan, ne morejo zahod-Pp države čakati, ker bi to Pomenilo zaostati na tem področju.« Mac Millan je dalje izjavil, “a zahodni predlogi glede pre-Povedi jedrskih poizkusov ni-*° noben ultimat, in je pripomnil, da bosta do začetka •Rajanja ameriškega programa o poizkusih potekla dva meseca. . Večina navzočih poslancev Je Mac Millanovo sporočilo sPrejela z velikim zadovolj-stvom. Voditelj opozicije Gait-*ell je pozval ministrskega Predsednika, naj zagotovi, da, * bodo v Ženevi napredovali, bo angleška vlada posredovala pri ameriški vladi, naj prekliče ali vsaj odlpži svoj sklep o obnovitvi jedrskih poizkusov na Božičnih otokih. Mac Millan se ni hotel obvezati, vendar pa je namignil, da bo potek razgovorov v Ženevi odločilen za dokončen sklep, kar se tiče teh poizkusov. «Mislim, je dodal Mac Millan, da je načrt pogodbe od aprila 1961 razumna podlaga za razgovore, toda pripravljeni smo upoštevati vsak predlog, ki bi prispeval, da bi ta načrt postal sprejemljiv.« V Londonu so mnenja, da bo prav gotovo prišlo do konference na vrhu, katere se bodo udeležili državni poglavarji ali predsedniki vlad treh jedrskih velesil ali pa najvišji predstavniki večine 18 držav, ki so zastopane v Ženevi. Menijo, da bo taka konferenca približno sredi maja. Tudi v Beli hiši so potrdili, da je Kennedy dobil noto Hruščeva v zvezi z razorožitveno konferenco in s katero sporoča, da bo poslal v Ženevo zunanjega ministra Gro-mika še pred začetkom konference. Predstavnik Bele hiše Sa-linger je izjavil, da bo državni tajnik Dean Rusk v Ženevi 10. marca. Naslednjega dne se bo sestal z britanskim zunanjim ministrom, pozneje pa z Gromikom. Voditelj ameriške ustanove za razorožitev William Poster, ki bo član ameriške delegacije v Ženevi, je po televiziji nakazal možnost, da bi ZDA irt Velika Britanija še zaostrile svoje zahteve glede inšpekcij v zvezi s prepovedjo jedrskih poizkusov, zato da «SZ ne bi mogla več tajno pripravljati Jutri začetek pogajanj v Evianu za dokončen sporazum o Alžiriji Nad sto eksplozij v Alžiru - Ultrasi zanetili požar v oranskem zaporu ter ubili več zaprtih Alžircev - Vojska sodeluje s fašisti pri napadih na Alžirce v Costantini - Tisk obsoja indiferentnost francoskih oblasti v zvezi z nastopom fašistov proti italijanskim časnikarjem TUNIS, 5. — Alžirska vlada je danes sporočila, da se bodo pogajanja s Francijo nadaljevala v sredo 7. marca v Evianu. Zadevno uradno poročilo pravi: »Začasna vlada alžirske republike javlja, da se bodo razgovori s francosko vlado nadaljevali 7. marca v Evianu.« Alžirsko delegacijo bo vo- dil ministrski predsednik Krim Belkasem. V njej bodo isti člani, ki so vodili dosedanja pogajanja. Delegacija bo odpotovala iz Tunisa jutri zjutraj skozi Rim. Tudi francosko ministrstvo za alžirske zadeve je danes uradno sporočilo, da se bodo minister za alžirske zadeve Joxe, minister za javna dela Buron in državni tajnik za Saharo Jean de Broglie ponov. no sestali s francoskimi predstavniki 7. marca v Evianu. Danes sta odpotovala iz Tunisa alžirski zunanji minister Dahlab in minister za oboroževanje Busuf. Dahlab potuje v Švico, Busuf pa v Rabat, kjer bo pripravil bližnji povratek Ben Bele in njegovih tovarišev iz Francije. Pred odhodom iz Tunisa je Dahlab izjavil, da bo morda šel prej v Nemčijo in se bo nato pridružil ostalim članom alžirske delegacije. Izjavil je, da je treba rešiti še nekatera zglo važna vprašanja, toda upanje je, da bo tudi ta težavna faza premagana. Ta vprašanja se tičejo vzdrževanja reda in varnosti v Alžiriji po ustavit. vi sovražnosti. V Rimu pa je Dahlab izjavil, da so zelo zaskrbljeni zaradi neučinkovito. novih eksplozij«. Na vprašanje, ali sta se London in Washmg-ton že sporazumela o novem sistemu inšpekcij, ki naj bi ga predlagala, je Foster odgovoril, da še ne. #New York Times« piše, da so raziskovanja ameriških znanstvenikov, v zvezi s podzemeljskimi eksplozijami v Nevadi, potrdila, da je zelo težko ugotoviti jedrske poizkuse pod zemljo, če gre za eksplozije z jakostjo manj kakor dvajset kiloton (dvajset tisoč ton nitroglicerina). Japonska vlada pa je danes znova protestirala pri londonski in washingtonski vladi zaradi napovedi jedrskih eksplozij v Nevadi in na Božičnih otokih. Japonska vlada si pridržuje pravico zahtevati odškodnino za škodo, ki bi jo te eksplozije povzročile japonskim ribičem. Odbor za svetovni mir, v katerem je sedem članov, je poslal včeraj pismo Kennedyju in ga pozval, naj prekliče svoj sklep o obnovitvi jedrskih poizkusov. Demonstracije proti atomskemu orožju v Londonu. Demonstranti -žem _ -^-5—-. """................................................................ Drugi dan diskusije o programski izjavi vlade EPI bo sicer glasovala proti zaupnici podprla pa bo napredne^ ukrepe vlade loglialli je napovedal »neuklonljivo opozicijo« KPI zunanji politiki vlade, ker temelji na «oltrancističnih pozicijah« - MSI, PDIUM in PLI proti deželni ureditvi,- Danes govori Nenni - Vprašanja poslancev glede italijanskih novinarjev, ki jih je OAS izgnala iz Alžira sti varnostne službe v Alžiriji. Na vprašanje, kaj misli o tem, kar se je dogodilo .talibanskim časnikarjem v Alžiru, je Dahlab odgovoril: «To je dokaz, da se varnostna služba v Alžiru ne briga mnogo, da bi nastopila proti ultrasom. Ce bo prišlo do ustavitve sovražnosti, kakor upamo, bomo videli prve dni, ki bodo temu sledili, ali je francoska vlada odločena razbiti organizacijo tajne armade. V pozitivnem primeru bo šlo vse dobro.« Včeraj je kairski list «A1 Gumhurja« objavil izjavo, ki jo je podal predsednik alžirske vlade Ben Heda dopisniku tega lista. Ben Heda je izjavil: «Lahko se reče, da je alžir. ska revolucija zmagovita in da je dosegla svoje smotre. OAS je santo ekstremistična organizacija francoskih kolonov; ne bo uspela spremeniti prehodno dobo v državljansko vojno. Ni logično, da bi teroristična organizacija, ki ima omejena sredstva, mogla u-speti tam, kjer je doživela neuspeh močna francoska vojska ob neomejeni podpori NATO. OAS predstavlja zadnje krče v umiranju.« Ben Heda je nadaljeval: «0-svobodilna vojska je revolu. cionarno združenje, ki se bo spremenilo v politično stranko takoj po neodvisnosti, da organizira novo Alžirijo.« Ben Heda je nato govoril o socialnih smotrih alžirske revolucije in pripomnil; ((Poverili bomo vojakom in častnikom, ki so branili naša tla, nalogo, da izvedejo agrarno reformo.« V Evianu se medtem nadaljujejo priprave za obnovitev pogajanj. Tamkajšnje prebi. valstvo zahteva, naj se sprejmejo učinkoviti varnostni u-krepi proti morebitnim akcijam OAS. Kakor je znano, so fašisti ubili evianskega župana pred začetkom pogajanj v tem kraju. V Parizu pa se nadaljujejo priprave za izpustitev Ben Bele in njegovih tovarišev. Maroška ministra za zunanje in notranje zadeve sta se sestala danes z Debrejem. Po raz. govoru je maroški poslanik izjavil, da so govorili o odhodu Ben Bele in tovarišev v Maroko. Izpustitev ministrov je odvisna od zaključka pogajanj. . O dejanski brezbrižnosti o-blasti v Alžiriji in tudi o sodelovanju z ultrasi pričajo, poleg dogodkov z italijanskimi časnikarji v Alžiru tudi cela vrsta današnjih eksplozij v tem mestu ter nastop francoske vojske proti doma- ...im iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiitiiil„,|,| DANES Tudi pesimisti glede izida "arene razorožitvene konfe-n„nce bi lahko po včerajšnjih n0vicah predpostavili mož-da se bodo v Ženevi poraz,imeli vsaj o prepovedi J*«rskih poizkusov. Hruščev je '•■nireč sporočil Kennedyju in „!ac Millanu, da sprejema *n-*10ameriški predlog, naj bi se *Unanji ministri sestali že ženevsko konferenco in Mo na njej tudi ostali, kar rPtieni, da predsednik sovjet-tji* vlade ne vziraja vet na /l(ojšnjem sestanku na vrhu. Millan pa, ki je prvi spo-„,c'l to vest, Je izrazil upa-***• da bo prišlo do sestanka * Vrhu za končno fazo spo-Sžuma o prepovedi Jedrskih jC|žkusov. To bi se zgodilo e|e sredi maja, medtem ko hi s!LtriJe zunanji ministri prvič JrMaii že 12. t. m. V ta opti-« !lem se je vmeša! glas vohlja ameriške ustanove za ,azor politiki ne bo dai ril- Med drugim je pove-da je v zadnjih devetih t).!} Prcbivalslvo ZSSR najt Ro za 29 milijonov in da lfatP°‘rebnc podvojiti ali polili j Proizvodnjo najvažnej-kmetijskih pridelkov > v čim krajšem času. Končno Je alžirska vlada danes sporočila, da se bo jutri začela zadnja faza pogajanj v Evianu s Francozi pod vodstvom Krima Belkasema. in sicer predvsem o vzdrževanju reda in varnosti v Alžiriji po ustavitvi sovražnosti. Ben Heda je pozneje dejal, da fašistom OAS ne bo uspelo spremeniti prehodne dobe v državljansko vojno, in je zlasti poudaril: «Ni logično, da bi teroristična organizacija, ki ima le omejena sredstva, mogla uspeti tam, kjer Je doživela neuspeh močna francoska vojska ob neomejeni podpori NATO.* OAS Je namreč, včeraj priredila še en krvav dan po vseh večjih alžirskih mestih, zlasti pa v Costantini, kjer so fašisti priredili krvavo demonstracijo proti Alžircem z napadi in zažiganjem trgovin. Prišlo Je do oboroženega spopada, pri čemer so redni francoski vojaki in žandarji pomagali fašistom pobijati Alžirce. V mestu Alžiru je bilo 150 eksplozij — izključno v poslopjih, ki so last Alžircev V vsej Alžiriji je bilo ubitih 26 ljudi, 72 pa ranjenih. Fašistični izgon e-najstih italijanskih novinarjev pa Je naletel na obsodbo vsega svetovnega Javnega mnerria. ki se najbolj zgraža nad Hrancosko uradno indiferentnostjo. Prepoved italijanske vlade, da ne sme v Italijo več noben pripadnik OAS pa je dokaz. da so fašistični zločinci v Italijo lahko svobodno pri. hajali — V poslanski zbornici Je bil med nadaljevanjem razprave o programu nove Fanfanijeve vlade najvažnejši Togliattijev govor, v katerem je obrazložil, zakaj bodo poslanci KPI glasovali proti in kako bodo vodili opozicijo, ki še bp bistveno razlikovala od opozicije proti kaki desničarski vladi. (Od našega dopisnika) as »sa __{UI.ltta. označil za «skrajno resno« odločitev de- mokristjanskega kongresa v Neaplju; zatrjeval je da ker Je drzava *slab upravnik« • tudi napovedane reforme v kmetijstvu ne bodo koristile ker ie ze agrarna reforma stala izredno mnogo, prinesla pa m *poUtienk°riBti "iU- na p°dročju Proizvodnje niti na pomičnem področju«; deželna ureditev bo »razkosala Italijo«, še posebno nevarno pa je uveljavljenje avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, 2?a njim se je tudi Gefter VVondnch zadržal na ustano-vitvi avtonomne dežele Furla-nije-Tulijske krajine in opozarjal pred »skrajno nevar-nostjo» tega ukrepa. Togliatti je v svojem govoru dejal med drugim, da so se .. v.. nekaterih strankah; ((vštevši KD», pojavili novi e-lementi, in da mora zato tudi začeti z »novo dejavnost-jo spodbude in kontrole«, da bi ((volja po obnovi privedla do dejanskega preobrata na-levo»; spričo okoliščine, da so v vladi tudi taki, ki se s to politiko ne strinjajo in ki bodo skušali vplivati na dejavnost vlade v negativnem smislu, daje KPI negativno oceno te vlade; t0 pa ne pomeni, da bo KPI vodila proti njej ((histerično ali protiustav- uresničevanju napovedanega programa (z «borbo' delavskega razreda in srednjih slojev«). To stališče KPI je treba postaviti v zvezo tudi z «novim elementom, ki ga predstavlja usmeritev socialistične stranke: za razliko od Poletjg 1960, je danes med komunistično opozicijo in vzdržanjem socialistov neka povezanost in stik. kj ima svoje korenine v enotnem značaju gibanja delavskega razreda, ki bj se znašlo pred zelo resno nevarnostjo v primeru morebitne socialdembkratiza-cije socialistične stranke«. Togliatti te v nadaljevanju svojega govora zavrnil trditev, da komunisti predstavljajo nevarnost za demokratične institucije in pripomnil, da je tako nevarnost predstavljal večinski volilni zakon leta 1953 in Tambronijeva vlada leta 1960. Voditelj KPI je zatrdil, da izziv, ki ga komunisti postavljajo svojim nasprotnikom, ni revolucionarni izziv, no opozicijo«, ampak le tako ampak le poziv na popolno in’ opozicijo, da jo bo prisilila k 1 dosledno uveljavljenje ustave. 1 Kar zadeva zunanjo politiko, je Togliatti dejal, da ne gre za zvestobo ali nezvestobo Italije glede atlantskega pakta, ampak za «odločujočo prekinitev z usmeritvami v zunanji politiki, ki predstavljajo objektivno nevarnost za mir«. Zahteval je, naj vlada pojasni svoje stališče glede sankcij proti Kubi, ki so iih predlagale ZDA; glede alžirskega vprašanja, 'vprašanja a-tomske, oborožitve in Zahodne Nemčije. «Dejstvo, da se še vedno pristaja na to, da se V naši deželi nahajajo raketna oporišča, kaže, da se stališče naše vlade ni spremenilo in da gre za oltrancistično stališče«. Postavil je zahtevo, da se vlada odloči proti novemu kolonializmu in v korist diskusije med Vzhodom in Zahodom s takojšnjimi pogajanji ng vrhu; spričo dejstva, da programski govor predsednika vlade ne omenja take nove' politike, bodo komunisti nadaljevali z ((brezkompromisno opozicijo«. Kar zadeva notranjo politiko, je Togliatti pozdravil obvezo o odpravi gledališke cenzure in izrazil željo, da se doseže ukinitev vsakršne oblike predhodne cenzure; pozdravil ie obvezo o uveljavljenju deželne ureditve in zahteval neposredno izvolitev deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine; kar zadeva krajevna samouprave, je treba umakniti ah ((radikalno spremeniti zakonski osnutek Scelbe«; pozdravil je ukrepe na področju >n"!° okoli trideset. Fašisti so imeli namen doseči. da bi v zaporu zgorelo 1.900 alžirskih zapornikov, ki so povečini borci narodnoosvobodilne vojske. Ko so vdrli v zapor, so fašisti postavili v notranjosti zapora močan di-namitni naboj in več jeklenk s tekočim plinom. Razen tega so polili tla z bencinom. Nato so razstrelili naboj, začeli streljati na zapornike in zatem mirno odšli ter skrbno zaprli za seboj vrata zapora. V Costantini pa so vojaki in policaji streljali na Alžir. ce, ki so reagirali proti faši. stom. Po prvih vesteh je bilo ubitih deset oseb, trideset pa ranjenih. Do neredov v Costantini je prišlo med pogrebom neke Francozinje, ki so jo Alžirci ubili v petek. Ultrasi, ki so se v velikem šte- NEW YORK, 5. —— V New Yorku so bile pred sedežem komisije za atomsko energijo demonstracije proti napovedi jedrskih ' poizkusov v zraku. Demonstracije so se začele že v soboto, ko je policija surovo napadla demonstrant«. (Nadaljevanje na 2 .strani) ...................................n,...,.,,......m....,.,....... Poročilo Hruščeva o kmetijstvu na plenarnem zasedanju CK KP SZ Poudaril je potrebo dviga kmetijskih pridelkov in odprave sedanjih pomanjkljivosti ■ 0 zunanji politiki bo Hruščev verjetno govoril 15. marca MOSKVA, 5 - Danes se je|dustrije, kljub nekaterim po- iceln V Mn.irv, -u—.-----— manjkljivostim na tem sektor. ju. Poudaril je, da stranka, s svojim poudarjanjem važnosti kmetijstva nikakor ne zanemarja industrije. Pripomnil je, da se je celotni obseg industrijske proizvodnje povečal v treh letih za 33 odstotkov v primerjavi s 27 odstotki, kakor predvideva sedemletni načrt. Vrednost proizvodnje znaša 19 milijard rubljev več kakor se je predvidevalo. Pripomnil je, da je zlasti zadovoljiva proizvodnja jekla, jeklenih plošč, petroleja in litega železa. Hruščev je zatem podrobno govoril o položaju kmetijstva v posameznih sovjetskih republikah in kritiziral številne pomanjkljivosti. Zatem je Hruščev izjavil, da se je število prebivalstva Sovjetske zveze od leta 1953 do danes zvišalo za 29 milijonov, kar je več kakor skupno prebivalstvo Švedske, Norveške, Danske in Nizozemske. Pripomnil je, da se predvideva, da bo v bližnji prihodnosti prebivalstvo Sovjetske zveze doseglo 250 do 280 milijonov ljudi. Vzporedno z večanjem števila prebivalstva narašča vsako leto tudi dohodek, in torej narašča povpraševanje po živilih, oblačilih in obutvi. Potrošnja na osebo, kar se tiče mesa, mleka, jajc in sladkorja, se je dvignila za 30 do 50 odstotkov. Pripomnil je, da je delo za dvig blaginje prebivalstva temeljni kamen politike komunistične stranke. Toda s povečanjem potrošnje je potrebno v veliki meri pospešiti, kmetijsko proizvodnjo, reorganizirati kmetijstvo in najti najbolj ' učinkovit način za začelo v Moskvi plenarno zasedanje CK KP SZ, na kate-terem razpravljajo o kmetijstvu Sovjetske zveze. Na današnji seji je podal poročilo Hruščev. Med drugim pravi Hruščev v svojem poročilu, da so »imperialisti zelo zaskrbljeni zaradi naših gospodarskih uspehov. Dobro vedo, da, ko bodo SZ in druge socialistične dežele prekoračile najbolj razvite kapitalistične dežele, ne bo mogla nobena stvar ustaviti pohoda socializma*. Kakor poroča agencija Tass, je Hruščev še poseb-no_ poudarjal, da se ne sme ločiti materialni interes delavcev od činiteljev moralnega interesa in tudi ne postavljati drugega proti drugemu. Poudaril je tudi, da je u-stvaritev materialnih in tehničnih pogojev za graditev ko. munizma mednarodne važnosti. »Razviti moramo proizvajalne sile, okrepiti gospodarsko moč in obrambno sposobnost socialističnih držav, tako da bomo lahko vedno učinkoviteje branili sile socializma pred vsakim napadom imperializma Graditev komunizma je dolžnost, ki jo moramo izpolniti pred svetovnimi revolucionarnimi silami*. Hruščev je poudaril razliko med »hlastanjem po dobičkih* v kapitalizmu in »socialističnim načelom materialnega interesa delavcev*, ki ni-ma nič kaj opraviti s kapitalističnim načelom. »Partija . se je obvezala, da bo pospešila razvoj kmetijstva, ker je to v veliki meri pogoj za ves gospodarski razvoj dežele na drugih področjih*. Zatem je Hruščev govoril o rezultatih sovjetske in- izkoriščanje zemlje. Predlagal I vjet.. Volitve bodo 18. je, naj centralni komite prouči nujne ukrepe, kar se tiče kmetijstva. Pripomnil je, da je potrebno podvojiti ali potrojiti proizvodnjo najvažnejših kmetijskih pridelkov v čim krajšem času. Zatem je Hruščev izjavil, da vidijo na Zahodu v graditvi komunizma glavno nevarnost za sedanjo njihovo nadoblast. Zaradi tega mora zasedanje centralnega komiteja obravna. vati vprašanje sovjetskega kmetijstva kot eno najvažnejših vprašanj. Naloga partije je prinesti blaginjo prebivalstvu. Nadaljeval je: (rProgram KP i>Z ne gleda na komunizem kot na družbo, v kateri velja enakost med reveži tem. več kot na družbo, v kateri se je za vse elane dosegla v«, lika količina materialnih in duhovnih dobrin. Doseči moramo to okrepitev naših pro. izvajalnih sil.« Zatem je Hruščev obsodil dejstvo, da sta se med nekate-rim1 voditelji v kmetijstvu j Pojavila nečimrnost in za. dovoljstvo po zadnjem zasedanju centralnega komiteja zaradi doseženih uspehov Za. to so mnogi voditelji zrahljali skrb za kmetijstvo in za potrebe kolhozov in sovhozov. bedaj so potrebni nujni ukre. pi, da se odpravijo ti nedo-statki. Zvede o se je. da na sedanjem zasedanju ne bo Hru-ščev govoril o zunanji politi, ki. Pripominjajo, da bo o tem govoril 15. marca, to je dan po začetku ženevskih razgovo-rov. Tega dne bo namreč go. voril v Moskvi v okviru volilne kampanje za vrhovni so. marca. Kako je v ZDA z nezaposlenostjo Kljub dejstvu, da si je ameriško gospodarstvo znatno opomoglo od recesije, ki je vladala v letu 1960, je ostal še neTešen zelo pomemben problem. Raven nezaposlenosti je namreč zelo visoka. V zvezi s tem sta značilni dve stvari: da je v razdobju gospodarskega razmaha po recesiji nezaposlenost znatno večja, kot je bila v podobnih položajih v prejšnjih letih, in drugič, da se ne kaže težnja po postopnem zmanjševanju števila nezaposlenih, kot je bil to primer v razdobjih, ki so sledila prejšnjih recesijam. Zaradi tega ima sedanja visoka raven nezaposlenosti nekoliko drugačen značaj. Naj to trditev dopolnimo z nekaterimi podatki: 8 mesecev po recesiji je približno 6,8% delovne sile še vedno brezposelne, t. j. enak odstotek, kot je bil v februarju lani, t. j. v mesecu, ko se je začela gospodarska aktivnost izboljšavati oziroma ko je recesija dosegla svojo najvišjo raven. V predhodni recesiji leta 1958 se je nezaposlenost v istem razdobju 8 mesecev zmanjšala od 7,3% na 6,1% leta 1954 pa od 6 na 4,6%,. Naloga, ki si jo je zastavila sedanja administracija glede nezaposlenosti, je v tem, da maksimalna raven nezaposlenosti ne bi smela presegati 4% celotnega števila zaposlenih. Nekateri a-meriški ekonomiki pa menijo, da tega ne bo mogoče doseči in da je največ, kar je v naslednjih mesecih realno pričakovati, znižanje nezaposlenosti od 5 do 6% in da naj bi se na tej ravni nezaposlenosti tudi obdržala. Drugi spet menijo, da je mogoče znižati odstotek nezaposlenosti nasproti celotnemu številu delovne sile na 4%, in sicer, kot pravijo, zato, ker sedanji uradni statistični 'podatki ne prikazujejo realno problema nezaposlenosti. Končno tudi trdijo, da uradni statistični podatki ne samo da povečujejo raven nezaposlenosti, temveč ne prikazujejo tudi realnega stanja, kajti če bi upoštevali vse či-nitelje, ki so povezani z nezaposlenostjo, kot so na pr. krajši delovni dan in manjši zaslužek ter podobno, bi znašala nezaposlenost v lanskem oktobru približno 9%. Ne glede na razprave o realnosti statističnih podatkov pa so si vsi edini v mnenju, da postaja po vsaki recesiji problem nezaposlenosti bolj zamotan in poti za njegovo ublažitev vedno težavnejše. Jasno je tudi, da je treba nekaj storiti v tej smeri. Zadevni predlogi navajajo, da je treba začeti z velikimi javnimi deli, nadalje da bi bilo treba usmeriti prizadevanja na področje prekvalifikacije delovne sile za nove poklice itd. Nedvomno pa je, da problema nezaposlenosti ni mogoče ločiti od drugih problemov ameriškega gospodarstva, predvsem pa ne problema nizke stopnje gospodarske rasti v zadnjem času. Kolikor bi ameriškemu gospodarstvu uspelo, da bi doseglo stopnjo povečanja proizvodnje za 4 do 5% letno, namesto dosedanjih 2% v zadnjih 10 letih, tedaj bi lahko v teh okvirih našli rešitev tudi za problem nezaposlenosti. V tem primeru bi v precejšnji meri odpadli vzroki, ki stalno ustvarjajo in zaostrujejo omenjeni problem. Naj navedemo tri najvažnejše vzroke oziroma razloge za nezaposlenost v ZDA- Prvi med njimi ni nov, in je postal bolj ali manj kronična bolezen gospodarstva. Gre za problem nekaterih območij, kjer je nezaposlenost stalno visoka. Na teh območjih je bila nezaposlenost v zadnjih 10 letih za približno 50% večja kot na drugih območjih ZDA. Vsaka recesija prizadene tista območja bolj kot druga in traja znatno več časa. Ta območja so v glavnem v najstarejših industrijskih delih države. V začetku lanskega leta so bili sprejeti posebni zakoni za pomoč takšnim območjem, vendar do sedaj posledice te pomoči še' niso očitne. Omenjeni zakoni namreč predvidevajo u-godnejše pogoje za graditev novih tovarn v teh krajih, pospeševanje storitvenih dejavnosti in druge olajšave, ki naj bi pritegnile zasebne investitorje. Drugi vzrok nezaposlenosti je učinek avtomatizacije. Po nekaterih cenitvah nadomestijo stroji vsako leto približno 1,8 milijona delavcev. Glede na to, da se vsako leto število delovne sile povečuje za približno 1,5 milijona delavcev, iz tega logično izhaja, da je treba vsako leto ustanoviti zelo veliko število novih delovnih mest. Vedno manj je novih delovnih mest za nekvalificirano delovno silo. Z druge strani je nezaposlenost zlasti veli-ga med mladino. Od približno 10,8 milijona študentov v vseh zasebnih in javnih šolah si jih mora približno 2,5 milijona šele poiskati zaposlitev. Nezaposlenost med mladino v precejšnji meri potencira problem kriminala med mladoletniki. Ta problem je še posebej pereč v velikih mestih, ki pa ga še otežuje okoliščina, da izvajajo številne družbe diskriminacijo glede zaposlovanja mladine. Tretji in verjetno poglavitni vzrok za kronično nezaposlenost v ameriškem gospodarstvu je nedvomno nezadostno izkoriščanje razpoložljivih nacionalnih virov. Gospodarske zmogljivosti so še vedno neizkoriščene v povprečju za 10 do 15%. Največji delež pri zmanjšanju nezaposlenosti bi torej imelo povečanje stopnje gospodarske rasti. Medtem ko znašajo največje možnosti rasti ob sedanjih pogojih nekaj nad 3,5% letno ,se trenutno razvija gospodarstvo po stopnji,, ki ne dosega 3% povečanja. Ce bi se uresničila predvidevanja administracije o stopnji gospodarske rasti za 4,5% letno (ki je bila dosežena v razdobju 1947 do 1953), bi se nezaposlenost zelo hitro zmanjšala. Eden izmed činiteljev za pospešitev gospodarskega razvoja, ki ga zdaj spodbujajo z ukrepi državne politike, je hitrejše odpisovanje starih strojev in naprav oziroma a-mortizacijske dobe. To naj bi dalo po mnenju nekaterih ekonomistov, kolikor bi ta u-krep širše uporabljali, večjo trdnost gospodarskemu ciklusu, ker se recesija pojavlja najprej zaradi nezadostnih naročil fiksnega kapitala. Z druge strani izvajajo ukrepe proti monopolističnemu diktiranju cen in za ustvarjanje večje konkurence v gospodarstvu, kar naj bi povzročilo znižanje cen in spodbudilo povpraševanje. Bodočnost povpraševanja, se pravi predvsem povpraševanja po potrošnih dobrinah, je za sedaj namreč največje vprašanje. Osebna potrošnja zajema približno dve tretjini narodnega dohodka ZDA, zaradi česar je stopnja njenega porasta izredno pomembna. So tudi mnenja, da je — gledane dolgoročno — edini način za dvig osebne potrošnje občutno zvišanje življenjske ravni delavskega razreda. Vsekakor je danes ameriško gospodarstvo pred dvojnim in zelo zamotanim problemom: pospešiti stopnjo gospodarske rasti in zmanjšati število nezaposlenih. ----«»---- TRIDENT, 5. — Nad vsem področjem vlada slabo vreme. Nad 700 m višine pa gosto sneži, medtem ko je v nižjih legah sneg pomešan z dežjem in je na cestah plundra', ki otežkoča promet. Na cesti med Ceolo in Lisignagom so imeli več usadov zemlje in kamenja. ANAS je takoj prekinil promet in skupine delavcev so začele odstranjevati ovire. Za sedaj je zaprt prelaz Sella, dočim je drugod promet možen, vendar pa le z verigami. Najhujša nesreča v zgodovini civilnega letalstva Mrtvi vsi potniki s posadko -111 oseb pri padcu letala v močvirno džunglo Nesreča se je zgodila v republiki Kamerunu v zahodni Afriki, komaj nekaj minut po odletu z letališča Douala ■ Čeprav kraj nesreče ni daleč od letališča, je zelo težko dostopen hn[igG ^ gleilaliSce glu-bbu ^ jlvo Andric gost grške Akademije znanosti LONDON, 5. — Glasnik le-1 Po uradnih podatkih druž-talske družbe »Caledoniam be je bilo na letalu 111 oseb, Airways» je minulo noč spo- 101 potnik in 10 mož posadke. ročil, da je štirimotorno pot niško letalo s 111 potniki pad lo med nevihto v neki gozd in to komaj dve minuti po vzletu z letališča v Douali v republiki Kamerun v zahod, ni Afriki. Prva vest o tem je prišla že včeraj. Razbitine letala leže kake tri kilometre od vzletišča in reševalci so morali počakati jutra, da so . začeli z reševanjem, kajti kraj, kamor je letalo padlo, je zelo nedostopen. Glasnik je te vesti dobil po telefonu od letalskih oblasti v Douali. Do nesreče je prišlo sinoči ob 18.20. Letalo ni bilo na redni progi, pač pa ga je neka družba najela. Potovati bi moralo preko Lizbone v Luksemburg. Med potniki je bilo 41 Britancev ali pa iz Rodezije, prav toliko iz Južne Afrike, ostali pa iz raznih držav. Na letalu so bili tudi trije otroci. Po poznejših podatkih, je do nesreče prišlo ob 19.12 po evropskem času in je letalo DC-7 treščilo v močvirje. Letalo je najela družba »Trans-African Aair Coach ltd», družba «Caledonia Airwais» pa je svojo dejavnost začela lanske, ga decembra in v ta namen najela od belgijske družbe »Sabena* dve letali «DC-7». Po poznejših podatkih ni od 111 potnikov in mož posadke ostal živ niti eden. Je to največja letalska nesreča, kar jih je doživelo letalstvo na svetu. je prispela na kraj nesreče, je začela s prvimi ugotavljanji, Vendar ni še nobenih podatkov o vzrokih. Po pregledu seznama potnikov se je u-gotovilo, da so razen dveh zakoncev in pet posameznih oseb, katerih naslovi še niso znani, vsi potniki pristojni v Afriko. Zakonca pa sta doma iz Velike Britanije. Letalo je pilotiral Williams, pomožni pilot pa je bil A. Frost. Oba sta imela že deset tisoč ur letenja za seboj. Na letalu so bile tudi tri hostess. Funkcionarji letališča v Douali so povedali, da ni bilo v kraju, kjer je letalo DC-7 padlo, nobenega znaka življenja. Močvirje, v katero je letalo padlo, je v srcu džungle in je skoraj nedostopno, pa čeprav je komaj dva kilometra in pol oddaljeno od kon- močvirju ni ne cest ne poti. | močvirju. Posamezni kosi le-Direktor družbe .Transafri- tala so odleteli tudi 2. kilo- Neka skupina reševalcev, ki i ca letališča v Douali. Proti can» Max Willson je sporočil, da je reševalna skupina, ki je kmalu po zori prispela na kraj nesreče, javila, da je letalo DC-7 popolnoma razbito in da so njegovi kosi razmetani daleč naokrog. Letalo se je vnelo ali med padanjem ali takoj potem, ko je treščilo na tla. Reševalne skupine, ki so s težavo skozi mrak prodrle do kraja nesreče, so se usmerjale po plamenu, ki se je dvigal na kraju nesreče. Reševalne skupine so do kraja nesreče prišle na gumijastih čolnih in ugotovile, da ni pri nesreči ostal živ nihče. Dolgo časa po svojem prihodu pa so morali reševalci ostati daleč od razbitin, zaradi ognja, ki je divjal tudi na delu močvirja, kajti gorivo se je razlilo tudi po Zelo drzni predlogi nekega duhovnika pred bližnjim koncilom Cerkveni dostojanstveniki naj postanejo skromnejši Članek Georgesa Mollarda, župnika v Grenoblu v Franciji, je objavil list «E$prit» - Mollard zahteva tudi, da Cerkev prizna vrednost socializma • Škofje in kardinali naj slečejo svoje rdeče in vijoličaste obleke in naj si nadenejo navadne talarje, kot jih nosijo navadni duhovniki, naj se odpovejo naslovom, kot so »ekscelenca*, »eminenca* in naj se zadovoljijo s samim naslovom »gospod*, kot vsi o-stali. Dovolj je miter in škofovskih palic ter velikih križev na prsih, ukinejo naj se tudi »monsignorji* in kanoniki. Kakšno zvazo' ima vse to z evangelijem?* Kdor berč Všh ’tfo;'ln Se posebej, če gleda, v kakšnem tonu je napisano, bi ne pomislil, da je to nanisal duhovnik. Toda priprave za koncil, ki bo letos, so dale povod za najrazličneje zamisli, drzne in manj drzne, lepo in umerjeno povedane, ali pa tu- iiimiiHiiiiiUtiiiiHiinHiiniiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiimiHinniiiiiiiimiiiiiiiimiiiMiimiiiiiii Jutri \ Ki lami (Nadaljevanje s 1. strani) vilu udeležili pogreba, so po-grebno svečanost spremenili v fašistično demonstracijo proti Alžircem ter so začeli napadati domačine in zažigati njihove trgovine. Alžirci so se začeli braniti in so na fašiste streljali tudi z oken. Tedaj so francoski vojaki in žandarji obkolili številna poslopja in začeli streljati na Alžirce. V raznih delih mesta so sledili spopadi med Alžirci in ultra-si. * Okoli 14. ure so začeli fašisti ponovno s I rel j ati na Alžirce in jih petnajst ranili. Skupina Alžircev na kamionu je odgovorila s streljanjem ter ranila štiri fašiste. Kmalu zatem so francoski vojaki začeli streljati na Alžirce v kamionu in jih ubili pet. Žandarji so ubili tudi Alžirca, ki se je bil s streljanjem branil pred Francozi. Ko so skušali Alžirci odnesti truplo ubitega tovariša, so žandarji streljali tudi nanje ter ubili druge štiri. V Boni sta padla dva Alžirca, dvajset pa jih je bilo ranjenih, ko so vojaki metali proti njim bombe. Do 18.30 je bilo v vsej Alžiriji ubitih 26 ljudi, 72 pa ranjenih. Kar se tiče italijanskih časnikarjev, javljajo, da so včeraj zjutraj odpotovali iz Al-žira. Ostal je samo dopisnik lista «Giorno» Nicola Curac-ciolo, katerega so fašisti že sinoči iskali v hotelu «Aletti». Tudi to pot je policija prišla takoj zatem, ko so fašisti odšli. Pridrveli so v hotel močno oboroženi in preiskali vse navzoče in tudi vse sobe. Italijanski poslanik v Parizu je imel več razgovorov z državnim ministrom za alžirske zadeve Joxejem. Drugi član italijanskega poslaništva pa se je o zadevi razgovarjal v zunanjem ministrstvu. Francoski tisk objavlja dogodek z italijanskimi časnikarji pod velikimi naslovi. Razen skrai-no desničarskega tiska, vsi časopisi obsojajo francoske oblasti zaradi popustljivosti pred OAS. «Humanitč» p':e pod velikim naslovom naslednje: «V središču Alžira grozijo fašisti » smrtjo enajstim italijanskim časnikarjem in jih prisilijo na odhod, ker oblasti niso hotele intervenirali.« Dopisnik lista «Le Monde« pa pravi, da se francoske oblasti obotav- ljajo, da bi uporabile vse sile, ki jih imajo v rezervi, da bi zatrle nerede Tudi britanski tisk daje velik poudarek dogodku z italijanskimi časnikarji. »Guardian* piše pod velikim naslovom: »To, kar najbolj za- skrblja pri dogodku z italijanskim! časnikarji, je, da ljudje OAS lahko nastopajo tako svobodno v glavnem alžirskem hotelu brez vsakega odpora francoskih oboroženih sil — dejansko s privolitvijo poedinih članov teh sil — in da se francoske oblasti niso potrudile, da bi izrekle obžalovanje zaradi dejstva, da so sovražniki Francije prisilili časnikarje, da zapustijo fran-coskp ozemlje*. List pripominja, da je odhod enajstih italijanskih časnikarjev za Francijo velika sramota, očitna uradna indiferentnost pa je še večja sramota. Res čudno zveni sporočilo Anse, da so v notranjem ministrstvu odredili prepoved pripadnikom OAS, da pridejo v Italijo in da bivajo na italijanskem ozemlju. Na podlagi tega se predpostavlja, da so ti fašistišni zločinci do sedaj lahko svobodno prihajali v Italijo. V Alžiru je predstavnik generalne delegacije nocoj izjavil na tiskovni konferenci, da je policijski prefekt dal ukaz, naj bo hotel »Aletti* odslej močno zastražen. Alžirski minister za informacije Jazid je izjavil, da akcija OAS jasno kaže. da se avanturisti, ki jih vodi Salan, bojijo resnice. Pripomnil je, da od vsega začetka alžirske revolucije se ni dogodil noben primer, da bi pripadniki alžirske osvobodilne fronte grozili časnikarjem ali pa z njimi slabo ravnali. Dodal je: »Vedno smo spoštovali vse časnikarje, tudi tiste, ki so predstavljali francoske reakcionarne in kolonialistične časopise. Naša organizacija je vedno sprejela vse ukrepe za zaščito časnikarjev, ki so bili v Alžiriji. To se lahko obrazloži z dejstvom, da se ne bojimo resnice. Kar se tiče italijanskih časnikarjev, ki so bili zaradi groženlj OAS prisiljeni zapustiti Alžirijo, jih že sedaj vabim v imenu alžirskega ljudstva, naj pridejo v Alžir ob praznovanju neodvisnosti Alžirije«. di izražene v ihtavem tonu. In kdo je tisti, ki postavlja tolikšne zahteve, ki smo jih pravkar povedali? Je to duhovnik Georges Mollard, župnik v fari sv. Marka v Grenoblu v Franciji. Ta povrh zatrjuje, da je on v svojem načinu postavljanja zahtev «u-merjen*, hkrati pa poudarja, da so mnogi cerkveni prelati, tudi papeži, bili skromni in so svoje časti prenašali, ne da bi jih to kdove kaj veselilo. Zato posebej poudarja, da mnoge cerkvene časti veri bolj škodujejo kot koristijo. V dokaz temu navaja pogosti rek vernikov, da v Kristusa verujejo, v Cerkev pa ne. Duhovnik Mollard nadaljuje: »Ce bi se papež zavedal škode, ki jo vernikom povzroča njegov „dvor”, bi se niti za trenutek ne pomišljal in bi takoj poslal na njih domove tako svoje gardiste, kot tudi nosilce njegove nosilnice Otresel bi se teže svojih muzejev in bi vse zaklade teh poklonil kaki mednarodni ustanovi*. »Ce se bo koncil spustil tudi v obravnavanje tega, kar pa ne terja kdove kolikšnega poguma, ga bodo verniki podprli in ta opora bo veliko več vredna, kot velja poljubljanje raznih prstanov in pa aplavzi na Trgu sv. Petra*. Članek pogumnega francoskega duhovnika Mollarda je bil objavljen v francoski reviji »Esprit*, ki je znana po svojih drznih zamislih, s katerimi prihaja na dan. Članek je bil objavljen v sklopu ankete, ki jo je uredništvo te revije napravilo v zvezi s pripravami za prihodnji cerkveni zbor. V tej anketi sodelujejo tudi razni pravoslavni, protestantski in drugover-ni teologi. Ideje, ki jih je Mollard objavil, so med drugimi najbolj zadele določene rimske cerkvene kroge. Duhovnik Mollard namreč zahteva tudi, da bi duhovniki veliko pridobili, če bi šli delat, ker bi s tem prišli tudi iz svojega ozkega kroga vernikov svoje fare. S tem bi duhovniki veliko pridobili tudi v očeh delovnega človeka, hkrati pa bi lahko tudi vsem dokazali, od kod njihovi dohodki. S tem pa Mollardove zahteve še niso končane. Papež cializmom. Duhovnik Mollard stavi v socializem, da bi ga izjavlja, da h‘ bilo potrebno, da bi kristjani, ki so se izjasnili za socialistično gospodarstvo kot bolj racionalno in bolj človeško, prenehali biti tarča in bi se njihova vera ne postavljala v dvom, tako da bi se mogli počutiti enakovredni v krščanski skup. r.osti. To terja ne le odnos navadnega dopuščanja, prenašanja, pač pa terja, da Cerkev prizna vrednost velikega človeškega gibanja za pravico in mir, ki je povezano s prihodom socializma*. Duhovnik Mollard v svojih izjavah terja, naj se Cerkev ne postavlja le v sredo kapitalizma, da bi zavirala njegove zlorabe, pač pa naj se na enak način po- Janez XXIII je sicer poveličeval celibat duhovnikov, pravi Mollard, toda cerkveni zbor bi se po njegovem moral lotiti tudi tega vprašanja in di moral uzakoniti tudi možnost, da se duhovniki ženijo. Zakonsko življenje bi po njegovem ne »ponižalo duhovniškega stanu*, pač pa bi »verniki bili srečni, če bi videli, da duhovnik skrbi za vse njihovo življenje, v katerem je družinsko življenje eno najvažnejših videzov vsega človekovega bistva. In v tem bi njegovo zakonsko življenje bilo lepa osebna izkušnja*. V tem primeru torej nikakor ne gre za podcenjevanje ali zaničevanje celibata, pač pa za pravilno vrednotenje tudi zakonskega življenja duhovnikov, da bi poročenih duhovnikov ne jemali več kot drugorazredne duhovnike. Francoski duhovnik gre v svojih zahtevah še bolj daleč. Prehaja na odnose med .Cerkvijo, kapitalizmom in so- mogla soditi od znotraj. ---s«---- Rešil je ženo ki jo je mož vrgel v vodnjak ANKARA, 5. — Pismonoša, ki je prinesel pismo, je rešil življenje neki ženski. Ta se je malo prej skregala s svo jim možem, ki jo je zvezal in vrgel v vodnjak, da bi u-tonila. Poleg tega je z nogo potiskal ženo pod vodo. Toda medtem je prispel poštar, ki je žensko rešil. Policija je takoj aretirala preveč »strogega* moža. metra stran od kraja, kjer je letalo padlo. Funkcionarji letališča v Douali niso povedali, ali je kdo klical z letala na pomoč. Do vzleta je prišlo v povsem normalnih razmerah, vidnost je bila dobra, veter pa šibak. Po seznamu potnikov, ki ga je objavila družba »Trans -Afričan Air Coach Company» izhaja, da je na letalu bil tudi italijanski državljan P. Ardito, ki se je vračal v Italijo. Na letalu je bilo v celoti 53 moških, 45 žensk, trije otroci ter 10 mož posadke. Med potniki je bil tudi mlad zakonski par na poročnem potovanju. Piloti nekega letala družbe Air Afrique», ki je pristalo na letališču v Douali v trenutku nesreče, so sporočili, da se je na močvirju dvignil 50 metrov visok steber ognja, brž ko je letalo DC-7 treščilo ob tla. Letalo je pravkar napolnilo svoje tanke in je imelo torej s seboj 22 ton goriva. MOGADISCIO, 5. — Sedanje geološke raziskave predvsem v severnem delu Somalije so privedle do odkritja velikih ležišč železne rude, ki jih ocenjujejo na 300 milijonov ton. Sedaj proučujejo možnost, kako bi to bogastvo izkoriščali. — — ■«»--- Letališče v Kairu pet ur paralizirano KAIRO. 5. — Za polnih pet ur je bilo mednarodno letališče v Kairu odrezano od o-stalega sveta. Vzrok temu je bil kratek stik v nekem kablu visoke napetosti, ki je usta- ATENE, 5. — Atenska Akademija znanosti je priredila nocoj slovesna sejo v (ast jugoslovanskega književnika Iva Andrica. V imenu Akademije znanosti je uglednega gosta pozdravil akademik Veneziv, ki je med drugim poudaril, da akademija v osebi Iva Andrica po-pozdravlja prvega nobelovca na Balkanu. Ivo Andrič je v svojem odgovoru izrazil zadovoljstvo, da mu je bila dana priložnost seznaniti se z antičnimi spomeniki in sodobno Grčijo, in poudaril je potrebo tesnejših stikov med grško in jugoslovansko Akademijo znanosti in umetnosti. Po seji, katere se je udeležil tudi jugoslovanski veleposlanik v Grčiji Peko Papčevič, sta se jugoslovanska književnika Ivo Andric in Milorad Panič zadržala v prijateljskem razgovoru z grškimi akademiki. Ivo Andric in Milorad Panič bosta jutri obiskala Delhi. V Stockholmu razstava Jugoslovanskega slikarstva V petek so ob navzočnosti velikega števila uglednih povabljencev v Stockholmu odprli razstavo sodobnega jugoslovanskega slikarstva. Razstavljenih je 80 slik. Razstavo so v Stockholm prenesli iz Pariza, toda zaradi pretesnih prostorov niso mogli predstaviti tudi plastike. Na tej prvi veliki razstavi jugoslovanske upodabljajoče umetnosti so zastopani s svojimi deli Lubarda, Hegedušič, Stupica, Milunovič, Petlevski, Mihelič in drugi slikarji. Kandidati za sOscarjev Bliža se datum podelitve «Oscarjev». Trenutno sta dva Jilma na čelu kandidatov za vil delovanje električne cen- nagrado, ki jima priso- trale. Kontrolni stolp ni mogel biti v stiku z letali med poletom ter niti z drugimi letališči. Več letal, ki ni moglo dobiti navodil za pristanek, se je usmerilo proti drugim letališčem. Drugim letalom pa je uspelo pristati brez stikov s kontrolnim stolpom in brez ustreznih navodil. O tem je davi poročal list »Al Ahram*. Sele potem, ko je bil vzpostavljen električni tok, se je promet na letališču normalno vršil. mmmm Kdo ne bi šel pred sodišče, če bi se vedno tako končalo,.. Kapitan Michael Slattery Je bil obtožen, da Je sam zažgal svojo ladjo, da bi prejel zavarovalnino. Vendar ga Je sodišče v Londonu oprostilo. Toda to se ni bilo vse. Med porotniki Je bila namreč — kot edina ženska — tudi 19-letna Gina Simmons, ki se Je v obtoženca zaljubila. Čeprav ima on že 56 let, se bosta vseeno poročila. Prav gotovo se bo našel kak moralist, ki bo dokazoval, da ni pametno imenovati tako mlade porotnike — in še zlasti porotnice V Teheranu zaradi hude 18 mrtvih eksplozije TEHERAN, 5. — V Teheranu, prestolnici Irana, je preteklo noč prišlo do strahotne eksplozije materiala za umetne ognje. Pri tej eksploziji je bilo 18 oseb mrtvih, 10 pa huje ranjenih. Povrh tega je eksplozija zrušila pet hiš. Policija je dodala, da je zletelo v zrak 100.000 raket in še ogromna količina smodnika. Policija nadalje pravi, da gre za najhujšo eksplozijo, kar jih je kdaj koli bilo v Teheranu. Eksploziv in rakete so vskladiščili, ker so se pripravljali na 21. marec, Novo leto v Iranu. Zaradi peteršilja MESSINA, 5. — Stari 70-let-ni Giuseppe Scionti je že dolgo časa kupoval pri »vojem stalnem prodajalcu zelenjave Antoninu Saporitu tudi peteršilj, in sicer po pet lir šopek. Toda nekega dne je Saporito svojemu odjemalcu zaračunal šopek po deset lir. Da ne bi tega nikoli storil! To je Scion-tija tako zelo razjezilo, da je proti Saporitu za revnih pet lir razlike vložil tožbo. Sodnik, ki mu je prišla ta nenavadna pravda v roke, je prodajalca peteršilja oprostil, «ker ni zagrešil kaznivega dejanja«. Vendar pa to še ni vse: stari tožitelj, ki je pravdo izgubil, je bil obsojen na poravnavo vseh sodnih stroškov in škode, ki jo je s svojo tožbo povzročil, kar znaša nič manj kot 40.000 lir! Kot vidimo, je trmasti Scionti svo-jo ihto kar precej drago pla- čal in si jo bo gotovo zapomnil kot koristen nauk... jajo možnost, da lahko dobita kar 11 «Oscarjev. To sta filma »IVest side story ter «Zmagovalci in prema-ganei». Prvemu naj bi prinesli »Oscarje*: stranski i-gralec (George Chakiris), stranska igralka (Rita Moreno), scena v barvah, film sam, barvna fotografija, kostumi v barvah, režija (Robert VVise in Jerome Rob-bins), montaža, glasba, scenarij in zvok. Filmu •Zmagovalci in premaganci» pa naj bi priborili nagrade: i-gralec (Maximilian Schell), še en igralec (Spencer Tra-cy), stranski igralec (Mont-gomery Cii/1), stranska i-gralka (Judy Garland), scenografija, film sam, fotografija, kostumi, režija (Stan-ley Kramer), montaža, scenarij. Sledi «Bahač» (The Hustler) z 9 »Oscarji*; tu prihaja v poštev igralec Paul Nevoman, stranski i-pralec Jackie Greason, drugi stranski igralec George C. Scott, igralka Piper Lau-rie in režiser Robert Ros-sen. Med kandidati je tudi režiser J. Lee Thompson za film «Navaronski topovi*, ki se poteguje za 7 *Oscarjev. Štirje so filmi, ki se potegujejo za pet •O-scarjev. Audrey Hepburn je kandidatka za vlogo v filmu ^Zajtrk pri Tiffany*, stranska igralka Fay Bain-ter za vlogo v filmu »The Children’s hour», Charles Boyer v filmu • Fanny. Za štiri »Oscarje* se poteguje Fellinijev film •Sladko živ-Ijenje*, in sicer za scenografijo, kostume, režijo ter za scenarij. Za enako število nagrad je konkurent film • Poletje in dim*, za katere• ga naj bi prejeli nagrado i-gralka Geraldina Page ter stranska igralka Una Mer-kel. Med 16 filmi, ki se potegujejo za enega •Oscarja», je tudi »La ciociara*, pri katerem je kandidatka za nagrado igralka Sophia Loren. Od italijanskih filmovi je med temi še Rossellinit jev •General Delta Rovere». Jugoslovanska risanka ■Don Kihot« nagrajena V soboto se je končal mednarodni festival kratkome-tražnega filma v Oberhauis■ nu v Zahodni Nemčiji. Jugoslovanska risanka •Dan Kihot» Vlada Kristla je prejela nagrado 1000 mark, posebno diplomo pa je žirija pohvalila tudi Vukotičevo risanko »Suropat*. Kipar Luigi Amigorti je včeraj umrl MILAN, 5. — Danes je Milanu umrl prof. Luipi/ A-migoni, najbrž najstalejši milanski kipar. Imel je namreč 87 let. Študiral ja na Breri pod vodstvom Ehrica Buttija in je potem sledil umetnostnim gibanjem svojega časa. Njegova dela se nahajajo na milanskem Mo- Za opere v veronski Areni je že vse določeno VERONA, 5. — Na sporedu letošnje 40. operne sezone v veronski Areni bodo opere e vojno nemški kolaborac' ni st, za člana Akadem1)' To pa se ni posrečilo *n noit je podal ostavko članstvo Akademije. Ker p0 je bilo to nekaj takega, se še nikoli ni zgodilo, ■ demiki njegove ostavke so sprejeli. Benoit pa se ®* dar od tedaj ni več na* ževal sej na Akademiji , sar pa nihče ni obžal°v Sicer tudi njegove knjig* ^ nekaj časa bralcev več zanimajo, tako da je n?*.®,, vo delo umrlo, še^pred **J| NAPOVEDI\ K! ZASKRBLJAJO SVET Kennedyjeve eksplozije Poslabšano ozračje v ameriškem tisku Nerazumljivi komentarji Predsednik Kennedy je torej najavil novo serijo jedrskih eksplozij. Ali gre to smatrati zdaj, po uspelem podvigu polkovnika Glenna, za posledico nekakšne obnovljene samozavesti v določeni ne ravno nenevarni prestižni politiki hladne vojne, ali pa je raz. Log za to iskati kje drugje, ni najpomembnejše, vsekakor pa je zelo važno, kakšne utegnejo biti posledice takšne predsednikove odločitve za trenutno stanje mednarodne situaci-je, še bolj pa za razvoj in perspektivo odnosov med ZDA in Sovjetsko zvezo. Bržčas se v ZDA zadnji čas tudi o ničemer drugem ni toliko razpravljalo, kot o seriji jedrskih eksplozij, ki bodo, razumljivo, na različnih straneh sveta različno odjeknile. Saj je bilo od časa do časa celo najširši ameriški javnosti znano, da navznoter najožjega kroga oseb, ki imajo o teh eksplozijah odločiti, si niso bili glede tega enotni. Po eni plati so bili nekateri odločilni predstavniki administracije in nekateri znanstveniki za, drugi proti eksplozijam. Sam predsednik je nekajkrat izjavil, da bo končna odločitev opirala na en sam kriterij, in sicer ali so ti eksperimenti potrebni in koristni za obrambno krepitev ZDA. Vtem je bilo — na osnovi Ugotovitev strokovnjakov večkrat izjavljeno, da je v jesenski seriji eksplozij prišla do zelo važnih izsledkov v pogledu razvoja praktičnih elementov tako imenovanih antiprojektilskih izstrelkov s tem v zvezi se ameriška odločitev, da se znova začne tudi z ameriškimi eksplozijami, odločitev, ki prihaja v izredno delikatni politično-di-Plomatski situaciji, pojasnjuje ter utemeljuje z najvišjimi interesi ZDA., Okrog tega se bo na svetu vnela široka diskusija. Stališča bodo takšna in drugačna, vsak bo iznesel vrsto prepričljivih argumentov v prid lastnega stališča. Toda zatrjuje se, in to s poudarkom, da to Predsednika Kennedyja ne za-skrblja mnogo. Edino, v čemer se zdi, da bi bil do neke mere pripravljen popustiti v odnosu do takšnega svetovne-8a razpoloženja, je vprašanje datuma. Začetek novih je drskih eksplozij je bil sicer najavljen, toda v resnici se bodo te začele šele enkrat sačetku aprila. Razlog za takšno časovno razporeditev je, kot se zagotavlja, čisto psihološke narave: ameriška upra va je želela, da se njena Odločitev objavi dovolj zgodaj, pred začetkom ženevske konference, da bi ne moglo Več ogražati, oziroma, da bi Ponjo ne moglo vplivati morebitno ženevsko diplomatsko manevriranje. Zdaj pa se postavlja vpra-®anje, in to prav v zvezi s časovno razliko med odločitvijo; petnajst dni pred ženev-*ko konferenco, in uresničitvijo novih jedrskih eksplozij na Pacifiku: petnajst dni po njej — ali ne bo'do pogajanja v švicarskem diplomatskem mestu vendarle imela določen Vpliv tudi na dokončno odlo-čitev glede eksplozij Večkrat se čuje, kako da je j^A zelo pri srcu, oziroma kako te polagajo veliko polnost svetovnemu javnemu r“zpoloženju. Toda, to se raje z8olj formalno izjavlja, kot bi v resnici držalo, zakaj odgo-v°rni činitelji ZDA smatrajo Zflaj, k0 je SZ pretrgala mo-fatorij jedrskih eksplozij, da majo najsvetejšo pravico, da Pdi sami začno z zadevnimi ®ksperimenti. .Doslej so se že mnogi ame-'ski govorniki in komenta-.°rji izrazili v smislu, češ da ameriška uprava po tem vprašanju vse preveč mešala bPbtiko s propagando, kakor ,Uc*i, da vse preveč vodi ra-uPa o mnenju nevezanih in bevtralnih dežel. Zraven tega ■;* v teh svojih pripombah Podčrtujejo očitek, da zadevno odločitve ne opira na edi-,em ter izključnem kriterija, * ga sama razglaša, nnm-,ec na kriteriju stvarnega o- rarnbnega interesa ZDA. In * bi hoteli dodobra zapopa-smisel in tendenco vseh vCb očitkov ter kritik, potem 1 bila ta še najbolj jasno ji^vidna iz sledečih vrstic, ki j je s tem v zvezi napisal •me* Reston, komentator York Timesa« in bržda najbolj obveščenih novi-8rjev v Washingtonu: vi in hkrati na napore Hru-ščeva, da bi sklical veliko m učinkovito konferenco na vrhu. In, ker so čakale tako dol-: go, bodo zdaj ZDA nedvomno' obtožene ne samo, da zastrupljajo ozračje, marveč da otež-kočajo tudi delo ženevske konference same. Lekcija, ki jo je treba iz tega potegniti je, da se je propagandi vnovič dalo prednost pred politiko, vtem ko je bilo treba enostavno pristopiti k eksplozijam, da bi se tako ohranilo ravnotežje v orožju.« Iz tega sledi, da v ZDA celo resnim ljudem, kakršen bi moral biti Reston, ni docela jasno, kaj utegne pomeniti za nadaljnji razplet mednarodnih odnosov objava predsednika Kennedyja, saj dejstva samega, kot razvidno iz gornjih stavkov, ne obsojajo niti skušajo osvetliti realno vsebino predsednikove napovedi, marveč kažejo samo prizadetost, v kolikor ni on, ne da bi bil karkoli s tem v zvezi v naprej napovedal, raje kar neposredno pristopil k praktič- Pustne maske OB SEDANJI RAZSTAVI V PARIŠKEM MUZEJ V JACBUlMART-ANDREr Španski slikar Francisco Goya kot človek in velik umetnik Čeprav dvorski slikar je videl- kaj se okoli njega dogaja ■ Španskemu ljudstvu je odpiral vrata de razumevanja svobode in umetnosti zvrstila Šolgir veriga* kra- V pariškem rnvzeju «Jac-quemart-Andri:-, kjer je bi la prav te dni odprta dosle najpopolnejša in najrepre zentativnejša razstava ene ga najveljih slikarskih geni jev slikarstva, Francisca Go-ye, je razstavljenih okoli 300 njegovih najboljsših del Gopa se je rodil leta 1746, Vse svoje življenje je kazal nekak nagonski odpor proti nasilju, samovolji in despotizmu, s čimer je postal, lahko rečemo, eden prvih u-metniškihpredstavnihov ljudskih težer.j v 2pan,ji. Vseh omenjenih 300 del i-ma danes prav taksno vrednost, kot jo ]e imelo v času, ko je on živel in jih barval. V njih je čutiti nekakšno preroško moč, s katero napoveduje omenjeno usodo umetnosti tega človeka, in to neizmerno jasneje, določneje in dalekovid-ne je, ed katerega si bodi navadnega formalista. Tembolj prihaja njegovo delo, ki ga ]e zastavil v borbi za svoje ljudstvo, proti tiraniji in nasilju do izraza danes, ko smo bili in smo še priča najr evarnejšim poskusom, naperjenim od strani na novo porajajočega se fašizma proti vsem osnovnim vrednotam človeka in človeštva. Nikoli se Francis Gopa, skromni fantiček iz Aragoni-je, ki je kasneje postal dvorni slikar, ni pustil ,o-mamili od zlata in draguljev, da bi izdal ljudstvo, iz katerega je izšel. Do soo-jega 40-tepa leta je sicer slikal dokaj nepomembna dela, ki bi brez njegovega podpisa ostala malone brez vrednosti. Kasneie pa se je njegov genij sprostil in ustvaril je delil, ki oštgrzjr, za večre čase med najboljšimi, kar j ih je na tem področju človek ustvaril. Pred njim, dvorskim slikarjem, se je PRIRODA MALONE VEDNO POSKRBI ZA VSE. J Milijoni morskih ptičev tupik glavna hrana na otoku Faroeer Otočje tik pod Severnim tečajnikom je zares zelo siromašno - Spomladi prileti sem velika jata ptic - Kako jih love - Sedem let čakanja... nemu izvajanju izjavljenega ............................................... namena in s tem pokazal svo-jo trdnost. Igra se potemtakem znova začenja z istimi metodami, istim izrazoslovjem, kakršna sta od nekdaj značilna za nevarni in napeti dialog med obema blokoma. Nenehno žvenketanje z orožjem in na-penjaje mišic, ob sočasni rabi sicer diplomatsko korektnih, vendar nepomirljivih stavkov, pomeni v bistvu nadaljevanje politike nepopustljivosti, slepe zaverovanosti vase, z eno besedo politike namišljenega prestiža in stalne grožnje za mir in normalne odnose na svetu. Upati je, da bi se pa ob priliki ženevske konference vendarle znali nekje u-stvariti takšni pogoji, ki bi glede napovedanih novih ameriških jedrskih eksplozij omogočili treznost, brez katere nista mogoči nikakršna jasna opredelitev in zavest, kakšne so pravzaprav dolžnosti odgovornih činiteljev spričo nevarnosti, ki grozi človeštvu ob podobnem igračkanju z njegovo usodo. Torej, za zaključek: v sploš-hem se na vseh straneh zatrjuje neodložljiva potreba po miru, ob Sočasnem priseganju o lastni najiškrenejši pripravljenosti, da se za ta mir stori vse. Obenem pa se ne stori to, kar bi v resnici bilo najnujneje: ne pokaže se niti za drobec dobre volje, da se stori vsaj nekaj malega, a vendar otipljivega za dosego nekega minimalnega zaupanja v odnosu do svojega sobesednika. Brez tega pa ne gre niti začeti razgovora s svojim partnerjem. V Atlantskem oceanu, tik pod Severnim tečajnikom, je otočje Faroeer. To otočje je most med Škotsko in Norveško. Zahodno je soseda mrzla Islandija. Bo še bolj skromno življenje na tistem otočju. To so črni otoki. Same stene. Strme previsne stene kipe v morje. Malo ljudi biva tam. In še tistih nekaj se' trdo preživlja. Ribiči so. Ribe love, jedo jih sami. druge pa suše in sole in prodajajo po svetu. Cisto goli ti otoki niso. So porasli z ubogo travo. Drevesa pa ne najdeš. Se grma ne. Od uboge in skromne trave žive lahko edino ovce. No, kjer so ovce, je tudi meso, mleko, sir, maslo. Pa tudi volna. Otočanke pletejo posebne jopiče, sviterje iz mehke ovčje volne, ki so mehki, topli, voljni in jih po severnih deželah od sile cenijo. Da b' do nas prišli, jih je premalo. No, pa tudi na te ljudi na rava ni pozabila. Na teh otokih biva malo ljudi, pač pa je spomladi in poleti tam milijone in milijone ptičev. Tupik je od she zanimiv ptič. Je to morski ptič. Po. sebno značilen je njegov kljun. Ptič je večji od četrt metra. Vrat kratek, noge krat ke, grlo kratko. Kljun je zelo stisnjen bolj visok kot širok. Zgoraj je oster kot britev. Spomladi, ko se ženi in gnezdi, ima na kljunu različno obarvane izrastke, ki po svatovanju odpadejo. So ti izrastki — rdeči, rumeni, sivi. Prav res čuden ptič. Na vseh otokih tega otočja žive, pravzaprav gnezdijo tu* piki. Največ pa jih je na malem otoku Myggenaes. Ta oto. ček je vsega tega otočja prv*a straža na oceanu. Tu sem pri- IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Vergerijema in Cossu v baru «Moncenisio» V baru «Moncenisio» je priredil tržaški CUSA, to je univerzitetni center za umetniški študij, novo razstavo, na kateri nam prikazuje dela dveh mladih vseučiliščnikov in sicer Ede Vergerijeve ter Claudija Cossuja. Prva se nam predstavlja z več deli v temperi ter dvema oljnatima podobama. Priznati moramo, da ponekod posrečeno rešuje zadano tematiko sl\k, kot na pr. v oni imenovani «preteklost», polni o-starelih ljudi, ter v oni Don Kišota, simbola tragičnih idealistov. Je pa tu tudi neki a-kvarel, ki nakazuje že prehod v informalno stran likovnosti, dočim je to že dovršeno dejanje v obeh oljih. V kolikor je v figuralnih slikah barvno nežno ženska, postaja v oljih odločnejša, zlasti v onem, ki predstavlja večer. Vzeta povsem slikarsko po jasnosti sloga in obvladanju snovne strani p n Verge-rijeva ni še dosegla one stopnje slikarskega razvoja, kjer umetnik zaveda svojega poslanstva. Toda to je pri nje-mladosti še naravno, ker nje popolnost dozoreva mor- ki se zdi, da postaja najprimernejše razstavišče za sli karje tradicionalnih slogov. A o Ferrarisu pač lahko trdimo, da se v svojem rahlo stvarnem impresionizmu ni spremenil, odkar se je pred res mnogimi leti predstavil tu v Trstu. Razlika je le v tem, da je z upokojitvijo postal delavnejši, ker mu je sedaj slikanje glavni način izpolnitve dneva in to brez posebnih umetniških ambicij. Ce bi taka stremljenja posedoval v večji meri, bi se gotovo dvignil na višjo umetniško raven, kateri se tudi tu približuje v nekaterih slikah, kot na pr. v oni starinskega trga ob vodi, pogleda na Lorch ob Renu in tipično nemških hiš Oberurcela. V teh uspe pričarati izredno topla, sončna osvetlenja, ki migotajo nad hladom senčnatih partij slike. Tudi nekatere njegove gozdnate pokrajine so dobro delo. Toda Ferrarisa vse preveč privlačujejo ruševine gradov, krasota dvorcev in slikovitost livrej ter deklice v noši iz srede preteklega stoletja, kar go ovira, da bi močneje občutil utrip svoje dobe in tako sveže je popestril svoje ustvarjanje. Sicer pa tudi take slike najdejo svoje občudovalce, ker veliko je še onih, ki kot on korenijo v romantično-V tem tednu razstavlja tudi I *t! dekorativno lepih a nepo-Angelo Ferraris in to kot ved- vratnih krinolin, no spet v Rossonijevi galeriji, I MILKO BAMBIČ da še v naročju bodočnosti. Jasneje in bolj enotno zveni slikarska govorica Claudija Cossuja. Čeravno tudi v njegovih oljih ni še vzklila kal samorodnejšega izraza, pa so le izdelana s tako vestnostjo, da mu ne moremo odrekati poglobitve v njegove vzore sodobne figuralne likovnosti. Njegova barvna lestvica zastrte jakosti je povsem skladna s tem, kar njegove podobe prikazujejo iz okolja vsakdanjega življenja. Odraža se pa v njih temnejša stran tega življenja, ki jo prepričljivo podaja zlasti v sliki bolnega dekleta, pa še v oni, iz katere čutiš gluho samoto predmestne ulice deželnega mesteca. Iz vsega, kar tu vidimo, verjetno, da bo Sčasoma Zii Cossuja slikanje lahko postalo tudi nekaj več, kot pa samo prijetno razvedrilo. Angelo Ferraris v «Rossoni» leti spomladi, maja, na milijone tupikov. Kakor je Izraelcem padala mana v puščavi, kakor rasejo prebivalcem toplega morja banane in kokosove palme, tako prihajajo prebivalcem otočja Faroeer, posebno pa otoku Myggenaes, milijoni užitnih ptičev, predvsem tupikov. Kakor poznajo naši kmetje košnjo, žetev, trgatev, ko spravljajo zaloge živeža, tako otočani na Myg-genaesu, žanjejo, berejo ob-gnezditvi tupikov. V začetku maja se je morje umirilo, spomlad diha v deželo. Jate morskih ptičev se vračajo na otok. Čivkajo, čebljajo, vreščijo, vse ozračje jih je polno. Sedajo na skale, na čeri, na s travo porastle tratice, ki so blizu morja. Otočan; budno slede njih glasovom in z očmi in ušesi štejejo. Srečni so. Nič manj jih ni kot prejšnje leto. Tudi letos, kaže, da bo ptičji lov obilen. Pa morajo malo počakati, ne smejo jih koj naskočiti, ušli bi, razleteli bi se. Daleč so se klatili mesece in mesece, morajo se najprej privaditi in počutiti se zopet doma. Zrasti se morejo zopet z otokom, potem bodo šli otočani šele na lov. Morski ptiči, predvsem pa tupiki, gnezdijo tukaj. Saj velja star0 reklo: vsaka ptica rada tja zleti, kjer se je izlegla. Vsi ti so tu preživeli svojo najnežnejšo mladost. Vračajo se v svoja gnezda. Bodisi da so to stari ptiči, bodisi da je to mladina, ki si Tupiki so po svoji zunanjosti svojevrstni ptiči, pa tudi njih gnezdo je svojevrstno. Izkopljejo rove. Kot da bi ga zajec ali kunec izkopal, se ti zdi tak rov. Tudi po dva metra je takle rov dolg. Na koncu se rov razširi. In v tem razširjenem koncu leži jajčece. Lovci počakajo, da ptice izležejo jajčeca, pa gredo na lov. Ne bojte se zanje. Ze vedo oni, kako se taki reči streže. Imajo dolgo palico in na koncu je žica z zanko Vtaknejo jo v rov, drezajo sem in tja in ko so zagrabili, pravzaprav zajeli ptiča, pa jo povlečejo iz gnezda. Seveda se oni brani in ne gre rad ven. Upira se in godrnja. Kot kužek renčal v gnezdu. Povlečejo ga iz gnezda, oni pa rogovili, renči in seka s kljunom. Kdo ne bi. Gorje če te pošteno uščipne na nerodnem mestu na roki. Obvezati jo bo treba in dolgo bo trajalo, da se bo globoka rana zacelila. No, lovci so izkušeni in izvežbani in imajo za seboj dobro šolo. Nam, ki smo navajeni običajev naših ptičev, se bo zde- «Potekli so meseci od se-sovjetskih eksplozij,« pra-i1 James Reston, «a rezultat v danes ta, da učinkuje obja-ameriških eksplozij mnogo do nje prišlo neposredno k~Jv. kot bi se to zgodilo, če aovjetski prekinitvi mora-j.r‘ia. Zakaj, z odmikanjem se je pozornost v mno-0ir delih sveta preusmerila Sovjetskih eksplozij k novi i 26rožitveni konferenci, ki se v kratkem začela v Zene- uujumiiUlm^iiiuiiiiliiililgLpiiutlUllnnmiiillMniiiliiiMmnimimniimiiiiii.ullllimiiiiiiimimrimiinmilmimimlniminiiiiimimiiintiMmiuiuimiimiilimi....nm mi lil n IIII OVEN (od 21.3. do 20.4.) Po- - - __ anS slovno ohranite zveze z vašimi sodelavci. Deležni boste obiska in darila. Zdravje, umirjeno. BIK (od 21.4. do 20.5.) V poslu bodite podjetni In dinamični. V svojih čustvih ne bodite nepopustljivi. Glede zdravja: izogi- bajte se jeze- DVOJCKA (od 21.5. do 22.6.) V delu boste sklenili dober posel V čustvenem pogledu: važno srečanje za vašo bodočnost. Zdravje dobro. RAK (od 23.6. do 22.7.) V poslu vam inteligentna iniciativa utegne zagotoviti lep uspeh. Prebili boste večer v družbi simpatični prijateljev. Zdravje od- 511 lično. LEV (od 23.7. do 22.8.) V delu se otresite pozabljivost! in neprevidnost. Ne sodite prestrogo osebe, ki jo komaj poznate, Zdravje dobro. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V poslu pričakujte odličnih uspehov. Prebili boste nepozabne ure z ljubljeno osebo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V poslu vam nepredvideno srečanje utegne začrtati nove perspektive. V vprašanju, ki vas zaskrblja boste deležni podpore vaših najbližjih. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) V poslu vam neodločnost u-tegne pokvariti dober posel. V čustvenem pogledu spremenite nek načrt, ki ne ugaja osebi, ki jo ljubite. Nervoza, STRELEC (Od 23.11. do 20.12.) Prejeli boste ponudbo za sodelovanje. Neki vaš sorodnik bo potreboval vašo pomoč. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.1 Sijajna zamisel glede rešitve nekega vprašanja. Ce želite v čustvenem pogledu doseči pomiritev, morate vi napraviti prvi korak. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Naglo boste rešili nekatera vprašanja. V čustvenem pogledu ne reagirajte na nervoznost, ki vlada v družini. Nadzorujte zdravje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uspeh vaših sodelavcev bo vplival tudi na vaše delo. V čustvenem pogledu vas čakajo važne družinske odločitve. Zdravje dobro. ! lo kaj neumno tako početje, loviti ptiče v gnezdu, saj jih bom0 na ta način kaj kmalu zatrli. Pri tupikih pa je stvar drugačna. Saj sem rekel, da je samo na tem otoku do mi lijon tupikov ali še več. Ena desetina jih je na gnezdu, o-stali pa ribarijo in plavajo in vrešče okoli otoka. Od rojstva do lastnega gnezda, do prvega gnezda, je sedem let. Sele po sedmih letih leže tupik jajčeca. Tisti, kj se pode okoli, so taki, ki še niso gnezdili in se na to šele pripravljajo. Brž ko je neko gnezdo osirotelo, kdo ve po kakšni obveščevalni službi oni okoli v morju to zvedo, Pa že nekdo od njih sede v gnezdo in skrbi za osirotela jajčeca. Celo po sedemkrat dobe jajčeca novega rednika, če iz tega ali onega vzroka prejšnji rednik pride pozlu. Vendar velja med lovci na otoku navada in postava, da se sme iz enega in istega gnezda v oni pomladi ujeti kvečjemu dva ptiča. Saj sem dejal, da mora preteči sedem let, preden so tupiki godni, da ležejo jajčeca. Torej jih iz enega gnezda kar sedem čaka, da bo prišla nanje vrsta. Ljudje tam trde, da so tisti prostovoljni skrbniki in redniki osirotelega gnezda ptiči, ki so iz onega gnezda, ki še niso godni, da bi sami postali starši. No, pa s tem, da love koklje po gnezdih, še ni lova konec. Pravi lov šele pride. Tako nekje v juliju. Večer. Mil jugozahodnik veje proti otoku. Manjši del tupikov vali in skrbi za zarod, večina pa plava okoli otoka in pridno lovi ribe. Pa nenadoma med temi ptiči nekaj vzvalovi. Vzlete v zrak, mahajo s krili in krožijo više in više nad otokom in nad morjem. Lete in lete, udarjajo s krili. Nešteto jih je. Toliko jih je, da dobesedno zakrijejo sonce. Ure in ure frfotajo. Nekateri nato nehajo leteti, sedejo na skale, na trate, na previsne stene, ki padajo v morje. Prvim slede drugi, drugim slede tretji, itd., dalje in dalje, da se ves roj umiri. Pa počivajo in žde — ure, mogoče več — morebiti manj, pa zopet vzlete in zopet frfotajo. Krožijo nad morjem in otokom, pa se zopet umirijo in čepe kjer koli in strme v morje. To se ponavlja vso noč. Ko je zjutraj sonce že visoko, pa se spuste na morje. Morje jih ziba in na morju prespe in prelenarijo ves dan. No, zvečer, ko gre že sonce v zaton, pa se jih loti zopet oni nemir in zopet se pode po zraku in prefrfotajo z malimi vmesnimi postanki pomladno ali poletno noč. Ta čas je pravzaprav čas krvavega lova. Lovci imajo velike mrežaste sake. Na dol. ge palice jih nataknejo. Vsak lovec, vsaka družina ima svoje mesto, svoje stalno lovišče. Tam stoje, žde skriti :n o pravem času zavihte svoj sak. Ne proti ptiču, za ptičem. Dober lovec, če sta noč in lov ugodna, utegne v eni sami noči naloviti tudi do tisoč tupikov. Pridni lovci nastavljajo v svoja lovišča kletke z ujetimi tupiki, vabnike, da s svojim čivkajočim glasom zvabljajo še svobodne to- variše, da bi sedli počivat k njim. Posebno nizek let tupikov, ki kanijo sesti na počitek, je najugodnejši trenutek za ptičarja Dejal sem, da je narava otočja Faroeer skopa. Tupiki so važen del prehrane poleti, še bolj pozimi, ko je včasih tak mraz in brije tako oster veter, da si ljudje ne upajo niti vrat odpreti, kaj šele, da bi šli na morje na lov, ali kam drugam po morjp iskat živeža. Meso pojedo doma. Nekaj sproti, večino pa nasole in spravijo za hude zimske dneve. Puh tupikov je gost in topel. Pernica in blazina iz tega puha te greje v najhuj-štm mrazu. Dovolj je tega puha za to in se za dober denar da tudi prodati, bliže ali bolje daleč v svet. Za denar pa kupiš kar hočeš. Tupiki so blagoslov otočja Faroeer, še poseben blagoslov so za ubogi, kamniti, skromni, globoko v ocean potisnjeni otoček Myggenaes. Tako je po svetu. Po nekod cenijo bogastvo in blagostanje hiše po denarju, drugod, po glavah prašičev, po repih goved, na Myggenaesu pa se vrednoti in ceni gospodar in moč hiše po tem, koliko kljunov ujetih in nasoljenih tupikov premore. T. P. Ijev, princcji.^pri-latau, dvor jartdv, kneginj ih metres, on pa je kot zdravnik v ordinaciji povzemal z njihovih obrazov vse. kar so ti j skušali v sebi skriti. Nje- gova diagnoza je bila vse- I lej točna m parama Na a. j brazu Karla III. zt-,ji - pi- I -mio, da .»* zlatu \ 11 c o j I Marije Louise, da je ner- ver U" obraz FertLniinia VII. pravi, da je topoglavec, lažnivec :rt p-oSlak. In med. taksnimi degeneriki ter despoti je bil Goya dele- žen le malo sreče. Pri svojem štiridesetem letu se je zaljubil v vojvodinjo Alba, s katero je navezal nežno ljubezen in prijateljstvo, toda njena prezgodna smrt je pretrgala njuno srečno idilo ter umetnika do konca potrla. Ogorčen nad življenjem in despotizmom, ki ga je obdajal, se je umaknil na periferijo Madrida, kjer se je še tesneje povezal s preprostim ljudstvom. Iz te potrtosti m osamljenosti so ga prebudili šele to-povi leta 1808, ko je Nupo-leon poteptal svobodo španskega ljudstva. Kot je bil primer z 3eethnvvnm.. tako se je tudi v Goyi zdrobil m»t o svobodi in pravici, ki tiu jo je nosil Napoleon. Toda Goya ne molči, v strahotnem nasilju, ki je vanj za-palo špansko ljudstvo, je proti temu nasilju nastopil s svojo umetniško govorico. Jasno m brez strahu je povedal, kar je imel povedati morilcem njegovih sonarodnjakov. In tajco je nastala tudi njegova slavna slika sStrahote vojne», ki je po umetniški moči, s kakršno so te strahote prikazane, še ni prekosila nobena druga. Kot osemdesetletni starec je svoje življenje končal v emigraciji. Ze se je zdelo, da bosta ostala tako on, kot njegovo delo pozabljena, pokopana pod marmornato ploščo, kamor je bilo položeno njegovo truplo. Toda sila njegove ustvarjalnosti ju je dvignila iz pozabe in njegovo ime je kot malo-katera zablestelo na nebu umetniškega Olimpa. Iz Gopevih del diha ena sama silovita umetniška strast, pri kateri .si je dovoljeval vso svbbotio'. In ni Čudno, da se je Berenson UraziV, da se «z dogo začenja moderna anarhija«. Stari Berenson, ves zaljubljen v renesančne mojstre, je le težko prenašal burnega in temperamentnega Goyo. Toda eno je bistveno: da se je namreč on že takrat o predelil za načelo ustvarjalne svobode, ki je kasneje prežela V30 moderno umetnost. Njegova osebna in globoka zavzetost v pogledu umetniškega ustvarjanja pa govori o Gopi kot človeku in slikarju, ki je, dasiravno zaprt v zaprašenih dvorskih ateljejih, vendarle znal odpret^ svojemu ljudstvu vra- ta do razumevanja sv obode in umetnosti. Zahvaljujoč svoji domišljiji se je umaknil vred inkvizicijskim sodiščem. «Tri četrt lune» Namesto neke druge Squam ziriove drame, ki je bila prvotno na repertoarju tržaškega Stalnega gledališča, je režiser Fulvio Tollusso pripru-vil «Tri četrt lune» istega avtorja. Zgodba drame se dogaja oktobra 1922 v nekem manjšem mestu Romagne. Tu je za ravnatelja gimnazije neki Ger-manir, n Piana, ki je menda najmlajši ravnatelj v državi. V njegovi šoli je Enrico Ram-brili, ki je napisal nalogo o solski reformi. Zelo je prepričan, da bo ravnatelj nje. govo nalogo priporočil, tnko da bi mogel dobiti Štipendijo, ki bi mu omogočila študira-nje v Rimu. Toda prav nekega dne. ko pride začasno domov njegov prijatelj, ki je se. daj v semenišču, pade Enrico z nekega stopnišča in se ubije. Smrt dijaka je nastopila prav v času drugih velikih dogodkov: kralt ni podpisal obsednega stania in trume črnih srajc izvede in pohod na Rim. Tudi ravnatelj Piana pojde v Rim, kamor ga i« poklicni novi minister Gentile, njegov profesor. Pinnn venim v pomembnost odnosa med učiteljem m učencem in Fnri-eo ie bil mogoče piegnn n#,i. tubši učenec. Tnrei bi In1'-ko pran on noirsnFnriro"o smrt. Toda sestra Flisa in p-i-mteli Mauro let>T*o noetonftn. da n’gni ni pl* kaj da tena 'P da se čuti ka~ n skr l-a -a. i mrannn za ure 'na rabine o Fnricove smrti: da are namreč za nesrečo. To da Mauro in sestra nnntnv:*n da ie b*l Piana tisti, ki je Enripovo nalogo zavrnil in ga s tem po aval v smrt. Čeprav se Piana že zmagoslavno odpravila v Rim. mn je zadeva z Fnriropn smrDo vendar nevšečna. In tu snrei-me navidezno Maurnvn ponudbo: da bi r-ei s seboi v Rim Fnncono nalann. .(tedni ■> pre. nričtjn. da Fnrieova nakana nič več n« pomeni — lahko n n vseeno prejme nagrado v počastitev spomina. Na resti so fašistični manifestanti, ki vzklikajo piani. Ta vzame zastavo. da hi io ra-nbesil s šolskena vaslovja. A nrav v tem na Mauro z bajonetom zabode. Nelahko delo, natrpano s dialogom, je režiser Tolusso spravil na oder v taki obliki, da je ves čas sprejemljiva. Tu in tam je delo nekoliko razvlečeno in bi se najbrž dalo tudi kaj rezati. Režiserju je dobro pomagel s popolnoma realistično sceno Gian-frnneo Padovani. Piano je igral bivši član Stalnega gledališča Ottorino Guerrini, ki se je vživel v o-sebnost človeka, ki se dela vzvišen nad svojo okolico, a sc na koncu pokaže podel sin-bič. Poleg njega sta se Se dovolj obnesla Morisa Fabri (Elisa) in Dario Mazznli (Mauro), medtem ko je bil nekoliko prešibek Gianni Gne-sutta kot Enrico, Vsi ostali so s svojo igro pripomogli k splošnemu uspehu, zlasti Carla Bagno, Gianni Musy ter k« posebej Guido Lazzarini. M Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba,- 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba Po željah; 17.00: Orkester, ki ga vodi Guido Cergoli; 17.20: Sem in tja Po lahki glasbi; 18.00: Tone Penko: «Kaj vse ni hormon In za kaj vse niso hormoni«; 18.15: Umetnost, književnost In prireditve; 18.30: Beethoven: Simfonija št. 8; 19.00; Pisani balončki; nato Pevci, kitare in ritmi; 20.00: Šport; 20.30: Znane melodije; 21.00: Slovenske Lavre; 21.35: Koncert flavtista Miloša Pahorja in kitarista Bruna Tonazzija; 22.00: Tavčar: aStepihan Zvvelg ob dvajsetletnici smrti«; 22.15: Plešite z nami; 23.00: The Firehouse Five Plus Two. 12.25: Tretja stran; 14.20: Eno uro v diskoteki; 15.20; Franco Russo |.n njegov orkester; 15.40: Konservatorij »Giuseppe Verdi.« Torek, 6. muren 1 i(B2 Glasba za lahko noč; 23.00: Pre- velj; 8.25: Glasba ob delu- 8 55' nos RL- Radijska šola; 9.25: Savlii: So^ _______ "ata, opus 22; 9.52: Paul Du- nacionaln/ program kas: Villanella; 10.15: Izberite 6.30: Vreme na ital. morjih; melodlJ<> tedna; 11.00; Plesni 8.30; Omnibus; 10.30; Radijska orkester Edelhagen; n.iS: Na-šola, nato nadaljevanje Omni- PreduJte v angleščini; 11.30: busa; 12.20: Glasbeni album- Mozart v izvedbi pianistke 13.30: Veliki klub; 15.15- Kla- Haskil; 12.05; Ansambel Mežek sična in folklorna polifonija; Zir()Vn>ce; 12,15: Kmetijski Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Glazunove in Bo-rodinove skladbe; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Lahka glasba: 12.45: Glasba Po željah; drugi del; 13.40: Malj ansambli; 14.00: Zabavne popevke; 14.30: Sola In življenje; 14.50: Sežanski mladinski zbor; 15.45: Tečaj italijanskega Jezika; 16.00: Melodije iz filmov in revij; 16.30: Tretja stran; 16.45: Izbrane strani Iz opere »Carmen«; 17.40: Sekstet Hazy Ostervvald; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Claudio Vlila; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Perez Prado; 22.35: 15.30: Tečaj angleščine; 15.55: Vreme na ital. morjih- 16.00-Program za najmlajše- 16.30: Anekdote; 17.30: Ritmi in melodije narodov; 17.40: Žani- srw>i3srtLrE notni razred; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30: f iJBiske in glet dališke novosti; 20.00: Glasbe- ni alb«m: 12iW Glasbena Komedija; »Trojanski konj«. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Varietejski program; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naš, Pevci; 15.00: Sladki spomini; 15.45: Najnovejše plošče; 16 00: Program ob štirih- 17.00: Romantične medigre- 17.30: Vaš Juke-box 18.50: Plešite z nami; 20.30: Nagradno glasbeno tekmovanje; 21.45: Donizettijeve pesmi m skladbe; 212.10- Večerna glasba. III. program 17.00: Sonate za violino In klavir: Beethoven i.n Bartok; 18.00: Leopardijeva dela; 18.30: Filmski pregled; 18.45:, Britte-nove skladbe; 20.00: Vsakove-černi koncert; 21.30; Italijanska zgodovina 1915-1945 ; 22.00: Schoenbergove skladbe; 23.00: Vsak Po svoje; 23.40: Schubertove skladbe. Slovenija 5.00: Dobro jutro; 8.05: Me- nasveti; 12.25: Melodije; 13.30: Skladbe Emila Adamiča; 13.50: Orkester RTV Ljubljana; 14.05: Radijska šola; 14.35: Arije iz oper G. F. Haendla; 15.20: Nekaj veselih popevk; 15.30: V torek na svidenje; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Mezzosopranistka Blanka Zec; 17.40; Zabavni orkester Antonini; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10; Za mlade ljubitelje glasbe; 18.45: S knjižnega trga; 19.00: Obvestila; 19.05: Veliki orkestri; 20.00: Pevski zbor iz Porto Alegre; 20.30: Radijska igra; 21.40: Vesele glasbene slike; 22.15: Sodobna sovjetska glasba; 23.05: Italijanske popevke; 23.25: Plesna glasba. Ital. televizija 8.30, 14.00 in 15.30; TV Soda; 17.30: Program za najmlajše: 18.30: Dnevnik; 18 45: Nikoli ni prepozno; 19.15: Umetnostna razstava; 20.20: Šport- 20.30: Dnevnik; 21.05: Film: »Toto i-šče miru«; 22.35: Umetnost In nanost; 23.05: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.10; Darlo Fo: »Pleskarji nimajo spominov«; 21.45: Dnevnik; 22.10: Koncert orkestra «1 virtuosi di Roma«, Jug. televizija Ljubljana 19.45: Mednarodni smuški poleti v Kulmu — filmska reportaža. Zagreb 20.00: Srečanje v Zagrebu — revija Sani zbor «Slavček» lz Trbo- orkestrov lahke glasbe. Vreme včeraj: najvišja temperatura 14.5, najnižja 9.7, ob 19. url 10.3; zračni tlak 991.9 narašča, veter 7 km severovzhodnik, vlage 94 odst., 19.6 mm padavin, nebo oblačno morje rahlo razburkano, temp. morja 8 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 8. marca Pust Sonce vzide ob 6.37 In zatone ob 17.57. Dolžina dneva 11.20. Luna vzide ob 6.47 in zatone ob 18.06 Jutri, SREDA, 7. marca Pepelnica Seja tržaškega občinskega sveta Župan zagotovil ponovno intervencijo za hitro ustanovitev avtonomne dežele Pritožba svetovalca Radicba glede novic o domu starčkov ■ Vznemirljive vesti o preselitvi nadaljnjih uradov zavarovalnega zavoda RAS Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta so bila v nasprotju z običajno prakso bolj važna vprašanja svetovalcev kot pa upravni del seje. Občinski svet je odobril namreč samo dva sklepa. Predvsem je večina izvolila za občinskega predstavnika v upravnem svetu, industrijske šole demokristjana inž. Spaccinija. Nato pa so soglasno odobrili sklep, da se pri nižji strokovni šoli v Skednju ustanovi kmetijska šola, ki bo povezana s strokovnim kmetijskim zavodom v Pozzuolu v Fur-laniji. Razen tega se je še nada- ljevala razprava o sklepu, da se uvede nov davek, imenovan prispevek za izboljšanje zemljišč, s katerim naj bi krili tudi izgubo občine zaradi znižanja dohodkov od družinskega davka. V razpravi o tem sta spregovorila svetovalca Pogassi (KPI) in Zanetti (KD), medtem ko bo liberalec Morpurgo obravnaval to vprašanje prihodnjič, zaradi česar je župan tudi odložil glasovanje na drugo sejo. Pogassi je dejal, da zahteva svetovalska skupina KPI že deset let uvedbo tega davka, da pa ni hotel odbor o tem nič slišati. Zato •e je vprašal, ali niso spravili tega vprašanja na dnevni red samo zato, ker bodo letos občinske volitve in bi se hoteli demokristjani s tem veličati. Kar se same zadeve tiče, je rekel, da so v teh dese-tih letih mnogi lastniki gradbenih zemljišč obogateli na račun občine, ki je izdala o-gromne vsote za ceste, razsvetljavo, razne napeljave, ne da bi imela od tega kakšno korist, medtem ko so določena zemljišča zaradi teh občinskih izdatkov mnogo pridobila na ceni. Komunistična skupina svetovalcev pa bo vsekakor glasovala za sklep. Sve-tovalec Zanetti pa je dokazoval, zakaj je občinski odbor sprejel ta sklep ravno sedaj. Med vprašanji je svetovalec dr. Pincherle (PSI) opozoril odbornika za šolstvo, da je osnovna šola v Barkovljah v slabem stanju, ter da se je v učilnici petega razreda od-krušil od stropa omet in ranil učiteljico v glavo, tako da so morali poklicati Rdeči križ. Svetovalec je zahteval, naj se strop čimprej popravi, da se ne bi pripetila še kakšna nezgoda, saj zahteva ravnateljstvo šole že dve leti popravila. Odbornik za javna dela prof. Cumbat mu je odgovoril, da je o stvari že obveščen ter da bodo strop kmalu popravili. Svetovalec Tonel (KPI) je načel vprašanje ustanovitve avtonomne dežele in omenil Fanfanijevo izjavo, da bo vlada skušala pospešiti razpravljanje o tem. Vprašal je žu-pana, ali namerava posredovati, da bi vlada sprejela glede tega jasno in točno obveznost, da se ustanovi dežela še pred bodočimi volitvami. Zupan je odgovoril, da je vse to največ odvisno od parlamenta, da pa pojde v kratkem v Rim, kjer bo skušal prepričati pristojne kroge, naj pohitijo z razpravo o deželi. Vsekakor je zagotovil, da je, on iskren privrženec deželne zamisli. Svetovalec Radich je ponovno načel vprašanje doma starčkov in vprašal, zakaj niso bili člani komisije, ki se s tem vprašanjem ukvarja, obveščeni o zadnjih novicah. Občinskemu odboru je namreč pristojni odbornik poročal, da se je premaknila stvar z mrtve točke, da bodo ustanovili poseben odbor za zbiranje prispevkov, da je vladni komisar že nakazal 30 milijonov v ta namen ter da je odbornik Bazzaro dosegel od ustanove ONPI 400 milijonov investicije, če bo občina prispevala 100 milijonov. Poleg tega je sporočil tudi, da bodo zgradili dom ob morju ter da je župan že dal na razpolago zemljišče. Radich je dejal, da bi se bila morala s tem ukvarjati najprej pristojna komisija, ki so jo ustanovili na podlagi resolucije skupine KPI od 10. julija 1959. Zupan je odgovoril, da je bil postopek po njegovem popolnoma upravičen in normalen. Svetovalec Stopper (KD) je izrazil skrb spričo vesti, da se bodo še nekateri uradi zavarovalnice RAS preselili iz Trsta v Milan, kjer je zavod zgradil novo palačo na Kor-zu Italija. To bi hudo prizadelo Trst. Zupan mu je odgovoril, da se je o vprašanju premestitve raznih uradov RAS v Milan že mnogo govorilo v občinskem svetu, da pa bo ponovno posredoval, da bi se selitev uradov ustavila. Iz nekega formalnega vzroka je nastal po tem vprašanju med županom in misovskim svetovalcem dr. Ferfoglio spor, zaradi česar so župan in odborniki zapustiti kratek čas dvorano. Ferfoglia je namreč najprei predložil neko resolucijo, nato pa postavil še eno vprašanje, kar je bilo v nasprotju s pravilnikom. Odbornik dr. Babille je odgovoril na neko prejšnje vprašanje dr. Pincherla glede podporne ustanove na univerzi in mu zatrdil, da so že predložili proračun za leto 1962, razdelili bone za menzo in imenovali zdravnika za obvezno zdravstveno službo. Končno je misovec Morelli protestiral proti sankciiam. ki so jih sprejeli proti dijakom industrijske šole, ki so stavkali. Pri tem je vmešal v svoje vprašanje tudi Fanfanijeve programske izjave ter uporabil tudi neko besedno igro z besedo «tosco», ki pomeni hkrati Toskanec (pri tem je mislil na Fanfanija), in strun. Vendar pa ni Morelli, ki je tudi Toskanec, upošteval, da se v prvem pomenu beseda izgovori z ozkim samoglasnikom, o, v drugem pa s širokim, ter da zato besedna igra ne drži. Skoda, da ni bilo v dvorani «leporečca» prof. Dul-cija, ki bi gotovo zavrnil tega Toskanca a kako duhovite) domislico. No, žuoan ie svetovalcu odgovoril, da mu ne bo na besedno igro odgovaria'1, ker sta pač s Fanfanijem oba, «tosca». ---«»----. Izjava G. Suttore o obisku v Jugoslaviji Predsednik velesejma G. Suttora je včeraj po tržaškem radiu zelo pozitivno ocenil rezultate obiska tržaške gospodarske delegacije v Ljubljani in Zagrebu. Podčrtal je, da so bili zelo prisrčno sprejeti in da pričakujejo, da bo letošnja jugoslovanska udeležba še pomembnejša kot je bila pretekla leta. Jugoslovani bodo na velesejmu predvsem razstavili lesne izdelke in pričakujejo, da bodo dosegli znatno višji velesejemski kontingent, ki se bo po izjavi predsednika velesejma približal 750 milijonom lir. ---«»---- Danes prispe v Trst angleški veleposlanik Danes ob 7.55 se pripelje iz Rima angleški veleposlanik Sir Ashley Clarke, ki bo v sredo v Kulturnoumetni-škem krožku predaval na temo Ker je to zadnja predstava v Trstu, so cene izredno znižane. Vsem, ki dela še niso videli, ga toplo priporočamo, saj obravnava problem naše zemlje in naših ljudi. Predstavo si bo ogledala tudi komisija Sterijinega pozorja iz Novega Sada, ki bo odločila, ali bo delo izbrano za tekmovanje odrskih del in odrskih stvarilev. Cene v parterju: 250 ln 280 lir; galerija 100 lir. V nedeljo 11, t.m. ob 17. uri v Avditoriju v Trstu ponovitev detektivke Agathe Christie «MIŠNICA* Cene: parter 300 in 200 Ur; galerija 100 lir. Prodaja vstopnic Za obe predstavi od petka dalje v Tržaški knjigarni, Ulica sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstave v baru Moscolin (nasproti Avditorija). VERDI V soboto ob 20.30 za red A v parterju in na balkonih ter za red B na galerijah !n stojiščih prva predstava nove opere Gluha Viozzija «11 Sasso Pagano«. Opero bo dirigiral Gianfranco Bivoli, v glavnih vlogah pa bodo nastopali Giuseppe Taddei, Vititoria Palombinl, Marisa Sa-llmbeni, Rodolfo Moraro, Aldo Bettion, Leo Pudis. Osnutki in kostumi Nino Perizzi. Zborovodja Giorgio Kirsohner, koreografija Carlo Faraboni, režija Remo Della Pergola. Pri blagajni gledališča se začenja prodaja vstopnic. TEATRO NUOVO Danes ob 20.45 za red B ponovitev Spuarzinove igre «’lri četrt lune« v režiji Pulvia Tolus-sa. Konec predstave ob 24. url. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel. 24183) in v glavni prodajalni listkov (tel. 36372). •VESELI TIROLCI* Vas bodo prijetno zabavali V HOTELU FURLAN, Re-pentabor tel. 21360 Sprejemamo rezervacije za veselo pustovanje, ki ga prirejamo v vseh prostorih hotela. Igrali bodo VESELI TIROLCI Bogata pustna večerja Ikgaiga ROJSTVA. SMHTI IN POHOKE Dne 4 in 5. marca 1962 se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 32 oseb. UMRLI SO: 83-letna Ines Can-tucci vd. Solymossi, 84-letna Maria Visintin vd. Devide, 81-letna Giovanna Slibern vd. Zoochl, 73-letna Orsola Cernivani vd. Stebel, 37-letna Maria Carborani, 53-letna Iolanda Tonini por. Savi, 72-letna Elisa Princivalli vd. Maraspin, 61-letni Antonio Chles, 31-letni Carlo Seniza. 73-letna A-lessia Jansich por. Berce, 59-let-na Teresa Buonpenslero, 54-letn* Carmela Tordi por. Coren, 96-letna Romilda Del Fabbro, 52 letna Giuseppina Suman por Fragiacomo, 81-letni Nicolb Glur co, 60-letna Ginevra Alberto por Molfetta, 66-letna Paola Fait por Marassi, 77-letni Bernardo Privi leggi, 80-letna Lucia Udo vd. Bo nifaclo, 78-letna Stefania Rebelz vd. Caris, 32-letna Maria Scotti por. Cioch, 71-letni Carlo Petti-rosso, 30-letni Giorgio Vlanelll, 28-letnl Giovanni Mozan, 59-let-nl Arturo Marcolinl, 76-letni Artur oPedrocco, 72-letna Beatrice Paoletich vd. Puffich, 54-letni Carlo Pinato, 67-letni Marco Sore, 52-letna Elsa Albi, 86-letna Sofla Gazzotti vd, Rossi, 52-letni Mario Lorenzi. ---(O)--- NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAIabarda, Ul. dellTstria 7; de Leltenburg, Trg S. Giovanni 5; Al Due Mori, Trg Uniti 4; Prendimi, Trg Tlilano Vecelllo 24. Stud.Jska knjižnica v Trstu, Ui. Geppa 9, bo priredita tečaj za srbskohrvatski Jezik, ki bo zanimal predvsem tiste, ki se pečajo s trgovsko korespondenco. Vsa pojasnila so na razpolago v Studijski knjižnici. jMLesM).... KINO Naziooale 15.30 «1 comanceros«. Technicolor. Fenice J5.00 «Salvatore Giulia-no». Prepovedano mladini. Excelslor 15.00 «Boccaccio 70» — Sophia Loren, Anita Ekberg. Prepovedano mladini. Grattaclelo 15.00 »Nekaj peče« (Qualcosa ohe scotta). Technicolor. Troy Donahue, Connie Stevens. Arcobaleno 14.30 «KitaJska zgodovina« (Sto rta cinese). Barve Deluxe. VVilliam Hoiden, Clifton VVebb. Supercinema 14.30 »Mati polkovnik« (II plccolo colonello). — Eastmancolor. Joselito. Alabarda 14.00 «Toplo nebeško oko« (L’occhio caldo del cie-lo). Technicolor. Rock Hudson, Kirk Douglas. Aurora 15.30 «Comanceros». Crtstallo 15.30 ((Težko življenje« (Una vita difflcile). Alberto Sordi, Lea Massari. Garibaldi 15.00 «Sestanek na I-schii« (Appuntamento ad I-scbla). Technicolor. Domenlco Modugno, Antonella Lualdi. Capltol 16.00 «Podlvjani levi« d leoni scatenati). Claudia Car-dinale, Michele Morgan. Prepovedano mladini. Impero 16.00 ((Čudovita trojka« (I magnifici tre). Italia 14.30 »Steza ljubimcev« — dl sentiero degli amantl). John Gavin. Masslmo 14.00 »Maščevanje železne krinke« (La vendetta delta maschera di ferro). Technicolor. VVandisa Guida. Moderno 16.00 »Sombrero«. Technicolor. Vittorio Gasmann, An-na Maria Pierangeli. Astoria 16.00 ((Postelja pripoveduje« (Ii letto racconta). Technicolor. Rock Hudson. Astra 15 00 ((Evropa Z višin« — (Europa dalFalto). Technicolor, Vittorio Veneto 15.00 «Zlodej oh štirih« Ul diavolo alle 4). Ideale 16.00 «Macist proti Hera-kleju v dolini nevšečnosti« — (Maciste contro Ercole nella valle dei guai). Marconi 16.00 ((Običajni roparji v Milanu« (I soliti rapinatori a Milano). Tiberlo Murgia. Abbazia 15.00 «Veter iz divjine« (Vento di terre selvaggie). Robert Mitcbum. Odeon 16.00 «Damaščanka» (La spada di Damasco). Technico-lor. Rock Hudson. KINOPROSEK-KONIOVEt predvaja danes 6. t. m. ob 18. uri film: «MI BREZSRČNI (Noi duri) Igrajo: FRED BUSCA- GLIONE, PAOLO PA-NELLI in TOTO' PH1 MAGAZZINU FEL1CE, Trst, Ul. Carduccl 41, DOBITE; ženske moške ln otroške delne plašče bunde, hlače, topiče in srajce najboljših vrst In znamk po uajoižiib cenab. VESPAGENZ1A, Trst. Ulica S. Francesco 44, tel 28-940, takojšnja izročitev VESPA GRAND ŠPORT MODEL 1962 skupno z rezervnim kolesom in VESPE 125 in 150 z dvoprostorrnm sedežem. Na obroke in brez predplačila. Velika izbira SCOTER m MOTO rabljene z izrednimi pogoji plačevanja PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgovino (MAGL1ABELLA* na Korzu Garibaldi 11 (Barrlera), nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic ln perila za dame, gospode in otroke bo najnižjih cenah v Trstu. Postreženi boste v vašem Jeziku! Proti izrezku tega oglasa za nakup najmanj 500 lir vrednosti prejmete darilo!!! SOŽALJE Včeraj je umrl v Ljubljani Josip Kraigher, oče soproge našega delovnega tovariša Brede Raubcrjeve. Užaloščeni Bredi in ostalim svojcem izrekata uredništvo in uprava našega dnevnika iskreno sožalje. V počastitev spemina in na- mesto cvetja na grob pok. Slave Žerjal so darovali za Dijaško Matico: družina Lipovec 2000, družina Verk-Pahor 1000, družina Mirka Kosmine 2000, Josipih3 in Slava Sancin 2000, inž. Rudolf Clvidinl 3000, Lidija Sancin 1000, Evgenij in Mila Sancin 1000, Milica in Dimltry 2000 UL Namesto cvetja na grob in v počastitev spomina pok. Zden*3 Colje so darovali za Dijaško Matico: družina Santon 2000, Gra-ziclla Gregorič 500, Ludvik ln Berta 2000, Ana Bratuž 1000, J° sip Birsa 1000 lir. V počastitev spomina P°K' Zdenka Colje in pok. Slave Zer-jai daruje družina Kukanja lir za Dijaško Matico. RožafC* Pepca s Ponteroša daruje 1°°® lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. išdenka Colje daruje Olga Ban 500 lir 33 Glasbeno Matico. ZAHVALA Ob bridki izgubi našeg3 nenadomestljivega ljubljeneg3 moža, sina in brata Štefana Belaja uslužbenca LM se iskreno zahvaljujemo vsehjj ki so z nami sočustvovali ■J’ na kateri koli način počasti1 njegov spomin. Žalujoča žena ANIC® mama in brat Sezama, Varaždin, 6. III- Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dragi oče JOSIP KRAIGHER Pokopali ga bomo v Ljubljani v sredo, 7. t. m. MARJA in BREDA, hčeri, ter ostalo sorodstvo Trst, Ljubljana, 6. marca 1962. 1 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili ob izgubi naše preljube SLAVE ŽERJAL roj. SANCIN Posebna zahvala vsem, ki so ji bili ob strani med boleznijo, vsem, ki so na kateri koli način p°" častili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. ANICA in ALJOŠA ter ostalo sorodstvo Skedenj, 6. marca 1962. Odlično uspela pustna prireditev Slovenskega gledališča Živahno otroško rajanje na stadionu «Prvi maj» Miljski karneval zaradi dežja preložen na prihodnjo nedeljo - Kla vrni «bruci» na tržaških ulicah - Današnji program nje o vsfem kar zadeva mladinske igre v uprizoritvi našega gledališča. Manjkalo pa ni Gorlško-beneški dnevnik Pogled na veselo mladež med otroškim rajanjem na stadionu »Prvi maju Brucovska pustna povorka v dežju po mestnih ulicah V Miljah odloženo .Nedeljsko »pustovanje« v N'ljah in v Trstu je pokvaril “S*, ki je pada] ves dan brez Prestanka. Ves truid organizatorjev in prirediteljev, ki so v zavetju največje tajnosti pripravljali svoje alegorične vo-?°Ve za veliko karnevalsko povorko po miljskih ulicah, je tol tako dobesedno «po vodiV. preostalo ni nič drugega kot Vto skupaj preložiti in čeprav to bilo prvotno rečeno, da bo v Primeru slabega vremena Povorka že v torek, t j. danes, to organizatorji vendarle skle-P'!1, da jo prenesejo kar na Prihodnjo nedeljo. Ta njihova določitev je po eni strani na-totela na negodovanje tistih, .* so zvesti pustnim tradicijam, po drugi strani pa je na-jatola na odobravanje lastni-«0v gostinskih obratov, ki pač računajo s tem, da bo nedela privabila prav gotovo več E gostov v prijazne Milje kot pa bi jih lahko privabil današnji dan, posebno še, če bi tudi danes deževalo, kar bi ne bilo prav nič čudno. Kljub vsemu, pa je v Miljah vendarle vladalo precej veselo razpoloženje. Namesto alegoričnih vozov so se po mestecu sprehajale precej številne posamezne bolj ali manj posrečene maske, predvsem pa ni manjkalo otrok in otroških mask. Odrastli so se tolažili za zamujeni pustni užitek po prijaznih gostinskih obratih in v kiosku za razstavo in prodajo pristnih domačih vin. kjer je stekel po grlih marsikak liter pristnega miljčana. Premočeni ubruci« Nekoliko bolj podjetni so bili »bruci« v Trstu, ki so kljub dežju vsaj v miniaturi izpeljali svojo povorko alegoričnih vozov. Sicer pa jim tudi ni kazalo drugače, ker so ustne prireditve in zabave '^*AV.WAWAV.%W Prosvetno društvo •IVAN CANKAR« PRVI OTROŠKI »LILA PLES« bo DANES od 16. ure dalje v družbenih prostorih v Ulici Montecchi 6. VABLJENI VSI! SAZELENE maske j*otogralije, ki Jih Je posnel >*rto Magajna na plesu Primorskega dnevnika v dvorani stadionu »Prvi mat«, so na .»tod v Tržaški knjigarni Ul- sv. Frančiška št. 20. Slovenski akademski klub JADRAN Priredi danes ob 20.30 v Ul. Geppa 9-1 pustno zabavo za člane in prijatelje prisrčno vabljeni i kkkkkk kkkkkk kkk' PUST V BOLJUNCU PLES danes 6. t. m. od 21. do 4. ure jutri, ob 17. uri na trgu tradicionalni zaključek pustnih prireditev in razdelitev pustne dote. kkkkkk kkkkkk kkk ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR priredi danes na pustni torek PUSTNI PLES v dvorani stadiona «Prvi maj« v Trstu. Vrdelska cesta 7. Začetek ob 21. url Igra crkester »BLUE STAR« Bogato založen bile se že proti večeru začeli razhajati v kraje od koder so prišli. Njihova povorka je krenila s Trga Ulpiana in po Ul. Carducci, Trgu Goldoni in Korzu Italia dosegla Borzni trg. Gledalcev ob pločnikih je bilo še precej, vendar pa ne toliko kot bi jih bilo v primeru lepega vremena. Na čelu sprevoda je jahal lesenega konja vodja delegacije tržaških brucov, sledil je alegorični voz sodov in buteljk Goričanov, nato parodija na »pomlajevalce mesa«, na najnovejši Ji Im »Senilnost«, razmočena Glennova vesoljska kabina, voz z okuženo! s črnimi kozami, parodija na «ekonomski čudež v Trstu«, na staro dobro »Saturnio« na fiurnic inski škandal in na koncu giljotina s krvnikom ter ubogim brucom v kletki, ki je bil na koncu seveda po vseh predpisih justificiran. Tu in tam je bilo kaj duhovitega, na splošno pa ni preseglo povprečja, če pomislimo, da je baje vse to stalo okrog milijon lir, ki so jih menda dale lokalne oblasti. Otroško rajanje na stadionu »Prvi maj« Medtem ko so se posamezni študenti v svojih značilnih ošiljenih in okrašenih kapah in z ne vedno dostojnimi dovtipi v popoldanskih urah sprehajali premočeni po dežju, pa je naša slovenska mladina imela svoje pustno rajanje v dvorani na stadionu »Prvi maj«, ki je uspelo bolj kot vsa dosedanja v prejšnjih letih. Kar je dež drugim pokvaril, je Slovenskemu gledališču ki je to otroško pustno rajanje organiziralo, verjetno še doprinesel. Dvorana je bila ves popoldan natrpana otrok in tu. di odraslih, ki so se zabavali z njimi vred že samo ob pogledu na razposajeno mladost ki je uživala, da je bilo veselje. Organizatorji so se izkazali z res posrečenimi domislicami. Predvsem so že i-gralci sami, preoblečeni v osebe iz raznih mladinskih iger, ki jih je doslej uprizorilo gledališče, ustvarili prijetno okolje, ki so ga lepe in okusne otroške maske samo še pope strile s svojim neprestanim vrvenjem in rajanjem ob zvokih marljivega orkestra «Blue Star« Mnogo zanimanja med otroki je bilo tudi za nagradnji gledališki quiz na katerem so pokazali kar. presenetljivo zna. niti tekmovanj v vrečah, v katerih so se pomerili fantje in deklice. Za najboljše ni manjkalo koristnih in sladkih nagrad. Veselo pustno razpoloženje pa je vladalo tudi ob mizah, za kar je bilo prav tako dobro poskrbljeno. Gledališče je tako res pripravilo našim malčkom kar najprijetnejšo pustno nedeljo, ki je zlepa ne bodo pozabili. Prav dobro uspelo in prijetno je bilo tudi otroško rajanje v Boljuncu, ki so ga s svojo znamo iznajdljivostjo organizirali domači fantje, ki imajo za letos sploh velike načrte. V Barkovljah pa so imeli lepo domačo pustno prireditev po starih vzorih že v soboto na sedežu prosvetnega društva. Seveda ni treba posebej poudarjati, da so Barkovljani stari mojstri kar se pristne zabave tiče. In danes... Toda z nedeljskimi zabavami in prireditvami se je pustovanje šele začelo. Sinoči so se v svojem krogu zabavali slovenski planinci, brez črnih Nadaljevanje diskusije o prosti coni KD in PSDI predlagata pobiranje javnih prostovoljnih prispevkov Zakon o prosti coni je treba v celoti uveljaviti tudi za področje sovodenjske občine Na včerajšnji seji goriškega , naši pokrajini vrglo letno . proste cone, ker so pričeli občinskega sveta, ki je trajala (okoli 20.000 lir. Prosta cona pred nekaj tedni prodajati od 18. do 21. ure, so govorili še preostali načelniki skupin o prosti coni, kateri so doslej posvetili že tri občinske seje. Najprej je spregovoril svetovalec SDZ odvetnik Sfiligoj ki je izrazil zaupanje v člane upravnega odbora proste cone in naprtil krivdo za prihod komisarja v trgovinsko zbornico tistim skupinam, ki so zagnale tolikšen krik in vik okoli nepravilnosti proste cone. Obrnil se je k dr. Maju (PLI), katerega stranka je bila obtožena, da je predlagala cav. Bigota za predsednika trgovinske zbornice, in dodal, da morajo obstajati kakšni razlogi, če se vsi tako potegujejo za predsedstvo. Predlagal je občinski upravi, naj stori korake, da bi ji prosta cona prinesla večje koristi pri izvedbi javnih del. Po njegovi sodbi je prosta cona vsekakor koristna ustanova. Ob zaključku je predlagal vklju- oblek in gojzeric, toda s ko čilčv sovodenjskega predstavnika v upravni odbor proste cone. Dr. Majo je zavrnil obtožbo, ki jo jč demokristjan dr. Tri-pani izrekel na prejšnji seji, češ da je liberalec odv. Luz-zatto predlagal cav. Bigota za predsednika trgovinske zbornice. Svetovalec je naglasil, da po lastnih ukrepih o volitvah v civilni bolnišnici itd., lahko upravičeno sklepa, da je ravno Krščanska demokracija, ki oblači in vedri nad goriškim nebom, podprla Bi-gotovo kandidaturo, Na koncu je ponovil svojo zaldevo s prejšnje seje, naj se občanom pove, v kakšne namene so potrošili »prostovoljne« prispevke. Načelnik skupine svetovalcev KD dr. Tripani je dejal, da je znižanje cen blaga proste cone tričlanski družini v pico planinske dobre volje, danes pa je program prireditev i tako pester, da ga skoraj ni mogoče izčrpati v. kratkih besedah. Na stadionu «Prvi maj« bo ples v organizaciji slovenskega športnega združenja »Bor«, prosvetno društvo «Ivan Cankar« priredi v popoldanskih urah prvi otroški »Lila ples« v svojih prostorih v Ul. Montecchi, Slovenski akademski klub »Jadram« bo imel svojo prireditev v Ul. Geppa, na tekočem traku pa imajo plese Boljunčani. V Trstu samem je na programu «Cetrti otroški karneval«, ki ga organizira Mladinski turistični cen. ter in ki v ostalem doslej ni ime| kdove kaj uspeha. Sprevod se bo začel ob 15. uri na Trgu Ulpiano in se po glavnih ulicah razvil do starega rimskega gledališča, kjer bodo nagradili najbolj izvirne alegorične vozove in maske. Vse to seveda le ,če bo vreme ugodno. je nadalje zagotovila delova. nje 80 grosističnim in 500 manjšim trgovinskim podjetjem. V goriški industrijski sek tor pa je bilo v času obstoja te ustanove investiranih okoli 12 milijard lir. Želel je normalizacijo v delovanju trgovinske zbornice, kjer imajo sedaj komisarja, in predlagal javno ter prostovoljno zbira nje prispevkov pri grosistih in trgovcih na kontingentirano blago, da bi omogočili dogra-ditem Doma onemoglih in civilne bolnišnice. Neodvisni svetovalec, izvoljen na listi KPI, Miladin Černe, je v svojem govoru dejal, da ni na zatožni klopi prosta cona, ampak način nje nega vodenja. Diskusija o tej ustanovi ni nastala zaradi • razburkanih vod», ampak za radi želje prebivalstva, da izve vse, kaj se dogaja okoli nje. Ko je govoril o namenih, ki so narekovali ustanovitev proste cone, je Miladin Černe dejal, da je bila ustanovljena za vse prebivalce, ki prebivajo med državno mejo, Vipavo in Sočo, se pravi tudi za občino Sovodnje. Ravno goriški občinski svet pa se je najbolj protivil zahtevi sovodenjske občinske uprave, naj se koristi proste cone raztegnejo tudi na njeno področje, kot jo napisano v zakonu. Obstaja vprašanje, zakaj se je občinski svet tej zahtevi tako protivil, ali zaradi sovodenjske občine, ali pa zaradi njenih prebivalcev, ki so slovenske narodnosti. Poudaril je, da pravilnika proste cone do sedaj še vedno niso sprejeli zaradi tega, ker bodo morali vanj vključiti tudi občino Sovodnje. Ce so kavarnarjem odvzeli nakazilo kave in sladkorja Obmejni promet v mesecu februarju S prepustnicami v obeh smereh zabeležili 88.574 prehodov Jugoslovanski državljani se najraje poslužujejo obmejnega prehoda druge kategorije Šempeter, italijanski pa mednarodnega prehoda pri Rdeči hiši Po podatkih obmejne policije je na goriškem sektorju v mesecu februarju prešlo obmejne prehode prve kategorije 88.574 italijanskih in jugoslovanskih državljanov. Najbolj prehodna sta mednarodni prehod pri Rdeči hiši, kjer so Zabeležili 11.343 prehodov jugoslovanskih in 8.069 prehodov italijanskih državljanov. Na prehodu druge kategorije Solkan I, so zabeležili 14.845 Rezerviranj« miz v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 VA^WWAVVWWVLWV human 'tjTTJjjniih Predvaja danes 6. t. m. z začetkom ob 10. uri film: TED Y B0IS PESMI (Tedy bois della canzone) KINO 4RIS» PROSEK Predvaja- danes 6. t. m. ob 10. uri Columbia film: ^lsane slike v barvah in Charlot TOLPA MIAU MIAU (Banda dei Miau Miau) prehodov, jugoslovanskih, in I,, IIIIIIIIIIMMIIIIl,I,l„l„„l„l,„„,,,l„l„l„l,l,I,,,,,,,,,,,,,, Goriški nogomet Tekma v dežju ia blatu z zmago gostov v Štandrežu Sovodenjci so odložili svoje srečanje s Podgoro Tudi nedeljska nogometna tekma na domačem igrišču ni prinesla Juventini nobene točke .Vreme je bilo skrajno slabo in čeprav je bilo popoldne na igrišču v Štandrežu pravo močvirje, sta se ob določeni uri predstavili na igrišču obe moštvi ter odigrali tekmo. Juventina je imela proti močnim atletom iz S. Daniela težko nalogo, ki pa se jo je, vsaj v prvem polčasu, lotila z borbeno požrtvovalnostjo Prvi polčas se je sicer zaključil z 1:0 v prid gostom iz S. Daniela, vendar je treba upoštevati, da je bil to avtogol juventinskega igralca, ki mu je v blatu spodrsnilo. Že takoj v začetku drugega polčasa pa so igralci Juventi-ne ponovno šli v napad in iz kombinacije Nanut ^anuttini je izšel gol, s katerim so izenačili. To je dalo domačinom novega poguma, vendar so gostje kmalu izkoristili neko kratko žogo domačega igralca ter ponovno prešli v vodstvo, ter razliko golov kmalu še povečali, tako da je znašal končni rezultat tekme 5:2 v korist gostov iz Furlanije. Drugi gol za domačine je napravil Nanut, ki je prejel žogo od Petejana in sam napravil prodor proti vratom gostov ter potresel njihovo mrežo. Kotov je bilo 7 za domačine in 5 za goste. Kar se domače ekipe tiče moramo omeniti, da so v njej igrali številni novinci iz rezerve, ker je manjkalo precej titularnih igralcev. Od teh je javil, da je bolan samo Pa-{ škulin, dočim drugi svojega izostanka niso opravičili, pač pa moramo reči od mladih, da so se dobro izkazali, kar velja zlasti za Gaiotta in Briška, čeprav je imel prvi pri igri precej smole. Prav prvi avtogol je precej porazno vplival zlasti na mlade rezervne igralce, čeprav so pokazali borbenost in disciplino, da niso mogli pokazati še bolj u-činkovite igre. Premalo je bilo tudi navijačev, ker jih je zaradi naliva večina ostala doma. Tudi o sodniku ne moremo reči, da je bilo njegovo sojenje brezhibno, zlasti pa se z njim niso mogli pohvaliti domači ker je občinstvo vtis, da je bolj naklonjen močnejši ekipi. Ker v nedeljo Čedad ni igral z Romansom, je ostala razdalja med njim in Juventino nespremenjena in sicer za 6 točk. Prihodnjo nedeljo bodo štandreški igralci nastopili v Spilimbergu proti domačinom, ki so na tretjeTn mestu na lestvici, ter imajo le zelo malo upanja na uspeh. Juventina je igrala v naslednji postavi: Malavolti; Silič, Gaiotto; Ferfolja, Ledri, Briško; Zanuttini, Nanut, Kaufert, Petejan in. Marega. Sodnik Tassinari iz Trsta. Sovodenjski nogometaši v nedeljo zaradi slabega vremena niso nastopili in bodo zaostalo tekmo odigrali kdaj pozneje. Prihodnjo nedeljo pa nastopijo na domačem igrišču proti moštvu iz Kaprive, s ka-terim imajo poravnati stare račune in se bodo zato dobro pripravili na tekmo, 5.866 prehodov italijanskih dr. žavljanov. Prebivalci jugoslovanskega obmejnega pasa se najraje poslužujejo prehoda druge kategorije v Šempetru. Na tem prehodu so zabeležili 16.076 prehodov jugoslovanskih državljanov. Italijanskih državljanov pa so zabeležili sa-mo 4,258 prehodov. Na Rafu-tu je prešlo mejo 5.059 jugoslovanskih in 1.338 italijanskih državljanov. Po podatkih obmejne policije je v februarju izstopilo 1.926, vstopilo pa 1.894 italijanskih državljanov. V tem mesecu je prišlo v našo državo s potnimi listi 1.118, odšlo pa 1.111 inozemskih državljanov, predvsem Jugoslovanov. Nadalje so zabeležili 2.615 prehodov italijanskih in 4.793 prehodov jugoslovanskih lastnikov dvolastniških dovoljenj. Z navadnimi propustnicami je odšlo v jugoslovanski obmejni pas 21.198 italijanskih in 57.418 jugoslovanskih državljanov. Največ posebnih pro-pustnic so izdale italijanske oblasti, in sicer 609, jugoslovanske pa samo 89. Izrednih propustnic je italijanskega obmejna policija izdala 13, jugoslovanska pa 14. S tranzitnimi propustnicami se je iz jugoslovanskih Brd peljalo čez Gorico v Novo Gorico 1.995 jugoslovanskih državljanov. S propustnicami je prekoračilo mejo 24.435 italijanskih in 64.139 jugoslovanskih državljanov. PUSTNE ZABAVE Lepo uspel novinarski ples Vreme prav zares ni naklonjeno letošnjemu pustnemu praznovanju. Deževati je začelo ze v soboto in kot iz škafa je lilo tudi vso nedeljo in ves včerajšnji dan, Mladina, ki «čez vodo skače, kjer je most« se dežja ni ustrašila. V velikem številu se je v soboto zvečer zbrala na drugem novinarskem plesu, ki ga je priredil naš list v Prosvetni dvorani v Gorici. Na prijetno zabavo je prišlo tudi veliko meščanov, kjer so se vsi prijetno zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Za zabavo so poskrbeli tudi v prosvetnem sedežu šte-verjanskega društva »Briški grič«, kjer je bilo v soboto zvečer živo, kot že dolgo ne. Nekaj plesov j8 bilo tudi po drugih goriških in okoli- ških dvoranah. Jutri popoldne bo Sloven sko planinsko društvo organiziralo izlet na maškarado v Tržič, od tam pa se bodo odpeljali v Mavhinje, kjer si bodo «privezali dušo« in se naplesali. ----«#---- Podeljene funkcije v šolskem sindikatu Pred dnevi se je sestal odbor Sindikata slovenskih šolnikov, ki je bil izvoljen na zadnjem rednem občnem zboru. Za predsednika izvršnega odbora sindikata ie bil izvo-jen dr. Stefan Bukovec, za podpredsednika dr. Rado Bednarik, tajnika odv. Andrej Makuc, blagajnika dr. Albin Sirk. Ostali odborniki so še dr. Nežica Kocjančič, Viktor Vižintin in Marjan Komjanc. Predsednik nadzorstva je Hubert Močnik, ostala člana pa sta Lojzka Bratuš in Mirko Rijavec. Predsednik razsodišča je Lori Drolc, ostala člana pa Lilijana Nanut in Hedvika Klanjšček. skodelico kave po 40 lir, morajo odvzeti nakazilo bencina tudi avtoprevozniškim podjetjem iz Gorice, ki imajo ptav takšne prevozne tarife kot podjetja izven proste cone, čeprav prejemajo pogonsko gorivo po kontingentira-nih, se pravi nižjih cenah. Nadalje sta dr. Scarano za KD, prof. Zuccali pa za PSDI, predložila in utemeljila besedilo resolucije z vsebino, ki jo je napovedal dr. Tripani. Zupan je pred koncem dejal, da se je zaključila glavna diskusija. Na prihodnji seji, ki bo verjetno v četrtek ali petek, bo povzel glavne misli ter predložil sklepno resolucijo, v kateri bo vsakdo podal še glasovalno izjavo. Naslednja točka dnevnega reda, ki bo velikega pomena za naše mesto in celotno pokrajino, bo vprašanje deželne avtonomije, ki se zdi, da je z vlado levega centra tik pred svojo rešitvijo. Nove industrijske pobude v Tržiču Uradna otvoritev podjetja za demoliranje starih ladij Podjetje zaposluje zdaj le 40 delavcev, pozneje pa jih bo okrog 100 - Najavljena je tudi nova karlonužna tovarna z 2,10 delavci Včeraj je bila v Tržiču uradna otvoritev podjetja za demoliranje starih ladij. Svečanosti se je poleg drugih udeležil tudi goriški prefekt. Novo podjetje je začelo z delom na področju 20.000 kv. metrov ter trenutno zaposli 40 delavcev. Prva ladja, ki so jo začeli demolirati, je nemška 3800-tonska ladja »Erna Odendorf«. S sedanjo delavsko silo računajo, da jo bodo lahko popolnoma razkosali v 40 do 45 dneh. V prihodnjih mesecih pa namerava podjetje svoje delo razširiti in povečati. Delovišče nameravajo razširiti na področju okrog 50.000 kv. metrov, v načrtu je graanja enega operativnega obrežja in postavitev še dveh žerjavov, od katerih naj bi eden bil na električni pogon. Ko se bo delo tako razvilo, nameravajo zvišati delovno silo na 100 delavcev. Tržiški župan je pred dnevi napovedal še eno novo industrijsko podjetje v okviru tržiške industrijske cone. V načrtu je namreč gradnja nove kartonažne tovarne, ki naj bi jo postavili na izsušenem področju Liserta, kjer naj bi zavzela okrog 70.000 kv. metrov površine. Načrt za novo podjetje predvideva, da bi v njem lahko zaposlili kakih 250 delavcev. Skupaj z napovedanim podjetjem »tretje po. bude« naj bi tudi ta tovarna prispevala k večji zaposlitvi domačih delavcev in odpravi popolne in delne brezposelnosti, ki je bila in je eden glavnih vzrokov gospodarske krize na tem področju. ---«»---- Dojenček padel s postelje Včeraj ob 10.30 so prinesli v civilno bolnišnico v Gorici 11-mesecev starega Enrica Zot. tarija iz Gorice, Ul. Nazario Sauro. Otrok je imel precejšnjo rano na čelu, ki si jo je povzročil, ko je doma padel s postelje. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov s prognozo ozdravljenja v 6 dneh. Včeraj zjutraj okrog 6.30 je prišia po pomoč v goriško bolnišnico 23-lctna Gahriella Ples-sini, ki stanuje v Ul. Catterim 43. Zdravniki so ugotovili, da ima rano na palcu desne roke ..........................„„i„i„„„„„„„„„„„„ „„„„„„„„„„„„„„„„... Odmev Fanfanijcvih izjav o deželni avtonomiji Dežela bo pripomogla h gospodarskemu in socialnemu razvoju obmejnih pokrajin Upoštevati je treba tudi njun posebni e» ieni značaj - Liberalci so ^zaskrbljeni* zaradi očuvanju svojih privilegijev in monopolov Piogramske izjave predsed- voj pozitivne obmejne poli-mka nove vlade Fanfanija smo tike v korii. tukajšnjega pre-tudi na Goriškem spremljali bivalstva. z veliko pozornostjo. Zlasti je Tudi goriški bil predmet zanimanja tisti del govora, v katerem omenja pospešeno izvedbo deželne avtonomije s posebnim statutom za Furlanijo-Jul. krajino, saj je izvedba take avtonomije že dolgo let eden od glavnih ciljev demokratično in napredno usmerjenih sil naše pokrajine posebno glede na slovensko narodno skupnost. Na eni svojih zadnjih sej je pokrajinski svet še pred omenjenimi izjavami predsednika vlade soglasno izglasoval posebno resolucijo, v ka teri priporoča novi vladi kot enega prvih njenih ukrepov prav izvedbo te deželne avtonomije. Podobna resolucija je bila v zadnjih dneh predložena tudi občinskemu svetu Gorici in bodo o njej morali razpravljati na eni bližnjih sej. O tem vprašanju pravljali tudi v pokrajinskem odboru demokristjanske stran, ke, ki je imel v. soboto sestanek v Gorici. O problemu sta govorila pokrajinski tajnik stranke Cocianni in njen podtajnik Vezil. Ugotovila sta, da zadeva bliža dokončni rešitvi ter priznala, da bo deželna avtonomija omogočila valorizacijo vseh krajevnih sil ter omogočila tako obmejno politiko, ki naj bi odpravila številne težkoče, ki so ostale kot posledica zadnje vojne in nove državne razmejitve na tem področju. Ob koncu omenjene seje je pokrajinski odbor KD poslal predsedniku vlade posebno br-zojavko, v kateri izraža svoje zadovoljstvo, da bo prišlo v kratkem do izvedbe deželne avtonomije, ki naj bi zajamčila gospodarski in socialni napredek naše pokrajine in de-žele ter naj bi postala učinkovit pripomoček za nadaljnji napredek demokracije in raz- liberalci so imeli v soboto sestanek svojega vodstva. Tudi oni so poslali glavnemu tajniku svoje stranke brzojavko, ki pa je popolnoma drugačnega značaja. V njej namreč goriški li-beralci, ki so v glavnem veleposestniki, industrijci in podobno, izražajo svojo »zaskrbljenost« zaradi napovedi izvedbe deželne avtonomije. Ta- svojih izvajanjih celo na republiško ustavo Zlasti naj hi škodila avtonomija Gorici, ki bi po njihovem mnenju morala biti še tesneje povezana z Rimom; v nasprotnem primeru napovedujejo ekonomsko in politično nazadovanje gori-ške pokrajine. Kot vidimo iz demokrist-janskih izjav, se ti strinjajo s predsednikom vlade, kar je popolnoma logično, saj je to politika njihove stranke in njihovega političnega predstav. Furlanijo in Jul. krajino, in sicer prav zaradi etničnih, političnih in gospodarskih razlogov. Obenem imajo ti ljudje pogum sklicevati se pri teh llllllllltlllllllllllltlllllMIIIIIItllllllUtllllllllllll c KINO ') CORSO. 16.00: «Predsednik» z J. Gabinom. Italijansko-francoski film. VERDI. 16.30: ,(Dekle tisočih mesecev«. Ugo Tognazzt in R. Vianello. Italijanski film. Mladini pod 16. letom prepovedan. V1TTORIA. 17.00: »Prijetnost njegove družbe«, D. Rey-nolds in T. Hunter. Ameriški barvni film. CENTRALE. 16.30: «Veliki vlom v Bostonu«. Crnobeli ameriški film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. -----------««— ■ DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci St. 12, te’ 22-68. ——«»----- temperatura včeraj Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 13,8 stopinje ob 12. uri, najnižjo 9,2 stopinje ob 3.50. Povprečne dnevne vlage je bilo 96 odst. dežja je padlo 60 mm. ........•„„>„........••■„>■„„„•.i...........„„......„„,„„„ Odbojkarske tekme med goričkimi srednješolci Ekipa slovenskih odbojkarjev zasluženo zasedla drugo mesto Najboljši med njimi je bil kapetan Anselmi, pa tudi drugi so se dobro odrezali ■ Predlog za tekmovanje z ekipami slovenskih srednjih šol s Tržaškega Preteklo soboto so bile v . predstavniki industrijske šole prostorih šole za umetno obrt Volta z rezultatom 3:1 (15:7, trgu v 12:15 in 15:11) na Caterinijevem Gorici zaključne tekme med dijaki goriških srednješolskih, zavodov, ki so se jih udeležile ekipe slovenskega liceja in učiteljišča, italijanske tehnične šole »Fermi« in italijanske industrijske šole «Volta». Ekipa slovenskih šol je v prvem srečanju z ekipo zavoda Fermi zmagala z rezultatom 2:0 (15:5 in 16:14). Isti dan se je morala pomeriti še v dveh tekmah z ekipo Volta. Pri prvem srečanju so slovenski dijaki zmagali z rezultatom 2:0 (15:12 in 15:3), pri drugem srečanju pa sa» po ostri borbi zmagali Tako so morali slovenski odbojkarji odigrati istega dne kar sedem setov z obema nasprotnima ekipama, kar se primeri le bolj poredkoma. Pri tem moramo Omeniti, da so bili igralci industrijske šole Volta korektni in lojalni šport-ni nasprotniki. Ne moremo pa reči kaj takega o igralcih tehnične šole Fermi. Končni rezultat sobotnih tekem je bil tak, da so prvo mesto zasedli igralci ekipe Volta, na drugem mestu so predstavniki slovenskih šol in kot tretja je tehnična šola Fermi, ka aVtorfofnija bi po njiho- I nika. To politiko je KD sedaj vem mnenju bila škodljiva za prisiljena izvajati tudi spričo nastalega političnega položaja, če se hoče še nadalje obdržati na vladi. Seveda moramo pri tem ugotoviti, da bi do izvedbe deželne avtonomije lahko prišlo že mnogo prej, če bi se predstavniki KD, tako pri nas kot v Rimu, iskreno zavzemali zanjo in bi ne čakali, da so prisiljeni izvesti to, kar jim že 16 let nalaga republiška ustava. Resolucije v tem smislu, kot pridejo sedaj soglasno izglasovane v po. krajinskem ali občinskih sve-tih, so svetovalci in predstavniki levice že pred leti predlagali, pa so bile skoraj ved-"no odklonjene. Kar pa se liberalcev tiče, bi morali v svojih izjavah pouda. riti, da govorijo le v imenu tistih sil, ki jih dejansko predstavljajo, ne pa v imenu prebivalstva. V takem primeru bi še nekako lahko razumeli nji-hovo »zaskrbljenost« za svoje gospodarske in druge privilegije, katerih izguba pa hi bila ljudstvu naše pokrajine in dežele samo v korist. Kar se pa etničnega vprašanja tiče je prav to bilo eden izmed glavnih razlogov za določitev de-želne avtonomije s posebnim statutom, ker jo narekujejo posebne potrebe pokrajin z narodnostno mešanim prebivalstvom. Tudi kar se gospodarskega razvoja tiče ni razlogov za strah, saj bi s tistimi dohodki, ki jih sedaj poberejo razni monopoli in ki gredo ven iz dežele, lahko znatno dvignili življenjsko raven prebivalstva in gospodarski razvoj teh obmejnih pokrajin. Od nove vlade torej pričakujemo, da s pospešenim tempom uresniči tisto avtonomijo, ki jo nad 80 odst. prebivalstva treh pokrajin naše dežele že toliko let vztrajno in odločno zahteva, ker ve, da bo od njene pravilne izvedbe imelo lahko samo korist. ----«»—— Sinoči malo pred 21. uro Huda prometna nesreča na mostu pri Ločniku Ponesrečenci,, so s pridržano prognozo sprejeli v bolnišnico Sinoči nekaj pred 21. uro je prišlo na mostu IX. avgusta na cesti iz Gorice proti Ločniku do hude prometne nesreče, pri kateri je bil hudo poškodovan 33-letm Biagio A-mato iz Gorice, Ul. Cadorna 28. Z avtom ZK so ponesrečenca nezavestnega odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjei so zdravniki ugotovili močan pretres možganov, udarec na glavi in verjetno zlom hrbtenice. Ozdržali so ga v bolnišnici z rezervirano prognozo. Niso še točno ugotovili vzrokov nesreče. Na kraj nezgode pa je prišla tudi cestna policija, da bi ugotovila, kdo jo Med slovenskimi športniki je bil najboljši njihov kapetan Anselmi pa tudi celotna ekipa je pokazala boljšo obrambno in napadalno akcijo, ki jo je vodil prav Anselmi. Sestava ekipe je bila naslednja: Anselmi, Kušič, Lavrenčič, Devetak, Pelicon, Pavlin, Tence, Pintar in Figelj. Slovenska odbojkarska ekipa je ob tej priliki izrazila tudi željo, da bi rada odigrala nekaj tekem tudi z odbojkarskimi ekipami slovenskih šol iz Trsta. Prav bi bilo, če bi se torej športni predstavniki posameznih šol sporazumeli v tem smislu, da bi prišlo do takih srečanj po možnosti še v letošnjem šolskem letu. je zakrivil. — 6 — 6. marca 1962 IZIDI 'Atalanta Catania 3-0 Bolofna-’Juventus 3-2 L. Vicenza-'Lecco 3-0 'Mantova-Roma 2-t -Milan-Fiorentina 5.2 Torino-'Padova 3-0 •Palermo-Inter 1-0 Venezia -Sampdoria 2-0 •Spal-Udinese 2-1 LESTVICA Milan 28 18 3 5 65 32 41 Fiorentina 28 16 8 4 40 26 40 Inter 20 16 7 5 30 20 30 Bologna 20 16 5 7 40 33 37 Roma 20 14 7 7 50 30 35 Atalanta 28 12 10 6 34 20 34 Palermo 20 13 6 0 23 22 32 Torino 28 10 11 7 35 32 31 Juventus 20 10 0 7 44 43 20 Mantova 28 10 7 11 35 34 27 Catania 28 7 11 10 23 36 23 Spal 20 0 0 12 26 40 24 Sampdor. 28 6 10 12 24 36 22 Venezia 28 6 9 13 26 37 21 Vicenza 28 6 0 13 24 33 21 Padova 20 6 7 13 24 36 19 Lecco 20 3 11 14 20 39 17 Udinese 28 3 4 21 23 55 10 Italijansko nogometno prvenstvo A lige Po zmagi nad Fiorentino Milan sam na vrhu lestvice Poraz In terja v Palermu - Bologna zmagovita v Turinu Prihodnje tekme (11.3.1962.) Roma - Fiorentina; Venezia-L. Vicenza; Udinese-Lecco; Bo-logna-Mantova; Juventus-Mi-lan; Atalanta-Palermo; Inter-Sampdoria; Padova-Spal; Cata-nia-Torino. i=g,B» IZIDI •Barl-Sambenedettese 0-1 •Brescia-Pro Patria 2-0 "Catanzaro-Novara 2-2 •Como-Genoa 1-0 •Cosenza-Messina 1-0 •Lazio-Napoii 0-0 •Modena-Alessandria 0-0 •Prato-Regglana l-l •Parma-Lucchese 1-1 •S. Monza-Verona 1-0 LESTVICA Genoa 25 16 5 4 40 17 37 Verona 23 11 ( 6 20 14 30 Modena 23 10 9 6 23 16 29 Lazio 23 0 11 6 21 17 27 Napol! 23 I 10 7 24 23 26 Prato 23 7 12 6 22 26 26 Alessandr. 23 | 9 t 31 27 23 Pro Patria 23 S 9 S 25 25 25 Brescia 23 10 5 10 23 24 23 Parma 25 5 13 3 17 20 25 Messlna 23 7 10 0 33 31 24 Reggiana 25 7 10 0 20 20 24 Lucchese 23 10 4 11 32 30 24 Catanzaro 25 6 12 7 27 33 24 Novara 25 0 7 10 30 33 23 S. Monza 25 6 11 0 22 20 23 Sambened. 25 6 10 9 17 26 22 Como 23 5 10 10 10 27 20 Cosenza 25 S 0 12 13 31 10 Bari 23 7 9 9 27 23 17 Prihodnje tekme (11.3.1962.) Genoa-Alessandria; Lucchese-Bari; Reggiana-Brescia; Sambe-nedettese - Catanzaro; Napoli-Coroo; S. Monza-Lazio; Messi-na-Modena; Cosenza - Novara; Pro Patria - Parma; Verona-Prato. Ce drži pravilo, da po pravici prvo mesto pripada moš-tvii, ki je v danem trenutku najboljše, pač vrstni red na lestvici po 28. odigranem kolu odraža dejansko vrednost udeležencev prvenstva A lige. Fiorentina je šla v Milan z namenom, da se vrne, če že ne z zmago, vsaj s točko, ki bi ji še nadalje dovoljevala, da ostane na čelu lestvice. Toda napravila je račun brez .. . Milana. Slednji je namreč zaigral kot le redko v preteklosti. V mladem Ri-veri je imel pravo dušo igre, tehnično izredno nadarjenega, hitrega z jasnim pregledom Ir Športne stave Ata.aata-v.a>ania Juventus-Bologna Lecco-L. R. Vicenza Mantova-Roma Milan-Fiorentina Padova-Tortno Palermo-Inter Sampdoria-Venezia Spai-Udinese Como-Genoa Lazio-Napoii Taranto-Foggia Inc. Torres Sass.-Cagliari KVOTE: 13 — 23.728.000 lir 12 — 856.000 • O 1 I •jj-; 7rr*--' 1. — 1. Aernen 1 X 2 — 2. Masaccio 1 2. — 1. Vanesio X — a. Acragante 1 3. — 1. Nebulio 1 — 2. Otre X 4. — 1. Corrado 2 — 2. Fuoriclasse X 5. — 1. Sila X — 2. Viminale 1 «. — 1. Pipardiere 2 — t. Soula X KVOTE: 12 — 676.367 lir 11 — 44.595 s 10 — 4.321 « nad igro, povsod pričujočega in ko je bilo treba, tudi hladnokrvnega realizatorja. Okoli te osi se je vrtela igra celotnega moštva, ki mu je uspelo nasprotnika najprej imobilizi-rati nato pa dokončno pokopati pod točo golov. In ti bi lahko sami govorili o poteku srečanja, ki jasno kaže na inferiornost gostov iz Toskane, od katerih se je rešil ie Ham-rin. Toda praznih rok je po tem kolu ostal tudi Herrerov In-ter, kateremu ie tokrat Palermo vrgel pod noge poleno. Minimalni rezultat naj nikogar ne vara. Domači so se borili na žive in mrtve brez slehernega pomišljanja, medtem ko niso gostje naredili ničesar, da bi zaslužili razumevanje. Izkazali so se kot mlačna ekipa brez volje in jasnih idej. kjer je bil Suarez le medla senca samega sebe, tovariši pa ne mnogo nad njim. S svoje strani pa je Palermo le hladno izkoriščal trenutno stanje in si zagotovil zasluženo zmago, ki je resno omajala milanskim gostom u-pe na prvo mesto. Tudi tretji letošnji »veliki«, Roma, je zabeležila poraz, ki ga je doživela v Mantovi. Toda nima si kaj očitati glede tega: Mantova je v nedeljo zaigrala eno svojih najboljših tekem. Gostje so bili enakovreden partner, tako da so prišli gledalci povsem na svoj račun. S tem porazom se je morala Roma posloviti s četrtega mesta, ki pripada odslej Bologni, ki je zmagovito zaključila negotovo in težko gostovanje pri turinskem Ju-ventusu. Glede tega je treba pripomniti, da je bila ta za Juventus v treh tednih kar sedma zaporedna tekma, zaradi česar se je pri moštvu opazila utrujenost. Poleg tega pa se je moralo odpovedati nekaterim standardnim igralcem, kar je moštvo še bolj postavilo v neugoden položaj. Gostje pa so s svoje strani nastopili v polni postavi in najboljši formi. Domačim so uspeli vsiliti svojo i-gro in si zagotoviti zmago I 1 kljub temu. da so morali za- ključiti srečanje v devetih, kar seveda meče slabo luč na bivšega prvaka kljub olajševalnim okolnostim, ki smo jih uvodoma omenili. Atalanta, to solidno moštvo je dalo še en zgled svoje resne pripravljenosti z zvenečo zmago nad Catanio, ki je ime. la ves čas podrejeno vlogo in se ima le svojemu vratarju zahvaliti, da ni utrpela teniškega rezultata. Do sedaj smo govorili pretežno o zgornjem delu lestvice, toda iz dneva v dan zanimivejše postaja na dnu, kjer se bije ogorčena borba za obstanek v ligi. Iz te je dokončno odrezana le Udinese, ki je doživela že svoj enaindvajseti poraz, tokrat po zaslugi Spala. V obupnem položaju se je znašel tudi Lecco. ki ga je na lastnem igrišču pregazil Lanerossi. Gostje so prišli do dveh točk na način, ki ga izid sam dovolj zgovorno prikazuje, saj je sad boljše organizacije in pa predvsem volje za rešitev. Za Padovo je kazalo, da bo imela s Torinom lahko delo, toda zgodilo se je ravno nasprotno. Gostje so nasprotnike najprej »tipalu, nato pa jim nasuli tri gole. ki so Se-rantonijevi ekipi znatno otem-nili obzorje. Mnogo boljše je postalo stanje za Venezio, ki je šla po zmago nič manj kot na »Ma-rassi*, kjer se je Sampdoria predstavila v vsej svoji revščini. Gostom z lagune ni bilo treba drugega kot izkoriščati napake domačih, da so prišli do zmage. Za slavno genovsko moštvo so se tako začeli hudi časi. saj mu po tem porazu visi nad glavo Damoklejev meč nazadovanja. B LIGA Končno je v tej skupini, kjer se nikdar «nič ne zgodi«, prišlo do presenetljivih rezultatov. Izgubili sta namreč obe vodilni moštvi Genoa in Verona, pa tudi Modena ni šla preko ene točke. Prva je v Comu našla žilavega nasprotnika, ki je znal do konca uspešno braniti vodstvo, ki so mu ga gostje sami podarili z avtogolom. Verona je doživela enako usodo v Monzi, kjer so domači dali iz sebe vse, da bi se rehabilitirali za prejšnje neuspehe. Modena proti Alessandrii ni mogla doseči več kot točko, čeprav se je tekma odigravala le pred vrati gostov. Lazio in Napoli, ki sta se prerinila tik pod vrh. sta iz medsebojnega derbyja izvlekla vsak po točko v tekmi, ki sicer ni bila na visoki tehnični ravni; a je bila izredno živahna in borbena Parma je dovolila Lucchese, da ji odnese točko, potem ko je imela igro pretežno v svojih rokah. Enako je bilo v Pratu, kjer je Reg-giana dosegla zasluženo točko po tekmi, ki jo je blaten teren znatno oviral. Nič bolje ni bilo v Catanzaru, kjer je Novari vendarle uspelo doseči točko. In končno je Bari, po delnem neuspehu nad Sam-benedettese, ki se je omejila le na obrambo, katere domači niso mogli $treti, ostal na zadnjem mestu. Malo več sreče je imela Cosenza, ki ji je uspelo ugnati itlessino, ter Brescia, ki je svoji dve točki dosegla zaradi popolne »odpovedi« gostov iz Busto Arsizia brez vsakega truda. gib. Komisar rimskega kluba Lazio je najavil pritožbo na nogometno zvezo zaradi čudnega primera, ki se je pripetil v nedeljo na tekmi z Napoii-jem. Sodnik Rigato namreč ni potrdil gola, katerega ni vi- del. pa čeprav je žoga šla v vrata in nato skozi odvezano mrežo. Sicer sedaj proučujejo način pritožbe, ki ne bi smela biti iz tehničnih razlogov. Zelo verjetno se bodo sklicevali, da so tekmo odigrali na nepravilnem igrišču, ker sodnik tega pred srečanjem ni pregledal. Vrhutega sodnik ni dal zvezati mreže, ko je opazil, da se je ta odvezala. Vodstvo Lazia želi doseči ponovitev srečanja in se ne bi pro-tivilo če bi Rigato ponovno sodil. * * * Po nedeljski tekmi z Inter-jem so povabili vse igralce Palerma na zdravniški pregled. Čeprav je pregled posameznikov na dnevnem redu in sicer v okviru takoimeno-vane akcije «anti-doping», je pa vendar prvič, da je prišlo do množičnega pregleda. Mednarodni mladinski nogometni turnir v Viareggiu Moštvu »Pustni pokal" Jugoslovansko nogometno prvenstvo I. zvezne lige Interja Partizan ohranil vodstvo pred nevarno Crveno zvezdo 1. INTER 2. Fiorentina 3. Torino 4. Milan TENIS Na drugem mestu Fiorentina • Sledita Torino in Milan VIAREGGIO, 5. — Mladinska enajsterica Interja je danes prvič zmagala na mednarodnem nogometnem turnirju za «Pustni pokal». Milančani so v finalnem srečanju premagali tekmece Fiorentine 2:1. Tekma je bila zelo napeta In zanimiva predvsem zaradi elana in borbenositi vseh mladih nogometašev. Inter, ki je nastopila v postavi Colombo Masetto, Lon-goni. Dal Maso Faggio, Bru-schettini, Manini, Fusati, Petrom, Mazzola in Boninsegna, je prišla v vodstvo v 33’ prvega polčasa s Petronijem. V 5’ drugega dela igre je Nuti izenačil za Fiorentino toda Pe-troni je bil ponovno uspešen ter je v 33’ dosegel zmagoviti gol. V tekmi za 3. in 4. mesto je Torino premagal Milan 2:0 (1:0) z goloma, ki ju je dosegel Trombini. Končna lestvica letošnjega mednarodnega mladinskega no- MIAMiI BEACH, 5. — Span-sko-angleški par Santana-Sang-ster je zmagal v finalu dvojic turnirja «Good Neighbors». V odločilnem srečanju sta zmagovalca odpravila avstralski par Emerson-Laver 8:6, 9:7. V ženski kategoriji je zmaga pripadla dvojici Schuurman-Truman (Južna Afrika-Velika Britanija). * * * OANNES, 5. — Avstralec Mulligan med moškimi in Nemka Sturm med ženskami Brez gola srečanje Rijeke z Veležem Po dolgem mesečnem premoru se je v nedeljo zavrtelo nogometno prvenstvo prve zvezne jugoslovanske nogometne lige. Povratni del prvenstva ni praktično prinesel nobenega presenečenja, ker so bili vsi izidi več ali manj predvideni. Izjemo tvori samo srečanje Rijeka-Velež, ki se je zaključilo neodločeno brez go- gometeega turnirja v Viareg- sta osvojila prvo mesto na te-giu je sledeča: J niškem turnirju v Cannesu. ■imminillllll.............................................. 23. kolo nogometnega prvenstva fl skupine C lige Kljub premoči Triestina iz San Rema le s točko Zaradi poraza Biellese izboljšan položaj tržaškega moštva SANREMESE: Bertini; Borfiga, Moroni; Zetti, Torto-nese, Gelio, Morisi, Giorgi, Pesante, Onesti, Rao. TRIESTINA: Toros; Frigeri, Brach; Szoke, Merkuza, Sadar; Mantovani, Trevisan. Santelli, Secchi, Risos. SODNIK: Gonella iz Turina. KOTOV: 6-1 za Triestino. Kot druge tudi tržaška e- najstorica nikakor ni mogla priti iz Sanrema z zmago v žepu. Tako je Sanremese še enkrat ohranila čast nepremagljivosti na lastnem igrišču, kar traja nekako že dve leti. Triestina je napravila vse, da bi si zagotovila obe točki. To pa še posebno, ker so na splošno predvidevali zmago Biellese, kar bi pomenilo, da bi se morala Triestina odpovedati vsem upom. Toda Biellese je izgubila, Triestina pa je rešila točko in se tako približala vodilnemu moštvu. Kje so vzroki, da Triestina ni mogla niti enkrat zadeti v cilj? V igri gotovo ne, ker so Tržačani odlično zaigrali. Njihove akcije so bile prodorne in to kljub razmočenemu igrišču. Tudi strelov ni manjkalo. Toda v vratih domačinov je bil v nedeljo Bertini, ki je z izrednimi in čudovitimi ter predvsem navdušlji-vimi posegi najmanj trikrat rešil mrežo. Domačini so se zavedali, da je Triestina nevaren nasprotnik. Zato so se domenili za elastično igro: puščali so Tržačane, da so izvajali svoje akciie, toda v pravem trenut- ASKUP 2 = . GE IZIDI •Sanremese-TRIESTINA 0-0 Savona-'BielIese •Cremonese-Casale •Fanfulla-Legnano •Marzotto-Pro Vercelli •Mestrina-Bolzano •Saronno-Vittorio V. 'Trevlso-Pordenone •Varese-Ivrea Casale 23 P. Vercelli 23 rremonese 23 ,, , „ Pordenone 22 Ivrea-Biellese; Legnano-Cremo- ^egnano 23 LESTVICA 0-0 Biellese 23 11 9 3 34 21 31 2-0 Mestrina 23 11 t 4 36 19 30 1-0 Fanlulla 23 0 12 2 24 13 3(1 3-1 Triestina 23 10 9 4 27 17 29 2-2 Vittorio V. 23 10 0 5 28 10 28 3-0 Varese 22 1 0 5 26 16 26 0-0 Pavona 23 S 10 5 24 16 26 2-0 Sanremese 23 7 12 4 21 20 26 0-0 Marzotto 23 • 13 4 21 21 23 Prihodnje tekme (11.3.1962.) TRIESTINA - Vittorio V.; rese; Savona-Fanfulla; Casale- |Vrta vlarzotto; Pro Vercelli-Mestri- saronno •>a; Pordenone-Sanremese; Va- rreviso ■ese-Saronno; Bolzano-Treviso. Bolzano 8 6 9 23 22 22 8 3 10 23 31 21 8 4 11 28 27 20 7 5 10 22 23 19 7 5 11 22 26 19 23 4 10 9 14 24 18 23 5 8 10 12 25 18 23 4 10 9 10 24 18 23 0 6 17 8 40 6 ku so stopili na plan in jim pretrgali nit. Neodločen izid dokazuje, da se domačini niso pustili nikoli presenetiti, pa čeprav so bili večkrat na robu poraza. Triestina je že v uvodnih potezah pokazala, da ima najresnejši namen zmagati. Secchi se je sicer držal nekoliko v ozadju in s tem razširil Mantovaniju in Risosu akcijsko področje. Kljub temu gostje niso mogli priti do gola, pa čeprav so jim njihovi napadi prinašali kot za kotom. Kot pi bilo mogoče s koti presenetiti' domačine, tako ni bilo mogoče niti s kazenskimi streli, ki so bili poverjeni specialistu Brachu. Žoga nikakor ni mogla do mreže, ker ie odlični Bertini vedno prisebno pdbijal silovite strele Trevisana, Santellija, Szokeja in drugih. V 13' je Szoke silovito in predvsem nepričakovano poslal žogo v gornji levi kot vrat, toda Bertini se je pognal v zrak in usnje odbil v zadnjem trenutku preko prečke v kot. V 27’ ie že kazalo, da je prišla za Sanremese u-ra poraza. Spolzka žoga je u-šla Bertiniju in se je počasi kotalila proti mreži, toda na skrajni beli črti se je znašel Tortonese, ki je s svojim hitrim posegom še enkrat rešil čast domačih. Podobno se je ponovilo Vdi v drugem delu igre, a kar ni mogel Bertini, je to storil že priletni Tortonese. Morda bi Triestina vseeno prišla do zmage, če se ne bi morala odpovedati najprej Mantovaniju, ki je moral zaradi poškodbe iz igrišča. Toda ko se je Mantovani vrnil na blatno polje, je moral tega zapustili Santelli, katerega je sodnik zaradi grobe igre poslal v slačilnico. Gostje so morali igrati tako v desetih, kar so domačini izrabili upanju, da vendarle dosežejo zmago. Toda usoda je hotela, da ni ta pripadla ne eni ne drugi enajstorici, ki sla se morali zadovoljiti z rezultatom 0:0. PLAVANJE la. Morda je treba iskati ta neuspeh domačinov v blatnem igrišču, ki ni dovoljevalo hitrih akcij. Beograjski Partizan, ki je jesenski del prvenstva zaključil na čelu lestvice, je tudi v nedeljo izšel zmagovit z igrišča, kjer se je spoprijel v domačem derbyju z OFK Beograd. Partizan je prišel do zmage po zaslugi Galiča, ki je strelec obeh golov. V Skopju je moral Hajduk prepustiti zmago domačim, s čimer je pokazal, da še ni v najboljši formi. Najbolj razburljiva tekma nedeljskega kola je bila v Novem Sadu, kjer so domači po ostri borbi vendarle spravili uporne Sarajevčane za pičlo razliko enega gola na kolena. Tudi Vojvodina se je morala truditi, da je prišla do zmage, ki je pa toliko več vredna, ker jo je dosegla na igrišču Borca. Tudi Crvena zvezda si je v tem kolu za- gotovila zmago in sicer nad zagrebškim Dinamom, ki je gostoval v stadionu JNA v Beogradu. V tej tekmi so se prvi znašli nogometaši Crve-ne zvezde, ki so že v prvem delu igre prišli v vodstvo in ga ohranili do zaključnega žvižga. KOLESARSTVO MOTOCIKLIZEM Smrtna nesreča L. Liberatija TERNI, 5. — Bivši motociklistični svetovni prvak v kategoriji 500 kc Libero Libe-rati se je danes med treningom smrtno ponesrečil. Libe-rati, ki je bil rojen 20. okto-bra 1926, leta, je preizkušal motor vrste «Saturno» na pokrajinski cesti Valnerina. Po enournem treningu se je z zmerno hitrostjo vračal domov, toda zaradi spolzke cesta je zdrsnil na tračnicah bivšega tramvaja ter treščil ob skalovje ob cesti. Resno ranjenega so naložili v prvi avto, ki je privozil mimo, toda Li-berati je nekaj minut po sprejemu v bolnišnico podlegel poškodbam. Libero Liberati si je svetovni naslov v kategoriji 50o osvojil 1957. leta. V Terniju je imel trgovino motornih vozil. Zapušča ženo in dva otroka. Izidi: Partizan-Beograd Rijeka-Velež Novi Sad-Sarajevo Vardar-Hajduk AUCKLAND, 5. — Ameri. Borac-Vojvodina čan Robyh Johnson je med ............. plavalnim prvenstvom Nove Zelandije dosegel dva novozelandska lekorda. Johnson je preplaval 110 jard prosto v 1'02”5, medtem ko je rabil za 4x55 jard v štirih slogih 2’52”4. SABLJANJE BUDIMPEŠTA, 5. — Svetov, ni in olimpijski prvak v sabljanju Rudolf Karpati je bil zaradi uspehov, ki jih je dosegel v 25 letih športnega u-dejstovanja, povišan v polkovnika madžarske vojske. 2:1 (1:0) 0:0 3:2 (1:0) 1:0 (1:0) 0:1 (0:1) Crv. zvezda-Dinamo 1:0 (1:0) LESTVICA Partizan 12 8 3 1 26:13 19 Crv. zvezda 12 7 3 2 23:11 17 Vojvodina 12 6 4 2 18:11 16 Rijeka 12 3 7 2 11:11 13 Dinamo 12 5 2 5 19:14 12 Vardar 12 4 3 5 20:23 11 Novi Sad 12 4 3 5 17:26 11 Hajduk 12 3 4 5 15:21 10 Sarajevo 12 3 4 5 21:28 10 Beograd 12 3 3 6 18 15 9 Velež 12 2 5 5 16 22 9 Borac GENOVA, 5. — Antonio Bai-letti je v nedeljo zmagal na dirki Nice-Genova. Kolesar Carpana je prevozil 214 km dolgo progo v 5 urah 28'TO s povprečno hitrostjo 39,348 km. Na drugo mesto se je uvrstil Annaert Jean Claude z 1’31” zaostanka, na tretje pa Livie-ro Dino, ki je prišel na cilj 2’19” za zmagovalcem. llllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIlillllllllimllllllllllllllllllltllllltlllllllllllllllllMIIIHII* Smučarski poleti FIS v Mitterndorfu Ponoven uspeh H. Recknagela Najboljši Jugoslovan Jemc na 20. mestu MITTERNDORF, 5. — Preko 40.000 gledalcev iz Avstrije in iz tujine pa tudi iz Jugoslavije je v nedeljo prisostvovalo zaključku IV. tedna mednarodnih smučarskih poletov FIS, med katerim se je najbolj izkazal olimpijski in. svetovni prvak Helmut Recknagel. Recknagel, ki je že dosegel pet zmag na poletih FIS, je uidi v nedeljo najbolj zanesljivo skakal in ni iskal rekordnih dolžin. Vzhodni Nemec ni hotel tvegati, ker je že v soboto vodil z 20 točkami prednosti, s katerimi si je zagotovil zmago. S svojima skokoma 128 in 125 m si je ohranil zadostno prednost 12 2 3 7 16:24 7 pred drugoplasiranim zahod- liiiimiiiiitHiiiilHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiimmuiiMiMimtimuiiimiliiitiiunHiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiHiiiiiiiiiiiiMi Italijansko smučarsko prvenstvo Jerta Schir prvakinja v slalomu BORMIO, 4. — Jerta Schir j; danes zmagala v slalomu italijanskega smučarskega prvenstva v alpskih panogah in si osvojila r.aslov državne prvakinje. Schirova je pustila za seboj Pio Rivo ter Lidio Bar-bieri Sacconaghi, ki si je osvo. jila naslov juniorske prvakinje. Po končanem tekmovanju so razglasili izide prvenstva in podelili naslove državnih prvakov Miliantiju in Pii Rivi za veleslalom, Albertiju in lnge Senonerjevi za smuk ter Feli-ceju de Nicoloju in Jerti Schir ta slalom. * * * ABETONE, 5. — Od 16. do 18. t. m. bodo na pobočjih A-betona že tradicionalno ženske smučarske tekme za pokal Feomina. Za tekmovanje so se že prijavile italijanske, švicarske, belgijske in avstrijske smučarke, medtem ko še pričakujejo prijavo francoskih. Jugoslovansko prvenstvo v alpskih panogah Lakota in Ankeletova zmagovalca kombinacije V veleslalomu presenetljiva zmaga F. Detička KRANJSKA GORA, 5. — S 'tekmovanjem v veleslalomu se je v nedeljo zaključilo XVII. jugoslovansko državno prvenstvo v alpskih disciplinah. V veleslalomu je prvo mesto nepričakovano pripadlo Fricu Detičku pred favoritom Lakoto in Šumijem, ki si delita drugo mesto. Med članicami pa je zmaga pripadla s precejšnjo prednostjo Majdi Ankele iz Kranja pred Kristo Fanedlovo. Včerajšnje tekmovanje, ki je bilo na pobočju Vitranca, je potekalo v neugodnih vremenskih razmerah, medtem ko so imeli prireditelji v prejšnjih dneh prvenstva bolj u-godne pogoje. Po treh dneh tekmovanja se je izkazalo, da sta Lakota med moškimi in Ankeletova med ženskami trenutno najboljša jugoslovanska smučarja. Lakota je namreč zmagal v alpski kombinaciji pred Šumijem in Jamnikom, Ankeletova pa pred Fanedlovo in Rutarjevo, ki pravzaprav ne zaostajata dosti za zmagoval- : ženske ko. Jugoslovanski državni naslovi so porazdeljeni kakor sledi: Slalom moški — PETER LAKOTA (Jesenice) ženske — KRISTA FANEDL (Enotnost) Smuk moški — PETER LAKOTA (Jesenice) ženske MAJDA ANKELE (Triglav) Veleslalom , moški —r.FRIC DETICEK »(Kranjska gora) ženske — MAJDA ANKELE (Triglav;) Alpska kombinacija moški —PETER LAKOTA (Jesenice) MAJDA ANKELE (Triglav) HOKEJ NA LEDU PRAGA. 5. — Danes so uradno potrdili, da se državna reprezentanca Češkoslovaške ne bo udeležila svetovnega prvenstva v Coloradu Springsu. nim Nemcem Happlejem. Helmut Recknagel je bil zelo vesel uspeha, v katerega je že marsikdo dvomil. To pa še posebno po izrednem uspehu rojaka Lesserja, ki je v prvem dnevu tekmovanja s skokom 141 m izenačil svetovni rekord Jugoslovana Šlibarja. Jugoslovani so skakali nekoliko slabše kot v soboto. Najboljši je bil Jemc s skoki 94, 106 in 112 m, medtem ko je Šlibar skočil le 100, 98 in 110 metrov. Jemc je v končni lestvici dvajseti, Šlibar pa triindvajseti. V skupni oceni za trofejo Statika Bloudka, ki jo podeljuje uredništvo ljubljanske Tedenske tribune, vodi po poletih v Oberstdorfu in na skakalnici v Kulmu ekipa Nemške demokratične republike * 1794,1 točke pred Zahodno Nemčijo (1702,3) in Avstrijo (1694,2). Izidi nedeljskega tekmovanja so sledeči: 1. RECKNAGEL (NDR) 234,5 točke (128, 125 m); 2. Happle 231,6 (128, 128 m)! 3. Ihle 227,1 (129. 124 m); ' 4. Belkart (vsi Zah. Nemčija) 224.6 (119. 123 m); 5. Wala (221,4 (119, 127 m)l 6. Lacziak (oba Poljska) 220,1 118,123 m); 7. Egger (Avstrija) 217,1 (H7-(120 m); 8. Schramm (NDR) 211,6 O22’ 117 m); 9. Lesser (NDR) 211,6 O21’ 119 m); 10. Lichtenegger (Avstrija) 207,1 (120, 116 me. trov) itd. DOKONČNI SKUPNI IZID1 1. RECKNAGEL 477,5 točke, 2. Happle 448,7, 3. Bolkart. 442,9. 4. Schramm 434.7, 5. Wala 433,5, 6. Lacziak 433,2, 7. Egger 429,7, 8. Lichtenegger 420,7, 9. Ihle 419,8.. 10. Bokelo (NDR) 416,2) i‘d' AW IVO ANDRIC VWW.VJWA Travniška kronika V.V. S. KONZULSKI ČASI I Pri odhodu je bilo še več hrupa in vrvenja. Prinesli so res dragocene krznene površnike: kunjega za konzula, suknene in lisičje za njegovo spremstvo. Nekdo je na glas molil in klical blagoslov na tega cesarskega gosta, drugi so mu odgovarjali v zboru. Višji uradniki so pospremili Davilla na sredo notranjega dvorišča, do binjektaša.* Vsi so šli z razprostrtimi rokami, kakor da ga nosijo. Daville je zajahal. Cez plašč so mu ogrnili vezirjev kunji kožuh. Zunaj so čakali mameluki že na konjih. Sprevod je zavil po isti poti, po kateri je bil prišel sem. Čeprav je bil Daville ogrnjen s težkim kožuhom, ga je spreletel mraz ob misli, da bo moral spet pojezditi mimo odprtih trgovin in odškrnjenih lesenih mrež na haremskih oknih, med psovanjem ali prezirom množice. Vendar je kazalo, da morajo njegove prve korake v Travniku vedno spremljati presenečenja, celo prijetna Turki v trgovinah so bili res mrki in negibni, nalašč so povešali oči, vendar iz hiš tokrat ni bilo slišati ne psovk ne pretenj. Daville, ves naježen, je imel občutek, da ga skozi lesene mreže opazujejo številne, neprijazne in radovedne oči, toda brez glasu in giba. Zazdelo se mu je, kakor da ga vezirjev kožuh ščiti pred ljudmi, zato ga je nehote malo bolj zategnil, se vzravnal v sedlu in tako z dvignjeno glavo prijezdil pred Baruhovo obzidano dvorišče. Ko je naposled ostal sam v svoji topli sobi, se je usedel na trdo oblazinjeno klop, odpel uniformo in globoko zadihal. Bil je razburjen, hkrati pa strt in utrujen. Počutil se je pra- Binjekl-.š kamen, s katerega se zajaha konja. zen, top in zmeden, kakor da so ga s precejšnje višine vrgli na to trdo klop, pa se še ne more zbrati ne jasno uganiti, kje je in kaj je bilo z njim. Res, sedaj je prost, ali kaj naj počne s tem prostim časom? Domislil se je počitka in spanja, vtem pa mu je pogled obvisel na obešenem kožuhu, ki ga je maloprej dobil od vezirja; v hipu se mu je oglasila misel, kar boleča in nenadejana, da mora o vsem napisati poročilo ministru v Pariz in veleposlaniku v Carigrad. Torej mora vse vnovič preživeti in opisati tako, da ne bo preveč škodovalo njegovemu ugledu in da bo blizu resnici. Ta naloga se je postavila predenj kot neprehodna gora, čez katero pa vendar mora. Konzul si je pokril oči z dlanjo desne roke. Se nekajkrat je globoko zasopel in dejal polglasno: «Ah, ljubi Bog. ljubi Bog!» In ostal je tako zleknjen na klopi. To mu je bilo spanje in počitek. 3. Kakor se godi junakom vzhodnjaških pripovedk, tako so tudi Davillovemu konzulovanju bile spočetka postavljene največje težave. Kakor da ga je naskočilo vse, hoteč ga preplašiti in odvrniti s poti, na katero je stopil. Vse, kar ga je doletelo v Bosni, in vse, kar je prihajalo od ministrstva, poslaništva iz Carigrada in od poveljnika v Splitu, je bilo ravno narobe od tistega, kar so mu ob odhodu rekli v Parizu. Po nekaj tednih se je iz Baruhove hiše preselil v poslopje, namenjeno za konzulat. Uredil in opremil je tri sobe, kakor je vedel in znal, in živel sam s služabniki v tej pusti in velikanski hiši. Na poti v Bosno je moral ženo pustiti v Splitu pri neki francoski družini. Pričakovala je tretjega otroka in. v takem stanju je ni mogel vzeti s seboj v neznano turško mesto. Po porodu se je gospa Daville le počasi in težko popravljala in je bilo treba njen odhod iz Splita venomer odlašati. Daville je bil navajen družinskega življenja in doslej še ni- koli ni bil ločen od žen«*. V sedanjih razmerah ga je ta ločitev še posebno težila. Osamljenost, nered v hiši, skrb za ženo in otroke — to ga je iz dneva v dan huje mučilo. Gospod Pou-qeville je zapustil Travnik že po nekaj dneh in odpotoval dalje na Vzhod. Pa tudi drugače je Daville čutil, da je pozabljen in prepuščen samemu sebi. Vsa sredstva za delo in boj, ki so mu jih obljubili pred odhodom v Bosno ali jih je terjal kasneje, so bila prepičla ali sploh niso prišla. Bil je brez uradnikov in sodelavcev in je moral sam pisati, prepisovati in opravljati vsa pisarniška dela. Ni znal jezika ne poznal dežele in razmer, zato mu ni ostalo drugo, kot da je vzel v službo Davno, za tolmača konzulata. Vezir mu Je velikodušno prepustil svojega zdravnika, Davna je pa bil navdušen, da more stopiti v francosko službo. Daville ga je najel z velikim nezaupanjem in prikrito odvratnostjo, odločen, da mu zaupa le take stvari, za katere sme vedeti tudi vezir. Toda sprevidel je, kako mu je ta možak potreben in resnično koristen. Davnu se je takoj posrečilo, da je najel dva zanesljiva kavaza,* nekega Albanca in nekega Hercegovca, vzel je v svoje roke služabnike in sploh zamenjal konzula v mnogih drobnih, neprijetnih opravkih. Delala sta vsak dan skupaj pa ga je konzul opazoval in čedalje bolj spoznaval. Davna je od rane mladosti živel na Vzhodu in se navzel mnogih lastnosti in običajev Levantincev. Levantinec je pa človek brez iluzij in tankovestnosti, brez svojega obraza, se pravi, da nosi mnogo naličnic, prisojen, da glumi zdaj ponižnost zdaj hrabrost, zdaj potrtost zdaj navdušenje. Kajti vse to so zanj le nujna sredstva v življenjskem boju, ki je na Levantu težji in zapletenejši kot v katerem koli drugem kraju sveta. Tujec, vržen v neenaki in težki boj, ves utone v njem in zgubi svojo pravo osebnost. Preživi svoja leta na Vzhodu, toda spozna ga le nepopolno in enostransko: samo s stališča koristi in škode v boju, na katerega je obsojen. Ti tujci, kateri kot Davna ostanejo na Vzhodu, največkrat povzamejo od Turkov le slabe, • Kavaz — oboroženi stražnik (spremljevalec) tujih konzulov v Turčiji. nižje poteze njihovega značaja in so nesposobni, da bi op»’ žili in si prisvojevali vsaj eno od njihovih dobrih, višjih lastnosti ih navad. Davna, o katerem bo še priložnost, da spregovorimo, Je bi' v marsičem tak človek. V mladosti je bil sladostrastnik in stik s Turki ga v tej zadevi ni naučil nič dobrega. In kadar življenj* čutov odvihra in ugasne, postanejo ljudje te vrste mračni-trpki in nadležni sebi in drugim. Brezmejno pokoren in d0 podlosti petolizen pred silo, oblastjo in bogastvom, je bil pr*-drzen, krut in neusmiljen do vsega, kar je slabotno', revno i° nepopolno. Vendar je pa bilo nekaj, kar je Davno reševalo in dviga'0 nad vse to. Imel je sina, lepega, pametnega fanta in vneto je skrbel za njegovo zdravje in vzgojo. Vse je storil zanj in vSt, je bil pripravljen storiti. To močno čustvo očetovske ljubek1 ga je počasi ozdravljalo njegovih napak, ga žlahtnilo in poč'0; večevalo. In čim bolj je deček rasel, toliko čistejše je postaja'0 Davnovo življenje. Vselej, kadar je storil ljudem dobro delo a'1 odpusti: slabo, je to naredil v' praznoverni misli, «da se b° malemu povrnilo*-. Kakor se v življenju velikokrat zgodi, t? zablodeli in sprijeni oče želel, da mu sin postane človek, k bo živei pravično in pošteno. In ničesar ni bilo, česar bi 1,6 storil ali žrtvoval za uresničenje svoje želje Ta otrok brez matere je užival vso skrb in nego, ki jo -jf otroku mogoče dati; rasel je ob očetu kot mlado drevesc*’ privezano ob suh, toda trden kol. Fantek je bil lep, imel J® omiljene in oplemenitene očetove poteze, bil je duševno j-j telesno zdrav in ni kazal ne slabih nagnjenj ne težkih dedm obremenitev. Davna je v sebi gojil skrito željo, svoj. najvišji cilj: njegov otrok ne postane hlapec vsakomur na Levantu, k® je bil sam, marveč naj bi šel na Šolanje v Francijo, potem P stopil v francosko službo. To je bil glavni vzrok Davnove marljivosti in zveste slo2°® konzulatu in glavni temelj zaupanja v njegovo resnično 1 trajno vdanost. (Nadaljevanje sledi) l HE1JNISTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulic, S. Pellico 1-U, Tel. 33^2 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA *t. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 ur. - Vnaprej: *etrl' letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tlska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AU1T, UZs, ljuBIJ*"*’ Smtarjeva ulica 3-1, telef. 21-928 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega atolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 100 lir, — Mali oglasi 30 lir beseda — Vsi oglasi se naročajo pri upravi " Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tlaka Založništvo tržaškega tiska, Trst t.. I