r7~X,>.,r- Ameriška Domov ^ P^0 b/^cfz' 6°th I, S'#-} r°OJc/ya °°f “//;e iN e« mm ’ w.Y tl umu mm Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN tmmm- V Sovjeti]! gradijo nov raketni sistemi CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 29, 1971 ŠTEV. LXXII — VOL. LXXII Podatki a m e r iškilh izvidnikih sateltov kažejo, da gradijo v Sovjetski zvezi nov sistem ofenzivnih raket. WASHINGTON, D.C. — Vojaški vodniki, ki so odgovorni za varnost naše dežele, proučujejo skrbno podatke, ki so jih prinesli in jih prinašajo ameriški vohunski umetni sateliti o gradnjah novih silosov za velike naedcelinske rakete v Sovjetski zvezi vse od njene meje v Ev-r°Pi pa tja do Kitajske. Te no-gradnje so odkrili v pretek-ern decembru in od tedaj dobijo o njih vedno nove podatke. Gre za nekakih 20 silosov, ki so dovolj veliki za postavitev SS-9 medcelinskih raket, naj-Vecjih, kar jih svet trenutno lma, lahko pa tudi novo vrsto raket slične velikosti, opremljene z večbombnimi glavami. No-Ve hrkmje 50 v skupinah po pet vzdolž dolgega loka sovjetskih medcelinskih raket od poljske Pa Ija do kitajske meje. Prav ta njihova razporeditev aže ameriškim strokovnjakom, a gre verjetno za nove medce-mske rakete. Kakšne naj bi bi-e, to je vprašanje, ki ga je tre-a reshi. Ko so ameriški zastop-mM pri razgovorih SALT na nnaju vprašali sovjetsko stran, J le nove gradnje pomenijo, ZlhA nobenega odgovora, vedo, da je Sovjetska zve-pieskusala rakete z večbomb-imi glavami, ne ve pa kako u-^pe0ni so bili ti preskusi. Ne iz-jnčujejo možnosti, da je usta-1 ^ gradnje treh novih oporišč la • ^ra^etei ki so jo opazili m, v zvezi z gradnjo novih rugačnih oporišč, četudi so ta 113 drugih krajih. ovjetske SS-9 rakete so pol-Jene s tekočim gorivom, kar1 je v ^°v ° ni težavno za njihovo hos?eIanje v Stalni Pripravlje-n.77 Ameriški vojaški strokov-o 3 1 ngldljejo, če morda niso Wv' Zgl'adili novo vrst0 riv S i^ne Ve^kosti na trdno go-°> car bi bil vsekakor velik napredek. V kolikor bodo dogna-„r , . A, da pomenijo nove Astern6 n°V me^celniski raketni za Pomenil nevarnost Vr . ’ ^ndo tudi same začele st* 1 sv°j ofenzivni sistem in * v loku nvo val oborože-ine tekme v času, ko se vleče- tešv aZ®°VOri za omejitev stra- ‘^Me,ria 2DA in ZSSR “ Zopet spopadi BEIRUT r0rdanij' tek je v.’ — Pretekli pe- med inrnSl0 d0 večiega spopada aniJskimi rednimi četa- Irbidu ^alestinskimi gverilci pri boi a m severni Jordaniji. Do s]0 , P0 Sadnem poročilu pri-Zal'op° S0 v^a<^ne čete odkrile krsti ° gver^skega orožja v neki gver-itna PokoPališču in so jih šili °1 napad;ii> da bi orožje re- nimP?ad ie bil 6 tednih in ie Vecje število žrte ' Mary Meljac Po kratki bolezni je včeraj umrla 78 let stara Mary Meljac, roj. Tekaucic v fari Hinje v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA pred nekako 65 leti, žena Antona, s katerim sta v preteklem maju praznovala 60-letnico poroke, mati Antona V., Viktorja, Leonarda, Mary Plautz, Josephine Fuhrman (Lima, O.), Albine Seme in Bridget Young', 17-krat stara mati, 6-krat pramati, sestra Janeza Tekaucica (Slov.). Pokojna je bila članica SŽZ št. 15, Oltarnega društva fare sv. Lovrenca, Marijine legije pri Sv. Vidu in KSKJ št. 63. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue v sredo ob 10.30, cerkev sv. Lovrenca ob 11, nato na Kalvarijo. Družina priporoča namesto vencev darove za novo cerkev v Hinjah, ki jo uničil požar in za katero je pokojna nabirala darove. Justina Kozumplik V soboto zvečer je nenadno umrla zadeta od srčne kapi 73 let stara Justina Kozumplik, z 8101 Aetna Rd., roj. Chufar v Trstu, od koder je prišla v ZDA pred 50 leti, vdova po 1. .1946 umrlem možu Georgeu, mati Petra G., Daniela S.. Justina F., Rudolpha, Josephine Steele in Mary D’Amico, sta mati in pramati. sestra Petra. Pokojna je bila članica KSKJ št. 63, SŽZ št. 15, Društva sv. Rešnjega telesa pri fari sv. Lovrenca in Kluba slov. upokojencev v New-biprgu. Pogreb bo iz Ferfolia pogrebnega zavoda na 9116 Union Avenue v sredo ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo. naj večji v zad povzroči! v. V remenski Novi grobovi Nixon in Ford, oba usmerjena v omejitev P r c d s e d nik ZDA hoče zmanjšati zvezno vlado in preurediti vodstvo uprave, Ford pa bo omejil spremembe na vsakoletnih model Tt svojih avtomobilov. CLEVELAND, O. — Gospodarska kriza spravi interese čudnih j a v n i h elementov na skupen imenovalec! Prisilila je tako predsednika Nixona kot tovarnarja avtomobilov Forda, da mislita na omejevanje vsak v svojem delokrogu. Nixon je sedaj, ko je zadnje čase doživel v Kongresu marsi-kako presenečenje in razočaranje, zopet pokazal svoj političen pogum. Poslal je v Kongres svoj načrt o reorganizaciji zvezne vlade in uprave. Sedaj je 11 zveznih tajništev, poleg njih je pa še okoli 300 avtonomnih uradov, ki so podrejeni deloma Beli hiši deloma zveznim tajništvom, deloma pa bdijo nad njimi razni zvezni nadzorni organi. Je to prava mešanica in so redki tisti, ki imajo pregled o njih. Zapleteni značaj naše zvezne uprave ima dve posledici, ki jih vidimo in čutimo vsak dan: je strašno draga in uraduje zelo počasi. Da to prepreči, je Nixon napravil načrt, da bi 11 zveznih tajništev skrčil na 8. Ostala bodo tajništva za zunanjo .politiko, finance, narodno obrambo in pravosodje, v ostala 4 tajništva bo pa stlačeno vse ostalo zvezno osebje. V Kongresu pravijo, da iz te moke ne bo dosti kruha, Omejitev cen šn ptač v gractaššivti najna? WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon bo predvidoma ta teden objavil v okviru pooblastil Kongresa omejitev plač in cen v gradbeništvu. Istočasno bo preklical ukinitev veljavnosti “povprečnih plač” za zvezne gradnje in za gradnje podpirane z zveznimi sredstvi. Delavski tajnik J. D. Hodgson je v petek objavil, da je poslal predsedniku Nixonu predlog za uvedbo vrste odborov za vsako panogo v gradbeništvu. Njihova naloga bo posredovati, v mezdnih sporih, pregledati v tem pogledu delovne pogodbe in skrbeti, da ne bodo nove plače v pogodbah pospeševale inflacijo. Poseben odbor bo nadziral delo vseh ostalih in gledal, da bo u-veljavljeno načelo uvedbe omejitve plač in cen v gradbeništvu. linijski vodniki so že davno priznali, da ne morejo sprejeti prostovoljne omejitve plač, ker bi jim članstvo tega ne dovolilo. Predvidoma bodo dovoljena povišanja plač do največ 6% in le plače v teh mejah bo zvezna vlada smatrala za “prevladujoče” in jih kot take sprejela pri gradnjah zvezne vlade in pri gradnjah, ki jih delno plačuje zvezna vlada. Lucy Kutcin Na svojem domu je umrla 82 Sovjeti odkrili pot do “termkmične” elektrike MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je objavila, da so njeni strokovnjaki odkrili pot, kako atomsko silo direktnp pretvoriti v elektriko. Do sedaj je bila pot indirektna; atomska sila je pregrela vodo, parne turbine so pa potem po navadni poti proizva- VOJSKA MIRI BENGALIJO Razgovori o rešitvi pakistanske krize so pretekli teden propadli in predsednik republike Yahya Khan je proglasil vodnika A vami lige v Vzhodnem Pakistanu — Bengaliji — za izdajalca ter ga ukazal zapreti, Avami ligo pa je prepovedal. Vojska pod poveljstvom Tikki Khana je začela izvajati določila oklicanega obsednega stanja. NEW DELHI, Ind. — V Paki-;domača milica in bengalski polk stanu je bila proglašena stroga Ipridružila uporu. Mujibur Rah- kajti tajništva se bodo borila za svoj obstoj in iskala zaveznike jale elektriko, pri senatorjih in kongresnikih. .et stara Lucy Kutcin, 15008 ;pri tem je večina Kongresa še v Sylvia Ave., roj. Blazich v Jugo- demokratskih rokah. Nixonov kom. Pri nas imamo dva labora- cenzura in vesti od tam so nezanesljive. V glavnem je vendar očitno, da hoče vojska v Vzhodnem Pakistanu, ki jo sestavljajo z izjemo enega samega polka sami Zahodni Pakistanci, obnoviti red in mir ter uveljaviti oblast osrednje vlade, ki je z začetkom marca dejansko prestala. Tedaj je vodnik Avami lige, ki je dobila absolutno večino pri ustavodajnih volitvah v preteklem decembru, pozval deželo, naj posluša njegove ukaze in se ne briga za ukaze in odredbe zvezne vlade. Mujibur Rahman, vodnik Avami lige, je zahteval široko avtonomijo za Vzhodni Pakistan — Bengalijo in izjavil, da se bodo on in vsi Bengalci za svojo svobodo borili z vsemi silami. Predsednik Pakistana Yahya Khan je prišel osebno na razgovore v Vzhodni Pakistan z Mu-jiburom Rahmanom. Razgovori so se vlekli 10 dni in poročila z njih so trdila, da je sporazum na vidiku. Pretekli četrtek so bili razgovori nenadno končani, Yahya Khan se je vrnil v Zahodni Pakistan, prav tako tudi politični vodniki, ki jih je od tam pozval na razgovore v Dako v Bengaliji. Preko radia je nato objavil Yahya vsemu Pakistanu: “Ukazal sem oboroženim silam, da store svojo nalogo in popolnoma obnove avtoriteto vlade. Muji-Novi sovjetski način ni v na- ^ura Rahmana je proglasil za iz-čelu neznan našim strokovnja- dajalca pakistana; Avami iig0) man je namreč proglasil neodvisnost Vzhodnega Pakistana v republiko “Bengalijo”, kakor hitro je predsednik Pakistana u-kazal oboroženim silam, da obnove avtoriteto vlade. Boji se vrše v raznih delih Bengalije in vesti govore o 10,000 mrtvih. Točnih poročil še ni, izgleda pa, da so oborožene sile Pakistana, ki so dobro organizirane, dobro opremljene in izvežbane, prevladale v vseh večjih središčih. Da bi mogle krotiti 75 milijonov Bengalcev dalj časa, vendar ni verjetno. slaviji, od koder je prišla v ZDA pred 60 leti, vdova po 1. 1965 umrlem možu Johnu. Tu ni zapustila nobenih sorodnikov, pač pa prijatelje Mr. in Mrs. Lawrence Vitas. Bila je članica C.F.U. No. 47, ki oskrbuje pogreb. Ta je danes ob 10. dopoldne iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. na Highland park pokopališče. Dobra zemlja WASHINGTON, D.C. — Od 415 milijonov akrov obdelovalne remije v ZDA je po uradnih podatkih res dobre zemlje le 343 milijonov akrov. — Država Nebraska je jena na 93 okrajev. razde- načrt bo torej naletel na never- torija, ki skušata doseči isto, kar jetne težave, njemu pa delal do- so dosegli Sovjeti. sti skrbi in dela. In Kdo ve, kakšen bo? Več sreče bo imel Ford. Oklical je, da ne bo nadaljeval sedanje tradicije, ki ga je silila, da je vsako leto ustvarjal nove modele in uvajal tehnične novotarije, ki niso bile potrebne. Ford bo začel hoditi po nekdanji poti. Obdržal bo sedanje modele, jih bo tehnično zboljševal, posebno tam, kjer ga k temu silijo novi federalni predpisi. Baje mislita iti na isto pot tudi General Motors in Chrysler. rezultat? j Sovjetsko poročilo omenja le lo, da se je posrečil prvi poskus v laboratoriju. Za praktično rabo bo pa treba sovjetsko pot še temeljito predelati. Prispevajte V TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE Chavez se pobotal SALINAS, Kalif. — Cesar Chavez, vodnik farmarskih delavcev, je dosegel sporazum s predstavniki Unije prevoznikov o organiziranju delavstva na solatnih poljih in pri čiščenju in predelovanju solate. Chavez bo organiziral delavce na solatnih poljih, vozniki solate in njeni čistilci pa bodo organizirani v Uniji prevoznikov (Teamsters). katere vodnik je Rahman, pa prepovedal. Vojska je takoj nato začela delati v Bengaliji red. Zasedla je glavno radijsko postajo v Daki in proglasila v mestu za 24 ur policijsko uro, ko ni smel nihče na cesto. Po nekaterih vesteh je prišlo pretekli teden v Bengalijo okoli 10,000 svežih čet iz Zahodnega Pakistana, s čimer naj bi število vojske doseglo okoli 70,000 mož. Domače sile v Vzhodnem Pakistanu, neke vrste milica, štejejo le 13,000 mož. Njihova naloga je čuvati mejo in pomagati pri vzdrževanju notranjega reda in miru. Poleg tega je v Vzhodnem Pakistanu tudi ep polk redne vojske sestavljen iz domačinov-Bengalcev. Po nekaterih vesteh naj bi se Tiio MS ključ Ulma RIM, It. — Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je priletel v glavno mesto Italije in bil na letališču Rima slovesno sprejet in pozdravljen od predsednika republike G. Saragata. Predsednik Italije je imenoval svojega gosta za “državnika z najvišjim ugledom v svetu”. Tito je pozdravljal rastoče vezi med Italijo in Jugoslavijo kot ‘zgled, ki kaže, kako je mogoče ustvariti ne le donosne gospodarske odnose, ampak tudi koristne politične odnose med državama z različnima sistemoma”. Tito se je z letališča v spremstvu predsednika italijanske re-publiice in ostalih dostojanstvenikov odpeljal v Rim, kjer mu je župan mesta izročil pred Ko-iosejem “ključ mesta”, nakar je Tito nadaljeval pot na Piazza Venezia in položil tam venec pred grob Neznanega vojaka. j Iz Clevelanda j in okolice Demonstrirali so— Včeraj dopoldne malo pred enajsto se je zbralo pred stolnico sv. Janeza na Superior Avenue okoli 100 predstavnikov hrvaških organizacij Clevelanda in okolice k protestu sprejema predsednika SFRJ Josipa Broza Tita pri papežu Pavlu VI. danes v Vatikanu. — Sv. stolica ureja odnose med Katoliško cerkvijo in državami z vidika koristi vere in Cerkve ter se pri tem opira na dvatisočletne skušnje in ne na dnevno politiko. Kristus je dejal dajte cesarju, kar je cesarjevega, četudi je bil taf cesar pogan in uradni rimski oog... Praznovali bodo— Hrvaške organizacije so zaprosile župana C. Stokesa, da bi 10. april proglasil za “dan hrvaške neodvisnosti”. Župan je na nasvet državnega tajništva to odklonil, je pa dejal, da nima nič proti temu, če Hrvatje ta dan sami za sebe praznujejo tudi na Public Square Clevelanda. Hrvaški predstavniki so izjavili, da bodo ta dan razvili hrvaško državno zastavo na Public Squaru. Pozdravi— Dr. L. Ukmar pošilja svojim prijateljem in znancem pozdrave iz Kalifornije, kjer se prav dobro počuti. Rojstni dan— Preteklo soboto je Mrs. Mary Ferlin, 730 E. 155 St., praznovala svoj 94. rojstni dan. Zvesti, dogoletni naročnici lista k njenemu rojstnemu dnevu čestitamo in ji želimo še mnogo zadovoljstva in zdravja! Manj zločinov— Po uradnih podatkih je bilo lani v mestu Clevelandu nekaj Danes obišče Tito papeža Pav-j jnani zl°činov kot v letu '964. la VI. v Vatikanu. Edino poraslo je število umorov ______n______ ! in posilstev, najbolj pa se je ; zmanjšalo število tatvin avtomobilov. Leta 1969 so jih ukradli j 22,279, lani pa le 19.603! Zadnje vesti Na skorajšen konec pogajanj o Berlinu ni freba več računati nalv7°7 0blafno in Madno, ■1 temperatura okoli 45. BERLIN, Nem. — Še pred novim letom je bil svet poln optimizma, da bo berlinska kriza kmalu rešena in da je bil kancler W. Brandt tisti mojster, ki je ustvaril to čudo. Na papirju je to res. Brandt je res sklenil pogodbo s Kremljem, toda potem se je pa hitro vse zataknilo. V začetku so mislili, da je vse skupaj le kaprica Moskve in da bo Kremelj kmalu prisiljen, da se spusti v resne zadnje pogovore, ker se bliža moskovski komunistični kongres in ker bi Sovjeti radi začeli razgovore o paktu o evropski varnosti. Sovjeti so imeli in imajo res te cilje pred očmi, toda nočejo se vezati, kdaj naj jih dosežejo. Njim gre, kot se je sedaj pokazalo, za nekaj drugega. Hočejo svojo politično moč v Berlinu povečati in ne zmanjšati. Na poti do tega cilja jih ovira dejstvo, da se Zahodna Nemčija obnaša kot suverena oblast za Zahodni Berlin in da jo mestni upravni organi tudi poslušajo kot vrhovno o-blast. Moskvo to zelo jezi. Zato bi radi čim preje spravili nemške zvezne urade iz Zahodnega Berlina. To bi pomenilo, da so v Berlinu postali močnejši, kot so kdaj bili. Politika sedanje zahodno-nemške vlade gre ravno v nasprotno smer. Brandt je moral pod pritiskom parlamentarne opozicije'postaviti zahtevo: Sovjeti, odnosno Vzhodna Nemčija morajo olajšati o-sebni in blagovni promet med Zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo, pa tudi med Zahodnim Berlinom in Vzhodno Nemčijo. Do sedaj je prost le zračni promet, mora pa postati prost tudi promet na cestah, železnicah, rekah in kanalih. To bi pomenilo, da so komunisti zgubili del svoje u-pravne moči nad Berlinom in njegovim prebivalstvom. Tako zahodni zavezniki v imenu Zahodne Nemčije kot Moskva v imenu Vzhodne Nemčije nočejo popustiti od svojega stališča, ki je v bistvu tipičen boj za politično moč. Pravna vprašanja na tem področju so namreč že do dobra razčiščena. Gornje stališče obeh nasprotnikov je spravilo pogajanja o Berlinu nanovo mrtvo točko. S tem je propadlo upanje, da bi bila zadeva Berlina rešena pred sovjeS- skim komunističnim kongresom koncem marca. Uničeno je tudi upanje, da bi kmalu prišlo do konference o evropski varnosti. Toda, kaj pa sedaj? Politični opazovalci v Berlinu mislijo, da stvar ni tako obupna, kot izgleda. Počakati je treba konec komunističnega kongresa, pa tudi konec poljske politične krize, ki gre Nemcem tudi na živce. Ko se pregreto razpoloženje ohladi, bo mogoče nadaljevati pregovore. Seveda bo med tem postavljeno tudi pričakovanje berlinskega prebivalstva za bridko preskušnjo. Bo moralo biti srečno, ako dobi nekaj začasnih olajšav za hojo skozi berlinski zid ob velikonočnih praznikih, na kaj več pa ta trenutek skoraj ni mogoče računati. SAIGON, J. Viet. — Severni Vietnamci so napadii ameri- K molitvi— ško topniško oporišče južno! Članice Društva sv. Rešnjega od Da Nanga. Napad’ je bi! telesa fare sv. Lovrenca so va-izveden pod zaščito topniške- hijene v sredo ob 8L30 zjutraj v ga obstreljevanja: 33 ameri- Ferfoliev pogrebni, zavod na ških vojakov je bilo mrtvih, 9116 Union Avenue k molitvi za preko 70 pa ranjenih. | umrlo članico Justino Kozum- NEW DELHI, Ind. — Pakistan- Plik> nat0 Pa k n.)enemu pogreški radio poroča, da je vojska nu- gospodar položaja v večini | Članice Društva sv. Rešnjega Vzhodnega Pakistana (Bengalije) in da se položaj vrača v običajni red. Policijska ura v Daki je bila ukinjena. Tajna telesa fare sv. Lovrenca so vabljene v sredo ob 10.30 v Fortunov pogrebni zavod na 5316 Fleet Avenue k molitvi za radio postaja šejka Mujibura . umrlo članico Mary Meljac, nato Rahmana trdi, da ima večino ' pa k njenemu pogrebu. -----o------ Vzhodnega Pakistana v svojih rokah, med drugim tudi tri večja mesta. NEW DELHI, Ind. — Vlada Indije je resno zaskrbljena zaradi položaja v Vzhodnem Pakistanu. En njen del se baje zavzema za takojšnje prizna-!nem mestu Buenos Airesu. nje neodvisnosti Vzhodnega --- Pakistana — Bengalije, ki jo je proglasil šejk Mujibur pre-; teklo soboto. KAIRO, ZAR. — Predsednik Egipta Sadat je tekom svojega 4-urnega obiska v glavnem mestu Sudana Kartumu včeraj izjavil, da bo v naslednjih dneh odločena usoda miru na Srednjem vzhodu. Zatrjeval je, da je Egipt storil vse za mirno rešitev spora z Izraelom in da mu sedaj ne preostane nič drugega kot seči po orožju. TRIPOLI, Lib. — Predsednik Libije Kadafi je ponovno za- Eno četrtino v Buenos Airesu BUENOS AIRES, Arg. — Eno četrtino vsega prebivalstva republike Argentine živi v glav- grozil zahodnim petrolejskim družbam, da bo ustavil izvoz petroleja, če ne bodo družbe takoj pristale na libijske zahteve po novi ceni petroleja. Razgovori o tem tečejo že skoro en mesec. WASHINGTON, D.C. — Črni kongresniki, ki so bili pretekli teden sprejeti pri predsedniku Nixonu in mu stavili črnske zahteve, organizirajo poseben odbor, ki naj bi predstavljal vodstvo črncev v naši deželi napram zvezni vladi in v njihovih lastnih vrstah. /t&SERiŠKA Bomomm Gin til. Clair /Ive. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto S LB S CRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 tor 3 months Canada and Foreign Countries: $18.f'0 per year; $9.00 for 6 montns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO 4gggg^>.03 NO. 61 Monday, March 29, 1971 Pakistanska kriza Pakistanska kriza ni navadna politična kriza, je usodnejša, je že začela skrbeti mednarodno diplomacijo. V našem državnem tajništvu delajo načrte, kako bi pomagali vzhodnemu delu te dežele, kjer živi nad 75 milijonov ljudi, ako bi tam zavladala anarhija, kar ni popolnoma izključeno. Prvi računi odkrivajo, da bi bil začetni znesek za podpiranje v vsoti $100 milijonov preje premajhen kot prevelik. Še važnejši bi bil premik političnega ravnovesja, ki sedaj obstoja v južni Aziji med Indijo in sedanjim Pakistanom. Tak premik bi porušil marsikatere politične račune in ustvaril nove nevarnosti za svetovni mir. Zato se zanima ves svet, kaj se je začelo goditi v tej deželi. “Goditi” se je začelo pred par desetletji. Ko so Angleži zapustili Indijo, so hoteli, da bi tam nastala le ena država. Verska nasprotja med hindujci in muslimani so bila tako močna, da britanska diplomacija ni mogla doseči svojega cilja.Nastali sta dve državi, Indija s strnjenim ozemljem in skupno javno upravo, Pakistan pa razklan v dva dela, oddaljena drug od drugega 1000 milj, pri tem pa brez prave pozitivne politične vezi. Novi Pakistan je imel skupno le islamsko vero, vse drugo je bilo v vsakem od obeh delov drugačno; rasa, preteklost, jezik, prave skupinske povezanosti je manjkalo. Kolikor jo je pa bilo, je bila negativna: strah pred mogočnim indijskim sosedom, ki ga je stalno obnavljala pakistanska židja po Kašmirju, ki so si ga prilastili Indijci. S časom se je temu strahu primešala še dosti močna mera sovraštva med sosedi, kar pa v politiki ni nič nenavadnega. Ob rojstvu nove države je bila centralna oblast ustvarjena v zahodnem delu dežele, ki je bil po številu prebivalstva manjši, zato pa gospodarsko razvitejši in tudi bolje obdarovan s smislom za vojaštvo in narodno obrambo. V novi državi je takoj zavladal centralizem iste oblike, kot ga poznamo v Jugoslaviji. Koristi od takega sistema je imel zahodni del, vzhodni del s 75 milijoni prebivalcev se je pa čutil zmeraj bolj zapostavljenega in izkoriščanega. To je rodilo nova trenja med obema deloma. V zahodnem delu si niso znali pomagati drugače, kot da so vpeljali vojaško diktaturo. Imeni Ayub Khana in Yahya Khana sta še vsem v spominu. Diktatura seveda ni našla pravega zdravila za mir v državi. Ponavljala je stare ideje o potrebi po državnem in narodnem edinstvu, ki so v vzhodnem delu zgubljale počasi, zato pa stalno svoj smisel. Yahya Khan je končno uvidel, da z diktaturo ne bo prišel nikamor. Zato je napravil tvegan poskus: vpeljati sistem svobodne demokracije toda s starimi političnimi idejami. Ta načrt mu je spodletel. Političen razkol med vzhodnim in zahodnim delom je že postal tako globok, da ni bilo več mogoče misliti na skupno pakistansko politično stranko. Pri volitvah v parlament ni bil niti napravljen poskus, da bi taka stranka nastopila v javnosti. Zato sta pri volitvah zmagali obe glavni “separatistični” stranki: na vzhodu Avami liga, ki jo vodi Rahman in ki ima v izvoljenem parlamentu 313 članov absolutno večino s 167 poslanci; na zahodu pa pakistanska Ljudska stranka, ki jo vodi znani levičar Ali Bhutto, ki pa ima le 83 poslancev od 313. V političnih programih obeh strank ni stičnih točk. Avami liga zahteva dejansko neke vrste zvezo dveh držav, kjer bi upravna centrala vodila le posle zunanje politike in narodne obrambe. O vsem tem pa pakistanska Ljudska stranka noče ničesar slišati. Ko je bi! znan izid volitev, je Yahya Khan napravil u-sodno napako: je izjavil, da vztraja na državnem centralizmu in da politikom ne bo dovolil, da bi “parcelirali” Pakistan, vsaj tako dolgo ne, dokler bo on predsednik države in vrhovni poveljnik oboroženih sil. Obenem je sklicanje novega parlamenta odložil na nedoločen čas, s čemur je še bolj razburil vzhodni del dežele. Da prilije še več olja na požar, ki se je pokazal na obzorju, je oklical obsedno stanje in s tem militariziral javno upravo na zahodu in na vzhodu. S tem usodnim korakom se ni strinjal niti politik Ali Bhutto iz zahodnega dela, ki mu je drugače diktatorjev program kar všeč. Se je postavil na stališče, da se pakistanska državna kriza ne more reševati v parlamentu, kajti tam bi nemoteno gospodaril Rahman s svojo absolutno večino. Kriza se mora reševati zunaj parlamenta s pogajanji med Ali Bhuttom in Rahmanom, Yahya Khan pa naj posreduje, Diktator se tega nasveta ni držal in dal Rahmanu povod, da je oklical generalni štrajk v vzhodnem delu dežele. Št ra j k e pokazal, da je političen gospodar v vzhodnem delu Rahman in ne morda Yahya Khan in centralna državna uprava. To je odprlo oči tudi Yahyi Khanu. Šele sedaj je storil to, kar bi bil moral napraviti v začetku: začeti razgovore z Rahmanom in Ali Bhuttom, ne pa se trkati na svoja vojaška prša in groziti s silo. Tako je Pakistan duhovno in politično že razpadel v dva dela. Skupnih vezi je le še toliko, kolikor skušajo centralne oblasti še vplivati na javno upravo na vzhodu. S silo tam še ne nastopajo, ker so prepričane, da vsaj zaenkrat po tej poti ne bodo dosti dosegle. Seveda pa svoje mnenje lahko spremenijo. Bistvo sedanjega spora je Rahmanova zahteva po polni gospodarski in socialni avtonomiji, po izročitvi javne u-pravi bengalski avtonomni upravi, kot se sedaj imenuje vzhodni^del dežele. Rahman je svoje zahteve objavil v manifestu “šestih točk”; ne zahteva nič manj kot rahlo konfederacijo med obema deloma Pakistana. Rahman je danes absoluten političen gospodar na Bengalskem, ima pa tudi svoje težave. Njegovo gibanje je še mlado, organizacija stranke še ni konsolidirana, v njej prevladuje mladi rod, ki je nagnjen k skrajnosti. Zato pa njegova vdanost Rahmanu še ne preskušena. S tako stranko je težko delati v praksi. Ima tudi zunaj stranke nevarnega tekmeca v osebi Mualana Bhashanija, ki vodi bengalske skrajne nacionaliste. Ti zahtevajo brezpogojen razpad sedanjega Pakistana in bengalsko samostojnost. Ako se bo Rahman dolgo razgovarjal z Yahyo Khanom, mu bo marsikateri pristaš ušel k skrajnežem. Pamet bi svetovala Yahyi, da popusti Rahmanu do skrajne meje, samo da ohrani vsaj na zunaj državno edin-stvo. NEKDAJ': C H I CA G 0 tr* siiiii VČERAJ Križišče Amerike bivalcev, se omenja, da do par zadnjih let ni bilo črncev tam. Zdaj omenja poročilo, da jih prebiva tam 5. Drugopoltih, to je rumenih, nekaj Indijancev in nekaj južnjakov iz krajev južne Amerike in nekaj Orientalcev je baje 222. Tu se belci krepko držijo. V Berwynu, ki šteje okrog 54,000 prebivalcev, je zdaj nekako 8 črnih stanovalcev. V Aurori, ki ima okrog 61,000 prebivalcev, je zdaj nekako že 4,870 črnih. V Jolietu, ki šteje okrog 72,-000 prebivalcev, je že 9,507 črnih. V North Chicagu pri Wauke-ganu, ki šteje okrog 20,500 prebivalcev,je že 7,836 črnih. V Waukeganu, ki šteje nekaj nad 60,000 prebivalcev, je 8,421 črnih. In tako dalje. Omenjam le nekatere kraje, jih pa je še dolga vrsta. Tako se spreminja in meša prebivalstvo, zlasti po in okrog velikih mest. Zadnja leta se to spreminja še posebno hitro. Naj bo dovolj za danes, drugič kaj drugega. R. ------o------ Prosijo pomoši * VRTNARJI IN SEZONE. — Življenje v naravi je tako, da mu je odmerjen čas, to v gotovih zadevah, da se prebuja, brsti, raste, rodi in za tem utrujeno dill' in skozi odmerjen čas počiva, spi, pa se zopet prebudi. Zgleda, da ta red narave posnemajo tudi na drugih poljih, ljudje seveda. Posebno politikarjem, ki so na važnih političnih položajih svojih občin, držav in dežel, se to dopade in tako tudi ravnajo. Ker imajo politikarji glavice, to vsaj večina na pravih krajih, skrbijo, na njihovi politični vrtovi in tratice so primerno oskr- prav jasna, prinesti nam take bovane, oplojene s potrebnimi j čase, kakor jih je prinesla pred lu tudi poudari, da zaupa in se zanaša na vse tisto, kar je Nixon obljubil, in pa na kongres, da bo nam pomagal iti skozi težave, ki so pred nami, zlasti kar se tiče javnih podpor za tiste, ki take podpore pričakujejo. In teh ni malo. Potem guverner poudari: Za slučaj, da bi ne bilo takih podpor, ki so obljubljene, potem pa nas čaka tisto, da je treba v takih časih dobro “zategniti pasove”. .. Kaj je imel v mislih pri tej izjavi, pa lahko sodimo vsak zase in po svoje. Morda zna neznana bodočnost, ki ni nič kaj dohodki, da na njih lepo brsti in raste vse, kar od takih vrtov po-likarji pričakujejo. Pri nas v Illinoisu, pa menda tudi po drugih državah tako in celo v Washingtonu sestavljajo proračune za bodoče leto že v prvem četrtletju leta. Potem o istih razpravljajo in jih uveljavljajo. Navadno se začenjajo s 1. julijem in končavajo s 30. junijem prihodnjo leto. Razni de-partmenti (t. j. oddelki) občinskih, okrajnih in državnih uprav s posebnimi računskimi izvedenci sestavljajo proračune za bodoče poslovno leto. Pri sestavljanju upoštevajo to in ono, nekaj inflacijo, nekaj to in ono. Tudi naraščanje prebivalstva, ker pri tem narašča odgovornost za take in take slučaje. Proračuni so na mestu. Kajti kdor dela brez proračunov, je zelo nepreviden in navadno zelo slabo vozi, ker nima pravih načrtov. Saj velikokrat se z najboljšimi vozili slabo vozi, ker neznana bodočnost največkrat prinese posameznikom in družbi slaba vremena in še marsikaj drugega, ki ne ugaja. Vse to omenjam, dasi zelo preprosto, da bi bilo bolj jasno, zakaj tako in tako vozimo skozi čase sedanjosti. V marsičem brez pravih računov in načrtov. Ne mislim, da ne brez načrtov in računov. Ti so, le vprašanje je, če so pravi in praktični za zdaj in bodočnost? Take račune objavljajo v Wa-shinghtonu. Sam predsednik jih objavlja. Objavljajo jih po državah državni guvernerji, za njim predstavniki okrajev, mestni župani itd. Navadno pa ob koncih dob, za katere so objavljeni in napravljeni, vedno le s priraanj-kljali končajo. V nekem takem duhu seda-njega časa, v katerem on vodi našo državo Illinois, je guverner Ogilvie objavil proračun za bodoče leto s pripombo: To je proračun za prihodnje letno poslovanje — pa brez poviška davkov. Za posluh kar dobro oznanilo. Da bi le šlo tako! Pozneje pa v svojem naznani- 40 leti Hooverjeva prosperiteta. Dal Bog, da bi kaj takega ne prišlo! Mogoče je pa vse. Guverner Oglivie je predložil državni zakonodaji naše države proračun za bodoče leto, ki zahteva šest bilijonov dolarjev. Precej visoka vsota. To je šest tisoč milijonov. To je že nekaj “zelenih metuljev”. Kako bo ta proračun državna zakonodajna zbornica sprejela in odobrila, še ni znano. Pečati se pa bo morala z njim. Državni poslanci bodo potem v svojih okrožjih poslušali razne izjave in mnenja o tem proračunu. Kajti ljudje že zdaj jamrajo, to je farmarji in drugi, da jim ne teče življenje tako sladko, kakor bi ga radi. Zakaj ne? Draginja in inflacija jih tako poljubljata, da jim s poljubljanjem preveč iz žepov pobero ... To pove vse. In kdo tega ne čuti? Zgleda, da bomo o tem in o vsem tem še mnogo pritožb čuli prej ali slej. Kajti vščipov, posebno gospodarskih, nikdo ne ljubi. Davki sedanjih časov pa vsakega kolikor toliko ščipljejo. * ZADNJE LJUDSKO ŠTETJE v Chicagu in okolici podaja zanimive podatke, kako je zadnje desetletje 1960-1970 prineslo v Chicago in njena sosedna mesta in vasi vse in več črncev. Po okoliških predmestjih se je črno prebivalstvo pomnožilo za 620, objavlja poročilo urada “Census Bureau”. Po okoliških predmestjih so leta 1960 našteli okrog 48,000 črncev. Leta 1970 pa 126,000 črncev. Razlika je visoka. V zadnjih desetih letih, to je med 1960 in 1970, se je iz Chicaga izselilo v predmestja 505,000 EUCLID, O. — Kar za zadnj: stavek tega lista “Misijonski srečanja in pomenki” 19. t. m. bom prijel: “Mnogi misijonarj pa še upajo in čakajo na na: dar.” ,Za tem dopisom pa sled: od znanega Mr. Rudy Kneza — Kosilo misijonske znamkarskc akcije. Smatram, da to kar skupaj v eno celoto spada. Zame ir zate pa stoji vprašanje: Kako se bova odzvala? Iz prilike o usmiljenem Samarijanu vzamem prispodobo: “Neki človek je šel h Jeruzalema v Jeriho in je pade! med razbojnike; ti so ga oplenil: in mu zadali rane ter odšli in g£ pustili napol mrtvega. Pripetile se je pa, da je šel po isti poti neki duhovnik; in ga je videl in šel mimo. PraV tako tudi levit, k: je prišel na to mesto in ga videl in šel mimo. Ko pa je neki popotni Samarijan prišel do njega in ga videl, se mu je v srce zasmilil. In pristopil je in vlil v njegove rane olja> in vina, posadil ga je na svoje živinče, peljal do gostišča in zanj poskrbel.” Če pogledamo v strašno razklanost, ki danes vlada v svetu, da eni umirajo zaradi presitosti, ki jim je vzrok prerane smrti, drugi pa, in teh je ogromna večina, zaradi pomanjkanja — se človek zgrozi: Kaj se bo iz tega vnebovpijočega n e u ravnoveše-nega razmerja v svetu izcimilo": Naša sebičnost, ki samega sebe vidi, bo tudi odmev v svetu, ki bo prispevala do krvavih prevratov. Dejstvo je, da smo take malo človeški, še manj pa — pc življenju, kar smo kot krščeni ljudje, krščanski! Bog ve, kolikim smo vzrok, da ko neverni sosedje vidijo tisto strašno razdaljo med izpovedujočo vero pa nevernim življenjem, da sme jim kamen spotike, da ne najdejo pot k Bogu! Iz božjih ust pove vse — citirana prilika o Usmiljenem Samarijanu — kakšni bi morali biti do soljudi! Ko je v tej deželi toliko razkošja, da se zavrže toliko hrane, se pri preobloženi mizi kdaj spomnimo — lačnih?! Sojeni bomo in verujmo, brez oziia polti, brez ozira narodnosti, brez ozira preričanja, vsak, ki je človek, zasluži našo ljubezen, naše pomoči, če jo potrebuje ... Kljub vsej trdoti, ki marsikaterega tudi tukaj na trdem — * - ' tl »'■i. V* V. A J. * J. J belih prebivalcev. Število belih kovalu kuje življenje, smatra se je vsled tega v Chicagu zni-Jše vedno, da je Amerika “o žalo za 18 in pol odstotka. Šte- j ljubjena dežela napram dežela! vilo črnih pa zvišalo za 32 in ki niso tako srečne, kot smo n pol odstotka. Poročilo objavlja dolgo vrsto okoliških predmestij in sosednih mest, koliko je zdaj tam črnih prebivalcev. Naj omenim le nekatera. Za najbližji predmestni okraj Cicero, ki ma okrog 60,000 pre- ki vemo, iz kakšnih razmer sem prišli. Zdi se mi, da bi se 2 to hvaležni skazali božji Dobri ti, če bi se kdaj spomnili lačni in ^ P°magali- Hvala Bogi “Še žive na svetu srca, ki tu jih boli bolest.” Če na koga k( verniki in kot Slovenci smem ponosni biti na tiste svetle vzore, ki delujejo na terenu misi-jonstva, da bi ustvarili bolj znosen in pravičen svet. Ti ne iščejo sebe, ne svoje lagodnosti, u-pravičeno pa pričakujejo iz zaledja našega razumevanja, naše pomoči. Vprašajmo se, če nam vest ne očita — brezbrižnost? Ako statistika pove, da povprečno od vsakega katoličana na leto je 38 centov pomoči misijonom v Ameriki, potem vidimo termometer naše verske zavesti! Omenim samo odlomek iz a-prilske številke Kat. misijonov 1971, kaj piše misijonska zdravnica č. s. dr. Justina Rojc, ki prosi za malgaške otroke, umirajoče od lakote. Tako se konec prošnje zaključi: “Prvi znanilci pom anjkanja hrane so se že pojavili; povečano število smrti pri starih ljudeh. Le-ti se odrečejo hrani v korist otrokom in mlajšim; v resnici reveži usihajo kot rastlina na polju, ki ji črv pregrize korenino. Zato se vam v imenu naših dobrih in zares ubogih Malgašev že vnaprej iskreno zahvalim za najmanjši dar, ki ga pošljete njim v pomoč.” Kaj, če nas bi ta prošnja prevzela, pa bi se odločili za samaritansko srečanje s temi ubogimi, sestradanimi, čeprav jih naše telesne oči ne dosežejo, ljubezen do teh siromakov premosti vse daljave, prosijo moje in tvoje pomoči! Ko v ta (oziroma za vse, ki so na terenu) namen v svetovidski okolici na Cvetno nedeljo od 11.30 do 2 popoldan prireja od agilnih članov(ic) ZMA kosilo za njim v pomoč, daj se udeležiti tega obeda v korist lačnim, da boš doživel v sebi nekaj tistega veselja ob prazniku Vstajenja v zavesti, da si izpolnil božjo zahtevo — nasititi lačne. Oddaljenim, ki ne bodo prišli na ta obed, naj bi se slednji na Za čas! slovenske duhovščine WESTMINSTER, Cal. — Vest o smrti g. prof. dr. Cigana je zlasti nas, ki smo z njim preživljali taboriščne težave v Špitalu na Dravi, hudo pretresla. Ne morem zbrati pravih misli, da bi pravično označil pokojnikove zasluge za špitalsko taboriščno skupnost in vredno ocenil njegovo neumorno delo za koroške Slovence. En dogodek pa mi je ostal v vednem spominu. Ko se je mudila v špitalu angleška vojaška misija, ki je taboriščnike zasliševala o njih zadržanju za časa vojne, oziroma revolucije, sem bil tolmač pri polkovniku, ki je komisijo vodil. Mislim, da je bilo tretji dan zasliševanja, ko je bil kot opazovalec navzoč tudi neki angleški narodni poslanec (Member of Parliament). Ta dan je bil med drugimi zaslišan tudi g. prof. Cigan. Ko je podal svoje osebne podatke in povedal, da je duhovnik, se je oglasil angleški poslanec in ga vprakal: “Kaj veste o sodelovanju slovenske duhovščine z nemškim okupatorjem?” Nikoli ne bom izgubil iz spomina tistega dramatičnega trenutka. Prof. Cigan se je stresel in, prevzet od svete jeze, stopil pred poslanca udaril s pestjo po mizi in odločno spregovoril: “Kakršen koli položaj že imate, drznem si Vam reči: Sram Vas bodi! Slovenska duhovščina je bila prva žrtev Hitlerjeve agresije. Polovili so nas kot zločince, večino poslali v koncentracijska taborišča, druge pa izgnali iz Slovenije. To je bilo naše sodelovanje.” Ko je to izrekel, se je obrnil in odšel, pa vrata krepko zaloputnil za seboj. Jaz sem ostrmel. Tolike korajže nisem pričakoval. Oba Angleža sta se spogledala brez besedice. Iz oficirjevega pogleda 20531 Goller Ave. Euclid, Ohio 44119 tel. 481-3437 da svoj dar njim v pomoč. Celnow?” Poslanec pa je osramo-je komu priročno, da kot po-lčen sedel za mizo> podpiraje si verjeniku v tej okolici meni iz-l obraz z obema rokama. Nekaj roči dar, ga bom hvaležno spre-jžasa Je vladal mučen molk. Prejel in oddal, kamor je namenjen. Ikinil Sa J6 oficir, ki se je obrnil M. Tekavec ido mene in dejal: “Next!” Tak je bil prof. dr. Cigan. Kot ubog taboriščnik je dal zasluženo lekcijo nadutemu Angležu. Prepričan sem, da bo nepozabni pokojnik pri Vsemogočnem prepričljiv priprošnjik za naš trpeči narod. Spomin na nje- _____ ga pa bo ostal med nami, ki smo WASHINGTON,D.C. — V zad- §a P°z,nali, do konca naših dni. njem mojem poročilu sem vam ' k)r- Frank Žebot opisal pomen te razstave in kak-' 2ne predmete bi želeli. Kot sem Za slmiisih razstavo v SižiifhsMaii muzeju že zadnjič omenil, če imate doma še kake stare predmete, ki so jih morda vaši starši ali sorodniki prinesli iz stare domovine, kot stare molitvene knjige, vezene robčke, slike (če ima kdo morda lepo sliko kozolca in; bi jo želel dati v muzej), stare dcd§° raziskovali, kako da ta ri ure, ročna dela in sploh vse, kariba zanesljivo najde svoj rojstn: je spomin na našo staro domo-lkraF Ugotovili so, da lososom tc vino. 'omogoča izredno razvit voh. Te predmete lahko darujete'+ Morski y0^ v bazenu’ v ka' muzeju ali pa jih tudi samo po- terem ^ plaVal losos’ 50 razisk°- Pot lososov: riba pozna rečno vodo Ze dolgo je znano, da se odpravljajo lososi v času drstenja na dolgo pot iz morja do gornjega toka rek, v katerih so pred dvema ali tremi leti prišli na svet. Britanski znanstveniki so sodite. Vsak predmet zavijte in napišite nanj svoje ime in naslov ter označite ali je dar ali želite nazaj. Ce darujete, lahko vrednost predmetov odbijete od dohodninskega, davka. Darovi so še posebej priporočljivi, ker ta muzej je najvarnejši kraj, kjer bodo strokovno shranjeni dokazi slovenske samobitnosti in kulture. Zavite predmete z naslovi lahko prinesete ta teden v trgovino Norwood Appliance na St. Clair Ave. ali v Baragov dom najkasneje do 2. aprila. V petek, 2. aprila, od 7. do 9. zvečer bo v Baragovem domu zastopnik muzeja in mu vse lahko tudi o-sebno izročite. Ta večer bo zad- valci prilili manjšo količino sladke Vode iz “rojstne reke” te ribe. Losos se je takoj vznemiril, znanstveniki so ugotavljali v njegovih možganih stopnjevanje bioelektričnih tokov. Vendar to raziskovalcem ni zadoščalo, ker je skorajda izključeno, da bi se našla sled sladke vode iz domače reke prav povsod v morju tisti trenutek, ko se losos odloči, da bo plaval v demača drstišča. Poskus se je nadaljeval. Raziskovalci so zlili v bazen drugo sladko vodo, in sicer iz tistih rek, katerih-ustja je losos spoznal na svojih dolgih poteh. Reakcija je bila enaka kot pri prvem poskusu, nasprot- ia večer do zaa- * ’ 1 nj čas, da lahko darujete temu|n° pa ni bil° pri lososu nobene muzeju, kjer bo ohranjen vsaj ga °dziva ‘na vodo iz rek’ ki j11 majhen delček našega naroda. m ipoznaL Pričakujem, da se boste odzvali tej moji prošnji. B. Ch. reji do 70 funtov. Sklep: losos razlikuje reke pc vonju in jih — to je morda najbolj presenetljivo — registrira v pravilnem zaporedju. Znajde Težki purani se tudi’ plava proti ust3u d°- mace reke iz smeri, nasprotne Domači puran doseže ob dobri.* tisti, v katero je bil odplaval na j dolgo pot po morju. F*AN ERJAVEC: IZBRANI SPISI Avguštin Ocepek Krivčka so tedaj tudi Ocep-0va mati naprosili, da bi jim Pomagal moža na kako vižo pregovoriti. Krivček jim je to prav ra^ obljubil, dasi tudi je materi odkritosrčno povedal, da pri Ur>ji si ne upa veliko opraviti, er je svojeglav in trmast kot §abrova grča. “Pa bomo že vi-,ek> kako in kaj,” dejal je, “saj le'še sv. Peter Jezusa zatajil, pa a bi se Jurij ne dal pregovo-riii> to bi bilo vender od sile.” Drugi materini zaveznik so 11 Pavlačev gospod, ki bodo ob ietu novo mašo peli. Tudi ta je traj. Slepa Polona — bila llePa na jednem očesi — pe- ai besedo, da bo prišel skrbni ^steri na pomoč, obljubil je u~i fanta priporočiti dvema Prijateljema v lemenatu, da i nia bo čevlje snažil in za to bo °bival kruha, da ga še snesti v.6 bo mogel. Gospodje mu bodo 1 tudi sicer na roko in mu bodo °kazali, če bi mu v šoli ne šlo kai gladko. tretji v zavezi je bila slepa ol°na, ki je z malo kramo po ^bih hodila od hiše do hiše in rsvert nabirala tudi cunje. Z aferjo sta bili že od nekdaj aiki prijateljici. Pri Ocepko-I, jo imela Polona tudi spra-Jono kramo, kar je ni s seboj , °Slla, in tukaj je tudi nočevala, karkoli jo je kupčija privedla v ta k 3e sl, Cal a se je za Avguština že od .‘akdaj veliko. Kadarkoli je pri-a Iz mesta, prinesla je fantu • Se|ej trente ali potvice, torej jo Avguštin tudi “teto” ime-Ona je obljubila, da bo °bila v mestu za fanta stano-atlje prav p0 ceni; in kar bo reba za popir in za peresa, bo a žo ona iz svojega dala, saj ak° pride skoro vsak teden v ^sto. , so bili trije poglavitni ste-Sv1’, ua katere so zidali upanje, in to upanje jih 1 Prevarilo. Neko nedeljo po-a Udne, ko so šli oče h krščan-^u nauku, doide jih Kriv-Pridruži se jim in prav pri-c 2a° se pogovarjata notri do tak e" je zna^ besede sukati, da sta govorila o 0 sP°skem in kmetskem stanu, itj ^iu prijenostih in težavah Se Več druzega. Krivček je tj s tem le Juriju na žilo po-ati, jurjj p3j ki ni vedel, kam taco moli, pritrjeval je vse-Do končani službi božji je Pet že spet očetu za se in tudi Pavlačev gospod Pos *1*15 Prtdr,užijo, bili so danes zg°vorni se načuditi gospodovi mo-de°S^’ ^ živem pogovoru pri-jq'*0 do Ocepkove hiše. Gospod naSe ravnali naprej, kar pridejo ^ Prag siepa Polona in mati z §uštinom. ki ie naglo tekel mo delavci, ampak je to delal j^i dovoljenja preveč skrbi. Lani sam vodja obrata, ki je to tudi je ,bilo v Sloveniji 2869 “črnih priznal. Kradel ni navadnih sa-,gradenj”, toliko so jih opazile lam, ampak samo najboljše. De-i0£j tistih, ki se ukvarjajo s temi lavci so to vedeli in mu nekoč j zadevami. Kogar zaloti inšpek-salame pobrali in naložili v hla- torjevo oko, mora črno gradnjo če, v katere jih je skril, namesto j«pošteno-> piačati. njih drva. j p0 zakonu ga kaznujejo z glo- Delavci so h tej kraji svojega bo 500 dinarjev. Včasih so sod-šefa molčali, on pa tudi in posel'njki za prekrške milejši in od-je šel dalje, dokler nekaterim loterijo nižjo kazen. Najvažnej-ni bilo preveč. j še je, da so temelji postavljeni, ---- ; preden te najde inšpektor. Ker Moka pod snegom inšpektorji v soboto in nedeljo g -mom, ki je naglo “kr°du roko Poliubovat-brati?,’, Avguštm’ ali Davi'v vPrašajo ga -j, acev gospod. i^° jo bila voda na ha n’ k* jim je razvezala vozel tu [eziku. Jeli so razlagati oče-j> ’ kako bi gospod Matevž fantu Po*>li in kako bi ga Polona s - Dlrjem že znaš prijazno materin OčV'JCm in Peresi zakladala ha? S° Se pa le izgovarjali> ali bdo leci 80 se venderle udali Sko ^ se lobi štirim ubranil? O bo mraka so se pod hru-Hjj Dogovarjali, kako bi se obr-tr0^Sak krajcar, da bi bilo men j K °V' hal?0.80 se bližali Vsi svetniki so mati v oprtni koš dru J oaasla, moke, kaše in ha ? ^0Potije, oče so zadeli koš eba in so jo mahnili proti Njajl Cesti, za njimi je pa ca-hog Av§uštin, ki je imel oc l^bv.0 glave vso novo obleko. *a v.°ev> ki že več let ni prijel ?asto °’ nareclil je fantu čevlje bali n ’ razven j obl mu niso hja ^ ruzega, nego maslec žga- C« St; 361-4112 ALEXANDRE DUMAS* Grof Monte Cristo “Da, toda don Carlos?’” “Torej, don Carlos bode pil bordeauxsko vino, in v desetih letih poročimo njegovega sina z malo kraljico.” “Kar vam donese red zlatega runa, če bodete še v minister-stvu.” ^ “Zdi se mi, Albert, da me hočete danes gostiti z bleščečimi nadami.” “Ej, priznati mi morate, da je to za želodec naj večja zabava; toda čujte, v prednji sobi slišim CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP Keed sitter — 35-45 yrs. old. 5 days, lir. Addison & Racine. Care of 1 child 3 yrs. old. Good salary. Refs. 472-4516 (61) HOUSEKEEPER Must live in. Between 35 and 45 yrs. old. 1 child OK. 928-7843 or 928-4114 (64) HOUSEKEEPER — COOK Live in West suburban home. Own room, bath and good salary. Care of 2 semi invalids. For appt. call 484-7443 REAL ESTATE FOR SALE CICERO — 6139 Cermak Rd. By Owner. Spac. brk. mod., air cond., gas htd., store & work area, garage inch Lge. 7 room newly dec. flat above. $48,000. 484-7311 (61) OAK LAWN Open Hse. Sat. & Sun. 1-5 9217 S. Karlov. Finest area in Oak Lawn. Dlxj 7 rm. tri-level. Slate foyer. Cath. beamed liv. & din. rm 3 lge. bdrms., 2xk cer. baths., pan. fam. rm., 2c. htd. att. gar. Thermopane windows. Cent, air cond. Lo $50’s or best offer. Owner. 423-1666 NORTHLAKE — 3 bdrms., brk., cent, air, built ins, 2 baths, completed bsmt. w-kitchen & bar. Extras. Low $40’s or best offer. 343-6303 HOFFMAN ESTATES High Point. 3 bdrms. ranch, 1 Vz baths, att. garage, enclosed patio, redwood fence. Low $30’s. Call owner at 885-1392 wkdays aft. 6 wkends anytime. LOST MOUNTAIN RANCHETTES Deming, New Mexico. 1 acre $385 Pvt. party. Terms if desired. PH. 889-0381 (62) VILLA PARK 3 bedroom ranch, with 2 car garage Extras. Good condition. By Owner $24,500. 834-7978 BY OWNER — 8100 W. 3700 N 4 bdrm. Cape Cod. Liv. rm. w-frplc Din. rm., mod. kit., 2 full baths bsmt. w-frplc., gas ht, w-air cond. 45’ lot, frame gar. w-small shed. $41,900. 625-6829 by appt. only. OPEN HOUSE SAT & SUN. 1-5 Edison Pk. 6655 N. Olmsted. New 3 bdrm., 1 Vz cer. tile bath, cent a.c.; full bsmt., hdwd. firs. Walk dist. to N.W. & bus. $36,500 692-3297 BUSINESS OPPORTUNITY BEAUTY SHOP Good opportunity. Long well established neighborhood shop on Ked zie & Armitage. 3 stations. Call 775-9323 Beauchampu, “pozna se, da so owner Beauchampov glas; z njim bodete razpravljali, in tako vam mine čas.” “In o čem naj razpravljava?” “O časnikih.” “O, ljubi prijatelj,” pravi Lu-cien z vzvišeno prezirljivostjo, “ali mislite, da jaz časnike čitam?” “Vzrok več, da razpravljata o njih.” “Gospod Beauchamp!” naznani komornik. “Vstopite, vstopite, strašni skribent,” pravi Albert, vstane in gre mlademu možu naproti. Glejte, tukaj je Debray, ki se studom obrača od vas, ne da bi vas čital; vsaj pravi tako.” Zelo prav ima,” odvrne Beauchamp, “dela kakor jaz, ki ga kritiziram, ne da bi vedel, kaj počne. Dobro jutro, koman-der!” “O, vi že veste!” odvrne tajnik, stisnivši žurnalistu roko in nasmehnivši se mu.” “Kakor je Bog v nebesih,” odvrne Beauchamp. “In kaj pravi k temu svet?” “Kateri svet? V letu milosti 1838. imamo mnogo svetov.” “Ej, kritiko-politični svet, katerega lev ste vi.” “Pravi, da je stvar pravična in da vi sejete prerdeče, da bi ne zrastlo modro.” “Glejte, glejte, to ni slabo,” pravi Lucien. “Zakaj niste na-šinec, moj ljubi Beauchamp, s svojim duhom, bi napravili v treh ali štirih letih svojo srečo.” “Tudi pričakujem samo nečesa, da ubogam vaš nasvet. To je ministerstvo, ki je zagotovljeno samo na šest mesecev. Zdaj kratko besedo, moj ljubi Albert Ubogemu Lucienu moram itak dati časa, da se oddahne. Ali bodemo zajutrekovali ali obedovali? Jaz moram v zbornico. Vidite, da tudi nam ni postlano z rožami.” Zajutrkovali bodemo; le dveh oseb še počakamo, in kakorhi-. tro prideta, sedemo k mizi.” “In kakšne vrste ljudi še pričakujete k zajutrku?” vpraša Beauchamp. “Jeden je plemič in drugi diplomat,” odvrne Albert. “Torej bode rabil plemič dve kratki in diplomat dve dolgi uri. Vrnem se k desertu. Prihranite mi jagode, kavo in smotke. V zbornici bom obedoval zrezek.” Ne storite tako, Beauchamp, kajti če bi bil plemič tudi kak Montmorency in diplomat kak Metternich, hočemo vendar za-jutrkovati točno ob poljednaj-stih. Za zdaj storite kakor Debray, poslužite so mojega kse resa in biskvita.” “Torej naj bode; ostanem! To jutro se moram vsekakor raztresti.” Dobro, prav kakor Debray. Vendar bi mislil, če je ministerstvo potrto, da bi morala biti opozicija vesela.” “O, vidite, moj ljubi, to je, ker ne veste, kaj mi preti. To jutro moram poslušati v zbornici govor gospoda Danglarsa in zvečer v salonu njegove žene tragedijo francoskega paira. Vrag vzemi konstitucij onelno vlado. In ker nam je bilo, kakor pravijo, dano na prosto voljo kako smo vendar mogli voliti to!” “Zdaj razumem, da vam je treba, da si naberete veselosti.” “Ne grajate vendar govora gospoda Danglarsa,” pravi Debray; “saj glasuje za vas, saj je opozicijonalec.” “Da, za Boga, in to je nesreča' Tudi pričakujem, da ga odpo-šljete v Luxembourg, kjer mu bode možno smejati se popol noma po poljubnosti.” “Moj ljubi,” pravi Albert španske zadeve urejene, kajti danes ste zelo ostri. Spomnite se, da govori pariška kronika o poroki, ki ima zvezati mene in gospico Evgenijo Danglars. Torej ne morem pripustiti z lahko vestjo, da grajate zgovornost moža, ki mi nekega dne poreče: ‘Gospod grof, znano vam je, da dam svoji hčerki dva milijona.’ ” “Vendar se ta poroka nikdar ne izvrši,” pravi Beauchamp; “kralj ga lahko napravi patrom, kakor ga je napravil baronom, toda nikdar ne more iz njega napraviti plemiča, in grof Mor-cerf je prearistokratska sablja, da bi privolil zaradi dveh revnih milijonov v tako mesali-janso. Grof Morcerf se sme oženiti samo s kako markizo.” ’ “Dva milijona! To je vendar lep denar,” odvrne Morcerf. “To je kapital, s katerim je lahko ustanoviti gledališče na boulevardu ali železnico, ki bi vezala jardin des Plantes in Rapce.” “Pustite ga, naj govori,” pravi Debray malomarno, “in oženite se! Vi se oženite v znamenju mošnje, ali ni res? Kaj vas torej briga? Boljše, da stoji na tem znamenju grb manj in ničla pridemo, moj Bog?” “Gospod Chateau-Benaud! Gospod Maksimilijan Morrel!” naznani komornik, imenuje dva nova gosta. “Torej smo polnoštevilni,” pravi Beauchamp. “Zdaj bomo torej končno zajutrkovali, kajti če se ne motim, ste pričakovali samo še dve osebi, Albert?” “Morrel!” zamrmra Albert presenečeno. “Morrel, kdo je to?” Toda predno še konča, zgrabi njegovo roko gospod Chateau-Renaud, lep tridesetleten mož, plemič od temena do peta. “Dovolite mi, moj ljubi,” pravi, “da vam predstavim kapitana spahljev, gospoda Maksimilijana Morrela, svojega prijatelja in rešitelja. Sicer pa se mož priporoča najboljše sam. Pozdravite mojega junaka, grof.” In plemič stopi na stran, da napravi prostor veliki in lepi postavi mladega moža z bistrim pogledom in črnimi brki, katerega so videli naši čitatelji v Marseilleu ob tako dramatičnem dogodku, da se ga gotovo spominjajo. Bogata, pol fraucoska, pol orientalska uniforma, ki mu je pristojala izvanredno lepo, je več; v svojem grbu imate sedem oblačila njegovo močno postavo, merlet (v heraldiki ptiči brez in široka prša mu je dičil red nog in brez kljunov): od teh daste tri svoji ženi, in vedno imate še štiri. To je jedna več, kakor jih je imel vojvoda Guise, ki je postal skoro francoski kralj in katerega bratranec je bil nemški cesar.” “Pri moji duši, mislil bi, da imate prav Lucien,” odvrne Albert raztreseno. Gotovo! Sicer pa je vsak milijonar plemenit kakor bastard, to se pravi, da je lahko.” “Pst, ne govorite tako, Debray,” odvrne smehljaje Beauchamp, “kajti tukaj je Chateau-Renaud, ki vas odvadi vaše manije za paradske s tem, da vam zabode skozi telo meč svojega prednika, imenovan Renaud de Montauban.”' “Tedaj izgubi svoje plemstvo,” odvrne Lucien, “kajti jaz sem nizek, zelo nizek.” “Krasno!” vsklikne Beauchamp, “ministerstvo poje Be-rangerove pesmi; kam vendar častne Legije. Mladi častnik se pokloni z najuljudnejšo eleganco. Morrel je bil močan in zato v vsaki svoji kretnji gracijozen. i Dalje pruiouujie) Oglašajte v “Amer. Domovmi” Skupinska potovanja Potovanja posameznikov • Najetje avtov evropskih in ameriških • Vselitev ali obisk sorodnikov Oskrbi: M. A. Trave! Service 6516 St. Clair Avc. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500 APRIL teli pff 12 UPlSi 16117 KOLEDAR društvenih prireditev drovci. 6. — Proslava DSPB Tabor pri kapelici na Slovenski pristavi. 19.20. — Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue. 20. — Društvo Triglav v Milwaukee, Wis., praznuje 10-letnico obstoja Triglav parka. 27. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi. JULIJ 11. — Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi v korist slovenskih misijonarjev. 14. — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ. 18. — Društvo KRAS Št. 8 ADZ priredi piknik v parku ADZ v Leroyju, Ohio. Pričetek ob dveh popoldne. 18. — Piknik DSPB Tabor na Slovenski pristavi. AVGUST 1. — Federacija KSKJ društev priredi letni Ohio KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd. 4. — Federacija klubov slov. upokojencev priredi piknik na farmi SNPJ. 14. -15. — Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue. 15. — Katoliški veterani Post 1655 priredijo piknik na St. Clair-ju. Pazite na podatke. 15. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zegnanjski festival v šolski dvorani. 22. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi piknik na Saxon Acres na White Rd. 22. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ priredi piknik na izletniških prostorih ADZ v Leroyju. 22. — Društvo Triglav v Mil- waukeeju priredi v parku Triglav piknik s športnim dnem. , ^ ■ SEPTEMBER 12. •— Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo obhajalo 50-let-nico svojega obstoja. 19. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo od 11.30 do 2. pop. v farni dvorani pri Sv. Vidu. 19. — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue. 26. — Podružnica št. 50 SŽZ proslavi 40-letnico obstoja s kosilom in plesom v SDD na Recher Avenue. OKTOBER 2. — DSPB Tabor priredi družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. 3. — Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Avenue. 10. — V SDD na Recher Avenue pripravijo domačo “card party” ob 3. popoldne. NOVEMBER C. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi letni banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri. 7.—Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 13. — Belokranjski klub priredi tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 21. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival ? I šolski dvorani. 20. in 21. — “Jesenski dnevi” j pri Sv. Vidu. 21. — Jadran poda koncert ob 3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo | Rd- DECEMBER 5 _ Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD ! na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop. 31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE j v svojih prostorih. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM HOLMES AVE. MARKET 15638 Holmes Ave. LI 1-8139 opozarja, da so vsi njegovi mesni izdelki VRHUNSKE KVALITETE! Zato že sedaj naročite ali nabavite za VELIKONOČ naše odlične domače mesene klobase, šunke, želodce, salame, riževe in krvave klobase, vsakovrstno sveže meso. — Imamo tudi vse, kar je potrebno za potice in druge velikonočne posebnosti. — Dobite lahko tudi vse vrste grocerije, zelenjavo in sadje. APRIL 4. — Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 15. — Pevski zbor Korotan praznuje 20-letnico v S.N.D. na St. Clair Ave. Pričetek koncerta ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci. I. — Misijonska znamkarska j 22. — Pevski zbor SLOVENSKI akcija priredi kosilo v šolski dvorani pri. Sv. Vidu. 18 — Pevski zbor Slovan poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 17. — Materinski klub fare sv. Vida priredi polka plesno zabave v Avditoriju. Začetek ob 8. zvečer. Igra Slogarjev orkester. 17. — DSPB TABOR priredi spomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci.” 18. — Koncert Mladih harmonikarjev v avditoriju pri Sv. Vidu ob 3.30 popoldne. Po koncertu domača zabava. Igrajo Vandrovci. 25. — Pevski zbor Planina poda ob 4. popoldne koncert v SND na Maple Heights. MAJ FANTJE priredi koncert ob 8. zvečer v farni dvorani pri Sv. Vidu. 23 — Dr. Napredek št. 132 ABZ praznuje 50-letnico v SDD na Recher Ave. 29. — SŠK in Slovenska pristava priredita na prostorih Slovenske pristave obed z govejo pečenko. 30. — Na Slovenski pristavi bodo tekme v odbojki, ki se jin bodo udeležili SŠK iz Clevelanda, skupina iz Toronta ter odseki SAVE v New Yorku, Chicagu, Torontu in Minnea-polisu. 30. — Društvo SPB Cleveland pripravi spominsko svečanost za žrtve druge svetovne vojne in revolucije v Sloveniji v letih 1941-45 na Spominski dan pri Mariji Lurški na Providence Heights na Chardon Rd. F BLAG SPOMIN F Mag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKOLI POZABLJENE MATERE, STARE MATERE IN PRASTARE MATERE Josephine Polis ki nas je za vedno zapustila 29. marca 1970 1 — SŠK priredi KEGLJAŠKI! 31. — Društvo Triglav v Mil- banket v Baragovem domu na St. Clair Avenue. 2.—Pevski zbor Triglav poda svoj 24. letni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 9. — Materinska proslava Slovenske šole pri Sv. Vidu. waukee, Wis., priredi spominsko svečanost sv. mašo v Triglav parku pri kapeli ob 11. dopoldne. JUNIJ 5. — Baragov dom priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu SENKLERSKI VEČER z večerjo in plesom. Igrajo Van- Eno leto je minilo, odkar srce Ti več ne bije in črna zemlja truplo krije. Hvala, naša dobra mama, vso ljubezen, ste nam dali, vse moči in vse skrbi. Rajski mir, nebeška sreča naj bo Vaša v večnosti! Žalujoči: ANGELA ADAMOVICH in JOSEPHINE EICIIER, hčere WILLIAM POLIS in EDWARD POLIS, sinova Vnuki, pravnuki in ostali sorodniki. Cleveland, Ohio 29. marca 1971 OB ČETRTI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBI OČE IN STARI OČE John Kaiserf fl ki je umrl 29. marca 1967 V miru božjem zdaj počivaj, dragi nepozabni nam, v nebesih večno srečo uživaj, do svidenja na vekomaj Žalujoči: KAISER in SAMSA družini Cleveland, O. 29. marca 1971. ŠESTNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE SRČNO LJUBLJENE MATERE IN STARE MATERE Josephine Kaiser ki je umrla 31. julija 1955 Luč nebeška naj Ti sije, v mislih naših si vsak čas, srce naše za Te bije, Ti pri Bogu pros’ za nas. Žalujoči: KAISER in SAMSA družini Cleveland, O. 29. marca 1971. PREVIDNO — Slon stopa počasi in previdno iz tovornega avtomobila, v katerem so ga pripeljali v Milwaukee, Wis., za cirkuški nastop.