Umik avstro-ogrske vojske iz Srbije. Piše Božo R a č i č. Vsem bo znano, kako se je izvršil razpad bivše avstrijske armade na italijanski fronti; manj znan je razpad armade, umikajoče se iz Albanije, in čet, ki so imele tri leta Srbijo v svojih krempljih. Septembra se je izvršil preobrat na solunski fronti, in zdelo se je, kakor da je omajan temelj Avstriji in Nemčiji. Duhovi so bili precej razburjeni. Zlasti so se razburjali višji avstro-ogrski oficirji, ki so slutili konec samopašnega postopanja nad ubogim srbskim narodoni. V srcih zatiranih Srbov in vojakov Jugoslovanov pa je začelo tleti zopet upanje, kl se je večalo dan za dnem. Dogodki so se vršili s tako naglico, da so najnovejši časopisi bili vedno zastareli. Okupacijska oblast je postala čez noč brezglava. Nihče ni mislil več ua kako obrano, ampak le na umik. Dne 10. okt. sem dobil naiog, da zaprem vse šole v svojem okra}u. Lahko si mislite, kako mi je bilo prl srcu, ker sem vedel, da bo skoraj gotovo konec strahovlade. Pri občinah so komaj spravili toiiko voz skupaj, kolikor sim, potrebovali. Vse se je žurilo z nervozno naguco po blatnih mačvanskih cestah. Kočijažera Srbom se je videlo, da se žunjc kakor da bi se hoteii čimprej rešiti nečloveskih tujcev. JVLoj kočljaž me je vprašal, po grem v Badovince. »Da zatvorim školu!« je bil moj odgovor. — »Sigurno zbog no ve bolesti?« je vprašal dalje in se hudomušno nasmejal. Tudi jaz sem se namuzal in mu rekel, da je sedaj na poti »srpsko-francuska-solunska bolest.« Kaj ga je zanimalo? Ako bo »interniranja«, rekvlriranja in če pojdemo prijateljskl iz Srbije. Povedal sem mu, da interniranja ne bo, če bodo ljudje mirnl, In ravno tako ne prelivanja krvi, če ne bodo vojaki napadeni. »Za živlno in kola pa ne vem«, sem dejal, nemara da bodo kaj — »odkuplll.« »Hvala tl, gospodine!« je dejal moj kočljaž. Da pa ne bi začeli vojakl dobivati poročil, so ustavili ves poštni promet in tako ni bilo ne časopisov r.e listov od naših dragih, ki so nam časih le kako važno novico sporočili. Kot učitelju mi je bilo v posebno zadoščenje, da so zaprli šole In poslali »c. kr.« učiteljice v Avstro-Ogrsko, kjer so se mogle zopet posvetiti starim poslom. Večina teh dam nl bila niti od blizu sposobna za poklic, kl ga je za dobro plačo opravljala pod zaščito c. kr. vojnih oblasti. Večino teh »učiteljic« so tvorile razne »governante«, »ame«, šivilje in domače »frajle«, ki so postale po — 14dnevnera tečaju c kr. učiteljlce.* Vsaka se je smatrala enaka vsaj oficirju, in ena mi je nekoč rekla, da je »ein weiblicher Offizier«. V šoli so učili iz početka otroke cesarsko pesem, dalje so morali znati otroci na pamet * lzmed vseh ^učiteljic" dveh okrajev sta bili izprašani — dve Pač pa so bile izvrstno plačane. Intifle so 310 K me9ečne plače, prosti stan, luč in kurjavo in nekaj nfasunge" po znižani ceni v vojaškem skladišču. Razume se, da niso naredile te fine dame nobenega koraka peš, amkak so morale ekrbeti občine za brezplačne vozove. Če so potovale z železnico, so imele prosto vožnjo v dmgem razredu. Op. pis. od goveiaerja do gospodina »bezirkskom- rrtandanta« imena vseh oficirjev, kakor je to bila navada v kasarnah, kjer so viseli siični seznamki na sobnih vratih. Cirilica je blia aaistrožje zabranjeaa, dasi bi se jo biii morali učiti otroci že zaradi verouka. Otroke so nekatere teh »učiteljic« mučile z »ijekavščino«, dasi so tam sami »ekavci«. Knjig je bilo jako malo, in sicer od začetka hrvatske iz Zagreba, kasneje pa so uvedli bosanske, ker so tekom časa hoteli uvesti ves »bosanski sistem«, ki ga poznamo iz »Gospodina rraaja«. (Mimogrede naj omenim, da sem to knjigo prebrai šeie iani pred Božičem. Fričakoval sem grozot od poglavja do poglavja, razočaran sem jo odložil, ker jih nisem našel. Vajen sem bil vuleti kaj drugega v Srbiji, zato mi ne gre nikakor v glavo. da so konfiscirali knjigo, kicr st stvari popolnoma nepolitiškega značaja.) Računice so skrajno nepraktične — zdi se mi, da so imele namen v Bosni pripraviti deco ob vse veselje do računstva, da bl »kuferaši« tem laže gospodarili. Poleg neštetih »pedagoških kapacitet« so bili tudi še »pedagogl« v vojaških suknjah. Nekaj jih je bilo po poklicu učiteljev, druge so pa zbrali po znanem avstrijskein receptu: Etapni bataljon dobi poveijc »Vergatterung«. Kakih 50 vojakov raztilh narodnosti stoji že v vrsti. Mlad poročnik se prizibije do stotaije, pogleda ljudi in komandira: Die ersten zehn Mann: Relhen, rechts-um! Zug, marsch! Tam na koncu dvorišča jim pove, d,: gredo v učiteljski kurz in da bodo širili putem kulturo v Srbiji... Med temi ljudmi je biio navadno polovico analfabetov, s katerimi si pač niso mogli pomagati. Zamenjali so jih, ne da M se ozirali, ali obvladajo jezik. Takim kurzovcem se je posebno vtepala v ,,glavo »Die militarische Erziehung«'. Oorje potcni dsci, kamor so prišli ti divjaki! Mučili so jo s samo telovadbo in »disciplino«. V Bcgatiču sem našel ostanke take »discipline. ki je obstajala v terti, da so morali iti otioci od konca vasi z roko v roki počasi korakoma kakor za pogrebom. Razume so. da so morali pozdraviti vsakega vojaka. V Trosenlku sem govoril z nekim vojakom-čevljarjem, ki je ponosno poudarja!, da je i on bil »pomožni učltelj« i da je učil dece »discipline«. >.Boga im njihovog, aia satn njili tukal!« je zaključil svojo »peda- goško razpravo«. Skoro vse Šole so bile torej prave mučilnice za deco, in ni čuda, če so učenci zafrkavali histeričrse c. kr. babnice in jih blamirali, kakor snio to že slišali v eni lanskih številk tega lista. S srcdnjimi šolami ni bilo menda dosti bpljše. Vsega je vzdržavala avstrijska uprava dve gimnaziji za vso Srbijo. »Pro»esorji« so bili časih vzeti tudi iz vojaških vrst. Dosti niso izbirali. Znat; mi je sluča;, aa je bil v 1. 1916. v Belgradu na realki nfistavljen za »profesorja« nemščine in srbskega jezika neki — češki zobotehnik^ W ni znal niti enega onienjenih jezikov. V Sapcu pa je fungiral kot gimnazijski nadzornik pane Zapletal, češki renegat. ki fe "'] sicer poljedelski učitelj v Ztiojmu. In da ¦^ ga videli, kako sc je repenčil ta sirota! Šolstvo avstrijske uprave v Srbiii ie »'To torej le pesek v oči, da se ne bi očitalo, češ, še šol jim niso dali! V rcsnici so pa bili za šole grozni bn''• Avstrijske oblasti so bile tako kcutc. C" v največ slučajih niso niti dovoljevale vnllr-'ivitl šolskih poslopij. Otvorltve so so ^cdno zavlačevale v nedoglednost in na jJOsled so nastavljali take »moči«, ki jim 'c ¦"'• ^frakelj* edinl vir učenosU i!' v.njj nostl... V bogatiškem okraju ni dal tamošnji koinandant dr. Julius Sžlgo, madžarski zid, popraviti niti ene §ole do mojega prihoda. \ ladal je torej tudi tam že sistem, ki se je v stari Avstriji obnesel tako dobro. Dne 15. okt. sem imel torej že vse šole zaprte in par dni kasneje ni bilo nobene avstrijske »vzgojiteljice« več na srpskili tich Srpska deca ne bo jokala za njimi. S tenil damami so se odpeljale tudi vse oficirske dame in del tistih slavnih vojaškili Tnanipulantic, ki so rinile iz vojaških pisarnic fante v strelske jarke. Oficirske gospe so imele navadno veliko besedo v vsaki zadevi in ni čuda, če so iskali razni prosilci le gospa na stanovanjih in seveda prinašali razne »malenkosti« s seboj. Oospc 50 govorile vedno le v plnralu: »Wir haben ihu einsperren lassen ... Posebno odločne soproge, ki so bile navajene svojih soprogov »pantofelheldov«, so prevzele koinatido za ves okraj. Mi v Bogatiču smo imeli tudi komandantico, ki je »vodila* menažo, kar ji je seveda neslo. Vtaknila se je v vsako stvar in bila je celo učiteljica ročnih del — da se je zastonj vozila v drugeni razredu. Šola je "a seveda postranska stvar. Prl vseh lju- deh sem videl tisto pristno židovsko imiazanarijo in nesranmost, katerih lastnostimenda ninia v toliki meri noben drug narod na svctu. Moje zbirke so ii jako dišale, pa sem kar odločno izjavil, da ne dam niti ene niti. Gospa Piroška je torcj točila grenkc solze, ko je prišlo nenadno povelje, da mora zapustiti blaženo Srbijo. Ne vem na koliko vozovih so vozili cele »menažerije'< sesalcev in ptic — seveda domačih, pitanih ia mastnih. Dvajset puranov se je drenjalo v velikem kurniku in koketirali so ti rdečevratniki z zgovornimi racami in čebljavimi gosmi, katerih je bil tudi od vsake vrste en kurnik. Kurja družina je oa imela svoj voz, ker je bila številna in je obsegala kar dva rodova. V Šapcu so do inalega izginile vse napol podrte strehe, ker so gospodje rabiii letve za kumike, ki so bili najbolj tipičen kos »oprave« umikajočih se čet. Da pa ni gpspa »ekskomandanticagladovala v Mitrovici, kamor je od^la z velikim upanjem, da se vreme le še moŁoče izpremeni, je vzela s seboj tudi moke, masti, itd. — kar je ševeda »kupila-< y menaži. Toda nl ji bilo dano, tudi njen luliu? ie Šel «oreko« z vseini drugimi. Vse ceste so bile natlačeue voz, ki so bili polni zabojev in kurnikov, iz katerih so obsojenci iztezali svoje vratove, kakor da se poslavljajo od teh krajev. ^andarji so klali svinje na debelo in prodajali mast in meso, ker niso mogli vzeti vsega s seboj. Iz Klenka so šli vsak dan polni vagoni z razno lobo v razne kraje. Eden teh je potoval celo mimo Ljubljane proti Trstu, iu sebiojiosti tistih gospodov-rojakov se imam zahvaliti, da nisem mogel poslati svoiili stvari, ki so mi kasneje propadle. Iivala jim! Direndaj je postajal z vsakini dnem večji, in gospodje so izgubili glave. Začelo se je življenje, kakršnega bi živeli cbsojenci. Delo je zasmrdeio hipoina vsem — v pisarnice se je naselil grozni dolgčas, ki ga niso pregnale najzaniinivejše novice. V vsakem poedincu je zajrorelo hrepeneiije, ki je prihajalo od dne do dne večje in zato tudi življenje od dne do dne vedno bolj pusto. Negotovost je bičala vse in nervoznost se je začela poiaščati vseh. Če bi v tistih časih naslopllo pet rnož s strojno puškf), i>i bežnli vsi...