poštnin; PRIMORSKI DNEVNIK a plačana v gotovini Postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 51 (81r44) TRST, sreda, 1. marca 1972 PRIMORSKI DNEVNIK » » ***£ “f»' °»y». “““““F DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vam Zakrii mA Crlmem. raamnos« na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se I. tlttal v tiskarni od v faovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovemija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PRIPRAVE^ ZA POLITIČNE^ VOLITVE^ VPOLNEM TEKU KPI in PSI o ofenzivi velikega kapitala in proti uveljavljanju reakcionarnih sil V volilno kampanjo so posegli italijanski škofje ter klerikalna organizacija «Comitati Civici» - Stranke pripravljajo kandidatne liste •*k “ Poprave za politične volitve so že v polnem Ud' 7° ,ako s f°rmalne plati, saj so danes na ministrstvu za notranje pl *Ve ie vložili prve znake kandidatnih list, kot tudi z vsebinske krit1'-*10 se vse s,ranke ukvarjajo z izbiro kandidatov, določanjem erijev pri tej izbiri in z volilnimi programi. ■zbira kandidatov v znatni meri J^očilno vpliva na bodočo politič- usmeritev, saj v mnogih pri- L rih r............... ["•rih niti ni tako pomembno, do Pl»t| Številčnih premikov pride raznimi strankami, temveč koga kat ,,.ran*te postavile za kandidate, Pri*ri struji določeni predstavnik Volfe9 konžno' kc*0 yJ.riEra, ki je prinesel poseb-*anic° predsednika Sadata. Itfettj . vscibina poslanice še ni je vendar očitno, da so se Vrt* vrteli okrog izraelskega p a na Libanon. Slta^c, Po mnogih mesecih je sir-v9fe v.°jska preteklo noč obstrelje-^fej.^aelske polžaje na gričevju Izraelske vojaške oblasti so i'i tia' 6, da so Izraelci (dgovo- V • °genj in da niso imeli r.o-'zgube. Hkrati pa izraelski ! Zad’51.^' ugotavljajo, da se je '9 ^n,l'h dneh povečala napetost VivT. Prekinitve ognja med Iz-m Sirijo. Na današnji skupščini občinske organizacije RK Nova Gorica so podprli predlog, naj bi predsednika republike Josipa Broz Tita ob njegovem 80. rojstnem dnevu drugič razglasili za narodnega heroja Jugoslavije. Predlagali so tudi, naj zvezna skupščina ustanovi novo odlikovanje «Red heroja miru*, ki bi ga kot prvemu podelila predsedniku republike. S tem bi predsedniku Titu dali priznanje za njegovo aktivnost oziroma zgodovinsko vlogo v mednarodnih odnosih in politiki. O vlogi predsednika republike v zgodovini socialistične samoupravne Jugoslavije ter pri uveljavljanju politike miroljubnega sožitja je na skupščini Rdečega križa govoril predsednik občinske organizacije socialistične zveze v Novi Gorici dr. Lojze Rot. • « « Na današnji razširjeni seji sveta zavoda Postojnska jama so sprejeli sklep, s katerim se pridružujejo predlogom, da bi predsednika republike Josipa Broza Tita ob njegovi 80-letnici drugič razglasili za narodnega heroja. To naj bo priznanje za njegove izredne dosežke in zasluge pri graditvi in razvoju naše samoupravne socialistične skupnosti, zasluge v odločno resolucijo, v kateri poziva vse stranke in simpatizerje, da se takoj pripravijo na njo. Nadalje je v socialistični resoluciji rečeno, da je treba poraziti reakcionarni in fašistični poskus, da se odstranijo dosežki 25-letnega demokratičnega življenja ter da se postavijo v dvom temelji naše ustave, ki temelji na odporniškem gibanju. Treba je zavrniti poskus Krščanske demokracije. da s pomočjo enobarvne vlade ob podpori liberalcev premakne na desno politično os. Dozorela zavest delavcev, ki so jo dobili v letih težavnih bojev, je najboljše jamstvo za uspeh. PSI, ki se je Ponovno znašla na položaju, ki ji zgodovinsko pripada v okviru italijanske levice, odločno poziva vse demokratične sile ter vse skupine, ki se sklicujejo na socialistično zavest, pa čeprav z različnimi izkušnjami da se v tem trenutku združijo okrog PSI s ciljem neposrednega spopada proti konservativcem in reakciji. Vsak prispevek bo dragocen, da bo mogoče zmagovito zaključiti bitko v korist italijanskih delavcev. Jutri se sestane vodstvo PSDI, ki bo razdelilo funkcije v osrednjih'organih stranke po izvolitvi Tanas-sija za tajnika. Jutri dopoldne se bo Tanassi sestal s predstavniki manjšine in bo poskusil doseči sporazum za skupno vodstvo stranke. Danes se je sestalo tajništvo KD, ki je proučilo pravilnik za imenovanje kandidatov za politične volitve, katerega bodo predložili v odobritev direkciji, ki se bo sestala 2. marca. V Krščanski demokraciji je zaradi množice struj in zaradi ostro ločenih načelnih političnih stališč med strujami, sistem določanja kandidatov še zlasti važen. V tej žv«-zi sita se sestala tudi izvršna odbora obeh poslanskih skupin, saj so prav poslanci in senatorji neposredno in osebno zainteresirani pri tem postopku. Izvršnemu odboru poslanske skupine KD je sporočil poslanec Greggi, da izstopa iz skupine KD. Poslanec Greggi je znam tudi v Trstu zaradi svojih skrajnih stališč v odnosu do Jugoslavije, do cone B in zaradi odkrite podpore desnici v tržaški Krščanski demokraciji. Obsežne priprave za volilno kampanjo so tudi na katoliški desnici in je značilno, da je po daljšem razdobju v te priprave neposredno posegla italijanska škofovska konferenca. Svet italijanskih škofov se jenje mamil in končno škofje zaključujejo s pozivom, da je treba braniti »resnično svobodo* v Italiji. Vzporedno s to izjavo je prišlo tudi do življenja zloglasnih «Comila ti Civici*. saj se je danes sestal izvršni odbor in je v svojem poročilu predsednik prof. Gedda izjavil, da so zadnja stališča For-lanija in Andreottija pozitivna, ter da je potrebna enotnost vseh katoliških sil. Gedda je predvsem napadel socialiste, češ da so krivi za neuspeh zadnjega zakonodajnega razdobja in da predstavljajo stalno nevarnost «frontistične fronte*, ki jo vodi KPI. Glasilo KD «H Po-polo* je zelo zadovoljno s tem stališčem ter objavlja v jutrišnji številki krajši komentar, češ da L zavzemanje sveta «Comitati Civi-ci» povsem upravičeno in da je res nujna enotna akcija vseh katoliških sil. RAZ0R0ŽITVENA KONFERENCA V ŽENEVI Waldheim poziva na omejitev sedanje oborožitvene tekme Glavni tajnik OZN je pozval tudi Kitajsko in Francijo, naj sodelujeta na pogajanjih ŽENEVA, 29. — Danes se je prižela razorožitvena konferenca, na kateri sodeluje 25 držav in ki je bila pet mesecev prekinjena. Otvoritveni govor je imel generalni tajnik OZN Kurt VValdheim, ki je pozval atomski velesili ZDA in Sovjetsko zvezo, da uveljavita stvarne ukrepe za omejitev atomskega strateškega orožja in ki je nato povabil, da se pridružita tudi Kitajska in Francija naporom generalnega tajništva OZN za razorožitev. VValdheim je ugotovil, da prihaja do stvarnih znakov mednarodnega pomirjanja in da se ustvarja politično ozračje, ki omogoča dejanske dogo- vore glede razorožitve. VVeldheim je mnenja, da morajo vse države upoštevati predvsem svoje lastne in mednarodne potrebe, tako da osredotočijo vse sile in vse zmogljivosti za izboljšanje življenjske ravni. Za dosego teh ciljev pa je potrebno ustaviti sedanjo oborožitveno tekmo in prvi korak morata napraviti največji atomski sili- Generalni tajnik OZN je napovedal možnost bližnjega sovjetsko - ameriškega sporazuma o raketnem atomskem orožju in dejal, da se s tem odpira pot za nadaljnja pogajanja, kolikor bosta obe velesili pristali, da ne omejita samo količine temveč tudi kakavost atomskega orožja. Naslednji pogoj za ustvarjanje resnične razorožitve pa je sodelovanje Kitajske in Francije na pogajanjih. V tej zvezi je Waldheim izrazil trdno prepričanje, da samo na ta način lahko govori o razoro- žitvi ter je upanje, da bodo o tem člani konference premišljeno razpravljali. Ob zaključku je generalni tajnik OZN tudi podprl pobudo za sklicanje svetovne konference o razorožitvi, ki pa jo je možno sklicati šele po poglobljenih pripravah. Sopredsednika konference sta predstavnika ZDA in Sovjetske zveze, ki sta posegla v razpravo takoj za generalnim tajnikom. Ameriški predstavnik Joseph Martin je prav tako kot sovjetski Aleksej Roščin izrazil nujnost hitrega dogovora, da se prepove uporaba kemičnega orožja ter da se prekine s podzemskimi atomskimi poskusi. Vendar pa se nista dotaknila ključnega vprašanja nadzorstev, saj so ZDA mnenja, da je nujno izvajati nadzorstva nad ozemljem druge države, medtem ko je Sovjetska zveza prepričana, da ie takšno nadzor- stvo nepotrebno in da obstaja dovolj ....................................„........... Protifašistična demonstracija delavcev in študentov v Neaplju boju za miroljubno in aktivno so- je sestal 22. in 24. ' februarja ter žitje med narodi in za mir in ugled Jugoslavije v svetu. Podobne predloge o vnovični razglasitvi predsednika Tita za narodnega heroja so do sedaj dale številne organizacije, društva in skupnosti po Sloveniji in Jugoslaviji. izdelal izjavo, v kateri je govor o »vznemirjenosti* in o «težkem položaju*, do katerega prihaja zaradi napetosti, premajhne varnosti ter celo glede družin je prišlo ds razkrajanja, ki ea na primer predstavlja razporoka, omenja se Sir- ^ Sloveniji se vrstijo Podlogi za vnovično Uglasitev Tita narodnega heroja fejjjJjjlLJANA, 29. — Predsedstva ■ 16ga odbora Zveze združenj feŠkih Združenja rezervnih vo- V:e .starešin in republiške konfe-Hfeg Veze mladine Slovenije so do-Hiiu Podprla predlog, da bi pred-V 1‘ta ob 80-letnici vdrugič 'š, Doj ' z Redom narodnega hero-^ slti,°R.tega Pa s0 predlagali zvez-t °dlič-*n'’ da k' dodelili tudi no-Ji k lcJe »Orden mira in svobode*, Ssitp v prihodnje podelili tudi 1\ j Pomembnim družbenopoiitič-o*»avcem. V nadaljevanju skup- .............n......................„.............m.................................. PO VRNITVI Z ENOTEDENSKEGA OBISKA V LR KITAJSKI Nixon zadovoljen s pogovori v Pekingu Izjavi! je, da se je dogovoril s Čuenlajem o začetku diplomatskih stikov med obema državama ■ Navdušen sprejem Cuenlaja v Pekingu ob povratku iz Šanghaja VVASHINGTON, 29. ■— Predsednik Nixon se je vrnil s svojimi sodelavci v VVashington. Po enem tednu pogovorov s kitajskimi voditelji, so mu na washingtonskem letališču priredili izreden sprejem, kjer ga je pozdravilo pet tisoč ljudi. Tudi predsednika kitajske vlade Čueniaja so v Pekingu izredno navdušeno pozdravili, ko se je vrnil iz Šanghaja, kjer se je poslovil od ameriškega predsednika. Navdušena sprejema obeh državnikov v dveh glavnih mestih, dokazujeta, kako velik pomen dajeta vvashingtonska in pekinška vlada obisku Nixona v Ljudski republiki Kitajski in pogovorom, ki jih je imel z Maocetun-gom in Čuenlajem. Ob prihodu v VVashington je Ni-xon imel kratek govor, v katerem je pojasnil, da mu je potovanje v Peking omogočilo, da je dosegel vzpostavitev stikov s kitajskim narodom. Nato je Nixon izjavil, da v Pekingu ni sklenil nobenega tajnega dogovora in da se ni odrekel nobenim obveznostim, ki so jih ZDA sprejele do tretjih držav. Poudaril pa je, da je na pogovorih s kitajskimi voditelji dosegel razumevanje, ki odpira novo obdobje mirnih odnosov s Kitajsko. V govoru, ki so ga neposredno oddajali po radiu in televiziji, je Ni-xon naglasil, da so že prej povedali, da ne bodo razpravljali o usodi drugih držav za njihovim hrbtom in da tega tudi niso v Pekingu storili. Nato je dodal: »Sporazumeli snjo se samo, da začnemo graditi most nad prepadom, ki nas loči*. Nixon je nadaljeval, da čeprav so še vedno ostala odprta mnoga vprašanja, je vendar dosegel s Čuenlajem dogovor o začetku diplomatskih stikov in o izboljšanju osebnih izmenjav med obema državama. Kar je Nixona najbolj prizadelo v pogovorih s kitajskimi voditelji, je bila »popolna zvestoba in popolna predanost njihovi državni obliki*. Pri tem je dodal: «Vmil sem se v Ameriko s še večjim zaupanjem v našo državno obliko*. Takoj po vrnitvi v Belo hišo je Nixon danes najprej sprejel voditelje demokratske in republikanske skupine v senatu, katerim je poročal o obisku na Kitajskem. Na sestanku sta bila navzoča tudi zunanji minister Rogers in Nixonov osebni svetnik Kissinger. Vsakemu od 21 navzočih senatorjev in poslancev je Nikon izročil «spominček», ki jim ga je prinesel s Kitajske. Ko je predstavnikom demokratske in republikanske stranke obrazložil osnovne točke skupnega poročila, ki je bilo objavljeno po končanih pogovorih v Pekingu, je Nixon poudaril, da pogodba o vzajemni obrambi, ki jo je ameriška vlada podpisala leta 1955 z vlado Čangkajšeka, ostaja v veljavi, čeprav ni bila omenjena v skupnem poročilu. Na tem sestanku je Nixon povedal demokratskemu voditelju v senatu Mansfieldu in republikanskemu voditelju Scottu, da ju je Čuenlaj povabil na Kitajsko. To je sporočil glasnik Bele hiše Ziegler, ki je dodal, da je čuenlaj povabil oba ame riška senatorja na lastno pobudo tik pred odhodom Nixona iz šangaja. Kot smo že v začetku napisali, se je danes vrnil iz Šanghaja v Peking, kamor .je pospremil ameriškega predsednika Nixona in se od njega poslovil, predsednik kitajske vlade Čuenlaj. Na letališču ga je navdušeno pozdravila pettisočgla-va množica. Čueniaja so na letališču pričakali tudi žena Maocetun-ga in najvišje kitajske osebnosti. Med množico je bilo tudi mnogo članov rdeče garde in vojakov, medtem ko so otroci sprejeli čueniaja s cvetlicami. Politična opazovalci v Pekingu so ugotovili, da že dlje časa ne pomnijo tako velikega sprejema kake kitajske osebnosti na pekinškem letališču. Letališka zgradba je bila vsa okrašena z rdečimi zastavami in med množico so mnogi imeli v roKah zastavice z napisom «Živela proletarska diplomatska linija Maocetunga*. Kot poročajo iz Taipeia je for-moški zunanji minister danes izjavil, da je naročil svojemu veleposlaniku v Washingtonu, naj vpraša ameriško vlado za poi.isnila glede «nekaterih dvoumnosti*, ki jih vsebuje skupno kitajsko - ameriško poročilo. Ko ie minister v parlamentu odgovarjal na nekatera vprašanja poslancev, ki so se razburjali zaradi Nixonovega obiska v Pekingu, jih je povabil, naj ohranijo «mir in hladnokrvnost*, ter jjjin zagotovil. da je formoška vlada pripravila »diplomatsko protiofenzivo*. V Moskvi je glasilo sovjetskih sindikatov «Trud» danes prvič obširno obravnaval izid Nixonovega obiska na Kitajskem, časnik ugotavlja, da so Nixonovi konkretni uspehi malenkostni in piše: »Vprašanje je vedeti, v kolikšni meri izid pogovorov in obisk ustrezata koristim popuščanja napetosti in miru. Bodočnost bo povedala, do kje segajo «vzporedne koristi* Pekinga in Washingtona. Ni dvoma, da so Američani računali, da bodo v zameno nekaterih popuščanj dobili podporo Pekinga pri uveljavitvi «Nixonove guamske doktrine*, se pravi vietnamizacije*. Ta politika, nadaljuje časnik, se izplača pekinškim voditeljem. «Ti nameravajo izkoristiti ameriško politiko, ki hoče da se Azijci bojujejo proti Azijcem*. Nato «Trud* očita Kitajcem, da med Nixonovim obiskom niso objavili najmanjše kritike proti ameriškim bombnim napadom v Vietnamu. Japonski zunanji minister je danes na tiskovni konferenci izjavil, da je washingtonska vlada zagotovila japonski vladi, da bodo ZDA še naprej branile Formozo, ker umik s Formoze ne bo zmanjšal moči ameriških oboroženih sil v tem delu sveta. Japonski zunanji minister je pojasnil, da je ta zagotovila dal japonski vladi ameriški državni podtajnik Marshall Green. Ta je izjavil, da je postopni umik ameriških oboroženih sil iz Azije odvisen predvsem od zmanjšanja napetosti v tem delu sveta in dodal, da se obveznosti ZDA do Formoze načelno niso spremenile. NEAPELJ, 29. — Delavci in študentje so danes manifestirali po neapeljskih ulicah predvsem, ker so fašisti predvčerajšnjem z nožem zabodli uradnika Enrica Bonuccija. Fašiste so kasneje aretirali in so v zaporu pod obtožbo poskusa umora. Študentje in srednješolci so se zbrali pred univerzo in so se v sprevodu usmerili po osrednjih ulicah in nosili transparente s protifašističnimi gesli. Študentom so se pridružili številni delavci. Velika množica se je zbrala na Trgu Matteotti, kjer je bilo zborovanje, na katerem so govorili predstavniki študentov, delavcev in tovarniških odborov. Zborovanje se je zaključilo brez incidentov. Na sliki: pogled na sprevod, ko hodijo demonstrantje po ulicah Trie-ste in Trento. Dolanc sprejel zunanjega ministra IR Koreje BEOGRAD, 29, — Tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc je sprejel danes zunanjega ministra LR Koreje Ho Dama. ki je na uradnem obisku v Jugoslaviji. V daljšem prijateljskem razgovoru, katerega se je udeležil tudi načelnik oddelka za mednarodne odnose in stike predsedstva ZKJ Ignac Golob, so se pomenili o položaju v obeh deželah in o nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanjih in o mednarodnem delovanju in stališč Zveze komunistov Jugoslavije in delavske partije Koreje. AMSTERDAM, 29. - Popoldne je prispel na uradni obisk Holandske avstrijski kancler Bruno Kreisky, ki je že prej obiskal Pariz, Bruselj in London. Kreisky razpravlja s predstavniki držav EGS o pogojih za pogodbo o priključitvi Avstrije. t _ Jutri bo v Bonnu, v četrtek pa v J nanje zadeve Jakše Petriča. Delo sredstev, da se izvaja nadzorstvo na daljavo. Zanimivo je, da tako sovjetski kot ameriški delegat nista omenila sodelovanja Kitajske na zasedanju razorožitvene konference, kar je bilo v ospredju otvoritvenega govora Waldheima. Posredno se je s tem ukvarjal samo predstavnik ZDA, ki je na splošno ugotovil, da so ZDA za razširitev konference na vse atomske sile. Danes sta spregovorila tudi predstavnika Japonske in Mehike. Japonski predstavnik je prečital poslanico zunanjega ministra Fukude, ki je izrazil upanje, da bodo upoštevali nove možnosti pomirjenja, ki jih odpira Nixonovo potovanje v Peking, Mehikanski predstavnik Robles pa je pesimist in je ugotovil, da dosedanji ukrepi o razorožitvi ne odgovarjajo pričakovanjem svetovnega javnega mnenja. Prav obratno je prišlo do nagle oboroževalne tekme, saj je svet porabil 1962. leta 120 milijard dolarjev za oborožitev, 1971. leta pa je ta vsota narastla že na 200 milijard dolarjev. Sovjetski delegat Roščin se je po konferenci zadržal v razgovoru s časnikarji, ki so ga spraševali, zakaj ni omenil Kitajske. Odgovoril je, da o tem vprašanju ni razprav-ljel med današnjim govorom, da pa so med posvetovanji med delegacijami stalno zastopali stališče, da naj bodo prisotne vse vojaško pomembne države in vse (težave, ki razpolagajo z atomskim orožjem. Sovjetski predstavnik je zaključil, da so bili vedno za sodelovanje Kitajske na konferenci in da to zanje ne predstavlja nobenega problema. Ameriški predstavnik Martin pa je dejal časnikarjem, da ni hotel izrecno omeniti Kitajske, da je ne bi «pritismil v kot*, da pa Kitajci vedo, da ZDA želijo, da bi sodelovali na razorožitveni konferenci, da pa do sedaj Kitajska ni nikoli povedala, če bi to želela, ali ne. Stavka prodajalcev časopisov BENETKE, 29. — Prodajalci časopisov so na področju treh Benečij in torej tudi v naši deželi danes popoldne zaprli kioske, ker so prijavili osem njih kolegov sodišču po naglem postopku, tako da bo proces že 2. marca, nadaljnjih 50 pa je prijavljenih, češ da so kršili člen 528 kazenskega zakonika o prodajah publikacij s spolzko vsebino. Prodajalci pravijo, da gre za krivde, za katere na noben način ne morejo biti krivi in da je omenjeni člen kazenskega zakonika v ostrem nasprotju z določili ustave. VIGO, 29. — Zakonca Jose Fili-berto Šoto in Olga Escudero, starša dvojčkov, ki sta se rodila prejšnji teden, sta njunima otrokoma dala imeni Mao in Nixon. Oče iti mati sta izjavila, da nameravata na ta način počastiti zgodovinski dogodek iz preteklih dni. .........................................................Illllllll,,lili Hilli,II,lili NA IVCZNI SKUPŠČINI V BEOGRADU irena gospo« zveznega nega svela SFRJ (Od našega dopisnika) j svetovne organizacije, je dejal Pe-BEOGRAD, 29. — «Smoter go- tri<5,. ie P°tekaI° v izboljšanem o-spodarske politike v letu 1972 in zrafju. .med Vzhodom in Zahodom program petletnega razvoja od 19711 in boliših P°goJ'h za sklicanje kon-Hn |97? „ ,. . ! ference o evropski varnosti. Ugo- d0 A97?..Je .razv°J samoupravljanja tovil je. da je bilo to zasedanje in izboljšanje življenjske ravni prebivalstva*, je izjavil na današnji skupni seji sveta narodov in gospodarskega sveta zvezne skupščine podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Sirotkovič v svojem poročilu o gospodarski politiki v tekočem letu. Prav zato, je dejal Sirotkovič, zvezni izvršni svet skuša predvsem zagotoviti trdnost tržišča, zavreti inflacijo, zmanjšati Primanjkljaj plačilne bilance in odstraniti nelikvidnost. Preprečave-nje povišanje cen in življenjskih stroškov za nad 5 oziroma 6 odstotkov v tekočem letu je nujno, če se hoče izboljšati položaj gospodarstva in rešiti problem nelikvidnosti. Sirotkovič je ugotovil, da je bila zamrznitev cen zelo učinkovita. Pripomnil pa je, da so se nekateri problemi po odloku o razvrednotenju dinarja zaostrili čeprav so primeri, da se težave na trgu umetno ustvarjajo. Predlog resolucije o gospodarski politiki v tekočem letu in predloženi ukrepi so, po besedah dr. Sirotkoviča, rezultat dogovora z republikami in pokrajinami. Pred razpravo o gospodarski politiki v tekočem letu je svet narodov na ločeni seji sprejel poročilo namestnika zveznega tajnika za zu- Luksemburgu. 126. zasedanja generalne skupščine posebnega pomena za Jugoslavijo, ki je bila ponovno izvoljena za nestalnega člana varnostnega sveta. Izvolitev Jugoslavije in široka podpora, ki jo je Jugoslavija ob tej priložnosti dobila, je priznanje jugoslovanski neodvisni in neuvrščeni politiki. Jakša Petrič je na kraju seznanil poslance z nedavnim sestankom pripravljalnega odbora neuvrščenih v Georgetovvnu. B. BOŽIC Razveljavljena smrtna obsodba ustašu Hrkaču BEOGRAD, 29. — Vrhovno sodišče Jugoslavije je danes razveljavilo smrtno obsodbo ustaškemu zločincu Miljenku Hrkaču in naložilo vrhovnem sodišču Srbije, da obno-vi proces. Vrhovno sodišče Jugoslavije sodi, da dosedanji procesi niso s popolno gotovostjo dokazali, da je Hrkač podtaknil mine v beograjski kinodvorani «20. oktober* in v garderobi železniške postaje, vrhovnemu sodišču Srbije, da obnovilo, da je dokazano, da je bil Mi-Ijenko Hrkač prostovoljno pristopil k ustaški teroristični organizaciji in ga je zaradi tega obsodilo na petnajst let strogega zapora. TRŽAŠKI DNEVNIK POLITIČNI POLOŽAJ V TRSTU PO RA1PUSTU PARLAMENTA Večje stranke že izbirajo svoje kandidate za zbornico in senat PSDI se je že opredelil za Lonzo, De Gioh in Fogherja (zbornica) in Lonzo ter Stasija (senat) - Drevi seja SS - Jutri zvečer sestanek vodilnih organov KPI Politične stranke bodo morale predložiti svoje kandidatne liste za par lamentame volitve najkasneje 23. marca, se pravi čez dobre tri ledne. Jasno pa je, da je časa na razpo lago znatno manj, če upoštevamo Se zbiranje podpisov pod listami m lov za mesto v glasovnici. Lahko torej domnevamo, da bodo imena kandidatov v poslansko zbornico in senat znana že v roku desetih - pet naj stih dni. Volilne kuhinje delajo torej a polne paro. Množijo se glasovi o možnostih tega ali onega kandidata, o volilnem sporazumevanju, o sporih in stališčih posameznih skupin. Ne bomo se spuščali v take podrobnosti, tudi zato ne, ker se prevečkrat dogaja, da se napovedi ne uresničijo. Točnega vemo le to, da so se sinoči sestali člani socialdemokratskega vodstva. V njihovih krogih je bilo mnogo govora o možnosti, da bi iz vsedržavnih ostankov zbrali dovolj glasov in izvolili v Trstu svojega poslanca, kar pa — seveda — ne gre jemati kot verjetnost, temveč predvsem kot hipotezo o načinu, kako misli PSDI voditi volilno kampanjo v Trstu. Glede strujanja v stranki po od stranitvi tajnika Ferrija na pobudo Saragata in Tanassija velja omeniti, da se je tržaško pokrajinsko vodstvo PSDI skupaj z vsemi sekcijskimi tajniki soglasno opredelilo za Ferri-jeva stališča in zahteva, kot De Gio-ia v Rimu, sklic osrednjega sveta stranke. Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da je PSDI pripravila tudi nepopoln seznam kandidatov za poslansko zbornico in določila svoje kandidate za senat. Za poslansko zbornico je določila sledeče kandidate: 1. Lonza, 2. De Gioia, 3. Fo gher (manjka četrti kandidat), za senatno okrožje »Trst 1» (center me sta) Stasi, za «Trst n» (Kras in okolica) Lonza Pokrajinsko vodstvo KD se bo se stalo čez deset dni, vendar vse kaže, da bosta potrjeni kandidaturi posl. Belcija (morotejci) in Bologna (fan-fanijevci). Odprto ostane vprašanje ostalih dveh kandidatur, glede katerih se širijo glasovi o sporazumevanju z drugimi manjšimi skupinami, ki bi v tem primeru ne postavile svojih kandidatnih list. Drevi se bo sestal svet Slovenske skupnosti, ki bo prav tako razpravljal o parlamentarnih volitvah. Jutri popoldne in zvečer pa se se- staneta na skupni seji pokrajinski komite in kontrolna komisija tržaške federacije KPI. Na dnevnem redu so priprave na volilno kampanjo in verjetno določitev kandidatov KPI za poslansko zbornico in senat. Komunistično stranko sta doslej zastopala v parlamentu poslanec Albin Škerk in senator Paolo Šema. Verjetno se bo še ta teden sestalo tudi socialistično vodstvo. Seja IO SKGZ V ponedeljek je izvršni svet Slovenske kulturno gospodarske zveze razpravljal o seji glavnega odbora, ki bo 7. marca v Trstu, na katerem bodo obravnavali praktično uporabo pravde, ki izhajajo iz obstoječih pravnih norm za slovensko narodnostno skupnost. Izvršni odbor je nato obravnaval tudii številna druga vprašanja in med njimi priprave za občni zbor Kmečke zveze v Gorici in Kmečke zveze v Trstu. Govor je bil tudi o Narodnem domu pri Sv. Ivanu in o pobudi za ureditev zimskega športnega centra v Ka nalski dolini. Na seji izvršnega odbora SKGZ je bilo govora o odkritju orožja pri Nabrežini. Člani so bili soglasni, da je treba zahtevati od oblasti ter od neposredno pristojnih policijskih in karabinjerskih organov večjo budnost in odločnejše ukrepe proti vedno bolj grozečemu neofašističnemu nasilju. V PETEK V KULTURNEM DOMU Domača novost na odru Slovenskega gledališča Uprizorjena bo Verčeva ^resnična bajka iz vseh časov v dveh delih» z nenavadnim naslovom «Ko luna škili z desnim očesom in jase Veliki voz» V petek bo Slovensko gledališče i Ob njih moramo seveda ugotoviti, predstavilo v Kulturnem domu v da nikakor niso to zgolj problemi Trstu svoje četrto delo iz velikega! našega časa, pač pa so to splošno repertoarja. Pomen te premiere je človeške dileme, ki se kot rdeča tem večji, ker gre za krstno upri- nit vlečejo v človeški vesti skozi zoritev dela mladega tržaškega av- vso zgodovino prav tja do samega torja Sergeja Verča «K0 luna škili začetka, če hočemo, do prvega člo-z desnim očesom in jaše Veliki voz». veka na zemlji. In avtorjeva pripo- Verč je v podnaslovu pripisal, da gre za «resnično bajko iz vseh časov v dveh delih» in v njej skuša prikazati stisko človeka našega časa, njegova notranja nasprotja, nemoč in razkroj, vse to pa v jeziku in s sredstvi sodobne dramaturgije. Nihanje med idejo in materijo, večni boj med dobrim in zlom, upor proti oblasti za ceno slehernih žrtev in pokoravanje obstoječim zakonom zaradi osebnih koristi in udobja — to so temeljni problemi Verčevega dela. ■IMIflllMMIIIIIUUaillllllllllllllllllllllllllHIIIIlUllllimillllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllllIlliiilIlIllIlIlIliHlilliiiiiUliiMllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllinillllllllll PROTI ZGREŠENI POLITIKI DEŽELNE UPRAVE Jutri zjutraj stavka uslužbencev ACEGAT, ACNA, SAP in drugih družb Šoferji zasebnih družb bodo stavkali od 9.30 do 12.30, pri Acegatu pa pol ure - Sprevod stavkajočih - V petek deželna stavka tekstilne stroke - Nadaljuje se zasedba predilnice «San Giusto» ved se res začne s prizorom, ki nedvomno spominja na svetopisemsko zgodbo o Adamu in Evi in njunem izgonu iz raja. Ta izgon postane v Verčevem delu svobodna izbira: glavna junaka Mada in Ave se namreč odpravita v svet, da bi odkrila, kaj in v čem je resnična sreča. Na svojem popotovanju pa spoznata stvari, ki ju nujno morajo pripeljati do ločitve. O svojem delu je avtor dejal: «V bistvu sem hotel samemu sebi pojasniti nekatera vprašanja bitnosti, .. , . načina življenja, ki me je žgalo še Tnescanstuom. Drugi veliki upor je SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU Srečko Vilhur o kmečkih uporih Sinoči je bil v Slovenskem klubu govor o enem izmed najsvetlejših, obenem pa najbolj tragičnih dogajanj naše zgodovine: ravnatelj študijske knjižnice v Kopru Srečko Vilhar je namreč govoril o «Kmeč-kih uporih na Slovenskem». Letos bomo proslavljali 400-oblet-nico velikega upora, ki ga je vodil Matija Gubec in zato je primemo, da se ob tej priložnosti spomnimo tako važnih dogodkov slovenskega naroda, da tako bolje spoznamo sebe in svoj narod. Kmečki upori niso sicer bili zgolj slovenski pojav — je dejal govornik, izraz Slovencev proti naci-fašizmu je zmagal in tako smo dosegli popolno priznanje svojih narodnih pravic, za katere so se borili že naši predniki in katerih izročilo je nemalo pripomoglo k vzbujanju uporne in revolucionarne zavesti pri našem narodu. GLASBENA MATICA TRST Predsednik Konzorcija za julijsko letališče Ferrari je včeraj predložil predsedniku deželnega odbora Berzantiju izčrpno študijo o povečanju letališča v Ronkah. Ob koncu sestanka je Berzanti pohvalil Fer-rarija in njegove sodelavce za študijo o letališču, ki bo moralo v bližnji bodočnosti dosečii milijon potnikov na leto. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinij VČERAJ V DEŽELNEM SVETU Deželni prispevek 20 milijonov na leto združenju kmečkih in obrtnih posojilnic Ponovno potrjen zakon o uradnih spiskih poklicnih kmetovalcev - Nejasen položaj v huminski papirnici Oonzelli JUTRI IN POJUTRIŠNJEM V TRSTU Dvodnevni obisk občinskih upraviteljev iz Gradca Delegacijo bo vodil graški župan, v njej pa bo več odbornikov. Razgovori s predstavniki tržaške občine, ogled raznih naprav in srečanje s časnikarji Jutri in pojutrišnjem se bodo mudili v Trstu župan Gradca dipl. ing. Gustav Scherbaum in nekateri drugi občinski upravitelji štajerske prestolnice, med katerimi podžupan Josef Steoffler, ki je tudi odbornik za gradnje, podžupan dipl. ing. dr. Alexander Goetz, ki je tudi odbornik za turizem, ter svetovalci Anna Pu-schnik, ki odgovarja za kulturna vprašanja, dr. Alfred Edler, ki odgovarja za finance, in Franz Kauf-mann, ki odgovarja za obrt in trgovino. Po uvodnem srečanju na občini s člani občinskega odbora, ki bn jutri dopoldne, si bodo gostje ogledali mesto in zlasti novi tehnični zavod »Volta*, občinski center v Ul. SanCErmacora in center za teoretsko fiziko. Dopoldne 3. marca si bodo ogledali pristaniške naprave, naftovodni terminal, tovarno Velikih motorjev pri Bol juncu in občinski elektronski center. Tako jutri kot pojutrišnjem popoldne bodo imeli delovna srečanja na županstvu s tržaškimi občinskimi upravitelji. Na teh srečanjih si bodo izmenjali izkušnje na raznih področjih občinske dejavnosti. Razpravljali bodo tudi o tržaški udeležbi na »Italijanskem tednu* v Gradcu, ki bo v zadnjih dneh letošnjega maja. Jutri zvečer bodo avstrijski gostje prisostvovali predstavi opere »H Cam-piello* v gledališču Verdi. Na koncu obiska bo na županstvu ob 19.30 srečanje s predstavniki tiska. Deželna svet je na včerajšnji seji sprejel dva nova zakona, in sicer oba z večino glasov. Prvi zakon določa deželno nemoč v višini 20 milijonov lir na leto Deželnemu združenju kmečkih in obrtniških posojilnic, drugi pa ustanavlja uradne spiske poklicnih kmetovalcev v štirih pokrajinah Furlanije Julijske krajine. Sklep o ustanovitvi o-menjenih spiskov je deželni svet sprejel že dvakrat, osrednje oblasti iz Rima (predsedstvo ministrskega sveta) so obakrat zavrnile zakonski načrt s pripombo, da bi dežela s tako normo načt-la pristojnosti, ki na tem področju pripadajo izključno državi. Poročilo o prvem zakonu ie Dodal svetovalec Ginalda (KD), ki je med drugim naglasil, da želi dežela z novim posegom iti na roke Deželnemu združenju kmečkih in obrtniških posojilnic, upoštevajoč koristnost številnih manjših bančnih zavodov na področju kmetijstva in obrtništva. Združenje je nastalo leta 1969, in sicer s prvenstveno nalogo, da koordinira pomaga in nadzoruje včlanjene posojilnice. Med razpravo o novem zakonskem načrtu v okviru druge posvetovalne komisije je bil sprejet popravek, ki ga je predložila KPI in po katerem bo združenje moralo izdelati vsako leto posebno poročilo o svojem programskem delu. Deželni prispevek v višina 20 milijonov lir se bo obnavljal od letošnjega leta do vključno leta 1976. V razpravo so posegli svetovalci Bosari (KPI), Morpurgo (PLI). Mo-relli (MSI). Cocianni (KD). Cogo (KD) in Ginaidi (KD) ter odbornik za finance Tripani. Bosari, Mor-purgo in Marelli so se izrekli proti sprejetju zakona, drugi svetovalci pa so nasprotno podprli deželno pobudo. Bosari .je pri tem kritiziral kreditno politiko v deželi. Morpurgo in Marelli pa sta zavzela odklonilno stališča, češ da niti posojilnice; niti njihovo združenje ne potrebujejo deželnega prispevka. Pri glasovanju so oddali pritrdilni glas pripadniki KD, PSI. PSDI, SS in MF, proti so glasovali svetovalci PLI in MSI, pripadniki KPI in PSIUP pa so se vzdržali. O zakonu, ki uvaja uradne spiske poklicnih kmetovalcev, je poročal svetovalec De Biasio (KD). Kakor omenjeno, je država vrnila zakon, ki je bil že dvakrat sprejet v deželnem svetu, in sicer s pripombo, ki zadeva obseg deželnih pri- stojnosti na področju kmeti istva. v tem primeru konkretno definicijo »kmetovalca*. Vlada trdi, da je treba pri tem upoštevati le čl 2135 civilnega zakonika, medtem ko je deželni zakon precej širši, saj razteza pravico do vpisa tudi na veleposestnike ter na diplomirance iz kmetijskih ved, poklicne ži\ inoreice in podobno. Proti priznanju pravice do vpisa veleposestnikom ie med razpravo nastopil zlasti predstavnik PSI Pittoni. kj je v tej zvezi posvaril svet tudi pred monopolom zdru ženja «Coltivdori Diretti*. Proti zakonu so se izrekli tudi liberalec Morpurgo muovec Boschi, komunist Iiiosehiom ter svetovalka Furlanskega gibanja Puppini (osebno). Za ponovno izglasovanje zakona — ia ie bil predložen deželnemu sve tu z istim besedilom kakor zadnjič — pa so se zavzeli svetovale Dal Mas (PSDI), Virgolini (KO) in poročevalec De Biasio (KD). Svetovalec Godnič (KPI) je opozoril na nepravilnost v postopu, zaradi katere naj bi razpravo o zakonskem načrtu odložili za nekaj mesecev. Godnič je v bistvu dejal, da bi bil moral predsednik deželnega odbora po drugem izglasovanju zakona, pri čemer le bila dosežena navadna in ne absolutna večine pritrdilnih glasov, ali smatrati zakon za ponovno potrjen in ga objaviti v roku 15 dni. kakor je predvideno v pravilniku, ali pa ga smatrati za povsem zavrnjenega in odložiti razpravo za 6 mesecev. Godničevo tezo je podprl tudi svetovalec Bettoli (PSIUP). Po ustreznem pojasnilu predsednika Ribezzija je predsednik odbora Berzanti dejal, da ni objavil zakona, ker ni bil ponovno izglasovan z absolutno večino, kakor to določa člen 29 deželnega statuta in ker ga je bilo po drugem glasovanju treba smatrati za povsem novo normo, saj so bili v »staro* besedilo vključeni nekateri popravki. Komunistični ugovor je bil zavrnjen z večino glasov (za so glasovali pripadniki PLI, MSI. KPI in PSIUP) ter je razprava zato stekla dalje. V zakl.iučnem govoru je odbornik za kmetijstvo Comelli naglasil, da gre za normo začasne narave, v pričakovanju splošnega državnega zakona o kmetijstvu. Glede definicije »kmetovalca* je govornik dejal, da deželni zakon ni v nasprotju z določbami člena 2135 ter da upošteva tudi glavne smernice, ki veljajo v Evropski gospodarski skupnosti. Za zakon so se izrekli svetovalci KD, PSDI, MF in SS; proti so glasovali pripadniki PSI. KPI. PSIUP, MSI in PLI. Svetovalka Furlanskega gibanja Puppini se je vzdržala. Pred začetkom razprave o dveh zakonih je odbornik za delo Stop-per odgovoril na vprašanje svetovalcev Di Galia (KD) in Fellegrinija (KPI), ki sta zahtevala poiasnila o poslovanju v papirnic Donzelli iz Humina. Papirnica je v zadnjem času zašla v resne težave ter se postavlja vprašanje, koliko časa Do lahko še obratovala Vodstvo tovarne se v tem pogledu ni izreklo. 8. marca pa bo v Vidmu širši sestanek s predstavniki sindikalnih organizacij, na katerem naj bi se vprašanje povsem razčistilo. KULTURNI DOM V TRSTU 8. MAREC Ob mednarodnem prazniku žena bo srednja baletna šola Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani kot gost Slovenske prosvetne zveze izvajala GORJANSKE BAJKE balet v petih slikah z uvodom in medigrami. Po motivih Janeza Trdine in ideji Marjana Kozine napisal Henrik Neubauer. VLJUDNO VABLJENI VSI1 Včeraj-danes Danes, SREDA, 1. marca Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 17.51 — Dolžina dneva 11.08 — Luna vzide ob 19.35 in zatone ob 6.53 Jutri, ČETRTEK, 2, marca JANJA Vreme včeraj: naj višja temperatura 11,2, najnižja 8,8, ob 19. uri 9,8 stopinje, zračni tlak 1016,3, stanoviten, vlaga 78-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9,8 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. februarja se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa 7 oseb. UMRLI SO: 92-letna Angela Doma-nich vd. Riccobon, 75-letni Leopoldo Listuzzi, 59-letni Massimo Raguzzi, 68-letna Anna Visentini, 60-letna Stanislava Feriancic por. Negrini, 83-letna Maria Gelleni vd. Maticchio, 84-letni Dano Zaffiropulo. Koncertna sezona 1971-72 Sedmi abonmajski koncert V soboto, 4. marca, ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu KONCERT orkestra Glasbene matice Dirigent: OSKAR KJUDER Solistka: PAVLA URŠIČ — harfa Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605 od 10. do 12. in od 16. do 18. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Slovensko gledališče v Trstu — Kulturni dom SERGEJ VERČ KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JAŠE VELIKI VOZ (Resnična bajka v dveh delih) KRSTNA PREDSTAVA Scena: KLAVDIJ PALČIČ Kostumi: MARIJA VIDAU Glasba: IVAN MIGNOZZI Režija: MARIO URŠIČ Razpored predstav pod rubriko Gledališča. AVGUST ČERNIGOJ ANTOLOŠKA RAZSTAVA GRAFIKE KULTURNI DOM DANES, 1. marca ob 20. uri Prosvetno društvo «TABOR» — Opčine P. GOLIA PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE mladinska igra v režiji LEU NAKRSTOVE Kulturni dom v Trstu v torek, 7. marca ob 15.30 Rezerviranje sedežev pri SPZ tel. 31-119 Vabljeni starši in otroci! KMEČKA ZVEZA vato na OBCNJ ZBOR, ki bo v nedeljo, 5. marca 1972 ob 9. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio št. 4. Dnevni red: L Izvolitev predsednika občnega zbora. 2. Predsedniško poročilo. 3. Poročilo tajništva. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Pozdravi in diskusija. 6. Volitve. 7. Razno. V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v Kopru in NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu prirejata v Trstu, Ul. Geppa 9 RAZSTAVO mladinski pisatelj JOSIP RIBIČIČ razstava bo odprta do 4. marca od 15. do 22. ure. Prosvetno društvo »IVAN CANKAR* priredi DANES, 1. marca ob «i.3U: ((predavanje o KENIJI* ki ga bo imel Mario Magajna s prikazovanjem številni! barvnih diapozitivov o tej čudoviu afriški deželi. Vabljeni! Prosimo točnost! Gledališča KULTURNI DOM Jutri, 2. marca, ob 20.30 premiera (Abonma red E — role ski v četrtek) Sergej Verč «Ko 1 škili z desnim očesom in jaše »ca* voz*. g. V petek, 3. marca ob 21. uri J . miera (Abonma red A) Sergej *e »Ko luna škili z desnim očesom jaše Veliki voz*. VERD1 Jutri ob 20.30 za red C v prostorih tretja predstava ^otf'* . rarijeve opere «11 Campiello*. gent Nino Verchi, režija Giovar“. Poli. Izvajalci so isti kot v prejsOF predstavah. , .... Pri blagajni gledališča se na081' je prodaja vstopnic. POL1TEAMA ROSSETTI a (fi »Perelš, dimnati mož* danes 21. uri za tretji izvenabonmal^ medtedenski turnus. Jutrišnja m P . stava v petek bosta izven aboniW* Ponovitve do nedelje. * * * Mladi peruanski pisatelj Mario gas Llosa, avtor med drugim govorov v katedrali* in »Zelene m bo prihodnji gost »literarnih -,0 v gledališču Rossetti. Obravnaval temo: »Eksplozija latinsko - arrl ^ škega pripovedništva*. Srečanje ob 18. uri z debato. Krožek za družbene in politične vede «PINKO TOMAŽIČ* prireja DANES, 1. marca, ob 20,30, v Ul. Capitolina 3 predavanje. Tovarišica VLADA ŠEBEK BIDOVEC-MORANA bo spregovorila o razvoju ženskega gibanja v svetu in še posebej v Trstu. VSTOP PROST DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Trg Borsa 12, Centauro, Ul. Rossetti 33, Alla Madonna deJ Mare, Largo Piave 2, SanfAnna, Er ta di S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA služba lekarn (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16. Davanzo, Ul. Bernini 4, Al Castoro, Ul. Ca vana 11, Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). Nazionale 15.30 zadnja predstava 22.10 «L’ultimo eroe del "e Barvni film. Brian Keyth. Fenice 15.30 «Dio perdona, i°. Terence Hill, Bud Spencer, tr Wolf. Barvni film. ^2 Eden 15.30 zadnja predstava ob ^ «Mania di grandezza*. L. De Fu Yves Montand. Barvni film-Grattacielo 16.00 »Senza movem • Dominique Sanda. Stephane drau, Laura Antonelli, Carla vina. Barvni film. ^ Excelsior 15.30 «L’adultera*. ~a jd film. Bibi Anderson. Režija ln®j Bergman. Prepovedano mladim 18. letom. v..lt Ritz 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 dal pianeta delte scimmie*. jg kinomaskopski film. Sal Min®0 Riccardo Matalan. z0 Alabarda 16.30 «11 giorno dei , g. letti rossi*. Christonher Lee Hanin. Barvni film. r|gj Aurora 16.00 «Sole rosso*- ™ pg. Bronson, Uršula Andress. Alain Ion. Barvni film. g(tl Impero 16.30 »Non commettere j impuri*. Barvni film. B. ^°u jt. in Claudio Gora. Prepovedano dini pod 18. letom. Cristallo 16.00, 17.50, 20.00. 22.00 squillo per 1’ispettore Klute*. film. Jean Fonda in Donald Su |j iand. Prepovedano mladini P°“ letom. -d Cnpitol 16.00 «Soffio al cuore*. 6a,r.o film. Lea Massari. PrepovC mladini pod 18. letom. , |f. Moderno 16.00 «La stirpe degl' Anthony Quinn in Irene c.-i Barvni film. Prepovedano pod 14. letom. <0^ Vittorio Vcncto 16.30 zadnja PreJ|J() va ob 21.30 «11 piccolo graod® ^ mo*. Barvni film. Dustin Hop'1"’ f. Ideale 16.00 «Una prostituta al ^ vizio del pubblico ed in regol* np le leggi delto stalo*. PrepovP^ mladini pod 18. letom. „i Astra 16 30 «Rio Concho*. Ant'’ Franciosa. Barvni film. . Ahbazia 16.00 «Jerry Land, cacC! |n re di spie*. F.lea Sommerfc'® Wayde Preston. Barvni film- Razstave lia V galeriji Torbandena razstavi)8 2. marca slikar Cremonini. -g. V galeriji Cartesius razstavlja ni tržaški slikar Riccardo Basm^jg to. Predvidoma bo razstava b" do 3. marca. m V umetnostni galeriji "Tert^jg razstavlja do 10. marca sv°ia,kerk tržaška slikarka Zora Koren - V galeriji Rossoni na Korzu bo od danes do 11. marca razst® Boris Zulian. SPDT priredi v nedeljo, 5. 0>*^jo smučarski izlet v Sappado za /r5L,e' tržaškega prvenstva Tommasini, ”.u. jeno število mest. Cena 1700 lir- g sovanje še danes v Ul. GepP® Slovensko gospodarsko združeOJ^, Družabni izlet in avtomobilska ^ njevalna vožnja — 30. 4. in 1. & v Kranjsko goro. Cena 10.500 Vpisovanje vsak dan na j, združenja v Trstu, Ul. Fabio Darovi in prispevki Ob 16. obletnici smrti Anice čar se je spominjajo sestre Dar »goO Valerija in Milka ter poklanjajo lir za šolo-spomenik NOB v CcrFOgo Gostilna Dolenc z Opčin daruje lir za ŠD »Polet*. Namesto cvetja na grob ®jjg-Vončine daruje družina Zvonka lalana 2000 lir za Dijaško ^^0 Ob 10. obletnici smrti dragega ^ ža in očka Zdenka Colje žena 2000 lir za Dijaško matico hčerki Alenka in Danica 2000 ^ PD »Ivan Cankar*. « Ob 2. obletnici smrti botra ^dr8gg(i Pregarca daruje Danica Colja J , lir za spomenik padlim v NOt> Skednju, Kolonkovcu in Sv. Ani- primorski dnevnik VČERAJ PRED TRŽAŠKIM PRIZIVNIM SODIŠČEM Znižana kazen fašističnima pobalinoma ki sta odnesla tablo našega lista Prvostopenjsko sodišče ju je sodilo za tatvino, včeraj pa so ju obsodili zaradi poškodovanja tuje lastnine - Skoraj poldrugo leto zapora zaradi tablet LSD Fašistična, pobalina. Francesco I Franco, zapisničar - Mosca-Rietel s®? ,?,?• c- Romano, in Mas-1 odv. zas. stranke - odv. Kukanja. Baldacci iz Vicolo del Casta- *** £5° > oba vneta pristaša črne štu-. ntovske organizacije «Giovane Ita-p.f* sta 22. februarja lani str-JSf v veži stavbe v Ul. sv. Fran-, Ka 20 tabli Primorskega dnevni-Gospodarstva. sta bila včeraj Dri ■? Pfed sodniki. Tokrat pred avnirni, kjer sta hotela doseči... M“Oscenje. . “Jogodek je znan; tistega večera Ver5en od slušateljev tečaja slo-lu . .8a jezika opazil v veži stavni! Je.r Je bila uprava našega dnev-5Umi-ln medništvo Gospodarstva, -T^va pobalina, ' V družbi deklet in fantov se je ponašal kot lev, pred karabinjerji prej in nato pred sodniki pa kot ovca. Tako bi lahko označili 21-let nega Adelchija Braido iz S. Giovan-ni ob Nadiži. Fant res ni imel s cvetjem posute življenjske poti. Sirota ni okusil ljubezni staršev in ker ni v domačem okolju našel primerne zaposlitve, se je odpravil v svet. V Franciji, na Holandskem, v Angliji, Nemčiji, Švici, Avstriji m tudi v Jugoslaviji se je preživljal s priložnostnimi deli in končno se je vrnil domov. Obnašal se je kot «lev» in pod tem imenom so ga poznali tudi v plesni dvorani v S. Daniele del Friuli, kjer je decembra 1970. leta ponudil 18-lefni Bruni Ci-molinn in 20-letni Gianni Michelizzi vsaki po pol tablete mamila LSD. Dekleti sta se razživeli, postali sta neverjetno veseli in imeli sta celo privide. Kaj kmalu pa sta se poču tih slabo in sta morali v bolnišnico, kjer sta ostali štiri dni. Ker so zdravniki ugotoviti, da sta zaužili mamilom podobne tablete, so seveda zadev0 prijavili karabinjerjem, ki so celotno zadevo razčistili. Dekleti sta povedali, da jima je «lerv» ponudil tablete, kar je fant tudi priznal. Eno je sam zaužil, dirugo pa je prinesel v Italijo, kjer jo je razpolovil in podaril dekletoma. Za ta prekršek je moral v zapor in pred videmske sodnike, ki so ga julija lani obsodili na 1 leto in 4 mesece zapora ter na 200.000 lir globe. Fant je seveda vložil priziv ter se skliceval, da tablete niso bile vrste LSD pač pa cVolontan*, to je primerne za shujševalno kuro. Seveda mu izgovor ni pomagal, ker so včeraj tržaški prizivni sodniki v celoti potrdili obsodbo videmskih kolegov. o|tnii"'“ poocuina, ki sta šarila slišal' i'. Ko so triJe tečajniki za-po 1 kovinasti žvenket, so stekli ^stopnicah do veže, kjer so opa-s0 ’ /“a sta tabli izginili. Vsi trije stekli na ulico in zadržali enega s „ ‘h® in kasneje, ko se je vrnil (Jl ge‘za fašistične organizacije v £ samozaveS SSa^ """...................Z......................................»...........<■■■■»» posega, u Psrodju prijarih Slu NA QBCNEM ZBQRU KONZORCIJA ZA JULIJSKO LETALIŠČE JS obtožbo tatvine z obtežilnimi I ___ Vloga naše avtonomne dežele: most med Vzhodom m Zahodom starko saj s*a oba študenta in1 ^agai ^Smt Sbfv^ Pre||*etlni*ko P°r°čiI° prof. Ferrarija - Za uresničitev regula-°lw^anje tuje lastnine s pogojno, clJsKega načrta bo na razpolago skoraj poldruga milijarda lir bo na 4 mesece zapora, je so- j ie pri?3* obsodilo, pa čeprav jima V Trstu je bil sinoči občni zbor I pugli, da bi se izognili prevelikemu i«twn„ 0 olajševale okolnosti, za | Konzorcija za julijsko letališče, ka- prometu, ki nujno pripelje do zasto- - *no na 5 mesecev in 10 dni za- 4--- “ “ ~- " ” čilti-ina Slobo 20.000 lir, na povra-in |?*ode v višini 1 simbolične lire tiqv a Plačilo stroškov sodne obrav-to ; la odvetnika zasebne stranke, Je Založništva tržaškega tiska. 5^lavna oznaka tatov je pekla posta na ln luca ajooa odvetnika. Zato 1,1 za^011 razso(ibi vložila pritožbo v^ptevala, kot je pisano v prizivni ,oQv. Barbagaiia, oprostitev. Hj„ aJ Je Šerpi prav gotovo po na-IW| govornika priznal, da je odda i skupno z Baldaccijem tabli, šte ™ .Je to storil izključno iz raa-tfif ^Ja, seveda le moralnega, do bj vjjtolijanske ustanove*, ki naj tDf.. a> kot je na predsednikovo taJ^auja. odgovoril obtoženec, Pri* ii^*s dnevnik oziroma založništvo bfi^iem ko je odv. Kukanja kot tf^rlec interesov ZTT zahteval po-(Lff v prvotne obsodbe, sta odv. in Barbagallo ondrich a pri trditvah, da Serpija de r. . i vL!* Je bila pravno utemeljena, so ^°bali sPremcrlRi. da so fašistična ija ni mogoče obsoditi. To-If? Je tudi včeraj ponovil tezo, t*a ® je zagovarjal njegov kolega di^ej^nji razpravi, katero so sodil^ v celoti sprejeli. Prvostopenj-^azsodbo z obtožbo zaradi tatvi- dja ,lna °bsodili zaradi poškodova-Vjj, wje lastnine pogojno in brez v kazenski list na 4 mesece 8tpSa’ na plačilo povečanih sodnih 2dsphV 3n na P°ravnavo stroškov e“ne stranke. V ostalem, to je c^avnavo škode, je sodišče v Potrdilo razsodbo kazenskega ?*edsednik - Marši, Tožileč - De terega se ie udeležilo lepo število članov in predstavnikov dežemega javnega življenja. Predsednik konzorcija prof. Osvaldo Ferrari je i-mel izčrpno poročUo o delovanju uprave v prejšnji poslovni dobi. Med drugim je omenil velik razvoj, ki ga doživlja letališče v Ron-kah iz leta v leto. kar močno pogojuje dejavnost uprave. Bil je izdelan podroben regulacijski načrt, za uresničitev katerega bodo razpolagali z vsoto 1.400 milijonov iz zakona 111/71. Denar bodo uporabili v soglasju z ministrstvom za prevoze s civilnim letalstvom in ministrstvom za obrambo. Ker pa se lahko dela v zvezi z regulaci iškim načrtom zavlečejo, je uprava takoj izvedla nekatera razširitvena dela, ki so postala neobhodno potrebna spričo velikega porasta potniškega in blagovnega prometa. V prejšnjem letu so skoraj dokončali poslopje za državne storitve, notranjost letališke postaje je popolnoma prenovljena. zgradili so termično centralo, ki b« lahko zadostila potrebam novih poslopij, ki iih bodo v prihodnosti zgradili, končno pa so tudi uredili parkirišče za avte. ki sedaj obsega površino 5.000 kv. m. Poleg tega so zgradili progo, ki povezuje parkirišča za letala s črpalkami goriva Večina teh del je bila izvršena s sredstvi, ki so jih .je uprava konzorcija prislužila s previdno politiko. Spričo hitrosti. ki ga je danes dosegel letalski promet, je potrebna tudi hitra cestna povezava z zaledjem, zato smatra konzorcij neobhodno potrebno povezavo med državno cesto št. 14 in avtocestno postajo pri Redi- Ivčcrajšnjcca srečanja na dežcli DEŽELNA KONFERENCA 0 VOJAŠKIH SLUŽNOSTIH? Omejitve zavirajo socialni in gospodarski razvoj Furlanije-Julijske krajine ®6sednik deželnega odbora Ber-Do?. ie včeraj sprejel skupino župa-slDv 'n °bčinskih upraviteljev, predli, p^ov sindikalnih organizacij CG ■ 311 zc*ruženja ACLI in feli?enia krajevnih avtonomij ter na-D6tfl 6 svetovalskih skupin v dežel-hj|(i,SVetu- Načeli so vprašanje vo-, služnosti. Predsednik združe-S) Kraievnih avtonomij prof. Caval-stj naglasil, da vojaške služno- SNa6 leta zaviraJ° socialno in go-rsk° rast Furlanije - Julijske kvi, e' Da bi pritegnili pozornost »H ega mnenja in pristojnih obla- župani, sindikalisti in pred-bi svetovalcev predlagali, naj kritizirali javno razpravo o vo- bi * °srednji vladi smernice za jodovo ustreznega režima. ^ to Borzanti je dejal, da se dežela Hi ?-avzema za omejitev služno-b8 je v ta namen naročila bn° preučitev celotnega vpra-ti^j' Dežela namerava tudi v na-Cirjpr s*edlti temu vprašanju ter je WavBena na organizacijo poseb-Idjj srečanja ali okrogle mize o Iir|s, Problemih. Zavzela se bo pri ^ed ? eblasteh zlasti za rešitev nj'h vprašanj: preosnova seda-a režima, zapadlost služnosti, H0f aa dolžina omejitev, skrčenje W"tnih novih služnosti na strogo Id ?!crie primere, posvetovanje dežele Vh 'evnih uprav pri spremembah Msi, °sti in pri določanju ustreznih Sk<>dnin. služnostih. Sama dežela pa ^Zoi.1 s Posebnim dokumentom na z ukradenim avtom V drog sk^aj zjutraj je morala policij-jc Patrulja v Ul. Commerciale, rr.„j so našli volksvvagen tržaške Racije, katerega je neznanec ukradel iz notranjega dvo- rišča hiše v Ulici Romagna glasbeniku Giuliu Viozziju. Avto je bil precej razbit: močno je imel poškodovane blatnike in odbijače ter na obeh straneh odrgnjen. V notranjosti so agenti o-pazili sledove krvi, zaradi česar so se pozanimali, če je kdo iskal v bolnišnici zdravniško pomoč. Ker je iz bolnišnice prišel negativen odgovor, so na kraj poklicali a-gente znanstvenega odseka, ki so predvsem iskali sledove prstnih odtisov. Vodja patrulje je ugotovil, da je neznani tat ponoči silovito treščil v drog električne napeljave in nato pustil razbiti avto na levi strani ceste skoraj pred vhodom v tamkajšnjo šolo. Silovito trčenje avta v drog in dolgo trobljenje je vrglo s postelje šolskega slugo Er manna Mattionija, ki je stopil na cesto in vprašal dolgolasca za volanom, ki je precej krvavel z o-braza, če potrebuje pomoč. Ker je mladenič trikrat osorno zavrnil pomoč, se je Mattioni vrnil v posteljo in zaspal, medtem ko je tat izginil brez sledu. Policija seveda vztraja s preiskavo v upanju, da se ji bo posrečilo izslediti avtomobilskega tata. Nalezljive bolezni V razdobju ob 21. do 27.^ februarja je zdravstveni urad tržaške občine ugotovil na občinskem področju naslednje primere nalezljivih bolezni: škrlatinka 16, tifoidna mrzlica 1, ošpice 25 (od katerih 4 izven občine), norice 3 (1 izven občine), epidemično vnetje priušesne slinavke 6, šen 5 (1 izven občine), srbečica 5 (1 izven občine), infekcijsko vnetje jeter 10 (3 izven občine od katerih eden smrten). jev. Prof. Ferrari je poudaril velik razvoj letalskega prometa v zadnjih letih in še posebno , letu 1971. Omenil je, da ie družba ATI prepeljala lani milijon 850 tisoč potnikov, kar je za 36 odst več kot v letu prej. To zadeva tudi letališče v Ronkah. ki je s 1. novembrom dobilo še tretjo zvezo z Rimom ter novo povezavo na progi Ronke - Bologna - Neapelj - Palermo. S prvim aprilom 1972 bodo na progi Ronke - Milan letela samo letala tipa DC-9. od 1. maja do 30. septembra pa bo delovaia sezonska povezava med Ronkami, Benetkami in Firencami. Dnevno bo tako na razpolago kar 808 prostorov za potnike na raznih relacijah znotraj države, Konzorcij si je z vztrajnostjo ter s posredovanjem deželnega odbornika za prevoze Va-risca zagotovil tudi mednarodne proge. Od 17. maja 1971 je družba Pan-Adria uspostavila dnevno zvezo (razen ob nedeljah) na progi Zagreb-Ronke. Dosedanja praksa je pokazala pomembnost te povezave, kljub majhnemu številu italijanskih potnikov. Trenutno je obstoj te povezave nekoliko problematičen, zaradi nekaterih finančnih problemov, ki pa bi jih lahko odpravili z nekaterimi kompromisnimi rešitvami. Kljub temu pa bo skušal konzorcij povečati povezamc med letališčem v Ronkah ter Balkanom in donavskim področjem. Prof. Ferrari je tudi podčrtal vlogo mostu, ki ga ima naša dežela med zahodno in vzhodno Evropo, kar je treba vsekakor podpreti. S tem v zvezi je dejal, da bo od 31.5. do 29.9.1972 letel na progi Milan - Ronke - Beograd «caravelle» italijanske družbe Alitalia. Poleti bodo dvakrat tedensko. Medtem pa .ie tudi češka družba ČSA vprašala za dovoljenje, da se poslužuje letališča v Ronkah. Letni sestanek o letalskih zvezah med Furlanijo - Julijsko krajino in sosednimi državami, ki je bil v Zagrebu, je podčrtal pomembnost, ki jo oblasti sosednih držav pripisujejo naši deželi. Predsednik konzorcija ie nato podal nekaj statističnih podatkov o dejavnosti letališča: de.iai je. da .ie bil oktobra dosežen mesečni rekord v številu potnikov, ki jih je bilo 18.390. Predvidevanja, da bo promet dosege/ število 200.000 potnikov v letošnjem letu, oedo. kaže, potrjena. Čartrskih poletov ie bilo v prejšnjem letu 145, to število pa bi lahko še naraslo. Ob koncu so člani konzorcija potrdili prof. Ferrarija še enkrat za predsednika. GORIŠKI DNEVNIK DEBATA V OBČINSKEM SVETU V GORICI 1. marca 1972 Žolčna polemika ob poimenovanju šole v Gorici po Ivanu Trinku Za poimenovanje so glasovali vsi razen fašistov in republikanca - Svetovalci Sanzin, Battello in Bratina so zavrnili politične špekulacije fašistov in republikancev Počitniške kolonije ENPAS Socialno skrbstvo za državne u-službence (ENPAS) bo tudi letos organiziralo obmorske in gorske počitniške kolonije za otroke državnih uslužbencev. V poštev pridejo otroci v starosti od 7 do 12 let. Prošnje za sprejem v kolonijo je treba napraviti na posebnem obrazcu, ki ga prizadeti lahko dobijo na pokrajinskem sedežu ENPAS v roku do 31. marca t. 1. V njej je treba navesti tudi vrsto kolonije, ki bi prišla v poštev. Vse podrobnosti pri vpisu. Z avtom v drog pri Ronkah Včeraj je na cesti od Trbiža proti Ronkam avto opel, ki ga je vozil 21-letni Antonio Re iz San Vito v Furlaniji, trčil najprej v nekaj obcestnih kamnov, zavil na levo s ceste ter treščil v cementni drog ob njej in ga prelomil. Pri tem je bil ranjen šofer, ki so ga v tržiški bolnišnici pridržali za 20 dni na zdravljenju ter njegova sopotnica Annamaria Ballaben iz Gradišča, UL Manzoni 16, kateri so zdravniki ugotovili verjeten zlom medenice, šok in druge poškodbe ter so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju. Zapisnik so napravili karabinjerji iz Tržiča. O prvem delu seje goriškega občinskega sveta, v katerem je župan Martina prebral dolgo poročilo o goriškem gospodarstvu v luči petletnega deželnega načrtovanja, smo že poročali. Za tem je dnevni red predvideval odobritev nekaterih sklepov občinskega odbora. Večino sklepov so svetovalci odobrili brez diskusije, pri vseh tistih pa, ki so hili v zvezi s slovensko manjšino, se je razvila razprava. 14. točka dnevnega reda se je nanašala na poimenovanje slovenske enotne sred nje šole. Odbornik Moise je povedal, da je profesorski zbor te šole izbral ime Ivana Trinka, po katerem naj bi šolo {»imenovali. Svetovalec PRI dr. Manzimi je dejal, da je proti poimenovanju slovenske šole po Ivanu Trinku. «Trinko, ki se je pokazal za velikega iredentista in nacionalista, ne sme biti prav tako kot Gregorčič, med nami zaradi svojega protiitalijanskega mišljenja. Slovenska manjšina nais s tem samo izziva* je dejal dr. Manzini, «V Benečijo hodijo goriške in tržaške kulturne ustanove* je nadaljeval Manzini, «da bi tam vzbudile slovenski nacionalizem, toda tamkajšnje ljudstvo se čuti italijansko ih nima nič kaj opraviti s tem nacionalizmom.* Izjava dr. Manzinija je presenetila vse svetovalce. Takoj mu je odgovoril odv. Sanzin (PSI), ki je dejal, da je sramotno, da se v ob činskem svetu slišijo take neverjetne in neresnične izjave o človeku, ki je bil čislan in spošotvan prav od vseh. «Dr. Manzini lahko glasuje proti poimenovanju slovenske šole po Ivanu Trinku le v političnem smislu* je dejal odv. Sanzin. ene sme pa o spoštljivem človeku dajati takih sramotnih izjav.* Odv. Pedroni (MSI; Je dejal, da je to poteza manjšine, da bi poudarila prisotnost Slovencev v Benečiji in pokazala svoje nacionalistične težnje po tem ozemlju, ki da je popolnoma italijansko. Komunistični svetovalec odv. Battello je bil mnenja, da se ne sme strumentalizirati poimenovanja slovenske šole za politično špekulacijo in da je treba to gledati z dveh ločenih zornih kotov; sicer pa je sam bivši ministrski predsednik Co-lombo sprejel slovensko delegacijo, v kateri so bili tudi zastopniki slovenske Benečije. Tudi prof. Bratina (SDZ) je dejal, da je tu potrebno odstraniti vsako politično špekulacijo ter gledati na Trinka kot na moža, ki je opravil veliko kulturno delo. Dejal je tudi, da čaka ta sklep že štiri leta na rešitev. Inž. Fomasir (PLI) je dejal, da je treba spoštovati odločitev profesorskega zbora. «In četudi je bilo to storjeno v polemičen namen, se mi tej polemiki ne smemo odzvati. Sicer bi jaz bil še bolj polemičen* je zaključil inž. Fornasir, «ko bi bil v položaju slovenske manjšine.* Po diskusiji je sledilo poimensko glasovanje. Razen Manzinija (PRI), Pedromija, Coanne in Fonzarija (vsi MSI), so vsi svetovalci glasovali za poimenovanje slovenske šole po Ivanu Trinku. Tudi pri točki, ki je obravnavala prevoz 8 italijanskih osnovnošolcev, ki bivajo v Sovodnjah, v šolo v Gorico, je bilo precej diskusije. Svetovalec Pedroni je dejali, da bi se moralo poskrbeti, da bi se za te dijake ustanovila tudi italijanska šola. Temu je ugovarjaj sam odbornik Moise, ki je dejal, da bi potem morali poskrbeti slovensko šolo vsem tistim dijakom, ki hodijo v šolo v Gorico iz okoliških občin. Sicer pa je ta stvar v pristojnosti šolskega skrbništva, je zaključil odbornik Moise. Svetovalci so nato odobrili še vrsto drugih sklepov, med katerimi nakup zemljišča v Ul. Terza Armata za gradnjo ljudskih stanovanj; odobrili so načrt za gradnjo pokritega in nepokritega bazena na Rojcah ter še nekaj drugih sklepov navadnega upravnega značaja. NA ZBOROVANJU V ŠTANDREŽU Poslanec Škerk je govoril o osnutku KPl za Slovence Ponovno bo odprt rok za ureditev partizanskega staleža V soboto zvečer je imela krajevna sekcija KPI v štandrežu zborovanje v prostorih P. d. «0. Žu-pančič*, na katerega so povabili poslanca Albina škerka iz Trsta, da bi jim povedal podrobnosti o zakonskem osnutku KPI za ureditev problema slovenske narodne manjšine v Italiji. Zborovanja se je udeležilo lepo število domačinov, ki jih je po zdravila občinska svetovalka Vilma Brajnik - Corva ter predstavila do-slanca škerka, ki je edini slovenski predstavnik v rimskem parla mentu. Omenila je tudi, da je Škerk sopodpisnik spomenice, ki so jo slovenski predstavniki predložili bivšemu predsedniku vlade Co-lombu in vodji delegacije, ki jo je Colombo sprejel preteklo jesen v Rimu. Za njo je govoril poslanec škerk o osnutku KPI za ureditev problemov slovenske narodne manjšine, o njegovi vsebini in o ukrepih, ki so bili dbslej napravljeni za njegovo izvedbo. Orisal je vso akcijo, pri kateri je sodelovala tudi iiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiniiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitimiitiiiiiiMiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DVA MESECA PRED PARLAMENTARNIMI VOLITVAMI Živahne priprave v vodstvih strank za kandidature v rimski parlament Spet skupna lista KPI-PSIUP za senat? - KD bo verjetno ponovno kandidirala za zbornico Marocca, za senat pa naj bi kandidiral župan Martina - Fortuna spet kandidat PSI Vodilni organi političnih strank v senat pa pripada Gorica volilne- KPI od skupne spomenice pa do delegacije, ki jo je po več kot enoletnem odlašanju sprejel predsednik vlade Colombo ter ji obnovil zagotovila o pripravi ustreznih u-krepov za ureditev problemov naše narodne skupnosti na poti do enakopravnosti. Sledila je debata, v kateri so govorili tudi o referendumu za odpravo fašističnih zakonov, pri katerem je bilo vse premalo podpisnikov na Goriškem, škerk je s tem v zvezi omenil, da niso bile vse stranke povabljene k sodelovanju in zato niso izvedle dosledne akcije za mobilizacijo svojih sil. Vsekakor pa je KPT podprla akcijo za odpravo fašističnih zakonov z raznimi resolucijami in spomenicami. Glede bivših partizanov je škerk dejal, da se je pozanimal Ti pristojnem ministrstvu, kjer so mu obljubili, da bodo ponovno odprli šestmesečni rok za ureditev partizanskega staleža. Oh koncu se je Brajnikova zahvalila predavatelju in vsem udeležencem ter zaključila zborovanje. so tudi na periferiji v predvolilnem vzdušju že nekaj tednov. Niso namreč pričakovali izida glasovanja o zaupnici novi vladi v parlamentu, niti niso čakali na uradni razpust parlamenta s strani predsednika republike. Goriška pokrajina je glede parlamentarnih volitev v precej slabem položaju. Kar se tiče volitev v poslansko zbornico pripadajo volilnemu okrožju v katerem je Gorica še pokrajine Videm, Pordenone in Bel-luno. V tem okrožju izvolijo običajno štirinajst poslancev, ki pa so v veliki večini iz Vidma in iz Pordenona, kar je sicer tudi razumljivo, saj je v teh dveh pokrajinah največ volivcev. Ker zadeva volitve iimimiiiuvniiiiHNiiiiiiiniiiiiuiiHiiiiuiiiiiiiiiiimiimiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii luiiiiiiumiii OB ZADEVI PROF. K0MJANCA PROTEST SOVODENJCEV IN PREBIVALCEV Z VRHA Grožnja s stavko v ljudskih šolah, če pride do zamenjavo kateheta * Kdo se skriva za vsem tem? ^Nadaljevanje represije» je bil naslov našega članka v soboto, ko smo poročali o drugem hudem ukrepu, ki ga je šolsko skrbništvo sprejelo proti slovenskemu duhovniku dr. Marjanu Komjancu. Omenjenemu profesorju so najprej zaradi znane afere odvzeli nekaj tedenskih ur poučevanja verouka na slovenski trgovski šoli, potem pa je nenadno prišel odlok, da prof. Komjanc ne sme poučevati verouka niti na osnomih šolah Prizadeti so učenci osnovnih šol v Gabrjah in na Vrhu, kjer je Komjanc tudi za župnika. Sovodenjski župan Jožef češčut je v imenu celotne občinske uprave že poslal ministru za šolstvo Misasiju protestno brzojavko, včeraj so podobno brzojavko istemu ministru poslali tudi člani odbora prosvetnega društva «Danica» na Vrhu. Slišali smo, da bodo na Vrhu otroci stavkali, če bodo v vas poslali drugega učitelja verouka. Kdo je kriv za tako nadaljevanje represije. Na goriškem šolskem skrbništvu se sklicujejo na odlok ministrstva, baje je celo sam goriški nadškof obljubil, da se bo za stvar pozanimal in tudi goriški poslanec Marocco naj bi interi>eniral pri Misasiju. Vendar pa je zanimivo nekaj drugega: kdo je bil tako mesten in lojalen*, da je šolskemu skrbništvu priporočil nadaljnje kaznovanje prof. Komjanca? Vse kaže, da se nekje v temi skrivajo ljudje iz našega zamejskega življenja, ki nočejo, da bi katoličan ali duhovnik gledal na stvari z odprtega zornega kota. Zanje je potrebno še vedno vzdušje iz vojnih let. Taki ljudje so danes proti prof. Komjancu in vsem njemu podobnim. Sicer pa ni to nič novega, kajti to njih stališče izhaja tudi iz pisanja goriškega slovenskega tednika, tako ob tej kot tudi ob drugih priložnostih. Represija se torej nadaljuje. Začelo se je v trgovski šoli, nadaljuje se na osnovnih. Politična pogajanja o krajevnih vprašanjih Na drugem mestu v današnji številki našega lista pišemo o možnih kandidatih za parlament. Tudi v krajevnem merilu je precej govora o političnem preverjanju. Pred meseci so bila dolga pogajanja med strankami leve sredine glede programa za goriško obči- ma okrožju, v katerem so še Videm, Pordenone in Trst. Goriška pokrajina nd imela sreče s parlamentarci. Pri nas so komunisti običajno izvolili svojega senatorja, ki pa je bil pred leti Pel-legrini iz Vidma, na zadnjih volitvah pa, v sklopu povezave med KPI in PSIUP, Albarello iz Verone. Socialdemokrati so na predzadnjih volitvah izvolili Zucallija, ki pa leta 1968 ni uspel v drugo. Krščanski demokrati so imeli, ko so jim videmski prijatelji to dovolili, poslance (po vrsti Baresija, Martino in sedaj Marocca) ter senatorja (Rizzattija in nato Valaurija). Večinska stranka je ostala brez poslanca v razdobju med leti 1963-1968 in je sedaj brez senatorja, Vse druge stranke pa imajo poslance izvoljene le v drugih pokrajinah volilnega okrožja. Kakšen je položaj danes? Skoro gotovo bodo imeli komunisti tudi tokrat v Gorici izvoljenega senatorja. Ni še znano kdo bo to, prav tako ni znano, če se bo KPI predstavila na sedanjih senatorskih volitvah sama ali če bo ponovila povezavo s PSIUP izpred štirih let. Malo verjetno je tudi, da bi PSIUP dobila v deželnem merilu, če se bo samostojno predstavila na volitve, svojega parlamentarca. Socialisti bodo verjetno dobili na teh volitvah v našem volilnem o-krožju dva poslanca in enega senatorja. V Gorci so že imeli prvi deželni sestanek na katerem so razpravljali o tem vprašanju. Nosilec liste za poslansko zbornico bo najbrž poslanec Loris Fortuna. Ni še znano kje bo kandidiral sedanji poslanec Bruno Lepre. Nekateri menijo, da bi bilo prav, da bi kan didiral za senatorja, drugi pa ga hočejo ponovno za poslanca. Na Goriškem bo brez dvoma na socialistični listi tudi slovenski kandidat, kar velja tudi za komuniste. Socialdemokrati bodo ponovno kandidirali poslanca Ceccherinija, go-riška federacija bajč želi še enkratno izvolitev nekdanjega poslanca Zucallija, čeprav je skoro gotovo, da bo drugi izvoljeni poslanec, če bo PSDI imela dva, profesor Scovacricchi iz Vidma. V morda najtežjem položaju je stranka, ki ima največ glasov, t. j. Krščanska demokracija. Po petletni odsotnosti ji je v letu 1963 uspelo spet izvoliti poslanca Dina Marocca iz Gradeža. Bajč ga bodo spet kandidirali. Od glasov v videmski in v drugih porajinah je precej odvisno ali bo še enkrat izvoljen. Število goriških preferenčnih glasov je namreč precej pod potrebo. V Gorici krožijo tudi glasovi, da ima tudi letošnji kandidat Goriške za senat možnost izvolitve zaradi padca demoferščanskih glasov v Kamiji. To naj bi bil goriški župan Martina, ki pa bi moral v tem primeru že do nedelje dati ostavko na žu- iiiftUHiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiimmimimiiiiHiiiMiiiHniiiitiiiiiimiiiiimmimiiiHiiiiiiiiiiiiinitiiiiiuiiiuiu S Prešernove proslave vSovothi/ah no. Ob zaključku teh pogajanj je prišlo do skupnega poročila. O tem so razpravljali v nedeljo člani goriške sekcije socialistične stranke. Po dolgi debati, ki jo je vodil tajnik sekcije Massi, sta bili izglasovani dve resoluciji, ena splošnega, druga pa Krajevnega značaja. V prvi, kjer je govor o krizi v Rimu, je stališče socialistov precej ostro do krščanske demokracije, ki je obtožena odkritega poizkusa premestitve v desno. Socialisti se obvezujejo, da bodo tako v volivni kampaniji kot v splošnem vodenju politike na strani delavskih in naprednih sil V drugi resoluciji pa je dana podpora osnutka skupnega poročila krajevnih strank leve sredine za nadaljnje vodenje občinske politike V pokrajinskem merilu pa je prišlo do sestanka med vodstvi KD in SDZ. Do sestanka je prišlo po nedavnih ostrih polemikah tako v občinskem kot v pokrajinskem merilu. Baje so na tem sestanku dosegli sporazum o nekaterih stvareh ,o drugih pa sploh niso razpravljali. Očitno je, da bo KD v tem trenutku strpna in polna obljub. saj ima precejšnjo potrebo glasov SDZ za parlamentarne volitve. V prihodnjih dneh bo dvostranski sestanek med KD in PSI. pansko mesto. Če bi Martina, ki je bil že poslanec, kandidiral, bi bilo ustvarjeno nekako parlamentarno ravnotežje znotraj goriške KD, istočasno pa bi bilo trena misliti na njegovo zamenjavo. Zaradi tega se v goriških političnih krogih govori že precej časa o morebitnih rotacijah vodilnih mož krščanske demokracije. Na desni je zgodovina odpovedala, liberalci so že pred štirimi leti izginili s parlamentarne pozomice, sedanji politični položaj pa bo skoro gotovo daroval ponovnega poslanca neofašistični stranki. Bo prišlo do premikov v volilnih rezultatih? Prepričani smo, da bo to pdvisno ne od krajevnih razlogov, marveč od splošnega položaja v državi. Otvoritev mejnih prehodov Danes, 1. marca, bodo ponovno odprli tri mejne prehode v Beneški Sloveniji, ki jih preko zime ponavadi zaprejo. To so mejni prehodi druge kategorije za prepustničar-je pri Robedišču, Solarji pri Grmeku in na mostu Klinac. Pri Solarjih je možen tudi prehod z avtomobili, prehod na mostu Klinac je odprt tudi ob nedeljah. Avto ga je podrl Prejšnji večer nekaj po ?fl uri so pripeljali v splošno goriško bolnišnico 33-letnega Silvana Tegišo iz Gorice, Ul. ArcvcscnvnHo 11, ki je bil malo nrei žr+°v nro-metne nesreče v Tn telli v Gorici. Zdravn:'d so mu nT.to.-iij iidfTcc v lob»nio ter no-škodbe na prsnem koš1’ in č-ml nogi: vendar ni bilo hu^oa in se bo Legiša lahko zdravil doma. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes je ves dan In ponoči odprta lekarna Soranzo, Verdijev Korzo 57. tel. 28-79. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna «A1 Redentore* dr De Nordis, Ul. Rosselli 23, telefon 72340. NAROČITE SE NA Primorski dnevnik! bina Nicoletti, Sabina Condolf, Moreno Mian, Marco Colello, Roberto Brancati, Christian Deganutti, Federica Mariucci, Enrico Lamher-ti, Marysol Cozzi. UMRLI SO: gospodinja 71-letna Marija Rescic por. Bressan; gospodinja 73-letna Maria Cumin vd. Visintin, gospodinja 83-letna Euge-nia Brumat vd. Marega; gostilničar 62-letni Luigi Bultan in upokojenec 86-letni Alessandro Malfatti. že včeraj smo poročali o lepo uspeli Prešernovi proslavi v Sovodnjah. Na naši sliki je del občinstva, med katerim Je veliko učencev in dijakov. Prireditvi so med drugim' prisostvovali tudi župan češčut, poslanec škerk, pokrajinski podpredsednik Waltritsch, tajnik SPZ Košuta in drugi PO RAZPRAVI V PARLAMENTU Večje ugodnosti za delavke-matere na podlagi najnovejšega zakona Ugodnosti razširjene tudi na kategorije, ki so bile doslej izključene - Možnost večjih dopustov Pred kratkim je začel veljati nov fano Biondi, Davide CalcTa, Sa zakon z dne 20.12.1971, št. 1204. o ~ fizični in ekonomski zaščiti delavk-mater, ki izpopolnjuje prejšnjega iz leta 1950. Ta zakon je velika pridobitev za to kategorijo delavk, ki bodo tako zaščitene ter bodo ekonomsko preskrbljene tudi v dobi materinstva. Zakon je važen, ker predvideva zaščito vseh delavk, zaposlenih na kateremkoli področju, tudi tistih, ki delajo v kmetijstvu, ki imajo delo v zakupu doma, med katere se prištevajo tudi služkinje. Omenjene delavke po preišniem zakonu iz leta 1950 niso imele nobene zaščite. Po novem zakonu imajo vse zaposlene delavke-matere pravico do dveh mesecev dopusta pred porodom in tri mesece po porodu. V omenjenih petih mesecih bodo prejemale 80 odstotkov plače. Dokler otrok ne doseže enega leta staro sti, se bodo lahko matere vzdržale dela po dve uri dnevno, tako da bodo lahko otroka negovale in mu nudile vse potrebno za njegovo zdravo rast. V primeru, da otrok, ki ni še dosegel tri leta starosti, oboli, se matere lahko vzdržijo dela. Tudi novi zakon predvideva, da se delavke matere lahke vzdržijo dela za dobo šestih mesecev, vendar se razlikuje od prejšnjega v tem, da bodo delavke (z izjemo tistih. ki delajo na kmetijskem področju, tistih ki imajo delo v zakupu doma ter z izjemo služkinj) od 1. januarja 1973 naprti dobivale za to šestmesečno odsotnost po 30 odstotkov mesečne plače. Seveda se lahko bodoča mati vzdrži dela že od vsega začetka nosečnosti, če je to potrebno zaradi bolezni ali drugih posebnih okoliščin, kot so težko ali nevarno delo zaradi katerih bi bila nosečnost sama v nevarnosti. Delavka bo lahko podaljšala obvezno odsotnost, to je tisto za katero bo prejemala 80 odstotkov celotne plače, od 5 na 6 mesecev, če ji bodo prizidali, da je njeno delo še posebno težko. Porodne stroške bo morala kriti ustanova, pri kateri je delavka-mati zavarovana. To so samo nekatere izmed važnejših točk novega zakona, ki brez dvoma daje delavkam - materam veliko več gotovosti kot prejšnji, naj si bo to v socialnem kot v ekonomskem pogledu. Iz goriškega matičnega urada Dne 28. in 29. februarja so na goriškem matičnem uradu prijavili 12 rojstev in 5 smrti. ROJSTVA: Michela Marega, Ste- Gorica VERDI ob 17.00—22.00: tL amante del-1'Orsa Maggiore*. Giuliano Uennna m Senta Berger. Italijanski larini film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. CORSO ob 17.00-22.00: od Bergmanovih izvodov: doživljaji oseb se razvijajo mimo vsake religioznosti; Marijin kip je popolnoma zunanji element); odnosi ljubezni — sovraštvo; nemožnost dejanskega posredovanja med individui itd. Film ni mojstrovina, je pa vseeno odlično delo, čeprav niso vsi elementi zliti v popolno celoto. Dosti momentov dokazuje Bergmanovo umetniško sposobnost. Omenimo le ambientacijo (scenografija in barva dajeta občutek buržoaznega miljeja); živahno uporabo glasbe v začetku, ko se Bibi Andersson zaljubi v Elliotta Goulda (efekt, preko katerega Bergman opozori na ironično romantiko teh prizorov, ki so daleč od resnično občutenih prizorov ljubezni v njegovih zgodnjih filmih, na primer «Un’estate d’amore*). Omenimo še zaključni prizor z odlično uporabo kamere, ki spremlja ločitev protagonistov. Interpretacija je v Bergmanovih filmih vedno odlična; tako tudi v tem »The Touch*, v katerem vendar ne doseže kompleksnosti vodenja igralcev prejšnjih filmov. Bon Taylor: «Fuga dal pianeta delle scimmie» Originalni naslov filma: ESCA-PE FROM THE PLANET OF THE APES. Izvor: ZDA, 1971. Igrajo: Roddy McDovvall, Kim Hunter, Ricardo Montalban, Sal Mineo. Tretji film znanstveno-fantastič-ne serije, Id se je začela 5 Schaff-nerjevim «11 pianeta delle scim-mie* in se nadaljevala s Postavim «L’altra faccia del pianeta delle scimmie*. Schaffnerjev film je bil zanimiv ne le zaradi lepote v realizacija, ampak tudi ker je odlično posredoval občutek relativnosti (čeprav je bil ponekod omejen zaradi svoje ameriško-demo-kratične ideologije). Zadnji film je nekaj povsem drugega: ne samo popolnoma odvečna, stereotipna ponovitev; tudi neznosna realizacija, polna vseh. možnih konvencionalnosti. Že zgodba je malo zanimiva; režija Dona Taylorja predstavlja pravi polom. Generični humanitarizem in p-av tako generično prikazovanje »človeške krutosti* ne moreta predstavljati nobene resnične dialektike. Pustita le gledalca indiferentnega, ako ga ne celo razburita, ker je zapravil dve uri časa. SERGIJ GRMEK Še o dvojezičnih napisih na Koroškem in pri nas Tržaški tednik «Novi list*, ki ga urejuje nabrežinski župan in tajnik Sl. skupnosti dr. Drago Legiša, je 24. t. m. objavil na prvi strani naslednji razgovor svojega sodelavca K. L. s podžupanom v preteklih tednih mnogokrat v slovenskem tisku omenjene koroške občine Šmohor (Hermagor), ki je hkrati tajnik avstrijske socialdemokratske stranke za vso koroško Ziljsko dolino, kjer se je rodil pred 123 leti naš slavni narodni buditelj Matija Majar - Ziljski: »V soboto, 19. t. m. je avstrijska državna ustanova za turizem priredila v restavraciji Boschetti v Tricesimu pri Vidmu propagandni večer, na katerem so prikazali turistične zanimivosti in lepote Koroške. Na tem srečanju s turističnimi operaterji dežele Furlanije -Julijske krajine so bili prisotni župani vseh večjih koroških občin, med njimi tudi podžupan občine Hermagor (Šmohor), Franz Ober-nosterer. Ker je prav v tej občini prišlo do znane afere tšturm*, smo smatrali za umestno enega od voditeljev občinske uprave vprašati za mnenje o tej zadevi. Kaj menite o aferi ršturm»? Zakaj se je to zgodilo? To, kar se je zgodilo, se nas kot občine ne tiče. Šturm je poškodoval ustanove za ceste (Bundes-strasseverivaltung) in policijske oblasti so ga prijavile sodniji zaradi materialnega poškodovanja omenjene table, ne pa zaradi političnega pomena te akcije. To se je zgodilo na pobudo slovenskih nacionalističnih krogov, ki skušajo motiti dobro sožitje med tukajšnjimi prebivalci. Menite, da ne spadajo dvojezični napisi na vaše področje? Ali ni to težnja enega dela vašega prebivalstva? PODROČJE OBČINE HERMAGOR NI DVOJEZIČNO PODROČJE! Sem ne spadajo dvojezični napisi zatorej ne vidim pomena v Sturmovem dejanju. Dvojezična področja so bližnje manjše občine EGG, F5R0LACH in ST. STEFAN - VORDERBERG! Ampak tudi tam ni nobenih dvojezičnih napisov, enostavno zato. ker je slovenski del prebivalstva maloštevilen in si ne želi napisov ali kaj drugega, kar bi skalilo dobre odnose z ostalim prebivalstvom. Kako gledate Vi politično na te probleme? Sem podžupan občinske uprave v Šmohorju, ki je socialistična, tako kot skoraj vse občinske uprave na Koroškem, začenši z deželno. Sem tudi tajnik avstrijske socialistične stranke za celotno področje Gailtal (mislim Ziljska dolina). Mi in vse vodstvo stranke sploh si prizadevamo za odstranitev teh malenkosti — jaz jih ne bi imenoval »pro-bleme* — in sm0 več kot zadovoljni z današnjim stanjem, za katerega menimo, da predstavlja višek demokratičnega in mirnega vzdušja, ki ga je naša. politična linija priborila tem krajem. Enake poglede v tem smislu ima tudi naše članstvo, v katerem je tudi večje število Slovencev, ki se popolnoma strinjajo z našo politiko in si ne želijo nobenih sprememb, ki OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Zaupajte sami sebi in otresite se občutka manjvrednosti. V najkrajšem času boste spremenili ambient. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pomanjkanje poguma vam lahkn onemogoči zaključek posla. Nesoglasje z ljubljeno osebo. Glavobol. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Pretirana naglica vam lahko marsikaj pokvari. V sentimentalnih odnosih se bo treba brzdati. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Napetost v odnosih z družabniki in sodelavci. Prijetno potovanje s koristnimi posledicami. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Pripravite si teren, preden se lotite nekega posla. Zgodnji počitek vam bo koristil. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Doseženi rezultati bod0 povečali vaš ugled pri nadrejenih. Vaše nerazumevanje bo povečalo naklonjenost ljubljene osebe. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Če boste znali nekoliko potrpeti, u-speh ne bo izostal. Upoštevane kritike na vaš račun. ŠKORPIJON (od 24 10. do 22. II.) Obdobje znatne rentabilnosti. Kapri-cioznost ne bo rešila vaših problemov. Zdravje dobro. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Tvegani predlogi vas ne smejo omamiti, čeprav bodo privlačni. Nagnjenje k razburjenju ne bo koristilo. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Proti nelojalnosti drugih bo treba uporabiti učinkovitejše orožje. Zanimiva znanstva. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Previdnost. Posebno v jutranjih urah. Okoliščine bodo zahtevale večjo dru-žabnost RIBI‘(od 20. 2. do 20. 3.) Držite se izdelanega delovnega načrta. Vaše ambicije se bodo uresničile. Dana beseda zahteva celega moža. bi lahko samo poslabšale sedatij vzorno urejene odnose.» .. Uredništvo Novega lista je oDJ -vilo pod tem razgovorom nasledil) komentar, s katerim se seveda P vsem strinjamo: ■ . Kot vidimo, gre za staro PeS,e^ ki jo zlasti naša primorska srerl0 in starejša generacija zelo do° pozna iz časa totalitarnega rf stičnega režima. Tudi tokrat je s vensko ljudstvo po mnenju teda- njih črnih hierarhov živelo v P?';. in tudi takrat je le skupinica skačev». skušala to sožitje kal'• Očitno je, da je sedanji Obernosterer prespal več deset* ■ zgodovinskega dogajanja in se F. njem ni nič spremenilo, saj 9°v kot kak bivši tkamerad». Z#" intervju pa v resnici jasno provincialno zatohlost avstrijskev političnega življenja in v bistvu 0 skvalificira avstrijsko socialist1 stranko, ki že desetletja kuja & do vsega prebivalstva na *a' ŠkCTTl V vrstah njenega konku(el1.f? (OVP) govore verjetno isti leLg kar zadeva probleme manjšine-torej kaže. da se na Korosk in v Avstriji nihče noče globlje pasti s proučevanjem slovet1 problematike v vsej njeni zgo" vinski, družbeni in politični I* ' Očitno manjka v vrhovih za to P. litične volje, tako da ostanejo roke ljudske množice nemškega 1 zika na starih protislovenskih ■ c liščih, ki so dosegla svoj vr°u m za časa nacionalsocializma. ”0 ^ je za stranki, ki se proglašata demokratični, popoln bankrot. Ne verjamemo pa, da bn talLjti stanje trajalo v nedogled, prepričani smo, da se bodo novi tšturmh, ki bodo Pos.f0v da se bodo sedanje nemogoče ^ mere prevetrile. Nihče namre°a. more kolesa zgodovine obrnitf zaj.» .f. Kot rečeno, se s tem kometi ^ jem strinjamo, vendar se n0,nnM branju teh umestnih stavkov s ^ ob sebi vsiljuje vprašanje kdaj ^ devinsko • nabrežinski občinski ■ bor poskrbel za tiste tri znan» te slovenske oziroma dvojezična y piše treh obalnih vasi nabrezn ^ občine: Sesljan, Devin. Štivatf-^ so bili pred davnimi dvajsetim' -a nasilno odstranjeni. Ni n°be ((j. dvoma, da izgovori in vzroki z° j ko dolgo trajajočo pomanjk''1 ne bodo smeli biti podobni 'z°%-rom koroškega šmohorskegn tS Jfli lističnega» podžupana. (Po "r‘Clo statistiki iz leta 1961 ni noben ^ dvoma, da spada nabrežinski’ v čina po londonskem memorrin°u -e v dvojezično področje). Zaresvfe-nepojmljivo, da so se od tisteJstiH povedi pred dvajsetimi leti številni slovenski župani in 00 a kljub temu doslej za orne° ^ dvojezične napise še vedno n1 skrblje.no! PKKJKLI SM<> France Vurnik : VSEGAZA^L-NJE. Pesniška zbirka. Zal- rja Maribor 1971. Anton Ingolič: SKOZI ZIVXjE^| Novele. Zal. Obzorja Marib°r Dušan Bobek: VPLIV CENTROV BANKE NA KREDITNO Wj| KO POSLOVNIH BANK. zarja Maribor 1971. Zbirk8 ji nomsko komercialna knjiži" SLOVENEC. Gorica, februar 1 ‘ Glasilo slovenske mladine sredini bazena. ((Oblast in denar ali denar in oblast., to je življenjska formula! Ne pozabite tega, Helmut! Za to enačbo ni potrebna višja matematika, temve* moč in brezobzirnost.# Wolf je pokimal. Zajel je sapo in se potopil. Plaval je pod vodo po vsej dolžini bazena, tik pri dnu. Nad njim se je vila steza zračnih mehurčkov, Id so se sproti razblinjali, a ne tako naglo, da general ne bi vedel, kje bo Wolf pomolil glavo ln vdihnil zrak. To pa je bilo za generala dovolj. 6 Po razsežni šali kavarne hotela Evrope v Kranju je odmevalo veselo razpoloženje številnih gostov, moških in žensk, ki so se zibali v ritmu lahke glasbe. Major Wolf je postal ob vratih. Za njim so bili Lotte, stotnik Kniecke in njegova nova prijateljica, svetlolasa Hedl. Nekaj časa so kar stoje gledali veselo družbo. Tu je bila zbrana elita gorenjskih funkcionarjev stranke, uradnikov civilne oblasti, vojske in policije, skratka, to je bil kamerad-schaftsabend gospodujočih v tej pokrajini. Major Wolf, ki mu sicer ni bilo do množičnih zabav, je ustregel želji Lotte in stotnika Knieckeja, ki je bdi še brez pravih znancev, da proslave njegovo najnovejše vojno odličje: general ga je odlikoval z novim železnim križcem in zlato Jurišno značko za boj iz bližane. Pripel sa ju Je poleg srebrnega ranjeniškega znaka in zlate športne značke. še preden so vstopili, se Je pošalil Wolf, da bo Kniecke z odlikovanji zmedel vsa dekleta. Ko je godba prenehala in so pari posedli, so ugotovili, da so mize v prvem nadstropju v glavnem zasedene, zadnji del dvorane, ki je imela obliko črke L, pa je bil prost. Wolf, ki Je imel rad krit hrbet in se ni maral izpostavljati tujim očem, Je zavil naravnost tja in izbral mizo v kotu. «Nič ne bomo videli,# sta se pritoževali dekleti. «Midva sva prišla z vama sčm zato, da bova občudovala vaju in ne drugih. Ce vama nisva dovolj všeč, pa preberita!# Ob takem razlogu sta se sprijaznili z mizo v kotu. Kmalu so dobili pijačo. Wolf je natočil in dvignil kozarec; «Na zdravje, dragi stotnik, na čast, na slavo in dobro srečo!# Nagnili so in izpili do dna. Potem je nazdravil stotnik majorju in njegovemu ustvarjalnemu instinktu, za njim major svoji Lotti za njeno vdanost in iznajdljivost, pa stotnik Hedii za njene lepe modre oči, in tako dalje, dokler se ga niso vsi nalezli. Nekajkrat so se zavrteli med pari po zadimljeni, z duhovi po pijači in ženski vabljivosti preplavljeni sobi. Major in Lotte sta plesala spoštljivo, kot se spodobi šefu in uslužbenki, odmaknjena drug od drugega, Kniecke pa se je razgrel in pritiskal dekle k sebi, na svoje prsi, ovekovečene z zlatom, srebrom in železom. Govoril ji je vznemirljive besede. Sam sebe je že videl z njo v njeni sobi: v postelji čaka gola, da zmeče s sebe uniformo z odličji vred in pokaže, kaj pomeni brez vse navlake, na bojnem polju, kjer navadno zmagujejo ženske. Takoj je ugotovil, da njen žar ne dosega Lavrinega. Njen obraz pa ga je spominjal na kipe, kakršne Je videl v «Haus de s deutsches Kunst# v Munchnu. Hvaležen Je bil majorju, da ga je z njo seznanil, ne glede na možnost, da jo je že sam preizkusil... Gneča je bila prevelika, zato so raje sedeli, pili in duhovičili. Wolf je stotniku omenil, da Hedi spada med tiste, ki jih je treba navdušiti s pomembnostjo. Dejal Je, da dekle živi v okolju, prenapolnjenem z moškimi vseh vrst oboroženih sil, in sl želi izjem. Major se je potrudil predstaviti Knieckeja kot Izrednega človeka, ki več misli, kot govori in je mož dejanj in časti. Hedi ga je občudujoče gledala. Wolf pa je govoril: «Cetrt stoletja proučujem ljudi, pa še nisem našel para, ki bi že po zunanjih znakih tako težil vkup kot vidva.# «Iz česa to sklepate, gospod major?# je vprašalo dekle, ko ji je Kniecke pod mizo stiskal roko in pritiskal svoje koleno k njenemu. «Zakon privlačnosti na tej osnovi še ni povsem razis^ To so vsekakor fluidne sile v razmerju magnet in ^ -g, Ali veste, kako je vprašalo železo magnet? ,Ne privlak ^ če nisi tako močan, da bi me obdržal?’ Seveda je v vsaK razmerju treba določiti, kdo je magnet in kdo Je železo- ^ ko, dragi moji dekleti! Ta večer je namenjen tudi vam8, pripravljen sem napraviti vse, da bosta srečni.# '(Ali veste, kaj je treba napraviti, da je ženska sre«18' je vprašala Lotte. ^ «Tega nihče ne ve, to lahko samo sluti. Kolikor vrst ^ na je, toliko vrst sreč in želja poznamo. Umetnost je kaj je za žensko sreča.# «Kako je z vami, Hedi?# je vprašal stotnik. Oči so ji zažarele. «Jaz sem ena izmed tistih, ki malokdaj ve, kaj 11 Največkrat pa sem taka: vse ali nič.# ((Potem vam ustreže lahko samo stotnik! Tudi 1° /Vm! med tisto vrsto ljudi, ki so za vse ali nič!# se je zab*^ major. ^ «No, kaj si želite na primer danes?# je vprašal to ((Danes sem razpoložena tako, da si želim vse! To«9 ^ vse je lahko tudi malo.# Pomolčala je, lepi obraz se ie ^ nadoma zresnil in rekla je nepričakovano: ((Nesrečna = $ v tej deželi. Vsi ljudje nas tu sovražijo. To jim beT01” oči. Tudi takrat, kadar prihajajo k nam v urad...» Wolf se je zakrohotal in objel Lotte okoli ramen: pfi (»Naša mala zaradi tega nd nič nesrečna! Vi delat« deželni upravi, ona pa pri meni, kjer bi lahko imela ^ vzrokov za to. Hedi, znebite se iluzij! Iz oči vam berem mantičen pogled na svet in težnjo po veliki ljubezni- ^ v času sovraštva prezahtevno. Bilo bd preveč, če bi na« ^ bili ti ljudje, ki smo Jim vse vzeli. Dasiravno so bili mj, jeni v krščanskem duhu in imajo cerkev na vsakem ” se ne držijo Kristusovih naukov ne ljubijo svojih s° nikov.# Hedi pa Je dejala: «Meni so ti ljudje všeč. Nič nimam proti njim- pre^0* KOLESARSTVO DIRKA PO SARDINIJI E. Merckx komaj enainštirideseti Tretjo etapo je osvojil Houbrechts, na skupni 29. A lestvici vodi še vedno Basso doživel svoje Beelgijec Merckx enega najhujših kolesarske karjere. Čili •-- Jvcujr-ic. (I . J Je namreč prispel šele kot No o Z vea kot šestminutno zali ’ Vzroki za ta njegov tako ve-S^an<'k nlso povsem jasni. Mifra Belgijec še dokaj slabo 'c av*Jen na letošnjo sezono (kar HHj. Ptejšnjih letih ni dogajalo), *■' ^ Pa je govoril resnico pred »o i. ®ajem, ko je izjavil, da mu ii ^ airka služila le kot trening ^ ae bo preveč naprezal. Vse-Je res, da je doslej le ma-Prišel na cilj s takim za-o»n in vse kaže, da ni več ^ ^Sfiriidati za končno zmago, ^ m na s*iUPni lestvici celo več j ern minut zamude. Igrica današnje etape (Orista-I) " Nuoro 141 km): ;°ni Houbrechts (Bel.) 3.20’33” 1) p.P- h. 42,273 km n. u. )) p^seppe Perletto Ij Sercu (Bel.) 18” i) A”*py De Geests (Bel.) 21” !j p‘beri Van Vlieberghe (Bel.) 22” tj^erra JjSSS i TKass° 11 jf?®hias Petterson (Šve.) 5fkcx (Bel.) 6’18” I) 8* _____ - 1) i?111 Houbrechts (Bel) I) S^eppe Perletto 38” Van Vlieberghe si 8j). h 1) jjJ^co Bitossi 1’20” ^Ppna lestvica: Dorino Basso 14.19’35” 28” Sfriek Sercu (Bel.) 1) De Geest (Belg.) I) >|ranco Bitossi !) »T?® Prancioni |) |(lchele Dancelli D) JJ^bh Huyshans (Bel.) 1’06” 119" KOŠARKA _ polfinalnih in finalnih t^^arskih srečanj za evropske Prvakov in pe: Ignis - Panathinaikos 1. ' marca 9 J^adrid - Jugoplastika 2. in ilirca 23. marca v Tel Avivu. Pokalnih prvakov ^e: Partenope - Simmenthal H ali 9. marca ^ Badalona - Crvena zvez- da 1. in 8. marca Finale: 21. marca. Pokal prvakinj Polfinale: Daugawa Riga - Geas 2. in 9. marca Sparta Praga - Clermont Ferrand 2. in 8. marca Finale: med 1. in 8. aprilom. Pokal pokalnih prvakinj Polfinale: Spartak Leningrad - La Gerbe Monteceau Le Mineš 2. in 9. marca Voždovac Beograd - Lokomotiv Sofija 2. in 8. marca Finale: med 1. in 8. aprilom. Pokal Korača Finale: OKK Beograd - KK Lokomotiva Zagreb 29. februarja in 7. marca. ATLETIKA Danes se bo v Genovi začelo italijansko atletsko vsedržavno tekmovanje «indoor». OSTALE ŠPORTNE VESTI NA ŠESTI STRANI V NEDELJO V SV. ANTONU PRI TRBIŽU Z NASTOPOM 230 TEKMOVALCEV Z rekordno udeležbo zaključene 6. zimske športne igre Med ekipami je zmagal openski Polet, med posamezniki pa T. Križmane iče va, M. Rismondo, T. S osi četa, A. Sedmak, M. Grgičeva, K. Purič, N. Guštinom, A. Kostnapfel, M. Siegom, S. Sancin, D. Tomšičeva, A. Udovič, I. Piščanc, T. Guličem Letos smo že po številu vpisanih tekmovalcev pričakovali množični o-bisk, vendar je Sv. Anton letos zabeležil pravi rekord. SPDT je poskrbelo za prevoz smučarjev in tekmovalcev s 4 avtobusi, športna kluba Polet in Breg sta organizirala svojega, SPD Gorica prav tako svojega. Osebnih avtomobilov je bilo nad 100. Lahko računamo, da je bilo prisotnih okrog 800 oseb, če ne več. Na snegu sg naši mladinci nudili nadvse navdušujoč prizor. V svojih pisanih smučarskih jopicah in čepicah so popestrili vsak kotiček. Od 263 prijavljenih tekmovalcev, ni bilo prisotnih le 23. Z organizacijskega vidika je potekalo vse v redu. Pri sankanju je bila proga res obupna. Od dežja razmočen sneg je zelo oviral tekmovanje. Prihodnje leto je v načrtu organizatorjev tekmo anticipirati na januar, ko so snežne razmere zanesljivejše, izbrati daljšo progo in razširiti tekmovalne kategorije. Kljub velikemu številu tekmovalcev so bili ob 16.15 rezultati (neuradni seveda) razglašeni (za 14 kategorij sankanja in smučanja). SANKANJE Medvedke 1. Križmančič Tidjana Primorec 56”06 2. Ban Lili Kontovel 1’07”00 3. Kralj Ticijana Primorec 1’15”03 4. Kralj Nataša Primorec 1’19”07 5. Košuta Nives Polet 1’29”04 Medvedki 1. Rismondo Marko Gaja 38”03 2. Grgič Maks Gaja 44”02 3. Ferluga Pavel Polet 48”04 4. Daneu Evgen Polet 50”02 5. Kralj Marko Primorec 51”04 6. Škabar Sergij Kraški dom 56”01 7. Rupel Adrijan Kontovel 1’00”02 8. Škabar Darij Kr. dom 1’04”02 9 Malalan David Primorec 1’19”05 10. Hrovatin Renzo Gaja 1’36”08 11. Škabar Jurij Polet 1’43”06 12. Sedmak Mauro Vesna 2’06”09 Vpisanih 21. Startalo 17 Miške 1. Sosič Tatjana Polet 1’50”08 2. Malalan Katja Primorec 2’50"06 Miški 1. Sedmak Andrej Polet 51”06 2. Sosič Stojan Polet 52”02 3. Malalan Moreno Polet 52”03 4. Malalan Dejan Primorec 55”00 iiiiiifiiiiriiiriiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,i,iiiii|l,ni,ni|,„llllllnlltllllllllMIIIII....... V MOŠKI ODBOJKARSKI LIGI 1. DIVIZIJE Pordenonese prepustil Domu nu svojem igrišču obe točki Dom je odigral četrto tekmo v tem prvenstvu in je zasluženo zmagal. To je njegova tretja zaporedna zmaga (po spodrsljaju v prvi tek-m: v Turjaku). Pordenonese — Dom 2:3 (15:12, 8:15, 5:15, 15:11, 9:15) PORDENONESE: Coral, Armonte, Bermardi, Pistilio, Daros, Colautti (k), Visentini, De Paoli, Berti, Be-nedetto, Pupulin. Gal. DOM: Cej (k), Carini, Devetak, Strgar. Žezlin, Komel, Mužič, Prinčič, Sossou, Simoneta, Morel, Ter-pin. SODNIKI: Barazzutti, Bergesio in Gambor. Dom je svoje najdaljše potovanje potovalni urad «aurora vabi na Met v Nogometni tekmi BEOGRAD tekmi IUG0SLAVIJA-ZSSR Vfiljavni za pokal narodov SPORED IZLETA 29. aprila (sobota): 30. aprila (nedelja): 1. maja (praznik): ok> 20.09 odhod z vlakom iz Trsta v Beograd. Prenočevanje v spalnem vagonu. ob 8.00 prihod v Beograd. Dopoldne ogled mesta z avtobusom in vodnikom. Kosilo. Prevoz na sta dion Crvene zvezde in ogled tekme z najboljših oštevilčenih sedežev. Ob 21.02 odhod iz Beograda. Prenočevanje v spalnem vagonu, ob 8.25 prihod v Trst in konec potovanja. NA OSEBO JE 21.000 UR IN V NJEJ SO ZAPOPADENE VSE USLUGE NAVEDENE V SPOREDU j ^ vpjsu je treba položiti akontacijo v znesku 5.000 lir, ostanek j3 Pred začetkom potovanja, število mest je omejeno. Informacije , vpisovanja pri potovalnem uradu «AURORA», Ul. Cicerone št. ‘Pl- 29-243. v letošnjem prvenstvu v Pordenone i Panathinaikos, veljavno za polfina-okronal z zasluženo zmago nad tam- le pokala prvakov, kajšnjim Pondenonesejem. Tekma je V drugem polfinalu tega tekmo-bila zares lepa in borbena. Obe I vamja se bo Jugoplastika srečala ekipi sta si bili enakovredni in sta dali od sebe vse moči, da bi osvojili zmago. Prvi set je bil zelo izenačen in šele ob koncu se je posrečilo domačinom se oddaljili za nekaj točk ter osvojiti set. V drugem setu pa so domovci pritisnili, kot še nikdar. Učinkovitost v tolčenju je bila njihova glavna moč. V tretjem setu domovci niso popustili. Vedno z istim ritmom so tolkli nasprotnika, tako da že od vsega začetka se je znašel v zmedi. Blok je odlično ustavljal vsako žogo, tako da tildi menjave pri Pordenoneseju niso rodile zeželenih sadov. Dom je tako premočno osvojil set. V začetku četrtega niza so Slovenci igrali kot v prejšnjih dveh. Vodili so že z 10:3, ko so odpovedali in dovolili nasprotniku, da je odvzel set. Pri stanju 2:2 so vsi pričakovali pravo bitko. In tako se je tudi zgodilo. Dom je že od vsega začetka dobro pritisnil in je z rezultatom 8:3 v svojo korist menjal igrišče; vse se je zdelo, da bo z lahkoto zmagal. Toda podobno kot v prejšnjem setu je začel popuščati in je dovolil nasprotniku, da si je nabiral točke. Toda ob koncu so domov-oi ponovno poprijeli ter osvojili set. Dom je tokrat pokazal, kako zna igrati. Ekipa je izšla iz krize, ki je vladala v prvih tekmah in je sedaj enakovreden tekmec vsem nasprotnikom. Pohvalita moramo vse igralce Doma, ker so se res potrudili. Z zadovoljstvom opažamo, da je Žezlin že v dobri formi. V nedeljo so se v Pordenonu oo-leg ekipe izkazali tudi navijači, ki so sledili Domu tako daleč. Prihodnjo tekmo bodo domovci odigrali doma proti' II Pozzo, ki sodi med prve ekipe na lestvici. IK ŠPORT NA TV Danes ob 22. uri bo italijanska televizija prenašala na prvem sporedu košarkarsko tekmo Ignis - z Real Madridom. V okviru tekmovanja za pokal pokalnih prvakov se bo danes Crvena zvezda srečala z ekipo Ju-ventud Badalona (Španija). OBVESTILA Slovenski dijaški dom v Trstu, organizator šahovske simultanke (z velemojstrom Parmo), obvešča vse prijatelje šaha, ki se želijo pomeriti s slovenskim velemojstrom, da je vpisovanje vsak dan v u-pravi doma od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure, tel. 793167. Igralo bo lahko le omejeno število ša-histov. Vpisnina je 800 lir. * * * SPDT organizira ob priliki velikonočnih praznikov 1., 2. in 3. aprila ZIMOVANJE NA GOLTEH s tečajem. Vpisovanje in pojasnila v Ul. Geppa 9. do 15. marca. Število mest je omejeno. * # # ŠD Sokol iz Nabrežine obvešča, da sc pričnejo redni treningi druge ženske ekipe v soboto, 4. marca. Igralke naj se zberejo ob 16. uri na društvenem sedežu. Vabljene so tudi začetnice, stare od 11. do 15. let. Informacije na sedežu društva v četrtek od 20. do 21. ure. V ponedeljek, 6. marca 1972 bo v prostorih PD Slavko Škamperle na stadionu «1. maj« v Trstu, Vrdelska cesta 7, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju 14. REDNI OBČNI ZBOR ŠZ BOR z naslednjim dnevnim redom: 1. izvolitev predsedstva in volilne komisije; 2. poročilo predsednika in blagajnika; 3. diskusija; 4. razrešnica staremu odboru; 5. volitve; 6. razno. ODBOR 30 njih.« Hm o jih! Zanimajmo se raje zase. Povejte nam, Hedi, Je vaš moški idol.» preveč izkušena,« se je branila. «Toda všeč mi je j<7 * uspehom. Občudujem ljudi dejanj, ki že s svojo zu-(Of ° da,jej° slutiti tudi notranje vrednosti.« ^ne ženske pa ugajajo vam, stotnik? Takšen samotar \ ‘ako izbirčni, da vam ni nobena dobra, čudak! Včasih spraševal, zakaj niste šli raje v lememat. Ne razumem, ((jsrSe bojite žensk!« 6 uiučite in ne razkrinkujte me, major, ko me pre-'l- Poznate. Rojen sem pod nesrečno zvezdo. Ne morem se liH ženske, če se prej ne prebudi v meni ljubezen, čredno dekle, ki bi mi bila nikoli razkrita skrivnost, ki bi jo lahko občudoval in gledal, da bi me prevzemal Prevzame človeka vsaka lepota; tako, ki bi mj ^ J3 id jemala upanje. Iščem žensko, ki se upira tudi takrat, . ^Pdsti...» Phajte, stotnik! Te vrste ženske so tiste, ki ne vedo, jj^ejo! če pa že hočejo, hočejo vse ali nič!« 80 Hca zažarela v zadregi. *ta 6 Sovorimo več,« je rekel Wolf. «Zdaj že vemo, zakaj Qrui človeka. Takih moških ‘dg drugemu všeč.« k 1 g0vorite tako, kot bi brali iz <(D *?°jim,» je rekla Hedi. VaJte mi roko, da vam preberem iz dlani usodo,« Je dejal j^kle se je zasmejala: ^ aje preberite svojo! Stavim, da za pol ure naprej ne d. kaj se bo zgodilo!« ie pogledal na uro. Vzel je njeno ročico v svojo. k| . “črto Jo je pogledal v svetle oči. Mislil si je: «čez ne-5 k°š ti v postelji stokala pod težo stotnikove roman-kot moja Lotte. To nam je namenilo nebo in zato tu ogrevamo.« Naglas pa je dejal: 'iti ?ate nenavadno izrazite poteze. Ne upam si vam pove-’ *®.j pišei Čakajte, da še malo pomislim!« Nenadoma mu je dekle izpulila roko. «Nisem radovedna... Danes prav gotovo ne bo tega, kar si vidva s stotnikom mislita!« je rekla skoraj strogo. «če ne danes, bo jutri, ženska ne ubeži svoji usodi!« je rekel Wolf. «Saj tudi moški ne,» je naglo dodala Lotte. «Pa mi povejte, kaj je usoda,« je bila radovedna Hedi. «Usoda je to, kar prihaja; včasih vemo, čutimo njene znake, pa ne doumemo,« je rekel Wolf. «V kakšni obliki prihaja...,« je napol izgovorila Hedi, potem pa so ji besede na ustnah otrpnile. V prostoru se je zabliskalo, oči so jih zabolele, kot bi se vanje zadrlo na tisoč trnov. Oglušujoča eksplozija je stresla zgradbo, strop se je razpočil, na njihovo mizo sta padla opeka in omet in razbila steklo. V kot je prinesel puh nekaj teles in jih treščil ob zid. Soba se je zavila v dim, zoprno je zadišalo po krvi, dimu in razsekanem drobu. Lomeče se tramovje in opeka pa sta padala v spodnjo restavracijo... «Mina!» je kriknil Wolf. Oba s stotnikom sta hkrati potegnila pištoli to potisnila dekleti v kot. Zajela jih je oslepljujoča tema. Pririnila sta se na ogel, ki jin je zaščitil pred posledicami eksplozije. Prostor so tedaj napolnili kriki ranjenih to na smrt preplašenih. Vse je drlo k izhodu, moški ta ženske so mendrali trupla ranjenih to se zagozdili v vratih. Wolf je mislil hitro ta praktično. «Mtai sta lahko dve. Druga lahko ekspoldira tam, kjer je tisti, ki ju je pripravil, predvidel gnečo. Zato se stisnimo v kot, pod obok, to čakajmo, dokler ne pridejo z lučmi!« Nekaj časa so ostali stisnjeni v kot. šele svetlobni stožci baterij štabnih oficirjev in stanovalcev zgornjega nadstropja, kjer je bil štab 181. policijskega bataljona — tu so bili nastanjeni tudi nemški uradniki — so jih malce opogumili. Pred njimi se je razgrnila bedna slika: raztrgana trupla, ožgani obrazi, potrgani udi Takih prizorov je bil Kniecke vajen, nista jih bili pa vajeni dekleti, ki sta drhteli in jokali. Tam, kjer je stal klavir, je zijala orgomna luknja. Stsrop se 5. Salvi Darjo Kontovel 56”06 6. Tavčar Renco Kraški d. 1’05”02 7. Piccini Aleksander Polet 1’09”04 8. Metelko David Kontovel 1’13”02 9. Pahor Darko Vesna 1’20”00 10. Malalan Peter Polet 1’21”04 11. Kralj Rino Primorec 1’29”08 12. Grgič Edvin Gaja 1’30”08 13. Finessi Mauro Primorec 1’36”05 14. Kolerič Livij Primorec 2’02”02 15. Guštin Pavel Polet 3’06”03 Vpisanih 18. Startalo 17. Baby sprint - deklice 1. Grgič Maruška Gaja 1’06”06 2. Košuta Jadranka Polet 1'32”07 3. Sosič Adrijana Polet 1’36”00 4. Grgič Helena Gaja r38’’06 5. Malalan Martina Polet 2’12”01 6. Purič Erika Polet 2'14’.06 7. Sosič Monika Polet 2’16”03 8. Guštin Kristina Polet 2'31”02 Baby sprint - dečki 1. Purič Klavdij Kraški dom 50”04 2. Štoka Peter Kontovel 57”01 3. Grgič Luka Gaja 1’08”06 4. Škrk Boris Kraški dom 1’13”05 5. Šuc Goran Kraški dom 1’19”06 6. Tavčar Franko Polet 1’21”08 7. Škabar Igor Kraški dom 1’42”07 8. Metelko Kristjan ŠD Kontovel 1’58”00 Vpisanih 18. Startalo 16. Obupno stanje proge ni ohladilo tekmovalnega navdušenja 50 prisotnih sankačev. Pri tej tekmi je opravil najboljši čas ne tisti, ki se je najdrzneje spustil v vijugasti lijak, temveč najiznajdljivejši tekmovalec: videli smo «olimpijsko» hrbtno tehniko vzhodnih Nemcev, sedečo s porivanjem, za najustreznejšo pa se je izkazala trebušna z uporabo rok in nog v plavalnem slogu metuljčka. Gledalci so se zabavali, ne pa tako tekmovalci, ki so bili res zagrizeni. Prava škoda, da jih je tudi letos sneg oškodoval in niso mogli z zadoščenjem opraviti hitrega drznega spusta. SMUČANJE Baby sprint - deklice 1. Guštin Nives Kontovel 1’11”04 2. Slokar Martina Škamper. 1’25”07 3. Mljač Mojca Škamperle 1’47”00 4. Maver Helena Cankar 2’05”06 5. Škamperle Janka Škamperle 2’50”04 6. Zobec Erika Breg 3’21”01 7. Tomšič Jasna Cankar 3’51”07 8. Košuta Tanja Cankar 4’10”02 9. Slokar Simona Škamperle 4'15”00 10. Mljač Ivana Škamperle 4’15”07 11. Tomšič Kristina Cankar 4’54”08 Vpisanih: 13. Startalo 12. Odstopila: Sedmak Barbara. Baby sprint - dečki EKIPNA LESTVICA Polet 273 Cankar 262 Gorica 234 Kontovel 228 Škamperle 101 Breg 91 Gaja 50 Vesna 49 Primorec 47 Kraški dom 33 Sokol 4 14. Stoka Nataša Kontovel 1’47”01 15. Husu Dolores Kontovel 1’48”09 16. Vigini Ingrid Cankar 1’56”00 17. Vassallo Michela Cankar 2’01"06 18. Paoli Rosana Cankar 2’03”00 19. Berdon Neva Cankar 2’03”04 54”06 58”00 1’02”01 1’09”04 1’13”03 1’16”04 ri8”02 1’19”03 r23'’06 1’25”01 1’26”05 1’32”07 Kostnapfel Andrej Vesna Hrovatin Branko Polet Magnani Pavel Cankar Kalc Pavel Polet Milič Livij Kontovel Gulič Štefan Kontovel Mikelj Peter Kontovel 8. Paoli Peter Cankar 9. Piščanc Andrej Cankar 10. Štefančič Aleš Breg 11. Štoka Marko Kontovel 12. Gombač Igor Cankar 13. Carlevaris Andrej Cankar 2’02”07 14. Vassallo Andrej Cankar 2’13”09 Vpisanih 18. Startalo 16. Diskvalificirana: Petaros (10) in Paoli Boris (II) Najmlajši tekmovalci na progi so nam nudili najbolj ljubke prizore. Startali so nižje od ostalih kategorij, tako da so morali prevoziti le 9 vrat. Omeniti bi morali vsakega, ker je vsak doživljal svoj veliki smučarski trenutek. Kako bi pozabili na malo Tanjo, ki je med tekmovanjem zgubila smučko in si je zaslužila 8. mesto. Ali na malega Andreja, ki je med spustom skoraj pozabil, da tekmuje in se je nastavljal smejoč se objektivu skrbnega očka? Poleg teh so seveda prišli do izraza Andrej Kostnapfel, Hrovatin Branko in Gulič Štefan, med deklicami moramo seveda omeniti zmagovalko Guštin, nato Martino Slokar in temperamentni sestri Mljač. Naj omenimo, da bo letnik 1964 naslednje leto že lahko nasto- pal na conskih tekmah. Miške 1. Siega Marta Polet 1’15”09 2. Milič Makri Polet 1'17"02 3. Malalan Kati Kontovel 1’17”04 4. Rebula Sandra Vesna 1’21”06 5. Maver Laura Cankar 1’25"02 6. Čergol Rada Škamperle 1’28”09 7. Vecchiet Tanja Breg 1’29”06 8. Guštin Ines Kontovel 1’31”(M 9. Margon Adrijana Cankar 1’37”06 10. Černjava Vanja Kontovel 1’40”02 11. Štefančič Tatjana Breg 1’41”02 12. Kuret Tanja Breg r43”03 13. Baucon Katja Gorica 1’46”03 20. Gerdol Giuliana Cankar 2’13”03 21. Junc Erika Cankar 2’17”05 22. Kemperle Laura Kontovel 2’22”01 23. Rupel Danijela Škamper. 2’41”06 24. Bensa Sidonija Gorica 2’44”08 25. Montanari Aleksandra Škamperle 2'57”08 26. Prašelj Beti Kontovel 2'59”07 Vpisanih 30. Startalo 28. Diskvalificirana: Ciani (4 in 6) Miški 1. Sancin Samo Gorica 1’13”06 2. Korbo Lucijan Polet 1’14”04 3. Pegan Andrej Škamperle in Winkler Matija Gorica 1'15”04 5. Kantelli Herman Gorica 1’17”06 6. Tomšič Aleksander Can. 1’18”02 7. Dornik Ugo Gorica 1'19"00 8. Devetak Djego Gorica 1’22”04 9. Sedmak Aleks Vesna 1’22”07 10. Košuta Igor Gorioa 1’23”04 11. Rojc David Cankar 1’24”00 12. Baldassi Tomi Polet 1’30”02 13. Černič Igor in Škerlj Igor Cankar 1’3T'05 14. Pahor Igor Gorica 1’33”06. 15. Ban Valter Kontovel 1’35’'00 16. Mermolja Boris Gorica' 1’35”04 17. Vogrič Savo Gorica 1’38”00 18. Kresevič Robi Cankar 1'39”03 19. Don Andrej Polet 1’39”08 20. Ferluga Mitja Cankar 1’54”0C 21. Waltritsch Aleš Gorica 2'06”05 22. Micheli Vasili Kontovel 2'15”07 23. Škabar Mauro Kraški d. 3’46”08 Vpisanih 26. Startalo 24. Zelo številna kategorija: prijavilo se jih je kar 56, startalo pa 52! Večina teh tekmovalcev in tekmovalk izvira iz vrst tečaja, ki ga že tretje leto prireja SPDT v Trbižu. Poleg lepih spustov prvih štirih v moški konkurenci, smo videli še druge kar zadovoljive uvrsStve. Največje zadoščenje pa izvira iz rezultatov deklic. Tu smo opazili že zelo dobre spuste. Marsikateri bodo morali starši poskrbeti nove smuči, ker so bile pri premnogih (tudi dečkih) neprimerne smuči prvi razlog za slabo uvrstitev. Medvedke 1. Tomšič Dora Cankar 1’00”08 2. Košuta Erika Cankar 1’08”04 3. Verginella Marta Vesna 1’09”00 4. Pertot Aleksandra Can. 1’14”07 5. Semec Lori Kontovel 1’14”08 6. Srebotnjak Vanda Gorica 1’15”06 7. Škrk Patricija Sokol ri7”03 8. Kalc Katja Cankar 1’30”03 9. Koren Marta Gorica 1’30”05 10. Zok Franka Polet 1’40”06 11. Milič Erika Kontovel 3’55”05 Prijavljenih 14. Startalo 11. Medvedki 1. Udovič Andrej Škamper. 1’01”01 2. Mesesnel Marko Cankar 1’03”05 3. Macuka Fabij Cankar 1’06”00 4. Ban Marko ŠD Kontovel 1’06”06 5. Rožič Livij Gorica 1’06”08 6. čuk Marko Kontovel 1’09”03 7. Race Rado Cankar 1’09”09 8. Korbo Robert Polet 1’13”03 9. Majovski Sergij Kontovel 1’13”09 10. Prašelj Andrej Kontovel 1’14”05 11. Malalan Egon Polet 1’15"05 12. Tomažič Bojan Škamper. 1’16”06 13. Majovski Kazimir Kon. 1’16”07 14. Starc Ivo Kontovel 1’16”08 15. Brcsdani Artur Gorica 1’16”09 16. Perini David Kontovel r20”04 17. Pavletič Pavel Breg 1’23”08 18. Turri Renco Gorica 1’30”05 19. Volpi Ivor Polet 1’34”03 20. Lutman Marko Gorica 1’35"01 21. Cupin Robert Kontovel 1’37”00 22. Berdon Andrej Cankar 1’39”05 23. Maligoj Klavdij Gorica 1’39”08 24. Starc Klavdij Kontovel 1’41”08 25. Regent Nevi j Kontovel 1'50”03 26. Pegan Štefan Škamperle 1’54”06 27. Milič Andrej Kontovel 2'02”06 28. Vogrič Marko Gorica 2’04"04 29. Starc Valter Kontovel 2’14”01 30. Dornik Mauro Gorica 2’19”02 bi. Mffligoj 'Mavrici i Gorica 3’00"06 33. Piccini ^arjm. Polet 3’26”02 Vpisanih 40. Startalo 34. Diskvalificiran: Zobec (4 in 5) Tekmovalna sproščenost prvih treh uvrščenih deklic je bila odločilna za dokončne rezultate. Tomšičeva I je bila nedvomno najboljša. Zaslužila si je tako pokal najhitrejše smučarke v kategorijah cicibank in medvedk skupno. Dobro je tekmovala Košutova. Marta Verginella, ki je letos pričela sploh s tekmovanji je potrdila da je pravi talent. O-stale tekmovalke smučajo manj časa zato niso bile kos močnejšim tekmovalkam. Medvedki - dečki katerih je startalo kar 34, nas niso posebno presenetili. Prva mesta so bila skoraj rezervirana za Udoviča, Mesesnela in Macuko. Pozna se jim, da mnogo smučajo. Ostalim, za katere vemo, da šele 3 leta smučajo, je bila tekma zelo koristna in je marsikateremu dala spodbudo za nastop na nedeljskem tržaškem prvenstvu. Cicibani 1. Piščanc Igor Cankar 57”04 2. Gorup Robi Polet 57"ff7 3. Macuka Aleks Cankar 57”08 4. Ožbat Saša Gorica 1’01”03 5. Kuret Igor Breg 1’02”02 6. Brišček Aldo Polet r02"09 7. Butkovič Rafael Gorica l'OT'09 8. Švara Valter Breg 1’06”08 9. Nanut Loris Gorica 1’08”00 10. Čubej Marko Gorica 1’08”09 11. Lorenzetto Klavdij Breg l'H”06 12. Regent Darjan Kontovel 1’11”06 13. Tabaj Maksim Gorica 1'11”06 14. Milkovič Angel Primorec 1’12”00 15. Sedmak Pavel Polet 1'12”09 16. Tomšič Ivo Gorica 1’13”02 17. Siega Boris Polet 1’14”05 18. Corbatto Aleks Breg 1’15” 19. Tavčar Rudi Polet 1’16” 20. Carli Mauro Primorec 1’18”06 21. Malalan Milko Polet 1’25”02 22. Sosič Ivan Polet 1’25”04 23. Malalan Valter Primorec 1'25"06 24. Kuret Mavricij Škamper. 1'28"08 25. Štoka Egon Kontovel 1'29”03 26. Novello Robert Breg 1’50”03 27. Smotlak Davorin Breg 1'35”09 28. Purič Dodfi Polet 1'36”06 29. Prašelj Jožko Breg 1’39’'Q2 30. Malalan Romej Polet 1’40”01 31. Malalan Igor Polet 1’41”06 32. Pahor Livij Gorica 1’50”07 33. Ferluga Marko Breg 1’50”08 34. Rijavec Peter Gorica 1’58”06 35. Kalc Igor Kraški dom 2il3”03 Vpisanih 41. Startalo 36. Odstopil: Kralj I. Cicibanke «Vlak« sankačev pred začetkom tekmovanja 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. roroi 1’01”03 ror'07 1’03”04 1’05”08 1'05”09 1’06”08 ro9"oo l’28''a l’3r'06 1’58"00 2’17”08 Gulič Tanja Kontovel Hrovatin Zdenka Polet Mesesnel Erika Cankar Udovič Saša Škamperle Magnani Patricija Can. Tretjak Vera Vesna Ožbat Katjuša Gorica 8. Starc Ester Kontovel 9. Kostnapfel Marija Vesna 1’13”08 10. Don Aleksandra Polet 1’14”06 11. Rupel Manuela Škamper. 1’17”06 12. Rupel Nadja Kontovel 1’18”03 13. Goruppd Marina Kontovel 1’23"00 14. Petaros Rosana Breg 1’25”02 15. Prašelj Sonja Breg 16. Mahne Bruna Cankar 17. Metlika Gracijela Breg 18. Lozar Ingrid Vesna Vrisanih 28. Stariato 19. Odstopila: Škabar T. Zadnja kategorija je gledalcem nudila naijzanimivejši del tekmovanja. Tekmovali so najboljši slovenski mladinci na Tržaškem. Agoni-zem je dosegel pri dobrem številu nastopajočih visoko stopnjo. Pri dekletih so zasedle prvih 5 mest najboljše, ki so pripravljene že na nastop na conskih tekmah. Ostalim je slaba maža in pomanjkanje prakse pri tekmovanjih gotovo škodovala. «Gran finale« so opravili seveda dečki ki so dali vse od sebe. Zmagal je Igor Piščanc, za 3 desetinke sekunde pa je odlični Robi Gorup zgubil zlato kolajno in seveda pokah ki gre malemu Igorju. Prepričal je Macuka, ki si je prislužil bronasto kolajno. Igor Kuret pa se je «ponesrečil» z neprimerno mažo, kar ga je neusmiljeno potisnite na 5. mesto. Ostali so dobro tekmovali. Škoda, da se je medtem temperatura zvišala, začelo je rositi in zadnji so tekmovali v dežju, kar je zelo vplivalo na čas. je zrušil v restavracijo spodaj kjer so sedeli še neki gostje... Wolf se je prebil skoai zmedeno množico s pestmi to pištolo. Stotnika je pustil pri dekletih. Prebil se je čez cesto v zgradbo gestapa. Po telefonu je odredil varnostne ukrepe. Naročil je mestnemu poveljstvu, da policija obkoli vso mestno četrt im aretira vse, ki bd hoteli v mesto ali iz njega. Kmalu za njim se je bolj priplazil kot prikorakal šef izpostave. Wolf se je zadrl nanj: ((Povabili ste nas na zakol! Kako ste poskrbeli za varnost?!«... General vas bo dal postaviti k zidu!« Od eksplozije omamljeni poročnik se je naslonil na steno to se skušal zagovarjati : ((Mislim, gospod major, da to ni ne prva ne zadnja mina v naših prostorih! Saj so se spravili celo na vaš urad!« Po obrobju naselja onkraj reke, nad cesto to železnico, so se oglasili mitraljezi to eksplozije. ((Prekleto!... Torej je bila ta eksplozija samo znak za neke vrste napad!« Zabrnel je telefon. Poveljstvo policijskega bataljona je sporočalo, da je v jugovzhodno predmestje vdiia brigada. Po vseh naseljih da plenijo živino ta hrano in jemljejo moške v hosto. In da gori kolona avtomobilov... To so tudi sami videli. V nebo nad hribovjem je ras tel odsev plamenov to črnega, valujočega dima. Pokalo je čedalje močneje. V mestu je nastal trušč. Zarohneli so avtomobild, zaškripale so gosenice tankov. Major Wolf se je vrnil na mesto eksplozije. Iz hotela so na nosilih prinašali ranjence to jih odvažali z avtomobili v bolnišnico. Major je izvedel, da so odnesli že štirideset grozljivo raztrganih, nekaj pa je bilo na mestu mrtvih, med njimi celo neko dekle. «Hedi je imela prav,« je dejal Wolf, «ndč več ne bom prerokoval. Tudi za pol ure naprej ne vemo, kaj se bo zgodilo!« Obrnil se je k stotniku, ki je pripeljal obe dekleti srečno iz razmajane stavbe. Stotnik je bil med vso množico menda edini, ki se ni prav nič vznemirjal. Navajen je bil min in krvi — na vso to zadevo je gledal stoično ta poklicno. Oddal je Lotte majorja Wolfu to pospremil Hedi v njeno sobo, v hišo blizu razrušenega poslopja. Vodil jo je za roko skozi kordon straž, šla je z njim kot otrok. Dala mu je ključ, da je odklenil sobo. Mimogrede je nagnal radovedneže, sostanovalce, ki so odpiradi vrata. Rahlo je zatemnil luč in se bežno razgledal po njeni topli sobi. Sedla je na posteljo to gledala, kot bd bala uročena. Sezul ji je čevlje in jo začel slačiti. Ker ni ugovarjala to pokazala nevolje, jo je slekel do golega, jo dvignil v naročje in jo položil v posteljo. Namesto da bi se poslovil, je v vratih zasukal ključ ta ugasnil luč. Slekel se je še sam. Legel je k njej to jo čvrsto objel. Precej dolgo sta ležala skupaj to molčala. šele dolgo zatem, ko se je na ulicah polegel hrup, je stotnik ravnodušno rekel: «Kako ste že rekli v hotelu?« «Kaj?» je začudeno vprašala. «Vse ali nič če se ne motim.« «Da,» je dejala plaho to se ga oklenila Po boju v Gorenji vasi Je Valjhunova mati opazila, da sinu lasje ob ušesih rahlo sive. To je bilo nenavadno, zakaj nihče v sorodstvu ni bal začel siveti tako zgodaj, še bolj pa je bila v skrbeh zaradi sinovega razpoloženja, ki je bilo čedalje bolj čudno. Pozno je hodil domov to se izogibal stikov z njo in z vsemi domačimi. Oče ga je razumel, zato ni bezal vanj. Tudi sestra je hodila še vedno po svojih nevarnih poteh ta ga ni vznemirjala. Mnogokrat se je zatekal v cerkev. Premišljal je o zbliževanju z bogom to o bogu v ljudeh. Misel, ki mu jo je bil vcepil stari župnik Oblak, se je v njem nezadržno razraščala. Slaba vest ga Je morila. Izvedel je, da j* prve dni po novem letu župnik naglo umrl; ta smrt ss mu je zdela skrivnostna. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnic. GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecrhi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ui Montecchi 6/III Telefon 761 470 Nutocnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. y SFRJ posa- mezna številka 1 — dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374* PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoi račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-2NL cADIT. - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, f'n8n*??ii, upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali °9 ^ 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se ^ ^ sPl' Stran 6 oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije 1. marca 1972 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdala In tiska ZT1 •T,!l N« PROCESU PROTI PIETRU VALPREDI IN OSTALIM PRIPADNIKOM KROŽKA «22. MAREC » Odvetniki obtožencev ostro napadli ravnanje oblasti med preiskovalnim postopkom Pismo dr. Paolilla predsedniku sodišča dr. Falcu - Zažgan avtomobil založnika Napoleoneja - Posledice zastarelega kazenskega zakonika RIM, 29. — Tudi danes se je v glavni dvorani rimskega porotnega sodišča nadaljeval proces proti Pie-tru Valpredi in ostalim tovarišem, ki so obtoženi, da so postavili bombe v Milanu in v Rimu 12. decembra 1969. Kot delajo vsak dan, so tudi danes karabinjerji spremenili pot in umik prihoda obtožencev v sodno mestece, ki je še vedno pod nadzorstvom številnih policijskih in karabinjerskih oddelkov. Izvedelo se je tudi, da policijske patrulje nadzoru jejo sodno mestece tudi ponoči. Bilo je kar neverjetno, da bodo fašistični pretepači mirovali ves čai procesa, ne da bi organizirali kak .junaški podvig«., kot je to v njihovi navadi. Da se skrajne desni čarske skupine bojijo tega procesa in vprašanj, ki bi jih lahko odvet niki postavili pred sodiščem, dokazujeta dva dogodka, ki ju lahko tol niačimo kot poskus ustrahovanja. Danes ponoči so namreč neznanci zažgali avtomobil Roberta Napoleoneja, založnika, ki je izdal knjigo poezij, ki jih je Pietro Valpreda napisal v zaporu, v soboto ponoči oa so neznanci poškodovali avtomobil odvet nika Rocca Ventreja, ki brani Roberta Gargamelliia. Ventre je šele danes prijavil policiji vandalsko dejanje. ker je v prvem trenutku menil. da gre za prometno nesrečo. Po zažigu Napoleonejevega avtomobila, pa se je moral premisliti. Po apelu obtožencev je predsed nik sodnega zbora dr. Falco prebral nekaj pisem, ki so jih poslali sodišču. Zelo pomembno je predvsem pismo milanskega preiskovalnega sodnika dr. Uga Paolilla, ki je pojasnil zakaj ni mogel organizirati soočenja med pokojnim taksistom Comeliom Rolandijem in Valpredovo teto gospo Torri. Dogodek je prejšnji teden o menil odvetnik Spazzali. ki ga je navedel kot dokaz, da so hotele pristojne oblasti po vsej sili iztrgati preiskovalni postopek milanskemu sodišču in ga poveriti rimskemu. Dr. Paolillo je v svojent pismu dr. Falcu pojasnil, da je hotel organizirati soočenje med gospo Torri in taksistom. Zato je ukazal karabinjerjem. naj pokličejo Rolandiia na sodišče, ti pa so mu sporočili, da je priča izginila. Ko je bil Rolandi ponovno na razpolago, pa so preiskavo že poverili rimskemu sodišču. Drugo pismo je poslal sodišču neki gospod Prina, ki je očitno zelo dobro obveščen o delovanju vojaške uprave. Pisal je namreč, da na podlagi točnih informacij lahko trdi, da je Valpredov vojaški list, ki je priložen sodnim aktom, nepotvorjen, medtem ko časnikarja knjige .Valpreda: pr6-cesso ai processo« trdita nasprotno. Ni pa še znano kakšni so dokazi, ki jih ima gospod Prina. Tretje pismo so poslali odvetniki fašističnega založnika Venture iz Tre-visa odvetniku Calviju, ki je zahteval, da priložijo procesu ugotovitve preiskave o delovanju Venture In Frede. Odvetnika v tej zvezi trdita, da je preiskovalni sodnik dr. Cudillo že med preiskovalnim postopkom izključil kakršnokoli povezavo med dogodkoma. Nato je spregovoril branilec Pie-tra Valprede prof. Giuseppe Sotgiu, ki je dejal, da Valpredovi branilci ne bodo podprli ugovora o teritorialni pristojnosti, ki ga je postavil odvetnik Spazzali, kajti po njihovem mnenju se proces mora nadaljevali z največjo mogočo hitrostjo. «Vsak zastoj«, je dejal prof. Sotgiu, «bi se bolj zavrl iskanje resnice. Mi hočemo spoznati resnico za vsako ceno, hočemo vedeti, če so obtoženci krivi ali nedolžni, ker je to zahteva italijanskega naroda«. Odvetnik je nato priznal, da je Spazzalijev ugovor u-temeljen, dodal pa je, da je zahteva po čimprejšnji zaključitvi sodne obravnave še bolj pomembna, ker bi vsako zavlačevanje, vsak zastoj oddaljil dan resnice. Sotgiu je nato ostro napadel italijanski kazenski zakonik, ker je zastarel in dovoljuje sodnikom, da si prilastijo preiskovalni postopek s protizakonitim ravnanjem. Sodnik je dal nato besedo odvetniku Tarsitanu, ki brani Valpredovo mater Elo Lovatijevo. Ta je tudi dejal, da so sodniki, ko so poverili preiskavo rimskemu sodišču, večkrat kršili zakonska določila, vendar zastarel italijanski zakonik dovoljuje tudi take manipulacije. «Na podlagi odločitve preiskovalnega sodnika ste zato vi pristojni, da sodite Valpredi in tovarišem in zato jim morate vi soditi, čeprav je proces za marsikoga nezaželen. Sodna obravnava zadeva nedolžnost Valprede in njegovih sorodnikov, vendar zadeva tudi ravna nje milanskega kvestorja Guide, načelnika političnega oddelka rimske kvesture Provenze, preiskovalni postopek proti skrajnim desničarskim skupinam in način kako so delovali državni organi ob koncu .tople« je šeni. Mi bomo sodelovali z vami, ker je ta proces tudi proces mladi italijanski demokraciji«, je zaključil odvetnik Tarsitano. Nato je spregovoril odvetnik Pi-scopo, ki brani Emilia Bagnolija. Ta se je pridružil Spazzalijevemu ugovoru in je dodal, da ne bo dovolil odvetnikom zasebnih strank, da monopolizirajo žrtve Trga Fontana. «Tudi mi se bomo borili zanje, in bomo branili njihov spomin«, je dejal branilec. Odv. Piscopo je tudi dejal, da so pristojni organi vodili preiskavo enosmerno in z dobro začrtanimi cilji, kar dokazuje tudi dejstvo, da je hotela milanska kvestura kontrolirati telefon odvetnika Boneschija, ki je branil nekatere anarhiste. «14. decembra je milanska kvestura zahtevala preiskavo na domu založnika Feltrinellija z utemeljitvijo, da javno mnenje zahteva odkritje človeka, ki je finansiral atentate, dr. Paolillo pa je zavrnil zahtevo. Preiskovalni postopek ima peščene temelje in je osnovan izključno na trditvah policije, zato se bo hitro zrušil pod našimi udarci« je zaključil odv. Piscopo. Zadnji je spregovoril branilec En-rica di Cole, Di Giovanni, ki je dejal, da je preiskovalni postopek neveljaven, ker ga je vodil sodnik, ki je bil teritorialno nepristojen. Kot vse kaže, se proces Valpreda ne bo omejil na dogodek črne kronike, čeprav tragičen, pač pa bo zajel širše politično obzorje. To dej stvo je danes zlasti poudaril odvetnik Sotgiu, ki je dolgo govoril o odmevu, ki ga ima proces v italijanski javnosti, podčrtal pa je tudi. da gre za spopad dveh nasprotujočih nazorov. ŠPORT ŠPORT ŠPORT NARASCAJNISKO NOGOMETNO PRVENSTVO Gaja odpravila Triestino B Razprava se bo nadaljevala jutri. .............."mm,,,....................................... PREISKAVA 0 POKOLU TRINAJSTIH MANIFESTANTOV V DERRVJU Italijanski fotograf Grimaldi razkrinkal britanske padalce Fotograf prinesel sodniku vrečko nabojev, ki jih je nabral na kraju spopada ■ Ulstrski problem na dnevnem redu seje britanske vlade COLERAINE (Ulster), 29. — Danes se je nadaljevala preiskava o dogodkih ,.krvave nedelje«, ko je v Derryju zgubilo življenje 13 katoliških manifestantov v spopadu z britanskimi padalci. Pred sodnikom je pričal neodvisni italijanski reporter Fulvio Grimaldi, ki je prinesel sodnikom vrečko nabojev. Fotograf je dejal, da naboji neizpodbitno dokazujejo, kako so lagali predstavniki britanske vojske. «General Ford je v intervjuju s televizijskim časnikarjem dejal, da so britanski padalci izstrelili samo tri strele proti katoliškim demonstrantom. Jaz sem nabral vse te tulce nabojev istega dne«, je dejal Grimaldi. Sodnik je pogledal tulce, ki jih je fotograf izpraznil na njegovo mizo in ga je nato pozval, naj jih odnese. Drugi angleški slikar je sodniku pripovedoval o prizorih katerim je bil priča. Povedal je, da je med streljanjem videl nekega duhovnika, ki je tolažil prestrašenega mladeniča. Kmalu nato je vi- del istega duhovnika, ki je spovedoval umirajočega demonstranta. Britanska vlada je danes dolgo razpravljala o ukrepih proti delovanju pripadnikov organizacije IRA na britanskem otoku. Gre za vprašanje, ali naj proglasijo odporniško gibanje za protizakonito, kot so že storili v Ulstru, ali naj se borijo proti atentatom z navadnimi določili kazenskega zakonika. Kaže, da londonska vlada nima za sedaj namena postaviti v ilegalo organizacijo IRA, ker bi imel ta ukrep zelo negativen psihološki vpliv na prebivalstvo. Tudi danes so gverilci izvedli v Ulstru veliko bombnih atentatov proti trgovinam, ki pa niso povzročili smrtnih žrtev, ker so odporniki opozorili prisotne, naj se oddaljijo. — MOSKVA, 29. — Jutri bo prispel v Moskvo predsednik vlade Svobodne Bengalije Mujibur Rahman, ki bo razpravljal z najvidnejšimi sovjetskimi državniki o pomoči, ki jo je SZ ponudila Svobodni Bengaliji. .......................................................................................................................M1111 ■ i ■ 11 ■ i n 11 ■ 11111 ■ 11 ■ i ■ i n.. TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 22.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.10 Brali smo za vas; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.50 Duo Mozarteum; 19.10 Higiena in zdravje; 19.45 Pesmi in plesi iz Latinske Amerike; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 «11 Locandiere«; 15.40 Jazz koncert; 16.00 Simf. koncert. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 17.00, 19.15, 22.15 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Revija pevcev; 8.30 Današnji gostje; 9.00 Otroški kotiček; 10.25 Prisluhnimo jim; 11.00 Mali koncert; 11.30 Revija ritmov in popevk; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah: 14.15 Ansambli; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Iz priljubljenih oper; 17.10 Vaši pevci; 17.30 Matečičeva glasba; 18.15 Jazz: 18.35 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Pop jazz: 22 5o Komorna glasba; 23 00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8 00, 13.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8 30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Neposredni prenos iz Ul. Asiago; 13.15 Zgodovina ital. po pevke; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 19.10 Srečanje z Brucknerjem ; 19.30 Motivi iz slavnih glesbenih komedij; 20.20 Odhod in prihod; SREDA, 1. MARCA 1972 21.15 Radijska igra: Jagnje; 22.10 Operni odlomki. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10,30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30. 19 30. 22.30. 24.00 Poročila; 7.40 Pojejo Donatello in The Shocking Blue; 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 Spored s P. Vil-laggiom; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Popevke iz Sanrema; 15.00 Plošče: 16.00 Draga RAI; 18.40 Vprašaj; 19.00 «La Marianna«; 20.10 Srečanje petih; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Prokofjevov koncert; 11.40 It. sodobna glasba; 12.20 Operni odlomki; 13.00 Medigra; 14.30 Glasba in poezija; 16.15 Radijska igra: Obed z družino; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.15 Francoska filozofija- 21.30 Srečanje s Saintsaensom. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.10 It. sodobna glasba; 9.45 Baročni koncert; 11.00 Medigra; 12.00 Glasba 19. stoletja; 12.30 Plošče; 13.30 Simfonični koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17 00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9 25 Melodije iz filmov; 9.40 Iz glasbenih šol; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Handel: odlomki iz opere «Acis in Gala-teja«; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 «Od vasi do vasi«; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Zamejski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15 40 Respighi: «Rimske pinije«; 16.00 «Vrtiljak«; 16.40 Z orkestrom Percy Faith; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Naša glasbena galerija; 18.15 Popevke s slovenskih festivalov; 18.30 Naš razgovor; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simf. orkester RTV Ljubljana; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 10.30 TV v šoli, ponovitev; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Oddaja o ribolovu; 13.30 Dnevnik; 15.00 TV v šoli: Tečaj angleščine; 16.00 Srednja šola; 16.30 Višja srednja šola; 17.00 TV za najmlajše: Igra stvari; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke; Verne; Človek, ki je napovedoval prihodnost; 18.45 Portret avtorja; 19.15 Kulturna od daja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Zgodovina zadnjih 30 let; 22.00 Prenos športnega dogodka; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Celovečerni film: Klobuk poln dežja. JUG. TELEVIZIJA 8.20 TV v šoli: Amerika, Od Pa nonije do morja, Rabska kronika, Izdelovanje žveplene kisline, Hrana, Med kopnim in morjem, Boži dar Kunc, Aktualnosti; 17.50 Don Kihot - serijski film; 18.15 Ob zornik; 18.30 Jugoslovanska folklora; 19.05 Od filma do filma; 19.20 S kamero po svetu: Od morja do morja (Kanada); 20.00 TV dnevnik; 20.30 Mi med seboj; 21.30 Ig-alci: Polde Bibič; 22.25 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 2015 Poročila; 20.30 Dokumentarec: Prepovedani vulkan; 21.15 Jesen ob istrski obali. Gauleiter Reiner in Adriatisches Kiistenland Kaj je z arhivom pokojnega «gauleiterja» «Adriatisches Ktisten-landa« Reiner ja? Ali ta arhiv še obstaja, ali je mogoče, če obstaja, izluščiti še kaj, kar bi bolje osvetlilo in pojasnilo dogodke v zadnjih letih zadnje svetovne vojne? Ta vprašanja se postavljajo danes ob vesti, ki jo je krajevna radijska služba že razširila glede domnevne najdbe tega arhiva. Vse v tej zvezi ve bolje prof. Pier Arri-8° Camier iz Pordenona, ki je svoj čas napisal knjigo «L’armata cosacca in Italia«. Prof. Camier, ki, kot zatrjuje, preučuje zgodovino na znanstven način, pravi, da je najdba arhiva neoporečna. Poleg tega pa z vso odločnostjo trdi, da je Reiner napisal nekaj časa preden so ga Angleži izročili kot vojnega zločinca jugoslovanskim oblastem dokument, ki meče «svojstveno» luč na zadnje vojne dogodke v naši deželi. Sprašujemo se, če bo ta dokument utegnil le količkaj izboljšati lik krvoločnega predstavnika tretjega raj-ha, ki je zagrešil neštevilne zlo- Gaja — Triestina B 1:0 (0:0) Strelec: d.p. v 15. min. Darko Križmančič. GAJA: Moro, L. Milkovič, Kralj, Križmančič, Crissani, Davanzo, Ro-manazzi, V. Milkovič, Angelucd, D. Kralj, F. Crissani. 12., Muri. Gaje je v svoji prvi tekmi prvenstva naraščajnikov dosegla presenetljivo zmago proti Triestini. Na razmočenem in blatnem igrišču so gajevci igrali zelo požrtvovalno, saj so z umirjeno in enostavno igro bili vseskozi enakovredni domačinom, ki so bili favoriti. Naj omenim,, še, da je uspeh gajevcev še večji, če pomislimo, da ekipa eploh ni trenirala na igrišču. Zaradi slabega vremena je bil prisiljen trener Fajdiga vaditi izključno v telovadnici in učiti teorijo. Bilo je precej strahu, da fantje ne bi zdržali ritma, ki bi ga jim vsilili nogometaši Trie-stine. Na igrišču pa je, na srečo, šlo vse kot po olju in Gaja je zasluženo osvojila prvi točki v tem prvenstvu. Edini gol tekme je padel v 15. minuti drugega polčasa. Dosegel ga je krilec Darko Križmančič po lepi akciji več igralcev, kar je bil ponoven dokaz, da je moštvo igralo urejeno. Predvsem pa so gajevci zadovoljili zaradi požrtvovalnosti in borbenosti, ki so jo pokazali na razmočenem igrišču. Trener je torej lahko upravičeno zadovoljen. Boljši so bili v nedeljo vratar Moro ter krilca Crissani in Davanzo. * * ★ Gajevci bod0 prihodnji torek, 7. marca, po vsej verjetnosti igrali prijateljsko tekmo v Štarancanu. b. 1. Union — Primorje 1:1 (0:0) UNION: Sevigliani, Malalan, Benčič, Esposito, Babuder, Boschet-ti, Stili, Cilja, Lapi, Paludetto, Ordinanovic. PRIMORJE: Ferfolja, Blažina, Kapun, Milič, Husu S., Husu G , Kralj, Regent, Locasto, Husu N., Majcen. STRELCI: v d. p. v 10. min. Locasto (iz enajstmetrovke), v 4. min. Lappi. V drugem kolu mladinskega nogometnega prvenstva sta Lnion in Primorje izenačila z 1:1 Tekma je bila vseskozi zanimiva in aor-bena, pokvaril pa jo je scdr.ik, ki je s svojim sojenjem oškodoval obe ekipi. Slabo sojenje je krcnal še z enajstmetrovko, ki jo je prisodil Primorju. Začudenje o-hch moštev ni nič pomagalo Še dobro, da je podlonjerska ekipa nato izenačila, saj 'oi se sicer po lemike vlekle v nedogled. Žalostno pa je bilo, da je Union moral zaključiti tekmo v devetih, zaradi nekorektnosti nekaterih igralcev. Odločitev sodnika je bila v tem primeru pravilna, saj je njegova naloga da vzdržuje red na igrišču in prepreči vsakršne izpade. Tekma je bila tehnično na zadovoljivi ravni, morda je nekoliko prevladovalo Primorje, ki je našlo trd oreh predvsem v obrambi Pod-lonjercev. Vseeno pa so tudi Pro-sečani pokazali mnogo pomanjkljivosti, ki jih bo mogoče polagoma odpraviti. Nezanesljiv je bil vratar Ferfolja, ki nima dobrega pregleda nad igro. Pri Unionu se se odlikoval predvsem Paludetto, najboljši mož na igrišču. Na razmočenem in težkem igrišču je prvo prišlo v vodstvo Primorje s strelom iz enajstmetrovke, ki jo je realiziral Locasto. Zaradi protestov je sodnik izključil Unionovega branilca Malalana, takoj nato pa je podlonjerska enajsterica izenačila z Lappijem, ki je izrabil podajo Paludetta in presenetil nepripravljenega Ferfoljo. Pred končnim žvižgom pa je bil izključen še Esposito. Izenačenje je popolnoma zadovoljilo obe moštvi, po prikazani igri pa bi Union zaslužil kaj več kot le točko. Radi Breg — Fortitudo 0:0 BREG: Ota (Jež), Bržan, Slavec, Pavletič, Košuta, Samec, Lovriha P., Lovriha B., Žafran, Sovič, Strnad (Stranj). V drugem kolu naraščajniškega prvenstva so se mladi Brežani spoprijeli s Fortitudom, ki sodi med favorite turnirja. Brežani so zaigrali brez manjvrednostnih občutkov in so (vsaj v drugem polčasu) vsilili nasprotniku svoj ritem igre. Opirali so se predvsem na solidno obrambo in na Samca, ki je prva pogonska sila ekipe. Večkrat so se nevarno približali nasprotnikovim vratom a so zapravili preveč žog z visokimi podajami, ki so jih visoki branilci For-tituda z lahkoto odbijali. V drugem polčasu je Jež zamenjal Oto v vratnih, medtem ko je Stranj zamenjal Strnada daset minut pred koncem. Fortitudo je v tem delu srečanja prevzel pobudo in krepko pritisnil, saj Brežani niso imeli več moči. Preveč so se namreč naprezali v prvem polčasu. Obramba «plavih» je bila v odlični formi in se je z lahkoto zoperstavljala nasprotniku. Vsekakor je remi najpra-vičnejše plačilo za obe moštvi, ki sta prevladovali vsako v enem polčasu. IST Libertas Ts — Vesna 3:1 (2:0) VESNA: Košuta, Zuliani, Maj- cen, Tamaro, Koljevina, Štefančič, Dagri, Sodomaco, Lonzar, Valente, Tence. Strelec za Vesno: d. p. Sodomaco iz enajstmetrovke. Odločilni trenutek te tekme je bil v drugem polčasu pri stanju 2:1. Vesna je napadala in bi lahko izid popravila, ko je iz nerazumljivih vzrokov prišlo do prerekanja in pretepa med Majcnom in nekim nasprotnikom. Pridružil se je še Sandor Tence in V\sna je tako končala srečanje brez dveh igralcev. Sodnik ju je namreč izključil. Ravnanje igralcev je presenetilo tako trenerja kot navijače, kajti tekma je bila do tedaj povsem korektna, tehnično na višini. Vesna pa je morda odigrala eno svojih najlepših srečanj tudi glede na lansko sezono. In zato je ta dogodek potrl vse, od trenerja do igralcev. Tekme je bilo tedaj dejansko že konec. Srečanje se je začelo neugodno za Vesno. Domačini so odločno začeli in so že v petih minutah dosegli kar dva gola. Priznati pa je treba, da so bili Križani tedaj površni in bi lahko gola tudi preprečili, če bi bili pazljivejši v obrambi. Kljub temu pa Vesna ni popustila in je močno odgovorila Žal, do gola ni prišlo. V drugem polčasu so Križani nadaljevali z napadi in so zmanjšali razliko z enajstmetrovko, ki jo je dosegel Sodomaco. Vse je kazalo, da bodo Križani kaj kmalu dosegli tudi drugi gol. Stalno so napadali in ustvarili so si več ugodnih priložnosti, ki so se le za las izjalovile. Nato pa je prišlo do dogodka, ki je zapečatil usodo Vesne. Škoda, kajti sicer bi lahko Križani odnesli vsaj točko. b. 1. iniuiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POLET V KOŠARKARSKI LIGI NARAŠČAJNIC Poraz v podaljšku Od treh tekem, ki bi jih moral odigrati Polet, je bila na sporedu le ena. Mlajši mladinci POLET-LLOYD B n. o. Tekmo niso odigrali zaradi nesporazuma med zvezo in društvom Lloyd Adriatico. Polet je namreč prosil, da bi predložili tekmo dečkov in ne tekmo mlajših mladincev. Vse pa kaže, da je zveza napak čine v naši deželi in ki je pozne-1 sporočila in že v soboto so se pred-je prejel zasluženo kazen. ‘stavili na openskem igrišču mlajši ll,mlili,lli,i,iil,i,iiliiliiliiiilHllniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi,iiiinni,ii..... OB NAKLONJENOSTI SPLOŠNIH VREMENSKIH RAZMER Na poti po vesolju raziskovalec Jupitra Ameriška sonda bo slikala Jupiter z višine 140.000 km KENNEDYJEV RT, 29. - Ameriške vesoljske oblasti, ki načrtujejo polete v vesolje, so sklenile, da bodo izstrelile vesoljsko ladjo «Pioneer 10» jutri zjutraj ob 04.32 po srednjeevropskem času. Kot je znano, gre za izstrelitev posebnega satelita, ki naj bi proti koncu prihodnjega leta dosegel planet Jupiter ter ga slikal z višine okoli 140.000 kilometrov, nakar naj bi se zemeljski satelit izgubil v prostranem vesolju, ki leži med zunanjimi sončnimi planeti in najbližjimi zvezdami naše galaksije. Zdi se, da je porod tega poleta ameriškega raziskovalca planeta Jupitra zelo težak. .Pioneer 10» bi moral poleteli v vesolje že pred dvemi dnevi, toda odhod je bil nemogoč zaradi silnih vetrov v višjih plasteh zemeljskega ozračja. Zato so znanstveniki odložili polet za 24 ur. Kljub temu pa je bilo pozneje še nemogoče pognati ladjo v vesolje prav zaradi nenaklonjenih vremenskih razmer. No, kljub oklevanju, so strokovnjaki sklenili, da bo «Pioneer 10» poletel v vesolje v jutrišnjih zgodnjih urah. Prav tedaj m b* sačelo neverjeten dolgo potovanje prvega telesa, ki ga je zgradila človeška roka in ki se bo vsaj delno zaključilo v trenutku, ko bo telo šlo mimo Jupitra. Do tedaj pa bo minilo prav gotovo skoraj 22 mesecev. In vendar bo .Pioneer 10» odpotoval z Zemlje z izredno veliko hitrostjo: morda nekaj čez 50.000 kilometrov na uro. Prav ta hitrost, ki spada že v vrsto tretje kozmične hitrosti, mu daje možnost, da ga bo poneslo do bližine naše Lune v nekaj več kot desetih urah, nakar bo vesoljska ladja začela svojo dolgo pot proti Jupitru. Učenjaki domnevajo, da ji bodo na področju med Marsom in Jupitrom stregli po življenju številni drobci, ki sestavljajo veliko skupino asteroidov, če bo vesoljska ladjica preletela to področje brez ok var, potem bo zlahka prispela v bližino Jupitra, kjer bo z razdalje 140.000 kilometrov napravila prve posnetke enega od največjih satelitov sončnega sistema. Z višine 140.000 kilometrov bodo seveda detajli skoraj nevidni. Znanstveniki pa menijo, da bodo s pomočjo teh slik poglobili svoje znanje o tem planetu. Vesoljska ladja bo potem nadaljevala svojo pot ter se izgubila, spričo svoje hitrosti, v vesoljski globini. mladinci Lloyda. Nesporazum torej. Tekmo pa bodo po vsej verjetnosti ponovili, kot so se tudi domenili predstavniki obeh društev Prvenstvo dečkov LLOYD-POLET n. o. Srečanja niso odigrali, ker je za predložitev tekme prosil Polet. Večina Poletovih igralcev je bilo namreč zaposlenih na slovenskih zimskih športnih igrah. Naraščajnice RICREATOR.I - POLET 39:32 (13:22. 31,31) POLET: Rosana Sosič 10. Morana Taučer (k) 14. Nadja Sosič, Vesna Taučer 4, Škerlavaj 3, Hrovatin, Volčič, Wilhelm. Baldassi. Prosti meti: 2:18. Šele po podaljšku je ekipa Ricrea-tori Comunaii premagala požrtvovalne poletovke, ki hi lahko z malo več sreče iztržile prvo zmago v tem prvenstvu. Nekaj sekund pred koncem so celo vodile, nato pa so nasprotnice izid izenačile pri 31:31. V podaljšku so bile poletovke preutrujene in so nasprotnice dosegle lahko zmago. Tekma je bila, kljub spolzkemu i-grišču, zanimiva predvsem zaradi požrtvovalnosti igralk obeh ekip. Žal, pa je bil prvi polčas usoden za domačinke. Poletovke so namreč začele prepočasi, kar so izkoristile nasprotnice, da so zaključile prvi del z 22:13. V drugem polčasu pa so Openke zaigrale kot prerojene. Bile so napadalne in odločne v obrambi. Rosana Sosič in Morana Taučer sta dosegli več košev. Poletovke so bile v tem delu nedvomno boljše od predstavnic Ricreato-rija, v podaljšku pa so popustile. Vsekakor je treba pohvaliti celotno ekipo, ki ;e tako pokazala da lahko zadovoljivo igra. škoda, da je domačinkam ušla zmaga prav v zadnjih sekundah. BOROVI DEČKI Borovi dečki bodo dane; ob 15.30 na igrišču stadiona «Prvi maj« odigrali tekmo proti Ser volani. Za naše predstavnike bo to lepa priložnost, da osvojijo obe točki. b. 1. OLIMPIJSKE VESTI MONCHEN, 29. — Olimpijske i-gre v MUnchnu bodo stale prireditelje 1972 milijonov mark (365 milijard lir). Nosom Sovodenjska ekipa naraščaj” U je v tretjem prvenstvenem p gladko klonila ekipi iz Moš®’ zultat je bil 3:0. * * . prvo Zaradi slabega vremena m moštvo odigvalo prvenstvene j me. Sodnik je namreč ng° „a. da je igrišče zaradi velikega ^ liva neuporabno in je zato ** prestavil na nedoločen datum .......................mm,n,.„„„m... V ODBOJKARSKI LICI MLADINK Presenetljiva Slog^ v vodstvu na lestvi^ & NA TURNIRJU BREGA Jankovič in Glavina na vrhu lestvice Šahovski odsek Brega je z! s letošnjo sezono svojega delovanj' tradicionalnim turnirjem. . |j To je četrti zaporedni turn11’ y je vsako leto v središču Pozore v odseka. Letošnji turnir, k* L,a. gostilni Pavletič v Borštu, je P* ,:u. bil k šahovnicam večje število , biteljev kot lani. Njegov glayn' ^ je ureditev društvene les^L,nili kategorijah. Za dosego P°san/ ^ kategorij mora vsak član dose f ločeno število točk. Tako v„s jMi L kategorijo tisti, ki doseže * možnih točk. Za 2. kategorij potrebnih 60% in za 3. kateg 35% možnih točk. !n je Do sedaj so odigrali 6 kol stanje na lestvici sledeče: 1. Jankovič in Glavina 6, 3. Kraljič in Kuret R. 4, «| 5. Maar, Prašelj in Žerjal "• 8. Kuret F. in Mohor 3 10. Pečenik in Sancin M. 2,5 12. Kuret G., Žerjal M. in Bertesina 2 15. Sancin P. 1,5 16. Pavletič 1 17. Hrvat in Sancin L. 0 Bor — Sokol 0:2 (-5, -5) SOKOL: škerk, Colja, Petelin, Ukmar, Luksa, Ban, Legiša, Kralj in Grobiša. BOR: Hrovatin, Cunja, Prašelj, Štoka, Jeza, Bizjak, Jevnikar, Rauber in Božič. SODNIK: Škabar, zapisnikar: Ponte. V drugem nastopu pokrajinskega finala je Sokol izbojeval drugo in obenem precej lahko zmago. Medtem ko je OMA v prvi tekmi imela Nabrežinke nekaj časa v šahu, «plavim» kaj takega pa ni uspelo. Borovke so tako že drugič ostale praznih rok in s prikazano igro (proti resnično boljšemu Sokolu) ni bilo pričakovati kaj več kot poraz. Pri Banih so se v ponedeljek zvečer Tržačanke nekoliko bolj odločno pomikale po igrišču, toda ob spletu ostalih napak je bilo to premalo. Slab je bil sprejem in če so le uspele žogo prestreči, je poletela preko mreže, ki je bila izredno dobrodošla dobremu napadu Sokola, kjer sta prednjačili Škerkova in Banova. V drugih primerih pa so žoge švigale na vse strani, razen zaželjeno. Poleg tega je bilo zgrešenih tudi precej servisov. Napada ni bilo mogoče organizirati, čeprav se je Hrovatinova zelo trudila. Za izredno prizadevnost za služi pohvalo. O tekmi ni kaj pisati. Izenačen je bil samo začetek, potem pa je Sokol kar bliskovito povedel tako v prvem, kot v drugem setu. V prvem se je Bor upiral le na za četku do stanja 2:3, potem pa je bilo kar hitro 14:4. Podobnim dogodkom smo bili priča tudi v drugem nizu. Po stanju 4:3 za Sokol, je prišla škerkova na servis in rezultat je bil pri naslednji menjavi že 13:3. Sloga — OMA 2:0 (5, 13) SLOGA: čuk, D. in A. Jelušič, Sosič, Kralj, Guštin, Busletta, Milkovič, Grgič L. in V. ter Ferluga. OMA: Giordani, Luchesi, Giurini, Braini, Sen, Goina, Tenze, Cek, Baldi, Detela in Puzzer. SODNIK: Škabar, zapisnikar: Brezigar. Sloga je v ponedeljek spet prijetno presenetila na lastnem igrišču pri Banih. Proti tržaški šester-ki OMA je zaigrala še boljše kot v prvem nastopu proti Boru in je tako zasluženo osvojila drugo zmago. Naše napovedi so se povsem uresničile in pokrajinski naslov bo pripadal zmagovalcu neposrednega spopada med Slogo in Sokolom. Slogašice so v prvem setu dobro zasnovale svoje akcije in OMA se ni mogla braniti. V istem slogu so nadaljevale tudi v drugem delu, le proti sredini se je začelo nekoliko zatikati. V odločilnih trenutkih pa so odlična Kraljeva in tovarišice znale preprečiti najhujše in so tako izbojevale čisto ter o-benem zasluženo zmago. Po tej zmagi je Sloga na prvem mestu lestvice, ker ima boljšo razliko v setih. Kot smo že omenili, bo odločilen spopad med njimi in Sokolom, saj sta ti dve ekipi edina kandidata za končno zmago. Favorit je še vedno Sokol, ker so njegove igralke nekoliko bolj izkušene, toda niti odbojkarice novega združenja ne bodo vrgle puške v koruzo pred tem pomembnim nastopom. Lestvica po 4veh Manah )• na- slednja: Sloga Sokol OMA BOR Sloga v ženski C 4:0 4:1 1:4 0:4 » G. F' ut ligi Nepotreben pot& Sloga — Azzurra 2:3 (12, 7, —4, —6, —6.) Ji- SLOGA: Križmančič D. jfl Čuk, Padovan, Busletta, Kralj. nomi AZZURRA: Barile, Bogo, v pv Mastroianni, Noghera, Pockar.. do. Soprani, Testa in LopreS”jfj; Sodnik: Conte; stranski: zapisnikar: Pontani. pt V sedmem kolu tretje ske lige za članice je naša zastopnica Sloga spet ostala tu‘'jaj zaporedoma) praznih rok. J. teS proti Azzurri iz Gorice je nepotreben. Sloga je dobro P’ p in prva dva seta sta Povse/J(,viti služeno pripadala njej. začetek pa je vnesel v njene nekoliko preuranjeno upanje v jjj, no zmago. V preostalih treh = -ej so Slovenke popustile, kar Je ^ nekoliko boječe) nasprotnice gumilo. Goričanke so natnteaunt>1 koliko nižje rasti in njihova ©gj0g9 vrlina je zato obramba. Ker vCč v zadnjih treh setih ni i8ra tako odločno v napadu je J? P(jari' nilo spuščanje vode na rnljn rav čank. V obrambi so «pobirale*!^ vse žoge, kar je slovenske $ še bolj spravilo iz tira. V te „1” prijetnih trenutkih niso zaleg’’ p nasveti trenerja. Vse je šlo,I*L|(j. in s tem tudi dve dragacen' p NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Zmaga Adrie ^ Adria — Slavi jr, 3:1 MIREN — Igrišče NK Adria, ^ me deževno, teren razmočen- n. dalcev 50, sodnik Karer Gr j:> SARELCI: 1:0 Rebec 3:1 Sevšek (17), 2:1 Rebec Dimnik (47., avtogol). neV^ ADRIA: Leban (R. Silič)-tak (Bitežnik), Marvin, Ivčev, S. Frančeškin, Forn Čargo (Piščanec), Rebec, ^ (J. Frančeškin), I. Uršič. . SLAVIJA: Mozetič (Šetinaf* v vec (Kresnik), Kocijančič. k je čič, Kotar, Ferjančič, Mastna rončič, Poženel, Sevšek, u ' lin (Dimnik). Domači nogometaši so PT J1 dobro, borbeno in složno 1®uSpch' jim je prinesla zaslužen u vCn-Gostje so zaigrali dokaj Sj Ojo & dar je treba upoštevati, d3 le začeli trenirati. V soboto je v Mirnu ® 5t Bohinj in zgubil z rezulta^n £ % Gole na tekmi so dosegli R giiP S. Frančeškin, Fornazarič 1 pf nik. V nedeljo pa bo Anr ,e tf* stopila v Novi Gorici, v pokalni tekmi srečala s „ p, šnjimi Vozili. V Tel Avivu se bosta sreč3 etfi' nes popoldne državni nog „a]jjf reprezentanci Izraela in e' «under 23». Postava italija”8 kipe bo taka: , f1!- Castellini, Galdiolo, Spin<^' rino. Bet. Santarini, Franzot, Pulici, Capello, Nov