PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	/n >•
Abb. postale I gruppo	L6II9 Oll lir
RICHARD NIXON NADALJUJE SVOJO POT PO EVROPI
Obisk ameriškega predsednika v Rimu v znamenju demonstracij in nemirov
Zjutraj je bil Nixon v zahodnem Berlinu - Sestanek s Saragatom na Kvirinalu - Siloviti spopadi med demonstranti in policijo Po srečanju z Rumorjem bo predsednik ZDA odpotoval v Pariz
Leto XXV. Št. 49 (7243)
TRST, petek, 28. februarja 1969
GOVOR VRŠILCA DOLŽNOSTI DRŽAVNEGA TAJNIKA ZA ZUNANJE ZADEVI MIŠE PAVICEVIČA
Prijateljski odnosi z Italijo in Avstrijo Naraščanje bolgarske gonje proti SFRJ
Tudi poslanci so v razpravi posvetili največ časa bolgarski protijugoslovanski politiki, o kateri je razpravljal in jo obsodil tudi izvršni svet Makedonije
RIM, 27. — Po jutranjem obisku v zahodnem Berlinu je ameriški Predsednik Nixon dospel popoldne v Rim, kjer se bo zadržal še jutri zjutraj. Predsedniško letalo je dospelo na letališče v Ciampinu z enourno zamudo, ker se je obisk v bivši nemški prestolnici zavlekel Preko predvidenega časa. Na letal isču so pričakali uglednega gosta Predsednik republike Saragat z naj-
v'ijimi državnimi oblastmi, med ka-*erimi predsednik vlade Rumor, mi-Piiter za zunanje zadeve Nenni, Predsednika senata in poslanske abornice Fanfani in Pertini, pred-*®dnik ustavnega sodišča Sandulli in drugi.
Komaj je Ni.\on stopil z letala so Pili na vrsti običajni pozdravni nagovori. Predsednik Saragat je izrekel Nixonu dobrodošlico ter podčr-*al prisrčnost ameriško-italijanskih odnosov. Saragat je tudi orisal po-Jhen Nixonovega obiska v zvezi z bodočimi pogajanji med ZDA in Sovjetsko zvezo. V tem pogledu je trdil, da mora dati Evropa svoj uelež v iskanju miru. da pa mora Za to biti enotna. Dejal je tudi “a ima Italija iste ideale in cilje kot ZDA.
V odgovor je Nixon izrazil svoje občudovanje za napredek, ki ga Je zabeležila Italija v povojni dobi ?n v tej zvezi omenil obisk, ki ga Je imel pred dvaindvajsetimi leti, ko je bil v Rimu, Neaplju, Milanu "J Trstu. Takrat je bila država v globokih težavah — je dejal Nixon ", ki jih je znala odlično premoliti. Nixon je pohvalil italijansko ljudstvo in njegove vrline, nato pa govoril še o atlantskem zavezništvu in odnosih vzhod-zahod.
. Saragat in Nixon sta nato stopila v avtomobil in v sprevodu odšla proti Kvirinalu.
. Na poti, kjer je policija uvedla *Zredno varnostno službo, je množica ploskala ameriškemu predsed; °iku, vendar niso manjkali letaki ? napisi, kot so «Nixon, go home!« 'n podobni. Ko je predsedniški sprehod šel mimo sedeža radikalne franke, so iz oken odmetali letake, na katerih je. pisalo «Nixon, ttočcmo te sprejeti kot zaveznika«.
To so bili sicer edini znaki nenaklonjenosti, ki jih je Nixon lahko videl, vendar je prišlo popoldne v mestu do hudih incidentov med Micijo in demonstranti, katerim n' uspelo, da bi se približali pred-*edniškemu sprevodu.
Na tisoče ljudi se. je okrog 17. 'lr6 zbralo na Trgu Republike m Poredilo protestno povorko. Demonstranti s0 nosili na stotine rde-l‘n zastav, slike Hočiminha in Che ^Ucvare ter letake z napisi «Nixon, ®očemo te» in «NATO bo naš Vietnam«. V tem predelu mesta je bil avt.°mobilski promet popolnoma pa-raliziran.
Samo manjšim skupinicam demonstrantov je uspelo priti do Trka Colonna, koder je šel predsed-JJtski sprevod. Drugi so se znašli Pfed sedežem desničarskega lista *1I Tempo«, ki so ga začeli obmetavati s kamenjen. Eden od urednikov, ki je bil na oknu, je bil ‘adet v čelo in je moral po pomoč : boinjšnico Do neredov je prišlo ‘Udi pred sedežem časopisa «11 Mes-Saggero».
Agenti so napadli demonstrante ?. solzilnimi bombicami in pendre-?}• Med silovitimi spopadi je bilo " agentov in 10 demonstrantov ranjenih, najmanj tristo demonstrantov pa so ustavili in odvedli na l vvsturo na zasliševanje. Do še {•Ujših incidentov pa je prišlo na univerzi: o teh poročamo na dru-•mu mestu.
Na Kvirinalu sta imela Nixon
nil po mestnih ulicah proti zidu, ki deli Berlin na dva dela. Na obeh straneh ceste je stražilo o-gromno število policajev v bojni opremi in s čeladami. Kljub temu je prišlo do napovedanih demonstracij. Demonstranti so metali proti avtomobilom sprevoda vrečke z barvili, ki so zadele nekatera vozila, snežne kepe, gnila jabolka in druge predmete, dokler jih policija ni razpršila. Dvaindvajset demonstrantov je bilo aretiranih, nekaj oseb, med njimi policijski agent, so bili laže ranjeni.
V bližini berlinskega zidu se je ameriški predsednik povzpel na poseben oder, iz katerega si je ogledal vzhodni del mesta, nato je bil na gradu v Charlottenburgu slovesni sprejem, kjer se je Nixon vpisal v «zlato knjigo« Berlina. Po kratkem zasebnem razgovoru z župa nom Schiitzem je Nixon obiskal tovarno Siemens, kjer je imel edini javni govor svojega obiska. Pred 2. tisoči delavcev tovarne je, predsednik zagotovil, da bodo ZDA ostale zveste svojim obveznostim do Berlina ter se ne. bodo uklonile pritiskom, «pa naj pridejo od koderkoli«. Izrazil je tudi željo po mirni rešitvi problema deljene Nemčije ter poudaril, da nasprotujejo ZDA katerikoli enostranski spremembi «statusa juo«.
Medtem ko je bil Nixon v tovarni, se je preko tisoč študentov zbralo v slavnostni dvorani tehnične univerze ter priredilo proti-amerlško demonstracijo. Demonstranti so zažgali nemško zastavo, takrat pa je v poslopje vdrla policija in so se začeli spopadi, pri katerih je bilo kakih dvajset študentov ranjenih. Trije od njih so v resnem stanju.
Predsednik je zapustil Berlin s skoraj enourno zamudo na predvidenem programu. Na letališču v Teglu se mu je kancler Kiesinger zahvalil za obisk, Nixon pa je v odgovor dejal, da je bilo med razgovori, ki jih je imel v ZRN, mogoče postaviti temelje za bodoče sodelovanje in posvetovanje, ki bosta dragoceni za dosego skupnih ciljev.
BEOGRAD, 26. — Vršilec dolž- stremljenja v drugih krajih. Raz- Pavičevlč in dodal, da je Jugosla-
1 c' f! /Imnirn/inn	inllm	JI.  »., • ^ M.. M*, m! D «ti.Mn F.-.	irnJrin tomol IMo nn
nosti državnega tajnika za zunanje zadeve Miša Pavičevlč je na današnji skupni seji zveznega sveta narodov v poročilu o političnem delovanju Jugoslavije kakor tudi o stvarnih mednarodnih vprašanjih izjavil, da mednarodne odnose obremenjujejo Isti problemi kot prej. Za mednarodna nasprotovanja sta po njegovem mišljenju značilna dva nasprotujoča si procesa. Na eni strani je vedno bolj pomemben proces za nacionalno in družbeno osvoboditev, na drugi strani pa politika sile in hegemonije, vmešavanje v notranje zadeve drugih držav, politika sile in poskusa razširitve Interesnih sfer.
Oborožena Intervencija na Češkoslovaškem je dokazala, da politika sile ni zemljepisno omejena, da se menja po nacionalni in družbeni osamosvojitvi. Zato imamo tudi v Evropi odpore kot podobna
voj dogodkov po intervenciji na Češkoslovaškem je ponovno pokazal, da se s silo ne morejo rešiti vprašanja, nasprotno, taki poskusi ustvarjajo samo nova žarišča nevarnosti in negotovosti.
Miša Pavičevič je ugotovil, da so razgovori, ki so Jih zastopniki Jugoslavije zadnje čase imeli z zastopniki nekaterih evropskih držav, pokazali, da je politično popuščanje sodelovanja edina pot za ohranitev miru in premagovanje blokovske razdeljenosti v Evropi.
Jugoslavija se zavzema za napredek in razvoj sodelovanja z vsemi evropskimi državami, kar dokazuje s številnimi sestanki zastopnikov Jugoslavije z zastopniki drugih evropskih držav. Dobrososedski odnosi in sodelovanje z vsemi državami so bili vedno v središču pozornosti jugoslovanske zunanje politike, je poudaril Miša
MED NAPADOM NEOFAŠISTOV NA PEDAGOŠKO FAKULTETO
Smrt študenta Domenica Congeda med demonstracijami na rimski univerzi
Študent je padel s četrtega nadstropja, ker je verjetno opazil bombo na strehi Ostro stališče akademskega sveta proti zasedbi univerze - Takojšen odjek v senatu - Manifestacije v zvezi z Nixonovim prihodom tudi v drugih mestih
RIM, 27. — Na področju rimske univerze je prišlo do resnih incidentov v zvezi z zasedbo in manifestacijo, ki so jo nameravali študentje prirediti ob prihodu Nixona v Italijo. Pri tem je izgubil življenje 24-letni študent Domenico Congelo, ki je ob 22.15 izdihnil v bolnišnici.
Razlogi za njegovo smrt so ne
pojasnjeni in je samo znano, da je odšel na streho pedagoške fakultete prav v času, ko so fakulteto napadali neofašisti. Neko dekle je kasneje telefonirala tiskovni agenciji ANSA in je povedala, da je študent zlezel na streho, kjer je videl plamene. Menda je šlo za za-žigalno vrvico peklenskega stroja,
ki naj bi ga neofašisti vrgli na streho pri poskusu, da vdro v fakulteto.
Policija te vesti ni potrdila in sploh ni dala podrobnejših vesti, čeprav je takoj po tragičnem dogodku zasliševala študente, ki so zasedli fakulteto.
Po policijskih vesteh je študent padel na dvorišče pedagoške fakultete, medtem ko se je prijel za odvodno cev na strehi. Do nesreče
iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimMiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiii
SVOJI MATERIr OČETU, BRATU IN SESTRI
Ganljivo poslednje pismo Jana Zajica
Češkoslovaška vojaška delegacija pri Brežnjevu
PRAGA, 27. — študentje ne nameravajo dati samomoru Jana Za-jdca isti poudarek in isti odmev, kot je bilo w> pri prvem samosežigu Jana Palacha. Včeraj se je preži-dij študentske organizacije sestal s predstavniki ministrstva za mladino in v zaključnem poročilu je rečeno, da so bili soglasni glede ocene nastalega položaja. Nihče
... *v*«singe_. „
,v,etovanja so bili Evropa,. NATO, ?“bosi vzhod-zahod in Srednji ?*hod. Sledilo je slavnostno kosilo, j alercga so se udeležile številne liyijanske osebnosti.
Jutri zjutraj se bo Nixon poslovil J* Saragata in odšel v Palačo Chi-*• kjer se bo posvetoval s pred-.*aVniki rimske vlade. Po sestan-bo ameriški predsednik odpo-j”v8l proti Parizu, peti postaji svo-%a potovanja po Evropi.
«JS°t smo dejali, se je Nixon pri-!"Jal v Rim iz zahodnega Berli-V bivšo nemško prestolnico je ,.?*Pel ameriški predsednik nekaj •vel deseto uro s posebnim letalom h; enem od zračnih hodnikov, ki j?vezujejo mesto z ZRN. Poleg drsnega sekretarja Rogersa sta ga »pttiljala zvezni kancler Kiesin-in zahodnonemški zunanji mi-t"ler Brandt. Na letališču v Te,m-rjjhofu so ga spremili vojaški pomniki mesta, župan Schiitz in šte-H?e osebnosti.
v/o SchUtzovem pozdravnem nagovoru je Nixon izrekel nekaj priložnostnih besed: «V trenutku, ko je "rlin podvržen neupravičenim Sonjam — je dejal — mi je po-v"tio drago, da dokažem našo po-ut*anost z berlinskim ljudstvom, s« ?.le predslraža svobode, pa tudi ^dišče naših skrbi.«
»Berlin — je nekoliko enfatično cJal predsednik — je znan kot 3‘sto štirih velesil: v Berlinu pa la* aia še peta sila; ta sila je od-cpbost svobodnih ljudi, da ostalin en<?tn' z vsem‘- ki hočejo biti
v ^jxon je tudi na kratko spregovori tri tisočem vojakov ameriške Jr.fnizije, ki so mu na letališču ^Pravili sprejemno parado. Ob tej hjfjtki je omenil, da se je v zad-J"1. časih v svetu marsikaj spre-^anilo. Med drugim — je poudaril - le bil v VVashingtonu izvoljen |0°v Predsednik. Nekaj pa je osta-
'n Saragat zasebni razgovor, nato I sicer ne zanika političnega obeležja pa je bil na vrsti razširjen sesta-1 samomora, vendar pa obstaja sploš-Sck, ki sta se ga udeležila tudi no mnenja, da je treba ohraniti JUiTior in Nenni ter za Američane red.
n°Kcis in Kissinger. Argumenti j»- študentje so zvečer objavili eno
izmed dveh pisem, ki jih je zapustil Jan Zajic. Znano je, da je pustil pismo naslovljeno študentom in drugo pismo, ki ga je poslal staršem, študentje so sedaj objavili to drugo pismo družinskega značaja.
Pismo se glasi: «Draga mama, oče, brat in sestra. Kadar boste brali to pismo, bom mrtev ali umirajoč. Razumem bol, ki jo Vam prizadevam, toda prosim Vas, da se ne jezite, žal vem, da nisem sam na svetu. Tega ne delam, ker bi bil v življenju nesrečen, temveč prav zato, ker preveč ljubim življenje.
Mogoče bo moje dejanje izboljšalo Vašo prihodnjost. Poznam vrednost življenja, njegovo visoko vrednost, toda želim preveč za Vas, za vse in zaradi tega moram plačati tako visoko ceno. Po mojem dejanju ne izgubite poguma. Pustite, da Jašek (brat) čim več izve, da me bo lahko maščeval in isto za Martičko (sestra). Vi ne boste mogli nikoli pristati na krivico, kakršna koli je. Moja smrt Vas obvezuje
Zal mi je, da Vas ne bom več videl in da ne bom videl več vseh onih, ki sem jih tako ljubil. O-prostite mi za veliko bol, ki sem jo vam prizadel.
Jašku sem poslal svojo fotografijo. Rad sem ga imel in sem ga spoštoval. Ne samo njega, temveč Vas vse.
Ne dopustite, da bi me ljudje imeli za norega. Pozdravite fante, reko, gozdove, nasvidenje in oprostite mi.»
Pismo je podpisal Honza, kot so ga doma nazivzald. Izvedelo se je tudi, da je želal biti pokopan v
Predsednik vlade Cernik je vče raj odgovornim partijskim funkcionarjem Prage dejal, da vedno obstaja latentna politična kriza, ki se lahko pretvori v akutno krizo z najmanjšo napako voditeljev v zvezi z nepredvidenimi posledicami ekstremističnih skupin. Cemik je mnenja, da obstaja naj-•večja nevarnost z desnice in da
zato partija nima razlogov, da spre meni svoje novembrsko stališče. Cemdk je tudi izjavil, da so neka teri mnenja, da ni bil dosežen nobeden politični uspeh v zvezi s politiko, ki je bila sprejeta januarja 1968.
V Moskvi je generalni tajnik KP SZ Brežnjev sprejel češkoslovaškega obrambnega ministra generala Džura, ki je že teden dni v SZ In se razgovarja s sovjetskim o-brambnim ministrom maršalom Grečkom. Predsednik vlade Kosi-gin pa je sprejel na uradnem obi sku poljskega zunanjega ministra Jedrichowskega.
je prišlo okrog 20. ure. Domenico Congelo je posečal tretji letnik in je sodeloval pri zasedbi fakultete. Pri padcu si je razbil lobanjo in resno poškodoval vranico.
Do prvih spopadov med policijo in študenti je prišlo okrog i7. ure pred glavnim vhodom na univerzo. študentje sp se ob 16. \jp. zbrali na skupščini v veliki dvoraru rektorata univerze in so sklenili, da se bodo v povorki odpravili na Trg Esedra, kjer je KPI priredila protestno zborovanje proti Nixonu.
Ko so študentje hoteli oditi iz univerzitetnega poslopja, jih je policijski funkcionar ojxizoril, da gre za nedovoljeno povorko, takoj za tem pa so sledili znaki s trobento, policijski napadi in metanje kamenja.
študentje so že preteklo noč postavili barikade, na vseh cestah o-koli univerze pa je polno kamenja. Policiji je uspelo, da je pripeljala oklopijenp cisterno v bližino vhoda v univerzo in od tam pričela škropiti študente z rdeče pobarvano vodo. Med neredi je bilo poškodovanih več zasebnih avtomobilov. Končno je policija z brutalnim nastopom odstranila študente iz ulic okoli univerze in so študentje zabarikadirali vhod, tako da je bilo okrog 18. ure relativno mirno in je še nekaj časa kazalo, da se bo policija umaknila, vendar so se spopadi ponovno razvneli
Okrog 19. ure so fašisti skušali vdreti v poslopje pedagoške fakultete na Trgu Republike, ki so ga zasedli študentje. Najprej so izpustiti proti vhodnim vratom deset manjših raket kot se jih uporablja za umetne ognje. Intervenirali so policisti in karabinjerji, ki so neo-fašiste razgnali. Očitno pa njih poseg ni bil dovolj odločen, tako da so se ponovno zbrali v veliki skupini in so zažgali velik kres pred vhodom na fakulteto. Mladeniči, ki so bili v poslopju so jim preprečili, da bi vdrli skozi vrata in so
metali kamenje skozi okna. Končno so ponovno intervenirali policisti, ki so razpršili neofašiste.
Danes se je sestal akademski senat rimske univerze, ki ic izdal daljše sporočilo, v katerem ugotavlja, da se Je položaj na univerzi ponovno poslabšal in da so študentje celo zaprli vhode, tako da še senat ni mogel sčstati na svojem sedežu. Senat obtožuje zasedbo, češ da ne gre več za upravičeno zahtevo po reformi univerze, temveč za uporniški duh proti vsem strukturam demokratične države in da v teh pogojih akademski senat nima nobene druge možnosti, kot da proglasi zaporo. Senat zaključuje, da ni mogoče izvesti nobenega novega poskusa, da naj rektor zapre vse še odprte fakultete in da naj sporoči odgovornim oblastem, da gre sedaj samo še za vprašanja ((osnovnega reda v državi, ki prehajajo specifične pristojnosti akademskih oblasti)).
O študentskih in drugih manifestacijah v zvezi z obiskom Nixo-na poročajo tudi iz raznih drugih mest. Zelo ostre so bile manifestacije v Milanu, kjer je prišlo do resnih spopadov s policijo pred a-meriškim konzulatom in je policija pridržala 70 oseb. študentske manifestacije so bile tudi v Padovi, Bologni in drugod.
Današnji dramatični dogodki so imeli takojšnji odjek v senatu, kjer so komunisti zahtevali, da se seja prekine in da poroča notranji minister. To zahtevo so sicer zavrnili, vendar je predsedstvo sporočilo, da bo minister jutri poročal. Med to razpravo je prišlo do ostrih sporov med poslanci raznih skupin.
Senat Je danes nadaljeval razpravo o proračunu, ki jo bo jutri končal.
Deželna skupščina na Siciliji je danes izvolila odbor levega centra, pri čemer pa glasovanje ni povsem gladko potekalo za vse odbornike in so se pojavili ponovno
«prosti strelci« tako, da so za nekatere morali glasovanje ponoviti.
Na današnji seji je CK KPI izvolil politični urad, tajništvo in imenoval odgovorne za razne sektorje dela.
Vsedržavna tajništva CGIL, CISL in UIL so se dogovorila za program stavk, ki jih bodo izvedli v pokrajinskih-okvirih v zvezi s -sporom s Confindustrio o ukinitvi mezdnih področij v Italiji.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminitiiiii
vija te odnose vedno temeljila na načelih spoštovanja neodvisnosti, suverenosti, teritorialne celovitosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih. Jugoslavija je poudaril Pavičevič, je bila vedno za sodelovanje na teh načelih proti vsem poskusom vmešavanja v notranje zadeve drugih.
Vršilec dolžnosti državnega tajnika za zunanje zadeve je posebno opozoril na uspešen razvoj prijateljskih odnosov in plodno sodelovanje s sosedno Italijo in Avstrijo in z obžalovanjem ugotovil, da pripravljenost Jugoslavije na normalizacijo odnosov z Albanijo ni naletelo na razumevanje albanske vlade. Pavičevič je prav tako z obžalovanjem ugotovil, da se odnosi s sosedno Bolgarijo zaradi politike bolgarske vlade slabšajo in ugotovil, da je ta gonja neposredno povezana z doktrino o njeni suverenosti in s teorijo o pravici na Intervencijo in gonjo, ki jo vodijo nekatere države varšavskega pakta proti Jugoslovanskemu družbenemu, gospodarskemu in političnemu sistemu ln neodvisni politiki Jugoslavije. Miša Pavičevič je izrazil upanje, da bo bolgarska vlada v interesu dobrososednih odnosov in sodelovanja na Balkanu prenehala s to politiko.
Vršilec dolžnosti državnega tajnika za zunanje zadeve je nadalje ugotovil, da je v drugi polovici preteklega leta prišlo do motenj v političnih odnosih Jugoslavije s Sovjetsko zvezo in z nekaterimi drugimi državami varšavskega pakta in poudaril, da je želja Jugoslavije, da z vsemi državami varšavskega pakta vzdržuje prijateljske odnose in poudaril, da Jugoslavija odbija vsak kompromis v vprašanjih, ki se tičejo življenjskih interesov, neodvisnosti, suverenosti in varnosti Jugoslavije.
Pavičevič je nadalje ugotovil, da Jugoslavija kot suverena država z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov v Sredozemlju in da je življenjsko zainteresirana za mir na tem področju. Razgovori s številnimi državniki sredozemskih držav, med drugimi tudi Italije, so poka-zpji da so sredozemske države zainteresirane za trajen mir in sodelovanje v Sredozemlju in za reši-
ZARADI OFENZIVE FNO
Napeto ozračje v Parizu na konferenci za Vietnam
Ostri govori načelnikov štirih delegacij - Novi boji v Juž. Vietnamu
iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMimmiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiNiiiiiiiniiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiliuiiiiHiiiiiiiiiiuiii
)?. nespremenjeno — je nadaljeval ~ in 10 ie hrabrost ameri-J1!« vojakov, ki se na tolikih stra
t>o|j sveta b°rij° za obrambo svo-^redsedniški sprevod je nato kre-
NOVI OMEJITVENI UKREPI V ANGLIJI
Angleška banka je zvišala eskomptno mero za en odstotek
S tem ukrepom hočejo omejiti privatne kredite • Protestna stavka proti vladnemu načrtu sindikalne reforme
LONDON, 27. — Angleška banka je danes zvišala eskomptno mero za en odstotek, ln sicer od sedem na osem odstotkov. To so sklenili zaradi še vedno velike količine bančnih kreditov privatnikom. Da bi ohranili v veljavi ukrepe o omejevanju privatnega kredita, je svet guvernerjev angleške banke sklenil zvišati eskomptno obrestno mero in vse s tem povezane obresti.
Poročilo osrednje banke pravi,
da so obresti bank na kredite nižje od obresti, ki veljajo za kratkoročne investicije na denarnem trgu. Sklep o zvišanju obrestne
mere utemeljujejo tudi z nedavnim zvišanjem kratkoročne obrestne mere na mednarodnih trgih. Eskompt-na mera se je z današnjim ukrepom zvišala na višino, kakršna je bila v veljavi novembra 1967, ko je bil razvrednoten funt šterling. 0-semodstotna eskomptna mera je tedaj bila v veljavi štiri mesece in naslednjega marca se je znižala na 7,5 odstotka.
V preteklih tednih je vlada pozvala britanske banke, naj do srede marca znižajo zasebne kredite za približno 150 milijonov šterlin-gov. Zdi pa se, da se to ni zgodilo in da se je višina posojil še povečala za več desetin milijonov šterlingov. Zaradi tega je vlada
zvišala eskomptno mero, ki avtomatično povzroči zvišanje bančnih obresti, ne da bi s tem prisilila banke, da prostovoljno zvišajo obresti.
V	uradnih krogih poudarjajo, da današnji ukrep ni ukrep v okviru kakršne koli krize, ker je položaj šterlinga trden. Ukrep so sprejeli, da bolj zaostrijo kreditne omejitve, zato da bi se sredstva na sektorju zasebne potrošnje premaknila na sektor izvoza.
V	južnem predmestju Londona Croydonu je bila danes protestna demonstracija delavcev proti sindikalni reformi, ki jo ima v načrtu vlada. V Croydonu so se namreč zbrali izvršni odbori vseli sindikatov, ki so včlanjeni v trade unionih, da bi razpravljali o gospodarskem programu za letos. Koordinacijski
odbor za obrambo sindikalnih svoboščin je organiziral za danes neuradno 24-urno stavko iz protesta proti ukrepom vlade in pozval delavce, naj pridejo v Croydon, da bi pritiskali na sindikalne voditelje. Vsedržavna stavka je bila bolj simbolična. Samo v Liverpoolu je stavka omrtvičila pristanišče, ko je 10 tisoč pristaniških delavcev zapustilo delo in s tem ustavilo nakladanje in razkladanje devetdesetih ladij. Tudi številne industrije je stavka okoli 35 tisoč delavcev omrtvičila.
V Croydonu se je zbralo okoli 5 tisoč delavcev. Na podlagi nedavne bele knjige namerava vlada omejiti oblast notranjih komisij v podjetjih in uvesti v primeru neuradnih stavk (takih stvak, ki jih sindikat ne odobri) 28-dnevno suspenzijo in v primeru vsedržavnih stavk uvesti referendum med prizadetimi delavci. Poleg tega namerava vlada uvesti denarne globe za tiste, ki se ne bi držali novih pogodb, ko bodo postale zakon. Sindikati so se proti temu odločno uprli.
PARIZ, 27. — Kot je bilo pričakovati, so bili v ospredju na šestem zasedanju pariške konference za Vietnam zadnji dogodki na vietnam skih bojiščih, kjer so se tudi danes nadaljevali napadi osvobodilnih sil proti ameriškim in sajgonskim vojaškim postojankam.
Šef ameriške delegacije Cabot Lodge, ki je prvi prevzel besedo, je ostro protestiral zaradi bombardiranja proti civilnemu prebivalstvu Sajgona in drugih južnoviet-namskih mest. Spet je zahteval, naj se najprej prouči problem demilitariziranega pasu, ter ponovil, da se bodo začele ameriške vojaške Sile umikati iz Vietnama šele po umiku «vseh vojaških in prevratniških sil Severnega Vietnama.*
Če so bile Lodgeove izjave kolikor toliko zmerne, je sajgonski predstavnik Pham Dang Lam na zelo oster način obsodil novo «zločinsko» ofenzivo FNO. Ker niso mogli sprožiti nameravane splošne ofenzive — je dejal v bistvu Lam — so se «ko-munisti* spravili na južnovietnam-ska mesta. Obtožil je tudi nasprotnike, da so kršili ženevske sporazume iz leta 1954.
Načelnik delegacije FNO Tran Buu Kiem je obtožil Nixonovo vlado, da vztraja na poti, ki jo je že začrtal Johnson, ter da je še okrepila napadalno vojno proti južno-vietnamskemu ljudstvu. Trdil je tudi, da so »dogodki zadnjih tednov jasno pokazali lažni značaj namišljene želje po miru, ki jo pripisujejo Nixonu». Kiem je ponovno zahteval popoln in brezpogojen u-mik ameriških sil iz Vietnama, odpravo »lutkovne uprave* in uresničitev petih točk programa FNO.
Kiem je nato prebral odlomek iz izjave komisije za zunanje zadeve pri CK FNO, v kateri je izražen protest proti «do skrajnosti lažnim in predrznim trditvam Američanov in Sajgoncev o sedanji ofenzivi* ter proti grožnjam, da se zopet začne bombardiranje Severnega Vietnama. V dokumentu je tudi rečeno, da pomeni ofenziva »nujno akcijo, ki je popolnoma v skladu z zakonito pravico samoobrambe nekega ljudstva, ki je žrtev napada*.
Načelnik severnovietnamske delegacije Xuan Thuy je odločno zavrnil ameriški protest: če Američani nočejo, da bi jih napadali — je dejal — morajo prenehati z napadom ter popolnoma in brezpogojno umakniti svoje in satelitske čete iz Južnega Vietnama. Trdil je, da sta Richard Nixon in republikanska stranka še bolj trmasta in zahrbtna v zaostritvi vojne kot
Johnsonova uprava. Šef hanojske-ga predstavništva je protestiral proti izvidniškim poletom in bombardiranju proti Severu ter trdil, da so ameriške bojne ladje v zadnjem mesecu bombardirale številna naselja severno od demilitariziranega pasu.
Xuan Thuy je končno zanikal, da bi bil Hanoj prevzel kakršnokoli obveznost v zameno za prenehanje ameriškega bombardiranja proti Se vernemu Vietnamu.
Seja se je zaključila ob IG. uri, po petih urah in pol razprave. Prihodnja bo v četrtek, 6. marca.
Kot smo že omenili, so se tudi danes nadaljevali napadi osvobodilnih sil proti zavezniškim oporiščem in postojankam v vsem Južnem Vietnamu. Napadenih je bilo okrog dvajset baz, se pravi nekoliko manj kot v preteklih dneh. Najbolj siloviti spopadi so bili tudi danes o-krog oporišča v Bien Hoi ter v bližini demilitariziranega pasu. E-note so z minometi in raketami bombardirale oporišče mornarice v bližini Da Nanga; eden od strelov je zadel splav, na katerem je bila nagrmadena municija. Eksplozije so trajale več ur. Ameriško vojaško poveljstvo ni sporočilo števila žrtev.
V Tay Ninhu je taksi zavozil na mino. Sedemnajst oseb je bilo ubitih, štiri pa so ranjene.
Pogajanja v Kirnu o sodelovanju med Italijo in SFRJ
RIM, 27. — Davi se je v Rimu začelo delo četrtega zasedanja jugoslovansko italijanskega mešanega odbora za gospodarsko, industrijsko in tehnično sodelovanje pod predsedstvom Toma Granflla in italijanskega ministra za zunanjo trgovino Vittorina Colomba.
Navzoča sta tudi jugoslovanski poslanik v Rimu Priča in italijanski poslanik v Beogradu Trabalza.
Ministra bosta proučila ukrepe. kl bodo potrebni za izboljšanje vsebine in izvajanja pogodbe o gospodarskem, industrijskem in tehničnem sodelovanju.
Ob tej priložnosti bosta ministra obravnavala vrsto problemov, ki zadevajo gospodarske in trgovinske odnose med obema državama, predvsem v zvezi s sedanjim stanjem trgovinske bilance in s posledicami izvajanja kmetijske politike skupnega tržišča v okviru naporov, ki jih Italija podpira za izboljšanje trgovinske izmenjave z Jugoslavijo. -
tev krize na Bližnjem vzhodu. Pavičevič je poudaril željo jugoslovanske vlade, da s sosednimi država mi nadaljuje posvetovanja o napredku medsebojnega sodelovanja in za zagotovitev miru na tem področju.
V	nadaljevanju svojega govora je Miša Pavičevič poudarit, da je razvoj dogodkov na svetu pokazal aktualnost politike povezanosti in da so razgovori z vladami vrste nevezanih držav pokazali soglasje
0	potrebi organiziranja posvetovalnega sestanka, na katerem bi se proučile možnosti in oblike nadaljnjega sodelovanja in skupnega de lovanja.
Na kraju svojega govora je Miša Pavičevič omenil napore Jugo slavije za napredek gospodarski« odnosov z drugimi državami, posebno za ureditev vprašanja s Skupnim evropskim trgom in obvestil poslance, da je Jugoslavija v skladu s sklepom zvezne skupščine sklenila sporazume o ukinitvi vizumov s 26 državami in da je pripravljena na podobne sporazume na osnovah recipročnosti z drugimi državami. Vršilec dolžnosti državnega tajnika za zunanje zadeve je zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da je zunanjepolitično delovanje Jugoslavije, ki se opira na enotnost narodov Jugoslavije in njihovo odločnost, da branijo svoboden razvoj socialističnega samoupravljanja. okrepilo mednarodni položaj Jugoslavije kot pobudnice miru in neodvisnosti in enakopravnosti sodelovanja na svetu.
V	razpravi, ki je sledila, so poslanci največji del pozornosti posvetili protijugoslovanski gonji v Bolgariji. Opozorili so na nevarnost velikobolgarskc šovinistične politike, ki se ne razlikuje od politike za časa Stalinovega pritiska na Jugoslavijo. Poslanci so poudarili pripravljenost Jugoslavije za dobrososedske odnose z Bolgarijo pod pogojem, da Bolgarija opusti sedanjo politike.
Poslanca Jože Vilfan in Josip Djerdja sta v svojih govorih posebno poudarila pomembno vlogo OZN, ki bo 1970. leta proslavila 25-letnico svojega delovanja Dierdj« je predložil ustanovitev posebnega državnega odbora, ki bo skrbel za organizacijo proslave 25-lctnice Združenih narodov, ter predlagal, da se Jugoslavija na mednarodnem področju skupno z drugimi nevezanimi državami zavzame za sprejem Kitajske v Združene narode in za večjo pomoč Združenih narodov v reševanju vprašanj nerazvitih področij.
Razprava se j-e končala s sklepom zveznega sveta in sveta narodov, v katerem se med drugim (x>
1	udarjajo negativne posl ’dice proti-I jugoslovanske gonje v Bolgariji n«
I le za stanje odnosov med Jugoslavijo in Bolgarijo, temveč na odno-
j se na Balkanu. Zvezna skupščina I odločno obsoja v imenu jugoslovanskih narodov to gonjo in podpira korake, ki jih je zvezni izvršni svet podvzel proti tej politiki.
O protijugoslovanski gonji je razpravljal danes tudi izvršni svet Ljudske republike Makedonije, ki je po razpravi izdal posebno sporočilo, v katerem ugotavlja, da ie protijugoslovanska gonja in proti* makedonska politika bolgarske vlade v zadnjih dveh letih negativno vplivala na odnose med obema državama in na stabilnost miru na tem delu Evrope. Ta politika bolgarske vlade, ugotavlja izvršni svet Makedonije, izraža vclikobolgarske zahteve ter opravičuje fašistično o* kupacijo posameznih krajev Jugoslavije v drugi svetovni vojni. Pri tem se bolgarska vlada sklicuje prav na izjave poveljnikov fašističnih okupacijskih čet, ki bi morali odgovarjati kot vojni zločinci.
Izvršni svet Mak.domje kaže posebno zaskrbljenost za položaj makedonskega ljudstva v Pirinski Makedoniji, ki je izpostavljeno raznarodovanju in asimilaciji, in ugotavlja, da s tem svojim postopkom bolgarska vlada krši osnovne človeške pravice, ki so zajamčene v listin. Združenih narodov katerih član je tudi Bolgarija. Izvršni svet Makedonije daje polno podporo stališču in ukrepom zvezn ga izvršnega sveta v zvezi z najnovejšim razvojem jugoslovansko - bolgarskih cdnosov ir. izraža svojo pripravljenost, da se zavzame za premagovanje sedanjega stanja po načelih ju-gostovansk: zunanje politike o miroljubnem sodelovanju med narodi in dobrososedskih odnosih. Izvršni svet Makedonije bo o tem vprašanju podal jroročilo na seji republiškega sveta Makedonije 4. marca.
Komuni proti vojaškim manevrom
BUKAREŠTA. 27. - Romunski zunanji minister je v listu »Lumea* napisal članek, v katerem potrjuje, da Romunija nasprotuje vojaškim manevrom na ozemlju drugili držav. Življenje jasno dokazuje, da ni v skladu z zagotavljanjem varnosti in normalizacijo odnosov med državami kakršna koli manifestacija sile in da to izključuje vojaške manevre s sodelovanjem različnih držav, na ozemlju raznih držav in na mejah drugih držav. Zunanji minister Manescu je podčrtal načelo, da morajo odnosi med narodi temeljiti na zaupanju in ne na vmešavanju v notranje zadeve drugih. Treba je spoštovati voljo vsakega naroda in tudi njegovo pravico, da si izbere svojo pot razvoja.
AMERIŠKO VOJAŠKO LETALO STRMOGLAVILO BLIZU MILANA
Smrt generala Johna Hughesa poveljnika SETAF v Vicenzi
V plamenih je našel smrt tudi major pilot Hyslop Polkovnik Cooper in narednik Run ion huje ramena
MILAN, 27. — Danes ob 18.50 je ameriško vojaško letalo vrste «U 8 D» s štirimi osebami strmoglavilo kmalu po vzletu nedaleč od letališča Linate. Tedaj je bila nad letališčem gosta megla, zaradi česar so bili redni poleti začasno prekinjeni. Dve osebi, baje polkovnik in major, katerih imena niso javili, sta izgubili življenje in ležita poleg razbitin letala pokriti z odejami, druga dva potnika pa sta huje ranjena. Ta dva, 34-letnega majorja Gordona Cooperja in 22-letnega narednika Wallaca Ruinona, so odpeljali v zdravstveno kliniko «Quattro Marie*. Njuno zdravstveno stanje je zelo resno.
Letalo je strmoglavilo v prekop, ki deli letališče od Drevoreda For-lanini v bližini tovarne letal «Nar-di». Med vzletom je l.talo zadelo s krilom v drevo, zaradi česar se je obrnilo okoli svoje osi in se pri padcu vnelo. Domnevajo, da so letalu prav v kritičnem trenutku odpovedali motorji. Po izjavah očividcev je en potnik umrl v plamenih, druga dva pa so odpeljali z rešilnimi avti. Letalo je popolnoma zgorelo. Kaže, da gre za letalo vrste «Piper», ki ga uporabljajo za vzdrževanje zvez.
Kasneje se je zvedelo, da je letalo, ki je bilo namenjeno v Piso, treščilo v mrežasto ograjo kakih 300 m od letališča Linate, pri čemer je podrlo veliko reklamno tablo. Na kraj sta nemudoma odšla dva agenta javne varnosti skupaj z rešilnim avtom in dvema gasilskima brizgalkama. Gasilci so v 15 minutah pogasili požar.
Komisariat italijanske obmejne policije na letališču je javil, da sta pri letalski nesreči izgubila življenje poveljnik SETAF (letalsko poveljstvo NATO za jugovzhodno Evropo) v Vicenzi general John Hughes in pilot major Hyslop. O ranjencih so javili, da je Gordon Cooper iz East Virginie, Wallace
taktično izvidništvo in helikopterje. Letala, ki se jih po navadi poslužujejo poveljniki in višji častniki glavnega štaba, so dvomotomiki vrste »Beechcraft L. 23 -D», ki so opremljeni s popolnimi napravami za slepo letenje.
Pokojni general Hughes se je rodil 11. aprila 1917. leta v Pelestine v Texasu. Udeležil se je vojne na Pacifiku, kasneje je imel važne naloge v Pentagonu, bil je tudi v glavnem štabu ameriške armade. Zapušča ženo in šest otrok.
Po mnenju nekega časnikarja
V invalidskem domu» ni Napokonovega trupla
PARIZ, 27. - Napoleon ne počiva v pariškem »Invalidskem domu*. V grobnici, pred katero se vsako leto zvrsti na tisoče in tisoče Francozov, niso ostanki cesarja, temveč njegovega majordoma Ciprianija, ki je februarja leta 1818 napravil na otoku Sv. Helene samomor. Pepel cesarja naj bi bil v anonimnem grobu v vvestminstrski cerkvi.
To je teza francoskega časnikarja Georgesa Retifa de la Bretonne, potomca znanega pisatelja iz 18. stoletja, ki je objavil za založbo Martineau knjigo z naslovom »Angleži, vrnite nam Napoleona . . .».
Retif de la Bretonne piše, da so Angleži nekaj let po Napoleonovi smrti oskrunili njegov grob. Ko je leta 1840 francoska misija, ki jo je vodil knez Joinville odšla na Sv. Heleno, kjer je hotela odkopati truplo Napoleona, da bi ga prenesla ' Pariz, ni našla ostankov cesarja pač pa truplo Ciprianija. Toda tedaj se ni nihče upal govoriti o zamenjavi trupel.
Po ukazu občinskega komisarja
S pa iz8‘nS', 7 po6,Prometni znaki veljajo
ročen v Italiji z Milančanko Bruno	,
Gelato, ki je takoj po nesreči tU(ll Za pOgrCDIl« SprCVOdC
OTTAVIANO (Neapelj), 27.	-
odšla k moževi bolniški postelji Divizijski general John Huges je poveljeval SETAF (Southern Euro-pean Task Force), taktični ameriški enoti na razpolago NATO v Italiji z glavnim štabom v Vicenzi. SETAF ima v Italiji tri oporišča: v Vicenzi, Veroni in Livornu. V veronskem letališču Boscomantico je nameščena poveljniška letalska četa, ki ima na razpolago letala za zveze, za lažje prevoze, za
do po več kot stoletni tradiciji vsi pogrebi v Ottavianu.
Vzela je denar možu in svaku
Da bi kupila pralni stroj je hlinila roparski napad
MILAN, 27. — Karabinjerji so prijavili sodišču zaradi simulacije kršitve zakona 264etno Domemico Vitale iz Vimodrone, ki jo je njen 29-letnj mož Antonio Santoro januarja lani našel privezano na postelji z zavezanimi usti. Ženska je rekla, da je postala žrtev roparjev. Po enem letu so karabinjerji ugotovili, da je ženska hlinila rop, ker je vzela možu 40.000 lir svaku pa 140.000 in izjavila, da so ji denar odvzele tri maskirane osebe. Vitalejeva je sedaj priznala, da je hotela s pridržanim denarjem kupiti pralni stroj.
«HLADNfl VOJNA ZARADI NACIONALIZIRANIH NAFTNIH POU
Peru izzval Ameriko
Legendama srednjeveška trdnjava Klis (na sliki) v bližini Splita, bo postala «neodvisno» mladinsko mesto. Imenovali ga bodo «Kliška republika*, ki bo imela mladinsko vlado, policijo in se bo povezala z «oddelkom za zunanje zadeve* s tujimi mladinskimi organizacijami
UK A DNO OBVESTILO PREDSTAVNIKOV^ NASA V CAPE KENNEDY
Zaradi bolezni kozmonavtov odložena izstrelitev Apolla 9
Saturn 5 z vesoljsko ladjo bodo izstrelili v ponedeljek, 3. marca
«Pogrebni sprevodi se morajo držati prometnih znakov* je s pismom opozoril župnike Ottaviana prefek-turni komisar na občini, ki je dodal, da ti večkrat, ne glede na znake, ovirajo promet.
Od jutri bodo šli pogrebni sprevodi po najkrajši poti do pokopališča in se bodo izognili Korzu Um-berto v središču, po katerem gre-
m
Vozilo za pristanek na Luni, ki ga bodo od ponedeljka dalje preizkušali med poletom »Apollo 9»
CAPE KENNEDY, 27. — Izstrelitev vesoljske ladje «Apollo 9», do katere bi moralo priti jutri, so morali odložiti na 11. uro po krajevnem času (ob 17. po italijanskem) ponedeljka, 3. marca. Odložitev je najavil predstavnik NASA, ki je potrdil, da je do tega prišlo zaradi bolezni kozmonavtov Jamesa Mc-Divitta .Davida Scotta in Rossella Schweickarta. Vse tri namreč boli grlo in čeprav so jim zdravniki predpisali učinkovita zdravila, motnje niso izginile.
Vodja zdravstvene komisije NASA dr. Charles Berry je s skupino drugih zdravnikov danes kar 45 minut pregledal kozmonavte. Zdravniki so sicer ugotovili, da se je njihovo zdravstveno stanje močno izboljšalo; vendar, da še niso dosegli potrebne telesne kondicije, ki je potrebna za tako tvegan poskus. Po 18 človeških poletih v vesolje je to prvič, da Američani odložijo poskus iz zdravstvenih razlogov.
Polet vesoljske ladje «Apollo 9», prva praktična preizkušnja tako i-menovanega Luninega trajekta, s katerim naj bi se dva kozmonavta
spustila na površje Lune, bo naj- [ Dve minuti po 23. uri bodo koz-, nosti. Agenti letečega oddelka so
r. 1	I,*«	iiV\ tVinnotrH	vin mn Klil An v,wnnnl A., .... -n m .. 1 J;
bolj zapletena naloga, kar so jih. monavti prvič prižgali motorje ve-Američani doslej izvedli v vesolju. | soljske ladje in zvišali tir od 209 Prvih pet dni desetdnevnega poleta bo posvečenih preizkušnji letalne naprave za pristanek na Luninem površju.
Izdelani so točni načrti, ure in dnevi poskusov so v tem prikazu, poleta zasnovani na predvidenem trenutku izstrelitve, pri tej pa lahko še pride do sprememb.
V ponedeljek, 3. marca ob 17. uri po srednjeevropskem času bodo močne rakete «Saturri 5» odnesle na tir okoli Zemlje vesoljsko ladjo «Apollo 9» in vozilo z ogrodjem za pristanek na Luni. Spočetka bodo kozmonavti v višini 190 km. Tri ure po izstrelitvi bodo združili svojo ladjo z Luninim trajektom, uro kasneje pa bodo oboje ločili od tretje nosilne rakete. Nekoliko pozneje se bodo motorji tretje stopnje prižgali in odnesli raketo na višji tir, na katerem bo oddaljena od Zemlje največ 3053 km. Osemdeset minut pozneje se bodo motorji ponovno vključili in jo usmerili na pot okoli Sonca.
iiiiiiiHtiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiniMiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiimiiiiniiiiiiiiiHiiiiMiHiiiiiiimiiiimiiiiiiniivniii
NOVA MORSKA POTA
Tankerji med «icebergi» nevarnega Ledenega morja
Iščejo najkrajšo pot za nafto iz Aljaske
Na Aljaski so res našli ležišča. odprta nafti z Aljaske nova in naj-nafte, problematičen pa je prevoz krajša morska pot do rafinerij na «črnega zlata* do rafinerij vzhodne * vzhodni obali ZDA
obale ZDA, ki bodo požrle celotno proizvodnjo.
Tri ameriške družbe (Humbne Oii and Refining Co., Atlantic Richfield Co. in BP Exploration USA Inc.), ki so pri raziskavah na Ajaski zainteresirane, proučujejo. možnosti dovoza nafte preko Ledenega morja, nad Kanado. Če bodo poskusi privedli do zadovoljivih rezultatov, bo
......nun................iiuuu..............iilniiiimiililllliHlltimiiil..
kljub napovedanemu premirju ob muslimanskem prazniku
Nigerijsko letalo bombardiralo bialrsko vas ob tržnem dnevu
Na trgu je bilo polno žena in otrok - 120 mrtvili in 150 ranjenih
UMUAH1A, 27.
Pet letalskih
bomb je popolnoma razrilo rdečo zemljo na trgu ob tržnici Abu Aza-ma, biafrse vasice 30 km severno od Umuahie. in uničilo stojnice, cerkev in bolnišnico Danes zjutraj so ugotovili, da je bilo 120 mrtvih in 150 ranjenih Trg z velikimi luknjami je zelo podoben Lunini pokrajini, zemlja pa je zaradi prelite krvi še bolj rdeča Sredi včerajšnjega dopoldneva se je nepričakovano pojavilo na nebu, medtem ko se je na stotine otrok in žena trlo na trgu za nakupe ali prodajo kmetijskih izdelkov, letalo sovjetske proizvodnje Iljušin. Nepričakovano je letalo nigerijske zvezne vlade spustilo smrtonosni tovor. Številne osebe so se razletele na drobne koščke, druga trupla pa so našli zoglenela, tako da jih ne bo mogoče identificirati. Še danes zjutraj so prinašali v Umuahio na zasilnih nosilnicah tanjence.
Dublinski katoliški misijonar Ray-mond Maher, ki je prvi prišel na bombardiran trg, je izjavil, da je bil pravcati zločin Sedel je pred
slimanskega praznika Id El-Ahda. Nigerijska vlada je pristala na premirje in vse je kazalo, da bo dan potekel v miru. «V resnici pa je prišlo do pokola,* je rekel Maher, ki je videl, kako je letalo dvakrat preletelo v nizkem poletu trg in obakrat spustilo bombe. Vasica šteje 4000 prebivalcev, toda med tržnim dnevom se v njej zbere veliko več ljudi. Še dants so raztreseni daleč okoli kosi trupel ubitih ljudi. Povsod je krvavo, eno roko pa so našli celo 100 metrov od kraja tra gedije. Bombe so izkopale do poldrugi meter globoke jame. povsod so požgane veje dreves, na zidovih in na porušenih strehah so kosi oblačil žrtev.
Ranjenci so Oili čudno tihi, slišalo pa se je stokanje žena ki so iskale
jil Biafro. Govvon je rekel, da jih bo prisilil k predaji z lakoto, toda »mi bomo obdelovali našo zemljo tako, da ga bomo presenetili,* je izjavil Ojukwu, ki je tedaj potrdil uvedbo važnih kmetijskih načrtov.
Ob priliki muslimanskega praznika je general Govvon objavil poslanico prebivalstvu, v kateri je rečeno: «Nigerijci, ki so šli na pot civilne vojne bodo zastonj umirali, če ne oo Nigerija ostala združena in močna država, kjer bo moč živeti v slogi brez verske diskriminacije.*
Radio Hiafra je javil, da so se-cesionisti poslali poziv ZDA s prošnjo, da skušajo najti možnost ureditve spora. V Lagosu pa se je ni-
__t_________________ gerijski voditelj sestal s predsedni-
svoje drage. »Nigerijci pravijo,* je I kom ustanove «Caritas» msgr. Rho-rekel misijonar, ida njihova letala i dainom, kateremu naj bi rekel, da napadajo samo vojaške objekte. To- nigerijska vlada ne nasprotuje poda lahko vam rečem da teh ni v "
Izvedenci so sedaj na delu, da bi se seznanili z vsemi problemi, ki jih predstavlja plovba po Ledenem morju, proučujejo pa tudi možnost zgraditve dolgega naftovoda od A-ljaske čez Kanado do ZDA. Iščejo primerne kraje za graditev prista-jališč za tankerje in za graditev morebitne začetne postaje naftovoda. Načrti so bolj intenzivni v smeri prevoza po morju. Tanker »Manhattan* 115.000-tonske nosilnosti preurejajo s posebnimi napravami za plovbo po Ledenem morju, obenem pa ga tudi krepijo z namenom, da bi lahko opravljal tudi delo ledolomilca. Dela na «Manhattanu» bi morala biti končana v kratkem in ladjo nameravajo preizkusiti v najhujšem mrazu, veliko prej ko se začne led topiti, Poskuse bodo na vsak način nadaljevali tudi v poletnih mesecih
Od uspenov, katere Dodo dosegli, je v veliki meri odvisno črpanje nafte na Aljaski in pričakujejo, da
bo naredil vse, da bo ponovno osvo- «
žile delom pri raziskavah in praktičnih poskusih prevoza.
Obramba pred nafto
na 237 km od Zemlje. S tem bi bil končan program prvega dne.
Torek, 4. marca: ob 15.12 se bodo drugič vključili motorji vesoljske ladje, ki naj bi skupaj s trajektom dosegla oddaljenost od Zemlje 356 km. Tri ure kasneje bodo isti poskus ponovili, ob 21.28 pa bodo četrtič prižgali motor in ladja «A-pollo 9» bo zavila na tir, na katerem se bo oddaljila od Zemlje 502, približala pa se ji bo na 212 km. Med temi poskusi bodo preverjali delovanje ladje in trajekta
V	sredo, 5. marca ob 11.15 bo Schweickart prvič zlezel skozi cev na vrhu «Apolla 9<i v Lunin trajekt. Petdeset minut pozneje bo McDivitt opravil enako nalogo. Za 15.17 je predvidena prva sedemminutna televizijska oddaja iz vesoljske ladje.
Ob 18.42 bosta kozmonavta v Luninem trajektu, McDivitt bo vključil raketni motor in preveril ročne kontrolne naprave. V matično ladjo se bosta vrnila šele ob 20.42, ob 23.25 pa bodo petič prižgali raketne motorje v «Apollu 9», ki bo takrat na tiru 246 km od Zemlje.
Drugi vstop v letalno napravo za pristanek na Luni je predviden za 14.20 naslednjega dne. Za Schweic-kartom bo McDivitt zlezel v trajekt, ob 18.10 pa se bo Schweickart po zunanji poti vrnil v matično kabino. Ko bo na vesoljskem »sprehodu*, bo na vrsti druga petnajst minut dolga televizijska oddaja za gledalce na Zemlji. Program predvideva, da se bo Schweiokart zadrževal v vesolju skoraj dve uri.
V	petek, 7. marca ob 10. uri bosta McDivitt in Schvveickart ponovno zlezla v trajekt in začela pripravljati ((vesoljski sestanek«. Nekaj ur kasneje se bosta ladja in trajekt ločila, čez dobro uro bo McDivitt prižgal raketni motor trajekta. Med tem poskusom bo Lunin trajekt zaostal 169 km za matično ladjo «Apollo 9», v kateri bo samo Scott.
Ob 17.50 se bo prižgal motor na trajektu za pristanek, 16 minut kasneje pa se vključil motor za vzlet. S tem se bo začel sestanek z matično ladjo. Do zbližan j a bo prišlo ob 19.35, dobre pol ure pozneje pa bosta ladja in trajekt spet letela kot celota. Ob 22.30 bodo vsi trije kozmonavti v vesoljski ladji, nato pa bodo trajekt ločili od nje. Kontrolna postaja na Zemlji bo vključila motor Luninega trajekta, ki se bo brez posadke oddaljil od Zen-lje 7716 km
V	soboto, nedeljo m ponedeljek se bodo vrstile naloge, ki predvidevajo med drugim tudi spreminjanje tira, naslednjega dneva pa bosta posvečena eksperimentalnemu fotografiranju. V soboto, 15. marca ob 15.12 bodo kozmonavti osmič vključili motorje in usmerili vesoljsko ladjo «Apollo 9» proti Zemlji. Petintrideset minut kasneje naj bi ladja pristala na gladini Atlantika.
mu bili že precej časa na sledi in končno so ga odkrili v nekem hotelu Ldssoneja Guiettija so poslali v zapore San Vittore,
Po izpraznitvi glavnega trga v Parizu
Zastrupljena jedila za uničenje podgan
PARIZ, 27. — Zaradi premestitve «Halles» (glavni trg) iz pariškega središča v Rungis, se bodo morali poslužiti največje «bitke» proti podganam, kar so jih do sedaj izvedli v Franciji. Od petka jutraj ho 150 izvedencev raztreslo po zapuščenih lokalih. yeq kot 10 ton zastrupljenega živeža, po mestni četrti pa bodo uporabili najbolj moderne strupe.
Ta akcija bo trajala približno teden dni. Po mnenju občinskih organov bi morala ta akcija uničiti vsaj 30 odstotkov od 300.000 podgan v »Halles*, s čimer bi tudi u-branili prebivalstvo pred »napadom* lačnih podgan.
Perujska vojaška junta pod poveljstvom generala Juana Velasca Alvarada se je zapletla v pravo hladno vojno z ZDA, ki je »največji izziv ameriškim interesom v Latinski Ameriki, odkar ;e Fidel Castro nacionaliziral ameriški kapital na Kubi med revolucijo,* kot je zapisal londonski »Observer*. Gre za nič več in nič manj kot 690,524.000 dolarjev.
Doslej je ta spor terjal že nekaj velikih žrtev — med njimi je bil tudi bivši perujski predsednik Be-launde Terry, ki ga je vojaška junta strmoglavila 9. oktobra lani prav zato, ker je bil po njenem mnenju premehak v odnosih, z ameriško družbo International Petroleum Company.
Ta družba, ki je sicer registrirana v Kanadi, je pa podružnica velikega ameriškega koncerna Standard Oii of New Jersey (ESSO), že od leta 1924 črpa nafto na perujskih naftnih poljih La Brea in Pa-rinas. Toda Peru že dolgo trdi, da je družba prišla do koncesij na nezakonit način in da mora prepustiti naftna polja perujski državi.
Belaunde Terry je z IPC sklenil kompromis — družba je prepustila Peruju naftna polja, obdržala pa je rafinerije in druge naprave v pristanišču Talara — skratka, obdržala je glavni vir dohodka. Val nezadovoljstva, ki je nastal zaradi tega kompromisa, so izkoristili vojaki, ki so prevzeli oblast in takoj nato nacionalizirali še rafinerije družbe IPC v Peruju. IPC se je pritožila pri perujskih sodiščih, vendar je tožbo izgubila. Takoj zatem pa jo je tožila perujska družba Empresa Petrolera Piščal, ki je prevzela naftna polja in rafinerije, češ da ji IPC dolguje 14,5 milijona dolarjev za blago, ki ga je dobila od nje po 9. oktobru. Ker IPC ni hotela plačati, je sredi januarja vkorakala v rafinerije v Ta-lari vojska in zaplenila vse premoženje družbe IPC kot jamstvo za dolg.
Ameriška družba zdaj zahteva odškodnino za nacionalizirano imetje, ki je po cenitvah perujskega vrhovnega sodišča vredno 142 mili Ionov dolarjev. Pri tem podpira ESSO, kot je v takih primerih običaj, tudi VVashington. State Department je zagrozil, da bodo p-meriške oblasti uveljavile tako imenovani Hickenlooperjev amandma, če Peru ne bo plačal odškodnine. Hickenlooperjev amandma določa, da se v primeru spora med kako ameriško in tujo družbo ustavi a -meriška pomoč tisti državi, če se po šestih mesecih spor ne reši oziroma, če se ne začno do tega roka pogajanja, ki obetajo, da bodo pripeljala do rešitve spora. Če bi ZDA uveljavile ta amandma, bi bil Peru ob 34 milijonov dolarjev ameriške pomoči na leto in še ob 45 milijonov dolarjev pomoči v obliki ameriških preferenčnih nakupov perujskega sladkorja.
Odločilni datum bo torej 9. april. «Takrat poteče šest mesecev od nacionalizacije in začne veljati Hickenlooperjev amandma. Vendar nič ne kaže, da bi bil lahko spor
IIIIIIIIMIIMflllMIIMIIIIIIIIIIIIIinHIIIIIIIIlIlfllllllllllllHHIimilllllllllllUIIIIIIIIMIIIMIIIHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
GROIEN SAMOMOR ŽIVČNO BOLNICA MOŽA
Privezal se je k drevesu se polil z bencinom in se ustrelil s puško
SAN COLOMBANO AL LAMBRO okoli prsi tako, da je imel proste
(Milan), 27. — Triinštiridesetletni Abramo Lacchini se je privezal k drevesu, se polil z bencinom in se zažgal, takoj nato pa si je s puško sprožil strel. Mož je bil na mestu mrtev.
Lacchini, ki je bil nesposoben za delo, ni bil poročen in je živel s sestro. Že precej časa je bil živčno zelo potrt, zaradi česar je bil stalen gost zdravnika. Tudi včeraj se je odpravil z doma in je rekel, da gre na zdravniški pregled. Nekaj ur kasneje pa je zdravnik prišel k sestri in vprašal po Lacchiniju, ki ga je hotel pregledati. Misleč, da je šel k njemu se je vrnil v ambu-latorij. Toda o Lacchiniju ni bilo nobene vesti do danes opoldneva, ko so ga kmetje našli mrtvega v gozdu predmestja San Colombano. Ugotovili so, da se je mož privezal
roke. Še prej pa je postavil v bližini lovsko puško Sprožilec je povezal z vrvjo, ki jo je držal v rokah, cev pa je usmeril proti sebi. Zatem se je polil » bencinom, prižgal vžigalico in se zažgal. Istočasno pa je potegnil vrv in sprožil strel, ki ga je zadei v obraz. Mož je zgorel, tako da so našli popolnoma zoglenelo truplo
Abramo Lacchini je bil več let v klinikah in v zdraviliščih zaradi pljučne in kostne tuberkuloze. Zadnja leta je trpel zaradi slabih živcev. Njegovo izginotje je sestra prijavila danes zjutraj nekaj ur kasneje pa so mrtvega Lacchinija našli kakih 500 metrov od mesteca. Puško, s katero se je mož ustrelil v obraz, so zaplenili, njegovo truplo pa so odpeljali na pokopališče
drevo z vrvjo ki sl jo je ovil San Colombana al Lambro.
poldrugem mesecu rešen. Perujska vlada je namreč na ameriško kretnjo odgovorila izredno ostro in postavila tudi svoje zahteve. Predsednik Vealsco je pred nekaj dnevi v govoru po radiu in televiziji obtožil ZDA ekonomske agresije in izjavil, da se bo Peru zaradi teija pritožil pri organizaciji ameriških držav. Hkrati pa je povedal, da rujska država zahteva od družbe IPC, da ji povrne ves zaslužek od črpanja nafte v 44 letih — od *■ marca 1924 do 9. oktobra 1968. |a zaslužek pa znaša 660,524.283 larjev! Pri tem pa se Peru sklicuje na to, da je bila pariška arbitraža iz leta 1922, s katero so dodelili pravico do naftnih polj družbi IPC, nezakonita in strokovnjak* menijo, da imajo Perujci glede tega v precejšnji meri prav.
Seveda je skrajno neverjetno, da bi bila ameriška družba pripravljena dosti popuščati. Od tega, kakšno bo njeno stališče v tem vprašanju, je nedvomno v veliki meri odvisna trdnost njenega položaja, saj je bil prav spor z IPC nJen glavni argument o prevzemu oblasti in nepopustljivost v tem sporu je prinesla generalu Valascu in njegovim sodelavcem veliko poPu' larnost v vseh slojih prebivalstva.
Položaj VVashingtona še zdaleč ni tako preprost, kot se morda zdi n* prvi pogled. Opazovalci menijo, d* bo to za Nixona prva večja preizkušnja v odnosih z Latinsko Ameriko. ZDA seveda lahko teoretično zavrnejo perujsko zahtevo in uveljavijo Hickenlooperjev amandma. Takega udarca po perujskem nacionalizmu pa prav gotovo ne B mirno prenesli ne samo v Peruju, ampak tudi drugod po Latinski A" meriki ne. V času, ko je vsa Latinska Amerika že tako močno Pl'°jl' ameriško razpoložena, bi lahko taka poteza Nixona na »zeleni celini* a® dolgo onemogočila. Tega pa si v Washingtonu ne morejo želeti, a,a sti še, ker Sovjetska zveza tudi na tem področju poskuša izkoristil vsako priložnost ,da zasede izpraznjene ameriške položaje. To se J jasno pokazalo tudi ob perujskem primeru. Perujska junta se je ta' koj po udaru začela, kljub svojemu protikomunizmu obračati Pr°' ti socialističnim državam. Navezala je trgovinske ali diplomatske str ke z Romunijo, Jugoslavijo, CSo** in Poljsko, pred kratkim pa je menjala veleposlanika tudi z M” skvo. Sovjetska zveza je nemudoma poslala v Peru gospodarsko m sijo, ki je obljubila Perujcem l~ spodarsko pomoč in pomoč pn koriščanju nafte. Ko se je delefS® cija vračala, so jo mimo grede P® vabili še na pogovore v Ekvador, za sovjetske ponudbe pa je P0®* zala zanimanje tudi Bolivija.
čeprav bi bilo iluzorno misiji’ da bo Moskva lahko v kratkem ® su spodnesla položaje, ki so J* ameriške družbe desetletja utrje,’„ le v Latinski Ameriki, Washini?*". ne more sovjetskih akcij $e°ag povsem mirno. Zato bo nedvomn vsako potezo v tej vojni s PeftljL dvakrat premislila in poskušala 0 seči, da bo volk sit in koza c® ^ Seveda pa pri iskanju kompr°mj. ne rešitve ne bo šel tako d da bi si to v Latinski Ameriki lagali kot popuščanje, ker bi . lahko sprožilo podobne zahteve * v Peruju tudi v drugih latinsK ameriških državah. Dogodki na . ladji VVashington - Lima v g, hodnjih tednih bodo zato bi** v marsičem pokazali, kako n®0 i, rava Nixon streti lantinskoam ški oreh.
Da bi se sestala s prijatelje10
Dekle z avtostopom od Tankerja do Brixna
BOČEN, 27. - V Brlxnu so prli In izročili ženski P®1 j-oiO Bocnu za repatriacijo 14. . j* dekle španske narodnosti, w po-prišla 1? Tangerja. Dekle Je .» znalo v Maroku južnotirois u študenta in da bi prišla k nJ ,e, na obisk, je odšla na potov ki je od Tangerja do Brixnatam° jalo 6 dni. Plačalo si je gS4( trajekt od Tangerja do AlgeS1rego od tu pa je pot nadaljevala P Španije, Francije in severne j, lije z avtostopom. Po šestih je bila v Brixnu, kjer jo Je (p komisar javne varnosti ustavi ^ Jo izročil ženski policiji, ki w ^0 le spremila v Genovo in jo iz ^ predstavnikom španskega * lata.
polmeru več kilometrov.*
Polkovnik Ojukwu, načelnik sece sijskega gibanja Eiafre, je takoj po premirju s stran. Lagosa izjavil
V Italiji so izdelali posebno pregrado, ki bi morala braniti morsko obalo pred nafto. V zadnjih letih je postal problem onesnaženih obal zelo aktualen. V spominu je še brodolom ladje *Torrey Canyon» pred angleško obalo, ki je «prispeval» kar 110.000 ton nafte angleškim obalam, pred kratkim pa so podoben primer zabeležili tudi v Kaliforniji, ki je turistično skozi vse leto izredno aktivna.
Italijanski načrt predvideva pregrado iz umetni! vlaken «mera-klon* in polistirola Pregrada je ela-
■vojo hišo, je rekel irski duhovnik, I novinarjem, da ne zaupa voditelju in »e je veselil premora zaradi mu- j zvezne države generalu Govvonu. On
šiljanju pomoči prebivalstvu, vendar I stična in ima lastnost, da tudi saje istočasno obtožil »Caritas*, da ma vsrkava nafto Material, iz ka-pošilja .etala orez dovoljenja Lago-! terega je pregrada sestavljena, omo-sa v Biafro, kamor prevažajo tudi goča zelo dobro plovnost, elastičnost orožje. Msgr. Rhodain je ostro za- pa skoraj popolnoma onemogoča po vrnil trditev ir. je izjavil, da letala škodbe. Pregrada je na dno pritr-niso prevažala drugega kot hrano jena s posebnimi elastičnimi vrvmi.
Po tatvini na Ažurni obali
Skušal je prodati dragocene egipčanske kipce
LISSONE (Milan), 27. — Policija je aretirala 23-letnega natakarja Lilia Guiettija iz Lago Santo pri Ferrari, ki je skušal prodati 30 egipčanskih kipcev iz 10. stoletja pred Kristusom. Fant je priznal policiji, da je novembra lani vlomil v vilo francoskega industrijca na Ažurni obali, kjer je ukradel kipce in tudi dragulje, ki jih je prodal v Franciji. Guietti, ki je bil zaposlen na Ažurni obali, je po tatvini prišel v Italijo, kjer je skušal prodati kipce, ki so velike vred-
žirija specializiranih evropskih in ameriških časnikarjev je izbrala avto Peugeot 504 berlina, kal^j)g ga karoserijo je narisal Pininfarina za «vozilo 1968. leta*. Nagrado so med slovestnostjo, ki )e_r. pod pokroviteljstvom holandske avtomobilske revije «Auto Visie*, izročili 13. februarja letos v An* darau predsedniku francoske avtomobilske družbe Francoisu Gautieru. Izročitvi nagrade sta P ^ slvovala inž. Sergio Pininfarina in inž. Renzo Carli. Peugeot si je nabral 119 točk, medtem ko s°
prisodili drugouvrščenemu vozilu 77
OB NEKI VESTI IZ DNEVNE KRONIKE
Na današnji dan pred sto leti - prva številka lista «Juri s pušo»
Gašper Henrik Martelanc (1829-1884) iKemija v kmetijstvu
•	_ v'*	1 •	•	•	•	11	in niP
njegavo življenje m njegovo delo
j’
V Trste 88 Februarja fiM».


**	Hii
Mrtoltt
Ki > .*.'%• <
m--
I:
«*i?
žuliti
JUSI S FUSO
foteo&m list — «i UiJ«»ue. N«asafe8tarj« i doige nmdm JJu4i.
^I»iil,,i,i,v„„	, —	...... .....■■■■■■....
******* k «*#* ...	.... W.
tnrmiiiii,. .11 iinOOir
klovna stran lista «Juri s pušo» katerega prva številka Je pred sto leti izšla prav na današnji dan
Ali AtUko j* „pi?
P*	A vo'j°! b™« «» * «H pridiK>, drag*
5$ m Z taBe-ift* 88
Narodni odpadnik Dežman Regenmož skrbi, da bi ostali Slovenci ne prebudili koroških Slovencev
Unian,es obhajamo sto let, odkar je ,8Nal beli dan prvi tržaški hu-J^tični list «Juri s pušo». Pri-L"10 je, da se ob tej priliki vsaj ih Hi seznan'mo tud' z življenjem Jat»r orn njegovega lastnika, izdaji'1 in odgovornega urednika ®sperja Henrika Martelanca, ij. Vičanom že sam priimek pove, jU j®.bil mož po rod" iz Barkovelj.
^Janško se je njegov oče Krist odn r°dd prav tam Biti je moral šol« • glave, kajti dali so ga v tek*n postal je učitelj. Leta 1825 j. Dll nastavljen na Opčinah in tu je rodil 5. januarja 1829 ia ti ki so ga krstili za Gašper-*-■ Henrika. Otroška leta je fanti-
cek
ih, .Preživel na Opčinah, kjer »c v, Je. leta 1839 rodil še brat Franc, !>te|eJe učitelj, leta 1840 pa še brat inak . Pozneje duhovnik. Na Op-jj j1 je ostal približno do leta 1843 , ko je bil oce premeščen
“eišane.
a°*° verietno n> "ne! posebni8.; veselja, ali pa oče takrat še i0( °Bel toliko žrtvovati za študij, ŽL.Je kasneje za mlajša sinova. 0aj? le zelo verjetno, da je naš ber Henrik že okrog leta 1843
začel spoznavati osnove tiskarske obrti.
Ko se je 9. junija 1850 poročil z 21-letnim kmečkim dekletom, Marijo Rovan, je bil namreč že črko-stavec. Živel je tedaj v Ljubljani, v Šempetrskem predmestju na štev. 17. Tu se mu je tudi rodil prvi sin Teodor Henrik in sicer 13. oktobra 1. 1852. Pozneje se je preselil na štev. 23 in tu se mu je rodil 4. aprila 1854 drugi sin Rihard Vincenc. Obema sinovoma je bil za botra Vincenc Ferreri Klun, tedaj tajnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, precej znan po svojih znanstvenih prizadevanjih, pozneje pa tudi kot politik.
Med leti 1854 in 1856 je menjal službo in postal tolmač pri deželnem sodišču v Ljubljani in ob isti priliki se je verjetno tudi preselil v Poljansko predmestje na štev. 19, kjer se mu je 12. aprila 1856 rodila hči Ema Rja Marija. Tudi tokrat je bil za botra Klun. Zapet se je Martelanc selil in sicer na štev. 16. V tej hiši mu je 14. septembra 1863 umrla žena. Nedorasli otroci mu menda niso delali posebnih preglavic, sicer b; ne bil pustil

-j'"'
K** **.«!<, <«k> t>m. ki <tu «. 1	pruoUU, <fe «i
mm**»» p*"«*« «»•»*»• *-	<*» *i
lu*.m o um ntv V« t*	Mero ni
m, Mi. hm n« in *t» lukenj! v vW> , j ' , ,, '	-
na Staroslovence, predvsemTomana in Svetca, ki z znanimi zahtevami ne bodo nikoli dosegli združene Slovenije
SfttMt! 25 OWtt»!	neki omk m Mm
pri$H?
Ul*kr*: Dokler m bodo * orehovih Inpiaah ««21 — nikoli!
'*anes veljavna podoba — le da nosi luknjasta posoda, s katero ni mogoče nič zajeti, zdaj napis — člen 6
službe in se odpravil po svetu. Kdaj se je to zgodilo ni točno znano, vsekakor pa ze v letu 1864, kajti 15. januarja 1865 je že izdal v Beljaku, skupno z A. Pepeuni-kom, poizkusno številko lista Bole aus Oberkarnten. Toda tudi tu ni ostal dolgo časa, kajti v začetku leta 1866 je bil že v Trstu, kjer je stopil kot črkostavec v službo pri Lloydovi tiskarni V drugi polovici leta je pomagal Josipu Godini — Vrdelskemu pri urejanju lista Tržaški ljudomil, ki pa je prenehal že 11 novembra
Naslednje leto je Martelanc izdal v samozaložbi satirično brošuro na 16 straneh, Gli Slavi e lo »lanismo a Trieste. Delce se po eni strani norčuje iz Italijanov, ki so videli v narodnostnem p-ebujanju tržaških Slovencev delo tajnih ruskih agentov, po drugi strani pa biča zgolj besedno rodoljubje premožnih tržaških Slovencev in Slovanov sploh.
V predgovoru, ki je datiran z 18. avgustom 1869, pravi, da se je v preteklih dneh potika! po Trstu ruski agent, ki je svoje poročilo, naslovljeno na neki odbor iz Petrograda, izgubil. To poročilo je nekdo našel v prosluli mestni četrti in nato je skozi več rok prišlo v roke izdajatelja, ki ga zdaj objavlja.
Poročilo je naslovljeno na Narodni odbor v Petrogradu, nosi datum 14. avgusta 1867 Spisal naj bi ga bil J. Spianov, ki pravi, da je na potovanju iz Ljubljane v Trst na postaji v Nabrežini slučajno dobil v roke 14. številko «Primorca», v katerem je z velikim zadovoljstvom bral, da se meščani in kmetje v Trstu in okolici uče ruščine. Toda, ko je prispel na železniško postajo v Trstu, ni bilo nikogar, ki bi govoril kak slovanski jezik in celo težak, kateremu je zaupal prtljago, ni govoril slovensko, čeprav je bil gotovo Kranjec.
Na poti proti hotelu je razmišljal, kako da v tem popolnoma slovanskem mestu nihče ne odpre kakega hotela z imenom »Pri carju vseh Rusij* ali «Pri češkem levu», ko bi vendar tako privabljal trume panslavistov in dobro služil. Ker se to še ni zgodilo, se nastani v «Hotel de la Ville* potem pa se odpravi na pomol sv. Karla, kjer ga čaka novo razočaranje. Kljub dvojnim lečam ne vidi nobene ruske ladje, niti tistih oklepnic, o katerih so časopisi pisali, da so vsidrane pred tržaškim pristaniščem. Pač pa se tu spozna z domačinom, zelo suhim in z naočniki in z njim se zmeni za tajen sestanek.
Na neznančevem domu se dobita ob 9. uri zvečer in tu doseže razočaranje Spianova višek. Tržačan mu namreč pove, da v Trstu ne delajo razlike če je kdo kristjan ali jud, Italijan ali Nemec, Francoz ali Anglež, Američan, Grk, Španec, Turk ali celo Slovan. Vsi so ponosni na svojo narodnost, le Slovani se je sramujejo. Kdorkoli od Slovanov pride v Trst, naj bo Kranjec ali Čič, takoj se loti govoriti italijansko, če

TRST A
(St 13.30 Glasba po željah; 17.00 bljfster; 17 20 Glasbeni mojstri; ^ Enciklopedija; 18.18 Umet-te.t; 18.30 Šola; 18.50 Ital. kvar-(V 19.15 Nabožna oddaja; 19.35 M rshwin; 19.43 Beri, beri rožma pozeleni; 20.00 šport; 20.50 O-na glasba- 21.50 Veseli utrinki.
TRST
1/&05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
14.15 »Od Krasa do
KOPER
tfe. 7.30, 12.30, 14.30, 16.00,19.15 >,ftft°§a; 7.10 Jutranja glasba; lO.-Prenos M-! 10.15 Orkester; ll‘S .Plošče; ‘ 11.00 Mladi levi; Melodije; 12 00 in 12.45 Glas-željah; 14 00 Pianist I. Ce-0d®C: 14.20 Orkester RTV; 15.30 ločina glasba; 17.00 Koncert; Cl Orkester Curtis; 19.30 Pre NoL?L; 22.10 Pisarn glasba; 22.34 >> recital
*AClONALNI program
tj;?0- 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po-C15: 8.30 Pesmi; 9.06 Zvočni Iliri’ J0.35 in 11.08 Ura glasbe; C Basist E Rnza; 12.05 Kon-lj.T,Un.kt; 13.15 Jula De Palma; w 0 hi 15.05 Nove pesmi; 15.30
PETEK, 28. FEBRUARJA 1969
Nove knjige; 17 05 Spored za mladino; 19.13 Priredba; 20.15 Operne hiše; 21.15 Simf koncert.
II.	PROGRAM
7.30, 8,30, 13.30, 14.30. 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 10.00 Gersh win; 10.40 Tel pogovori; 13.35 Brez naslova; 14.00 Juke box; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.15 Flavtist Rampal; 16.00 Nove pesmi; 17.10 Sanremo 69; 18.30 Enciklopedija; 19 00 Folk-glasba; 21.10 Gledališče.
III.	PROGRAM
10.00	Beethoven in Bartok; 10.40 Gabrielli in Telemann, 11.10 Orglar A. Esposito; 14.30 Šostakovič; 15.30 Schumann; 16.25 Vival-dijeve skladbe; 17.20 Angleščina; 18.25 Kulturni pregled; 19T5 Kon cert; 20.30 Jedrska fizika; 21.00 R. Costa: »Figlia di Rimbaud*.
FILODIFUZIJA
8.00	Beethovnove skladbe; 8.40 Sor in Sanz; 8 55 Antologija interpretov; 11.00 Trio Fiorentino; 11.35 Strauss; »Kavalir z rožo*.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 10 00 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Skladbe F Juvanca; 8.55 Pionirski tednik 9.25 »Morda vam bo všeč*; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Rhalni kvintet; 12.40
Čez polja in potoke, 13.30 Pripo ročajo vam..; 14.05 Lahka glas ba; 15.45 Turistična oddaja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Človek in zdravje; 17.15 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zvočni razgledi; 18.45 Na križpotjih; 19.15 M. Deržaj; 20.00 Naši zbori; 20.30 Dobimo se oh isti uri; 22.15 Zagrebški solisti:	23.05 Literarni
nokturno.
ITAL. TELEVIZIJA
10.30, 11.30 in 15.00 Šola; 12.30 Francoščina; 13 30 Dnevnik; 17.00 Program za najmlajše: 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.40 Indijska glasba; 19.15 Tajnosti živali; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik: 2100 TV aktualnosti; 22.00 «Seawy: Acque difficili*; 23 00 Dnevnik.
II KANAL
18.30 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Nero Wolfe; 22 25 Filmske in gledališke kronike
JUG. TELEVIZIJA
20.00 in 24 00 Poročila; 9.35 in 14.30 TV v šoli; 11.00 Francošči na; 15.55 Splošna izobrazba; 17.15 Svetovno drsalno prvenstvo v Co-
lorado Springsu; 18 15 Daktari — film; 19.05 Odgovornost poslancev; 19.50 Cikcak; 20.30 3-2-1. 20 35
Hokejsko prvenstve — prenos tek me Jugoslavija ZR Nemčija; 22.40 Quiz 69 — oddaja TV Zagreb.
prav se pri tem strahovito pači.
Poleg tega, pravi, v Trstu ni mogoče najti po kavarnah slovenskih časnikov, zlasti ne tržaškega »Primorca* in goriške »Domovine*. Tudi «Novice» so imeli v kavarni Fabris le do pred časom, ko je gospodar ugotovil, da nihče ne povprašuje po njih in odpovedal naročnino. V Trstu ne tiskajo slovenskih knjig in jih tudi ne prodajajo, ker jih ne morejo razprodati: to pa dokazuje, da v Trstu ni Slovencev.
Obstoji sicer čitalnica, a je hudo nedelavna. Časopis pa, »Primorec*, je dober, piše odkrito in pogumno, toda ne premore dovolj denarja, da bi lahko plačal kavcijo in tako mogel izhajati več kot dvakrat mesečno Trgovci, ki se zbirajo v čitalnici, bi sicer zmogli predpisano vsoto, a je ne dajo, ker v Trstu ni nobenega pravega slovanskega rodoljuba.
Tu Spianov predlaga, da bi preskrbel uredniku «Primorca» rusko odlikovanje — križ sv. Vladimira. Tržačan mu odgovarja, da bi urednik sicer sprejel odlikovanje, a zaradi tega bi «Primorec» še vedno ne mogel izhajati več kot dvakrat mesečno. Ko se Rus ponudi, da bi preskrbel časniku denarno podporo, se Tržačanu zdi to nesprejem-
1
Črsogorska tetam,
***** 1*4«.	f»4 ni»:
IH w«t« K« !>.!
»r«**
usrjttr
SKr«t«	«*! »$,
m a* biT
Sbun»Wt lutkar Mlak it Siva ima razdroM, -«j tifed* tti k*:
***** pttdr, krm pod njo* *«ImU »e im!
41» «*>»*«, #« Ir mti, FolerUna« til ga tti, bj Zt-lad* va* »«	|
8ti*l» pada. hr»»t	«1«!
lij ivltii!« vrt or bet
Hrmt pt-apRti« ta feakai, 14« aaSa nUnt, —
- oj Mai« vet n« ko;
lil#
!§§
tbr ,
in nje zle posledice
Ker smo šele v začetku rabe nekih preparatov in so znaki že zaskrbljujoči, kaj šele bo...?
Pesem Mir (oslava Planinskega Vilharja?), verjetno napisana že leta 1866 ob avstrijsko-pruski vojni
ljivo, toda v tistem hipu nekdo potrka na vrata, Tržačan mora nujno oditi in razgovora je konec. V naslednjih dneh se je Spianov prepričal, da so trditve slučajnega znanca resnične. Zato ugotavlja, da Rusi nimajo kaj iskati v Trstu in da bi vsi ukrepi, ki si jih je zamislil Narodni odbor v Petrogradu, dosegli v Trstu le slovesen polom.
Ponovno se je Martelanc predstavil javnosti šele v začetku leta 1869 s humoristično satiričnim listom «Juri s pušo». Slovensko narodno gibanje v tržaški okolici je bilo tedaj na višku, pa tudi drugod na Slovenskem je bilo v razcvetu. Ker je list obravnaval splošne slovenske probleme pa tudi krajevne iz Kranjske in štajerske, si je kmalu pridobil brafte po vsem slovenskem ozemlju.
SAMO PAHOR
Konec jutri.
Včeraj smo mogli v italijanskem lisku borati, da je policija odkrila nekje blizu Padove ((centralo« krme, s katero brezvestni špekulanti «na hitro« gojijo teleta za zakol. Gre za krmo za tisto vrsto gojenja telet, o kateri se je pred nedavnim veliko razpravljalo, ker so strokovnjaki ugotovili, da je meso takih telet zdravju škodljivo. Ob tej priložnosti bomo ponovno povzeli temo, o kateri smo pisali pred nedavnim, namreč temo, kako si človek, v težnji, da bi živel čimbolj bogato, nakopava veliko nesreč, morda se celo ugonablja. Gre za vprašanje posledic uporabe najrazličnejših sredstev za čim večji pridelek in za ohranitev pridelka, skratka za bogatejše življenje.
Saj bi bilo absurdno govoriti, da je osnovna pobuda zgrešena. Znano je, da je na svetu veliko lakote in po podatkih FAO bo vsako leto na svetu vedno več lačnih in tudi od lakote mrtvih, v kolikor se ne bo povečala proizvodnja, v kolikor zemlja ne bo dala več. Toda če je jx>buda za večji pridelek in večjo proizvodnjo pozitivna, je vprašanje če so sredstva, ki se v ta namen uporabljajo, primerna. Navedli bomo nekaj konkretnih podatkov, ki ponovno vzbujajo dvome, celo strah.
Ko se je pred nedavnim govorilo o teletih, ki se gojijo in redijo na nekoliko nenavaden način s pomočjo posebne krme in s pomočjo posebnih injekcij, se je dvignil preplah tudi na račun tega, ker da uživanje takšnega telečjega mesa povzroča pri moških impotentnost. Morda pa so še veliko bolj nevarne posledice, ki prihajajo iz najrazličnejše druge prehrane, pri pridelovanju katere uporabljajo neka druga zelo nevarna kemična sredstva. Navedli bomo nekaj konkretnih primerov:
Neka švicarska družba je delala veliko reklamo za neki preparat, s katerim so «opraševali» polja proti mrčesu in drobnoživ-kam. Neki jugoslovanski strokovnjak je ugotovil, da so poskusne živali, ki so mu služile za preizkušanje tega preparata, — poginjale. Takoj je obvestil švicarsko družbo, ki se mu je zahvalila za opozorilo, hkrati pa priznala, da preparata v tem smislu ni niti preizkusila...
Drugi primer: pred časom je neka znanstvena ustanova opozorila, da je v breskvah, ki so jih v nasadih «opraševali» z nekim drugim preparatom, za štirikrat več nekega strupa, kot ga sme biti, kot ga človeški organizem prenese. Ista ustanova zatrjuje, da so v kilogramu jabolk našli 1,15 miligramov svinčenega arsenata, v paradižniku pa še za 50 odst. več. Analize so nadalje povedale, da je v enem kilogramu krompirja, ki so ga pridelovali prav tako s pomočjo določenih kemičnih preparatov dvakrat več neke kemične sestavine kot je more organizem brez škode prenesti. V nekaterih drugih pridelkih kot na primer v korenju je bilo tega strupa še več, v pomarančni lupini pa so našli kar 141-krat večjo količino nekega drugega strupa kot je dopustno.
Lahko bi navedli še celo vrsto drugih ugotovitev, do katerih so prišli izvedenci, ko so analizirali v pridelkih (sadju, sočivju itd.) količine strupov, sestavnih delov posameznih preparatov, ki jih sodobna agronomija uporablja za to, da z njimi pobija razširjanje raznih vrst mrčesa ali glivičnih bolezni.
Ce so izvedenci za prehrano prišli do tega poraznega zaključka, nič bolje ni bilo z medicin-ci, Id so zasledili v posameznih organih človeškega telesa že kritične količine hairazličnejših elementov in sestavin preparatov, s katerimi si sodobni kmet ali farmar pomagata k večjemu pridelku in večji vzreji. Zdravniki so ob pomoči kemikov našli celo vrsto sestavnih delov najrazliznej-ših kemičnih preparatov že v seču, mastnem tkivu, ledvicah, jetrih, žolču, mleku in tudi v spolnih organih ter v možganih. Nekega zelo nevarnega preparata so v možganih in spolnih organih našli tudi v količinah, ki so štirikrat večje, kot bi jih mogel prenesti organizem brez morebitnih posledic.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ni priporočljiv noben podvig, povezan z velikimi finančnimi stroški. Ne bla tite nekega prijatelja.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Napori, ki ste jih vložili, ne bodo ustrezali uspehu, ki ga boste dosegli. Povrnjena vam bo izgubljena vsota de
DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Ločite se od nekega sodelavca, ki bi hotel živeti od vašega dela. Preveč mislite na preteklost, prenehajte s tem.
RAK tod 22 6. do 22.7.) Nenaden dvig vašega ugleda vam bo koristil tudi v poslih. Čustva: končna ureditev dolgotrajnega spora
LEV (od 23 7. do 23.8.) Prenesti boste morali še nekaj trdih napadov, potem se bodo stvari pomirile. Ne dovolite, da bi vas kdo vodil za nos.
DEVICA (od 24.8 do 22.9.) Ne vznemirjajte se zaradi nedavnega poraza, i njim so bile podane osno ve za neko koristno preosnovo. Čustveno zatišje.
Najnovejši podatki, ki jih je objavil dr. S. Oden iz Uppsale na Švedskem, dokazujejo, da materino mleko vsebuje že 0.117 enot na milijua enot sestavin DDT, kar je 70 odst. več kot bi ga mogel dojenčkov organizem sprejeti brez posledic.
Rekli smo, da bi bilo nesmiselno, postavljati se na stališče, da naj si kmet pomaga proti mrčesu in raznim zajedalcem tako, kot so to delali pred stoletji, kajti v tem primeru bi tudi v bogatih deželah čez noč zavladala lakota, kakršno poznamo v nerazvitih predelih sveta. Prav tako bi bilo nesmiselno, da bi kmet prenehal uporabljati umetna gnojila in razne druge pripomočke, ki mu pomagajo k bogatejšemu pridelku. Toda v nekaterih bolj razvitih deželah so kontrolni organi že toliko previdni, da ima že tako rekoč vsak kilogram pridelka — pa naj gre za krompir ali meso — svoj «karton», to se pravi »spremljevalni listek*, na katerem je zabeleženo, katera in koli-
(Nadaljevanje na 6. strani)
PRED NOCOJŠNJO PREMIERO V GORICI
«Balade in romance» v umetniškem podajanju Staneta Raztresena
Rezija Adrijan Rusija, Tuliu Možina, scenska
»Slovenske balade in romance* je naslov recitala, s katerim se bo član Slovenskega gledališča v Trstu Stane Raztresen, nocoj prvič predstavil občinstvu v dvorani kluba »Simon Gregorčič* v Gorici in jutri zvečer v dvorani prosvetnega društva »Jezero* v Doberdobu.
Vodstvo Slovenskega gledališča ima — kot znano — vsako leto v svojem okvirnem programu tudi nekaj lecitalov. V letošnji sezoni so predvideni trije in Raztresenov je prvi med njimi, kar prav gotovo ni samo naključje. Stane Raztresen je namreč eden tistih članov našega poklicnega gledališča, ki žrtvujejo mnogo svojega prostega časa našim ljudsko-prosvetnim odrom. Za seboj ima, seveda poleg svojega bogatega poklicnega nasto panja, okrog 80 reži na prosvetnih odrih in celo vrsto sodelovanj pri raznih ljudsko-prosvetnih prireditvah in proslavah z recitacijami, režijami in drugačno pomočjo, nekatere teh proslav pa je tudi sam pripravil. Zadnje čase se je posebno angažiral na Proseku-Kontove-
			
IZ UMETNOSTNIH GALEKIJ
Ronay in Eredita skupaj v Občinski
Kdor se le količkaj spozna v tržaški likovni umetnosti, ta bo že pri vstopu v Občinsko galerijo razstavljene slike takoj prisodil Evi Ronay. Je to slikarka abstraktne smeri, ki se je zadnje čase uspešno udejstvovala na skupnih razstavah in ex tempore slikarskih tekmovanjih, kjer je tudi prejela več nagrad. Nje slike izstopajo po posebnosti izvedbe. Podlaga jim je namreč monotipija na platnu ali papirju, ki je nato dodatno obogatena z vrisavanjem in vslikavanjem prefinjenih podrobnosti do željenega in dokončnega videza, iz katerega pa vedno pronica višja izobrazba njih ustvariteljice. Ne glede na modroslovne skupinske oznake teh podob, kot npr. *Novd hipoteza*, €Arhaična semantika* itd. pa leta v svojem bistvu pritrjujejo smislu zemskega življenja. Zategadelj so v marsičem tudi pesniško nastrojena, tako v igri barv kot v obliki.
Neprestano ponavljanje kroga in diska v spletu prepognjenih .Urokih barvnih pasov in rešetkastih oblik, ustvarja vedno prijetne kontraste ostro omejene celote naslikanega, ki izstopa iz
enobarvnih ozadij, ki so večinoma bele barve.
Sorazstavljavec v galeriji je to pot Emidio Ereditd, katerega olja se dobro skladajo z deli Ronagje-ve. ker so pač nekako abstraktno zasnovana. Tudi Eredita se je v zadnji dobi dobro predstavljal na skupnih. razstavah in bil nagrajen na nekaterih ex tempore slikarskih tekmovanjih. Je pa njegovo slikanje sedaj postalo zelo umirjeno ter je le navidez nepredmetno Abstraktnosti jih približuje njihova stroga geome-tričnost likov. Če pa jih natančneje opazujemo, so deli stvarnosti iz slikarjevega okolja, ter jih ta označuje s skupnim nazivov, t Sinteza pokrajine mesta*.
V tem je to pot pristen, kajti v teh slikah se v marsičem zrcali slikarjev poklic stanovanjskega dekoraterja. Zato v njih srečujemo oblike, ki se nam zde znane po njih pravokotnosti, lastni pohištvu in stavbnim delom. Sredi njih pa tu pa tam izstopa nalepljen vzorec starinskega tapetnega papirja naših dedov, simbol izginjajoče preteklosti, ki jo neizprosno prerašča hitro napredujoča stavbna dejavnost naših dni.
MILKO BAMBIČ
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Redka priložnost za dober in lahek zaslužek. V zvezi z neko žensko osebo se vam sploh ni treba preveč vznemirjati.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Spremenite svoj dosedanji način de la, toda to le v toliko, kol se vam to zdi potrebno. Skušajte stati bolj trdno na tleh
STRELEC (od 22.11 do 21.12.) Ne delajte toliko z nogami, temveč raje bolj z glavo. Sklenili boste novo prijetno poznanstvo
KOZOROG (od 22.12 do 20.1.) Preveč se utrujate s skrbmi, ki so popolnoma odveč. Samo roko stegnite. pa boste ujel; srečo, ki si jo želite
VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Niste na isti višini svojega tekmeca, zato se ne spuščajte v odkrit spopad. Prijetna vest o doseženem uspehu.
RIBI (od 20 2. do 20.3.) Ravnajte se po tem, kar vam svetuje strokovnjak. V trenutk . stiske vam bodo priskočili na pomoč vsi družinski člani.
	
	
ntn
Primavera
jutri bodo vsi centri Vittadello predstavili novo izbiro moških oblek
DESET BAJNIH CEN ZA POMLAD:
kravate iz svile in teritala
srajce iz bombaža in terilala
žametne jeans hlače
hlače iz čiste volne v raznih krojili
žametne rarnaby hlače
jopiči iz čiste volne, mladostni kroji
dežni plašči iz čistega bombaža
Lir 19.000 obleke v ekskluzivi, gladki tweed
Lir	890
Lir	2.800
Lir	3.600
Lir	4.500
Lir	4.800
Lir	13.000
Lir	18.000
Lir	19-000
Lir	23.000
Lir	29.000
kože (nappa)
VITTADELLO POMENI NOVA
POMLADNA CENA
glasbena spremi ju va zasnova Demetrij Cej
lu, kjer so pod njegovim vodstvom domači gledališki amaterji uprizorili v zadnjih treh letih Finžgarje-vo «Našo kri*. Linhartovo »Županovo Micko* in Manice Komanov* »Prisego opolnoči*, pravkar pa pripravljajo Mire Miheličeve socialno dramo »Svet brez sovraštva*.
Tudi z recitalom »Slovenske balade in romance* bo obiskal domala odre vseh slovenskih prosvetnih društev tostran meje, nastopil bo tudi v nekaterih krajih onstran meje, pa celo na dijaški matineji v Mestnem gledališču Ljubljanskem. Vsega je predvidenih kakih 30 nastopov, ka, pomeni, da bo slovensko umetniško oesedo ponesel po vsej naši deželi,
Pred nocojšnjo premiero v Gorici smo Staneta Raztresena naprosili za kratko obrazložitev zamisli in sporeda tega recitala.
»Naše slovenske Dalade in romance — je poudaril — so naš narodni zaklad So priča naše narodne biti, ko naš praded še ni pisal, a je ohranil ustna ftrocila iz roda v rod — iz stoletja v stoletje. Prav zato so naši predniki na tem zemljepisnem križišču vzdržali, kljub vsem zgodovinskim prepihom, ki so viharili preko te zemlje in so tudi krvavo plačevali svoj obstoj. Poleg velikih zgodovinskih dogodkov je naš človek opeva1 tudi svoje osebno čustveno življenje. Prav v tem smislu so naše balade in romance vsebinsko čudovito lepe, lepe pa so tudi po dokončnih mojstrskih oblikah naših pesnikov.*
Stane Raztresen je izbral najbolj značilne pesnitve mojstrov slovenske umetniške beseoe cd Prešern^ do Aškerca in Župančiča do nekaterih sodobnikov Izbor je seveda pod’ -dil igralskemu izhodišču in je _to nanizal prvenstveno tiste monoioge in delno nekatere pesniške dialoge, m učinaujejo z močjo svoje dramatične in tragične vsebine. Tako bo ta čudovit', splet ob glasbeni povezavi Tulija Možine na kitaro s slovenskimi narodnimi motivi, začel s Prešernovo strašno zgodbo o «Rošlinu in Verjanku* in nadaljeval s Prešernovo prepesnitvijo ljudskega izročila o prevzetni Urški v »Povodnem možu*. Sledila bo Aškerčeva baladna pesnitev »Svetopolkova oporoka*, ki je v bistvu pesnikova oporoka Slovencem, naj bodo enotni, saj so notranje razprtije največji sovražnik našega narodnega obstoja. Zopet oo na vrsti Prešeren z »Orglarjem* — baladno priliko o pesniški svobodi, in spet Aškerc z eno najiep-ših slovenskih klasičnih balad »Mejnikom*, ki govori o zločinu, ki teži človekovo dušo, da ne najde pokoja. Čudovita je nato Prešernova himna lu-epenenju m domotožju v »Lepi Vidi* in še čudovitejša Prešernova pesniška oporoka v »Ne-iztrohnjenem srcu*.
Mojster slovenske moderne Oton Župančič bo v tem sp,etu zastopan z balado »Sveti tr:je kralji* po ljudskem izročilu iz njegove belokranjske deželice, da prule.io sveti Trije kralji lažna ti smrt tistemu, ki jih vztrajno in vneto časti, s samogovorom »Kiš* in . balad-* »Kvartopirci*, ki je mojstrski pesniški opis verovanja, da s.- tistim ki sedijo med nedeljsko nic.so v gostilni, prislini sam peklenšček in jim tudi kakšno peklensko zagode Dragotin Kette bo predstavlje. s »Podgor sko svetnico* in »Pijancem*, romancama o srečni in tragični lju bežni.
Naš »goriški slavček* Simon Gre gorčič je po narodni pripovedbi za pel o nastanku »Rabeljskega je zera*.
S Srečkom Kosovelom nas bo re citator Raztrese. povedel v nas čas in Dalada o »Brinovki'- bo prvi znanilec trpljenja našega naroda »Strel v tišino / d-obei curek krvi / brinovka / obleži obleži » Z Aloj zom Gradnikom oo zape.a očetova bolečina, v »Pogiebu na Rabu*, ko spremlja lastnega sina do groba, s Franom Albrechtom tesnob nost ob umiranju slovenskih talcev, z Matejem Borom pretresljiva pri' poved slovenske matere otroku, ki jih »črni možje* peljejo na mori šče; Kaj hočejo, mama, ti črni možje? / zakaj tak hudobno v nas reže?
Splet slovenskih balad in romanc bo zaključila Kosovelova balada »Prišel je pevec slovenske dežele*,
Stane Raztresen, od vsega začetka član Slovenskega gledališča v Trstu in kreator pruriekaterih umet niških odrskih stvaritev, bo, ver jetno v prihodnji sezoni, slavil svoj igralski jubilej — 35 let dela za gledališko umetnos. v ljubljanski Drami in pri nas v Trstu. 35 let ni kratka doba in igralcu se v njej nabere mnogo izkušenj in mno go spoznanj, ki so mu potem moto njegovega dela. in moto Raztrese novega gledališkega dela je: spre jemati in razdajat: umetniško slovensko besedo Zat< tudi ta svoj recital poklanja hvaležnemu s po minu na svoje učite' ie in soigralce: Osipa šesta, Miiana Skrbinška. Frana Lipaha Cirila Debevca in vse starejše generacije slovenskih dramskih umetnikov ki so mu bili učitelji in vzori, v istem trenutku pa tudi našemu gledališkemu občinstvu, tistemu premierskih predstav in najpieprostejšemu v najbolj oddaljenih vaseh, mladini v prvi vrsti, da oi ob umetniško oblikovani in umetniško podani aio-venski oesedi občutila neminljivo lepoto in izročilo materinega jezi ka in utrjevala v sebi svoj narodni ponos.
JOŽE KOREN
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 10.2, najnižja 6.6, ob 19. uri 9.3 stop., zračni tlak 1016,1 raste, veter 5 km severovzhodni, vlaga 64%, nebo 4/10 pooblačeno, morje skoro mirno, temperatura morja 8.3 stopinje, padavine 4,7 mm.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 28. februarja
ROMAN
Sonce vzide ob 6.45 in zatone o 17.50 — Dolžina dneva 11.05 — ni vzide ob 13.38 in zatone ob 5.n
Jutri, SOBOTA, 1. marca ZORKO
DREVI SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Občinska javna dela v okviru petletnega upravnega načrta
Dela na obmorski krožni cesti - Razširitev Miramarske-ga drevoreda in ureditev kanalizacije tudi v zgornji okolici
Drevi bo seja tržaškega občinskega sveta, na kateri bodo nadaljevali z razpravo o programski izjavi župana o delu občinske uprave za prihodnja tri leta, ki se je začela pretekli torek.
O županovi izjavi in o njenem političnem delu smo že obširno pisali. V njej pa so tudi poglavja, ki se nanašajo na razna področja občinske uprave. V zvezi z javnimi deli je v programski izjavi rečeno. da se nadaljujejo dela pri gradnji obmorske krožne ceste. Poleg del za povezavo Ul. D’Alviano z Ul. Italo Sve-vo, za katera so bili načrti poslani v odobritev deželnemu tehničnemu uradu, bo občinska uorava v prihodnjih treh letih poskrbela za predvidene naložbe za uresničitev še enega odseka te važne ceste, hkrati pa bo načela to vprašanje pri deželni upravi za izgotovite v del.
Za Izboljšanje dohoda v mesto po Miramarskem drevoredu je bilo že sklenjeno, da se razpiše dražba za gradnjo podzemeljskih prehodov pri baru Pipolo v Barkov-ljah in pri Ul. Pauliana.
Poleg tega bo občinska uprava nadaljevala z drugimi deli, ki so napovedana v petletnem načrtu, za razširitev Miramarskega drevoreda med železniškim nadvozom in bar-kovljansikim parkom z odstranitvijo tramvajskih tračnic. Občina bo sporazumno z železniško upravo pripravila vse za razširitev ostale' ga dela Miramarskega drevoreda in sicer med kolodvorom in Roja nom. Hkrati pa bo občinska upra va proučila boljšo ureditev Ul. Fla-via, da se zagotovi večja varnost za promet in za pešce.
Glede gradnje novih cest bo občinska uprava, potem ko se bodo končala dela, ki so predvidena za gradnjo novega odseka Ul. Trissino se pravi nove ceste od Ul. Flavia do novih hiš IACP, razpisala javno dražbo za gradnjo novega odseka Ul. Ronche-to in Ul. Rio Primari ), takoj nato, ko bo deželni tehnični odbor odobril zadevne načrte Do leta 1971 bodo uredili tudi vse ceste in trge v naselju S, Sergio.
Glede turističnih cest, ki so vključena v petletni načrt, pa pokrajinska uprava že pripravlja zadevne načrte, razen načrtov za cesto v Grljanu.
V zvezi z vzdrževanjem mestmh ulic, trgov in pločnikov je občinska uprava že naročila raznim podjetjem za 475 milijonov lir del. Poleg tega so bili odobreni načrti in bodo kmalu razpisali dražbo za nadaljnjih 200 milijonov lir del za ureditev pločnikov. Nadzorni tehnični organi pa sedaj proučujejo načrte za 300 milijonov rir del, ki jih bodo izvedli v prihod njih treh letih.
Programska izjava govori tudi o obnavljanju mestne kanalizacije. Sedaj so v teku dela na področju Ul. Rossetti. Za obnovitev kanalizacije pri Sv. Ani pa je že določenih 497 milijonov lir in se bodo dela začela ko bodo načrti odobreni. Poleg tega deželni tehnični odbor proučuje načrte o gradnji
novega zbiralnika v Ul. Bat tisti, za katerega bodo porabili 80 mi lijonov lir. Za vzdrževanje mestne kanalizacije je bilo nakaznih 100 milijonov lir, sedaj pa pripravljajo javno dražbo za dela za okre pi-tev čistilnih kanalizacijskih naprav pod Skednjem, ki bodo stala 300 milijonov lir.
Občinska uprava bo v prihodnjih letih opravil^ več kanalizacijskih del tudi v zgornji okolici, ter bo pokrila nekatere potoke. Hkrati pa bo občina začela proučevati ce lotno vprašanje mestne kanalizacije v zvezi z novim urbanističnim razvojem mesta. V tej zvezi bodo spremenili kanalizacijski regulacijski načrt, ki je bil izdelan leta 1934. Načrti bodo predvidevali pred. vsem potrebo po prečiščevanju u-mazanih voda, ki se sedaj stekajo v morje.
Spaccinijeva zahvala predsedniku reške občinske skupščine
Tržaški župan Je poslal predsedniku reške občinske skupščine Dra-
gutinu Haramiji naslednjo brzojavko:
«Ob svojem povratku v Trst se Vam želim najtopleje zahvaliti za najprisrčnejši sprejem in ljubeznivo pozornost, ki ste mi jo izkazali za časa mojega obiska. Ob ponovnem naglašanju doseženih rezultatov in v prepričanju, da bo to srečanje rodilo plodno sodelovanje na vseh področjih, v korist predvsem prebivalstva naših dveh dežel, dovolite, da se Vam še enkrat globoko zahvalim in Vam hkrati zaželim najlepše uspehe pri Vašem delu. S prisrčnimi pozdravi. Marcello Spaccini, tržaški župan.«
Zborovanje KPI o pokojninah
V soboto ob 15.30 bo v veliki dvorani Ljudskega doma v Ul. Madon-nina 19 zborovanje KPI o vprašanju pokojnin. Govorila bosta senator Paolo Šema in poslanec Albin Skerk o prizadevanjih KPI v parlamentu v korist upokojencev in za spremembo vsega skrbstvenega sistema v Italiji, kakor tudi o stališčih KPI glede teh vprašanj. Sledila bo debata.
OD PONEDEUKA V KULTURNEM DOMU
Jutri zaključek istega seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem
Včerajšnja, današnja in jutrišnja predavanja - Ob koncu šolskega leta kratek seminar za otroške vrtnarice?
Profesorji, učitelji in dijaki zadnjih letnikov višjih srednjih šol z veliko pozornostjo sledijo predavanjem. ki jih imajo priznani strokovnjaki in ugledni univerzitetni profesorji iz Ljubljane te dni v Kulturnem domu. Včeraj dopoldne je docentka filozofske fakultete dr. Breda Pogorelc imela za profesorje slaviste predavanje «Sintaksa slovenskega knjižnega jezika«, popoldne pa sintaktične vaje. Za učitelje je pedagoški svetovalec prof. Stanko Uršič imel predavanje «Me-todika pouka matematike v osnovni šoli«. Med učitelji in profesorji je veliko zanimanje za predavanje, »Recitacija in deklamacija v šoli«, ki ga bo danes dopoldne imel Stane Sever, gledališki in filmski igralec, izredni profesor akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Dopolnitev predavanju bodo recitacijske vaje od 17. do 19. ure. Za profesorje matematike bo danes dopoldne imel predavanje ((Metodika pouka v srednji šoli« in vaje prof. Stane Uršič.
Peti seminar za slovenske šolnike, ki se je začel v ponedeljek, se bo zaključil jutri. Na sporedu so kar štiri predavanja. Od 9. do 13. ure bo za profesorje zgodovine imel predavanje: ((Metodika pouka zgodovine« pedagoški svetovalec prof.
Tomaž Weber, od 9. do 11. ure bo za učitelje imela predavanje: «Prehod otroka iz predšolskega v šolsko obdobje« prof. Nuša Kolar, nato bo od 11. do 13. ure imel predavanje «Delo s slabšimi učenci v šoli« prof. Roman Oberlintner, od 17. do 19. ure pa bo imel zadnje predavanje za vse profesorje ((Formalizem pri pouku in v znanju učencev« pedagoški svetovalec za slovenske šole na Tržaškem profesor Stane Mihelič. Navzočnost na seminarju, kakor smo že poročali, je letos obvezna za profesorje in učitelje na Tržaškem, lahko pa se ga udeležijo tudi šolniki z Goriškega. Kot je pripomnil tajnik Sindikata slovenske šole prof. Škerl ob otvoritvi seminarja, zelo pogrešamo predavanja in vaje za slovenske otroške vrtnarice. Slišali smo, da se nekaj pripravlja tudi za naše vrtnarice in da bodo priredili zanje kratek seminar pred koncem tega šolskega leta. Uradnega sporočila o tem še ni, pričakujemo pa. da se bo zamisel uresničila.
O problemu slovenskih otroških vrtnaric smo v našem listu že pisali. Na slovenskih otroških vrtcih na Goriškem in na Tržaškem vzgajajo otroke vrtnarice, ki prihajajo iz italijanske šole za otroške vrtnarice, ker pač take šo-I le nimamo, niti vzporednice
GLASBENA MATICA — TRST
, .w ________ ______ ....__________ na
.......................................................................................................................... italijanskem tovrstnem zavodu. Prav
zaradi tega je nujno potrebno, da pristojne oblasti poskrbijo, da bodo slovenske vrtnarice vsako leto ime-
KAKŠNE SO PERSPEKTIVE ZA ZAPOSLOVANJE MLADIH INTELEKTUALCEV
Porazni izsledki ankete o zaposlitvi mladih ljudi z univerzitetno diplomo
Od diplomirancev v letih 1966-1968 na tržaški univerzi jih je 17 odst. brez zaposlitve, 31.5 odst. pa jih opravlja poklic, ki ne odgovarja njihovi izobrazbi
Gospodarski zastoj, ki je zadnja leta zajel naše področje, vpliva negativno tudi na socialni razvoj tukajšnjega prebivalstva. Se posebno pereče je to vprašanje za mlade l judi, ki se razvijajo v domači družbi, dosežejo določeno stopnjo izobrazbe, a jih družba nato ne more sprejeti v svojo sredo kot polnokrvne ustvarjalce oziroma sodelavce v splošnem gospodarsko-razvoj-nem procesu. Ti izobraženci se morajo zaradi tega odločiti, ali da se zadovoljijo z neustreznimi službami ali pa da se izselijo v večje in predvsem bolj življenjska industrijska središča.
Že. velikokrat je bil v Trstu postavljen problem mladine, ki zapušča razne fakultete tržaške univerze, ter se izseljuje v druge italijanske pokrajine ali celo v tujino. V tej zvezi je bilo pravilno poudarjeno, da bi morale oblasti in
ljivo. Po vsej Evropi se. danes ču-jejo glasovi, ki opozarjajo pristojne oblasti na škodo, ki jo povzroča beg možganov na druge celine, ta problem pa je toliko bolj aktualen na našem področju, kjer nas tarejo že številne druge skrbi, kot so nenavadno visoko število upokojencev glede na obseg aktivnega prebivalstva, vse preveč razvit u-pravni aparat, porazno nazadovanje števila zaposlenih v industriji, postopno zastarevanje prebivalstva, izrazito zaostajanje poprečnega dohodka na prebivalca, upadanje trgovine s čezmorjem in z zaledjem, in zaton naše najvažnejše industrije — ladjedelstva.
Mladi tržaški publicist P. Paoletti od tiskovne agencije «Italia» je pred kratkim opravil med mladino, ki je v zadnjih štirih letih zapustila tržaško univerzo, zanimivo anketo, ki je imela namen razčistiti, kako, kje in v kakšni meri so ti
vanju na srednjih šolah (55) ali kot asistenti na univerzi (26).
Najslabše se danes godi mladim izobražencem, ki imajo za seboj pravno, tehnično in znanstveno fakulteto, najlaže pa pridejo do zaposlitve absolventi leposlovnih fakultet.
Izsledki te ankete nudijo torej mlademu človeku, ki zapušča srednjo šolo in se obotavlja, na katero fakulteto naj bi se vpisal, kaj malo razveseljivo sliko. Podrobna pouči-tev vzorca 211 absolventov domačih fakultet v zadnjih štirih letih je namreč kakor omenjeno pokazala: a) da 17 odst. absolventov še nima zaposlitve, b) da 31,5 odst. zaposlenih strokovnjakov opravlja delo, ki ni v skladu z njihovo specifično izobrazbo, c) da je le 15,4 odst. zaposlenih strokovnjakov zadovoljnih s svojo zaposlitvijo, in č) da jih le nekaj nad polovico
nim učiteljem omogoči, da v smislu omenjenega člena 2 (d) pridobijo kvalifikacijo za isti status kot stalni člani učiteljskega osebja.
Učni programi teh šol ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim značajem učencev.«
Mimogrede naj bo povedano, da čl. 2 (d) na katerega se gornji sklicuje, določa rok štirih let za pridobitev studijske diplome, zato bi bile morale oblasti uveljaviti tudi čl. 4/c vsaj v štirih letih. Vemo tudi. da so jugoslovanske oblasti že zdavnaj uredile stalež italijanskih šolnikov, ki so bili v službi omenjenega dne.
Sprejem na konzulatu SFRJ za udeležence seminarja
Ob priliki seminarja za slovenske šolnike je sinoči generalni konzul SFRJ inž. Marjan Tepina priredil sprejem na sedežu konzulata. Poleg slovenskih šolnikov so se spfe-.jema udeležili sekretar za kulturo in prosveto SR Slovenije Martelanc, pomočnik sekretarja Lipužič, člana jugoslovanske delegacije mešane komisije Zornada in Kolenc, pedagoški svetovalec za slovenske šole prof. Mihelič, šolski skrbnik prof. Angioletti; člana italijanske delegacije mešane komisije Gerin in Melaro, goriški šolski skrbnik Simoncelli, italijanski konzul v Kopru Alessi, pedagoški svetovalec za italijanske šole na Koprskem Vi-sintini, dr. Baša, šolski nadzornik Bole itd. Na sprejemu so bili tudi nekateri duhovniki iz Beneške Slovenije, nabrežinski župan Legiša, repentabrski župan Guštin, deželni svetovalec dr. Stoka, občinski svetovalec dr. Dolhar, predsednik Slovenske kulturne gospodarske zveze Ob otvoritvi seminarja za sloven- Gorazd Vesel, predsednik Slovenske ske šole v ponedeljek 24, t.m. je taj- prosvetne zveze dr. Hlavaty, tajnik nik sindikata prof. Škerlj v svojem Sindikata slov. šole prof. Škerlj govoru omenil, da ni bil uveljav-^n številni predstavniki slovenskega Ijen za slovenski
V nedeljo, 2. 3. 1969 ob 16. uri v Kulturnem domu
KONCERT
MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ MARIBORA
Dirigenti BKANKO RAJŠTER
Nastopa 80 mladih pevcev, nagrajencev številnih glasbenih tekmovanj
Vstopnina 600 lir, dijaki 200 lir.
le svoj seminar, ki ne ho trajal samo dva dni.
Pojasnilo Sindikata slovenske šole v Trstu
sam poslovni svet rešiti to vpraša-
nje, preden bi postopno strokovno i mladi strokovnjaki danes zaposle-obubožanje mesta postalo nepoprav- j ni. Izsledki te ankete potrjujejo,
da je današnji položaj na tem pod-
•llll»MI*lllllll»llllllllll1IHIIIIMI»»IIIH»l*l»IHIl»*HHIMI*»M*IHiHIH*lllllll»»»lllll»MMII»ll»»mMIIIMUMIlHIMIIH»	ZčlO TeSCIl
I Najprej nekaj podatkov:	vpra-
i šalno polo, na osnovi katere je bila izdelana anketa, je izpolnilo 211 absolventov, ki so opravili diplomski izpit na tržaški univerzi v letih 1966-68. Med temi je še danes 36 ljudi, to ie 17 odstotkov vseh sodelavcev ankete, brez zaposlitve, in dva izmed njih sta promovirala že v letu 1965! Seveda .ie med temi . mladimi ljudmi precej malodušja, Poslanec ie podtajnika, ki je tudi tajnik CIPIt. opozo. in večina jih je mnenja, da je da-Jl	.	,	. I nes posebno težko najti primemo
ril še na druga nerešena vprašanja trzasKega gospodarstva j zaposlitev, če nisi vpisan v nobeni
stranki iri če nimaš ustreznih stri-
V RAZGOVORU S POSLANCEM KD BELGIJA
Podtajnik Malfatti zagotovil zanimanje za naročila v Sv. Marku
Podtajnik ministra za proračun in načrtovanje Franco Maria Malfatti je ime! razgovor s tržaškim poslancem Belcijem o tržaških gospodarskih problemih. Kakor je znano, je poslanec Malfatti prevzel mesto poslanca Carona kot podtajnik ministra za proračun in tajnik CIPE. Zaradi tega se je razgovor nanašal na sklepe CIPE in leta 1966 in 1968 in o uresničitvi teh sklepov. Poslanec Belci je opozoril Maifattija na probleme, za katere so pristojna ministrstva, kakor tudi na odgovornost javnih in zasebnih ustanov ter podjetij. Glede zagotovitve del ladjedelnice Sv. Marka je Malfatti potrdil, da se zavzema za to, da se bodo uresničile obveznosti CIPE in da so v teku pogajanja za zagotovitev dru-g.h večjih naročil, Govorila sta tudi o suhem doku in se predvideva, da bo pristojna komisija v roku dveh tednov lahko zakl jučila's proučitvijo načrtov in da bosta nakazani dve milijardi lir za naprave za pomol VII. Pri tem je treba poudariti, da Avtonomna ustanova za tržaško pristanišče mora čimprej določiti namen uporabe o-menjerie vsote, da Jo bodo lahko izkoristili v tem letu. Poslanec Belci je podtajnika opozoril na potrebo analize za druge investicije, izvedbe načrta za gradnjo kontejnerjev v Trstu ter izgradnje nove čistilnice, za katero je ministrstvo za Industrijo že dalo potrebno licenco. Podtajnik Malfatti se je zanimal tudi, kako potekajo dela za gradnjo tovarne GM v Boljuncu.
Svetovalca želita s svojim vpra- ]cev ln zvez-šanjem tudi zvedeti, kakšno vlogo je imela in ima deželna finančna 'družba «Friulia» pri normalizaciji in okrepitvi miljske ladjedelnice,
Vprašanje Berzanliju o težavah v Navalgiuliano
Komunistična deželna svetovalca Antonino Cuffaro in Arturo Ca-labria sta naslovila na predsednika deželnega odbora Berzantija vprašanje, da bi zvedela, kaj je dežela napravila in kaj namerava napraviti v zvezi s hudim položajem v bivši ladjedelnici Felszegi, sedaj Navalgiuliano.
V tem podjetju namreč še ni bila sprejeta na delo delovna sila, ki je ostala brez dela ob stečaju kljub ponovnim zagotovilom. V posebno ugodnem razdobiu za ladijske gradnje po vsem svetu ni bilo zagotovljeno nobeno novo naročilo z izjemo ribiških ladij.
Umrl je po trčenju z avtom v tovornjak
Po dolgem trpljenju je izdihnil v tržaški bolnišnici 44-letni Felioe Silipatd, ki se je s svojim a/vtom zaletel v zadnji del tovornjaka. Nesreča se je pripetila včeraj takoj po polnoči. Silipati, ki je doma s Sicilije, a stanuje v našem mestu v Ul Madonizza 2, je bil v pozni uri namenjen s svojim avtom fiat 600 iz mesta proti Bar-kovljam, po Ul. Udine. Pred hišo št. 71 je Silipatija verjetno obšla usodna slabost, ker je njegov avto nenadoma zaneslo proti desni, kjer je bil ob pločniku ustavljen tovornjak «OM Lupetto«. Ni pa izključena tudi možnost, da je nesrečo zakrivil moker in spolzek asfalt ah izredno velika hitrost, s katero je Silipati vozil.
Avto se je pri trčenju popolnoma razbil. Vetrobran je razneslo na kosce, medtem ko se je ves prednji del karoserije zvil iu iznakazil. Iz razbitin avta so ranjenega Silipatija izvlekli bolničarji, ki so prihitela na kraj nesreče z rešilnim aivtom Rdečega križa. Odpe jjali so ga v bolnišnico, kjer so ga nemudoma odnesli na nevrokirurški oddelek. Zdravniki so si pridržali prognozo, ker je bil Silipati že v komi zaradi izredno močnega možganskega pretresa in verjetnega zloma čelne kosti. Izdihnil je ob 16.50.	__________
Pri padcu si je prebil lobanjo
ke šolnike niti čl. 4/c londonske spomenice. Ker so mnogi zaprosili, da bi pojasnili to zakonsko določbo, objavljamo tu v celoti njena zadnja odstavka: ((Italijanske in jugoslovanske oblasti bodo takoj izcfale zakonske predpise, ki so potrebni za ureditev stalne organizacije teh šol v skladu s predpisi in določbami. Šolniki, katerih govorni jezik je italijanski, ki pa so na dan parafiranja tega Memoranduma o sporazumu zaposleni kot učne moči v šolstvu področja pod jugoslovansko upravo, ter šolniki, ki je njihov govorni jezik slovenski, pa so bili omenjenega dne zapošleni kot učne moči v šolstvu področja pod italijansko upravo, ne bodo odpuščeni iz razloga, ker nimajo potrebne diplome o usposobljenosti. Ta izredna odredba se ne bo uporabljala kot prc-cedens, in tudi se ne bo zahtevalo njeno uveljavljanje za druge primere razen za zgoraj omenjene kategorije. Jugoslovanske in italijan-dela na’ Tržaškem vsi drugi pa so I ske oblasti bodo v okviru svojih se morali izseliti, v notranjost dr- obstoječih zakonov sprejele vse ra-žave ali celo v tujino.	I zumne ukrepe, zato da se omenje-
tiiiiimiinimi mili milnim .............
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
kulturnega življenja. Na sprejemu je bilo prisrčno in domače vzdušje ter lepa prilika za izmenjavo mnenj.
• Ufficio Italiano dei Cambi pojasnjuje v neki svoji okrožnici o nevidnih transakcijah, ki jo je pravkar izdal na pobudo ministrstva za zunanjo trgovino, da smejo obmejni prebivalci imeti pri sebi ob vsakem prehodu meje največ po 50,000 lir. Seveda se ti o-biski lahko ponavljajo dan za dnem: -vsak dan smemo torej ita-ljanskl državljani, rezldentni v obmejnem pasu, prenesti čez mejo omenjeno vsoto,..
.1,0—; > ■
Prešernova proslava v p. d. «1. Cankar»
Prosvetno društvo «1. Cankar» je •priredilo včeraj zvečer v svojih prostorih skromno Prešernovo proslavo, ki je privabila precej šentjakobskega občinstva.
Lepe uvodne besede Vladimira Premruja o pesniku je prebral vi sokošolec Ivan Verč, ki je nato poleg Vojke Lovrenčičeve, Corrada Švaba in Jurija Kuferzina nastopil še kot recitator nekaterih Prešer novih pesmi.
Nastopil pa je tudi pevski zbor, ki je pod vodstvom Vlada Švare zapel tri pesmi.
Posebnost tega večera pa je bi la. domislica Vlada Premruja, da pripravi majhno razstavo starih slovenskih tiskov — deloma faksimilov deloma pa celo veliko vrednih originalov. Premru je za vsak
Tožil jih je neki višji funkcionar, kateremu so prepovedali primerek podat preprosto in jasno uvoz manjših količin mesa iz Jugoslavije s potnim listom ^dm^zanimanjem1 ogledovat? reaie
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM NEIL SIMON
ZARES ČUDEN PAR
komedija v treh dejanjih
Prevod: Dušan Tomše
Scena, kostumi in režija: Jože
Babič
Scena izdelana v delavnicah SG pod vodstvom Demetrija Ceja
Osebe: Speed — Stane Starešinič; Murray — Alojz Milič; Roy — Drago Gašperlin ; Vinnie — Jožko Lukeš; Os-car Madison — Livij Bogateč; Felix Ungar — Silvij Kobal; Gwendolin Pigeon — — Mira Sardočeva; Cecily — — Lidija Kozlovičeva.
V soboto, 1. marca ob 20.30 ABONMA RED A
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ,ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav.
Carinski funkcionarji oproščeni obtožbe neizpolnjevanja dolžnosti
V nedeljo, 2. marca ob 17. uri v kino dvorani v Bazovici
Danilo Gorinšek
RDEČA KAPICA
Otroška igra v treh dejanjih
Prosvetno društvo PROSEK ■ KONTOVEL
priredi danes, 28. t. m. oh 20.30 v kinu «Ana» na Kontovelu
Prešernovo
proslavo
Na programu so govor, na’ stop mladinskega pevskega zb0' ra Prosek - Kontovel, zbora Vasilij Mirk, domače godbe 111 recitatorjev.
Vljudno vabljeni!
Prosvetno društvo Prim°reC V Trebčah
priredi v soboto, 1. 3.
ob 20.30
PREŠERNOVO PROSLAVO
Na sporedu so deklamacij6 in nastop domačega pevskeg® zbora
Gledališča
knjige.
Absolventi tržaških fakultet, ki so našli zaposlitev, se v glavnem strinjajo glede tega, da jih šola ni pripravila za poklic, tako da se morajo na delovnem mestu nekaj časa krepko učiti. Približno tretjina vseh teh zaposlenih izobražencev pa opravlja poklic, ki ne ustreza pridobljeni izobrazbi. Na vprašanje, ali so zadovoljni a delom, ki ga opravljajo, ni 54,9 odstotkov anketirancev dalo nobenega odgovora ,29,7 odstotkov pa jih je odgovorilo popolnoma negativno.
Med 175 zaposlenimi absolventi jih Je 98 našlo zaposlitev v Trstu, 73 v drugih pokrajinah v Italiji, štirje pa delajo v tujini. Največ so jih na našem področju vzele v službo javne ustanove, dežela in druge javne uprave, razmeroma vi-
Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Maltese, tožilec Ta/vella, zapisnikar Chiarelli (o-bramiba Amodeo, Antomini, Civello. državni odvetnik De Carli, zastopnik zaselbne stranke Uglessich), ki je razsojalo v svojstvu prizivnega sodišča, je bila včeraj obravnava proti petim višjim funkcionarjem tržaške carinske uprave, ki so bili obtoženi več prekrškov zakona oziroma zakonskih določil pri opravljanju svoje službe.
Na zatožni klopi so se znašli: 34-letni Bemito Dd Persia iz Genove, 36-letni Vito Portale iz Ul. Tiepolo 7, 49-letni Antonio Cemiglia iz Ul. Tedeschd 7, 60-letmi Francescu Oimti iz Ul. Favetti 2 ter 36-letni Michele De Luca iz Ul. Tor S. Piero 36.
Vsi obtoženci so, kot smo rekli, višji carinski funkcionarji. Pripom-
soko pa je tudi število mladih izo-1 niti pa je treba, da je včeraj eden bražencev, ki so se posvetili pouče- j izmed braniteljev poudaril, da gre
iilimiiiHiiiiiiiMimiiiiiiimiiiiiiiiiiiliilliifiiHBMiiliiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiHHiiilillillililiiiillliliiiHHUiiiiiiiliiiil
V VEČERNIH URAH NA PONČANI
Motociklist podrl pešca ki si je prebil lobanjo
Ponesrečenec je podlegel poškodbam nekaj ur po nesreči
Tudi včeraj je bila neprevidnost vzrok smrtne nesreče, ki se je pripetila včeraj zvečer na Pončani, ko je 19-letni fant podrl pešca s svojim motorčkom.
Ura je bila 19.15 in dr. Raspo Zuliani Giulio se je verjetno namenil proti domu, v Ul. Giuliani, kjer stanuje v hiši št. 39. Bil je na Pončani, kjer je verjetno presedel nekaj prijetnih uric v družbi prijateljev ali sorodnikov. V Ul. Pon-ziana, pred hišo št. 2 .ie neprevidno stopil na cesto kjer ni bilo
S pridržano prognozo so včeraj — zvečer sprejeli v tržaško bolnišni- ■ zebrastega prehoda za pešce in jo
co 38-letnega delavca iz Nabrežine št. 38, Cirila Paulina, katerega so nezavestnega našli na tleh pred na-brežinsko cerkvijo. Moški je verjetno padel, ker pa je Imel že načeto lobanio zaradi nekega prejšnjega padca, se je tokrat huje pobil in obležal. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek ob 21.15.
nameraval prečkati, ni pa opazil mladeniča, ki se mu je hitro približeval na motorčku vrste «Dingo 49». Tragedija se je dopolnila v nekaj trenutkih. Motoristu ni uspelo ogniti se priletnemu moškemu, zaletel se je vanj in ga podrl na tlak. Pri padcu se je moški močno udaril v glavo in negibno obležal. Iz ušes se mu je ulila kri. Tudi motociklist. 19-letni Giuseppe Ug-
gienti iz Ul. Friuli 83/1 je pri tem izgubil ravnotežje in se prevrnil na tla. Pri tem se je lažje pobil.
Na kraj nesreče so takoj prihiteli karabinjerji in rešilna ekipa z avtom Rdečega križa. Nanj so naložili negibnega ponesrečenca, medtem ko je fant ostal z orožniki, ki so sestavili zapisnik. Ponesrečenca so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Zdravniki, ki so ga pregledali, so ugotovili, da si je pri padcu prebil lobanjsko dno in močno pretresel možgane. Od tod tudi krvavitev skozi ušesne odprtine. Zdravniki so si zato pridržali prognozo, toda nekaj ur kasneje, ob 23.55 je Raspo izdihnil.
Tričetrt ure kasneje so sami karabinjerji pripeljali v bolnišnico še fanta^ ki so ga sprejeli na sprejemni oddelek s prognozo ozdravitve v petih dneh. Pri padcu se je fant pobil po glavi, rami in po spodnjih udih.
za izvršne organe, ki morajo dolž-n-ostno izvrševati navodila, ki jih izdajajo njihovi načelniki.
Dogodki, ki so privedli peterico carinskih funkcionarjev najprej pred okrajnega sodnika in -potem pred kazensko sodišče, so se odigrali že pred nekaj leti, in sicer tedaj, ko so italijanske carinske oblasti zaostrile nadzorstvo nad u-vozom določenih vrst blaga iz Jugoslavije (posebno mesa) v primeru italijanskih državljanov s stalnim bivališčem na Tržaškem in ki so šil čez državno mejo s potnim listom.
V množici teh tržaških potnikov, ki so dnevno šli čez mejo, se je znašel tudi neki visok funkcionar tržaške carine. Nekoliko prej so ga premestili iz Trsta v notranjost Italije in je zaprosil za izreden neplačan dopust zaradi bolezni. Dopust pa je izkoristil za izlete čez mejo. Ko se je vračal, je prinašal s seboj določene količine mesa, masla in sira. Dvakrat so mu finančni organi prepovedali uvoz blaga (prvič 2,5 kg mesa in drugič 2,9 kg mesa, pol kg svežega masla ter skoraj pol kg sira). Izrecno Je zahteval, naj mu izdajo listino o odložitvi plačevanja carinskih obveznosti, toda funkcionarji niso ugodili prošnji. Pozneje je zahteval tudi, naj mu izročilo formular A 41, v katerega bi vpisal svoje pritožbe, toda tudi ta zahteva ni bila sprejeta. Na nekem sestanku carinskih funkcionarjev v Trstu pa ga je eden od kolegov baje žalil z besedo «rompiscatole»
Tako se je začel kazenski postopek. Okrajni sodnik je v oktobru lani spoznal Portaleja, Cernigiio in Cin-tija za krive, ker niso dali prizadetemu na razpolago formular A 41 (gre za pritožbe proti stražnikom finančne službe na meji ln podobno), oprostili pa so jih 'zaradi pomanjkanja dokazov obtožbe, da niso pravilno ravnali glede zahteve o odloženem plača-nju carinskih dajatev. Eden od obtožencev je bil oproščen obtožbe žalitve časti. Odmerjena kazen obsojenim funkcionarjem je znašala 30.000 lir globe. Poleg tega pa jim je bil prepovedan dostop do javnih služb za 1 leto.
Vsi obtoženci so se pritožili proti tej razsodbi. Na včerajšnji obravnavi so bili prisotni številni uslužbenci tržaške carine. Sodniki so oprostili vse obtožence vsake krivde, ker dejanja, ki so jih storili, niso kazniva.
Verdi
V nedeljo ob 16. uri zadnja predstava Rossinijeve opere ((Seviljski brivec« za dnevni red v vseh prostorih. Dirigent Franco Caracciolo. Izvajalci ristl kot na prejšnjih predstavah .
Prodaja vstopnic se začenja danes pri blagajni gledališča, tel. 23-988.
Teatro Stabile
Danes ob 20.30 ponovitev drame Čehova «Ivanov» z Giuliom Bosetttjem v glavni vlogi.
Jutri, v soboto ln v nedeljo dve predstavi: ob 16. uri in ob 20.30. Ravnateljstvo gledališča opozarja zlasti na sobotno popoldansko predstavo, kar predstavlja novost.
Fotografije, ki jih je Posnf. Mario Magajna v Kulturne^ domu 15. t.m, na novinarske" plesu in 16. t.m. na otroškenj pustnem rajanju, so na °S*„ v Tržaški knjigami, Ul. sv' Frančiška 20.
SPDT obvešča, da bo v 2. marca v Ornem vrhu zaWJu smučarskih tečajev.	-rCi
SPDT priredi v nedeljo, 9- m smučarski Izlet v Sappado. ,g|-SPDT priredi 23. marca °b ki mednarodnih tekem v smu®a! jjltt skokih na mamutski skakalni®1 v Planico.	9
Prijave se sprejemajo v Ul. ©***
Včeraj-danes
Ljudska prosveta
Nazionale 16jOO «Custer l’eroe west». Techn color.
Grattacielo 16,30 ((Oliver!« Mark Le-ster, Ron Moody. Film Carola Ke-eda. Technicolor.
Eden 16.00 «La matrlarca«. Catherine Spaak, Jean Louis Trintignant. — Eastmancolor.
Fenice 15.30, zadnja predstava ob 22,10 «Dove osano le aquile». Richard Burton, Clint Eastvvood, Ma-ry Ure. Panavlsion - Metrocolor. — Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 15.30 «La notte del giorno dopo«. Marlon Brando, Richard Boone, Rita Moreno. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. — Zadnja predstava ob 22.10. Ritz 16.00 «Nero su bianco«. Anita Sanders, Terry Carter, Nino Segu-rini. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 16.30 «Sopra e sotto tl let-to». Catherine Deneuve, Anita Ek-berg, Curt Jurgens. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16,00 «La gang deii diamanti«. George Hamilton, Marie Lafo-ret, Carol Baker, Zsazsa Gabor. Technicolor.
Filodrammatico 16.30 «Amant!». Marcello Mastroianni, Faye Donaway. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «1 bastardi«. Giuliano Gemma, Klaus Kinskl. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Sissignore». Ugo To-gnazzi, Maria Grazia Buccella, Ga-Stone Moschin. Technicolor.
Capitol 16.30 «Riusciranno 4 nostri eroi a trovare 1’amlco misteriosa-mente scomparso in Afrlca«. Alber. to Sordi, Nino Manfredi, Bernard Blier. Technicolor.
Impero 16.30 «Mayerllng». Omar Sha-nf, Catherine Deneuve. Techntco lor.
Vittorio Veneto 16.00 «11 morbidone«. Paolo Ferrari, Silvia Koščina, Prepovedano mladini pod 18. letom. Garibaldi 16.30 «Masquerade». Susan Hayward, Rex Harrison, Technicolor.
Astra 16.30 «Con 11 cuore in gola«. E. Anjin, Jean Louis Trintignant. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «11 sudario della mum mia«. Andrč Morell, Jean Philips, Elisabeth Sellers. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom Abbazia 16.00 «1 due sanculotti«. F Franchi, C. Ingrassia. Technicolor I
Slovensko prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu priredi v soboto, l. marca t.l. ob 20.30 v b vši kino dvorani Prešernovo proslavo. Na sporedu recitacije in pevski zbor društva. Vljudno vabljeni!
Prosvetno društvo v Skednju vabi svoje člane -n prijatelje na društveni redni občni zbor, ki bo v torek, 4. marca t.l. ob 20. uri v društvenih prostorih.
OSMICA
V soboto bo odprl osmico v. domu na Jami v Boljuncu ter bo točil domače vino Ivan Maver
POROKE
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trst Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 61-792
Novo:
Delarue:
GESTAPO - zgodovina, 2250 lir
ROJSTVA, SMRTI IN Dne 27. februarja 1969 so se * \l stu rodili 4 otroci, umrlo Pa 1 oseb.	, fl-
UMRLI SO: 80-letni Giovann ,et. lonlde, 46-letnl Bogdan Bere*" ^|Ctn* ni Bartolomeo Predonzan, 1 y»l* Arturo Antena, 74-letni Oronz° ot, zano, 72-letna Angela Bevilard". Franza, 69-letn- Mario Min>uS ’pos> letni Luciano Gentilli, 83-letna ep Bussich vd. Spettich, 70-letna o ^noi plna Perini vd. Scocchi, 64-letn Rostas, 84-letni Carlo Batista* ■
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1*. ure) ., 4.
Barbo - Carnlel, Trg GarlD,A 0V Giusti. Ul. Bonomea 83 (Greta • j, dlna ALLTGEA, Ul. Ginnasu jz), G Papa. Ul. Felluga 46 (Sv * NOČNA SLUŽBA UEKA>“
(od 19.30 do 8.30)	7 N
AlPAlabarda, Ul. deirlstria 'p), Galeno, Ul S. Cii no 36 <sv‘ n0l J' De Leitenburg. Trg S. Giova' Mizzan. Trg Venčzia 2.
Mali oglasi
DOBHO PLAČO nud; družina Ajdove Izkušeni gospodinjski P jegtf cl, ki ima na razpolago vs® p'A(,i‘ gospodinjske stroje. Pisati na- paJ<r brosio, Via Cesarotti! 17, 3510“ va. ttalia.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina poR- ^ zj P1’ halja daruje družina 5000 Anvc1's a jaško matico, 5000 lir za c. iir ** dobrodelno društvo ln 50OU sklad Sergija Tončiča.
Nenadoma nas je zapustil zadet od kapi v starosti
46 let
BOGDAN BERCE
trgovec
Odpeljali ga bomo iz tržaške mrtvašnice na Žale v Ljubljani v petek, 28. t. m. ob 13.30.
Pogreb bo med 16. in 17. uro istega dne.
Žalujoči brat OTON in drugo sorodstvo
Trst, Gradec, Dornberk, Svečina, 28. 2. 1969.
pokop®
jišče
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 84. letu star zapustil naš predragi oče, tast in nono
ALOJZ PETAROS
Pogreb dragega pokojnika bo po prevozu iz Gorice,
28. t. m. ob 16.15 po cerkvenem obredu na domače pokop®1 v Borštu.	.
ŽALUJOČE HČERE z družinam«
Boršt, Katinara, 28. 2. 1969.
15. MARCA NA POBUDO SLOVENSKKGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA
OCENJEVALNA VOŽNJA TRST-OPATIJA
Slovensko gospoddrsko združenje bo priredilo v dneh 15. in 16. marca dvodnevni izlet v Opatijo. Ob tej priložnosti je sklenilo organizirati posebno ocenjevalno vožnjo na progi od Trsta do Opa tije. To naj bi bil neke vrste *rally», vendar pa se bo nekoliko razlikoval od takih tekmovanj. Udeleženci ocenjevalne vožnje Trst - Opatija (OVTO) bodo morali namreč priti na cilj v predpisanem času, razen tega pa bodo morali spotoma rešiti tudi več nalog, ki bodo zajemale vpraša nja iz raznih področij. Tekmovalna komisija bo rešitve po posebnem ključu oceni'a in najuspeš nejši udeleženci bodo zvečer v hotelu Ambasador v Opatiji na grajeni s številnimi in bogatimi nagradami. Prireditelji bodo namreč razdelili nagrade prvim desetim udeležencem, nagrajena pa oo tudi najboljša izključno ženska Posadka (čeprav ne bo uvrščeno v prvo deseterico).
Pravilnik tekmovanja
L Tekmovanje v ocenjevalni vožnji Trst — Opatija bo 15. mar ca 1969. Zbor udeležencev bo Predvidoma pol ure pred prvim startom, ki bo ob 14. uri v Trstu da stadionu «Prvi maj», Vrdelske cesta 7.
2. Tekmovanja Slovenskega gospodarskega združenja se lahko u-
deleži vsakdo, ki se je zanj do 1. marca 1969 redno prijavil na sedežu, TRST, Ul. Filzi 1« in ima v redu vse vozne in vozniške šoferske dokumente in vozniško knjižico ter zavarovanje za vozilo (zelena karta)
3.	Vsako posadko sestavljata najmanj dva ali več članov. V seznam tekmovalcev se vpiše le ime voznika ob startu pa tudi število potnikov.
4.	Vsak voznik mora pred star tom pritrditi na obe zadnji stranski okni (na notranji strani) tekmovalni številki, ki ju dobi od organizatorja. Tekmovalec, ki bi med tekmovanjem ne imel vidno pritrjenih številk bo diskvalificirani.
5.	Tekmovalci bodo startali pred vidoma v enominutnih presledkih in bodo morali 168 km dolgo progo prevoziti s poprečno hitrostjo 56 km na uro.
6.	Vsak tekmovalec se bo moral javiti med vožnjo določenemu številu kontrol in rešiti naloge, ki jih bo prejel.
7.	Tekmovalci se pri kontrolnih mestih ne bodo smeli ustaviti na cesti v zadnjem km pred kontrolno črto (oz. ciljno črto) na cesti šču, ampak šele za njo. V na sprotnem primeru bodo penalizi rani
8.	Vsak tekmovalec mora takoj po prihodu na cilj oddati svoj tekmovalni list, sicer bo v nasprotnem primeru diskvalificiran.
9.	Med tekmovanjem je dovoljena uporaba dr, zemljevidov in drugih pripomočkov.
10.	Tekmovalci, ki bi prispeli na cilj z več kot 15-minutno zamudo bodo diskvalificirani.
11.	Razdelitev nagrad bo v hotelu Ambasador v Opatiji med večerjo ob 21. uri.
12.	Vsi tekmovalci so dolžni u poštevati med vožnjo vse prometne predpise
13.	Prireditelj ne prevzema nobene odgovornosti za škodo, ki bi jo povzročili ali bo povzročena med OVTO udeležencem, vozilom ali tretjim osebam, oz. njih lastnini.
14.	Vsi tekmovalci so dolžni upo števati vse predpise in navodila prireditelja in s svojim športnim obnašanjem prispevati k uspehu prireditve. V primerih ugotovl.je nih nepravilnosti si prireditelj pridržuje pravico do izključitev iz tekmovanja.
15.	Prireditelj si pridržuje ura vico do spremembe teh določil v primeru potrebe, višje sile ali po lastni uvidevnosti.
Trst, 23. II. 1969.
Odbor za OVTO SGZ
P/mO SINDIKATOV GORIŠKEMU ZUPANU
Stavka občinskih uslužbencev če ne bodo upoštevali njih zahtev
Sindikati zahtevajo v osmih dneh pozitiven odgovor
TISKOVNA konferenca o vprašanjih luke koper
Težave zaradi pomanjkanja zmogljivosti operativne obale
Predstavniki luke so napovedali gradnjo novih objektov za 6 milijard starih dinarjev Zanimanje za sodelovanje s Trstom in drugimi jadranskimi pristanišči
Opoldne je bila v Kopru tiskov- glasili, da ss sodelovanje ne
sinilo omejiti izključno na relacijo Koper-Trst, ampak bi moralo zajeti vse severne jadranske luke.
Protest zaradi povišanja
^ konferenca o aktualnih proble-in o prihodnjem razvoju Luke £?Per. Na vprašanja novinarjev so pgovarjali dir ktor Luke Dani-? Petrinja in njegovi najožji so--Jfjavei. Luka je trenutno v dokaj ^žki situaciji zaradi premajhne
f	na vozilih Acegala
^1| VniPc na cr» nrnhl mi moflrr-
Komunistična občinska svetovalca Jelka Grbec in Lino Cr vatin sta naslovila na župana vprašanje, v katerem najprej ugotavljata, da je z nedavnim ukrepom b la globa za tiste, ki jih na prevoznih sredstvih Asegata zalotijo brez voznega listka, povečana na 3.000 lir, kar je vzbudilo med koristniki lavnih vozil veliko zgražanje. Ta sklep namreč kar trikrat povečuje dosedanjo^ vlogo, ki je šestdesetkrat večja od cene listka. Sv tovaica pravita, da ta ukrep ne kaznuj? samo namerne kršitelje, temveč nesoraz-mdrna^ttog®. prizadevni tfsteaiik i po nesreči ah kakor koli izgubijo listek, kar se lahko pripeti komur koli zaradi gneče ali pa v trenutku utrujenosti in raztresenosti. Svetovalca ugotavljata, da se to najpogosteje dogaja upokojencem, ljudem, katere bi taka globa v mnogih primerih prikrajšala za podporo za pol tedna.
Zato svetovalca sprašujeta župana po kakšnih kriterijih je bila ta-ko zelo občutno povečana globa, zakaj župan ni imel za potrebno vprašati glede tega za mnenje občinski svet in končno, če zaradi protestov in ugovorov ne namerava preklicati svoje odloč tve. tako da bi s? globa ne povišala
. ■ vntes pa so še probl mi moder-b)Jac'je luške mehanizacije ter pro-Jttni železniškega transporta. V Jkjnjih treh mesecih j poprečno ^sidrano v Koprskem zalivu od 5 IS ladij, ki ne morejo priti hi-,5° na vrsto. Samo v januarju so ,,°rali plačati 138 milijonov starih , barjev ladijskih stojnin. Veliko ]‘?8a se je nakopičilo tudi v sami Jjki, ker je železnica dajala na raz-™lago celo pod 50 odstotkov va-v°n°v, kolikor bi jih pofr bovali. ^.kopičenju blaga v luki pa, sa bivali tudi objektivni vzroki, pred-slabo vreme.	••JV
[ v zvezi s to situacijo je direk-’ s.r luke poudaril, da bodo že letos .urili vse za razširitev zmogljivosti, ,»jti ie v tern primeru bo lahko lu-,a. še konkurenčna, ker ladjarji autevajo hiter in kvaliteten preto-i r blaga, drugače si sicer poišče-{ storitve drugje. Luka ima v na-tjN zgraditev p tega veza opera-e obale v dolžini 176 metrov, ,5Wltev večjih skladišč, zgraditev
0,	skega bazena in še vrsto drugih
?v, ki bodo po eni strani o-Jagočilj hitrejše raztovarjenj.' in adiščenje, po drugi strani pa S| luka še bolj upravičeno kol do-n°sila naziv specializiranega 'stpnišča za južno sadje, za les, vij tovor ter za naftne pro.z-Za vs; te objekte bodo vio-rt, * okrog 6 milijard in pol starih jjtarjev. Štiri milijarde in pol t‘_J° že zagotovljenih sredstev od f bfske in ljubljanske banke, od 0/n'h jugoslovanskih podjetij in nekaterih tujih partner jev. Za Dren milijardi pa sc še po"ar povsem z večjimi beograjskimi
Vi^redstavniki luke so seznanili no-Vaijrju tudi z ugodnimi perspektivi.?11, ki jih ima luka glede po-
01,	vnih stikov z državami Bližnje-JL. (vzhoda. Te države so močno za-s^J.fesirane za transport južnega
v jadranske luke, saj se transi,?11 v primerjavi s severno-evrop-
'Liliči Jukami skrajša kar za 14 dni. p- a .sedanjim stanjem.
C?9 Koper je sklenila tudi že pet-
/Sli)*'' *	1
St,konkretno pogodbo, s katero promet z južnim sadjem poza več kot trikrat v primer-
*j. redstavniki luke so nadalje se-cr..n'li novinarje s številnimi na-su1; da bi se luka skupaj z indu-v Jsko cono zmeraj bolj razvijala h^i^nteri predelave, sortiranja in M«Jrania blaga za široko potro “	'	■■■'■ v načrtu tudi
pgpd drugim imajo planje banan za široko potrošijo
Vnj^vinarji So nadalje zastavili več ItiM ar*j. v zvezi s sodelovanjem sta koprsko in tržaško luko, Pred-pavniki podjetja so ponovili že zna-ih- tališča, da je Koper močno za-pa-eresiran za to sod lovanje, ki cJ bazira na usklajevanju kon-tCrp °v, na izmenjavi programov |j, na izgradnji objektov. Glede de bf * lovora meni koprska luka da la č!orala sloneti na načelu, da gre je. delitev skozi specializirane ob-le- Predstavniki luke so tudi na-
komentar deželnega Cociannija
svetovalca G.
Povt*:ne razmere na Ogrskem v «0četu»
Kvalitetna nredvaiania oorskih filmov v okiAru Cinetoruma se vrstijo. Na redu je bil «06e» (Apal, delo režiserja I. Szabdja, v marcu pa bomo vrisostvovali še «Obuvan-cem iz Sandorja» režiserja Janc-sdja
«Oče» kot ie Jancsdjeva «Arma-da na k.onju» predstavlja verno sliko povojnega filmskega ustvarjanja na Ogrskem. Govori o mladem fantu, ki izgubi očeta in usmeri svoje življenje v idealno posnemanje njegovih korakov, kot si jih tolmači z njegovih slik in iz zapiskov. Zahtevna snov tore) in posrečena pretveza, da film povzame vso bridkost ene generacije in predela socialne in politične dogodke na Ogrskem v zadnjih dvajsetih letih. Tudi tragični dnevi iz leta 1956. imajo svoj poudarek v filmu.
Kako pa Szabb kot režiser vse te težkoče premosti, o tem priča prva nagrada, ki jo je film prejel na 5. festivalu v Moskvi. Sicer bi se dalo Szabbju oporekati ori ginalnost nekaterih motivov, iz katerih vse prejasno govori Fellini ali kak francoski režiser o uiester-nih; znano je namreč, da so se vsi najpomembnejši ogrski režiserji, odkar je bila ustanovljena v Budimpešti šola za filmsko umetnost Izučili predvsem pri francoskih in italijanskih režiserjih.
Predvajanju je sledil še kratek
IZŠLO JE PRVIH PET KNJIG
letnika krasne zbirke Književnih mojstrovin
IZ DRUGEGA SLOVENSKIH
mm mm
IZBRANO DELO
Antona A o j z a Ivana
Aškerca
Gradnika
Tavčarja
VtUika kttiigatoia
TRSJ Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61.792
Zemljiški krediti Goriške hranilnice za vse deželno območje
Poslanska zbornica je odobrila e-notni člen zakonskega predloga, ki ga je svoj čas že odobril senat in ki je bil zato spremenjen v zakon. ki pravi: »Območje pristojnosti zemljiškega kredita Goriške hranilnice (Cassa di Risparmio di Gorizia), ki je bilo določeno s kraljevskim dekretom štev. 256 od 24. 2. 1938, kateri je bil spremenjen v zakon dnj 3. 6. 1938 štev. 1088, se razteguje' na vse področje dežele Furlanije - Julijske krajine«.
Pobudo za ta zakon je dal pred tremi leti deželni odbornik za finance Tripani. Deželni svet Je o-dobril omenjeni zakon novembra 1966 in nato še enkrat januarja leta 1967. Vlada pa je oba deželna zakona zavrnila. Zato je prišel o-menjeni osnutek pred ustavno sodišče, ki je sicer odreklo deželni upravi pravico, da Izdaja zakone o območju pristojnosti kreditnih zavodov, hkrati pa je priznalo, da država nima pravice, da odreka raztegnitev na vse deželno področje pristojnosti, ki so omenjene samo na njeno ožje področje.
Na osnovi tega je zakladni minister predložil v odobritev parlamentu zakon enake vsebine kot ga je sprejel deželni svet. ki je bil v sredo dokončno sprejet.
Prejšnji teden smo poročali o sestanku, kii sta ga imela goniški župan Martina in podžupan Can-dussd s predstavniki treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in U1L in na katerem so se razgovarjali o organskem pravilniku za ureditev staleža občinskih uslužbencev.
Včeraj so pokrajinska tajništva treh sindikatov poslala goriškemu županu pismo, v katerem se sklicujejo na omenjeni sestanek od 20. t. m. na goriškem županstvu. Rezultate tistih razgovorov so teme ljito proučili tudi s prizadetimi občinskimi uslužbenci ter pri tem prišli do zaključkov, ki jih navajajo v naslednjih točkah:
1.	občinska uprava naj zajamči, da ’ bodo stalno namestili vse za časne občinske uslužbence;
2.	skrajšati je treba od župana določeni junijski rok za predložitev organskega pravilnika v debato na občinskem svetu. Tak rok naj župan pismeno sporoči sindikalnim organizacijam.
3.	Novi organski pravilnik mora vključiti vse zahteve, ki so jih s tem v zvezi predložili sindikati;
4.	občinska uprava mora takoj določiti primemo akontacijo na račun bodočih mezdnih izboljšav, kot so to storile tudi druge kra jevne ustanove za svoje usluž bence;
5.	občinski odbor naj svojo pri pravljenost za izpdačilo takega pre dujma sporoči sindikalnim organizacijam do sobote 8. marca 1969. V nasprotnem primeru, izja ljajo sindikati, bodo organizirali stavko vseh občinskih uslužbencev za tri dni in sicer 10., 11. in 12 prihodnjega marca.
Predsednik Rumor bo ‘25. aprila odkril spomenik odporniškemu gibanju v Vidmu
V Vidmu so skoro zaključili dela za spomenik odporniškemu gibanju, ki so ga zgradili na prostranem trgu, odkoder se odcepi glavna cesta proti Benetkam. O tem spomeniku so bile v prejšnji letih v Vidmu precejšnje poiemike.
Videmski žup^n Je pred nekaj dnevi javil, da do odkHtju spomenika, ki bo letošnjega 25. aprila, prisostvoval sam predsednik vlade posl. Mariano Rumor.
Stavka na zavodu za umetno obrt
Dijaki državnega zavoda za u-metno obrt v Gorici, ki ima svoj sedež začasno v Ul. Seminario v pričakovanju dokončne preureditve svoje šole na Trgu Medaglie d'Oro v Gorici, so včeraj na svojem zbo rovanju sklenili, da bodo stavkali
flllllMIIIIII||||||||||||HII|||||||||||||,||l|l|,,,lll,||||,||||l||,||||||||||||||||||||||||||||||||||||n|M||||||||||)||||||||||||,
PISMO UREDNIŠTVU
Zakaj na vozilih Avtoprometa ni slovenskega imena Gorica?
Tudi na prospektih za Skalnico je enaka pomanjkljivost
Spoštovano uredništvo, šele pred dnevi sem dobil v roke (v pisarni turistične agencije Ap-piani v Gorici) turistični prospekt o Skalnici - Sv. gori, ki ga je izdalo podjetje Avtopromet Gorica v Novi Gorici. Prospekt je zelo lično izdelan, krasi ga več barvnih slik, tekst je napisan v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. Vse lepo in prav. Le nekaj me je pri prospektu motilo in ne morem razumeti, kako je do tega prišlo. Na zemljevidu, ki je na tem prospektu so načrtovalci (Prospektbiro Nova Gorica!) pozabili, da imamo Slovenci za italijanski naziv »Gorizia* lepo, originalno slovensko ime »Gorica*. Na tem zemljevidu so vsi kraji na jugoslovanski strani državne meje označeni s slovenskimi imeni krajev, dvojezično pa so označeni razni kraji v Italiji in v Avstriji. Za italijanski izraz Trieste imamo Trst, za Grado Gradež, za Tarvisio Trbiž, za Udine Videm, za Cividale Čedad, za Venezia Benetke. Le na Gorico so v prospektu pozabili. To je Gorizia in amen.
Na žalost ni to osamljen primer. Avtobus podjetja Avtopromet iz Nove Gorice, ki prihaja v Gorico vsak dan, ima na tablici napisano »Idrija — Gorizia*. Podoben napis ima vsakodnevni avtobus podjetja SAP iz Ljubljane, in sicer «Ljubljana — Gorizia*. Pred nekaj dnevi pa sem v Trstu videl avtobus podjetja Av topromet iz Nove Gorice, ki je imel na tablici dvojezični napis: «Nova Gorica — Komen — Trst, — Nova Gorica — Comeno — Trieste*. Prav tako imajo v Trstu dvojezične napise vsi avtobusi, ki v Trst prihajajo iz Kopra ali drugih sosednih jugoslovanskih krajev.
Zakaj torej velja pri novogoriškem Avtoprometu taka dvojna mera? Tablica je malenkostna stvar, vendarle je za nas, zamejske Slovence, ki živimo v Gorici, tudi taka malenkostna stvar zelo važna. Od odgovornih ljudi v raznih podjetjih v Sloveniji zahtevamo tudi
v tem oziru večjo doslednost.
S spoštovanjem.	Goričan
Spremembe telefonskih številk
V zvezi s stalnim porastom telefonskih naročnikov (850 na Goriškem, od tega 350 v Gorici) bodo na sedežu SIP v Gorici razširili svoje naprave. Obenem so spremenili sedanje številke v občinah Mo ša, šlovrenc, Kapriva in Moraro, kjer se prve tri številke 004 spremenijo v 800 in drugi dve ostaneta nespremenjeni.
Danes od 22. ure bodo v Roman su številko 90 spremenili v 900, drugi dve številki pa ostaneta nespremenjeni.
Tudi v Gorici bodo od danes zvečer ob 22. uri prvo številko 4 spre menili v 89, dočirn bodo ostale druge številke nespremenjene. Gre za okrog 1000 naročnikov z napravo duplex, ki so vsi zasebniki. Ne bodo spremenili številk telefona po uradih in trgovinah.
Nov odbor pevskega društva «Seghizzi»
Pevski zbor «Seghizzj» je imel pred dnevi svoj občni zbor, na katerem so po pregledu opravljenega dela obnovili vodilni odbor, v katerega so v glavnem potrdili 'Judi, ki društvo vodijo že nekaj let. Za predsednika Je bil potrjen Ol-no Cocianni, deželni svetovalec, za podpredsednika pa so Izvolili Bruna Anticija. Tajnik bo spet Ser-gio Simone, Alfredo Petrom pa bo blagajnik.
Novi odbor bo moral, poleg običajnega delovanja društva, voditi pripravo tudi za mednarodno tekmovanje pevskih zborov, ki bo. kot obljubljajo, letos še bolj množično in kvalitetnejše od prejšnjih.
danes in jutri, v soboto. K pouku se bodo vrnili v ponedeljek, 3. marca, če bo med tem pristojno mi-nistretvo dalo zagotovila glede šolske reforme v smislu, da bodo absolventi te šole imeli večje možnosti s svojo diplomo v praktičnem življenju. Če dijaki do jutri, 1. marca ne bodo prejeli takih za gotovil ,bodo nadaljevali s svojim protestnim gibanjem. Zavod šteje 90 gojencev.
Tudi vodstvo šole in profesorji so poslali šolskemu ministru brzojavko s tem v zvezi in pričakujejo zadevnih navodil.
Slavka delavcev v Podgori
Včeraj ob 17. uri je prekinilo de lo 130 delavcev splošne službe v tekstilni tovarni v Podgori ker vodstvo tovarne in zveza industrijcev do sedaj nista hoteli določiti datuma za sestanek in pogajanja. Sindikalne organizacije so takoj proučile položaj in zahtevale od vod-
stva tovarne pozitiven odgovor do danes opoldne. V nasprotnem primeru bodo prizadeti delavci ponovno stavkali danes zadnje štiri ure.
Najdeni predmeti
V uradu mestnih stražnikov v Gorici, Ul. Mazzini 7, hranijo naslednje najdene predmete:
otroško volneno ovratno ruto, deško kapico, angleški ključ, kos ženskega perila, otroške rokavice, o-troški čeveljček, avtomobilsko kolo z gumo, zavoj z jedilnim priborom, zavoj z obešalniki in drugim blagom, ženski jopič, vojaško baskovsko čepico, sončne naočnike, naočniki za deklico, dva mopeda, tri ženska in dve moški kolesi, tri denarnice z nekaj denarja.
Kdor lahko dokaže, da je lastnik katerega navedenih predmetov ga lahko dobi med uradnimi urami na omenjenem uradu mestnih stražnikov.
Ansambel «The modem jazz quartet», ki bo nastopil v soboto zvečer v veliki dvorani «Ginnastica»
liMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii
OKRAJNO SODISCE V GORICI
Hotel je k zaročenki onstran meje pa je iztrgaI liste iz prepustnice
Vsi obtoženci z okvarami na prepustnicah so bili pogojno obsojeni Prepustniearji naj pravoeano kontrolirajo svoje dokumente
Goriški okrajni sodnik Je tudi; kazen kot prva dva obtoženca. O-
včeraj razpravljal o prepustnicah, glede katerih je policija na mejnih prehodih na Goriškem ugotovila, da so jim manjkali nekateri Usti, ker so bili iztrgani iz knjižice. Policija je zato imetnike takih prepustnic prijavila sodišču pod obtožbo, da so potvorili dokument z namenom, da bi zabrisali že opravljeno število prehodov in da bi tako napravili več mesečnih prehodov kot pa je predpisanih, odnosno dovoljenih.
Med tistimi, ki so se morali zagovarjati zaradi take obtožbe, je b" tudi 25-letni Drago Gorjan Iz Palklšča št. 15, ki ga je polletja dne 30. maja lani ob 20.10 url u-stavila na prehodu pri Rdeči hiši In pri pregledu prepustnice u-gotovila. da manjkata v njej dva lista. Gorjan je takrat odkrito povedal, da je sam iztrgal liste Iz knjižice, da bi šel lahko večkrat na drugo stran meje. Včeraj je pri razpravi ponovno potrdil to priznanje in dodal, da se mu je tistega večera mudilo na obisk svoje zaročenke, ki živi v Jugoslaviji. Dodal je nadalje, da ima tudi potni list, s katerim bi lahko še! rez mejo, da pa ga je pozabil doma. Sodniku je tudi predložil potni list in ugotovili so, da Je še veljaven. Sodnik je Gorjana obsodil na dva meseca in 20 dni zapora pogojno in brez vpisa ter na plačilo sodnih stroškov Branil ga ie dr Sanzin
Pod isto obtožbo se je predstavil sodniku tudi 57-letnl delavec Elvino Scampa iz Tavorjane v Beneški Sloveniji, Ul. Cavalluto 40. Kot je povedal je prišel dne 20. julija 1967 v Gorico na pregled v dermatološkem oddelku goriške bolnišnice. Ob tej priliki je hotel malo pogledati čez mejo pri Rdeči hiši, pa so ga ustavili ker je manjkal list v prepustnici. Scampa je izjavil, da on zato ni vedel ln da mu Je Ust iztrgal njegov vnuk. Vendar mu to ni pomagalo in je tudi on bil obsojen na 2 meseca in 20 dni zapora pogojno ln brez vpisa.
Za enake prestopke sta morala odgovarjati 34-letna Calogera Rus-so por. Visintinj iz Gorice, Ul. Croce 14, ki so Jo policisti ustavili pri Rdeči hiši dne 3. junija lani ob 19.15 url ter 25-letna Sabina Peteani iz Gorice. Ul. Del Santo, kateri so ugotovili prestopek dne 28 maja lani. Obe sta Izjavili, da so njuni otroci brez njune vednost! Iztrgali manjkajoče liste ter da so potem tudi priznali. Vkljub temu pa sta bili obe obsojeni na enako
be je zagovarjal dr. Gregorig. Kot peti je bil obsojen za tak prestopek Roberto Mian Iz Gorice, čeprav je njegov zagovornik dr. Gregorig skušal dokazati, da zakon ne predvideva takega dejanja kot prestopek.
Dr. tož. odv. Pedroni in dr. Ber-not; sodnik dr. Laudisio. zap. ga.
Magda Massi.
že drug! teden se vrstijo pred okrajnim sodiščem v. ..Gor.icj take, obtožnice zaradi okvare ha prepustnicah V mnogih primerih bo verjetno držalo, da 'lastniki' niso pravočasno opazili,mafijKajb listi v knjižici. Zakon pa tega ne more opravičiti, ker gre za uraden dokument, na katerega mora lastnik paziti in je odgovoren zanj. saj mora tudi prijaviti njegovo izgubo. kadar ga pogreša. Zato naj vsi tisti, ki imajo prepustnice, pregledajo, če so v redu. preden gredo na mejni prehod in jo. predložijo kontrolnim organom, če pa 'ma kdo potrebo, da gre večkrat čez mejo, naj si napravi potni Ust, ki velja za dobo 5 let in strošek zani tudi ni tako velik, da bi ga ne zmogli.
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiitiiiniiiiiiiiM,ut,itiiiimir,mu, miiui,nummMiMmimmnmumiiiun mi
SOLIDARNOSTNA AKCIJA V VSEJ POKRAJIN!
Cestna pomoč AK tudi v obmejnem pasu
Cestno pomoč avtomobilskega kluba v Gorici so sedaj razširili tudi na obmejno področje na jugoslovanski strani meje, ali točneje na področje za prepustnice določenega obmejnega pasu. tako je sporočil-.predsednik AK Lodat-tt na zadnji odborovi seji.
Povedal je nadalje, , da. je števi-4o članov'kluba 'naraslo ter doseglo ob koncu lanskega leta 2.700. kar je nad 17 od sto več kot ob koncu leta 1967. Na seji na kateri so razpravljali o začasnem obračunu za lansko leto, so ugotovili tudi, da se je šoferska šola AK v prvih mesecih svojega delovanja kar dobro uveljavila. Vse to je dokaz, da spor na vrhu vodstva kluba ni vplival negativno na njegovo delovanje, ki se je odvijalo normalno. Na seji so odobrili tudi več ukrepov v korist uslužbencev te ustanove.
Klub « SIMON GREGORČIČ» Gorica, v sodelovanju s SLOVENSKIM GLEDALIŠČEM V TRSTU
vabi na premiero samostojnega recitacijskega večera igralca Staneta Raztresena
SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE
Scenska zasnova:
Demetrij Cej Glasbena spremljava:
Tulio Možina
Režija:
Adrijan Rusija Večer bo danes, 28. februarja ob 20.30 v dvorani kluba «Simon Gregorčič«, Kor-zo Verdi 13 in JUTRI OB 20.30 V DVORANI PROSVETNEGA DRUŠTVA « JEZERO » V DOBERDOBU.
Zbiranje denarne pomoči za stavkajoče elektrovarilce
Denar zbirajo tudi na sedežu Prosvete v Ulici Ascoli in v poslovalnicah Goriške zadruge
Včeraj so delavci tržiške ladje delnice spet šli na delo, po enotedenski zasedbi celotne tovarne in po večmesečni stavki elektro-varilcev. Delavci so zadovoljni, ker so s svojo akcijo zmagali na celi črti. V sredo zvečer so zastopniki delavskega odbora, ki je vodil zasedbo tovarne, priredili v dvorani hotela «Roma» v Tržiču sestanek s pokrajinskimi in občinskimi svetovalci naše pokrajine in červinjanskega okoliša, da bi javnim upraviteljem prikazali smotre svoje borbe.
Solidarnostna akcija se širi, saj je sedaj treba zbrati znatna sred-,stva, da bi pomagali družinam prizadetih elektrovaridcev. Akcija se vrši v vseh tovarnah na Goriškem in v številnih krajih. V Gorici so v solidarnostni odbor pristopile
IIIIIIIIIIIIMIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIII,HHIIIIIIimilimlllHIIIIIIIMI,lllllll„inMIIHIIII,,,lllllllllllllinilllllllll,IB
IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
V tovarni si je
v Sovodnjah polomil rebra
Furlanski avtomobilist zavozil s ceste pri Ajdovščini
Včeraj zjutraj ob 6. uri so pripeljali v splošno bolnišnico v Gorici 47-letnega Alda Ometta iz Gorice, na Verdijevem korzu 56, ki se je malo prej ponesrečil na delu v tekstilni tovarni v Sovodnjah. Zdravniki so mu ugotovili udarec v prsni koš z zlomom nekaj reber na levi strani ter še druge poškodbe ln so ?a pridržali za 20 dni na zdravljenju.
Ko Je bil Ometto na delu v tovarni, je prekladal kakih 20 kg težko kartonasto škatlo v kateri so bile kovinske cevi. Pri tem mu Je škatla padla z višine nekaj metrov in ko jo je lovil se je močno udaril ob neko cev, kj je molela
iz zidu, z zgoraj navedenimi posledicami.
Prejšnji večer ob 22.45 pa so z rešilnim vozom jugoslovanskega Rdečega križa pripeljali v bolnišnico v Gorici 58-letnega Pietra Zimola trgovca iz Tricesima, Ul. Matteotti 24. Zdravniki so mu u-gotovili udarec v lobanjo s pretresom in izgubo spomina, rano na čelu, zlom nosne kostd In poškodbo na levi nogi ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Jugoslovanski bolničarji, ki so ga pripeljali, so povedali, da so ga pobral! na cesti v bližini Ajdovščine, kjer je s svojim avtomobilom zavozil s ceste.
mestne sekcije KPI, PSI, PSIUP in PRI ter kulturna društva »Simon Gregorčič«, »Gaetano Salve-mini«, «Nuovo Impegno«, «tJniv?r-sitario«, »Gircolo per ia liberta del-la cultura«. Včeraj so se na goričkih zidovih pojavili plakati podpisani od imenovanih strank in kulturnih krožkov, ki vabijo prebivalstvo naj nudi pomoč stavkajočim. Sredstva se zbirajo tudi na sedežu kluba »Simon Gregorčič« v Ulici Ascoli 1, ter v poslovalnicah Goriške zadruge pri pevmskem mostu in v štamdrežu Slovence iz mesta in okolice vabimo, da svoj prispevek nudijo zgoraj imenovanim slovenskim ustanovam.
Značilno je pri vsem tem, da so se liberalci in krščanski demokrati odtujili od akcije, ki so jo načele levičarske stranke. V vsem tržiškem okoidšču se je pojavil precej dvoumni plakat, podpisan od okoliškega odbora KD, ki brani borbo elektrovaiilcev, ne odobrava pa načina njihove borbe.
Zadnji dan za žigosanje šoferskih izkaznic
Avtomobilski klub v Gorici oDve-šča vse prizadete, da je danes zadnji dan za žigosanje šoferskih izkaznic in plačilo predpisane letne takse. Jutri, prvega marca, bo moral plačati globo, kdor ne bo imel dovoljenja v redu.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Pontom Bassi, Raštel št 26, tel. 33-49.
TRŽIČ
Danes ves dan ln ponoči Je v Tržiču odprta lekarna «Centrale» — Piazza della Repubblica, tel 7234 RONKE
Danes )e odprta lekarna »Alla Stazione« dr Matitti - Viale Ga ribaldi 3 - tel. 77046.
Gorica
CORSO. 17.15-22.00: »I quattro del-l’Ave Maria«, L. Wallach in T. Hill ; italijanski kinemaskopskl film v barvah.
VERDI: 17.30-22: «11 iaureato«, A. Bankroft in D. Hoffman, ameriški kinemaskopski barvni film.
MODERNISSIMO. 16.45-21.30:	«Le
meravigliose favole di Andersen«, ameriška barvna slikanica.
V1TTORIA. 17.15: «Ormen», H. An-dersson in C. Schelling, švedski film Mladim pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.15-21.30: «La nebbia degli orrori«, E. Porter in H. Kneff; amerifki film v barvah, mlacbnt pod 14. letom prepovedan.
Tržič
AZZURRO: 17.30' «La battaglia del Sinai«. Barvni film.
EXCELSIOR: 16.00: «1 cannoni di S. Sebastiano«, A. Quinn. Barvni film.
PRINCIPE: 17.30: «Teorema», Silvana Mangano. V barvah.
Nova Gorica
«Soča» — Nova Gorica: «BillyKid», ameriški film — ob 18. in 20.15,
«Svobnda» — Šempeter: »Marisol potuje v Rio«, špansko - brazilski barvni film ob 18. in 20.15.
Deskle: »ženska, ki prinaša smrt«, angleški barvni film — ob 19.30,
Renče: Prosto.
Kanal: »Drugi dih«, francoski film — ob 20.
Prvačina: Prosto.
Slovensko prosvetno društvo »JEZERO« — DOBERDOB
V soboto, 1. marca ob 20.30 bo v naši dvorani gostoval s samostojnim recitacijskim večerom gledališki umetnik Stane Raztresen Iz naše kulturno narodne zakladnice nam bo posredoval
SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE
Vljudno vabljeni
Odbor
15./16.
marec:
IZLET
SLOVENSKEGA
GOSPODARSKEGA
ZDRUŽENJA
v Opatijo
Ste se že prijavili?
Pohitite:
vpisovanje zaključimo l. marca!
Prispevajte za
DIJAŠKO MANCO!

HOKEJ NA LEDU
OD 28. FEBRUARJA DO 9. MARCA
Ljubljani začetek prvenstva B skupine
V prvem dnevu se bo Jugoslavija srečala z Zahodno, Italija pa z Vzhodno Nemčijo
Danes v svetovnega
V Ljubljani se bo v dvorani Tivoli danes začelo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu za B skupino. Kot je znano so letošnje svetovno prvenstvo razdelili med dve državi in tri mesta. Glavni del prvenstva — skupina A — bo v Stock holmu, B skupina (kot smo dejali) v Ljubljani, prvenstvo C skupine pa je že nekaj dni v teku v Skopju, v Makedoniji.
membne prireditve. Leta 1966 je bilo v Ljubljani že svetovno prvenstvo A skupine in ker so se Ljubljančani tedaj z organizacijo izka-ali res odlično, so jim zdaj poverili že po treh letih zopet organizacijo tega tekmovanja na svetovni ravni, čeprav to doslej ni bil ravno običaj.
Organizatorji so se tudi za letos nje tekmovanje skrbno pripravili in vse je bilo nared že pred nekaj
Slovenija ne gosti prvič te po-
^®§*m*gtgj>miiiMiH(tiiBim#niiin**iiniimiii**«*«»»ii**mi*in*iM*ti*>m88>®**B®>>*ii®*****®R***8*®*************®®®**®*®®
KOTALKANJE
Openski Polet bo gojil tudi kotalkarski šport
Jutri bo sestanek staršev in otrok, ki bi se želeli udejstvovati v tem športu
Dinamično vodstvo openskega športnega društva Polet je zopet presenetilo s svojo pobudo: sklenilo je organizirati kotalkarski tečaj, kar bo novost v našem manjšinskem športu.
Pobuda Poleta je izredno koristna in bo z njo gotovo izpolnjena vrzel, ki jo v našem zamejskem športnem življenju najbolj občutimo. Mnogo premalo skrbi namreč posvečamo našim najmlajšim. Skoraj vsa naša društva skrbe le za «kvalitetni» šport, s katerim želijo ustreči predvsem straješim pri tem pa pozabljajo na osnovno podlago. ki bi jo moral imeti vsak naš športni kolektiv: skrb za tisto mladino, ki sicer nima skoraj nobenih možnosti za zdravo športno udejstvovanje.
Openski Polet je v tem izjema. Vodstvo tega društva je spoznalo izredno koristnost kotalkarskega športa za mladega človeka. Ta panoga ima pred mnogimi drugimi vrsto prednosti: z njo se lahko ukvarjajo še prav majhni otroci, tam od četrtega leta dalje, gojijo pa ga lahko tja kasno v zrela leta Kotalkanje je mogoče gojiti tako rekreacijsko, kot izredno prijetno zabavo in razvedrilo,- pa tudi tekmovalno, kot estetsko dovršen šport. Otroku pa ne razvija le mišičevja, ampak tudi občutek za lepo gibanje, skladnost, pogum, spretnost in predvsem občutek za ravnotežje. S temi pridobljenimi lastnostmi se lahko mlad človek kasne-Ja z lahkoto vključi tudi v številne druge športe in to tako športne igre, kot tudi v drsalni In smučarski šport, pa tudi vr3to drugih.
Otroci, ki se bodo odzvali pomiri’ Poleta, bodo osvajali kotalkar-sko znanje iz strokovnih rok. Za voditelja je namreč vodstvo Poleta pridobilo člana italijanske reprezentance v umetnostnem kotalkanju Maria Kobaua. Po začetnem odobju pa bo pri vadbi pomagala tudi prof. Ljuba Košuto-va, ki bo dopolnjevala treninge s pomočjo pri umetniškem vodstvu
Starši, kj bi želeli prijaviti svoje otroke za udejstvovanje v tem zelo lepem in koristnem športu, se bodo sestali Jutri, v soboto ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, kamor lahko pridejo tu d: otroci sami. Za tečaj se bodo lahko prijavili otroci od 4. do 12. leta starosti.
Ob tej priložnosti bo vaditelj Kobau pokazal prisotnim nekaj praktičnih vaj na kotalkah, na-
to pa se bodo lahko interesenti dogovorili za urnik vaj.
Pobuda slovenskih openskih športnikov je zelo pozitivna in jo je treba vsekakor pozdraviti, želeti je tudi. da bi se ji odzvalo čim več naših otrok.
ODBOJKA
Pestra sezona mladinske reprezentance
BOLOGNA, 27. — Na nekem sestanku predstavnikov italijanske odbojkarske zveze v Modeni so sestavili točen spored mednarodne aktivnosti italijanske državne moške mladinske odbojkarske reprezentance.
Ta bo od 10. do 12. aprila nastopila na turnirju v Montpellieru v Franciji: od 15. do 30 avgusta bo opravila turnejo po Češkoslovaški; v zadnjih dneh avgusta in prvih dneh septembra bo sodelovala na mednarodnem mladinskem turnirju v Modeni, na katerem oo-do nastopile še mladinske reprezentance Sovjetske zveze, Zahodne Nemčije in Bolgarije; sredi septembra bo sodelovala v Neaplju na igrah MEC; od 27. septembra dalje pa bo prisotna na evropskem mladinskem prvenstvu v Moskvi.
Koledar italijanske državne mladinske odbojakrske reprezentance — za katero je kandidat tudi borovec Klavdij Veljak — bo torej letos izredno zgoščen in pester.
tedni. To je pa bilo tudi potrebno, saj je tako prvenstvo dokaj draga stvar (80 milijonov S-din) 'n bodo morali organizatorji vse izpeljati res skrbno, če bodo hoteli kriti visoke stroške obenem pa seveda u speti tudi organizacijsko.
Prvenstva se udeležuje osem držav, med katerimi so glavni favoriti igralci obeh Nemčij, Poljske in Romunije. Oboji Nemci in Poljaki so že nastopali v A skupini in imajo torej tudi mnogo izkušenj za težje nastope. Največ izgledov za osvojitev prvega mesta imajo pred vsem vzhodni Nemci, ki pa bodo imeli v ostalih nasprotnikih izredno nevarne tekmece. Letošnje tekmovanje v B skupini bo namreč ta ko kakovostno, kot doslej še nobeno.
Nekoliko slabši od prejšnjih let so Norvežani, ki pa so tudi dolga leta igrali v A skupini, vendar bo za njih osvajanje prvega mesta morda pretežka naloga.
Nikakor pa ne bo smel .nihče podcenjevati niti Jugoslavije. Ta sicer računa na' mesta nekje na sredini lestvice, vendar pa je treba upoštevati, da bo to moštvo i-gralo doma, pred domačim občin stvora in pa .tudi, da je na zadnjih olimpijskili - igrah v Grenoblu zasedlo v svoji skupini prvo mesto. Na slabšo uvrstitev pa morata računati Italija in Avstrija, ki sta precej slabo pripravljeni in bosta verjetno obsedeli ob koncu pr ven stva na repu lestvice.
SPORED TEKEM Petek, 28. februarja
10.00	- Poljska — Romunija
13.30	- V. Nemčija - Italija
17.00	- Norveška — Avstrija
20.30	- Jugoslavija — Z. Nemčija Sobota, 1. marca
16.00	- Norveška — V. Nemčija
19.30	- Romunija — Z. Nemčija Nedelja, 2. marca
16.00	- Italija —■ Jugoslavija
19.30	- Avstrija — Poljska
Ponedeljek, 3. marca
10.00	- Z. Nemčija — Norveška
13.30	- V. Nemčija — Romunija
17.00	- Poljska — Italija
20:30 - Jugoslavija — Avstrija Torek, 4. marca
16.00	- Romunija — Norveška
19.30	- Z. Nemčija — V .Nemčija Sreda, 5. marca
16.00	- Avstrija — Italija
19.30	- Jugoslavija — Poljska Četrtek, 6. marca
10.00	- Avstrija — V. Nemčija
13.30	- Norveška — Poljska
17.00	- Italija — Z. Nemčija
20.30	- Romunija — Jugoslavija Petek, 7. marca
Počitek
Sobota, 8. marca
10.00	- Italija — Romunija
13.30	- Z. Nemčija — Avstrija
17.00	- Norveška — Jugoslavija
20.30	- Poljska -- V .Nemčija Nedelja, 9. marca
09.00	- Italija — Norveška
12.00	- Poljska — Z. Nemčija
15.00	- Avstrija — Romunija ,18.00 - V. Nemčija.— Jugoslavija
C skupina v Skopju
Zmagi Japonske in Holandije
BEOGRAD, 26. — V nadaljevanju svetovnega prvenstva v hokeju na ledu je V Skopju v C skupini Japonska premagala Madžarsko s 6:3 (0:1, 4:1, 2:1), Holandija po Bolgarijo s 7:5 (2:2, 4:1, 1:2).
* * *
BOČEN, 26. — V mednarodnem prijateljskem srečanju v hokeju na ledu je češkoslovaška ekipa Litvl-nov premagalaHC Bolzano z 11:4.
OBVESTILO
Športno društvo Breg priredi nedeljo, 2. marca smučarski izlet v Nevegal. Prijave sprejemajo vaški zastopniki.
, KA

Pokal evropskih prvakov
Poraz peterke Zadra v Moskvi
MOSKVA, 27. — V prvi tekmi za pokal evropskih prvakov v košarki je nocoj moštvo sovjetske armade CSKA premagalo jugoslovanskega prvaka Zadar s 83:75 (41:32). Povratna tekma bo 6. marca v Zadru.
* * *
NEAPELJ, 27. — V prvem četrtfinalnem srečanju mednarodnega košarkarskega tekmovanja za pokal pokalnih prvakov je italijansko moštvo Fides Partenope premagalo grški klub Pana-thinaikos z 98:61 (45:28).
iimi	J. ETAPA DIM PO SADOM
Dino Zandegu in Ole Ritter zmagovalca obeh poletap
Na skupni lestviri je Michelotto le še 31" pred Polidorijem
PORTO TORRES, 27. — Današnja peta etapa te dirke je bila razdeljena na dva dela.
Na prvem delu proge, ki je merila 133 km, se kolesarji večinoma niso preveč naprezali in so šele v zaključnem delu skušali vse «nadomestdti» z izredno dramatič-
liuiiliiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiliiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiilliiiliiliiniiiiiiiiiiiiiii
NOVA ŠPORTNA ZVRST
Z motornimi sanmi nad 150 km na uro
Dirke z motornimi sanmi so se razširile zlasti v ZDA in Kanadi
Razvoj tehnike omogoča med dru-giigi tudi rojstvo športov, ki jih naši predniki niso poznali. Tako so na primer doslej uporabljali sai^i le na dva načina: če jih ,;e kdo vlekel ali pa na strmini. Tema dvema »pogonskima sredstvoma« pa se je zdaj priključilo še tretje: motor. V zadnjih dveh, treh letih se je izredno razvil (zlasti
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiimiiiiimiiiiiimiiiiimiiifiimimiiimiiiimiimiiimiiiimiiiimmimiimiiiiiimiiiiiiiiiiuimiiiiiimmi
UMETNO DRSANJE
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
Rodiiina in Ulanov svetovna prvaka
Avstrijka Schuba je nova zvezdnica med posameznicami
COLORADO SPRINGS, 27. — Na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju v ZDA sta evropska prvaka Sovjeta Irina Rodni-na in Aleksej Ulanov potrdila svojo letošnjo premoč v tem športu tudi na svetovni ravni. Osvojila sta naslov svetovnih prvakov v dvoji-
cah in naskok njunih rojakov Be-lusove in Protopopova na njuno prvo mesto (ki sta ga zasedla že po obveznih likih) ni uspel. Vsekakor pa je tudi to prvenstvo — enako kot evropsko — potrdilo, da so Sovjeti trenutno v tem športu vodilni.
Tako izgloda del sintetične preproge z umetno (plastično) travo za nogometna igrišča. Umetna trava je visoka 2.5 cm, leži pa na dobrih 6 cm debeli asfaltni podlogi, pod katero je 15 cm drenaže. Ta umetna «ruia» ne potrebuje nobenega vzdrževanja, je pa precej draga:
kv. meter stane 24.000 lir.
Med posameznicami je pripravila presenečenje 17 - letna Avstrijka Beatrix Schuba, ki se je znašla po obveznih likih na prvem mestu lestvice s 16 točkami naskoka pred glavno favoritinjo te prireditve, Gabriello Seyfert iz Vzhodne Nemčije. Med favoritinjami je bila tudi češkoslovaška drsalka Hana Maškova, ki pa je zaradi bolečin in krčev v hrbtu odstopila.
Po obveznih likih je lestvica posameznic naslednja:
1.	Beatrix Schuba (Av.) 1225
2.	Gabriele Seyfert (V. Nem.) 1207
3.	Suzan Allmassy (Mad.) 1156
4.	Julie Lynn Holmes (ZDA) 1140
5.	Jeanet Lynn (ZDA) 1130
6.	Elizabeth Nestler (Av.) 1102
7.	Patricia Dodd (VB) 1079
8.	Eileen Zillmer (Z. Nem.) 1067
9.	Linda Carbonnetto (Kan.)
1065
10.	Elizabeth Mikula (Av.) 1051
11.	Rita Trapanese (It.) 1049
Med moškimi posamezniki je bil po prvih obveznih likih v vodstvu Amerikanec Tim Wood pred če-hoslovakom Andrejem Nepalo in Francozom Patrickom Pero.
v ZDA in Ktmadi) nov šport: motamo sankanje.
Ta šport omogočajo na poseben način izdelane sani, ki imajo pod sprednjim delom pritrjene smuči, s katerimi vozač krmari, pod zadnjim delom pa so namesto običajnih sanic gosenice, kot pri traktorjih ali tankih. Te gosenice po ganja 250 kubični (ali pa močnej ši) motor in vozilo se lahko kre-ta tudi po globokem snegu.
Motorne sani so spočetka v tej »miniaturni obliki izdelovali le za posebne potrebe, za reševalne službe, gozdarje, lovce itd. Sčasoma pa so se jih »polastili« tudi športniki, ki so začeli prirejati z njimi prave dirke. Da bi se vozilo — ki običajno doseže od 60 do 90 km na uro — premikalo šs hitreje so začeli vgrajevati vanj do 800 j kubične motorje, ki zmorejo tudi 60 konjskih sil. Take sani dosežejo celo vratolomne hitrosti do 150 km na uro.
V	ZDA prirejajo na njih dirke, ki privabijo velikansko število gledalcev. V tVisconsinu si take dirke ogleda na desettisoče ljudi, ki prispejo iz bližnje in daljne okolice. Posebno pa je zanimivo in napeto tekmovanje, ki ga prirejajo med mestoma IVlnnipeg in St. Paul. Proga med tema mestoma namreč meri nič manj kot 750 km in divjanje malih motornih sani preko snežnih poljan je res slikovito.
Tak šport seveda ni prav poceni. Običajne motorne sani — mnogo jih izdelajo v Italiji in nato izvozijo v ZDA — stanejo od pol milijona lir dalje. Za dober Izdelek za običajno uporabo je treba pla čati že skoraj milijon lir. Dirkalne specialne izpeljanke pa so seveda precej dražje.
V	ZDA so že osnovali posebno tekmovalno ligo za t,a tekmovanja, kot pri nas n. pr za go-kart. Zmagovalci pa prejmejo prav tako kot na velikih avtomobilskih dirkah več milijonov lir visoke nagrade.
Na sliki vidimo trenutek s takega tekmovanja z motornimi sanmi v Kanadi.
nim sprintom. Do odločilnega naskoka je namreč prišlo šele tri km pred ciljem. Pri tej točki je ušlo devet vozačev, ki so si priborili nekaj sekund prednosti. Ta skupinica je družno vozila do ciljne ravnine, kjer je 300 metrov pred belo črto silovito potegnil Motta. Ta je v izrednem naletu vodil skoraj do ciljne črte, kjer ga je Zandegu v zadnjih decimetrih vožnje prehitel za nekaj milimetrov, tako da je morala zmagovalca pokazati fotografija.
Na tem delu proge se je tudi danes izkazal Poiidori, ki je uspel v pravem trenutku presenetiti Mi-cheiotta in mu na cilju odškmiti nekaj sekund. Poiidori je s tem potrdil, da je trenutno res v izredni formi in danes prvič po treh dneh ni prejel nobenega časovnega odbitka. V zadnjih treh dneh je namreč zaporedoma osvojil enkrat prvo in dvakrat drugo mesto
Lestvica prve poletape L Dino Zandegu, ki je prevozil 133 km dolgo pot od Olbie do Sassarija v 3.42’03”, s poprečno hitrostjo 35,936 km na uro
2.	Motta
3.	Duramte
4.	Ri-tter (Dan.) 2” zaostanka
5.	Bitossi
6.	Danceili
7.	Poiidori
8.	Svverts (Bel.)
9.	Bellone (Fr.)
10.	Adomi 6”
11.	Chiappamo 10” zaostanka in nato v njegovem času skupina kolesarjev v kateri je bil tudi Michelotto.
Drugi del proge so tekmovalci prevozili na kronometer za posa meznike. Svetovni rekorder v enourni vožnji Danec Ritter tudi tokrat ni zatajil. Potrdil je, da je za tovrstna tekmovanja pravi strokovnjak in si je prvo mesto zagotovil s prepričljivo prednostjo. Svetovnega prvaka Adornija je pustil za seboj kar za 21”, čeprav se je ta uvrstil na drugo mesto, ostalim nasprotnikom pa je vsilil še večje zaostanke.
Zagrizeno se je boril na tem delu proge tudi Poiidori, ki je zopet uspel zmanjšati svoj zaostanek za Miehelottom za nekaj sekund Lestvica druge poletape
1.	Ole Ritter (Danska). 19,500 km dolgo pot od Sassarija do Porto Torresa je prevozil v v 24T2” s poprečno hitrostjo 48,341 km na uro
2.	Adorni 24’33”
3.	Bitossi 24’43”
4.	Spadoni 24’48”
5.	Swerts (Bel.) 24'54”
6.	Anquetll (Fr.) 24’58”
7.	Poiidori 24'59”
8.	Vicentini 25’01”
9.	Guerra 25'01”
10.	Michelotto 25'10”
Po prihodu v Porto Torres so se kolesarji vkrcali na ladjo, s katero so odpotovali proti Livornu. Jutrišnja 6. etapa od Livorna do Siene bo merila 191 km in bo precej zahtevna.
Skupna lestvica po 5. etapi
1.	Michelotto 18.31T8”
2.	Poiidori 31” zaostanka
........... im um im ■ um m nim, |„|„„„
HOKEJ NA KOTALKAH
Ferroviario (TS) na turnirju v Modeni
MODENA, 27. — Jutri in pojutrišnjem bo v Modeni turnir v hokeju na kotalkah z udeležbo tudi tujih igralcev.
Na tem turnirju bodo nastopile štiri ekipe in sicer Iris Amatori Modena, Ferroviario Trst, Lau-samme in Gemeve.
3.	Fezzardi 3’23”
4.	Vicentini 4’40”
5.	Guerra 4’46”
6.	Svverts (Bel.) 5’09”
7.	Durante 6’19”
8.	Bellone (Pr.) 8’57”
9.	Ritter (Dan.) 12T6”
10.	Adorni 12’53”
11.	Bitossi 12’59”
12.	Van Vlieberghe (Bel.)
13.	Colombo 13'36”
14.	Anquetil (Fr.) 13-42”
15.	Chiappano 13’43’ zaostanka itd.
13’31”
16
SMUČANJE
V BIATLONU
Zmaga Ušakova
ZAKOPANE, 27. — Na svetovnem prvenstvu v smučarskem biatlonu za mladince je v teku na km zmagal Sovjet Ušakov.
Lestvica:
1.	Aleksander Ušakov (Sov. zv.)
1.08’01”3
2.	Andrzej Papacz (Pol.) LIO'05'1
3.	Dumitru Soiu (Rom.) 1.10’05' 9
iHiiiniiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiMinimiiiiiiiiMiiMi"""1
Kemija v kmetijstvu
(Nadaljevanje s 3. strani)
ko kemičnih sredstev je bi-o u'
porabljenih pri pridelovanju tega
sadeža oziroma vzreji živali- *
Sovjetski zvezi, na Nizozemskem,
v Zahodni Nemčiji, Veliki Britaniji, ZDA in drugod obstajajo P°' sebni laboratoriji, ki sproti opozarjajo na zlorabo vseh teh kemičnih sredstev in to konkretna osnovi analiz, ki jih izvrši)0 na poskusnih količinah pridelka na tem ali onem posestvu ali vsaj na tem ali onem področju.
In če smo do tako nevarnih ugotovitev prišli že sedaj, ko sm° tako rekoč šele na začetku UP?' rabe teh najrazličnejših kemičnih sredstev v kmetijstvu, kaj šele bo, ko se bo uporaba teh sredstev še bolj razvila. Glede tega bomo navedli nekaj konkretnih številk: Na svetu se uporabi sedaj 2,3 milijona ton najrazlJC' nejših kemičnih preparatov, njihova poraba pa se iz leta v lej to veča v poprečju od 12 do ” odst. V sosedni Jugoslaviji žre’ zaradi prejšnje zaostalosti, ta u' poraba še bolj naglo naprej. Doslej so porabili na leto 12.000 ton takšnih sredstev, v bližnji dočnosti pa jih bodo uporabi)1
40.000	ton. če vidimo, da se toh' ko teh sredstev uporabi v Jug0! slaviji, kjer je glede tega precej kontrole in kjer je še veliko Pre' delov, koder se ti preparati maj uveljavljajo, kako je s t*1" šele drugod, kjer je to že nekaj desetletij normalna praksj1:
In vendar imajo zagovorni^ intenzivne porabe vseh teh n®! različnejših kemičnih prepai'at0 za povečanje pridelka in njih°* * * * v boljšo hrambo dovolj argumentov-Izračunano je namreč, da m01" pridelovalec s temi sredstvi 0““" gati mrčesu in raznim mikroni' ganizmom kar 25 odst. pridelk®-25 odst. pridelka, pa z upor®0? teh sredstev kmet reši, ker bi s. cer segnil ali bi ga ugonobil a izkvaril mrčes.	m
Kdo bi mogel oporekati številkam. Hkrati pa ima poPre ni človek, potrošnik vsega te». bogastva, pravico opozoriti na el_ strani pridelovalca prehramben®j ga blaga, na drugi pa podjetja. 1 pripravljajo te preparate, naj 0 do vsaj previdni, kajti sicer s bo človeštvo v civiliziranem sve tu z bogatim življenjem bolj zastrupljalo in ugonablja10.
Pavlo Hočevar
POT SE VIJE
27.
Spomini
Vsako leto sem po katalogu pregledovala zapiske o bivališču otrok in o očetovem poklicu ter sestavljala pregled o gmotnem stanju učenk. To me je osebno zanimalo in tudi CM podružnica je kmalu potrebovala seznam siromašnih otrok za tradicionalno božičnico in za pomoč v posameznih nujnih primerih. Dognati sem tudi hotela, kateri krogi so tako zavedni, da pošiljajo otroke v slovensko šolo. Med očeti mojih otrok so hili na prvem mestu železničarji! Seveda, južni kolodvor ni bil daleč, in ulice, kjer so stanovale železničarske družine, tudi ne. Ko smo pri vpisovanju izpolnjevale rubrike, sem tu in tam naletela na ime, ki mi je bilo znano iz javnega življenja. Nekaj otrok je bilo iz družin slovenskih socialistov: oče —delavec, oče — železničar, oče — odvetnik,... Nehote sem pomislila: naši odvetniki, politični voditelji, tudi tisti, ki se tako vztrajno borijo za slovenske šole, imajo gotovo otroke. Kako to, da jih ne vpisujejo k nam? Mar jim je naša šola premalo? O prvi priliki sem poizvedovala o tem. Pa mi je mati, odvetnikova žena in odbornica CM podružnice, pojasnjevala:
«Ko je naš začel hoditi v šolo, še ni bilo šole na Acque-dottu. K Sv. Jakobu je bilo predaleč. Druge bi bili že lahko vpisali k vam, pa bi jih bili morali posebej spremljati v šolo. In, po pravici vam povem, smo tudi malo premišljevali:
otroci so precej nadarjeni, slovenskih srednjih šol nimamo, otroku bo prestop iz nemške osnovne šole v gimnazijo olajšan. Pouk v slovenščini jim pa posebej omogočamo. Zavedni Slovenci bodo tudi, saj drugačni ne bodo mogli biti...«
Podobno sta mi odgovorili še dve drugi ženi politikov. Hudo mi je bilo in težko sem razumela taka pojasnjevanja. Tu se je zopet pokazalo, kako šola kliče šolo: vrtec osnovno, osnovna srednjo,... Posebno nadarjene otroke so naši ljudje radi vpisovali v nemške osnovne in srednje šole, ker jim je bila potem pot do služb ali na univerzo lažja.
V omenjenih, za našo zavest skoraj sramotnih primerih, se je pozneje sicer res izkazalo, da otroci niso razočarali staršev v njihovih pričakovanjih. Domača vzgoja ni bila zaman. Vendar so bili primeri sami na sebi boleči, če ne sramotni! Že zaradi zgleda in narodnega ponosa bi bili morali starši ravnati drugače, vsaj v začetku.
V letih pred prvo svetovno vojno je bilo slovensko osnovno šolstvo v Trstu v največjem razmahu. CMD je poleg osnovnih šol pri Sv. Jakobu in v mestu vzdrževala še osem otroških vrtcev v predmestjih. Ko si predstavljamo zajetne številke razredov in otroke, ki so se dan na dan usipali iz naših šol, pomislimo tudi na to, da so se držali teh zavodov, njihovih zidov in pedagoškega dela žulji in srca vsega slovenskega naroda, ki je z drobnimi prispevki omogočil šolski družbi tako ogromno kulturno stavbo v sovražnem središču... Velik del pri tem uspehu imajo tržaške žene, ki so pod okriljem CM podružnice opravljale vse tiste naloge, ki jih je dan za dnem nalagala napadalnost in grabežljivost nasprotnika. Lega Nazionale je vabila slovenske predšolske otroke v svoje vrtce z igračami, gostijami, z obleko, izleti in javnimi otroškimi nastopi. Tudi šolske otroke je prav tako skušala pridobiti z
oblekami, s šolskimi potrebščinami, počitniškimi kolonijami. ... Ali niso bili naši vrtci ustanovljeni predvsem za otroke iz neimovitega sloja? Tem otrokom je bilo treba pomagati, dokazati staršem, da čuti za njihove malčke še drugo materinsko srce, srce neštetih slovenskih žen v Trstu. Koliko odrskih nastopov in obdarovanj so priredile učiteljice po naših vrtcih in gledaliških odrih z namenom, da bi starši uživali negovano slovensko besedo iz ust svojih otrok, da bi se prepričali, kako je slovenska mati pripravljena dejansko pomagati njihovim otročičem, in da z vstopnino in članarino zbere svoji CM podružnici sredstva za nadaljnje podpiranje potrebnih otrok.
Težko je človek naletel na tržaško Slovenko, ki bi bila odklonila katerokoli sodelovanje pri podružnici:	pobiranje
članarine, zbiranje prispevkov v denarju in blagu, šivanje in pletenje oblačil. Kdo ni poznal plemenite Milke Mankočeve, ki je vsako leto pred božičem za nekaj časa spremenila svoje stanovanje v krojaško delavnico, kjer so šivilje ob njeni plači in iz blaga, ki ga je naprosila pri slovenskih tvrdkah, šivale obleke za siromašne otroke po slovenskih vrtcih in osnovnih šolah! Koga še ni bila ustavila Maša Gromova, Antonija Grmekova, Karla Ponikvarjeva, Marica Bartolova, Zinka Rybšreva, Antonija Slavikova, in razgrnila pred njimi imenik za članarino, ali nabiralno polo za prispevke, ali seznam siromašnih družin in prosila za sodelovanje pri dobrodelnem koncertu, gledališki predstavi, ali za nakup vstopnice...
Morda je ta socialna in narodna delavka naletela kdaj tudi na neprijazno zavrnitev, na prisiljen izgovor, na žaljiv posmeh, toda njena vztrajna volja in čista vest je premagala vse. Dostojno se je opravičila in šla naprej po svoji nikoli do kraja izpolnjeni dolžnosti. To drobno delo je pogosto zahtevalo celo ženo, ves njen čas in napor in tudi zdravje. Na glavnih skupščinah CMD so se večkrat posebej zahvaljevali ženski podružnici in poudarjali, kako bi bilo narodno-
obrambno delo brez ženske pomoči kot drevo s suhimi veja01
In	kaj bi bilo	v Trstu, če bi bile	žene klonile?	D1’®
njihove pomoči bi ne bilo slovenskih vrtcev in šole bi ne b” mogle uspevati. Brez naših šol pa bi ne bilo zavednih mlad1 ljudi, bi ne bilo pevskih zborov, telovadnih in športa1 društev, knjižnic... bi ne bilo tudi borcev in mučenikov * svobodo... Slovenec bi bil državljan tretjega razreda, če 1 ga ne bili že izbrisali iz knjige narodnega življenja...
Ko sem prelistovala CM koledarje, sem se večkrat izPr‘ Sevala,	zakaj tako	pogosto poudarjajo,	da je CM druz°
izrazito	katoliška in	avstrijska ustanova, prav take tudi	njen
šole. Da bj si društvo omogočilo čim več dohodkov, je P°Je drugih virov izdajaio tudi zbirko drobnih knjig s patrioti^' versko	in narodno	prebujevalno vsebino,	posebno pa	PeS”
in povesti naših prvih književnikov. Prav osupnila sem. * sem zagledala v imeniku izdanih knjižic na prvem MeS. slavospev cesarju Francu Jožefu I., na naslednjem pa Ž*vlJ' njepis Rudolfa I. Habsburškega! Pozneje sem v nekem P°r^ Čilu brala, da je Družba morala hoditi po tej poti. Le s te! poudarkom si je obvarovala obstoj, denarne vire in ®0!' Vplivni dunajski list Neue Freie Presse je tiste čase prlClK; članek o «izdaialskt Družbi sv. Cirila in Matnria« Priuis°v
članek o ((izdajalski Družbi sv. Cirila in Metoda«. Prip1-; ji je zvezo z ruskim društvom Slavjanskoe dobrotvoritelj« obščestvo v Petrogradu. To društvo da podpira CM driV z denarjem, Družba pa da širi slovansko liturgijo! Posle«1 takega podtikanja bi bile lahko usodne, v nevarnosti je obstoj Družbe in vseh njenih ustanov, če bi se obramba bila mogla opirati na omenjene dokaze. Vendar so se marsikje drugje novi socialni in politični tokovi kmalu ««' žali tudi na skupščinah in v publikacijah CM družbe:! sebno mladi člani, ki so stopali v glavni odbor in v odb° podružnic, so s svojimi smelejšimi nazori usmerjali DrUZ na bolj neustrašeno narodno in politično pot.
(Nadaljevanje sledi)
. ninMiiTvn- TRST - UL MONTECUH1 6 II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 dt LKbONisi vu. rn	Ur polletna 4 400 lir, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu in . nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din < 1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega »^
vnaprej, cetrtie	A’DIT Dzs L,ublJan’a start trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, tlnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi *u
Trst ii-oJ(4 — beSeda - Oglasi za tržaško in gonško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri «Socletš PubUcitš ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst