m PRIMORSKI DNEVNIK Uo III . GLASILO OSVOBODILNE FRONTE Cena 8 lir - 6 jueolir « 2.50 din ZA SLOVENSKO PRIMORJE TRST nedelja, 13. julija 1947 UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokop si se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir, finančni (n pravni 35 lir, osmrtnice 30 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 172, četrtletna 510, polletna 1000, celoletna 1980 lir; ConaB: 120, 350, 700, 138C jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016. Poštnina plačana y gotovini Spedizione in abbon. postale Stev. 642 Tretji dan procesa v Ljubljani ladšKoi Margoni in zlocinec Rainer Margotti je podpiral fašistično politiko raznarodovanja Slovencev - Četnike na Primorsko je poslal Rainer Ia*Pravl 1 ~ Ves drugi dan viai Bainerju in njego- asliri, , m je vojaško sodišče Na n obtoženega Rainerja. WsovorJC'bn° vprašsnie Ramer 'levilo ' da .mu ni z113-'11« točne vencev'Z ^ke deportiranih Slo-«oiai da tudi ne ve, da bi ob- Sloven ^ Pr4selitev koroških . dalje, v Ukrajino. Rainer je 1 t!:PislfanZ?al’ da Kor°ška Go-j Kot a 'n!s^a bili nikdar nemški. nC I •» suiaf1 ,itei’ *n vrhovni komisar iii' ^ 23 svojo dolžnost izvr-teresu r ju Hitlerja in delati v m-^tlerti, ,T' Rainer dodaja, da je ia je t ar-ia 1942. pripomnil, Pia Don ° te P°krajine popolr.o-^ikn Na vprašanje pred- I* °bz'rn Sodi^a> ali je to :zjavil W,.V® Uami1jenja '>i s’oven. cu '■ lf,gov .-IUd®tva ali iz drugih raz-iU- todaiji . . mer odgovoril, da je el! 'e »god 1.Zjav.° zstsdi tega, ker se i ^ Slo°VlbS't' razvoj obrnil v kote aoreV4nCav ‘n da n* bdo niog°' -- tedanjega položaja gi i Ml ’ kakor s silo. Sicer bi se ^ °str;i r, Sl0vencev še bolj polo aanj ainer je poudaril, da je bita ao °dločilne važnosti dejstvo, ^ti«r SC. slovenci uprli. Vendar Čeli nrp^ri?nava’ da so Nemci pri-2aS(!a Je Tlarodno-osvobodilna bor. Ptjeai- .orenjskem in na Koroškem .or pi*. ■ II JC3 ‘0Sla v. es«lite odgovor na povelje za *Pava .v Slovencev. Rainer pri-%Ul okolnost. !e pr;ši0 n?c nato razložil, kako ** Vrhov njegovega imenovanja tltop,.: neSa komisarja za Jadran-■hu je •J?r-ie' P° 8. septembru 1943. n1116-. de)al> da bo Italijo *0vljen; 'bo!ja in da bosta usta- t6r etl v® operacijski coni in si-Janii na klerikalno stran- jani septembra 1943., izjavil, da mu je znano, ^ tM '“J“vil- oa mu je znano, )ti ®kep: edaj obstojala v Ljubljani k: . “a kfltniiii.!, . ko v Ljubljani: «V Ljubljani sem imel razgovor s škofom Rožmanom, generalom Rupnikom in z neko drugo osebo, ki se je ne spominjam po imenu. Skof Rožman je prišel še kasneje na sestanek k mčni. Obrazložil sem mu, kako je prišlo do odločitve ustanoviti operacijsko cono v Jadranskem Primorju in da Imam namen zamenjati italijansko upravo z avtonomno slovensko upravo. Dalje sem mu rekel, da se nameravam nasloniti na konservativni del prebivalstva in sem ga vprašal, ali smatra generala Rupnika za primerno osebo, kj bi vodila upravo. Skof Rožman je s tem soglašal s pripombo, da je general Rupnik med konservativci spoštovan in da uživa zaupanje. Na moje začudenje je pričel škof Rožman na lastno pobudo govoriti o bojih proti partizanom na Dolenjskem, Rainer je nadalje govoril o nadškofu Margottiju, ki je bil po Rai-nerjevem mnenju trn za Slovence, v kolikor je podpiral fašistično politiko raznarodovanja Slovencev. Nato je prešel na škofa Santima. Rainer je dejal, da je tržaški škof s prižnice pozval ljudstvo na sodelovanje pri utrdbenih delih. Isto so storili tudi nekateri drugi italijanski duhovnik!, kajti propaganda med ljudstvom j$ b;la potrebna, V pogledu ustanovitve slovenskih domobrancev je obtoženec izjavil: «Zr.ano mi je bilo, da so obstojale oborožene edinic-j katoliške ljudske stranke, ki so sodelovale z Italijani in da je bil škof Rožman v zvezi z njimi.» Rainer je nadaljeval, da je bila naloga domobrancev postati politična formacija pod vodstvom generala Roesenerja. Pod poveljstvom istega generala so bili tudi vojaški domobranski kaplani. Besedilo domobranske prisege je sestavil Roeseher in odobril H mm. ler. Roesener je bil sploh s Himm-lc-rjem v stalnih stikih, kar se tiče donpobrancev. Predsednik je poaval Rainerja, naj pove, kaj so rekli Hitler, Himmler in nemški generalni štab, ko so slišali, da se je general Roesener udeležil maše škofa Rožmana in zaprisege domobrancev. Rainer je odgovoril, da tega ne ve, ali je b;l Hitler o tem obveščen, da pa je mogoče, da je on sam pravil H’tlerju o tem. Pač pa se je Hitler Vsemu temu zelo smejal. Predsednik sodišča je pozval obtoženca, naj pove kaj o vojaški uporabi Mihajlovičevih in Nediče- Vojni zločinec Gauleiter RAINER vih četnikov. Rainer je odgovoril, da so prišli četniki na Primorsko zaradi nemškega urnika v Srbiji. Znano mu je tud!, da se je minister Neubacher ki je bil akreditiran v Beogradu, pečal z mislijo, stopiti v direkten stik z Miha jlovlčem. Obtoženec je nato še izjavil, da je general Globočnik izposloval, da je prišlo na Primorsko še 4000 Ne-dičevih dobrovoljcev in neka skupina Djujiča ter Jevdjevjča. Na vprašanja predsednika, kdo je dovolil razmestitev četnikov v Primorju, je Rainer odgovoril, da j-t po Globočnikovem pripovedovanju pričakoval, da bo s četn'škimi edi-nicami ojačil svoje lastne '»ojaške formacije. Rainer je glede poveljstva nad četami izbegaval odgovor, češ da mu v zadnjem času stanje glede poveljstev ni bio jasno in znano. V aprilu 1945. je bil položaj tak, da ni nihč$ vedel točno, kdo je poveljnik. Razprava se bo nadaljevala jutri. Za proces vlada veliko zanimanje in razpravna dvorana je neprenehoma polna poslušalcev. Določitev začasne meje med STO-jem in FLRJ ter med STO-jem in Italijo Trst, 12. - Danes je bilo izdano obvestilo, da so se vlade štirih velesil sporazumele z jugoslovansko in italijansko vlado ter sklenile takoj določiti začasne meje Svododnega tržaškega ozemlja. V ta namen sta bili ustanovljeni dve mešani komisiji: ena za določitev meje med STO-jem im Jugoslavijo, druga za mejo m£d ŠTO-jem in Italijo. Imenovali so tudi člane komisij: za Jugoslavijo polk. Kilibardo, za Italijo polk. De Renzija, za Francijo g. Baudiera, za Anglijo polk. Bulkeleyja, za ZSSR g. Duljana, za ZDA general Gait-hena. Obe mešani komisiji sta imeli prvi sestanek 12. t. m. v Trstu; polk. Stillwell so imenovali za glavnega tajnika. Komisiji sta sklenili, da ne bosta dajali tisku nobenih obvestil pred koncem del. „Post Unrra podpore” za cono A in Videm Trst, 12. (AIS) — Poročevalski urad za Julijsko krajino je izdal naslednjo izjavo: «Britanska in ameriška vlada sta obvestili ZVU za Julijsko krajino in upravo za Videm, da bo od 1. julija 1947 naprej dobavljala osnovna živila področjem pod njihovo upravo vlada ZDA v skladu s svojim programom «Post Unrra podpor*. Ta program je uradno znan pod imenom «Podpore in pomoč ljudstvom po vojni opustošenih držav* ter ga ne smemo zamenjati s priporočili, ki jih je izdelala go- spodarska komisija, ki jo je imenoval Varnostni svet. Pogoji so enaki pogojem za podpore Avstriji in Italiji. Izjava pravi poleg drugega, da bo izvršitev programa pod upravo posebne misije ZDA s sedežem v Trstu, katero v kratkem pričakujejo in ki bo tesno sodelovala s gospodarskim odsekom ZVU. Nakazane dobave bodo na razpolago področju, ki je pod upravo ZVU kakor tu di pod upravo Svobodnega tržaškega ozemlja. Prva ladja dobav na osnovi tega programa je prispela v Trst dne 7. t. m., natovorjena z moko. ZDA so že sklenile: UDELEŽENCI PARIŠKE KONFERENCE so vpreženi v voz dolarskega imperializaia V bolgarske notranje zadeve Se skušajo vmešali ZDA in Anglija boiL1,2, Warodn<> sodelovanje ne 2 V g * suverenosti posameznih H ^-fnoL. t’"ar*Ja 2eli dobre odnose rfa ^nimi državami, toda z nn. °v°6ti, da bi nekdo rav-k°t s polkolonialno bolgarske vlade DIMITROV ''Itj6 biiaal'[e j° izjavil Dimitrov, 08a!la r,sZV,0dna Tracija s silo C>2i(?d Bolgarije. Vi Sv, J Bolgariji je dejal Vm11 2abii«, r° ■k narod razkrin-V C ker J« ujeno delo-v S 3Protno ljudskim in- ®Ja VpI-ašam •C Skuf-,le' ce »e ZDA in An-! Sjl0t,'anu. ° Vaie5ava je Dimitrov ' v S ip °jajo takšni posku. “Situ ®eki «kmečki odbor*, in - Poleg Madžara Splovi* 80aIovan°v Mačka JS, bfa tudl- M. Dimitrov Pa'*'1*- B0sk„Pred8ednlk bolgar- Sv ^US1 vmešavanja bo-L Propadli. arnie ~~~ Poveljnik grške .. J3k« general Mar. is '"--'Stične izdoi . . ^Sh^Svan?’ v katmm do-kL1'1 n* angleških .‘'SSl oble st i 5 ^‘rv * oblu8ti v 1,^0,nB,,„,Cmokratlčni voj- J »k. I? 'V dZm" *",0'eal'rul Sktv vanju anglc-‘b oblasti, lcl po- 0%jeKP°^>rajoa m iC' da ta ob' Ji.it drja m vodijo nada- ^ vojne v Gr- iiririoafa| Ma,.eak (lan Vl’ej‘ °b-'S nskeiT,, °s Je protestirul segajo z vsemi svojimi silami v korist monarhistov. Markos poziva angleško demokratično ljudstvo in ves svet, naj potom svojih vlad protestira zaradi vmešavanja Anglo-»merikancev v grške zadeve. Proglas navaja razne slučaje, iz katerih je dokazano direktno poseganje Angležev in Amerikanoev v boje med monarhisti in demokrati. Markos zaključuje, da je sodelovanje Angležev in Amerikaneev V državljanski vojni odkrito. Atene, 12. (Tanjug) — V zvezi z množičnimi aretacijami v Grčiji piše list «Rizospast;s», da so se v Atenah In Pireju ponovili temni dnčvi nemške okupacije. Te aretacije in preganjanja so dokaz ameriškega imperializma v Grčiji. Kakor poroča «Rizospastis» je giavni odbor EAM-a o zadnjih aretacijah izjavil, da je grška vlada odgovorila z novim valom aretacij voditeljev in članov EAM-a, namesto da bi bila dosegla med političnimi strankami soglasje in prenehala z bratskim krvoprelitjem. Te vladne akcije dokazujejo, da si vlada ne želi mirne iešitve notranjega vprašanja, marveč da hoče še bolj razbesneti in razširiti državljansko vojr.o. Po drugi strani je vse to dokaz, da je ljudsko demokratično gibanje globoko zakoreninjeno v plasteh grškega ljudstva. Vladni krogi in Amerikanci so potrdili, da so bil; ukrepi g'ede aretacij znani ameriškemu poslaništvu. Pri aretacijah so sodelovali tudi Angleži. S svoj’mi Avtomobili so prevažali aretirance. Pariz, 12. — Danes ob 10. uri so se zbrali predstavniki 14 evropskih držav, kj so sprejele fran-cosko-angleško povabilo na pariško konferenco. Kljub tolikemu pripravljanju za konferenco, ni zbiranje predstavnikov vzbudilo med pariškim prebivalstvom nobenega zanimanja. Konferenca se vrši v palači zunanjega ministrstva. Otvo-ril jo je francoski zunanji minister Bidault s kratkim nagovorom. Med drugim se je opravičeval, da n; krivda navzočih, ako se -številne države niso odzvale vabilu, upa pa, da bodo odsotne države kasneje sodelovale. Bidault je odklanjal očitek, da predstavlja sedanja konferenca napad na suverenost držav. Nato je bil za predsednika konference soglasno izvoljen angleški zunanji minister Bevin. Tudi on je nagovoril prisotne- in branil Anglijo, da ni imela nikdar namena vmešavati se v notranje zadeve malih držav. Bevin je izjavil, da je konferenca gospodarska in ne politična. Nato je- izrazil svoje obžalovanje zaradi odsotnosti vzhodnih evropskih držav. O namenu konference same, je Bevin poudaril, da ta ne predstavlja trajne organizacije, ki. naj ti delala konkurenco OZN, marvfč da je pariška konferenca s svojo novo organizacijo samo za to tu, da sodeluje z OZN. Za Revinom je povzel besedo italijanski zunanji minister Sforza. Dtjal je, da pripada alpski masiv Italiji, Franciji, Švici in Avstriji, s čemer ti štirje naredi dajo Evropi nad 50 milijard kw električne energije, kar odgovarja 50 milijonom ton premoga. Sforza je nadalje želel, da bi se čim prej vrnili v svropsko skupnost proizvodnje in dela tudi Nemci ter države, ki težijo k Sredozemlju. Predstavniki so sklenili za tem ustanoviti delovni odbor, v katerem bo vsaka država udeležena z en;m članom. Odbor mora že jutri predložiti plenarni seji poroč!lo. Za predsednika delovnega odbora konference j-e bil izvoljen glavni ravnatelj za zunanjo trgovino pri francoskem zunanjem ministrstvu Alphand, za glavnega tajnika pa Sreeulos. Delovni odbor konference za evropsko gospodarsko sodelovanje se je sestal že popoldne. Svetovni tisk se še nadalje peča s pariško konferenco. Tako p'Be Tassov dopisnik iz Pariza, da je pač usodno, ker so morale države, k! sodelujejo pri konferenci, podleči premoči dolarskega imper a-lizma. Posledice se kažejo že v turškem gospodarstvu, kaj pomeni ameriška pomoč. Mnoge industrijske panoge so morale ustaviti svojo proizvodnjo, ker ne morejo vzdržati ameriške konkurence. Prav tako sta Grčija in Italija vprežene v ameriški finančni voz, čeprav nasprotuje to n ju ti; m interesom. Poseben zgled nudi Švedska, ki je kljub trgovinski pogodbi z ZDA bila prisiljena -uvažati razne luksuzne predmete, čeprav jih ne potrebujejo in obremenjujejo njeno trgovinsko bilanco. Švedski listi so ob priliki tega dogodka pisali, da so novo pogodbo med Švedsko in ZDA sklenili švedski trgovci in gangsterji Chicaga. Jean Davau komentira zunanjo politiko ZDA in piše, da se bo Truman sestal v ponedeljek z voditelji strank v kongresu in gotovo je, da bo glavni predmet razgovora pariška konferenca. Davau opozarja v zvezi z odklonitvijo Poljske pri udeležbi pariške konference na okolnost, da je Poljska zaprosila svojčas 500 milijonov dolarjev posojila pr; Mednarodni banki. Poročilo komisije, ki se je mudila na Poljskem, je bilo ugodno. Zanimivo je, ali bo Poljska dobila sedaj to posojilo, ko ni prišla na pariško konferenco. Češki list «Narodni Osvobozeni* poudarja, da obstoji ves spor med Vzhodom in Zapadomi v nezaupanju, čeprav imata Amerika in Sovjetska zveza morda res namen pospeševati gospodarski razvoj Evrope na osnovi enakopravnost'. Londonski «Da;ly Worker» piše: «Medt«m ko so se v Parizu zbrali razni predstavniki držav, da razpravljajo o Marshallovem načrtu, so v Washingtonu že napravili sklepe. ZDA so pač sklenile, da bodo dolarje prejela industrijska središča zapadne Evrope*. Tako naznanja «News Chroniclč*, da bo Mednarodna banka dala za modernizacijo industrijskih naprav v Porurju 75 milijonov šterlingov posojila. List «Times» pravi, da bi nekatere- države želele, da se upošte-vajo potrebe in zaloge zapadne Nemčije, kar sč pa brez Sovjetske zveze in ZDA ne- more storiti. "Daily Telegraph* pa piše, da je tfeba iskati vzroke odklonitve vzhodnih držav in zlasti Češkoslovaške v tem, ker Sovjetska zveza pripravlja svoj lastni načrt za gospodarsko pomoč vzhodnim državam. Svoječasni voditelj demokristjanov Don Sturzo piše v listu «11 Popolo*, da postavlja mirovna pogodba Italijo v položaj politične, gospodarske in- moralne manjvrednosti, čstudi je šla v Pariz pod bleskom enakopravnosti. Nobena še tako lepa beseda Bevina, Trumana in Bidaulta ne more spremeniti njene odvisnosti brez revizije- mirovne pogodbe in brez pristanka Sovjetske zveze. Zavezništvo SZ-ČSR prispevek obnovi evropskega gospodarstva Praga, 12. — Agencija CTK sporoča, da je češkoslovaški predsednik vlade Gottvvald pred svojim odhodom iz Moskve nagovoril sovjetsko ljudstvo. Podčrtal je, da zapušča češkoslovaška delegacija Mo- skvo z občutki hvaležnosti do Sovjetske zveze. Gcttwald je nadaljeval, da so se politična in gospodarska pogajanja vršila z uspehom in da bo pogodba veljala pet let. Doseženi uspehi bado konsolidirali notranji položaj Češkoslovaške. Gott-wald je zaključil, da so sovjetski predstavniki, v prvi vrsti Stalin pokazali veliko razumevanje za Češkoslovaško. S tem so dali zgled za plodonosno in prijateljsko sodelovanje med narodi. Sovjetsko-češko-slovaško zavezništvo je treba smatrati kot prispevek obnovi evropskega gospodarstva. Predno je zapustil Moskvo, se je Gottvvald zahvalil Stalinu poudarjajoč prijateljstvo med obema narodoma. Zapreke sovjetske delegacije v Angliji Moskva, 12. (Tass) — Moskovski list «Trud» javlja iz Londona o obisku sovjetskih kovinarjev na Angleškem. Sovjetski delegati so obiskali industrijske naprave, javne in kulturne ustanove ter so se sestali z državniki in sindikalnimi voditelji. Vodja sovjetske delegacije je izrazil svoje nezadovoljstvo, ker se ni mogfl udeležiti množičnega sestanka angleških delavcev. Sovjetski delegati so uživali službeno gostoljubje sindikalnih voditeljev, toda naleteli so na velike zapreke, č: so želeli priti v dotiko z delavci. Na zahtevo sovjetske delegacije je kovinarska zveza organizirala zborovanje delavcev, toda tega zborovanja se je udeležilo vsega 130 povabljencev, od katerih je bilo samo 50 delavcev. Obnašanje sindikalnih voditeljev je začudilo ne samo sovjetske delegate, temveč tudi angleške delavce, ki so želeli dobiti obvestila o delu in o pogojih dela sovjetskih delavcev. Škandal v uradu za javna dela ZVU se s/rf Majorja Rlchardson in Snuire aretirana Službeno obvestilo ZVU o preiskavi - Aretacija visokega oficirja na šv carski meti ? Trst, 12. (AIS) — Obveščevalni urad Julijske krajine je izdal danes, 12. julija 1947. sledeča izjavo: «Majcr E H. Rlchardson, do nedavnega načelnik oddelka za. javna dela Zavezniške vojaške uprave Julijske krajine, je bil aretiran, ker je ilegalno posedoval valuto Združenih držav. Major J. R. Souire, do nedavnega častnik za javna dela pri odde'ku za : javna dela Zavezniške vojaške uprave. Julijske krajine, je bil aretiran, ker je ilegalno posedoval britansko in švicarsko valuto. Pridržani so bili sledeči civilisti zaradi preiskave, ki jo vrši policija Julijske krajine; 1) Laurenti Giordano, 2) Pregassi Bruno, 3) Rapp Gustavo, 4) Ricci Angelo, 5) Huebner Anita, 6) Luz-zaito Andreina, 7) D’Ange!o Vin-cenzo, 8) Štrukelj Miroslava pcr. Bossi. Proti tem civilistom ni bila do zdaj vložena nobena s podrobnostmi dejanja opisana obtožba. Preiskava se še nadaljuje. Zaradi tega ni mogoče za sedaj izdati nadaljnjih informacij.* Takoj po objavi gornjega obvestila, ki je bilo izdano dne 12. t. m. v prvih jutranjih urah, se je po mestu razširila senzacionalna vest, da sd policijski organi v mestu Chiasso na italijansko-švicarski meji aretirali visokega zavezniškega oficirja, ki je še prejšnji mesec imel v Trstu naj višji položaj. Razlogi za predpostavko, da je tudi ta aretacija v neposredni zvezi s škandalom v uradu za javna dela, so zelo g obtki. Ta oficir je baje imel pri sebi veliko vsoto noftgalne valute. Danes zjutraj palača urada za javna dela ni več zastražena.. Namesto aretiranih oficirjev so prišli v urad polk. Keefe in kap. Henbawn, kapetana Wiida pa je nasledil kap. Chamberlain. Kaj se dogaja v Trstu f Za preprostega človeka, ki mu je danes EDINA REŠITEV PALESTINSKEGA VPRAŠANJA Takojšnja odstranitev britaoskih čet Ustanovitev neodvisne palestinske države na dvonarodnostnem in federativnem temelju Jeruzalem, 12. (Tanjug) — Komunistična stranka v Palestini je predložila preiskovalni komisiji OZN spomenico, v kateri stavi predloge za rešitev palestinskega vprašanja. Memorandum' obširno obravnava zadržanje zaupne uprave v Palestini in poudarja, kako je britanska uprava direktno ali indirektno sistematično ovirala vsakršen poskus za dosego sporazuma med židovskim in arabskim življem. Memorandum odločno obsoja britansko politiko, ki je spremenila Palestino na pol vojaško in v policijsko državo, in v izvor nevarnosti za utrditev svetovnega miru. V memorandumu je obrazložen palestinski gospodarski ustroj, ki jasno dokazuje, da je danes palestinsko gospodarstvo v rokah tujega monopolističnega kapitala in sicer angleškega in ZDA, kapitala, ki zagotavlja sedanji gospodujoči položaj in ovira arabskemu in židovskemu ljudstvu, da bi postala neodvisna, ter teži na tem, da bi pretvoril Palestino v imperialistično trdnjavo Srednjega vzhoda. Memorandum poudarja, da arabska in židovska ljudstva zahtevajo, takojšnjo odstranitev britanskega mandata in odstranitev britanskih čet iz države. Komunistična partija predlaga ustanovitev neodvisne države, v kateri bi oba naroda uživala iste demokratične pravice in živela v bratstvu, katerega temelj je socialni napredek. Zato memorandum še enkrat poudarja potrebo odstranitve britanskih čet in mandata, kar je osnovni pogoj za svoboden sporazum med židovskim in arabskim ljudstvom. «Mi pred-gamo — zaključuje memorandum — da Varnostni svet OZN imenuje poseben odbor za izvršitev odlokov Varnostnega sveta, ki se nanašajo na odstranitev britanskega mandata in britanskih okupacijskih čet v odrejenem roku, ki mora biti zelo kratek. Po odstranitvi britanske uprave bosta oba naroda lahko svobodno odločila glede enotne državne politike, ki bo zagotovila Arabcem in Zidom popolno neodvisnost in enakopravnost v državi, ki bo temeljila na dvonarodnostnem in federativnem ustroju*. Pred 27. leti NA DANAŠNJI DAN SO NAM FAŠISTI POŽGA-LI NARODNI D O M V TRSTU •4^' * MEDANA Ko javkajo italijanski šovinistični listi, da se hoče vzeti Gorici dve hiši in dve ulici na skrajni periferiji mesta zaradi varnostnega pasu ob železniški progi, ne omenjajo, da tam pod Medano, Vipoižami, Cerovem ter še drugod po Brdih reže francoska črta kar cela naselja in posestva v živo telo tako neusmiljeno, nenaravno, nesmiselno tako rekoč blazno z nagajivo hudobnostjo, ne upošteya ne katastralnc občinske meje, ne gospodarskih potreb, ne gosp z d a rsko- prom e tn ih prilik, cerkveno-pravn:h zahtev, ne geografskih razlogov. Morda strateške vidike? Smešno! Torej kaj? Kar sama od sebe se nam vriva misel, da so v obrobnem delu Brd imeli svoje prste vmis nemški-italijanski baroni in veleposestniki, kajti preveč nazorno kaže francoska črta te smeri od Mirnika do Steverjana. Morebiti Je en razlog tu, ki hoče zagovar- jati to črto pri Medani in Vipol-žah, to je: cesta od reke Idrije -pod Rutarji - Pleš-vo (Medana) * Novali (Cemajno - Krmin) -Cag.o (Medana) - Prevalje (Sv. Marko) naj bo prosta, naj pride v Italijanski teritorij, da bo spajala območje reke Idrije (Judrio) z Gorico. Da ta na silo privlečena cesta ne odgovarja namišljenim gospo-darsko-prometnim potrebam za kraje ob Idriji in še manj obratna za kraje pri Gorici ter za mesto samo, hočemo ravno dokazali. MEDANA S PLEŠIVOM IN CEGLOM JE ENA VAS Po členu 3 mirovne pogodbe naj v Medani tiče meja pod cesto med kot- lil (Spodnje Plešivo) in koto 172 (pri pokopališču) kar pod ono glavno cesto, ki gre iz vasi mimo «kapeltce» in šole na Plešivo, kjer se pridruži pst. od roke Idrije, ki smo jo že navedli. Zdaj pi premotrite svet ;n položaj med gornjo medansko cesto in spodnjo, ki veže že v ravnini kr-minsko pit s prevaljsko: eno samo hrbtišče, razčlenjeno v mala reberca, ena sama brežina, prepražena z vinogradi, brajdami, nasadi, s hišami in vrtovi, poljskimi stezami, ki je vse skupaj zraščeno, pa naj preko tega do zadnje pedi zveriženega pobočja potegnejo meji po strehah, ozarah in plotovih? V takšnih zemeljskih okoliščinah ne more biti ne deželna, ne okrajna, ne občinska meja, kaj - šele državna? Kudla, Dugp, Plešivo, Slatno. Ccglo, Palud, Grgdič, kakor se že emenujejo ta sestavna medanska naselja in polja, bi se ižmaličda v nestvor, kakor če bi roki odrezali prste ali kakor če bi potegnili mejo pj pročelju ene iste hiše med prvim in drugim nadstropjem. Medana se omenja že v zgodnjem srednjem veku. Grajske listine navajajo njena naselja Plešivo, Ceglo, Slatno in druga, da so «in loco Medana)), saj stoletja ima ta ozemeljski obseg kot občina in kot duhovnija. ^ Do leta 1927 je bila Medana samostojna občina, ko se je združila kot frakcija z upravno občino Dobrovo. Frakcija Medana sestavljajo naselja ali skupine h.š: venter vasi, Plešivo in Ccglo-Gradič. V centru Medane Je župna cerkev, krstni kamen, župni urad, so vse matične knjige, je pokopališče, šola, ker vse bo ostalo v jugoslovanskem delu občine in česar ne bi imel morebitni izločeni spodjni del Meda- ne. V centru Medane se razvija ves promet, vse gospodarstvo, kulturno, cerkvenoversko in sploh družabna ž.vljenje in je tu tudi sedež krajevnega odbora. Medana šteje do 950 prebivalcev, ki so vsi sloyenske narodnosti. Njena površina znaša 682 ha 9 a 40 kv. m in njena katastraIna meja sega globoka v Krminsko gora in v zapadno Prevaljsko kotlino. Na prevaljski ravnini je žito in krma, v Krminski gori so drva in les, lastniki so Medanci, ki predvsem brez prevaljske žitnice nimajo gospodarskega obstoja. O Prevalju samem spregovorimo v posebnem plglavju. Razkosanje Medane bi povzro-či o ne samo, da bi bili vinogradi, njive, heste, travniki odrezani od vasi in od prebivalcev in da bi bili vinogradi, njive, hoste, travniki odrezani od vasi in od prebivalcev in da bi bile tako mnoge medanske družine gospodarsko o-grežene, marveč bi bili pre.rgani tudi vsi stoletni družinski in sorodstveni ter narodni odnosi, ki vežejo vse občane n medsebojno skupnost. Ali naj ta naselja s slovenskimi prebivalci preidejo pod Krmin, ki je oddaljen dobrih 6 km in je povrhu še laško me-sto, medtem ko je do centra Medane 1 in pol km? V spornem medanskem ozemlju, ki ga tvori pretežni del Ple-šivega in spodnji del Cegla-Gradiča, smo našteli do 460 ljudi, do 74 družinskih hiš in 66 gospodarskih poslopij, torej okroglo polovico vsega prebivalstva, zgradb in površine. Vsi ti prebivalci so Slovenci in razen v dveh primerih so tudi lastniki in povečini svojaki, Medana je samostojna kat. občina, samostojna duhovnija, po svoji strukturi enotna gospodarska edinica. Medana s Plešivom in Ceglcm je ena vas! Ali naj jo torej ena sama cesta razkosa in uniči? glavni problem vsakdanja hrana, se v Trstu dogajajo stvari, ki jim bržkone ni kos. Zdi se mu, dci sanja. Zadnje čase ne sliši druge besede kot škandal. Premog f Škandal! Drv ni; premoga ni; plina ni; elektrike ni. Prebivalstvo o izredni zimi, v lemi, brez kurjave. In premog izvažajo v Italijo, kjer ga prodajajo na črni borzi. (Krasna epove-zava z zaledjem», ki naj nam pošilja premog!) Na pristojnem mestu pa baje niso nič vedeli o tem. Celo užaljeni so bili, ko smo za-beležili lopovščino. Končno je tudi ta škandal dosegel javnost, a kazen je bila smešna. Sladkor f Škandal! Kradli so ogromne količine Unrinega sladkorja! Politika, gospodje! Tatvine Unrinega blnga so nekaj tako neznatnega, da se o stvari sploh ne izplača govoriti. Visoki vojaški funkcionarji so rekli: tatvin ni. A tatvine so bite. Organizirali so jih celo člani civilne policije, tene najboljših na svetu*, pohvaljene ob vsaki priliki. (Sedaj razumemo, zakaj civilna polioija rabi toliko pohvale!) Tudi ta škandal je prišel na dan. Vse pohvale ne pomagajo: Kradli so HO La Ouar-dijevih ?irhvyorških policajev bi morda nekaj zaleglo, a nikdar toliko, kot nekaj pristnih Tržačanov, ki jih demokracija št. 11 ne more okužiti). Cigarete! Škandal! Zopet civili-na policija! Pohvale so ji očividno koristile. Zaslomba je izdatna, zato brez skrb i na delo. In tde-lali* so s polno paro... dokler je šlo. Tudi ti tčednostfii» člani civilne policije so danes pred sodiščem. Ce bomo še kdaj slišali kakšno uradno pohvalo civilne policije, potem lahko z gotovostjo pričakujemo nov škandal. Javna dela! Tu pa dosežejo škandali svoj vrhunec. Škandal na kvadrat. Tu se škandala ni dalo ustaviti pri podrejenih funkcionarjih. Odpira se serija majorjev s tendenco, da zajame celo polkovnike. Gre za stotine milijonov javnega denarja — vsaj po trdovratnih govoricah sodeč, ki verjetno i-riro-jo od ljudi, ki vedo, kakšno je bilo «poslovanje» pri javnih delih. Po vsem, kar se je dogajalo s premogom, sladkorjem, cigaretami itd., smo mnenja, da so omenjene govorice globoko pod dejansko resnioo. A mehanizem zaupno vojaške uprave (prav zaradi tega, ker je vojaška), je tako smotre-no sestavljen, da bomo težko izvedeli do popolnosti za obseg lumparij kljub ostrejšemu kurzu, ki ga poklicni vojak polkovnik Car-nes skuša uvesti v Zavezniško vojno upravo. Ce že ne zaradi drugega, bi bilo to krvavo potrebno že zaradi ugleda zavezniških vojaških oblasti samih. Oh, javna dela Zavezniške vojaške uprave! vMnogo koristnega smo napravili» se je poslovil polkovnik Bauman (kje je danes!). Bo že res; a kdo je imel od tega največjo korist! Tukajšnje prebivalstvo, ki računa na senco, hlad in ublažitev burje v zimskem času od «po-gozd nih> predelov prani gotovo ne; kakor nimajo nobene koristi, ampak le škodo ljudje, ki se morajo posluževati ceste na Konto-vel — če naj omenimo le par primerov med tistimi, ki so nam znani, ker so večjega obsega. Kar se po obnove požganih vas i tiče, smo zelo radovedni, kakšne hiše bi danes imeli naši kmetje, če bi 'v obnovo vložili vse milijone, ki jih je «obnova» požrla. Pop g tega pa smo tudi zelo radovedni, kakšen bo zaključek tega široko razpredenega škandala, ki spravlja v dovolj slabo luč celotno poslovanje Zavezniške vojaške uprave. Kljub spoštovanju, ki ga imamo do polkovnika Carnesa, dvomimo, da bo javnost popolnoma poučena o dejanskem obsegu Škandala in o vseh osebah, ki so vanj zapletene. Mi čakamo. Besvdo ima gospod polkovnik Cames. Aretiran predstavnik FLRJ na Dunaju Dunaj, 12. (Tanjug) — Dne 9. julija je bil v angleški okupacijski ooni na Dunaju aret!ran jugoslovanski kapetan Kosta Kilibar-da, član komisije za vojne zločine na Dunaju. Angleške zasedbene oblasti niso hotele dat; glede aretacije nobenega pojasnila. Jugoslovanski politični predstavnik na Dunaju je zaradi dogodka vložil pri angleških oblasteh in pri zavezniki kontrolni komisiji protest. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 13. julija m Odlikovanje kap. L. H. Weila AIS je izdal dne 10. t. m. poročile, da je bil po nalogu predsednika ZDA kapetan Lester Weil odlikovan z «Army Commendatlcn Rib-bon» in pravi, da je bil kap. Well do 18. junija t. L načelnik kmetijskega odseka ZVU v Trstu, sedaj pa je, po odpustitvi iz ameriške vojske postal raynatelj oddelka za poljedelstvo ZVU. V utemeljitvi odlikovanja prayi obvestilo med dru-g m tudi, da je moral kapi Weil kot načelnik odseka za kmetijstvo ZVU «rešiti izredno težavno nalogo organizacije poljedelstva celega področja in navzlic velikim težavam zaradi pomanjkanja materiala in orodja in pri pomanjkanju volje za sodelovanje tistih prebivalcev, ki so hoteli spraviti od zaupanje Zavezniško vojaško uprayo, je ta častnik izvršil do kraja svojo nalogo na hvalevreden način. Njemu je pri-p,sati načrt pogozdovanja ter reorganizacije ribje industrije, ki jo je izvedel na odličen način tako, da se da znižati cena ribam na minimum.« Ker smatramo, da omenjena utemeljitev odlikovanja kap. Wei-la ni tačna, v kolikor se nanaša na pomanjkanje volje za. sodelovanje «tistih prebivalcem, ki so hoteli spraviti ab zaupanje ZVU ein kolikor se tiče načrta pogozdovanja» opozarjamo čitatelje na vse tiste članke, ki jih. je priobčil naš dnevnik glede gozdarske službe. v coni A, predvsem v razdobju od ib. junija 1945, ko je ZVU prevzela civilno oblast v svoje roke, pa vse do sredine leta 1946, ko so se pokazali prvi negativni rezultati pogozdovalnih del. Se posebej pa opozarjamo na članek, ki je izšel v našem dnevniku 16. februarja 1947, kjer je strokovno ugotovljeno, da je bilo po načrtih kap. Weila potrošeno za pogozdovalna dela tržaške okolice 500 milijonov lir in da bi se ta dela lahko izvršila z 5 do 10 krat manjšo svoto, kar pomeni, da je bila 400 do 450 milijonov lir ■vrženo v nenasitna žrela tržaških predvsem pa netržaških podjetij, ki so bila povsem nekompetentna za dela, ki so jim bila poverjena v izvedbo. Ce je aretacija majorjev Ri-chardson-a in Squire-a tudi v zvezi z omenjenim razmetavanjem denarja — ne vemo; vsekakor pa smo mnenja, da tako draga pogozdovanja, ki so poleg tega v veliki meri še neuspela, ne morejo biti razlog, da bi predsednik ZDA moral kap- Weila odlikovati. TRŽAŠKI DNEVNIK PARTlZANt HSIIIJI, FAŠISTE OPROSCUS. JAVNI TOŽILEC BRANI OBTOŽENCE Včeraj se je pred porotnim sodiščem vršila ena izmed običajnih razprav proti fašistom, na kateri j« bilo že v začetku očitno, da sodišče namerava oprostiti fašističnega kriminalca Fortisa in njegovega pajdaša Maraffo. Ves čas med razpravo ni državni tožilec Paolucci niti črhnil, čeprav se je gospod v petek na vse načine zaletaval v partizane, ki so justifici-rali vohune za časa vojne. Na zatožni klopi sta sedela For-tis Marino, zaupnik znanega fašističnega gnezda pri Sv. Ivanu «Quis contra nos« in kamerad Maraffa. 12. februarja 1943. je dal Fortia nalog skvadrističnim bandam, aretirati pokojnega Bruna Lutmana, ki so ga zvečer skvadri-sti s strelnim orožjem ranili, tako da je nato umrl. Pokojni Bruno Lutman, je nekaj dni pred tem v gostilni pri Sv. Ivanu zmerjal nekega fašista. «Camerata» Maraffo je brat pokojnega Bruna, Marcello Lutman, spoznal pri soočenju v zaporih kot člana druščine, ki je tisti večer ugrabila njegovega brata. Kot dodatek k življenjepisu obeh obtožencev, naj omenimo, da se je Fortis zadnje dni aprila 1945. kot fašist umaknil z nemškimi oboroženimi silami v Avstrijo, kier se je tudi nekaj časa skrival. Obtoženec Maraffa pa je tudi bivši fašist in je že bil obsojen zaradi nekega pretepsu V zaporih pa se je družil z znanimi fašističnimi kriminalci, k1 so sodelovali pri umoru pokojnega Hlače. Lutman Marcello j« povedal, kako so 12. februarja 1943. prišli k njemu ljudje, med katerimi so bili Fortis in neki Sicuri. Ti gospodje so se izdajali za agente kvesture •n so ugrabili njegovega brata Bruna, ki je stanoval pri njem. Spodaj na cesti pa je Lutmana že čakalo kakih 10-12 članov te zločinske družbe. To dejanje je sioer Marcello takoj prijavil kvesturi, vendar pa ni imenoval članov te bande, ker se je tedaj bal ovaditi take hierarhe. Kvesturini pa so ga odslovili domov z besedami: «2e vemo, kaj se je zgodilo, če vas bomo potrebovali, vas bomo poklicali.« Sledile so še nekatere priče, ki so razjasnile, kako so onega večera neznanci ugrabili Bruna Lutmana. Najprej so pri sosedih vprašali, kje stanuje Lutman. Ko so zvedeli za stanovanle, so pa pri Lutmanovih vprašali, ali F/ZKULTURA Pred zaključkom pokrajinskega prvenstva Danes se bodo vršile po nogometnih igriščih odločilne tekme v pokrajinskem prvenstvu, tako da bomo na podlagi rezultatov že lahko to nedeljo pribužno videli razvrstitev moštev na kvalifikacijski lestvica Kot smo že včeraj omenili, bo šlo danes Skednju, da zmaga y srečanju s Torpedom. Igrali bodo na igrišču Ponziane ob 10. uri zjutraj. Gaslim bo igral ob 16. uri, prav tako na igrišču Ponziane Ce bo igro, katera bo Gaslmi igral z Izolo, izgubil, tedaj bo imel Skedenj še več upanja za prvo mesto. V Kopru se bo domače moštvo ob 16.30 uri borilo za tretje mesto v lestvici, v Krm mu bi ob 14. uri važna tekma med domačim moštvom in Rudarjem, ki ima tudi vse možnosti za tretje mesto. Za tretje mesto se bo boril prav za prav še tretji tekmec Torpedo, če bo tekmo s Skednjem dobil. Tako da bo današnja nedelja v znamenju ogorčenih borb za prvo in tretje mesto. Poeg omenjenih tekem za pokrajinsko prvenstvo bodo s Mirnu ob 10. uri igrali Gorica in Gradiška, v Pulju pa ob 16. uri Pulj in Montebelio. Finale okrožnega prvenstva: V Ankaranu ob 16.30 Rdeča zvezda-Costalunga. Na openskem igrvšiu ob 10 uri Primorje PAlma Vivoda Pokal cVatavev Zvesti»■ Igrišče CRDA: ob 8. uri Rojan B-Greia; Ob 9.15 OMMSA-Skorklja 1 ob 10.30 Coi-Primorje P; ob 16. uri Sv Mar-ko-Sežana; ob 17.15 Bolniška bla-gajna-Zavlje. Igrišče Ponziane: ob 7.30 Tiskarji-Tovarna strojev B; ob 8.45 Acegat-Skedenj B; ob 11.45 Dreher-Nabrežina; ob 18. uri Kolo-nja-Koeman; ob 19.15 Kralj.č Opčine. Na openskem igrišču: ob 8.30 Vesna-Montebello B zveze Cermelj-Tcmažič K in Col-Gradiška. V Izoli Tovarna strojev-Izola. Kolesarstva: Start izpred «Ceda-sa» v Barkovljah ob 8. uri zjutraj. stanuje neki Godina. Kot razbremenilne priče so nastopili še bivši fašisti, ki so seveda pričali v prid Fortisu in Maraffi. Vendar ,e pa neki priči ušlo iz ust, da je bil Maraffa le «malce» fašist. Odvetnik Okretič, ki je zastopal civilno stranko, je v svojem govoru dokazal, da je Fortis sodeloval pri ugrabljenju pok. Lutmana Bruna. Odvetnik Annoscia je zahteval oprostitev za svojega klienta Maraffo zaradi pomanjkanja dokazov. Popoldne je spregovoril državni tožilec. V svojem govoru je vseskozi od začetka do konca bran'1 oba obtoženca, tako da niso imeli branilci več nobenega posla. Za oba obtoženca je predlagal iprosti-tev. To se je zdelo svojoem pokojnega že malce preveč in so zapustili sodno dvorano. Odvetnik Tu-rola pa je šel celo tako daleč, da je blatil spomin pokojnega Lutmana. Po govorih javnega tožilca in branilca, se je sodišče za «cel:h» drset minut umaknilo in izreklo takoj nato oprostilno sodbo. Mladincem, ki bodo Sli v Prago Člani delegacije za praški festival naj si 14. t. m- preskrbijo potrebne listine v uradu za potne liste, Riva 3. Novembre st-1 in na kvesturi potrdilo policije (nuiia osta). Vse te listine prinesite takoj odboru za festival, trg Ponterosso 6-II. Člani delegacije iz Nabrežine in Milj naj se zaradi teh listin javijo pri občinskih uradih- Poročeni in mladoletni naj zaprosijo za dokumente v uradih v spremstvu zakonca oziroma staršev, ker v nasprotnem primeru jim dokumentov uradi ne bodo izdali. „Via Mala" v Ajdovščini S'ovensko narodno gledališče iz Trsta je v mestnem gledališču v Ajdovščini igralo 10. t. m. Knifctlo-vq dramo «Via Mala«. Igralci so z dobro naštudiranimi vlogami težke umetniške igre želi velik uspeh, za kar jih je občinstvo nagradilo z navdušenim ploskanjem in cvetjem. Predstave se je udeležilo okoli 1000 ljudi, ki so razen nekaterih poedincev z razumevanjem dojemali psihološko težko dramo Šentjakobski ljudski dom je dozidan do vrha Udarniki In delavci proslavljajo zmago svojega dela Včeraj popoldne so praznovali delavci, ki obnavljajo Ljudski dem pri Sv. Jakobu, dograditev zidov do petega nadstropja. S tem so glavna zunanja dela dokončana. Ob tej priliki se je zbralo okrog 80 delavcev, ki pomagajo pri graditvi tega Ljudskega doma in med katerimi je mnogo udarnikov. Zlasti ti slednji so pripomogli, da so bila ta dela zaključena mesec dni pred določenim rokom. Izmed u-darnikov so se najbolj odlikovali delavci iz ladjedelnice Sv. Marka, ki so v dveh mesecih do 30. junija t. 1. opravili 3148 ur udarniškega dela. Takoj za njimi sledi Tovarna strojev, ki je dala 2688 ur in ILVA, ki je na tretjem mestu. Med posamezniki je odnesel prvenstvo Jožef Dondi iz ladjedelnice Sv. Marka, ki je do 30. junija napravil 170 ur udarniškega dela. Njemu so delavci slovesno izročili prehodno udarniško zastavo, ki je bila dodeljena ladjedelnici Sv. Marka. Tu- Podeželje Delovni polet v sežanskem okraju V sežanskem okraju so se vršila preteklo nedeljo množična dela, ki so zajela vse yasi cone B m tudi vasi cone A, kot Kamen, Štanjel in druge. Delo je imelo značaj manifestacije v pr.čakovanju izdajanja članskih izkaznic Osvobodilne fronte. Sodelovalo je v množičnem delovnem poletu 1027 ljudi, med katerimi tudi možje nad 70 leti. Bilo je na razpolago tudi 32 voz z vpregami- Opravljeno delo je naslednje: izkopali in zravnali so 1432 kub m raznega materiala, popravili 8,65 km poti, zravnali 1,75 km trase na gra-dilišču nove ceste Artviže, uredili Dijaški dom v Hrpeljah, pokosil: 3,200 kv. m travnikov, poželi 3,600 kv. m žitne površine ter opravili še razna dela za dvig higiene po vaseh. Skupna vrednost opravljenih prostovoljnih del znaš.a okoli 308.000 lir. Med vsemi so se odlikovali Lado Božeglav iz Hrpelj, Alojz Stanič in Kristina Mezgec iz Artviž, Ivan Božič in Srečko Polh iz Ocizle, Anton Gigante iz Rakitovca in Franc Novak iz Gabrovice. Ta dan je odpotovala na progo Samac-Sarajevo s V. primorsko brigado «M;lojke Štrukelj« tudi sežanska mladinska četa. Pred odhodom se je odlikovala na delu pri gradnji novega zadružnega trgovskega poslopja na Mostišču pri Ri-žani, saj znaša vrednost njenega dela več kot 23 tisoč lir. Milijnnska tatvina lasa Les so kradli enemu mizarju in ga prodajali drugima dvema. Pet tatov je v zaporu Prostovoljno delo v Istri Tenis v Zagrebu V teh dneh bodo oči vse športne Evrope prav gotovo obrnjene na Zagreb, kjer se bosta borila dva slovanska naroda za najvišje šport no odlikovanje in priznanje v tenisu- Nič še ne moremo reči, kako bo. Drobnega ima ves svet do danes za neoficielnega prvaka Evrope. Se bo morda v Zagrebu dogodilo kakšno presenečenje? Ne yemo tega, danes, jutri in y torek bodo tribune na zagrebški «Salati» polne, gledaici bodo v napetosti prisostvovali dvoboju, zdi se, da bo šele zadnji dan padla odločitev. Ce beremo v teh dneh češke liste, vidimo v njih razna ugibanja. Nekateri prorokujejo zmago Češkoslovaške s 3:2, drugi pa še vedno kolebajo. Zastonj ugibanja, odgovor bomo dobili v kratkem. Športne vesti Praško «stav>.a» nag omet” i prvak Ce-koslovuzke. Češkoslovaško nogometno prvenstyo si je osvojila enajstorica «Slavija» z 40 točkami. Na drugem mestu pa Je enajstorica »Sparte«. Izjava Joe Luisa. Absolutni svetovni boksarski prvak Joe Luis Je izjavil, da Je presenečen nad porazom Jse Bakšija ter da Ole Tand-berg v boksarskem svetu ni poznan kot dober boksar. V četrtfinalu nogometnih tekem za «Sovjetski pokal« Je moskovska enajstorica »Torpedo« premagala Koi+rka za pak, ujinska pr ven-. enajstorico «Dinama» iz Tbiltsa z stvo: Na igrišču Delavske športne | rezu.tatom 2:1. Na vse spletke reakcije, ki skuša vnašati nezadovoljstvo tudi v Istro, je istrsko ljudstvo odgovorilo z manifestacijo prvega maja, nato z volitvami 18. maja, v teh dneh pa s prostovoljnim delom. V okviru trimesečnega tekmovanja, bo ljudstvo olepšalo vasi, obnovilo požgane in porušene hiše, popravilo ceste in tako izboljšalo splošno gospodarsko stanje. V Piranu, Portorožah, Sv. Jerneju. Strunjanu in Sičovljah so že v prvih dneh opravili 442 ur prostovoljnega dela pri obnovi. Tega dela, ki je vredno 21.000 lir, se ie udeležilo 109 tovarišev in tovarišic. To pa je samo eden izmed mnogih primerov delavnosti in dobre volje našega ljudstva. Dela in gradi, obnavlja in lepša se no vsej Istri. V Kopru so s prostovoljnim delom počistili ulies in drevored ob morju. V Dekanih so si postavili nov oder za prireditve, ker čutijo potrebo po kulturnem napredku, v Marezigah pa pomaga vse ljudstvo pri gradnji nove šole. Vsa ta dela opravljajo skupaj Slovenci in Italijani. ŠTEVERJAN Gostovanja prosvetnega društva •> Huma. Danes 13. julija popoldne bo v naši vasi gostovalo prosvetio društvo iz Huma s Finžgirjevo dramo «R'zvalina življenja«. Veselimo se tega obiska, ker se je sosedno društvo že marslkie lepo izkazalo' in priletno iztičnpddn gle. dalee. Zato vabimo k udeležbi vs» vaščane in tudi okoličane. Priredite«. V nedeljo. 13. julija, ho prosvetno društvo iz Huma nastopilo v S*ever>anu s Finžirarjevn dramo »Razvalina življenfa«. K udeležbi so vabljeni vsi vaščani in okoličani. Ljudje so že dalje časa opazovali v večernih in v zgodnjih jutranjih urah nenavadno delavnost pri mizarski delavnici Frandoli v ulici Pascoli 11. Opozorili so tudi letečo četo civilne policije. Podčastnik Grazioii je razpostavil v bližnji okolici svoje ljudi in kmalu so dognali, da vozijo skrivnostni ljudje z vozičkom deske in drug material iz delavnice. Gospodar Frandoli je tudi pregledal svoj inventar ter ugotovil velik primanjkljaj lesa, zato je vložil ovadbo pri poiiciji. Preiskava je ugotovila, da sz tatovi odpeljaval; po večkrat tedensko 20 do 30 desk naenkrat in da bi to bilo nemogoče brez vednosti nočnega čuvaja Maria Mose, ki so ga zato aretirali. Sprva je Mose tajil, potem pa priznal svojo krivdo in povedal, kako so se vršile tatvine. Ze od leta 1944. je delavec Vitrani Andrej, ki stanuje v ulici Molino a vento 45, odnašal s privoljenjem čuvaja drva za kurjavo- Pozneje sta se obadva domenila in začela prodajati deske v mizarsko delavnico Giordano Miniussi v ulici Broletto št. 26. Deske sta vozila tjakaj na ročnem vozičku pa 20 do 30 komadov vsakikrat. Ko je pozneje Vitra-m cdšel za nekaj časa iz Trsta, sta se lotila prevažanja lesa Giordano-va brata Santo in Ezio, katerima je pomagal njihov delavec, 33-letni Matija Rodriguez. Ta «trgovina» je najbolj cvetela v začetku 1946, do aprila in v tem času so prišli po blago trikrat celo s kamiončkom. Mose je prodajal les tudi mizarju Alojziju Alberti-ju, ki stanuje y ulici Centi 2 in ima delavnico na Senenem trgu št. 43. Albertiju je pomagal pri prevozu njegov delavec, 33-letni Ravazi Avrelio. V te svojevrstne lesne kupčije je bil zapleten tudi Vitranijev brat Saverio. Policija je v obeh delavnicah našla za okrog 140.000 lir desk in vezanih plošč, ki so bile ukradene Frandoli-ju :n jih je zaplenila. Skoda pa, kolikor so mogli ugotoviti pri tatvinah, ki sa trajale več kot tri leta, znaša daleč preko enega milijona lir. Na podlagi preiskav in izpovedi je policija zaprla 36-letnega nočne-ga čuvaja Maria Mosč. iz ulice Pe-tronio št. 6, 44-letnega delavca Andreja Vitrani-ja iz ul. Molmo a vento 45, 39-letnega Santi-ja Miniussi iz ul. Broletto 26 in 29-letnega mizarja Alojzija Alberti-Ja, iz ul. Centi 2, ker so kradli deske in vezane plošče. Jordana Miniussi-Ja so zaprli, ker je ta les kupoval, dočim so prijavili sodniji Saverija Vitrani, Matijo Radriguez, Ezia Miniussi in Avrelija Ravasi, ki se bodo morali zagovarjati zaradi podpiranja tatvine- in kako prisrčno so nam zapeli nekaj pesmi. Pa tudi otroci in učiteljstvo je bilo zadovoljno in ves-lo. Tov. vrtnarica Rožica nam je dala nekaj dobrih nasvetov za prihod rje šolsko leto, po katerih se bomo tudi ravnali. Ker bo razstava odprta tudi v ponedeljek, 14. t. m., pr.po-rečamo vsem, da si to razstavo ogledajo. Matt MLADINA KUPUJ SVOJ LIST «GLAS MLADIH«! KIM0PHED5TAUE ROSSETTI. 15.30: «40 tisoč konjenikov«, Grant Taylor in Betty Bryant. ITALIA. 14.30: «Suzanine ljubezni«, Georg Brent in Jean Fontaine, VJALE. 15.00: «Teksaški konje- niki«. IMPERO. 15.00: »Smrt ob zori«. MASSIMO. 15.00: «Njeno Visočan-stvo je zaljubljeno«, De Havil-land in R. Cummings. ARMONIA. 14.30: »Veseli mor- narji«. IDEALE. 16.30: »Potepuh v stepi«, CARDUCCI. 15.30: «Skobci 'z Teksasa« in »Zaklad na otoku«. KINO V NABREŽINI v nedeljo in ponfdeljek: »Osvobodilna vojna Jugoslavije«. di najstarejši med delavci, 59-letni Karel Erbis, je opravil v istem razdobju 164 ur udarniškega dela. Izmed žensk je na prvem mestu Albina Retenari, ki je v maju in juniju napravila 128 ur. Izmed mladih je Fiorenzo Bratuš napravil 120 ur v dveh mesecih. Pri proslavi so postregli vsem delavcem in povabljencem s preprostim domačim kosilom, po katerem se je oglasilo k besedi več govornikov, ki so poudarili pomen današnjega slavja in podčrtali razliko med udarniškim delom, kako: ga poznajo v Rusiji in Jugoslaviji in katerega prvi primer v Trstu-imamo prav pri gradnji te stavbe, in pa med obnovo, kakor jo izvajajo na področju A. Tov. Gasparini od »Lavoratora« je primerjal našo obnovo, ki jo vršimo skoraj brez kapitalov, z obnovo ZVU na tem področju, ki je potrošila ogromne milijarde, za katere pa mote pokazati le majhne uspehe Saj drugače sploh ni mogoče, ko pa so pri obnovi mislili le na špekulacije in poneverbe, kakor so jih prav te dni odkrili pri uradu za javna dela. Med udarnicami naj omenimo tudi 75-letno Justino Pečenkp, ki je vdova že od leta 1916, ko ji je mož umrl na Dunaju. Mussolini ji je že leta 1925. leta odvzel pokojnino in ves čas je morala delati, da je preživela svojih pet hčera Sedaj pomaga vse dni pri izgradnji Ljudskega doma in se veseli dnčva, ko bo popolnoma dokončan. Tudi zastopnik delavcev iz Sv Marka je obljubil, da bodo udarniki, ki so si priborili zastavo, še intenzivneje poprijeli za delo, dokler ne bo popolnoma izvršeno, ir, je obenem pozval Tovarno strojev na udarniško tekmovanje. Ob koncu so vsi prisotni ob spremstvu harmonike zapeli delavskih in partizanskih pesmi več KOLEDAR Nedelja, 13- julija Marjeta, Dragan Sonce vzhaja ob 5.24, zahal ob 20,51. Dolžina dneva M.«-Jutri 14. julij Bonaventura, Svoboda# \ Spominski dnevi 1920 Požig Narodnega doma v Trstu. Italijanski šovinisti fašisti oplenili lokale prodružni-ce Ljubljanske kreditne banke, Jadranske banke, Hrvat-ske hranilnice in pisarne šestih slovenskih odvetnikov. Le oni, ki služi narodu, vreden, da mu zapoveduje. je Preskrba Delitev sladkorja in masti ter dodatkov za podeželje S ponedeljkom pričnejo deliti po podeželju sladkor (400 gr. na osebo za skupino od 0 do 9 let in nad 65 let na odrezek I in II za sladkor; 300 gr. na osebo za skupino od 9 do 55 let na iste odrezke. Cena je 210 lir za kg.) in mast (150 gr. na osebo na odrezek I za ma_ ščobe. Cena je 480 lir za kg.) Bolniki, noseče žene in dojilje prejmejo na dodatne živilske nakaznice mast po ceni 460 lir za kg. na odrezek junijske dodatne nakaznice (delitev do 19. t. m.) ter sladkor (210 lir za kg) im riž (74 lir za kg) na julijske odrezke (delitev do 31. t. m.). Mladina krožka «E. DugoU® __ priredi danes ob 18- .^rip7radi*' ^ selico v gostilni _ «A1 F® „ Srečolov, loterija in Ples> giizek bo preskrbljeno. Knjižnica društva «!■ ^an j za šentjakobske Slovence je;0 P v ul. Molino a Vento St. nedeljo od 10.-11. ure. je bogato založena in jo Pestotnik. Segajte po naši knji* Sprejem v Slovenski dijas v Trstu prošenj S Rok za vlaganje sprejem v za vi»sa“jy 1 5 Slovenski ,dl^r'julj |j v Trstu je podaljšan do-m- J, Kdor ne more plačati vzdrževalnine, naj utem J | prošnjo za znižanje m Lastš potrditi krajevnim , JetoSI Prošnjo morajo vložiti tu ^ gojenci in vsi novinci./1 ^ zarjamo na ta poziv sta čih prvošolcev. . Popravni izpiti dijakov s 1 skih srednjih šol vi -Roditeljski avet io Dijasto ,r z ca pozivata vse d jake *Ui TrStU' ustno 1 gle, Dvig nakazil za mleko V teku današnjega dne naj lastniki in upravitelji mlekarn dvignejo pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za čokolado «Toddy» (za bolnike). Nove cene Urad za cene ZVU je določil no. ve cene za sledeča racionirana živila: Kruh, 1 kg 38 lir, oz. 206 gr. bc stalo 6 lir. Moka 29 lir za kg, koruzni zdrob kg 40 lir, mast 480 lir. Radifski sporedi v nedeljo, 13- julija TRST II 7.30. Koledar - jutranja glasba. 7.45. Poročila. 8.00. Jutranja glasba. 9.30. Kmetijska oddaja. 10.00. Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. 11.15. Klasična glasba. 11.30. pridiga. 11.45. Glasbeni kaleidoskop. 12.45. Napoved časa in vesti. 13 00. Z glasbo po slovanskem svetu. 14.00. Pestra glasba. 14.15. Zgodovina A-merike. 14.28. Citanje sporeda. 16.30. Otroška oddaja. 17.00. Glasba za nedeljsko popoldne. 18.15. Folklorno predavanje. 18.30. Pl“sna glaisba. 19.15. Pester spored slovenskih pesmi. 19.45. Napoved časa in poročila. 20.00. Radijska obvestila svojcem. 20.05. Koncert pianista dr. Danila Švare. 20.25. Simfonična glasba. 21.00. Glasba po željah. 22.00. Vesela ura. 22.30. Pestra glasba. 22.45. Lahka večerna glasba. 23.00. S*re-nade in romance. Življenje mladine na Lijaku Danes v Komen Vsi, ki želite dobre kapljice vina, pridite danes na vinsko razstavo v Komen. Poskrbljeno bo za prehrano in prevoz. Proga Trst-Komen: odhod iz ul. Fabio Se vero. Iz Gorice bodo vozili s Travnika če z St. Peter (odhod izpred cerkve), Rihemberk in Opatje selo. Vozili bodo nepretrgoma od 8.-14. ure. Naknadne vožnje bodo po željah izletnikov. Odhod iz Komna po željah izpred občinske tehtnice na trgu. Prosvetno društvo «F. Marušič« - Rocol priredi danes ob 17. uri vrtno veselico v gozdičku blizu gostilne Zajc. Na sporedu so razna presenečenja. Preskrbljeno bo za pri. grizek. Pridite vsi v hlad! Vrtna veselica brezposelnim v korist bo danes v gostilni »Gregorio«, ulica Molin a vento 158. Začetek ob 17. uri. srednjih šol v SSn S Srštm.: 1 hodnjega meseca bomo 8 t],0 tečaje za popravne i*Pj . v; 6 tečaje za popravne jaVl , predmetov. Vsakdo naj^ g, . počitniški naslov. raf1 kat51 obiskoval in predmete, ima izpite. Tečaj slovenskega «< hsg za srednješolce »4, Pozivamo vse slovenske • « « , ■ 1.. 1 i in .QKv ki obiskujejo italijanske »do šole, da se udeležijo teč J ^ f bo začel 15- ‘ . ... ščine, ki se prostorih prosvetnega dru? bil »Vojka Smuc« na sk°r.kM bo imel več oddelkov. Za bo poseben oddelek. Zahvala Matere izpod L°nj€j'ia J «a ceste se toplo zahval J1 J , | učiteljem slovenske 50 ®-:teiji« šk0: Posebno Pa * - Til so j . 6ksj prlj ji £de Ivanu. _________ Amaliji Cok, Lavoslavi Milici Cok. uci' , , jlavf' tra Izgubljena dena«”^ -"a*j Pr« »Je, Rupolli Ivan. zaposiev^ ^ Va,. Ijah pri podjetju B^u^entlj lih gubil denarnico d.0,knf£a 5000 lirami. Prosi *!l° telja, da mu vrne vsa^„^gyj(l DAROVI IN PRISI Družina Potvi Trst, - ^. spomin osme obletnice - aj« + j Daiija 500 lir za nase^:na P , . V počastitev sP??!l,;ko H * Kavčiča daruje za Dij družina Rudi TomaZ'c '*»!3 £ LJ1. Bosco 24 Kupujemo in prodajamo vsakovrstno RABLJENO BLAGO. MESTNO GOSTINSKO PODJETJE V LJUBLJANI • v isce monterja za frigiderje in aparate za ekspTes kavo (čaje) v stalno namestitev. Plača po dogovoru. Otroški vrtec v Barkovljah Včeraj je bil zaključni dan šolskega vrtca. Ob tej priliki sta priredili vrtnarici Kosem Rožica :n Pina Bobničeva Kpo razstavo otroških del, da smo vse matere občudovale. kaj vse zmorejo naši malčki. če so v dobrih rokah. Ztlo nss je razveselilo, ko smo slišalfi, kako lepo in pravilno govorijo naši otro ci materin jezik, kako so naši malčki z občutkom recitirali več pesmi Dela pri regulaciji Lijaka vidno napredujejo. Mladina jo vsa navdušena in polna delovnega poleta. Ze ob treh zjutraj zažvižga piščalka, mladina plane pokonci in išče še v temi obleko. Nato se brigade postrojijo po četah in začno telovadbo, hkrati ss vrši zdravniški piegled bolnih. Po umivanju sledi pozdrav zastavi, nato preberejo dnevno povelje in zajtrkujejo. Potem gredo brigade na delo, krampi in lopate se svetlikajo v jutranji zori, veseli korak spremlja mogočna pesem. Ob štirih so že zasajene v zemlji zastave in delo je razporejeno. Mladinci pričnejo krepko kopati, prevračati in prevažati zemljo. Sedaj je del° ze'° naporno, ker kopljejo ilovnato zemljišče, prepojeno z vodo. Kljub vstm težko-čam pa mladinci izpolnjujejo postavljene norme in jih celo oreka-šajo. Sedem ur na dan naravnost jurišajo na uporno prirodo in kro te hudournik. Ko gredo na kosilo, so znojni in trudni, toda vsi razigrani. Zopet odmeva pesem. Po popoldanskem počitku se uče in imajo fiz-kulturne vaje ter poslušajo predavanja. Dvakrat na teden temeljito očistijo vse prostore v taborišču 'er skrbno izpolnjujejo vse higienske predpise. Lepo je ob večerih, ko je vse živo; povsod se čuje pesem, najbolj pa so srečni mladinci, ko ob taboriščnih ognjih kramljajo in pojejo narodne in borbene pesmi. Včasih zaplešejo tudi narodna l.ola. Poleg tega berejo uBtni časopis, ki povzroča mnogo smeha, radio-zvočnik na vso moč igra, po barakah se oglašajo harmonike, pod okni pa kitare in petje naš.h solistov. Sedaj je življenje v taborišču še bolj oživelo, saj se je mladincem pridružila dvakrat udarna brigada «Jožeta Planinca«, ki se je vrnila z dvomesečnega dela na progi Samac-Sarajevo in bo ostala na Lijaku dva tedna. Dospela je tudi MDB ljubljanske univerze. MALI OGLASI Šivalni stroj „SINGER" garantirano dober za lir 10.000; drugi znamke «Vigor», popolnoma r.ov z luksuznim ohištvom prodam. COSLOVICH, TRST, ul. Manzoni 4. Lokal za trgovino skladišče ali delavnico odstopim. Telefonirajte na št. 25710. KRAŠEVCI! BOROVE IN HRASTOVE HLODE kakor tudi gorivo — drva vm H 'n r