Političen list za slovenski narod. P« poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljA tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. V Ljubljani, v torek 15. junija 1886. Letnils: XIV. Državni zbor. Z Dunaja, 14. junija. Predsednik obrača, Fuss pa obrne. Dr. Smolka je zbornici nedavno naznanil, da bode poleg carinskih tarifov za vsako sejo na dnevni red postavil nekaj predlogov, o kterih je pričakovati, da ne bode obširnejih razgovorov. Ko je bila v petek dovršena splošnja obravnava o carinskih tarifih in z ogromno večino sklenjeno pričeti posebno razpravo, odložil je g. predsednik pričetek te razprave za prihodnjo sejo, ter pričel raje obravnavo o zboljšanji plač za srednje šolske suplente. Nadejal se je, da bo reč hitro dognana; ali varal se je, profesor Fuss imel je za to priliko pripravljen dolg govor, ter je začel drdrati, da je bilo joj. Obljubil je sicer, da bo govoril le kratko, ali govoril je celo uro. Za njim je poprijel besedo drug nemški profesor Kraus in nasvetoval celo nekaj prememb, in da bi bila trojica dopolnjena, oglasil se je še tretji profesor, vodja Matbon iz češkega kluba, ki je omenjal, da se suplentom na čeških srednjih šolan godi še veliko slabeje, kakor na nemških. Tudi naučni minister Gauč je pri tej priliki spregovoril in zlasti povdarjal, da bo posebna skrb njegova zboljšati stanje suplentov in da bode po-vekšal šolnino, da dobi več dohodkov. Najmanjša šolnina bo znašala 30 gld., največja t. j. na Dunaji pa 50 gld. na leto. To naznanilo med poslanci ni zbudilo posebne zadovoljnost.i in marsikdo je z glavo majal, češ, da je šolnina že zdaj previsoka, in da se s svobodnim podučevanjem šolnina sploh ne vjema. Mnogi in tehtni razlogi govore še za odpravo šolnine na vseučiliščih, ne pa da bi se pomnoževala na srednjih šolah. Poročevalec Jireček je v konečnem govoru omenjal, da ni hotel žaliti profesorjev, ko je v budgetnem odseku rekel, da jemljejo darila, potem pa je bil zakon potrjen brez premembe in je bila ob štirih popoludne seja sklenjena. Zakon o zavarovanji delavcev proti nezgodam. VIII. Paragraf 12 govori o sostavi opravilnega odbora, v kterega bodo tretjino zastopnikov volili podvzet- niki, tretjino pa minister notranjih zadev iz mož, kterim so znane gospodarske razmere dotičnih krajev ali dežel. Načelnika in njegovega namestnika voli opravilni odbor sam. Minister sme opravilni odbor tudi razpustiti in začasno vodstvo izročiti posebnemu oskrbniku, vendar mora v 4 tednih skrbeti za izvolitev novega opravilnega odbora. Poljski klub je mislil, da bi bilo prav, ko bi pri izvolitvi predstojništva ali opravilnega odbora ne imela govoriti samo vlada, ampak tudi deželni odbori. Poslanec Madejski je toraj nasvetoval dostavek, da naj vlada tretjino opravilnih odbornikov izbere iz mož, ki mu jih v ta namen predlaga deželni odbor. Pa vladni zastopnik Steinbach se je temu predlogu protivil, češ, da je nepraktičen in neizvrš-Ijiv, in da bi dajal povod k nezadovoljnosti in večnim prepirom. Navadno bode štel opravilni odbor 9 udov, vlada bo toraj izbrala tri; kjer obsega zavarovalnica eno samo deželo ali morda en sam okraj, bi se vlada pač lahko ozirala na predlog deželnega odbora. Ali kaj naj stori, ako bode morda pet ali šest dežel združenih v eno zavarovalnico? Oegavega predloga naj se drži? Dva ali tri odbore bo morala prezirati, ki bodo vsled tega godrnjali in se pritoževali nad vlado. Ne more se pa tajiti, da bi bilo dobro in koristno, ko bi imeli deželni odbori pri izbiranju vladne tretjine odbornikov priliko izražati vsaj svoje mnenje. Vlada na ta način izve za marsikakega pripravnega odbornika, ki bi ji sicer morda neznan ostal, in dobi zanesljiv imenik poštenih in za ta posel sposobnih mož, izmed kterih more tem laglje izbrati najpripravnejše in najzmožnejše tri. Pravo je toraj zadel dr. Rapp, ki je po ugovoru zoper nasvet Madejskov predlagal dostavek, da naj vlada pred izbiranjem svoje tretjine odbornikov deželne odbore vpraša za njihovo mnenje. Temu posredovalnemu predlogu, ki je vladi na korist, ne da bi kaj kratil njenih pravic, se vlada ni upirala in je vsled tega pri glasovanji res tudi obveljal. Paragraf 13 določuje, da mora vsaka zavarovalnica imeti svoja pravila z natančnimi določbami o aktivni in pasivni volilni pravici, o volitvi oskrbovalnega odbora, o plačilnih obrokih itd. V paragrafu 14 pa je izrečeno, da se imajo obrtni zavodi, fabrike in podvzetja po večji ali manjši nevarnosti, ki jo prizadeva dotična obrt, razdeliti v več vrst. Da se vidi, je li v kakem zavodu nevarnost za delavce zmerom enaka ali se je pomnožila, ali morda pomanjšala, treba bo vse fabrike vsakih pet let pregledati in potrebne premembe že za šesto leto uči-niti. Prvi pregled smel se bo pa vršiti še pred petim letom. Paragraf 15 ima določbo, da se iz preostankov osnuje rezervin zaklad, ki sme znašati pa le 10 odstotkov glavnice, ki je potrebna za izplačevanje odškodnin. Razun tega rezervinega zaklada, za kterega se boste obračali dve tretjini preostankov, ima se iz tretje tretjine osnovati še skupen rezervin zaklad, ki bode imel pomagati posameznim zavarovalnicam, ako bi vsled kake neprevidene velike nesreče s svojimi plačili prišle v zadrego, in bi lastni rezervini zaklad ne zadostoval. Vsled te določbe so zavarovalnice med seboj v zajemni zvezi, da druga za drugo dobro stojč, in da preostanki enega okraja koristijo drugemu slabejšemu, revnejšemu ali nesrečnejšemu. Paragraf 16 določuje, da se imajo za zavarovanje pobirati gotovi, po velikosti letnega zaslužka in nevarnosti dotičnega zavoda določeni zneski. Ze v enem prejšnjih člankov sem omenjal, da je to najprimernejši in najbolj zanesljiv način skrbeti za potrebne stroške. Zato o tej zadevi ne bodem več obširneje govoril, ampak le omenjam, da so bile v tej zadevi enakega prepričanja in mišljenja vse stranke državnega zbora, in da ni bilo o nobenem načelnem vprašanji med njimi takega soglasja, kakor ravno o tem. Tolikanj bolj se je bilo toraj čuditi, ko so se pri pretresanji tega paragrafa oglasili levičarji dr. Plene r, Menger in Mauthner ter strastno zagovarjali, naj se za vsako leto potrebni stroški razdele med zavarovance in naj se ti doneski ravnajo po velikosti teh stroškov. Vsled tega bi ne bilo treba nobenih rezervinih zakladov. Prav temeljito sta vladna zastopuika Kaan iu Steinbach dokazala, da bi šla cela postava rakom žvižgat, ako bi se zavrglo glavno načelo doneskov, po kterem je zakon osnovan. Velika večina je pritrdila tem razlogom in zavrgla od liberalnih govornikov nasvetovane premembe, ki so iz nova pokazale, da liberalcem ta zakon in delavcem zagotovljena pomoč prav za prav LISTEK. Žiga Višnjagorski, prvi avstrijski poslanec na turškem dvoru I. 1528.*) Spisal I. Ste k lasa. Gospodje Višnjagorski so dobili svoje ime po posestvu Višnjagora, kteri se pripisuje velika starost. Pravijo, da je bila sezidina 500 let pred Kristusovim rojstvom. Vendar pa se nam zdi to kaj neverjetno, saj se tudi rodovina Višnjagorskih nahaja v listinah še le v 12. veku. Najstareji nam do zdaj *) Ant. von Gevay: „Urkunden und Aktenstiicko zur Geschichte der Verhaltnisse zwisehen Oesterreich-Ungarn und der Pforte im XVI. u. XVII. Jahrhunderte. Aus Archiven und Ilibliotheken. I. Gesandschaft K. Ferdinanda I. an Sultan Suli-inan I. 1528. Wicn 1840. — Letopis Matice Slovenske 1871: „Turški boji v XV. in XVI. veku s posebnim ozirom na Slovence. Spisal Janez Parapat." — Vcstnik. Znanstvena priloga „Zori" I. tečaj. V Mariboru 1873. »Gospodje Višnjagorski." J. Parapat. znani Višnjagorski je Rudolf, ki ga nahajamo med pričami v koroški Krki leta 1164. Trinajst let kasneje, leta 1177 je živel Albert Višnjagorski. Kot bližnji sosed Zatiškemu samostanu je v ondašnji cerkvi podaril sv. Jurju posvečeni altar, ki ga je leta 1196 blagoslovil škof Krški Ditrih. Zatiški le-topisec ga imenuje pri tej priložnosti grofa. Isti Albert je prisegel 7. oktobra leta 1200 v Starem mestu (Cividale) zvestobo Poreškemu Škotu Fulceriju, kteri mu je podelil neki feud. Višnjagorski so imeli na Kranjskem prav obširno posestvo. Njihovi in vitezov Presežkih vazali so bili: gospodje Cveteški med Mokronogom in Škocijanom v Laknicah (sedaj je ta grad podrtina); Otoški, Mokronoški, Preseški, Hrvaško-brodski in Založki (Breitenau). Bržkone pa je bil Albert poslednji mogočni gospod v teh krajih, kajti imel je samo eno hčer, Sofijo po imenu, ki se je omožila s Henrikom, mejnim grofom Istrskim iz rodovine Meranske, ki je bila takrat najugledneja na celem slovenskem jugu ter v rodu s hrvaškimi bani, z velikimi župani srbskimi in celo s kraljevsko rodo- vino ogersko.*) Od Boga z velikim bogastvom obdarovana sta bila posebna dobrotnika Zatiškega samostana. Leta 1228 sta mu podelila pravico slobodno loviti in sekati po okolici. Ker je pa Henrik še tisto leto umrl in ker je Sofija bila brez otrok, stopila je v AdmonŠki samostan. Dne 18. oktobra leta 1228 je patrijarh akvilejski Bertold svoji svakinji Sofiji — Henrik in Bertold sta bila brata — potrdil vse njene daritve Cernomaljski cerkvi in štirim podružnicam njenim. Ravno v tem času pa so bili tudi kraji okoli Metlike in Zumberka za stalno zedinjeni s kranjsko in slovensko marko in večidel s posredovanjem Bertoldovim; a nemški knezi so poverili obrambo mej proti Hrvatski nemškim križarjem, ki so utemeljili svoje komende leta 1223 v Metliki in Črnomlju.**) L. 1238. in 1250. je podarila Sofija še več zemljišč Zatiškemu samostanu. Kar je ostalo, volila je Margareti, sestri Fridrika Hrabrega (1230 do 1246) in soprogi češkega kralja Otokarja II. (1253 *) »Slovenec" 1. 18S4. Žumberk. **) »Slovenec" 1. 1884 podlistek Žumberk. •zelo smrdi, in da so bili le vsled nekake moralične sile primorani temu zakonu pritrditi, da bi jim bilo pa veliko ljubši, ko bi ga bili mogli zabraniti. Paragraf 17 določuje, da 90 odstotkov zavarovalne premije zadene gospodarje, 10 odstotkov pa delavce. Levičarji so hoteli delavce od plačevanja popolnoma oprostiti in so se njih govornici Wrabetz, Suess in Neuvvirth v tem smislu poganjali v zbornici. Ali nasprotni razlogi, ki sem jih tudi že obširneje obravnaval, so tako tehtni in važni, da je bilo prizadevanje liberalne gospode zastonj. Po dovršitvi tega paragrafa ponehalo je ugovarjanje levičarjev iu so bili naslednji paragrafi večidel sprejeti brez ugovora. Še pri § 58, pri kterem je manjšina stavila posebne predloge, niso več govorili, zato se tudi meni ni treba več ozirati na razprave v zbornici, ampak bodem v naslednjih člankih omenjal samo določb, ki jih ostali posamezni paragrafi obsegajo. Kari Klun. Politični pregled. V L j ubij a n i, 15. junija. Notranje dežele. Žaljena avstrijska, armada prejela je dne 7. t. m. v Galiciji jako sijajno zadostenje za vse razžalenje, kar ga ji je „P. L." na glavo nametal. Krakovsko vzajemno zavarovalno društvo praznovalo je petindvajsetletnico svojega obstanka, h kateri so bili vsi v Krakovem bivajoči dostojanstveniki povabljeni. Poljaki, ki so do"bri Avstrijci postali, hotli so namreč priliko porabiti, da Madjarom, ki so sicer njihovi prijatelji (vsaj na videz), eno gorko založe. Petindvajsetletnica domačinskega zavarovalnega zavoda bo za to, kakor nalašč 1 Zavod je na-rastel iz malega do svoje današnje sijajne višave. Zato je bila pa tudi slovesnost izredno sijajna. Več, kakor 300 odličnjakov prišlo je iz vseh krajev dežele k banketu. Najpomenljivejo zdravico napil je grof Potočki navzočemu zapovedniku prvega vojnega kora, feldmaršallajtenantu knezu Windisch-griitzu, rekoč: »Vzvišenost! Čast nam je bila, povabiti Vas, zapovedujočega generala v zapadni Galiciji in zastopnika cesarske armade, na našo današnjo slavnost. Zavod, čegar petindvajsetletni obstanek danes slavimo, je v najožji dotiki z samoupravo dežele, ktero nam je Nj. Veličanstvo, kakor ludi dnigim pokrajinam, nakloniti blagovolilo. Oem večja pa bode naša samouprava in čem popolneja, temveč nam bo skrbeti, da se ohrani neskaljena čast tistemu, kar nam državo straži in brani. Teh misli smo bili vedno in vedno ostanemo, kedar se je bilo treba za cesarsko armado potegniti. To ona tudi dobro ve, da smo mi prijatelji njeni iu nam zato prijaznost s prijaznostjo vrača. Nov dokaz take prijaznosti je danes Vaš prihod na našo slavnost. Vam toraj, kot zapovedujočemu generalu napi jem na zdravje cesarske armade. Bog vas živi!" — Knez Windischgriitz je na to odgovoril, da mu je v mirnem času naloga, sinove tako slavnih očetov, kakor jih tu pred seboj vidi, v vojaških vednostih vežbati; kedar bode pa cesarjeva volja, popeljem jih pa nad sovražnika. Napijmo itoraj pozdravico vsem tistim, ki v tem trenutku ne službujejo pri stalni vojski, pač pa bodo v rezervi, pri brambovcih, ali pa pri domobrancih imeli priliko, boriti se v naših vrstah. Kedar nas bo toraj Nj. Veličanstvo klicalo k orožji, preverjen sem, da se bodo Vaši sinovi in bratje prav tako hrabro borili za slavo domovine, kakor Vaši dedje v minulih stoletjih." Najnovejši telegrami iz Ogersk^ga sporočali so," da se je kalno valovje javnih nq^iirov poleglo, ker se mu je civilna iq vojaška oblast z vso silo uprla. Cel6 opozicija, ki je poprej javno in zasobno hvalila demonstracije in jih tako jako pospeševala, spoznala je, da to, kar se je v najnovejšem času na Ogerskem godilo, že niso več demonstracije, temveč prav navadni anarhistski izgredi na rop in umor. Za to so pa vojaki tudi z vso odločnostjo proti rogo-viležem postopali. Zajeli in zaprli so jih na tisoče; kdor je bil pa posebno srborit, jo je pa tudi za vedno skupil, kajti več je bilo prebodeuih, da so umrli, mnogo jih je pa ranjenih. Tej odločnosti, ki so jo vojaki pokazali, se je tudi zahvaliti, da je mir po deželi. Kjer se sodrga trikratnemu pozivu ni umaknila, ondi pričeli so bajonetje svoje krvavo delo; žalostno, če se mora vojak svojemu lastnemu sodržavljanu z orožjem v roki nasproti staviti, a v takih prilikah mora biti. To so tudi Madjari sami sprevideli in so sedaj vojakom hvaležni za požrtvovalno odločnost, kajti dostikrat je kamenje kar od treh strani na nje letelo. Celo opozicijski časniki so svojo pisavo spremenili, in so za to, da se morajo smeti, ki so se v najnovejšem času po ulicah na-stlale, brez milosti in če treba, z ognjem in mečem pospraviti. Na Ogerskem bi sploh ne bilo nikdar do tolikega upora prišlo, če bi opozicija ue bila spodkopavala veljave redarstva in vojaštva Tako je pa s svojim hujsKanjem le to dosegla, da se je poulična sodrga redarjem in vojakom povsod nesramno kroho-tala in je kamenje na nje metala, kjer koli so ji ukazovali, da naj se razide. Oe je že v glavnem mestu vse kviško, zakaj bi pač tudi po deželi nekoliko ne porogovilili, mislili so si gimnazijalci v Miškolcu in so se zvečer 9. t. m. po mestnih ulicah v tolpah sprehajali in Madjarom na slavo razgrajali. Redarji so jih pa vsaksebi raztepli. Po glediščih se prepevajo kitice, v kterih se revolucija proslavlja, poslušalci pa ploskajo, kakor bi bili ob pamet. Tisza ne pojde in nekteri celo trdijo, da si je mož s tem še celo svoje stališče znatno utrdil. Prav tako so tudi neutemeljene vse govorice, da bi general konjiče, Edelsheim Gyulay, Budapešt zapustil. Ruski listi sprevrgli so svojo taktiko; začeli so v najnovejšem času vse drugače, vse bolj spoštljivo o avstro-ogerski državni moči v Bosni in Hercegovini pisati, kakor je bila to dosedaj njihova navada. Večinoma vsi nam priznavajo, da smo zadosti trdni, če bo treba danes ali jutri odločilen glas oddajati v balkanskih zadevah; prav zarad tega se nam bode pa tudi posrečil priklop Bosne in Hercegovine. Kljubu takemu postopanju so pa skoraj soglasno proti temu, da bi glede balkanskih vprašanj Rusija skupno delovala z Avstrijo. Kar se tiče srednje evropske politike, se jim prav zdi, če Rusija z Nemčijo vzajemno postopa; na Balkanu, pravijo, pa Rusija ne sme imeti nobenega tovariša, če hoče svoj namen in svojo nalogo dovršiti. Posebno bi bilo pa sedaj to jako nespametno od nje, če bi z Avstrijo združena čez Balkan podala se, ker ji med Bolgari sočutje tako očividno raste. Bolgari v Rusih še vedno nič druzega ne vidijo, kakor svoje rešitelje. Pa tudi Grki se bodo jeli polagoma Rusom pribli-žavati, kakor hitro se bodo z Bolgari popolnoma sprijaznili, na kar se je začela pot že gladiti. Tu moramo že reči, da ruski politikarji vse preveč rožno vidijo, če mislijo, da bo res tako. Grki in Bolgari se ne bodo prav tako malo kedaj sprijaznili, kakor Slovani in Nemci, in to zarad tega ne, ker Grk povsod hoče biti kladvo, Bolgar naj bi bil pa nakovalo; in vendar imajo Bolgari po svojih najnovejših dokazanih činih mnogo več pravice do gospodarstva, kakor pa Grki. Bolgari so dokazali, da so junaki, Grki pa bebci in širokoustni bahači. Vnauje države. Najvažniši dnevni dogodek dandanes je spremen vlade na Bavarskem in prav umestno se nam zdi o tem še nekoliko besedic spregovoriti. Kralj Ludovik II. (Wittelsbacher) rojen je bil 25. avgusta 1845. Vladanje je nastopil po svojem očetu Maksi- milijanu II. dne 10. marca 1864. Oženjen ni bil. Brata imel je le euega in ta je princ Oton, že dolgo blazen. Najbližnji sorodnik v kraljevi družini je brat ranjcega kralja Maksimilijana II., princ Luitpold, rojen 21. marca 1821. Le-ta, ki je setjaj vladarstvo prevzel, se je poročil 26. aprila 1864 s princezinjo Avgusto Tuskansko. Otroci tega zakona so: prine Ludovik, 41 lefc star, poročen z Marijo Terezijo, nadvojvodinjo Avstrijansko d'Este ip, ima, 9 otrok (4 prince in 5, pri^ezinj); dalje prirn?. Leopold, 40 let star, poročen z nadvojvodinjo Gizelo, hčerjo našega cesarja, in ima 4 otroke; dalje princezinja Terezija, opatinja kraljevega gospejnega ustava pri sv. Ani v Monakovem in konečno princ Arnulf, od 12. aprila 1882 poročen s princezinjo Terezijo Liechtensteinovo, mlajšo sestro kneginje Lobkovic, soproge češkega deželnega maršala kneza Lobkovica! Sedanji vladar princ Luitpold je vojak z dušo in telesom. Tudi v naši armadi zavzema častno mesto lastnika prvega topniškega polka v Krakovem. V državnem poslu je izvežban, ker je do sedaj povsod kralja zastopal. Proglasila se je dne 10. t. m. na Bavarskem sledeča proklamacija novega vladarja: „V imenu kralja 1 Našo kraljevo hišo in bavarske zveste podanike zadela je po sklepu božjem silno pretresljiva nesreča. Naš čez vse ljubljeni nečak kralj Ludovik II. zbolel je tako hudo, da na podlagi II. člana § 11 naše ustave ne bode mogel več izvrševati vladarskih dolžnosti. Ker za ta slučaj Nj. Veličanstvo kralj sam ni nič določil in tudi sedaj nič več določiti ne more, in ker je tudi drugi naš nečak nad vse ljubljeni princ Oton že več časa tako bolan (tudi blazen), da tudi on ne bo mogel prevzeti vladarstva, ustavno pismo nam, kot najbližjemu sorodovincu žalostno nalogo naklada, da prevzamemo vladarstvo. Žalostnega srea objavljamo to, ob enem pa na podlagi ustavnega člana II, §§11 in 16 sklicujemo deželui zbor na torek 15. junija. Luitpold, princ Bavarski." Pre- ' bivalstvo je to proklamacijo sprejelo brez posebnega vznemirjenja. Ob enem se je pa proklamacija v prvi vrsti nemškemu cesarju in drugim zveznim knezom objavila. Med tem se je pa prava blaznost pri nesrečnem kralju vedno bolj kazala in včeranji telegram nam je prinesel žalostno vest, da je kralj v Starenberško jezero skočil. Zdravnik Gudden, ki je bil v njegovem obližji, skoči za njim, hoteč rešiti ga. Žalibog, da sta oba vtonila. Daljno pojasnilo dogodkov prihodnjič. • Ni še dobro štiri tedne minulo, in že štirikrat čuli smo o roparskih napadih izza črnogorskega skalovja došlih, ki vsi od kraja avstrijskim vojakom veljajo ali pa orožnikom. Roparji preže ob cestah in gorskih potih za skalami skrili na nič hudega sluteče žrtve svojega fanatizma; kakor hitro se kaka četuiška ali vojaška patrola prikaže, postrele jo, če ni prevelika, kar od kraja, pobero ji orožje, s kterim se na Crnogoro pomaknejo, kjer so popolnoma varni. Ornagora pri vsem tem jako žalostno ulogo izvršuje, da takim roparjem potuho in zavetišče daje in Avstrija bo prav storila, če bo roparsko gnjezdo od vseh strani obkolila. Kakor se bere, je v tem smislu menda že odšla diplomatična nota v Cetinje. Črnogorci naj nikar ne mislijo, da ker imajo na severu mogočnega strica, jih bo Avstrija še dolgo gledala, kako ji bodo zavratno njene vojake pobijali. Oe knez Nikolaj ne bo storil nič v tej zadevi, storiti bode morala nekaj Avstrija. Bosna in Hercegovina poprej ne bote popolnoma varni, dokler bodo roparji v Orni gori svoje pribežališče imeli in temu ravno mora Avstrija, kakor-koli si že bodi konec storiti. Laški parlament je bil otvorjen 10. t. m. ob 11. uri dopoludne. Navzoča sta bila tudi kraljica in kraljevi sin. Poleg kralja sta stala vojvoda iz Aoste in vojvoda iz Genove. Prestolni govor priporoča več postav, ki se tičeje notranjega reda, vzlasti na korist delavcev, na kar se hočejo sedaj posebno ozirati. Prestolni govor pravi, da se bode troškovnik predložil v popolnem ravnoverji. Obeta carinsko reformo, izdelovanje železnic in razvoj javnih del. Razmere Italije do drugih držav niso le prijateljske, do 1278). Dne 31. marca 1.1254. sta vsak posebej vse podložne Višnjagorske darovala škofu brižin-skemu. Kolikor nam je dozdaj po virih znanega, imenoval se je med vsemi Višnjagorskimi plemenitaši edini Albert grofa. Valvazor zatorej trdi, da so Višujagorski grofovski naslov popustili in se za viteze proglasili. Prerano umrli naš zgodovinar Pa-rapat na to prav umestno odgovarja: čemu? Ali je rodovina ubožala, da se ni mogla vesti in živeti visokemu stanu primerno? Menda ne. Saj jo Sofija posestva darovala na vse strani, kar bi ne bila storila, da so bili še kteri moški potomci živi. Višnja-gorski grofovski rod jo toraj brž ko ne izmrl s Sofijo, in poznejši vitezi so bili ali iz kakega postranskega kolena, ali celo iz druge rodovine, ki se je imenovala po gradu, ki ga je dobila v posest. Vsekako je to terana stran v zgodovini naših domačih plemenitašev, vredna vsestranskega preiska-vanja v listinah ljubljanskega muzeja in zgodovinskega društva. Tako se je izrazil marljivi zgodovinar I. 1873., ali pisatelju te razprave ni znano, da bi bil kdo do zdaj to vprašanje rešil. Sploh pa so zgodovinske vesti o tej zgodovini tako redke, da je skoraj nemogoče, popolno sliko o njej sestaviti. In kar se mora reči o stareji betvi te rodovine, isto veljii tudi o mlajši. Celo o najimenitnejem članu mlajše betve, o Žigi, so nam zgodovinski podatki do njegovega poslaustva nepoznati, kakor bodemo kasneje videli. Med gospodi Višnjagorskimi iz mlajše betve nahajamo več dobrotnikov Zatiškega samostana. L. 1284. je naveden med dobrotniki Viljem, a 1. 1345. Rudolf, ki je opatu dal dva zemljišča proti temu, da ima v samostanu vse žive dni hrano, obleko in stanovanje*). Leta 1349., dne 21. februvarja, potrjujeta Majnard in Ernaudo, brž ko ue sinova Rudolfova, ki jo stopil v premišljevalno samostansko življenje, nektere fevde, ktere jima je dal akvilejski patrijarh. Med mnogobrojnimi dobrotniki zatiškega samostana omenja Valvazor 1. 1356. tudi Jancelna in Janeza Višnjagorska. Prav verjetno je, da je bila vdova prvega ona Marjeta Jelinova iz Višnjegore, ki je leta 1368. zemljišče in hrib pri Pleterjih prodala Sentjernejskemu župniku Volgerju Turjaškemu. Marjetin sin je bil Herman in soproga njegova, Rotija. Janez je 18. decembra 1. 1384. potrdil grofu BVideriku Ortenburškemu sprejem več njiv pri Keller-bergu. L. 1448. omenja nam Valvazor (11. stran, 53, 3,) med mnogimi drugimi dobrotniki Zatiškega samostana tudi Viljema Višnjagorskega. Jurij Višujagorski je bil kranjski vicedom, kolikor nam je do zdaj po listinah znano od 1. 1448—1454. Rodovina Višnjagorskih morala je sploh v tem času biti iz-gledna, kajti drugač ne bi bil povzdignjen Jurij na tako veliko dostojanstvo, po kterem je mogel imeti velik vpliv na vse domače razmere. Z druge strani pa je to povišenje tudi dokaz, da je ta plemenita rodovina napredovala v zaupanji svojih vladarjev. (Dalje prih.) marveč tudi prisrčne. Složuost velevlasti je za sedaj obranila mir v Evropi. Italija je to svoje storila, da se je mir ohranil, kakor to zahtevajo koristi Italije in civilizacije. V Atenah so pridno razorožuje. Turki so izročili vse vjetnike. Grška zbornica je v prvem branji sprejela načrt postave zarad volitve po večih okrajihi Drugo branje načrta zarad zmanjšanja števila poslancev je dalo povod viharnim debatam. Izvirni dopisi. Iz Cerkelj, 10. junija. Zeljno je razsušena zemlja naša pričakovala mirnega, pohlevnega dežja, sv. Primož in Felicijan (9. junij) sta v obilni meri zadostila vroči želji; željno pričakovala je naša fara, da pride vrhovni pastir delit darove sv. Duha in tudi to željo sta svetnika izpolnila fari, ker ta dan se je delil v farni cerkvi zakrament sv. birme. Slovesnosti v ta namen so se vršile dostojno in v najlepšem redu. Na farni meji v Cešnjevku je pričakoval prešnji dan občinski odbor z g. županom premilega knezo-škofa, ki je med potom iz Šenčurja v Cerklje si ogledal znamenito, božjepotno cerkev v Velesovem. Gosp. župan pozdravi spoštljivo mil. vladiko ter izrazi veselje občanov pri prihodu višega pastirja. Med streljanjem in ubranim zvonenjem pripelje se knezo-škof v Cerklje, ki so ta dan svojo vsakdanjo, delavno podobo zamenjale s praznično. Pred cerkvijo bil je napravljen ličen slavolok z napisom: Ave sacerdos magne! Tu pozdravi v imenu šolske mladine Vavken-ova Angelica premilega knezo-škofa s prisrčnim otročjim pozdravom. Potem gredo v cerkev, ki je vsa, ozaljšana in prenovljena od zunaj in znotraj, kakor nevesta sprejela svojega ženina, da tu pozdravijo škofa vseh škofov, Jezusa v presv. E. T. V mraku so številni kresovi — bilo jih je kakih 15 — po visokih gorah domače fare in Seuturške gore prižgani pričali, da tudi v srcih vernih Gorenjcev gori še vedno starodavna ljubezen do Boga in namestnikov božjih na zemlji. Zvečer se je priredila na čast imenitnemu gostu bakljada in mengeška godba je pred župnijo svirala po vsporedu deset raznovrstnih komadov: „Kje domov moj?" „Naprej zastava slave!" „Hej Slovani!" „Moravo," „Oj Ba-novci," mengeška polka itd. Radovednega ljudstva je bilo vse polno in tudi premili vladika je bil po godbi prijetno iznenaden. Zato se poda h kapelniku povpraša koliko časa da imajo že v Mengešu godbo in se čudi, da je mogoče v tako kratkem času s takimi močmi in pripomočki toliko se izuriti; potem se knez zahvali za izkazano mu čast ter odide v v župnijo. Med prenehljaji godbe pa so umetalni ognji in rakete kratkočasile in vedrile občinstvo. — Drugi dan so se začele slovesnosti ob 1li9. uri. Po opravljeni sv. maši stopi mil. knezo-škof na prižnico ter v lepem govoru po obredniku za škofovo obiskovanje cerkva povdarja, da se škof pri tej priliki ne spominja le živih, mar tudi mrtvih farmanov, za ktere opravlja mrtvaške molitve in spodbuja verne, da naj radi molijo za uboge verne duše v vicab, tem in sebi največo korist. Za tem so prevzvišeni podelili zakrament sv. birme nad 800 otrokom in slednjič se je pričela vizitacija cerkve. O pol dveh so bile slovesnosti končane. Pri obedu se domači g. župnik v jedrnati zdra-vici zahvali mil. knezoškofu ter izrazi svoje in svojih farmanov veselje, da so videli prvikrat škofa v svoji sredi ter konča želeč, da bi se to še pogosto ponavljalo, da se dopolni, kar je rekel mil. vladika ob svoji intronizaciji: „ut fiat adinstar exemplum pri-morum christianorum inter episcopum et clerum et populum cor unum et anima una." Od drugih na-pituic omenjena bodi šo zdravica preč. gosp. dekana Kranjskega, ki je veljala domačemu g. župniku, ki letos obhaja 25letnico mašniških let. Kdor pozna kroniko Cerkljansko fare posebno zadnjih 10 let, pritrdil bo prav iz srca preč. g. dekana želji, da naj Gospod Bog še mnogo let ohrani g. župnika zdravega, da si še mnogo zakladov nabere za nebesa s svojo neumorno delavnostjo. Malo pred 6. uro se poslovi mil. knezoškof od Cerkljan ter se odpelje proti Smledniku — in ostali smo sami, a ostali so z nami zlati nauki mil. vladike, ostala nam je zavest, da si boljšega višega pastirja ne moremo želeti. Tako se je slovesnost z vnemo pripravljala, v najlepšem redu izvrševala in v popolno zadovoljnost vseh tudi dovršila. To bodi najlepše plačilo vsem, ki so se za njo trudili. Končam želčč, naj darovi sv. Duha, razliti nad birmance, naj goreče besede višega pastirja govorjene farmanom iz prižnice kakor rahel dež napajajo in poživljajo njih duše, da obrode stoteren sad za večno življenje. Iz Škofje Loke, 10. junija. (Zdravniške zadeve. — Pijančevanje se preganja in še k a j.) — Ranocelniška služba z letnimi 500 gld. v Gorenji vasi pri Poljanah je razpisana. Tako bralo se je po časopisih. Hvale vredno je gotovo, da se je zdaj 100 gld. pjače več določilo, a še je vprašanje, če se bo dober zdravnik oglasil za to mesto, ker je ob enem v Idriji razpisana enaka služba z 1200 gld. Resnica je, da naše ljudstvo prepogosto išče pomoči pri sleparskih mazačih, a največ to nedostalnost provzroči velika daljava do zdravnikov in zato smem reči, da izveden, vesten in prijazen zdravnik bi si tu v Gorenji vasi v kratkem času pridobil zaupanje in tudi dosti posla in zaslužka. Župnije: Trata, Poljane, Javorje, Lučne, Žir, Nova in Stara Oselica in Leskovica iskale bi pri njem pomoči. Te župnije po letošnjem duhovskem šema-tizmu štejejo čez trinajst tisoč duš. Jaz si celo upam trditi, da zdravnik z 500 gld. v Gorenji vasi bi stal bolje, kakor v Idriji z 1200 gld., ker je naša dolina veliko bolj obljudena, kakor Idrijska, zraven tega so v Idriji po trije zdravniki in ne daleč od tam — v Cerknem na Primorskem — sicer star, a po duhu in telesu še mladeniški in vseskozi izvrstni zdravnik, g. "VVagentrutz. Tudi domača lekarna bi g. zdravniku nekaj nesla. Veselimo se že naprej, če dobimo dobrega zdravnika v našo lepo dolino. Pijančevanje tudi v naših krajih žalibog preveč vlada, a mislim, da nikakor ne tako močno, kakor marsikje drugod. Razširilo pa se je veliko preveč v zadnjem času, posebno po hribih, kjer imajo tihotapske (kontrobantarske) pivnice, največ morda v Oseliški županiji, mreže vse križem nastavljene. Letošnje leto se je začelo to tihotapstvo vstavljati in to se imamo zahvaliti veleslavnemu vodstvu vžitninskega davka v Ljubljani, ktero je poslalo izvrstno dačno moč v Gorenjo vas. Z srčnostjo, ktera je malo komu lastna, preganja tisti gospod vinske in žganjske tihotapce po hribih in dolinah. Ako pomislimo, da najbolj premožni kmet v največji občini tii v našem kraji ima tihotapsko pivnico že blizo trideset let, v hiši pa je tihotapstvo od pamtiveka in da ne malo vina potoči iu to brez patenta in brez daca — do zdaj menda tudi brez kazni — moramo spoznati, da veliko zaslugo bo imel g. dacar, ako ga bo vgnal in kakor se vidi, ljudem dokazal, da oni tihotapec še ni v „paces" prišel, (tako namreč tu ljudje pravijo, s tem naznanjajoči, da ima vsled zastaranja pravico do tihotapstva). Se ve da, ker je tihotapcev veliko število, da je gosp. dacar v nevarnosti. Moral je že prestati napad od sicer ne hudobnega moža, a od druzega našuntanega. Ta je za dva meseca spravljen v varno zavetje, a šuntavec bi bil gotovo tudi zrel za ječo. Gosp. dacar pa se ne vstraši, ker vč, da svojo dolžnost vestno spolnuje, dobro in še ne pokvarjeno ljudstvo pa ga bo imelo vedno v najboljšem spominu. Koliko manj je zdaj pijančevanja! Slavnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu v Kranji pa smo prav hvaležni, da g. dacarju tako izgledno gre na roke, naj bi le tudi županstva svojo dolžnost spolnile. O tem in morda o marsičem še kaj pišem. Nabralo se mi je jako veliko zanimivega gradiva. — H koncu naj omenim, da se skrbni kmetovalci nadjamo dobre letine, zanikerni pa prav slabe. Suša se je le po travnikih in seno-žetih poznala, a dobro zagnojeni travniki je niso čutili. Ozmina po dobrih njivah je lepa, po zapu-šeuih pa zlo redka. Sadja bo večidel povsod veliko, le tepke se ne bodo obnesle, ker posebno po hribih marsikje še cvetele niso. Bog nas obvaruj pred hudim vremenom! Z. Domače novice. (V predmestju Trnovem) bode letos cerkveno „žegnanje" že v nedeljo pred godom sv. Janeza Krstnika, to je, v praznik presv. Trojice, 20. t. m. Dopoludne je slovesno opravilo ob 9. uri, popoludne pa ob '/auri, pri vseh treh opravilih je darovanje za cerkvene potrebe. Cerkev razun 4Ietnih darovanj* druzih prihodkov nima, zato se posebno prikupi velikemu pomočniku sv. Janezu Krstniku, kdor se slovesnosti in darovanja vdeležl. (Društvu za napravo cenih delavskih stanovališč v Ljubljani) so se pravila potrdila. Hranilnica mu je tudi že 50.000 gld. ua razpolaganje dala. Vse drugo potrebno se bo sedaj vkrenilo. (Kje so mehovi) tistih Nemcev, ktere Slovenci v Ljubljani na meh derejo? vprašala je minuli četrtek Goriška grofinja S. v Ljubljano došla svojo prijateljico ter se je čudila, da ni vsaj na vsakem plotu po enega našla, ker je bilo toliko in tako silnega vpitja. (Dr. Bauernfeld und Anastasins Grtlii) se imenuje zanimiva knjiga, ki jo je spisal znani pisatelj Sebastian Bru n n er in se ravnokar tiska v Berolinu ter pride v kakih 14. dneh na svitlo. Pisatelj Anastazija Grilna opisuje in osvitluje od vseh strani in iz njegovih lastnih del dokazuje, da ni bil ravno tako svitla luč na nebu, tako silovit duševni velikan, tako plemenit svobodoljub, kakor si ga nemški možgani v svoji pretiranosti domišljujejo. Želeli bi, da bi se ta knjiga zlasti pri nemški inteligenci razširila, da ne bodo krivično sodili o nas Slovencih in o dogodkih pri razkritji njegove spominjske plošče. (Velika menažerija) lastnika Kludskega prišla je pred prazniki v Ljubljano in se je ob Later-manovem drevoredu naselila. Ima menda 200 raznih zveri in živali. (Razpisane službe.) Cestnega posipača služba na Ljubeljski državni cesti v kranjskem okraji z mesečno plačo 16 gld., ki se bodo na 18 in 20 povišali do 4. julija. Prošnje e. kr. deželni vladi v Ljubljano. — V Semiču na Dolenjskem razpisana je do konca tega meseca služba poštnega odpravnika z letno plačo 200 gld., pavšalom 60 gld. ter 700 gld. na leto za vožnjo med Semičem in Metliko. (V Postojni) je bilo včeraj blizo 6000 ljudi, ki so jamo obiskali. Ljubljanski vlak je imel 16 voz za osebe, ljudi je pa toliko prišlo, da je pri blagajnici kart zmanjkalo. Tudi od druzih straui je prišlo mnogo ptujcev podzemeljska čuda gledat. (Visoka gosta) obiskala sta v poslednjih dneh Postojno. Prvi je bil španjski pretendent Don Carlo s, drugi pa francoski princ Viktor Napoleon, o kterem se je govorilo, da si misli v Trstu Muratovo vilo kupiti. Sedaj se pa ravno o tem princu čuje, da so bo nakupil na Koroškem ob Verbskem jezeru. Prvi se je mudil v Postojni menda deset dni, drugi pa nekaj menj. (Zahvala.) Povodom prelepe veselice, ktero je priredilo tukajšnje „Bralno društvo" dne 6. junija t. I. na vrtu g. Gregoriča na korist revnim šolarjem ljudske šole, prejelo je podpisano šolsko vodstvo lepo svoto čistega dohodka 89 gld. 32 kr., za kar se v imenu revne šolske mladine najprisrčneje zahvaljuje vsem blagodušniin dobrotnikom, sosebno pa p. n. sodelavcem za krepko podporo Vodstvo ljudske šole v Krškem, dne 12. junija 1886. Fr. Gabršek, šol. voditelj. (Iz Starega Loga pri Kočevji) se nam piše: Prijateljem svojim in znancem naznanjam žalostno vest, cla nam je 8. junija zvečer predobra mati, večkrat previdena s sv. zakramenti umrla. Naj bode preblaga ranjca vsem prisrčno priporočena v spomin in molitev. Peter Berčič. (Kresove žgati) za povišanje slovanskih slav-nosti je Tržaški magistrat ondašnjim Slovencem prepovedal. Lahi pa vse smejo. (Umrl je) v Barkovljah pri Trstu g. Matija Martelanec, posestnik in denarničar obrtnijskega društva minuli teden. (Za kolero) umrl je v soboto zjutraj v Trstu zopet jeden človek, ki se je iz Benetek pripeljal Skoraj v tistem času pripeljal se je nek mornar čožot iz Benetek v Pulj, kjer je tudi za kolero umrl. (Odprava tržaške svobodne luke.) V trgovinskem ninisterstvu so se te dni že začela posvetovanja ministerijalnih poročevalcev, dvornih svetovalcev Ba".aut, Haart in "\Vrba, o spomenici, ktero je izdala enketa v Trstu glede naprav, ki bodo potrebne vsled odprave proste luke. Takrat izdelani načrti so se spopolnili, proračuni zgotovili in pri tem posvetovanji gre v prvi vrsti za to, da se določi, kake naprave so potrebne in v kterem redu se imajo izvršiti, da se do konca leta 1889, ko se odpravi svobodna luka, izvrše vsa tista dela, ki so iz tega ozira potrebna. Mej ta dela spada uaprava takih skladišč, v ktera se bo moglo skladati veliko blaga in bo mogoče zacarinovati ga brez oviranja prometa. Pred vsem se bo jemal ozir na že obstoječa skladišča, da se razširijo ali pa tudi nova napravijo. Sedaj obstoječi moli ostanejo ter se tako oskrbe, da bo promet v veliki množini lahek. Potem se tudi določijo in obzidajo prostori, ki so potrebni za carinsko potezo. Ta dela se lahko izvrše v pol-tretjem letu ter se prične promet, pri tem pa se glede stavbenih stroškov računi na dejansko sodelovanje Tržaškega mestuega zastopa in trgovinske zbornice, ki sta zgradila zdaj obstoječa skladišča ter jih oskrbujeta. Železniške proge od luke do kolodvora južne železnice so že izvršene, one od sv. Andreja (hrpeljsko-tržaškega kolodvora) pa se speljete do luke ob morskem obrežji ob enakem času, ko se zgradi železnica Hrpelje-Trst. V drugo vrsto spadajo pomorske stavbe, naprava novega tomuna za petrolej, podaljšanje zdaj obstoječih molov, oziroma njih pomnožitev, in ta dela bodo potrebovala več let, da se dovrše. Vsa ta zadeva se kakor zakonska osnova jeseni predloži državnemu zboru in od sklepov t ga zbora bo odvisno, do ktere dobe se imajo vsa dela dovršiti. (Iz Dubice) imamo gotovo sporočilo, da tolovaji ki so umorili čast. g. Val. Laha, niso nič odnesli, ker so bili orožniki precej pritegnili. Oskrbnik La-hove zapuščine je postal preč. g. Josip Kolarič, župnik in dekan v Dubici brv., in do tega gospoda naj se obrnejo v obroku 14 dni, kteri imajo morebiti pravico do g. Lahove zapuščine ali kterim bi morebiti ranjki bil kaj dolžan, da se vanje ozir ima, ker na poznejše oglase se ne bo oziralo. (Popravek.) V št. 130 ..Slovenca" med domačimi novicami pod naslovom Pogreb Božidara Ea i ca naj se med navedenimi venci namesto „Društvo Ptuja in okolice" bere: „Duhovništvo Ptuja in okolice". Razne reči. — 1500 izgrednikov so vjeli 11. t. m. v Budapeštu in odpeljali ua policijo in v kosarne. Zgodilo se je to tako: Na konci Kerepeških ulic in pri muzeji nabralo se je mnogo ljudstva, ki se ni hotlo umakniti. Policija je zopet poklicala vojaštvo na pomoč, ki se je podalo v manjših oddelkih po stranskih ulicah in se je počasi pomikalo proti ulici in proti muzeji, tako da je bila vsa truma na koncu Kerepeških ulic popolnoma zajeta. Oglasila se je vojaška tromba tu, oglasila se na levi iu desni v znamnje, da so vsi posamezni vojaški oddelki svoje delo izvršili ter ulice od svoje strani zaprli. Na poziv poveljnika, naj se mirno razidejo, odgovorila je druhal s krohotom. Poveljnik zapove natakniti bodala ter ojstro proti razgrajalcem postopati. Začnejo se vmikati, a kam? Od vseh strani so bili zajeti. Podajo se na milost in nemilost. Odpravili so vojaki najprej žene in slučajno navzoče, od katerih se je mislilo, da spadajo k boljšim stanovom; druge, večinoma delavce, so kar trumoma gnali v kosamo in na policijo in in tam zaprli; bilo jih je baje še okoli 710. Mreža je bila tako na široko raztegnjena, da zajeli so baje vse izgrednike. Prav; le po takem resnem postopanji vpade pogum predrznim razgrajalcem. — Velikeudež. Oče obišče svojega sina dijaka v mestu. Sin mu je razkazal vse zanimivosti mesta. Naposled mu pokaže doma v svojem stanovanji še nekaj s temi besedami: „Le poglejte oče, to je pa največji čudež tega stoletja, med mojimi šolskimi knjigami pa v svojem gnezdu mirno vale tašice." Telegrami. Monakovo, 14. junija. Policijsko ravnateljstvo objavlja žalostno novico, cla je kralj Ludovik II. sinoči ob s/i na 7 po Bergskem parku sprehajavši se, skočil v. Starnbergsko jezero in vtonil. Za njim je skočil njegov hišni zdravnik Gudden hoteč ga rešiti, pa je tudi vtonil. Obeh trupla našli so še le ponoči ob 11 v jezeru, na obalih pa dva solnčnika, kraljevo spodnjo in površno suknjo. Guddo-nova glava jo vsa razpraskana, iz česar se da soditi, da ga je moral kralj pri nameravani rešitvi hudo napasti, ker se vsi njegovi nohtovi na zdravnikovem čelu in po licih poznajo. Danes dopoludne prisegli so vojaki novemu kralju Otonu in pa vladarju Luit-poldu. Ministri so odšli v Berg, da potrdijo kraljevo smrt z dokumenti. Ljudstvo jo ganjeno in iz vseh cerkva čuje se otožno zvo- nenje. Vladarstveni patent je izišel; v tistem je določeno, da na podlagi ustave vsled kraljeve smrti kraljeva krona preide na princa Otona. Ker je pa ta tudi na duhu bolan in za vladanje nesposoben, prevzel bode oskrb-ništvo države princ Luitpold. Monakovo, 15. junija. Sinoči ob pol devetih zvečer blagoslovil je dekan Turk v družbi treh drugih dvornih duhovnikov kraljevo truplo v predvoru kraljevega gradu Berg, ktero so potem v jako priprostej krsti na mrtvaškem vozu se štirimi konji v Monakovo prepeljali. Za mrtvaškim vozom peljalo se je tri vozove duhovščine in pa mnogo jokajočega naroda spremljalo je kraljevega mrliča, ki so ga ponoči ob 1 uri 20 minut nepričakovano hitro v Monakovo pripeljali, kjer bo v prestolnem gradu na odru ležal. Rim, 18. junija. Od včeraj do danes opoludne zbolelo je v Benetkah pet ljudi za kolero, umrlo pa tudi pet. Žitna cena. Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 41 kr., — domača 7 gl. 95 kr. — Ež 6 gl. 10 kr. — Ječmen 5 gl. 11 kr. — Ajda 5 gl. 61 kr. — Proso 6 gl. 43 kr. — Turšica 5 gld. 61 kr. — Oves 3 gl. 79 kr. Umrli so: 11. junija. Frane Anžie, tesarjev sin, 4 mes., Hradeckega vas št. 25. — Marija Rihteršič, pekovskega pomočnika hči, 8 mes., Stari trg št. 12, driska. — Avgusta Nekrep, trgovčeva hei, 2 leti, Špitalske uliee št. 9, davica. — Jože Jeras, hišni posestnik, 56 let, Kravja dolina št. 17, jetika. V bolnišnici: 10. junija. Marija Fajgel, delavka, 19 let, jetika. 11. junija. Anton Morela, krtačar, 21 let, jetika. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 15. junija Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 85 gl. 25 kr Sreberna .. 5% „ 100 „ (s 16% davka) 85 „90 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 116 n 85 „ Papirna renta, davka prosta . . . 102 „ — , Akcije avstr.-ogerske banke . . 880 „ — „ Kreditne akcije............282 „ 60 , London.......126 „ 20 „ Srebro ..... . — „ — „ Francoski napoleond......10 „ — „ Ces. eekini .... 5 „ 94 „ Nemške marka 61 „ 90 Vremensko sporočilo. Dani čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera v rara toplomera po Celziju 12. 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 73373 73153 731-75 + 124 +222 +158 brezv. si. zap. si. zap. megla del. jasno jasno 000 17. u. zjut. 13. 2. u. pop. |9. u. zveč. 731-27 729-45 730-17 + 14 0 +24-4 + 17-4 si. zap. si. jzap. si. jzap. oblačno del. jasno del. jasno 000 V soboto zjutraj jasno. Srednja temper V nedeljo zjutraj oblač 18-6°, za 0-2° nnd nor megla, pozneje deloma oblačno, zvečer ■atura 16'8° 0., za I ti0 pod normalom. 'no, poznejo jasno. Srednja temperatura •inalom. I^T Kupujte srečke pogrebnega društva »Marijine bratovščine". Društvo Marijine bratovščine v Ljubljani naprav (I II n katero namen je „mui»jmubii uvmu , kjer bodo imeli ostareli in onemogli ter zapuščeni ljudje zavetišče in vso oskrbnost brezplačno. Ta loterija je z odlokom vis. e. k. finančnega ministerstva dne 21. septembra 1885, št. 28.606 dovoljena. Osnovana jo na podlagi 50.000 srečk po -~IO krnjearjov, ki bodo zadelo "OOO dvng-oeeiiili in vHalieinu koristnih (lobilkov v skupni vrednosti rJOOO ffolV4< *G. PIC CO L I, lekar v Ljubljani. Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premen-SH javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, j^B migreno itd. in je najboljši pripomoček ?.opei Mg? gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škntljicab po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu d .bi se primeren odpust. Cena eni steklenici 10 kr. Gosp. Gabrielu Piccoli-ju, lekarju v Ljubljani. Na zahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega deli so mi dobro znani, v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili. Ljubljana, mesec januvar 1884. (46) Dr. Emil vitez pl. Stlickl, c. k. vladni svetovalec in deželno-sanitetni poročevalec. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarja Piccoli-ja hitro in prečudne zdravilne moči. Ž njo ozdravelo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj pretečo dan, da no bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodečno esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassich, župnik-kanonik, Plomin, Primorsko. Antirrheumon, najboljšo zdravilo proti prehlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čatnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Pastile santoninske: (kolcsci zoper glisto iz-izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljiea 10 kr., 100 košček. 50 kr. 1000 kosčokov 4 gld. 2000 košček. 6 gl. Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (diftoritis), pljučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljiea 20 kr. Zeliščni prsni sirop. Ta h zdravilnih zelišč izdelani sirop sc rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, zasliženju. kašlju, hripavost!. dušljivem kašlju itd. Odraščeni naj vzamejo 3 do 4 žlico v«aki dan, otroci pa toliko žličic. Steklenic 36 kr. Tu navedena, kakor vsa druga zdravila se zmiraj sveža dobe v lekarni rioooIi-jeL „Pri Angelu" v Ljubljani, na Dunajski cesti, kjer sc naročila takoj po pošti proti povzetji izvršujejo.