Pomurski VESTNIK MURSKA SOBOTA, 22. AVGUSTA 1963 Leto XV. — Štev. 33 Cena 20 din POMURSKI VESTNIK IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK "LJUDSKI GLAS", NATO OD JULIJA 1952 KOT "OBMURSKI TEDNIK", DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE "POMURSKI TISK" V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR STEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK J0ŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA UL. 2, TELEFON 21-163 Naš pozdrav visokemu gostu V torek, točno ob 13. uri je prispel na oddih v Jugoslavijo prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze in predsednik ministrskega sveta ZSSR Nikita Sergejevič Hruščov s soprogo Nino Petrovno, družino in uradnim spremstvom. Sprejem na surčinskem letališču je bil zelo topel in prisrčen. Visokega gosta iz Sovjetske zveze je pričakal na letališču predsednik SFRJ Josip Broz-Tito z najvišjimi državnimi in partijskimi voditelji. Srečanje voditeljev obeh prijateljskih socialističnih držav je že v uvodnem ceremonialu prestopilo običajne protokolarne okvire. Jugoslavija in njeno delovno ljudstvo se čuti počaščeno, da bo v teh dneh lahko pozdravilo v svoji sredini voditelja prve socialistične države na svetu in aktivnega pobornika za zmago načel miroljubne koeksistence in svetovnega miru. Člani skupščine delavskih svetov KIK »Pomurka« med zasedanjem — (Foto: I. Vučkič) NOVA GOSTINSKO-TURISTIČNA PRIDOBITEV : RADGONSKA KLET-ODPRTA V soboto popoldne je predsednik Občinske skupščine Gornja Radgona Marija Levarjeva ob prisotnosti predstavnikov družbeno-političnih organizacij in kolektiva gostinskega podjetja odprla novo Radgonsko klet. Adaptacijo nove kleti — stala je okrog 3.5 milijonov dinarjev — so oprasnili v nekdanjih prostorih Vinarske zadruge Radgona, v neposredni bližini restavracije piri kolodvoru. Klet ho služila kod nadomestilo stari restavraciji, ki so jo začeli rušiti zaradi gradnje novega hotela. V bližini kleti bodo v teh dneh uredili tudi gostinski park, sicer pa ima klet velik salon s kapaciteto okrog 100 sedežev, poseben prostor za točilnico in kuhinjo, majhno skladišče in sanitarije. Sedanja Radgonska klet bo, ko bo zgrajen hotel, služila za nočni lokal. Pričakujejo, da bo v novi Meti še večji promet kot v prejšnji restavraciji. V kuhinji bodo skrbeli za enako kvaliteto jedil kolt doslej, pa tudi strežno osebje je ostalo tisto,, ki je gostom iz prejšnje restavracije dovolj znano po solidni postrežbi. Prvi gost nove kuhinje je bil dr. Farkaš — pravni referent KK Radgona, kateremu je gostinsko podjetje poklonilo naročeni obrok jedil. Restavracijo pri kolodvoru so začeli rušiti v prejšnjem tednu. Računajo, da bodo z rušenjem končali v treh tednih, ko naj bi že začeli z gradnjo novega hotela. Novi hotel v Radgoni bo imel v pritličju točilnico z dvema prostoroma, restavracijski salon in vrtno teraso. Posebej bodo uredili tudi prostor za slaščičarno. V prvem nadstropju bodo hotelske, v drugem nadstropju pa samske sobe. -r- Gornja Radgona — mestno središče (Foto: S. Klinar) MALI REKORD V »MURI« V prvih desetih dneh avgusta so v Tovarni oblačil, perila in pletenin "Mura" prodali enomesečno zalogo izdelkov obrata lahke konfekcije. To je okrog 150.000 kosov perila in hkrati lep uspeh komercialne službe tega podjetja. Hkrati na treh akcijah V ponedeljek so odpotovali v Bohinj na delovno akcijo mladinci iz mariborskega okraja, kjer bodo tri tedne skupaj z internacionalno brigado pomagali pri urejanju mladinskega doma in okolice. Brigada, v kateri je tudi 10 Pomorcev, bo delala tam tri tedne. 2. ali 3. septembra pa bo odšla v Skopje tudi republiška brigada z desetimi Pomorci, ki bo pomagala pri graditvi Skopja ter pri čiščenju in odstranjevanju ruševin iz razdejanega dela glavnega mesta Makedonije. Isti čas bodo na delovno akcijo na avtocesto odšli tudi mladinci mariborskega okraja, v kateri bo tudi, 20 mladincev iz Pomurja. Tam bodo delali štiri tedne in bodo nastanjeni v naselju »Beli potok«. SODELOVALI BODO NA POMURSKEM SEJMU Trgovsko podjetje "Merkur" v Murski Soboti bo letos že drugič sodelovalo na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni. Na okrog 100 kvadratnih metrih prostora bodo razstavili in prodajali konfekcijo, manufakturo, galanterijo, igračke in druge potrebščine, ki bodo prav gotovo vabljive za širok krog potrošnikov. Od sodelovanja na letošnjem Pomurskem sejmu si v podjetju obetajo tudi ustrezen komercialni uspeh. -sk- USPEH POMURSKIH TRAKTORISTOV NA OKRAJNEM TEKMOVANJU V LOPERŠICAH ŠTIRJE V PRVI ŠESTORICI Preteklo nedeljo je bilo v Loperšicah pri Ormožu okrajno tekmovanje kmetijskih strojnikov. Tekmovanje je organizirala kmetijsko-tehnična komisija pri Okrajnem odboru LT Maribor. Udeleženci tekmovanja so ob tej priložnosti tekmovala v oranju, demonstraciji strojev, spretnostnih vožnjah z dvoosno prikolico in traktorjem. Odgovarjali so tudi na vprašanja s področja agrotehnike, mehanizacije in prometnih predpisov. Kljub izredno neugodnemu vremenu se je tekmovanja udeležilo 30 kmetijskih strojnikov, med njimi 8 mladincev. Pomurski tekmovalci so na tem tekmovanju bili zelo uspešni, saj so se kar štirje uvrstili v vodilno šestorico. Vrstni red pri odraslih strojnikih: 1. Štefan Bukvič, Kmetijsko-industrijski kombinat "Pomurka" M. Sobota, 2. Stanko Mendaš, Kmetijsko-industrijski kombinat Maribor, 3. Franc Vaupotič. Kmetijska zadruga "Mursko polje" Križevci, 4. Stefan Trajbar, Kmetijska zadruga Lendava, 5. Janez Mohor, Kmetijska zadruga M. Sobota in 6. Franc Klinger, Kmetijsko-industrijski kombinat Ptuj Mladinci: 1. Franc Ivanuša in 2. Franc Sola, oba Kmetijsko-industrijski kombinat Ormož, 3. Milan Vrhovnik, Kmetijsko gospodarstvo Radlje. Za dosežene uspehe so ti tekmovalci prejeli denarne nagrade in pohvale. Udeležili pa se bodo tudi republiškega tekmovanja kmetijskih strojnikov. To tekmovanje bo v dneh od 23. do 25. avgusta v Kočevju. NOVI, ŠE VEČJI OBETI Kolektiv trgovske poslovalnice »Samopostrežba«, ki posluje v okviru Trgovskega podjetja "Vesna" Ljutomer, je v prvi polovici avgusta skromno proslavil petletnico poslovanja prve samopostrežne trgovine v Sloveniji. Ta je bila odprta avgusta 1958. leta na Miklošičevem trgu v Ljutomeru. V petih letih svojega obstoja se je samopostrežna trgo- vina v Ljutomeru zelo uveljavila in priljubila pri potrošnikih, zato so jo tudi sprejeli kot svojo pridobitev. V petih letih je kolektiv planiral skupno 191 milijonov, dosegel pa 216 milijonov dinarjev prometa. Letos naj bi predvidoma ustvaril 86 milijonov dinarjev prometa, vendar se lahko že ob zaključku prvega polletja pohvali s 60-odst. uresničenjem letnega načrta. Za to trgovsko poslovalnico je tudi značilno, da odpade povprečno mesečno na en kv. meter prodajnega prostora 114 tisoč din blagovnega prometa, na enega zaposlenega v kolektivu pa 1.200.000 din prometa. Samopostrežna trgovina pa je že očitno premajhna za sedanje potrebe in obisk potrošnikov. Zato je obet kolektiva, da bo že prihodnje leto posloval v novi samopostrežni trgovini v okviru novega trgovskega doma ali miniaturnega super-marketa, povsem upravičen in tudi pogojen z željami tisočev potrošnikov. -sf- Otvoritev restavracije in kopališča v Moravcih V nedeljo bodo v Moravcih svečama odprli kopališče in restavracijo, kar pomeni nadaljnji, korak k razvoju tega turističnega objekta, ki utegne sčasoma prerasti v pomembno rekreacijsko središče v Pomurju. Na temeljih krajevne skupnosti v Moravcih namreč sedaj smelo nadaljuje kolektiv Hotela "Zvezda" iz Murske Sobote. Otvoritvena svečanost bo ob desetih dopoldne. Prireditelj je poskrbel za pester kulturni program. Nastopila bo godba »Plavih 6« Iz Maribora, folklorna skupina iz Beltinec. Pohorski fantje s Štefom im Tinetom im godba I. Baranje. Gostom pa bodo ob tej pri- ložnosti postregli s pristnimi prekmurskimi specialitetami Goste pričakujejo tudi iz Avstrije. Ljubljane, Maribora in grugih kraljev. -sk- ŠE DVA 20-STANOVANJSKA STOLPIČA V splošnem gradbenem podjetju "Pomurje" potekajo zadnje priprave za gradnjo dveh dvajsetstanovanjskih stolpičev za tržišče. Gradbene načrte že imajo pripravljene in pravkar so zaprosili za gradbeno dovoljenje. K tej gradnji je podjetje privedlo veliko povpraševanje za manjšimi stanovanji na tržišču. Lokacija obeh novih stolpičev bo poleg sedanjih dveh večjih stanovanjskih blokov z 82 stanovanji za tržišče, ki bosta vseljiva že letos oktobra. Vsa stanovanja v obeh blokih so namreč že prodali in niti niso mogli ustreči vsem interesentom. SKUPŠČINA DELAVSKIH SVETOV K I K »POMURKA« O POLLETNI REALIZACIJI . LETNI PLAN ZADOVOLJIVO DOSEŽEN V soboto je skupščina delavskih svetov Kmetijsko industrijskega kombinata "Pomurka" razpravljala o izpolnitvi plana v prvem polletju, o problema tika, ki se pojavlja v posameznih obratih in o nadaljnji investicijski izgradnji. Seji so kot gostije prisostvovali inž. More, podpredsednik republiške gospodarske zbornice, Janez Lanščak, predsednik občinske skupščine Murska Sobota in novi generalni direktor Karel Lutar, ki bo prevzel to delovno mesto s 1. septembrom. Industrijski obrati so v I. polletju izpolnili letni plan z 42,2 odstotka, najslabše je plan izpolnil obrat za gozdarstvo im lesno proizvodnjo. V poročilu je bilo ugotovljeno, da so plan- ske postavke nekoliko previsoke, ker so bile določene takrat, ko še ni bilo mogoče pričakovati, kakšne bodo posledice neugodne zime. Neugodne vremenske prilike so občutno vplivale na preskrbo obratov s surovinami in to je povzročilo, da kapacitete niso bile zadovoljivo izkoriščene. Zato pa, je v drugem polletju zlasti pred komercialno službo velika odgovornost, da bo s pravilno organizacijo omogočila reden dotok surovin. Letos so prvič sestavljali polletni obračun na kmetijskih gospodarstvih. Na kmetijskem gospodarstvu Rakičan so dosegli planirano letno realizacijo s 47,8 Odst, v Beltincih z 21,1 odst., v Lendavi z 29,5 odst., torej globoko pod planom, vendar pa je potrebno upoštevati, da 'je v času sestavljanja obračuna še 90 odst. kmetijske proizvodnje nedovršene. Zato bo mogoče poslovni uspeh ugotoviti šele ob zaključku leta. IZVOZ — PREVISOKO PLANIRAN V izvozu je kombinat dosegel zelo velike uspehe, čeprav ne take, kot je bilo pričakovati in kot so bili planirani. Plan je bil dosežen s 45,65 odst., kar znaša 1 milijon 160 tisoč dolarjev (873 milijone 802 tisoč dinarjev). Na to, da ni bil dosežen večji uspeh ali vsaj planirani, so vplivale nestabilno cene nekaterih artiklov pri tujih odjemalcih kakor tudi ustavitev izvoza bekonov in govejega mesa na angleško tržišče. Za nekatere artikle, zlasti za jajčni prah, pa je še potrebno ugotoviti rentabilnost izvoza, ker se z njimi na domačem tržišču dosegajo znatno višje cene kot pri izvozu (Nadaljevanje na 4. strani) Izvoz jajčnega prahu — obrat TMP, KIK Pomurka Z ZADNJE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V GORNJI RADGONI: Občutno zmanjšanje bolniškega staža Občinska skupščina Gornja Radgona je na zadnji seji med drugim razpravljala o delu sveta za zdravstvo in zdravstveni problematiki v občini. Ugotovila je da je zdravstvena služba v zadnjih letih dosegla lep napredek v zasedbi z medicinskim kadrom in v materialni opremljenosti zdravstvenih institucij. Pogrešajo le zdravstveno osebje z višjo izobrazbo. Na območju radgonske občine delujejo štiri splošne ambulante, ena pomožna sploš- na ambulanta, proitituiberkulozni dispanzer, štiri zobozdravstvene ambulante, šolska ambulanta, dispanzer za žene. higienska postaja reševalna postaja, služba sanitarne inšpekcije in lekarna. V teh zdravstvenih institucijah — brez Zdravilišča Slatina Radenci — je zaposlenih 33 zdravstvenih delavcev — brez upravnega in administrativnega kadra. Zanimiv je tudi podatek, ki govori o razvitosti in nerazvitosti zdravstvene službe v občini. Republiško povprečje iz srede leta 1961 je bilo 3.282 prebivalcev na enega zdravnika. To povprečje so v radgonski občini dosegli po dveh letih, talko da danes pride na enega zdravnika 3.266 prebivalcev. Ta podatek kaže, da bo potrebno zdravstveno službo kadrovsko še okrepiti in posvetiti več pozornosti preventivni službi, ki je pa v radgonski občini zaradi premajhnega števila zdravstvenih strokovnih delavcev še vse premalo razvito. Ugotovljeno je tudi da so izdatki za zdravstveno varstvo občanov v stalnem porastu. Vzroki za to so v širjenju kroga upravičencev do socialnega oziroma zdravstvenega zavarovanja, v urejanju im razširjanju obstoječih in v odpiranju novih zdravstvenih zavodov, v napredku medicinske znanosti in ker se zdravstveno varstvo širi od nekdanje kurativne pomoči tudi na preventivno dejavnost. Kljub temu. da to zahteva nova in večja sredstva, se vse to bogato obrestuje in vrača na drugih področjih družbenega dogajanja. (Nadaljevanje na 4. strani) OD TEDNA Hruščov v Jugoslaviji Brez protokolarnih namenov: tokratni obisk prvega sekretarja KP SZ in predsednika sovjetske vlade N. S. Hruščova v Jugoslaviji je kljub temu, da je zasebnega značaja, saj je prišel visoki gost iz Sovjetske zveze s svojo družino k nam na letni oddih na povabilo predsednika SFRJ Josipa Broza-Tita, izredno pomemben ne samo za nadaljnje sodelovanje med obema prijateljskima socialističnima državama, marveč dobiva spričo svoje časovne pogojenosti tudi velik mednarodni pomen. Srečno naključje je, da je prišel sovjetski premier k nam na obisk prav v času, ko so se začela jasniti obzorja nad področji stikov in sporazumevanja v svetovnih dimenzijah. Znani moskovski sporazum o prepovedi poskusov z jedrskim orožjem v ozračju, vesolju in pod vodo, katerega je z nedeljenimi simpatijami pozdravila vsa svetovna miroljubna javnost in ga je doslej podpisalo že nad 60 držav, je nedvomno pomemben znanilec tega pozitivnega razvoja. In prav naš gost Hruščov ima izredno velike zasluge za to, da je do tega pomembnega sporazuma med tremi atomskimi velesilami sploh prišlo. V osebnosti Hruščova imamo te - dni priložnost pozdraviti aktivnega pobornika miroljubne koeksistence in razumnega borca za svetovni mir, kar je še posebno pomembno zategadelj, ker je tudi naša država bila doslej vedno v prvih vrstah borcev za zmago teh doktrin, ki se v mednarodnih odnosih vse bolj ustvarjalno uveljavljajo in postajajo tudi odločna zahteva vsega 'človeštva. Zato ni naključje, če obisk predsednika sojetske vlade Hruščova z nedeljeno pozornostjo spremljajo po vsem svetu, ne le v veliki prijateljski državi našega gosta in socialističnih državah, marveč tudi na Zapadu in še zlasti v prijateljskih deželah Afrike, Azije in Latinske Amerike. Iz vseh tujih komentarjev in poročil veje globoko prepričanje, da bodo tokratni razgovori med Hruščovom in Titom prav gotovo prerasli biletarne okvire in po svojih rezultatih ugodno vplivali tudi na nadaljnje razreševanje aktualnih vprašanj sodobnega sveta. Saj nas prav v vprašanju vojne in miru izredno ustvarjalno povezujejo enaka ali podobna gledišča. Naposled pa bo obisk visokega gosta iz Sovjetske zveze tudi izredno ugodna priložnost za nadaljnje utrjevanje že tradicionalnega prijateljstva med narodi obeh socialističnih dežel, ki so ga lahko začasno ustavili le temni Stalinovi časi, niso pa ga mogli porušiti, ker izvira iz usodne povezanosti in skupnega boja jugoslovanskih in sovjetskih narodov proti črnim silam fašizma. za svobodo in zmago socializma. Osebnosti tovariša Hruščova in sedanjemu sovjetskemu vodstvu tudi gre zasluga. da so se po nekaj letih mraka in mučnih sporov začeli postopno izboljševati odnosi med našima državama in da so ti odnosi zlasti po zadnjem Titovem obisku v Sovjetski zvezi zavzeli ugoden razmah na vseh področjih, predvsem še na gospodarskem in kulturnem. Tako enakopravno sodelovanje, zlasti med socialističnimi deželami, pa je vedno navdihovalo Jugoslavijo, njeno ljudstvo in državno vodsto, saj je tudi globoko pogojeno z življenjskimi interesi obeh držav. Dosedanje pozitivne izkušnje na tem področju upravičujejo pričakovanja, da bo sedanji obisk tovariša Hruščova in njegovi razgovori s tovarišem Titom nov, izredno važen mejnik na področju medsebojnega sodelovanja. Že doseženi rezultati in novi obeti — vse to pa je lahko samo ohrabrujoče. DO TEDNA V RADENCIH JE BILA VELIKA PRIREDITEV — IZVOLITEV »TREH SRC« LEPA NOČ OB VELIKEM BAZENU Sobotni večer, ki s svojimi temnimi in težkimi oblaki ni obetal nič lepega, je k velikemu bazenu v Slatina Radencih privabil čez tri tisoč ljudi na veliko atraktivno zabavno prireditev pod naslovom "Radenska srca 1963". Kdor je prišel, se je od Radenec težko poslovil in to šele v zgodnjih jutranjih urah, ko so že utrujeni natakarji zapirali vrata restavracije. Na izredno lepo in ukusno urejenem odru snedli bazena, polnega svetlo-zelene vode in pod številnimi lučmi, je goste neutrudno zabaval vokalno-instrumentalni ansambel "Rdeči korali" iz Zagreba, njegove premore pa so organizatorji napolnili s številnimi humorističnimi točkami. Ob spremljavi ansambla so nastopiti pevec Zvonko Spišič. trio Jeka« in idol francoske mladine Matt Collins, čigar nastop v stilu interpretatorjev twista je v začetku začudil tega v večini nevajene gledalce, potem pa jih je le osvojil in razigral. Seveda tudi brez domačih humoristov ni bila prireditev. Posebno priznanje je požela Prleška Micika s svojim jedkim humorom in odličnimi domislicami. Neutrudno pa je za celotni potek prireditve v potu svojega obraza skrbel Božo Podkrajšek, ki je kljub že visokim letom pred gledalci tudi interpretiral še — twist. V zaskrbljenosti za uspeh in zaradi velikih nalog pa se je šele v zgodnjih jutranjih urah spomnil na svoj kovček, ki bi ga skoraj morali z milico iskati. Osrednja točka pa je bila izvolitev treh radenskih src. za katera se je potegovalo kar deset kandidatk in to iz Maribora, Ljubljane. Gradca. Trsta in tudi domačink. Gledalcem so se najprej predstavile v kopalnih oblekah, nato pa so še nekatere morale prestati trde preizkušnje ob odgovorih na nekatera vprašanja. Občinstvo je za prvo radensko srce izbralo 19-letno uslužbenko iz Maribora Ivico Britovšek, ki je prejela za nagrado 30 tisoč dinarjev, za drugo srce 19-letno Anico Kurbus iz G. Radgone (nagrada 20 tisoč dinarjev) in za tretje srce Darinko Kovne iz Maribora (10 tisoč dinarjev). Sobotna prireditev je brez dvoma ena izmed zelo lepo u- spelih in bo gotovo vplivala skupaj z ostalimi na to, da si bo ta naš turistični kraj pridobil še večjo priljubljenost. Za letos še pripravljajo sim- pozij komorne glasbe, slišati pa je tudi, da bi priredili atraktivno vinsko trgatev, za kar je obilo možnosti v bližnji okolici. Š. B. Tri "radenska srca" — Ivica Britovšek, Anica Kurbus, Darinka Kovič (z leve proti desni) Prodajni servis MODNA HIŠA, Maribor Partizanska c. 3 Vas vabi na ogled tekstila, konfekcije in modne obutve Nova pekarna v G. Radgoni Prejšnja teden je začela v Gornji Radgoni poslovati nova pekarna, katere zmogljivost je 5 tisoč kg kruha dnevno. Novo pekarno je adaptiralo podjetje "Mlin-testenine" iz Maribora v prostorih prejšnje pekarne v zadružnem domu. Radgončane bo sedanja pekarna lahko zalagala s kruhom okrog 8 let. Takrat pa naj bi v Radgoni zgradili novo. večjo pekarno. -j- ZBOR OBČANOV V NUSKOVI O KRAJEVNEM SAMOPRISPEVKU Krajevna organizacija Socialistične zveze v Rogaševcih spada med tiste, katerih dejavnost ni zamrla tudi v teh poletnih mesecih, ampak so razvijale svojo sktivnost po že prej sprejetem programu. Prav na pobudo organizacije je bil pred nedavnim v Nuskovi: zbor volivcev, na katerem so občani sprejeli krajevni samoprispevek za gradnjo mostu in ureditev slatinskega vrelca. Prav tako je bil pred kratkim skupen sestanek vodstev krajevnih Skupnosti iz Rogašovec in Pertoče, na dnevnem redu pa so bila komunalna vprašanja in gradnja nove šole v Pertoči. V teh dneh bo tudi KO Socialistične zveze razpravljal še o dejavnosti; TVD Partizan in kulturno-prosvetnem društvu. TAJNIK ZVEZE ČEBELARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE FRANC CVETKO Čebelarstvo je v razvojni stopnji Tajnik Zveze čebelarskih društev Slovenije Franca Cvetka smo na nedavni prireditvi 60-letnice Čebelarskega društva v Križevcih pri Ljutomeru zaprosili za kratek razgovor. Prav rad je odgovoril na vprašanja o pomenu in razvoju čebelarstva v Sloveniji. Takole je potekel naš kratek razgovor: Čebelarstvo je zelo važna veja kmetijsko-gospodarske panoge. Kaj menite, ali je čebelarstvo z ozirom na današnjo razvitost sadjarstva v Sloveniji dovolj razvito? Nikakor ne pač pa se bo moralo razviti prav zaradi naših sadnih nasadov. Nujno potrebno je povečati število čebeljih družin, da bodo te lahko cvetje naših sadnih dreves pravilno in pravočasno oprašile. Po osvoboditvi se je stanje nekoliko popravilo, vendar je to za današnji razvoj sad- jarstva še vedno premalo. Sedaj nameravamo vse čebelarje vključiti v Čebelarsko zvezo. Skupaj z Agromelom iz Zagreba pa smo že izdelali sedemletni načrt za načrtno oplojevanje teh plantaž. Kako pa je s čebelarskim kadrom? Se vam ne zdi. da temu vprašanju posvečamo premalo skrbi. Vzgajanje mladih čebelarjev bi morali vsekakor uvesti v učni program že v osnovnih šolah. Mi pa zaenkrat organizaramo čebelarske krožke po osnovnih šolah in tudi v nekaterih KZ so se dobro obnesli, Zadruge naj bi preko Klubov mladih kmetijskih proizvajalcev zainteresirale mladino za čebelarstvo. Mladi kmečki ljudje ostajajo v večini primerov brez strokovnega znanje iz čebelarstva in zato ga tudi puščajo ob strani. In še vaše mnenje o razvoju čebelarstva v Pomurju? Vsekakor ste lepo napredovali. Potrebno pa ga je še močno povečati, kajti izrazito sadjarska predel, kot je na primer Goričko, nujno zahteva povečanje te panoge. —do- Tajnik ZČD Slovenije, Franc Cvetko TE DNI V SOBOŠKIH KOLEKTIVIH NOVE TEŽAVE PRI ODKUPU MLEKA V tovarni mlečnih izdelkov so izpolnili polletni proizvodni načrt z 99 odstotki. Ko je delavski svet na zadnji seji razpravljal o periodičnem obračunu za I. polletje in julij, je bila izražena bojazen, da bodo letni plan pri predelavi mleka le težko izpolnili, predvsem zaradi posledic letošnje suše ter neustreznih odkupnih in prodajnih cen mleku. Cene, ki jih je odobril zvezni urad za cene, so namreč precej nižje, kot pa znašajo kalkulacije podjetja. Tako bo moralo podjetje pri kmetijskih zadrugah odkupovati mleko za 1 din ceneje po tolščobni enoti, kot je v svojih kalkulacijah najprej predvidelo, to pa bo lahko neugodno vplivalo na odkup mleka pri zasebnih kmetovalcih. Razen tega prodajajo konzumno mleko za 8 din ceneje, kot stane v mlekarnah sosednjih mest in industrijskih središč. Predelava mleka je tako že v I. polletju prinesla podjetju izgubo, ki so jo morali pokriti z dohodkom iz proizvodnje nemlečnih izdelkov. ZAČELI GRADITI HALO ZA STRANSKE OBRATE V podjetju »Agromerkur« so zaključili intenzivne priprave za gradnjo nove hale, ki bo po dograditvi služila stranskim obratom Ti obrati so doslej dokaj motili proizvodnjo v glavnih obratih, po zgraditvi hale pa bodo proizvodnjo tudi lažje uskladili in povezali. V novo halo bodo vložili okrog 11 milijonov dinarjev. Delovni kolektiv je znatno pospešil gradnjo, saj je sam izdelal streho jeklene konstrukcije. Predvidevajo, da bodo novo halo izročili svojemu namenu že na Dan republike. HLADILNICE IN BOLJŠE IZKORIŠČANJE ZMOGLJIVOSTI Delavski svet Tovarne mesnih izdelkov »Pomurka« je pretekli ponedeljek razpravljal o petletnem gospodarjenju. V razpravi je bila zlasti naglašena potreba, da je potrebno že enkrat do kraja izpeljati investicijsko izgradnjo, ki bo omogočila čimvečje izkoriščanje zmogljivosti. Mišljene so predvsem hladilnice, ki so važen pogoj, da bodo lahko bolje izkoristili zmogljivosti obstoječih klavnic. Na seji so se zavzeli tudi za stabilizacijo tržišča. Eden izmed ukrepov bo ta, da ne bodo več zvišali odkupnih cen živini, četudi bi to šlo na račun proizvodnega načrta. Boljše izkoriščanje zmogljivosti in predvideno investicijsko vlaganje povezujejo v podjetju tudi z izpolnitvijo letnega izvoznega plana. PRIPRAVLJAJO PERSPEKTIVNI PROGRAM Kakor so nam sporočili iz podjetja »Obrtnik«, sedaj intenzivno pripravljajo perspektivni načrt razvoja podjetja, o katerem bo na prihodnjem zasedanju dokončno odločal delavski svet. Pri sestavljanju perspektivnega programa so upoštevali tudi nekatere nove razvojne možnosti. Sedaj imajo v podjetju sedem proizvodnih enot. Ugodne možnosti so tudi za otvoritev vodovodno-instalacijske delavnice, ki je v okolišu zelo potrebna in bi lahko tudi rentabilno poslovala, vendar pa je zamisel težko uresničit zavoljo pomanjkanja strokovnih kadrov. Perspektivni načrt povezujejo v tem podjetju tudi z uspešnejšim sestavljanjem in sprejemanjem statuta in dodatnih notranjih predpisov. 35 let tovarne Mura Delovni kolektiv Tovarne oblaič, perila in pletenin »Mura« v Murski Soboti je preteklo soboto lepo proslavil 35-letnico obstoja tovarne in 13. obletnico delavskega upravljanja. V polni dvorani Kina "Park" je bil po slavnostnem govoru predsednika upravnega odbora podjetja Ladislava Belingerja tudi, kulturni program, katerega so izvedli člani Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora. Ob tej priložnosti so nagradili z zlatimi urami štiri člane kolektiva, ki delajo v tovarni že več kot 25 let: Marijo Potočnik, Vero Perkič, Gizelo Kutoš in Jožeta Herica. Brigadirji MDB »Štefan Kovač" nadaljujejo s tradicijo O brigadirjih III. Mariborske MDB "Štefan Kovač", ki so poleg še devetih brigad iz vseh krajev Jugoslavije ter internacionalne brigade, nastanjeni v naselju "Proleter" pri Malem Požarevcu, smo pred kratkim prejeli zopet nekaj lepih in prijetnih vesti. Brigada, v kateri je tudi mnogo Pomurcev, je še poleg petih drugih nastanjena v šotorih v bližini nekega gozda, ostale brigade pa so v barakah. Skupaj je v naselju kar 1100 brigadirjev. Naši brigadirji so zopet med najboljšimi. V higieni in disciplini so najboljši v naselju, na trasi pa dnevno presegajo že 132 odlst. Nekoliko slabši so edino v športu. Pred dnevi sta naše brigadirje obiskala predsednik okrajnega komiteja ZMS Janez Kučan in član občinskega komiteja Karel Sukič. Proizvodna konferenca v „Muri“ Mladina tovarne perila »Mura« je imela pretekli teden proizvodno konferenco, katere se je udeležilo okrog 150 mladincev iz ene izmene. Obravnavali so poslovno združenje podjetij Mura. Kamionsko. Naprijed in Varteks ter statut delovne organizacije. Sprejeli so tudi razpis, ki sta jim ga poslala občinski in okrajni komite ZMS, za tekmovanje v čim večji produktivnosti dela v gospodarskih organizacijah. Glede tekmovanja za večjo produktivnost razmišljajo tudi o medsebojnem tekmovanju posameznih brigad. V G. RADGONI ODPRTA NON-STOP TRAFIKA V nekdanji posojilnici v G. Radgoni preurejajo prostore za prodajalno mesa. trafiko Tobačne tovarne iz Ljubljane in prodajalno tovarne čevljev »Peko«. Nova prodajalna tobačnih izdelkov bo odprta non-stop. v njej pa bodlo prodajali razne spominčke in galanterijske predmete. Vse nove prodajalne naj bi bile odprte prihodnji mesec ob začetku Pomurskega sejma v Radgoni. -j- Tudi mladina v ljutomerski občini se je odločila, da bo pomagala odstranjevati ruševine v porušenem Skopju. Pred odhodom v bralsko republiko Makedonijo so brigadirji odšli na izlet v Trakoščan, Bori pri Ptuju in Jeruzalem. Na sliki jih vidimo veselo razpoložene (Foto: Mirka Weiss). GORNJA RADGONA — DELOVANJE SANITARNE INŠPEKCIJE: Najbolj pereča: preskrba s pitno vodo Služba sanitarne inšpekcije v Gornji Radgoni se je lani okrepila, ker je to delo prevzel redno nameščeni sanitarni inšpektor, ki je začel sistematično posegati na področje higiene prehrane, komunalne in šolske higiene, epidemiološke situacije in higiene dela. Rezultati tega dela se že kažejo v sanitarno-higienskem stanju v občini. Sanitarna inšpekcija je posvetila največ svoje dejavnosti pregledom izvajanja cepljenj proti otroški paralizi, črnim kozam, davici, tetanusu in oslovskemu kašlju. Zaradi preprečevanja in zatiranja bolezni je sanitarna inšpekcija opravila več pregledov vodooskrbnih objektov. Preskrba z zdravo pitno vodo je pereče vprašanje celotnega radgonskega ob- močja, zlasti pa v sami Radgoni, zaradi neprimernih vodnjakov in infiltracije murske vode. Poleg pregledov javnih vodooskrbnih objektov si sanitarna inšpekcija prizadeva, da bi strokovno ugotovila tudi stanje privatnih vodo- oskrbnih objektov, kar naj bi služilo kot osnova za določitev ukrepov za asanacije teh objektov. Pri tem delu bi z vso vnemo morala pomagati tudi higienska postaja. (Nadaljevanje na 4. strani) POMURSKI VESTNIK. 22. avg. 1963 2 Murska Sobota: POTUJOČA KNJIŽNICA Sredi septembra bo Ljudska knjižnica v Murski Soboti začela poslovati potujočo knjižnico. Se pred tem pa nameravajo s Študijsko knjižnico prirediti 1—2-dnevni seminar za knjižničarske delavce. Seminar bo organiziran v soglasju matične republiške knjižnice v Ljubljani; za pravilno organizacijo pa bo skrbelo pred nedavnim ustanovljeno Društvo bibliotekarjev Slovenije v Murski Sobote. Seminar bo temeljil na praktičnem delu v knjižnici. Kasneje bodo organizirali še seminar druge stopnje, ki ga bo vodil predstavnik matične knjižnice iz Ljubljane. DRUŠTVO BIBLIOTEKARJEV SLOVENIJE ŽE DELUJE TUDI V MURSKI SOBOTI Vštic s kulturnimi potrebami ljudi Na pobudo nekaterih knjižničarjev, ki že več let aktivno delajo na področju knjižničarstva v Pomurju, so v soboto dopoldne ustanovili društvo bibliotekarjev Slovenije tudi v Murski Soboti. V društvo je že ob ustanovitvi bilo včlanjenih deset članov. v glavnem knjižničarski delavci iz Pomurja. Še letos pa bo društvo skušalo povečali število članov. Pričakujejo, da jim ho to tudi uspelo, saj bodo te dni včlaniti samo iz ljutomerske občine kar šest novih članov. V društvu sta zastopana tudi dva člana madžarske narodnosti iz Hodoša in Dobrovnika, kjer obstajata 2 močni knjižnici z večjim številom madžarskih knjižnih zbirk. Poglavitna naloga društva je spremljanje in razvijanje bibliotekarske znanosti v teoriji in praksi s posebnim poudarkom na kulturnih potrebah pomurskega prebivalstva, strokovno izboljšanje bibliotečne službe in skrb za razvijanje vseh vrst knjižnic. Prav tako bo društvo skušalo povečati zanimanje za knjige med ljudstvom in navezati sodelovanje z ostalimi društvi bibliotekarjev v Jugoslaviji in v tujini. Da bi lažje skrbeli za pravilno im nemoteno delovanje knjižnic, so si člani društva razdelili okoliše po občinah. Urediti bo potrebno predvsem vaške in šolske knjižnice, ki so dosedaj bile brez strokovnih vodstev in pravilnega potovanja. Poleg novoimenovanega 8-članskega odbora so na zboru predlagali še pet častnih članov, ki bodo s svojimi izkušnjami pomagali društvu. Za predsednika pravnega odbora je bila izvoljena večletna knjižničarska delavka Nikica Brumnova. Za častne člane društva pa so predlagali tri pomurske književnike: Miška Kranjca, Ferda Godino in Ludvika Vlaja, dalje Rudija Čačinoviča in Franca Šebjaniča. Letošnji plenum DBS bo oktobra v Mariboru, zvezni pa v Sarajevu udeležil se ga bo tudi član iz soboškega društva. Predvidevajo pa, da bo prihodnje leto plenum bibliotekarjev Slovenije v Murski Soboti, za kar so že na občnem zboru soboškega društva predložili obširen program, -do- Na sliki spodaj — udeleženci občnega zbora bibliotekarjev v Murski Soboti MALA ANKETA POMURSKEGA VESTNIKA V LENDAVI V ZRCALU: MNENJA OBČANOV Predzadnjo sredo je uredništvo »Pomurskega vestnika« izvedlo malo anketo o dnevnem počitku, razvedrilu in preskrbi prebivalstva. Za anketni okoliš smo izbrali mesto Lendava z okrog 2500 prebivalci. Po posebnih načelih vzorčenja, ki zagotavlja potrebno nepristranost pri izbiri oseb, je bilo ob anketni osnovi 50 prebivalcev izprašanih 33 občanov v starosti od 16 let navzgor ali 2 odst. vseh. v poštev prihajajočih prebivalcev mesta. Naj vam najprej predstavimo anketirane osebe. Izprašanih je bilo 19 žensk ali 57,6 odst. in 14 moških ali 42,4 odst. vseh anketiranih. Spoznajmo pa jih tudi drugače Pri anketiranju smo našteli 7 samcev ali 21,2 odst. vseh anketiranih, ostali pa so poročeni in le eden razvezan. Zanimivo je še to da je bilo med poročenimi največ takih (60,6 odst. vseh anketiranih) ki so poročeni že 11 in več let. Po narodnosti je 16 Slovencev (48,5 odst.), 14 Madžarov (42,4 odst.) 2 Hrvata in 1 Jugoslovan, ki se narodnostno ni želel opredeliti. Med anketiranci je 12 ali 36,4 odst. takih, ki stalno živijo v Lendavi. 9 ali 27,3 odst. delavcev, 4 uslužbenci, 4 upokojenci, 6 ali 18,2 odst. gospodinj, prav tako dijakov, vajencev in študentov itd. 14 ali 42,4 odst. vseh anketirancev ima po tri ali štiri družinske člane, 7 ali 21,2 odst. po pet družinskih članov ali več, ostali pa imajo po 2 družinska člana ali pa so sami. Med anketiranimi je 27 članov Socialistične zveze ali 82 odst., 7 članov ZMS ali 21 odst. in 14 članov sindikata ali 42 odst. vseh anketiranih. KAJ POČENJAMO V PROSTEM ČASU? Veliko večino zaposlenih anketirancev delo utruja: 10 ali 20 od- stotkov srednje, 10 ali 20 odst. pa zelo. (Od tod naprej se odstotki nanašajo na vso anketno osnovo 50 ljudi, vključno z otroci, kate- rih pa nismo anketirali). Na vprašanje, če bi nam lahko povedali, kaj delajo v prostem času, smo dobili kopico odgovorov. Tako jih 14 (28 odst.) podnevi počiva, prav toliko se jih hodi kopat, 13 ali 26 odst. se vozi za razvedrilo s kolesom, motorjem ali avtomobilom, 12 (24 odst.) igra karte, šah ali podobno, 11 (22 odst.) se redne sprehaja, 10 (20 odst.) se ukvarja z osebnim konjičkom — hobijem, prav toliko jih hodi na športne prireditve ali pa se aktivno udejstvuje s športom, hodi na izlete v hribe in se smuča. Zanimivo je, da se samo 1 anketiranec udejstvuje v prostem času v kulturno-umetniški dejavnosti, prav tako tudi zgolj eden hodi zaradi izkoriščanja prostega časa v kavarne, gostilne in druge lokale. S temi in drugimi dejavnostmi pa bi se bolj ukvarjalo več anketirancev — s športom na pr. 8 ali 16 odst. — drugi pa bi se začeli ukvarjati, če bi za to imeli možnosti s kulturno-prosvetno dejavnostjo 6 ali 12 odst., z izleti in smučanjem 9 ali 18 odst., z obiskovanjem športnih prireditev ali aktivno s športom 9 (18 odst.) itd Zaradi pomanjkanja časa se ne more s temi dejavnostmi ukvarjati 18 anketirancev ali 36 odst., zaradi pomanjkanja sredstev 10 ali 20 odst., zaradi pomanjkanja ustreznih objektov (javno kopališče TV klub. smučišče in drsališče) 8 ali 16 odst. vseh itd. PREDVSEM GRADNJA STANOVANJ IN LETNO KOPALIŠČE Kateri gradnji bi dali v vašem kraju absolutno prednost? se je glasilo naslednje vprašanje. Za to vprašanje je značilno, da ni bilo nobenega odklonilnega odgovora. Vsak se je pač odločil za eno možnost: 7 ali 14 odst. za pospešeno gradnjo stanovanj, 6 ali 12 odst. za gradnjo letnega kopa- lišča, po 4 za gradnjo pločnikov, za ureditev kanalizacije in vodovoda, za povečanje zdravstvenega doma, 3 za ureditev obrata družbene prehrane, po 2 za olepšavo ulic in za gradnjo osemletke in 1 za ustanovitev potrebnih servisov pri stanovanjski skupnosti. SLABA OCENA ZA POSTREŽBO V GOSTINSTVU S postrežbo v trgovini so anketiranci še kar zadovoljni, saj jih je pozitivno odgovorilo kar 23 s postrežbo ni zadovoljen samo eden, osem pa jih je zadovoljno samo delno. Precej drugače pa so anketiranci povedali za gostinstvo zlasti še, če pri tem bolj upoštevamo moški svet, ki je vsekakor večji konzument gostinskih dobrin in uslug. Tako jih je 9 zadovoljnih s postrežbo v gostinstvu 9 jih ni, 2 pa sta le delno zadovoljna. Če sedaj seštejemo odgovore na vprašanja »delno« in »nisem«, dobimo skupno 11 anketi- rancev ali 78,58 odst. vseh moških anketirancev. Zanimivo je še to da se pri tem vprašanju ni opredelilo za konkreten odgovor 13 vprašanih. Sedaj pa vzroki, zaradi katerih niso zadovoljni s postrežbo v gostinstvu: 7 zaradi slabe postrežbe, po 4 zaradi slabe kakovosti blaga in zaradi čakanja, po 2 zaradi previsokih cen in zaradi neustrezne ureditve lokalov, po 1 pa zaradi slabe izbire in zaradi nečistoče. Potemtakem pretežno subjektivni vzroki! PRESKRBA Z ZELENJAVO NAJBOLJ ŠEPA Preskrba z zelenjavo je bilo tokrat najbolj »priljubljena« tarča »kritike«. Kar 12 anketirancev ali 24. odst. vseh ni zadovoljnih s tovrstno preskrbo, naslednji artikel s 5 negativnimi odgovori je sveže meso, 4 odgovori so bili za kruh po 3 za mleko, sadje in mesne izdelke. Vzroki pa so spet predvsem subjektivnega značaja: 18 anketirancev ali 36 odst. meni, da zaradi slabe organizacije, 11 ali 22 odst. zaradi slabe založenosti, f zaradi slabe iniciative, 3 zaradi nedostopnih cen in zaradi ne- ustrezne tehnike prodaje, 2 zaradi pomanjkanja in 1 zavoljo neprimerne lokacije prodaje. Naša anketa je tudi pokazala, da je v Lendavi še dosti aktualnih vprašanj, na katera zadevajo občani zlasti v drugem delu svojega vsakodnevnega življenja. In še več: so tudi živahno zainteresirani za čimprejšnje in učinkovito reševanje teh vprašanj, katera bo kazalo z večjo smelostjo postavljati tudi na zbore občanov ir druge sestanke, ki še vedno niso zadovoljivo obiskani. POMURSKI OTROCI NA LETOVANJU V AVSTRIJI TRI TEDNE GOSTI V AVSTRIJI Pretekli teden so se iz Seebodena ob Millstattskem jezeru v Avstriji vrnili domov otroci iz Pomurja, ki so bili tam tri tedne na letovanju. Počitnice tam jim je omogočila organizacija Kinderfreunde ob sodelovanju naše pomurske ZPM. Našli otroci so stanovali skupaj z avstrijskimi v domu Pavlihof. V tem času so napravili mnogo izletov v bližnjo in daljno okolico. Tako so se z avtobusi peljali tudi na krožno pot. Obiskali so Gosposvetsko polje, kjer so sl ogledali knežji kameri, nato pa so ob Vrbskem jezeru odpotovali, do Celovca, kjer so bili gosti jugoslovanskega konzula v Celovcu— tov. Trampuža. Tam so si ogledali tudi botanični vrt ter ostale znamenitosti mesta. Bili so tudi na srednjeveškem gradu Ho-chosterwitz. Prav tako so bili v kraju Milchstatt, po katerem ima tudi jezero ob kate- rem so letovali, ime. Potovali so tudi v Spital ob reki Lissi, kjer so si ogledali glavni trening kajakašev pred svetovnim prvenstvom. Toda to ni bilo vse. Za razvedrilo so poskrbeli tudi doma v domu. Z vrstniki iz Avstrije so prirejali razna tekmovanja ter skupaj pripravljali različne kulturne prireditve. Trije ledni veselja, kopanja in lepih dni so hitro minili in zopet so doma, toda gostoljubne sosednje prijateljske dežele ne bodo tako hitro pozabili. Gederovci Mladinski aktiv v Gederovcih je pred dnevi imel sestanek, na katerem je izvolil novega sekretarja in blagajnika. Prejšnja zaradi objektivnih razlogov našita več zmogla teh dolžnosti. Aktiv je še kar delaven, manjka pa jim predvsem sredstev. Pred kratkim sp organizirali tudi nogometno tekmo z moštvom Žetinec iz sosednje Avstrije. V Beltincih se že pripravljajo za jesensko setev Korak naprej v kooperaciji Pred kratkim so se v Beltincih sestali predstavniki KO SZDL, sekretarji sekcij za kmetijstvo pri KO SZDL in kmetijski strokovnjaki domače zadruge. Razpravljali so o pripravah za jesensko setev in o kooperaciji v živinoreji. Ugotovili so, da je KZ Beltinci že ukrenila vse potrebno za nemoten potek setve. Naročila je dovolj umetnih gnojili, semenske pšenice, rži in ječmena. Nad 300 ton umetnih gnojil za jesensko setev pa zadruga že ima na zalogi. Nabavila je še en novi traktor, tako da sedaj razpolaga z 9 traktorji in bo lahko ustregla vsem. ki želijo traktorsko oranje, setev itd. Na sestanku so analizirali tudi stanje v živinoreji. Menli so, da je treba preiti od kontrahažnega sklepanja pogodb k boljši obliki kooperacije. Ker bo zadruga zaposlila nove kmetijske tehnike, bo ta prehod toliko lažji. Za začetek uvajanja boljših oblik kooperacije v živinoreji je potrebno priskrbeti priznane merjasce, katerih zaenkrat še primanjkuje (5 merjascev je zadruga že nabavila, a 6 naknadno naročila); nadalje bo nabavila plemenske svinjke in jih dala v rejo zasebnikom. Tako bo mogoče brez investicijskih vlaganj bolj izkoriščati hlevske zmogljivosti zasebnih kmetovalcev in prišli bomo do kvalitetnih pujskov za nadaljnjo pogodbeno vzrejo prašičev. Pri goveji živini bo KZ prav tako uvajala boljše oblike kooperacije. Zaskrbljujoče pa je stanje glede voluminozne krme za živino. Pridelek otave in detelje je suša domala povsem u- ničila in je bil minimalen. Pridelek krompirja, koruze in prosa bo zaradi suše tudi precej manjši od lanskega. Zato so kmetje v skrbeh, kako obdržati in prehraniti živino. KZ se je sicer že lotila reševanja tega problema; poleg močnatih krmil skuša nabaviti tudi voluminozno osnovno krmo. To bo vsekakor nujno potrebno, ker se bo v nasprotnem primeru stalež goveje živine in prašičev zelo zmanjšal. To je pokazal tudi zadnji dogom živine na sejmišče v Beltincih; bilo je veliko več živine kot na prejšnjih dogonih. Po končanem jesenskem poljskem delu bo ponudba živine prav gotovo še večja, ker kmetovalci nimajo krme. Vse to nam narekuje, da se moramo prav vsi lotiti reševanja tega problema; kako obdržati stalež živine, sicer se nam bo to že drugo leto močno maščevalo. A. H. VODNJAKE SO UREDILI Dopisnik iz Sela nam poroča da je članek v našem listu o nečistoči in nezavarovanosti mlak in vrelcev vode malce presenetil vaščane. vendar pa jih je tudi spodbudil k temu, da so sedaj svoje zasilne vodnjake že ustrezno uredili. Prav je tako, saj je to prvenstveno njim v korist, sedaj pa se jim tudi ne bo potrebno sramovati pred gosti, ki dokaj pogoste zahajajo v ta kraj zaradi ogleda zgodovinske rotunde. Bralci-bralcem v presojo ZASMRAJEN ZRAK Tovariš urednik! Čudno se mi zdi, ker niti sanitarna inšpekcija niti nihče drug' ni pokrenil ničesar, da ne hi prišlo do tako neznosnega smradu, ki se razširja iz gramoznic ob cesti M. Sobota -— Bakovci. V teh gramoznicah se namreč odlagajo razni odpadki naše živilske industrije, predvsem pa lupine od jajc. ki jih tam odlaga verjetno Tovarna mlečnega prahu. Ti ostanki so slabo posipani z zemljo, zato so idealno pitališče za cele roje muh. njihovo razpadanje pa je zlasti v teh vročih in soparnih dneh povzročalo takšen smrad, da je bilo neznosno. Menim, da bi morali za čist in svež zrak bolj skrbeti. Zato še naj omenim en primer. Pred dnevi je nek kamion peljal verjetno kože, toda za njim se je razširjal takšen smrad po celotni glavni ulici M. Sobote, da so se upravičeno razburjali vsi. ki so bili takrat na tej cesti, saj bilo pre- prosto skoraj nemogoče dihati. Če že skrbimo za ostali iz-gled mesta, ne bi smeli dovoliti tudi takih malomarnosti! C. S., M. Sobota TRIJE PIJANCI NA ENEM MOTORNEM KOLESU Pred nedavnim sem bil v Logarovcih na veselici. Ko sem se vračal domov, bilo je okrog 23. ure je za mano privozil motorist Edo Štaman s Cvena z dvema sovozačema. Vsi trije so bili močno vinjeni, kar je bil verjetno vzrok, da sem se moral umakniti v obcestni jarek. čeprav sem se peljal s kolesom po skrajni desni strani ceste. Motorist se je ustavil in vsi trije so mi grozili, da me bodo pretepli do smrti. jim nisem ugovarjal, do pretepa ni prišlo, vendar m, do Križevec niso dali miru, tako da sem moral še večkrat stopiti v jarek. J. P. Iljaševci Tudi mi se sprašujemo: mar za tak nočni vandalizem res ni nobenega zdravila? Pošta - hitra kat ptica Tako je pisalo še nedolgo tega v »Pomurskem vestniku«; če pa je to tudi res. je mogoče ugotoviti s pisemskega ovoja (tega vam prilagamo). Pismo je s Cankove v Kramarovce (okrog 14 kilometrov) potovalo CELE ŠTIRI DNI S pisemskega ovoja je razvidno, da je cankovska pošta prevzela pismo 3. avgusta, pošta v Rogašovcih 6. avgusta, naslovnik pa je prejel pismo 7. avgusta ob 12 uri, zato se zaradi zapoznele dostave ni mogel udeležiti seje, na katero je bil povabljen. Torej pošta — res po polževo hitra. K. Z., Cankova KAKO SE UDELEŽUJEMO ZBOROV VOLIVCEV? Naša anketa se je skušala vsaj bežno dotakniti tudi tovrstne družbene aktivnosti občanov. Tako se je letos udeležilo enega ali dveh sestankov 7 anketirancev ali 14 odst., treh ali štirih 6 ali 12 odst., petih ali več 13 anketirancev ali 26 odst., medtem ko po 3 anketiranci niso bili na nobenem sestanku ali pa sploh ne hodijo na sestanke. 13 anketirancev ali 26 odst. meni, da so sestanki koristni, 14 ali 28 odst., da so le včasih itd. Tudi o upoštevanju predlogov so bila mnenja dokaj različna. Se največ glasov —22 anketirancev ali 44 odst. je bilo za to, tla so upoštevani le nekateri predlogi, 4 anketiranci so povedali, da so predlogi precej upoštevani, medtem ko je 1 anketiranec menil, da sploh niso upoštevani. Če je naša anketa vsaj nekoliko osvetlila določena aktualna vprašanja, v Lendavi in jih skozi prizmo mnenj občanov tudi konkretizirala je njen namen prav gotovo dosežen. Anketo izvedli novinarji in sodelavci PV: Slavko Klinar, Karel Sukič, Bati-Konc Žužana. Mitja Veršič in Deži Obal, komentar S. Klinar Kje so avtobusni vozni redi? Tovariš urednik! Mnogo potujem z avtobusom in vem, da so v vseh mestih, kjer je promet nekoliko večji, napravljene lepe table, na katerih so zapisani vsi odhodi in prihodi avtobusov. Toda z začudenjem sem opazil, da takih voznih rodov ni izobešenih niti v M. Soboti niti v Lendavi. V M. Soboti ima izobešen vozni red samo Avtoremont ,iz G. Radgone, katerega avtobus pa sedaj, kot se mi zdi. ne vo- zi, nadalje Avtobusno podjetje iz Celja (samo to ima izobešen vozni redi tudi v Lendavi), na prehodu med Hotelom Zvezda in stavbo banke pa tudi SAP Ljubljana, medtem ko pa voznega reda, ki v glavnem oskrbuje te proge, to je Avtobusnega podjetja Maribor, ni nikjer. Menim, da je to res velika malomarnost, ki potnikom povzroča mnogo težav in je tudi ni mogoče opravičiti. K. L., M. Sobota Naš razgovor s prof. D. Novakom pred pričetkom pouka na gimnaziji v Ljutomeru OSNOVNI SMOTER: ZAGOTOVITI STROKOVNI KADER Kateri so bili glavni razlogi za ustanovitev gimnazije v Ljutomeru? Razlogov za ustanovitev gimnazije v Ljutomeru je bilo nedvomno več. Ljutomer je po ukinitvi vajenske šole in po premestitvi gospodinjske šole v Radence ostal brez kakršnekoli druge šole, razen dveh osemletk. Starši so morali pošiljati svoje otroke v šole v oddaljeni Maribor ali v M. Soboto. Vse to je bilo povezano z velikimi izdatki, tako da mnogi otroci po končani osemletki niso mogli nadaljevati študija in so se morali posvetiti obrti ali pa se zaposliti kot navadni delavci. Pobudo za ustanovitev gimnazije je prišla prav od članov ljutomerske občinske skupščine, ki so na terenu najbolj občutili ta pereč problem. Drugo dejstvo je prav gotovo to, da v ljutomerski občini, kot prav gotovo še v mnogih drugih, zelo potrebujemo kader z visoko izobrazbo. Kadra s srednjo izobrazbo bo domala dovolj, medtem ko kadra z visoko izobrazbo zelo primanjkuje. Trenutno bi v ljutomerski občini potrebovali še mnogo zdravnikov, inženirjev in drugih strokovnjakov z visoko izobrazbo. V mnogih podjetjih bi bila delovna storilnost prav gotovo mnogo večja, če bi imeli za to prepotreben kader. V perspektivi bodo predvidoma prav gotovo zamrla tudi učiteljišča; tako bodo morali učenci za ta poklic končati gimnazijo in je tudi zaradi tega ustanovitev gimnazije pomembna. V ljutomerski občini pa zaenkrat še zelo potrebujemo pedagoški kader z višjo in visoko izobrazbo. Koliko dijakov je pripravljenih za prvi letnik in katero Območje bo zasegla nova gimnazija glede na bivališča dijakov? Šolska odbor gimnazije je na svoji seji sklenil, da bo sprejetih v prvi letnik, ki bo imel dva oddelka. 72 učencev. To število smo na sprejemnih izpitih tudi dose- gli. Za sprejemni izpit se je prijavilo celo 73 učencev, od teh pa jih 8 sprejemnega izpita ni opravilo. Za vpis je prosilo tudi nekaj učencev, ki morajo letnik ponavljati ali pa bodo prestopili iz drugih šol na našo šolo. Otroci, ki bodo obiskovali našo gimnazijo, so iz različnih krajev. Precej jih je iz G. Radgone, Ščavnice, od Vidma pri Ščavnici, z Razkrižja. sorazmerno precej tudi iz Ormoža, nekaj pa celo od Kostanja, iz Melinec in od drugod. Skratka, kaže. da bo šolski okoliš zelo velik in vse to nam potrjuje,, da je gimnazija potrebna. Prvega septembra bomo imeli še naknadne sprejemne izpite, ker je šola prejela še precej prošenj za vpis. Kako je 13. predavateljskim kadrom in tehnično opremo šole? Zdi se mi, da je to najbolj pereča zadeva vseh naših šol. Povsod tožijo, da ni kadra, ali pa. da nima ustrezne izobrazbe. Tudi pri nas so se pokazale določene težave, vendar pa smo jih v glav- nem že prebrodili in upamo, da bomo imeli ustrezen kader, ki bo lahko vzgajal in izobraževal našo mladino. Ali so potrebe in tudi možnosti za internat? Potrebe po internatu ni opazita, saj se je samo ena učenka prijavila za internat. Vsi učenci imajo zelo dobre prometne zveze, vlak ali avtobus, mnogi pa se bodo, kakor so sami izjavili, vozili (Nadaljevanje na 4. strani) Prof. Drago Novak POMURSKI VESTNIK. 22. avg. 1963 3 Nadaljevanja s prejšnjih strani Letni plan zadovoljivo dosežen Obrat za gozdarstvo in lesno predelavo pa je polletni plan dosegel s 106 odstotki, ker se je na avstrijskem tržišču zelo uveljavil s svojim weekend hišicami, po katerih je veliko povpraševanje. Poleg tega pa izvaža tudi les In odpadno kurivo. Zaradi ustavitve izvoza na nekatera tržišča in nihanje cen, je že upravni odbor kombinata sklenil, da bi se naj planske postavke znižale in sicer za 500 tisoč dolarjev. ZARADI ODKUPA ZEMLJIŠČ NUJNO USTANOVITI SKLAD ZA PREŽIVNINSKO VARSTVO Zaradi razširitve kmetijske proizvodnje in proizvodnje industrijskih obratov je bil v letinam planu dan velik poudarek pridobivanju novih kmetijskih površin. Plan je predvideval odkup 700 ha, toda doslej je bilo odkupljenih le 180 ha, kar kaže, da ta postavka ne bo popolnoma dosežena. Na to je vplivalo več problemov. En izmed osnovnih je bil tudi v neorganiziranosti službe, ki je skrbela za to dejavnost. Ker so za odkup skrbeli posamezni obrati, ni bilo potrebne povezave niti ne izdelanih perspektivnih planov, kjer bi naj zemljišča predvsem odkupovali. Zato je začela junija delovati enotna služba v okviru kombinata, ki bo odkupovala po izdelanem planu razširjanja kmetijskih površin. Drug problem so bile tudi cene, ker so v nekaterih predelih Prekmurja začeli močno povpraševati po zemlji tudi zasebni kmetovalci, ki nudijo višje cene. Čedalje bolj nujna pa postaja ustanovitev skladov za preživninsko varstvo kmetovalcev, ki predajajo svoja zemljišča. Take sklade ima že večina Občin v Sloveniji in omogočajo, da se takim kmetovalcem zagotovi primerna preživnina, kar je zlasti potrebno v primeru, da so ti kmetovalci že starejši in za delo nezmožni. 26 NOVIH STANOVANJ Letos in prihodnje leto bo kombinat tudi uspešno rešil enega izmed svojih zelo težkih vprašanj pomanjkanja stanovanj za člane kolektiva. Kombinat je dobil iz republiškega stanovanjskega sklada 40 milijonov dinarjev s 50-odst. udeležbo, ki sta jo zagotovila stanovanjska sklada občin Murska Sobota in Lendava. S temi sredstvi bodo zgradili 26 novih stanovanj. Največ v Beltincih in sicer 10 stanovanj in to v dveh štiristanovanjskih blokih. V Murski Soboti in Lendavi, kjer pa bodo zgrajena v vsakem kraju po 4 stanovanja, pa se bo podjetje vključilo v obstoječo gradnjo stanovanj preko stanovanjskega sklada. Tudi v oddaljenih Kramarovcih bodo zgradili 4 stanovanja, vendar pa je problem dobiti izvajalca del, ker je kraj slabo povezan s prometnimi potmi. V planu pa je tudi končanje gradnje 4 stanovanj v Petanjcih, poleg tega pa še nekaj adaptacij na delovišču Jezera. KMETIJSKA GOSPODARSTVA BREZ IZGUB Med redkimi kmetijskimi gospodarstva v Sloveniji, ki so jim polletni obračuni pokazali, da bodo ne samo prvo polovico, temveč celo leto zaključila brez izgub, so tudi vsa tri prekmurska. To so kolektivi dosegli predvsem zaradi velike skrbi, ki so jo ob povečevanju proizvodnje posvečali ekonomskim uspehom, nadalje tudi zaradi dobre organizacije dela. ki pa še vedno ima mnogo pomanjkljivosti, potem zaradi specializacije proizvodnje itn pa nižjih proizvodnih stroškov. Nemajhno zaslugo za tak uspeh ima tudi preorientacija na proizvodnjo lastne krme kakor tudi sistem delitve dohodka po vloženem delu. Ob tem pa analize tudi izkazujejo, da imajo vsa kmetijska gospodarstva še precej možnosti, da z odpravo raznih pomanjkljivosti še povečajo svoj dohodek. Najbolj pereča: preskrba s pitno vodo V občini Gornja Radgona je 130 živilskih obratov. Zaradi tega sanitarna inšpekcija posveča precej pozornosti nadzoru nad proizvodnjo in prometom z živili, nad objekti, prostori, napravami in priborom, ki so uporabljane pri proizvodnji in prometu z živili. Doslej je bilo pregledanih 80 odst živilskih obratov. Pri pregledu prehrane je bilo ugotovljeno, da trgovsko osebje še vedno premalo skrbi za osebno higieno, pa tudi večina trgovin z živili je še vedno v neprimernih starih poslopjih, z majhnimi prostori in nesodobno opremo, z vlažnimi in temnimi skladišči. Trgovsko podjetje si že zelo prizadeva odstraniti staro dediščino, kar je opaziti ne le v Radgoni, ampak tudi drugod v občini. Tudi gostinski obrati so večji del v starih poslopjih, ki ne ustrezajo več higienskim predpisom. Prav je, da sanitarna inšpekcija pri pregledih gostinskih lokalov ne upošteva samo higienske kriterije, marveč tudi turistična prizadevanja občanov Radgone in drugih večjih krajev. Med drugim ima sanitarna inšpekcija precej preglavic z zbiralci mleka, z mlinskimi obrati in oljarnami, ki ne upoštevajo osnovnih načel higiene. Kar zadeva komunalno higieno, bo potrebno dati več poudarka kontroli zdrave pitne vode, vodotokov, mlak in močvirij, vzdrževanju čistoče v naseljih, kanalizaciji itd. Zaradi asanacije nečistih objektov in izboljšanja higienskih razmer v Radgoni bo potrebno, da bo občinska skupščina izglasovala odlok o prepovedi reje domačih živali v centru mesta. Sanitarna (inšpekcija ima pod nadzorom tudi 39 šolskih, otroških zdravstvenih, socialnih in fizkulturnih ustanov, z delovno inšpekcijo pa sodeluje pri pregledu podjetij zaradi izboljšanja delovne higiene. -rj- Občutno zmanjšanje bolniškega staža Zanimivo je tudi dejstvo, da se je število zavarovancev v radgonski občini povečalo od lanskih 3.491 na 3.787, da pa se je bolniški stalež, ki je bil talni šle sorazmerno visok, saj je znašal 5,13 odst., letos zmanjšal na 3,06 odst. ali domala za polovico. Vzrok za to je v povečani pozornosti zdravnikov temu vprašanju, občasni kontroli na domovih po organih socialnega zavarovanja in večje zanimanje delovnih kolektivov za to, da znižajo stalež bolnikov. Prav tako je tudi treba omeniti, da podatki o zdravstvenih uslugah kažejo na zmanjšanje števila zdravniških pregledov, posebno še v zobozdravstvenih ambulantah. V primerjavi z lanskim I. polletjem je ugodna tudi primerjava stroškov zdravil, ki so bila izdana na recepte. Nasprotno od tega pa je naraslo število bolnikov, ki so bili poslani v bolnišnice. Pozitivna ugotovitev pa je v tem, da je število oskrbnih dni v bolnišnicah precej manjše od lanskega števila v tem času. Ob doseženem napredku zdravstvene službe v radgonski občini je treba omeniti še to, da so vse ambulante v primernih poslopjih, razen v Radgoni. Glede na to, da so v Radgoni splošna ambulanta, protituberkulozni dispanzer, patronažno-babiška služba, higienska postaja in skupni prostori uprave zdravstvenega doma v poslopju, ki ne odgovarja zahtevam zdravstvene službe in da sta reševalna postaja in lekarna v poslopju občinske skupščine. zobozdravstvena ambulanta pa v neprimernih prostorih kmetijskega kombinata, je svet za zdravstvo imenoval posebno komisijo, ki bo morala proučiti možnosti za rešitev tega problema, bodisi z razširitvijo dosedanjega poslopja ali pa z gradnjo novega zdravstvenega doma. Ker pa ena in druga rešitev zahteva veliko finančnih sredstev, so na predlog komisije ustanovila občinski zdravstveni investicijski sklad. -rj- Osnovni smoter: zagotoviti strokovni kader s kolesi. Starši so zelo veseli, da bodo njihovi otroci lahko obiskovali šolo bolj poceni in jim ne bo treba plačati internata. Če bi bilo potrebno, bi ustanovili internat v prostorih bivše gospodinjske šole, vendar, kakor vse kaže, tega v tem šolskem letu še ne bo potrebno storiti. Kateri so glavni materialni problemi šole? Materialni problemi šole se pojavljajo, vendar jih sproti odpravljamo. Pri tem se moramo zahvaliti članom občinske skupščine, ki kaže popolno razumevanje za potrebe šole. Občanska skupščina v Ljutomeru je obljubila vsa materialna sredstva, daje pa tudi vso pomoč pri renoviranju šole. Sola »Franceta Prešerna«, v kateri bo ljutomerska gimnazija je že dva meseca veliko mravljišče, kjer delajo zidarji, električarji, vodovodni inštalaterji in drugi mojstri, da pripravijo vse potrebno za pravočasen, pričetek pouka. Prihodnji mesec bo zaživelo delo na šoli. Spočiti učenci bodo vstopili v šolo. Z znanjem, ki so ga bodo pridobili, bodo lahko nadaljevali študij na visokih in višjih šolah in tako izpopolnili vrzel, ki nastaja v Prleki iti zavoljo pomanjkanja prepotrebnega strokovnega kadra; tako pa bomo tudi omogočili še hitrejši kulturni in gospodarski razvoj te pokrajine. ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT Ljutomer - prizorišče jugoslovanskega kasaškega derbyja Največje konjske dirke v letošnji tekmovalni sezoni bodo v nedeljo, 25. avgusta s pričetkom ob 14. uri na hipodromu v Ljutomeru: uradno imenovane jugoslovanski kasaški derby. Posebno vprašanje je seveda, zakaj je letos prav Ljutomeru zaupana organizacija te vrhunske prireditve konjskega športa v Jugoslaviji. Predvsem zaradi treh razlogov, zavoljo odlične dirkalne steze, velikega števila derby konkurentov iz ljutomerskega rejskega okoliša in tradicije konjskih dirk v metropoli Prlekije, saj tukaj uspešno deluje najstarejši klub v državi in drugi v Evropi — takoj za Dunajem. Jugo-slovanski, derbyji so posebna draž za aktivne nosilce našega konjskega športa. V tej dirki lahko namreč nastopajo samo 4-letni čistokrvni kasači na progi 3.300 metrov (običajna dirkalna proga pa je dolga samo 2.000 metrov); poleg hitrosti zahteva derby od konja — tekmovalca tudi izdržljivost in sta torej obe vrlini tudi odločujoči za osvojitev naslova zmagovalca. Do sedaj je za derby dirko v Ljutomeru prijavljenih 12 tekmovalcev, med njimi kar 6 konj ljutomerske kmečke reje, ki si kljub pričakovani hudi konkurenci obeta tudi zmagovalca. Poleg domačih konj bodo namreč v tej dirki, nastopili tudi trije konji Kobilarne Turnišče in dva konja iz varaždinskega konjeniškega kluba. Žrebec »Orlov« iz Pančeva pri Beogradi pa že štirinajst dni vztrajno trenira na ljutomerskem hipodromu pod vajetmi trenerja Ace. Dokaj atraktivna bo tudi dirka 2-letnih kasačev za prvenstvo Slovenije. Na programu pa je še šest točk za kas in galop. Prireditelj bo tokrat razdelil za 850 tisoč dinarjev nagrad med zmagovalce in bolje uvrščene tekmovalne konje. Konjeniški klub v Ljutomeru se na to vrhunsko prireditev pripravlja z vso resnostjo itn si prizadeva, da bi vse točke programa izpadle tehnično in organizacijsko čimbolje in talko posredovale številnemu Občinstvu tudi kar največ športnega užitka. Kot je napovedano, bosta letošnje dirke zaradi njihove zanimivosti in pestrosti snemala tudi RTV in filmsko podjetje za turistični film. Prijavljeni so že tudi številni gostje iz Italije, Avstrije in Nemčije, predvsem zastopniki športnih organizacij. -kk- Spomladanske konjske dirke v Ljutomeru — letos TEKMOVANJE V POMURSKI LIGI V DVEH RAZREDIH Kakor smo izvedeli bi se naj tekmovanje v pomurski nogometni ligi predvidoma začelo tudi 8. septembra. Tokrat naj bi potekalo v dveh razredih in sicer v prvem razredu, kjer bi tekmovalo 10 moštev ter v drugem razredu, kjer bi nastopalo 6 ali 8 moštev. V zvezi s tem Nogometna podzveza v Murski Soboti poziva vse vaške aktive, ki želijo nastopati v II. razredu Pomurske nogometne lige. da svojo udeležbo najavijo pismeno ali ustno pri NP v M. Soboti čimprej, a najpozneje do 25. t. m. Končni sklep o samem načinu tekmovanja bo sprejel na skupni seji z predstavniki vseh klubov. JANEZ KOVAČ V KRANJSKI GORI Znani pomurski atlet Janez Kovač je že v ponedeljek odpotoval v Kranjsko goro na skupne priprave naših reprezentantov pred dvobojem s ČSSR. ki bo v Ljubljani. Se prej bo nastopil na troboju Slovenija-Hrvatska-Srbija. Slab start NK Sobote SVOBODA : SOBOTA 6:0(1 : 0) Z nedeljskim prvim kolom se je pričelo prvenstvo Slovenske nogometne lige za sezono 1963-64. Edini pomurski predstavnik v tej konkurenci, moštvo Sobote je tokrat moralo v goste v Ljubljano, kjer se je srečalo z moštvom Svobode. Proti pričakovanju je Sobota doživela zelo hud poraz, ki je zelo negativno odjeknil med simpatizerji, ki so z velikim zanimanjem pričakovali prvi start. Igralci Svobode so namreč kar šestkrat potresli mrežo Sobote, medtem ko to igralcem Sobote ni uspelo niti enkrat. Poraz 6:0 je vsekakor prehud za Soboto, posebej še, če pomislimo na zelo dober start novincev. Sobota se bo morala pošteno potruditi ter že v naslednji tekmi oprati ta madež. Kljub visokemu slavju domačih, pa je bila nedeljska tekma na zelo nizki ravni. Obe moštvi sta namreč igrali zelo počasen nogomet in zelo netočno podajali žogo, kar še zlasti velja za prvi polčas, tako da je bilo nekaj nad 500 gledalcev razočaranih nad igro obeh moštev. Prvič so prišli domačini v vodstvo nekaj minut pred koncem prvega polčasa preko Verbiča, ter s tem izkoristili premoč vetra. V drugem polčasu se je slika na igrišču nekoliko spremenila. Medtem ko je bila v prvem v glavnem enakovredna, so tokrat vedno nevarneje začeli ogrožati vrata Sobote domačini, igra sama pa je postajala ostra tipično prvenstvena. V enem izmed teh napadov je bil v kazenskem prostoru Sobote zrušen napadalec domačih in sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki jo je Loboda I. uspešno realiziral. Kmalu zatem pa je sodnik zaradi ostrega starta izključil iz igre Lobodo II in od tega časa naprej je Sobota igrala z igralcem več. Toda kljub temu so domačini vedno bolj pritiskali na vrata Vrdjuke ter najprej še preko enajstmetrovke povečali vodstvo, nato pa še s tremi lepimi goli dosegli visoko zmago. Pri moštvu Sobote se je zopet pojavila stara hiba: premajhna borbenost, saj so razen treh igralcev vsi ostali zatajili. Prihodnjo nedeljo se bo Sobota v drugem kolu pomerila na svojem igrišču z moštvom Odred-Krima iz Ljubljane. Šport v Rakičanu — pred dnevi so začeli graditi slačilnice na lepo urejenem športnem stadionu (Foto: D. Obal) Prijateljske nogometne tekme OFK BEOGRAD : SOBOTA 8:1 (2:1 ) Pretekli četrtek je bila v Murski Soboti druga prijateljska nogometna tekma med članom I. zvezne nogometne lige Beogradom in domačo Soboto. Sobota ni ponovila odpora iz prvega srečanja in so gostje zmagali z visokim rezultatom. Domačine so nadigrali posebno v drugem polčasu. Najboljši pri Beogradu je bil tokrat državni reprezentant Skoblar, ki je sam dosegel štiri gole. Časten zadetek za Soboto je dosegel Horvat S. ALUMINIJ : GRAFIČAR 6:0 V prijateljski nogometni tekmi sta se pretekli četrtek v Kidričevem pomerili tudi moštvi Grafičarja iz Murske Sobote ter domačega Aluminija. Domačini so slavili visoko zmago 6:0. NAFTA : SLEME 3:3 V nedeljo so v Lendavi gostovali nogometaši Slemena iz Zagreba, člana zagrebške nogometne podzveze ter se v prijateljski nogometni tekmi pomerili z domačo Nafto. Tekma se je končala neodločeno 3:3. Vse tri zadetke za Nafto je dosegel Kulčar. BELTINCI : GRAFIČAR 4:1 V okviru priprav za star v MM nogometni ligi sta v nedeljo v Beltincih odigrali prijateljsko nogometno tekmo Grafičar iz Murske Sobote in novi član MM lige Beltinci. Srečanje se je končalo z zmago Beltinec z 4:1. Za Beltince so bili uspešni Maroša 2, ter Fras in Križanič, za Grafičar pa Madžar. TURNIŠČE : GRAFIČAR 3:5 Moštvo Turnišča, ki se je prav tako že začelo pripravljati za jesenski del tekmovanja v Pomurski nogometni ligi, je pretekli teden odigralo prijateljsko nogometno tekmo z Grafičarjem iz Čakovca. Tekma se je končala z zmago gostov 5:3. Akcija "naučimo se plavati" v Radencih Letos se je začela po vsej Jugoslaviji široka akcija "naučimo se plavati" katere namen je naučiti vse neplavalce plavati. V to akcijo so se široko vključili v Slatini Radencih, kjer imajo tudi zato odlične pogoje, saj imajo lep plavalni bazen in strokovni kader. V letošnji sezoni so bile v Radencih tako končane 4 začetne plavalne šole, ki so zajele preko 100 pionirjev in tudi nekaj starejših. Domačih pionirjev se je naučilo plavati 48, nekaj nad 70 pionirjev pa je bilo iz tabora "Partizanskih društev", ki so taborila v Sl. Radencih. Tu so taborili pionirji SE Cankove, Ljutomera, Lendave, Radgone, Bodonec. Vidma, Apač in M. Sobote. V okviru te akcije pa je za vse goste — neplavalce na bazenu na razpolago plavalni inštruktor, ki nudi potrebno pomoč in dalje navodila pri učenju v plavanju vsem, ki to želijo. Tudi letos MM nogometna liga Pretekli teden je bila v Mariboru skupna seja nogometnih pozveze Maribora in M. Sobote ter predstavnikov MM nogometne lige. Na seji so razpravljali o načinu tekmovanja v novi tekmovalni sezoni, ter sklenili, da bo tudi letos obstajala MM nogometna liga, ki bo štela 11 članov, od katerih bo 7 iz mariborske ter 4 iz murskosoboške nogometne lige. Iz mariborske podzveze bodo tekmovali Branik in Kovinar iz Maribora, Drava iz Ptuja. Fužinar iz Raven. Mejnik iz Svečine. Ojstrica iz Dravograda ter Rače. Iz murskosoboške podzveze pa Nafta iz Lendave. Grafičar iz M. Sobote ter Beltinci in Radgona. Tekmo- vanje se bo pričelo 8. septembra. Predhodno pa k temu sklepu morata še nogometni podzvezi dati soglasje, v kolikor navedeni klubi izpolnijo postavljene obveznosti do podzveze, t. j. da tekmujejo z mladinskim in pionirskim moštvom v podzvezi. PRVI PLAVALNI REZULTATI IZ RADENEC Pretekli teden je bilo v Radencih izvedeno društveno tekmovanje v plavanju za mladince, mladinke, pionirje, pionirke ter naj-mlajše. Na tekmovanju je skupno nastopilo 28 tekmovalcev, ki so se pomerili v najrazličnejših disciplinah. Na tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: NAJMLAJŠI: 50 m kravl: 1. Alojz Behek 51,3 2. Jože Rihtarič 53.4 50 m prsno: 1. Janko Žnidarič 54,9 2. Elmar Kline 59.6 3. Roman Klančar 1:00 PIONIRJI: 50 m kravl: l. Janez Drvarič 38,0 2. Janko Stanek 44.0 3. Jože Želodec 45,0 50 m prsno: 1. Janez Drvarič 52,0 12. Jože Himelrajh 55,0 3. Janko Stanek 1:00 100 m kravl: 1. Janez Drvarič 1:23 2. Janko Stanek 1:35 3. Vito Starc 1:35,3 100 m prsno: 1. Alojz Grmič 1:45 2. Jože Himelrajh 1:50 3. Janez Drvarič 1:58 PIONIRKE: 50 m kravl: 1. Miša Pfajfer 41,2 2. Renata Zupanc 51.0 3. Kiti Kemr 55.0 50 m prsno: 1. Renata Zupanc 51,0 2. Kiti Kemr 52,3 3. Miša Pfajfer 53,4 100 m prsno: 1. Miša Pfajfer 1:50 2. Kiti Kemr 1:53 3. Renata Zupanc 1:58 MLADINKE: 50 m kravl: 1. Muca Ditrih 36,6 2. Vesna Krulc 41.4 MLADINCI: 50 m kravl: 1. Bojan Pevec 33.4 2. Laci Gyorfi 34,0 50 m prsno: 1. Sani Šiftar 43,2 2. Lojze Logar 43.5 100 m kravl: 1. Diči Brunec 1:20 2. Istok Starc 1:21 3. Albin Mihorič 1:27 NEPOPOLNO KOLO V 14. kolu občinske nogometne lige Lendava sta bili odigrani le dve tekmi, medtem ko so bile kar tri tekme zaradi slabega vremena preložene in bodo odigrane naknadno. V prvi so Petišovci visoko premagali Gaberje z rezultatom 6:0, druga tekma med Zvezdo iz Doline in Dolgo vasjo pa se je končala neodločeno 1:1. Kljub nepopolnemu kolu je še vedno za- nesljivo v vodstvu Nafta B in ji verjetno tudi nihče ne bo odvzel prvega mesta. Na drugem mestu je Zvezda iz Doline in bo najbrž tudi to mesto obdržala do konca Za ostala moštva je štiri kola pred koncem še težko govoriti kakšno mesto bo katero zasedlo. TABELA IZGLEDA TAKOLE: Nafta B 13 13 0 0 85:14 26 Zvezda (Dol.) 14 8 4 2 49:24 20 Petišovci 14 8 0 6 45:19 1P Graničar 13 7 1 5 32:21 15 Dolga vas 14 6 3 5 22:35 15 Elektromont. 13 5 2 6 26:44 12 Gaberje 14 3 2 9 19:44 8 Hotiza 13 3 2 8 17:37 8 Gradbenik B 13 3 1 9 24:49 7 Mehanika 13 2 3 8 9:49 7 PORAŽENI TUDI MLADINCI SOBOTE V Ljubljani je gostovalo tudi mladinsko moštvo So«bote ter se v prvenstveni tekmi SML pomerilo z domačo Svobodo. Domačini so bili boljši nasprotnik ter zasluženo zmagali z rezultatom 3:1 (3:0). Mladinci Svobode so bili zlasti boljši v prvem polčasu ter so si že v tem delu zagotovili zmago, medtem ko so imeli mladinci Sobote več od igre v drugem polčasu in so rezultat znižali na 3:1. STRELCI PRED OKRAJNIM PRVENSTVOM Pet pomurskih reprezentantov v streljanju z malokalibrsko puško serijske izdelave se že pridno pripravlja za okrajno prvenstvo, ki bo te dni v Mariboru. Isti tekmovalci bodo sodelovali prvič v zgodovini pomurskega strelskega športa tudi v streljanju z malokalibrsko puško proste izbire. V okviru priprav so pred kratkim napravili tudi medsebojno tekmovanje. Na okrajnem prvenstvu bodlo sodelovali: Turner, Sušnik. Drvarič, Škarabnot in Bagari. PRED PRIČETKOM TEKMOVANJA V REPUBLIŠKI KOŠARKARSKI LIGI S prvim septembrom se bo pričelo tudi tekmovanje v republiški košarkarski ligi — vzhod, kjer sodeluje tudi soboški Partizan. Soboška ekipa je pod vodstvom Petra Juteršnika pričela že z rednimi treningi in upajmo, da se bo sedaj odrezala bolje kakor v spomladanskem delu. Tokrat bodo igrali na igrišču TVD Partizan, kjer bodo imeli prenosne jeklene konstrukcije za koše. Istočasno se bo pričelo tudi tekmovanje v pomurski ligi, kjer bodo sodelovala moštva: Partizan B, Puconci, Lendava, Rakičan in Grafičar. Vsa srečanja bodo odigrana na prostem in zato so letos pričeli s tekmovanjem tudi tako zgodaj. -Jm- POMURSKI VESTNIK. 22. avg. 1963 4 V nedeljo 25. avgusta 1963 z začetkom ob 10. uri VSI na OTVORITEV RESTAVRACIJE IN KOPALIŠČA V MORAVCIH V sporedu sodelujejo: Pohorski fantje Folklorna skupina BELTINCI Štef in Tina Godba PLAVI 6 (ŠÜKLER) Godba Ivana Baranja Specialitete: Prekmurske koline Prekmurske gibanice Prašič 'na ražnju Ribe čevapčiči — Ražnjiči Vabi kolektiv Hotela »Zvezda« Murska Sobota V TRGOVSKEM PODJETJU »GORIČANKA« V ŠALOVCIH: novoustanovljeni mladinski aktiv V nedeljo, 18. septembra so v Trgovskem podjetju "Goričanka" v Šalovcih ustanovili svoj mladinski aktiv. Ustanovnemu občnemu zboru je prisostvovalo 18 mladincev iz tega podjetja. V že izdelanem programu dela imajo predvideno, na katerem področju se bo odvijala njihova dejavnost. Tako bodo mladinci po vseh trgovinah v podjetju prevzeli aranžerstvo. odločil pa so se tudi za študij primerne igre. Tako bodo vsaj delno odpravili kulturno mrtvilo, ki prevladuje v tej okolici. Aktiv bo dobil v upravljanje tudi knjižnico, ki vsebuje že lepo število knjižnih zbirk. Za predsednika novoustanovljenega aktiva je bil izvoljen Imre Jakiša. -do- DANES ZVEČER RAZŠIRJENA SEJA SZDL V ŠALOVCIH Krajevni odbor SDZL v Šalovcih bo imel danes zvečer razširjeno sejo. Občani krajevnih skupnosti iz Hodoša in Šalovec bodo govorili predvsem o pripravah na otvoritev nove šole v Šalovcih, ki bo predvidoma 15. septembra. Na razširjeni seji bodo podali tudi analizo delovanja Krajevnega odbora SZDL v prvem polletju. V LENDAVSKI OBČINI : Zbori volilcev V nedeljo so bili še v zadnjih krajih lendavske občine zbori volivcev, na katerih so razpravljali o ustanavljanju krajevnih skupnosti in izvolili njihove organe. Odbori krajevnih skupnosti bodo v prihodnjih mesecih pripravili predloge statutov skupnosti o njih pa bodo občani raz- pravljali in sklepali verjetno že novembra. Ti zbori volivcev v lendavski občini pa so hkrati tudi uvod v pripravo, razpravljanje in sprejemanje tudi občinskega statuta, katerega predlog bo verjetno na dnevnem redu v prvih spomladanskih mesecih prihodnjega leta. Mala kronika Poškodbe od 12. do 19. avg. 1963 Seči Bernardka. hči posestnika — stara 10 mesecev. Sestrica jo je imela na kolesu, kolo se je prevrnilo in otrok je padel na tla. Dobila je poškodbe na glavi. Molnar Katica, stara 11 let, iz Lendave. Med igranjem doma je padla in si poškodovala levo nogo. Kuzma Marija, roj. 1942, hči delavca iz Petanjec. Padla je in si poškodovala levo stopalo. Kerčmar Janez, Tišina. Pri prometni nesreči poškodovan. Dobil je odprt zlom nosu. Čahuk Ludvik iz Križevec. Pri mlačvi si je poškodoval kazalec leve roke. Temlin Otilija, 65 let iz Moščanec. Svinja jo je ugriznila v sredinec desne roke in ji ga hudo poškodovala. Lanjšček Irma iz G. Petrovec. S sekiro se je vsekala v desno podkolenico, kjer je dobila precej veliko rano. Horvat Ivan, Črnelavci 73. Avto ga je podrl na cesti. Dobil je poškodbe na nosu in zlom nosu. Pertoci Anton, Tropovci št. 3. Padel je s kolesa in dobil težje telesne poškodbe. Filipič Stanislav iz Ljutomera. Padel je z mopeda in se hudo ranil po obrazu na levi strani. Gašparič Stefan iz Genterovec. Padel je pod voz. Dobil je hujše telesne poškodbe. Korpič Štefan, Lemerje 8. Pri prometni nesreči poškodovan trčil je vanj avto. ko se je peljal na mopedu. Dobil je zlom leve podkolenice, udarnine prsnega koša in pretres možganov. Kerčmar Geza iz Hodoša. Vsekal se je s sekiro v desno koleno. Vrdjuka Vladimir iz M. Sobote — z motorje mse je zaletel v avtomobil. Dobil je lažje poškodbe. Šoštarič Viktor, iz Ljutomera — padel je z mopedom. Poškodoval si je levo ramo. Toplak Rozalija, G. Lakoš. Padla je s podstrešja in si poškodovala levo roko in hrbtenico. Rajnar Leopold iz Rakičana. Pri gašenju apna se je opekel po desni nogi. Bajek Anton iz M. Sobote. Vozil je motorno kolo in trčil v mopedistko. Dobil je težje telesne poškodbe, katerim je podlegel. Smodiš Ana, Stanjevci. Drevo je padlo nanjo. Dobila je zlom leve ključnice in udarnine po obrazu. Kučan Olga iz Čepinec — na nogo ji je padel kos železa in je pri tem dobila večjo rano na stopalu leve noge. Maroša Franc iz Melinec. Opekel se je z gorečim bencinom po desni roki. Vre- čič Stefan iz Segovec. Motor mu je padel na nogo in mu zlomil levo podkolenico. Časar Vendel iz Markovec je padel s kolesom. Dobil je poškodbe po obrazu in odprt zlom nosu. Farič Branko iz Tropovec. Na pločevinastem loncu si je porezal stopalo leve noge. Magdič Jožef iz Radomerja. Podrl ga je motorist. Dobil je odprt zlom leve roke in pretres možganov. Lesar Mirko iz Nedelišča pri Čakovcu. Pri nogometu ga je soigralec udaril z nogo v trebuh. Dobil je težje poškodbe. Lopert Franc iz Dokležovja. Med delom se je vsekal s sekiro v koleno leve noge. Koroša Avguštin, star 11 mesecev iz Turnišča. Poparil se je z vrelo juho in je dobil hujše opekline po spodnjem delu telesa. Godar Karel iz Budinec, star 7 let. Na slamoreznici si je hudo poškodoval desni kazalec Serec Alojz iz M. Črnec. Padel je z motorja in dobil težje poškodbe na glavi. Fajfar Jakob iz Ivanjkovec. S kolesom je prišel pod vlak. ki mu je zmečkal stopalo leve noge. Berden Edvard iz M. Petrovec. Padel je z motorja in dobil hujšo poškodbo na glavi. Černjavič Emilija iz Sebeborec Pri prometni nesreči je trčila z motoristom in je dobila hudo poškodbo leve noge. Magič Marija iz Renkovec. Padla je s kolesom, trčila v drugo kolesarko in se ranila na levi podkolenici. Režonja Marija iz Melinec. Padla je z voza in si zlomila hrbtenico. Režonja Antonija iz M. Sobote. Poškodovana pri. prometni nesreči na Rakičanski cesti. Dobila je hude poškodbe na glavi. Režonja Marta, poškodovana pri prometni nesreči. Dobila je zlom noge. Skledar Viljem iz D. Slaveč. Na nogo mu je padel kos železa in si je poškodoval levo nogo v gležnju. Čontala Terezija iz Veščice. Podrl jo je kolesar na cesti in je dobila hud zlom desne roke. Flegar Alojz iz Plitvic. Krave so ga pohodile. Dobil je poškodbo prsnega koša in levega komolca. Žnidarič Frančiška iz Stare-nove vasi. Z boso nogo je stopila na trn in si pri tem poškodovala levo nogo. Žilavec Janez iz Martjanec. S sekiro se je udaril v desno koleno in si ga poškodoval. Bedek Gizela iz Šuilnec. S koso se je vsekala v nogo. Dobila je večjo rano na levem gležnju. Gostinsko podjetje Hotel. "Zvezda" v Murski Soboti razpisuje delovno mesto sekretarja podjetja Prošnje je dostaviti do 28. avgusta 1963. — Nastop službe 1. septembra 1963. 0-715 KINO MURSKA SOBOTA — od 23. do 25. avgusta ameriški barvni kinemaskopski film: »Streljanje v Dodge Cytiju«; 26. in 27. avgusta domači film: »žvižg ob osmih«; 28. in 29. avgusta ameriški vistavisionski film: »Najljubši učenec«. GORNJA RADGONA — 24. in 25 avgusta sovjetski film: »Vstajenje« — n. del; 28. in 29. avgusta francoski zabavni film: "Domišljavci". SLATINA RADENCI — 24. in 25. avgusta ameriški barvni kinemaskopski film: »Potovanje v središče zemlje«. 29. avgusta argentinski film: »Tango ljubezni«. LJUTOMER — 24. in 25. avg. italijanski film: »Lola«; 28. in 29. avgusta ameriški barvni film: »Njena edina ljubezen«. KRIŽEVCI PRI LJUT. — 24. in 25. avg. italijanski film: »Herkules in kraljica Libije«. VELIKA POLANA — 24. in 25. avgusta domači barvni film: »Reka smrti«. ŠALOVCI — 24. in 25. avg. francoski barvni film: »Naivna dekleta«. Avto-moto društvo G. Radgona priredi TEČAJ za voznike-amaterj A in B kategorije ter mopediste. Prijave sprejemajo v društveni pisarni vsako soboto in ponedeljek do vključno 16. septembra t. 1. D-716 ROJSTVA Brunec Angela iz Murske Sobote — deklico, Makoter Marija iz Mote — deklico, Benkovič Helena iz Dobrovnika — dečka. Pucko Bernarda iz Rabodja — deklico, Zver Marija iz Brezovice — dečka Vöröš Marija iz Kroga — dečka, Vogrin Kristina iz Ivanec — dečka, Jančar Alojzija iz Murskih Črnec — dečka, Kotnjak Terezija iz Stročje vasi — deklico, Edry Irena iz Hodoša — deklico, Komar Irena iz Dolge vasi — dečka, Lukač Marija iz Bakovec — dečka, Toplak Marta iz Martjanec — deklico, Stojanovič Katica iz Lendave — deklico. Jerebic Anica iz Pečarovec — deklico, Vučak Marija iz Skakovec — deklico. Horvat Marija iz Lendave — dečka, Kavaš Marija iz Odranec — dečka. Kandal Zlata iz Vučje gomile — dečka, Ferencek Marija iz Tešanovec — dečka, Smodiš Alojzija od Jurija — deklico, Bencak Ema iz Satahovec — dečka. Jerebic Barbara iz Turnišča — dečka. Horvat Marija iz Renkovec dečka. Čemi Cecilija iz Nedelice — dečka, Vogrinčič Marija iz Rakičana — deklico, Kegl Matilda iz Murske Sobote — dečka. Ceh Matilda iz Murske Sobote — deklico, Babič Antonija iz Lukavec — deklico, Pozvek Vera iz Moravec — deklico, Kovač Ema iz Apač — dečka, Horvat Uršola iz Ropoče — deklico, Vučko Anica iz Hotize — deklico, Dokl Marija iz Hlastomerca — deklico. POROKE B a n f i Bela (uslužbenec) iz Murske Sobote in Horvat Hermina (uslužbenka) iz Nemčavec. Slavinec Dimitrij (uslužbenec) iz Kotora in Kynje Gabrijela (študentka) iz Murske Sobote. Rituper Štefan (uslužbenec) iz Markišavec in Kumin Helena (uslužbenka) iz Črnelavec. SMRTI Močnik Franc iz Radenskega vrha, star 12 let. Milak Anton iz Bakovec, star 70 let (čevljar), Bejek Anton iz Murske Sobote, star 48 let, (uslužbenec). DAROVALCI KRVI na Transfuzijski postaji M. Sobota od 15. do 20. avgusta Piškur Marija. Kramarovci — petič; Jakob Marija, Mostje — četrtič; Vereš Rozalija, Mostje; Gone Rozalija, Mostje — tretjič; Jakob Rozalija, Mostje — drugič; Gone Helena, Mostje — drugič; Tot Rozi, Banuta; Feher Gizela, Mostje — drugič; Vučko Mira, Banuta; Gabor Ana. Mostje; Antolin Terezija, Mostje; Koštrica Cecilija. Mostje; Vlaj Mihael. Predanovci; Maučec Avgust. Bučečovci; Oletič Milan, M. Sobota — petič; Klajnšček Ciril, M. Sobota — petič; Karba Marjeta, M. Sobota — prvič; Obal Marija, Krog — drugič; Gaberc Tončka, Veržej — drugič; Jenko Vera. Rakičan — petič; Horvat Marija, Rakičan; Somi Štefan, Radmožanci — drugič. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja M. Sobota. CENJENE NAROČNIKE našega lista naprošamo, da nam spremembo naslova takoj javijo in pri tem ne pozabijo še pripisati prejšnji naslov, na katerega je bil časopis naslovljen. Tako boste nam olajšali delo, sebi pa zagotovili redno in nemoteno prejemanje našega lista. Uprava Pomurskega vestnika Tedenski koledar Petek. 23. avg. — Zdenka Sobota, 24. avg. — Jernej Nedelja, 25. avg. — Ludvik Ponedeljek, 26. avg. — Bernard Torek. 27. avg. — Zlatko Sreda, 28. avg. — Avguštin Četrtek, 29. avg. — Janez Zdravstvena dežurna služba 23. avgusta — dr. Gregorčeva 24. avgusta — dr. Hajdinjak 25. avgusta — dr. Hajdinjak 26. avgusta — dr. Rousova 27. avgusta — dr. Gregorčeva 28. avgusta — dr. Gruškovnjak 29. avgusta — dr. Hajdinjak MALI OGLASI KRAVO mlekarico, rodovniško. prodam. Logar, Gančani. M-703 KREDENCO, kuhinjsko, ugodno prodam. Vprašati: Stefana Kuzmiča 17. M-710 SOBO, neopremljeno, iščem. Naslov v upravi lista. M-711 POSESTVO vseh kultur, 5 ha, za 1,700.000 din prodam. Informacije vsak dopoldan pri Francu Ješovniku. Radvenci 2, p. Sp. Ivanjci. M-712 HIŠO v Soboti prodam in motorno kolo NSU 250 ccm za stavbeni les zamenjam. Vprašati: Kroška 37. M-713 PREMO, NSU-Pretis 150 ccm, ugodno prodam, tudi s čekom. Naslov v upravi lista. M-714 MOTORNO KOLO, NSU-Prima 175 ccm, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-717 GOSPODINJSKO pomočnico, nujno iščem. Nudim posebne ugodnosti. Naslov v upravi lista M-718 DEKLE, pridno, ali starejšo žensko sprejmem takoj k 3-član-ski družini v Kamnik. Plača pc dogovoru. Javite: dr. Šapek. Kranj, Koroška 15. M-719 ZENSKO, starejšo, ki bi opravljala lahka gospodinjska dela in oskrbovala otroke, bi posvojil. Naslov v upravi lista. M-724 GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem. Vprašati vsak dan od 14. do 16. ure: Pucko, Titova 17. M-725 SPALNICO, kompletno, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-726 KREDENCO, kuhinjsko, emajliran štedilnik in električni kuhalnik, zaradi selitve ugodno prodam. Zupanc, Št. Kovača 5, M. Sobota. M-727 DIJAKINJI, solidni, sprejmem na hrano in stanovanje v Murski Soboti. Naslov v upravi lista. M-728 HIŠO z 1,14 ha zemlje, ugodno prodam. Peter Ketiš, Orehovski vrh 17, pri G. Radgoni. M-730 VAJENCA, pečarskega, sprejmem. Nudim stanovanje in hrano. Anton Žuman, pečar, Noršinci 21, pri Ljutomeru. M-734 SOBO. opremljeno, dvema dijakinjama oddam. Pustai Komel, urarstvo, M. Sobota. M-735 ROČNO URO, žensko, zlato, sem našel na avtobusnem postajališču v Rakičanu. Vprašajte pri sprevodniku Ivanu Pucku M-736 KUHINJSKO opremo, ugodno prodam. Ivan Pušnik, Štefana Kovača 9. M-738 OPREMO, kuhinjsko in sobno, zaradi selitve ugodno prodam. Ivan Recek, Mala ulica 6, Murska Sobota. M-737 Upravni odbor "Panonije" industrije kovinske galanterije v Murski Soboti razpisuje vodilno delovno mesto šefa splošnega sektorja Za delovno mesto je predpisana višja strokovna izobrazba. Kandidati, ki se potegujejo za to delovno mesto, morajo imeti dokončamo višjo upravno šolo ali ekonomsko srednjo šolo z nekaj let prakse na sorodnih delovnih mestih. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. GLASBENA ŠOLA LJUTOMER razpisuje mesto tajnika s polno zaposlitvijo. Plača po pravilniku. Nastop službe 1. sept. 1963. "BOROVO" — Jugoslovanski kombinat gume in obutve — prodajalna M. Sobota, Titova 10 a razpršuje mesto trgovskega pomočnika (moškega) — vojaščine prostega učenca — vajenca z dobrim spričevalom Nastop službe takoj ! Zglasite se osebno v prodajalni. Sklad za stanovanjsko izgradnjo pri Občinski skupščini Murska Sobota razpisuje prosto delovno mesto tarja sklada Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba s 5-letno prakso. Razpis velja do zasedbe prostega delovnega mesta. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov delavcev sklada. Kmeitijska zadruga Lendava razpisuje JAVNO LICITACIJO 1. Tovorni avtomobil znamke TAM-Pionir, 3-tonski z motorjem 60.000 prevoženih kilometrov, v voznem stanju, z rezervnim motorjem. 2. Motorno kolo — s prikolico »ZUNDAPP« 500 ccm v nevoznem stanju Licitacija bo 25. avgusta 1963 ob 9. uri na dvorišču garaže KZ Lendava v Lendavi, Kolodvorska ulica. Prednost nakupa imajo gospodarske in družbene organizacije. Ponudniki morajo imeti pooblastilo in pismeno garancijo narodne banke v višini 5 odst. začetne cene, zaradi jamstva. Navedena osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo vsak dan pri garaži KZ, kjer dobijo tudi vsa potrebna, pojasnila. Komisija, za razpis delovnih mest direktorjev gospodarskih organizacij Občinske skupščine M. Sobota razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kmetijske zadruge »NAPREDEK« Prosenjakovci Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba z nekaj let prakse na vodilnih mestih v delovnih organizacijah. Pravilno kolkovane prošnje s potrebno dokumentacijo je dostaviti Občinski skupščini Murska Sobota do 1. septembra 1963. Upravni odbor »Panonije« industrije kovinske galanterije v Murski Soboti razpisuje za naslednje šolsko leto sledeče š t i p e n d i j e : 1 štipendijo za študij na Fakulteti za strojništvo, 1 štipendijo za študij na Višji tehnični šoli, 1 štipendijo za študij na Tehnični srednji šoli. Prednost imajo kandidati iz višjih letnikov oziroma semestrov. Prošnje z življenjepisi naj reflektanti vložijo v upravi podjetja v 15 dneh od dneva razpisa. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta ANTON-a BEJEKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega še zadnjikrat poslovili, ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali številne vence in cvetje ter z nami sočustvovali. Prisrčna zahvala sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v teh hudih dneh stali ob strani. Iskrena zahvala čč. duhovščini za spremstvo in pevskemu zboru za v srce segajoče žalostinke. Posebno iskreno zahvalo smo dolžni primariju dr. Vrbnjaku za njegov trud, da bi nam ohranil našega, dragega pri življenju in predstavniku podjetja "Surovina" Maribor za poslovilne besede ob odprtem grobu. Prisrčna hvala tudi Mariji Vrečič za ves njen trud. — Vsem še enkrat najlepša hvala. M. Sobota. Krog. Pečarovci 18. avg. 1963 Žalujoči BEJEK-ovi 1000000: MA TOMBOLI MK "SOBOTE" ! V NEDELJO 1. SEPTEMBRA • POMURSKI VESTNIK — List Izdaja In tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo tu ne odgovarjamo sanje — Naročniški ni oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul 6, telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti st. 601-11 1-385 POMURSKI VESTNIK. 22. avg. 1963 5 KAPETAN LJUDSKE MILICE, POČKAR, KOMENTIRA MINULE PROMETNE NESREČE Osnovno: neizkušenost Naš sodelavec je obiskal kapetana ljudske milice tov. Počkara, načelnika prometnega odseka pri odseku za notranje zadeve OLO Maribor in mu postavil nekaj vprašanj o vzrokih minulih nesreč. »Manj ali več so ti vzroki skoraj povsod enaki«, je odgovoril tov. Počkar. To je v glavnem nezadostna izkušenost voznikov motornih vozil. Preveč so neprevidni, radi hitro vozijo, a se ne znajo prilagajati razmeram na cesti. Potem je vse pogosto vzrok nesreče vinjenost, izsiljevanje prednosti in pa vožnje brez izpitov, zaradi česar je v zadnjem času prišlo tudi do smrtnih slučajev«. Kako zadovoljujejo ceste potrebam sedanjega prometa? »Že prej sem dejal, da je en osnovnih vzrokov nesreč, ker se vozniki ne znajo prilagajati pogojem ceste. Prav v Pomurju, pa so cestišča najslabša. Tudi ta asfaltirana trasa za sedanji promet grobo povedano ne odgovarja. Je preozka im na mnogih mestih je srečavanje nemogoče ali pa vsaj težko in negativno, potem pa je tudi preveč ovinkov. Mnogo slabše pa je še seveda na dovodnicah«. POTREBNE KOLESARSKE STEZE Očitno je, da je sedanja asfaltirana steza na naših cestah preozka, da bi se na njej od- vijal celotni promet. Trasa cest pa je le širša od te steze, toda poleg asfalta je toliko drobljene a, da je preprosto nemogoče, da bi kolesarji ta del uporabljali za svojo stezo. To preprosto dokazuje že cesta na odseku M. Sobota— Rakičan in naprej, kakor tudi v drugi smeri. Zato so kolesarji prisiljeni, da uporabljajo asfaltno stezo, s tem pa njeno uporabnost avtomobilistom takoj zmanjšujejo, enako pa tudi sebe izpostavljajo raznim neprevidnostim. Umestno bi bilo razmisliti o tem, kako to stezo izboljšati in po njej usmeriti kolesarski promet, kar bi verjetno mnogo pripomoglo k lažjemu odvijanju motornega prometa. Nerazumljiva brezbrižnost Pred kratkim je nekdo obvestil soboško postajic Ljudske milice, da je šofer avtobusa, ki vozi na relaciji Lendava-Maribor v vinjenem stanju in da so zato ogroženi potniki, on sam in pa seveda precejanja družbena imovina. Prometna milica iz M. Sobote se je kmalu prepričala, da je bilo obvestilo umestno. Ko je pri Benediktu ujela avtobus, je poskus z alkotestom takoj pokazal, da ima šofer Andrija Mrazovič v krvi precejšnjo stopnjo alkohola in da zato ne sme voziti avtobusa naprej. Prometni miličniki so tudi obvestili o tem mariborsko avtobusno podjetje s prošnjo, da takoj poskrbi za nadaljnjo vožnjo avtobusa. S tem bi se lahko celotna zadeva končala, seveda, če bi številni potniki podprli to intervencijo prometne milice. Toda na žalost so pokazali tolikšno mero nevzgojenosti, da ni mogoče iti mimo tega. Izjave, kakršne je dajal prometnik soboške železniške postaje tov. S. in pa še nekateri potniki, ki so odločno zahtevali, da naj šofer nadaljuje vožnjo, ker jim je za vse malo mar, so vredne ostrega obsojanja. Pripomniti je potrebno, da je to skrajna brezbrižnost do vsega, kar bi se lahko zgodilo in neopravičljiva lahkomiselnost. Črni dnevi na pomurskih cestah NA NEZAVAROVANEM PREHODU POD VLAK Prejšnjo nedeljo se je na nezavarovanem železniškem prebodu v Ivanjkovcih pripetila težja nesreča. Ko je Jakob Fajfar hotel s kolesom priti preko železniških tirov, je s postaje pripeljal vlak in ga podrt. Vlakovodja je vlak takoj ustavil in Fajfarja, ki mu je prt nesreči odrezalo stopalo ene noge, takoj prepeljal v soboško bolnišnico. TRČILA MOTORIST IN AVTOMOBIL V nedeljo je motorist Ignac Kuhar v Bakovcih zadel v osebni avtomobil, ki ga je vozil Jože Medic. Pri tem je nastala materialna škoda za 140.000 dinarjev. KOLESAR ZAPRL POT Prejšnji petek je prišlo do lažje prometne nesreče v Ljutomeru. Kolesar Jože Magdič prt zavijanju ni nakazal smeri in s tem nepričakovano zaprl pot motoristu Francu Črviču ki se je zaletel vanj in ga podrl. Kolesar je bil laže poškodovan in prepeljan v soboško bolnišnico. PIJAN MOPEDIST V PEŠCA Prejšnji teden, v sredo, se je mopedist Martin Novak na Kerenčičevi cesti v Murski Soboti zaletel pri prehitevanju v Marijo Štefanec ih se pri tem laže poškodoval ter bil prepeljan v soboško bolnišnico. Bil je v vinjenem stanju, ZARADI NEPRAVILNEGA PREHITEVANJA V — SMRT Prejšnji četrtek ob dvajsetih zvečer, se je na odseku ceste drugega reda Tropovci-Murska Sobota, zgodila težka prometna nesreča, ko je oseminštiridesetletni motorist Anton Bejek iz M. Sobote prehiteval mopedistkinjo Emilijo Černjavič iz Sebeborec. Zaradi tesnega prehitevanja sta voznika motornih koles trčila in padla. Bejek je dobil težke telesne poškodbe in so ga s prebito lobanjo prepeljali v soboško bolnišnico, kjer pa je ranam podlegel. Tudi Černjavičeva se je hudo poškodovala in dobila odprt zlom leve podkolenice. Oba motorista sta bila vinjena. Naš fotozapisek — Če že nikomur več ne služi, vsaj ohranili bi jo lahko! (F.: D. Obal) VINJEN MED PEŠCE Na cesti med Rakičanom in Mursko Soboto je prejšnjo sredo pijan motorist Alojz Štertak iz Murske Sobote zavozil med družino Režonja, ki je šla ob desnem robu cestišča peš ob svojih kolesih. Najteže je bila poškodovana šestletna deklica Antonija Režonja, ki je le za las ušla smrti in to v glavnem po zaslugi zdravnikov kirurškega oddelka soboške bolnišnice, ki so takoj intervenirali. Tudi otrokovi starši, Marta in Anton Režonja, sta bila ranjena, medtem ko je vinjeni motorist dobil le nekaj prask. Alojz Štertak, ki je zaposlen v soboškem podjetju »Panonija«, je že star kršilec prometnih predpisov in tudi do- ber znanec prometnih organov. Se pred nedavnim je bil zaradi prekrška cestnoprometnih predpisov kaznovan, toda to ga ni izučilo. Z MOPEDOM V AVTOMOBIL Neprevidnost pri uživanju alkohola je prejšnji petek osemintridesetletnemu mopedistu Viktoru Šoštariču iz Ljutomera prinesla zlom leve lopatice in zvin v gležnju. Vinjeni Šoštarič se je tega dne zvečer v Borečih pri Križevcih zaletel v parkirani osebni avtomobil. NA ČRNI VOŽNJI DOBIL PRETRES MOŽGANOV Prejšnja petek popoldne se je na črno vožnjo brez vednosti lastnika motornega kolesa odpravil sedemnajstletni Alojz Serec. Toda zaradi vinjenosti je v Murskih Črncih zgubil oblast nad vozilom in padel. Dobil je pretres možganov in hude telesne poškodbe na glavi« ZARADI ŽUŽELKE Z AVTOMOBILOM IN PRIKOLICO V JAREK Ko je prejšnji torek Jože Geder peljal s tovornjakom in prikolico po cesti, med Veržejem in Bunčani, mu je na blagem ovinku skozi odprto okno v oko priletela žuželka. V trenutku je izpustil krmilo, zaradi česar ga je zaneslo na skrajni rob cestišča in zato sta se avto im prikolica prevrnila v en meter globok jarek. Voznik se pri tem ni poškodoval na vozilu pa je nastala škoda za 235.000 din. S KONJSKO VPREGO PRED TOVORNJAK Prejšnji torek je Matija Vohar v Melincih neprevidno s konjsko vprego hotel izsiliti prednost pred poltovornim avtomobilom. ki ga je vozil Franc Tišlarič. Trčenju se ni balo mogoče izogniti. Poškodovan je bil en konj. na avtomobilu pa je škode za približno 100.000 dinarjev. Murska Sobota, kot je še morda ne poznamo, čeprav hodimo po njenih ulicah — tudi v naselju med Bakovsko in Dijaškim domom (Foto: 1. Vučkič) TABORNIKI V RADENCIH Radenci so privlačni tudi za mlajše in starejše tabornike. Za to lepo življenje v naravi imajo bogato prirodno Okolje. Gozdič Zalog je že osvojen v ta namen. Je pa še več ustreznih terenov. Letos se je v Zalogu zvrstilo v medobčinskem taboru s "Partizan" v štirih izmenah nad 100 pionirjev in mladin- cev. Prišli so s Cankove, iz Lendave, Ljutomera, od Vidma, iz Bodonec, Apač in M. Sobote. Tabor so si zelo lepo uredili. Za lačne želodce pa so poskrbeli v šolski kuhinji. Temu taboru so se pridružili še taborniki »Veseli veter« iz Murske Sobote. Ti so uredili svoj tabor s kuhinjo na drogi jasi v Zalogu. Življenje v obeh taborih je zelo pestro in bogato. Poleg dnevnih opravil se učijo plavali in izpopolnjujejo svoje plavalne sposobnosti. V posebnih urah so se izpopolnjevali v atletiki in raznih igrah. Zelo prijetno pa je ob večerih, ko zakurijo taborni ogenj in izvajajo dobro pripravljene programe. Vsi, ki so dosedaj zapustili tabor, so odhajali iz Radenec z željo, da bi se prihodnje leto spet vrnili nazaj. T. Ž. PROSLAVA 80—LETNICE GASILSKEGA DRUŠTVA M. SOBOTA V soboto in nedeljo bo soboško gasilsko, društvo praznovalo osemdesetletnico svojega obstoja. Proslava toga visokega jubileja bo združena s festivalom občinske gasilske zveze Murska Sobota. Že v soboto, dne 24. avgusta zvečer bo v prostoru gasilskega društva svečama akademija s kulturnim programom, pri katerem bo sodelovala godba na pihala, gasilski oktet iz Gornje Radgone ter pevski zbor iz Bogojine. Po akademiji bo ognjemet. Drugi dan. to je v nedeljo, pa bo v okviru gasilskega festivala najprej svečana seja predstavnikov gasilskih društev ter sprejem pri predsedniku občinske skupščine. Nato, okrog desetih dopoldne, pa bo parada, v kateri bo — kot predvidevajo sodelovalo okrog tisoč udeležencev iz celotne občine in tudi od drugod. Največ gostov pričakujejo iz okolice Maribora. Nato bodo napravili fingiran napad na neki objekt in bodo demonstrirali uporabo magis lestvice ter drsalnega prta. Po tej valji bo pred gasilskim do- mom nastop ženskih, desetin z dvema vajama ter prikaz gašenja požarov s kemičnimi sredstvi. OD MURE DO TROMEJNIKA VINJEN PRED TOVORNJAK Prejšnji četrtek je po cesti drugega reda na odseku Tropovci-M.Sobota šel ob kolesu devetinštiridesetletni Ivan Horvat iz Černelavec. Ker pa je bil hudo vinjen, ga je zanašalo po cesti in zato šofer tovornega avtomobila MS 11-87, ki je pripeljal za njim. ni mogel preprečiti trčenja. Pri trčenju si je Horvat huje ranil desno stran obraza in dobil krvavitve v čeljustni votlini. PIONIRSKI NOGOMETNI TURNIR V LENDAVI Strokovna komisija za nogomet pri Občinski športni zvezi Lendava je 18. avgusta organizirala finalni del turnirja za pionirje. Zaradi velikih razdalj so namreč občino Lendava razdelili v cone, katerih zmagovalci so se včeraj srečali v finalu. Zavoljo vremena niso prišli zmagovalci skupine Črensovci. Rezultati: Turnišče : Nafta 2:1 Nafta : Dobrovnik 3:2 Zmagovalec je ekipa Turnišča, ki bo dobila kot darilo prehodni pokal, ostali udeleženci pa diplome. -šk- FOKOVCI V nedeljo so bile v Fokovcih gasilske sektorske vaje za sektor Fokovci. Na vajah je sodelovalo 106 članov, 14 članic im 11 pionirjev in to iz 9 vasi. Vaje so zelo dobro uspele, saj so gasilci prikazali vrsto svojih veščin, ki jih uporabljajo pri gašenju požarov na vasi. t. c. KOŠARKAŠI BRANIKA V RADENCIH Pretekli teden so košarkaši Branika bili v Radencih na enotedenskih pripravah pred prvenstvenimi srečanji v jesenskem delu I. republiške lige, kjer to moštvo tekmuje. Na pripravah je sodelovalo 10 igralcev Branika, igrišče pa jim je dalo na razpolaga zdravilišče. -ko- OSKAR HUDALES — MED DVEMA SVETOVOMA, II. del: NAJ ŽIVLJENJE CVETE Pri POMURSKI ZALOŽBI bo čez nekaj dni izšel II. del zgodovinskega romana pisatelja Oskarja Hudalesa MED DVEMA SVETOVOMA. Roman o slavnem panonskem knezu Koclju je dobro napisan: je slikovit, nazoren, zgodovinsko točen in zelo zanimiv. Pripovedovanje o knezu Kclju, dogodkih in ljudeh okoli njega je pisatelj prepletel s prelepo ljubeznijo Kocljeve sestre Tunce in hlapca Rogača. Zaradi stanovskih razlik sta morala svojo veliko ljubezen dolgo skrivati pred knezom in drugimi ljudmi. Po neštetih mukah, odpovedih in ločitvi pa se naposled vsa srečna za vselej združita: knez Kocelj jima dovoli, da se poročita. Objavljamo odlomek iz poglavja, ki v romanu nosi naslov SVATBA. Skozi okna sije pomladanski dlan, ki ga materinsko rahlo božajo vesele sence lenih puhastih oblakov. Tunca, oblečena v svatovsko oblačilo, stoji sredi svoje sobe, ne vidi ne veselih senc ne puhastih oblakov, četudi se ji pogled izgublja skozi Okno daleč čez strehe Blatenskega kostela in daljno gladino jezera. Samo podzavestno sliši Dobrovlastine tihe vzklike: »Kako si lepa, knežna! Kakor da so vile poskrbele za tvoje svatovsko oblačilo. Vse se sveti na tebi in okrog tebe. To belo, prebelo oblačilo, ta Sijajni srebrni pas, td zveneči zlati obsenčni obročki! Še tvojii lasje so, kakor da bi jih z ognjem polil. Danes si srečna, mar ne, knežna?« Tunca je srečna, presrečna! Toda ne toliko zaradi poroke, ki jo bo za vselej združila z njenim Rogičem, tem zlatim, nekoliko lahkovernim toda zvestim, močnim in pogumnim fantom. Srečna je zaradi svoje sladke skrivnosti. Slutila je, da jo bo brat za poroko bogato obdaril; toda najlepše darilo za poročili dan je bil tihi, skrivnostni dogodek v njenem telesu. Tunca z očmi tiho išče v daljavi kraji, kjer sta se Rogič in ona omamljena od mlade, utripajoče krvi prvič darovala drug drugemu. Ugane pa samo smer. Dokaj daleč je do tja. Toda jutri, ko bosta prvi dan mož in žena, bosta odjezdila tja, prav na kraj sredi gošče kjer sta se našla za vse življenje. In še gori v Rimsko grobljo bosta odjahala. Zdaj jima ni treba več skrivati svoje ljubezni, ni treba strahovati pred tujimi pogledi in karajočo besedo. Na Rimski groblji mora poiskati kamnitni obraz lepe žene, če je še, če ga ni prerasel srobot, če ga niso izlizale nevihte, če ga ni zdrobila krnita zima. Kako ji je že rekla lepa kamnita žena? Idi torej., knežna! Naj kipi tari, dokler kipi, naj poje srce, dokler mu je pesem dana, naj življenje cvete, dokler je čas cvetenja!« Tunca se nasmehne. »Nikdar mi ni bilo žal, lepa kamnita žena, da sem te ubogala. Treba je užiti življenje, dokler in kadar ga človek lahko užije. Saj je talko kratko! In ga bom tudi v prihodnje, kadar koli mi bo usoda nudila priložnost za to. Kot žena in kot mati.« Tunca se nasmehne. Kam sli se zamislila, knežna?« tiho, previdno vpraša Dobrovlasta skozi zveneče brnenje zvona. »Pripravi se, kajti spodaj na stopnicah čujem glasove družic, ki prihajajo pote.« Tunca vstane, Dobrovlasta pa ji z urnimi kretnjami vajenih rek ravna gube na poročni obleki. Prsti ji drhte od vznemirjenosti in pritajene bolečine, za katero Tunca ne ve, kakor Dobrovlasta ne ve za skrito Tuncino radost. »Srečna knežna!« ponavlja v sebi Dobrovlasta, medtem ko ji urni prsti begajo po gubah Tuncine obleke. Danes boš pred vsemi postala Rogičeva. Najsrčnejša želja se ti bo izpolnila« Kako dolgo pa naj še hrepenim jaz? Zdeslav kakor da je pozabil name. Nesrečni, vihravi, Zdeslav! Zagledala sem se vanj že takrat, ko sva prvič govorila v Reznu. On pa ni videl moje ljubezni, do tiste hude zime v Negomircih. Šele takrat ga je nekoga mrzlega večera toliko premagalo, da mi je razodel, kako me ima rad. In me je res imel. O, dobra Vesna, samo imel! Kajti odkar smo spet doma, se je ves spremenil. Mnogo manj se suče okrog mene. Za Rogičem pa tišči, kakor da mene sploh ni na svetu. Kaj ima le toliko opravili pri Rogiču?« Pred vrati se zaslišijo koraki, kmalu nato pa stara svatovska pesem iz mnogih dekliških grl. Družice so prišle po nevesto. Sveži akordi pesmi se skladno mešajo v globoko brnenje zvona« Tunca vzdrhti. Zdaj šele se zave, da se to uro končuje eno obdobje njenega življenja. Prihaja drugo. Od nekod se ji v veselo razpoloženje prikrade plaha misel: »In kakšno bo drugo« tisto, ki prihaja?« Vrata se odpro. Pesem utihne. Dekleta, vsa v pražnjem, snežnobelem platnu z venčki v laseh, obstanejo na pragu. Najstarejša med njimi, temnopolta, vitka Vlkanova Marjuša se prikloni, za njo se priklonijo še druge. Tunca jim stopi naproti ... Tedaj na dvorišču zadoni pesem. Pojo mladci, Rogičevi vrstniki« Zdeslav je med njimi. Prišel je s tovariši, po Rogiča, ki staji na pragu hiše za grajsko služinčad v družbi očeta Načižira, Vitogoja, Bora, Hrasta, s katerimi je doslej jedel za isto mizo« Oblečen je v belo platneno obleko iz grobega platna. Toda opasal se je s kratkim mečem, znamenjem svobodnjakov.. Lahek, od Obrov uplenjen posrebren oklep mu pokrival prsi. Temo se mu prilega in je v njem videti še bolj širokopleč kot sicer. Rogič se v zadregi, smehlja in gleda pojoče mladce. Prehitevajoče misli mu prekinja zdaj pesem mladcev zdaj globoki, enakomerni zven velikega zvona, zdaj pogled na pomladno nebo, ki se posuto s puhastimi oblaki smehlja skozi pretihe med njimi. Tisti dan. tisti, srečni trenutek samo njemu ... Vse je kakor sen, kakor doživetje iz pravljice, prelepo, da bi bilo resnično. Neumnost!« nejevoljno strese glavo mladi ženin. »Zakaj tudi resničnost ne bil bila enkrat lepa kakor sen? Zdaj sem ,pač tam. kamor sem hrepenel vsa zadnja leta,. Od tedaj ko me je v čolnu na Jadranskem morju s tako nedopovedljivo silo zgrabilo, da bi bil s Tunco pobegnil nekam daleč za nevidna obzorja. To je vse in je zelo preprosto. Danes postane Tunca pred vsem svetom moja žena« Preprosto, zelo preprosto, saj sva pravzaprav tudi doslej skrivaj živela kot mož in žena. Samo ta razlika je pač, da nama zdaj me bo treba skrivati najine ljubezni in da se nama ne bo treba pred ljudmi bati ure, ko bo Tunca legla, da preživi in pretrpi svojo prvo materinsko muko.« POMURSKI VESTNIK. 22. avg. 1963 6