ANGLEŠKA PREMOGAR. Anglija bo mogoče zavrnila rusko zlato, ki je do-cp*lo kot podpora za stavku joče premogar je. — Podpora je prišla baje od sovjetske vlade ter se domneva, da je resnični cilj stavke vstaja. — Cooka. AMERIŠKA ZASTAVA PRED 149. LETI LONDON, Anglija, 10. junija. — Earl of Birkenhead, državni tajnik za Indijo, je imel včeraj na banketu angleškega cesarskega trgovskega sveta sjovor, v katerem je namignil, da bo angleška vlada mogoče vprizorila akcijo, da ustavi reko zlata, ki teče v to deželo iz sovjetske Rusije, da se pomaga stavkujočim premogar jem. Lord Birkenhead je rekel, da ni prišlo 400,000 funtov, o katerih je izjavil tajnik premogarske federacije, A, J. Cook, da jih je dobila organizacija, od ruskih premogarjev in delavcev, temveč da so poslali ta denar moskovski uradniki sovietske vlade. N Po mnenju indijskega tajnika nima ta reka denarja svojega izvora v simpatijah sovjetov s trpljenji angleških premogar jev, temveč da izvira iz želje sovjetskih oblasti, da podpihujejo revolucijo v Angliji in da anektirajo angleško premogovno trgovino. — Vlada ni storila še nobenega sklepa v tej zadevi, je rekel lord Birkenhead. — Povsem zaupno pa lahko rečem, da obstaja resnična razlika med privatnimi prispevki, ki izvirajo iz čustva pristnega sočustvovanja s trpljenjem ljudi, zapletenih v industrijalne spore, ter prispevki, ki prihajajo iz blagajne tuje vlade. Birkenhead je tudi ožigosal Cooka. Rekel je: — Cook, ki je nekoč opisal samega sebe kot ponižnega učenca Lenina, se je pred kratkim zahvalil Bogu za Rusijo ter pojasnil, da je bila sprejeta svo-ta 400,000 funtov za angleške premogarje od njih tovarišev v ruskih rovih. V resnici ganljivo je, da so pripravljeni ruski premogar j i delati po deset ur na dan, da ne bo treba njih angleškim premogar-jem delati po osem ur. — Pripravljeni so prispevati precejšen del svojih mezd po 25 šilingov na teden, da ne bodo dobivali njih angleški tovariši manjše svote kot štirideset ali petdeset šilingov na teden. — Sedaj, ko se premogar j i in lastniki premogovnikov zopet niso mogli dogovoriti, se splošno priznava, da ima vlada prihodnjo potezo. Ministrski predsednik Baldwin bo najbrž danes sklical kabinetni sestanek, ki bo določil če naj vlada zopet in-tervinira v premogarskem sporu in na kakšen na- v • cm. Ramsay MacDonald t$o vprašal danes v poslanski zbornici ministrskega predsednika, kakšen tek bo zasledoval kabinet v krizi ter* bo tudi zahteval debato glede vladne politike. DEBATA V LIGI NARODOV Liga narodov je zavlekla akcijo glede trajnega sedeža za Špansko in Brazilijo. — Zadeva bo sedaj najbrž rešena diplomatičnim potom. — Sprejem resolucije za končanje finančne kontrole nad Avstrijo. corvmaMT umockwooo « umbcmwooo. m. ». Dno 14. jimiij.a 1777 je kongres proglariil progasrto in zveadnato zastavo kot zastavo Združenih držav. Na sjiki vidite George Waxhingtona, ko ogleduj« zastavo na domu Betisy Ro«. Id jo je prva «e»ila. - Banditi so jo vendar izkupili. Šofer Laria j e ustrelil bandita s pištolo njegovega tovariša. — Nepričakovan konec drznega napada. Poskusen beg iz Sing Singa. a. Osem takozvanih "zaupnikov'9 v bolnici Sing Singa je bilo zasačenih pri poskusu, da pobegnejo iz ječe. DOTY IN DOBRO DEJANJE PRAOČETA DAMASK, Sirija 10. junija. — Obravnava vojnega sodišča proti Bennett 11. Doty.ju iz Memphis, Twin., ki je stani pod imenom Gilbert OUre v francoski Leg-ji tujcev, in fci ni j,. deeortiral temveč pregovoril k dcvzeittaciji Zavzetje "svetega ftkega mesta. 99 rif- tudi druge, je bila definitivno do- j yt* moško prebivalstvo. ^ •lo Vna na dan IG. junija. i '-- BILOXI, Mis.., 10. junija. — | Zclfzniiki nesreča. L*muiel H. Dotjr, o*e Bennet Do- __* ty-ja. ki je zaprt v Damasku, ob- ] CAPT0WN, Južna Afrika, 9. tožen beguntftva iz francoske Le-; junija. — Ko je v •taikajeiiji blfci-prije tujcev, je dobil ^»oroičilo, dajui skočil e tira neki vlak, je bilo je ni K a Aaia Ellis v. Morrifitona; 14 oseb na mestu usmrčenih, nad ngotovUa naslednje: — Pred 75 50 pa ranjenih. LONDON, Anglija, 9. junija. — Iz Tungirja je dospelo seip poročilo, da so vojaki iz rodu -Dejefca-la zavzeli Sh«*«uan, miu prišli reateproiti trije mladiči In eden teh je nameril nanj revolver. Laria je takoj spoznal, da gre za roparski napad te rekel: — Ne streljajte, jac faem oče treh otrok,. — Eden bandltov ga je udaml v Obraz ter odgovoril: — Dvigni roke ter molči. Ropar mu j* odivtzel iglo in uro. Laria je moral povedati, kje im:: spravljen denar in tjuuli tega so mu odvzeli. Od časa do časa so ga pretepali in brcali, ne da bi imeli za to 'kak povod. Ko so ga iaroipali. so pričeli zvijati lik upaj rolx»e. oči vidno v namenu, da ga zvežejo. Laria je rekel: — Tega ni treba, niče.sar bom rekel. — Eden ibanditov mu je dal naio strašno breo, ki ga je tako bolela, da se je razgrel ter •planil na md&a. Kmalu sta bila leti je WaUiam Ifitahet Murphy, praoče obtoženega mladega moža, kot odvetnik v Sehna, Al jEUNtonj in uspefcnb zagovarjal ne- Strajevod^a »troja ___ vore. •pravi, da so otiptitvedatle na ZUr- kega fi tU mizarja, ki je Za to svoje dc-od takrat ho SunjaUenov sin župan v Kantonu. in orožje je pakjlo iz nje. Laria je videl, kako je dvignil drugi bandit težko stvar, da ga udari po glavi. Bil pa je hitrejši. Prrjel je za revolver, in v na^ednjem trenutku je počil strel. Bandit se je zgnudil na tla. Ostala dva sta hitro »pobegnila. •Vfded strela se je pojavilo seveda v okolica velikartsko razbur-jen je. Z bližnjega policijskega glavnega stana so takoj prihiteli na lice mesta policisti in detektivi. Na robu tlaka je sedel Laria. napol nezavesten. V veži pa je ležalo truplo ustreljenega bandita. V enem njegorvih žepov so našli uro Laria. IgiLo in denar sta mo- KANTGN, Kitajska, 8. junija ^Sin pogojnega Sunjatsena, usta j o- novitedja Kwommtag stranke, ki rala vzeti s sefcoj ostala dva. Kantonu na krmilu, je | Dognali so, da je bU ustreljeni županom tega mesta, j bandit William de Carro, star 24 dr. W« je iz ne-,let. Identificirala sta ga ikoneeno očim Pergola in njegova Osem kaJznjeneev v Sing Singu so izaprii v po^aunezne celice, potem ko jih je zaslišal warden Lawess glede zarote, v '.katero je ibiio zapletenih osemnajst kaznjencev. ki so ibili vsa zaupniki. Warden ni hotel navesft-i imen kaznjencev, ker ni ibil še prepričan, da ima prave Ijtuda. Nadaljnc bodo zrprli še danes. Vkolikor Je znano jetniškim o-blastam, ni bil no(ben petdesetih je t ni kov v bolnici zapleten v zaroto. Osemnajst zaupnikov je bilo v poslopju, za;poslenih v vlogi strežnikov iai poi^erjev. "Warden je prepričan, da so A-si nameravali pobegniti, potem ko bi na'padli in premagali ipaizmaka Hultehin-sona, edinega jetniškega uratdm-ka, ki je v službi v bolnici. Pozno v torek zvečer je dobi-glavni paznik, ki je zastopal war-dena Lawesa tekom nj*»ga odsotnosti v Albany, zaupno sporočilo, da bodo rikmšaili kaznjenci pobegniti. Pol ducata paznikov je pohitelo v bolnico in ko so prisM po v.topnjicah navizgor, so culi več mož v stranišču. Ko so se približali, so kaznjenci zbežali j*n ko so »prišli pazniki v prrtttor. so našli, da je bla mreža ?z žice preko drogov na oknu odstranjene in da so kaznjenci že pničtili potivka.ti na stran drogove. Očrvirino je bil ei>j jetnikov zmnmit: se skozi drogove. Pa^ niki so tudi našli "wrench" in -•lleto. Kaznjence so takoj odvedli v njih celice in ko se je warden vrnili, je takoj uvedel preiskavo. Kaznjenci so izbrali za izvrše-nje svoje zarote čas ,ko ni nika-Icih straž v stofliprh jetniki;kh zidov. Te straže se umaknejo vsalk večer ob -polena jstih ter zopet pridejo ob potlsedmih. Med tem ča--om so zkl»\'i nezasetraženi in ka-korhitno se nahaja kacznjenec izven blokov celic, ni posebno težka naloga pnepflezati zidove. Kaznjenci, eeapošteni v bolnici, so bili obsojeni na kratke zaporne Governer Pinchot v velikih zadregah. Poraz tekom primarnih volitev bo najbrž pome-njal drago zabavo za governerja Pinchota. Volilci pod nadzorstvom preddelavcev v Pittsburghu. WASHINGTON, D. C,. 1. jun. Pred senatnim komitejem, ki pre iskuje izdatke kaaudidatov za zvezni senat tekom izafdnjiih primarnih volitev v Pennsylvainijd, jo natopil vee.ra'j governer P Inch o t "iz PennsvIvanije s svojim kampanjskim managerjem. Soglasno z navedbami obeli sta opravila. M^irpa^j »karopanr^ki sklad, ki jc znašal $157,267. Večji del denarja je .prispeval Pinehor cam in njegova družina. Ker je bil ^postavljen Pinohot kot tretiji kandidat za republikansko nominacijo in ker je mogel pota i viti le slabotno kampanjsko orgatfiizjueijo proti svojima obema tekmecema, Vare-u in Pepperjui je lahko j>re=^)M—mm NmjVeCJi oUreooki dnevnik v ZAwisnQi drtmr*h Ve«a xa no leto « . . $6 00 ■ Za pol lete • • • • • $3.00 Zrn. New York celo leto • $7.00 I Ze inozemstvo celo leto $7.00 | ZUW0H: OOETLANDT 287« NO. 136. — STEV. 13«. NA CAST BELGIJSKEMU NEZNANEMU VOJAKU POČASI SPOZNAVAJO, TODA VENDAR... Newyor&ki republikanski senator Wadsworth je objavil pismo, ki ga je pisal nekemu svojemu volilcu. V pismu je odločno obsodil prohibicijsko postavo ter poudaril, da jo je treba izpremeniti oziroma omiliti. Nje-! ne posledice so že seda j težke in skoro nepregledene. Če' bo dežela obdržala osemnajsti amendment, moramo stra- ] lioma zreti v bližnjo bodočnost. 'A malimi izjemami veljajo ameriški senatorji in po-] Pred dvema tednoma je bila z elanci za velike trdovratneže, ki odoloeno vztrajajo lin j veliko večino odklonjena v na-Svojem Stališču, pa naj je tO Staltšre slabo ali dobro, upra- rodni poslanhaki abortniui Hansen ,vieeno ali neupravičeno. " m fm 11 ' Vsekakor je zanimivo, da se je začelo jasniti v glavah nekaterih velinož. Kar je pretežna večina naroda vedela že pred petimi leti, so začeli oni šele sedaj spoznavati. Pet let zaostalosti je precej slabo znamenje napredka. Nekak napredek je pa vendarle. Pokojni Bryan naprimer bi ne prišel do takih logičnih r.aključkov kot senator Wadsworth, ma^ari da bi nru bila naklonila usoda še nadaljnih sto let življenja. Isto velja za še živeče Yolsteade, Johnsone, Wlieeler-je in nešteto drugih, ki se smatrajo poklicanim, diktirati ameriškemu narodu, kaj sme jesti in piti. Novice iz Jugoslavije- Stražnik finančne kontrole nstre- [ Omogovci odkrili zločin, »ki spoli! seljaka. minja na dejanje francoskega V Livnu v Bosni je neki organ Landruja. jZločin se je dogodil že finančne kontrole (ustrelit seljaka pred dvema lotoma. Odkrili so ga Mateja Gelo, ko je na (njivi oral. j slučajno radi neprevidne izjave Gela je pri delu kadil tobak jKeSjjarkinje Kate Prguč, ki je radi •'eškijo". Finančni istražnik, iki je tega prišla v zapor. trn **m , UNOtftWOOO * UNDCOWOOD. M * . Člani zgodovinske ameriške vojaške organizacije "The Richmpnd Blues .of Virginia" potujejo po Evropi ter so bili v Brus).ju svečano sprejeti. Pri tej prili k i so ,položil i venec na grob neznanega belgijskega vojaka. Nova taktika predsednika. VISOKA GOSTA ,V Ameriko je dospel švedski prestolonaslednik CJu-stavus Adolfus s svojo ženo. Newyorske zanimivosti so ga jako zanimale. Ogledal si je tudi banke na Wall Streetu ter pri tej priliki povedal uslužnim bančnim ravnateljem, da je precej velik nevedenež v visokih financah. Toliko bolj so ga pa zanimali newyorski inu-eeji, galerije slik, gledališča in druga ciuda svetovne metropole. Njegova žena je rekla časnikarskim poročevalcem, da se ne briga dosti za mestne zanimivosti, nadvse da ji pa ugajajo svilene nogavice, ki jih znajo newyorske žene in dekleta tako očarljivo nositi. Pripomnila je, da je kupila več ducatov nogavic, s katerimi se bo jako postavila na Švedskem. -pinala administracija Coofiidga ir Mel-lona. Odkod pač ta nenadni pre obrat? Zak^'j se zavzema daner administracija za predlogo, prot; 'kateri se je pred Štirinajstim^ dnevi borila z vsemi srodsrtvi, k; jih ima na razpolago ? In zaika/ 'k'3a a«lm|n jstrijicijia }>otom svojih fcrobrl protpagando za predlo go. ki počiva pravzaprav v pa pirnem košu kongresa 1er se n-nahaja še nadalje pred aiiieriškin IHjWW^B^^B kongresom? Ko razvidite iz teh dveh odstavkov, sta švedski pre-| oigovor na to se To je Ktolonasledmk in njegova žena povsem navadna olove- \ torrt senator Brookhart s svojo ka m ne moreta čisto nič zato, če sta kraljevske krvi in 'veliko zmago. Mož, katerega av pokoicnja. j vraži jo republikanski standpat- to opa-zil. je seljaka pozval, da mu izroči»ška*ljo s tobakom. Geta je v zadregi putstil -plug in konje ter skušal oiteei. vedoč, da ga za prepovedan tobak čaka denarna globa 2000 Bin. in povrh še mesec dni zapora. Stražnik je strel jal za Gelo ter ga smrtno zadel. — Finančni paznik je bil are^ tiran. Samomomor vsled ljubosumnosti. Uradnik šumtsike uprave v Sa» rajevu T. Verfbakovič je izvršil vsled ljubosumnosti samomor. Zaročen je bil z neko učiteljico, o kateri je pripovedoval, da je o-kužena, samo: da bi s tem oplašjl svoje tekmece. Ko je šel te dni s svojo zaročenko na sprehod, jej je izročil tri pihana ter jo prosil, da jih izroči na pošti. Potem še je nekoliko korakov odidaljdl ter si z revolverja po»gnal krogSo v glavo. Učiteljica je klicala na pomoč. Verbakoviča so prepeljali v bolnico, kjer je k mahi nato umrl. V p Lomnih izjavlja, da je krivič-no obsodil wvojo zaročenko. Sum-ničenje je bilo plod njegove ljubosumnosti. Verba kovic jo prosi, "■a j mu od pusti. Železniška nesreča v Senti Na kolodvoru v Senti sta trčile dve lokomotivi. Vodja etne lo-koniotive je bH težko ranjen in nropeljan v bollnico. Poštni voz je popolnoma raiabit. Goreti jo raeela poškodovana plinov* svetilka, v=,led česar je na«ta:l v va-teh slučajih se je likala stvar somi j>cžar rn je znaten del povedno le mož, ki niso soglašali -»gorel, dede povsem dotačenega vpraša-' ^'koda je znatna. ( Drzen vlom v Varaidinu. ( . V Vairaždinu &o neznani vio- iktnalnega vprašanja z oficijel- millet udrli v davčni uraid ter na- nim W ash in g t on am. j vrtali obe blagajni. V svoje razo- Knr se razumeva resnost polo- čaranje pa so našli v pnvi blasraj- Jub venci jonirala srednje farmer je. jim dala na razpolago državna sredstva, s pomočjo katerih bi bilo mogoče reservirati za izvoz ir.dbilico žita, ki se nahaja v Združenih državalh. Odklonitev p redilo j:e se je zavi-s.ila, potem ko je ; i.hniniistraeija' foolidiga na najbolj oster način nasprotovala predlogi, ustvarjala razpoloženj; proti njej ter označila predlogr kot delo sovražnikov administracije. Ob uri. ko pišemo te vr stice, pa je 'prišlo iz Washing tojia poročilo, da bo Hafugen prroloža- razreza-li' ter jih naito ali pokqpa-ja * * rebelijo farmer jev". Pred- ali P*1 ^a nsa ta način tilnik Coolidge ne bo več nomi-'^krijejo ?ledove za brezdušnimi tiran iai na n,jegovo, mesto bo po-itavljen l^owden ali katenikoJi drugi te sorte, ki si je sbavil za Te dni odpotujeta V domovino in bosta odnesla se-:*eiš kot peklenščeka; mož. kate-' sv°j° l**«**«« nalogo vleči far- lioj globok dojenj da znajo Anieiikanci, ki so bili rojeni ^'Pr-1 vitgla repnihikanska ve v republiki ali pa prerojeni v republikanski ideji, po cina iz medlih ra-zlogov iz kraljevski častiti vse, kar je kraljevskega ali cesarskega. ™,ata ter imelA mMto ^^ mei-je za iuks. To je približno vse Ti nmo-črna Wall Street reakcija bo nadomeiičena z nekoliko s^'et-reakcij ona rn e ga demokrata; | zatiranjem in tudi farmer- PREDSEDNIK HINDENBURG mož, ki je bil s svojim izključo-rrjem kzraiovan za to, ker je deloval pri zadnjih volitvah za La Foletta in AVheelerja ter proti ipar ji bodo ob priliki deležni drobtmie z miee izotbJLja. Ker pa je vsled ter»a ogroženo stališče prinlisednika Coolk%a, sikušajo se- Klocin. Neda\-aio so š%-dcaitski listi pisali, da »o cdkriH Svixcarskega Landrtija. Nemci so že mnogo prej imeli svojega Land nuja v dog'aiTnem Haarmami, Jki je ubil in raz m asa ril naid 20 n\x>jrh žrtev, večinoma mlaidrtletnih dečkov. Sedaj so tudi v slavonskem sekt Kata Prgie iz Craovcev je živela v večnem prepiru s svojim možem Stjepanom Prgičem. Na Telo vo pred dvema letoma je -Stje-r>an Prgič naendemt izginil iz Cr-nogovcev. Žena je pripovedovala sosedom, da je odiK)itoval v Ameriko. Ker je Stjepan Prgič že prej govori, da pojde v Ameriko. «e njegova odsotnost ni zdela -aimljiva. Pozneje se je sosedom čudno rdelo, da od Prgiča ni nobenega glasu in da se mož ne javlja tz Amerike. Kata Prgič je začela i-azprodnjaiti mrweve »tvari in pri ti priliki se je nekoč zarekla. Ko so jo namreč vprašali, 'kaj poreče mož, ako se vrne in ne najde svo iih stvari, je Kata Prgič odgovorila: "Kaj naj poreče, saj se ne bo vrnil veČ!" St.v«r je na ta način postala sumljiva, so^eidje so Izjavo Prgf čeve žene prijavili orožnikom. Ko so prispeli orožniki, da za-slišijr Kato, je ta utekla in se sama prijavila sodišču,' kjer je priznala, da je na Telovo leta 1924 ubila moža s sekiro in ga zakopala v hlevu. Ko so pozneje pcaišečki razkopali zemljo, je vug-la moževo truplo svinjam, ki so res požrle vse meso, kositi pa je Kata vrgln v cefitmi jarek. V za poni je Kata poizkušala izvršiti samomor in si je razparala trebuh. Kata se zagovarja, da jo je mož URodnga dne napadel v hlevu z nožem in da mu je 8 sekij*o hotela iabitd nož iz rofke. ;Zadeia pa ga je nesrečno v čeilo. Ko je padel na tla, je zbežala v vais, boječ se, da bo mož vstad in sitekel za njo. Ko fie je v mraiku vrnila v kočo, je našla moža mrtvega. Po petih mesecih so isvinye razkopale tla in požrle truplo. Ostanke kosti je vrgla v jarek. Gledališče—Glasba—Kino Hrvatska pevska društva prire-de v nedeljo dne 13. junija svečan večer svojemu pevovodjo in j/bornemu pevcu Mr. Emiliju Bla-ževiču. Koncert se začne ob petih opoldne in sicer v New York Turn Hall, 1253 Lexington Ave., corner So. cesta. (Vzeimite Lexington Ave. Satbwav do 86. ceste). Vstopnina je 75 centov. Program je izlborno »zbran. Nakopali bodo moški in ržereiki zbori, solis*,i ter tamlxura^ki zbor. Po koncertu bo ples. INTERNACIONALNA OD MINISTR. ZA TRG. in OBRT KONCE&, KROJA-ŠKA AKADEMIJA, LJUBLJANA, IŠČE v avrho ustanovitve flllaJe v Amerfikl družabnika, ki je kroiaSke-pa priklica* lahko tudi pomočnik ali mojster ln posreduje mali kapital, ter zna slovensko In Amcrikansko. Krojna Akademija nudi družabniku vse u-Kodnosti se izvežbatl v tej stroki kot učitelj In bi omenjeni sastopal mesto ravnatelja v Ameriki. Ponudba z navedbo kapitala na Direkcijo LJubljana. Stari trg 10. Jugoslavija. Coolidgu in Dawe«u, ta mož je bil nefltoiifco popustiti admi- i v purwleljek nominiran od volil-1rtrac5^ski P^lno bi bda Te dni se bo vršilo po Vsej Nemčiji važno glasovanje, kakoršne^a najbr/ ni bilo dosedaj se v nobeni deželi. Kot znano, ni nikjer na svetu toliko princev, kraljev, repabi&anflke stranke v dr prestolonaslednikov, nadvojvod, vojvod in podobnih ne-j^* Iowi 2 alb,s,olutno večino gia-))r0duktivnežev kot baš V Nemčiji. isov kaiwUdatom za zvezni rsenar. Tekom stoletij so si nagrabili silna bogastva in o- ! ^r,miininran ^ i«1 ba vroti možu. mja. Vojna jim je omajala tla, zaklju- b3° ^ • , , , *1T . J .desetletja istovetno z njoprovo iz- je pa vrgel * prestolov. Nemoja je po- Wijtf. Senzor Alhort o«,„- imins «pada narar«e med najfbolj odglasoval, ali naj kralji, 'prfi^ij^ kapitalistične poli-' Lvojvoile ter njihove priležniee še naprej tike celega .Prednjega za pada. uaj pa postanejo posestva narodna last. BrooSduart. pa ni ostal seved V z^idzijem trenutku se je oglasil najudanejši sluga /zmagovit le raditejra, ker se je' iv, predsednik nemške republike, maršal zavzemal za vansvo farmerjev in j povfcroeena še nadaijfna škoda tekom pnimarnih volitev. Politična akcija ni bree vre-d-ncKti, ce jo izvedejo merodajni elementi k potrebno brezobzir-lior'tyo in olienem tudi odloč- Prav vsakdo- ► ter povedal kar mu je velevalo srce bi bilo tako glasovanje krivično. (Može vnaprej zatrdno ve, kako bo izpadlo.) narod bi moral v tem slučaju odgovoriti svo-" u: — Glasovanja ne bo, ker bi bila za-krivična, ako nam dokažete, da so si princi pri- potom. . ^ bi najbrž ne odgovoril na po vele- veedio nj»h pomoč. Tudi Cummins je videl v dvanajsti nri pisanje na *te-ni ter se ihitro izprenfornil k Hau-gen predlogi. Zmaga Tepoblikanskega vs?ta5a pomenja nasprotno, da so farmer-5i lowe skrajno nezadovoljni 9 celo politiko Coo*idga k da so valed loga trdno rfdenHi dvi^iiti kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja ; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI t« 1 v "Glas Naroda' Le malo je tako srečnih ljudi, da lahko žive od samih obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov. Tudi Vam se nudi taka prilika. Naložite prihranke varno pri nas na — -SPECIAL INTEREST ACCOUNT" po 4% Obresti vam prično teči že od prvega maja naprej. Frank Sakser State Bank KrwflywftSlyget, Ne^yorWltX _... BAJKA (AiLI PA RESNICA — KDO VE). V noki jrverinjak — recimo ei-kaški — fio privedli čudno žival. Kdo ve, kje ko jo tatailcniti. Ni bila ne osel ne telle, ne anoško ne žensko, ne slon ne kamela, pač pa čiudno mešanica vseli teh bitij. Ni bila ne to in ne ono, pa je imela od vsakega nekaj. Ker ji ni.so mogli dati drugega Imena, so jo enostavno imenovali — unikum. Od vseh strani so hodili gledat •judje čudno žival, — ta -čudni unikum. V*e se ji je čudilo. Vstop lina je zj>ašala (petde«se,t centov, in nikomur ni 'bilo žnil ikrtikih se ponavadi sliši naslednje: "Vstopnine ni, ampak če hočeta kaj dati za društvo "Le "dobro ipotegni, ta je z* »4ar. Sem imel nekaj spravljenega od lansike^ra leta Le ipotegni, ga imam še eno flaško". "Križ božji, Mary, poglej no našga, kako se. ga je nasekal. Sej pravim, ta dedec". "Greš plesat?" "Vat djumin? S takimle? Som edžukejšen!" "Letos pa ni blo nič prida. Ko-maij po o«enKle«et ali de^vetde^t sem jih. Seve, jaz ne znam šsairat formanu. Oh, če bi otla šaiirat. 0nga\cva jih je po atodvajset nosiva. Pa ne samo to. No, saj ve5. Ne da bi opravljava . . . špšpčpšp. "Pfuj! Denkju eni kav". "Kaj pa je blo to? Al je to vin? O vin je? ' "Sm mlslna, de je pir". "O ja, hauz pa fajn. Tufemili, kaj pa misleš . . . ie saj nekaj noter prinese". 4 Poglej jo 110, poglej kolena kaže.. . . hm, tiste predle . . . Kaj pa misli, de je? No, 8ej tud njena mat ni Ibla neč prida, Roh ji dej nebetaa ..." "O ta gospod ipa Vo primerjamo grom-Jiim živim bitjem. Tudi zemlja 1-ma svoj "kmtai obtok'*. To so vode morja, ki jih sokice pretvarja v paro, v oblake, ki se zgoeče-ni kol dež vračajo na zemljo. V gorah nastanejo potoki in reke, ki vodo vračajo oceanu. Zemlja tudi diha. Ako preživi-mo le (par dni na morski obala, vidimo, kako se morje dvakrat v 2-1 urah dviga in .spivšča, kakor da hoče široka svoja pljuča napota i-ti z zrakom. Zemlja se tudi trese ravnotežje ter se kot ! a vine vate v dolino, umičujoč vse, kar jih zadržuje na (poti. Plavni vzrok 4ega procesa je navadno topli veter, ki veje od juga in raztaja mase snega, ki no se nakopičile na gorskih vrhovih. Delovanje lavin je prozno. Snežne maise vale s seboj tudi velike kose kamenja in adro-be vse, kar jih ovira na poti. — Pogosto raacmšijo cele ljudske naselbine in zahtevajo tudi človeŠ-ke žrtve. C'estokraf se v visokih gorah zledene tod i spodnje plasti snega. Ti Jedeni pokrovi, ledišča. drse polagoma v nižje predele. in plapola ; o tem pričajo različni. *e polagoma tajajo. Drseč na-potresi. In končno: zemlja ima tu-j vadol. trga ledišče in čvrstih tal ili h\oj živčni sistem: električni cele pečine, ki postajajo vsled dr-tok. ki jo prešinja. j gnenja gladke. To so karakteri«- Vsako živo bilje je izpostavJje- tiCne morenki nahajajo v no (boleznim propadanju in «nrti. -toplejših predelih Al|v krajih, kjer vode spioh ni. nate višave samo zbog silne zernelj- pTimor v peščenih puščavah Sahare energije, ki je prodrla zemeij- re ^ neprestano izenačuje relief sko »kerj o in premagala, vsaj tre- kontinenta. Tukaj napada veter, notno, zakon težine. Ali težina « ki ^i ipesek in močno udarja oh maščuje in odlomljeni ko^i gor- ROrske sto„p RazPil Ytano gibljejo in teko, dokler! _ , . , - • - , • I'otoki, relce m ledisca delujejo ne dotsezejo svojega končnega ci-l . . . J J «• -n 4. i v korist svojega gospodarja. oce- 1jaf oceana. Potem «e znova pri-« , v ;, . > ... , ana. donasajoe mu produkte svo- rne potovanje. Kapljica vode ne . . J K ^ miruje niti sekundo. Tekoč- in pa- J0?a "«bralne«a de4a. A tudi o- dajoč navzdol ob gorskih obmn- "°an sa,n vedn° delu Va,°' kih, nosi voda s seboj odtrgano v* ^ evrsta kamenje, ki niPolnjuje tla in ^koraj oe,vidno požirajo ko- i. moč vodnih molekulov je večja Se Ob nevihti doseza- kakor vKe zapreke. Gorski po4očfč ;10 v»lox* tudi ^ trideset ton se pretvarja v hudournik, ki pro-,^Kvadratni meter. Po tem latoko dira in prebija ,?omke stene. ogromno silo uničeva- Kepremagljive kaskade ruAijo v.e^^ in njeJie Posledic., zapreke, ki ovirajo vodo na njen!' Geologi so izračunali, da voda naravi poti proti morju. [odtrga od kopnesog dolov zemlje, ki se dvi-prin«MV let- požre morje celo na so Lahko w predočimo, kako ae bo kopno zemljo, tekom ne^toWtniii stoletij umirilo Ali Ke zemlja ibrani teh napa-to neprestano gibanje, ko bo voda dov! Priznati moramo, da se v pokrila in apoluili vsa brezduo. resnici bori za svoje življenje z K&kor-bi ne zadoščalo razdira- crfnipno energijo. Reke znašajo joče dek»*anje gorskih pofcokov, ves materijal, ki so ga otele kopje poskrbela narava Se za drugo nu, na svoje izlive in ustvarjajo ».red^tva — za sneg in led. Na ob- tako imenovane delce. Tudi mor-ronkih br*»g?n' «e nakopičijo snež- ja ustvarjajo raene vrste koral, ne mane. ki pri prvi priliki izgube morske pečine in celo otoke. — Če ste se naveličali navadnih..... • ! pREISKrsX.TA, bodisi prijate-lja, bodisi izdelka, temelji na dobroti *in na dolgotrajnosti znan-stva. Ponarejen kamen se le malo časa bleskeče. Deniant se pa vso večnost ble^keta in razveseljuje. Seznanite se s Ko se prvič dotaknete z ustnicami II ELM AR ste dobljeni. Neprestano znanstvo pa le poveča in zapečati vaš okus za vedno. Kajti HE L MAR je cigareta nenavadnega značaja. Take vrste značaj je pa nenadkriljiv. MAR Kraljico izrednih cigaret Hitro pomlajevanje. Zdi se, da je usoda nas vseli že j Treba je ohraniti naše"naidebudno zapečatena: pomlajevanju ne u- pokoJcr.je bres posebnega truda idemo. Naj se brani, komur po- in težkih posledic iza državni pro-mla je vanje ne diši. kdor raje u- račun dolgo mlado, čilo, zdravo mre k ivimi lasmi, z zgirbanim č?- in >pos'obno za delo. lom in velim licem, z drhtečim j En način za dosego tega cilja gla o>yi Ln nogami, iz edino željo so si izmislili res duhovito in ra-v srcu, da bi imel čimprej mir. —jfiniraito. Merodajni krogi -so se Branite se, častilci starih časov vprašali: k«iaj postaneta doček in in običajev, z vsemi ostanki svo- deklica zrela? Tn notranji gla* jega temperameTita nesreče, ki jim je odgovoril: kadar smeta v nam preti, toda opustite poprej kino k predstavam, ki so mladini v<»ko nado. Pomlajevanja se i- prepovedane. To je mednarodno tak ne ubranite, ker je silnejs^ in torej zanesljivo merilo. Ta sta-kot ljubezen. j ro a > treba dozorolasr vi, da je treba človeški rod p«,-"Položiti za dve leti in dovoliti mlad it i in preoditi. Y tem smislu pristop k prepovedanim si prkzadova Rusija. Francija. Nemčija, Avstrija in ('e^lcoslovaš-ka. Nastala je tako čudovita politična Iconstelaeija. da je veselj«*. Najbrž je to zarodek bodočih evropskih Z^linjenih držav. Predn,-> se (bomo mi. kar nas je še mladih fantov, postarali, bodo fimkeijo-nirale vse pomlajevalne metode tako brezliibno. da se bomo laliko na "stara" leta vsi še enkrat zaljubili. Pomlajevalnili m^fod hvn-laboiru ne manjka. Opičje žleze, injekcije, masaža, 10 minut telovadbe dnevno, šport, moderni plesi. malo jesti in malo piti. mikado. I kratka krila. avtoFimgestija. redno ! jesti in redno spati, ležati na tre- kino - pred-stavam šele z 18. letom. S tem bi bila ohranjena nedolžnost in naivnost še dve leti. Ti sicer ni mnogo, vendar je pa bolje kot nič. Pozneje se lahko ta procedura ponovi in 1h> dovoljeno Jioditi v kino samo ženskam ir. moškim, ki so že dosegli 4. leto. Sicer imamo pa že zdaj nekatere filme, ki jih izpod 24 let. nihče ne sme vi.let L S tem je bila mladina pomlajena še za osem let. DUNAJSKI D0C0DK1 ZIYUENSKE TRAGEDIJE 23. maja opolnoči se je v po- ti gosrtje nekoliko opomogli od strahu, so opazili, da je bomba strahovito razmesarila orožnika, ki je težal v mlaki krvi na tleh. , . , , „ . , K sreči ni bil r>ošJ davka pol šilinga in tako naprej. Oni, kateri so primorani jemati hrano zunaj svojih domov, so seveda velrki nasprotniki temu načrtu. Toda, ker to ni nič (novega in se po drugih deželah že davno izvaja, se bodo tudi angleški samci temu poča-i privadili. Ako se napotiš na sprehod da- V nekem italijanskem mestu i-boče kxjo napasti blagajno, in je1 lpč ven iz mesta ob kakem poto- majo vi>eljan ol>činski davek na uvtretlil. Z glasnim krikom se je ku ali reki, se ti laihko primeri, da ( debelivliarje. ^Debelega človeka neznanec zgrudil na tla. Ko^je, slučajno na kakem mestu ugleda-š smatrajo premožnim in čim več prihitel Belaii k nijemu. je zapazil! na dnu kup raabrtih posod, kotlov teže mu prisodijo, temveč takse !eije zgodil tragičen dogodek. —, , 0 . 0, 7\... 7 . ° idiiviiio ?>obeigiiil iz Strumice in je 1>°;l0iraa se aiahaJa na,bil po .tiralici zasCldovan radi dc-pnheno oO m dolgem hodniku vo- zertirmja ^ tatWm? y tilm joeika straža. Uprava poslopja te-' • i , • . , 1 ' J -ga je nekdo spoznal m mu sveto- 4ga hodnika iz neznanega vzroka , ^ • • » , r . ° , val, naj se sam javi zandarmerijl. ■ponoči ni razsvetljevala, radi če- i/ • i -i i t 1 . . , . , ' Katanic pa se je bal posledic tsvo- car je bilo vojaku službovanje z*-, ■ - . - • _ . . , Ijoga dejanja, m je raje izvršil sa lo oto.Zkoeeno. Omen lenega dne po-< momor. noci okoli druge ure je bil na straži vojak Adam Belaži, doma iz jBečkereka. Okoli polnoči je opazil, da so se steklena vrata na hml-'niku o P^iralb nobenih cela. ta bodi okoli, straši in pri>lavW- *»*jrvec pristavlja, da bo finančni minister, ako to stori, na naša ne^srečo celemu taiboru. V nekaterih slučajih je to praz- pa je ixzaca pasu potegnil vojaško noverje tako globoko, da še celo bombo in jo prižgal, j Sledila je pokojnikovega konja pokončajo. strahovita detonacija. V ^oefcilnt kar je pale mnogo, če pomislimo, .... .. ■ mah postal popularen. izkazalo, d« deca noče več tačko j s smi-tjo. rada na svet . kakor v prejšnjih ^ Na predmestni postaji iSdmm»--časih. Rodbine s številnimi potom-; ''ing se je prevrnil vlak, pri čemer ei podajajo središče splošno po- sta bili ubiti dve osebi, več pa tež-zomo«ti. Lahko se torej zgodi, da | ko ranjenih. Neisreča se je zgodila začne človeštvo izmirati. A to bi J radi napačno'usmerjene kretnice, bilo res škoda. In zakoni v tem ; Tik pred potfajo je stkočfl s tira slučaju nimajo izadostnega učinka : vagon razreda ter se potem, ko — zato so začeli socijologi ra:zmi-iga je vlak vlekel še okoli 50 met-šljeva.ti, kako bi se dala nevarno^ j rov s seboj, prevrnil. Vagon je depopulacije preprečiti na dnis(bil poln poitnikov. Pri nesreči v, kar jih raste na svetu. Vsega skupaj je zastopanih nad dvesto vrst • -.C.-' k L. .. iJiV. - -J Lii'z. . iž&ač. . GLAS NAJCQQA,-!!. JTJN. 1926 PROČ S SfftAHOMf f Nikakor ne sagi asa n? z nekim zdravnikom, ki je pred kratkaui trdil, d« je občutek strahu človeški (kiievnOKti ravno tako prirojon, k«kor odločnost. Nič ni naravno, kar dufit življenj«, jemlje silo. obija oatapatlje do samega seibc. Ta »lravtttk zamenjuje očividno previdnost, modrost s Ktrahom. — Tods raoMoikioflt im iprevidnost sta nam bili podeljeni, da bi nas ščitih pred nevarnostmi, opominja-o rim, da bi ne del&H tetga, kar nam iahico škoduje; v strahu pa, v*aj v tem smislu, v katerem se ta beseda navadno rabi, se ne skriva *iVa, ki hi na nrpomagala in nas ^čitHa, marveč, nasprotno, sila, ki duii vse narave izraae na&e-ga duha, lei so usmerjeni k naAe-mu d o bru. Mi Američani smo kot narod predeč trttzari, preveč nesncfcni In gledamo na življenje pre resno. — V naših verskih oblikah m v stvareh vere je preveč strahu in ozko-srčnosti, preveč mračnosti in res-nobe, premalo pa radosti m po-čutka »reče, preveč sence in premalo senčnega sijaoa, preveč m-merjenorti za bodočnost in prema-io na sedanjost. . Misli boječnosti in irtrahu napravimo neškodljive ako vzbudimo kot naravno prot wreck* vo misli odločnosti, misli vere, ravnn-tako kakor so škodljivi učinki kemične kisline, uničuje s primernim protistrupom. Skrb je le gotova nižja stopnja strahu, in godi se ji najbolje tam, kjer ni nekaj v r#-du. Nikakor r*i mogoče obvladati Človeka, pri katerem je vse v redu — pri katerem sta duh in telo popolnoma zdrava, tako da nemoteno delujeta. Skrbem se dobro frodi pri štabih ljudeh, prt katerih je življenjska sila oslabljena, energija izčrpana, tam, kjer so nerodnosti. Ta, kogar (bolezen preveč skr bi, dela samega sebe bolnega. — Nasprotno, sami moramo -čim največ mogoče bi vee pri nas bilo zdravo. V jedi, v mišljenj«, v spanju, sploh v celem načinu življenja bro«......................... .25 Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna poslov. O. Golar, 60 str., br. .30 St. 24. E. L. Bnhrsr: Poslednji dnevi Panpeftr, L del. 856 «ty., narjev........................30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tisoč in ena noc, trdo vez. .......90 Tik za fronto ......................70 Tunel ........................ .«w.i,— Tatic, Bevk, trd. vez...............76 Tri povesti (Flaubert), trd. ves. .78 Tri povesti grofa Tolstoja.........50 Turki pred Dunajem ............. .60 Trenutki oddiha...................40 Veliki inkvizitor................ 1.— Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva repatica (Levslik) ve«. 1.— Vrtnar, Rabin dr an&th Tagore 1rdo vezano................ .75 bro«.......................... ,60 Vojska na Balkanu, s slikami.....25 Volk spokomik in druge povesti sa mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez.......2.— Zmisel smrti......................60 Zadnji dnevi nesrečnega kralja .60 Zadnja pravda, trdo vezana.......75 Zadna pravda ................... JJ0 Zmaj iz Bosne.....................70 Zlatarjevo zlato...................90 Za miljoni ............66 Ženini naše Koprnele ...............35 Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdot! .............80 Zločin v Orsevalu 246 str.........1.—, ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo......36 2. zv. Hudo brezdno................35 3. zv. Vesele povesti............... .35 4. z v. Povesti in slike ............ ,35 5. zv. Student naj bo. Naš vsakdanji kruh ........................ •M ZBRANI SPISI ZA MLADINO (GANGL): 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi ;......................... 3. ZT. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti .......................... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- ari 5. zv., trdo vezano. Vinski brat .... 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj......... 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja ....... .60 .60 .58 .5n .50 .60 .60 Nsročilom je priložiti denar, bodisi t gotovini, Money Order ali poštne znamki po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reU komandirajrte pismo. Ne naročajte kngig, katerih ni v eeniktf, Knjige pošiljamo poSfcntno prosto. uBik%*mnn ! GLAS NARODA, 11. JUN. 1926 Problemi ameriške industrije. Ameriiki kapital prodira po celem svet«. To je talko ^pflošno ^na-ao dejstvo da ni treba glade tega irgut>ljati besed. K$jdb tema pa se ljudje pogurto motijo glede uspehov in — teakoč. a katerimi ae je doseglo te uspehe. Veliki Tal pro-MperLtete, ki se, — <»Ofrl&ano z rednimi poročili Hoover ja ter ri jeklarskega' magnat Garvja, — še vedno vliva preko Zdrurienih držav, že davno ni več dejstvo. Prav gotovo pa ne vež, v kolikor pride ypowfcev itnn&emska (trgovina Združenih držav. Ker pa so mezde in raamere ameriškega delav-sva v veliki meri odvisne od razvoja inozemske trgovine, je važno za ameriško delo, da se podrobno informira glede Stanja stvari. V prvi vrati je dejstvo, ki pa ni ftploino znano, da ao imele Združene države v vsakem mesecu leta 1926 pasivno trgovsko bilanco. Z drugimi besedami refeno, je bil v vsakem posameznem teh mesecev uvoz večji kot pa izvoc. Naš vedno optimistični trgovski department, pod -vodstvom Heriberta Hoove rja, skuša seveda « besedami -zadušiti to dejstvo. To pa se j mu posreči na eni strani r«ti neva(nncMi Čeravno |se tje delovodji jaderto postopanje smerno, je vendar Ktoril tako kot mu je, bilo naročeno. Komaj je preteklo eno uro časa po ustanovitvi dela, je kamnolom aaSulo kamenje, prst itd., skoraj v višini 40 metrov, ne da bi se prej pokazala kaka preteča nevarnost. Tako je bilo na ta -čudežen način delavstvo rešeno gotove smrti. Neka Mjw M. je imela nekoč vizijo,'da bo njena znanka kmalu postala vdova. Ker se je mož znanke nahajal v najboljšem stanju zdravja, jo je bilo težko «pri-praiviti do tega, da bi le malo verjela v resničnost te vizije. Toda ta je razločno videla, Gcako dotič-ni mož hodi po sobi gor in dol, kako je odprt predal omare, vzel iz njega samokres, pomeril najpre-je na vrata, na to pa na sebe ter pritisnil, nakar je bito naenkrat vse v krvi. Tri dni po tej viziji se je naiančno bod\ izdelovati arvtomobile, kakoršnega vidite na sliki. V njem sede major Quinton, vojni tajnik Davis, general Hrnefc in ibrigadni general Williams. PREMOŽENJA V SMETEH Neka londonska postrežb ic a, katera je špecijalizirana na tako-izvano "pomladansko snažejnje'7, opisuje v nekem angJeškem listu dogodke tekom svoje prakse. — Pravi, da je toko izveabana v svojem poslu, da se razam gospoda "trga" zanjo, pO^bno seveda ffpomladi. Neverjetno je, kaj se ob takih prilikah -vse ne izmeče v smeti, ponajvec iz nevednosti. — Navadno mi gospodinje pravijo, — tako pripoveduje omenjena po-strežnica - Vdova, — o, vrzite tole proč, gospa Brown, — ali pa *. — če hočete, je to lahko vaše. ibi. — Ko sem nekoč nesla domov O smrti in prenos uzemskih ostankov zadnjega turškega sultana Mohameda iz San Rema v Damask smo že poročali. Sultanova smrt je zagonetna tembolj, iker je izvršil par dni prej samomor njegov osebni zdravnik Teliad paša. Fehad paša je stanmal v Noblo-vi vili, ki se nahaja v neposredai-bližini Magnolije ve vile, v kater! jc bil nastanjen s svojim skromnim spremstvom (bivši sultan Mohamed. Nekega dne so našli zdravnika s pretsftrelljeno glavd. Pn njegovem t»ruplu je ležalo pisno, v katerem se Teftiad paša poslavlja od sveta in novaja kot vzrok samomora večno foojatzen pred a-tentatom. Tehad paša je imel fiksno idejo, da ga progam)ja jo agenti Kemal paše. 'Kmalu pa so se razširile 7>0 San Bemu govorice, da ne gre za samomor, temveč za umor. Sam sultan je baje zapove-dal, naj ustrele njegovega zdravnika, in sicer za to, ker drži skrivaj s predsednikom turške republike Kemalom, ki je 'bil največji sovražnik |ioko(jnega Kuttana. Sultan pa zdnatvnikove smrti ni zakrivil. Oblasti so seveda u-vcdlc preiskavo, in to je zelo vplivali o na sultanovo zdravje. Bolehal je že več let in zato ni verjetno, da bi ibdl umni nasilne smrti. Njegovi pristaši so kljub temu prepričani, da ga je dal umoriti, odnosno zastrupiti Kemal paša. angleščini "Eliza". Dr. Blanc,'f»n.t zanjo. Naslednji dan pa jo M°kamed je pmstil t,ri -žene. Naj-znan učenjak, je suknjič mikro-jje imel stiarhtar v izložbenem ok- Ktarej*a je Stara 60, najmlajša pa skopično ipreiskal ter na par knjig in staro sliko, mi je za gori opisane drobce našel izldjuč-'«liko tedaj nekdo ponujaj 5 fun-no samo v desnem hlačnem žepu. [»tov. Mislila sem si takoj, da mo-Lcvičmi drvar stoji z desno stran Jra tbiti gotovo večje vrednosti, m jo života proti drevesu, kadar ga nes sent jo prodala Ka 18 funtov, podira, in izato je »bilo mogoče, ka-;Za knjige ipa%em dobila tri funte dar je vihtel sekiro, da so drobci Ko sem se taki kupčiji privadila, padali le v ievi žep. Da je bil iz- j sem gospodinje naravno«^ prosi-birčen, je sklepal iz tega, ker da naj jih več ne zavržejo, pač človek, ki zredno mnogo da na pa raje meni podarijo. Tn res, od-svojo zunanjost, si reže nohte ta- slej vedno prinesem s seboj kov-ko pogoejto, da so se našli v žepu čeg, da monem vanj spraviti stva-tako neenatni drobci. Policija je ri. katere po opravljenem delu od-na podlagi teh podatkov kma'hi iz-J neseni ali peljem domov. — Staro vazo, na katteri so bila razna, meni neznano /znamenja sem nesla k starinarju. — Dajte mi dva funta zanjo, — sem mu imenu .sledila pravega moža 'po D' Aviremont. V decembru lanskega leta so na Quai Jemappes v Parizu našli dele razmesarjenega človeškegta tirm>'rekla. — Dam vam deset, če imate la, ki je bilo zavito v časopisni' par od vafte. Seveda druge ni-papir ter z zeleno tinto napisano vm imela in sem dofbila samo en MOHAMEDOV GROB O srečnem zakonu imamo v li- Btla je m,tola, neprijetna noč. teraturimanj del koto nesre5nem.tkrila z vedno Polj redla ,n ko družba n, ogrinjočem, je v .policist urodilo ceni več pomena rodbine in doma- upravičen sum. Sklenil je da Ji coga ognjišča. lbo slesovel je bii med voditelji one .najmlajše kulturne generacije, ki se ebira cflcott "Mladine". Kosovel je Skupno z dra gimi pretraril io revijo iz peda-«o.vko-didakitičnega lista v kulturno barb eno glasilo. Dasi šele 22 let star, si je pokojni ustvaril v naši literaturi častno in dostojno ime s svojo pesmijo. Kosovel je pesnik tihe žalostne nase zemlje in ponižanega ljudstva na Krasu. Takojftaji feoknlaifrno mlačni me- S*dAj lahko napravit« v iv^^m l&at-nem domu hladilni mlečni metanec z WiHbwr fnstaart Cw«i Cubes. Zrn. lun«. U vostA sve^vr—okusno. Vprafiajte svoj«« rtu* njem nu ocenjeno za štiri funte, našel dlako črnormene mačke, —J — Nekoč sem vzela domov sta-človeški las, najbr/.e od brk, hra-^o črvivo mizo. V predalu pa sem stovo žaganje in perje od pernate našlo kup znamk. Ker te niso bl-smetače z rdečimi, rožnatimi in le moje, sem jifli nesila nazaj go-rmenimi drobci perja. Iz tega je spodariei, toda ta jiih mi marala, sklepal, da se je zločin izvršil v Sedem fumtov sem idkiiprčiki za-posposki hiši, -kjer so hrastovi po-,nje. Neka gospa mi je podarila di ,v eni sobi se nahaja preproga stir •otroška (božiček. Ko sem gn rdeče, rožnate in rmene barv^. obrav-ahi sem in tja, sem našla v na kateri se večkrat valja črno- njem dijamanten prstan. Gospa je rmena mačka. Morilec pa imr. bila vesela, da se je po dolgem kratke rjave brke. Pariška pob'- časni našel iter mi je podarilo pet cija je kmalu izsledila ne le hišo, funtov. Ko sem že saima hotela za-kateri se je izvršil tzloein, pač. vreči star okrasek aa božično dre-pa tudi poftožila roko na morilca, vo, se je izkazalo, da so bile nft.i A največji današnji detektiv pa iz pravega zlata. — je profesor Locard v Lyonu n«1 Tako pripoveduje še celo vrato Francoskem. Z vacuum aparatom sličnih dogodfb ter zaključuje, da izvleče iz osumljencev prah itd. je v proč vrženih predmetih se Več ducatov morilcev je na ta na- marsikak funt prikrit. čin že poslafl pod giljotino. j ---- Razpust izobraževalnega društva Kralj položil temeljni kamen di- "Gorska vila" v Podgradu. jaikemu domu. | Dne 11. maja se je pripeljal v Te dni je bil v Beogradu na Podgrad uradnik podprefekttrre slavnosten način položen temeljni iz Kopra in pozval k sebi na ob-kamen "Dijaškega, doma", ki ga čin-iki urad predsednika izo Vse delovanje društva se je mo-Mihajlovič opravit blagoslovi je-' ralo omejevati agolj na čitalnico nje, je pristopil kralj k mestni'in knjižnico ter zelo redke .pevske kjer je položen temeljni kamen, j v&je. Sicer pa je značilen za ugled ter položil v izdolbino v kamna italijanske gospode v Podgradu 18 let. NajmOajsa, ki je .bila zadnja leta deležna vse njegove ljubezni, je hotela po njegovi smrti izvršiti samomor, kar pa so pravočasno preprečili. t Zdi se, da so delale zadnjemu tumkeniu sullbarnu težke preglavice tudi gmotne razmere. Zadnji poglavar vseh mofeamedanskifi vernikov mi imel niti 'toliko denarja. da bi poravnal dolgove. Živel je večinoma od daril, ki so mu jih dajali razni bogataši m člani drugih vfodmt&ih Tddbljn* Po smrti je posebna komisija pregledala njegovo (Zapuščino, v kateri o gotovini ali vrednostnih papinjih nd bilo ne duha ne sluha. Sultanova rodbina je ostala torej brez sredstev. Italijanska vlada je obljubile, da bo skrbela zanjo. — Pa tudi Od angoidke vlade priča-kju&ejo »uHtanovi sorodnika toliko takta, da ne ibo dovolila, da bi s? turško ime v inozemstvu disk red i-tiralo. diplopio, zatvoril izdolbino in u-darit t takrat s kladivcem. Narvtzoči ao ta moment oaTddse- slereči slučaj: Pred nekaj dnevi so Spijomrali okoli drofitvenega •sedeža didaktiom ravnatelj, zdrav no posdraviH. Potem je kralj Se nife dr. Balbo m občinski komi-m j dalj časa ototal v razgovoru -z za-1 sar. Prva se nista sramovala ple-stopniki dijaštva. Kralj agradi zati drog dragemu na rame m "Dijaški dom" na lastne stnofike.(gledati skozi : ej^no v društveno V njem bo prostora za 500 dija-, čitalnico. Komisar je stat aramež ČTJDNA DEBATA ** Krasna ja gazeta" prinaša komično poročilo o večerni prireditvi "Žena, eerkev, ljubezen," ki se je vršila nedavno v eni največjih petrograjskih dvoran. Govorili so metropol it Žive cerkve Vve-denski, Leninova vdova Kmpska-ja, znani tolstojevee Certkov in drugi. Občinstvo je bilo nad vse pestro: poleg bradatih starcev z gorjačami so sedele napredne gospodične, poleg pobožnih stark komunisti. Kljub temu ni bilo občinstvo ločeno na tabore in je živahno ploskalo vsem govornikom, eetndi so predstavljali najrazličnejše strnje. Sploh se ▼ komunistični Rusiji za probleme, ki so v zvezi z yero in cerkvijo, skoroda še bolj zanimajo nego v prejšnjih časih, da pa so poslušalci odobravali vse govornike, je pa res čud- KEOPSOV GROB Arheologi, katere je odposlala Egipt barvarska univerza, so našli v Gizehu alabasitrov sarkofag carice Hetepetere, hčerke faraona Kunija in žene njego\'ega naslednika Senepruja. Imela je znamenitega sina Kufuja, ki je bolj znan pol imenom Keopsa: zgradil je veliko piramido in o njem se pripoveduje v Mojzesovih knjigah. zavihtela preko moslne ograje v šumečo reko. Tako se je končno vendarle .znebila cvileče male stvarce, katera ji je z neprestanim vpitjem raiz jedala živce. To noč si je dalo dovolj pogaima, da se je ot.re.se za vedno. Nikdar ve?» ji ne l>o oni presunljivi glas kalil mirnega življenja. Ko se je okronila. da bi odšla, je začutila na svoji rami težko roko in zaslišala grmeči glas: _ Kaj počenjate? VideJ sem, da ste vrgli nekaj v votlo, kar je bilo «e-lo nodobno malemu otroku. — /len-ska se je histerično zasme-jala. Stražnik pa jo je ogledoval 7. resnim obrazom. — Nič si ne belite glave radi te-ga, — mu je odvrnila, ko se je nasmejala. — Vrgla sem v vodo stari gramofon svojega moža. Rada bi, da bi si kupil radio-aparat. zato nirfem mogla nič več poslikati te škripajoče stvari. — Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. ADVERTISE in GLAS NARODA PRVO SKUPNO POTOVANJE V ITALIJO in JUGOSLAVIJO s parnikom MARTHA WASHINGTON dne 22. JUNUA, 1926. Peftnike bo spremljal na* uradnik skazi do Ljubljane, paril na prtlja-«0 in gledal, da bodo potniki brezskrbno in zadovoljno potovali. Na raziwlago imamo kabine v III. razredu z 2, 4 in 8 posteljami v posebnem oddelku. Vse kabine imajo tekočo vodo. Cena za III. razred do Trsta Je »»5.— in vojni davek $3.— ; železnlea do LJubljane $1.06. Cena za II. razred samo $120.— In $5.— roj d L davek. Vo«nl list III. razreda za tja in nazaj stane le $102.—, za II. razred $214.— ter vojni davek. Nedr2avljanl plačajo tudi bead tax nazajgrede. DRUGO SKUPNO POTOVANJE s parnikom Presidente Wilson dne 6. JULUA, 1926. Kdor je namenjen potovati, saj se timpfaje priglasi ter plie sa pojasnila na: S Frank Sakser State Bank g 82 Cortlandt Street, New York j Pozor rojaki! V zalogi lm*m" SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je Icrasoo trdo vezana ter slane 93.00. Slovenic Publishing Company GLAS NARODA, 13. JUN. 1926 Po široki cesti življenja ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "Glas Naroda" priredil G. P. Čari mnogoženstva. 30 (Nadaljevanje.) Mark Twain: ! vem (iz izkušnje, kaj je od tega odvisno, bi bil pri razdelitvi sam prisoten, da ibi se prepričal o nn-jtančmi izvršitvi. Neki .gospod je V Salt Lake City emo se mudili vih "dvoletnikov'' in pri tem z podaril enemu mojih otrok .plo-amo dva dni in zato nismo uteg- nekim ponosom• (poudarjal, da je čevinafeto pašoaiko — .pravi sata-nili, pehati se z običajnim preiska- bil v tej stroki leta in leta najbolj nov iaim, pred katerim čutim ne v an je m učinkov mnogoženstva in nvaževani -sotnudnik nekega čas- popisno grozo, kakor »bi se vatn obirati navadne statistične podat- nika na vzhodu; nato je hotel go- twdi godilo, ako bi imeli osemdeset ke in skleipe, ki so potrebni, da se fpodu -Johjnsonu pokarati enega do devetdeset otrok v hiši. Toda pocomnost nacij-e še eiikrat obrne teh kebcev, ki je napravil zadnjo dejanje se ^e zgodilo — mož je na to zadevo. Imel sem namen to -čed^io opazko, toda otroka izmed "šel. Jaz seTn vedel, kam bo tprišlo storiti. S prekipel j očim samoza- drugih ni mogel mtfti. Ogledal si i" hlepel po maščevanju. — upanjem mtadorifei 1>°' dokler ga ne bi pamži do odlično gide «tvafrce; in ko sem življenju, kajti vesele nad novo mrtve£a ^iskali! Pri zaklanem veirko damo in zdelo ^ mu je, da jo je našel šele danes zopet. u:> se abniU stran lla bi ^^ Tpl>. zakonj.lko ZYQZ0 ^ tako ^^ in telesu svetega Perieva Pra.tta — kodušno solizo, ki mi je prilezla v neprlklaidno pokaži s pogrebno (Bo£ mu ffreiie odpusti), kaj ta nov, presenetljiv način, a mlada deklica je smatrala to za nekako očut an je. Tudi Ter Velpt* je postal« pozoren na to, ko jo je videl v večerni razsvetljavi, »»rtsli bleska n'jene dragocene okolice. V njegovem ateljeju, v pi »prosti orni obleki ga je le malo sipominja'la na odlično i tem č&atu 1*1 s«' j«« vabmlUa v m>«n utara, mogočna strast. — 1'paju, da aiUte slabe volje, nulotAljiva gospa? — Ne, ravno na ^prodno, veseli me. Pri tem n»u je vi^la j»onieiu'ben pogiled. — Ali ne veseli tudi vas, gospod Ter Veli** ? — Neizmerno. Vrnil je njen pogled. — Mudim, da je že dolgo, ko sean imel ta občutek. oei, sem rekel: svečanostjo za kako prejšnjo ne- — Ne; mož. iki katero in jih vza- vesto." me. opravlja delo krščanskega us- Potm je pripovedoval gospod miljeinja, ne pa grde graje č.love- j0hn-on. da je, ko se je z gospostva — in mož, ki jih vtzaime v za- dom YouMgom popolnoma podo-kon šestdeset njih, stori delo pre- mal.e pogovarjal, prišla ena nje- ... | | . , u, v v vzvišene velikodušnosti, tako v*- ;rov.ih žen notpi j,n zahtevala na-— 1«) dela h/pomlad, — je rekla Vem zamišljeno. — Vedno o-'-^r , i • _ _____________ * i»eta toliko, a spomladi eJedi veduo suho, prašno poletje in jesen >. , /wii-r-Jfi , , „ , ..... tli \ nemem oaueenju odkriti. je dal št. 6 tako iglo in da mu o- lcega še ni Ibilo na svetu. Jaz sem vedel, kdo je dal otroku piščalko, toda Ijufooftnmnih niafer nisem mogel o Vm prepričati. Mislile so pač. da sera bil jaiz, in konec pesmi je bil, kar je vsak (pameten človek lahiko že naprej videl: — ovenetirni li*.ti. K*io pa more misliti na vse to vapriiio sedanje kra botet — Njkdo, — je odvrnil pritageno. ki si jo moremo mkJiti za ubogi svet. * višene dn hi se mn morali nnm- ^ • i • i i j moral sem naročiti stotdeset piš- I >Hoh.aiu neKega poga- pa ^ oimor menda, da ce tmjcu ne - Ali imate res toliko vzroka pritoževati se nad ubogim sve- J{a prfpoveaovatif kako se je Bnr. tomf - je vprašala jKin.gljivo, ne da bi ekušala prikrivati »voja;tbn q Uonjera zakad51 me'd t-iiNi \a. - MiJila sem, da vam ne nudi življenje oilkakega povoda pr^e nezaščitene "morosite" 2a pnto/.l>e. jin jih,vse, može in žene. postrelil — onaka« n»»»o«Ujiva gospodična. kakor .pv, ali kako je Bili TTie.k- Ali vam je to tako natančno onano? - je vprašala gospo- ^^ flnge] ustrelU D.-a ii. V>ak drugi dan sem rade volje na razpolago ter vam ^ y Utah ^ ^ delaH opazke ooljiioljam. da »>om pošteno prerekal z vami. |o Rri?ham Young-u ali o nmogo- llilda je nekoliko sti.nila upnici in molčaia, a je ustrajno »zrla žftnstvu ^ 0 svetem na, kjer smo si dali pri pipi toba- .prija, kar se v hiši godi, si lahko in kako so se dotični smeli za trdno zanesti, da jih bodo že ob prihodnji -zori našli kje v kaki za- 41 odeset otrok v hiši, izdaj jih je | nekaj v šoli — xtoda>et takih cvi-lečih one. Na veke «naj bom mn-tast, ako ni res. da smo .si od ta krat .morali pomagati samo et druga gospa Young, ki je tudi hotela imeti napisno iiglo. Gospod Young ji je skušal dopovedati .toda ona mu je na kratko odrezala 'besedo. St. 6 da jo je dobila, je rekla, in št 11 je bila obljubljena, — naj le nikar ne poskuša ugnati jo. ona že pozna svoje pravice. — Obljn- /d ravni k in-kaj časa na pragu ter rekel nato, omahujot pom, ee naj o.^ane aii gi"e: — Miloatljiva go.>pa ima obisk . . . Tega nisem vedel. Nočem — jo ljuibi in vzame njeno sestro zraven, — jo rad ima in se ženi še -z eno njeno setiro. — in jo ima rad in vzame še tretjo — jo rad Ima in vzame njeno mater v zakon in se iporoči naizadnje z njenim očetom, dedom in pradedom iin nato še vedno nima dovolj. Ali kako morula postane mlada igračka enajstih let njegova žena-ljubije rule a in se njena častita stara babica v oceni njunega skupnega zakonskega moža /pomakne na D '4 do.H in mora v kuhinji sipati. — In kako si mormonske žene to na stran, tla bi ne >!v.'ala presenečenega, vprašujočega |>ogleda *vo-' je tete. -- Dr. Sral, — je otznand služabnik v tem trenutku. Ilenrik Ten- Vel,* si je izbral kot svoj sedež najnižji taburet, kotni~ ltHci potrpežljivo čakajoče ki ga j» bilo najti v ^vbi. Sedel je skoro pri nograh Vere, mogoče pre-'na gyoj pagre|> blizu za jneM'tn'tM-iio oko -vhtotiivsega. Na vsak način pa je otostalj . . . , i i I Poleg tega je naavse zanimivo tiujoe me«l skic-; ^ J ,, , , , poDsusati te "'pogane , kadar go- | vorijo o nmogoiženstvu, in si dati i pripovedovati, kako se ka£a taka «• 3 • , . , , . itrebuišaia starešinska ali škafov- \ dvignila, stopila par korakov proti dr. Sratu ter1 . , , i, i» - . • iti •• • ii - -i^ka kiota poroča > kako deklico, mu ponndiiii .svojo roko. Pri iteui je zardela, kar tse ji je izdelo njej 1 sami mučno. — K.uvO morete le domnevati kaj takega, da motite, doktor, ko itak prihajate taJiO redkoktvlaj. Ne pustim vats proč, miti govora o tem. (jonpoda se gobovo poena ta? Oba g»N|>oda >ta .-»c m>udo iprikloniki in vsem navzočim je bilo jasno, da ni«!a bila «|>o-e»bno vesela, tega srečanja. — Tudi jaz «>ein tukaj, — je rekla gospodična Ililda ter podala zdravniku roko. — Ce se aie oglasim, me sploh prezrete. Kako vam je. go*pod doktor? Njeno vprašanje je bilo upravičeno, kajti iagileilal je bled in prepaden. — C V gre zdravniku slabe, ni to niikako priporočilo -za njega pri pacijentili, — je menil Henrik v šali, a dr. JŠrat očrvidno ni bil ra/polozen za šale. — Ce ni zdravnik šarlatn, mu ne bo nikdar padlo v glavo dela-, - reki..,« /a >vojo osebo, - je odvrnil dasti ostrejše kot pa je bi-|n^nwno "^trpavanje matere m lo j.loh potrebno. |in?era v taufitem -Iule®1 Nekaj easa se je nato mučila druiba h povmno -konverzacijo, \vo^igo mlade hčere v činu m dokler ni kontno vstala Vera. nad 'laStn° mater T"****2' Ali hočemo napraviti pnomenado po vrtu, go.spoda mojaf^^'0 kar ~ P° nauklh Zunaj je naravnost kr«no, - je rekla. kjihove vere - več ko ima mož Njena dimnica je bila takoj jioieg svoje gospodinje, a ko ji|žen na zemlJi in ko j- slednja smehljaje izjavila, da je ne potn-buje, je zopet sedla na j10 otroik' aredl' Je. me- •voje mesto ter pričela šivati naprej. Hilda in dr. Sral *ta prišla kl -a MSede s v prihoa- va na vrt. a Vera in Ter VeAps sta sledila le počasi. — Kio^na žens4*d, ta vaša družabnika, — je rekel Jlenrik smehljaje ter si .pogladi! brado. — Kje pa ste iztadoiili ta krasni eksem-plar? C) I »čud ujem vas, da Mte se mogla privaditi pogledu na to žen-Hko. Jaz bi bil v osmih dneh bolan. — Kake Htr.ušno egoistočno, — je reAda Vera ter se pri tem o-eitaje ozrla proti njemu. — Lepota je lastnost, ki najhitrejše izgi-ie. Moja druiabnica je revna, zapuščena in grda in rarmo radrtega sem jo vcela. — To d( ia vso eaert vašemu srcu ... a v splošnem mrslim pogo *to. da sem skrajno neprijeten patron in da (bo morada ona katero bom nekoč prosil, naj deli moje življenje, dosti potrpeti z menoj. Zunanje in notranje je (pri meni preveč ozko .spojeno, to ni dobro. Bil *cm tako dober, tako srečen, milorttljiva gospa, še pred kratkim easom, a ta zdrarvmk mi je pokvaril dobro razpoloženje. Kot šolar-ee4c »vem « veselil na ta. kratki izprehod z vami a sedaj je moje ravnotežje moteno ter vas prosim, da mi to oprostite. — K*j pa vajn je storil zdravnikf — je rekla Vera po kratkem odmorm. — Me ni . . . ničesar. Vendar o sestre po usodi v gosjem redn spet odšle. In noter jih je prSio zopet enajst s tuljenjem, javkan-jem in škripanjem z izobmi. Z ob \ „Putujte pod amcri&ko zastavo" Znižana cena tja in nazaj do LJUBLJANE samo $198.00 in več preko Cherbourga VESELITE se varnosti in u-dobnosti na parnikih, katere lastuje in upravlja vlada Združenih držav. Poslufite se posebnih izletov, neprekosljivih u-dobnosti na kateremkoli parniku brodovja United States Lines— parniki, ki plujejo pod ameriško zastavo. Veličastno brodovje United States Lines sestoji iz: S. S. LEVIATHAN S.S. GEORGE WASHINGTON S. S. AMERICA * S.S. REPUBLIC S.S. PRES. HARDING S. S. PRES. ROOSEVELT Na vseh teh parnikih so prostorne kabine, obširen prostor na krovu ter dovolj dobre hrane. Za natančne informacije glede odplutja parnikov United States Lines vprašajte še danes svojega lokalnega agenta ali pa pišite na United States Lines 4S Broadway {Phone, Whitehall 2800) New York City resnično lailiko videlo, kako so se otrok podoben, in res je bilo tako ntene hiše na noter utpognile — j videti v tej deželi je to kaj na- potem so .zopet vse kmalu šapt vadnega — in, da napravim stvar iadahnile, tako da se je vrdelo, ka na kraitko, vtalknem otroka v ot- ko so s^ stene na ven napihnile roško sobo, ono pa prte .po svojih in se je slišalo tramove pokati in potih. 1 j iškodle škripati. Prijatelj, dejte. In pri duhu Orsona Hydesa. ko da star mož svetuje, in ne na-Ijubo nadaljnih enastih naprsnih j so otroku umili barvo, je bil in- kopljite si prevelike družine na igel je bil še e.iikrat kupljen mir. jdijanec! Pri mOji duši, vi ne ve- vra't — nikar tega ne «torite, Tu imate iprimer. — je rekel ste, kaj se pravi hiti oženjen! — jaz vam pravim. V mali družini eospod Young. — Vidite, kako je. Vidite, kako življenje imam. — Človek 1J — preko tega ne pojdite nik-vestino poročno oibleko za vsn dar! toda drugega imena se v tem hipu ne spomnim, — napnsno iglo. Stala ni več nego petindvajset do- SAMO 6 DNI PREKO ■ offromnlml dmoIU d* »1W FRANCE, 26. jun.; 17. Jul. PARIS 3. julija. — 24. julija. Havre — Pariško pristanišče. Kabine tretjega rasreda » umivalniki ln tekočo voda u !, « all I oaeb. Francoska kuhinja lo pljafia. cžreneh 1» STATE »T.. NBW YORK all lokalni aaentja. POZOR BO JAKI! Prosti pouk glede državijan- oprost.ite, da jo tako imenujem,^priložnosti. A ne .pomaga nič! —' nedolžen občutek, ka- i Zdaj se poročite s sipojino ikalika ko* da 4a gospod Johnson ni po-in jetike, suho kot lestvo. dru- žamesljiv. In vemTar je bil giČ pa s stvarjo, ki ni druigega, lak<> »zabavna osebnost, m te.žkr> larjev - to se pravi, to je bilaikakor oblečena vodenica in: p"ottem verjamem/da bi bilo to. kar nam stva in priseljevanja je vsak četr-navidezna cena — to, kar bo kon-|daste poročno obleko iaihko s sta- i« povedal, iz kakoga drugega vi- tek in petek med 1. uro popoldne eno nizogibno stala, znaša mnogo! rim zrakoplovom razširiti! Da, ra- On je prav »prije«no delal viis več. Saj ste sami videli, kako je | tako je! In milite samo na račun molčečih Mormoncev. _ vsota narastla na šeststo petdeset perila (oprostite te solze!) — ^ j^^pj za nasj^v FRAN- njem svetal — morda tudi toplejše; vendar se pa o tem, kakor se kaže. ne izražajo bolj natanko. Kakor so povedali ti naši po ganski prijatelji, ima harem B Vounga dvajset do trideset y.en Nekatere, so rekli ^so se že posta rale in 6» izstopile iz aktivne sluz be, so pa prav dobro spravljen* in preskrbljene v kurniku a"h "levnjaku", kakor se na čuden način imenuje. Vsaka žena ima o t roke pri «ebi — ipetdeset vs«b rfkaipaj. V hiši je red m mir — a-ko so otroci tiho. Obedujejo rkupaj v iflti dvorani, kar hvalijo da je silno srečna in domača sli ka. Od naše dmižbe ni imel nihče sreče, da bi jedel >pri gospodu TovmguJ toda neki pogan, John son po imenu, je izjavil, da je bi enkrat v le vinjaku deležen skup nega «zaijtrka. Podal nam je pri menen .popis o čitanju "iprezenč ne liste" in drugih preliminarijih in o krvolitau, ki je nastalo, ko se je prrkjkzal ajdov kolač. Toda kar je pripovedoval, je bilo le prede belo. Gospod Youaig mu je, tako je poročal, .pripovedoval ralztoSne *a vaS, vsem mojim otrokom dati. To je bifc najhuje. Potegnite so K A PROSEN, podomače Kiseč iz Terčan^ pri Ilin^ki Bistrici Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi »poroči, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Stefančič, 5436 Carnegie St., Pittsburgh. Pa. (2x 11,12) dolarjev — in oh, to še zdavnaj, devetstoštiriinosemde kakor je varčevanje, ni v družini, mam žen, ki njih številk niti ne kakršna je moja! Že predmet — vem, ne da bi ipogfledal v rodlbin-j"zibeli" — samo pomislite! bi sko biblijo. Raztresene so na dol- iglistniki! Siirup! Korenčki za zo-20 in Široko po hribih in dolinah be! In žepne aire, da se malčki ig-v moji dnžavi. In -zapomnite si ^rajo! In vse sorte reči, da se ž nji dobro: vsaka posamezma 'bo ^1'iša- mi pohištvo raapraska! In uživala o tej nef»rečni naprsni gla in vse lice, da jih in steklovina, da do zadnje jo bodo morale imeti ali se ž njo .porežejo. Pa majj grabim' pa umreta. Napi^ma igla moje St. iin stikam kak en- hocesn, nakokor 6 bo prišla na .petindvajset sto do- .ne moreon iako ihiltro napredovat i | larjev. prede pognali iz hiše, ako namreč dar se ne bi hil iz vaših prstov. I>rogačema bi bilo neizogibno , šum. In .pa nevaimOst ipri tli v ari! je, da smnči vseh dvainsedemde-set žen naenkrat. Bil je oglušujoč U Žalujoči ostali: Anton Osvald, soprog. Frances, Joseph, Julija, otroci. Cleveland, Ohio. pametne opazke nekaterih njego- natanko enako darilo — m ker naenkrat sapo vase in tedaj ae je I ADVERTISE in GLAS JJARODA _L in 10. uro zvečer v ljudski šoli št v. 62 Hester & Essex Street, New York City. Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo. NAZNANILO. Vsem našim naročnikom ▼ Chicago, 111., "naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš ta mošnji večletni zastopnik Mr. JOSEPH BLISH, katerega toplo priopročamo in prosimo rojake, da mu gredo na roko, ter pri njem obnove naročnino. UpravniŠtvo. SLOVENSKO -AMERIKANSKJ KOLEDAR za leto 1926 Cena DOc v poštnino rred. a naročilom pošljite znamke aii money order na: "Glas Naroda' 82- Cortlandt, Hew York, N. Y. ft. ... ■ -• -nife^ga d .. - vL "-v,