PRIMORSKI dnevnik J® zaCel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-wa 1943 v vasi Zakriž n*d Cerknim, razmnožen n® ciklostil. Od 5. do 17. *®ptembra 1944 se je ti-**(al v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra > 944 do 1. maja 1945 v oskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. 'Haja 1945 pa v osvobojo-Trstu, kjer je izSla za-Joja Številka. Bil je edini "Skani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evrbpi. JSrSMST" Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 261 (11.677) Trst, nedelja, 6. novembra •59 inije) >23 Na Bližnjem vzhodu grozeča znamenja novega zaostrovanja Arafat ostal sam na okopih Tripolija Palestinci doživljajo novo tragedijo ZDA grmadijo svoje bojne ladje pred Bejrutom - Tel Aviv napoveduje še hujše povračilne ukrepe za atentat v Tiru OB «6-LETNICI OKTOBRA Proslava v Kremlju brez Andropova . MOSKVA — Nemalo začudenja je vzbudila odsotnost tajnika KP la državnega poglavarja SZ Ju-r?,a Andropova na slavnostni skupščini za proslavo 66. oblet-n'ce oktobrske revolucije v kon-gresni palači Kremlja. Slavnost-n> govor je imel Gngorij Roma-,0v pred vsemi najvišjimi sovjetskimi voditelji in je označil 'mdropova za «neoporečnega vohlja* SZ, kar izključuje, da bi p i? pJegovo odsotnost pripisati Političnim razlogom. .. Glasnik partije Zamjatin je tu-Juri novinarjem dejal, da je An-aropov (kj se nj pokazal javnosti od 18. avgusta) prehlajen in da verjetno ne bo mogel ' pri-^tvovati niti jutrišnji tradicio-nslni paradi na Rdečem trgu. BEJRUT — Medtem ko se pri Tripoliju bije odločilna bitka o usodi A-rafatu zvestih Palestincev, se svet upravičeno sprašuje, ali bo ponovno priča podobnim srhljivim pokolom kot v Tal el Zataru, Sabri in Šatili. Arafatovim borcem so namreč onesposobili vsak umik, Al Katah pa ni pripravljena na predajo in že napoveduje boj do zadnjega moža. Na Arafatov poziv «bratskim, prijateljskim in socialističnim državami), naj preprečijo nov pokol Palestincev, so se do sedaj odzvali le redki, med njimi Egipt, Tunizija in Jordanija. Na zadnjem okopu pri Tripoliju je torej Arafat ostal praktično sam. Velesili imata na Bližnjem vzhodu pomembnejše načrte kot je skrb za kakih 50 tisoč Palestincev. ZDA že nekaj pripravljajo, saj so do skrajne meje ojačile svojo brodovje pred Bejrutom, Tel Aviv pa že grozi, da bo sam poskrbel za «pomiritev». Libanonu sc torej obetajo težki dnevi. Predsednik Džemajel je že pričel svojo misijo, da bi izposloval izraelski u-mik, a izgledi so skrajno borni. NA 2. STRANI Naši alpinisti na Anapurni I odnehali zaradi slabega vremena Ha p1' slovenske alpinistične odprave j ‘ himalajski osemtisočak Anapurna iz K s telefonskim pozivom javili da ^alJTUInduja v Nepalu ter sporočili, morali zaradi slabih vremenskih •mer odnehati z vzponom. Po prvem stveni smeri preko mogočne južne stene Anapurne I, ki poteka med angle ško in japonsko smerjo, so dosegli višino oko i 7000 metrov, torej so se iz tabora 2, ki so ga postavili na višini 6200 metrov, že odpravljali proti vrhu. Slabo vreme je na področju Anapurn trajalo že nekaj časa, naši alpinisti, ki so bili za to preizkušnjo odlično pri pravljenj, pa so do konca upali, da se bo poleglo. Žai, je v zadnjih dneh na stopil še jesenski monsun, tako da bi bilo vsako napredovanje proti vrhu izredno nevarno zaradi plazov. Prav v tem obdobju so namreč plazovi v okolici Anapurne zasuli bazni tabor neke milanske odprave ter ubili dva japonska alpinista. Dejstvo pa, da so naši alpinisti doseg i višino 7000 metrov v takih pogojih na tej skrajno težki himalajski steni pomeni vseeno izreden uspeh. Te himalajske odprave, ki sta jo priredili Planinska zveza Slovenije skupno s Slovenskim planinskim društvom iz Trsta, se prvič udeležujeta tudi dva zamejska alpinista in sicer 21-letni Igor Škamperle in 26-letni Lucijan Cergoil, ostalih pet alpinistov odprave, ki jo vodi Andrej Štrempfelj iz Kranja, pa je iz Slovenije. Alpinisti so iz Katman-duja sporočili, da se počutijo vsi zelo dobro, da nimajo nobenih poškodb ali ozeblin ter da se bodo vrnili domov 18. novembra. D. J. Košarkarska C-l liga Ravenna 87 Jadran 99 Ženska namiznoteniška A liga Kras 5 Stetan 2 Ženska odbojkarska B liga Mogliano 0 Meblo 3 Ženska odbojkarska C-l liga Breg 3 Bor 0 NA 10. STRANI Si * za decimalke LUCIJAN VOLK Samo kdor le občasno in površno sledi gospodarskemu in sindikalnemu dogajanju lahko misli, da je boj med enotno zvezo CGIL - CISL - UIL in Confindustrio za decimalke draginj-ske doklade «pravda za oslovo senco«. Ne gre namreč zgolj za to, ali bomo z novembrskimi plačami prejeli samo 2 ali pa 3 nadaljnje točke draginjske doklade, torej 13.600 ali 20.400 lir (čeprav pomeni tudi onih 6.800 lir razlike za marsikatero družino nekaj), pač pa za mnogo več. Spet je namreč na kocki izbira o tem, kdo naj nosi največje breme za izhod iz hude krize, ki že dolgo pesti Italijo, in spet je v teku poskus gospodarjev, da ga zvalijo le na delovne ljudi. Zato so, po večkratnih umikih v preteklosti, spet sprožili napad na stroške za delovno silo in neposredno na draginjsko doklado, češ da so glavni krivci za težave italijanskega gospodarstva. Že vsak povprečni izvedenec jim pa lahko z neizpodbit nimi številkami more dokazati laž-nost take teze, saj proizvodne stroške bremeni drag denar (visoke bančne obresii) mnogo bolj od naraščanja plač, po drugi strani pa je dra-ginjska doklada le posledica in nikakor ne vzrok naraščanja cen. Napad na draginjsko doklado torej predstavlja le slabo prikrito težnjo po dejanskem zmanjšanju kupne moči delovnih prejemkov, po nalaganju vseh žrtev za premostitev krize na delovne sloje, v bistvu za prerazdelitev dohodka v škodo najrevnejših in v korist najbogatejših. Draginjska doklada je namreč edino sredstvo delovnih ljudi za obrambo pred inflacijo, hitrim naraščanjem cen, pri katerem nimajo nobene možnosti odločanja. In še ta edina zaščita je le delna: do sporazuma z dne 22. januarja je draginjska doklada krila v povprečju le okrog 70 odstotkov inflacije. Tedaj so sindikati, pod izsiljevanjem delodajalcev glede obnovitve pogodb in ob zagotovilih vlade glede «protivrednosti« (davčne razbremenitve, zajezitev rasti tarif in cen), sprejeli preustroi draginjske doklade, z njeno dejansko okrnitvijo za okrog 15 odstotkov (delodajalci so zahtevali 30 odstotkov), kar je bilo bistvo «Scottijevega sporazuma« o ceni dela. Toda izhodišče, ki so ga sprejeli tako sindikati, kot vlada in delodajalci. je bilo «ohranitev kupne moči plač«. Smisel spora o decimalkah pa je ravno v tem: če bi obveljalo stališče Confindustrie, ki ga zavračajo tako sindikat kot vlada, bi v prihodnjem letu kupna moč plač dejansko nazadovala za 4 odstotke. Zato so sindikati potrdili, da o decimalkah sploh ne marajo več diskutirati, Craxi je pozval Confindustrio, naj jih izplača, delodajalci pa vztrajajo na svojem, bržkone s stranskim smotrom, da izvlečejo od države nove p od noče in olajšave ali pa tudi razvrednoten ie lire, ki bi vsaj začasno povečalo konkurenčnost njihovih proizvodov. a strelja na otroke 4^Gi° CALABRIA — Mafija seje *elja tudi na otroke. Zgodilo se ti o ^.^sinočnjim v vasi Sanferdinan-^na !^Csarno Pr> Reggiu Calabrii. Ustre|.aec je iz drvečega avtomobila iti i,, U-letnega Domenica Cannato sta Kj| neKa Serafina Trifaroja, ki a s*iUP®j s Cannatovim očetom iotO oZorn pred nekim javnim loka-s° bir rva sc* Preiskovalci mislili, da ?-U p 1 streli namenjeni prav Vincen-0i>ravk a*i’ je imel že nekajkrat m- - S P127*00- vendar velja le Je Kf/^jJšeg3 prestopnika. Včeraj pa Gt m;,p'■ a-a domneva, da je bil tar-išiD ‘JCev Prav 14-letni Serafino Tri-Jhj„i avtoprevoznika, ki je med p? Prevažal material za pristani-V Zaki*0*3 Tauro; ta dela pa imajo ,^u izključno pripadniki mafij- *6ga ki; ana Piromallijev. Turin: petstrankarska večina ali nove volitve? KINA GAGLIARDI Jutri se bo sestal turinski občinski svet, da bi izvolili novega župana. Eden glavnih kandidatov je socialdemokrat Pier Luigi Romita, sedanji mi nister za znanstveno raziskavo: to je vsaj pred log, ki ga socialisti in socialdemokrati vztrajno zagovarjajo že dva tedna. Predlog je naletel na ugoden odmev v vrstah krščanske demokracije. Zj sedaj vsekakor pa še ni jasno, kaj bodo storili republikanci, ki so se razklali v dve struji. V Turinu bodo torej najbrž oblikovali krajevno upravo, ki bo odražala sestavo rimske vlade. Pri tem ni težko predvidevati, da bo petstran karska koalicija imela kaj kratko življenje, saj bo slonela na dveh Strankah, PSI in KD, ki sta bili do grla vpleteni v znani škandal o podkupni nah. Nikakor ni naključje, da se v teh dneh mrzličnih posvetovanj, med katera so posegla tudi vsedržavna tajništva, petim strankam ni še uspelo domeniti o ničemer, čeprav je prva točka programa, o katerem se še pogajajo, prav tako imenovano «moralno vprašanje». Ne glede na to, kdo bo novi , turinski župan, bo skoraj neizogibno prišlo spomladi prihodnjega leta do predčasnih občinskih volitev. Kakorkoli že, turinski škandal je gotovo dokončno pokopal levičarsko upravo v Turinu in morda ne samo v glavnem mestu Pie monta. «Turinska bomba*, je eksplodirala prav za časa vsedržavnega kongresa KPI, ki je bil v za četku marca v Milanu. Diego Novelli, komunistični župan piemontskega glavnega mesta, ki je vodil 8 let odbor, v katerem sta bili KPI in PSI, je izvedel za izbruh škandala prav za časa zasedanja vsedržavnega kongresa svoje stranke. Iz vedelo se je namreč, da so v Turinu aretirali celo vrsto znanih političnih osebnosti, med ka lerimi tudi nekaj občinskih odbornikov. Nekateri socialistični odborniki naj bi prejemali podkupnino, v škandal pa je bil vpleten tudi podžupan, socialist Biffi Gentili. Sodna preiskava je takoj stekla v štiri smeri: poslopje, ki naj bi bilo predmet neverjetnih špekulacij, računalniški center občine, glavna občinska skladišča ter deželni kartografski center. V škandal sta bila vpletena, poleg nekaterih predstavnikov KD, stranke, ki ni bila v odboru, tudi dva predstavnika KPI, Fran co Revelli in Giancarlo Quagliotti, ki so ju kasneje izpustili na svobodo. Občinski odbor in deželna vlada nista takoj odstopila, kot so mnogi pričakovali. Župan Novelli je raje vztrajal: bojim se, je rekel kasneje, da bi še bolj vznemiril mesto, ki je zaradi krize v Fiatu preživljalo eno najhujših obdobij svoje zgodovine. Komunistični župan pa je kaj kma- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Nasilje v Ulstru BELFAST — S tremi atentati v 24 urah, v katerih so umrli trije poli cijski agenti in je bilo ranjenih 48 oseb, je IRA ponovno opozorila na še vedno nerešeno vprašanje Ulstra. V ponedeljek bi se namreč morali v Chequer-su sestati najvišii predstavniki Velike Britanije in Irske, Prvi atentat je IRA izvedla V Belfastu in sicer na sedežu ulstrske politehnike, kjer je bil tudi tečaj kriminologije, ki so se ga seveda udeleževali predvsem policisti: v njem sta umrla dva agenta in bilo je 33 ranjenih. Na sliki gmotne posledice atentata (telefoto AP). Tretjega policista pa sta dva oborožena moška ubila v zasedli v kraju Rashartin. Med tretjim atentatom, ki je razdejal edini protestantski pub v mestu Strabane, pa je bilo nekaj oseb ranjenih. V bratomornem spopadu pri Tripoliju Arafatovi borci se žilavo upirajo in ne klonijo pred očitno premočjo BEJRUT — Sirski tanki so strnili obroč okoli sil predsednika PLO Ja-serja Arafata, ki so se morale u-makniti s skoraj vseh svojih obrambnih položajev in sedaj čakajo na «do-končni spopad» v begunskih taboriščih Badavi in Nar el Bared. Po treh dneh srditih spopadov, ki so po tr ditvah libanonske policije povzročili smrt več kot 200 oseb, se je včeraj spopad spremenil v pravo pozicijsko vojno, saj so se Arafatu zvesti Palestinci vkopali v svojih taboriščih in so pripravljeni drago plačati svojo smrt. Topništvo nadaljuje s silovitim bombardiranjem obalne ceste med obema taboriščema. Prosirski disidentski Palestinci Abu Muse so že v vasi Deir Amar, ki je tik obalne ceste ob goreči rafineriji nafte. Badavi je ogrožen s severa in juga, Nar el Ba- • Turin NADALJEVANJE S 1. STRANI lu postal središče žolčne polemike: najhujši napad je prihajal prav s strani socialistične stranke, ki je oh toževala Novellija neučinkovitosti in nezmožnosti, češ da je vedel za ne katere dvomljive posle, ki so se skri vali za naročili občinskega računalniškega centra. Zakaj ni nikoli nič rekel? Novelli se je zagovarjal zelo odločno; dejal je, da je gotovo vedel za vso zadevo, vendar da je ni hotel reševati znotraj občinskega odbora, temveč, da je poveril vso zadevo sodstvu. Kot se čudno zdi, so cialisti obtožujejo Diega Novellija, da je bil preveč pošten. Župan pa je še zelo priljubljen med svojimi ob čani in la priljubljenost je ostala skoraj nedotaknjena. Kmalu za lem je moral dvobarvni levičarski odbor odstopili. Nekaj me secev kasneje pa so Novellija spet izvolili za župana, tokrat na čelu e-nobarvnega odbora. Socialisti so nam reč glpsovali za župana, vendar ni so stopili v odbor, komunistični enobarvni odbor je bil zato šibak in na velikem prepihu. Znotraj komunistične partije, ne sa mo v Turinu, se je odprla zelo ži vahna razprava. Marsikdo je bil mnenja, da bi bilo bolje iti na pred časne volitve ali pa na komisarsko upravo. Drugi pa vztrajajo za zavez ništvo s socialisti za vsako ceno. Pri vsem lem je bil Novelli zelo zagre njen. Večkrat je ponovil, da odnosi med KP1 in PSI v Turinu ne bodo nikoli več taki kot so bili. Turinska zadeva je povzročila znotraj KPI raz lične reakcije. Diego Novelli je na zasedanju centralnega komiteja priza deto poročal o turinski zadevi, ki da je simptom globokega nezadovoljstva v vrstah KPI. Marsikdo mu je odgovoril takrat z dokajšnjo mero samozavesti. Drugi, kot na primer predsednica poslanske zbornice Nilde Jot-ti ali pa načelnik komunističnih senatorjev Napolitano, so mu očitali, da je nesposobnež, skratka, da ne zna voditi svoje politike. V zadnjih mesecih ostaja iurinska zadeva v ospredju političnega doga janja. Na zadnjih političnih volitvah je komunistična partija ohranila svoje glasove, medtem ko je socialistična stranka močno padla. Zato socialisti predlagajo, da bi v Turinu spet sestavili levičarski odbor, vendar brez župana Novellija. Pred nekaj tedni je PSI povzročil padec enobarvnega ko munističnega odbora. Mnogim Turin čanom se je to zdel konec zelo grenke povesti. Reševanje turinske zadeve se je potem preselilo v Rim: pogajata se Bettino Craxi, ki je že pred sednik vlade in Enrico Berlinguer Komunisti upajo, da je žolčna pole mika turinskih socialistov le sad kra jevne živčnosti. Sam Craxi pa je Ber linguerju ponovil, da so socialisti o-dločno proti Novelliju in da bodo zagovarjali sestavo petstrankarskega odbora, če bodo komunisti zagovarjali svojega župana. Pred dvema tednoma pa so socialisti zaigrali svojo zadnjo karto, ko so predlagali kandidaturo socialdemokrata Romite, ki je trenutno tretjerazredni minister (vodi namreč manj pomembno ministrstvo za znanstveno raziskavo). V pogajanjih, ki so sledila, so republikanci takoj po vedali, da predloga ne podpirajo. Proti socialističnemu predlogu se je izrazil tudi Norberto Bobbio, eden najvidnejših turinskih intelektualcev, ki je dejal, da se v socialistični stran ki ne znajde več. Doslej je iurinska javnost gledala dokaj razočarana na to prav gotovo nepreveč plemenito bitko med stran kami. Kako se bo zaključila bomo videli v prihodnjih dneh. KINA GAGLIARD1 linea PROIZVODI ZA LASE IN ESTETIKO UL. TOTI 12 - TRST. TEL.: 766924 red pa samo s severa, kjer teče frontna črta po vasi Muhamara. Pobočje Torbola je še vedno pod pravo ploho granat, da nihče ne more nuditi pomoči ranjenim. Na stotine civilistov, Palestincev in domačinov, je v paniki zapustilo območja neposrednih spopadov in se zateklo v Tripoli. Odgovorni za pomoč OZN palestinskim beguncem Olof Rydbeck je včeraj pozval mednarodno skupnost, naj čimprej kaj ukrene. Od 3. novembra je prekinjena vsaka pomoč beguncem; tako v taboriščih kot v Tripoliju ni vode in elektrike, kruh pa je postal prava redkost. Pričevanja iz obkoljenega Tripolija so srhljiva in podobna onim poleti 1982, ko so Izraelci obkoljevali Bejrut. V Tripoliju se veča število mrt-vih. Ranjene gomilijo na hodnikih islamske bolnišnice, saj zdravniki niso več kos takemu navalu. Dopisniki poročajo o iznakaženih otrokih, ki so jim zdravniki amputirali noge in roke. Za več kot sto tisoč civilistov, se je Tripoli spremenil v pravo past. Sever-nolibanonski guverner Iskandar Dže bril je pozval vojskujoče, naj pokažejo vsaj toliko usmiljenja, da dovolijo gasilcem pogasiti požar v rafineriji, preden bo postalo ozračje zaradi stru penih plinov nevarno za življenje. «Izrael nas obkoljuje z morja s svojimi bojnimi ladjami, sirski bratje pa s kopnega s svojimi tanki, je vče- raj s trpko ironijo izjavil Arafatov glasnik Ahmed Abder Rahman. Damask je seveda zanikal, da bi njegove sile sodelovale v sedanjih spopadih, a Rahman je včeraj navedel, da sodeluje v bojih vsaj 12 tisoč sirskih in libijskih vojakov. Neposredno sodelovanje sirskih vojakov, tankov in topništva potrjujejo tudi libanonski viri, ki navajajo, da disidenti ne bi uspeli spraviti na bojišče takega vojaškega stroja. Medtem pa se nad ostalim Libanonom in nad vsem Bližnjim vzhodom ponovno zgrinjajo temni oblaki. Izpod ruševin izraelskega generalštaba v Tiru so odkopali 46 trupel, med ka terimi je 17 libanonskih in palestinskih političnih jetnikov. Tel Aviv Je včeraj zagrozil, da predvčerajšnje bombardiranje izraelskega letalstva m bil «trenutni odgovor*, da bodo «za pravo kazen še poskrbeli*. V takem skrajno napetem ozračju, ko so včeraj izvedli atentat na P°' slopje premiera Vazana, prihajajo lZ Bejruta še vesti, da ameriški kontingent načrtuje napad na borce A-mala. ZDA je že povečala svoje brO" dovje pred Bejrutom, da je zmes iz ure v uro bolj eksplozivna. Nič čudnega torej, da na Zahodu s pričakovanjem gledajo današnji Andreottijev odhod v Damask, kjer bo dah' janski zunanji minister skušal ugotoviti resnične namene Sirije. NOVEMBER 83 ccr Certificati di Credito del Tesoro. • CCT so državni efekti, oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka. • Varčevalec lahko izbira med rokom: 4 ali 7 let. • Prvi šestmesečni kupon nudi 8,75% obresti za štiriletne in 9,25% za sedemletne efekte. • Obresti naslednjih šestmesečij so enake doprinosu šestmesečnih BOT plus premija. Ta znaša 0,50 točke za efekte s štiri- letno zapadlostjo in 1 celo točko za efekte s sedemletno zapadlostjo. • Varčevalci jih lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca d'ltalia ali pri drugem kreditnem zavodu po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije. • Nudijo letni donos, ki je višji od donosa BOT. • Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo. Ponudba občinstvu od 2. do 9. novembra Emisijska cena 99,75 % 99,25% Rok 4 leta 7 let Prvi šestmesečni kupon 8,75% 9,25% Letni doprinos za 1. šestmesečje 18,40% 19,60% • Podpisi se lahko vršijo v gotovini ali z vplačilom CCT z zapadlostjo 1.11.1983. / V ^ »o ■*- Ji 'K/j s... CCT Nora Jankovič v torek med nami JOŽE KOREN Bo dolgem, res predolgem, presledku, bomo kot gostjo koncertnega a-°nmaja Glasbene matice spet lahko v torek, 8. t.m., poslušali v Kulturen domu Noro Jankovič, našo ime-dn° in simpatično mezzosopranistko. ° klavirski spremljavi (orkestrske G M zaradi finančnih stisk žal ne nore) Neve Marlakove, prav tako nane koncertne izvajalke in pedago-"wJe, bo na željo umetniškega vod-■ Vc\ GM pela solospeve iz svetovne ” donače literature, operne arije iz vojega obsežnega repertoarja in na °Ucu še črnske duhovne pesmi, ki se X Posebej lepo podajajo mezzosopranoma registru. Norino trenutno prisotnost v rodom kraju, med enim in drugim gosto-oujem po italijanskih mestih in celo ustran velike luže, smo izkoristili za in jX^anie o njeni umetniški operni jP„ oncertantni dejavnosti nekako od IržnJtl ko je poslednjič pela v bucVerdiju vlogo Fenene v Na-karCU’ Pa do teh dni, ko se je pravir, vrnda s svojega koncertnega na-st°Pa v Palermu. pofesen* leta 1981 jo iz Trsta vodi bki ^aiPrei v Zagreb, kjer je v ve-jeVpavoTani Lisinskega pela v Verdi-ta j™ Bequiemu. Decembra istega le-]Sgy ze v beneškem «La Fenice* kot di» T(\v Rossinijevi operi «Tancre-in z Marijin Horne v glavni vlogi, v J3.0 končanem abonmajskem ciklu kjer je z orkestrom RAI pod neri 'Cevin vodstvom pela v Bruck-že j??em Tedeumu in maši. To pa je diria ,na Pre^omu lota, ko pod istim 0oo, ■ orn in z istim repertoarjem skiJe v Turinu s tamkajšnjim radij-orkestrom. AtlnaJX,a ‘n oprita vodi Noro pot čez neiru 1 Brazilijo, kjer v Rio de Ja-v y v velikem Teatro Miinicipal poje rdijevem Reguiemu in v , operi «Nabucco». Na začetku maja istega leta je že v Genovi, kjer nastopi v prvi italijanski izvedbi opere Albana Berga «Lulu» s Slavko Taskovo v naslovni sopranski vlogi. Iz Genove v istem mesecu gre na festival «Maggio musicale fiorentinov za pet abonmajskih nastopov v prvi izvedbi modernega opernega dela Fabia Vecchia (dl girotondo». Julija je ponovno v Turinu, kjer nastopi v izvedbi Beethovnove IX. simfonije z orkestrom gledališča Regio pod vodstvom jugoslovanskega dirigenta Milana Horvata. Prepotrebni poletni premor je bil hitro mimo. Oktobra in novembra je v palermskem opernem gledališču spet z Beethovnovo IX. simfonijo in konec novembra v beneškem «La Ferliče*, kjer poje v II. Mahlerjevi simfoniji z znamenitim dirigentom Inba-lom. Januarja in februarja je Nora gost milanske «Scale». Nastopa v koncertni izvedbi Mahlerjeve «Lieb und Leid» z orkestrom, zborom in baletom $Sca-le» in v Puccinijevem Triptihu («Ta-barro», «Suor Angelica», «Gianni Schic-chi») z dirigentom Gavazzenijem. Konec februarja zaključuje tokratni milanski čas s koncertnim nastopom v Haendlovi ((Rodelindh z orkestrom milanskega sedeža RAI, koncert pa posnamejo tudi za ploščo diskografske družbe Cetra. Marca in aprila gostuje v Palermu v gledališču Politeama, maja pa že ponovno leti čez ocean v Argentino, kjer v impozantnem gledališču Colon nastopa v Puccinijevem Triptihu (Ta-barro in Suor Angelica). Po dvotedenskem gostovanju, med katerim dobi že tudi povabilo za nastopanje v «Adriani Lecouvreur» v juliju prihodnjega leta, je že tretjič v svoji pevski karieri na «Maggio musicale fiorentino». Julija gostuje v veronski Areni v Puccinijevi operi ((Madama Butterjly», ki jo posnamejo tudi za televizijo, kot so že prej posneli za TV Puccinijev Triptih v «Scali» in še prej ((Adriano Levouvreur», ki smo jo tudi videli na ekranu pred nekaj meseci. Septembra poje Nora v kvartetu z orkestrom RAI v Turinu v ritmično1 razgibani «Svatbi» Stravinskega in sama še v Schubertovi Serenadi za ženski zbor in kontraalt z dvema klavirjema in tolkali. Še skok v Palermo za nastop v Mozartovi maši in bruck-nerjevem Tedeumu in že je tu med nami. Pa ne na oddihu, kar bi morda bilo prav po tolikšni in vsestranski angažiranosti, pač pa — kot je njen princip — skupno s pianistko Merla kovo na zavzetih pripravah za torkov koncert pred našim, svojim, občinstvom, kateremu je vedno rada poklonila pojoči šopek iz svojega bogatega opernega in koncertnega repertoarja, s katerim osvaia mibliko domačih in svetovnih gledališč. Mira Sardoč: «Vsakodnevna skrb za čimbolj ši jezik» NEVA LUKEZ Letošnjo Borštnikovo nagrajenko za najbolj dognan odrski jezik v vlogi matere v predstavi «Mutasti bratje* Miro Sardočevo sem «ulovila* med eno in drugo vajo, med enim in drugim intervjujem za radio, časopis itd. kot se pač dogaja, če dobi človek priznanje. Ker torej ni bilo veliko časa na razpolago, sem začela kar s prvim, za takšno priložnost že obveznim vprašanjem. Po vseh priznanjih in nagradah, ki si jih prejela, je ta prva, ki jo prejemaš za tvoj dognan odrski jezik. Kaj praviš k temu? «Res je to moja prva nagrada te vrste. Res pa je tudi, da je komaj tri leta od tega, kar so začeli te nagrade podeljevati na Borštnikovem srečanju. In prav je, da so se nanje spomnili, saj so še kako važne in pomembne za igralčevo pot in delo.* S tabo sem imela že nič koliko razgovorov, pa se šele ob tej nagradi zavedam, da te pravzaprav nikoli nisem vprašala, kdaj si se začela resno baviti z jezikom, kaj ti jezik pomeni in kako gledaš na jezik kot profesionalna igralka? «Meni pomeni slovenski jezik ponos, in to bi želela, da bi pomenil vsem nam Slovencem. Večkrat slišimo, da je naš jezik ogrožen, pa ni temu čisto tako. Če bi vsi s ponosom in z dvignjeno glavo govorili naš lep materin jezik, ne bi imeli manjvrednostnih občutkov in sploh problema jezika ne bi bilo.» Sledilo je zopet moje, menim tudi umestno vprašanje, kdaj se je začela naša nagrajenka baviti z jezikom — ali tedaj, ko se je odločila za igralski poklic, ali pa bi se bila za to odločila tudi sicer? «Ko sem se odločila, da postanem igralka, sem prišla do spoznanja, da je jezik v tem poklicu izredno pomemben, saj ga je treba prilagajati vlogi, treba je torej z načinom govorjenja tudi označiti in karakterizi-rati posamezno vlogo. Potem je bila ta pot seveda zelo trda — štiri leta na igralski akademiji in 33 let igralskega poklica. Vsak dan terja ta skrb za jezik od mene pa mislim od vsakega igralca zbrano in obvezno jutranje delo, tako kot sta na primer obvezna zajtrk in umivanje. Te vsakdanje govorne vaje so mi omogočile, da mi danes ni treba misliti, kako govorim, to mi je že prišlo, kako bi rekla "v kri in telo”.* No, ta tvoja skrb za lepo in pravilno govorjenje se ti je sedaj tudi obrestovala z nagrado, ki si jo prejela. Vemo pa, da ne posvečaš skrbi samo sebi, temveč, da so tvoja skrb tudi mladi v naših društvih, zborih, v gledališki šoli itd. trije sežanski slikarji gostje beneške galerije JOŽKO VETRIH dni }lene^i galeriji razstavljajo te jejo „“]? dela trije slikarji, ki delu-Ire(i , Sežanskem; to so: Stojan Za-Tudj ,anko Kastelic in Miro Kranjec. sv0jo lPar Bojan štokelj je obljubil deli „ TDsotnost z nekaj kiparskimi endar se razstave ni udeležil. l95ivni Tn°tiv slik S. ZAFREDA (r. apokan ,°rst°ini) je potres, oziroma 2 vSo ■ l'• katastrofa, ki je zajela dor„n 's,;oi° uničevalno silo del naše mne- Avtor ima mislih potres na Krasu, vendar se nam vsiljuje tudi misel atomske eksplozije, saj se v nekaterih slikah pojavlja grozljivo žareča ognjena krogla, ki s svojimi strupenimi žarki vklepa v smrten objem ljudi, živali, zidove, hiše in vse, kar spominja na človekovo bivanje na zemlji. In prav ti elementi vsakda njega življenja, ki plavajo v kaosu kot posledica katastrofe, obujajo v nas up v končno zmago življenja nad razdiralnimi silami in obenem omilijo vtis groze, ki nam ga slike na prvi videz vzbudijo. MIRO KRANJEC (r. 1916 v Sežani) se je prvič predstavil publiki pred «Naš jezik je izjemno lep in moja želja je, da bi se vsi zavedali tega, kako je lep. Zato sem se tudi močno angažirala pri naših pevskih zborih, kjer sem skrbela za pravilno izgovarjavo besedila pesmi. Naš narod ima prav v petju in pesmi svoje veliko bogastvo. Brez petja bi prav gotovo ne zmogel vseh tistih težkih trenutkov, ki so ga čakali v njegovi zgodovini. Poglej si tudi to našo predstavo «Mutasti bratje*, ko sinovi ne Mira Sardoč znajo več svojega jezika, pojejo pa še vedno po slovensko.* Skrb za jezik ti je seveda naložila tudi nekatere funkcije, ki jih opravljaš v zvezi s tem na našem področju, pa tudi v matični domovini. «V Ljubljano sem bila povabljena na sestanke odseka pri Odboru za slovenski jezik, pri katerem je tudi slovensko razsodišče. Ker sem bila edina iz zamejstva, sem začela razmišljati, kaj in kako bi pomagala in naredila, da bi se delo tega odbora razširilo tudi na naše področje. Menila sem, da bi bilo prav in potrebno, da se tudi pri nas ustanovi skupina ljudi, ki bi načrtno začela z delom na področju jezika in to predvsem v Benečiji, Kanalski dolini, kjer bi bilo takšno delo in naša pomoč še najbolj potrebna. Vem, da delo ne bo lahko. Pri skopem času, ki ga imam, vem, da tudi ne bo tako hitro in’ lahko steklo. Tu je še problem finančnih sredstev in problem sodelavcev in seveda tudi problem naše dobre volje, da nekaj koristnega storimo za naš lep jezik.* Ponavadi so tisti, ki prejmejo nagrade prisotni na proslavah, kjer se le-te delijo. Ti si bila tisti večer na predstavi v Ljubljani. To se pravi, da si tudi tam izvedela za lepo novico? «še sedaj sem vsa zmedena, a seveda tudi vesela in ponosna tega priznanja. Obhajajo pa me že dvomi, če bom lahko v vsaki vlogi potrdila u-temeljenost te nagrade. Saj veš, da vsaka nagrada človeka tudi močneje obvezuje do dela, ki ga opravlja. In tako me je, ob vseh lepih in prijetnih občutkih, tudi nekoliko strah.* Mira, sedaj pa je strah še mene. Ti si mi govorila o lepem jeziku, o pravilni izgovarjavi, jaz sem te pa spraševala, ne da bi pomislila pri tem, koliko napačnih ojev in ejev sem povedala in še koliko drugih napak sem napravila. Si jih mogoče štela? «Nisem noben strog sodnik. Sicer pa delam tudi sama napake, posebno pri vajah. Zato pa imamo lektorja, da nam jih popravlja. Sicer pa menim, da je najbolj važno to, kaj hoče nekdo povedati in § kakšnim žarom in prepričanjem zna to tudi izraziti. Zato pravim, da se naši ljudje ne smejo bati govoriti slovensko, pa četudi po domače, saj je domača govorica osnova našemu jeziku.* Moje napake so mi torej odpuščene, naj ti pa še sama v imenu nas vseh še enkrat iskreno čestitam. BOGATA IZBIRA POLETNIH OBLAČIL ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE Vse po znižanih cenah! TRŽIČ Ul. Duca DAosta 91/93 Tel: (0481) 44557 MMjjiiilMi® Umetniško delo S. Zafreda osmimi leti skoraj šestdesetletnih. Na-, glo je napredoval in se v kratkem času uveljavil kot odličen akvarelist. V času slikarskega dozorevanja mu je stal ob strani prijatelj in mentor Robert Hlavatg, ki ga je seznanil s pre finjeno tehniko akvareliranja na ((mastnh podlagi. Kranjec si je to tehniko prisvojil in jo v kratkem času tudi sam izpopolnil. To mu je omogočilo prehod na vedno bolj pre-ciozno rabo barvnih odtenkov, ki da jajo sliki vtis potapljanja v razredčeno in lahkotno atmosfero in dopuščajo slikarju vedno bolj abstraktno in uglajeno upodabljanje kraške krajine in arhitekture. JANKO KASTELIC (r. 1953 v Pivki) je najmlajši od treh, vendar je v kratkem času prešel skozi več faz od ekspresionističnega krajinarstva do abstraktnega slikanja znakov in simbolov geometrije in pisave na poenostavljenih barvnih površinah. Njegova zadnja dela nam prikličejo v spomin grobo izdelane načrte in zapiske, ki smo jih vajeni videti na milimetrskem papirju za projektiranje. Razčlenjene in obenem trdne kompozicije ter domiselna tonalna modulacija barvnih površin nam razodevata Kastelčevo moč in osebno kulturno bogastvo. Zato, čeprav figure in besede, ki jih razberemo včasih na platnu. (kot ime italijanskega humanista Marsilia Ficina) ne nosijo svojega prvotnega pomena, ne moremo zanikati, da v teh Kastelčevih delih vez med starim in novim, med klasičnim in modernim ni še docela pretrgana. dentalex s.a.s. Novi prodajni center aparatov in materiala za zobozdravnike in zobotehnlke TRST UL. DEL LAVATOIO 2/b TEL. 040/60729 Na razpolago vam je m m TECNOLUCEsri ZASTOPNIK ZA FURLANIJO -JULIJSKO KRAJINO REGGIANI... v-fc^ilRlV:‘.!, r C bitron ) --------VIDEO oso ia®!IOCQ.„ | sfitrn di sruKZZP QU ASA R mali reflektorji za stanovanjsko opremo videohišni telefoni in TVCC avtomatizacija vrtnih vrat protitatvinske naprave dodatki za varnostne naprave TRST naprave za radijsko vodenje Ul. Settefontane 64/b — Telefon (040) 947420 Nad 30 udeležencev v Dijaškem domu Vloga gospodarstva v ospredju 3. srečanja mladih manjšincev Tudi problematika manjšin na seminarju jezikoslovcev Predavala sta tudi slovenska strokovnjaka Skubic in Pirjevec Nad trideset mladih predstavnikov manjšin iz Slovenije, Koroške in Fun anije - Julijske krajine se je včeraj v tržaškem Dijaškem domu udeležilo srečanja mladih manjšincev. To je bila že tretja podobna prireditev (pred dvema letoma so se mladi manjšinci prvič srečali, in sicer v Lendavi, lani je srečanje potekalo v koroškem Pliberku); organiziral pa jo je Mladinski odbor pri SKGZ. Poleg predstavnikov manjšin — madžarske narodnostne skupnosti v Lendavi, avstrijske Koroške, italijanske skupnosti iz Kopra, slovenske manjšine v Italiji, ki so jo predstavljali mladi vključeni v mladinski organizaciji SKGZ in SSk — so se udeležili srečanja tudi predstavniki Republiške konference ZSMS, obmejnih občin (Sežane, Kopra in Nove Gorice) in Zveze komunistične mladine Italije. V uvodnem pozdravu je predsednik Mladinskega odbora pri SKGZ Boris Siega poudaril pomen takšnih srečanj, ki zbližujejo mlade in jim omogočijo, da se seznanijo z različnimi stvarnostmi, v katerih živijo in delujejo kot manjšinci. Tajnik SKGZ Dušan Udovič je nato prisotnim orisal položaj slovenske manjšine v Italiji, pri čemer je poudaril predvsem tri aspekte. Razčlenil je sedanjo italijansko politično situacijo, orisal je naša prizadevanja za dosego vseh tistih pravic, ki nam jih italijanska država še vedno odreka, predvsem pa je poudaril pomen, ki ga za manjšino predstavlja povezanost z matičnim narodom in pri tem omenil ključno vprašanje odprte meje. Tudi letošnje srečanje je, kot prejšnji dve, vsebinsko zaokroženo. Medtem ko je bilo v Lendavi in v Pliberku največ govora o manjšin- skem šolstvu, je letos v ospredju gospodarstvo. O pomenu, ki ga ima gospodarstvo za vsako manjšinsko skupnost, je včeraj spregovoril taj nik Gospodarskega odbora pri SKGZ in predsednik društva Ekonomist Sua-dam Kapič. Srečanje se je sinoči nadaljevalo v Domu Albert Sirk v Križu s kul turnim programom. Danes dopoldne bosta ob 9. uri prav tako v Dija škem domu goriškj arhitekt Jože Cej in predsednik Kraške gorske skupnosti Miloš Budin obravnavala vprašanja urbanistike in razlaščanja, ki sta v tem času predvsem za našo skupnost nadvse aktualna. Včeraj se je na sedežu državnega arhiva nadaljeval in zaključil mednarodni seminar na temo «Državljanska zavest in znanost v delu mitel evropskih jezikoslovcev med 19. in 20. stoletjem». Včerajšnja predavanja so predstavila in osvetlila delo in življenje nekaterih jezikoslovcev, ki so delovali na področju tako imenovane Mitelevrope, tako tistih pomembnejših kot tistih, ki so danes manj znani. Tematika predavanj se je dotaknila tudi za nas tako važne problematike etničnih manjšin, predvsem v zvezi z imenom Baudoin de Courtenaig. Predavateljica, proj. Maria di Salvo, je poudarila jezikoslovčevo skrb za avtonomijo vseh etničnih manjšin in za njihovo popolno enakopravnost z večinskimi narodi. S tem v zvezi je omenila njegovo zanimanje za Slovence v Italiji in njegovo raziskovanje narečij v Reziji. Že včeraj smo napovedali dve predavanji slovenskih strokovnjakov, prof. Mitje Skubica in prof. Jožeta Pirjevca. Prvi je predstavil jezikoslovca Petra Skoka, romanista, in njegove velike zasluge za začetek in razvoj študija romanistike na komaj u stanovljeni ljubljanski univerzi. Prof. Pirjevec pa je govoril o slovanskih jezikoslovcih v Primorju v drugi po- lovici 19. stoletja. Prof. Skubicu smo zastavili -vprašanje, kakšno je danes prvenstveno zanimanje slovenskega jezikoslovja. Mislim, da je to prav gotovo velika skrb in zavzetost za slovenski jezik. Jezik je bistvo za narod in za njegovo kulturo, za njegov razvoj. & samo omenimo skupno izobraževalno jedro na šolskem področju, potem vidimo, da je problemov okoli slovenskega jezika veliko. Seveda pa veste o skrbi za slovenski jezik v zamejstvu že vi veliko več!» Prof. Pirjevca pa smo zaprosili Za mnenje o celotnem seminarju, ki se je zaključil včeraj: Moje mnenje je< da gre temu dvodnevnemu seminarju pripisati predvsem kulturnopolitični pomen. Pomembno je dejstvo, da je , s strani italijanskih kolegov opazen viden odklon tradicionalnega gledanje na našo slovensko zamejsko stvarnost-Opaziti je neko novo, odprtejšo pozornost za slovenstvo. Rekel bi, da moramo zaradi tega in zaradi res visoke strokovne ravni seminarja to pobudo pozitivno pozdravitri. Skratka: zanimiv seminar, ki je odprl vrsto možnosti za razmišljanje o narodu, o jeziku in o njunih vezeh, pa ne samo o tem< i na katerem pa smo, žal, zasledili Pr°' j malo slovenskih slušateljev. M- L- : OBVESTILO URNIK SPREJEMANJA OGLASOV IN OBVESTIL ZA OBJAVO: vsak dan od 8. do 13. ure, samo osmrtnice do 20.30 BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA za objavo v Primorskem dnevniku sprejemamo na Oglasnem oddelku PUBLIEST, Ul. Montecchi 6, TRST, tel. 794-672 int. 57 ali 59 vsak dan od 8. do 13. ure do vključno 1. decembra 1983. Po tem datumu ne moremo jamčiti objave. Tiskovni konferenci Fulvia Anzellottija in Abdusa Salama pri Miramaru Unido vse bližji Trstu Po sodbi ministra Granellija se obveze rimske vlade za razmah znanstveno - tehnoloških raziskav na Tržaškem uokvirjajo v strategijo, po kateri naj Trst postane središče mednarodne zaslombe deželam v razvoju. Tako je naglasil predsednik Konzorcija za raziskovalni center na Krasu Fulvio Anzellotti med tiskovno konferenco, na kateri je predstavil poročilo, ki ga bo podal na skorajšnji skupščini ob odobritvi proračuna za leto 1984. Rimske obveze se nanašajo na podporo kandidature našega mesta, da postane sedež Mednarodnega centra za genetsko inženirstvo in biotehnologijo (ter evropski sin-hrotron). Uresničitev načrta Unido pri nas postaja vse bolj možna, je naglasil Anzellotti, ki se je udeležil ustrezne konference v Madridu in je tudi sicer vseskozi v stiku s predsednikom vlade in pristojnimi ministri. Andreotti je, kot znano, obljubil prispevek 30 milijard lir, sam Anzellottijev konzorcij pa je že pred časom nakazal v isti namen 28,2 milijarde. Novi znanstveni center bo po Anzel-lottijevem mnenju bistveno pripomogel tudi k tehnološkemu razvoju tukajšnje in deželne industrije, s tem pa celovitega gospodarstva. Glede proračuna 1984, ki ga morajo odobriti na skupščini konzorcija, je predsednik obžaloval, da še vedno ni denarja, saj lahko konzorcij računa le na borih 400 milijonov Ur letno iz deželne blagajne, medtem ko znašajo dejanski režijski stroški 1,16 milijarde lir,- Znanost za Pomoč industrijsko razvitih držav deželam v razvoju je prepogostokrat ničeva in sebična: kaj ti pomaga tehnologija, če pa ni tehnološkega znanja? Za resničen razmah nerazvitega ne zadostuje tradicionalen trgov ski posel, potrebna je moč znanosti. Na simpoziju Papeške akademije ok- tretji svet tobra 1981 se je tako osmim znanstvenikom iz Brazilije, Čila, Kenije, Venezuele, Indije in Pakistana porodila misel o ustanovitvi Akademije za znanost tretjega sveta. Zbrali so 25 poprej bolj malo znanih učenjakov, iz dežel v razvoju pa še drugih 14, ki so po rodu prav tako iz nerazvitih dežel, a živijo sedaj v industrializiranem svetu in zadevo izpeljaU. Prvi simpozij te akademije bo v Trstu skupaj z ustanovno slavnostjo, in to 10. ter 11. t.m. v Devinskem gradu in na univerzi. Med ustanovitelji akademije je tudi ravnatelj mednarodnega Centra za teoretsko fiziko pri Miramaru in Nobelov nagrajenec prof. Abdus Salam, Pakistanec, ki je z nastankom akademije včeraj seznanil predstavnike sredstev množičnega obveščanja v navzočnosti prof. Budinicha, rektorja tr žaške univerze FusaroUja in predsednika Konzorcija za raziskovalni center na Krasu Anzellottija. Ponovljena je bila teza o vlogi Trsta kot izhodišča za znanstvene pobude v korist nerazvitih dežel, ne ve pa se, kje bo sedež nove akademije: to bodo določili prihodnje dni po izvolitvi predsednika, čigar domovina bo naravno tudi sedež akademije. 1365 podpisov za opensko pokopališče S postopkom za ureditev pekoče!?8 vprašanja openskega pokopališča le slabše kot z Odisejevim povratni81 potovanjem, ki ga ni pa ni hotel0 biti konec. Takšne in dmgačne pripombo s° krožile L novembra med ljudmi, ki s° prišli k grobovom svojih dragih 88 openskem pokopališču. Mnoge so bi' le veliko bolj pikre, v vseh pri P0’8 bah pa je bilo zaznati precejšnjo d®" zo ogorčenja, ki ga vzbudijo la”8 le tako neodgovorna in ncrazumU|V zavlačevanja, kot so ravno zavlac® vanja v zvezi z openskim pokopa11 ščem, na katerem že dolgo časa 8 več prostora za nove pokope. ZadnJ* enotna zahteva openskega prebiva stva je bila, da bi vsaj razširili staf pokopališče, če se že ne da zgradi novega. Vendar tudi s tem ni še 0* ' Kaže, da se je zadeva tokrat zaust vila v deželnih uradih. Skratka, pensko prebivalstvo je vedno bolj r7_ draženo in terja takojšnje ukrepaj V ta namen je Združenje za zašel Opčin zbiralo 1. novembra na pok0!’, lišču podpise in jih zbralo kar S temi podpisi bo spet stopilo Pre^ tržaškega župana skupaj z vsemi penskimi organizacijami. Morda se pa tokrat vendarle kaj premaknil0. Hranilnica in posojilnica na Opčinah slavi 75-letnico neprekinjenega dela Hranilnica in posojilnica na Opčinah ima za sabo že tri četrt stoletja plodnega dela v prid krajevne pa tudi širše skupnosti. Ob pomenljivem in za Slovence v Italiji dragocenem jubileju bo njen upravni odbor priredil danes teden, 13. novembra, ob 10. uri v tržaškem Kulturnem domu proslavo, ki se bo odvijala pod geslom «75 let sodelovanja v zadružništvu*. Pravijo, da je med fašizmom to bilo edino o-pensko podjetje družbene narave, ki ga fašizem ni zatrl. Zakaj? Ker je tedanji blagajnik Franc Sosič glavne knjige hranil doma, jih ponoči varoval pod zglavjem, ob letalskih a-larmih pa nosil v zaklonišče. Ravnatelja uglednega denarnega zavoda dr. Draga Gantarja smo vprašali, kako je s pripravami za proslavo. «Nanje smo začeli misliti že pred dvema letoma, dejansko pa so stekle pred letom, čeprav smo in hočemo biti krajevni zavod v službi krajevne skupnosti, se ne smemo lokalistično utesnjevati. Nasprotno, še bolj se moramo približati klientom in prebivalstvu, tudi italijanskemu, in potrditi, da smo pripravljeni vselej in povsod priskočiti na pomoč našemu življu, gospodarskemu razvoju zamejcev in obči gospodarski stvarnosti na Tržaškem. Prav zaradi tega smo za proslavo 75-letnice izbrali Kulturni dom v Ul. Petronio, torej mestno središče: izpričali bomo še enkrat, da smo kot Slovenci in kot denamiki trdno ukoreninjeni v tukajšnjem družbeno - gospodarskem tkivu.» Razvoja slovenske narodnostne skupnosti si brez lastnih denarnih zavodov pravzaprav ne moremo zamišljati, kajne? Predsednik upravnega odbora hranilnice Paolo Milič: «Nikakor ne. Sleherna dejavnost, naj bo trgovska ali športna, kulturna in umetniška, sloni na finančnih sredstvih in openska posojilnica izdatno podpira celo vrsto naših društev in organizacij. Izrecno bi rad pojasnil bralcem, da naših poslov ne gre spravljati v en sam snop z bančnimi operacijami. Mi nismo banka, ampak zadruga, tu ni nobenih dobičkov, zbrana sredstva ostajajo v domačih rokah in namenjena krajanom. Naša naloga tudi ni lahka, še posebno v današnjih kriznih razmerah ne, ko moraš paziti, kako upravljati denar, in dolžan sem posebno zahvalo vsem odbornikom in nadzornikom za njihovo nesebično delo, ki ga preveva' tako načelo vzajemne solidarnosti kot narodnoobrambne vrednote.* Imate mimo jubilejne proslave v načrtu še kakšno pobudo? Ravnatelj Gantar: «Izdali bomo seveda brošuro o 75-letnem delovanju našega zavoda, poleg nje pa še knjigo «Prgišče Krasa* z umetniškimi fotoposnetki in odlomki «Kraških sprehodov* Rafka Dolharja ter pesniško zbirko Alberta Miklavca, po kateri je knjiga bila naslovljena. Za grafično opremo je poskrbel Andrej Piščanc, za uvod in uredniško plat Zora Tavčar, a za italijanski prevod proze in poezije Mara Debeljuh in Diomira Fabjan Bajc. Nazadnje pa smo med vse slovenske učence in nižješolce Tržaškega ter vso učečo se mladino na Opčinah, tudi italijansko, pričeli brezplačno razdeljevati posebne zvezke s slovensko motiviko in fotografijami našega zavoda, starih Opčin in Repentabra.* (dg) Slovenski denarni zavodi bodo jutri nagradili dijake liceja F. Prešeren Kakor smo sporočili že danes teden na posebni gospodarski strani našega dnevnika, so slovenski denarni zavodi v zamejstvu ob priliki svetovnega dneva varčevanja sklenili nagraditi najboljše dijakinje in dijake slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem z 18 hranilnimi knjižnicami po 200.000 lir. Hvalevred na pobuda nima sicer zgolj nagradne narave, ampak zveni tudi kot spodbujanje mladega rodu k varčevanju in k upoštevanju važne vloge, ki jo naši denarni zavodi igrajo v postopku za obrambo in krepitev gospodarskih temeljev slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Jutri, 7. novembra, bodo knjižice razdelili med najzaslužnejše dijake liceja «France Prešeren» pri Sv. Ivanu in to ob 11. uri. OBČINA TRST VII. ODDELEK - SOCIALNA SLUŽBA Stanovanjski urad Prot. št. 23/2-83 PREDMET: socialni OBČINA ski°d vii° na podlagi 75. člena zakona št. 392 z dne 27. 7. 78, ki ustana pri zakladnem ministrstvu socialni dopolnilni sklad za prispe^ najemninam manj premožnih najemnikov; na osnovi deželni zakona št. 60 z dne 27.10.1979, sporoča, da lahko predložijo prošnjo za prispevek k plačevanju v - -stu 1983 določenega poviška najemnin osebe, ki imajo sleč* če pogoje: a) da so najemniki stanovanja od oktobra 1978; - b) da so prejeli vsled vstopa v veljavo zakona št. 392 z dn 27. 7. 78 zahtevo po zvišanju najemnine; kfl c) da njihov celotni letni družinski dohodek ne presega znes dveh minimalnih pokojnin INPS. .... Prošnje na posebnem obrazcu, ki ga prizadeti lahko dvl|| nejo pri VII. oddelku — stanovanjski urad — soba št. 321-nadstropje, Costanzijev prehod št. 2 ali pri socialnih delov*0 na krajevnih občinskih uradih, skupaj s potrebno dokumeh1 cijo, morajo dospeti tej občini do 10.12.1983; obvešča nadalje, da je še mogoče v istem roku predložiti prošnj® ,0 prispevek k plačevanju poviškov najemnin od avgusta 1982 julija 1983. Trst, dne 27. oktobra 1983 GLAVNI TAJNIK dr. Beniamino Rava dr. Franco z0 2UPARictietli Na sestanku deželnega odbora s kmetijskimi organizacijami Kmečka zveza izročila Comelliju dokument s predlogi za razvoj tržaškega kmetijstva V okviru priprav za sestavo prora-Cuna in razvojnega načrta se Predovniki deželnega odbora srečujejo z raznimi gospodarskimi organizacija J!1*; v tem sklopu so se v prejšnjih weh srečali tudi s predstavniki krneč-O sindikalnih organizacij iz F JK: Predsednik Comelli in odbornik za fi-'Oce Rinaldi (odsoten pa je bil odbor-n*a za kmetijstvo Mizzau, njegovo odsotnost, kakor tudi njegove metode Pi'i vodenju tega sektorja so sindikal-J)1 Predstavniki ostro ožigosali) sta na 'Preč sprejela predstavnike Confcolti-yatori, Kmečke zveze, veleposestnikov ln Coltivatori diretti. Uvodoma je predsednik Comelli obrazložil razloge, zaradi katerih ni de-fela izpolnia zakonskega določila, po katerem bi morala izdelati osnutek pernic za razvojni načrt in pripravi obračun za lansko leto; tega ni 'torila, ker še nima jasne slike o fi Pančnih dohodkih, sestanke s pred-tavrnki gospodarskih sil pa sklicuje, er želi slišati njihova mnenja, ko sestav ja proračunski dokument. V imenu veleposestnikov sta spregovorila inž. Tombesi in deželni direktor Menechincheri. Za Confcoltivatori, v katero je včlanjena tudi Kmečka zveza, je mnenja in predloge iznesel njen deželni predsednik Dante Savorgnan, ki je predvsem obžaloval dejstvo, da dežela ni pripravila osnutka smernic za razvojni načrt, kar je po njegovem znak da se v deželi načrtovanje ne razvija pravilno; sestanek s predstavniki deželne vlade pa je označil kot običajni obred, ker se itak stvari ne bodo spremenile. Odločno pa je poudaril, da mo ra imeti tudi kmetijstvo v proračunskem dokumentu in razvojnem načrtu pravično mesto. To mesto mora biti enako onemu, ki ga imajo drugi produktivni sektorji. Poudaril je tudi, da morajo biti razni birokratski postopki mnogo hitrejši, kot se dogaja sedaj (naj pri tem kot primer navedemo, da deželni upravi uspe uporabiti samo 25 lir na vsakih 100, ki jih nameni kmetijstvu). Za dosego tega je nujno potreb- Brzojavka sen. Gerbčeve Craxiju , Sen. Jelka Gerbec je poslala predsedniku vlade Craxiju brzojavko, v ateri ga poziva, naj čim prej določi datum sestanka, za katerega je za-Pfosil tudi tržaški župan Richetti in na katerem naj bi razpravljali o pro-lemiatiki, ki jih pripravlja Rasi^ rst A s sodelovanjem Sloven-ženi Oželnega gospodarskega zdru-delii\ *3cx^0 v naslednjih treh pone-d tv.' °U 13.20 dedje obravnavali sle-iutn^ra-šanja: 7. t.m. — obvezni davčni pre- dujmi in dodatni občinski davek na dohodke od zgradb SOCOF; 14. novembra — proslava ob 75-let-nici ustanovitve Hranilnice in posojilnice na Opčinah; 21. novembra — decentralizacija SDGZ, sedež v Gorici in podružnica v Nabrežini. ftirl je pred °*načim pragom "km St,,e^ču pred svojim stanova-gifn v Istrski ulici 62 je včeraj trati« rn°*"i' M°žn<> je vsekakor, da slabosf*o izgubil ravnotežje zaradi vtteen0zobi tatiči 'etečega oddelka so pri "eSa r VU 15-letnega M. G„ 17-1 r^cii . Ih 14-letnega M. P. •kih (r,kratne tatvine v obrema So si Ko'Onah. Trije, mladoletn i'fednpaa'rc<^ Olj časa «prisluž 'astiij ®°hodke s tem, da so se dih h ,^ar*Uranih mopedov in mot hrodanfs’ s katerih so snela (in m krat 1 ' razne dele. Policija je za desL "gotovila, da so ukradli v; ^ Mopedov. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. V četrtek, 10. t.m., ob 20. uri VEČER O JOGI. Robi Barič in Egidij Baiss bosta s skupino deklet prikazala to zanimivo temo v sliki, glasbi in vajah. Vabljeni ! KD Slovenec Boršt - Zabrcžec priredi v sredo, 9. t.m., ob 20.30 v srenjski hiši VEČER DIAPOZITIVOV s slovtn skimi tržaškimi jamarji. Vabljeni! KD Slavec priredi 12. in 13. novembra v Kulturnem domu v Ricmanjih tra dicionalno RAZSTAVO IN PUKUŠNJO DOMAČIH VIN. Deloval bo dobro založen bife z raznovrstnimi jedačami in pijačami. Oba večera ples z ansamblom Pomlad. Mladinski krožek Boljunec vabi na GLASBENI VEČER, ki bo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu v soboto, 12. t.m., ob 20.30. Nastopil bo rock-ansambel «DESETI BRAT* iz Kopra. KD S. Škamperle obvešča, da se bo na društvenem sedežu na «1. maju» (Vr-delska cesta 7) pričela aerobna telovadba. Vpisovanje od jutri do srede, telefonsko (51377) od 18. do 20. ure, neposredno pa od 16. do 20. ure pri taj niku ŠZ Bor. na decentralizacija, kar je predvsem važno za gorate predele. Savorgnan je tudi poudaril, da je treba preurediti zakonodajo kmetijskega sektorja (samo v lanskem letu je bilo izdanih 25 novih zakonov, v letošnjem proračunu pa je že sedaj 150 postavk za posege v tem sektorju), saj ji je ne samo za kmeta, ampak tudi za strokovnjaka postalo izredno težko slediti. Savorgnan je tudi poudaril nujnost po izdelavi conskih načrtov in se zavzel za izboljšanje sedanjih tehničnih služb, ki so pomanjkljive in bi morale hiti urejene s posebnim zakonom,. Potrebna je tudi revizija deželnega urbanističnega načrta, je dejal in pristavi’, da bi pristojnosti glede kmetijskih gradenj morale preiti z odborništva za javna dela na onega za kmetijstvo. Ob koncu se je dotaknil tudi vprašanja poklicnih seznamov kmetijskih po d jetnikov, ki bi jih treba revidirati, in podčrtal nujnost po rešitvi tega vprašanja v tržaški pokrajini. Načelno se je tudi Kmečka zveza s tajnikom Bukavcem strinjala s temi predlogi; predsedniku Comelliju je vsekakor izročila dokument, ki ga je že v polovici septembra posredovala pokrajinski upravi; v njem izraža svoja stališča in predloge, da bi se tržaško kmetijstvo lahko razvijalo (po njenem načrtu je za te namene potreb nih okrog 18 milijard lir); tajnik Bu-kavec je predsedniku dežele Comelliju podrobno obrazložil te pred oge, predvsem pa je poudaril nujnost po izgradnji kraškega vodovoda (obenem je tudi postavil zahtevo, da bi kmetje morali biti deležni visokih finančnih prispevkov za uporabo vode), da je treba zagotoviti zadružništvu konkretno podporo ter da bi bilo vse področje tržaške pokrajine priznano kot gorsko. Poudaril pa je še, da se mora tudi kmetijstvo vključiti v stalno obmejno gospodarsko sodelovanje med F-JK in SR Slovenijo in se pri tem navezal na avtonomne račune, ki so sicer za tržaško gospodarsko območje velike važnosti, po drugi strani pa v določenih merah oškodujejo kmetijski sektor zaradi uvoza mesa in mleka, kar pogojuje njihove cene, ki so znatno nižje od proizvodnih stroškov, ki jih za te proizvode imajo naši kmetje. Bu-kavec je vsekakor podčrtal važnost teh računov, pristavil pa je, da je vanje treba vključiti tudi kmetijski sektor. Omembe vreden je tudi poseg deželnega predsednika Coltivatori diretti demokristjana Mifcolinija če ne zaradi drugega pa vsaj zato, ker je ta predstavnik najmočnejše stanovske organizacije kmetov v državi in deželi, ki je vse od povojnih let imela glavno besedo v italijanski kmetijski politiki, oporekal že sami prisotnosti predstavnikov Kmečke zveze na sestanku, oporekal pa je tudi njenim predlogom predvsem kar se tiče kvantifikacije zahtev (okrog 18 milijard lir), češ da je na Tržaškem premalo zaposlenih V kmetijskem sektorju in da so njihovi osebni dohodki že itak zelo visoki. Če bi le pogl edali, koliko je deželna uprava doslej namenila kmetijskemu sektorju v vsej deželi in koliko teh finančnih sredstev je bilo dodeljenih tržaškemu kmetijstvu, bi zlahka u-gotovili, da so zahteve KZ, ki poleg tega ima važno vlogo v boju za ohra'-njevanje slovenskega teritorija, povsem upravičene. Sestanek je zaključil predsednik Co- Razstave Narodna in študijska knjižnica - Odsek za zgodovino vabi na ogled razstave o ukinitvi slovenskih in hrvatskih šol ob 60-letnici Gentilejeve reforme. Urnik razstave: vsak dan od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure. razen ob sobotah, nedeljah in praznikih. Razstava bo odprta do 20. t.m. v Kulturnem domu v Trstu. SKD Tabor - Opčine. V Prosvetnem domu na Opčinah razstavlja še danes in jutri svoje slike D metrij Cej. Urnik: danes od 10. do 12. in od 16. do 19. ure; jutri od 17. do 19. ure. Razna obvestila Slovensko kulturno društvo Barkovlje, Ulica Cerrcto 12, priredi v nedeljo, i3. t.m., v društvenih prostorih martinovanje. Nudili vam bomo domače vino in klobase. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo jutri, 7. novembra, pred stavitev novega pesniškega dela Ljubke Šorli. Njeno zbirko otroških pesmi »Veseli ringaraja* bo predstavila Marija češčut. Začetek ob 20.30. Odbor mestne sekcije Slovenske skupnosti priredi v petek, 11. t.m., ob 19.30 na sedežu v Ul. Machiavelli 22 srečanje z občinskim odbornikom prof. Alešem Lokarjem na temo: Novi davek na nepremičnine (Socof). V drugem delu srečanja pa bo razgovor o delovnem programu mestne sekcij?. Vabljeni! mo li, ki je prisotne opozoril na omejena finančna sredstva, ki jih ima dežela na razpolago ter pristavil, da bo v večji meri upoštevala priporočila, ki so jih iznesle stanovske organizacije kmetov. Prazniki KPI V okviru akcije za včlanjevanje v KPI bo danes ob 17. uri v sekciji «Che Guevara* (Reška cesta 7) govoril Boris Iskra. Ob 16. uri bo v sekciji «P. Tomažič* (Ul. Madon nina 19) govoril Fausto Manfalcon. Jutri bo Claudio Zerjial posegel v sekciji Rocol (ob 19. uri). Srečanja v sekciji «M.. Momtagnana* pri Sv. Anj se bo udeležil Arturo Calabria (ob 18. uri). V sekciji Di Vittorio, (Industrijska cona) bo ob 17. uri govoril Mario Colli; v miljski sekci jd do Ob 17.30 prisoten Antoni no Cuffaro; v sekciji «G. Zoll» na Pon-čani bo posegel Claudio Tonel (ob 18. uri). Umra nam je naša draga Marija Čok roj. Maver Pogreb bo iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče na Katinaro, datum in uro pogreba bomo javili naknadno. Žalujoči mož Nando, hčerka Milka, sin Milan, brat Ivan z družinami ter drugo sorodstvo Lonjer, Ljubljana, Koper, Buzet, 6. novembra 1983 ZAHVALA Vsem, ki ste pospremili Pepija Lipovca na njegovi zadnji poti, mu prinesli cvetje, nam olajšali slovo z izrazi sožalja in v njegov spomin prispevali v dobrodelne namene, se hvaležno za hvaljuje hčerka Neva z možem Borisom Zidaričem Trst, 6. novembra 1983 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob smrti našega dragega Vittoria Piščanca Žalujoči svojci Trst, 6. novembra 1983 3. 11. 1982 3. 11. 1983 Leto dni je minilo, odkar nas je zapustil naš dragi Miro Boneta Z ljubeznijo se ga spominjajo žena Ida, sinovi in hči z družinami Boljunec, 6. novembra 1983 4. 11. 1958 4. 11. 1983 Ob 25. obletnici smrti naše drage sestre Zofije Milič por. Furlan se je vedno spominjajo brat in sestre z družinami Repen, Domjo, Barkovlje, Samatorca, Melbourn, 6. nov. 1983 t Zapustil nas je naš dragi Franc Škabar Pogreb bo jutri, 7. t.m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo žena Marija, hči Vojka, zet Max, vnukinja Traudi, sestre Ivanka, Julija in Zofija ter drugi sorodniki Iskreno se zahvaljujemo dr. Hrovatinu in dr. Miliču. Opčine, Veliki Repen, Col, 6. novembra 1983 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Sporočamo, da bo pogreb našega dragega Alojza Daneva jutri, 7. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. SVOJCI Opčine, 6. novembra 1983 Sporočamo vsem prijateljem in znancem, da nas je nenadoma zapustil naš dragi nepozabni Vojko Ferluga Pogreb bo v Ljubljani v sredo, 9. t.m., ob 11. uri iz prve vežice na Žalah. Žalujoči; žena Maruša, sestri Dozi in Jeli z nečakom Ser-giom ter drugo sorodstvo Trst, Ljubljana, Zagreb, Pulj, 6. novembra 1983 Umrl je naš dolgoletni predsednik in častni predsednik Vojko Ferluga Dragega pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu SKGZ izreka iskreno sožalje ženi Maruši ob smrti VOJKA FERLUGE Uslužbenci patronata INAC se hvaležno klanjajo spominu tov. VOJKA FERLUGE ter izrekajo svojcem iskreno sožalje. Ob nenadni smrti tov. VOJKA FERLUGE se pridružuje žalovanju družine direkcija in kolektiv podjetja Indules -Slovenijales. Ob bridki izgubi dragega prijatelja VOJKA FERLUGE izrekata občuteno sožalje ženi Maruši in svojcem družini Durka Švaba in Dunje Pangerc. Kolektiv Agroforesta se klanja spominu bivšega sodelavca VOJKA FERLUGE ter izreka globoko sožalje ženi Maruši in sorodnikom. Ob smrti svojega dolgoletnega zastopnika VOJKA FERLUGE izraža ženi Maruši in svojcem iskreno sožalje podjetje Javor Pivka. Podjetje Agrotehnika - Gruda se klanja spominu sodelavca VOJKA FERLUGE ter izreka iskreno sožalje ženi Maruši in svojcem. Ob težki izgubi VOJKA FERLUGE svojega dolgoletnega zastopnika, izraža ženi Maruši in svojcem globoko sožalje podjetje Javor Pivka - TOZD Sežana. Ženski zbor Repentabor izraža globoko sožalje pevki Marti ob bridki izgubi dragega očeta ALOJZA SLOVENSKO V TRSTU Gostovanje SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA V KULTURNEM DOMU V TRSTU Peter Shaffer AMADEUS Režija: DUŠAN MLAKAR V sredo, 9. novembra, ob 20.30 v četrtek, 10. novembra, ob 16.00 v petek, 11. novembra, ob 20.30 v soboto, 12. novembra, ob 20.30 v nedeljo, 13. novembra, ob 16.00 ABONMA RED D in E ABONMA RED H,I in J ABONMA RED A ABONMA RED B in F ABONMA RED C in G Gledališča CANKARJEV DOM - Ljubljana Sejna dvorana I. Jutri. 7. novembra, ob 17. uri: Umetnost ob koncu tisočletja A. Medved «Na poti k novemu slikarstvu*. Okrogla dvorana V torek, 8. t.m., ob 19.30: Mladi mladim. Srednja dvorana Danes, 6. novembra, ob 17. in 20. uri: D. Jovanovič «Vojna tajna». Od jutri, 7. t.m., do 10. t.m. na sporedu ob 18. in 20. uri: Ameriški avantgardni film 1943-1971. Razstave Do 6. novembra (Sprejemna dvorana) arheološka razstava Kelti in njihovi so dobniki na ozemlju Jugoslavije. ROSSETT1 Danes, 6. novembra, ob 16. uri — zadnja predstava Aroldo Tieri in Giu liana Lojodice v delu Itala Sveva «Un marito* v priredbi Tullia Kezicha. Režija Gianfranco De Bosio. 30- in 20 odstotni popust za abonente. Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni. V torek, 8. t.m., ob 21. uri enkrat na predstava recitala kantavtorja BRAN-DUARD1JA. Predprodaja vstopnic pri glavni blagajni Pasaža Protti: parter 15.000 lir, galerije 12.000. Za abonente 20-odstotni popust. Od 10. novembra bo v gledališču Rcs-setti nastopila gledališka skupina «Coo perativa Teatro mobile* Giulia Bosettija s Pirandellovim delom «Sei personaggi in cerca d’autore». VERDI V sredo. 9. t.m., ob 20. uri (red H-E) osma predstava Verdijeve opere «1 d je Foscari*. Dirigent D. Oren, zbor in or kester gledališča Verdi vodi Andrea Giorgi. V sredo, 9. t.m., ob 20. uri ponovitev za red H-E. Izleti Praznovanje novega leta v Moskvi. Od 29. 12. 83 do 2. 1. 84 organizira zdru ženje Italija - SZ 5-dnevni izlet v M )S-kvo. Informacije na št. 040/220-213. ZSŠDI priredi 26.', 27. in 28. decembra izlet v Sarajevo, z ogledom olimpijskih naprav, mesta in s smučanjem na Jaho rini. Prijave v pisarni združenja do H. t.m., kjer dobijo interesenti tudi u-tre-zna pojasnila. KD I. GRBEC - ŠKEDENJ priredi v petek, 11. t.m., ob 20.30 tradicionalno MARTINOVANJE Poskrbljeno za jedačo, pijačo in veselo razpoloženje. Vabljeni ! SLOVENSKO ^^GLEDAUŠČE V TRSTU vabi k vpisu v GLEDALIŠKO ŠOLO V TRSTU IN GORICI V šolo so vabljeni vsi dosedanji slušatelji in tisti kandidati/ke, ki čutijo željo do odrskega ustvarjanja in vzgoje v obvladanju lepe slovenske besede. Vpisovanje in podrobnejše informacije od delavnikih od 9. do 14. ure do 10. novembra v upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734-265 ali v Gorici na sedežu Zveze s/ovenskih kulturnih društev, Ul. Croce 3, tel. 84-995 ob delavnikih od 11. do 13. in od 16. do 19. ure. Kino Ariston 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 «Re per una notte*. Režija: Martin Scorsese. Igrata: R. De Niro in J. Lewis. Eden 16.30. 18.20, 20.10, 22.15 «11 peto-mane». Ugo Tognazzi, Mariangela Me-lato. Režija Pasquale Festa Campanile. Fenice 15.30, 17.45, 20.00 in 22.15 «Sing Sing». A. Celentano, E. Montesano Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.10 «1 ragazzi dclla 56. strada*. Režija F. Ford Coppola. Mat Dillon. Dvorana št. 2 15.00 — 22.10 «Segrtti particolari di una viziosa*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30 «Un jeans e una maglietta*. Lino D'Angelo. Grattacielo 17.00, 18.45, 20.30 in 22.15 «Mani di l'ata». Renato Pozzetto in E-leonora Giorgi. Mignon 15.00, 16.45, 18.30, 20.20 in 22.15 «Flashdance». J. Beals. M. Nori in B. Bau.r; jutri 16.30 22.00. Aurora 16.00 22.00 «Zelig». W. Al'en; jutri 17.30 22.00. Capitol 16.00 — 22.00 «Tuono blu». R. SchflidGr Moderno 17.30, 19.45, 22.00 «Braccalo». Alain Delon. Radio 15.30, 17.00, 18.30, 20.00 in 21.30 «Erotico 2000». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 15.15 22.00 «Victor Victoria». Julie Andrews. Barvni film za vsakogar. Lumiere 15.00. 16.45, 18.30, 20.15 in 22.00 «Cenerentola». Walt Disney. Jutri 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 «Jesus Christ Supestar». Alcionc 16.30 — 22.00 «La scelta di So-phie*. Prispevajte za Dijaško matico f Čestitke MIRKO ČOK - Županov iz Lonjcrja je te dni slavil 80 let. Iskreno mu čestitala KI) Lonjer-Katinara in ŠD Adria. SKD Tabor z Opčin iskreno čestita MARIJI VIDAU in MIRI SARDOČEVI za visoko priznanje, ki sta ga prejeli na Borštnikovem srečanju. V petek je praznoval PAOLO CORVA svoj 13. rojstni dan. Obilo zdravja in veselja mu želijo mama, oče, sestra Kristina ter vsi, ki ga imajo radi. V sredo je praznovala svoj 39. rojstni dan naša draga DANICA ŠKRK iz Trnovce. Da bi bila zdrava, srečna in vesela še dolgo let, so želje vseh, ki jo imajo radi. Te dni se je srečal z Abrahamom tov. OSKAR ČOK. Da bi še mnogo let pel med nami inu želi TPPZ P. Tomažič. 4 „ Ob njenem pomembnem prazniku čestitajo LIANI vsi prijatelji Danes se poročila FATIMA jn DARJO PRIMOŽIČ Svojemu pevcu in njegovi izvoljenki iskreno čestita KD F. Venturini Danes praznuje rojstni dan LIANA HUTTER Najlepše čestitke ji izte kajo mož Giorgio ter hčeri Kri stina in Milena z družinama TRGOVINA S ČEVLJI MALALAN na Opčinah sc iskreno zahvaljuje vsem za podarjeno cvetje in polnoštevilno udeležbo pri otvoritvi nove trgovine. Krzna — Jope — Našitki PELLICCERIA CERV0 Trst, Drevored XX. septembra 16 Telefon: 796 301 PELLICCERIH ALBERTI Ulica delle Torri 2 Priporočeni trgovini za vaše nakupe. železnina STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI za Industriio, kmetijstvo In za dom jTRST (Industrijski con«) DO M JO, 112 - Til. 12*17» Zaradi pomanjkanja prostora bomo prispevke objavili prihodnjič. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 6. novembra LENART Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 16.4 i — Dolžina dneva 9.55 — Luna vzide ob 8.23 in zatone ob 17.50. Jutri, PONEDELJEK, 7. novembra ZDENKA Vreme včeraj: temperatura zraka 14 stopinj, zračni tlak 1019,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 76-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje mirno, temperatura morja 16,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Lara Achkar, Massi-miliano Orel, Stefano Hemala. UMRLI SO: 65-letna Marina Machnich por. Millo. 60-letni Aldo Brandolin, 60-letni Umberto Vidari, 86-letni Mario Chjandussi. 68 letna Grazia Di Grazia por. Cossutta, 79-letni Guido G rmani, ob letna Lidia Di Orazio por. Cristin, 74 letna Marina Todesco, 79-letna Alma Ger-mek vd. Rovati. 70-letna Maria Cej por. Baroncini, 62-letni Mario Gridelli, 88-letni Giorgio Rosso, 88-letna Mercede Lazzari vd. Paludetto, 80-1 tna Iolanda Coslovich vd. Comisso. 89-letna Maria Lenardič vd. Baldini, 76-letni Angelo Ce-din, 79-letni Gino Zecchin. OKLICI: inženir Piero Amodeo in farmacevtka Maria Teresa Cadore, skla diščnik Roberto De Vecchi in gospodinja Alessandra Martinuzzi, zdravnik Francesco Pancrazio in uradnica Tiziana Arena, novinar Pio Riego De Berti in novinarka Bruna Tocci, uradnik Mi-rian Kapelj in uradnica Silvana Peta- ros, vojaški podčastnik Franco Trabuc-co in gospodinja Carissima Torromeo, stražnik Elio Pugliese in gospodinja El vira Falcone, Francesco Parisi in Maria Alagni. upokojenec Giovanni Armani in bolničarka Helga Kossin roj. Baasch, odvetniški pripravnik Giuseppe Turco in univerzitetna študentka Neva Regent, bančnik Roberto Ralza in fotografinja Daniela Bertoch. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mira-marski drevored 117, U. Combi 19, Prosek, žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 10.00 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Prosek, Žavlje. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. LOTERIJA BARI 7 89 77 67 65 CAGLIARI 81 55 43 54 44 FIRENCE 23 74 6 1 44 GENOVA 21 34 35 37 17 MILAN 13 6 62 67 43 NEAPELJ 75 13 55 23 24 PALERMO 56 60 79 29 44 RIM 38 36 83 12 4 TURIN 60 52 25 9 31 BENETKE 32 2 72 70 80 1 2 1 ENALOTTO 112 XXX KVOTE: 12 — 24.049.000 lir 11 — 807.000 lir 10 - 67.400 lir GLASBENA MATICA TRST Sezona 1983/84 2. abonmajski koncert v torek, 8. novembra 1983, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU V TRSTU Nora Jankovič mezzosopran Neva Merlak klavir Prodaja vstopnic in abonmajev v pisarni GLASBENE MATICE (dopoldne) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. POTOVALNI URAD «\lHOH\» priredi 7. in 8. decembra tradicionalni izlet v KRANJSKO GORO namenjen izključno le tistim, ki so se v tem letu udeležili vsaj enega Aurorinega izleta ali po tovanja. Cena 32.000 lir na Osebo. Vpisovanje pri potovalnem u-radu «Aurora» Ul. Cicerone št. 4 ZDRAVILIŠČE LAŠKO telefon: 063/730010 Zdravljen|e travmatoloških, ortopedskih, revmatoloških, de-formativno - degenerativnih primerov opornega aparata. Specialno področje: obolenja hrbtenice in sklepov. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 KUPIM hladilnik za tovorni avto FIAT 643 E ali samo rebrasti del, dimenziJe 62 x 60 x 10. Tel. 003861/241-079. VOLKSVVAGEN Maggiolino 1300 v odličnem stanju prodam. Za eventualne informacije in ogled, prosim, da pridete v Gropado št. 105. PRODAM hišo na Kontovelu št. 25. * dobrem stanju, 80 kv. m. Telefonira1 na št. 220-601 od 13. do 14. ure. OSMICO je odprl Božo Sedmak v Križa št. 165 (Belekotovi). Toči dobro d im3' čo kapljico. ODDAM po nizki c ni dnevno sobo ’ dobrem stanju in divan-posteljo z dve' ma lepima foteljema. Opčine, Ul. B,an cospino 18/1, tel. 212-518. PODJETJE MAKRA opravlja sledeč6 usluge: praznjenje ter čiščenje 6re. znic in kanalizacije, Trebče 11L te' 213-775 in 226-342. . DELAVEC podjetja FIAT proda aW RITMO 1100 5 prestav in 5 vrat Pu zelo ugodni ceni. Tel. 229-224. PRODAM 60 kv. m veliko stanovanje Trstu. Za podrobnejše informacije 1 lefonirati po 19. uri na št. 212-629. ZASTOPNIK IN PRODAJALEC Deveta« Marjo, Ul. Zanetti 22/a - Sovodnje o" Soči, tel. 0481/882-112 od 12. do ure že 10 let na tržišču za svetov priznano idealno posodo za kuhanJv brez grama masti in kaplje vode INOX Cr. NI. 18/10 po tovarniški ceru- PRODAJAMO nezazidljivi zemljišči P°” Dolanjo vasjo pri Kontovelu (1500 k • m) in na Kontovclski gmajni (5-u. kv. m). Telefonirati v jutranjih ura na št. 040/225-451 in popoldne na s ’ 040/225-723. KLAVIR - pianino, samo če v odlične"! stanju, kupim takoj v gotovini. 1 040/52277. ,.r0. PRODAM po zelo ugodni ceni 2 n11«., fona RCF mod. MD 1750. Tel. na 830-383. ENKRATNA PRILOŽNOST! Zaradi nUJ, ne selitve prodam po izredno u8°° ceni lepo stanovanje v mestu na P,, dročju z vsemi uslugami. Telefoni1" vsak dan od 19. do 20. ure na 040/826495. , PRODAM motorno vozilo Bravo s*-a,rona meseca, malo rabljeno. Telefonirati št. 040/226-129. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA optika 6K- foto-kino J kontaktne leče Ul. Buonarrotl 6 (pr. Ul. RossettU TRST Telefon 77-29-96 AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA Deželna direkcija za ceste, promet ter tržne dejavn* ;OSt' prevoze in sporoča uporabnikom kriškega, devinskega in sesljanskega portiča, da je deželna uPr“r8j na osnovi deželnega zakona 66/83, poverila zakup za vzdrževalna dela v zg navedenih portičih. ga Zaradi del bosta morali biti popolnoma izpraznjeni vodni površini knsKVj0 in devinskega portiča približno 20 dni v obdobju november - december in treti \ odstranjene nekatere privezi ob južno-vzhodni obali sesljanskega portič^ t splaviščem in prvim pomolom po Castelreggiu). Pristojna luška kapitanija pripravlja odgovarjajoče odloke. OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, PLIN IN VODO TRST (ACEGA) razpisuje javni natečaj za sprejem v službo ENEGA GEOMETRA ALI SPECIALIZIRANEGA GRADBENEGA DELAVCA z vpisom v kategorijo «B 1» po delovni pogodbi občinskih podjetij 23 plin in občinskih podjetij za vodovode. Natečaja se lahko udeležijo vsi, ki so 6. novembra 1983 dopob’1 18. leto in ne presegli 35. leto starosti, razen izjem, ki jih devajo norme v veljavi. Za uslužbence Acega ali občinske ali drža ne uslužbence ni predvidene nobene omejitve starosti. Interesenti lahko dvignejo razpis o natečaju — kjer so med dr gim navedeni še ostali zahtevani pogoji — pri Personalnem oddelK podjetja, Trst Ul. Bellini št. l/d, H. nadstropje, soba št, 48 V 68744 int. 92), vsak delavnik od 7.30 do 13.30. , Neodložljiv rok za pred ožitev prošenj zapade ob 13. uri dne 6. 3 cembra 1983. Trst, 6. novembra 1983 GENERALNI DIREKTOR bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA AGENCIJA DOMJO 831131 SEDEŽ Ul. F. Filzi 10. tel. 61-446 Domjo 277, tel. obvešča spoštovano klientelo, da bo jutri, v ponedeljek, 7. novemb^0, stopil v veljavo sledeči urnik: zjutraj: od 8.20 do 13.20 popoldne: od 15. do 16. ure PHIMOItSkl DNEVNIK — 6. novembra 198,‘i programi rtv □ ®tr«n 7 Nedelja, 6. novembra 1983 ITALIJAASEA TELEVIZIJA Prvi kanal JO.OO I ragazzi di Padre Tobia — film 10.45 Prancesco e i suoi fioretti — nada’jevanka jl.00 Maša j‘15 Zelena črta 3-00 Dnevnik ob 13. uri 13.30 Dnevnik 1 D.OO V teku nedelje. . . — Program . s P. Baudom ‘135 Di s carin g — glasbena oddaja '0.50 Un terribile coceo di mamma, „ TV film l‘-25 Fantastico Bis ‘8.00 Italijansko nogometno prven- . stvo ‘8.30 9(). minuta — Športna oddaja 20-00 Dnevnik 1 fO-30 «La principessa Sissi* — film f“10 Dnevnik 1 r“-20 športna nedelja *“-20 Koncerti iz oddaje «Sotto le ». stelle» 24.00 Dnevnik 1 Drugi kanal 9-50 Rubrika o zdravju in estetiki 0- 20 Skladbe Johannesa Brahmsa 1- 15 Komični film ‘■40 «Centamila dollari» film “00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri I « Blitz •j.ia «Arsenico e vecchi merletti», komedija 15.20 Izidi prvega polčasa nogomet nih tekem 16 20 Končni rezultati 18.50 Dnevnik 2 — Kratke športne vesti 19.00 Italijansko nogometno prven stvo 19.45 Dnevnik 2 20.00 Dnevnik 2 — Šport 20.30 Galassia 2 — zabavnoglasbena oddaja 21.35’ Un cinese a Scotland Yard, TV film 22.25 Dnevnik 2 22.35 Dnevnik 2 — tedenska rubrika o medicini 23.10 Šola in vzgoja 23.40 Dnevnik 2 Tretii kanal 12.30 Girofestival '83 13.30 Latinskoameriška folklora in glasba 14.00 II jazz, mušica bianca e nera, glasbena oddaja 14.40 Ophira — nadaljevanka 15.15 Dnevnik 3 Športni prenosi 17.05 «Da qui aH’etemita» — film 19.00 Dnevnik 3 19.20 Deželni šport 19.40 Koncert italijanskega kantav-torja Eugenia Bennata 20.30 Nedeljski šport 22.05 Dnevnik 3 22.30 Nogometno prvenstvo A lige JVGOSLO V A ASE A TELE VIZIJA Ljubljana 9 '5 Poročila lil k živžav in c Modro poletje — ponovitev “-50 Fantje s Hill Streeta — nani-11^aaka a/ 6251 °ddaja za stik z gledalci it'J! Kmetijska oddaja j--1* Poročila , •>.50 Visok pritisk — zabavnogla l(. sbena oddaja •35 V parku — reportaža o tri j. glavskem narodnem parku 17 n-* <-9°wk in zemlja: Kozorog ,'■'5 Naš kraj: Kal pri Pivki I74I šP°rtna poročila n,,? Temno ogledalo — film 10'i, ^jsanka l') 9r in radio nocoj ^rn<» do zrna ?l "n TV dnevnik 2(jrr '3- Julij nadaljevanka 2] jr £p°rtni pregled ?9 aa *lm — dokumentarna oddaja "O Poročila Zagreb 10tI! P6 30 ^'Ce - ^ fiUn 17In *‘Tico — TV film 18 40 , at)esque — TV film lot: Grant — TV film 20fr falla-s - TV film 22 24 !;ccc"i di rovo — nadaljevanka 23 25 ^ alpala — oddaja o modi ‘d^uella che avrei dovuto spodi u |are» ~ »Im • a bearch — TV film 1» ^JEQUATTRO 9.00 R- ’ clao l0.3o ?Jsanke 9.00 12.00 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 18.00 19.30 20.30 22.00 23.00 24.00 Ponedeljek, 7. novembra 1983 ITA L!J A ASE A TELE VIZIJA 21.50 Devlin & Devlin — TV film 23.(X) Koncert Franka Sinatre 24.00 «Non si maltratta cosi le si-gnore» — film TELEPADOVA 5S S- 1983 Alfa Romeo H 30 l^rcelona: teniški turnir Nogo t4 50 T^e story» — film 15 sn U? famiglia Bradford, TV film 16 2o n’C*n‘ troppo vicini — TV film Ufi C'ao' ciao 19 30 j ‘igli del sccolots- — film 203(o v famiglia Bradford, TV film 22 3o A.ei?ti di guerra — nadalj. 23 ^ ^ke force - TV film 7BI — TV film 1 J?,koncu: Nočni kino •Tau a 1 10.15 fisanko 12 00 pmPi n el sole» — film 12.30 Janovi heroji — TV film 13.00 p'a da strega — TV film Uro Srand PNx New York, New York - TV 15.00 rm folli notti del dottor Jer- 17.00 n- ~ film >8-00 tro1.' buai’ bam ‘ai visto lalba stamattina», 20.00 'rf" . 20.25 ‘n Jerry — risanke ‘auty Center Show — zabav-d« oddaja 9.30 10.00 12.30 12.40 14.(X) 20.30 22 .(X) 23.00 01.00 01.10 Gran Bazar Risanke Šport: catch Risanke Toma — TV film Ellery Queen — TV film R cacciatare — TV film Risanke Bonanza — TV film «Gli uccelli* — film Edward and Mr. Simpson — TV priredba H cacciatore — TV film «H poliziotto scomodo* — film TRIVENETA Hoganovi heroji — TV film O .P. Cupons — ponovitev Horoskop Rubrika o ribolovu Dražba Film Vse o motorjih Film Horoskop Film TELEFRIULI Prvi kanal 12.00 DNEVNIK 1 Kratke vesti 12.05 Halo, Raffaella? 13.30 DNEVNIK 1 14.05 Sulle strade della California TV film 15.00 Posebna oddaja iz parlamenta 15.30 Šola in vzgoja 16.00 Trije nečaki in majordom -TV film 16.30 Ponedeljkov šport 17.00 DNEVNIK 1 Kratke vesti 17.05 La festa di «Moda» - posebna oddaja Italia sera 18.00 Gli occhi degli altri 18.30 Taxi - TV film 19.00 Italijanske kronike 19.45 Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 1 20.30 «Matrimonio all'italiana» film 22.10 DNEVNIK 1 22.20 Srečanje s kinematografijo 22.25 Pranzo in TV pogovor pri mizi 23.30 DNEVNIK 1 zadnje vesti Drugi kanal 10.15 Kinematografski program 12.00 Oddaja o prehrani 13.00 DNEVNIK 2 Ob 13. uri 13.30 Capitol - nadaljevanka 14.15 Tandem 14.30 DNEVNIK 2 Kratke vesti 14.35 Tandem 16.30 šola in vzgoja 17.00 Rhoda - TV film 17.30 DNEVNIK 2 - Kratke vesti 17.35 Kulturne, gledališke, modne ak tualnosti 18.30 DNEVNIK 2 - Šport 18.40 Inšpektor Derrick TV film 19.45 DNEVNIK 2 20.30 DNEVNIK 2 - Spaziosette 21.25 Millemilioni glasbena oddaja z Raffaello Carra 22.30 DNEVNIK 2 22.40 Ena plus ena - nadaljevanka 23.35 Nabožna oddaja 24.(X) DNEVNIK 2 00.05 Šola in vzgoja Tret|i kanal 10.15 Kinematografski program 16.10 Nogometno prvenstvo A in B lige 18.25 Glasbena oddaja 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Ponedeljkov deželni šport 20.05 Šola in vzgoja 20.30 Comizi d’amore '80 21.35 Šola in vzgoja 22.15 Ponedeljkov športni proces 23.20 DNEVNIK 3 JVGOSLO V A ASE A TELE VIZIJA Ljubljana 8.50 TV v šoli 17.20 Poročila 17.25 Modro kot pisano nanizanka 17.55 Vzreja in krmljenje molznih krav - izobraževalna oddaja 18.15 Po onkološkem inštitutu 18.25 Podravski obzornik 18.45 Pop godba: Lačni Franz 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik I 19.55 Vreme 20.00 Ivan Ribič: Matjon - TV drama 21.(X) Studio 2 22.10 TV dnevnik II Zagreb 16.40 TV v šoli 17.40 Poročila 17.45 Lutkomedija 18.15 TV koledar 18.45 Pop godba: Lačni Franz 19.30 TV dnevnik 20.00 Slana na mandeljnovem cvetu -drama 21.10 Izbrani trenutek 21.15 Paralele zunanjepolitična oddaja 21.45 En avtor, en film - I. Hripko: Erupcija 22.05 TV dnevnik Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja v slovenskem jeziku oddaja Danes ImmIo v okviru oddaje «()dpr-ta meja« med drugimi na sporedu tudi naslednje vesti: GORICA — Problem prostorov v slovenskih šolah GORICA — Preobrniva zgodovinskega mestnega centra TRST — Industrijska kriza TRST — Srečanje mladih pripadnikov manjšin v Dijaškem domu Oh koncu pa še pregled zamejske športne dejavnosti! 17.00 TVD novice 17.05 TV šola 17.30 Ona ne pije, ne kadi, ne jemlje mamil... toda govori - film 19.00 Športni pregled 19.50 Prednočje - novice in zanimivosti 20.00 Aerobika - dokumentarna oddaja 20.30 Veliki detektiv - serijski film 21.30 Turistični vodič 21.40 TVD nocoj 21.50 Ob skodelici kave - glasbena od daja 22.30 Nočni film ZASEBNE POSTAJE 9.30 Avtomobilizem 10.00 E’ tempo di artigianato 10.30 Zelena dežela 11.15 Si o no? 13.30 I falciatori di margherite — TV film 14.00 Fogolar 19.25 Horoskop 19.30 Deželni šport 20.30 «Proiettile in canna* — film 22.15 Longbridge Story — TV film 23.15 Nagradno tekmovanje 23.30 lAbat-jour 23.35 «Ultima notte a Warlock», film TELEOUATTRO 8.30 Povezava z oddajnikom Italia 1 CANALE 5 8.30 Dober dan Italija 9.00 Una vita da vivere - nad. 10.00 Rubrike 10.30 Aliče - TV film 11.00 Rubrike 12.00 Help - kvizi 12.30 Bis - kvizi 13.00 II pranzo e servito - nagradno tekmovanje 13.30 Sentieri nadaljevanka 14.30 Genefal Hospital - nadaljevanka 15.30 Una vita da vivere - nad. 16.50 Hazzard - TV film 18.00 Ralphsupermaxieroe - TV film 19.00 Jenny e Chachi - TV film 19.30 Baretta - TV film 20.25 Uccelli di rovo nadaljevanka 22.25 Koncert Julia Iglesiasa RETEOUATTRO 8.30 Ciao ciao 9.30 Mammy fa per tre - TV film 10.00 Papa caro papa - TV film 10.20 «L’angelo scarlatto* - film 11.50 Quella časa nella prateria - TV film 12.50 Vicini troppo vicini - TV film 13.20 Padroncina Flo novela 14.00 Agua viva - novela 14.50 «Un matrimonio ideale* - film 16.20 Ciao ciao 17.20 Dr. Slump e Arale - risanke 17.50 C.H.I.P.S. - TV film 18.50 Dancin’ Days - novela 19.30 La famiglia Bradford - TV film 20.30 Venta di guerra - nadaljevanka 22.15 Maurizio Costanzo Show 24.00 Nogomet Ob koncu: Nočni film ITALIA 1 8.30 Risanke 8.55 Čara čara novela 9.40 Febbre d’amore - nadaljevanka 10.20 «Passione gitana* film 12.00 Hoganovi heroji TV lilm 12.30 Vita da strega - TV film 13.00 Bim bum bam 14.00 Čara čara - novela 14.45 Febbre d’amore - nadaljevanka 15.30 Aspettando il domani - nad. 16.05 Bim bum bam 17.50 La časa nella prateria TV film 18.50 La donna bionica - TV film 20.00 Risanka 20.30 Ric e Gian Folies - zabavna oddaja 22.00 New York New York - TV film 23.00 Samurai - TV film 24.00 «Sorrisi di una notte d’estate» -film TELEPADOVA 8.30 «Duffy, il re del doppio gioco» -film 10.00 TV film 10.30 Laura TV film 11.15 Cuore selvaggio - TV film 12.00 Agent Pepper - TV film 13.00 Risanke 14.00 Laura - TV film 14.45 Cuore selvaggio - TV film 15.45 Codice 3 - TV film 16.30 Risanke * 19.30 IVincredibile Ilulk - TV film 20.30 11 momento della veritž - in tervju s Pinom Pelosijem 21.30 «Sassomatto» - film 23.00 Monjiro - TV film 24.00 «Colpita da improvviso benes-sere* - film TELEFRIULI 11.45 Nagradno tekmovanje 12.00 Insieme 12.45 TV dnevnik 13.00 Lassie TV film 13.30 Anche i ricchi piangono - TV film 14.00 Alta marca - IV film 14.55 Longbridge Story - TV film 15.45 Risanke 19.25 Horoskop 19.30 TV dnevnik 20.00 Anche i ricchi piangono - TV film 20.30 Nogomet: Udinese - Roma 22.15 Upercut: boks 23.15 Nagradno tekmovanje 23.30 Abat-jour 23.35 Alta marea - TV film BABIO Nedelja, 6. novembra 1983 RADIO TRST A 8.00, 13.(X), 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder; 11.00 Melodije od včeraj in da nes za jutri; 11.45 Vera in naš čas; 12 00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba brez meja; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 19.00 Nedeljsko popoldne: Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev. RADIO OPČINE Do 10.00 Glasba; 10.00 Glasba po željah; 11.00 Prostor intervjujev; do 12.30 Glasba; 13.00 V studiu člani slovenskega kulturnega društva «Tabor»; 13.30 Glasba po željah (vodi Robi); od 15.00 dalje Glasba. LJUBLJANA 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja -Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.(X) Na današnji dan; 13.00 Osmrtnice, obvestila; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Pihalne godbe; 14.20 Humoreska tega tedna; 14.45 Z majhnimi ansambli; 14.55 Minute za EP; 16.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pojo amaterski zbori; 16.20 Popoldanski simfonični koncert; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 Radijska igra; 18.30 Na zgornji polici; 18.50 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila in glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer. Ponedeljek, 7. novembra 1983 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 «Benečija ’83»; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 Verdijeve in VVagnerjeve obletnice; 11.35 - 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Kralj (Atilij) v New Yorku - Glasbeni potpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Gospodarska problematika; 14.10 Roman v nadaljevanjih «Oče naš»; 14.30 Jugoslovanska diskoteka; 15.(X) šport; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Pod Mata jur jan; 18.30 Glasbene podobe Latinske Ame- RADIO OPČINE 10.00 Tedenski horoskop; 10.15 Glasba: 15.00 Slikajmo z Andrejem; 15.30 Glasba; 16.30 Glasba po željah; 17.00 italijanski kantavtorji (v studiu Maurizio in Andrej); do 18.(X) Glasba; 20.00 Lahko noč želi pravljica; 20.30 Glasba za tvoje uho; dalje Glasbena noč. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.00 Otvoritev glasba za dobro jutro Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved Cestne razmere - EP -Objave; 6.45 Prometni servis - Napo ved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev Danes pa valu radia Koper - Glasba, zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Glasbene šole Objave, kinospored, EP; 14.20 Slovenska zborovska glasba; 14.35 Zabavno - glasbena oddaja; 15.25 EP; 15.30 Iz filmskega sveta; 15.45 EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik Objave; 17.30 V podaljšku pregled športnih dogodkov; 18.00 Zaključek. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Aktualni problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate... opero Jolan-ta Petra Ujiča Čajkovskega; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Iz naših krajev; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Zbori jugoslovanskih radijskih postaj; 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Na ljudsko temo Glasba neuvrščenih dežel; 18.25 Zvočni signali; 19.00 Radij ski dnevnik; 19.25 Obvestila in glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansam- V zvezi s preiskavo finančnih at raž Gre za goljufijo v zvezi z bencinom ali spoštovanje sklepov rimske vlade? Gre za goljufijo in zlorabo kontin genta bencina proste cone ali za spoštovanje zakonskih predpisov, ki pa so po mnenju finančne straže nepravilno tolmačeni? To vprašanje je bilo včeraj na ustih vseh Goričanov, ki so včeraj zjutraj v lokalnem časopisju brali precej oster ton poročila tiskovne agencije ANSA, ki je posredovala tiskovno poročilo poveljstva finančnih straž. Za kaj pravzaprav gre? Iz branja tiskovnega poročila bi se zdelo, da so se v Gorici godile nezaslišane stvari. Že od leta 1949 imamo v Gorici prosto cono. Od tistega leta dobivamo za naša vozila, ki so seveda registrirana v goriški pokrajini vsako leto določene količine benci-n\. Plačamo ga nekaj sto lir manj kot na nacionalnem tržišču. Kontin gent ostaja isti, zato se iz leta v let manjša število litrov, ki ga dobi vsak lastnik avtomobila. Teh je nam reč vedno več. S pravilnikom so upravitelji, t.j. trgovinska zbornica, tudi določili način razdeljevanja bencina. Pravilnik je odobrilo ministrstvo za finance. Zadnji pravilnik je bil izdelan leta 1972. Tudi tega je odobrilo ministrstvo za finance. V tem pravilniku je tudi napisano, da imajo možnost dobiti posebne kontingente bencina za izredno delo in potrebe nekatere ustanove ter združenja, kot so strokovna združenji, sindikati politične stranke, nekatere državne in krajevne in tudi dobrodelne ustanove. Na goriški trgcvjiski zbornici postopek poteka takole. Ko so dru štvo, organizacija, ustanova ali državni urad zaprosili za kontingent bencina, je tajništvo zbornice dalo stvar v preučitev posvetovalni komisiji za prosto cono v kateri so zastopniki krajevnih uprav, sindikatov in strokovnih združenj. Ko je ta komisija izrekla pozitivno mnenje je sklep prišel v razpravo še v odbor trgovinske zbornice. Ko je ta sklep odobril so ga poslali v nadaljnjo o-dobritev v Rim. Šele ko je ministrstvo za finance sklep odobrilo, je goriška trgovinska zbornica pooblaščenemu zastopniku društva ali ustanove izročila bencinske bone. Ti so jih potem uporabili po svoji uvidevnosti. Šlo je torej od leta 1949 sem za razdeljevanje bonov potem ko jih je odobril najvišjj organ, t.j. ministrstvo za finance v Rimu. Na poveljstvu finančnih straž v Gorici pa so letos 20. avgusta državnemu pravdniku dr. Raffaelu Mancusu poslali zahtevo po sodnem dovoljenju, da prično ugotavljati kako so bili porabljeni ti kontingenti. Državni pravd-nik je dovoljenje izdal in konec avgusta ter v septembru so finančni stražniki bili tako na trgovinski zbornici kot tudi na sedežih številnih ustanov in združenj ter hoteli izvedeti ka ko so se delili bencinski boni. Kdo da jih je uporabljal. Sedaj so preiskavo zaključili in jo poslali državnemu pravdniku, ki bo odločal kaj napraviti. Čudno se sliši, vendar je prav go-riško poveljstvo finančnih straž ti sto, ki je letos dobilo največji kon tingent bencina proste cone. Uporabljali so ga za spremljanje tovomajkov naloženih z blagom proste cone do tovarn. Letos je trgovinska zbornica razdelila 9.600 litrov bencina poveljstvu finančne straže v Gorici, 2.000 litrov Finančni intendanti, dalje carinski direkciji 6.000 litrov, uradu UTIF v Vidmu prav tako 6.000 litrov. 500 litrov je dobil Rdeči križ. 1.200 litrov je dobilo društvo krvodajalcev. Politične stranke (KD, MSI, KPI, PLI, PRI, PSI in PSDI) so dobile vsa ka po 2.400 litrov letno. Pokrajinska uprava v Gorici je dobila 8.000 litrov, goriška občina pa 25.000 litrov. Konzorcij za rehabilitacijo invalidov je dobil 5.500 litrov. Razna združenja so dobila vsaka po 2.400 litrov. To so: združenje obrtnikov CGA, združenje trgovcev, združenje industrijcev, zdru ženje male industrije, združenje a grarcev, pokrajinska zveza coltiva-tori diretti, Alleanza contadini, združenje obrtnikov CNA, sindikati CGIL, CISL, UIL in CISNAL, Zveza zadrug (Lega), zveza zadrug (Unione), Zveza slepcev in združenje invalidov. Poleg teh, ki so dobili zgoraj omenjene kontingente bencinskih bonov, so nekateri dobili še kontingente nafte za tovornjake in sicer: povelistvo finančnih straž 2.400 litrov, pokra jinska uprava 4.000 litrov, konzorcija za rehabilitacijo 16.610 litrov in pristaniška uprava v Tržiču 70.000 li trov. Jutri popoldne Otroci, ki jim petje ugaja naj pridejo v Kulturni dom Znani slovenski skladatelj Janez Bitenc, ki ga goriški otroci poznajo *z poletnega središča v Dijaškem domu kot «striček Janez» je uglasbil prav zfl goriške otroke deset pesmic, ki pripovedujejo o sončku, ki se smeje-Besedila teh pesmic bedo objavljena v reviji Galeb. Striček Janez pa bo goriške otroke te pesmi-tudi naučil, kasneje, ko bi bil zborček že dovolj pripravljen, pa bi te pesmi posneli na gramofonsko ploščo. Gre, kot so naši bralci uganili, za pripravo za ustanovitev otroškega pevske ga zbora v mestu, za katerega daje pobudo Zveza slovenskih kulturnih društev. ZSKD vabi zato osnovnošolske otroke, da pridejo, tudi v spremstvu svojih staršev, jutri, v ponedeljek, ob 16. uri v malo dvorano Kulturnega doma-živahno in veselo bo. Pa tudi koristno za vse. Otroci, ne zamudite prilike. Danes popoldne v Gabrjah MARTINOVANJA PO VASEH IN V NAŠIH DRUŠTVIH Vsepovsod na Goriškem se v teh dneh vrstijo Martinove prireditve. Med najzanimivejšimi bo gotovo ju tri popoldne, s pričetkom ob 14. uri, na trgu pred sedežem društva Skala v Gabrjah. Martinovanje prireja do moče društvo letos prvič. Ponujali bodo domač kruh, pršut, vino in ko .stanj. Nastopila bosta otroški in moški pevski zbor. Podobni prireditvi bosta prihodnjo nedeljo dopoldne tudi v Sovodnfah in v Stan drežu, kjer bodo kmetje razstavili pridelke, orodje in kmetijske stroje. Zelo številne so v teh dneh tudi prireditve izrazito družabnega zna čaja. Sinoči so se v Domu Andreja Budala zbrali Štandrežci, za prihodnje dni pa sta najavljeni martinovanje društva Naš prapor, ki bo v petek v gostilni pri Tildi na Oslav-ju in društva Briški grič, ki bo v soboto na sedežu na Bukovju (sodelujejo ansambel Ludvika Lesjaka moška zbora KD Briški grič in Kj> Kojsko). V petek popoldne bo °° 16. uri v prostorih v Ul. della Croce 3 martinovanje društva slovel' skih upokojencev, na katerem Miladin Černe predvajal filme o lZ letih in ostalem delovanju društvo-V nedeljo, 13. t.m., bo v Ajdovščmj martinovalo planinsko društvo. Kujave sprejemajo na sedežu v "l-Malta še do srede. Razna obvestila SPDG priredi v soboto, 12. n oveni' bra, od 15. do 18. ure smučarske opreme na Malta 2. sejem rablje0, sedežu v Ltlicl SPRETNI ZENSKI ODNESLI 40 MILIJONOV ZLATNINE S prispevkom Kraške gorske skupnosti Možnost za gradnjo stavbe za srednjo šolo v Doderdobu Dve ženski sla v petek sredi dopoldneva izredno spretno in hladnokrvno okradli zlatarno v Ulici Crispi v Gorici, ki je last Francesca Fabrisa. V zlatarno sta vstopili malo po 11. uri in prosili Fabrisovo ženo, ki Jc- oi la tedaj sama, naj jima pokaže kako zlato verižico. Fabrisova je iz železne blagajne potegnila ves snop verižic, od katerih sta ženski izbraii eno, nato pa je spet spravila snop. Ženski sta tedaj vprašali, če lahko pogledata še razne vrste ur, končno pa sta izrazili željo, da bi kupili še eno verižico. To sta tudi storili, ob trenutku plačila pa sta dejali, da imata s seboj le 200 tisoč lir in precej dolarjev. Fabrisovi sta izročili lire in ji dejali, da gresta v banko menjat dolarje. Odšli sta, s seboj pa vzeli ves snop verižic, približno 2 kg zlata v vrednosti 40 milijonov lir. Zanimivo je, da sta ženski tako zmedli Fabrisovo, da se je zavedala da so izginile verižice, komaj popoldne. Opisala je ženski, ki sta jo okradli: govorili sta z naglasom prebivalcev Veneta, ena je bila plavolasa, na kratko ostrižena, približno 55 let. stara; druga je bila kakih 20 let mlajša, kostanjevih las. Do nenavadne tatvine je prišlo včeraj malo pred 12. uro v Ulici Aqui- leia 36, kjer sianjuje družina Di Dio nisio. Trije Cigani, moški in dve ženski, so izkoristili odsotnost lastnikov in iz stanovanja odnesli 5 milijonov lir zlatnine in 450 lir v gotovini. Za nimivo je. da je hišna gospodinja ob povratku domov po stopnicah srečala tatove ki so odhajali iz štiristanovanj ske stavbe (ženski sta jo celo prosili za miloščino), šele, ko je stopila v stanovanje pa se je zavedala tatvine. V Novi Gorici v torek koncert ruskih romanc V Kulturnem domu v Novi Gorici bo v torek, 8. novembra, ob 20.30 izredni, izvenabonmajski koncert ruskih romanc. Sodelovali bosta pevka Nani Bregvadze in pianistka Medea Gougliašvili, obe iz Gruzije. Vstopnice bodo prodajali v Kultur nem domu jutri in v torek. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AUa salute, Ul. C. Cosulich, telefon 72480. Kljub težavam, ki so nastale pred nekaj meseci z državnim posojilom za dograditev srednje šole v D«v berdobu, se sedaj odpirajo možnosti, da bo srednja šola vendarle postala stvarnost. Potem ko je Cas-sa depositi e prestiti zavrnila prošnjo za 350 milijonov Ur in dodelUa le 150 milijonov lir, obstajajo sedaj konkretne možnosti, da bo Kraška gorska skupnost, kateri pripada ob čina Doberdob, nakazala nadaljnjih 150 milijonov lir. Znesek ni še zadosten, vendar so obeti dobri, da uprava lahko začne s pripravami na prvo fazo gradenj. Vendar, če bo prispevek Gorske skupnosti potrjen, (do uradnega sklepa še ni prišlo), bo ta enkratna dajatev zahtevala svojo protiutež, saj se bo morala občina odreči drugemu nakazilu Gorske skupnosti v znesku 40. milijonov lir prvotno namenjenih za gradnjo večnamenskega centra v Jamljah. S tem v zvezi je občinski svet iz Doberdoba, ki se je sestal v sredo po- poldne, poveril nalogo geometru Mirandi, naj izdela načrt za prvo fazo gradnje. Na seji je župan dr. Mario Lavrenčič še povedal, da je občinska delegacija obiskala Sabeljsko jezero in ugotovila, da res ni podjetje, ki je gradilo tržaški vodovod, spoštovalo sprejetih obvez. Ravnatelj podjetja pa je županu zagotovil, da bodo po končanih delih ponovno u-redili okolje jezera tako; kot je bilo pred začetkom del. Prihodnji teden se bo v Doberdobu pričel pouk slovenščine za učence osnovne šole. Kot je povedal odbornik za kulturo prof. Karlo Černič bo tečaj trajal do konca maja po 3 ure tedensko. Tečaj bo vodila učiteljica Anamarija Fenetič iz Dola in bo stal 800 tisoč lir od katerih bodo morali starši učencev kriti 22 odst. Natečaj za vodenje občinske knjižnice je zmagala Lucija Lavrenčič. Iz kulturne beležnice povzemamo še, prispevke, ki jih je upra- tč7 va namenila društvom v občini. S Mladost prejme 416 tisoč lir; K'' Jezero, KD Hrast in KD Kras P 316 tisoč lir; Godba na pihala Kr 266 tisoč; Mladinski odsek KD ^eZs ro, ženski odsek KD Jezero, jan} Kraški krti, taborniki, skavti, ba^ narsko društvo Gradina in ŠD Ja . Ije vsak po 166 tisoč lir; glaS šola godbe Kras, glasbena šola "Jj Hrast, VZPI iz Doberdoba in j iz Dola - Jamelj 100 tisoč lir- r glasovanju te postavke se je valeč SSk Roman Jarc vzdržal predlagal, naj bi v prihodnje r deljevalj denar samo matičnim , a štvom in ne cepili zneske tudi odseke, kar zna privesti do kr* ja pri odtehtavanju opravljenega d®1 vsakega društva. . „i Občinski svet je še odobril ne ^ izplačil za opravljena javna dela-najkrajšem času bo uprava nar^, stila avtobusno čakalnico pri licih. Ta postavka bo občino st nekaj nad 4 milijone lir. SLOVENSKO ^GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA v Kulturnem domu v Gorici Peter Shaffer A M A D E U S Režija: Dušan Mlakar DANES, 6. nov., ob 16. uri — ABONMA RED «A» JUTRI, 7. nov., ob 20.30 — ABONMA RED «B» Avtobus ob 19.30 z Vrha skozi Doberdob, Jamlje, Dol, Gabrje, Sovodnje Štandrež v Kulturni dom Gorica. V torek, 8. nov., ob 20.30 — ABONMA RED «C» Opozarjamo cenjene obiskovalce, ki si še niso oskrbeli abonmaja, da to še zmeraj lahko storijo pri blagajni Kulturnega doma dve uri pred pričetkom predstav. A-bonma red «B» (ponedeljek) je že razprodan. Ambiente 7 Sejem opreme za dom in urad GORICA - ESPOMEGO 29. oktobra - 6. novembra 1983 La Gor/z/ana _______________________________S. R. L. GORICA - VIA D- D’AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga Kino Gorica VERDI 15.30-22.00 «Miriam si sveglia» a mezzanotte». Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 16.00—22.00 «Sexy Carlot-te». Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 15.30-22.00 «Sing, Sing». Tržič PRINCIPE 15.00—22.00 «Krull». EXCELSIOR 15.00 — 22 00 «Flash dance*. Nova Gorica in okolica SOČA 10.00 «Kala». Slovenski mladinski film. 16.00—18.00—20.00 «Skaner-ji (moč rušenja)*. Ameriški film. SVOBODA 16.00 «Kala». Slovenski mladinski film. 18.00—20.00 «Petek 13, 11. del*. Ameriška grozljivka. DESKLE 17.00 «Sestavljen program risanih in lutkovnih filmov*. 19.30 «čas se je ustavil ob 05.18». Japonski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’Udine, Trg sv. Frančiška, telefon 84124. POGREBI Ob 8. uri Jožef Štrukelj iz bolnišnice sv. Justa v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče. ZAHVALA Vsem, ki so počastili našega ga moža, očeta in nonota Jožefa Radetiča se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala g. župniku Pr*n^-ter cerkvenemu pevskemu zboru- Vsi njef5avi Sabliči, 6. novembra 1983 Ob smrti tasta JUŠTINA KRANJCA „ po- izražajo članu Mariju Devetaku - yrli, ljan sožalje Gospodarska zadruS ^ Kulturno društvo Danica in v'r sekcija VZPI. Zanima skoro vse naše bralce V Kulturnem ilomu Kako, kje in do kdaj plačati občinski davek na nepremičnine davčnem uradu v pritlični so , , ^'škega županstva je v teh dneh jai° živahno, številni občani priha iaf> iV urad P° obrazce in tudi po-hila, kako plačata občinski davek mi ^eProrničnino, o katerem je spo-, .'Jr' sklepal goriški občinski svet Jšč8^evaj°č določila splošnega dr jE* * plačal bo moral kasneje do-cati še kar precejšnjo globo, sp Robnimi vprašanji in težavami na p lclaJ» tudi na drugih občinah lik boriškem in v državi, saj je večin ,Več'na občin sklepala o aplika-dav-®a zakona in določila 20-odst. Pis.,Cn° mer°. najvišjo ki jo pred Q0J.e zakon. Le občina Vileš je na riškem izglasovala manjšo davčno v , V Gorici, v Števerjanu, v So-ft v Doberdobu, v Rrminu, v omo • ’ v Tržiču, v Števerjanu, da rih rl*m° samo tiste občine, v kateri: ■Va večina naših bralcev, so Clrali 20-odstotno davčno mero. p^.nega zakona. Občinski uradniki fli^Hjujejo lastnikom teh nepremični , morajo sami izračunati daje n ',^a moraio plačati najkasne-h... ,° 30. novembra. Kdor ne bo u.30. novembra bodo morali *n'ki nepremičnin plačati nov £lnski davek SOCOF, za ka-tpnSa javijo, da je le enkra-brJ Za latošnje leto. Lastniki hiš „ , inorali ta davek plačati p ‘,e0 že običajnih ILOR in IR f)r F Vrav tako do 30. novem-dr?', ^ uvedbo novega davka bo-mstniki hiš, ki se oddajajo 5o naJeTn. dali za davek več kot •podstotkov dobljene najemnine, p ui davkom se ni moč izogniti, reč mi ae nekateri demagoško el°. da so lastniki hiš izže-bn i.1' ^dor ne bo plačal davkov be p neje plačal precejšnje glo-ki im ■ °R Pa niorajo tudi vsi, kaf nak> eno samo stanovanje, v erem bivajo. Ugotovili smo, da je ogromna veči- na p nja a!‘ drat mestu ^f^me. več stanovanj, tako v Pa: ** v. —Vtce JV, Uftioiiuia n.vr en ajj , bralcev in naročnikov na ■ tr kot na podeželju. Zato se a!i drug način lastnik stanova bliže Je '"'d0!0 pravilno, da jih po-kajtj n?Z?.animO s tem vprašanjem, navlian!ac^° davka je obvezno, po-C-t do 30. novembra letos, iz-DavBae pa n’ oajbolj enostavno, lastnik; rnorajo plačati vsi, ki so žavija l. oopremičnin. Tudi tuji dr činj v k . >iačati ga morajo tisti ob nekcio Kater* se nahaja hiša. če ima riej j npr- stanovanjsko hišo v Gožu, l>o oa>v'ščarsko hišo v Grade-skj 0tjg.za prvo plačal davek gori čini o!ni’ za drugo pa gradeški ob-za to'eV(^a ne b° nujno, da gre 0° cjQ..v tlradež, lahko svojo davč s°bnim n°sj*’ °Pravi na pasti, s pojila vi • nakazil°m. Isto velja za tuje koli n-, 0e’ ki imajo kako hišo kjer velja »^mlju republike Italije. To ce tt>r ,veda za Nemce in Avstrij-?tanova„rUge- ki imajo letoviščarska Velja Ja, v raznih krajih ob morju, ki ipiai tud' za tiste Jugoslovane, Trstu m sv?ie hiše v Gorici ali v le hiL Predvsem zato, ker so sv°jČ£K fpjdodovali od staršev, ki so , So ,v. v Gorici ali v Trstu. sčenj I tudi izjeme. Davka so opro-str°ke k-°Vci 'n obrtniki katerekoli dice a|j 1 s° lastniki trgovine, delav-Urada, v katerem opravlja- jo njihovo obrt ali trgovsko dejavnost. Seveda velja oprostitev le za tiste lokale v katerih se vrši dejavnost. Niso pa oproščeni davka, tako so nam vsaj povedali občinski funkcionarji, zdravniki ter drugi prosti poklici, ki imajo svoje ambulante in pisarne v lastnih prostorih. Plačati pa morajo davek vsi, ki so lastniki stanovanja, bodisi da bivajo v njem, bodisi da so ga oddali v najem. Prav tako morajo plačati davek lastniki trgovin, uradov, delavnic, ki so jih dali v najem trgovcu ali obrtniku ali kakemu uradu. Kako izračunati davek? Stvar ni enostavna. V časopisju smo brali, da je davek enkraten, izjemen za leto 1983, da pa je treba upoštevati davčno prijavo za leto 1982, ki smo jo sestavili in predložili letos maja. To je napačno. Davek se nanaša na leto 1983, zato je treba izračunati dohodke hiše u-stvarjene v tem letu, v letu 1983. Ti pa so običajno višji od tistih u stvarjenih v lanskem letu. Davek pa je seveda različen od primera do primera. Kdor biva v lastnem stanovanju bo moral sam izračunati davek na podlagi katastrskega dohodka, ki ga ima napisanega na davčni prijavi za lansko leto. Doslej ni še vlada spremenila koeficienta tega dohodka. Izračunati pa je treba samo deset dvanajstin tega katastrskega dohodka, kajti davek do 30. novembra plačamo le za prvih deset mesecev. Ostalo bomo plačali spomladi. Različen je tudi obračun na novo hišo, ki je še oproščena plačevanja davka ILOR in staro hišo, na katero lastnik že plačuje davek ILOR. V prvem primeru bo danev 20-odstotni na obdavčljivo mero. V primeru, da lastnik že plačuje davek ILOR pa bo davek znižan na 12 odstotkov obdavčljive mere. V tem primeru lahko lastnik sam izračuna ali se mu izplača izkoristiti prej omenjen popust ali pa pavšalni popust 158.333 lir na obdavčljivo vsoto. Vsak bo seveda izbral kar je zanj najbolj koristno. Imamo pa drug primer ljudi, ki so lastniki stanovanj ali poslovnih prostorov in so te oddali v najem. V tem primeru morajo sešteti vsoto, ki so jo dobili za najemnino v prvih desetih mesecih letošnjega leta. Odbavčljiva vsota pa ni vsa najemnina. če gre za stanovanja« se obdavčijo tri četrtine, če so to poslov ni prostori le dve tretjini. Veljajo isti kriteriji kot pri vsakoletni davč ni prijavi. Tudi v tem primeru veljajo razlike, če je hiša že obdavčena z ILOR ali ne. V drugem primeru bo davek 20-odstoten, v prvem pa samo 12 odstoten. V vseh primerih velja popust 158.333 lir, a le, če se to izplača. Seveda imamo tu tisoče primerov. Vsak ima svojega. Prej smo omenili, da so poslovni prostori v katerih se ustvarja dohodek oproščeni tega novega davka. Povedati je treba, da so oproščene davka tudi tiste hiše na kmečkem področju, ki niso vpisane v katastrski register. Za nove gradnje, ki niso še vpisane, pa je treba plačati davek. Lastniki novih hiš in tudi tistih na podeželju se morajo pozanimat; na katastrskem uradu v Ulici Filzi v Gorici (sodna palača) kako je ocenjena njihova nepremičnina. Tam bobo dobili morebitne koeficiente na podlagi katerih izračunati svoj davek. Prav tako morajo plačati ta davek tudi lastniki zadružnih stanovanjskih hiš. Če imajo hiše katerih osebna lastnina je že določena (proprieta divisa) morajo zadružniki plačati davek vsak zase; če pa bivajo v hišah katerih last je še vedno zadružna (proprieta indivisa) potem pa mora plačati davek za jlruga, delež bo seveda pripadel vsakemu zadružniku. Če ima ena hiša dva ali več lastnikov mora vsakdo od teh izpol niti svojo lastno prijavo in seveda plačati davek na svoj delež. Še nekaj. V Gorici na županstvu dajejo vsa potrebna pojasnila. Naši bralci naj pohitijo, kajti v zadnjih dneh bo prevelika gneča, in bo takrat najbrž nemogoče dobiti od prijaznih uradnikov kak nasvet. Na županstvu dajejo občanom tudi tiskano pojasnilo, ter položnice s katerimi je treba plačati davek. Lahko ga plačamo v vseh poštnih ura dih in tudi v vseh poslovalnicah Go-roške hranilnice, če ima občan samo eno stanovanje lahko to napiše na poštno položnico. Če jih ima več, pa ima možnost sestaviti o brazce za več stanovanjskih enot. Prav tako dajejo pojasnila na žu panstvih v manjših občinah. Tudi tam je moč dobiti obrazce. Dobimo jih lahko tudi na pošti. Stvar je precej komplicirana. Naše bralce pozivamo, da pohitijo na razne urade, na občino in katastrski urad, da bodo dobili vsaj pojasnila in pomoč pri sestavi prijave. Plačati pa je treba do 30. novem bra. Ne pozabite tega. Kdor ne bo plačal, bo moral kasneje plačati globo v vrednosti več sto tisoč lir za vsako stanovanjsko enoto. Pripravil MARKO VVALTRITSCH 33 Banca Agricola Gorizia , -3 Kmečka banka Gorica—' skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorci|a ljudskih bank VAM NE NUDI SAMO DENARJA! GORICA, KORZO VERDI 51, TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN Danes, jutri in v torek pri nas celjsko gledališče Pričenja se letošnja slovenska gledališka abonmajska sezona. Kot smo že omenili ob priliki tiskovne konference, ki je bila pred časom v Gorici, bodo abonmajske predstave v Kulturnem domu, izvenabonmajske pa v Katoliškem domu. Abonmajske predstave bodo vedno tri zapovrstjo in sicer ob nedeljah popoldne ter ob ponedeljkih in torkih zvečer. Otvoritev sezone bo danes. V goste pride Slovensko ljudsko gledališče iz Celja, ansambel ki ga v Gorici že poznamo. Celjani bodo gostovali z Amadeusom Petra Shafferja, prav gotovo eno najboljših in najbolj odmevnih predstav celjskega gledališča v pretekli sezoni. Da je predstava dobra in da si jo res velja ogledati je prepričan tudi sam režiser Dušan Mlakar, ki se je o Amadeusu izrazil takole: «Imel sem izjemno srečo. Naletel sem na odličnega avtorja, delal sem z izvrstnimi igralci: in nastala je izjemna predstava.» Gledališko sezono prireja tudi letos Slovensko stalno gledališče iz Trsta v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete. Pri gledališki blagajni je moč še vedno kupiti abonmaje, možno pa je tudi kupiti vstopnico za posamezne predstave. Našemu gledališču želimo vse najboljše v novi sezoni, celjskim gostom pa izrekamo dobrodošlico. PODELJEVANJE ZNAČK 0F AKTIVISTOM MESTA GORICE Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Goriškem deluje že nekaj časa. Doslej so opravili hvalevredno delo pri preučevanju števila in imenika tistih, ki so sodelovali kot aktivisti Osvobodilne• fronte, ki so zbirali živež in drugo blago, ki so bili za kurirje, so blago prevažali iz svojih krajev v parti zanske zbirne baze, ki so bili soudeleženi v raznih slovenskih protifašističnih organizacijah. Na podeželju je bilo njihovo delo lažje kot v mestu, pa čeprav tudi na podeželju ni bilo zbiranje podatkov najlažje. Doslej so podelili značke in priznanja Osvobodilne fronte aktivistom v Sovodnjah, v Števerjanu, v Doberdobu, v Podgori in v Štandrežu. Sedaj je na vrsti Gorica. Združenje pripravlja svečanost podeljevanje značk in priznanj OF, ki bo v nedeljo, 27. novembra, ob 11. uri zjutraj v Kulturnem domu v Gorici. Doslej so že zbrali veliko podatkov o vseh tistih, ki so na en ali drug način sodelovali z narodnoosvobodilnim gibanjem. Brez dvema pa so še mnogi, ki so sodelovali z eno ali drugo skupino in ki niso najbrž v teh seznamih. Združenje zato vabi vse, ki kaj vedo o sodelovanju drugih kot tudi tiste, ki so sami prispevali svoj delež v tistih hudih časih, da se javijo čimprej na sedežu združenja v Ulici Malta 2, v uradnih urah. Lahko kličete po telefonu na štev. 84644. Ambiente 7 Prodajna izložba antikvariata GORICA — ESPOMEGO 5. - 6. novembra 1983 ^run° Križman 13. Amerika, Amerika tiho io° Vodii° Preko elektronskega ekrana. Vse je Sa,I°hsk reSn°’ poc* obešena stevardesa v tipičnem ^ev6(jaern dresu naju pospremi k mizi... za zajtrk. s° cene SVa prei Pogledala cenik in ugotovila, da Las v"6 Samo normalne, temveč zelo nizke. Sploh Pfedan •egas izredno mesto. Za obiskovalca, ki ni '•bdi nj lgraniu. verjetno bolj poceni ob drugih, ki s'užij0 °. draga. V Las Vegasu živijo in mastno pranjem. Coco, hamburger in pizzo ali kaj k*°kce u lahko dajo tudi zastonj. Vsepovsod dobiš ?astonj Uponov za bolj odročne igralnice, kjer ti bje, drink1^*'0 zaitrIu kosilo, peščico centov za igra-^ ŽDa ■k' brezPlačni telefonski razgovor kamorkoli ^bpna'n te na koncu povrhu še slikajo za spomin. Vec*a ra'Cena stori,tev 1® nekje pri 40 dolarjih. Se-pcklen ,Canaio, da jih bo marsikdo nato pustil v strojčkih znatno več. ^etbper.a^čišče. najdeva za samo 12 dolarjev za oba. Septemhr U«ra. *e P°novno pri 40 stopinjah (smo 5. a in pred peto uro se nama ne da ni- kamor. Ob mraku mesto zaživi. Ceste so polne ljudi. Na križiščih sta se v nabiralnikih pojavili zadnji izdaji «Las Vegas Escapade« in «Vegarama», časopisa z oglasi najbolj imenitnih prostitutk. Nekaj takih oglasov: «Pokliči me kadarkoli. Prišla bom k tvoji mizi (igralni)«, «Podvoji užitek. Pokliči Judith iz Elaine«, »Kalifornijska lepotica bi rada koga ljubila«. Seveda so oglasi opremljeni s telefonskimi številkami, pogumnimi slikami in mnogi s pripombo, da se sprejemajo vse bančne kreditne karte. Oglasi posebnih agencij krijejo celo stran. Časopise delijo brezplačno. Vstopiva v prostrani «Lucky Lady». Izdatna večerja nama pobere le dva dolarja. Opazujeva igralce, ki jim brezplačno ponujajo alkoholne pijače, seveda v zmernih količinah. Na «strateških» točkah sedijo na visokih stolčkih oboroženi policaji. Vsak je zaverovan v svoje misli. Verjetno je težav z javnim redom zelo malo. Malce okajen možakar meče v strojček novce po 5 centov. «Kaj pa delate?« je odvečno vprašanje. «Svoj denar izgubljam,« se obupano posmeje. Opazujeva druge igralce in igralke. Vsi verjetno zapravijo veliko ur ob igri in večkrat tudi zamenjajo stroj v upanju, da bodo naleteli na pravega. Ljudje so iz vseh koncev ZDA in iz tujine. Ob sobotah se prebivalstvo kakih 300 tisoč duš več kot podvoji. Vsi prihajajo z velikimi upi. Samo radovednost v Las Vegasu ni dovolj. Brez igranja se človek dolgočasi. Nekaj ur kroživa po vseh igralnicah. Povsod iste slike. Neverjetno resni ljudje, zaverovani v igro in zaprti sami vase. «Slot ma-chines« so verjetno za nižji sloj, običajne variante «gamblinga» pa so za petične goste. Vstop je povsod prost in nikjer ne posvečajo posebne pozornosti zunanjosti. Igra je res ljudska stvar. Kako je sploh nastal Las Vegas? Verjetno že za časa iskalcev zlata in srebra, ki so v tem takrat priložnostnem naselju zapravljali rudarske podvige. Kasneje je vlada zadevo uzakonila in praktično vse igralnice zgostila v Nevadi in v Las Vegasu še posebej. Mesto nedvomno prikazuje eno najslabših strani ameriške družbe: osamljenost posameznika, ki ima vse iz materialnega vidika vendar malo ali nič človeške topline ter išče v igri nadomestilo in življenjsko zmago. Formula je zelo enostavna, vendar bo verjetna držala. Okoli tega iskanja je korenita trgovska organizacija izpilila vse možne oblike denarnega odiranja. Poleg igre nudi Las Vegas luksuzno prostitucijo, varietejske predstave kandidatk za filmsko kariero, boksarska srečanja, hitre poroke in bliskovite ločitve ter izlete k bližnjim naravnim lepotam. Praktičen razlog, da so igralnice tako polne, je tudi v temperaturi, ki je afriška, medtem ko dAjejo v igralnicah klimatske naprave osvežitev. V 4. kolu ženske namiznoteniške A lige v Repnu Z odlično igro Kras povsem strl Neapeljčanke KRAS — STETAN NEAPELJ ' 5:2 Doljak — Massini 2:0 (12, 12); Cergol — Condorclli 2:0 (9, 15); Sedmak — Mauriello 1:2 (—18, 16, —15); Cergol — Massini 2:0 (6, 9); Doljak — Mauriello 0:2 (—13, —16); Sedmak - Condorclli 2:0 (17, 19); Cergol — Mauriello 2:0 (18, 14). Kakšna tekma sinoči v Repnu! Kakih 200 gledalcev se prav gotovo ni kesalo, da so prihiteli na tribune občinske telovadnice, saj so prisostvovali res prvovrstnemu športnemu dogodku, ki ga tako kmalu ne bodo po zabili. Tekma 4. kola ženske namiznoteniške A lige med Krasom in neapeljskim Stetanom je bila res prava poslastica za poznavalce namiznega tenisa, polna tehničnih fines, aktrak-tivnih potez in učinkovitih izmenjav napadalnih udarcev, kar. je pogosto-ma spravilo gledalce na noge in izzvalo spontane aplavze na odprti sceni. Tudi kdor je bil doslej bolj hladen in brezbrižen do namiznega tenisa, se je tokrat moral premisliti. Damjana Sedmak Krasova dekleta so kot ekipa zaigrala tako zbrano in učinkovito, kot že dolgo ne pomnimo in gladka zmaga je bila logična posledica takega navdušujočega nastopa. Običajno smo na prvem mestu pohvalili Marino Cergol, tokrat pa so vse tri igralke enako zaslužne za zmago. Cergolova je pokazala svojo običajno zrelo in hi tro igro. s katero je strla odpor vseh treh nasprotnic. Višek spektakularnosti je seveda igra dosegla v neposrednem obračunu s temperamentno Mauriellovo, ki se je zelo hrabro branila, vendar pa proti Marininim odličnim spinom in preudarnim napadalnim shemam Neapeljčanka ni mogla najti pravega orožja. Tekma se je za Krasove barve od lično začela, saj je Sonja Doljak z veliko avtoriteto povsem nadigrala nevarno prvokategornico Massini. Sonja je zaigrala mirno in taktično zrelo, kot smo jo le malokdaj videli: prj zaključevanju tokrat ni hitela in je potrpežljivo čakala na pravi trenutek, da je prešla v nezadržni napad s forhand - udarci. Svojo tek mico, s katero doslej ni imela najboljše bilance, je tokrat nadigrala v vseh elementih igre. V svojem drugem nastopu pa je Doljakova morala priznati premoč Mauriellove, ki se ni pustila presenetiti. Morda najprijetnejše presenečenje večera pa je bila odlična Damjana Sedmak, ki se je izkazala z učinkovito napadalno igro in se je otresla vsake bojazni, če bi v prvem setu bila malo bolj uverjena v lastno moč, bi ji uspel veliki podvig, da premaga Mauriellovo. Dovolj je bilo le nekaj naivnih napak, da je izgubila prednost, vendar pa je Damjana z osvojitvijo drugega seta in s prikazano igro več kot zadovoljila. Po odločilni tekmi proti precej enakovredni Condorellijevi, je po začetni negotovosti znala vsiliti nasprotnici svojo napadalno igro in tekme je bilo konec. Po tekmi je v Krasovih vrstah zavladalo veliko navdušenje. Trenerka Sonja Milič je nasmejano izjavila: «Bila je izredno lepa tekma, pravi spektakel, predvsem v dvobojih z Mauriellovo. Zelo dober je bil tokrat doprinos tudi Doljakove in Sedmakove. S tako igro imamo dobre možnosti, da premagamo tudi Recoaro.» Trener Stetana Todaro, se je moral sprijazniti s porazom: «Mi smo polagali vse upe v Mauriellovo, da premaga Cergolovo. Žal pa igralka ni v polni formi, ker velja tudi za vso našo ekipo. Igralke Krasa so dobro trenirane in pri njihovi igri se pozna odlična namiznoteniška šola Sonje Milič. Presenetilo me je tudi, da si je tekmo ogledalo toliko ljudi.» (B.S.) 2. jugoslovanska košarkarska liga' Tesen poraz Kraškega zidarja KRAŠKI ZIDAR — BRANIK JEKLO TEHNA 67:68 (41:40) KRAŠKI ZIDAR: Krt 2, Brezec 6, Šupič 7, Žiberna 16, Mervič 7, Gvardjančič 9, čuk 4, Tavčar 11, Počkaj 5. Že začetek tekme je pokazal, da bo igra zelo izenačena in agresivna, kljub temu, da so domačini vodili večji del tekme, vendar z minimalno razliko. Ko so domačini ob spodbujanju zvestih navijačev imeli 21 sekund pred koncem tekme zmago že v rokah, se niso dovolj zbrali in točki sta odšli v Maribor. Pri domačih se je izkazal Žiberna, pri gostih pa Pehlič. (Mirjam Trampuš) • NA MEDNARODNEM TENIŠKEM turnirju v Stockholmu je Italijan G. Ocleppo izgubil v 3. kolu s Tomasom Šmidom (ČSSR) s 6:4, 6:1. 1. jugoslovanska košarkaška l'Ka Olimpija boljša od Jugoplastike Jugoplastika — Olimpija 73:7? (39:39) OLIMPIJA: Janžek, Blaznik, Brod' nik, Kompara, Mržek. Subotič Hauptman 2, Todorovič 2, Vilfan 21. Šante'j 8, Kotnik 9, Mičunovič. Ljubljanska Olimpija je v 6. kolu Prl' pravila prijetno presenečenje, saj f kar v gosteh v Splitu odpravila donečo Jugoplastiko. Kot kaže že sam iO“' je bil prvi polčas izenačen, v drugein delu igre pa je bila Olimpija od,očn° boljša, Jugoplastiki pa je zlasti odp0" vedal met od daleč. . OSTALI IZIDI: Cibona - Budučnos' 84:74 (42:44); Partizan - Crvena zda 77:75 (33:37); Borac - Zadar 93:85 (46:39). DANES: IMT - šiken" ka, Rabotnički - Bosna. Bic — Honky in Peroni Benedetto Današnji spored A l lige ja našle* nji: Bic - Honky; Simmenthal - f’ra narolo; Peroni - San Benedetto: tini - Simac; Indesit - Binova; Star Febal; Jolly - Baneoroma;' ScaVO* ni - Berloni. V anticipirani tekmi italijanske k* šorkarske A-2 lige je peterka Carij ne Riunite premagala Vicenzi s 79:7 • V 6. kolu košarkarskega prvenstva C-l lige Jadranovci znova boljši v gosteh kot doma slanek in v 24. min. povedli z 51-5®' Odaej do 29. minute sta se moštvi i menjali v vodstvu, v 30. min. P3 * naši odločno povedli in svoje vodst j; stalno večali do konca tekme in zasluženo zmagali. r Po tekmi nam je Jadranov trcn Andrej žagar dejal naslednje: «P° JV vem polčasu se je ponovila stara zff ba: zapravili smo 10-12 točk ra^ V drugem polčasu pa smo porazde vlogo v napadu. Nekaj časa so bili n mreč uspešni Starc, Žerjal in Banje tudi ugodno vplivalo na rezuIta^ Ekipa iz Ravenne ni mogla zdržab Vse kaže, da so Jadranovi košarkarji postali pravi «specialisti za zmage v gosteh*. Včeraj so namreč v 0. kolu košarkarskega prvenstva v C-l ligi igrali v Ravenni in dosegli svojo i ret j o zaporedno zmago v gosteh. Naši košarkarji so predvsem z odlično igro v drugem polčasu povsem zasluženo premagali sicer solidno moštvo Banca del Monte iz Ravenne. Zanimivo je tudi, da sta bila odločilna za to zmago dva vezna igralca (Peter Žerjal in Klavdij Starc). Če dodamo še, da se je v drugem delu igre razigral še Marko Ban, potem je tudi jasno, da so jadranovci zmagali, ker je breme igre nosilo več igralcev. V prvem polčasu sta bila boljša od drugih Vitez in Rauber, v nada ljevanju pa so se razigrali, kot smo dejali, Žerjal, Klavdij Starc in Ban. Če upoštevamo še, da je dobro delovala obramba «mož moža», potem je sinočnja zmaga pomembna ne sa- BANCA DEL MONTE — JADRAN 78:99 (46:41) BANCA DEL MONTE RAVENNA: Bastasini 8, Soldini 19 (3:5), Castel lucci 12 (2:2), Bozzato 10 (4:5), Kalibri 14 (4:6), Casadio, Agnoletti, Teraz-zini 2, Patrizi 14 (4:6), Bemi 8. JADRAN: Vitez 14, Klavdij Starc 23 (3:4), Ban 27 (5:5), Rauber 9 (1:1), Sosič 4, Žerjal 16 (2:2), Vremec, Gulič 2 (2:2), Hrovatin, Daneu 4 (2:3). SODNIKA: De Poli in Tierre (oba iz Bielle). GLEDALCEV: približno 800. PM: Buncu del Monte 17:24, Jadran 15:17. ON: Banca del Monte 21, Jadran 25. PON: Castellucci (36), Rauber (37), Žerjal (38), Soldini (39) in Vitez (39). mo zaradi dveh osvojenih točk, temveč je spodbudna za nadaljnje nastope in za prihodnjo izredno pomembno tekmo doma proti Fiammi iz Bočna (v nedeljo ob 10.30). Jadranovci so odlično pričeli. Že v 4. min. so vodili s 13:8, v 6. min. pa kar z 19:8 (to je bilo tudi največ je vodstvo naših v prvem polčasu). Kot pa, žal, že večkrat doslej so naši po silovitem začetku popustili. To so seveda izkoristili košarkarji domačega moštva, ki so z meti od daleč razliko najprej zmanjšali (v 11. min. 20:21), v 16. min. pa so prvič povedli (34:33). Svoje vodstvo so v 18. min. povečali na 5 točk (44:39). S petimj točkami razlike je moštvo iz Ravenne tudi končalo prvi polčas. Tudi v začetku drugega polčasa so jadranovci dobro začeli. Z obrambo mož moža so povsem nadoknadili zao- serije metov, a tudi telesno je - .j slabša od nas. Vsekakor bi P°uda ^ da bi ob normalni igri že v PrV ^ polčasu lahko zmagali, seveda te bi napravili običajnih napak.» .. Branko LakovF OSTALI IZIDI: Abitare Videm veja 84:81; Fiamma Bočen - Ceam logna 76:67; Stefanel Treviso stelfranco 83:62. Proti enemu izmed favoritov za napredovanje Meblo navdušil v Moglianu Mogliano Veneto — Meblo 0:3 (6:15, 9:15, 6:15) MEBLO: Antoni, Klem.še, Kralj, Kus, G., L. in V. Legiša, Maver, Pesa-ressi, Zor gol. GLEDALCEV: 100 TRAJANJE SETOV: 14 min., 19 min., 23 min. Prvi set: 0:2, 5:2, 8:6, 15:6; drugi set: 2:0, 5:1, 9:3, 9:7, 11:7, 15:9; tretji set: 0:2, 7:2, 7:6, 15:6. ZGREŠENI SERVISI: Mogliano 11, Meblo 7 (Lia Legiša 2, Kralj 2, Maver 2, Pesaressi 1). Na svojem prvem gostovanju se je Meb o pokazal v povsem drugi luči, kot v domači tekmi pred tednom dni s Coneglianom. čeprav je bi/! končni izid enak, smo tokrat videli drugo, upamo pravo lice naše ekipe. Slovenske odbojkarice so povsem nadigrale neslabi Mogliano in so bile odločno boljše v vseh elementih igre. Postava Pesaressi in Legiša na centru, Zergol in Lia Legiša kot podaja-čici, Maver in Kralj na krilu je odli-grala celoino tekmo tako, kot si lahko le želimo in domačinke so bile povsem brez moči, čeprav so se mnogo trudile in so se skušale z zagrizeno in požrtvovalno igro upirati nadmoči slovenskih igralk. Res gladko zmago gre pripisati do bri skupni igri, čeprav so opazne tu di še nekatere pomanjkljivosti. Predvsem bo treba še izboljšati kombina cije v napadu in blok, kjer pa se je sinoči posebno izkazala Pesaressi jeva, ki je tokrat igrala tako rekoč brez napake in dala doprinos, ki ga od nje vsi pričakujemo. Izredno dragoceni sta bili Vida Legiša in Kraljeva pri sprejemu servisa, ki je bil verjetno ključ do tako gladkega u speha. Podajačici sta svojo nalogo opravili enako dobro, čeprav je Zer-golova pokazala več fantazije pri gradnji igre. Napad je bil dovolj prodoren in Maverjova postaja na krilu čedalje zanesljivejša. Šibka točka ekipe je verjetno še vedno ne preveč natančna igra v polju, saj je nasprotnikov napad večkrat presenetil naše igralke v napačnem položaju, če potegnemo črto pod na- stopom Mebla, lahko rečemo, da je bila tekma na oko prijetna in da nas ta nastop navdaja z optimizmom, seveda pa morajo igralke ta napredek potrditi tudi na prihodnjih srečanjih. IZJAVI PO TEKMI ANTON JURMAN, trener Mebla: «Današnji odličen nastop naše ekipe me ni presenetil, ker računam, da bomo igrali iz tekme v tekmo bolje. Zmaga je bila izredno važna za razpoloženje, vzdušje, naše igralke pa so vse zadovoljile. Mogliano je igral žilavo in je nudil zagrizen odpor, ven dar smo bili danes za razred boljši. GIUSTO, trener Mogliana: Nastopamo brez dveh ključnih igralk, ki sta poškodovani in proti razigranemu Meblu res nismo mogli storiti več. Vaše igralke so me presenetile in po tem, kar sem videl, so resne kandidatke za vrh lestvice in zakaj ne, tudi za prestop v A-2 ligo.* (Mig) OMA Olympic — Nervesa 1:3 (15:13, 9.15, 9:15, 14:16) Conegliano — Albatros 2:3 (13:15, 15:8, 13:15, 15:8, 14:16) LESTVICA Meblo, Albatros in Nervesa 4; Mogliano, OMA in Conegliano 0. V ženski odbojkarski C-l ligi Bregu prvi derbi Breg — Bor 3:0 (15:11, 15:4, 15:7) BREG: Olenik, K. in S. Slavec, Debenjak, Stepančič, Žerjal, Rauber, V., K. in D. Kocjančič in Klemše. BOR: Furlanič, Vodopivec, J. in K. Tomšič, čač, Godina, Bandi, Vigini in Favaretto. Prvi slovenski odbojkarski derbi C-l lige med Bregom in Borom se je končal s pričakovano zmago domačink. S prikazano igro pa obe še-sterki nista zadovoljili številnih ljubiteljev odbojke, ki so se tokrat zbrali v dolinski občinski telovadnici. Gostje so se dostojno upirale Brežan-kam samo v prvem nizu, ko je le-tem delal precej težav sprejem. Potem pa je prevladal boljši napad Brega in srečanja je bilo praktično konec. (SAB) V košarkarskem promocijskem prvenstvu Bor Radenska uspešen, spodrsljaj Doma Bor Radenska — Libertas 79:71 (39:32) BOR: Sosič 6 (2:2), Maver 4 (2:4), Sancin 8 (2:3), Klobas 17 (2:18), Furlan 14 (4:7), Race 4, Čok (0:2), Pisani 4 (0:3), Kneipp 9 (5:5), Zobec 13 (3:5). Košarkarji Bora Radenske so sinoči na domačem igrišču osvojili prvi prvenstveni par točk proti tržaškemu Libertasu. Sosičevi varovanci so tek mo pričeli v velikem slogu in takoj povedli z 10:2. V nadaljevanju prvega dela tekme pa se je v Borovi igri nekaj zataknilo, tako da so se jim gostje v 16. min. približali na 5 točk razlike in obdržali stik do odmora. V drugem delu tekme so borovci v začetku ponovno solidno povedli, sredi polčasa pa so ponovno zašli v krizo in nasprotniki so jim povzročali težave z ostrim pressingom po vsem igrišču. Kljub agresivni nasprotnikovi obrambi pa so borovci le ohranili mimo kri in v zaključnih minutah tudi povečali razliko v svojo korist. (Cancia) Kontovel - Barcolana: odložena Dom Edera 68:91 (36:44) DOM: Hvalič 16, Mauro Dornik 2, Orzan, Semolič 8, Nanut, Bric 4, Terčič 8, Coretti 17, Ugo Dornik 13. PON: Terčič (31), Coretti (35). Domovci so visoko izgubili v prvem kolu promocijskega prvenstva. Edera je sicer močna ekipa, vendar si takega poraza prav gotovo ni nihče pričakoval. V prvem polčasu so be lordeči še kar dobro igrali in so le v zadnjih minutah popustili, tako da so si nasprotniki priigrali 8 točk prednosti. Začetek drugega polčasa je bil za domovce zelo pozitiven, saj so učinkovito in borbeno igro skoraj dohiteli nasprotnika. V deseti minuti pa so Hvaličevi varovanci povsem popustili, kar so gostje izkoristili in si kaj kmalu priborili visoko prednost, ki so jo z lahkoto obdržali do konca teklne. Naši se bodo morali še pošte no potruditi, saj je bilo jasno, da niso še povsem uigrani. (S.L.) Libertas Krmin — Sloga (15:13, 2:15, 11:15, 15:8, l*1" SLOGA: Adam, Čuk, M., N., '**• %. gič, Kalan, Hrovatin, L., M-> 1,1 Krizmančič, Malalan, Vidali. Zaradi zelo slabega sprejema se^. sa in zato tudi neučinkovitega n jZ-da je Sloga dokaj nepričakovan gubila v Krminu. is* DEKLICE Sloga — Breg (15:11, 10:15, 11:15, 4:15) SLOGA: Sosič, Susič, FihP? k, Križmančič, Milkovič, Gorkič, Cipollino, K. in S. ^ Maver. Mal' BREG: L. in E. Žerjal, Pcrtot' V menval, Taučer, Možina, Mara in Komar. stvii V Banih smo gledali v Prve. pri-deklic slovenski derbi z dovoli ^ vlačno in dopadljivo igro. Mino pf/e gašice so se Brežankam. ki s° : vsa na lestvici, krčevito upirale skoza(inj' tekmo, če izvzamemo seveda niz, ko so popustile. (Inka) • EVROPSKI OLIMPIJSKI ki so se sesta i v Granadi P°*. sedstvom Franca Carrara, so ug jp li, da priprave za 01 v Saraj ^ ja-Los Angelesu napredujejo br stojev. Glede udeležbe SZ in ne drugih držav pa je predsednik ^ ^ Juan Antonio Samarach izjavi -nekoliko zaskrbljujoč, vendar J zil prepričanje, da bo le PrL zdrav razum. • AMERIČAN DONALD svetovni prvak v velter ka , jasi je med treningom po&od0 eSeCfi ko, tako da so morali za d*3 goiO-odložiti njegov dvoboj s Star bo ki je bil na sporedu 26. t.m- po0' zavrlo tudi programe NinarTrtfft*1 ce, ki je upal, da se bo s srečal v prvih mesecih Prin leta. Zelo pomembno gostovanje Triestine v Cagliariju Naposled prva točka na tujem? Poškodovanega Mascheronija bo zamenjal Leonarduzzi Spričo velikega povpraševanja. Na «1. maju»aerobna vadba v devetem kolu drugoligaškega pr-Drv Va se bo Triestina prvič v tem v enu^vu srečala z enim izmed titu-prvni'1 nasprotnikov, ki je bil pred . označen za favorita za naPredovanje. gj? Je Cagliari, ki je še do lanske-nastopal v prvoligaškem pr vršftVU ‘n s* cel° dovoljuje, da u skev mcd Igralce tujca — peruj-letJ’3. asa Uribeja, kj so ga lansko za . . nakupu seveda. . .) označili n tfetjega najboljšega nogometaša resni^u za Zicom in Maradono. V Pok-i'Cl Pa blribe lani še zdaleč ni nj ,Zal svoje vrednosti in tudi letos dinst- po^^zal tistega, česar si sar-V 1 navijači od njega pričakujejo. igra?”1 prvenstvu je Cagliari doslej zbral ^ sv°jinni sposobnostmi in je čud 0 točko več od Triestine. Nič aj(eme®a torej, da so se v sardin lem? ® avnern mestu vnele vroče po-dio i6' predvsem med trenerjem Tid-nekal(n davnim Gigijem Rivo, ki je ksna «siva eminenca* Cagliarija. no d drugi strani pa dobimo Triesti-dršk? ^atero Je upati, da so se okto-igralcinakuPi Ze u'SraL z novimi so- če^n!m°. da ni nobena skrivnost, ecemo, da je za tržaško ekipo ta tekma velikega pomena. V prime-ru ponovnega poraza na tujem igrišču, bi postal položaj na lestvici, ki je že sedaj vse prej kot rožnat, precej težak, kar bi lahko povzročilo marsikatero polemiko in trener ju Buffoniju bi se lahko klopca nevarno zamajala. Res škoda, da za to pomembno srečanje Triestina ne bo mogla razpolagati s stebrom o-brambe — Mascheronijem, ki ni o-kreval po poškodbi, ki jo je utrpel v tekmi z Leccejem. Njegovo mesto V 1. ITALIJANSKI LIGI Roma v Vidmu V 8. kolu italijanskega prvenstva sta na sporedu dva derbija (Inter - Milan in Sampdoria - Genoa) in nadvse zanimiva dvoboja med Udinesejem in Romo ter Juventusom in Verono. Več pa je tudi tekem med ekipami, ki se borijo za obstanek. DANAŠNJI SPORED (ob 14.30) Ascoli Torino; Fiorentina - Cata-nia; Inter - Milan; Juventus - Verona; Lazio - Avellino; Napoli - Piša; Sampdoria - Genoa; Udinese - Roma. bo prevzel Leonarduzzi, ki bi maral s svojimi bogatimi nogometnimi izkušnjami uspešno zapolniti nastalo vrzel. Kot zgleda, bi moral v tej tekmi nastopiti tudi Stimpfl, ki bo zamenjal Costantinija. DANAŠNJE KOLO (ob 14.30) Arezzo - Lecce, Cagliari Triestina, Campobasso - Sambenedettese, .Catanzaro Perugia, Cavese - Cc sena, Como Atalanta, Cremonese -Varese, Padova - Monza, Palermo -Pistotese, Pescara - Empoli. (I. P.) V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI Priština - Hajduk Osrednja tekma 14. kola prve ju gosiovanske nogometne lige bo prav gotovo v Prištini, kjer se bo domače moštvo pomerilo z vodečim Haj dukom. Olimpija mora v tekmi z Var dar jem nujno zmagati. DANAŠNJI SPORED Dinamo (Z) - Crvena zvezda; Ri-jeka - Velež; Priština - Hajduk; Di namo (V) - Željezničar; Sarajevo -Čelik; Vojvodina Osijek; Olimpija-Vardar; Partizan - Radnički; Buduč-nost Sloboda. Pod vodstvom profesorice telesne vzgoje Erike Škerl se bo na stadionu «1. maj» v Trstu (Vrdelska cesla 7) v kratkem začela aerobna telovadba za odrasle, ki je namenjena vsem neaktivnim ljubiteljicam in ljubiteljem športa. Zaradi velike prostorske stiske na «1. maju» bo telovadba v prostorih društvenega sedeža KD Škamperle, ki so kljub utesnjenosti dovolj primerni in udobni za aerobno vadbo, ki ne zahteva veliko prostora. Da bi čimbolj prišli ria roko udeležencem aerobne telovadbe so se prireditelji odločili za izmenično obliko dvakrat tedenske vadbe, ki bo tako potekala ob sredah in sobotah zjutraj (od 9. do 10. ure) in torkih in četrtkih zvečer (ob 19.30), s čimer bo tudi izbira večja. Skupine, ki bodo razdeljene po starosti bodo štele največ po 15 oseb o-beh spolov. Vsi interesenti si morajo priskrbeti zdravniško potrdilo, da se lahko ukvarjajo z rekreacijskim športom (aerobna telovadba je, kot znano, precej naporna), dobijo ga pa kar pri svojem zdravniku. Prireditelji priporočajo tudi elektrokardio-gram. Ob vpisu bodo vsi dobili izkaznico za 20-odstotni popust v neki znani športni trgovini za nakup kompletne športne opreme za aerobno telovadbo. Vsi interesenti za aerobno telo- vadbo, ki bo celoletna in bo predvidoma trajala vse do konca maja, se lahko vpišejo od jutri do srede pri tajniku ŠZ Bor in sicer telefonsko (51377) od 18. do 20. ure, neposredno na «1. maju» pa od 16. do 20. ure. Zaradi velikega povpraševanja in omejenosti razpoložljivih mest prireditelji priporočajo, naj interesenti pohitijo z vpisom, kar bo tudi olajšalo razdelitev po skupinah in omogočilo večjo izbiro glede urnikov. Prvi trening bo že v torek, 14. novembra, ob 19.30. ODBOJKA ZA DEKLETA 2. kolo interlige V okviru odbojkarske interlige za dekleta pod 16. letom starosti bodo danes odigrali drugo kolo. V Sežani se bodo troboja,, poleg domače ekipe, u-deležili še šesterki Sloge in Kanala, ki je eden favoritov interlige. V Štan-drežu bodo igrale le goriške ekipe in sicer bo na sporedu derbi med 01ym-pio in Domom, tretja ekipa pa je Nova Gorica. V Trstu bo ŠZ Bor gostil ekipi Sovodenj in Semedele (pri Ko pru). Boljše bi morale biti goriške igralke, številne borovke pa bodo o-pravile svoj krstni nastop. obvestila ^°r " nam'zn* tenis - #Cčaeaiivna sekcija cej„ p-*’o3. Potekajo treningi na liži. . ' Prešeren ob torkih od 19. do ^SšDl*11 ^ orn-.h,sel rale civilno bolnišnico, pri čemer je bilo kakih štirih civilistov ob življenje. ag- Skratka, kljub vnemi, da bi dokazali, da je bilo Ijenje ameriških študentov na Grenadi v nevarnos da so Kubanci hoteli spremeniti otok v pravo trdni ^ bi invazija Grenade lahko za Reagana postala tisto, je za Niiona bila afera Watergate. Miki Muster: Gusarji (3.) ZVITOREPEC 3E CTEUELR STUDENCU IN SE VRNIL l VRČEM VODE. 5 Kosmina Sergij Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška in italijanska tehnika ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN, PHILIPS, REX NABREŽINA CENTER Telefon 200123 N0, SEM VA REG RADOVEDEN, S ČIM NAMERAVA ZBUDITI lauotniua ,če uA ni zbudila -------- II SE MU — GLAVO, NITI BAJTA , Ul SE MU 3E PODRLA NAD ‘ NITI MRZLA VODA OBLOŽEN UAJ fcE VEDNO URUUEtri? T NE POZNAŠ TE tlAUO MU GA MRCINE* DOVOLJ BOS PA DAL, ) BO. CE MU DAM Y%emcaU^A KS PRIMO ROVIS V V MilkS NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene. ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 450 LIR Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih 'n kavarnah