Leto XX.	tf#i|#|	■	■	■■>	Steui/lra	4.
Naročnina za Jugoslavijo:	||||	'	W	j^L	H	BOT	|H	f^K	HH	Uredništvo in upravniitvo-
celoletno 180 za '/> leta ®	hK	H|	Bjjgfc,	|H	BEj	je	v	v	Gregorči-
za '/< leta	pp	10	IH0P	0P	~	Rokopisov
mesečno 15 din; za ino-	ne	vračamo. — Račun pri
zemstvo: 210 din. — Pia- *	m	m	~	»	poSt.	hranilnici	v	Ljubljani.
ča in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industriio, obrt in denarništvo št. 11.953. — Tel. št. 25-5Z.
htofeS,^	Ljubljana,	ponedeliek 11. ianuaria 1937	Cena	jggl	VSO
Nova
Zopet poročajo listi o veliki aferi in zopet je središče te afere v Beogradu. Zaradi pogodbe, ki jo je sklenil bivši beograjski župan Savčič z neko tujo električno družbo, je bila beograjska občina oškodovana za nič manj ko približno 150 milijonov din.
In tako se vrsti afera za afero. Enkrat tihotapi visok uradnik zunanjega ministrstva preproge, drugič pride na dan, da so se v kovnici kovali poleg pravih tudi ponarejeni srebrniki, potem slede razne afere zaradi tihotapstva špirita in bencina in sedaj imamo zopet to novo občinsko afero.
Mnenja smo, da je teh afer že kar preveč in da Jugoslavija vendarle ni tako bogata, da bi jih mogla prenesti v tej meri in v takšnem obsegu. Zato bo treba delati na to, da se krivci vseh teh afer ne le eksemplarično kaznujejo, temveč da se tudi naša uprava reformira tako, da podobne afere ne bodo več mogoče ali pa vsaj zelo otežkočene.
V naši upravi je treba kontrolo povečati, to je prvi in najmočnejši opomin, ki izvira iz vseh teh afer. Da pa se kontrola poveča, je samo eno sredstvo, da se sodelovanje javnosti pri javni upravi čim Bolj poveča. Te večne afere zahtevajo, da se samouprave čimprej uvedejo in v čim večjem obsegu, kajti birokratizacija uprave najbolj omogoča vse te afere. Čim bolj je uprava birokratizirana, tem manjša je kontrola, čim bolj je izvedena samouprava, tem večja je tudi kontrola javnosti. Ta kontrola pa ni le najcenejša, temveč tudi najbolj učinkovita.
To smo v naših občinah videli nekoč silno dobro. Ni bilo treba nobenih posebnih predpisov in nobenih posebnih kontrolnih organov in vendar se je v naših občinah gospodarilo z občinskim denarjem nad vse vestno. Kajti župan, ki bi si pred vojno prisvojil le majhen znesek občinskega denarja, ta je v občini dogospo-daril in na prvih volitvah bi volivci z njim obračunali. Zato tudi pred vojno nismo imeli ne v naših večjih ne v naših manjših občinah in tudi drugih samoupravnih zastopih nobenih afer, s temi smo se seznanili šele po vojni. In tem več teh afer smo spoznali, čim bolj smo se seznanjali s centralizmom. Številnost afer je naravnost v direktni odvisnosti od porasta moči centralizma.
To je na vse zadnje tudi vse razumljivo. Od vojne porušeni Beograd, ki niti pred vojno ni bil upravno na višku, je bil tehnično čisto nesposoben, da bi takoj prevzel vlogo, ki jo je prevzel kot prestolnica velike in nove države. Ministrstva so bila v prvih letih po vojni skoraj brez vsake organizacije, moč teh ministrstev pa •ie vsak dan rasla, njih kompeten-ca pa se širila. Posli so zato zastajali in akti so ostajali nerešeni, da s° bile intervencije skoraj edina jnožnost reševanja aktov. Kakor ntro pa so se začele intervencije, so bila tudi že odprta vrata korupciji. in g tem je nastalo novo ozračje,, kt ge (janes obvladuje Beograd. To ozračje je ustvarilo v nekaterih prepričanje, da je pri-v’*egij mastno plačanega interveniranja že njih sveta pravica. Sa-jno majhen korak pa je bil potre-on in že so bili mnogi prepričani, da se pravilnost vsake stvari
ocenjuje le po tem, kakšno osebno korist jim donaša. Birokratizirana in vedno manj kontrolirana uprava je mogla takšno prepričanje samo še povečati.
Zato pa tudi ni drugega izhoda, kakor da se naša uprava čim bolj reši iz tega ozračja in da se potreba intervencij čisto uniči. To pa se doseže na ta način, da se težišče vse naše uprave prenese na samouprave, če bodo o vseh
S konstituiranjem zborničnega predsedništva, odsekov in stalnih odborov smo zaključili prvi akt novoizvoljene zbornice. Naloga današnje seje pa je, da damo zbornici proračun, ki je potreben za njeno redno gospodarstvo in njeno delo, da bo mogla biti zbornica kos vsem svojim številnim nalogam.
Tri velika polja dela spadajo v delokrog zbornice: Zastopati, ščititi in pospeševati v okviru občnih koristi narodnega gospodarstva interese panog, ki so v zbornicah zastopane. Naše gospodarstvo nima enotnih zbornic. Delojemalci imajo svoje posebne delavske zbornice, katerih delokrog se bistveno razlikuje od našega in za kmetijstvo, ki je v naši državi številčno najmočneje zastopano, se naj v kratkem ustanove posebne kmetijske zbornice, ki bodo imele podoben ustroj ko naša zbornica.
Slovenija za skupne zbornice
Poskušalo se je, da se edinstvo tudi naših zbornic razdvoji, da se številčno najmočnejša panoga, ki je obenem tudi danes najbolj potrebna zaščite, nege in pospeševanja, loči iz skupnih zbornic in zanjo osnujejo posebne obrtniške zbornice. Srečen sem, da lahko ugotovim, da smo baš Slovenci pokazali mnogo zrelosti pri presoji tega vprašanja, ki nam je bilo vsiljeno od drugod in da so zadnje volitve zgovorno dokazale, da obrtništvo Slovenije zna ceniti važnost in prednosti skupnih zbornic, ker se je v praktičnem delovanju naše institucije prepričalo, da mu naša zbornica popolnoma ustreza. O resničnosti tega se boste mogli posebno novi gospodje zbornični svetniki osebno prepričati v bodočem delovanju naše zbornice. — Za to mi je poroštvo že to, da vidim v Vaših vrstah znatno število starih znancev in desetletja v strokovnih organizacijah preizkušenih voditeljev, pobornikov stanovske zavesti ter prvoborite-ljev za obrtniški napredek.
Apel novim zborničnim svetnikom
Poleg Vas starih znancev in sodelavcev pa vidim veliko število novih zborničnih svetnikov, ki vstopate letos prvič v našo najvišjo gospodarsko ustanovo. Naj mi bo dovoljeno, da ob pričetku našega dela naslovim na Vas par besed.
Predvsem pozdravljam nam dobrodošlo Vaše aktivno sodelovanje v želji, da čim intenzivneje
novih koncesijah odločale le banovine in mesta, če se bodo vsa javna dela oddajala od banskih in mestnih uprav, potem ne bodo več potrebne intervencije, ki so izvir vse korupcije. Zboljšanje naše uprave je dosegljivo le s pomočjo samoupiav.
Razumemo, da se bo Beograd upiral, da izgubi tako izdaten vir dohodkov, kakor mu ga nudijo intervencije in dejstvo, da je vsa
podprete naše skupne napore. Znano Vam je, da je prvenstvena naloga zbornice, da spremlja vse pojave gospodarskega življenja in ocenjuje njih učinek na gospodarstvo vse banovine ter da proučuje iz lastne pobude ali na zahtevo oblastev vsa vprašanja, ki se nanašajo na gospodarske panoge, ki so v zbornici zastopane. V teh kratkih besedah je obsežen ves konkreten in obširen program zborničnega dela. To bo tem intenzivnejše, čim tesnejše bo Vaše sodelovanje z zborničnim uradom. Vam pripada važna in častna, obenem pa tudi delikatna in odgovorna vloga zborničnih informatorjev in svetovalcev, ki jo bodete vršili vsak v svoji stroki in v svojem poslovnem okolišu v neposrednem stiku z interesenti in njihovimi krajevnimi organizacijami.
Posebne potrebe slovenskega gospodarstva
Gospodarske razmere v vsem svetu in tudi pri nas so nestalne in spremenljive, kakor nikdar poprej. Ta situacija nalaga zbornici prav posebno potrebo, da goji in vzdržuje čim ožje stike z vsemi strokovnimi združenji in gospodarskimi organizacijami svojega področja. Ugotoviti moram, da so prizadevanja zbornice na tem polju rodila mnogo dobrega sadu, vendar naše naloge na tem polju še davno niso zaključene. Nestalnost prilik omogoča samo začasno in prehodno ureditev. Pomanjkanje vsake definitivnosti, ki je najbolj značilno za našo gospodarsko dobo, se zrcali v naši gospodarski zakonodaji, ki skuša biti z uredbami kos najtežjim zahtevam sedanjosti. Za zbornično poslovanje pomeni to, da niti enega gospodarskih vprašanj ne moremo takore-koč definitivno odstaviti z dnevnega reda. Vsa zahtevajo vztrajne pozornosti in neprestanega pro-učavanja.
Gospodarska struktura zborničnega področja se v mnogočem razlikuje od onega v drugih banovinah. Socialna razvrstitev je pri nas bolj komplicirana, pogoji za gospodarsko aktivnost z ozirom na standard življenja in stopinjo razvoja težji in reperkusije, ki jih izzivajo mnogi dogodki, občutimo močnejše kot v banovinah z enakomernejšo strukturo. Poleg tega nam obmejna lega, pomanjkanje ravne zveze z našim najbližjim domačim pristaniščem povzročajo še posebne komplikacije, ki jih drugi deli države ne poznajo. Vse to povzroča, da ima marsikatera zakonska odločba ali gospodarska
javna uprava centralizirana v Beogradu. Toda državni ozir je važnejši ko ozir do Beograda, ker je zboljšanje javne uprave za ves naš narod osnovni pogoj za dvig blagostanja. A tudi edino pravično je, če se to stori. Vse banovine, vse pokrajine in vsa naša mesta so trpela in zastajala v svojem razvoju zaradi nesposobnosti Beograda, da ustvari ekspeditivno in pošteno upravo. Naj si Beograd
uredba v naših krajih iz čisto stvarnih razlogov popolnoma drugačen gospodarski učinek, kakor v drugih zborničnih območjih. Izenačenje gospodarske zakonodaje nas ponovno postavlja pred težko-če, na katere poprej niti mislili nismo in pred nujno potrebo, da se prilagodimo zahtevam novega časa.
Zbornica je, braneč interese svojega področja, zelo često pri takih prilikah naletela na nerazumevanje. Naša opozorila in predlogi so bili mnogokrat sprejeti kot neumestna kritika, dasi se nikdar nismo spuščali v kritiko, ki nam ne pripada ali pa prehajali na polja, ki ne spadajo v naš delokrog. Verjetno je, da nas slične težkoče čakajo tudi v bodočem delu. Že zakonski načrti, ki se nahajajo pred uzakonitvijo, lahko povzročijo slične situacije. Mislim predvsem na trgovinski zakon, zadružni zakon, zakon o pooblaščenih inženirjih, zakon o cestnih fondih, na uredbo o minimalnih mezdah in na zakon o samoupravnih hranilnicah.
Zbornična pravila naznačujejo vprašanja, ki spadajo v prvenstveni delokrog stalnih zborničnih odsekov. Zbornično ustrojstvo pa omogoča, da vsak odsek lahko samostojno razpravlja o vprašanjih, ki zadevajo njegovo panogo. Imate obširno polje, da se udejstvujete, da stavite svoje praktično znanje in svoje izkušnje v službo našega gospodarstva. Ob strokovnjaški pomoči zborničnega urada sem vedno doslej usmerjal zbornično delovanje v praktično smer, da nudi čim izdatnejšo pomoč, čim prompt-nejše in čim bolj izčrpne informacije svojim interesentom, da z uspešnimi intervencijami uravna težkoče in odstrani neprilike, ki se tako pogosto pojavljajo v dnevnem poslovanju. To želim storiti z Vašo pomočjo in sodelovanjem v bodoče v še povečanem obsegu.
V 86 letih zborničnega poslovanja smo dali dovolj dokazov, da pri pametnih in razsodnih gospodarjih prevladuje vedno uvidevnost, smisel za skupno obrambo in interes za združevanje, da skupno dosežemo cilje, ki jih ločeni, razdvojeni ne moremo nikdar osvojiti. Smelo lahko trdim, da niso stvarne, marveč po večini osebne pobude, ako se ustvarjajo ovire in nasprotstva in ako se zavzema v gospodarskih vprašanjih intransigentno stališče. Zbornični odseki morajo imeti vedno pred očmi skupen interes splošnega gospodarstva in potrebo povzdige blagostanja ter medsebojno pove-
šam sebi pripiše posledice, če je' izgubil privilegirani položaj, za katerega je bil nedorasel. Tudi za uživanje privilegijev so potrebne neke sposobnosti!
Tudi Jugoslavija se mora že enkrat rešiti afer. Edino s samoupravami se more to doseči in zato se naj samouprave tudi izvedejo, in sicer v vseh panogah javne uprave in v čim večjem obsegu.
zanost vseh gospodarskih panog.
Medsebojno izigravanje stanov, iskanje interesnih nasprotstev, stanovsko izdvajanje in izoliranje bi pomenilo, da važna doba sedanje kritične faze presnavljanj^, vseh oblik gospodarske podjetnosti in delavnosti ni našla ljudi, ki bi. bili kos nalogam današnjosti.
Na današnje gospodarske razmere ne gledajo vsi enotno. So, ki trdijo, da je kriza premagana in' da se nahajamo že v polnem novem poletu gospodarske konjunkture. So drugi — nezaupljivi* ki nočejo še prav verjeti varljivim videzom izboljšanja in napovedujejo še dolga leta križev in težav... Kakšno je naše mnenje?
Da odgovorim na to vprašanje, moram predvsem ugotoviti, da ravnokar objavljena uradna statistika zbornice kaže, da je tudi v preteklem letu število obratov nazadovalo. Ni moj namen, da bi se spuščal v podrobnejše razmotriva-nje tega pojava, ki je v polnem nasprotstvu s pojavi na območjih drugih zbornic, kjer število obratov rapidno narašča. Že ta različnost nam veleva previdnost. Statistika nam torej ne more potrditi,, da bi bil preokret nastal v polnem obsegu. Slika je po panogah in po strokah zelo različna in ne* enotna. Kjer opažamo trenutna izboljšanja, kažejo obenem mnogi svarilni znaki, da najbrž ta ne bodo dolgotrajna.
To velja predvsem
za zunanjo trgovino,
ki se je povečala, novo usmerir® in vzbuja lahkoverne upe. Toda pretrpke so izkušnje preteklega’ leta, da bi smeli upati v trajnost te konjunkture. Predobro vemo, da je izzvana zbog ogromnega oboroževanja, za katero se trošijo vedno nove milijarde nacionalnih rezerv.
Dejstvo je, da se je obseg naše zunanje trgovine povečal in promet poživil — toda ne smemo pozabiti, koliki del izvoza je v kli-ringu izpostavljen dnevnim presenečenjem ter je v vedni nevarnosti, da zamrzne. Že danes ima naše gospodarstvo poleg vse kreditne mizerije doma, še stomilijonske terjatve zamrzle v inozemstvu. Tudi je še efekt sedanjega izvoza za naš nacionalni dohodek zelo dvomljiv, ker inozemstvo strogo kontrolira ceno uvažanega blaga.
Optimisti smatrajo, da se bo letošnje leto naš nacionalni dohodek dvignil za kakih šest milijard dinarjev in na tem gradijo svoje račune glede javnih dajatev in bre*
- Programatični govor predsednika Ivana Jelačina
na plenarni	seji	Zbornice
men. Po dolgih letih pretirane deflacije nastopa v javnem gospodarstvu kreditna ekspanzija, ki gre do skrajne kapacitete gospodarstva. Kakor uvidevamo potrebo javnih del in potrebo likvidacije mora tornega stanja za kmečke dolgove, moramo na drugi strani priporočati največjo previdnost. Finančni minister pričakuje od gosjKjdarslva 650 milijonov več dohodkov kot v tekočem budžet-
| pri podpisu prve transe bonov za I gov delokrog je obsežen in število
javna dela odzvala s polnim zneskom sto milijonov dinarjev, kar kaže skrajni napor našega gospodarstva.
Pokrajinska raznovrstnost in slikovitost nam je dala obilo možnosti razvoja
prireditev zavoda raste od leta do leta. Za nekatere tečaje je zanimanje in odziv tolik, da jih je treba ponoviti. Vse to so razveseljivi dokazi zdrave ambicioznosti obrtniške mladine, pa tudi samostojnih mojstrov. Zbornica posveča razen tega obrtniškim in vajenskim domovom, učnemu programu, razstavam in prireditvam nadaljevalnih šol, strokovnih tečajev
tujskega prometa
Mnogim investicijam smo na tem polju šele na pričetku. Ovira nas skem letu. Minister za socialno I predvsem prekratko trajanje po-1strokovnega šolstva prav poseb politiko uveljavlja nove vrste za-	čitniške sezone, dočim se zimska	no pozornost,
varovanja, znaten del kmetskih	komaj ustvarja. Razvoj inozemske- Kot posebna ustanova za reševa
dolgov se socializira ter ga mora	ga turizma ovirajo težkoče v pla-	nJe trgovskih	sporov	je	pri	zbor-
prevzefi država in denarni zavo-	čilnem in klirinškem prometu, ki	nici
di — poleg tega pa se emitira nova transa notranjega posojila v višini pol milijarde.
Ako bi bil
jih skušamo izgladiti na vse mogoče načine. Stavili smo mnogo predlogov za izboljšanje železniškega voznega reda, toda naleteli smo na mnoge ovire.
. ,	,	,	.	.	„	,	i	-Dočim	se	za	druge	železniške
zdrav m bi deloval, kakor je funk- direkcije nabavljajo moderni ino-ciomral do leta 1930., bi lahko I torni vozovi in vpeljujejo brze prevzeli vse te operacije in ne bi | zveze z nad sto kUometrL brzine
naš kreditni sistem
imeli skrbi za kreditne potrebe privatnega gospodarstva. 2al so I danes razmere v tem oziru mnogo | drugačne. Razen posamičnih pri-
na uro, se v območju ljubljanske železniške direkcije brzina vlakov vedno in vedno zmanjšuje in je padla zbog slabega vzdrževanja
razsodišče,
ki se ga interesenti poleg borznega v znatnem obsegu poslužujejo. Moje poročilo bi bilo nepopolno, ako ne bi omenil udejstvovanja zbornice na vzgojnem in humanitarnem polju. Zbornica, posveča vzgoji mladine in specializaciji naraščaja v okviru svojih skromnih sredstev zasluženo pažnjo.
Imeli smo pa že pod mojim prejšnjim predsedstvom še nmoge druge potrebne načrte in morda
merov poskusa mobilizacije dveh	že	daleč d llonnalo. Tako|hi - ;11 c m!irsjkatere izoeliali da
hranilnic,je naš. denarstvo pre-|^ak<) post^anje bi utegnilo | J* J** S, ki^o^
nice zahtevala, da . zmanjša svoj proračun in zniža doklado.
Kakor je zbornica na eni strani posvetovalen organ oblasti in samouprav pri zakonodaji in admi nistrativnih aktih in nadzorna oblast nad združenji na drugi stra-
puščeno samemu sebi, da z lastnimi napori in v lastnih rezervah in pri lastnih interesentih išče svojo sanacijo. Zadnja uredba o likvidaciji kmečkih dolgov postav lja tudi naše kreditno zadružni štvo, ki je bilo hrbtenica naše gospodarske samostojnosti in neod-
imeti zelo kvarne posledice za ves naš tujski promet in smatram, da ste vsi sporazumni, da se je treba energično zavzeti, da se nazadovanje in zapostavljanje našega omrežja ustavi. Sedaj, ko je dala uredba o turizmu okvir in pravno podlago organizaciji tujskega pro-
visnosti nred težko rešljive	^	važnost	naše	ustanove	po-
’ p™d .. ® ;	1	L1	meta,	bo	zbornica	v	najozjem	stiku	I	>	1	_	.	  .	nn
bleme in alternative. Preti jim izguba zadnjih rezerv in prenos kmečkih terjatev na Privilegirano agrarno banko, kar bi jih lahko spravilo napram vlagateljem v še bolj težaven položaj. Trgovstvo in obrtništvo na tem vprašanju ni in ne more biti dezinteresi rano, ker je njihovo poslovanje posebno po deželi tesno in skoro ne razdružljivo povezano z obstojem in napredkom teh zavodov.
s krajevnimi činitelji in banovinskim tujsko prometnim svetom razvila sistematično delo v prilog napredka turizma.
Temeljni zakon, na katerem počiva najbistvenejše delo v zborni-je
obrtni zakon.
Štiri leta je
sebno še v tem, da nam je po veljavnih zakonih dana možnost ob-
širnega sodelovanja v javni upravi. Zbornica ima tako svoje zastopnike v davčnih odborih, v strokovnih sosvetih, v upravah socialnih ustanov in sodeluje na neštetih konferencah, kjer se razpravljajo gospodarska Vprašanja.
S’ tem sem v glavnih črtali označil okvir, smernice in program zborničnega dela, kakor ga predpisuje zakon in kakor ga od nas zahtevajo razmere in interesi gospodarstva. Problemi našega gospodarstva se morejo na kratko razporediti v tri skupine. V prvo skupino spadajo oni, ki jih prinašajo naravni razvoj, nivelizacija in integracija gospodarskih razmer v naši kraljevini in izenačenje gospodarske zakonodaje in javne uprave samo s seboj. Druga, ne manj težka skupina vprašanj je sanacija posledic krize, obnova in poživljenjc prometa in kredita, jačenje nacionalnega dohodka in borba proti izrodkom krize. Tretja obsega prilagoditev našega gospodarstva na izprcmcnjenc razmere v svetu, odnošajih napram inozemstvu, posebno do naših sosedov, s katerimi smo bili desetletja v živahnih kupčijskih stikih. Te stike je gospodarska vojna, ki traja na evropskem kontinentu že oil leta j<)26 — torej celo desetletje — uničila in jih podredila politični kontroli, ki je imela vse druge račune kakor pa jih zahteva interes gospodarske vzajemnosti.
V okviru teh skupin borno skušali zadostiti nalogam, ki jih do-
loča zbornici zakon. Uspešno bomo mogli izpolnjevati te naloge le tedaj, če nas bo vodila v zborničnem delu edinole želja, da s skupnimi napori koristimo našemu go-s[K>darstvu kot celoti in da tej potrebi podredimo vse svoje osebne interese, koristi in ambicije. Menim, da nikdo od Vas ne bi hotel nositi odgovornosti, da je s svojim nastopom v zbornici oviral pozitivno delo v odločilnih dobah, ko stoji naše gospodarstvo na križ-potu, v dobi, ko se odločuje o bodočih oblikah gospodarskega dela.
Dolžnost mi je, da
apeliram na vas vse,
da me podpirate v tem stremljenju, da ohrani naša zbornica v javnosti in v svetu oni lepi ugled in sloves, ki si ga je znala s svojim stvarnim delom in odločnim nastopom pridobiti in ki nam je vsem v ponos. V zbornici naj gospodarski krogi dokažejo, da se pri reševanju lastnih vprašanj ne dajo begati niti izkoriščati z nobenih drugih vidikov in ozirov, kakor onih, ki so jih kot vestni in skrbni gospodarji dolžni gospodarstvu. Obljubljam vam, da bom imel pred očmi vedno objektivnost in mi bo zato vsaka stvarna pobuda iz vaših vrst le dobrodošla. Prepričan sem, da se nam bo s takim delom posrečilo zaceliti mnoge rane, na katerih trpi danes naše gospodarstvo in ga v vztrajni lx>rbi popeljati boljšim časom nasproti! V tem naj nam Bog po--maga! (Odobravanje.)
Proračunska	s
Cl
Zaradi ozko odmerjenega pro štora smo morali svoje poročilo o v	veljavi in cel niz I proračunski seji Zbornice za TOT
uredb in	pravilnikov, ki	jih pred- zelo omejiti, da šele danes objav
videva	v svojih	načelnih	določbah, | ljamo programatično zelo važni
Rnrde ki iih ie vrezala vanie U® ni izdanih. Ze se kaže potreba govor predsednika Ivana Jelačina, kri/a nostaiaio šele danes vidne dopolnitve in noveliranja zakona. Prav tako moremo šele danes ob-in ^eb^b<^ četo desetletje trdega Položaj zbornic se je po uveljav- javiti konec poročila o proračun-dela, da zacelimo te rane. Glede ljenju novega obrtnega zakona le- skl seji zbornice. ^ naših kreditnih in plačilnih zmož- ta 1932. bistveno izprememl. Za- Ko je bila zaključena debata o nosti ni mesta nretiranemu onti- kon je poveril zbornici mnoge no- predsednikovem poročilu tei je •	ve naloge, med drugim neke vrste bilo to sprejeto, je prešla zbornica
Ne zapiramo oči pred potrebami obrtnega nadzorstva nad delova-|na 2. točko dnevnega reda, na
novega časa. Dobro se zavedamo, njem zdrnzenj ter pri izdaji obrtnih pooblastil in dovoljenj. Ta na-
da izboljšanje življenjskega standarda kmeta in delavca poživlja gospodarsko delavnost vseh ostalih panog. Zato priznavamo potrebo minimaliziranja mezd, ki je tudi s stališča delodajalcev dobro-
loga je težka in neprijetna. Posebno velja to za naše zbornično | | območje, število združenj je čezmerno, kakor ga nima nobena druga zbornica. Vsaki odločbi zbornice, da se v srni
na 2. proračun.
Predsednik Jelačin:
V smislu pooblastila, ki sem ga
prejel na včerajšnji seji finančnega odbora, mi je čast predlagati zbornici, da sprejme predloženi
. ,	.	načrt	proračuna	za	leto	1937,	ki
došlo, da omeji nelojalno konku-1 z™.™1™;	^"iishizakona	odsekih	podrobno
renco ki temelji na socialnem oblikujejo večja m močnejša; skup-1 i	klikih,
dumpingu. Tudi zavarovanje zal na združenja, se lokalni intere-
za |
se
razpravljan v predloženi obliki in I si dovoljujem staviti za kritje pre-
proračun za leto
. din 8,285.161 — :	„	3,366.000'—
Kot prvi se je oglasil k besedi zbor. svetnik Ivan Šimenc. S pri-
starost, iznemoglost in smrt se senh - Često brez stvarnega raz-namerava uveljaviti kar naredbe- loga - upirajo m vidijo v tem ne-nim potem. To bi pomenilo okrog- naklonjenost zbornice, lo sto milijonov novih dajatev let- Sodelovanje z drugimi no. Misli se, da je konjunktura ze	„Wnirnmi
dovolj ugodna za izvedbo tega za-
varovanja. Zbornice priznavajo V vseh načelnih in skupnih potrebo sistematičnega socialnega vprašanjih bo zbornica kakor do- ] znanjem se izraža o govorih ob skrbstva, vendar smatrajo, da se slej sodelovala v najožjem	J priliki debate o predsednikovem
more to uspešno razvijati le v z vsemi posestrinami v kraljevini, porogpu ter naglaša, da je star že skladu s splošno kapaciteto in raz- s katerimi vzdržuje prijateljske 44 a ta]{0	govorov	ka-
vojem gospodarstva, zato pripo- odnošaje. Iz svoje prakse v pre- K. gta bila govora g. Avseneka ročajo, da se uvaja tako zavarova- teklih letih lahko ugotovim, da so precjsednika Jelačina, še ni sli-nje najprej le za določene panoge pogoste skupne konference o vaz- „aJ želi) da se da odsekom Še več-industrije, kjer je resnično najnuj- »ih zakonskih načrtih in gospodar- ja avtonomija Zeli nadalje po-neje potrebno, a obenem naj skuša skih vprašanjih mnogo pripomogle 'drobnejša sporočila o plačah zbor-izvesti temeljito racionalizacijo I k medsebojnemu zbližanju, spo- | ničnih nameščencev, bolniškega zavarovanja, da se s znanju in razumevanju potreb in prihranki istega krije del potreb stališč gospodarskih krogov vseh za nove panoge zavarovanja.	delov države in predstavljajo v
Naše stališče do javnih del je tem oziru velik faktor, ki je za podrobno ugotovila že prejšnja bodočnost gospodarske politike ne zbornica. Pri javnih delih je tre-1 precenljivo važen.
Za praktično
pospeševanje napredka v obrtu
I v cilju seznanjanja obrtništva s pridobitvami moderne produkcij
iaikom. Naše”zbornično področje je ske in predelovalne tehnike, na-	.	_	v
važno	tranzitno	ozemlje	dalje v svrho izpopolnitve komer-	nam lahko služi za vzgled državni
cialnega znanja in splošne stro-	proračun, ki brez navedb imen
kovne izobrazbe in končno v svrho	uradnikov vendarle daje jasno sli
seznanjanja obrtništva z važnimi	ko, koliko prejema vsak uradnik
zakonitimi predpisi vsakdanje po-	Specificiranje te postavke je potrebe ima zbornica kot posebno	trebno tudi zato, ker gospodarski
nrvensivei..	......... .... ustanovo svoj Zavod za pospeševa-	ljudje sami večkrat kritizirajo dr-
To toliko bolj	upravičeno	pričaku-	nje obrta, ki deluje in se uprav-	žavni in samoupravne proračune
jemo, ker se je Dravska banovina | lja po posebnem poslovniku. Nje-1 zaradi njih premajhne jasnosti, pa
1. Zbornični 1937. se določa s potrebščino
in s pokritjem ____________________
torej s presežkom din	80.839'—
2. Da se doseže proračunj‘eno
pokritje, je pobirati v 1. 1937.:
a) 8% doklado od osnovnega davka pridobuine in družbenega davka;
b) 8% doklado na 50% minimalnega družbenega davka po 2. odstavku čl. 86. zakona o neposrednih davkih.
3. Zbornično predsedništvo se pooblašča, da v primeru potrebe določi v smislu § 3. zakona z dne 2. julija 1930 (»Službeni list« od 20. avg. 1930, št. 100/19) posebno lestvico za pobiranje letnega pri spevka od podjetij, katerim je odmerjen družbeni davek po 2. odst.
liminiranih potrebščin naslednje | čl. 86. zakona o neposrednih dav predloge:	|	kih.
Debata
ne smejo napake. Nadalje
zahteva večjo jasnost glede postavke 14, ki določa prispevke Zbornice k pokojninskemu skladu zborničnih nameščen-
ba stremiti za tem, da bo direktna in indirektna korist, ki jo ima od teh investicij narodno gospodarstvo, čim večja. Treba jih je izvrševati z lastnim materialom in j oddajati izključno domačim nikom. 1 izredno
za promet s severa na Jadran in v j Italijo in je zato potrebno, da se utrditev in modernizacija tranzitnih cest, kakor tudi zgradba direktne zveze s Sušakom stavi v prvenstveni program javnih del.
Nato je podal svoje stališče do proračuna zbor. svetnik g. Ivan j Avsenck. V celoti nima k prora-jčunu, kakor je bil predložen, nobenih pripomb.
Glede posameznih postavk pa omenja:
Takoj prva postavka osebni | stroški znaša din 1,612.161, kar je približno 40 odstotkov vsega pro računa. Ta postavka bi morala bi-|ti specializirana. V tem pogledu
sedaj sami storiti iste
cev.
Končno želi, da se črta postavka blagajniški ostanek, ker imajo v proračunu mesta samo izdatki in dohodki.
Glede stvarnih izdatkov pripominja, da so nekateri naravnost sijajno specificirani. Predlaga pa, da se smejo tudi stvarni izdatki izdajati le v sporazumu s finančnim odborom ter da se vnese v prihodnji proračun podoben pregled osebnih izdatkov.
Zbor. svetnik Belcijan je zlasti proti previsokim plačam nameščencev ter omenja, da imajo nekateri obrtniki na leto manj dohodkov, kakor pa nekateri name ščenci na mesec.
Zaradi plač nameščencev je go voril tudi zbor. svetnik Kavka.
G. svet. Fazarinc omenja, da je bilo članom finančnega odbora obljubljeno, da bodo vsi dobili podrobna obvestila o vsaki postavki. Zbor. svetnik Pinter mu pojasni, da je bilo to obljubljeno za pri-
hodnjo sejo, ker je prej to sploh nemogoče.
Predsednik Jelačin pripominja, da so se vse postavke proračuna že predebatirale v odsekih in v finančnem odboru ter da je bil on
od vseh pooblaSčen, da prodlrv/i
proračun v sedanji obliki. Ni baš znak discipliniranosti, če se sedaj prihaja na dan z vedno novimi kritikami.
Kar se tiče plač nameščencev mora omeniti, da se more govoriti samo o spremembah doklad, ki so premakljive in ki tvorijo približno tretjino nameščenskih dohodkov. Osebno ni za znižanje plač, ker smatra, da mora zbornica kot glavna organizacija gospodarskih ljudi plačevati svoje nameščence najbolje, ker zahteva od njih tudi dobro delo. Pripominja pa tudi, da je vprašanje plač zelo delikatno vprašanje, ki se ne more rešiti kar čez noč. Ze pred leti je bil zaradi plač ustanovljen poseben odbor, v katerem je bil tudi g. Avsenek in po trimesečnem proučevanju vsega tega vprašanja, je prišel odbor do sklepa, da se plače ne izpremene.
Nikakor pa ne more dopustiti, da bi se tu govorilo o mastnih plačali. Takšno govorjenje ne spada v to visoko zbornico!
Zbornični svetnik Kavčič meni, da želje zaradi specifikacije osebnih izdatkov ne morejo biti noben razlog, da se ne bi postavka o plačah sprejela v celoti, ker se zaradi tega morejo premakljive doklade še vedno spremeniti. Mora pa izjaviti, da je tudi sam za to, da so nameščenci dobro plačani. Tudi mora naglasiti, da niso plače nameščencev le stvar obrtnikov, temveč vseh odsekov in morajo vsi odseki o tem razpravljati.
Glede stvarnih izdatkov želi, da se navede pri postavki 12, koliko dobe podpor obrtne nadaljevalne in koliko trgovinske nadaljevalne šole.
Zbornični svetnik Rojnik predlaga, da se proračun sprejme, da pa se pooblasti finančni odbor, da prouči vprašanje vseh izdatkov. Predlog sprejme plenum soglasno.
Gen. tajnik Mohorič je dal nato na pripombe zbor. svet. Avseneka naslednje pojasnilo:
Proračun je bil sestavljen v obliki, v kateri se je doslej redno
sestavljal zbornični proračun. V prihodnje pa bo proračun specificiran, kakor se je predlagalo. Glede prispevka pokojninskemu skladu nameščencev mora izjaviti, da je ta prispevek vnešen v smislu določb obrtnega zakona in uredbe o zbornicah, ki določa, da se mora najmanj 5 odstotkov zborničnih doliodkov vnesti v proračun kot prispevek za pokojninski sklad, dokler ni ta tako velik, da se lab ko vzdržuje z lastnimi sredstvi Takšnega stanja pa naš pokojnim ski sklad še ni dosegel. Sicer pa omenja, da je v industrijskem odseku že dal vse podrobne podatke o proračunu.
Nato je bil proračun soglasno sprejet.
Samostojni predlogi
Predsednik Jelačin prosi vse zbornične svetnike, da se pri vlaganju samostojnih in nujnih predlogov ravnajo po sedanjem redu, ker drugače ni mogoče delati. Samostojni predlogi morajo biti vloženi 48 ur pred pričetkom plenarne seje, nujni pa vsaj dan preje, da jih more vsaj prebrati. Tako pa je dobil sedaj tik pred sejo okoli 20 predlogov, ki jih sploh še ni mogel prebrati. Zato jih tudi ne more dati v razpravo. Nekatere je vendar mogel prečitati in ti pridejo tudi v razpravo, glede drugih pa prosi svetnike, da se omeje le na res nujne.
Nato so utemeljevali svoje predloge:
Zbor. svet. Iglič, da se obrtnikom omogoči večja udeležba pri javnih licitacijah, svet. Urbas, da Se zgradi obrtno-nadaljevalna šola v Ljubljani, g. Kavka, da se iz-premene pravila in poslovnik zbornice, g. Cukala za čim večjo likvidnost denarnih zavodov in g. Hrastelj glede pomoči denarnim zavodom in Fazarinc glede postavitve avtomatične telefonske centrale v Celju.
S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik Jelačin je zaključil proračunsko sejo.
Nove izvozne tarife za les in oglje
v zapatlno-evropskc države
Jugoslovansko-avstrijska tarifa, ki je bila lani uvedena in ki se je dobro obnesla, je bila s 1. januarjem 1937. razširjena na nove predmete. Tako na predmete iz postavk 24—26, to je za žagan les, železniške prage in okrogel les ter za oglje.
I ari fna postavka št. 24 obsega mirov, še ne obdelan les ter material za frize in žagane železniške piage, inad 2 7 m dolge. Ta tarifa velja za avstrijske železniške postaje in za tranzitne postaje v sme ri proti Italiji, Švici in Nemčiji.
Za pošiljke, ki gredo v Nemčijo, I' [,anci j o, Švico, Belgijo ali Nizo zemsko, so določene posebne iz jenme tarife.
larlfna postavka 25. se nanaša na izdelane in impregnirane že lezniške tračnice, tar. post. 26 za okrogel les, debla, razen za tuj les tlr-v.Ve-1f za P®5Hjke z jugoslovan-, , - Postaj na avstrijske ali določene avstr, obmejne postaje.
Ker se mehak les izvaža iz Jugoslavije večinoma po morju, prihajajo nove tarife v poštev predvsem za trd les, ko bukev, hrast javor in oreh, ki tudi baje prenesejo v primeri z morskimi bolj ^rage železniške tarife.
Na novo je bila določena nadalje izvozna tarifa št. 12 za oglje. Tu jugoslovanske tarife znatno znižane. Tako je znašala prevoznina 7:a 10.000 kg oglja iz Banjaluke do ^ ~®ehic-drž. meja do 1. januarja ,1. šilingov, od tedaj pa le
111 mlingov.
Današnji številki smo pri-°ziH za redne naročnike lovskega lista« poštne Položnice ter prosimo vse ^ročnike, da po njih Poravnajo svojo naročnino. Prava »Trgovskega lista«.
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO ..TRGOVSKEGA L I S T A“
Devizno tržišče
Tendenca stalna; promet 4 milij. 293.766'92 dinarjev
Pretečeni borzni teden je zaključil v primeru s predzadnjim tednom z znatnim porastom deviznega prometa od preko 1’14 milij. dinarjev.
Devize:	minuli	tekoči
	teden	
(vse	v tisočih dinarjev)	
Amsterdam	7	229
Berlin	595	778 priv. k lir.
Curih	35	37
Dunaj	458	1083 inkl.pr.kl.
London	366	1741 inkl.pr.kl.
Montreal	11	— ■
Nevv York	1241	153
Pariz	262	89
din-deviza	54	153 avstr. pr. ki.
Solun	58	— boni
Praga	3	7
Stockholm	—	11
Trst	51	12
Največji dvig deviznih zakljuČ kov pokazuje London (preko 1'3 milij. din) in Dunaj (nad pol milj. din), dočim je bilo tokrat perfek-tuirano Nevv Yorka manje za približno 11 milij. din. Večji je bil v zadnjem borznem tednu tudi promet z hol. goldinarji ter nem. markami, medtem ko se je povečal promet v din-devizi za okoli stotisoč dinarjev.
Narodna banka je posredovala še nadalje le v Curihu, Amsterdamu in Londonu, a le v obsegu dosedanjega dnevnega deviznega kontingenta.
Angleški funti so bili to pot trgovati i večinoma na bazi 238'25 in din 238'—, nemška marka po din 12'90 in din 12'95, avstrijski šilingi po din 8'23, holandski goldinarji pa po din 26‘45.
V privatnem kliringu so kot običajno notirale sledeče devize:
angleški funt
4. januarja din 238’—
5. januarja din —'—
7. in 8. januarja din 238'—
avstrijski šiling
4. in 5. januarja din 8‘18—8-28
7. in 8. januarja din 817—8'27
nemška marka
4. januarja din 12'85—13'05
5. januarja din 12'80—13'—
7. januarja din 12'76—12'96
8. januarja din 12'72—12-92
Devize New York, Trst, Pariz in Praga so v petek (8. t. m.) beležile na bazi ponedeljkovih tečajev t. j. od 4. januarja t. 1., dočim je Amsterdam popustil za — 0'99 poena, Berlin pa za —OTO poena. Nasprotno se je Bruselj okrepil za pol točke ter London za -f-0'05 točke. Curih je še nadalje notiral na bazi dosedanjih tečajev.
S primo Narodne banke Devize	Povpr. Pon.
.	din	din
Amsterdam 4.	1.	2376'65	2391‘25
8. I. 2375-66 2390'26 Berlin	4.	I.	1744'02	1757'90
8. I. 1743'52 1757'40 Bruselj	4.	1.	730'70	735'76
8. I. 731‘20	736'26
Curih	4.	I.	996'45	1003'52
_	,	8.	I.	996-45	1003'52
London	4.	1.	212‘66	21472
8. I. 212-71	214-77
New York	4.	1.	4306'—	4342’32
8. I. 4306’— 4342'3'2 Pariz	4.	I.	202"54	203'98
8. I. 202-54	203‘98
Praga	4.	I.	151'93	153-04
8. I. 15f93	153'04
lrst	4.	I.	22770	23078
8. I. 22770	23078
Efektno tržišče
Tendenca za državne papirje mirna
I rometa ni bilo niti v privatnih, niti v državnih efektih.
Notice državnih vrednostnih
efektov so bile:
2% inv. pos. 8% Blair 7% Blair 7% Seliginan 4% agr. obv.
4. I. 8. I. 4. I. 8. I. 4. 1. 8. T. 4. I. 8. I. 4. I. 8. I.
din
85'50
85--
86"50
86T>0
76-
76750
91-
91--
49'—
49"50
87 — 86 — 88-87750 77-77750 92--93"— 51'— 51-
6% begi. obv. 4. I. 68"50 69-50 8. I. (>8750 69-50 2"5% voj. škoda 4. I. 376750 378 — 8. 1. 376'- 377-Iznted privatnih efektov je tudi tokrat beležila le Trboveljska pre-mogokopna družba in sicer skozi ves teden din 220'— v ponudbi, le v petek 8. t. m. pa din 2i0‘— za denar in din 225"— za blago.
Na temelju odloka ministrskega sveta št. 1121 z dne 23. decembra 1936 in v smislu ministrstva financ — oddelek za državne dolgove in državni, ktedit štev. 48.335 z dne 31. decembra 1936 je ukinjena prepoved ter podaljšan rok zastaranja kuponov 6% hegluškili obveznic, in sicer:
Za kupon	št.	1.	do	12.	marca 1938
za kupon	št.	2.	do	12.	sept. 1938
za kupon	št.	3.	do	12.	marca 1939
Serije in	številke	teh kuponov So
naslednje:
serija	številka
16.117	46-50
16.118-175	1-50
16.201—272	1—50
16.273	1—15
16.290	26-50
10.291—305	1—50
16.306	1-45
17.340	6-50
17.341—367	1—50
17.368	1-5
17.380	6-50
17.381	1-15
17.383	21—50
17.384-490	1-50
17.491	1-35
17.594	31-50
17.595	1—50
17.596	1—20
' 17.598	16-25
17.654	31—50
17.655-673	1-50
17.674	1-30
17.675	26-50
17.676—708	1-50
17.709	1—10
Posestniki begluških obveznic s kuponi št. 1, 2 in 3 iste laliko vnovčijo do gori navedenih rokov pri vseh davčnih upravah in pri ministrstvu financ — oddelek za državne dolgove in državni kredit.
Žitno tržišče
Tendenca še nadalje čvrsta
Cene žita in mlevskih izdelkov so po večini ostale docela neiz-premenjene. Edino bačka in banatska pšenica se je podražila za din J —, bosanska pšenica pa za din 7 — pri 100 kg. Na novo je pričela 7. t. m. prekmurska pšenica in sicer na bazi din 178'— do din 180"— za 100 kg franko vagon slovdnska nakladalna postaja.
Na zadnjem borznem sestanku so bile dosežene te cene:
Žito:	din	din
Koruza: umetno sušena koruza, dobava prompt-na, plačljivo proti duplikatu	....	86'—	87'—
umetuo sušena koruza, dobava januar in februar 1937, plačljivo proti	duplikatu	88"—	89"—
času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakladalna
postaja...........74'—	75*—
času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko naklad, postaja v jan. 1937 .	77'—	78'-
prekomerno suh čin-kvantin, letine 1936, zdrav, rešetan, franko naklad, postaja 115-— 116'— Oves:
zdrav. suh. rešetan. fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu. 107'— 112"—
Ajda:
zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana - 125 — 130'— Pšenica: banatska. 79 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana. plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna
postaja............... 166-— 168'—
bačka. 78 kg. 2% primesi. zdrava, suha. rešet., plačljivo proti duplikatu, fco nakladalna postaja .	168‘—	170'—
bosenska. 77 kg, 4% primesi, zdrava, suha. rešetana. plačljivo proti duplikatu, fco nakl. postaja . . 168'— 170'— prekmurska, 77 kg, 2 odst. primesi, zdrava, suha, rešetana,
plačljivo proti du plikatu, franko nakladalna postaja . . 178'
Rž
72 kg, 2%, fco. vagon gornjebačka postaja 131'— 132'—
Mlevski izdelki:
Moka:	din	din
pšenična Og, banatska
postaja, ekskl. pro metni davek, plačljivo proti 'duplikatu . 265'— 270'— pšenična Og, bačka po-'b.ia, ekskt prometni 1avek. plačljivo proti duplikatu . . 265'— 270'— pšenična 2, bačka po-staja* ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 245'— 250"— pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 225-— 230-— Otrobi: pšenični, debeli, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto. ekskl prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . 103'— 105'— pšenični, drobni, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . .	83'—	86'—
Lesno tržišče
Tendenca ncizpremenjeno stalna
Tudi danes žal ne moremo drugega ugotoviti kot to, da je lesna kupčija z Nemčijo že popustila. Sicer smo pa to že zadnjič predvidevali, ker so vsi znaki kazali, da do tega pride prej ali slej. Kakor se čuje iz precej zanesljivih virov, je takozvana »Holziiber-vvachungsstellc« ustavila nadaljnje izdajanje uvoznih dovoljenj za Jugoslavijo, ker je kontingent baje že izčrpan! Zaenkrat tako ni mogoče dobiti zanesljivih pojasnil o tem, ali se bodo nemškim uvoznikom še izdajala v doglednem času potrebna devizna dovoljenja. A tudi če do tega ros kmalu pride, lahko s sigurnostjo trdimo, da bodo v vsakem slučaju vplačila bolj komplicirana in dolgotrajnejša kot dozdaj.
Z Italijo se naša lesna izvozna kupčija nikakor ne more razviti, to pa v glavnem zbog tega, ker tudi italijanski uvozniki ne dobijo potrebnih uvoznih dovoljenj!
V splošnem se opaža, da bo naša lesna trgovina zopet polagoma zastala in je torej bila ta konjunktura le trenotnega oziroma pre
hodnega značaja.		
Les		
Smreka, jelku:	din	din
Hlodi I., II., monte .	85'-	125'-
Brzojavni drogovi .	130'—	140'-
Bordonali merkantilni	115'-	135'—
Filerji do 576' . . .	120'-	130*—
Trami ostalih dimenzij	125'—	145'-
Škorete, konične, od		
16 cm naprej . . .	250'-	270'-
Škorete, paralelne, od		
16 cm naprej . . .	‘290'—	320'-
Škorete, podmerne, do		
15 cm		195’—	225'-
Deske plohi, kon.. od		
16 cm naprej . . .	210'—	230'-
Deske-plohi, par., od		
16 cm naprej . . .	245'-	265'-
Kratice,-za 100 kg	25--	30'-
Bukev;		
Deske-plohi, naravni.		
neobrobljeni, monte	235'-	255'-
Deske-plohi, naravni,		
ostrorobi, I., II. . .	320'-	340'-
Deske-plohi, parjeni,		
neobrobljeni, monte	260'-	290'-
Deske-p'ohi, parieni.		
ostrorobi, I., II., .	475'-	525'-
H. ust:		
Hlodi I., II		195'-	225'—
Bordonali		730'—	840'—
Deske-plohi, neobrob-		
ljeni boules . . .	810'-	850 —
Deske-plohi, neobrob-		
ljeni, I., II. . . .	660'-	750-
Deske-plohi, ostrorobi		
(podnice) ....	760'—	840'—
Frizi 1., širine 5, 6 in		
7 cm		670 —	750'—
Frizi I., širine od 8 cm		
naprej		790'—	840'-
Oreh:		
Plohi, neparjeni, I., II.	840'-	920--
Plohi, parjeni, I., II. .	890'-	980'—
Parketi:		
hrastovi, za m* . . .	45'-	55'—
bukovi, za m’ ...	30-—	35'-
Želez, pragovi 2*60 m 14X24		
Politične vesti
Kriza vlade se je začela baje v Romuniji. Tatarescu bo moral odstopiti. Kot njegov naslednik se imenuje tudi general Averescu, ki je znan po svoji italofilski orientaciji.
Avstrijski kancelar dr. Sušnik je
v izjavi beograjski »Pravdi« dejal, da je danes glavna naloga vseh držav, da obnove svoje gospodarstvo. To pa je dosegljivo le s povečanjem mednarodnega prometa. Zlasti podonavske države morajo gledati, da s povečanim gospodarskim sodelovanjem okrepe medsebojno zaupanje. V veliko zadovoljstvo je avstrijski vladi, da Jugoslavija kaže večje razumevanje za avstrijsko politiko. Avstrijski odno-šaji z Italijo, Madjarsko in Nemčijo služijo le utrditvi miru in poglobitvi gospodarskih stikov ter tvorijo podlago za poglobitev dobrih odnošajev tudi z drugimi državami.
Francoske oblasti so ugotovile,
da se v zadnjem času v vedno večjem številu izkrcavajo nemški vojaki v Španskem Maroku. Nemci so tudi že začeli graditi utrdbe v Cevti in v El Arišu.
Francoska vlada je zaradi tega energično protestirala pri vladi v Burgosu, ker je po francosko-špan-ski pogodbi iz 1. 1912. vsaka nastanitev tujih čet v španskem maroškem ozemlju prepovedana; Španija se je po tej pogodbi tudi zavezala, da ne bo niti delno niti v celoti in tudi ne začasno odstopila svojih pravic kateri drugi vladi.
Obenem je francoska vlada obvestila o izkrcavanju nemških vojakov v španskem Maroku tudi angleško vlado. Kakor se poroča iz Pariza, je že zagotovljeno, da Velika Britanija nikakor ne bo dopustila, da bi Nemčija zasedla tudi samo del španskega Maroka. Vel. Britanija je mnenja, da so sedaj potrebni nagli in odločni ukrepi ter da ni za pogajanja več časa. Predvsem pa je treba urediti vprašanje prostovoljcev.
Angleška vlada baje ni nasprotna misli, da bi se v Španiji ustanovila mednarodna vlada, ki bi likvidirala špansko državljansko vojno. Tako rešitev dopuščata tudi italijanski in nemški odgovor na francosko-angleško noto.
Angleška in francoska vlada sta sklenili, da bosta tudi z oboroženo silo preprečile, da bi se Nemčija vgnezdila v španskem Maroku. Nemci izjavljajo, da v Maroko sploh niso poslali nobenih vojakov.
Uradni francoski krogi izjavljajo,
da je Francija pripravljena začeti z Nemčijo gospodarska pogajanja ter istočasno z Anglijo o gospodarski pomoči Nemčiji, toda le pod pogojem, da Nemčija izpremeni svojo sedanjo zunanjo politiko, ki ograza mir v Evropi. Nadaljnji pogoj za finančno pomoč Nemčiji je, da se Nemčija odkritosrčno udeleži pogajanj za razorožitev.
Nemško časopisje ostro zavrača vse tuje kritike nemškega odgovora na francosko-angleško noto. Glavni organ nar. socialistov »Vol-kischer Beobachter« celo piše, da je že komično, če si angleški zunanji minister Eden prisvaja nekako vlogo angelja miru. Zelo se moti, če misli, da more Nemčiji glede odgovora postavljati kake termine.
Nacionalistična ofenziva na Madrid traja že sedem dni, čeprav so imeli nacionalisti zbog krepkega odpora republikanskih čet silne izgube. Toda Francu prihajajo na pomoč vedno nove čete Nemcev in Italijanov. Teh je v Francovi vojski že nad 50.000.
Bivši španski kralj Alfonz XIII. je obiskal Hitlerja v njegovi vili v Berchtesgadenu. V političnih krogih sodijo, da sta govorila o možnosti obnove monarhije v Španiji.
. Kaos v Španiji se more primerjati samo še s kaosom na Kitajskem, je dejal neki diplomat ki je zasledoval španske dogodke iz bližine. Pertinax pa pravi v »Echo de Pariš«, da bi se Anglija in Francija odločile k blokadi španske obale le iz obupa, če res ne bi bilo nobenega drugega sredstva, da se prepreči nadaljnji priliv tujih prostovoljcev oz. vojakov v Španijo.
Predsednik Roosevelt je v svoji poslanici na kongres zahteval, da se izdajo naknadna določila v varstvo ameriške nevtralnosti glede španske državljanske vojne. Nadalje je zahteval nove kredite za zatiranje brezposelnosti. Končno je govoril predsednik Roosevelt o raznih oligarhijah po svetu, ki so izrinile demokracijo, kar pa je bilo v korist le militarizmu. Ljudstva pa so imela od tega le škodo.
Nemško časopisje zelo nejevoljno komentira zadnji govor poljskega zunanjega ministra Becka zaradi njegovega premočnega frankofil-stva.
Denarstvo
Albanska narodna banka je znižala obrestno mero od 7'5 na 6'5°/o.
Grški finančni minister Jevitzia-
nos je izjavil, da je grška vlada sklenila, da se obrestna mera narodne banke zniža od 7 na 6‘Vo.
Po izkazu Švicarske narodne banke se je njena zlata podloga koncem decembra povečala za 26 na 2.709 milijonov šv. fr. Od 1.1935. se je podloga povečala skupno z devalvacijo za 822 milijonov šv. fr., samo zlato kritje je naraslo od 79»/o v 1. 1935. na 97»/» dne 31. dec. 1936,
Ljubljanska podružnica PAB registrirana
Dne 17. decembra se je vpisala v ljubljanski trgovinski register podružnica Priv. agrarne banke v Ljubljani. Besedilo podružnice je vpisano v srbščini in francoščini, ne pa tudi v slovenščini, katere veljava v javnem življenju in zlasti pri uradih v zadnjem času kar ra-pidno raste, da kmalu sploh ne bomo imeli drugih ko samosloven-skih tiskovin, napisov in uradnih obrazcev.
Obratni predmet podružnice, kakor se navaja v slovenskem uradnem listu v srbohrvaščini (je: Banka bo dajala kredite (posojila) izključno kmetovalcem ko tudi kmetijskim zadružnim kreditnim organizacijam, zadrugam, pomožnim ustanovam, agrarnim zajednicam in podobnim ustanovam.
Krediti morejo biti kratkoročni in dolgoročni.
Dajala bo kredite zadrugam, njihovim zvezam, agrarnim zajednicam in drugim podobnim kmetijskim združenjem proizvajalcev in potrošnikov (torej tudi nabavljal-nim zadrugam Op. ured.) bodisi z reeskontiranjem njihovih menic bodisi z otvoritvijo tekočih računov, zlasti pa v cilju podpiranja razvoja zadružnega kmetijskega obrta ter kmetijske industrije ter olajšanja vnovčevanja kmetijskih proizvodov ter olajšanja njih izvo-va. Banka bo finančno podpirala te ustanove tudi z gradnjo skladišč za kmetijske proizvode ter skrbela za organizacijo skupne prodaje kmetijskih proizvodov, vskladiščenih v teh skladiščih.
Banka bo sprejemala tudi hranilne vloge na hranilne knjižice.
Banka bo izdajala zadolžnice pod pogoji, navedenimi v čl. 53 do 66 zakona o PAB.
Družbena oblika banke: tvrdka je podružnica z zakonom o PAB z dne 16. aprila 1929 ustanovljene delniške družbe s sedežem v Beogradu pod imenom Priv. agr. banka in vpisana pri trgovinskem sodišču v Beogradu s kapitalom 700 milijonov din, razdeljenih na 1,400.000 delnic po 500 din.
Sedaj sledi naslednje slovensko besedilo:
> V gmislu sklepa seje upravne- »Tovarniški vestnik Kranjske in-
ga odbora z dne 30. novembra 1938 dustrijske družbe« se Imenuje nov 13	.	.	He+	na.	Jeseni-
zlato in devizno kritje pa je na raslo celo na 186°/o.
Proizvodnja zlata v Sovjetski Rusiji je v stalnem dvigu. L. 1930 je znašala še 43.000 kg, narasla 1. 1933. že na 84.100, se dvignila naslednje leto na 121.000, 1. 1935. na 150.000 in 1. 1936. na približno 200.000 kg.
Italijanski ministrski svet je odobril proračun za prihodnje leto, ki izkazuje 23-7 milijarde lir izdatkov ter^ 20-5 milijarde lir dohodkov. Primanjkljaj 3-5 milijarde lir je nastal predvsem zaradi Etiopije.
Nemška avtarkija v surovinah ie nedosegljiva
Berlinski zavod za proučavanje konjunkture je objavil v svojem zadnjem tedenskem poročilu študijo o možnosti nemške avtarkije za surovine in deželne pridelke. V naslednjem podajamo nekaj zanimivih ugotovitev zavoda.
Največ uvozi Nemčija od surovin vlakenj, oljnatih rastlin, kož, lesa in lesnih smol. Od vseh agrarnih surovin, ki jih danes Nemčija porablja, izvira samo 43% iz Nemčije, dočim more Nemčija kriti svojo potrebo na živilih samo v višini od 82 do 84%. Agrarne surovine pa se morejo poleg tega mnogo teže nadomestiti ko živila. Če bi hotela Nemčija doma proizvajati vse agrarne surovine, ki jih danes uvaža, potem bi potrebovala še 16 milijonov hektarov zemlje, dočim znaša danes vsa agrarna zemlja Nemčije samo 29 milijonov ha. Ze te številke dovolj jasno kažejo, kako velike težave bi morala premagati nemška avtarkija. Zavod je mnenja, da bi Nemčija vendarle mogla doseči avtarkijo, če bi: povišala agrarno proizvodnjo, uporabljala vse organske odpadke, če bi nadomestila organične proizvode z anorga-ničnimi snovmi in če bi sintetično pridobivala nekatere organske
snovi. Vendar pa je zaenkrat čisto nemogoče, da bi se mogla Nemčija glede oljnatih rastlin popolnoma osamosvojiti. Podobno je stanje tudi glede drugih agrarnih proizvodov. Danes more n. pir. Nemčija kriti samo 9% svoje potrebščine na volni. Ce bi sedanje število ovac povišala od 4 na 10 milijonov ovac, bi krila šele 25% svoje potrebe na volni. Nemška lesna proizvodnja krije danes samo eno četrtino nemške potrebe. Povečanje proizvodnje je mogoče samo po daljši dobi. Namesto lesa bi morala Nemčija uporabljati drug material. Lesne odpadke bi mogla Nemčija uporabljati za izdelovanje lesnega sladkorja in raznih krmil. Ni pa mogoče doseči večje proizvodnje kož. Še manj more Nemčija kriti svojo potrebo na lesnih smolah in čreslu, pač pa bi mogel sintetični kavčuk v znatni meri nadomestiti naravni kavčuk.
Toda popolna avtarkija le ne bi bila dosegljiva. Zavod pa ne omenja, kako velikanske žrtve bi moral nemški narod dati, da bi se posrečila tudi samo delna avtarkija. In kaj bi od nje končno Nemci imeli?
Doma in po svetu
Predsednik dr.Beneš obišče maja meseca ob priliki zasedanja Male antante Jugoslavijo.
Notranje ministrstvo je sklenilo, da se ustanovi posebna ženska policija, ki bo delovala v Beogradu in v vseh banovinskih mestih. Glavna naloga ženske policije bo preganjanje prostitucije in zaščita mladine.
se je določilo, da so za podpisovanje firme ljubljanske podružnice
upravičeni: upravnik dr. Vekoslav Povh, tajnik Ivan Burja in knjigovodja Ivan Jošt. Za pravnoveljav-no podpisovanje podružnične firme je določen kolektiven podpis dveh upravičencev, od katerih mora eden vedno biti upravnik podružnice.«
Ljubljanska podružnica PAB hoče torej tudi v Sloveniji zbirati hranilne vloge, a smatra, da ji ni treba to povedati v slovenščini. Deloma ima res prav. Saj bo dobila veliko klientelo slovenskih kmetskih dolžnikov zastonj in brez vsakega napora.
Odplačilni načrt Hranilnice mestne občine v Brežicah
Ta hranilnica, ki spada med naše najstarejše denarne zavode, je objavila svoj prvi odplačilni načrt. Proste so vse stare vloge do zneska din 500'—, kar se nanaša na 1300 starih vlagateljev. Nadalje se izplačujejo za vloge od din 500'— do din 10.000'— celoletne obresti za 1. 1936, za vloge od din 10.000'— do din 30.000'— tričetrtletne obresti za 1. 1936 in za vloge nad dinarjev 30.000'— polletne obresti za 1. 1936.
Poleg tega izplačuje hranilnica brez omejitve vse nove vloge, ki so narasle v kratkem času že nad din 1,100.000'—, kar je za zavod, ki ima okrog 9 milijonov dinarjev vlog, zelo lep znesek.
list, ki je začel izhajati na Jesenicah. V uvodni besedi pravi list, da hoče buditi med vsemi čut soodgovornosti pri delu in dvigati zavest, da je procvit podjetja v interesu vseh. Vsi nameščenci so člani ene velike družine, katere cilj je: procvit podjetja, zadovoljstvo delavstva, korist države in bodočnosti! List izdaja Kranjska industrijska družba (njen predstavnik A. Kuhar, odgovorni urednik pa je g. Izidor Valentin). List se tiska v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. — List prinaša obilo lepega in zanimivega gradiva.
Centrala za transfuzijo krvi je bila ustanovljena v Beogradu. V centrali so registrirani vsi, ki so zdravniško pregledani in priznani kot sposobni za dajanje krvi. Hrano dobivajo brezplačno v bolnišnicah. Od vsake transfuzije pa dobe najmanj 500 din. Vseh takih ljudi, ki so se prijavili kot oddajalci krvi, je sedaj v Beogradu okoli 100. Večinoma so to brezposelni delavci.
Direktor Jadranske plovidbe Bogdan Durbešič je stopil v zasluženi pokoj. Za novega direktorja je imenovan Milan Švrljuga.
Tihotapstvo alkohola se širi po vsej državi. Samo v Vrbaski banovini je bilo v zadnjih 2 letih pretihotapljeno 300 vagonov vina in žganja. Ali se še ne bo napravilo temu tihotapstvu konec? Kdaj bo ugodno rešena spomenica naših trgovcev z vinom in žganjem?
Soproga bivšega gen. direktorja tvornice »Celuloza« v Drvarju gospa Simonius, po rodu Švicarka, je ob svojem odhodu iz Jugoslavije ustanovila velik fond za podpiranje tamošnjih revnih šolskih otrok. Plemenito darilo švicarske gospe zasluži vse priznanje.
Nemčija je začela graditi trdnjave na vzhodni meji.
Z velikanskimi slovesnostmi je bila po vsej Holandski proslavljena
Francijo in Turčijo, da intervencija Zveze narodov ne bo potrebna.
V Rusiji so iznašli novo postopanje, po katerem je mogoče izdelovati pločevino tudi iz litega železa.
Mnogokratnik prirast-karine
v okolišu mestne občine ljubljanske se določa za mesece oktober, november in prvo polovico meseca decembra na 10.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 9. januarja objavlja: Dopolnitev uredbe o razsodniških odborih — Izpremembo uredbe o razsodniških odborih — Odločbo o ustanovitvi preizkuševališča za volno v Beogradu — Pravilnik o ustroju in poslovanju preizkuševališča za volno v Beogradu — Pravilnik sklada za ovčarstvo — Nekatere odločbe drž. sveta — Razne razglase in objave.
Dobave - licitacije
poroka prestolonaslednice Jullane z nemškim knezom Bernhardom od Lippe-Biesterfelda. Princu je bil na dan poroke podeljen naslov kneza Nizozemske.
Vodja belgijskih reksistov De-grelle, kateremu je politično izkoriščanje radijskih postaj v Belgiji prepovedano, je govoril po italijanskem radiu v francoščini ter v svojem govoru zelo hujskal proti belgijski vladi. Belgijska vlada je v Rimu odločno protestirala, ker se je dovolilo Degrellu, da se je po italijanski radijski postaji vmešaval v belgijsko notranjo politiko.^
Predsednik Roosevelt je predložil kongresu predlog o novem ameriškem proračunu v višini 6158 milijonov dolarjev. V novem proračunu so zlasti povišane postavke za vojsko. Proračun za vojsko in mornarico je povišan na skoraj eno milijardo dolarjev. Združene države Sev. Amerike bodo zgradile v prihodnjem letu 2 veliki križarki po 35.000 ton, več matičnih ladij za letala, tri manjše križarke, 20 rušilcev, 10 podmornic, 400 hidro-avionov ter 530 letal za armado. Obenem se tudi poviša število ameriške redne vojske.
Na seji italijanske vlade se je sklenilo, da bo leta 1941. svetovna razstava v Rimu. Kolodvor v Rimu bo tako povečan, da bo mogla odpraviti postaja 500 vlakov na dan, to je 200.000 potnikov.
Nov vojaški upor je izbruhnil na Kitajskem. Uporniki so sestavili novo vlado, ki zahteva vojno proti Japonski in zavezništvo z ^Rusijo.
Da se zmanjša uporaba časopisnega papirja, ki ga mora Nemčija uvažati iz skandinavskih držav, je odredil Goering, da morajo nemški listi zmanjšati v januarju obseg za 10, v februarju pa za 20%. Po vsej Nemčiji so bili nadalje ustanovljeni posebni uradi, ki morajo zbirati papirne odpadke.
Nečak gospe Simpson je objavil v »Pariš Soiru« vrsto člankov o za sebnem življenju in navadah gospe Simpson. Ko so vsi ti članki izšli, je objavil pariški odvetnik gospe Simpson protest proti tem člankom, ki da so vseskozi neresnični, dozdevni nečak pa da sploh ni noben nečak gospe Simpson. Kmalu nato pa je izšla nova izjava pari škega odvetnika, ki pravi, da on sploh ni nodal nobene izjave, temveč da jo je gospa Simpson sama noslala iz Cannesa. Odvetnik je dostavil, da gospa Simpson zaen krat ne namerava tožiti svojega nečaka.
Spor zaradi Aleksandrete bo rešen z direktnimi pogajanji med
LICITACIJE:
Dne 20. januarja bo pri Dravski radionici v Ljubljani, Kobaridska 43 ofertna licitacija za nabavo raznih vijakov in matic, zakovic, zaponk, raznega železa, jekla, raznih žebljev, 200 kg karbida, 100 m3 kisika, steklenega papirja in platna in tesarskih svinčnikov; dne 22. januarja za dobavo 1000 m impregniranega platna, raznega usnja, sukanca, firneža, terpentina, sikativa, mi-nija, razne krede, sode in raznih čopičev.
Dne 28. januarja bo pri Upravi policije v Ljubljani ustna licitacija za dobavo 200 letnih platnenih bluz, 200 letnih platnenih kap z dvojno prevleko in kokardo in 33 parov dolgih hlač.
Dne 28. januarja bo pri Upravi VI. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Kamniku ofertna licitacija za nabavo 110.000 kg konopnene preje.
Dne 28. januarja bo pri ekonomskem odelenju Generalne direkcije drž. železnic v Beogradu ofertna licitacija za dobavo kompresorja, žračnih vodov in orodja za delavnico drž. železnic v Kraljevu.
(Predmetni oglasi so v pisarni za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Tržna poročila
Jajčni trg
Iz Zagreba poročajo, da so cene trenutno nekoliko nazadovale, ker se računa s tem, da se bodo zaradi mile zime nova jajca začela preje. Ni pa to posebno verjetno.
Zaenkrat veljaijo v Nemčiji: jajca vrste A 100, B 95 in C 90 RM., nezacarinjena franko Salzburg. Večina jajc gre sedaj v Nemčijo.
V Švici in Češkoslovaški so cene za jajca slabe, Avstrija pa še ni razdelila kontingentov. Tudi z Italijo še ni prišlo do večjih jajčnih kupčij.
Domač konzum je precej dober ter je cena 75 par za jajce precej ustaljena.
Perutnina se ne uvaža več v prejšnji meri v Nemčiijo. Večje povpraševanje je na Dunaju za zaklane pitane gosi. Zaradi previsokih cen je konzum perutnine na domačem trgu padel.
Tržne cene v Celju
dne 1. januarja 1937.
Govedina: 1 kg volovskega mesa od 7 do 12 din, kravjega mesa 8, vampov in pljuč 6, jeter 10, ledvic 12. loja 6 din.
Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 10 do 12 din, II. 6, 8, 10, jeter 14, pljuč 10 din.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 12 do 14 din, pljuč 7, jeter 10, glave 8, parkljev 7, slanine 14 do 16, slanine soljene 17, slanine na debelo 14 do 15, sala 15, suhe slanine 18 do 20, masti 18, šunke 17, prekajenega mesa 14 do 16, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 10 do 12, jezika 16 do 18 din.
Drobnica:	1 kg koštrunovme
10 din.
Klobase: 1 kg krakovskih 20 din, debrecinskih 18, hrenovk 20, safalad 18, posebnih 20, tlačenk 16, pol suhih kranjskih 24, suhih kranjskih 30, 1 kranjska klobasa 4 do 5 1 kg braunšviških 10, salami 45 do 60 din.
Perutnina: 1 piščanec večji 15 do 18 din, kokoš 18 do 25, raca 25 do 28, gos 50, puran 65 do 80, domači zajec 5 do 15 din.
Divjačina: 1 divji zajec 20 din.
Ribe: 1 kg krapa 14 din.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 1'75 do 2 din, kisle smetane 12, 1 kg surovega masla 22, čajnega masla 26 do 28, masla 20 do 22, bohinjskega sira 24 do 28, trapi-stovskega sira 16 do 20, polemen-talskega sira 25, sirčka 6, eno jajce
1 din.
Kruh: 1 kg belega kruha 4'50, polbelega kruha 4, črnega kruha 3'50, žemlja mala 0'50, velika 1, bela štruca za 44 dkg 2 din, za 88 dkg 4 din, polbela štruca za 50 dkg
2 din, za 100 dkg 4 din, črna štruca za 57 dkg 2 din, za 114 dkg 4 din.
Sadje: 1 kg jabolk 5 do 6, orehov 7, luščenih orehov 24, suhih češpelj 8 do 9, suhih hrušk 8, 1 limona 0'75 din.
špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 78, Santos 54, Rio 44, pražene kave 56 do 98, čaja 90 do 130, kristal belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 15'50, sladkorja v prahu 16, medu 18 do 20, kavne primesi 17, riža 5'50 do 12, 1 liter namiznega olja 13, olivnega olja 16 do 30, bučnega olja 15, vinskega kisa 4, navadnega kisa 3, petroleja 7, špirita denat. 11, 1 kg soli morske 2'75, soli kamene 3, celega popra 38, mletega popra 40, paprike 24, sladke paprike 28, testenin 7 do 11, mila 9 do 12'50, karbida 8'50, sveč 13, kvasa 32 do 36, marmelade 10 do 28, sode za pranje 2'25 din.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 (na debelo 3'25) na drobno 3'50, moke št. 0 (na debelo 3'25) na drobno 3'50, moke št. 2 (3) 3'25, moke št. 4 (2'80) 3, moke št. 5 (2'60) 2’90, moke št. 6 (2‘50) 2'80, ržene enotne moke 3, pšeničnega zdroba 3'75, koruznega zdroba 3, pšeničnih otrobov 150, koruzne moke 2, ajdove moke 3'75, kaše 3, ješprenja 3'50, ovsenega riža 7 din.
žito: 1 q pšenice 195din, rži 175, ječmena 165, ovsa 150 prosa 160, koruze 140, ajde 140, fižola 200 do 400, graha 1200, leče 1000 din.
Kurivo: 1 q premoga, črnega trboveljskega 33 do 36 din, premoga, črnega zabukovškega 33 do 36, premoga, rjavega velenjskega 20 do 22, 1 m3 trdih drv 80, 100 kg trdih drv 22, 1 m3 mehkih drv 60, 100 kg mehkih drv 20 din.
Krma: 1 q sladkega sena 50 din, polsladkega sena 45, kislega sena 40, slame 30, prežana stane 5 din več.
Zelenjava in gobe: 1 glava solate endivije 0'50 do 1 din, 1 krožnik motovilca 2, 1 kg radiča 8, poznega zelja 2, kislega zelja 3 do 4, ohrovta 3, karfijola 6 do 8, kolerabe 3, 3 komadi kolerabe 0'25, 1 krožnik špinače 2, 1 kg čebule 2'50, česna 9, krompirja poznega 1, kisle repe 2 do 3 din.
Ze v 24 urah
barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS.REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 2 Telefon št. 22-72.
Torek, dne 12. jan. 11.00: šolska ura: Ob 251etnici odkritja južnega tečaja (dr. O. Reya) — 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Odlomki iz oper (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Koncert radijskega orkestra — 18.40: Filoz. predavanje: Vzori in boji preroka (Fr. Terseglav) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Vloga vasi in mesta za čuvanje vrlin našega ljudstva (dr. Boris Zarnik) — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.00: Lalo: Le roi d’Us, uvertura (berlin. filharm. orkester — plošče) — 20.15: Werner: Na ledeni plošči — komedija v 3 dej. — Izvajajo člani Narodnega gledališča v Ljubljani
— 21.30: Reproduciran orkestralni koncert — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski jazz.
Sreda, dne 13. jan. 12.00: Odmevi iz Balkana (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila
— 13.15: Iz opernega sveta (radijski orkester) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Mladinska ura (dr. Joža Lovrenčič) — 18.20: Pletarji na plan (Zdravko Omerza) — 18.40: Minimalna delavska mezda (Filip Uratnik) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Umetna obrt Bosne
— 19.50: Šahovski kotiček — 20.00: Koncert pevskega zbora »Cankar«,
— 20.45: Podoknice (plošče) — 21.15: Koncert radijskega orkestra
— 22.00: Čas, vreme, poročila — 22.15: Koncert radijskega orkestra.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.