AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0.; WEDNESDAY MORNING, MARCH 31, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. Ker niso hoteli stati v vrsti Neznani zlikovci šp včeraj ponoči udrli v državno prodajalno žgu-kja na 684 E. 185. St. Odnesli .so devet zabojev žganju> samih pin-tov. Tatovi ečividno ■niso razvajeni, ker izb)ali so si suma cenejše prste žganja, cločim se diažjega niso dotal,I lili. V prodaja nip so prišli s lent, da so utrli šipo pri prednjih vratih. No, tem nekaj časa ne bo treba stati v dolgi vr'fti pred prodajalno. 4kliri■■ ' ' ~ ....................... ''e,Wnp/CC ° AfrikL — Tukaj vidite ameriškega letalca nekje v Afriki. V zemljo bitimi V °zko 'amo in i° Pokril s plehom. To mu det zadostnega varstva pred so- N. oonibami. ^odo postavili v rezervo in jih poslali delat na farme » , '0wIt DOMOVINA AMERICAN HOME i BUY 1 "TATBS "War- PONDS PtIMPs AMERIŠKA Zavezniki so zasetKSUfelHsni Oženjem moški naj bi dobili 30 dni dopusta pred vstopom v armado Washington. — Kongre snik 20. okraja, Michael A. Feighan, namerava vložiti v kongresu predlog, glasom katerega bi vojaške oblasti dovolile novincem 30 dni dopusta, predno bi s| jim bilo treba javiti v garniziji. i Zdaj je dovoljeno novincem sa-| mo 7 dni dopusta potem, ko jih ; potrdijo vojaški zdravniki. To, I trdi Mr. Feighan, je vsekakor prema.lo zlasti za tiste oženjene, ki imajo kako posestvo. Ako ga nameravajo pirodati, predno vstopijo v armado, jim 7 dni do-i pusta ne zadostuje za kupčijo. ,Hiše jim pa tudi ne kaže prodajati. dokler ne prestanejo končne | zdravniške preiskave. | --o- i ZADNJI DAN ; KAMPANJE PRI SŽZ Danes je zadnji dan kampanje za nove članice pri Slovenski ženski zveži, članice jih danes še lahko vpišejo pri tajnici svoje podružnice. Naj' vsaka članica stori svojo dolžnost za to odlično žensko organizacijo. ! __-o__ Slični dogovori kot z Anglijo, bodo kmalu tudi z Sovjetsko Rusijo i W a s h i n g t o n.—Pi'ed-sednik . Roosevelt je izjavil, da sta prišla z angleškim zunanjim mini- 1 strom Edenom do popolnega f sporazuma glede svetovnih pro- < blemdv. Predsednik je tudi iz- i javil, da bo zdaj prišlo do po- < dobnih razgovorov tudi z Rusi- J jo. Ni pa hotel povedati kaj J natančnega o; tem. ; Predsednik in minister Eden sta reševala politične in vojaške ." zadeve in vsa druga vprašanja, J ki se nanašajo na vojno -sedaj ] in v bodoče. Eden se je zvečer ) odpeljal v Kanado. DANES MORATE DOBITI AVTNE LICENCE | Danes o polnoči poteče rok, ko mora imeti vsak avto novo r licenco. Nova licenca je v po-I dobi etikete, ki se mora prile-! piti spredaj na okno, v spodnji , desni kot. Vsak avto mora ime-j ti pa obenem tudi lansko licen-|co. Policija svari, da bo vsake-1 ga aretirala, kdor v četrtek zjutraj ne bo imel nove licence na avtu. --O—;—:- Angleški bombniki so napadli Berlin dvakrat v treh nočeh London.—V pondeljek so an-1 gleški bombniki zopet napadli Berlin in Porurje. Pri tem so izgubili Angleži 33 bombnikov! in sicer 21 nad Berlinom in 12 nad Porurjem, To je izredno velika izguba, ki kaže, da je bi-! lo toliko več bombnikov pri napadu, ali pa imajo Nemci boljše organizirano obrambo. To je bil že šestnajsti obisk angleških bombnikov v Berlinu v tej vojni. Največji napad je bil v soboto; ko so zmetali nad j nemško prestolico nad 900 ton j bomb. V spomin Ivan Cankar ju (To pesem bo izvajal zbor "Glasbene matice" na koncertu v nedeljo, 4. aprila v S. N. Domu). Šla je duša mirna in pobita kot gre senca čez polnočni kraj, in prišla do zadnjega odkritja, k nam stopila več ne bo nazaj! j A v delih tvojih večno bo živela in kazala pot vsem hrepenečim, pot navzgor: Hvala in'slava ti! S. Kosovel. Angleži pripravljajo obrežje za invazijo London. — Angleške vojaške oblasti so prevzele 10 milj širok pas ob vsem vzhodnem obrežju. Ta pas bodo rabili za bazo, odkoder bodo izvedli invazijo v Evropo. Najbolj trenirane čete so pripravljene za napad. Kraj in čas invazije je pa še vojaška tajnost. Neka visoka vojaška oseba jč izjavila, da zavezniki ne bodo pričeli z invazijo, dokler ne bodo očistili Afrike osiških čet. Nekateri mislijo, da bodo začeli z invazijo okrog 1. junija. -o-- Trgovci s perutnino zahtevajo maksimalno ceno Trgovci na debelo s perutnino v Clevelandu, Akronu in De-troitu so apelirali na vladni urad za kontrolo cen, naj določi maksimalno ceno perutnini in sicer na farmah. Potem pa naj določi pošten dobiček za prekupčevalca. Naši vojaki Mr. in Mrs. Anton Sajovic iz 1003 E. 66. Place. Njegov naslov je: Pvt. Artthony Sajovic, 147th Engr. Rgt. Company A, Gamp Swift, Texas. f® tei na Spomnite se pogosto boj ako v s pismom ali kartico. Fantje so neizrečeno veseli vsake besede izdoma. Ni treba čakati, da dobite sporočilo od njih, ker v veliki treningi jim ne preostaja časa za pisanje. Torej pišite, če ne vsak dan pa vsaj vsak teden! Družina Hrovat iz Maple Heights, O. je dobila od sina Carla pismo iz daljne Indije. Piše da je zdrav in da je dobil odlikovanje od Strica Sama, ker je pomagal pri reševanju moštva z neke potapljajoče ladje. Ponosni smo na pogumnega slovenskega junaka. ms m las Pozdrave pošilja vsem prijateljem in znancem v Clevelandu ter se jim priporoča za kako kartico Pvt. Anthony Sajovic, sin Barbertonska pevka se je ubila Washington.—Kristina Street, stara 32 let, doma iz Barberto-na, O., umetnica v igranju na harmoniko in odlična pevka, je bila ubita v zrakoplovni nesreči' v Kanadi. Odšla je iz New Yorka še v januarju za štiri mesece, da bo obiskala razna taborišča in igrala za ameriške vojake. -o- V zadnje slovo Jutri ob dveh popoldne naj se zberejo članice društva sv. Marije Magd. 162 KSKJ v Grdino-vem pogrebnem zavodu, da se poslove od sestre Terezije Baš-ca, v petek pa naj se udeleže pogrebne maše. Ob osmih zvečer jutri pa naj se zbero pevci zbora Lira v stari šoli sv. Vida, da gredo izkazat zadnjo čast podporni članici Tereziji Bašca. ročila posredovalnicam za delo, naj sporoče, koliko mlekarskih delavcev potrebujejo. Vojni oddelek je tudi odločil, da se odslej ne bo več odpuščalo iz armade vojakov, ki so stari 38 Jet ali več. Pač pa bodo na njih željo postavljeni v neaktivno rezervo pod pogojem"" da bodo šli delat v vojno industrijo ali na farme. Toda taki rezervisti bodo potem lahko vsak čas poklicani nazaj v armado. RS _ p , — ■Pt je . Predsednik |NkaV2javil Pri konfe-da je vojni od-] ■f 4e]0 ,'lotrebne korake i ■> fe^ka-l vojakov v ne-j Mm?- Kot rezervisti ■SkYri$*ia delo v in,| in'e(lvSt!»1 P" | K, ^fe lV *■ ' '1 '" "■' * IrHi, , Podarjal, da je I" !Vrodukci'H !u ot <>i i se vr ' P§isiju 0Vanje zemlje, j K^^^^lg.Je že na- BOJNA FRONTA RUSIJA—Rusi so odbili močne napade nacijev ob zgornjem Donecu. Nad 500 Nemcev je obležalo na b o j n e m polju. Rusi še vedno napredujejo v smeri proti Smolensku, počasi pa sigurno. Razmehčana "zemlja ovira pohod vojske. PACIFIK —Zavezniški letalci so preprečili.večji skupini japonskih ladij dopeljati potrebščine na Novo Gvinejo. Nekaj ladij so zadeli z bombami, ostale so se razpršile. AFRIKA—Prve vesti, da so Angleži izkrcali Commandos v pristanišču Sfax, uradno niso potrjene. Maršal Rommel je ukazal to pristanišče zažgati, predno pade zaveznikom v roke. ................. n Poslanska zbornica je zavrgla načrt za davke Washington.—Po trimesečni debati je kongres glede plačevanja davkov tam, kjer je. bil prej. Včeraj je bilo glasovanje. o Rumlovem načrtu, ki je določeval, da bi davkoplačevalci plačali davke samo od letošnjih dohodkov in pozabili na davke za lanske dohodke. Drug predlog je bil, da plačujemo sproti po 20% na teden od sedanje plače za lanske dohodke. Oba predloga sta prepadla in bila poslana nazaj na odsek, da pripravi; nove načrte. Demokrati so bili proti Rumlovem načrtu in so zmWrnardič ft SkW $59. V Ha f na banki ^ tudi še na- K!^ za Rde-Matija ( Prav ce Ar ^vko ^užbencev pri r sii siL elandu bo- !< k i! tV 80 za ■Xt f so 1Ja bo storila Sanjanja i ,01^ Plačo raz-V £ ;pravo pouli-: Na^eva„a boljša a leto $1,440,- K? Pogodbe ngresnik 20-' LVv.A' Peighan, je rs.Solucijo, ki E} ;odatek ustavi- WH Pri ' naj bi ame" voUtvah f.1 mu'ovne po-P'k. bl Prej odobril kSi r".eclsednik pravi- vj ZCTpogodbe' lta dve tret" Nvj mce- Poslanec r SVOji reSOluci- iX^^^dnikpra- ii„ H] ar°da, ako bi \J grditi predlo-! 1l \ n p°godh —--_o- Rdeči križ potrebuje še $71,000 za dosego kvote Kampanja za prispevke Rdečega križa v Greater Clevelandu bo danes končana. Za dosego kvote $1,780,0Q0 se potrebuje samo $71,000. Odbor, ki ima kampanjo v oskrbi, je prepričan, da bo nocoj dosežena kvota. Prijazen obisk Včeraj nas je obiskala v uredništvu prijazna Mrs. Rose Erste iz Whittier Ave. Oddala je denar za novega naročnika Rudolfa Zupančič iz 1132 E. 72. St. Obema najlepša hvala. Zavezniški gl. stan v Afriki, 30. marca.—Angleži so izkrcali z ladij čete (Commandos) v Sfaxu, 70 milj severno od Gabesa, katerega so Angleži zasedli včeraj. Osiške čete, ki beže od Ma-reth linije, ne morejo več skozi ožino med' Gabesom in E1 Ham-ma, kjer je koridor širok komaj 20 milj. Angleške čete so po okupaci- ———-- ji Gabesa in E1 Hamma udarile za Rommelovo armado proti severu. V kratkem se bodo sestale z ameriškimi četami, ki prihajajo od E1 Guetara. 'Zavezniški letalci neprestano bombardirajo bežečo osiško vojsko. Nemci so se potegnili iz Gabesa pod strahovitim ognjem zavezniških bombnikov. Osiške kolone so obstreljevali Angleži tudi z bojnih ladij ob obrežju. Radijo iz Alžira je včeraj poročal, da ima Rommel zdaj svoj glavni stan v E1 Djem, ki leži 40 milj severno od Sfaxa. Ameriške čete so oddaljene druga od drugih samo še. kakih 40 milj pri Gabesu. Američani so včeraj odbili tri nemške naskoke v okolici Maknassva. Prva angleška armada na severu je že tretji dan zaznamovala uspehe. Včeraj je zajela 700 ujetnikov. Osma angleška »""I......„(V ..........— armada na jugu je zajela 8,000 osiških vojakov, Američani s d jih pa včeraj zajeli 200. Gabes, ki šteje 20,000 prebivalstva, večino ma domačinov, so zasedli Novozelandci. Nemci so jim nasuli na pot številne mine, kar pa teh utrjenih borcev ni ustavilo. Pritisnili so za Nemci tako naglo, da se ti niso mogli niti ustaviti v Gabesu, ampak so ga naglo zapustili, Gabes je glavno pristanišče v južni Tuniziji. Prihodnje glavno pristanišče je Sfax, 70 milj proti severu, potem je pa Tunis, 195 zračnih milj višje gori. Ako se bo Rommelovi armadi posrečilo izmuzniti se mimo Gabesa, čakajo nanjo Amerikanci, ki v dveh kolonah prodirajo proti morju. Pot proti severu, po kateri beži Rommel, gre ob morju in angleške bojne ladje prežijo blizu obale, da jih ob-mečejo s topniškim ognjem. Motgomery je samo z zvijačo ukanil lisjaka Rommela, kii je mislil, da Angleži ne bodo' nikdar predrli močne Mareth linije. Toda Montgomery je poslal v noči 23, marca tanke in pehoto na'vozilih skozi puščavo okrog južne točke Mareth linije. V treh dneh je ta kolona prepotovala v naglem pohodu 200 milj skozi puščavo po stari karavanski poti in na 26. marca je zgrabila nemške veterane za hrbtom. Tedaj je Rommel ukazal zapustiti Mareth linijo. Rommelova armada, ki beži od Gabesa proti severu, je v nevarnosti, da bo obkoljena. Tiste osiške čete, ki še niso prešle mirno Gabesa, so že 11 i • 7 w ^ obkoljene. m "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER J AMIS DEBEVEC. Editor ti 17 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0C Za Ameriko In Kanado,-četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _PoMmema številka 3c__ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $8.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. a. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 month« U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. •2.00 for 1 months _____Single copies 3c _ Entered as second-class matter January 6th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878._______ No. 76 Wed., March 31, 1943 Narod naj bi varčeval s svojimi močmi Nam se zdi, da je bilo popolnoma na mestu, ko je oni dan jugoslovanski kralj Peter po radiju opominjal narode v Jugoslaviji, naj ne podvzemajo nobene večje akcije, dokler ne pride čas za to. S tem je hotel kralj reči, naj jugoslovanski narodi varčujejo svoje sile za oni dan, ko bodo zavezniki odprli svojo ofenzivo v sami Evropi in ko bodo potrebovali pomoč vsakega domačina. Mi smo na tem mestu že večkrat zapisali, da zaveznikom ne bo pomagano, če bodo našli pri invaziji Evrope sama pogorišča in grobove naših ljudi. Takrat bo štela pomoč vsakega, ki bo zmožen prijeti za orožje ali kako drugače biti v pomoč zavezniški vojski. To ni nobeno apizarstvo, to je dobro preračunana strategija, na katero bi moral pristati vsak, ki zna računati do pet. Ježe prav, da podjarmljeni narodi pokažejo tudi zdaj odpor, toda narod brez orožja se ne more upirati proti tankom in bombnikom. Ako to poskuša, je to čisto navaden samomor, ki morda pač prinaša slavospeve o borbeni sili naroda, pravih in dejstvenih uspehov pa ni. Vzemimo samo slučaj slovenskega naroda. Majhen je po številu, pač najmanjši v Evropi, dasi se mu mora priznati žilavost in narodno zavest. Poročila nam pripovedujejo jo odporu v slovenski deželi, da tudi poročajo o decimiranju naših ljudi. Za enega padlega sovražnika pade 100 do 300 naših ljudi. Ako bi šlo v tem pravcu naprej, bo kmalu izginil vsak Slovenec s zemlje, dočim bo sovražnika še vedno dovolj. Na mesto enega padlega sovražnika jih stopi sto, a koliko jih stopi na mesto naših padlih borcev? Iz poročil smo videli, koliko slovenskih vasi je bilo že požganih v tem odporu. Čitali smo obenem, koliko vašča-nov. je bilo pri tem postavljenih ob zid in ustreljenih, ne zato, da bi kaj zakrivili, ne zato, da bi bili morda dvignili roko proti sovražniku. Tisti, ki so napadli sovražnika, so se umaknili na varno v gore, a narod je moral plačati s svojo krvjo in s svojimi hišami. Take vrste odpor se nam zdi kot metanje žoge ob steno, brez hasni. Zlasti pa še sedaj na predvečer invazije zaveznikov na evropsko celino. Narod svoj odpor pokaže lahko drugače, da bo škodil sovražniku, pa vendar ostal pri življenju. Eno bi bilo to, da bi ne obdeloval polja, vsaj ne več kot za domačo potrebo. Tako bi se sovražnik ne preživljal iz slovenske zemlje. Drugo bi bilo to, da bi ne delat v sovražnikovih tovarnah, vsaj ne s tisto vnemo, kot bi sovražnik pričakoval. Narod naj bi šel na nekako pasivno rezi-stenco, ki bi imela pač uspeh, medtem ko takozvani geril-ski boji koncem konca ne pomagajo nič ali vsaj ne dosti. . Lahko nam je tukaj na varnem pozivati narod k odporu, toda postaviti bi se morali sami na njih mesta, vzeti svinčnik v roke in računati, kaj bomo dosegli z dejanskim odporom. Nič k (ft grobove in požgane ter porušene vasi. Narod v domovini naj bi stisnil zobe in čakal. Saj ne bo dolgo, tudi, leto ali dve ne pomeni nič, ko bo imel priliko udariti po sovragu in ga pognati iz dežele. Mislimo, da je to tudi želja zaveznikov, vsaj pametnih zaveznikov. Saj vendar ne pričakuje nihče od slovenskega naroda, da se bo vrgel z motikami in vilami proti sovražnikovim tankom, ali da bi lučal kamenje v sovražnikove bombnike. Zgodovina slovenskega naroda, pa i srbskega in hrvaškega nam kaže, da ti narodi niso apizarji, da ne bodo nikdar klonili sovražniku. Vsi trije so že bili v sužnosti, dolga stoletja, a se niso potujčili, niso pozabili svojega rod'u. Tako je tudi zdaj in bo v bodoče. Odpor naroda ni samo s pestjo, zlasti ne z golo pestjo. Odpor naroda je v narodni navesti, ki šteje in mora prinesti rezultate. ________ Saj zavezniška vojska ni na potu v Evropo zato. da bi našla tam podjarmljene narode v grobovih. Bi ne bilo nobenega pomena iti v Evropo in dobiti tam samo še Italijane in Nemce. Zavezniška vojska gre v Evropo zato, da bo odrešila zasužnjene narod'e, da bodo zopet dobili svojo zemljo nazaj. Če ne bo tam naroda več, ni potrebna invazija Evrope. Narod v domovini naj hrani s svojimi silami, ker potreboval jih bo. Tisti čas pa ni več daleč, vsaj upamo, da ni. Glave pokonci, Slovenci, Jugoslovani! Ko bo prišla naša ameriška armada preko Sredozemskega morja, takrat pa le v roke vse, kar bo dobro za'glave nacijev in fašistov. Takrat bo štel vsak naš mož, vsak naš slovenski fant. Do takrat pa mirno kri. Bojevanje, kot ga vrši general Draža Mihajlovič, je, se nam zdi, popolnoma v soglasju z strategijo zaveznikov. Obenem. ko daja sovražniku dosti opravka, kolikor mogoče hrani z življenji svojih borcev. Ko bo zgodovina opisovala ta odpor, bo morala priznati, da je bil edino pravilen. BESEDA IZ NARODA vojaku, ki bo prejel darilo, katero so mu poslali, lahko rečemo, vsi farani. Saj je vojak vesel, če prejme kartico od svojega prijatelja, koliko bolj pa bo vesel našega darila. Le pridite v nedeljo 4. aprila zvečer po pobožnosti (krog osme ure) v cerkveno dvorano in prepričan sem, da se boste zadovoljnega srca vračali domov, ko boste imeli zavest, da ste tudi vi pomagali razveseliti naše borce za svobodo vsega s'veta. Pozneje ta večer, pa bomo tudi videli, kdo bo tako srečen, da bo dobil nagrado v obliki vojnih bondov, katere boste lahko' deležni, če boste svoje delnice plačali in jih pravočasno vrnili, kakor že prej omenjeno. Težke so žrtve, ki jih dopri-našamo vsak dan, vendar pa, če pomislimo na žrtve, katere do-prinašajo naši fantje na bojnem polju, bomo vdeli, da je to naše žrtvovanje prava malenkost. Farani, delujmo skupno in žirt-vujmo vsak po svoji moči, da bomo našim fantom ob povrat-ku lahko s ponosom .pokazali na naše delo,.ki smo ga vršili za našo faro, obenem pa bomo razveselili naše vojake tam daleč na tujem. Torej, farani, prihitite v nedeljo v cerkveno dvorano .vsi, ki vam je le mogoče, kajti čim več nas bo, tem večje bo veselje in lepši uspeh. Michael Kolar. -o—- TO IN ONO Odpor in nasilje s strani jugoslovanskih patriotov sta se na Hrvaškem tako razširila, da marijonetni ministerski predsednik Ante Pavelič, zdaj le še zelo redko nastopa v javnosti. Zlati jubilej fare sv. Vida V letošnjem letu praznuje naša fara sv. Vida svoj zlati jubilej ustanovitve. Vojne razmere, v katerih se nahajamo, nam ne dopuščajo, da bi ta pomembni jubilej praznovali bolj slovesno, kar bomo storili enkrat pozneje, ko bo te svetovne morije konec. Tedaj se bodo vrnili tudi naši fantje, ki so danes na braniku domovine, da bodo tudi oni priča te pomembne slavnosti. Vendar pa kot-dobri katoličani in zvesti farani ne moremo kar tako mimo tega jubileja in je potrebno, da se vsaj malo spomnimo .svoje farne ceirkve, ki danes potrebuje vsakega fa-rana, da ji priskoči s svojim darom na pomoč. Res je, da so danes razne prošnje na dnevnem redu za podpore, a kljub temu mislim, da bi ne bilo prav, če že povsod prispevamo, da bi pri tem pa pozabili svojo veličastno hišo božjo. Na naša društva kakor tudi posameznim faranom so bile poslane posebne delnice v spomin zlatega jubileja naše fare. Mnogi so se že odzvali in iste vrnili z denarjem vred, kakor je bilo naročeno v priloženem pismu. Mnogi pa so še, ki čakajo na zadnji dan. Seveda je res, da je boljše pozno kot nobenkrat, ampak v tem slučaju se obračam do vseh faranov kakor tudi društev, da bi čimprej vrnili odrez-ke delnic in denar. Vojna je,'kakor je vse drugo prizadeto s tem, tako je tudi naša fara. Delavcev primanjkuje na vseh koncih in krajih in posebno pa še prim anjkuje delavcev-prosto-voljcev, ki naj bi delali za skupno dobrobit in to brezplačno. Tudi naš odbor, ki, se je zavzel, da se vsaj malo spomnimo tega pomembnega jubileja, ima veliko dela in malo delavcev. Zato pa se moramo sedaj mi, ki smo ostali doma, toliko bolj potrudit in izvršit delo, kar pač najboljše moremo. To pa bomo lahko storil, če boste vsi farani z nami sto procentno sodelovali. Nujno vas prosim, da gotovo oddaste svoje darilo in odrezke od poslanih delnic v nedeljo dopoldne v pripravljene skrinjice pri glavnem vhodu naše cerkve ali vrzite v kolekto. Vsak faran in faranka naj stori kar največ mu je mogoče in tako bomo pomagali vsi skupaj, da se bo naš farni dolg čim bolj skrčil. Torej storite v nedeljo, kot prej omenjeno in potem pa pridite zvečer po pobožnosti v cerkveno dvorano, kjer bodo naši fantje in dekleta priredili "Card Party" v korist našim vojakom. Znano vam je, da se je ena taka prireditev vršila v preteklosti in da je bilo odposlano lepo število zavojev našim fantom vojakom. Gotovo ste videli sliko naših fantov in deklet s zavojčki v Catholic Universe Bulletin pretekli teden. Toda od prve prireditve ni bilo dovolj preostanka, da bi bili mogli poslati vsem, želja teh naših požrtvovalnih fantov in deklet pa je, da bi bil vsak vojak iz naše fare deležen takega darila in zato pa prirejajo v nedeljo večer zopet "Card Party," kamor ste vsi farani brez izjeme prav prijazno vabljeni. Pridite in žrtvujte par centov in malo svojega časa, da bodo naši fantje videli, da kljub temu, če so daleč od nas, se jih še vedno spominjamo in da se zavedamo, kako velike žrtve oni doprinašaja za svojo in našo boljšo bodočnost. Pridite, da se skupno malo razveselimo v prijazni domači družbi in s tem pa omogočimo, da bodo prejeli vsi vojaki iz naše fare primerna darila, Nam, ki smo ostali doma v zavetju, se niti ne sanja ne, kako veliko veselje bomo napravili Za naše vojake od fare sv. Vida Zopet se sliši, da naša mladina od fare sv. Vida pripravlja prireditev za naše fante vojake. Kako rada bi bila že za prejšnjo prireditev kaj "napisala, a vselej je vse prehitro prišlo in minilo — in kateri smo bili navzoči, smo imeli lep večer. Katerih pa ni bilo, pa ne vedo nič, ker navadno vse utihne, ko enkrat mine, pa naj si bo te ali one vrste prireditev. Mnogi fairani in prijatelji naših fantov niti ne vedo za kaj se prav za prav gre in mnogi pa si mislijo tako-le: ta stari — oh, to je za mlade in mladi pa mislijo — to je za stare, kar pa ni res. To je za nas vse. Vsak mora biti zadovoljen in veSel, kdor pride. Saj ni potreba, da moraš ravno znati igrati karte, ne, tudi druge igre so na razpolago in če te pa ne veseli ne ta ne ona igra, boš pa vseeno lahko imel par veselih ur v dobri družbi, ko boš gledal vesele obraze in pri tem pa si boš lahko pomagal z vsemi zemeljskimi dobrotami. Kajti ti naši mladi fantje in dekleta so že tako ustvarjeni, da vsakemu in z veseljem postrežejo. Mogoče bi šel, pa nimaš partnerja? To ni izgovor! Dobil ga boš še prehitro, čeprav ne ljubimo vsi enake igre in če se pa malo pomešamo za en večer, bo pa s tem še več zabave. Zato pa vabim, najvljudneje vse, stare in mlade, bogate in revne, vesele in žalostne na to dobrodelno prireditev v nedeljo 4. aprila ob osmi uri zvečer v cerkveno dvorano Sv. Vida. Dajmo, napravimo enkrat "surprise'' tem našim mladim in neumornim delavcem pri naši fairi in napol-' nimo dvorano do zadnjega ko-! tička in naj bodo enkrat v za-j dregi, kam nas bodo vse spravi-j li in kako nam bodo postregli. To pa vem, da bodo našli prostor za vsakogar in se tudi po mojster-ško izmazali iz zadrege. Ustreči tem, ki se žrtvujejo, da imamo mi užitek in zabavo, narediti pa veselje onim, ki so odšli na branik domovine, da žrtvujejo tam, če .treba, tudi svoje mlado življenje, to bi nam moralo biti največje zadoščenje. Naši fantje se trudijo dan za dnem z raznimi vežbami, da jim bo mogoče uničiti krutega sovražnika čim prej mogoče. Vsi tudi vemo, da vojaku danes še ne primanjkuje ničesar, vemo pa tudi, kako so veseli vsake še tako skrqmne drobtinice, ki pride od doma in še bolj veseli pa bodo, ko bodo prejeli darilo vseh faranov. Saj bo vsak, še tako majhen zavojček povezan z resnično ljubeznijo vseh navzočih faranov. Zato pa od-zojyimo se vse, ne samo tisti, ki imamo svoje sinove pri vojakih, ampak tudi naši in naših vojakov prijatelji. če se bomo odzvali v velikem številu, bodo tudi vsi vojaki iz naše fare lahko prejeli spomine od nas, saj veste, da je že precej lepo število fantov iz naše fare vzelo slovo od doma in svojih dragih in da je nešteto mater že pretočilo potoke solza. Torej ,na svidenje v nedeljo 4. aprila zvečer v cerkvenem spodnjem prostoru. Erances Kodrich. -o- Obletnica 27. marca 1941 Danes praznujemo slavno in bridko obletnico dneva, ko se je Jugoslavija uprla paktiranju z nacifašizmom, sovražnikom človeštva. Ob tej priliki je preko kratkovalovne postaje CBS naslovil minister na razpoloženju, g. Sava N. Kcsanovič, narodu v domovini naslednji govor: Bratje in sestre! Ko je pred dvema letoma, dne 27. marca 1941, skozi ves svet odjeknila vest, da se narod v Jugoslaviji, s svojim kraljem na čelu, noče pokoriti Hitlerju, se je človeštvo razveselilo in začudilo. Ali je mogoče, dja ima majhen narod od komaj 15 milijonov duš, zadosti smelosti, da zavrže Hitlerjevo ponudbo in odkloni vstop v družbe toliko drugih, ki so podpisali trojni pakt — tega se prej ni nikdo predrznil storiti. ... In to povrh tega še v trenotku, ko je bila Velika Britanija v vsej Evropi edina še nezlomljena v borbi, dočim sta bili Sovjetska Rusija in Severna Amerika še nevtralni ! Takrat je to za človeštvo pcmenilo povratek samozavesti, povratek vere v pravico in moralo, povratek zaupanja, da brutalna sila ni vse, in da se ji sile dobrega morejo upreti. Niti mi, niti svet nismo mogli pričakovati, da bo imelo 15 milijonov Srbov, Hrvatov in Slovencev v seb dovolj sile in moči, da 'bi se dolgo časa upirali obroču 150 milijonom fašistov. Bilo je le vprašanje, koliko dni življenja nam je še prisojenih — a ravno to daje naši žrtvi njeno največjo lepoto. Do 27. marca je človeštvo zrlo na Jugoslavijo, kakor na vse druge, ki so pred nami, obkoljeni od sovražnikov in odrezani od prijateljev, počasi in postopoma zapadali čedalje tesnejšemu dušečemu objemu Hitlerja. Prijatelji, ki so nas poznali dobro, so bili razočarani, toda tolažili so se, da je potop Jugoslavije!* neizogben, ter da mora tudi ona kreniti na pot, po kateri so šli skoro vsi evropski narodi brez izjeme: da na podlagi kompromisov s sovražnikom poskuša zakasniti uro svoje smrti. Naš 27. marc j.e bil blisk, ki je nenadoma pretrgal mrak, v katerega se je potapljala Evropa. In ta blisk, odločitev, da se raje vrže v smrt nego v suženjstvo, gesta, da se slabejši narod predrzne močnejšemu zločinskemu narodu povedati, da je zločinec, bi bilo dovolj slave za naš narod, človeštvo n^ lil vzeti pete1111' verjamem." ^osl' 4i "Pa je ie «1 jj Poslušajte! 1 tem farmarju f .j ga daru Kay^f/ la ni nikjer ^ $$ J ram ali ne. Tor « nboimime. . f^.Vl Farmar je J ljjL čem jaz ne da^. v-4, '1 pa sem poma£a tey I sam pomaga M sedah je odšel Ostal sem s tam blizu je \ef \fm in v njem po'"' sC <1 kodajsk. Pa s de: farmarjeve bl" jrf * maga-vsakem11' ga in to je vf I kair sem stoi'%r sam do dveh P da odgovorite s sp^0 j3 no vstajo; zakaj bi v3®,j zmanjkalo zaupanj0, 'A sile dobrega v človek 'j lizirane za boj proti B I vražnikom Borba, »Jj dite ni le borba za "ar i stanek, ni le borba za .J Srbi, Hrvati in Slove'1 I narodne smrti, ta bo:rp J di za to, da se ustvari J nov pravičnejš red, v M bo Jugoslavija le e Ji nih delov. Severna * J Velika Britanija in Rusija so objavile vse Jj kemu svetu, oprte »» J no silo svojega orozJ' I številne milijone Ij"^,* romna bogastva, kate ^Jk goče izčrpati, da so se I« da orožja tako dolZ°l| odložile, dokler soV ]o|g# veštva in oni, ki m" bodo uničeni v svoj strti, tako da ne b° j! več dvignili glave. bodo postavljeni tem fc ,<£(111, mu svetovnemu 1 , mv rem bodo narodi f a ga, svobodni od str M še kdaj pogazijo d^ J svobodni od straha PJ| potrebo, ki jih je 1 si>J la v ponižanje. Ju jV„j?| je s svojo borbo ^ ti žrvtovanjem zaS 0b#J pravico do svoje£a ^M do življenja, ki bo ^ ..i narodovim potreba" .f ni volji, temlveč ^ti nost in dolžnost c ^ I ji zajamči tak obst« - Tri JV Jugoslavija, vse južne Slovane, m svobode in socia zemlja, v kateri b° J li človek iz naroda -Hrvati in Sloveti J malega človeka se bo zaključila z ^ ga človeka. Po te>f fj rajo vse sile do/ štvu zedimti v ve'^ narodov, v katere ^ osnova človek '"l^J do človeka. Zara _ g^Jj no, da moramo ^jOT in Slovenci, stati = celoto, da 'bomo 9j predvsem na Ba onoH dni Evropi i£ra gia^J tero kot narod sel naše skupno* na in v toliki me^ rekujeta tako J] kakor naš da je tudi naši so • t i ■ ■ ■ qreO61 jj mi svojimi sx j propagande, 0 izdajalcev — . jim in vseh onih, žijfJ ali neposredno M I mogli zatreti. & str^J (Dalje ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. "Goste vodimo," dejal je Ne-pokor, "sprejmi jih oče." "Bogovi jih čuvali, naš kruh je njihov kruh!" Radoslav se je dvignil izza ognja, za njim so se dvignili vsi in pozdravili tujca. Čudili so se vsi malemu Vlahu, ki je že komaj čakal, da pride do besede. (Dalje prihodnjič.) -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE -r>- Min ■▼UIT FAY DAT BONO DAY DELO DOBIJO IZUCENIOPERATORJI BORING MILLS (Horizontal in vertical) LARGE PLANER RADIAL DRILL Plača na uro, vrhu overtime. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 CENTRAL _(8L) ženska se sprejme Želi se dobiti žensko za čiščenje, pranje in likanje. Stalno delo. Pokličite IV 2460. (79) ženska se sprejme Sprejme se ženska, da- bi likala in čistila v hiši dvakrat na teden. Zglasite se na 671 E. 113. St., ali pokličite MU 5456. C781 • MALI OGLASI še do konca tedna Glede razprodaje bančnih delnic, o katerih sem poročal, da se lahko kupijo, preteče termin 31. marca. Nad polovico je bilo prodanih. Odbor je pripravljen, da ostale obdrži, toda jaz želim, da gre še več delnic med narod, da bo banka imela več delničarjev, da bo naše bančno društvo največje v naši metropoli. Radi tega sem naprosil ta odbor, da podaljša termin še za tri dni, do sobote, 3. aprila. Anton Grdina, predsednik The N. A. banke. Soba in hrana Soba in hrana za poštenega fanta se dobi ma 6604 Schaefer Ave. (77) Stanovanje išče Išče se stanovanje 4 sobe jn kopalnica za 2 odrasli osebi. Pokličite ENdicott 2985 pred 2:30 popoldne. (77) Izredno lepa prilika Podjetnemu človeku se nudi izredno lepa prilika, katere bi ne smel zamuditi. Naprodaj je dobro vpeljana grocerija in mesnica v slovenski naselbini na glavni cesti. Veliko dobrih in stalnih odjemalcev. Proda se radi smrti v družini. Popolna zaloga in vse, kar je potrebno pri groceriji in mesnici. Ne pustite iz rok take prilike, ki se ne nudi vsak dan. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (76) t "Every dim« and dollar not vitally needed for absolute neoesaltie« ahould go Into WAR BONDS ■nd STAMPS to add to th. •triking power of o«r armed force«." -Huima D. »oomtw*, fraii**t tflU OMM * * * Think Wart Aot War! Buy WAR SAYINGS BONDS—a* but 10% el your par payday! ' Mcgoee je ta razbiti osiški vojaški avto sdnto nastavljena past. — To je a)a prvih .slik iz bojev ameriških funtov prelazu Kasserine, Tunizija. Kapitan J. N. Tucker iz Winston-Salem, N. C. preiskuje razbiti avto, če je mogoče v n jem še kakšno živo bitje ali mogoče kakšna skrita past. Toda vse kar je našel, je bil ubit italijanski voznik avta. -0- ^ Londonski "Times" o j Slovencih i Dne 29. januarja je prinesel anjuglednejši angleški časopis,1 londonski Times, izpod peresa svojega diplomatskega dopisnika izredno dolg . in dokumentiran članek o odporu Slovencev. Vse- j bina tega važnega dopisa je na-slednja: Aktivnost slovenskih patriotov ! Odpor in nepokornost balkanskih narodov še nista ponehala i in bosta najbrže še> narasla, ko bodo zvedeli Jugoslovani in Gr-I ki, da Nemci sami že postajajo nervozni in se vspričo najnovej-j ših fuehrerjevih ukrepov udaja-jo malodušnosti, ker uvidevajo,! da bodo zdaj tudi oni sami pod| terorističnim pritiskom doživeli j usodo svojih dosedanjih žrtev, j "Prvi bodo spoznali in razumeli to novo razpoloženje v Nem-čiji Slovenci, katerih trpljenje je nepopisno, ki se pa kljub te-| mu še nadalje upirajo v vseh onih delih Slovenije, ki so količkaj pripravni za oboroženi odpor. "Potniki na progi Maribor- . OBLETNICA 27. MARCA 1941 'Nadaljevanje z 2 strani) svoji invaziji, izvedeni po davno pripravljenem načrtu, poskušal izkoristiti vse zmede in slabosti, in hotel vsakemu koščku razdrobljene Jugoslavije udahniti svoje posebno življenje. Slovenija, Hrvaška, Srbija, Črna gora, naj bi bile na razvalinah Jugoslavije izdaj-niški posredovalci sovražnikov. Toda narodov odpor je kljub vsem ranam, katere nam je sovražnik zadal in potem poglobil in zastrupil, te kose v krvi zopet spojil v celoto, moralno še mnogo silnejšo nego kdajkoli. Zavedni Srbi, Hrvati in Slovenci, se spajajo v enoto, kadar nastopi vprašanje odpora proti fašizmu in onim, ki mu služijo — a ravno to je ono, kar najbolj imponira človeštvu, in ravno tega se naši sovražniki najbolj boje. Ako piše danes italijanska fašistična "Stam-pa": "Mislili smo, da je jugoslovanska ideja, ideja srbsko-hrvaškega sporazuma, mrtva in pokopana, toda gerilski bojevniki so jo zopet oživeli" — potem je to pač največje priznanje, ki ga je mogla dobiti Jugoslavija, največje, katero ste mogli doživeti vi. Na tej poti vas čakajo zanesljivi in tudi I največji uspehi. Na dan druge obletnice 27. j marca moremo reči z mirno za- j vestjo, da pomeni 27. marc v zgodovini človeštva preobrat usode Hitlerja in njegovih j hlapcev. Vaša borba v domovi-' ni, dve leti pozneje, je najbolj-J ši dokaz za to! (JIC) i i ti in krvoločni. Med njihovimi žrtvami se nahaja 46,000 deportiranih, izgnanih, ubitih v teku "operacij čiščenja" ali umorjenih talcev. Te žrtve so nabrali v krajih, katerih celokupno prebivalstvo znaša komaj približno 240,000 duš. Italijanski in nemški tajni agenti, ki se izdajajo za komuniste, hoteč s tem odvrniti mrž-nje naroda od Italijanov in jo naprtiti komunizmu, obenem pa dati zavojevalcem novih povodov za izliv še hujših krutosti, So odgovorni za usmrtitev več nego 650 oseb; italijanski časopisi so priobčili 823 slučajev izvršitve smrtne kazni. V onem delu Slovenije, ki je pod madžarsko okupacijo, je narodno življenje začasno popolnoma uničeno. Nekateri deli naro- ■ da so deportirani. Agrarna reforma je preklicana in razve- ■ ljayljena. Madžarski veleposest- < niki so znova prevzeli svoja imetja. Ustreljenih je bilo 57 oseb. • Goriški in tržaški škof sta opozorila svetovno javnost na ' brezsrčne ukrepe italijanizacije, ' ki ,je bila na krut način izvedena ' v onih krajih, ki se nahajajo že 22 let pod Italijo, ki pa so tudi ' danes še področje, v katerem se ■ vrše požigi vasi, deportacije in ' ubijanja talcev. (JIC) 1 BLAGOVESTNIKA Povest iz pokristjanjevanja Slovencev. Spisal Ivo Pregelj Tujec. i "Hvala Bogu, hvala Bogu,' moj gospod živi," vikal je ka- i kor iz sebe in se vrtel in skakal i in iznova poljubljal tujcu roke in noge. Začudena sta gledala mladeniča ta prizor, tujec pa se je obrnil k pritlikavcu in dejal malo jezno, malo v šali: "Sedaj vpiješ in se veseliš, prej si me pa zapustil, pa vendar si imel orožje in bi mi bil lahko priskočil." "Odpusti, gospod," začel je vzdihovati ta, "vse sem pozabil strah me je bil popadel, nič nisem vedel, kaj naj naredim." "Drl si se, kot bi te devali iz kože," dejal je Nepokor. "O, prijatelj!" odvrnil je gr-bec, "vidim, da imaš močnejšo roko kot pamet, toda to si zapomni, če bi se jaz ne bil drl, ti bi ne'bil nič vedel, kadar bi | bila zver mojega gospoda odr-la." Nepokor se je nasmehnil, ugajal mu je ta človek, dasi je | bila njegova postava vse drugo kakor lepa. "Vlah." dejal .je tujec tedaj, "glej krvavim, obveži." ! "O ubogi gospod, ubogi, huda rana, ena, dve, tri hude ra- ne, a ne boj se, gospod, vse ■ znam jaz, gotovo te izlečim. . Vode, vode," — obrnil se je na- ■ to k lovcema. Nepokor je skomignil z ramo in dejal: "Ni je pol ure naokrog, a do sela ni daleč, ko bi bili tam, bi bilo vse dobro." "Prenesem," odvrnil je tujec in vstal; a videlo se mu je, da trpi. "Vsaj kri ustavim, gospod," 'dejal je grbavec in obvezal rane tujcu, ki je vstal in nasloniv-ši se ;na Nepokor j a poskušal hoditi. Šlo je. "In sedaj se ti zahvalim še enkrat, brat, da si me rešil!" "Sloven nikogar ne zapusti v sili," odvrnil je Nepokor. "Kriste ti plačaj, brat, tudi jaz sem Sloven!" "A odkod prihajaš in kam • gre tvoja pot, ali hočeš biti naš gost, dokler ne ozdraviš?" "Stregomil sprejme vabilo svojega brata," odvrnil je tujec; "toda ker še nisem bil v teh krajih, naj mu brat pove, kako je ime selu, kjer stanuje in ' kdo je 'najstarejši' v vasi?" "Moj oče," odvrnil je Nepokor, "bogovi mu dali še veliko pomladi. Jaz in ta tukaj," pokazal je na Stoj ana, "sva brata. ImaVa sestro, Radoslava ji je ime, osemnajsto pomlad je doživela." Medtem se je bila pojavila skupina hiš pred njimi in Nepokor je stegnil roko in dejal: "To je selo Mirišče, tam .je dom mojih očetov." V tem ,so se bili približali vasi in šli mimo ograjenih vrtov in polj. Šli so črez mogočen jarek, ki je čuval ljudi in živino pred napadi divjih zveri, volkov in medvedov. Tema je padala na selo, ko so se ustavili pred obširnim poslopjem, zidanim iz kamenja in pokritim s slamo in deskami. Mogočen val dima se je valil iz hiše, žar pla-menic je seval na prostrano dvorišče, obdano od mogočnega zidu, zbitega iz hrastovih hlodov. Ko so*bili prišleci stopili na dvor, zalajal je pes ob vratih in za hip se je pojavila deklica, s plamenico v roki na vratih. "Zdrava, Rada," rekel je Nepokor, "pridi in pozdravi goste, ki jih dovodimo." — Deklica je stopila naprej in vzrši tujce, stopila, k Stregomil u in dejala: "Vstopi in se odpočij; kar je naše je tvoje!" "Hvala ti, lepa hčerka Rado-slavova," odvrnil je tujec in vsi so šli v hišo. Za velikim ognjem na. kamenitih .sedežih je sedela domača družina, Radoslav in žena, njegova, dalje domači hlapci in služinčad. Radoslavu na strani je sedel nič manj siv, nič manj upognjen od let mož velike rasti, s silovitimi obrvmi, pri njegovih nogah je slonela mlada deklica in začudeno gledala na vstopivše. V nasprotstvu z zakoni mednarodnega prava, so Nemci uvedli v zasedenih in rajhu priključenih krajih vojaško obveznost. Poročajo, da so naselili svoje ljudi v okolici Krškega in Ptuja, odkoder so deportirali 65,000 ljudi v Nemčijo. Naselili so v teh krajih izseljenike nemške narodnosti iz Besarabije in Wuertenberga. Nacistični gau-leiter tega dela Slovenije je v imenu nemške okupacijske uprave obiskal novodošle naseljenike in jim poveril nalogo, da posta-j nejo na jugu "železni čuvarji! nemškega rajha." Zavojevalec kruto zatira vse ostalo lujdstvo. Najmanj četrtina prebivalstva teh od Nemcev zasedenih krajev, ki je dosegalo 880,000 duš, je bila pregnana, deportirana, ubita, vržena v zapore ali koncentracijska taborišča, vpoklicana v nemško vojsko ali pa prideljena takozvane-mu "Arbeitsdienstu." Nemci so sami že objavili usmrtitev 1,--973 talcev ob raznih prilikah in trde, da so pobili 8,000 gerilcev. Šestnajst vasi je popolnoma porušenih in preoranih. Narodni! jezik je prepovedan v cerkvah, šolah in v vseh uradih. Od 7884 rimsko-katoliških duh o v n i k o v jih je ostalo le 224, ki imajo tudi še nadalje pravico, da vrše' svojo službo. Italijani, ki so se bili v začetku obnašali bolj humano od Nemcev, so zdaj ravno tako kru- Ljubljana so poročali pred kratkim, da dnevno prevažajo po tej progi v Trst velike količine surovega petroleja v svrho rafina-cije v tovarnah 'Aquila' in 'Fiat.' Potniški vlaki, ki vozijo skozi Slovenijo, se po večini ne ustavljajo, a posluževati se jih smejo le nemški in italijanski, civilni ali vojaški uradni organi. Potniki pripovedujejo, da leže na obeh straneh železniške proge zapuščene vasi, v katerih ni žive duše; to so domovi, popaljerii in porušeni zaradi napadov na železnice. Viadukt v Borovnici, med Trstom in Ljubljano, je bil že trikrat pognan v zrak; vlaki se plazijo preko začasnega lesenega mostu. Posebni oddelki nemških vojakov stražijo progo in vsakemu vlaku je priključen po en oklopni vagon. Na levi in desni je v pasu, širokem 200 metrov, posekano vse drevje in grmovje." široki predeli ozemlja, med Kočevjem in Sv. Petrom na Krasu, še vedno kar mrgoli geril-skih čet kljub obširnim operacijam čiščenja, katerim je bilo jjo-svečeno lansko leto. V Sloveniji, ki se nahaja pod nemško oblastjo, je partizanska akcija ponehala povsod, izvzem-ši v triglavskem gorskem masivu. V začetku januarja so ustrelil v Celju 50 talcev zaradi 'sabotaže prehrane in dezertiranja vniakov.' čale gredice, med katerimi so se vile peščene stezice. Tudi na polje jih je peljal ter jim razkazoval svoje imetje. Gibalo se je ondi vse polno hlapcev in dekel, ki so bili tudi edina bramba zoper roparske Belud-že. "Tu živim oddaljen od vsega sveta," djal je Londin svojim gostom, "sicer res tukaj življenje ni naj prijetnejše in tudi truditi se je treba mnogo, ali kaj se če? Človek mora poskusiti povsod svojo srečo. Domovina je res le domovina in najboljše da se ondi živeti. Tam imamo prijatelje, v kojih druščini se razveseljujemo ter uživamo najslajše ure, pa tudi na ptujem se lahko zadovoljno živi, ako človek pošteno ravna. Če vlada med dvema zakonskima prava ljubezen in zastop-nost, pozabi vse drugo, in človeku ravno tako urno teko dnevi, kot bi bil med svojimi domačini." Neko popoldne so sedeli ravno v lopi na vrtu ter se pogovarjali o francoskih bojih, ki so jih imeli z Beludži, ko privpije domu črn sluga, naznanivši, da je ravno kar odnesel velik tiger enega delavcev s polja v bližnjo goščavo. Vse je osupnila ta novica, posebno pa Londina in njegovo ženo, ker je bil oni nesrečni človek eden najpridnej-ših služabnikov. "To je že tretji delavec, katerega mi je odnesla ta grda žival s polja," pravi Londin, "sam ne vem, kaj bi počel." "Ali ga ne morete ustreliti?" pravi Aleš, "samo eno nema-rost bi pa le udušili, če le spak ni." "Dvakrat smo že napravili velik lov, skoraj vsi hlapci so šli, pa ga ni bilo nikjer zaslediti. Dobri dve milji odtod je veliko močvirje, kjer raste visoko bičevje, najbrž zanaša tje-kaj svoj rop." "Ker ste ga ze dvakrat lovni, pa ga poskusimo še v tretje," oglasi se Robert, "jaz bi tudi rad podrl enega takovega grdu-na. Mnogo vas je tukaj skupaj, vsi smo dobri lovci, ni hu-diman, da ne bi ga spodbili, če se le prikaže na dan." "Če vas je res volja, pa poskusimo koj jutri zjutraj," reče na to Londin, "jaz se vam koj 'pridružim, nemara bomo nmeli sedaj večjo srečo. Ta gr-doba takov strah napravi j a po okolici, da si delavci skoraj na polje ne upajo." S tem sklepom so bli vsi zadovoljni in lov je bil odločen za prihodnje jutro. Komaj se je dobro zdanilo, stali so že na dvorišču lovci pripravljeni. Londin in njegovi gostje so jezdarili na konjih, j preskrbljeni z dvocevkami, sa- j mekresi in dolzimi noži, služab-1 niki pa, ki so bili namenjeni j tigra izganjati iz bčevja, bili j so peš, oboroženi z dolzimi pu-! žicami in nekateri tudi s pu- j škami. Trije veliki psi, že izu-čeni za takov divji lov,v bili so jim spremljevalci. Ko je bilo vse vrejeno, odpravili so se ob reki navzgor proti omenjenemu močvirju, ki se je širilo na desnem bregu In-dovem daleč tje v deželo Belud-žev. Prišedši do visocega biče-vja, obstopijo ga od vseh krajev, gonjači pa se spuste vanj, in kmalo ni bilo nikjer nobenega videti, le majajoče bičevje je naznanjalo, kodi hodijo predrzni služabniki. Ni trajalo dolgo, ko zašumi v bičevji. Gonjači zaženo velik krik in zdaj- ■ ci plane na prosto velikanska • progasta mačja podoba ter be- ■ ži proti bližnjemu gozdu. Aleš ■ in Londin, ki sta stala najbli-. ž je, ustrelita, pa nič ne zadene- ■ ta, zver je utekla v goščavo. — nj novega ?o, So bilo kaj Pv. Hi« teJ samo-'Hltl Vsak°vrst-N Cv°,Vje' dišeča *Ce so kin- ii%i o?tU+0ndi samo '»S a atl ^ Potem I^W1 gospodar in i^fcn. sta ga f C štiti VSa druž-dni on- \ KS Pride tje- .V^idei c ter sta kNe .,8an,a- "Stori-kaj' djal J'e, "da KhV^ dr^ačepo-\kS nji exi izmed XOper to, ob- SSfi!* k- je M Se nekoliko Beludži, V T0 ,V na desnem in 1 Ud*tvo je še N Hm- PSrsko, in "ašel NNstn?niso kar i Xina . na Pla" h.. m ln ropnim Itn. 'JI S Nad kCe R°bert še nekega < > Londona, \S t r°-eStV0 0b ve- J ci»t0 / Je °ndi živel S ;>t„0 s svo- iStii ffonej J tak« moč-No n '^večje ladi-1 CŠUPoreki na- °nbrežJa, kjer pega vrta mS U Poslopje iNal? P* §k j* b , P°lje ^^ do 1 tll('i obgra- Njfepevali mornar-0(1 daleč po-"°.mesto, kjer bo J Obrata. SXadrali v luk0 'io,ka postna Rober-V, Ve že od da- % ;®toterimUru-ji ^dinand sta %i»t a 0 Prihodu ®°se se namenila Mi j? prik*že na f f^J 'iemanja in X7V0V med lju-ni kon-se " triJe so skle-iSiti muditi °ndi, I °be lari blli «ta pri- IC iafi1 T odhod' !; Qrtla)- ' P°Vi Za" NjaH J1 80 še od da-SooJ1 Ve bilo, krasno, 4 ^ le mornar, Solnce m°rske- pla-Počasi tJe prilezl° izza b šu J6" mnogobrojno lrili se Valove; rosa o^Je lesketala, kot blseri, zagoreli otra- J21 pa so se ra-l!l"eli^-,Proti sever ju, ti Vrl)naj'epši obzor. — Himalajskih no kviško dvigali katere so Na za- mdi§w Zopet dru" l&m n/f poluotoka, v GaV Jer se deli ve-' mnogo te-10 bel° zidov-! Va Uta- TJekaj je ca" urnih pe-\ 0dprla mor- ito?olPi Jarb°le nav-lemu gozdu no zi- Na okno, skozi katero so iz vrta pozdravljale zelene veje, je sedla ptičica, uprla se na re-pič in je iskreno zažvižgala "zib, zib," kakor v pozdrav ljubki vezivi. Ta je za trenutek prekinila molitev in je sestrici pokazala ptičico z iglo, na kateri se je lesketal biser. Tedaj pa je nikov meč, ki Je> Štefano v obraz, s rak naprej. Kak"1 obrnila Mihaela »' "Jej Štefka!" (Dalje p«** Kupujmo obramb" in znam" JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL Dtt. JOS. JERSE NAZNANILO II ZAHWJJ V globoki žalosti in potrtega srca fl^, mo vsem sorodnikom, prijateljem in ,gg|; prežalostno vest, da je nemila smrt P { našo družino in nam odvzela prelj" j, skrbnega in nikdar pozabljenega soproga ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC i | (specialist v starih boleznih) j Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) V BLAG SPOMIN OSME OBLETNICE SMRTI PRE-I.JUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOFROGE IN MATERE Caroline Maver Mrs. Josephine Haddock, starcu 58 let, je pe sama napravila 500 odskokov s padalom■ in zato pa tudi ve, Imko mora biti padalo pravilno zloženo. Slika■ nam 'jo kaže pri zlaganju paclal na U. S. Naval Air Station, South Weymouth, Mass. V prvi svetovni vojni je bila zaposlena pri izdelavi zrakoplovov (balonov). ki je mirno v Gospodu zaspala dne 31. marca, 1935. Osem let je že minilo, od bridkega spomina dne. ko si Ti nas zapustila, draga sopogra in ljubljena mati. Srce, ki vedno za nas je skrbelo, nikoli pozabljeno ne bo; počivaj mirno, duša blaga, in prosi tam Boga za nas. Tvoji dragi, ki Te še vedno zelo po grešajo, CYRIL MAVER, soprog in otroci. Cleveland, O., 31. marca, 1943. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. Henrik, toda s pritajenim glasom, "to je prava kurja gred" — in prisluškuje, kajti od zgoraj je prihajal tiho, kakor iz daljave, Štefanin glas: "Cešče-na bodi Marija" — stopa navzgor in naprej posluša — sedaj se oglasi drobni, otroški glas: "Sveta Marija, Mati božja —" Stotnik je stopal naprej, kolikor je le mogel tiho, dokler ni dospel na vrh stopnic. Tu je kakor očaran obstal in je zadrževal sapo, tako lepo je bilo, kar je videl. V mali sobici, v1 kateri so na stenah v vseh barvah viseli obledeli stari mašni plašči, je ob odprtem oknu sedela Štefana in je urno sukala iglo. Cez levo ramo, ki jo je obračala proti vratom, so se v svetlih valih vsipali zlatorjavi lasje; od njenega obraza Henrik ni videl j drugega, kakor nežno lice in zlatobestečo povešeno trepalnico. Toda slišal je njen glas: !Naprej je molila in mala sestrica, ki je obnjej zdela in ji podajala sedaj rdečo, sedaj modro, sedaj zeleno svilo, škarje, ji je odgovarjala moli-j te v. Štefana je bila tako vneta I pri delu in sestrica je molila talko naglas, da sta obe preslišali j korake moških. Nobena se ni i obrnila. Henrik ves prevzet ne-;mo in srepo zre. ... krščanske ljubezni." Ko je stari rhož to povedal, je v Hendelovih prsih vzkipela neukrotljiva želja, videti najlepšo deklico, ki mu je bila tako blizu. Rokeii je staremu patru: "Torej Štefana veze. Rad bi jo videl, kako zna. Sedaj ni nič z mojo veziljo v Lin-cu, pa bi rad, da bi mi ona ve-zla stotniški trak, tako prazen ni lep." Z roko je prijel prevezo iz zelene svOe, ki mu je z leve rame visela preko desnega boka. "Bi ga li znala narediti? Hočem, da mi uveze moj grb, petelina." "O seveda zna," se je smehljal stari pater. "Peljite me k nji, da se ž njo pogovorim," je velel Henrik. Pater Ertelij se je priklonil: "Pokazal bom. pot gospodu. Tam je v sobi aa paramente." S pokornimi koraki je vzdolž nekaterih hodnikov stopal pred j Ilendelnovim sinom, potem po stopnicah doli na pokopališče,, kjer so valovali sem in tja ob-! iskovalci božjega groba, potem po postranska i hodniku, ki je šel tik cerkve, .do dvorane, v kateri so stale ii;povednice, tako-zvane izpovedne dvorane, nad j katero je bila s-oba za cerkvene i paramente. "Samo še po stopnicah gori," j je rekel Ertelij. "Sapramiš," se ;Je smejal vstopi star menih in ponižno pozdravi, stopil je k vikariju in mu je zkšepetal, da bo Štefana do večera ostala v samostanu, če bi ne hotela njegova milost dati pontifikalnih čevljev, da popravi preperelo vezenje. Henrik je pri vratih obstal, je prisluškoval, ter je ujel besede. ' * Opatov namestnik postane ognjeno rdeč. Za božjo voljo, pred sodnikovim sinom izpove ta tepec, da pri nas dela to kaznovano dekle. Mlademu stotniku pa je od veselja poskočilo srce v prsih. Ona je tu ! Štefana je tu! Tako blizu! Tri tedne se je je z bolestjo ogibal, sedaj mu je mila sreča privedla v bližino njo, o kateri sanja podnevi in ponoči. Za korak je stopil nazaj vi sobo ter je rekel menihu, ki ga .je spoznal za tistega, ki je stal pri Štefanini bolniški postelji, ter ga je vprašal z močno udar- ( jajočim srcem: , "Kaj pravite, Štefana je tu in veze čevlje —Mislil sem, da toči vino in pivo in zapisuje one, ki ostanejo dolžni — ali pa jim jih za kazen daje z za-stavinim drogom." Poredno se je smejal. Pater Ertelij pa mu je rekel s prijaznim, starikavim glasom: "Gospod stotnik! Štefana ume 'vse napraviti z iglo; silno spretna je. Mi ji damo par krajcarjev zaslužka. Sedaj nimajo več doma toliko gostov in odkar je bila bolna, kakor veste, ne hodi Več tako rada med goste v gostilniško sobo. Tako vrši, mi-lostivi gospod," Ertelij se je obrnil proti Karlu, ki je bil rdeč kakor kuhan rak in je v zadregi vrtel svoj palec, "delo ^e znamenja bobna in trobente. Štajerski stotnik Henrik je prišel v samostan. Peljali so ga v opatovo stanovanje ,kjer je ;čakal, dokler se ne povrne opatov namestnik. — Ko je hodil po sobi gori in doli, se je spomnil na oni neznanski zimski večer, ko je bil z očetom v teh prostorih in je videl smrt starega Helerja. Kaj revni so bili takrat ti prostori, brez vsakega kinča, danes se mu zde vsi j lepši: Na stenah vise preproge bele pernate blazine se kopičijo na posti j i, s katere visi krasna zavesa. Henrik se je dobro spominjal, da je takrat stari opat umrl na pepelu na tleh. Da, preden je umrl, je nekemu menihu — ni li bil to Albert? — govoril o Štefani, in on, Henrik Hendel, jo je takrat še psoval. Zardel je, ko je to pomislil. Danes bi pozval na dvoboj vsakogar, ki bi se drznil, jo zasmehovati . . . danes so pri njej vse njegove misli, celo voščena Marija, ki v modri obleki ograjena z belim pajčolanom stoji na Karlovem klečalniku, ima danes Štefanine poteze. Ko je opatov vikarij zagledal v svoji sobi ponosno postavo in meč luteranskega stotnika, se je ves sklonil, da je skoraj izginil v gubah svoje meniške halje. Jecljajoč je vprašal, kaj želi strogi in. hrabri gospod. Henrik se je prezirljivo nasmejal in je brez ovinkov sporočil sodnikovo povelje: Samostan naj ima pripravljenega upornega meniha Alberta, ker bo nadvojvoda knezoškof poslal ponj svoje jezdece, da ga odvedejo v Šent Florijan. Karel se je hinavsko in uda-no priklonil do tal in je zagotavljal, da bo vselej in v všem izpolnil sodnikova povelja ter da bo Alberta imel pripravljenega. Grizlo in peklo ga je samo, da se knezoškof ni obrnil naravnost nanj, marveč mu pošilja luterana.. Toda prikril je svojo nevoljo, še bolj se je sklonil in je zvito vprašal stotnika, kaj se bo Albertu zgodilo v Pa-savu, li-ni nadvojvoda ničesar razodel? Stari pater Ertelij stoji ne- . koliko zadaj za pevci in sklanja svojo belo glavo na vpadle prsi. Njegove misli so pri onem siromaku, ki ga v svoji prevzetni pravičnosti pozablja opatov; namestnik; na Alberta v ječi misli in na križ, kamor ga je pripelo sovraštvo štajerskega sodnika, in pa strahopetnost lastnega predstojnika. In ta žalost bi ga bila popolnoma udušila, ako bi ne bilo • spodaj v temni cerkvi, na desni, kjer je bil božji gi*ob, videti nekaj tako ljubeznivega, tako tolažilnega; zopet in zopet se je tja oziral stari pater Ertelij. Tam je med drevesi, ki so stala pred božjim grobom, blestela bela ruta, poleg nje pa pisana; izpod bele zre resno, bledo deviško običje, izpod pisane gleda dete: Štefana in Mihaela, pater Ertelij jih pozna prav dobro. Ljuba, mila Štefana! Jaz, tvoj nevredni izpovednik, vem prav dobro, koliko ti premoliš za Štajer in ubogega Alberta. Tudi vem, koliko s svojim nežnimi prsti storiš za našo cerkev —. In koliko si trpela, in kako je tvoje srce pripravljeno za vsako muko, tudi to mi je znano, čepra v mi nisi razodela. . . . To je skrivnost, ki samo Bog ve zanjo. Dobro je, skrivati kraljevo skrivnost; Ko se je pater Ertelij udajal takim mislim, ki so mu toliko tolažile srce, čuj! prihajajo jezdeci pred samostan,, cula so 1894 19> f! V M® v* i Frank Mišic •e trf ki je po petmesečni bolezni zatisnil oči previden s sv. zakramenti, dne 4. jlF| 1943. Rojen je bil 10. oktobra 1894 v v vrh na Blokah p. d. Matičkov France. J , • Jfr I Po opravljeni zadušnici v cerkvi ^ jvK'f ma smo ga položili k večnemu počitku 1 rijo pokopališče. ; JI • Trsti z£1 -I Dolžnost nas veže, da se v prvi vr . ^jii^l mo Father William O'Niel za obiske v. in za opravljeno pogrebno sv. mašo.^ ^ 1 Našo prisrčno zahvalo naj prejmf-' so nam kaj dobrega storili in nam stali ^M v teh najžalostnejših dnevih v času bolezni kakor ob smrti dragega '^i:*! nika. Posebno zahvalo naj prejmejo sle Theresa Šega, Mrs. Mary Brodnik, Mi"- | Jack Turk in Mr. in Mrs. Felix Malov^ Dalje naj prejmejo našo Prisrt''^tjenl'J vsi, ki so okrasili krsto s krasnim ko j nem u v zadnji pozdrav; dalje: hv jgv/j so darovali za svete maše, ki se bodo b!"1 pokoj duše pokojnega in prav ta ]° -^ir hvala vsem, ki so dali svoje avtomobil no na razpolago ob priliki pogreba. ^ ( Naša najlepša zahvala članom dr' niola Tent št. 1288 T. M. in društva r u ^ šeren št. 17 SDZ, ki so se udeležili V ^ spremili pokojnega na njegovi zacUU1 poti. Hvala Svetkovemu pogrebnemu ^ " vso prijazno postrežbo v času žalosti lepo urejen pogreb. Dragi soprog in ljubljeni oče! v ..Ije, ^ daj si se ločil od svoje ljubljene dru^. ;;;, lostna so naša srca in zastonj TevSjoni,0> naše oči. Kako prazen je sedaj naš ju »j si odšel Ti od nas. Žalostna so naša si' nam zalivajo oči ob misli na Te, t0<7 ^e^ nas upanje, da se zopet snidemo na'1 ^ Spočij se sladko in lahka naj Ti zemlja. Žalujoči ostali: MARY, roj. Petrič, soprog , FRANK, sin; SYLVIA, hčerk^j^ Tukaj zapušča tudi bratranca J sestrično Mary Brodnik; v stari dom0^ 5estr • pušča dva brata v Jugoslaviji in Franciji. Cleveland, Ohio, 31. marca, 1943. s jM UČITE SE ANGLEŠČl** iz Dr. Kernovega . i ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA j "ENGLISH-SLOVENE READER" All kateremu je znižana cena (t A' in stane samo: f Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRPfVI 6113 St. Clair Ave. Ch^'yjt THE INSTITUTE POR ADVANCED STUDY ) „> »CHOOLOfHATBlllATie«^ & siyTjtT ■■ - > rr> Or Si ej^ty^ ^ -- j> J tUc rJ^yte' , . J ,, > * ■■■■ "'Ml'iJ ' or — — — j h* Dr. Albert Einstein, one of »He mo« famou. of all refuge,, from Nazi persecution, .how, by the above g^Ycl^^an^^e I)u\ch hT^0'*8"^ the noted scientist, "that 1 SS'of8: defen^^war} »i""e the^te of evcryone of «. immeduJ.Yy depends on its s^cful outcome," ------------------"" - " --------- ----*" ' W tT. 3. Trttuury Dtftti f A MESSAGE FROM DR. ALBERT EINSTEIN Henrik Hendel je kljuoujoce zrl na moža brez hrbtenice. "Meni razodel? Nič. Zakaj vprašujete — Hočete li zanj prositi nadvlojvfodo? Menda vam je ta naš zakleti sovražnik posebno ljub — ali pa ga puščate na cedilu, ker ni imel sreče nasproti nam?" Žalostni opatov namestnik je zopet zlezel na tla pred lu-teranskim fantom, ki se je norčeval iz njega. "Ne, gospod stotnik, vaši sovražniki niso nikdar moji prijatelji! Rekel sem in še rečem, hočem v miru živeti s protestantovsko gospodo, nisem sovraižen vaši veri, temveč mislim, v hiši mojega Očeta je veliko bivališč." "Kako milostno, da nas ne pošljete k vragu!" je z zasmeh-ljivo uljudnostjo rekel mladi stotnik, "toda, kaj bo vaš stari Heler rekel k vaši popustljivosti? Se-li ne bo obrnil v grobu?" "Plemeniti gospod, meni je "krivoverec" čisto pilazna beseda ... saj mora kmalu priti iz navade," je v zadregi zatrjeval Karel. "Ne vem, če bo to šlo tako hitro," ga je zavrnil Henrik. "Sicer pa, kaj me briga, nas li papežniki hvalijo, ali grajajo. Mene, magari, naslikate v presbiterij in mi daste na glavo svetniško krono." Smeječ se je hotel oditi, kar