St. 65 Mti&i Mm vpto«b((Qntf orati miš MW Izhaja, tzvccmii pondcljek, v A-siikega it 20, L nadstropje pisma se qc sprejemajo, r Prol. F. Psric. — Lastnik Usk. v—,, soaia za mesec L 7.—, 3 mesece M, pol let* Z« inozMDitvo mesečno 5 lir ve *""' v Trstu, v torek 17. 1925, Posamezna številka 20 cent Lotnlk L edniltvo: uli<*» > poiiljajo ured' ae (mčaj«. — M. Tisk tiskar ' M daifttv* m uprave it. lloT. Posamezne itevilke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasa se računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent oemrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L t.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2—. Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiika Asiškega itev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Dr. Gustav flrejorin < Societe belge dEtudes et expansk>n» v Uege-u je imenovalo našega rojaka doktorja Gustava Gregorrna za zasluge, ki si fih je pridobil v poslednjih letili na polju proučevanja finančnih in valutnih vpra-Sanj, za člana patronažnega komiteja. Pokrovitelj tega znanstvenega društva je sam belgijski kralj. V patronažnein komiteju pa delujejo prvi svetovni strokovnjaki valutnih, finančnih in gospodarskih vprašanj. Društvo zavzema v zapadni Evropi med tamošnjimi znanstvenimi ustanovami najodličnejše mesto. To vest smo objavili pred nekoliko dnevi. Marsikomu se je čudno zdelo, da nismo dostavili niti besedice kakega komentarja, ko gre »vendar za sina našega kršnoga Krasa, za moža, čigar ime je nerazdružlji-vo spojeno z vsem političnim življenjem in narodnim snovanjem našega naroda na tem ozemlju. Iz dveh razlogov nismo storili tetfa. Saj že ugotovitve v vesti -sami označujejo dovolj nazorno pomembnost tega Otd likovanja. Potem pa se nam je tudi zdelo, da bi z golo običajno «čestitko» in > par lepih besed skoroda omalovaževali prošlost tega moža v dolgi dobi 25 let, ko je živel med nami — ves vdan svojemu narodu! Smatrali smo zato kot dolžnost "hvaležnosti, da nekoliko več izpregovo-rimc o dr ju. Gustavu Gregorinu in njegovem deležu na narodnem, političnem, socijalnem m kulturnem razvoju v označen dobi. Tudi danes opuščamo wsako «čestitko*, ko verro. da cdlikovanec na nikdar in da tudi danes ne išče nikakega priznanja m hva>le. Je to mož iz vrste tistih narodnih delavcev, ki jim daje največje priznanje in zadoščenje lastna zavest, da so rodu svojemu vsekdar posvečali vse svoje um-str.ierue darove in življenske energije. Pa tudi teh vrstic ne pišemo toliko radi Gre-gorina samega. In to iz razloga, ki smo ga označili tu gcri. Pač pa se nam zdi umestno, da povodom odlikovanja od Sanj govori w lapidamem zlogu odlikovanje, poklonjeno mu sedaj od tako kompetentne sirani. Zasluga je dobila zasluženo priznanje. Istotako je bilo plodno njegovo delo z« našo socijalno organizacijo. Vsakemu našemu društvu je šel na roko ob vsaki potrebi ali z nasveti ali s pozitivnim dejanjem, Bil je med tistimi, ki so pripomogli, da sta naša -socijalna organizacija in naše prosvetno deta dobila svoje središče, ognjišče in žarišče: Narodni dom, brez katerega ne bi bilo naše narodno življenje nikdar prišlo do tolikega razmaha, kakor je v resnici. Ne bomo naštevali dalje. Naglasiti pa moramo, da je ta opis delovanja drja. Gre-gorina med nami podan le v »velikih potezah in da niti zdaleka m popoln. Ako bi hoteli podati izčrpen opis, bi morali pisati celo knjigo. Vso veMčino -svoje slovenske duše, ljubezni do lastnega rodu in skrbi za njegovo bodočnost v zgodovinsko težkih časih je podal dr. Gregoirin v tistem usotdnem in za izid svetovne vojne odločilnem trenutku: ko se je približal vstop Itailije v svetovno vojno. V Trstu so se vršila dolgotrajna posvetovanja, kdo naj bi šel v inozemstvo kot zastopnik slovenskih pokrajin v jugoslovenskem odboru, ki je bil tedaj v Rimu. Ko se ni hotel odločiti mkda drugi, odloČil se je — dr. Gregor in! To je bil čin občudovanja vrednega velikodušja. Mož že precej v letih je vrgel od sebe svojo eksistenco se podal, kar brez imetja, v negotovo bodočnost in v največjo nevarnost, ker Bog ne daj, da bi ga bil dobil avstrijski režim v svojo pest: šlo bi mu bilo za g larvo! Intenzivno in zaslužno je deloval dr. Gregorin v Rimu, v Parizu, v Londonu in v Švici. A nikdar ni — kar je zopet značilno za njegovo skromnost in idealne* nesebičnost — sporočal v javnost o sebi m svojem delu. Vse druge zahteve bodo pretresale višje odgamizacije od podpisanih, ki jih bo sklicani ministrski predsednik čimprej.* On. Farinacci je izjavil novinarjem, da je zelo zadovoljen z irirtnm prve večje bitke fašistovskih sindikalnih organizacij. «Zmaga je naša, je nadaljeval, in samo naša, ker je naša organizacija vodila gibanje -in izven fašistovskih sindikatov ni priznana nobena' organizacija. Industrijalci so se vdali pred naslednjo precizno izb ero: cAlt ste naši prijatelji ali nasprotniki*. Glede nefašistovske F. I. O. M. je rekel Farinacci, da si je osvojila vse cilje, ki so st jih postavili fašist ovski sindikati med stavko. Glede morebitnega nadaljevanja stavke s strani pristaševi F. I. O. M., ki še ni podpisala sporazuma, je izjavil Farinacci, da bodo tako nadaljevanje stavke smatrali fašisti za politične* in da bodo torej nastopili proti njemu z voo energijo. Fasistovski tisk poje sflav-ospeve fašista vskim voditeljem stavke, češ da si je fašistovska sindikalna organizacija priborila eno izmed najsijapiejših zmag. Zmaga, pravijo delavci, ki so včlanjeni v drugih organizacijah, ni bila težka, ker je pritisnila na industrijalce fašistovska stranka in pa tudi vlada. Podmorska brzojavna zveza Anzio-Malaga-New-York RIM, 16. Danes ob 16. uri je bila v navzočnosti prometnega ministra on. Cia-no, ministra javnih ded on. Giuriati, ministra za kolonije Di Scalea, ministra mornarice Thaon di Revel in notranjega ministra •otbvorjena podmorska brzojavna zveza Anzio-Malaga-New-Yock. Obletnica aneksije Reke REKA, 16. Tu se je obhajala z velikimi svečanostmi obletnica aneksije Reke. Izredni komisar SUvio Piva je odposlal ob tej priliki kralju, ministrskemu predseini Mandati HRSS razveljavljeni 6 zajednltarskih mandatov potrjenih BEOGRAD, 16. (Izv.) Verifikacijski odbor je nocoj končal svoje delo. Včeraj je odbor zboroval ves dan. Kot prvi gcvčhrnik je nastopil radikal Simuno-vič, ki je zahteval, da se vsi mandati Hrvatske republikanske seljačke stranke razveljavijo in sicer na podlagi 18. člena zakona o zaščiti države. Govornik se je postavil na stališče, da ne smejo člani kake raz-puščene organizacije vršiti javnih funkcij. Za Simunovićem je naistopil dr. Trumbić; govoiiil je več ur, tja do 13. ure, ko je bila seja zaključena. Na popoldanski seji se je »vršila razprava o posameznih volilnih okrožjih na Hrvatskem. Potrjenih je bilo več mandatov radikalne stranke, dočim je odbor od-1 FfRSS. ložil sklep o Radičevih mandatih na današnji dan. Seja je trajala pozno v noč, do 2.30. ^^ Danes je verifikacijski odbor nadaljeval svoje delo. Na dnevnem redu je bila verifikacija mandatov v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Glede volitev v Ljubljani je odbor sklenil, da mora sodišče preiskati pomanjkljivosti volilnih imenikov; nered-nosti pri volitvah v Mariboru bo preiskala anketa. Verifikacijski odbor je razveljavil vseh 61 radiče>vskih mandatov in potrdil 6 mandatov Hrvatske Zajednice. Ni še znano, kakšno taktiko bo ubrala opozicija spričo -razveljavijenja mandatov Herrlotov govor o priliki odkritja Jamesovega spomenika CASTRES, 16. O priliki odkritja Jaure-sovega spomenika je izjavil Herriot m ristiti Zgornjo Šlezijo le v miroljubne obrambne svrhe. Skrzynski je odgovoril, da je velik optimist z ozirom na bodoči ^~rvoj ženevskih , t.j . - . - pregovorov. Naglašal je, cia ostane Pol-jska banketu, da raje prenaša proti sebi naper- 2vesta načelom ženevskega protokola, jene klevete, ker fe ostal zvest svojemu želi varstva za vse države ter prizna.a na Tak je bil dr. Gregorin vedno in je tudi'ku Mussoliniju. in Gabriele D'AnnunzijU danes. Vse svoje javno delo v službi tako1 roda je uravnaval po plemeniti zapovedi odlične strani predočimo sodobnikom drja. Gregorina v predvojni dobi do izbruha italijanske vojne: kot jasen vzor. Karakterna poteza vsega bistva njegovega, kot javnega delavca in človeka, je bila absolutna -skromnost. Ni bil «popularen» v tistem navadnem zmislu besede. Ni mu bilo dano, da bi se uveljavljal na javnem pogorišču in na govorniškem odru. Trebalo je vsekdar prošenj in pritiska, da se je odločil za javen nastop. In tudi tedaj mu je bila beseda suha, priprosta, da so mu m negi zamerili ter mu očitali suhoparnost. On sam je često priznal odkrito, da ni ustvarjen za ljudskega govornika. Toda ta iied^statek je bogato nadomeščal z dru-g; ni odličnimi svojstvi Kar je govoril javno, ali v kakem zboru, ali na tajnih posveto anj h, je bilo jedro, vsaka suha beseda ki ep-ak argument in prepričevalen dokaz. L>r. Gregorin je odprl svojo odvetniško pisarno v Trstu — če se ne motimo — v letu 1891. Takoj se je uvrstil v prve vrste dramiteljev naroda kot mož tihega, a pozitivnega dejanja. Bil je — kot p-odpredsed-nik ali odbornik — dragocena moč ob strani tedanjega voditelja tržaških Slovencev in predsednika naše politične organizacije Ivana Nabergoja, pozneje junaškega borca profesorja Alatka Mandiča, slovenskega pesniškega genija: sveto služimo sveti dcanovinil zahvalne brzojavke. Potres t Pisi PISA, 16. Danes ob 6.15 • u Noulens zagovarja gdanski statut - Poljska mavam mocm potresni sunki, ki so trajali zJL^v*_____ nad tri sekunde. Brzovlak razbil ovtomobll Dve osebi mrtvi, ena feažko ranjena. GENOVA, 16. Na železniški progi Savooa Ventimiglia se je radi neprevidnosti železniškega čuvaja pripetila velika nesreča. Pri je tir napeljan čez cesto, je čakalo ob zaprtih prečmeah več avtomobilov. Ker je imel vlak zamudo, je železniški čuvaj na prigovarjanje oseb, r-gijakih kmetih znaten ekonomski in kul-napredek. Po obisku Armenije, in on. Farinacci, Bisi, Lanfranconi, Bello ni in comm. Arnaldo Mussolini kot zastopniki fašistovske stranke; fašist o vske sindikate so» zastopali dr. Razza, A. Turati, Cuz-zeri, Moschmi in še več drugih fašistovskih organizatorjev. Pogajanja so bila silno burna. Ne ena ne druga -stran ni hotela -^mistrti. Okoli 20. ure so bila pogaijanja tako daleč, da so oili industrijalci priprav-slovensko šolo. Glavni vod;a vse te j Ijeni dovoliti doklado 2 lir. Toda voditelji akcije je bil — dr. Gregorin, čeprav je i stavke se niša zadovoljili s tem predlogom, —-----— Plemenito delo češ da so a v Ljub.jan. dra. I Frana Vebra, so najn sporočJi iz Vipave, da so se vlaciie po trgu neike «scnce» in neki «duhovi», ki so dejstvo bi bio mo- izraža željo po utrditvi bratskih odnošajev: raio 'udl tlst! ^nce» m «daAove» prisiliti k s sovjetsko Rusijo. Komisarijat za zuna^e ZtZ^ bi ^ uvt staaiši s ve to jak At š ke ga okrožja poklonili zlato uro z verižico. Nevenljive so Gregorin ove zasluge tudi na gospodarskem polju! Bil je vesten odbornik tržaške posojilnice in hranilnice; celi vrsti naših gospodarskih naprav in zlasti narodnih domov po okolici je se- nhiija — takorekoč za hrbtom drugih upravnih siv^etnikov, ker je bila potrebna stroga tajnost; sodeloval je pri ustanovitvi zadruge za zidanje delavskih hi;ic. Sploh; kjer je bilo gospodarsko snovanje je bi- dr. Gregorin poleg kot razumen in pievi^en pomoćni O frjegoivem razsež-nem znanju in njegovi plodovitosti na p?;lju finančrUh, valutn'h in gospodarskih vpra- razurna: Spričo izpremembe splošnih gospodarskih razmer se zviša draginjska dok I ada od 1.20 na 2.20 od 1. marca daltje; ako so industrijalci dovolili že višje doki ade, ostanejo v veljavi. Doklada se bo na zahtevo ene ali druge stranke vsake tri mesece revidirala pri-čenši s 1. maja z ozirom na ceno življen-skih potrebščin. zadeve je priredil v svojem uradu žalno zborovanje o priliki smrti bivšega predsednika. Zborovanju so prisostvovali zastopniki vzhodnih držav. Kitajska vlada se je zahvalila vsem onim, ki «0 se udeležili tega žalnega zborovanja. Elektrifikacija južne sovjetske Rusije MOSKVA« 16. Vlada je določila znesek 16 milijonov rubljev v svrho elektrifikacije m tehnične opreme delavnic južne sovjetske Rusije. _ Komunistični Izgredi v Berlinu Krvavi spopadi med komunisti in policijo BERLIN, 16. V znak protesta proti težkim incidentom v Haile je komunistična stranka organizirala včeraj več manifestacij po vsej Nemčiji V Berlinu »e kolona demonstrantov naletela na trgu Bulow na oddelek policistov. Policisti so bili obkoljeni in so tedaj uporabili orožje, da «e osvobodijo. En komunist je bal ubit. zevati pomembno in tudi zanje poučno dejstvo, da je bil profesor Veber namenjen tudi v Padovo na povabilo italijanskega učenjaka in psihologa evropskega slovesa dr. Vittorio Bknusst'aJI Žal, da do tega obiska ni moglo priti, ker je bil profesor Veber službeno pozvan nazaj v Ljubljano! Vsakomur mora biti jasno, da bi vsak znanstveni in prijateljski sestanek med Italijanskim in jugoslavenskim učenjakom siužil tisti potrebi, «5? * ^ w 9 _ Sala igrišča. Potem bi lahko z mastnimi pod- izlivu Soče, našli truplo moškega, v katerem ^ izvoznem'in na živinskem trgu. Na p<>ZORl Kucirem erare od 0 90 do L 1 30 ki pisi delali reklamo za nogometne tekme. Ne- so spoznab mornarja Man,ana Verzegnassi,a ^znem trgu ^ tudi ^VGn po Korzu vrv rii "m pTpTlclžL in kovine Skla- delfska tekma med Valom in Sparto se sicer ki je, ucakor znano, prfelna tragičen nacm ob sq sg M ^ . g ^^skim krom- , ^ 3 SkT^nS 361 ni povzpela nad povprečno višino, a je vendar življenje pri potopu jadrnice «Reslea»; nasu so . . Kupčija z njkn je bila včeraj mnogo I &XUU * _1-- nudila gledalcem obilo užifta. Imeli smo pri- ga čisto blizu potopljene jadrnice. truplo hf>[. živahna nego v četrtek, čeprav ni bila VZAMEM v najem nekaj zemljišča ali krčmo. liko zaznamovati pri Sparti lep napredek, po- nesrečnega mornarja je b;lo včeraj pokopano v^era; ravno na-jbol^ša. Povprečna cena Ponudbe pod -Zemljišče* na upravništvo. sebno v obrambi, ki je imela v nedeljo obilo na pokopališču v Sv. Kancijanu. semenskemu krompirju je bila od 80 do 100 ■ 377 posla, a je povsem častno rešila svojo vlogo, j — Avtomobil v slabih rokah. 31-letna za- 2 siostrežba. Govci slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 2TV M % Zlato, srebro, krone. I S platin, zobovja «g (p kupuje % 1 Zlatarna ALBERT POUtff # Trst. Via Ha zini 43 fi dP^I?l3£?f3 Iftil? Enonadstropna hiša trgovina z mešanim blagom in pekarijo je vsled bolezni za 150.000.— Lir naprodaj Pojasnila daje Anton Naglič, trgovec, Štor( pri Celju, Slovenija •pa ni mogla priti do veljave pri taki obrambi, kakor jo ima Val. -Val» je imel v nedeljo svoj črni dan. Račo-najoč z dejstvom, da so nastopili Spartaši še le parsrat, je vzel to teikmo lahke — da ne voditi avtomobil. Sedla je h krmilu ier po- praš:či, le konjska udeležba je bHa skoraj ne banizem Stuttgart, se proda. Via Solitario 25, ni. * 378 ALOJZIJ POVH Piazza Garibaldi 1. nadstr. Telefon 3-29 Največja zaloga ur in zlatenine v Trstu. Prodaja tudi na obroke gnala, dočim jo je soprog, sedeč poleg nje, nad- ^atna. Tudi tu ni bila kupčija ravno najboljša. MLADENIČ, star 24 let, prijetne zunanjosti, • 1 To/l M L» o M« 4 A A Kart nDiro cnnvn a . 'A v« _ _ .______* _ ^'L m A #1 K n ^ . . _ •. • „ zoroval. Toda kmalu je Albertijeva spoznaia. Cena živemu mesu se je " gibala med 5 in 6 da šoferski posel ni tako lahek in enostaven, lirami za kg, cena prešičev za rejo pa med kakor se zdi. Na vogalu ulic Ghega in Ritt- joq—140 Kr za 'ios. Goriški trgovci pa niso rečemo prelahke strani — in vključiJ v četo mayer je obrnila z avtomobilom tako nerodno, ^r^ J^j zadovoljni z letošnjim trgom, tudi reserve, ki so vpisane za te tekme. Obramba, ja je podrla 281etnega tesarja GHva Zuch, fera-marji na TravnŠtu nič kaj posebno. ki je ostala neizpremenjena, se je sicer dobro stanujočega v ulici Setefontane ŠL 47. Zuch,------- odrezala, tako, da je imel vratar Vala le malo ki je pri lem za dobil več poškodb na razniii, DAROVI posla. Napadalna četa pa, ki se je nahajala delih tel«ca, je bil prepeljan z istim avtomobi- _ f t — posebno v drugem polčasu — skoraj vedno Jom v mestno bolnišnico, kjer je dobil po- Mesto cvetja na _grob po^o^ne Ivanke Oo- rali. da zaslužijo ime dobrib igralcev Ker je bila publika, ki ima na dnevnem redu «kravale.», odsotna, je potekla igra povsem mimo, tako da se je sam sodmik, g. Kufer-§in, o tekmi najpohvalneje izrazil. Uradno poročilo T. K. o tekmah za kupo g. Povha 15, 3. 1925. Skupina A: Adria II-Zarja 2—2, Jadran-Obzor 1—4. Skupina B: Val-Sparta 3—1, Adria-M. D. P. Opčine 3—0. železničar, želi znanje v svrho ženitve z mladenko cd 18 do 23 let staro. Resne ponudbe s sliko naj se pošljejo pod «Osojnica», poštnoležeče Prestranek. 379 v*1 i 1. GLASOVIR ali pianino kupim. Ponudbe, z navedbo znamke in cene na mlekarno v via Cario Ghega 4f Trst. 380 VOJNI OŠKODOVANCI Za nove prijave in l&vidacijo vojne odškodnine obrnite se na naslov ŠTOLFA, Via XXX ottobre 19, buffet. 360 pred vratmi Sparte, ni znala izkoristiti marši- trebno pomoč. Albertijevo bo nezgoda precej dina, daruje gospa štoka L 25.- šo4sdcemu dru-katere lepe prilike. Prvikrat je letela žoga drago stala. štvu». Denar hram upravništvo. nad vrati in mimo vrat. Prepričani pa smo, da _ Nesrečna rokavica. 201etna Alma Veli- N. N. rz Presfcranka daruje L 20 in 20 Din. fe to le prehodno in da bodo Valaši še doka^ cogna< stanujo-ča v vAick Gatteri 5t. 35, je v ne- Sol. društvu deljo popoldne snažila doma svoje rokavice V 61. št. «Edinosti® se je n**-3 v^- z bencinom; ta posel je opravljala bli^u ognji- nila neljuba pomota. Mesto pri »Štefanu* mo-Šča. Nesreča je hotela, da se je bencin v po- raJo bi se glasiti pri «^tetinu» je nabia* N. iS. sodi nenadoma vnel in pričela je goreti tudi L 72.75 za SoL društvo. rokavica, ki jo je deklica imela na levi roki. Mesto cvetja na grob pok. Dore Focčesin - Na vpitje dekUice je prihitel njen oče, po Imenu Posegove, daruje OCtfa Sedevčič L 20 za Sol. PRODAJALKA, spretna, vestna Peter, Cti fe ogenj pogasil. Toda pri tem se je društvo. — Vsem cenjenim darovalcem srčna i»aliian«skc hudo opekel po levi roki, njegova hči pa po hvala! obeh rokah in obrazu. V luži je radi tega do- ,--- godka nastala taka zmedla, da je nekdo, mi-! T A 111 OflO sleč, da je vse stanovanje v ognju, poklical na ■ w ■■■ V OBČINI Stjak, se proda stari grad, bivša lastnina groia Lanthierijz. Cena ugodna. Ponudbe naj se pošljejo na županstvo Stjak S. Giacomo in ColleJ pošta Sežana. 369 in pric^ia, vešča slovenskega in italijanskega jez ka, se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom. Naslov pri upravništvu. 371 lice mesta gasilce. Toda ti seveda niso meli _£ivi osem let pokopan T podzemskem nikakega posla, pa pa je imei opravka zdrav- pr0et0inI y včerajs-nn Številki milanskega niCt rešene postaje, ki je podal obema ponesre- - « ^ -»--- ♦ Corriere della Sera» čitamo sledečo brzojaivko z Dunaja: V okolici Vilnc je med svetovno vojno Opombe: Izid tekme Val—Sparta (3—1) in Adria I.—M. D. P. Opčine (3-—0) se končno- ve'jjavno odobri. Priznan je priziv -Jadrana« - ___ — in to samo glede kornerja — ter se zato j Čencema potrebno pomoč. te'cira razveljavi Cas in igrišče ponovit v eire ' Pretep med vinskimi bratci. V neiki gostilni tekme se pravočasno objavita. Ravno tako v Barkovljah-Bovedo »ta se predsinočnjim iz - - ------ . * . »e rkzveljavlja tekma Adrra II—Zaria ali ne neznani vzrokov sprla 34letni težatk Josip rusko poroljmstvo ustanovilo veljKansKO v smislu priziva zadnje, ker priziv kot tak [ Žvokelj, satnujoč v uHci Udine št. 29. m bivši skladišče žrvil, 1o je bđo tela 1916, Jfcp so nima sploh nobene tehnične podlage. Glede pcmovitvene tekme velja ka'ior zgoraj. Vprašćnje odobrR-ve tekme od 8. 3. 1925. med Val-M. D. D. Opčme in tozadevnih ukrepov ni Še rešeno. Poziva se zadnje imenovano društvo, da dopošlje L 5 za pristojbino priziva. Igralec Golob Rudolf, č!an Zarje, je posvarjen radi nekorektnega vedenja proti sodniku pri tekmi Jadra-Zarja. Tajnik. NAZNANJAM cenjenim odjemalcem, da sem se prese'il z zalogo vina iz via Cunicoli v Viale XX setteirbre št. 94 (prej Acquedctto. Teleion 2—41. Priporoča se Štrancar Fran. 368 registrovana zadruga z omejeno zavezo vabi na Iz irlilkega življenja — Tragičen dogodek na trgu Goldooi še vedno zavit v tajnost. - Tapetoik Langer umrL Skrivnostna drama, pri kateri sta bila prizadeta 42-ietni tapetnik Anten Langer in njegov pomočnik in prijatel-j, 26-letni 'Nunzio Blanda, Je imela, kakor smo lahko predvidevali, žalosten epilog; predsmočniian je Langer po dolgi borbi s smrtjo v mestni bolnišnici podiegel zadcbljemm poškodbam. Ker je nesrečni mož ležal skoro zdržema v nezavesti, ga ni bilo mogoče zaslišati; zato je ostal skrivnostni dogodek nepojasnjen. Po tem, kar je povedal nočni čuvaj Fran Meula, stanujoč na Greti se carske čete začele uarika4i, porušeno št. 359.Žvokelj je tekom prepira pr čel zmerjati z ognjem in minami, ker se je hotelo za-Meulo z ovzdiAom, kar je slednjega tako uje- braniti, da bt živila prišla v roke Polja- zflo, da je planil * nožem na nasprotnika ter |£om ^^ ^^ delom pocEranja je padel ^ ga porezal na več mestih ^neki ruski vojak v klet, ne da bi ga kdo V||al||j akiHl IDH|t|ftj Gospodarsko koosumno in ncsolllaa društvo v Bazovici _______posCcrbel , v mestno bolnišnico, kjer so mu rane obvezali. Vesti z GoriSkega Zveza prosvetnih društev za mrtvega ali pogrešanega. «Pred kratkim je poljsko povc! sklenilo zgraditi na istem prostoru novo stavbo in so bile v ta svrbo odnesene iz kleti ruševine bivšega ruskega skladišča. Pri tem deki *e je v največje začuderaje •Krivoprisežmk* v Bfl;ali. Anzengruber- odkrilo v enem teh jeva drama «Krivoprisežnil.», katero je v ne- ^ katerega je pr^ajalo sfcocn pranje le deljo uprizori« »Tamburažko in pevsko dru- malo dnevne svetlobe, človeka, ki ,e pre-6tvo», je privabila v Nemčevo dvorano ta'ko živel tam spodiaj celih osem let. JNafbirjtnej-ogromno množico občinstva, da je bila cb- £a fantazija ne zadostuje, da se bi moglo širna dvorana nabita do poslednjega kotička Ugtva ob ^cgtyvcin prihodu in od ranil in zaka,. Langer, ki ,e tedat pnsel za hip hodf(j rire^renni dra- j COnTII pOrOCIi«. m?*irm'li iz noveiše italijanske lJterature H iz katere sc ni -mogel osvoboditi, ker so ruševine vsled eksplozij skoro zakopale klet. ♦ Prenešen od delavcev na površino ~ . - xr j i - -v» . zemlje je podzemski jetnik zbolel, ker m — «Scaxnpolo» v Gona. V nedeljo 22. t. m. vcč sol^a in -sve-e^a zraka, bo gostoval v Gorici pod okriljem gorčega T potem je umrl v bolnišnici, ne da dramatičnega druStva dramatičn. krožek «Ci- // „ "i^l" ^ Pred nakupom pohištva, oglejte si v vsakem slučaju velika skladišča Trst, Via Gsppa štev. 15-17 48 Blando, ki da sta bila zelo pridna delavca. O Blandi ni znal povedati nič slabega; mladenič ]« bil precej bojazljive nravi, vljuden in po-strežljiv; iivel je v zelo prijateljskih odnožajHi z Langerjem. Po mnenju neke priče se je Blan-da v ivadnjem času izogibal Langerja, ker se je bal, da br se ne naleze! od njega sušice, na kateri je. pekojnjk bolehal. Ce je vse res, '"5 do 127.75 London od 117 m* do 117 6 » ; New Y««rk od 24 40 Švica o.I V glavnih vogah nastopita g. Terčič in gdčna Hrovatmova. Igro režira g. A. Širok Pričetek točno ob 8- zvečer, pod domače e _ «Sf»lošno rfor. Umko draitvo v Gord« vabi vse svoje -odbomice, da ae v sredo, dne 18. t m. ob 3. uri pop. gotovo in točno udele- Ogrska od Dana} od do .0350; 0. iJ.i7 do Zagreb od Piv ga od 7 .7«. do /3.1«»: 0. S« do 3H do VALUTA; Avstrijske kro« od 0 Q3tn do 0 M:»O; dinari i od do 3». ; dolarji od 24.«*) do 34.o0; tovci po 3o frankov od do »8 - fuut iter- liagod :17_1U do 117.60. beooč js»ke obveznice 80.50. Predno kaj nakupite, obiščite Veliko skladišče pohištva ALESSANDRO LE¥! HINZI Via Reftftdrl iL 1 - Via Ma canlon št. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki Izberi. PODLISTEK V. J, KRI2ANOVSKA: 4«) Moč preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. n Pavel BorisoviČ je živel na Angleškem nabrežju, ▼ prelepi hiši svojega deda — starega bogataša, katerega edini dedič je bil mladi baron. Stari baron je bil samosilnega in samovoljnega značaja, neoženjen, trpel je na trganju udov in je sovražil družbo. Sicer pa si je vse privoščil in v njegovi hiši se je živelo na veliko. Imel je tajnika, ki mu je vodil dopisovanje, mu čital časopise in igral z njim šah. Dvakrat na leden so prišli k njemu na partijo kvart trije stari prijatelji: dva upokojena generala in neki senator. Koncem maja je baron s tajnikom in starim služabnikom odpotoval v inozemstvo v kopeli ter se vrnil koncem oktobra. Pavlu Borisoviču, edinemu sinu svojega brata, je odmeril precej skromno podporo. Bodoči dedič j« imel v hiši lepo stanovanje petih sob in prejemal na leto pettisoč rubljev. Razen tega je stric izjavil, da mu ne plača niti kopejke dolga, zakaj to H bil dokaz, da ne In nečak znal gospodariti s premoženjem. V takem s Ju čaju bi moral premoženje zapustiti ▼ dobrodelne namene. Do sedaj pa mi dal nečak stricu še nikakega povoda, da bi ne bil z njim zadovoljen. Njegova služba ▼ ministrstvu je bila bolj častna kakor donosna, živel je zmerno in očitno se je izogibal kakšnim odkritim zvezam. Dve leti pred začetkom naše povesti je baron živel bolj razvratno; šel je celo glas, da se je vdal hazardni igri in da mnogo zaigra. Ker pa se te govorice niso potrdile, so jih kmalu smatrali za neosnovane, tem več, ker se je Pavel Borisovič med tem časom zelo izpremenil, ni zahajal več v družbo, sedel je rajši doma in celo stric je zapazil, da se mu je na čelo vsedla globoka guba. Toda stari baron ni imel navado, da bi poizvedoval, zadovoljil se je z dejstvom, da vodi pravilno življenje in točno izpolnjuje njegovo zahtevo — ne delati dolgov. Bilo je Mizn desete ure, ko se Je baron vrnil iz Pavlovska. Izročil j« lakaju knjige, ki jih je prinesel s seboj, in dejal: Najel je izvoščeka, se podal k Berenu, kupil tam veliko Škatljo konfektov in sladkornega sadja, najel avtomobil in se vozil k Narvskim vratom. Mračen in zamišljen se j« naslonil na blazine ekvipaže. Njegove misli so bile pri dražestnem dekletu, ki ga je ravnokar videl pri Bakulinovih. Plavo-lasa Valerijina glavica s svojimi velikimi sijajnimi očmi ga je zasledovala. Nikdar ni še videl tako privlačnega bitja in skrbno si je prizadeval, da bi sedaj analiziral nenavadno zmes čustev, la jih je doživel v njeni bližini: strast, odvratnost, vzhičenost in strah, vse to je hkratu občutil. Zamišljen ni opazil, ko je avtomobil dirjal skozt samotne ulice, mimo lesenih hiš predmestja, m zavedel se je šele tedaj, ko se je avtomobil ustavil pred samotno hišo, ki j« bila obdana z visokim plotom, izza katerega je štrlelo golo drevje precej velikega vrta- Vrata so bila trdno zaprta. Baron je naročil šoferju, naj ga čaka, moral pa je dolgo časa zvoniti. Star, rdečenos vratar s svetilko v rokah je končno odprl vrata. Baron mu je stisnil rubelj v roko in naglo korakal Črez malo tlakovano dvorišče k hiši. Hiša je bila precej velika, dvonadstropno poslopje brez balkonov in brez nikakih okraskov, ki bi ji utegnili dati videz elegance. Vsa okna, izvzemši eno v drugem nadstropju, iz katerega je pnhajal tanek svetlobni trak, so bila temna. Čedno ob.ečena starka je odprla vzhodna vrata, šla pred baronom S sv«čo v roki, da mu posveti po lesenih stopnicah v drugo nadstropje. Starka se je ustavila v mali predsobi in baron je sam vstopil v sosedno sobo, ki je bila precej velika in skoraj udobno in razkošno opremljena. V njej je stal pianino, dva cvetlična lonca, nekaj oprave, ki je bila pokrita z rdečim svilenim blagom, in nekaj stojal z različno drobnjavo. Vsa ta oprava pa je bila obrabljena in poceni. Skoraj istočasno, ko je vstopil v to sprejemnico ali kabinet, je pritekla v sobo iz nasprotnih duri ženska. Z veselim vzklikom je stekla k baronu in ga objela okoli vratu. . Bila je to suha, mlada ženska srednje velikosti; njeno obličje finih potez in majhne oči so spominjale nekoliko na japonsko pasmo. Zaradi bledih lic so se Črni lasje, Id so vis«li v dveh debelih kitah po hrbtu, močno odražali. Na sebi je imela haljo iz kašmira, okrašeno z nedragimi čipkami; halja je bila v pasu zvezana s svileno vrvco.