gospoda sk ti! • V nar o n Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiekarnici jemane 3 fi. 60 kr pol 1 fl 80 kr 90 kr posiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 20 kr., za cetert leta 1 fl. 15 kr đn V Ljubljani v sredo 24. decembra 1862. Kako govejo kugo nadalje? naše gospodarje nekoliko s tem poto lažiti, kar je c. k. deželno poglavarstvo tržaško krajnski rila, se mora dati molsti, to pa ji spet moč jemlje. Ravno taka napaka je pri mladih volicih, če se prezgodaj upre-gajo, dokler niso dostojno močni; vedno uprežena živina ne more močna postati, tem bolj se zamori in majhna ostane. Prav očitno pa se vidi škoda velika prezgodne rabe v tem, da junei za pleme opešajo že v 3. letu. Vsem tem napakam v okom priti je lahko. Ne spušćaj junice k biku, dokler ni poldrugo ali dve leti stara; ne boj Danes zamoremo c. kr. deželni vladi 19. dne t. m. pisalo, namrec y da v Trstu in okolici tržaški že 25 dni nobenega sledu vec da na Goriškemje dosihmal še celó ni o goveji kugi, ni bilo. ker bolezen v Rihenberku, na Selu iu Vrtojbi itd ni bila goveja kuga I na 1 s t e r s k e m v Grižuj v se, da pojanje zamoriš ali da jalova ostane, če tako dolgo zadržuješ plemenjenje; pokladaj ji mani ali saj manj tečne klaje, pa ji boš vkrotil prezgodnje pojanje. Volov pa ne vprefiraj, če niso po 3 do poli četrto leto stari. Tudi kadar se živina različnih rodov zbira za pleme ali se, kakor živinorejci pravijo okraj bujskem je še y zato je ta okraj zaprt in vse drug C. k. deželna potrebuo zavarovanje je oštro zapovedano. general-komanda v Zagrebu je pisala 17. dne tega mesca kranjski c. k. vladi, da v 6 nahijah turske B goveja ku pa tudi v Begovorazdolji v gulinskem azsaja gra-i. V )kraji ničarskern okraji, kamor se je iz Ravuogore zatrosi Sušici poleg Reke in v Micilah poleg Severina v zagrebške županije imajo sicer hudo bolezen; ali je pa goveja kuga ali ne, še niso izduhtali. y živina „križema" pari Ako Bog dá in skrb gospósk in ubogljivost vseh go- * 436 romanju) na deželo, ktere so navadno od pajdaša in kupil je vselej od kterega krčmarjaai bodi na poiu rudeč prt modro všit, kakor so po Dunaji navadni; (WKÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊK^^Ê^^^f^KK^ÊM Cehi sprožili iu druge Slovane, zavoljo petja posebno Slo vence povabili. P. Jeriho je bil med pevci to, kar Lim med šivanko iu kouec je imel veduo pri sebi. Šop lipovega anatomi, v vsaki zadevi je prvoval in kolikokrat smo mu perja vrh palice, in v desetih minutah je bila zastava go- čast vodja ponujali, pa brauii se je tacega bremena kot tova. Vse je vriskalo in se veselilo, dokler je naš iskreni Gregor Veliki papeževega prostota, ki se je dal, kakor je Jeriho zastavo po livadah in po gojzdičih na deželi pred m * I • i • t* Vfté m m. • ^ 0 mm mm mm . a 1 _ w ~ znano, odnesli po volitvi v košu ponoći iz Rima. — Se vé, procesijo nosil, pa kako se proti večeru cela množica za da našega slavnega rojaka v košu odnesti, bi ue bila vzame, ko jim uapové, da je njegov trden sklep : bandero zarad njegove strašne visokosti najprijetneja ualoga; pa skozi vse predmestja iu skozi celo mesto nesti. Začeli so ubránil se je vselej take butare rekoć. da rad pomaga, do- počasi eden za drugim se zgubljevati, iu ko Jeriho popevaje kler se mu grlo ue posuši, samo da ne bo uikjer starašiua. do šrauge primaršira okoli devetih, mu je samo stara «rarda Kadar je bil izhod na deželo napovedau, koga si dobil še obstala. na inestu zbirališča prvega? Bit je velikanski p. Jeriho, ki V r resnici je Jeriho pri srangi omnibus najel, ki je je za tako velik praznik, kakor se je izrazoval, ze zjutraj imel tudi ua strehi sedeze, kakor so po velikih mestih obi ob pot treh ustal, svoj fes okrtačil in potem druge čakat šel, ko se je še le dau delati začel. Cakal je, caj n i Posedli so vsi streho in z banderont na kviško so dolgo cakal revez premišljeval je sam ta čas , kako bi se najbolj dala slo- ua vsakem voglu prekrižan mož, ki ga v navadnem mm ^^^ ^^ jjv III ^ ■ K. srecno dospěli sred mesta do turua sv. Stefana brez strahu preden je čez dve ali tudi tri ure druge pričakal ; zidane volje prepevaje slovanské budnice. Se vé, da se je živ vanska počasnost v „Fliegende Blatter" naslikati. Ko se je ljenji policaja imenujemo, pomeuljivo proti živi strehi obrnil, enkrat do sedmih vsa množica bratov Hrvatov, panov pa ko je premišljeval, ali bi udari! za njimi aii ue j so mu Čehov itd. zbrala, potegne p. Jeriho iz žepa svoje glasbene ze zdavnej spred V r oci zginili. Drugi dan je že šla ta vilice, brez kterih ni bil nikoli, udari z njimi oh mizo. iu argonavtska vožnja na vseucilišču od ust do ust iu še dá glas za budnico, ki mu je bila uajslajša in najljubša: \emci so z glavo majaje rekli: „Jeriho ist mit sanen Kra- Hajdino bratje. liajd junaci. uern doch a verifuchter Kerl!u in od due do dne se mu e Hrabri konjki in pesaei! Hriismo sablje, brus'ino kose! itd. Krepko se je razlegala po ulicah, da so zaspané Du nehoté širifa slava. ( Kon. prih.) uajčanke zaporedoma okna odpirale in zinrsene glave so na radovedno povsod le vendar tako nenadoma bliža? ulice silite gledat : kteri sovražnik se Veseio prepevaje je vici y Na Dyiiaji 19. grudna. M. — Danes imam dve no-ki utegnete slovenske rodoljube mikati in veseliti troma marširala čez griče iu livade; ure so tekle, kakor Prva je, da je vlada po prizadetju gosp. dr. Toman-a po- sekunde : naeukrat je bil dan okoli iu mislim, da bodo ti skrbela za poslovenjenje tistih uačrtov deželnih postav, ki izhodi vsakeuiu deležniku za vekomaj v dragem spoininu jih misli našim dežel u im zborom predložiti. To je pra- ostali. Vse je bilo zmiraj v uajlepšem redu ; al le ena vično iu ua dve straui dobro, uekaj namreč za to, ker tako stvar je marsiktero bruuiuo kranjsko dušo in marsikterega se le bo res utogoce ? v zboru po sloveusko razgovarjati se strahopezdljivega pana Čeha pri srcu garala, to je bil: Je- to je, rabiti slovenščino za parlamentarni jezik, kakor za-rihov fes , tako krvavo rudeč, kakor v tamni noci nebo, hteva euakopravnost in očitnost, nekaj pa tudi zato, ker se kadar ga plameni požara obarvajo. Se zameri, bravec, bo iz teh poslovenjenih predlogov s sodelovanjem de ker to je bilo najbolj sredi uesrečnega Bachovanja, koje zeluih z borni ko v dalo napraviti izvrstno presta vijanje tako nedolžno pokrivalo prekucijske , puutarske, republi- prihodnjih postav, kadar zadobé cesarjevo uzakonitev in se Vesela je tudi Dne 17. t. m. na večer je namreč presvitli glavi kakega imajo razglasiti kakor deželne postave, druga uovica. kanske in sam Bog vé še kakošne naklepe pomenovalo ! Ko bi že fes, je marsikdo na tihem zdihoval, na pritlikovskega štekeljua tičal, ali kaj, ko je ua vrhu take Cesar blagovolil vse državne zbornike pred njih odhodom smreke, da ga mora človek, ako bi mižal, že tri ure dalječ slavno sprejeti na svojem dvoru. Pri ti priliki je uiogočni vladar , prehajaje veliko muožico svojih gostov , obstál pri zagledati ! Ker pa noša fesa ni bila ravno po kazeuskem zako- marsikterem, da bi ga počasti! s kako prijazno iu njegovim niku prepovedaua, se ni nihče upal Jeriha ua to opomniti; okoliščinam in zaslugam primerno besedo, in tako je izmed m M. * m A f I ? • i m m à f • I • I i % • I t i »Ci • spet je bilo pa vsakterega sram * da bil zavoljo tega kranjskih poslancov osrečil dr. L. Tomana, ter je za na izostal. Le od strane je p. Jeriho pri priložuosti kaj ta- sega rojaka pohvalen pogovor, radostnega obličja iu prijazno cega cul, al to ga je tako razkačilo, da je s pestjo tako smehljaje se, sklenil s temi, na poprejšni Tomanov odgovor ob mizo udari, da bi jo bil kmali razklal, rekoč: Kaj?! se nanašajočimi besedami: „Res Kra ujci so bili vsi Koga?! So to narodni ljudje? So to Slovani? Kaj ne ? pod gdar zvesti". streho domá bi zdihoval in se take drobtine kakor mojega fesa bal! Nisem ga še nikdar tako razkačeuega vidil, pihal je Iz Trsta 20. dec. Spet smo novo iu sicer s S o vensko faro v tržaškem predmestju dobili, to je, ss. Mo-horja in Fortunata v Rojanu. Utemelila se pa je iz odloiuov kot planinsk gad z odkošenint repom šel je uost v novomeške tržaške in pa občinske fare. Kar je pa vsem štacuno iu si kupil še dva fesa, še vse bolj krvavo rudeča: Slovencom mocno v srce seglo, je bil slovenski dopis, s viha čase, je dostavil Imel ju je pri vsaki „vihazki kterem so milostivi naš škof dr. Jernej Le_:at utemeljenje tega na glavi drug nesrećeu saboj, ter bi mu uteguii v vodo odleteti ali ga kter seči, kterih je bilo ua zbir vsak slehern pot pritiskal, da bi se spodobno trojeboj eter vzeti, ali mu te fare zadevnemu ljudstvu razglasiti dali. Volitve no- pripetlej do- vega mestnega odbora še niso dokoučane; nadjati se je pa krat obilo. Tudi je on vendar, da bo većina izvoljenih vladi udana. Naš domoljubni rojak gosp. Napret, c. kr. deželne sodnije svetovavec, je zastava omislila, ker brez te nimajo taki izhodi nobene tudi izvoljen, kar uas neizrečeno veseli. glave in benega značaja Pa bili so nevarni časi iu uihče si ni kaj tacega upal AI tej uepriliki je p. Jeriho Iz Goriškega 10. dec. vselej po svoje v okom přišel, ter bila je njegova parola : „te sramote pa ne, da bi kakor ovce brez bandera okoli tavali !u Vrezal si je v grmu dolgo palico iu uatvezel je na-njo sam bandero. Nosil je sam višnjevo ruto v žepu, Marsikdo bi rad očituo gorko hvalo zapel prečastitim zastopnikoin našim na državnem in deželnih zborih, toda spomnivši se „Triesterce", „Tages pošte u 111 drugih sovražnic naših, si slehern misli: kakor jih imajo minihi in stari birokrati odil si je belo Cemu bi v „Novicahu niozake naše hvalil, saj vsak olikan Slovenec iu menda tudi bližnji Lah in Nemec vé, da v nam sovražnih časnikih so omenjeni prvaki rodoijubov naših, iu 437 da njih prijatli grejo » » z nj uni in za nj uni Kdor dobro plaçai, če ga bi bili župani o praveni času opomnili, kakor ve kako se je do zdaj Slovencom godilo, se ne bo dosti da bi bil rubljenja cakal. Kakor smo iz pisanja v r> Ko čudil , zakaj da so si nekteri toliko prizadjali vsaj nekaj vicah" vidili, zna karnniška gosposka dobro slovenski pisati nemški znati. Al taki so bili in so le redki. Taki pa, bi neinščino ali , da laščino dobro znali, so grozuo redki med vendar pa v našo dolino, ker zunaj duho v v • in učitelje n e S n i » nana ; to vé Bog in mi. Dopisúni nam protivnih časnikov, liste razpošilj da bi uemški jezik dobro znal, le nemške Pa tudi nemške, včasih tako slabo na kterim je vsak pošten Slovenec „ultrasloven", pa vse dru- kamnu uatisujene liste nam pošilja, da jih celó nemškega V V m nm ai 1 • 1 • m 1 • • I • ft « V m m gace cencajo Taki bi se 5? mogli, ne le nam Slovencom, jezika vajeu bravec tezko bere nego tudi poštenim Lahom, Nemcom gnjusiti, kajti pravični Iz Kranja 20. dec Slavna c. kr. deželna vlada avnice. Kdaj se bo odprla, Nahajajo se sčm ter tjè uradniki slovenščine bomo povedali ob svojem času, kadar bomo s stanovališčem ne morejo krivičnikov čislati. Mili Bog! kje je tista preua- nam je že dovolila napravo čit gotovi petost? : nezmožni in vendar — uradujejo. Da! poznamo c. k. urad-nika više oblastnije v čisto slovensko ipavsko dolino pred malo leti poslanega, ki je ob začetku le s pornočjo tolmača je za uašo vas strašna noč. Vname se pri uekem kmetu svoji službi kos bil; ker je pa pošten mož in se je našega seno pod streho. Kako? — ugibuje še vsaki — in ko bi Iz Iga poleg Ljubljane 18. dec Sinočna noč bila Jaz vsaj trenil > jezika dobro poprijel, ga vse ljudstvo časti, ga rajši imam. kot 10 rojeuih Slovencov, kteri iz lenobe ali druge nečimeruosti svojo mater zaničujejo. Ako pa pro- ogenj pogasn bila je tudi druga v ognji Pa nagla pomoč s tremi gasilnicami je vendar z velikim trudom še dovelj ob času Zgorelo je cvetero kmetom vse poslopj simo in zahtevamo, da se uaša mladina v šolah slovenščine in včs pridelek; reveži nimajo ne stanovanja in hi za dobro uči zahtevamo to le , da bi bila kos potřebám pri- se ne za žival. Revšeiiia je pa toliko veliko veča, ker • • Bog jim daj kako usmiljeno in radodarno dušo gotovo našima gospod kaplano hodujih časov zadostovati. In če poleg te pravične želje je tukaj. tudi prosimo, da bi naši uradniki vsaj jeli po doinače pi- Razun pogorelcom se je sati. s čeuiur bi narodu jako ugodili, iu sebi vero, upanje in najveća škoda zgodila , ker gorelo je tako blizo kaplanije. ljubezen pridobili iu pomnožili, kakošna je ta napetost? da se je bil že les pod streho v nji unel. Kar so v veliki Ako si za omiko ljudstva pošteno prizadevamo, da bi zmesnjavi iu Si hišne orodj znosili ali čez okna se zamogli zaničljivega ščavizma resiti, iu po bratovsko z zmetali, je zlo poškodovano. Končno še omenim, da bi se ga druzimi avstrijanskimi narodi po časni in večni sreći slediti, pri požarih goto kaki greh bi mogel nek to biti? Saj celó man] škode godilo, ako bi vsaki po oj gospod Bog ne dostikrat neurnui) pameti ne delal. Bog Ižanski zapoveduje bolj bližnjega kot sebe ljubiti. Da se pa neki Iz Ljublj 10. dec. P. ( Svèt in prošnja.) „Slov naši protivniki upajo celó od kake nevarnosti šepetati, ki bi Glasnik" v svojem poslednjem listu naznanja, da ga morejo iz slovenske strani Avstrii protila, ni samo hudobno, ampak ludi neurnno; kajti saj vsak omikan mož ucenci gimnazijskih in realnih sol, ako se ga naroči 10 iz vé lego in zve tisov pod enim naslovom, po jako ceni za 12 gold stobo Slovanov avstrijanskih. Vsem zastopnikom in prijat« dobivati. Ali ne bi hotli v enaki namen po Î7 Glasuikovem" lom, pa tudi protivnikom našim bodi znano, da nismo več zgledu vsi slovenski časniki svoje naročnine primer zni otroci. Mi z velikimi črkami pisemo v zgodovino moze, ki se za nas trudijo in skrbijo, z malimi pa, kaj nam pridobijo. zati dine Kdor pozna dnarstvene zadeve naše šolske nila ? zlasti za slovenšcino unete, ki je nada milejš pn Daî dokler bo Triglav svojo glavo povzdigoval v nebo, hodnosti, bo pa tudi vedil, da jih bo še pri vsem tem le tako zuižano ceno. Kako bi bomo mi iu naši otroci, vnuki iu vnukov vnuki našim vrlim malo v stanu zmoci tudi vojščakoui hvalo in slavo pevali! v se # # • • c * Iz Wildonske okolice. Čudil sem se y da je bilo pa tudi v tem obziru z dat no pomagati? Po mojih misiih je blagi gosp. domoljub, ki je lánsko leto 40 vélikih še zmirom mogoce toziti o postnih uradnikih, kakor smo že slovarjev nakupil in jih šolski mladeži razdelil , pravo žalibog večkrat! slišali. Moja besedica je pa nasprotna. Tù, d jansko pot pokazal, po kteri se dá zdatuo pomagati med trdimi Nemci, mi še nikada ni nikdo spregovarjal, ako revščini in slovstvu. Kaj ko bi se po tem zgledu rodo Zagreb, Karlovec, Celje, ljubnih dobrotnikov toliko našlo, da bi se moglo za gimna y za sem slovenske napise napisaval na Ljubljano, Dunaj itd. Pa tukaj so omikani Nemci. Stopivši zijalne učence v Ljubljani 20, za realne učence 10 toraj pred neprijaznega, nepostavnega nemškutarskega po- gimnazijalne učenee v Novem mestu 10 in v Kranji tudi štarja na Slovenskem bi mu zabrundal: Gospodek, če se 10, v vsem vkup tedaj kakih 50 iztisov vseh ali saj nebo te tako obnašali, se bote mogli iti spet na Nemško „kul ture4' učit! — kterih slovenskih časnikov naročiti. Koliko đušnega prida Tod se je neki pravnik potepal, ki je ljudi bi sčasoma priklilo domovini iz male dobrotne podpore! Kaj v Wildouski okolici s tem nadlegoval, da jih je na dvoboj ko bi šlehem naročnik slov. časnikov ktero desetico v terjal; sedaj se je že na Dunaj pobral. Dobro je storil; ta namen svoji naročnini přiložil! Založniki bodo gotovo drugače bi mu bili gospodje v Gradcu cenejše stanovanje tako dobri, da bodo tudi male zneske nabirali in v imenovani namen obraćali. Iz Ljubljane. (Naznanilo.) Tukajšnim in unanjiin ođkazali. Iz tuhinske doline 18. grudna. i r Na moj » No vicniu dopis v 45. listu je si. c. kr. kantonska gosposka v udom čitavnice naše se daje naznanje, da prihod nj o ne Kamniku v 48. listu odgovorila iu razlozila plačilo tistih deljo, 28. t. m. dopoldne ob 11. uri bo v citavnici letni TO kr., ki jih je 144 kmetom za rubežne stroške naložila. — zbor, v kterem se bo vsled družbenih postav volil tudi Marsikomu se bo čudno zdelo, da je v enem okraji toliko nov odbor za leto 1863. Vabimo tedaj častite ude, naj se nemarnih ljudi; na to opustivši vse drugo naj od obilo uđeležijo zbora. l'redsedništvo čitavnice. v Beseda" v nedeljo prekosila je še poprejšnje v lahko, da so poslali nemške liste, kterih nobeden nas ne obilosti stvari, ki so se govorile in pele, pa tudi v obilosti govorim le to, kar mi je eden županov povedal, rekši : more razumeti.44 Ker nasa gosposka le v nemskem jeziku Ijudem dopisuje, zna biti, da so župani take nemške spiske to in uno. přejeli, pa da niso vedili, kaj se jim zapoveduje in da po takem niso dolžnikov opomnili, da bi jim rubežen odvinili. zbranih družbenikov, ki so z očitno zadovoljnostjo poslušali V tej „besedi" je bila igra čana , res prav dobro večidel, v Vilelm Teli a kon in izvrstno celó v nekterih nalogah, prvák pa je bil „Vilelm Tell". Živo veselje, s kterim so Potem je menda le nemscina kriva, da so mogli Ijudje 70 kr. povrh plaćati , ker marsikter bi bil popřed raji dolg igro, in vsi gospodje pozornost, s in gospé do konca dognali krasno pa tezko ktero je bil izvrstni Cegnarjev prevod od vseh strani sprejet, kaže nam očitno, da čitavnica ni Tudi v 36. lista „Novic44 t. 1, ga je Rihenberski očitno pohvalil. Pis. mesto samo za zgolj veselje, temuč tudi za višo duševno hrano. Kjer drugod imajo čitavnice dovelj moči za tako 438 čitanje, naj se lotijo tudi enacega početja; porok smo jim, skupaj bilo okoli400; Poljaki so prišli v národni svoji oblekh da bojo vstregle svojim družbenikom. Med pesmami so bile tako tudi rusinski kmetje v svoji. Hotli so se Njih Veli- tri Vilharjeve z veliko pohvalo sprejete; dve nam je prvi- canstvo osebno posloviti od državnih zbornikov in so tedaj krat pela gospodičnja s posebno Ijubkim glasom, ki člověku prijazno nagovorili tega in unega, prašali to in uno; go- močno v srce sega; cetrta pesem je cernica prve a bila Hubertova „Ve-ki jo je pel gospod , ki ga čitavuica naša med svoje pevce šteje. Pa še dve posebne zanimive reči ste predsednikoma obeh zbornic, s kardinalom Schwar y zenbergom iu Rauscherjem in s kakimi 50 zborniki y med nam bile danes podarjene: 11 letna deklica, spremljana na goslih od dobroznanega kterimi tudi z grofom Potockitom, dr. Riegerjem, dr. Brau nerjem, dr. Tomanom Drugi dan 18. dne t. m. je ve itd. Ostali so cesar umetnika , je na glasoviru igrala in se potem ločili od njih med njimi Haslingerjevo sonato v D-moll tako natanko in izurjeno, lika očitna slovesnost koncala zbor. Ob 9. uri dopoldne je . • ■ • •• « • « • v • i • ■ • i ■ v • ___f I • I__ . _ _ v _ _ i. _ l _ • i • • it • «• ■ • kakor da bi ji » lasovir le igračica bila , in ko po končani bila velika maša v stolui cerkvi, ki so jo peli kardinal in igri ni ploska ne konca ne kraja pred bilo, dokler se ni še nadškof dunajski. Po maši ob pol enajstih se je vse podah enkrat vsedla h klavirju, je nas razveselila z Ascherjevim na cesarski dvor v veliko in krasno ceremonijsko dvorano Sans Souci" galopom de Bravour, v kterem je z nježnimi kjer je zraven trona cesarjevega na desni strani bila na- ročicami plesala po klavišu, da se je vse čudilo. Pokazala pravljena loža za presvitlo cesarico in cesarsko rodovino u Se je očiten talent muzicni in da jo vodi skusena uciteljca. drugo veselje nam je danes došlo s tem, da nam je inno ospoštovan prijatel P r e š e r n o v bral pesem njegovo ,,Slovo zbornice, na levi pa zborniki zbornice poslancov; na tri na levi pa loza za državno svetovavstvo in zastopnike tujih ; na desni strani v dvorani so stali zborniki gosposke vlad od mladosti", pa nam v mičnem predgovoru tudi dokazal, bunah je bilo vse polno druzih ljudi, ki so smeli pričujoči kako se je rodila ona pesem, polna naukov za življenje biti današnje slovesnosti. V tistem trenutku, kmali po 11. naše. Hvala je gosp. govorniku donéla od vseh strani, ki uri, ko Njih Veličanstvo, spremljani od vseh ministrov, je potem nam še bral „spomin" , ki ga je rajni Prešern dvornih kancelarjev in mnogih nadvojvodov, stopijo v dvo- spisal rajnemu Smoletu. sami posnemajo, da je bila Bravci naši iz vsega tega lahko rano, pozdravi strel zunaj pred cesarskim d postav 55 beseda" v nedeljo res mikavna Ijenih vojakov prihod cesarjev y in na to začnejo zvonovi od konca do kraja, hodnjo nedeljo in vseh drugih. (Pobérki iz raznih časnikov.j Veselimo se že naprej „besede" pri zvoniti po vseh mestnih cerkvah. Cesar se vsedejo na tron pokrijejo Iz „Tagespošte u se beró s krepkim glasom sprejmejo rokopis prestolnega govora iu ga Zapopadek govora, ki ga bomo . » » je, kakor „Wanderer" pise najske časnike, da je krajnski deželni odbor „preiskavo" napel zoper milostné sestre v tukajšni bolnišnici, in da bo dotična „komisija" zlasti zoper nečloveško ravnanje v po- vrinila pravlica v nektere du- v prihodujem listu povedali od besede do besede, je bil ta v svojem zaupauju, ki so ga razodeli lani ob začetki da se državnega zboi y niso g lj ufali y ki je dovršil veliko za 53 rod u i šn ici na noge stopila. y> Novice" morejo iz go tovega vira povedati, da deželni odbor ni sklenil ne „un ustavno življenje važnih postav, ktere govor prestolni na drobno našteva ; cesar se dalje veselijo , da se je Avstrii mir ohranil in upanje razodevajo, da se bode tudi vpri- ne 55 komisije"; resnica je edino to: Ko je hodnj tersuchunge" deželni odbor letos iz rok vlade prevzel gospodarstvo v povzdignilo da se je zaupanje na velj Avstrije moćne bolnišnici in s tem tudi odgovornost za vse, je ob pri da hočejo edinost cesarstva krepko varo-vati in da jih je trdna volja , začeto ustavno delo dognati liki, ko je dohodke in stroške za leto 1863 prevdarjal, in do konca; da so se povikšali davki, je tudi Njim srčno ■ žal; al za zdaj ni moglo drugače biti, pa upajo, da se bo glede na mnogotere pritožbe, ki jih je z besedo in v pismih slišal zastran jedíl in strežbe v bolnišnici, le to vpeljal, kar to kmali polajšalo po otovilu da boj sklicali pri t naši bilo, namreč: je po vseh bolnišnicah od nekdaj navadno in je tudi v hoduje leto spet državni zbor, se spominjajo velike sreče da v vsaki sobi bolnišnice naj je ki Jim jo je nebeški Oče dodelil, da Jim je cesarico po spisek jed il vsakdanjih, da 2) vsaki dan opoldne nevarni bolezni ohranil, in sklepajo govor svoj z željo, naj y sta zdravnik in bolnišničen uradnik pri razpartovanji jedíl bi Vsegamogocnost Božja ohranila Avstrijo v slogi močno • v pricujoca da y da se prepričata, kakošna in kolišna je jéd, in in slavno v vseh zadevah Govor ta je bil pri © ih vsak mesec, kakor inštrukcija že od leta 1816 tockah s slava-klici sprejet, ki pa so posebno nadušeni bili pri tistih besedah, ki se spominjajo presvitle cesarice; vé» veleva, naj bode seja vseh zdravnikov bolnišnice pod pred-sedništvom vodjevim; v teh sejah, v kterih naj se ekono- zbor se je obrnil takrat na visoko gospo, ki je bila priču joca y in tako zdrava viditi, da so srca vsem veselja igrale. Koncano slovesnost ob 12. uri je grom topov uaznanjal mične pa tudi druge znanstvene reci prctresajo, in h kterim, ako je treba, se more tudi pozvati prednica milostnih sester, naj se piše zapisnik in ta zapisnik naj se predloži dežel- mestu nemu odboru. Iz teh zapisnikov bo deželni odbor, ki je Kakor so Cesar zastopnikom svojih narodov tako se je z njo koncal prvi ozji državni zbor s gostovanjem odgovoren deželnemu zboru za vse, kar se v bolnišnici prejšui večer veliko čast skazali, tako slovesen je bil tudi godi, zvedil vse, kako in kaj, in lahko mu bo potem pravo današoji dan na čast ustavi. Deželni zbori bojo zdaj za- lico so se še poslanci med razsoditi: ali uamreć resnicne napake odvrniti ali pa hu- celi svojo nalogo Za odhod dobne jezike ustaviti. To je kontrola, ktero mora dežela seboj pravili gostovanje, levica posebej z ministri, des v svojih rokah imeti, ktera je povsod navadna in po- nica pa za se posebej; kardinal Rauscher je škofe gostoval trebna, in ktere se nobeden pošten člověk ne brani y tedaj Kmali drugi dau je dunajski časnik razglasil novico, da gotovo tudi milostnim sestrám ne bo zoperna. Zoper gori • v je bi V • predsednik zbornice poslancov dr. H volj omenjeno laž zastran porodnišnice je pa, kakor smo slisali, za ministra pravosodj sam profesor porodoslovja „Tagespošti kar ni res. 44 pisal y naj prekliče, Novičar iz đomačih io ptujih dežel. Iz državnega zbora. (Govor goriskega poslanca gospoda Gorjup-a v 194. seji državnega zbora zoper povišanje gruntnega davka.) (Konec.) Druge dežele vživajo marsikteri polajšek, tam pa je ni nobene take polajšbe ali posebne dobrote. Poleg gruntne rr a Iz Dunaja. Državni zbor je končan. Kakor je pred davka od 24 percentov iznese deželni přiklad , ki se 20 mesci bil začetek slovesen, tako je bil tudi konec. 17. po večem za državne namene , 33 percentov , in občiuski dne t. m. sredo) zvečer ob 8. uri so povabili presvitli (komunski) prikladi so včasi še veliko veči. cesar k sebi na dom drzavue zbornike, pa ob enem tudi vse ministre, dvorne kancelarje, zastopnike ptujih vlad in vsemi deželami največ vojakov v več druzih civilnih in vojaških načelnikov, tako, da je vseh preg dajati in plačevati. Ker se Goriško drži naravnost laške dežele, mora med stan jemati in največ pri- 430 Samo za pripreme v ti dežeiici je treba iz deželnih ktero steje 51 kvadratnih milj, 372.390 gold., na Istro pa dnarjev vsako leto 14.000 gold, na račun (rajtengo) posta- ki ima 89 kvadratnih milj , viti in ker ni lastnes-a premoženja. med plačevavee davka ima tedaj za vec kakor * samo 358.727 gold. Goriško tretjino manjše površje memo Istre, razpartiti. Ta znesek pa, kakor bi lahko na drobno izkazal, pa mora 13.613 gold, več gruntnega davka dati kakor je v primeri k velikosti dežele dvakrat tako velik , kakor una. Po znanih statističnih tabelah od leta 1858 iu po ta- je tisti , ki druge dežele za ta namen plačujejo. Za belah pridjanih k bukvani: „Denkschrift iïber die direkten prevožnjo vojakov, ktere je v letih 1859 in 1860 ondi to- Steueru in Oesterrich und ihre Reform" od leta 1860 bi liko treba bilo, ker železná cesta še ni bila dodelana, je od dosedanjega gruntnega davka, če se privzame přiklad goriški deželi dolnje-avstrijanski deželni žalo» nekaj pa one tretjine in šestine, prišlo v kranjski deželi na 1 oral tudi državni zaklad celih 114.000 gold, posôdil, ki jih bo ( joh) davku podvrženega površja poprek 52 kr., v Primorji treba tudi razdeliti med plačevavee davkov, će bi se ne pa 49 kr., toraj za 3 kr. manj. Ce se pa na davkovno izpolnila obljuba takratnega ministerstva, da se bo namreč površje Goriškega , ki obsega 461.125 oralov, razdeli včs ta zuesek prevzel na celo cesarstvo. gruntni davek, ki le ua Goriško prihaja s prikladom tretjine Če se zadnjić pomisli , da mora sedaj kmet razun in šestine vred, namreč 319.992 g Id., vidimo, da v goriski irruntnega davka še tudi odškoduino za odpravljene graj tr rofii gré na 1 oral davkovnega sveta 69 Y 4 kr., tedaj za šinske pravice plačevati, očitno bo vsacemu , da so že se- 17 kr. već, kakor na Kranjskem, tako, da Goriško z ozirno danje obtežbe in davščine, ki se drže gruntne posesti, pre- visokostjo svojega gruntnega davka stoji visoko nad okol- visoke in take, da se več ne morejo plačevati. Priča tega nimi deželami. Ce se pa davek poviša tako, kakor je v je, da se tudi v boljših okrajih ali kantonih komaj tretji državnem prevdarku (preračunu) nasvetovano, prišlo del davkov iztirja brez eksekucije. Vlada je sama to spo- vsak oral 80 kr. poprek. na znala, ker je v začetku tega leta v Istri odpustila, kar je bilo Ako še dalje pomislimo, da se med davkovno (davka podvrženo) površje šteje tudi celih 170.000 oralov pustiti Goriška dežela pa, odkar jo je popisaua nesreća za- pašnikov (gmaju), da je na Goriškem sredina Krasa, ki od irruntnega davka na dolg ostalo. delà, ni v boljših okoliščiuah, in tudi se ne more reči i da svoje pustotě po svetu slovi, in kterega posamni bo sedanji stan dežele hitro přešel, zakaj trtna bolezen že na Kranjsko iu v Istro segajo i dalje ? kosi tudi da v nižavi proti trpi euajst let in ne odjenja, bolezen zidnih črvičev pa že morju precej veliko prostora zalega močvirje j ki rodi mrz pet let, in ni ga še znamenja, da bo kedaj bolje, in če bi tudi bolezen pojenjala , škoda bi še dolge leta trpěla , ker je trta satna til pa tam kopana. zadnjić, da velik do dobrega lice in druge on<]od domače bolezni, predel drugih goratih krajev tudi ni dosti boljši od Krasa, odmrla ati pa iz- čeravno se vse to rajta k davkovnemu površju, lahko si Goriškem Pridem zdaj k drugemu, kar brani, na Goriškem posnamemo iz tega sklep , kako visoko mora po drugi obdelovani svet (njive, travniki itd.) cenjen in z gruntni davek povišati, ker je namreč tam katasterska ee- davkom obtežen biti, da je mogoće ondi sploh tako visoko nitev previsoka in zavolj tega gruntni davek po primeri srednje število pri euem oralu, kakor sem gori naznanil. previsok. Ni tedaj drzno, če rečem, da je malo ktera dezela Če to deželo primerimo s sosedno Kranjsko, ktero je, tako obložena z davki, kakor Goriško. Upam tedaj in se kakor je zuauo, gruntni davek hudo zadel, bomo vidili, da zanašam, će bi se kaka polajšba sklenila za ktero si bodi jroriska dežela v ti reči ni manj , temuč da je še dosti deželo, da se taista tudi goriški deželi ne bo odrekla. Io gold. liuje zadeta, kakor kranjska. Po polnovernih zapisih od njiv s trtami 33 24 gold., od senožet 5 kr. na oral. Po slovanskih h ribi h pa, dosega sem si štel v dolžnost povedati in razložiti iz posebnega katasterski čisti dohodek ozira dežele goriške , ki je res udana veliki domovini ce- 10 kr. konv. dn., od Vinogradov sarstva, od ktere pa vendar ne more nihče 17 gold. 30 kr., od vrtov 29 gold. ni ne trte ne murbe na pricakovati, da bi pri že obstoječih previsokih davkih in pri žalostném pomanjkanju dohodkov sama přivolila še v povišanje davka; zakaj kar je nemogoče , to se ne more tirjati od nikogar, pr. po Tominskcm okraju, 12 ur daleč od Gorice, kamor je v denar spraviti, in pri slabih ali nikakih cestah dosega katasterski prihodek od njiv 18 gld. naj mogoce kaj prodati in bo še tako v udan in domoljuben. 5 kr od senozet pa 12 gld. 15 kr. na oral. V bovškem Že drugi govorniki so pred obširno razložili, zakaj se gruntni davek sploh več ne more povišati; ineni toraj ni treba več mnogo o tem v misel jemati. Samo to tni bodi okraju, ki lezi se vise in dalj bena Planin prec tik poglavitnega gre dopušćeno omeniti, da se nekako kaže, kakor če bi se pri ali kov w J postavljen do 13 gold. , od nj čisti dohodek od travnikov nas sploh hotlo največ davka na gruntno posest navaliti. ' do 14 gold. 15 kr. za en To se ne razodeva samo iz dosedanjega zneska od 24 pr- ii ral. Tem bči se je po katasterski cenitvi naložilo centov in s privzetim deželnim prikladom vred od 32 36 >koraj trikrat toliko davka , kakor so ga popřed plaćevale. percentov, v tem ko so vsi drugi dohodki komaj z 9 percenti Tisti vzroki, ki so bili od več strani našteti zastran obteženi in kuponi celó s samiiiii 5 percenti; temuč jez hočem previsokega davka v goratih krajih, veljajo tudi tukaj. tíi spomniti na davek od dohodkov (dohodnine). Nekako Sploh moram omeniti, da kakor je ta kos goriške de- čudno je namreč to, da je ta novi davek premoženje, ktero žele prav enakih tal, kakoršne ima soseduo Krajnsko, bil je popřed popolnoma brez davka bilo, samo s 5 percenti je tudi gledé na kataster po ravno tistem merilu cenjen, zadel, gruntne dohodke pa, ki so že 16 percentov dajali, s kakor Kranjsko. * 5 percenti in kolikor drugo premoženje sploh ne plačuje. Da je pa tudi raván po primeri previsoko eenjena i to Tudi uaj pristavim tù, da je naš gruntni davek sploh kažejo števila , ki sem jih gori povedal. In tukaj moram že velik, da je že enak francozkemu, čeravno se naša ocitno oglasiti se zoper dosedanjo navado, da se namreč duarna zmožnost po nikakem ne more meriti s francozko. tri različne kronovine: Goriška, Isterska in pa Terst po- Ne gré toraj misliti pri nas ua povišanje davka. Dalje kladajo skup pod en postavek državnega preudarka, namreč: moram spomniti tudi na to, da če bi enkrat učakali čas y r Primorjet%, ter zahtevam, da se, kakor pri drugih de- ko bi srebro ne imelo pridavka (adžio), bise gruntni davek zelah, tako tudi pri teh natanko razloži, koliko mora vsaka že samo s tem za celo petino — po sedanjem stanu (adzia) y dezela posebej opraviti. Istra je zavolj ondi navadne suše dosti niže povišal, nasproti pa bi cena (kup) pridelkov in zemljišća eenjena. v ravno ti primeri padla; vse drugači, kakor pri dohodkih iz kapitala, kteri bi se, če adžio zgine, za 20 percentov iz kakor pa grofija goriška in Gradiška. Po natančnem, nanenega ministerstva dobljenern razkazu prihaja od grunt- pomnožili, nasproti pa samo 2 percenta vec davka placevali ; nega davka, ki je odmerjen za celo Primorje, na Goriško i in mi je mala tolažba, če bi kdo rekel, da bo povišanje 440 davka trpělo Famo za eno leto, v kterem adžio gotovo v se Na Laške m je novo ministerstvo, opustivši za zdaj ne zgine; če ga povišamo , nosili ga bomo tudi v vse hrepenenje po Rimu in Benedkab , začelo v red devatl prihodnjih letih, v kterih se enkrat morejo pokazati omenjeni notranje deželne zadeve; kolikor mrzlejši se kaže cesar Napoleon Lahom , toliko prijazniši se jim kažejo Ansleži ; nasledki tega sklepa. Še moram omeniti to posebno okoliščino, da se je po- Garibaldi, zapustivši Pizo, je přišel že v Kapr ero. svoje višanje gruntnega davka nasvetovalo ne pa ob enem skrbelo navadno bivališče v mirnih časih. Na Grškern še ne bojo lako kmali kralja dobili, ker • v tudi za to, da bi se domaćemu pridelovavcu kaka pomoč, — kaka obramba naklonila uuanjim prodajavcom nasproti. Tukaj tisti, ki jih Grki želijo, kakor angležki kralj namreč ne veljá, kar so nekteri rekli, da si gruntni po- kralj portugaljski Ferdinand, ki ga jim Angleži priporočajo âa i V t ti li II« • • V i __t i • a ti.« m m m « _ Alfred m sestnik s podrazenjem pridelkov lahko pomaga in povisek nocejo jim kralj biti > brz ko ue se bo iz tega ob novem davka na kupca preloži. Na Primorskem to celó ne velja, letu se izlegel kak nevařen kvas novih homatij, ako bi razkačene po tem odbijanju, navdala misel izvoliti si ker se tam žito iz črnega morja in iz laških pristanov do- Grke peljuje, tudi iz Ogerskega ga prihaja dokaj; ni toraj na- Ijudovlado šemu pridelovavcu dano na voljo, kakošen kup hoče nare Ker gré skozi Moldavo in Vlahijo veliko orožja na diti. Potem je treba prevdariti, da kolikor več mora gruntni Srbsko za kneza srbskega, ni drugim vladam to po volji ; posestnik plačevati davka, toliko manj mu ostaja, s čimur zato so pisale knezu moldavo-vlaškemu, naj ustavi to raz « « « a * m m m m m o m m m mm* m M v • m • • » « m ~ _ bi sam sebi kar si bodi omislil, da zavolj tega mora tudi potrošnina (užitní davek) manj nesti, ker ravno vrsta po svetu. • « « i • t v I I f «I VI i posiljanje ; al knez tega ne stori, in to delà zdaj velik hrup gruntnih posestnikov je najmocnejsa tudi doka potrebujejo. in om užitnega blaga Od poljske meje se piše, da je rusovska vlada zasledila sk puntarsk odbor, zato je 16. dne t m To so vzroki in nagibi ? kteri mi branijo, potegniti se pisarnice in sobe varšavo-dunajske železnice in biti za povišanje gruntnega davka, in zavolj kterih jez k členu v finančně postave svetujem ta pristavek: polici pelo vse po in ndarjih natanko preiskavati dala; 5 ur je tr preiskovanje, pa našli niso nič. Visoka zbornica naj sklene: „Tudi ima vladařstvo oblast, Drugo noč potem so nega pomisleka vrednih, kjer bi ljudstvo po večletnih slabih letinah , v vinskih deželah zlasti zavolj trtne bo lezni vec oseb zaprli,: med njimi tudi sina predsednika varšavo-v primerljejih poseb- dunajské železnice; tudi iz dežele dopeljavajo pogostoma mlji ljudi ? med kterimi veliko duhovnov han Po neprene rovanje na Poljskem se čudno ujema z milostj rn y vninv.f y v vtfvui.w «W^^.W.» «« " ■ « .«..jv UM » u.ju»v>ii IV VUUIIU U JUHU ej IIIIIUOIJU II ne zmoglo plačevati, kar je dolžno, ne samo po skega cara , ki z ukazom od 20. dne t. m. preklicuj dosedanjih postavah tù pa tam zavolj kake uime davek vse se obstoječe zapo odpuščati, ampak celó ne povisati gruntnega davka." danjim puntarjem po kterih so bile zemlj * v nek in veleva, naj se vsem, ki so se iz Ta nasvet je sploh v svojem vodilu pravicen , ne za- prognanstva domu vrnili in tudi tištim, ki so bili zunaj svoje hteva izjeme za to ali uno dezelo posebej ; tudi državnim domo dohodkom ne škoduje, ker se ni bati, da bi se gosp. finanční na ptujem rojeni, spet vse posestva povrnejo minister prerad in pregostoma poprijemal oblasti , ktera bi se mu s tem dala. Nasproti se pa vendar dá s tem na svetom pomagati in polajšati ondi, kjer bi ta postava imela prehudo pritisniti in vsaj v posamnih primerljejih nekoliko v ozir vzeti, kaj je prav in kaj je mogoče. Ce bi se pa sklenilo in za dobro vzelo, kar je gospod poslanec Kromer nasvetoval, da namreč povišanje grunt- Listnica vrednišťva. Gosp. V. na Reki: Le pošljite poštarino Gosp. A. L. v. St. Přejeli; se bo zgodilo, kakor želite. — Ne- gosp. pisatelju : Přejeli smo rokopis s prisïovico : ..Naprej za- tt V obcinski postavi od 1. 1849 so „Novice^ locile srenj n ćane in medsrenjce, uni so po posetvu in davka, ti po stava slaveu rojstvu ali vzetju v srenjo udje njsk i; ostali dru k Po takem bi utegnilo tudi ob dobro biti, pa res je, da je beseda ob nega davka in pa davka od poslopij ne bi zadelo dežele činec (Heimatsberechtigter) in nasproti nedom i so ptuj i m e d o b i se malo znana. D ali iz vzrokov vsega pomisleka vrednih kranjske, svetujem jez ker je namreč zraven previsokega davka pri nas še dvojna bolezen , kakor sem popřed popisal, ktera še večo škodo delà in premožnost spodjeda, to-le: Visoka zbornica naj sklene: J) o voljenje za Krajnsko izrečeno, da se v njem ne poviša ne gruntni davek, ne davek od poslopij, veljá 5% obligacije ód leta 1859 dobro zaznamuje dotično misel. Bi se tedaj ne smelo reći: narji (srenjćani) so 1. domaćinci in 2. nedomaćinci itd."? menda „Obći- Kursi oa Dunaji 23. decembra 1862. ? v novem denarji Deržavni zajemi ali posojila.lDruge obligacije z lotrijami Kreditni po g. 100 . g. 131.50 tudi za pokneženo grofijo gorisko in Gradiško." To je bil predlog gospod Goriupa, o kterem je pa v novem dnar. po 100 g. g. 05.75 ^ 'A 0/o Teržaški lozi po 100 00 i 50/0 nar.posojiloodl. 1854 „ 82.30|5°/0 Đonavsko-parabrod kakor je že znano i većina drugače sklenila. 5% metalike Crnogorski knez Mirko Petrovič, kteremu se je 4 V* % 4°/. poklonila tudi deputacija na Dunaji bivajocih Slovencov, je bil od vlade cesarske prijazno sprejet in kakor „Gen. Cor.u piše, ne bo turška vlada napravila vojaških cest in trdnjav 0 3% 3 % »/, 1% 55 r> 55 55 r> » v 55 55 51 75.5 ski po g. 100 » 61.75SKnez Esterhazy. po g. 40 55.001 Knez Salmovi po g. 40 41.25|Knez Palfyovi po g. 40 35.00[Knez Claryovi po g. 40 Knez St. Genoisovi po g. 40 n 55 r> 94.50 98.50 36.25 35.50 35.00 35.00 v Ćrnogori, kar je brž ko ne dunajska vlada uhranila. Dunajski Slovenci so pred odhodom gosp dr. Tomanu iz Dunaja v petek zvečer napravila slovesno besedou , ktere se je udeležilo tudi mnogo druzih Slovanov. Obligacije zemlišn. odkupa. ^nezWindischgraz.Pog.20„ 21.25 (po 100 gold.) I Grot W aldsteinovi po g. 20 „ 21.00 5% dolnjo - avstrijanske g. 87.00 Grof Keglevičevi po g. 10 „ 15.25 5% ogerske..... «.««... 5% horvaškein slavonske Ministerstvo kupčijstva delà nek že priprave za ve- 5°/0 krajnske, stajarske. n r> ^g^jBudirosk po g. 40 36.2 liko obrtnijsko in kmetijsko razstavo, ki ima biti leta 1865 na Dunaji. Za 2 mesca v ječo obsojeni korar in vrednik českega časnika „Pozor" gosp. S tule, bo moral, kakor sam pravi, nastopiti ječo v Garstenu, ako mu milostljivi kardinal nad- škof pražki ne bojo mogli pripomoći saj toliko, da namesto jetnišnice v Garstenu pride v kak klošter domači, da ondi Dohodkine oblig, iz komo „ přestojí kazen svojo. 7t.50i Cesarske krone 85.001 Cesarski cekini «lenarji. o* koroske, istrijanske Deržavni zajemi z lotrijami. |Napoleoodori.20(frankov) Z nje n» od leta 1860 . r * " „ „ „ 1860petink. „ JI N 55 55 1839 . . . „ „ „ „ t839petink. „ % narodni od leta 1854 « 88 551 Souvraindori Ruski imperiali . . 141 Fridrikdori Angleski souvraindori 91.25Í Louisedori (nemški) 17 75 j Srebro (ažijo) . . r> 55 55 55 55 55 r> 16.90 5.63 9.77 17.05 10.02 10.27 12.26 55 16.25 í V • ' ^ 1 9 ^ • * l Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: JoŽef Blaznik.