IfiV. 11« (Posamezna številna s vinarjev.; V Trstu, i sredo i. maja ms Letnik Xllll. i/tuja vsak dan zjutraj, tudi ob aadetjah ta praznikih. — Lredni*vo: Ulica sv Frančiška Asi&ega 3t 20, T. nadstr. —' Dopisi a«} se pošiljajo «uednii>ivu. — Nefranklnttta pisma se m »prejemajo, rokopisi aa ne vrataja Izdajatelj in odgovorni uredaik Štefan Oodina. — Lastnik konsofelj lista .edinosti*. — Tisk .iskame .Edinosti', vpisane zadruga s omejenim poroštvom. * Trstu, ulica sv. Frančilka Aalfkega 5t. 20. — Telefon uredništva in oprav« •t. 11-37. — Naročnina znala: Za telo leto K 31*20, pol leta K 15-60, lil mesece K 7 60, za nedeljsko izdajo aa celo leto K 6-20, pol leta K 3-6a EDINOST Posamezne Kevilke po »jrin., saatarela 10 via Oglasi ae računalo na mftftneCfft v Urokosti ene kolone. Cene t oglaai trgovcev In obrtnikov mm no 10 vtel osmrtnice, zahvale, poalanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm do val oglasi v tekstu lista do pel vrst K 2a—; vseka nadaljna vnta K T— Mil oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema iuserataJ oddelek .Edinosti". NaroCnina in reklamacije aa pošiljajo upravi liaia. Pla?ujv sa izključno le upravi .Edinosti". Plača In toli se v Trstu. Uprava la lnaeratnt o3d«t* ae nahajata v ul.sv. Frančlika As 91. 20. Poštnohranitničnl račun it 841 fl^i ZUEZHA ARKADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno se razglaša: Bojno delovanje na jugozapadni fronti je zopet eaatno iiarastlo. Ob Piavi je bilo odbitih več so* vražijib sunkov. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. B£KOLIN, (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Na bojišču v Flandriji so sc razvili v posameznih odsekih srditi pehotni boj!. Severno Voormezeele In Kroote smo zavzeli več angleških jarkov. Pri Lokerju v sovražne črte prodril napadni oddelki so zadeli na močne francoske protinapade, tekom katerih se je 2amogeI sovražnik ustaliti v Lokerju. Njegovi poizkusi. da bi prodrl dalje iz vasi, so se izjalovili. Tekom dneva močno topovsko delovanje se le razširilo na vse ozemlje Kemmela in se nadaljevalo do noči. Na ostali front! Je hilo omejeno bojno deiovanje na poizvedovanja in od časa do časa povečano topovsko streljanje. Macedonska fronta. — Med Vardarjem in Dojranskim jezerom po večduevni topovski pripravi izvršeni sovražni sunek se |e razbil pred našimi črtami. Prvi generalni kvartlrmojster pl. Lndendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 29. (Kor.) Na več točkah severno Bi-tolja, v kolenu Cerne In vzhodno Dobrega polja nekaj časa povečano obojestransko topovsko delovanje. Vzhodno Var da rja se Je nadaljeval srditi topovski ogenj sovražnika na naše postojanke. V dolini Vardarja in Strurne sovražno letalsko delovanje. TURSKO. CARIGRAD, 29. (Kor.) Glavni stan poroča: Povečano topovsko delovanje na raznih točkah pa-iestiuske fronte. Poizvedovalni oddelki sovražnika so bili odbiti. Naša lovska letala so sestrelila neki privezen balon. — V Kavkazlji so zasedle naše čete vzhodno Karsa vse ozemlje do meje. zamore oddati dežela monarhiji znatne prebitke jfe Zahtevajo tndf, nT st uvvde svoboda* kupčiji na živilih Žetev preteklega leta zunaj vojnega z ih!H |B svobode« u .-ez In Izvoz ftz ene peloifee pasu niti oddaleč še ni pospravljena. Ob progah Jn monarhijo r drago. Važna je tudi zahteva, naj armadnih cestah ni bilo najdeno dosti več, kakor vla#ia v pomit jenje prebivalstva obelodani nabav-so potrebovale čete za svojo prehrano. Bogastvo I ne, poslane v Dalmacijo^ obiavl naj, katerim kor-zemlle se ie poskrilo popolnoma med kmete na j popis vseh množin sladkorja, krušne In druge bra-deželi. Tu so kašče polne. Prvotno je bil kmet ne. v Dalmacijo: objavi naj, katerim ko. - zelo nezaupljiv in je odklanjal vsak papirnat denar. Tudi domači trgovci so bili spočetka nezaupljivi. Toda prvi odpor je bil naglo premagan In ako so se v zadnjih tednih razmere dosti zbolj-šale, je to posebna zasluga naših čet. Z dosego zalog pa je izvršena seveda šele polovica dela. Treba jih bo spraviti več sto kilometrov daleč. In v to svrho je bilo treba najprej popraviti ceste in železnice. Organizatorično delo je izključno v rokah naših častnikov in čet. Pomorski promet od Kerzpna in Odese po morju se ie že pričel. S prevažanjem po morju bo promet znatno povečan. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Angleško poročilo. 29. aprila zjutraj. — Včeraj popoldne, ko je bil odbit v razvoju se nahajajoči sovražen napad v bližini Loketja, te otvoril sovražnik težko obstreljevanje s plinastimi granatami na vsej fronti od Meterena do Voormezeele. Sedaj so se razvili pehotni boji. Sovražno topništvo je bilo tekom noči Jako delavno in sicer od Scarpe do Lensa, med Givenchycm in gozdom pri Nieppu. Tekom uspešne akcije, ki smo jo izvršili preteklo noč, smo zopet iztrgali sovražniku ponoči 26. t. m. osvojeno postojanko pri Festubertu, ujeli 5C mož in uplenili 3 strojnice. Pri uspešnih sunkih ju/.no Aiberta, v bližini Neuville Vitasse, smo istotako ujeli več mož in uplenili par strojnic. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 30. (Kor.) Nemški in avstro-ogrski podvodniki so potopili v Sredozemskem morju parnikov in 2 jadrnici, skupno 23.000 ton. BERN, 29. (Kor.) »Matin« poroča iz Algecirasa: Neka angleška torpedovka Je bila na patruljni vož-rfji na višini Algecirasa iznenađena od viharja in se ie potopila. 12 mornarjev je utonilo. IfOLYHEAD, 29. (Kor.) Kanadski oceanski par-nik vOzonsa« (8075 ton) je bil torpediran in se je potopil. 110 potnikov je bilo rešenih. Pogreša se 3 može posadke. Boji na Finskem. KOPENHAGEN, 29. (Kor.) >Berlingske'' Tiden-de« poroča iz Stockholma: Iz Vase se javlja, da se nadaljuje napredovanje belih gard na vseh frontah, posebno na vzhodu. Voditelji revolucijonarjev so poslali v petek posebno odposlanstvo pod vo-j-stvom bivšega deželnega predsednika Mannerja, ki je zaprosila za mirovna pogajanja, kar pa je bilo odklonjeno, ker se zahteva brezpogojna kapitulacija. STOCKHOLM, 30. (Kor.) Finski glavni stan poroča: Viborg ie osvojen. Anarhističen upor v Smolensku. LONDON, 30. (Kor.) Reuterjev urad poroča Iz Petrograda, da je izbruhnil v Smolensku anarhističen upor. Gospodarfka pogodba z Ukrajino in zasluge - naših čet. DUNAJ, 29. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Na izvedbi med Avstro-Ogrsko in Nemčijo na en! in ukrajinsko republiko na drugi strani sklenjenega gospodarskega dogovora, imajo veliko zaslugo tudi naše v Ukrajini nahajajoče se čete. Operaciisuo ozemlje, ki jim pripada, obsega gubernije Podeljc. Kerzon in Jekaterinoslav. 2e kmalu po vhodu v Ukrajino je bilo spoznati, da PODLISTEK, Pustolovcev! zapiski. Roman. Iz francoskega prevedel A. R. Trabucos je pravkar zopet nastavil kroglle in je liotel začeti novo partijo, ko je opazil Marcijala. Vrgel je takoj igralno palico na biljar, pohitel Marcijalu naproti, ga prijel za obe roki, mu ju stisnil in dejal: — Ali si vendarle prišel! Cisto sem obupni, da bi te še videl kedaj. _ Vem, da si bil parkrat v mojem stanovanju . — In pravkar sem zopet hotel iti tjakaj. — Ali mi imaš povedati kaj nujnega? — Nekaj zelo nujnega. Naprositi te namreč menim za neko uslugo. _ in laz prihajam z istim namenom k tebi. — To je imenitno, kakor nalašč. Medsebojno usluge ohranjajo prijateljstvo. Torej, na razpolago sem ti. — O, saj se ne mudi tako. Le doigrai partijo — No, tudi to se ne mudi in Dik rad počaka Kal ne, prilatell Dlk Chester, tebi ie vseeno? Italijanska zbornica. CHIASSO. 29. (Kor.) Vojni minisier Je odgovoril v zbornici na neko vprašanje, Ja je dovolilo ar-madno vodstvo za kmetijska dela 150.000 vojakom dopust. Nadaljnih ljudi armadno vodstvo sedaj ne more pogrešati. CHIASSO, 29. (Kor.) Kakor Je mogoče posneti iz »Secola«, je prišlo neposredno pred zaključenjem zasedanja rimske zbornice do pretepa med poslancem di Cesare, sorodnikom Sonnina in Al-bertellilem, kakor tudi med nacijonalisti in socijalisti. Di Cesare Je zaklical socijalistom, da so plačani od Avstro-Ogrske, nakar so mu odgovarjali socijalisti z enakim očitanjem, dokler ni prišlo do pretepa. »Corriere della Sera« piše, da ie nudila zbornica žalostno sliko. Orlando in italijanski narod, pravi list, naj pomislita, da zamorejo socijalisti in Giolittijevi pristaši prispeti zope* na površje. Ogrska magnatska zbornica. BUDIMPEŠTA, 29 (Kor.) Magnatska zbotni^a razpravlja predlogo o proračunskem provizoriju. Grof Josip Mailath je predlagal, naj izrazi magnat-ska zbornica željo, da naj se izvede reforma volilne pravice na široki in 'demokratični podlagi, vendar pa tako, da ne bo ogrožena suprematlja Madžarov. Magnatska zbornica opazuje s skrbjo, da se poizkuša izsiliti rešitev vprašanja z razpustom poslanske zbornice. Volilna reforma se mora doseči potom sporazuma. Zato poživlja magnatska zbornica vlado, naj ustvari edinost med ogrskimi strankami. Tekom debate je izjavil ministrski predsednik dr. V/ekerle, da kot šef odstopivše vlade ne more izraziti stališča, vendar pa s svojega osebnega stališča le priporoča sporazum. Po kratki debati, v kateri ie grof Julij KaroIyi zavračal defaitiste v deželi, je bil provizorij sprejet. Mailathov predlog je bil v poimenskem glasovanju sprejet s 115 proti 5 glasovom. Bolgarski prestolonaslednik odpotoval v Berolin. BUDIMPEŠTA, 29. (Kor.) Bolgarski prestolonaslednik Boris je prispel semkaj iz Sofije in od-pGtoval takoj dalje v Berolin. Gavrilo Princip umrl. DUNAJ, 30. (Kor.) Kakor se poroča iz t'rage, je včeraj v trdnjavi Terezinu na Ogrskem umrl za kostno jetiko Gavrilo Princip, morilec nadvojvode Franca Ferdinanda. Issfsnek posianccu u zatira in nJega pomembnost. Dogodki, ki se vrste drug za drugim z ene, in skromno odmerjeni nam prostor z druge strani nam niso dopustili te dni, da bi bili obširneje iz-pregovorili o znamenitem sestanku dalmatinskih državno- in deželnozborskih poslancev v Zadru. Temu sestanku moremo — kakor rečeno — z ozi rom na razmere in dogodke sedanjih časov pripisovati veliko pomembnost. In to ne le po vsebini storjenih sklepov, ampalc in še posebno po vsem poteku sestanka: po aspiracijah, ob katerih se je vršil. V sprejetih resolucijah so izpregovorili vele-resno besedo na naslov vlade o stanju v deželi, kakor je navstalo vsled ogromnih žrtev, ki jih je zahteval od nje sedanji vojni čas. Dalmacija je financijelno popolnoma izmozgana. Iz blagajn so izginile vloge in prihranki. Vinogradi so.uničeni popolnoma. Ribištvo je upropaščeno. Pičli pridelek na oljkah rekviriran in po večem delu odvzet domačemu konsumu. Setve uničene po suši; živina izginila. Pred vratmi je strahovit glad, ker je vlada izkratila ljudstvu odmerke na živežu, ki jih je bila obljubila ia ki jih je dolžna dati. Ker deželni zbor ne deluje :i) ker poslanci nimajo načina, da bi pomagali ljudstvu, odklanjajo od sebe vsako odgo-voruost za vse strašne posledice, ki bodo sledile in tki že napolnjujejo grobja«. Poslanci zahtevajo od vlade, naj nmudoma dopelje v Dalmacijo doslej izostale r.inc.žine živeža, ker je to cliai način. da se ljudstvo reši sicer neizogibne karaš: ro- — Popolnoma, — ie odgovoril nagovorjenec. — Vidiš torej, da se nisem motiL Sicer pa morajo tudi resni opravki imeti prednost pred zabavo. Pojdi, da se pogovoriva. — Tukaj? — Tukaj ali kje drugje; meni je vseeno. — Kar ti imam povedati, ti morem povedati same zaupno; tu ie veliko ljudi okoli naju, In lahko bi kdo slišal, kar bi govorila. — Res je. Pa si naročiva posebno sobteo. Seveda jo bo treba plačati. — Pa Jo bavo plačala. — O, ti ne poznaš nikakršnih ovir. Takoj pokličem natakarja. Trabucos Je stopil na stopnjlce in zažvižgal na poseben način. Natakar Je prišel takoj. — Kuhanega vina, steklenico likerja ln dobrih smotek! — mu Je naročil Trabruos. — Prinesi vse v malo sobico. Plača moj prijatelj Fabuleu*, povej to Aspazijt. Natakar se Je obrnil ln Izginil. — Rekel sem mu, da boš plačal H, — Je nadaljeval Trabucos, — ker imam še tam doli majhen neplačan račun in bi se znala postrežba nekoliko rakesnfti. Tako se pa stvar uredi tako). poracljam, katerim osebam in v kateri meri ro bile portzoeijene. Z ozirom na splošno opažane nerede v r reskrbovanju Dalmacije pak zahtevajo poslanci od vlade, na) bo deželnemu odboru, ali njegovim odposlanim zaupnikom dopuščen vpogled v vse oskrbne posle in jrm dana pravica kontrole. Taki so bili sklepi dalmatinskih poslancev z gospodarske strani, z ozErom na obupni položaj de žele, oziroma na sedaj najaktuelnefa vprašanja — aprovizacije. Ni treta praviti, da Je mnogo analogije v teh pogledih tudi v drugih naših južuih pokrajinah.....! Na višini pomembno'u so bili tudi sklepi sestanka v političnem p-*Jedu: ozirom na mogočno narodno »banje, ki vzvalovlja sedaj vse javno življenje na jugu monarhije. Sklepi, sprejeti v tem pogledu, so velik dokument na adreso upraviteljev države, naših nasprotnikov in vsega sveta. Hrvatski in srbski državni in deželni poslane! Dalmacije izjavljalo: 1.) Enodušni hi solidarni smo z delovanjem Jugoslovanskega kluba na Dunaj« v pogledu ujedinjenja Slovencev, Hrvatov bi Srhov v eno samo stalno državno telo le hočeino mi delu za ures ličenje tega cilja podpirati klub z vsemi silami. 2.) V ime grobo kršenih temeljnih državnih In deželnih zakonov, kt jamčijo sklicanje deželnega zbora redno po enkrat na teto, protestiramo naj-ogorčeneje proti temu, da dalmatinski deželni zbor ni bil sklican že nad šest let. ter zahtevamo, naj se razpišejo nove v&itve toliko za dežeini zbor, kolikor za občinske zastope, ki bi morali biti že davno obnovljeni, a v mnogih se še vedno vzdržava nezakonito kemisarijat 3.) Protestutemo proti dosedaafemu, ta naš narod pogubnemu sistemu, in prod nasiljem ln preganjanjem, ki se jim padli kot žrtve tisoči poštenih deželanov Dalmacije in bratskih sosednjih dežel, ter zahtevamo, da se vsea krivično preganjanim ln mučenikom — ia to so skore val po priznanju političnih oblasti in sodišč samih — da popolno zadoščenje, ter da se strogo kaznujejo vsi krivci že vsemn svetu poznanih, aa našem narodu storjenih grozoti Te resolucije dalmatinskih poslancev govore v lapšdarnem slogu: Ne veljajo pa samo za Dalmacijo: v vseh naših južnih pokrajinah, kjer biva naš rod, nas je, v veči alf marji meri, tepel in šibal ožigosani zistem, so nas krvavo zadevljala proganjanja in smo trpeli v metežu terorja----! Istotako ei.'od?:šen In solidaren fc naš narod v vseh svojih pfasteh In v vseh piPedelih drugih Slovenskih. hrvatskih in srbskih pokrajin z delovanjem Jugoslovanskega kluba na Dunaju. Ideja ujedinjenja uašega troimenega naroda je zajela vsa srca: še nedavno razdvojeni in razjedeni smo se strnili v veliko narodno falango, združeno v misli in združeni v hrepenenju, kl hoče z neomajno voljo podpirati delovanje naše parlamentarne delegacije za uresničenje velikega idejaia ia skupnega nam cilja! V Zadru sprejeti sklepi so velika narodna manifestacija v imenu vsega slovanskega juga monarhije. Sestanek v Zadru pa nI velepomemben dogodek le po meritu, po vsebini svojih sklepov, enun-cijacij in zahtev, marveč mu večajo pomembnost tudi vnanjosti, ob katerih se ie vršil ta sestanek. Udeležili so se ga zastopniki vseh strni in sklepi so bili storjeni enodtišno in soglasno. S tem so s porazno izdatnostjo zavrnjene vse tnabinacije in obupni poizkusi sramotnih eksponentov sovražne ga nam sveta, da bi slepili javnost, češ, da Je vse sedanje gibanje, vsa deklaracijslca politika le produkt umetne propagande, da ne izvira iz. duše naroda in da ne odgovarja njegovi resnični volji. V vseh naših deželah je takih eksponentov, ki kakor jastrebi preže na vsak pojav, na vsako besedo, ki jo morejo — bodi tudi potvorjeno — Izrabljati za svojo efijaltsko in izdajalsko službo. Posebno so nekaj časa operirali ravno v Dalmaciji. V rečeni namen — v slepilo, da narod ne. soglaša z de-klaracijsko politiko ln njenimi cilji — so uverjali, da tudi del dalmatinskih poslancev ne soglaša politiko in taktiko Jugoslovanskega kluba. Iziasti so se sklicevali pri tem iia pretvezne izja\e poslanca Prodana. Sestanek v Zadru pa ie temeljito izpodmaknil tla vsem teni mahinacijam in splet karjenjetn: sklepi so bili storjeni z imponujočo soglasnostjo, a sestanek je v imenu sklicateljev pozdravil — isti Prodan, ki je Še posebno pozdravil tiste poslance, fcl so bili preganjani radi svojega političnega delovanja!! S tem }e podal slovesen protest proti sistemu ter ob enem Izjavo sozlasja s političnim delovanjem, ki ga ta zistem proganja. Najeklatantneji dokaz, da so bili sklepi izraz skupne narodno volje, Je dejstvo, da so sodelovali na sestanku in soglasno sklepali zastopniki naj-različnejih struj od desnega do levega krila. Naj zabeležimo par imen: Prodan (pravaši, ki so nekdaj nagibali k frankovski struji), dr. Ivčevič (narodna stranka, predsednik dež. zbora). Dallbič, {2ri-ie bil poprej blizu našemu Susteršiču), dr. Tre-sič (ki Je vedno zastopal svoje posebno stališče). A med poslanci, ki so opravičili svojo odsotnost, a že v naprej pritrdili sklepom, je bil dr. Smodla-ka, liberalec in voditelj demokratične struje. Združile so se torej vse nijance političnega mišljenja v slovesno izjavo soglasja z Jugoslovanskim klubom in njegovo borbo za naše narodno ujedinjenje. Za eksponente sovražnikov ne bo več »gradiva« v Dalmaciji. Usta so Jim zamašena. Isto velja za Bosno in naše slovenske pokrajine. Po pravici pravimo, da" je bil sestanek poslancev v Zadru pojav, kl se po svoji pomembnosti dviga nad vsakdanje dogodke: misel našega narodnega ujedinjenja je na mogočnem pohodu____I Ostanemo jej zvesti do zmage! — Upam. da, — Je dejal Marcljal. Po preteku deset minut sta sedela prijatelja v majhni sobici Pred njima se !e kadilo na mizi kuhano vino, na katerem so plavali kosi cimeta in citronovih odrezkov. Nažgala sta si smotki. na-ksr se Je pričel njun zanimivi razgovor, VIII. Popoln sporazum. -- Torej? — i« vpraša! Trabucos, ko ie svjj kozarec dvakrat nalil in Izpil. — Predvsem bodi tako prijazen ta se mi ne opij, — je odgovoril Marci Jal. — Zakaj ne? — Ker potrebujem vse tvoje možnosti in hladnokrvnost!. — Hladnokrvnosti? Te irnam največ, če sem pijan. - — Mogoče; toda danes ne bi rad poizkušal, ali Je res to. — Motiš se, toda obljubim ti, da bom zmeren. — Najprej mi povej, zakaj si b0 dvakrat pri meni in si hotel priti tudf danes? — Govori ti prej. — Za teboj. vsi narodi dobrovoljno pritrde in ki osvobodi države od svinčene teže narodnostnih boiev. Vsenemški program, ki ga sedaj predlagajo vladi, more le še bolj omajati temelje Avstrije. In to je resnični ciEj te skupine ln nje pomagačev, kl nočojo Imeti Avstrije kot mogočnega, svojepravcega činitelja v koncertu svetovnih vlast!, marveč le kot — privesek Nemčije! Po nemškem naskoku. Začela se je veseli vojna, zvenele so fanfare in čuti je bilo te^.ke korake silnega nemškega pohoda. Nemški svet pričakoval velikih dogodkov: kakor da Že čuje, kako se začenjajo rušiti gore. da pride na višino — nemška dolina. Kolika prevara! Po prvem navalu se je že pojavil — »maček«, vsaj v mislečih nemških glavah. Gospoda nemški politiki so mahnili srdito z veliko lopato po — vodi. ZaŠumsIo je, zapenilo se in bojevniki so — umaknili lopato. Sli so v boj, da bodo. rušili, kar jim je na potu; zahtevali so in stavliaii termine. Do tega in tega dne, do te in ie ure zahtevamo odločitev, ako ne, pride, kar ima priti, kar smo določili! In prišlo — ni nič. Gore stoj; še danes in dolina je ostala, kjer je bila. In Seidlerjeva vlada še stoji in tudi tisti -neodgovorni faktorji«, ki so jim nemški politiki zagrozili s svojo pestjo, menda niso Bog ve kako prestrašeni... ! Eno se je zgodilo: gore so porodile miško!! Rušiti so hoteli in na zadnje so se zadovoljili s te n. da so predložili le svoje pomisleke! Pač — zgodilo se ie veliko čudo! Tistim gospodom herrnhausierjem, ki niso doslej ničesar mrzili bolj, nego ustavno življenje, in ustavne svoboščine, ki so s svojim fakcijoznim postopanjem v gosposki zbornici vedno izpodkovali ugled parlamentarizma, preprečujoč vsako delovanje po ljudstvu izvoljenega zastopa; in tistim nemškim politikom, ki bi hoteli dati vladi vso moč v roke, da b! odločala preko in brez parlamenta (razume se, da vedno le po nemških željah in zahtevah) — vsej tej gospodi se je namreč sedaj kar naenkrat vzbudila ustavna vest, da so se pritožili pri Seldlerju radi vmešavanja ^neodgovornih faktorjev« v politiko. To so bili njihovi »pomisleki« — potočič, v katerega ozko strugo se je hitro stisnila tista pričakovana deroča reka, ki je imela v divjem viharju odnesti vse. kar je na poti zahtevani izpremembi narodnostne države v nemško nacijonalno drŽavo....! Torej — fiasko. To čuti n. pr. nemškonacijonalni list »Prager Tagbiatt«,ki Je te dni zlival cele golide perečega sarkazma na to schildbflrgerijado nemških vitezev. 2e naslov članku Je bil drastičen: »Strah pred — koraj?o!« — »Ko Je — tako piše — desnica gosposke zbornice porabila trenolek, da Je prižgala umetalcn ogenj udanosti. in Je sklonila predsednika gosposke zbornicc, da Je zagrozil z demisijo, so možje levice takoj Izgubili svoj moški pogum ter so sklenili, da svojo izjavo zakopljejo v najglobeje globine svojega arhiva. Drzuo misel na kako debato so še le prav opustili. Ne, Rimljani v resnici niso ti možje gosposke zbornice Niso niti markiji Po- sal Znajo pač storiti kak moder sklep, ali, da bi ga tudi izvedli — tega ne morejo. To nezgodo H dvakrat obžalovati. Možat čin gospodske zbornice bi bil vsaj povrnil državi en del varnosti; tudi bi bil brez dvorna vzbudil čut odgovornosti \1j-dajočih Danes, ko sc vse to izgublja v pesek, ns ostaja od velike akcije nič drugega, nego čut vratnu. Desnica se more čutiti kot zmagovalka iu vsi odkriti in skriti sovražniki države morejo tri n tirati. Misel, porojena iz resnične skrbi in čuta dJ žnosti, je umrla takoj po rojstvu !z strahu pr^d korajžo«t! — Podobno — seveda z drugačnih vidikov in drugimi čutstvi — je tudi češki poslanec Klofač na nekem shodu v Pragi karakterlziral »s — bluf nemškega nacijonalizma. »Tisti, ki nam očitajo veleizdajo, so zasnovali na Dunaju zarr.to. naperjeno proti osebam, katere braniti mi ni nio obvezani, ki pa so imele pri svojih dejanjih 'e Avstrijo na misli In ki so hotele — mir. Na te komedije gosposke zbornicc in enega dela nemških meščanskih strank je potreben odgovor z mesta od zdolaj. iz ljudstva. Moti sc. kdor misli, da sme plemstvo odločati o usodi naroda, da sme naša aristokracija nadaljevati svojo frivolno igro. ščuvati v vojno ter igrati se z imetkl in življenjem narodov do zadnjega groša In zadnje kaplje krvi. Baron Burian, oziroma njegov naslednik naj pride k zavesti, da naši Interesi niso interesi Beroliua. da naš interes Je čim skorajšnji sklep častnega miru!^ — Bila ie tragikomedija, kl pa ima zelo resno in žalostno stran, ako si stavimo vprašanje: kako je bilo možno, da so mogli taki ljudje strahovati vso državo in nje narode...! To Je zares žalostno poglavje, ki se hočemo posebel poba^M žnjim! General Foch o avsfroogrskl ofcnzl>l. V »Cor riere della Sera® objavlja Luigi Bar/lnl -porom o razgovorih, kl jih ie ime! tekom zadnjih dni v Franciji s francoskimi armadnimi povelinikl in neralissimom Fochem. Generali Humhert, Du:he sne, Fayolle$ in Pelle so govorili odkrito o obsegu nemške oienzive in naglašali resnost nem-kc nevarnosti; poudarjali pa so obenem, da neomajno zaupajo v možnosti lastne obrambe in napada. General Foch je izjavil med drugim: Ni 5e storjena vse, ako ustavimo sovražne valove. Moramo i« tudi bomo storili še nekoliko več. Naše rezerve bodo morale izpregovoriti v danem trenotku jo besedo. Z razvojem dogodkov sem pupoluouia zadovoljen. S poveljnikom italijanskih armad, generalom Diazom, sem v stalni zvezi. Odobra\.uu popolnoma reforme in odredbe in odločne njegov«.-priprave. Ali bodo Avstrijci napadli ali ne, ne vem Vern pa, da bo morebitna velika ofenziva Avstrijcev proti Italiji naletela na popolno pripravljenost. Mi nikakor nismo pozabili na italijansko fronto hi skrbno nadziramo gibanje Avstrijcev. Krakovski židovski pogromi. Berolinska »Jiidi-?che R-j-dsclau* z dne 28. aprila objavlja obši.i.^ poročila o židovskih pogromih, ki so se vršili dne 17. in 18. aprila v Krakovu. Nemiri so se pričeti v torek, 16. t. m., na Stepanskem trgu. 2iJovskc trgovine so bile oplenjene in po ulkah se nahajajoči žiui javno napadani. Napadalci so bili večinoma, legiionarji, dijak? In železničarji. Nežidovskicu trgovinam ni bil skrivljen niti las. Policija in vojaštvo sta gledala mirno vse dogodke in se zadovoljevala z navideznimi manevri. Tudi v Novem f>on-ču v Galiciji so se vršili veliki židovski pogromi. Četa vojakov je na grobu rablja zbrane žide napadla in jih masakrirala. Cehi proti novi odgodltvi zasedauja zbornice. i'Cesky Svaz: ie poslal predsedniku poslanske zbornice izjavo, v kateri odločno protestira pr^ti eventualnemu nadaijnemu zavlačevanju sklicanje zbornice^zjava piavi: Proti preložitvi seje />0. aprilu na 7. majnika Ccskv Svaz ni protestiral zato, ker bi I. majuika vsled čeSke majniike r»Kivnosti ne mogei biti navzoč v zbornici noben češki poslanec. Predsednik zbornice sam da je rekel, da bi bilo zasedanje zbornice mogoče preložiti le sporazumno z vsemi strankami. Cehi bodo ukrenili vse korake, da preprečijo eventualno nadaljno preložitev zopetne^a sestanka zbornice. Ako pa bi predsednik dr. Gross kljub svojemu boljšemu prepričanju ravnal drugače, bodo smatrali Cehi io za casus belli med njimi in zborniškim predsed:,čvf»n Ma k zadružnemu zuKonu. Gotovo ie -še mnogim v skrajno Žalostnem spominu polom ljubljanske -Glavne posojilnice iu strašne posledice, ki so nastale iz Jejst-. a, da Je to bila zadrtiiiu z neomejeno zavezo. Ko je bilo izčrpano zadružno imetje, začel Je konkurzci oskrbnik terjati bivše zadružnike, da prispevajo v pokritje zadružnih dolgov. Z ozirom na neomejeno zavezo so bili zadružniki dolžni iz svojega pol'riti vse dolgove, v čemur se ravno razlikujejo zadruge z neomeic.io zavezo od onih z omejeno, pri katerih jamčijo zadružniki le s svojim deležem in Se tolikokratnint znakom, kakor je Zc v r: .prej v pravilih določeno. V smisla fedai veljavnih določil zadružnega za kona od 9. aprila IS73 d. z. I. je bil sicer izdelan razdelilni načrt, s katerim se je določilo in razdelilo prispevanje na breme vseh zadružnika/ v razmerju od njih vplačanih deležev; no z ozirom na to, da se od mnogih zadružnikov ni moglo izterjati niti vinarja, se ie moralo napravljafl vedno nove razdelilne načrte, s katerimi se Je plačilo neizterjanih prispevkov nalagalo solventnim zadružnikom. Položaj teh poslednjih je bil še iz druzega razloga naravnost obupen. V smislu navedenega zakona namreč so bili upniki upravičeni po končanem konkurzu »Glavne posojilnice« in brez obaira na delovanje likvidacijskega odbora, oz. konkurznega oskrbnika po svoji volji terjati kateregasibodl zadružnika za vso svojo škodo. Za slučaj, da Je bila njihova terjatev priznana v konkurznem postopanju, ni bilo treba niti tožbe za to, temveč so upniki lahko takoj nastopili z eksekucijo. Na ta način so torej upniki lahko od enega milijonarja terjali plačilo vseh nepokritih dolgov In napravili iz njega berača. Slična usoda Je žugala po vojn! takim zadrugam, ki so vsled vojnih dogodkov izgubile terjatve in drugo premoženje in postale pasivne. Pomislimo le na OoriSko! EDINOST- štev. 116 V Trstu dne k maj« Iti 8 > Oa sr m-'..1 •• Ji j-cvarr »st, je izdalo pravo-Kodtto ' •listi ■ \ sporaviimu z u-Jeležen'ni ministrstvi ukaz od marca 195d. z. L 105. s katerim se reformira omenjeni zadružni zakon. S tem ukazom, ki je izšel na prjdlagi zakona od 24. julija 1917. d. z. I. 307. se pred vsem odpravlja pravica zadružnih upnikov, da smelo nastopati naravnost proti zadružnikom, če v konkurzu dotične zadruge ne pridejo do pokritja svojih terjatev. : Po noveli torej niso več zadružniki Izročeni na milost In nemilost zadružn'm upnikom, temveč odgovarjalo zn zadružne dolgove le vsf skupaj v razmerji! svojih deležev. V to svrho ima konkurzni oskrbnik po natančno v noveli določenem postopanju razdeliti izgubo na vse zadružnike po razmerju njihovih deležev In Jih pozvati, da doplačajo ne njih spadajoče prispevke. Ootovo je tudi po noveli položaj zadružnikov v zadrugah z neomejeno zavezo neugodnejši nego v onih z omejeno, ker morajo na vsak način poplačati vse dolgove; vendar pa se obveznost razdeljuje razmerno na vse zadružnike in se neha tudi tisto direktno" preganjanje s strani upnikov, ki mu Je bil izpostavljen vsak premožnejši zadružnik. Dr. R. v nedeljo, 5. majnika 1918 v veliki dvorani Narodnega doma KONCERT. Spored izvajajo: gospa Pavla Bo'e-Lovše-tova (sopran* in društven* -nešani zbor j ad 80 pevk in p. ve v. Začetek ob 8 zvečer. — Predprotfaja sedežev in vstopnic pri vratarici Nar. doma. Predaja kuriva. Oglje. 10 kg na rdeče izkaztilce. Sv. Vid: Št. 371—670 (ob. št. 14) 2. 5. nI. Ce-reria 2, št. 671—1170 (ob. št 14) 2. 5. And. S. Tecla 4. 84 vin. za kg. — Staro mesta: št. 1651—!8?0 (ob. št. 13) 2. 5-, ul. Cavazzeni 3, št. 1821—2020 (ob. št. 13) 2. 5., ul. Rena 3, 2021—2370 (ob. št. 13) 2. 5., ul. Fontanor.e 30, 84 vin. za kg. — Nova mitnica: št 571—770 (ob. št. 12) 2. 5. ul. V. Scus-sa 1, št. 771—920 (ob. št. 12) 2. 5., ul." V. Scussa 12, 84 vin. za kg. — Stara mitnica: št. 491—790 (ob. št. 12) 2. 5., ul. S. Francesco 2, št. 791—1190 (ob. št. 12) 2. 5., ul. Acque 20, št. 1191—1410 (ob št 12) 2. 5., ul. A. Caccia 7, št 1411—2010 (ob. št 12) 2. 5., ul. Madonnina 39, 84 vin. za kg. — Sv. M. M. zgornja: št. 501—700 (ob. št. 6) 2. 5., ui. Ri-gutti 11, 84 vin. za kg. — Vrdela: št. 681—750 (ob. št 10) 2. 5., Scoglietto 45, 86 vin. zti kg. — Škor-klja: št 71—331 (ob. št. 10) 2. 5., ul. Squero nuo-vo 15, 84 vin. za kg. Oglje. 10 kg na rumene Izkaznice. Nova mitnica: št. 1—100 (ob. št. 5) 2. ul. Amalia 13, 34 vin. za kg. Oglje. 10 kg na modre Izkaznice. Vrdela: št 1—611 (ob. št. 60) 2. 5., uL Ccllinl 2, 84 vin. za kg. Premog (fossiie). 20 kg na izkaznice. Sv. Vid: št 71—140 (ob. št. 30) 2. 5., ul. S. Oiusto 16, K 1'66 za 10 kg. — Stara mitnica: št. 781—1050 (ob. št. 35) 2. 5., uL A. Caccia 17. K 1'46 za 10 kg, št 1051—1350 (ob. št. 35) 2. 5., ul. Acque 20, K 1'46 za 10 kg. Skedenj: št, 181—300 (ob. št. 15) 2. 5., Skedenj 129, K 1'66 za 10 kg. — Sv. M. M. spodnja: št. 101—323 (ob. št. 16) 2. 5., ul. Ponzianino 5, K 1*66 za 10 kg. — Jpreta: št. 81—167 (ob: št. 15) 2. 5., Greta 127, K V66 10 kg. Koks. 10 kg na modre Izkaznice. SV. Vid: št. 141—270 (ob. št. 30) 2. V., ul. Madonnina 24, 20 vin. za kg. — Sv. M. M. zgornja: št. 181—410 (ob. Št. 23) 2. 5., uL Guardia 9, 20 vin. kg. f • • Od danes, 1. majnika. dobe imetlte!]! rdečih izkaznic I., II., III. in IV. razreda, v kolikor niso preskrbljeni s kurivom, za 10 dni (cd 1.—10. maja) premoga, koksa, oglja in drv pri svojih tvrdkah. Povodom godu Njenega Veličanstva cesarice }e dne 27. aprila presvetli škof dr. Pederzolli, asistirao po vsem kapitlju, v poreški baziliki daroval pontifikalno mašo, ki so se je udeležile vse civilne In vojaške oblasti ter številno meščanstvo. Rojstni dan cesarice. V četrtek, dne 9. maja, na rojstni dan Nj. Veličanstva cesarice in kraljice se bo vršila ob 10 uri predpoldne v katedrali sv. Ju-sta slovesna pontifikalna maša z zahvalno pesmijo. C. kr. nainestnIŠtvenemu svetovalca. V prvi seji tržaškega meščanskega delovnega odbora za obrambo Trsta se Je prav posebno ostro obsojala neka oblastvena uredba, katera se je svoje čase smatrala za najvišji višek vladne modrosti v prehranjevanjski politiki — najvišje cene! Koliko ljudi, koliko ubogih rcvežev je bilo obsojenih v zapor in težke globe zalo, ker so vede a!i nevede, hote ali nehote prekoračili razglašene najvišje cene. Razglai-evalec teh najvišjih cen in kaznovalec njih prekoračenja je bil In je še v Trstu c. kr. namestništveni svetovalec. Kolikor nam je znano, doslej še nI bila uradno raz-veljavljenja nobena naredba glede nalvišjih cen. In vendar kaj se dogaja? Predstavite!] Trgovinske in obrtne zbornice tržaške vit AlborI proglaša »najvišje cene« za glavno krivdo sedanjega neznosnega stanja tržaške aprovlzacije, in na te »najvišje cene« se vkljub vsem naredbam in odredbam r.e ozira nihče več, niti niih zakoniti varuh, c. kr. namestništveni svetovalec, kajti drugače bi moral zapreti lu kaznovati z ogromnimi globami predvsem tržaško aprovlzacijsko komisijo In — sebe samega; kajti dandanes se v Trstu ne dobi drugače živil kot po oderuških cenah, pri čemer pa je v smislu naredeb v »najvišjih cenah« kazniv prav tako prodajalec, kakor kupec. In če hoče živeti c. kr. namestništveni svetovalec, mora plačevati živila tudi po oderuških cenah, ker jih drugače ne dobi. »Najvišje cene« so izginile, osiale so le še naredbe, v čast in slavo tistim, ki si so ijh izmislili v neizmerno škodo prebivalstva. ' Toda c kr. namestništveni svetovalec nI samo zak<^a» va-ult »naivišjih cen , 'ud: še ne- ke druse i!Ične in ravno tako nesmiselne rrcdbe — »brezmesnih dni«. Radovedni smo res. kdo se danes v Avstriji, posebno pa v krajih, kakor le 1 r i, kjer se živi res dobesedno »Iz rok v usta-, še briga za »brezmesne dni-. Saj je vendar edino še meso, kar se more dobiti, četudi po nesramno visokih cenah; samo da je. in to Je glavna stvar. Aii naj morda uaše rodbine, stradajo ob suhem kruhu (10 dkg) in suhi polenti dva ali tri dni v tednu, ker so ti dnevi »brezmejni«? AH bi ne bilo naravnost smešno, da bi se v časih, ko je treba mast plačevati po 60 do 70 K kilogram, ko se daje za kilogram fižola po 15 K In še več. za belo moko pa nad 20 K za kilogram, ko niti desetina prebivalstva ne more zmagovati takih cen in hvali na kolenih Boga, če more dobiti košček mesa, da H se v takih časih še kdo oziral na ono prav tako nesmiselno naredbo o »brezmesnih dneh«, kakor je bila ona o »najvišjih cenah*. In vkljub temi., da po prepričanju vsega Trsta ni na c. kr. na-inestništvtnem svetovalstvu • 'ti enega gospeda. ki bi se sam zase oziral na »brezmesne dni«, je vendar tamkaj gospod, ki je te. dni kaznoval hotelirja v hotelu »Balkan« z globo 1000 K, češ, ker jc oddajal gostom ob brezmesnih dneh meso. Za božjo voljo, kai naj jim pa daje? AH kraško ka-irenje, kc drugega ni, IzvzemSi meso? Radovedni smo le. koliko drugih tržaških hotelov je bilo v sedanjem času kaznovanih zaradi enakega »zločina«? Ali je tudi tisti, v katerem obedujejo In ve-Cerjnjo o brezmesnih dneh tisti blagorodni gospod, ki so diktirali slovenskemu hotelu ono globo? — Toda dovolj! Vprašamo le gospoda namestnika, ali se mu ne zdi potrebno, da nemudoma poskrbi za razveljavljenje one »brezmesne« naredbe, ki dela prav tako zgago v prehrani prebivalstva kot ^najvišje cene«? Seja meščanskega delovnega odbora ▼ Trstu. Seja meščanskega delovnega odbora se bo vršila v četrtek, dne 2. majnika, ob 12 opoldne, v ulici Paduina št. 4. Nova ureditev čakalnega dovoljenja pri oprostitvah. Ministrstvo za deželno brambo razglaša: S 1. majnikom 1918 stopi pri podeljevanju čakalnega dovoljenja pri prošnjah za novo ali nadaljno oprostitev v veljavo nova ureditev. Vsa na podlagi dosedanjih odredb podeljena čakalna dovoljenja, začasne preložitve vpoklica Itd. so od tega dne neveljavna. Od 1. majnika 1918 dalje veljajo le taka čakalna dovoljenja, ki so Izdana po novih določbah. V smislu teh določb se smejo izdajati v bodoče čakalna dovoljenja vedno le največ za 10 tednov. Ta rok je v slučaju prošnje za novo oprostitev računati od dne, na katerega je dotičnik poklican za nastop voj. službovanja, v slučju prošnje za nadaljno oprostitev pa od dne, ko poteče njegov tačasni oprostitveni rok. Poskrbljeno je, da bodo odločitve o prošnjah za oprostitev v bodoče tudi faktično" Izvršene že tekom tega 10 tedenskega roka. Podeljevanje Čakalnega dovoljenja pripada političnim oblastim prve inštance, ki morajo izdati tozadevno novo vpeljane posebne izvidnice. 2e obstoječa, po starih predpisih podeljena čakalna dovoljenja, preložitve odhoda v vojake itd. se za-morejo izpremeniti v nova čakalna dovoljenja še za oni preostanek časa, ki preostaja v posameznem slučaju od vpoklicncga roka, oz. od poteka oprostitvenega roka še za dopustno 10 tedensko dobo. Za to izpremembo se mora nemudoma zaprositi pri dotičnih političnih oblastih prve instan ce. Za dvorne* državne in deželne zavode veljajo enaka določila, vendar pa podeljujejo za Iste čakalna dovoljenja službene oblasti. Glede onih oseb, ki so zaposlene v rudnikih aH podobnih obratih, ki so označeni izrecno kot obrati za preskrbovanje a--made, kakor tudi glede nastavljencev železnic (iz-vzem6? pouličnih Železnic) in pomorskih in plo^be-nih podjetij, ki so v vojni službi, prihajajo v poštev posebni predpisi. Organizacija papllarnih skrbnic vojnih sirot — okrajni urad c. kr. avstrijskega zaklada za udove in sirote vojakov. — Skrbnice in interesirane stranke se obveščajo, da do definitivne ustanovitve obeh sekcij, italijansko-nemške in slovenske, rešuje tekoče posle organizacije skupno predsedstvo ustanovljajočih se sekcij, do katerega se bodo mogle skrbnice in stranke, čim *;re za nujne slučaje, ko bi moglo zavlačevanje prejudicirati obračati odslej do novega obvestila ob torkih in petkih od 4—6 ure popoldne na sedežu društva v ulici S. Lazzaro 5t. 14. Ob enem se vabijo skrbnice, naj odslej redno predlagajo poizvedovalne pole o izvršenih obiskih v smislu danega Jim navodila in to za sedaj predsedstvu. Prošnja do ujetnikov, vračajočlh se Iz Rusije. Antonija vdova Tornlč, bivajoča v Rojanu pri Trstu št. 452 (VernicIIis) se obrača v svojem in v imenu bratov in sester Viktorijevih, do vojnih ujetnikov, ki se vračajo Iz Rusije, da bi Jej sporočil, kdor kaj ve o njenem sinu Viktorju. Nahajal se je pri 5. domobranskem pešpolku, 4 stotniji. vojna pošta 48. Rojen je bil leta 1888. Ranjen med 22. in 23. marcem 1915. in ujet. Zadnjo dopisnico, ki Jo je prejela, je bila z dne 17. Od tedaj ni nobenega glasu več o njegovi usodi. Nič ne vedo kje v Ruci'i se Je nahajal, In, ali J« še žlv# ali mrtev. K dobrodelni prireditvi v Vojaškem domu. Pre-JeU smo: Spoštovani gospod uredniki Z ozirom na notico v predvčerajšnji številki »Edinosti« o nastopu okteta »Glasbene Matice« v društvu -Eintracht« moramo pripomniti, da so se pevci odzvali vljudnemu vabilu, naj sodelujejo pri prireditvi, ker je ta imela plemenit namen, namen namreč, da se priskoči na pomoč vdovam in sirotam padlih pripadnikov 5. domobranskega peš^olka. Le ta namen imajoč pred očmi so pevci radi nastopili. in so jim bili vsi drugi stranski nameni — kakor bi se lahko sklepajo iz pondeljkovega poro čila v »Edinosti« — tuji. Nikakor se torej ne moremo istovetiti z izvajanji v predvčerajšnji »Edi nosti«. Z odličnim spoštovanjem za pevce; pevo-vodja K. M. Prodaja sadja In zelenjave. Iz razlogov zdravstvene naravi in tržne policije ter v svrho urejevanja aprovizacije mesta se uveljavlja zopet odredba iz prejšnjih let, po kateri je vse sadje in vrtni ne, ki prihajajo v mesto odnesti na centralni trg, nameščen v hangarju Št 41 (Molo della SanitA), kjer jih bodo pregledovali tržni organi za prodajo na debelo In razdeljevanje prekupčevalcem. Kdor bi se pregreši* proti tej odredbi, bo kaznovan v smislu § 127, lit f mestnega statuta z globo do 100 K in z zaplembo blaga. Vladni komisar. Slovenskemu odboru za skrbstvo Invalidov v Pragi so poslali: Dobrodelna pisarna v Ljubljani 100 K, Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 45 K, Fr. Kovač, Skocjan 2 K, Posojilnica v Mariboru 130 K. Nadaljne darove sprejema blagajničarka gč. Poldi Lessaakova, uradnica Pozemkove banke v Pragi II.. Pflkopv. Književnikom. Slovenska Matica »e V odborov? sej. Une 22. aprila. 1918 zvišala književni;.om ho-nur.ii.i j in sicer je določilu iji i originalnih spisih za I>c!o honorar 100 —200 krm;, pri prevodih 50—150 kron za pulo. To je o kulturen čin, ki na kn"I;-vnem trgu i;c moj t <»siati neop. /.en. Pričaka, i ie. da budu p. sate'ji. pesniki, znanstveniki in prevajalci v bogati meri pošiljali svoja dela našemu prvemu književnemu društvu. V nedeljo, 5. majnika nastopi na koncertu naše Glasbene Matice prvokrtrt v Trstu gospa Pavla Lo\ie-Boleiova, ki si je s svojimi koncertnimi nastopi ne samo v Ljubljani ampak tudi širom Slovenije pridobila glas in sloves najboljše slovenske koncertne pevke. Koncertna pevka gospa Lovšetova je ena onih redkih pevk, ki ima že od narave lep, poln glas. Vztrajen študij pri koncertnem mojstru IA. liubadu. pa ji je dal še vse drugo, kar diči pevko prvega reda. Njen glas ie lahek, gibčen in poln. kakor da bi udarjal na zvon. Najlepše izvaja kolorattune točke, ali pa mehke, nežne. lirične skladbe, ki gredo Človeku do srca in ki obude v njem nekaj mehkega, sanjavega. Za naš koncert si je izbrala kot prvo svojo točko krasno, a te/.ko koloraturno arijo iz opere. Mf-gnon. katero imajo na sporedih pevke svetovnega slovesa in pa, po svsjjem značaju lahek, pristno Stravsov valček, Pomladni glasovi, ki je tudi poln koloratur. Kako gospa izvaia s svojim prožnim glasom tudi najicžje in najdaljše kolora-ture in druge glasbene okraske, kojih sta polni obe te dve točki ni mogoče popisati, ampak le slišati. Pri drugem nastopu izvaja še ne objavljene skladbe našega nadarjenega skladatelja Jos Pavčiča, ki je z njemu lastno flnostjo in čustvenostjo uglasbil velik del Zupančičevega Cicibana. V tretje pa poje ljubko Adamičevo: Pri studencu in domoroden Zajčev spev: Domovini i ljubavi. Točke so tako srečno izbrane, da bo gotovo vsak udeleženec koncerta prišel na svoj račun in odhajal z lepega koncerta s posebnim zžftlovoljstvom. Rojanskl kader priredi danes, 1. majnika, v dvorani konsumnega društva v Rojanu domačo zabavo s plesom in petjem. Vsi prijatelji in prijateljice in njih znanci so vabljeni. Začetek točno ob 6 zvečer. Društvo »Ljudski oder« ▼ Trstu. V petek, 3. maja ob 8. uri zvečer predava v veliki dvorani Delavskega doma (ul. Madonnina 15) Alojzija Ste-bijeva, urednica »Demokracije« v LJubljani, o predmetu: Naloge ženstva v demokratični dobi. Vstopnina za člane »Ljudskega odra« 40 vin., za nečlane 60 vin. Dijaki vstopnine prosti. — Prihodnja predavanja: Dne 12. maja, dr. A. Zalo-kar o »Človeški krvi«; dne 15. maja, dr. Lavo ČermelJ o »Materiji in atomih«; dne 19. maja, Fran Sešek o »Kruhu starih narodov«; dne 25. maja, »Abditus« o »Bližniih socijalnih nalogah slov. ljudstva«; dne 30. maja, Fran Milost o »Bolj-ševikih in pariški komuni«; dne 8. Junija, dr. Henrik Turna o »Socijologiji«; dne 15. junija, dr. A. Kragher o »Novih obzorih literature«; dne 22. junija, Oton Župančič o »Jugoslovanski liriki«. Čitalnica pri sv. Jakobu vabi vse sedanje in bivše pevce In pevke na važen sestanek v soboto zvečer ob 8 uri. Vabljeni so tudi vsi drugi, ki žele pristopiti v naš krog ter Imajo veselje do petja. Prosimo točne udeležbe. Odbor. Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinosti* posluje v prostorih »Tržaškega podpornega in bralnega društva« v ulici Carlntia št 39, 1. nad., na levo, In sicer, Izvzemši nedelje In praznike, vsak dan od 9 in pol dop, do 12 In pol pop. Ob tem času Je urad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila In sestavljanje vlog v vojno-eskrbnih In raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno posredoval na pristojnih mes*ib Proslava 100-letnlce rojstva pesnika Petra Pre-radovlča. P. n. g. Podpisani odbor časti se pozvati Vaše gospodstvo sa obitelju na »Svečanu proslavu« stogodošnjice rodjenja našeg velikog pesnika Petra Preradovlča, koja če se u Beču obaviti u ponedelak dne 13. maja 1918. a srednoj dvorani Bečkog Konzerthausa III. Lathringerstrasse Nr. 20. Početak tačno s 6*4 sati na večer. Odbor: Začasni predsednik: Sveučilišni prof. dr. Vatroslav vitez Jagič, dvorski savetnik, član gospodske kuće itd. itd. Predsednik: dr. Anton Korošec, zastupnik na car. veću, Benito pl. Bersa. skladatelj, dr. Josip Macan, tfr. Josip D. Nagy, tajnik u financ, ministarstvu, dr. Miroslav PioJ, senatski predsednik, dr. Karlo Radoničić, klinički asistenski lečnik, dr. Milan Rešetar, sveuš. prof., prof. VJekoslav Spin-čić, zastupnik na car. veću, dr. Josip Škarica, vrhovni lečnik dvorske I državne tiskare, dr. Ante Tresić-Pavičlć, zastupnik na car. veću, dr. Božidar Vukotić, zastupnik na car. veću, Ivan Burat> vić, Petar Barblć, cend. tur., fran Briickler, stud. exp. acad-, Joso Kamušič, cand. iur., Ante Likar, cand. Ing., Ljuba Rakićeva, cand. med., Božidar Ribič, cand. Ing. Dobrovoljni prinosi primaju se sa zahvaljnošću (eventualno poštom na skladatelja Benito Bersa, Wlen V. Margarethenstrasse 47/9). Ctst prihod bit će namenjen delom za Krekov spomenik a delom za siročad naših krajeva. Raspored: 1. Pozdravni govor predsednika odbora, 2 Preradović kao pesnik — dr. Tresić-Pavičlć. 3. Sevčik: Holka modrooka — za gusle i glasovir -Milan Jovanović I Mira Malančec. 4 ■) Jelica. b) Primorska pjesmica (Na vrh neba), c) Kad? Pre-radovlćeve pesme uglazbio B. Bersa, peva Martina Blažeković. Odmor. 5. Preradovićevo kulturno delovanje — prof. Spinčić. 6. Petar Preradović: Oda, recituje Božidar Ribić. 7. Čajkovski: Arija iz Onjegina, peva dvorski operni pevač Julije Be-tetto. 8. a) A. Suk: Legenda, b) Rahmaninov: Humoreska, virtuoz na glasoviru Ante Trost 9. a> Iv Zajc: Treća mletačka elegija, b) B. Bersa: Crni dan od Preradovića, operni pevač Marko Vuško-vrć. 10. B. Bersa: Zora puca od Preradovića, peva zbor. na glasoviru prati Mira Malančec. Zadruga jestvinčarjev in njeni oddelki, kakor tudi zveza obrtne zadruge v Trstu naznanja tužno vest da je zatisnil za vedno oči njihov zaslužni predsednik, gospod Maksimiljan Robba ki je skozi dolga leta posvetil svoje neumorno delovanje v korist jestvinčarjev. Pogreb se vrši dne 2. maja 1918, ob 3 pop., iz hiše žalosti ul. Acque št 18 ter se vabi vse ggg gospode jestvincarje, da se udeleže pogreba. Ravnateljstvo. JU Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem f prežalostno vest, da je naš preljubljeni soprog in oče franc vatovec trgovec in posestnik v Eirezovlcl SI. 9(0 v dobi 42 let, po triletnem ujetništvu, na potovanjn iz Rusije, mirno izdihnil svojo blago dušo. BREZOVICA (Istra) I. maja 1918. Žalujoči ostali: Dregetina, soprog«. Franc« Stanko in t avko, sinovi Mestna zastavljalnica v Trstu (Civico moute oi pietž) sprejema v prostovoljno prodajo na javni dražbi vsakovrstne vrednostne in brezvrednostne predmete, brez da bi se isti zastavili. Češko liudjevička Restavracija (Bos&-fcova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Oalatti (zraven glavne pošte.) Slovenska in>strežba in slovenski jedilni listi. fiđ pi ALS 0CŠLHS1:: se računajo po 6 »tot. besedo. — Mastno tiskane besede se računajo eukrat več. — Najmanjša :—: pristojbina znaša 60 stotlnk. :—: potrebščine v veliki irberi e aobi r miro:f strr>j se pro^a v nI Valdirivo št. 20. ktuUi:J Mlekarua M Mozetič 2H3 J/IMKA BANKI Trst, Via Cassa dl Rlsparmlo 5 (L&slno poslopje) Kftpltal m razarva K 23,300.000.- FILLJALK.E: DuaaJ Tegethofitmsse 7 9, Dubrovnik, Kotor, LJubljana, Metković, Opatija Split, štreni k, Zadar. VLOGE NA KNJIŽICE 1 O — a o = 3 od dneva vloge do dneva vidika. Kentni dave'f plačuje bauka svojega Obreatovanje vlog % tekočem in žiroračuau p3 aogovuru. - Akre iml čeki in nakaznic u;» v^i tu-ia t v tržu i> KTJPUJE IN PRODAJA: vTedno-»:aa p^rvrj* rent«, obligacija, zastavna pismi, pr orit« » detnice, srečke, valute deviie, promese itd Daj« PREDUJME na vredno* ne papirje in b v > ležeče v iavnih skladih K SAFE DEPOsi i ] PROMESK. — Prod j a sr-čk razrelna I »t < rije. Zavarovanje vsakovrstnih pap rjev pr.v kurzni izpuhi, revizija žrebanja sr.-Č< i. t_ brezplačno. Stavbni kredit, rembaurs kredit.. Borzna naročila. — Inka j. MENJALNICA.--— ESKOUT MENIO Telefoni; 14«3, 1703 in 2