PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 119 (9151)
TRST, torek, 1. julija 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
POROČILO FANFANIJA NA SEJI OSREDNJEGA VODSTVA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
miiiiiliiuaiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimniiiuinHiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OD DANES DALJE
Povišanje železniških in avtocestnih tarif
Kmalu podražitev sladkorja na 460 lir kilogram in razprava o nadaljnji podražitvi električnega toka
RIM, 30. — Avtocestne in železniške tarife se bodo danes povišale za 15 oziroma 10 odstotkov. Povišanje tarif na avtocestah velja za vso avtocestno mrežo državne ustanove IRI. Tarife na ostalih avtocestah so bile povišane s 1. januarjem letos. Nove tarife na avtocestah IRI bodo veljale tudi za tiste dele avtocest, ki jih bodo dali v promet v najbližji prihodnosti, li-prava avtocest sporoča, da bodo z višjimi tarifami dobili poprečno 20 milijard lir več letno, v letošnjih 6 mesecih pa 10 milijard lir več.
Povišanje železniških tarif za 10 odstotkov pa se nanaša tako na o-sebni kot na blagovni promet. Zadevni ukrep je bil že objavljen v Uradnem listu.
Sedaj pričakujejo, da se bo v najkrajšem času podražil sladkor od 410 na 460 lir kilogram. Ta podražitev bi morala stopiti v veljavo v najkrajšem času, ker mora Italija «prilagoditi ceno sladkorja v državi sporazumom EGS». O podražitvi električnega toka pa je bil govor danes v komisiji, ki se ukvarja s tem vprašanjem. Na seji niso sprejeli nobenega sklepa, določili pa so, da se bo komisija sestala ponovno 46. julija. Električna ustanova ENEL je nedavno zahtevala, da bi morali čimprej podražiti električni tok za 40 odstotkov na leto za nadaljnjih Pet let. Sindikati temu nasprotuje-jo in so na seji današnje komisije že sporočili, da bodo o tem vprašanju kmalu predložili svoje konkretne predloge.
Srečanje med vlado in sindikati
nah in prodaji italijanske povrtnine, sadja, olivnega olja, vina in južnega sadja v državah EGS.
Na ministrstvu za proračun pa je bil danes sestanek .med vlado in sindikati, na katerem so govorili o položaju v, Kampaniji. Sestanka so se udeležili nekateri ministri in trije tajniki sindikalne federacije, Lama, Storti in V^nni. Vlada je obljubila, da bo čimprej dala pobudo za naložbe, ki so bile že sklenjene. Na sestanku so se tudi dogovorili, da se bodo vlada in sindikati sestali še nekajkrat v juliju in razpravljali o energetskem vprašanju, kmetijstvu, državnih udeležbah v deželi Kampanji in o splošnem vprašanju državnih podjetij.
Ohraniti Morovo vlado do kongresov K D in PSI
Leve struje KD izstopile iz vodstva - Pobuda doro te j c e v za ohranitev enotnosti - Fanfani skuša zavlačevati rešitev spora v stranki do kongresa
RIM, 30. — Fanfani je včeraj predsedoval seji osrednjega vodstva krščanske demokracije, na kateri je imel poročilo o povolilnem položaju v državi v zvezi s predlogi KD svojim dosedanjim zaveznikom za nadaljnje upravljanje države, deželnih in krajevnih uprav v okviru levosredinske koalicije. Po poročilu so soglasno sklenili, da bo razprava jutri, da se člani vodstva lahko dobro pripravijo.
Med sejo vodstva so predstavniki
PEKING, 30. — V Peking je prispela na prijateljski obisk albanska ________	............ ........
partijska delegacija, ki jo je spre-f predloge, socialisti pa so jel član centralnega komiteja ki-mili. Fanfani pravi, da sta PRI in tajske partije Ting Kuo-ju.	• PSDI raznoložliivi za srečanie s KD.
levih struj «forze nuove» in «base» sporočili predsedniku vsedržavnega sveta Zaccagniniju, da Donat Cattin, Galloni, De Mita, Misasi in Vittorino Colombo odstopajo iz vodstva. Predstavniki levih struj pa so sklenili, da se bodo kljub temu udeležili jutrišnje razprave o Fanfanije-vem poročilu. Popoldne so se sestali tudi Rumor, Piccoli, Colombo in Andreotti, in sklenili, dati pobudo, da se prepreči v stranki razbitje odnosov z levico, ki odločno nasprotuje Fanfanijevi politiki.
V	svojem poročilu jé Fanfani med drugim predlagal sklicanje vsedržavnega sveta stranke v mesecu juliju, ki naj določi kongres krščanske demokracije pred koncem leta.
V	vodstvu krščanske demokracije se je začel boj med Fanfanijem in levico, ki se zdi, da bo potegnila za seboj še druge struje v stranki kot dokazuje sklep štirih vidnih dorotej-skih voditeljev, da je treba preprečiti razbitje z levico.
Osnovni del Fanfanijevega poročila pa je bil posvečen analizi odgovorov, ki so jih dali republikanci, socialdemokrati in socialisti na nedavni predlog KD o okrepitvi štiristranskega levosredinskega sodelovanja v vladi ter deželnih in krajevnih upravah. Spričo odgovorov, ki so jih dale o-stale tri stranke, je Fanfani danes v svojem poročilu predlagal, naj bi štiri stranke, ki sedaj podpirajo Morovo vlado še nadalje podprle Mora do prihodnjih kongresov demokr-ščanske in socialistične stranke. Gre za predlog, ki naj bi v bistvu še za šest mesecev zamrznil sedanji položaj in omogočil Fanfani ju, da med tem časom lahko «dražje proda svojo kožo». Predstavnik struje «base» Galloni je povedal, da so člani levice v osrednjem vodstvu odstopili, ker zahtevajo takojšnje razčiščenje položaja v stranki v okviru vsedržavnega sveta, na seji katerega bi moralo celotno vodstvo odstopiti. V današnjem dopoldanskem posegu Andreottija pa vidi Galloni ponudbo za začetek dialoga med raznimi strujami v stranki. Struja «base», je dejal Galloni, hoče razčiščenje položaja v stranki in se njena pobuda ne nanaša na vlado.
V	poročilu je Fanfani ugotovil, da so socialdemokrati in republikanci, čeprav z nekaterimi pridržki, godno odgovorili na demokrščanske
jih zavr-
iMiiiiiilftimniimiiiiiiimiiiiiiiuimmiiiiiiiiiimiiiiM
medtem ko PSI meni, da se mora poprej korenito spremeniti politična linija krščanske demokracije. O vprašanju krajevnih in deželnih odborov Fanfani o^. sočialistom, da ne napovedujejo samo sestave levih odborov, kjer ni druge rešitve, ampak se celo zavzemajo za leve uprave tam, kjer so možn odb" leve sredine. Tajnik KD zavrača vsako sodelovanje v deželnih ali krajevnih upravah s komunisti V zvezi z vladno koalicijo Fanfani ugotavlja, da socialisti niso pripravljeni uskladiti svojega stališča z ostalimi tremi strankami in zato danes nima smisla predlagati srečanja med štirimi strankami za organski dogovor. Potem ko ugotavlja, da bi bila v sedanjem položaju
možna samo nova enobarvna vlada, ki pa ne bi imela v parlamentu večine, pravi, da bi to lahko povzročilo pogoje za razpust parlamenta. Nove volitve pa bi bile nevarne, meni Fanfani, ker bi «omogočile komunistom novo napredovanje».
Zato Fanfani daje nov predlog in pravi, da je treba upoštevajoč velike težave na socialnem in gospodarskem področju, kakor tudi nevarnost zmanjšanja solidarnosti na mednarodnem torišču, iskati novo podrejeno rešitev organskemu štiristranskemu sporazumu. Ta rešitev naj bi bila obveznost štirih strank, da bodo podprle vlado in skupno reševale najnujnejša vprašanja. Fanfani nadalje pravi, da je še vedno veljaven sklep zadnjega kongresa krščanske demokracije o «jasni idejni in politični kontrapoziciji komunistični partiji», do katere pa naj bi veljalo pravilo «odprte konfrontacije med večino in opozicijo». Vsako drugo stališče do komunistov, je poudaril Fanfani, lahko določa samo kongres.
Gladovna stavka vodje indijskih socialistov
Ustanovitelj indijske socialistične stranke Narajan (levo) ki je bil pred petimi dnevi, skupaj z drugimi voditelji opozicije aretiran, je začel gladovno stavko in njegovo zdravstveno stanje je dokaj zaskrbljujoče. Generalni tajnik socialistične internacionale Janitschek je s tem v zvezi zahteval poseg generalnega tajnika OZN Kurta Waldheima
.....................................................
V ZADNJIH DNEH JE BILO V BEJRUTU SKORAJ 200 SMRTNIH ŽRTEV
Kljub sestavi nove koalicijske vlade Libanon na robu državljanske vojne
Posredovanje sirskega zunanjega ministra Kadama - Globoka kriza v izraelski vladi zaradi nepopustljivosti ministrskega predsednika Rabina ■ Razkol v izraelsko-ameriških odnosih
BEJRUT, 30. — Kriza na Bližnjem vzhodu, tako v Libanonu, kjer je v teku prava državljanska vojna, kot na področju odnosov in pogajanj med Izraelom in Egiptom, se čedalje bolj zaostruje. V Libanonu so sicer po velikih naporih sestavili novo vlado, v kateri je šest ministrov in ki jo vodi Rašid Karami. V njej ni vodje skrajnodesničarskih falangističnih skupin Pierra	Gemayela,	čigar
morebitna prisotnost v vladi je sprožila vrsto polemik ter je bila osrednja tema razprav za rešitev vladne krize. Kljub sestavi nove vlade so v Bejrutu v teku ostri spopadi, ki so v soboto in nedeljo povzročili kar 200 mrtvih in več kot 600 ranjenih. Obračun ni dokončen,
saj policija odkriva iz ure v uro več trupel, povečini nedolžnih žrtev spopadov med skrajnodesni-čarskimi falangisti in pripadniki muslimanskih strank. V današnjem dnevu je bilo, kot poročajo iz u-radnih krogov, več kot 40 smrtnih žrtev. K velikemu številu mrtvih in ranjenih je prispevalo dejstvo, da so bile nekatere gosto naseljene mestne četrti bombardirane z raketami in minami.
K sestavi nove vlade je priporno-
Hiimiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimumiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZASKRBLJENOST V LONDONU IN ZAHODNOEVROPSKIH PRESTOLNICAH
PADEC VREDNOSTI FUNTA ŠTERLINGA
Včeraj je britanska valuta nenadno zgubila na vrednosti 4,8 centa do dolarja in je dosegla najnižjo Rotacijo do vseh ostalih evropskih valut
LONDON, 30. — Funt šterling je skupaj z italijansko liro najšibkejša valuta v zahodni Evropi, zlasti pa še v Evropski gospodarski skupnosti. Kot italijanska lira, je v zadnjih skoraj štirih letih veliko zgubila na svoji vrednosti, v primerjavi z dolarjem in ostalimi evropskimi valutami.
Medtem ko je lira v zadnjih- mesecih utrdila svoj položaj in polagoma pridobiva na vrednosti, je funt šterling danes doživel pravi Waterloo. Njegovo razvrednotenje je v teku dneva doseglo kar 4,8 centa, v primerjavi do ameriškega dolarja. Če upoštevamo poprečno vrednost decembra 1971, se je funt šterling od tedaj do danes razvrednotil za 29 odstotkov. Še pred osmimi dnevi je razvrednotenje znašalo 26,1 odstotka.
V londonskih finančnih krogih ugotavljajo, da je to najbolj dramatično razvrednotenje britanske valute v povojnih letih, če ne upoštevamo uradnega razvrednotenja, ki ga je določila laburistična vlada leta 1968. Strokovnjaki ugotavljajo, da obstaja nevarnost, da tako nagel padec vrednosti funta šterlinga lahko povzroči «nevarno nevihto» na mednarodnem denarnem trgu.
Gospodarstveniki v Londonu tolmačijo današnje razvrednotenje funta šterlinga kot veliko nezaupanje gospodarskih krogov v izboljšanje gospodarskega položaja v Veliki Britaniji in v morebitne učinkovite ukrepe državnih oblasti, da se zavreta inflacija in brezposelnost. Poleg tega je funt šterling sedaj tudi žrtev špeku-
DANES
RIM, 30. — Tukaj se je danes načelo zasedanje izvršnega odbora “GIL s poročilom zveznega tajnika Fornija o vprašanjih kmetijstva v zvezi s kmetijsko politiko j^spodarske skupnosti in razvojem ‘'■alrjanskega gospodarstva. Poroče-v? a 4e ugotovil veliko krizo, ki lada v kmetijstvu zaradi nesposob-osti vlade, da bi to vprašanje pri-m«rn? reševala in dejal, da bi se ru rala vlada zavzeti, da bi v okvi-hSpsPodarske skupnosti začeli razvijati o kmetijskih pridelkih, ce-
"'""""HHnumuiMM, uninntMM nini nim MMuMimmmmmn n IIIIMi m;,,!! tmumumimmnm ■ nmmumn nnnnmn! |I|,|,I,„,,,„,I,,1,,II,II,IIIII,III||I|MI,
dni so zahtevali ogromno število človeških življenj, po veliki večini državljanov, ki se spopadov niso udeležili, ki pa so postali žrtve provokatorjev, katerih namen je ustvariti v državi popolnoma nevzdržno vzdušje.
Prav tako napet je položaj med Izraelom in Egiptom, potem ko so Egipčani zavrnili ponoven izraelski predlog, katerega namen je bil, kot kaže, samo zavlače vati pogajanja. V ospredju poli tičnega dogajanja v Jeruzalemu je globoka kriza, ki je zajela izraelsko vlado, v kateri se je odprl razkol v zvezi z odnosi z ZDA. Američani so namreč dali Izraelcem jasno razumeti, da jih ne bodo več podpirali, če ne bodo odstopili od svojega nepopustljivega stališča in privolili v nekatere koncesije, da bi premaknili pogajanja z mrtve točke.
tajnik krščanske demokracije je v Poročilu, ki ga je imel včeraj Pa sei' osrednjega vodstva stran-® proučil položaj v državi po
nTn'/upl*' 2,asti Pa še odgovore Publ,kancev, socialdemokratov
obntO'lallS,0V na predlog KD o koXV' ' 10rganske levosredinske »oriènti .^an4ani je ugotovil, da moaoče ŠČa.SOcialistov ,e9a ni
lagal, 03^ sHri"si* T0 -..imr,« j1 ° s'r s,ranke sporazumno še naprej podprle sedanjo Morovo vlado vsaj do prihodnj h kongresov krščanske demokracije in PSI. Na sej, so leve stru.e sporočile, da .zstopajo iz vodstva dorotejci pa so dali pobudo za ohranitev enotnosti. Razprava o Fanfanijevem poročilu bo danes. Fanfani predlaga, da bi bil kongres stranke najkasneje pred koncem leta.
Na londonskem valutaruem trgu Ì* funt šterling včeraj doživel
»
pravo katastrofo. Izgubil je na vrednost 4,8 centa do ameriškega dolarja in dosegel najnižjo vrednost v odnosu do ostalih evropskih valut. To nenadno razvrednotenje vzbuja veliko zaskrbljenost v gospodarskih in denarnih krogih zah. Evrope ki se bojijo, da funt šterling potegne za seboj še nekatere druge valute gospodarske skupnosti.
Položaj v Bejrutu je, kljub sestavi nove koalicijske vlade, izredno napet. Streljanje se nadaljuje v vseh mestnih četrtih in politični opazovalci so mnenja, da je Libanon na robu držav-l-anske vojne. Spopadi zadnjih
lantov, ki ga prodajajo v velikih vsotah za zahodnonemške marke in švicarske franke.
gla vsekakor prisotnost sirskega zunanjega ministra Abdela Halima Kadama, ki je že v preteklosti posredoval med raznimi libanonskimi političnimi silami in pa srečanje med Rašidom Karamijem, ki mu je predsednik Frangie poveril nalogo, da sestavi novo vlado in njegovim poglavitnim političnim nasprotnikom Camillom Šamunom. Oba državnika se nista v preteklih 17 letih nikoli sestala. Do zadnjega pogovora med obema je prišlo leta 1958, ko je bil Šamun predsednik vlade in se je moral spopasti s hudo politično krizo, ki jo je povzročil Karami in zaradi katere je takratni predsednik vlade zahteval izkrcanje ameriških marinsov v Bejrutu.
Iz poročil libanonskih dnevnikov je razvidno, da je bilo v zadnjih treh mesecih v vsakodnevnih krvavih obračunih med obema strankama v Libanonu kar 560, morda celo 800 mrtvih ter približno 1500 ranjenih. Večina žrtev, kot kaže, ni bila neposredno vpletena v spopade, temveč gre za civiliste, ki so jih krogle zadele po naključju ali pa za žrtve ostrostrelcev, katerih namen je u-stvariti v državi napeto ozračje ter povzročiti kaos. Zaradi tega ni zadnje dni na cestah skoraj nikogar, prebivalci Bejruta gredo na ulico samo v skrajni sili in v tistih nekaj urah, ko so odprte trgovine jestvin.
Nič manj napet ni položaj med Izraelom in Egiptom, kjer sicer o-rožje ni spregovorilo, izraelska nepopustljivost pa utegne povzročiti nepopravljivo poslabšanje odnosov na tem delu Bližnjega vzhoda, kar bi se lahko v kratkem času sprevrglo v novo izraelsko - arabsko vojno. Iz egiptovskih vladnih krogov medtem poročajo, da sta si Izrael in Egipt s posredovanjem Združenih držav v preteklih dneh izmenjala noti s predlogi za drugo fazo ločitve sil na Sinaju in da je Egipt izraelske predloge zavrnil. Iz istih krogov potrjujejo, da Washington podpira egiptovsko stališče.
Ena glavnih spornih točk v predlogu o novem začasnem sporazumu med Jeruzalemom in Kairom zadeva črto, do katere bi se Izraelci morali umakniti. Izraelci predlagajo delen umik s strateških prelazov Mitla in Gidi, medtem ko bi Egipt hotel, da Izraelci popolnoma zapustijo oba prelaza, ter da se u-maknejo na novo črto, ki bi šla od jezera Bardavil ob sredozemski o-bali na severu do petrolejskega področja pri Abu Rodeisu na jugu, pri Sueškem zalivu. V Kairu so istočasno demantirali vesti iz izraelskih krogov, po katerih naj bi že dosegli načelno soglasje o začasnem sporazumu, ki naj bi trajal tri do štiri leta. Egipt je naklonjen sporazumu,
, ki naj bi trajal ne več kot dve leti ugovarjati karabinjerjem, j in ki bi bil tesno povezan z nadalj-i njimi napredki k miru.
Seja osrednjega vodstva KPI
RIM, 30. — Osrednje vodstvo KPI se je danes sestalo in proučilo poročilo, ki ga bo imel član vodstva Cossutta na seji centralnega komiteja stranke v sredo, 2. julija o temi: «Politična akcija komunistov po zmagi 15. junija za nov način vladanja, da se dajo deželam, pokrajinam in občinam učinkovite u-prave osnovane na najširših dogovorih med demokratičnimi in ljudskimi silami». Osrednje vodstvo je vzelo na znanje poročilo Cossutte, ki bo osnova za razpravo v centralnem komiteju.
Preiskava o črnih gradnjah v Rimu
RjM, 30. — Z nalogom pretorja Infeiisija, ki vodi preiskavo o črnih gradnjah, so danes zaplenili samostan nekih redovnic v kraju Mat-tione ter približno 80 vil, ki so jih zgradili na prepovedanem področju, ki meri kakih 200 ha. Operacijo so izvedli karabinjerji, ki so se jim pridružili tudi agenti javne varnosti, medtem ko so mestni redarji postavili vrsto plakatov, v katerih so bili obrazloženi vzroki zaplembe. Kot kaže sta bili dve osebi, ki sta 1 skušali priprti.
V Izraelu je v ospredju komentarjev dnevnega tiska kriza v odnosu med Jeruzalemom in Washingto-nom, kriza, ki je povzročila globok razkol v vrstah vladne večine, kjer sta se ministrski predsednik Rabin in obrambni minister Peres znašla na istih pozicijah kot skrajno desničarska skupina «Likud», ki zavrača ameriški pritisk, katerega namen je približati izraelsko stališče egiptovskemu. Leva opozicija in del vladne koalicije pa sta mnenja, da je varnost Izraela odvisna ne toliko od nadzorstva nad gorskima prelazoma na Sinaju, temveč predvsem od premostitve krize v izraelsko - a-meriških odnosih. To je poudaril tudi bivši zunanji minister Aba Eban, ki je ostro kritiziral Rabina ter dejal, da je za izraelsko varnost trenutno najbolj nujno premostiti krizo v odnosih z ZDA.
O tem bi na včerajšnji seji morala razpravljati izraelska vlada, ki
pa je sklenila predložiti vsak morebitni sklen o negativnem odgovoru Egipta ha izraelske predloge do prihodnje vladne seje, ki bo komaj čez en teden.
Seja vlade o razpustu upravnih svetov bolniških blagajn
RIM, 30. — Tukaj so sporočili, da se bo jutri dopoldne sestala vlada in proučila vprašanje razpusta upravnih svetov bolniških blagajn in imenovanja komisarjev v teh ustanovah na osnovi zakona o zdravstveni reformi. Zakon določa, da je treba zamenjati sedanje upravne svete bolniških blagajn s komisarskimi upravami.
52-LETNI DELAVEC OB ŽIVLJENJE
KRVAV POSKUS ROPA V SREDIŠČU RIMA
Skupina roparjev se je skušala polastili 35 milijonov lir, namenjenih plačam uslužbencev elektronskega podjetja
RIM, 30. — V središču italijanskega glavnega mesta je danes zjutraj ponovno prišlo do krvavega dogodka, ki je stal življenje 52-letnega uslužbenca Orlanda Serandrea, ki je pravkar v banki dvignil 35 milijonov lir, namenjenih plačam telekomunikacijske družbe GTE.
Po ugotovitvah preiskovalcev letečega oddelka rimske kvesture je do poskusa ropa prišlo nekaj po 10. uri. Serandrea je skupaj s funkcionarjema GTE Alemannom in An-giullijem ter s šoferjem Cirullijem odšel iz tvrdke v banko. Obe poslopji sta na istem trgu. Četverica se je iz varnostnih razlogov odpeljala z avtom. Ko so prišli iz banke in stopili v avto 124, sta se jim približali dve vozili, od katerih je eno bilo prav gotovo «alfetta», iz katere so, kot kaže, stopili trije roparji, ki so jih napadli. Kaže, da je četverica v fiatu 124 skušala reagirati, kar je po vsej verjetnosti prispevalo k dejstvu, da je nekdo od roparjev zgubil živce ter začel streljati. Eden od strelov je smrtno ranil Serandrea, drugi pa zadel Ci-rullija. Zadnja šipa . je razletela na drobne kosce. Streljanje in nepredviden razplet dogodkov sta prisilila roparje, da so se takoj podali v beg, ne da bi jim uspelo .iztrgati Alemanno iz rok torbo z denarjem.
Banditi so nato zbežali z «alfet-to», ki so jo nekaj časa zatem našli v bližnji Ul. Pinelli. Preiskovalci so ugotovili, da je bil motor še topel. Po nekaterih pričevanjih naj
bi iz «alfette» stopili štirje moški ter se preselili v drug avto, bele barve in neznane znamke, s katerim so izginili. Eden o zločincev se je baje oddaljil peš in je takoj zatem ustavil taksi ter prisilil šoferja, da se je z veliko naglico oddaljil. Po nekaterih neuradnih vesteh naj bi slednjega roparja policija aretirala in ga sedaj zaslišujejo. To vest pa iz krogov rimske kvesture niso potrdili. Na policiji skušajo s pomočjo pričevanj očividcev izdelati identikit zločincev, ki so napadli četverico uslužbencev GTE in umorili Orlanda Serandrea. Kot Laže so priče dokaj soglasno opisale dva člana tolpe. Pokazali so jim tudi vrsto slik iz arhiva policije in priče so baje nekatere spoznale. To naj bi potrdilo sume preiskovalcev, češ da gre za skupino zločincev, katere tehnika je preiskovalcem dobro znana.
Vse priče so si edine o dejstvu, da so roparji oddali tri strele. Delavec Antonio Trevisani, ki je prav takrat šel mimo, je dejal, da je slišal tri strele in videl, kako je iz fiata 124 stopil moški, ki je opotekaje se storil nekaj korakov, nakar se je zgrudil na tla
Eden od uslužbencev GTE je dejal, da je to že tretji poskus ropa, ki ga je utrpela tvrdka, prvič pa so pri tem zločinci streljali. Orlando Saran-drea je bil oče dveh otrok. Pri GTE je bil zaposlen kot delavec v skladišču. Podjetje GTE je specializirano v proizvodnji telefonskih naprav in ima osrednji sedež pri Milanu.
Indonezijski predsednik Suharto na obisku v Jugoslaviji
(Od našega sodelavca)
LJUBLJANA, 30. - Na povabilo predsednika SFR Jugoslavije Josipa Broza Tita je danes dopotoval na o-bisk v Jugoslavijo indonezijski predsednik general Suharto. Gost iz Indonezije je najprej prispel v Pulj, kjer so ga pozdravili podpredsednik predsedstva Jugoslavije Vladimir Ba-karič, zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič in drugi. Na Brionih, kamor je zatem odpotoval z ladjo, pa ga je pozdravil gostitelj predsednik Tito. Sprejema’ sta se udeležila tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič in predsednik predsedstva sabora Hr-vatske dr. Jakov Blaževič.
Po prihodu na Brione je indonezijski predsednik izrazil zadovoljstvo, da je prišel na obisk v Jugoslavijo. Ob tem je opozoril, da sta obe državi neuvrščeni, kar še bolj krepi njune prijateljske vezi. Izrazil je tudi upanje, da bodo razgovori prispevali h krepitvi sodelovanja med deželama ter k njunim prizadevanjem za krepitev miru v svetu.
Predsednik Tito in Suharto sta se popoldne že začela pogovarjati. Njuni pogovori zajemajo mednarodni položaj in dvostransko sodelovanje v luči nedavne zmage osvobodilnih sil v Indokini. Med pogovori na Brionih bo Suharto seznanil predsednika Tita z razvojem političnega položaja v jugovzhodni Aziji, medtem ko bo jugoslovanski predsednik gosta seznanil s položajem v Evropi in še posebej s konferenco o evropski varnosti in sodelovanju. Seveda pa se bosta voditelja Jugoslavije in Indonezije pogovarjala tudi o politiki neuvrščenosti in posebno pozornost posvetila gospodarskim odnosom med državama.
Zvečer je jugoslovanski predsednik priredil večerjo na čast visokega gosta, ki so se je udeležili najbližji sodelavci obeh voditeljev, ki sodelujejo v pogovorih.	,
Na večerji sta gost in gostitelj izmenjala zdravici. Predsednik Tito je v svoji najprej izrekel dobrodošlico predsedniku Suhartu in zatem na kratko orisal uspešni razvoj odnosov med Jugoslavijo in Indonezijo v zadnjih dveh desetletjih. «Mislim, da je dovolj ugodnih pogojev — je rekel predsednik Tito — da dosedanje dobro in prijateljsko sodelovanje obogatimo z novo vsebino na raznih področjih. Prepričan sem, da bodo k temu mnogo prispevali tudi sedanji pogovori. Vi, gospod predsednik — je nadaljeval Tito — ste prišli k nam na obisk v času zelo pomembnih gibanj in sprememb v svetu. Na območju Azije in Afrike je dobila vrsta držav neodvisnost, seveda po dolgoletnem upornem boju in velikih žrtvah. Zdaj se še bolj krepijo zahteve za čim bolj vsebinsko politično in gospodarsko enakopravnost narodov in dežel. Zadnji čas si tudi vsi napredni čimbolj prizadevajo za uresničitev pravičnejšega svetovnega in gospodarskega sistema, ki bi naj zagotovil hitrejši razvoj in enakopraven položaj vseh dežel.» Nato je predsednik Tito v svoji zdravici govoril še o vlogi neuvrščenih in neuvrščeni politiki.
Predsednik Suharto pa je v odgovoru na zdravico poudaril, da Indonezija z zanimanjem in zavistjo spremlja jugoslovanski razvoj, zlasti pa čvrstost bratstva in enotnosti ter enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Za nas Indonezijce — je rekel predsednik Suharto — Jugoslavija ne predstavlja samo suverene neodvisne dežele, ampak vidimo v njej simbol težkega, junaškega in uspešnega boja za neodvisnost, simbol vztrajnosti njenih narodov, da si zagotovijo življenje v svobodi. Maršala Tita ne poznamo samo kot predsednika. Mi vidimo v njem uglednega vojaškega stratega, junaka bitke na Neretvi, ki je znana vsemu svetu. Poznamo ga kot borca za svobodo, velikega državnika in tvorca, ki je uspešno združil narode in narodnosti Jugoslavije, je med drugim poudaril v svoji zdravici indonezijski predsednik Suharto.
Uradni jugoslovansko - indonezijski pogovori na najvišji ravni se bodo nadaljevali jutri v plenarni sestavi.
PETER ŠTEFANIČ
Kardelj zaključil obisk v Pragi
PRAGA, 30. — Člana predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije in predsedstva SFR Jugoslavije Edvarda Kardelja, ki je bil na večdnevnem prijateljskem obisku na Češkoslovaškem, je danes v Pragi sprejel generalni sekretar češkoslovaške komunistične partije in predsednik Gustav Husak. Ob tej priložnosti sta se pogovarjala o graditvi socializma v obeh državah ter o nadaljnjem razvoju sodelovanja med Zvezo komunistov Jugoslavije in češkoslovaško komunistično partijo. Obravnavala sta tudi možnosti za razširitev sodelovanja med državama. Edvard Kardelj se je danes sešel tudi s sekretarjem centralnega komiteja češkoslovaške komunistične partije Va-silom Bilakom. Tudi z njim se je pogovarjal o aktualnih vprašanjih socialistične graditve v obeh državah, razširitvi dvostranskih stikov ter o mednarodnem delavskem gibanju. Edvard Kardelj je končal o-bisk na Češkoslovaškem.
TRŽAŠKI DNEVNIK
OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA
JUTRI ZAČETEK VELIKE MATURE
Prijavljenih 106 kandidatov - Osnovno šolo dokončalo 267 učencev
Jutri, v sredo, 2. julija se tudi na , zunanjo trgovino ter končno inž.
slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu začnejo zrelostni izpiti. Za veliko maturo na učiteljišču, trgovskem tehničnem zavodu, znanstvenem in klasičnem liceju, se je letos prijavilo skupno 106 kandidatov s Tržaškega in z Goriškega. Goriški maturanti z u-čiteljišča in klasičnega liceja namreč delajo zrelostne izpite v Trstu.
Na klasičnem liceju je 30 kandidatov (7 iz Gorice), na znanstvenem liceju 27, na trgovskem tehničnem zavodu 29, na učiteljišču 20 (7 iz Gorice). Na klasičnem liceju bo predsednik izpitne komisije prof. Božo Radovič, na znanstvenem liceju prof. Martin Jevnikar, na trgovskem tehničnem zavodu prof. Aleš Lokar, na učiteljišču pa prof. Franc Pisani - Piščanc. Kandidati na vseh šolah bodo jutri pisali nalogo v slovenščini in bodo lahko izbirali temo izmed treh, ki jih določa, pristojno ministrstvo za vse podobne šole v državi. Naslovi nalog pridejo v zaprtih pismih in so jih morali do sedaj prevajati na vsaki slovenski šoli, ker niso za to že prej poskrbeli na ministrstvu za šolstvo.
Z zaključnimi izpiti učencev 5. razreda, šolsko mašo in razdeljevanjem šolskih spričeval se je zaključilo šolsko leto tudi na osnovnih šolah. Letos je uspešno zaključilo pouk na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem skupno 267 učencev, ki morajo nadaljevati šolanje na srednji šoli, da izpolnijo šolsko obveznost.
Na osnovni šoli pri Sv. Jakobu je dokončalo 5. razred 12 učencev, v Ul. sv. Frančiška 7, Ul. Donadoni 16, Sv. Ana 6, Skedenj 4, Sv. Ivan 13, Barkovlje 10, Katinara 6, Rojan 8, Dolina 11, Mačkolje 6, Dom jo - Ric-manje (celodnevna šola) 14, Boršt 4. Boljunec 13. žavlje - Korošci (celodnevna šola) 6, Pesek 1, Opčine 23, Bazovica 11, Gropada 9, Trebče 9, Presek 24. Križ 12, Repentabor 8, Nabrežina 11. štivan 1, Medja vas 1, Devin 2, Sesljan 1, Cerovi je 2, Mavhi-nje 2, Shvno 3, Šempolaj 9, Zgonik -Salež (celodnevna šola) 13.
Z objavo izidov malih matur po so se včeraj dokončno zaprla vrata nižjih srednjih šol. Na vseh šolah je bil uspeh skoraj popoln, podrobne izide pa bomo objavili v jutrišnji številki.
P3! v mšSjskem občinskem odboru
Miljski socialisti so na skupščini 27. junija 1975 z veliko večino glasov sklenili, da bodo sodelovali v miljskem občinskem odboru in da bodo sprejeli predlog komunistov. V uradnem poročilu je rečeno, da so obširno preučili volilne izide in da so sklepali popolnoma avtonomno, kot je to v skladu s tradicijami delavskega razreda in socialistične stranke.
Izvršni svet Zveze trgovcev
Včeraj se je sestal generalni svet Zveze trgovcev, ki je na osnovi predlogov 17 včlanjenih združenj izvolil predsednika, podpredsednika ter člane odbora. Za predsednika je bil izvoljen Giuseppe Dei Rossi, ki je bil podpredsednik šest let. Za podpredsednika so bili izvoljeni za sektor turizma in prometa Giorgio Cividin. za trgovino na drobno Giorgio Naibo in za trgovino na debelo ter zunanjo trgovino Giulio Petruc-co. Za člane izvršnega odbora so bili izvoljeni Plinio Eccardi za promet, dr. Steno D’Agnolo, dr. Paolo Jamar, Josip Panjek in dr. Eugenio Vatta za trgovino na debelo in za
Ernesto Avanzo, Ennio Collini, Luciano Damiani, Italo Famea, Napoleone Prisco in Ervino Puppi za trgovino na drobno.
NA REPENTABRU
23.7. prva seja občinskega sveta
Na Repentabru se bo 23. julija sestal občinski svet na prvi seji po volitvah. Na dnevnem redu je potrditev izvolitve občinskih svetovalcev, izvolitev župana in izvolitev občinskega odbora. Sejo je sklical župan Mihael Guštin na osnovi sklepa občinskega odbora sprejetega 26. junija. Po zakonu namreč ostane župan na svojem mestu do izvolitve novega župana, kar se bo prav gotovo zgodilo že na prvi seji običn-skega sveta, saj je zmagala trdna leva koalicija, ki je kandidirala za župana dr. Pavla Coljo, za podžupana pa Sonjo Baiss.
ENOSTAVNO TELEFONSKO, MENDA NEPRIČAKOVANO, SPOROČILO
ZANIMIVE OKOLIŠČINE ODSTAVITVE SANTINA
Poveličevanje «velikega Italijana» - Razne možnosti vodstva slovenske duhovščine
Škof Santin je dokončno upokojen. To vest mu je v soboto po telefonu sporočil Vatikan in je menda ni pričakoval, čeprav je o spremembi že prejšnji teden poročal tednik «Il Meridiano». Da bo temu res tako, priča njegova poslanica, ki jo je — kot že tolikokrat prej — zaupal tukajšnjemu italijanskemu dnevniku «H Piccolo» in v kateri pravi, da gre «na počitek» in dalje: «Nisem ga prosil, s hvaležnostjo pa ga sprejemam.»
V nedeljo je v katedrali med svečanim obredom nadškof Santin imel tudi pridigo, v kateri je govoril o svojem umiku. V tej zvezi je — kot to poroča «H Piccolo», zelo na dolgo govoril o sv. Petru in o «verigah, ki v tolikih krajih sveta ukle-pajo Cerkev». Opozoril je tudi na «nevarnost, ki prihaja iz tolikih krajev in ki pomeni napad na svobodo». Na vsak način besede, ki se dajejo na obmejnem področju, značilno razlagati in ki so v skladu z do sedaj znanimi stališči škofa, ki je prišel v Trst pred tolikimi leti na željo fašističnega režima.
Tudi zato je še zlasti zanimiva reakcija lista «Il Piccolo», ki ima v
nedeljo naslov čez skoro vso stran krajevne kronike in posveča dogodku izredno pozornost. Menimo, da je še zlasti zanimiv uvodnik odgovornega urednika China Alessija, ki med drugim pravi o Santinu, da «je bil poveljnik» in «bil je tudi velik Italijan».
Nadškof Santin je svoje delo zaključil v soboto ob 12. uri, vendar bo potreben določen čas za praktično predajo poslov. Danes dopoldne ob 9. uri bo v Trstu nadškof Cocolin, da uredi vse podrobnosti. Tu gre seveda za vrsto konkretnih, še zlasti pa za nekatera zelo važna načelna vprašanja.
Med njimi je tudi položaj slovenskega verskega občestva. Kot je znano, je do sedaj za to skrbel msgr. Lojze Škerl kot škofov vikar, sedaj pa je ta njegova funkcija odpadla, ker so bili s sporočilom Vatikana razrešeni funkcij vsi cerkveni dostojanstveniki, ki jih 'je imenoval sedanji škof. S tem se seveda odpirajo razne možnosti in bo lahko nadškof Cocolin sam upravljal, ali poveril slovenskemu prelatu skrb za slovensko versko občestvo na Tržaškem.
Sagra na Krmenki še vedno priljubljena
Krmenka je danes s svojimi bližnjimi zaselki Lakotišče in Domjom že močno podvržena raznarodovalnemu pritisku, saj je tujih priseljencev čedalje več. Zato je tembolj prijetno dejstvo, da ima tudi to najbolj ogroženo področje dolinske občine svojo aktivnost. Krajevna mladina prireja z vidnim uspehom že vrsto let šagro z lepim kulturnim programom. Tudi letošnja šagra je v tem oziru popolnoma uspela. Bogatemu kulturnemu programu je sledila množica ljudi, ki je nastopajoče burno pozdravljala. Zabele-
žiti pa moramo še eno pomembno dejstvo. Čeprav je šagra pristno slovenska, jo združeno organizirajo vaščani obeh narodnosti, tako da mladina brez kakršnekoli narodne nestrpnosti sodeluje in skupno dela, kot je v pozdravnem nagovoru poudarila napovedovalka Dorjana Kofol. V kulturnem delu programa so v nedeljo nastopili godba na pihala iz Brega, ki je pod vodstvom Dušana štranja odigrala svoj precej zahtevni koncert precej dobro, pevski zbori iz Dvorov nad Izolo pod vodstvom Ivana Pangerja, «Slove-
iiiiiiii,iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUiiuiIIII11J1II|JII„mil,I1I,I1I,„,llll,IIIIIIIII1IllllnlfnilIII1JII|1IIIln)|I1|1I1|1|IIMM1|1I11[1111|II1||I||II|I1||1IIM||ijI1Illill|111||J1|1|11I|IH11|1II|1|I11I1I|I|1II|I1I1|I1||I1|I|II1|1|I1|1I11((||1|I||1||1|II|1|1||||1||I1|1|(11|1||i|H
V NEDELJO SE JE ZAKLJUČILA VAŽNA TRŽAŠKA GOSPODARSKA MANIFESTACIJA
Visoko število poslovnih ljudi na letošnjem tržaškem velesejmu
Velesejem je obiskalo 120 tisoč ljudi - Krepitev gospodarskih stikov z Jugoslavijo
Tržaški velesejem je v nedeljo o-polnoči zaprl svoja vrata z rekordnim dosežkom 120.000 obiskovalcev v trinajstih dneh. Predsednik velesejma' odv. Slocovich je v zaključnem govoru podčrtal to važno dejstvo, saj je velesejem sestavljen iz mnogih dejavnosti in je vse zaman, čs ne bi vzbudii zanimanja občinstva. Poprečno je bilo dnevno na vele-sejemskem prostoru nad štiri tisoč ljudi, ob nekaterih dnevih pa se je obisk povzpel na nad deset tisoč.
Predsednik velesejma Slocovich je tudi podčrta! velik gospodarski uspeh 27. tržaškega mednarodnega velesejma, na katerem je bilo prisotnih 12 držav s kvalificiranimi kolektivnimi razstavami in je velesejem obiskalo večje število poslovnih ljudi. Tudi glede tega so pila pričakovanja presežena, saj je velese-jemska uprava ugotovila prisotnost nad tisoč poslovnih ljudi iz Italije in širšega tržaškega zaledja ter iz držav, ki so na velesejmu bile uradno prisotne, kot tudi drugih.
Med temi državami je na prvem mestu Jugoslavija, za katero so ugotovili prisotnost nad 70 gospodarskih operaterjev, kar je tudi razumljivo zaradi tesnih gospodarskih stikov naše dežele še zlasti s sosednjima republikama Slovenijo in Hrvaško. Jugoslavija je bila prisotna na velesejmu z lepo razstavo v Palači narodov, razstavo lesa in lesnih izdelkov in gastronomskim paviljo nom, ki je z odličnim kraškim pršutom, kranjskimi klobasami in drugimi specialitetami vzbudil upravičeno zanimanje in dobre kupčije.
Na velesejmu je bilo več zanimivih gospodarskih manifestacij. Med njimi je treba podčrtati jugoslovanski dan. na katerem so prisotni gospodarstveniki in strokovnjaki zelo podrobno analizirali razvoj gospodarskega sodelovanja. Zanimiva sta bila tudi študijska dneva posvečena tržaškemu pristanišču, na katerih so analizirali razvoj pristanišča in njegove perspektive po odprtju Sueškega prekopa.
Končno je treba podčrtati tudi na velesejmu neposredno zaključene kupčije, za katere trde po uradnih virih, da so bile zelo dobre in da so še zlasti zabeležili dobre prodaje opreme za bare, gospodinjskih strojev, šivalnih strojev in podobnega blaga.
• Drevi ob 20. uri se bo na sedežu, Prosek 220, sestala rajonska konzul-ta za zahodni Kras. Na dnevnem redu je razprava ò spremembah k regulacijskemu načrtu — področja javne koristi in srečanje s predstavniki na-brežinskega središča za mentalno higieno.
Prisrčna prireditev v proseškem vrtcu
Otroci, ki obiskujejo slovenski o-troški vrteč na Proseku, so včeraj zjutraj pripravili staršem lepo presenečenje. S kratko, a lepo prisrčno prireditvijo so zaključili letošnje šolsko leto in se poslovili od vrtca. Pred začetkom kulturnega sporeda se je upraviteljica vrtca Bianka Tinta zahvalila staršem za lepo u-deležbo, predsednik združenja staršev Bruno Rupel pa je v kratkem nagovoru poudaril nujnost tesnejšega sodelovanja med starši in vzgojiteljicami. Obenem se je zahvalil vsem staršem za sodelovanje ob zadnji beli stavki vzgojiteljic, katerim je izrekel tudi vso pohvalo za trud, ki so ga vložile v teku leta za vzgojo otrok. Najlepši dokaz resnega in pridnega dela vzgojiteljic so pokazali otroci, ki so zapeli ob spremljavi harmonikarja Maura Cesarja nekaj otroških pesmi. Posebno je starše ogrela pesem o Jurčku, katero so otroci res lepo podali, mamice pa je nekoliko ganila zborovska recitacija «Darilo za mamico» in pesmica «Mamica je kakor zarja». S to skladbo so otroci zaključili program in podarili mamicam šopek nageljčkov. Starši
so se nato na povabilo osebja vrtca zadržali z otroki v jedilnici, kjer so jim pripravili zakusko.
® Drevi bodo sekcije KPI priredile sestanke, na katerih bodo razpravljali o volilnih rezultatih in perspektivah partije. Sestanki bodo ob 17.30 v Naselju sv. Sergija za sekciji GMT in industrijske cone, ob 19.30 za Greto — Rumena hiša (govorila bo J. Gerbec), ob 20.30 pa v kriškem Ljudskem domu, kjer bosta govorila Markovič in Sema.
• Ministrstvo za turizem in prireditve je izdalo okrožnico, v kateri so označeni posegi v prid gledaliških dejavnosti za sezono 1975-76. Zainteresirani se za podrobnejše podatke lahko obrnejo na tiskovni in informativni urad vladnega komisariata v Jerič-Ijevi ulici 22 (tel. 811-310).
NA JAMBORU ZE VIHRA LIBANONSKA ZASTAVA
Lloyd prodal ladjo «Asia»: prevažala bo 55 tisoč ovac
Lepo potniško ladjo so že začeli predelovati v tržaškem Ar. zenalu . Libanonski brodar jo je namenil za proge z Iranom
TEDEN DNI PO URADNEM ZAČETKU POLETJA
V petek zaprti uradi gen. konzulata SFRJ
Uradi generalnega konzulata SFRJ v Trstu bodo v petek, 4. julija, zaprti zaradi državnega praznika.
Malo pred poldnevom je zastavo tržaškega Lloyda na najvišjem jamboru potniške ladje «Asia» zamenjal prapor libanonske plovne družbe «Fares Enterprises». Kratka slovesnost je bila v Arzenalu sv. Marka, kjer te dni ladjo predelujejo, saj ne bo več prevažala potnikov, pač ... pa ovce.
Pogodbo je podpisal osebno bejrutski brodar Rachid Fares, ki ima dve drugi ladji — «Farid Fares» in «Al Fares» — in ki bo preimenoval «Asio» v «Fars», kar v arabščini pomeni Iran. In bodočnost ladje, katere belo silhueto smo tolikokrat videli zasidrano ob pristaniški postaji, je tesno povezana ravno z Iranom. Predelali jo bodo za prevažanje ovac iz Avstralije, Nove Zelandije in Južne Amerike v Iran. Tudi drugi dve Faresovi ladji prevažata ovce v Iran in sedaj bodo v našem Arzenalu začasno usposobili «Asio» za tak prevoz, da bo lahko nadomestila popravil potrebne «Al Fares» na plovbah po črnem morju. Po treh mesecih plovbe po Črnem morju pa bodo «Asio» dokončno predelali, da bo lahko prevažala 55 tisoč živih ovac. Za vsa popravila in predelavo bo brodar potrosil skoro 2 milijardi lir in torej
gre za zelo privlačno perspektivo za tržaški Arzenal. Za prva popravil, ki jih opravljajo v Arzenalu v teh dneh, bo potreben le manjši del te vsote, za bistvena popravila pa ni še določena ladjedelnica, ki jih bo izvedla. Med drugimi tekmujeta za ta dela naš Arzenal in ladjedelnica na Reki.
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Danes, 1. julija, bo ob 18. uri seja Sindikata slovenske šole. Na dnevnem redu bo predvsem vprašanje reorganizacije sindikalnega dela in slučajnosti.
PO USPEHU V RIMU
od 1. do 15. julija
V TRSTU Borgo S. Sergio. Tel. 827363
NAJVEČJI CIRKUS VSEH ČASOV V NOVI BAJNI IZDAJI 1975
UANA-NANDO
RINALDO
fili;
M:#«
Poplavljene ulice, kleti in trgovine zaradi hudega neurja v naših krajih
Precejšnja škoda na področju kmetijstva - V mestu je odpovedala greznična mreža
Po toplih in celo prevročih dneh konec maja in skozi skoro cel junij, si ne bi pričakovali, da se bo prvi poletni mesec poslovil z izredno hudimi nalivi, s pravim neurjem, dežjem, vetrom in mrazom, da je celo nad Krasom zaplesalo tudi nekaj snežink. Težave in gmotna škoda, ki jo je val neurja povzročil, so zelo velike, tako da bo treba dalj časa, preden bo vse popravljeno. Zlasti hud je bil naliv, ki se je usul v noči med soboto in nedeljo, pa tudi prejšnjo noč in včeraj se pritisk slabega vremena ni zmanjšal. Voda je vdrla v stanovanja in trgovine, veter je prevrnil reklamne napise, polomil drevesa, greznice niso premogle ogromne količine vode, tako da so dobesedno eksplodirale in preplavile ceste in nizke lokale, tako da so avtomobili zabredli v prava jezera, kjer so seveda obtičali in tako da je pokvarilo precej podzemskih električnih in telefonskih vodov.
Za gasilce in druge službe za prvo pomoč je bilo ogromno dela in povrh vsega so v soboto ponoči tudi odpovedali telefoni vseh važnejših central. Gasilci, policija, redarji, karabinjerji in tudi cestarji in smetarji so zato organizirali «leteče» ekipe, ki so krožile po mestu in posegle, kjer je bila naj večja stiska. Samo včeraj so gasilci posegli nad 30-krat zaradi poplav v stanovanjih, garažah, trgo-
vinah, kleteh bank. Vodo so črpali ves dan iz podvoza za pešce pred železniško postajo, pa tudi v sedežu Inps v Videmski ulici, kjer je iz greznic privrelo toliko vode, da je poplavilo podzemske prostore novega poslopja Inps in bližnje trgovine, v katerih je ogromna škoda. Za več desetin milijonov lir škode je tudi v trgovinah v Ul. della Tesa, kjer je voda ustvarila skoro meter globoko jezero. Veliko škodo in okvar je tudi v skoro vseh trgovinah in garažah v Terezijanski četrti.
Promet je bil otežkočen zaradi slabe vidljivosti in tudi zaradi «jezer» in manjših usadov. Tako je na primer pri žavljab preplavilo drevored, s hriba pa je deroča voda — podobno kot med Miljami in Lazaretom — prinesla toliko zemlje in kamenja, da so nastali na asfaltu pravi grički. Tudi v samem mestnem središču je marsikje asfalt popokal ali se dvignil. Poleg tega je marsikje polomilo veje na drevesih, da je bil promet po cestah onemogočen ali zelo nevaren. In res je bilo tudi več prometnih nesreč, sicer brez hujših posledic.
Na kraškem področju je neurje povzročilo ogromno škodo. Poleg poplav na cestah in v stanovanjih, sta dež — zlasti včeraj zjutraj pa tudi nekaj toče — ter hud veter zadala zelo hude udarce kmetijstvu. Zlomilo je drevesa, stolklo je grozde, poško-1 lobanje,
dovalo je nasade cvetic in sploh vse kulture. Zato bi bilo primemo, da tudi kmetje prijavijo morebitno škodo, da dosežejo podporo s strani javnih organov, podobno kot so že posegli pri deželnih in občinskih organih trgovci. Združenje trgovcev je namreč pozvalo trgovce, naj prijavijo škodo in že danes se bodo zastopniki združenja srečali z deželnim odbornikom za trgovino in industrijo.
Zvečer so se zgrnili nad naše področje črni oblaki, morje pa počasi narašča, tako da obstaja nevarnost, da bo v nižjem predelu mesta spet poplava, zlasti če bo zapihal južni veter. Meteorološka služba ministrstva za letalstvo predvideva, da bo tudi danes na naših krajih slabo vreme in nevihte in da se bo vreme izboljšalo komaj zvečer ah jutri.
Smrtne posledice nesreče pod Katinaro
V nedeljo kmalu po 13. uri je v ortopedskem oddelku izdihnil 61-letni Dušan Cergol brez stalnega bivališča, ki ga je v četrtek, 17, t.m. s svojim avtom fiat 128 povozil 20-letni Giovanni Orrù. Nesreča se je pripetila na Trbiški cesti pri smod-nišnici, kjer je nesrečni Cergol prečkal cesto, voznik pa se mu ni mogel izogniti. Žal ni preživel hu- j dim zlomom udov ter poškodbam
CIRKUS TISOČ IN ENE NOČI
Stvarnost cirkusa v pravljični dimenziji
Vse kar boste videli je neverjetno resnično
Koreograf in režiser GINO LANDI Kostumi	DANILO DONATI
Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni cirkusa (od 10. do 23. ure), tel. 82-73-63 in pri UTAT - Pasaža Protti 2 - tel. 38-547
OGLEJTE SI NAJVEČJI ŽIVALSKI VRT V EVROPI
nec» iz Boršta pod vodstvom Draga Petarosa in «Fran Venturini» od Domja pod vodstvom Rudolfa Francla so izredno popestrili bogat spored z vrsto narodnih, umetnih in partizanskih pesmi. Petje je bilo glede na odprt prostor in nekoliko slabo ozvočenje precej dobro, kar je z dolgim ploskanjem tudi potrdila številna publika. Domača dekleta so pevce obdarile z rdečimi nageljni, nakar so se vsi zadržali na zakuski, medtem ko je za ples igral ansambel Kras, ki je s pevcem Sergijem Cotičem tudi sodeloval v kulturnem programu.
Naj omenimo še, da imata pevska zbora iz Dvorov nad Izolo in od Domja tesne stike in si medsebojno izmenjujeta gostovanja.
Prireditev je v večernih urah motilo slabo vreme, ki pa nikakor ni zelo škodilo organizatorjem saj so udeleženci kar oblegali dobro založene kioske. Šagra se je zaključila v ponedeljek zvečer.
Otvoritev
Perizijeve razstave preložena na četrtek
nudi nalivi, ki so se v našem mestu v teh dneh kar vrstili, so poleg ostalega poškodovali tudi kiparske izdelke znanega umetnika Nina Perizija, ki so bili razstavljeni na Gradu sv. Justa. Kot znano bi morala biti otvoritev Perizijeve razstave, ki spada v prireditev «120 dni kiparstva v Trstu», v nedeljo popoldan, vendar pa je slabo vreme to preprečilo. Voda, ki je delno poplavila razstavljalni prostor, je nekoliko poškodovala Perizijeve plastike in organizatorji, to je Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova iz Trsta, se nadejajo, da škoda ni nepopravljiva. Uradna o-tvoritev bo zaradi omenjenih dogodkov v četrtek ob 19. uri.
Izleti
SPDT priredi v nedeljo, 6. julija izlet z osebnimi avtomobili na M. Cavallo di Pontebba m. 2239 (Pot prijateljstva). Vpisovanje na sedežu ZS ŠDI. Lastnike osebnih avtomobilov prosimo, da javijo prosta mesta svojih vozil na tel. 31119 v jutranjih urah.
Prodoren uspeh recitatorjev SSG
Prav gotovo domačini Velikega Repna in še mnogi drugi ne bodo pozabili recitacijskega večera, ki so jim ga v soboto občuteno podali člani Stalnega slovenskega gledališča v Trstu Mira Sardoč, Stane Starešinič in Jožko Lukeš. Pod naslovom «Ubijte vojno, prekolnite vojno» so v primerni povezavi ter glasbeni spremljavi nanizali vrsto socialnih in partizanskih pesmi, ki govorijo o trpljenju, borbi in uporu slovenskega ljudstva, o njegovi veri v svobodo, o želji po miru in prijateljstvu.
Recital, ki se zaključuje s pesmijo sovjetskega pesnika Rodžestvenske-ga «Ubijte vojno, prekolnite vojno, ljudje sveta» je sestavil Jožko Lukeš. Z njim pa se je domače prosvetno društvo «Kraški dom» skupno z zadrugo «Naš Kras» vključilo v letošnje proslave 30. obletnice osvoboditve, ki so v teku v deželi.
Sobotna prireditev, ki je zadovoljila in navdušila vse, je pokazala, da je dvorišče «Kraške hiše» izredno akustično in primemo tudi za take prireditve.
Med poslušalci recitala sta bila med drugimi tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko
in konzul Srečko Kovačič.	___________________________________
IIIIMIIll|UIUll|||||l||||||||||||||||||m||||||||||,|,|||,||,||||m|n|ntI|||||||||||||||||||||||||||||m||||||||||||u|||||||'|
BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - ULICA F. PlLZr iQ -	(S? ' 01-446
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	631,50
Funt šterling	1393,-
švicarski frank	251,30
Francoski frank	155,50
Nemška marka	267,25
Avstrijski šiiing	37,60
Dinar: debeli	37,50
drobni	37,50
Šolske vesti
Državni strokovni zavod za industrijo in obrt sporoča, da se prične vpisovanje za sekcije orodnih mehanikov, radijskih in televizijskih monterjev ter šivilj danes, 1. julija 1975 v tajništvu šole v Ul. Mateotti 12, tel. 765276. Tajništvo bo odprto vsak dan od 10. do 12. ure.
Razna obvestila
Narodna in študijska knjižnica sporoča svojim obiskovalcem, da bo od danes do 31. avgusta odprta za občinstvo vsak dan, razen ob sobotah, od 8. do 16. ure.
Tržaški partizanski pevski zbor obvešča vse pevce in orkestraše, da bo nastop v Kopru, v četrtek, 3. t.m., na Titovem trgu ob 20.30 po jugoslovanskem času. Zbor ansambla bo uro pred začetkom koncerta. V primeru slabega vremena na razpolago mestno gledališče.
Prosvetno društvo Lonjer - Katinara
vabi na zaključno razstavo del šiviljskega tečaja, ki bo danes ob 21. uri v prostorih društva v Lonjerju.
Kino
MENJALNICA
vseh tujih valut
DREVI OB 21.45 PREMIERA
Cirkus Orfei nas bo popeljal v sanjski orientalski svet
Na sporedu predstave «Cirkus tisoč in ene noči» 21 izbranih točk
V veselje najmlajših in najbrž tudi mnogih odraslih bo drevi v Naselju sv. Sergija velika premiera pričakovane prireditve «Cirkus tisoč in ene noči». Umetniki največjega cirkusa v Evropi, to je cirkusa Liane, Nanda in Rinalda Orjei, nas bodo tokrat popeljali v pravljični o-rientalski svet, svet, ki je do sedaj očaral vsakega otroka in iz katerega so številni umetniki črpali snov za svoja dela.
Poleg že običajnik klovnov, akrobatov in žonglerjev, ki pa so seveda postavljeni v stvarnost oziroma pravljičnost «Tisoč in ene noči», bomo tokrat lahko občudovali še razne fakirje, krilate konje, leteče preproge, katerim se bo seveda pridružil Aladin s svojo magično svetilko. S posebno točko bo nastopil tudi Ali Babà s štiridesetimi razbojniki, izjemno zanimivost pa predstavlja 100 m dolg zmaj. Vendar pa cirkus ne bi bil cirkus, če ne bi imel izbranih živali: videli bomo lahko bengalske tigre, čudovite izbrane konje, ogromne slone in še in še.
Vsekakor pa se za temi izvrstnimi točkami nove prireditve, ki je v Rimu žela neverjeten uspeh, saj je bil cirkus tam od božiča do velike noči, skriva ogromno truda in vaj. O tem je tudi včeraj govorila Liana Orfei na tiskovni konferenci v novinarskem krožku. Liana je med drugim povedala, da v cirkusu dela približno 350 oseb, medtem ko, jih nastopa manj kot sto. Za prire-
ditev «Cirkus tisoč in ene noči» je bilo potrebno veliko časa, ustvarjalci so imeli največje težave pri umeščanju svojih točk v orientalski svet, medtem ko so kostumi, za katere je poskrbel Danilo Donati, zahtevali izredno organizacijo. Na koncu naj povemo še, da je koreograf Gino Laudi, medtem ko sta glasbeno spremljavo komponirala Nello Ciangherotti in Mario De Palma.
Predstava, ki obsega 21 točk, bo v našem mestu do 15. julija.
Mali oglasi
VSA ZAVAROVANJA - nezgodno -življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. • AGENCIJA GENERALI Opčine, UL Salici 1, teL 211-489.

MIRAMARSKI PARK - LUČI IN ZVOKI - Danes počitek.
Ariston 21.30 «Mimi metallurgico». Barvni zabavni film. Igrata Giancarlo Giannini in Mariangela Melato.
Grattacielo 16.00 «Tre amici, le mogli e... affettuosamente le altre». Barvni film. Igrajo I. Montand, M. Piccoli, S. Reggiani.
Excelsior 16.00 «A piedi nudi nel parco». Barvni film, v katerem igrata Robert Redfort in Jane Fonda. .
Nazionale 16.30 «Rosemary baby». Barvni film, v glavni vlogi Mia Farrow. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «Operazione "Costa bra va ’». Toby Curtis in Roger Moore.
Eden 15.00 «Detectives story». Barvni film. V glavni vlogi igra Paul New-man. Detektivka.
Ritz 15.30 «Oggi a me... domani a te». Barvni pustolovski film. Igra Bud Spencer.
Aurora 16.00 «1 santissimi». Barvni superprepovedan film.
Capito! 16.30 «Who? L’uomo dai due volti». Barvni film o vohunstvu.
Cristallo 16.00 «L’allucinante fine dell’umanità». Barvni film.
Impero 16.30 «Il fidanzamento». Barvni film. Igra Landò Buzzanca. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 «La ragazza di scorta». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Quo vadiš?». Barvni film, v katerem igrata glavni vlogi Robert Taylor in Deborah Kerr.
Ideale 16.30 «Angeli con la pistola». Glenn Ford, Hope Lange, Bette Davis.
Vittorio Veneto 15.15 «Il ritorno di Zanna bianca». Barvni pustolovski film. Igrata Franco Nero in Vima Lisi.
Abbazia 15.00 «Los amigos». Barvni western film, v katerem nastopata Anthony Quirm in Franco Nero.
Radio Zaprto zaradi počitnic.
Astra 16.30—19.00—21.45 «L’odissea del Neptune nell’impero sommerso».
Mignon 16.00 «La vera storia di Lu-cky Walls». Barvni film.
Včeraj-danes
Danes» TOREK, 1, julija
BOGOSLAV
Sonce vzide ob 4.19 in zatone ob 19.58 — Dolžina dneva 15.39 — Luna vzide ob 23.32 in zatone ob 12.13.
Jutri, SREDA, 2. julija MARIJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22 stopinj, najnižja 13,5, ob 19. uri 14,8, zračni tlak 1006 mb, nestalen vlaga 62-odstotna, veter 36 km severoza-hodnik s sunki 58 km na uro, dežja je padlo 23,4 mm, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 20 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 30. junija 1975 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO: 53-letni Giuseppe Naci-novich, 61-letna Pierina Giuseppini por. Minieri, 74-letna Maria Arangio vd. Cangi, 68-letni Enrico Sezzi, 75-letna Maria Veglia vd. Raseni, 64-let-ni Attilio Bosiglau, 90-letna Alessandra Sartor vd. Tramontin, 1 leto star Andrea Banzato, 55-letni Silvan Veljak, 76-letni Emilio Arrigoni, 70-letna Marie Cesi vd. Vemazza, 60-letni Dušan Cergol, 9 dni stara Maria Gabriella Orgiana.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo. Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan),
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Vielmetti, Trg della Borsa 12; Al Centauro. Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare. Largo Piave 2; Costalunga, Erta di S. Anna (Kolonkovec).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine:	tel. 211-001;
Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200 121: Sesljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
IIIIIIIIHIII—
Ob praznovanju 70-letnice Ivanke Dolenc daruje vesela družba 40.000 lir za izgradnjo prosvetnega doma na Opčinah.
Dne 29. junija je preminil naš dragi
SILVAN VELJAK
Pogreb bo danes, 1. julija, ob 16. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Boršt.
Žalostno vest sporočajo: žena Silvija, mama Ana, sinova Fabij in Gianfranco, hči Laura, snahi, sestra, brat ter drugi sorodniki
Trst, 1. julija 1975
Pogrebno podjetje Zimolo, Ul. Torrebianca 28
GORIŠKI DNEVNIK
Praznik vina in rib v Križu pod dežjem
Slabo vreme je letos zagodlo organizatorjem «Praznika vina in rib» v Križu. Ljudi se je sicer kar gnetlo okoli kioskov, tudi del kulturnega programa se jim je posrečilo izpeljati, odpadel pa je ples, ker je ploha odgnala tudi najbolj vztrajne obiskovalce. Kljub temu pa so vino, letos zelo dobro, skoraj v celoti iztočili
•NiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiinm
BENEŠKI DNEVNIK
Izredno uspel vsakoletni natečaj za beneške šolske otroke «Moja vas»
Furlanski pesnik Riedo Pappo: «Ohranite svoj jezik, govorite ga, pišite ga!»
Kakor za Benečanske kulturne dneve tako tudi za natečaj «Moja vas» lahko rečemo, da je postal že docela tradicionalna prireditev, ki jo beneški otroci, pa tudi starši in drugi, nestrpno in z veseljem pričakujejo.
Letos se je ob nedeljskem nagrajevanju otrok ,ki so poslali organizatorju — študijskemu centru Nediža — svoje prispevke v domačem natečaju, že uro pred začetkom prireditve zbrala na dvorišču strokovne šole v špe-tru precejšnja množica mladih in manj mladih. In ko se je prireditev začela, je bilo treba zvočnike obrniti proti dvorišču, kjer so stali vsi tisti — in ni jih bilo malo — ki niso našli mesta v nabito polni dvorani. Otrokom je najprej spregovoril prof. Pavel Petricig ,ki je povedal, da so tudi letos dobili dobro stotino spisov iz vseh beneških vasi od Rezije do Prapotnega; en prispevek pa je prišel celo iz Milana. Tudi «Vartac», brošura z nekaterimi prispevki, je letos zbral v primerjavi z lansko, saj ima kar štiriindvajset strani. Pa še druga presenečenja čakajo prisotne otroke, za katera seveda pred koncem sporeda ne smejo zvedeti.
Napovedovalka Bruna Strazzolini (bila je, kot vedno, odUčna v svoji prisrčnosti in spontanosti, kar bo lahko potrdil vsakdo, ki zahaja na beneške kulturne prireditve), je nato napovedala slavnostnega govornika, furlanskega pisatelja Rieda Puppa.
Puppo je uvodoma izrazil svoje zadovoljstvo nad prireditvijo in omenil podobna prizadevanja med Furlani, ki
v zadnjem času spet dvigajo svoj jezik in mu skušajo dati čim več družbene veljave. Isto se dogaja tudi v Beneški Sloveniji. Natečaj «Moja vas» ni namreč zgolj tekmovanje za nagrade, ampak predvsem izraz vere v vrednote domače kulture, katere nosilec je v prvi vrsti jezik, ter zavzetosti za ohranitev in ovrednotenje te kulture. To ni nikak nacionalizem, ampak le zvestoba zemlji očetov, zvestoba tisti kulturi, ki lahko širšo državno skupnost le bogati. «Ohranite svoj jezik, govorite ga, pišite ga! To je edina prava pot in po tej poti morate pogumno naprej», je dejal Puppo in doživel navdušen aplavz občinstva. Ob koncu je prinesel še pozdrav furlanskega pisatelja Alviera Negra ter prebral pesem furlanskega pesnika Virgilija, ki govori o ljubezni do domače, zemlje.
Nato se je občinstvu predstavil bar-naški zbor «Pod lipo», ki ga vodi priznani beneški glasbenik Nino Spe-cogna. čeprav je zbor še zelo mlad, saj vadi le nekaj mesecev, je lepo zapel pet domačih beneških pesmi, s čimer je hotel poudariti svojo povezanost s tradicijo, ter dodal še italijansko pesem iz 16. stoletja. Kot potem otroci, tako je tudi zbor dobil diplomo za sodelovanje na natečaju in
TRŽAŠKA KNJIGARNA
sporoča cenjenim odjemalcem, da ima z dnem 28 6. 1975 novo telefonsko številko, in sicer 732-487
iiiiiiiiiiiniHiuiiimiiiiiiimimimmiiiiiiiiiuiiHiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiuiumiiiiiimiimiiiiimiuiiiiiiimiii
S POROTNEGA SOPISCA
OPROSTITEV SKORAJ VSEH OBTOŽENIH ANARHISTOV
Samo dvema anarhistoma pogojno po 4 mesece zapora
Pred porotnim sodiščem so včeraj sodili osmim mladim anarhistom za «zločin», ki po mnenju samega javnega tožilca Tavelle bi moral spadati v pristojnost najnižje stopnje sodišča. Obtoženi so bili žalitve državnih ustanov, policije in sodstva, za kar zastareli italijanski kazenski zakonik predvideva zelo hude kazni, saj je bil zasnovan v okviru obrambe fašistične državne strukture. Anarhiste pa je sodišče oprostilo, dvema pa je prisodilo mile kazni.
Obtoženci (Tržačani Claudio Ven-za, Ennio Orsini, Francesco Crisma-ni in Clara Germani — slednja je bila odsotna zaradi prometne nesreče — Goričan Mario Verzegnassi, Mauro Marra iz Porcie ter Camillo Pavan in Giorgio Della Mea iz Tre-visa) naj bi 26. februarja 1972 med [Manifestacijo anarhistov pred tržaško kvesturo psovali policijo in dr-^avo. Obtoženci, ki niso iz Trsta, so ^ločno zanikali, da bi se sploh u-Meležili tiste manifestacije in se je “Mi na podlagi pričevanj izkazalo, d? je policija samo zabeležila številke evidenčnih tablic avtov, ki so jih posodili svojim prijateljem — a-Marhistom. Tržaški obtoženci pa so izjavili, da so se udeležili manifestacije pred kvesturo, vendar da ni-so kričali nobenih psovk.
Obtoženec Venza je ob koncu svoje izjave začel brati daljše pismo o vsebini manifestacije, vendar ga je predsednik Corsi prekinil in ker fant ni odnehal, so ga karabinjerji odvedli iz dvorane. Po zaslišanju prič — med katerimi tudi podpolk. Cesarja in podčastnikov Manganava in Brecellija s političnega urada kvesture — je javni tožilec precej omilil odgovornosti vseh in predlagal obsodbo na štiri mesece samo za tržaške obtožence. Branilci odvetniki Cuccagna in Vinciguerra iz Trsta, Battello in Maniacco iz Gorice ter Ponis in Malattia iz Pordenona, so orisali pomanjkljivosti preiskave, ki jo je vodil takratni pod-kvestor Zappone. Poleg tega so o-risali tudi namene anarhistov, o če-
mer je še prej kot priča spregovoril znani priletni tržaški anarhist Tommasini, in so zlasti naglasili takratno gonjo proti Valpredi, ki je tudi privedla do smrti milanskega anarhista Pinellija.
Sodni zbor je po krajšem zasedanju oprostil vse obtožence, razen Venze in Crismanija, ki jih je obsodil — pogojno — na štiri mesece zapora.
Program študijskih dni v Dragi
Organizatorji bodo dali letošnjim študijskim dnem v Dragi, ki bodo kot vsako leto prvo nedeljo v septembru, značaj desetletnice študijskih dni in tridesete obletnice osvoboditve izpod nacizma in fašizma na Primorskem. O desetletnici študijskih dni bo v uvodu govoril predsednik prof. Jože Peterlin, o prispevku primorske duhovščine Goričan msgr. dr. Rudolf Klinc. O organiziranem odporu slovenskega ljudstva pod fašizmom bo govoril Albert Rejc iz Ljubljane.
Nato bodo posvetili posebno pozornost razvoju slovenske družine. O demagrafski sliki slovenske družine danes in jutri bo govoril strokovnjak Rafael Lešnik iz Ljubljane, o demografskem simpoziju 1974 in pediatričnem simpoziju 1975 v Ljubljani pa bosta govorila primarij dr. Branko Šalamun iz Kopra in načelnica zdravstvenega inštituta iz Ljubljane dr. Stanka Kranjc -Simoneti.
O življenjski sili in notranji moči slovenskega naroda bo govoril v zaključnem delu univ. prof. Franc Rode.
V poročilu je rečeno, da bo letošnja Draga «imela značaj tridesete obletnice osvoboditve izpod fašizma in nacizma na Primorskem», toda o v predavanju se govori samo o duhovščini, ničesar pa ni rečeno o narodnoosvobodilni borbi, kar je najmanj čudno, če že ne kaj več.
pokal predsednika deželnega sveta, saj je celotno delovanje zbora usmerjeno k istim ciljem kot natečaj «Moja vas».
Pred nastopom rezijanske folklorne skupine so pred občinstvo stopili Roberto iz Dreke, Irene in Albino iz Gorenjega Tarbilja, Marino iz Barda, Adriana in Giovanna iz Tarčmuna, Luciana iz Grmeka, Liliana iz Truš-njega m Maria Luisa iz Malinskega ter prebrali spise, s katerimi so sodelovali na natečaju. Prisrčni teksti, ki so deloma tudi natisnjeni v «Vart-cu», so spravili marsikoga v sproščen smeh, saj so otroci zajeli v svoje prispevke predvsem lepe, vesele strani vaškega življenja.
Rezijanska folklorna skupina je morala nato zaplesati nekoliko na tesno, kar ji pa nikakor ni odvzelo običajnega šarma. Upali bi si celo reči, da je bil nastop pri katerem so morali plesalci paziti na potreben prostor za predvidene korake, nekako bolj pristen, bolj je pričaral tisto vsesplošno rezijansko plesanje ob domačih praznikih. Tudi napovedovanje rezijanskega napovedovalca, pretkano tu pa tam s stavki v rezijanščini, je prispevalo k ustvarjanju primernega vzdušja.
Ob koncu so že nestrpni otroci le prišli do daril. Tokrat so nagrade prispevali beneška društva Nediža, Rečan, Trinko, Zveza izseljencev, časopis Novi Matajur, Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta, Narodna in študijska knjižnica ter številne občine iz vseh treh pokrajin dežele, kjer živijo Slovenci ,tako Špeter, Čedad, števerjan, Sovodnje, Doberdob, Nabrežina, Zgonik in Dolina, študijski center Nediža pa je poskrbel tudi za to, da so z vizitko na darilu otroci lahko v vseh špetrskih gostilnah, ki so imele razobešen plakat «Moja vas», dvignili sladoled, kar je seveda povzročilo veliko veselje, posebno še zato, ker ga je bil zaradi vročine v dvorani marsikdo potreben.
Tako so se otroci in starši še po prireditvi več časa zadržali v Špetru, ki je bil v celoti praznično urejen. Po prireditvi so sé nekateri udeležili pohoda, ki ga je organiziral vaški odbor, ali pa se zadržali v lunaparku. Marsikdo si je tudi ogledal razstavo živali, pa tudi razstavo otroških risb v Nedižnjaku (to je v sedežu centra Nediža), ki so jo odprli v soboto. Razstavljena so bila dela, ki so jih izdelali špetrski otroci na sobotnem tečaju «Naša Nediža», ter dela otrok iz Tarbilja, ki so obiskovali pošolski pouk. Naj ob koncu še omenimo, da je center Nediža začel s praznovanji že v petek, ko so v špetru nastopili beneški pevski zbori Rečan, Nedi-ški puobi, Sv. Lenart, pa tudi domači harmonikarji s pevcema Adrio Gujon in Frankom Cucovazem pod vodstvom Antona Birtiča.
Tako je tudi letošnje praznovanje sv. Petra, ki ga je od časa do časa po tradiciji zmotilo nekaj kapelj dežja, poteklo povsem v znamenju preporoda Beneške Slovenije. Ž. G.
Zaključna prireditev učencev osnovnih šol v Štivanu in Medji vasi
Šolsko leto je v glavnem že za nami in tudi razne zaključne prireditve posameznih šol so že pri kraju. Eno izmed zadnjih takih prireditev so imeli šolarji osnovnih šol v Medji vasi oziroma v štivanu, ki so se skupno zbrali v dvorani pri Legiše-vih v Štivanu, Na programu so bile številne recitacije, tako proznih odlomkov kot tudi poezij, glasbe
ni nastopi ter petje. Posebno so u-speli trije lepi prizori «Čarovna brivnica», «Vesela šola» in «Bolna punčka», pa tudi šolski zborček se je zadovoljivo odrezal. Ves spored so vodili otroci sami. medtem ko sta nalogo napovedovalk opravljali u-čenki Mirella in Marina. Nazadnje naj še omenimo, da gre priznanje vsem, tako nastopajočim kot tudi učiteljem, ki so poleg vsakdanjega dela pripravili otroke tudi za uspelo zaključno prireditev.
NA PODLAGI REZULTATOV OBČINSKIH VOLITEV
Tudi v rajonskih konzultah goriške občine bo kmalu prišlo do občutnih premikov na levo
K Standrežu, Pevmi in Podgori se izboljša položaj komunistov in socialistov Se vedno premočna krščanska demokracija v slovenskih predmestjih
ZAKLJUČILI SO SE ZRELOSTNI IZPITI
Volilni rezultati občinskih volitev so volili prebivalci prvega dela Pev
letošnjega 15. junija so zanimivi tudi ker bo prišlo, po njihovi analizi, do nujne spremembe sestave rajonskih konzult. V vsaki rajonski konzulti je sedaj dvajset članov, od katerih so jih štirinajst imenovale politične stranke upoštevajoč volilne rezultate občinskih volitev leta 1970. Izjema je samo konzulta za mestno središče, kjer je trideset konzultorjev, od teh so jih stranke imenovale dvajset.
Volilni rezultati so se spremenili in če bo še vnaprej veljala točka pravilnika, ki pravi, da se člani konzulte imenujejo s strani političnih strank, na podlagi števila glasov, ki so jih te stranke dobile na zadnjih občinskih volitvah, se bo spremenila tudi sestava rajonskih konzult.
Demokristjani in socialdemokrati,
me, ki bivajo v Ulici Bellaveduta. V obeh primerih bi bila sestava konzulte verjetno naslednja: KPI 4, PSI 4, SS 3, KD 2, PSDI 1. Sestava te konzulte se spremeni le v toliko, da dobijo komunisti enega konzul-torja več kot ga imajo do sedaj in to na račun Slovenske skupnosti, ki zdrkne s štirih na tri člane konzulte. Potrjena pa sta dva demokristjana in en socialdemokrat.
Težji so računi v Podgori. V področje rajona Podgora spadajo vsi ki so glasovali na volišču štev. 35. Samo del ljudi, ki so glasovali na volišču štev. 36 spada v območje podgorskega rajona. V ta rajon spada nekaj več kot ena tretjina ljudi, ki so glasovali na volišču štev. 36. Zato bi bila sestava konzulte, ob upoštevanju teh rezultatov, približno naslednja: KPI 5, PSI 2, PSDI 1, SS 2, KD 3, PRI 1.
ki so doslej vodili občino, se sicer ^	c]g večje spremembe. Ko-
zavzemajo za to, da bi konzulte • ■ •	.... •	■ •>	----
v sedanji sestavi ostale vsaj nekaj let. Socialisti in komunisti pa se zavzemajo prvenstveno, da bi se spremenila že omenjena točka pravilnika, po kateri člane konzult imenujejo zainteresirane politične stranke. Delavski stranki zahtevata, da pride do neposrednih volitev, da bi tako volilvci sami odločali kdo jih bo zastopal v rajonski konzulti. Težko je že sedaj reči kako se bodo stvari razvijale.
Tudi v zvezi z obstoječim pravilnikom je precej težav, o katerih smo že precej pisali. Tudi ob teh volitvah se niso okoliši volilnih sedežev skladali z mejami posameznih rajonov. To velja predvsem v predmestjih, kjer biva slovensko prebivalstvo, t.j. v štandrežu, v Pevmi, v Podgori. Volivci so pomešani po raznih volilnih sedežih, zato bodo tudi vnaprej točni računi nemogoči.
Kakšna bi bila sestava konzult, če bi prišlo do spremembe na podlagi volitev letošnjega 15. junija. Jasno je, da bi tudi v konzultah prišlo do drugačne sestave od sedanje, na podlagi rezultatov iz leta 1970.
Poglejmo kouzulto za štandrež. Če bi za sestavo rajonske konzulte upoštevali rezultate samo dveh volišč, in sicer štev. 42 in štev. 62, na katerih so glasovali izključno prebivalci ožjega Štandreža, bi bila sestava konzulte naslednja: PSI 3, KPI 3, SS 2, PSDI 1, PRI 1, KD 4. če pa bi prišlo tudi do upoštevanja rezultatov na volišču štev. 31 (tu so volili prebivalci celotne Kraške ulice in prvega dela Mihaelove ulice do štev. 90), na katerem so volili tako prebivalci ožjega dela štandreža kot področja, ki danes ne spada več neposredno k Štandrežu, potem pa bi bila sestava konzulte naslednja: PSI 3, KPI 3, SS 2, PSDI 1, MSI 1, KD 4. Edina sprememba bi bila v tem drugem primeru med fašisti in republikanci. Največ glasov bi imela v obeh primerih krščanska demokracija, e-nako število članov v konzulti bi imeli komunisti in socialisti, na
munisti pridobijo dva sedeža, enega
pa pridobijo republikanci. Kar dva sedeža izgubijo demokristjani, enega pa socialdemokrati. Socialisti ohranijo svoja dva, prav tako Slovenska skupnost.
Prikazali smo zgornje podatke z ugotovitvijo, da bi moralo tudi v konzultah priti do določenih sprememb in premikov. Morda niso naše številke do pike točne, ker ne poznamo točnega ključa po katerem so razdelili razna volišča ko so delili glasove med razne stranke. Skoro gotovo pa so te naše ugotovitve točne.
Kar nam daje misliti pa je še enkrat poudarjena ugotovitev, da je v naših slovenskih predmestjih krščanska demokracija precej, preveč močna. Vprašati bi se morali kako je do tega sploh prišlo, kajti moramo ugotavljati, da je precej Slovencev, tudi v naših strnjenih naseljih, tokrat, ne prvič, glasovalo za to stranko, ki je za naše zahteve preveč gluha.
Na nižji šoli «Ivan Trinko» je izdelalo vseh 84 dijakov
Jutri pričnejo maturo dijaki višjih šol - Na Goriškem bo zrelostne izpite opravilo 16 dijakov
Na slovenski nižji srednji šoli «I-van Trinko» v Gorici so se konec prejšnjega tedna zaključili zrelostni izpiti, ki jih je opravilo 84 dijakinj in dijakov tretjih razredov. Končni izidi, ki so jih na šolski razglasni deski izobesili že včeraj popoldne, so nadvse razveseljivi, saj so vsi dijaki izdelali. Velik del izmed njih je izdelalo z oceno «prav dobro» in «odlično».
m. A
Izdelali so: Edvin Butkovič, Ivan Colja, Fabij Devetak, Lucijan Fran-dolič, Edvard Gergolet, Darko Grilj, Klavdij Grilj, Danjel Jarc, Marko Komjanc, David Lakovič, Anton Malič (odlično), Klavdij Maligoj, Edvard Marušič, Edvard Pavletič, Boris Peric, Jožef Štekar, Franko Ter-pin, Renco Turri, Lucijan Vižintin, Klavdij Vižintin.
m. b
Izdelali so: Marij Bagon, Ivan Ber-tolini, Edvard Budal, Venceslav Devetak, Rudolf Devetak, Silvan Do-Ijak, Franko Fajt, Darij Gergolet, Štefan Humar, Hilarij Kobal, Robert Kocina, Konrad Lupin, Alojzij Ma-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
PREMOG ZA NOV NAÙN UPRAVLJANJA OBČINE
Komunisti v Doberdobu vabijo k sodelovanju vse demokratične in protifašistične sile
Mestna sekcija KPI v Gorici analizira opredelitev slovenskega volilnega zbora Drevi bo povolilne perspektive v Gorici ocenil odvetnik Nereo Battello
Pretekli teden se je sestal glavni odbor in nadzorni odbor dober-dobske sekcije KPI. Omenjena odbora sta razpravljala o izidu upravnih volitev v državi, pokrajini in občini. Doberdobski komunisti so izrazili zadovoljstvo v zvezi z napredovanjem, ki ga je KPI dosegla v državi in tudi v goriški pokrajini, zlasti med Slovenci, saj je na Goriškem postala najmočnejša stranka med Slovenci. KPI se zaveda svojih odgovornosti in dolžnosti, ki izhajajo iz tega rezultata. Izid volitev je še toliko bolj razveseljiv v kolikor se je okrepila vsa levica in torej tudi PSI. Doberdobski komunisti vidijo vzroke za neuspeh Slovenske skupnosti predvsem v njenem sodelovanju s stranko, kakršna je KD, ki nima občutka za potrebe slovehske narodnostne skupnosti.
Ko so ocenili volilne rezultate, so ugotovili lep uspeh, ki ga je KPI dosegla v občini Doberdob na pokrajinskih volitvah, saj je dosegla 54,8 odstotka glasov in je v primerjavi z zadnjimi pokrajinskimi volitvami napredovala za 6,6 odstotka. Prav tolikšen uspeh je dosegla tudi enotna napredna lista «Občinske enotnosti».
Čeprav imajo komunisti v občini absolutno število glasov, hočejo deliti oblast na občini z vsemi de-
. . ,	, mokratičnimi in protifašističnimi si-
četrtem mestu bi bila Slovenska jamj jn jjj, vabijo k sodelovanju pri
skupnost, enega konzultorja bi imeli socialdemokrati. KPI in PSI bi pridobili vsaka po enega konzultorja, KD in PSDI pa bi izgubili vsaka po enega. Pri ostalih strankah pa bi ostalo pri starem.
Tudi v konzulti za Pevmo-Oslavje in Štmaver pride do spremembe. Tu je treba upoštevati celotni rezultat volišča štev. 37, treba pa je temu dodati približno petino rezultata volišča štev. 55, na katerem
Športnemu delavcu in trenerju nogometne ekipe iz Sovodenj Gianiju Marsonu je žena Alma povila hčerko
MONICO
Srečnima staršema čestita, novorojenki želi obilo uspeha na življenjski poti športno društvo «Sovodnje».
upravljanju občine. KPI si bo kot doslej prizadevala predvsem zadovoljevati potrebe občanov in bo u-poštevala doprinos vsakega občinskega svetovalca, ne glede na kateri listi je bil izvoljen.
K. F.
Svoje stališče do volilnih izidov je opredelila tudi mestna sekcija KPI v Gorici. V resoluciji, ki so jo soglasno sprejeli, poudarjajo svoje zadovoljstvo ob napredovanju stranke v državi, deželi, pokrajini in v mestu ter ob splošni uveljavitvi levice. Volitve so povzročile drugačno politično stvarnost v različnih občinah in tudi v samem pokrajinskem svetu z možnostjo ustanavljanja takšnih odborov, ki bodo upravljali na nov način. Komunisti se zahvaljujejo svojim volivcem, simpatizerjem in neodvisnim, ki so kandidirali na njihovih listah in se za-
hvaljujejo delavcem, ženam in mladini za velik prispevek. Priznanje dajejo svojim voditeljem, aktivistom in članom, ki so s svojim delom največ prispevali k doseženemu uspehu.
«Poseben pomen pripisuje stranka deležu Slovencev v Gorici, ki potrjuje tesno politično vez, obstoječo med linijo partije ter potrebami slovenske manjšine. Slovenska skupnost je znova prisotna v izvoljeni komunistični skupini v občinskem svetu ter je manjkalo samo 20 glasov, da ni bil izvoljen še sedmi svetovalec Ace Mermolja. Zaradi njegove sedanje začasne zaposlenosti bo na bližnjo prihodnost odložena njegova vključitev v notranje delovanje stranke, v skladu s stalno pozornostjo, ki jo stranka kaže do vprašanj manjšine.»
Skupščina KPI je nadalje povabila vodilne člane, naj pozorno spremljajo stike med , strankami ter pogajanja za sestavo odborov, kér tudi v občini Gorica, na podlagi volilnega izida 15. junija, obstajajo možnosti za spremembo usmeritve in za opredelitev nove vloge KPI tudi v občinski upravi. V resoluciji nadalje poudarjajo potrebo po krepitvi stranke tako glede članstva kakor tudi glede politične sposobnosti.
Mestna sekcija KPI v Gorici prireja drevi ob 21. uri zborovanje v Palače hotelu na Korzu, kjer bo občinski svetovalec odv. Nereo Battello govoril o volilnih rezultatih, volilnem uspehu KPI in o perspektivah, ki jih volitve 15. junija odpirajo tudi glede novega načina u-pravne politike v občini Gorica. Sestanek bo odprl tajnik mestne sekcije Boris Coceani, ki bo prikazal volilne rezultate.
Najbrž bo prišlo do hitrega sklicanja občinskega sveta tudi v Gradišču. Tudi tu se ustvari koalicija med komunisti in socialisti. Župan bo komunist, vendarle ga ni KPI še določila.
V Tržiču bo drevi že drugi uradni sestanek med socialisti, komunisti in socialdemokrati. Tržiški socialdemokrati se namreč zavzemajo za levičarsko upravo in v teh svojih prizadevanjih imajo nasprotnike v pokrajinskem vodstvu PSDI. Prvi sestanek med tremi levičarskimi strankami je bil v soboto prav na sedežu PSDI.
Pokrajinsko vodstvo republikanske stranke se je sestalo v Gorici v soboto zvečer. Baje so odločili, da ne gredo na levo in da bodo skušali ustvariti koalicije v okviru leve sredine. Upajo, da bodo socialisti pristali na sodelovanje z demokristjani, ti pa so jasno povedali, da so za levičarske koalicije povsod, kjer je to mogoče.
Obisk Štajercev v Sovodnjah
Številni sestanki med političnimi strankami
Skoro gotovo se bo občinski svet v Krminu sestal že prihodnji teden. Zastopniki komunistične in socialistične stranke so se domenili, da sestavijo koalicijo, ki naj bi vodila občino v naslednjih petih letih. Župan naj bi bil socialist geom. Zar, ki je bil do sedaj svetovalec, pred nekaj leti pa je bil v levosredinskem odboru podžupan.
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NEVIHTE IN DEŽEVJE SO PRINESLI ŠE OHLADITEV
Beneško in goriško zamejstvo je v soboto in nedeljo obiskalo okrog 150 bralcev mariborskega «Večera». Na tridnevni izlet so šli že v petek. Obiskali so najprej koroške Slovence, odtod so prišli čez Trbiž v Slovensko Benečijo, kjer so jih sprejeli predstavniki prosvetnega društva «Ivan Trinko» in jim prikazali položaj beneških Slovencev.
V nedeljo so prišli na Goriško in potem, ko so obiskali razne kraje v Furlaniji, prišli po goriškem Krasu v Sovodnje. Tu so jih pred Kulturnim domom sprejeli člani domačega društva. Dobrodošlico jim je izrekel sovodenjski župan Jožef če-ščut, nakar jim je tajnik Slovenske prosvetne zveze Marko Wal-tritsch podrobno prikazal naše manjšinske stvarnosti na šolskem, kulturnem in upravno - političnem področju. Emil Tomšič, predsednik prosvetnega društva, jim je ponudil kozarec domačega vina in jih povabil na ogled fotografske razstave, ki jo je v domu priredil Slovenski fotoklub.
Takih izletov bo v bodoče še več. Prav je, da obiščejo izletniki iz Slovenije tudi naše kraje, ko prihajajo v Italijo.
kuc, Ladislav Marki, Valter Mikluž, Ivan Peršolja, Igor Prinčič (odlično), Peter Rijavec, Rihard Rusjan, Livij Semolič. Marko Vogrič (odlično), Rudolf Cotič.
m. c
Izdelale so: Lavra Blažič, Dan ja Bregant (odlično), Manuela Černič, Lučana Culot, Danila Kumar, Marija Gergolet, Lučana Komic, Marina Korošec, Tatjana Kosič (odlično), Irene Lavrenčič, Lucija Luke-žič, Nadja Marinčič (odlično), Lavra Martin, Renca Peleson, Marija Urban (odlično), Gigliola Vescovi, Mirjam Vescovi, Ana Vižintin, Bruna Vižintin, Marta Vižintin (odlično), Ivana Vogrič.
m. d
Izdelale so: Stanislava Brešan, Marijana Čevdek (odlično), Nerina Devetak, Patricija Florenin (odlično), Loredana Lavrenčič, Emanuela Leban, Karmen Marvin, Savina Mikluš, Magdalena Mizerit, Glorija Nikolav-čič, Lučana Pahor, Nadja Pavletič, Ticijana Perše, Ana Petejan, Bruna Planišček, Jožica Simčič (odlično), Dolores Tomšič, Anita Vogrič, Katja Cotič, Lidija Cotič, Marija Gracija Cotič.
Jutri se v vsej državi pričnejo zrelostni izpiti na višjih šolah. Slovenski dijaki bodo prvi dan mature pisali slovensko nalogo. Nn Goriškem bo letos opravilo maturo 16 dijakov, in sicer 7 iz liceja, 7 iz učiteljišča ter dva s trgovske šole. Medtem ko bodo dijaki prvih dveh šol, kot običajno, opravili izpite v Trstu skupno z ostalimi slovenskimi dijaki, bosta dijaka trgovske šole imela izpite v Gorici. Izpraševalno komisijo na tej šoli bodo sestavljali prof. Vladimir Turina (predsednik komisije), prof. Vera Semenčič - Sedendo, prof. Stanislav Bratina, prof. Frumenzio Tercelli, prof. Stanislav Soban ter prof. Jožko Prinčič.
Druga pismena naloga na liceju bo iz latinščine. Za ustne izpite pa je šolska komisija pri prosvetnem ministrstvu izbrala slovenščino, italijanščino, grščino in prirodopis.
Na učiteljišču bo druga pismena naloga iz latinščine. Ustni predmeti so slovenščina, italijanščina, filozofija - pedagogika in matematika.
Na trgovski šoli bodo drugo nalogo pisali iz upravne znanosti. Ustni predmeti pa so slovenščina, i-talijanščina, politična ekonomija in pravo.
Sestanek sindikatov in uslužbencev pekarn
Na sedežu CGIL v Tržiču so se sestali delavci pekarn s sindikalnimi predstavniki te kategorije. Glavna točka dnevnega reda je predvidevala odobritev programskih točk-za novo delovno pogodbo, ki so jih prisotni soglasno sprejeli. Med drugim predvideva program nove delovne pogodbe, povišanje mesečne plače. Poleg tega so sklenili, naj tedenski delovni čas obsega 40 ur, nadure pa naj jih gospodarji plačajo za 30 odst. več od običajne plače. Poleg proste nedelje predvideva nova delovna pogodba tudi medte-denski prosti dan.
Šolske vesti
Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole «Ivan Trinko» v Gorici spo-loča, da bo vpisovanje vsak dan od L do 25. julija, ob 10. do 12. ure. O-benem sporoča, da bo med počitnicami šolska knjižnica odprta vsak četrtek od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo slovenskega strokovnega zavoda za trgovino v Gorici sporoča, da bo vpisovanje vsak dan od 1. do 25. julija od 10. do 12. ure.
Izleti
Slovensko planinsko društvo obvešča, da so napovedani izlet na Piancavallo odložili na nedeljo, 6. julija. Podrobnejša pojasnila dajejo na sedežu SPD. Ulica Malta 2.
EiSEimH
V Sovodnjah je strela udarila v barako in povzročila za okoli milijon lir škode
V njej imajo shranjeno svoje blago delavci, ki gradijo avtocesto - Poplavljeni kletni prostori in garaže v Fari
Vdor hladnega zraka preko alpskih prelazov v Padsko nižino ter v našo deželo je povzročil nenaden obrat vremena, še v nedeljo smo imeli pri nas razmeroma toplo vreme, z nočjo od nedelje na ponedeljek pa so silne nevihte z nalivi ohladile ozračje, da je včeraj popoldne, zlasti še zaradi močnega vetra, postalo neverjetno hladno. Takšen obrat v vremenu ob tem letnem času ni nič nenavadnega, bolj nenavadno je, da imamo pravzaprav v kratkih presledkih že skoraj cel mesec deževje, kar bi dalo slutiti, da se nam letos obeta mokro in ne najbolj vroče poletje.
Takšno vreme napovedujejo tudi nekatere evropske pratike, sestavljene na podlagi dolgoletnega opazovanja.
Med jutranjo nevihto je strela udarila v barako podjetja Donà Alfonso iz kraja Montegrotto pri Padovi, ki gradi priključek avtomobilske ceste Fara - Gorica ter ima prav pri viaduktu v Sovodnjah barako za orodje. Strela je v tej
baraki, ki je iz pločevine, ter je postavljena poleg stare osnovne šole, uničila televizijski sprejemnik, strojček za kuhanje kave ter nekaj kvadratnih metrov stropa in povzročila za okoli milijon lir škode. Z orožniške postaje, ki je v neposredni bližini barake, so poklicali goriške gasilce, ki so požar pogasili.
Veliko huje se je včeraj dopoldne godilo prebivalcem novih stanovanjskih hiš v Fari. V te hiše, ki so ob glavni cesti, nasproti vojašnice, je vdrla voda ter zalila garaže in kletne prostore, ki so precej pod cesto. Voda je v teh prostorih dosegla tudi nad meter višine ter povzročila občutno škodo. Stanovalci so poklicali gasilce, ki so prišli z dvema črpalkama. Na pomoč je priskočil tudi lastnik trgovine s kmetijskimi stroji Brumat, ki ima svojo trgovino v bližini prizadete zgradbe. Tako so z večjim številom črpalk vodo odstranili iz garaž in kleti.
Med hudim nalivom se je včeraj dopoldne zrušil bor ob vhodu v
telovadnico v dolini Koma ter zaprl polovico cestišča. Gasilci so ob 10.20 drevo odstranili s ceste in zagotovili nemoteno odvijanje prometa.
Zelo visoka talna voda je med včerajšnjim deževjem nastala v Lečniku in v nekaterih krajih v okolici Krmina, kjer običajno kličejo gasilce, kadar močno dežuje. Vendar včeraj njihov poseg ni bil potreben, očitno zato ne, ker je bil naliv kratkotrajen.
Razna obvestila
Pokrajinski konzorcij proti tuberkulozi je razpisal javni natečaj za mesto radiološkega tehnika. Kogar stvar zanima, naj prošnjo naslovi najkasneje do 30. avgusta letos na sedež konzorcija, Korzo Italija 55.
Pokrajinski konzorcij proti tuberkulozi razpisuje natečaj za mesto zdravstvene pomočnice. Prošnje sprejemajo do 30. avgusta na sedežu konzorcija.
Drevi v Štcverjanu seja občinskega sveta
Drevi ob 21. uri se bo v števe-rjanu prvič po volitvah sestal občinski svet. Na dnevnem redu je izvolitev župana in odbornikov.
Avtobusne vožnje do Sesljana in Gradeža
Od nedelje, 29. junija, dalje bo avtobusno podjetje Ribi uvedlo poletne vožnje do Sesljana in Gradeža.
Proga GORICA - GRADIŠČE -
SESLJAN
Odhodi iz Gorice (ob delavnikih): 7.45, 13.30 (ob praznikih):	8.00,
13.30, 17.15. Odhodi iz Sesljana (ob delavnikih); 12.30, 19.00; (ob praznikih): 12.30, 18.40, 19.30.
Proga ČEDAD - KRMIN -
GRADEž
Odhod iz Čedada ob 7.30. Odhod iz Gradeže ob 19.00.
Proga GORICA - KRMIN -
GRADEŽ
Odhod iz Gorice ob 7.45. Odhod iz Gradeža ob 19.00.
Proga GORICA - DOBERDOB -
TRŽIČ - SESUAN Odhoda iz Gorice ob 13.00 in 18.30. Odhoda iz Sesljana ob 13.45 in 19.15.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo I Italija 89, tel. 24-43.
Gorica
VERDI 17.15-22.00 «L’usignolo e l'al-lodola». S. Knstell. Barvni film. Prepovedano mladim pod 18. letom.
CORSO 17.00-22.00 «Chi giace nella culla della zia Ruth?»- S. Winthers in M. Lester. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO Zaprto do 31. julija zaradi poletnih počitnic
CENTRALE 17.15—21.30 *11 fantasma del pirata Barbanera». P. Ustinov in D. Jones. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 «La minorenne». G. Guida in C. Pani. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 «... più forte ragazzi». Barvni film.
PRINCIPE 18.00—22.00 «Laddove non batte il sole». Barvni film.
Aoro Gorica
SOČA «Okusi Drakulovo kri», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Zadnja naloga», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Detektiv Mac Q», ameriški barvni film ob 20.00
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Roberto Paoletti.
SMRTI:	66-letna upokojenka An-
tonia Visintin, 83-letna gospodinja Jo-sipina Mučič vd. Nemec, 87-letna gospodinja Maria Gon vd. Grasselli, 79-letni upokojenec Flaminio Venier.
Razstave ročnih del in risb ob zaključku šolskega leta
Ob zaključku šolskega leta se razstave kar vrstijo. Na sliki bogata razstava del otrok mačkoljanske osnovne šole
Bogato razstavo borštanskih otrok so si prišle ogledat tudi mamice
in babice
Delen pogledi na bogato razstavo del, ki so jih pripravili v letu otroci dolinske šole
Veliko ročnih del in še več risb in slik, ki so jih razstavili otroci, ki obiskujejo osnovno šolo v Boljuncu
ŠE 0 SOBOTNI PRIREDITVI NA PROSEKU
ZARES LEPA PROSLAVA 30. OBLETNICE ZMAGE
Rogat koncertni spored štirih pevskih zborov - Recitacije, pozdravi in slavnostni govor
Otroci, ki obiskujejo slovensko osnovno šolo pri Sv. Ani, so se prav
tako izkazali
Kakor smo že v nedeljo poročali, so v soboto zvečer na Proseku proslavili 30-letnico osvoboditve z obsežnim kulturnim sporedom, na katerem so nastopili štirje pevski zbori, domači pevski zbor «Vasilij Mirk», zbor «Zarja» iz Železne Kaple na Koroškem, zbor delavsko - prosvetnega društva «Svoboda» iz Brežic in zbor delavsko -prosvetnega društva «Svoboda» iz Stražišč pri Kranju. Poleg pozdravov predstavnika koroških Slovencev Petra Kuharja in Ivana Živi-ča iz Brežic, je na slavju v imenu Slovenske prosvetne zveze spregovoril Miro Kapelj.
Miro Kapelj je pozdravil goste in nato v imenu SPZ izrekel priznanje PD Prosek - Kontovel in pevskemu zboru «Vasilij Mirk», a-materskemu odru in domači godbi, pa tudi tistim Prosečanom in Kontovelcem, ki so kakorkoli sodelovali pri pripravah za proslavo 30-letnice osvoboditve izpod fašizma. Nato je nadaljeval:
«Dovoljujem si reči, da bolj posrečene slovesnosti si ne bi mogli zamisliti. Tudi s to slovesnostjo ponovno izpričujemo hotenje, da nas državne meje ne morejo in ne smejo ločevati, da ne smejo prekiniti naših vezi, naše zvestobe izročilom narodnoosvobodilnega boja. Proslavljamo 30-letnico osvoboditve, 30-letnico zmage partizanske vojske, številne proslave in manifestacije, ki se letos vrstijo, pa so dokaz, da naši ljudje pravilno vrednotijo zgodovinska dejstva, da se v polni meri zavedajo tega, kaj je zlasti za naš majhen narod pomenil osvobodilni boj, so dokaz, da pravilno vrednotijo žrtve, ki jih jé ta boj zahteval od nas. Hkrati so te proslave dokaz neomajne hvaležnosti vsem, ki so dali svoj delež v protifašističnem boju, predvsem pa tistim, ki so žrtvovali svoja življenja za to, da bi našemu narodu in vsem svobodoljubnim narodom zasijala svetlejša prihodnost, lepši jutrišnji dan.»
Miro Kapelj je nato nadaljeval:
«Ni naključje, da je po vsej slovenski zemlji posejanih toliko spominskih obeležij, da v vseh večjih krajih stoje ponosni spomeniki, spomeniki, ki so postavljeni mrtvim v spomin, živim pa v opomin in hkrati kot resno svarilo temnim silam, ki so bile sicer premagane, a ne dokončno strte, so v resno opozorilo tistim temnim silam, da naj si ne delajo utvar, kajti naš človek, ki je postal svoboden za ceno nepopisnih žrtev, ve pravilno ceniti te pridobitve in bi nikoli {ne dovolil, da bi se kolo zgodovine spet zavrtelo nazaj. . . Vemo, da je demokratična, protifašistična fronta močna bolj kot kadarkoli doslej, vendar pa se ne smemo uspavati, pač pa moramo biti vedno na straži in budni, vselej moramo utrjevati svojo demokratičnost, svobodoljub-nost, protifašistično zavest. Izredno pomembno je dejstvo, da duh osvobodilnega boja še nadalje živi in osvaja mlada pokolenja. Lahko smo zadovoljni, da mladina sprejema ideje protifašističnega odporništva, osvobodilnega boja in da je ponosna na junake, ki so tudi v najhujši dobi fašizma izpričali pred svetom, da naš narod, čeprav majhen, ni narod hlapcev, pač pa zaveden, ponosen narod.»
Kot smo že rekli v začetku, so v soboto nastopili kar štirje pevski zbori in sicer dva iz matične domovine, eden s Koroške in pa domači pevski zbor. Pevski zbor «Zarja» iz Železne Kaple na Koroškem je zapel Gašperšičevega «Vinskega brata», Verbičevega «Vasovalca» ter dve Kernjakovi in sicer njegov «Spomin» ter znano koroško «Juhe, pojdam v škuf-če». Zbor vodi Jože Vrulih.
Pevski zbor delavsko-prosvetne-ga društva «Svoboda» iz Stražišč pri Kranju je pod vodstvom Janeza Forška zapel Srebotnjakovo «Tječa, Tječa», Gallusovo «Ecce quomodo moritur...» in še spet Srebotnjakove «Bore».
Pevski zbor delavsko - prosvetnega društva «Svoboda» bratov Milavcev iz Brežič je pod vodstvom svojega pevovodje Franca Boškovica zapel štiri pesmi, Gob-čevo partizansko «Bohor je vstal», Simonitijevo «Morje», Adamičevo priredbo «Je pa davi slanca padla» ter Ipavčevo «Domovini».
Domači, torej proseški pevski zbor «Vasilij Mirk» pa je pod vodstvom Adija Krančeva zapel Mirkovo «Šumi, potok šumi», Dimitrova pesem «šopot», Krenikova pe-
sem «Vot sever» in Gobčevo «Bohor je vstal».
Sledil je nastop vseh pevskih zborov hkrati, ki so zapeli Hajdrihovo «Jadransko morje», koroško narodno «’N mau čez izaro . . .» ter Vrabčevo «Zdravljico». Za zaključek pa so nastopili združeni pevski zbori ob spremljavi godbe na pihala, s katero so skupno izvajali «Vstajenje Primorske».
Podrobno smo navedli ves pevski program, vmes pa je bilo tudi nekaj recitacij, ko je Stane Raztresen podal odlomek iz Cankarjevega «Kurenta», Zvonka Rupel in Mauro Cesari pa sta prebrala dve pesmi Finka Tomažiča.
letošnja fotografska razstava v So vodnjak
Poleg številnih domačih ljubiteljev fotokamere sodelujejo tudi umetniki iz Nove Gorice in sosedni Furlani
Ob fotografski razstavi, ki jo je lani ob tem času v sovodenj-skem kulturnem domu priredilo domače prosvetno društvo, smo i-meli občutek, da ne gre le za «morebitno popestritev» domačega praznika, pač pa nas je razstava opozarjala, da hoče imeti večjo vrednost. Letos smo dobili o tem potrdilo. Smo namreč pred dvema dejstvoma: pred meseci se je v Sovodnjah osnoval slovenski fotoklub «Skupina 75» in sedaj nam je ta krožek priredil še obsežnejšo in ambicioznejšo razstavo. Da ima krožek svoj sedež v Sovodnjah, seveda ni golo naključje, pač pa je znak. da se ob domačem kulturnem hramu razvija živahna kulturna dejavnost.
Kar se tiče fotokluba, bi morda kje drugje te vrste «ustanova» ne
iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiifiiiitiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiimiiiiiniimiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiimiiummui
EMIL FRELIH: FILMSKI SVET JUŽNE AZIJE
Po hongkonških kinematografih
Reagiranje občinstva na vse, kar se dogaja na platnu
Pojmovanje umetnosti pri azijskih narodih je še vedno odvisno od značilnosti njihovega vzhodnjaškega življenja, ki sloni predvsem na tisočletnih izročilih religije. Šele z večjim industrijskim razvojem, ki ga narekujejo vse pogostejši stiki s svetom, sta se miselnost in čustvena raven azijskega človeka razprla novim tokovom tudi v kulturi in umetnosti. Sem so vključili tudi sedmo umetnost, ki kljub oblikovno samosvoji etični čutnosti z vse večjim zanimanjem prodira v zahodni svet.
V mnogočem se skušajo azijski narodi prilagoditi evropskemu in ameriškemu pojmovanju filma, v kar sem se lahko osebno prepri-čal. Videl sem namreč nekaj takšnih in podobnih filmov v Indiji in zlasti še v Hongkongu, ki so me posebej zanimali, kolikor so se po svoji miselnosti in tehniki približali zahodnjaški zgradbi filmske zgodbe. Seve so to predvsem revijski filmi po vzoru ameriških revij in muzikalov z mnogo glasbe, baletom in nepogrešljivimi lepoticami, ki jih je v Aziji, to lahko trdim, mnogo več kot pri nas v bledolični Evropi.
Zaradi primerjave sem gledal tudi takšne filme,, čeprav je moje zanimanje veljalo bolj tistim filmom, ki so prikazovali tipično domačijsko azijsko vzdušje, porojeno iz njihovega življenja in njihovega okolja. Seveda s; lastniki podjetij najrajši zatekajo k priljubljenim temam po vzoru zahodnih filmskih družb, ker jim prinašajo ti filmi največ dobička.
Niso pa gluhi tudi za filme s preprosto ljudsko pravljično ali zgodovinsko legendarno snovjo v obliki junaških melodram, ki še najbolj vžgejo pri preprostih gledalcih. Film pa je pri azijskih ljudeh zelo razširjeno in najbolj priljubljeno razvedrilo. Tega se dobro zavedajo vse azijske filmske družbe in posebej še kitajski proizvajalci filmov v Hongkongu, ki kot na tekočem traku proizvedejo ogromno cenenih in poprečnih filmov za široko potrošnjo.
Če bi naštel vse razkošne kinematografe z zvenečimi tujimi imeni, v katerih predvajajo predvsem «boljše» filme iz Amerike in Evrope in v katere le poredko zaide na platno domač film ali zanimivejše delo iz Indije, Japonske ali Filipinov in pa nešteto manjših, stisnjenih v ozkih ulicah kitajskih četrti, bi bila potrebna pravcata brošura.
Razen ogledov dveh filmov v kar moč luksuznih kinematografih, sem stikal bolj za dvoranami, kjer so predvajali tipično kitajske filme, nastale v hongkonških filmskih a-teljejih. Tudi vzdušje v teh kinematografih, kamor zaide le malokateri belopolti človek, tokrat sem bil zares vselej edini, je bilo zame nekaj čudovitega. Sedel sem med ljudmi, ki so glasno čustvovali z dogajanjem na platnu, bodisi z gromkim smehom, napetim strahom in tudi glasnim jokanjem, kljub temu, da skoraj vsak gledalec nekaj žveči, gloda ali je med predstavo. Mladina v sprednjih vrstah pa je bila na popoldanskih predstavah enaka naši v naših kinematografih: nemirna in

USKOKI JADRANSKI GUSARJI

glasno spremljajoča filmsko zgodbo, čeprav včasih tudi verno zaverovana v dogajanje na platna.
Z obiskov v teh kinematografih, kjer sem se še najbolj neposredno spoznal s kitajskimi filmi, bom posredoval nekaj tem, za katere mislim, da so po vsebini kot po umetniški moči v režijskih in i-gralskih interpretacijah najbolj zanimive in so mi razkrile resno prizadevanje nekaterih hongkonških filmskih delavcev po umetniški kvaliteti, seve, v okviru njihovega gledanja na filmsko u-metnost.
Pravljično zgodovinski film Raztrgana lilija, me je prenesel v čas Sungove dinastije na Kitajskem pred tisoč leti, ko je Rumena reka s svojimi poplavami stalno vzbujala grozo pri ljudeh.
Nadzornik Chin Lei je bil odgovoren za gradnjo jezov in čiščenje rečnega dna. Vendar je reka zaradi njegove podkupljivosti še vedno preplavljala bregove. Delavec Jiaw Ping-Chang je hotel Chi-novo podlost razkriti, a ga je Chin, ko je zvedel za njegovo namero, brezobzirno obtožil in ga dal obsoditi na smrt. Njegova mladoletna hči Kwei Ying je bila primorana poiskati si zatočišče drugje in našla ga je v eni izmed Hsianovih hiš razvedrila.
Kwei-Ying je zaradi lepega petja, daru igranja na instrumentu, pisanja, risanja, igranja šaha in ne nazadnje zavoljo svoje lepote, postala po nekaj letih vodilno dekle te hiše.
Imela je mnogo oboževalcev, vendar je zvesto ljubila obubožanega študenta prijetne zunanjosti Wang-Quaija. Fant, očaran in prevzet od njene lepote, ji je obljubil, da se bo za smrt njenega očeta maščeval nad Chinom, takoj ko bo našel priložnost za to, pri čemer bi mu pomagal njegov sluga Wand-Chin.
Dekle je podpiralo Wanga. da bi doštudiral in se nato poročil z njo. Nekatere prijateljice so ji odsvetovale namero, zato jih je i-gnorirala in zapustila službo. Z Wangom sta sicer imela nekaj denarja, vendar je morala v pretežni večini zastavljati svojo imovi-no ali pa si izposojati denar.
Rumena reka je spet prestopila bregove. V poplavi je uničila na tisoče življenj in prizadejala ljudem ogromno škodo.
Študent Wang Quai se je v mestu pripravljal za glavni iznit. Zaradi izredne marljivosti in nadarjenosti je bil med vsemi najboljši in so ga kmalu imenovali za direktorja sodnega oddelka. Vrhovni sodnik Che Kan je tako spoštoval Wandovo nadarjenost, da je privolil, da M se njegova hči zaročila z njim.
Kwei-Ying se je, odkar jo je zapustil Wang, spet morala vrniti v hišo zabave, še vedno pa je upala, da se bo fant vrnil. Ko pa ji je sluga Wand-Chun prinesel njegovo poslovilno pismo s priloženimi dvesto srebrniki, je v hipnem razočaranju v samomorilnem namenu skočila v morje, toda sluga jo je še v pravem trenutku rešil in jo odvedel v glavno mesto. V hiši razvedrila so bili prepričani, da se je potopila, ker so našli v morju njen čevelj.
Wanga je vest o njeni smrti močno razžalostila in obžaloval je svoje grdo dejanje.
Medtem sta Kwei-Ying in njen rešitelj prepevaje potovala proti glavnemu mestu. V mestu sta zvedela za zakon, ki ga je na dan njunega prihoda izdala vlada proti podkupovanju uradnikov, ki so bili uslužbenci pri nadzoru dela pri gradnji jezov proti poplavam.
Nadzornik Chin Lei je bil še vedno vpliven in bogat uradnik. S številnimi podkupninami je zadovoljeval tudi vrhovnega sodnika Chen Kana, ki si je prizadeval pridobiti za ta nečedni posel tudi zeta Wanga. Vendar Wang ni pozabil obljube, ki jo je dal Kwei-Ying, da se bo maščeval nad Chin Leijem zaradi krivične usmrtitve njenega očeta. S svojim sklepom se je hotel vsaj po njeni smrti oddolžiti za krivico, ki ji jo je bil prizadejal.
{Nadaljevanje sledi)
pomenila kaj posebnega. Za «poprečne meščane» bi verjetno pomenila približno isto kot kaka lovska družina. V naših razmerah pa ima tak krožek mnogo globlji pomen: poleg tega da tesneje povezuje naše ljubitelje fotografije, jim utegne biti tudi toplo ognjišče, ob katerem se bo poglabljala totografska govorica ne v smislu kakega razkazovanja osebnih «reportaž», ampak predvsem v likovnem pogledu.
Na razstavi je prisotnih 44 fotografov: od teh je približno ena četrtina «skupinarjev», v ostalem pa sodelujejo avtorji z onstran meje (fotokluba Piran in Nova Gorica) ter ločniški «Circolo fotografico isontino». Razstavljenih posnetkov je nad devetdeset. Panorama je torej kar pestra.
Organizatorji se tudi letos niso odločili za kako posebno tematiko. Odločili pa so se, da bodo podelili različne nagrade: poleg «absolutne» nagrade pridejo v poštev še nagrada za portret, za kolekcijo, za krajino in za posebno tehniko.
Kljub temu da so fotografi razmeroma številni, jih pozorni obiskovalec utegne porazdeliti po «šolah», iz katerih izhajajo. Organizatorjem je šlo najbrž za to, da bi se domači fotografi soočali s svojimi sosedi, si izmenjali izkušnje in se z njimi izrazno obogatili. Piranski fotoklub najbolje predstavljata Jaka Jeraša in Radovan Čok, ki ju poznamo že od lani. Jeraševa motivika ni naključna, pač pa tako odbrana, da pomeni interpretacijo neke v objektiv u-jete trpke resničnosti. Čok nam tu «obnavlja spomine» s posebnimi (rjavkastimi) vložki, ki so v izraznem pogledu res mojstrski.
Od fotokluba iz Nove Gorice se je tudi tokrat izkazal z najbolj zgovornimi posnetki Ante škrobo-nja (ritmika v zaporednih fotogra-mih v Odsotni). Branko Lozar se odlikuje po tehničnih odtenkih, medtem ko se Marko Mladovan mudi z ostrim objektivom pretežno pri portretu.
Izrazno precej zaokroženi so izdelki fotografov kluba «Circolo fotografko isontmo», čeprav se posamezniki zelo ločijo med seboj po izbiri motivov in interpretaciji. Pogosto je tu poudarek na rafiniranem izrazu, manj osebno pa je ponekod občutje: se pravi, da nam taki posnetki, v oblikovnem pogledu pretehtani in mikavni, vendar ne pripomorejo k temu, da bi malce bolje spoznali «vzroke» avtorjeve izbire in njegovega notranjega doživljanja.
Odlična izjema je v tem pogledu Giuseppe Assirelli s svojimi monumentalnimi, plastično poudarjenimi «črnimi generacijami». S svojskimi kompozicijami nas preseneča Ugo Cabras, s prijazno «starinskostjo» Giorgio Rizzato, o-sebno bogata je tudi Idana Me-deot z razdivjanimi konji, in v ostrini pokrajine. S povsem novimi, grafičnimi prijemi nas seznanja Carlo Bevilacqua (Folklore), svojske vedute nam predlaga Eros Culiat.
Precej raznolika je podoba «skupinarjev». Med njimi so taki, ki imajo za seboj bogate izkušnje. Med temi velja omeniti prepričljiv portret Mira Kuzmina, govorico močnih kontrastov Joška Prinčiča, realistične fotograme Zdravka Petejana, lirično občutje v pokrajini Marka Rojca ter izčiščen in dognan arhitektonski izraz v «Geometriji» Zdenka Vogriča, kjer bi človek rekel, da je rezultat dolge in globoke ustvarjalne izkušnje.
Na splošno velja pripomniti, da so se letos, kar se motivike tiče, precej razvezali tudi tisti, ki so se lani prvič predstavili: izbira motivov odgovarja tu bolj pristnemu in osebnemu občutju, čeprav so v tehničnem pogledu ponekod še neizčiščeni.
Pri vsem tem bi veljalo še enkrat opozoriti na to, kar je bilo povedano že lani: vsak avtor si seveda lahko izbira motive po mili volji, toda ti morajo biti globlje utemeljeni, avtor si mora pri tem le postaviti neka vprašanja: človeška figura sredi brezosebnega okolja, portret, ki ga lahko poiščemo sredi anonimne množice domačega okolja, dokument o naših ljudeh pogreznjenih v vsakdanje življenje, domačijske teme ipd., vse to, mislim, bi lahko imelo za naše fotografe prednost pred nenavadnim in eksotičnim.
Milko Rener
Prejeli smo
22.55
20.30
21.00
TOREK, 1. JULIJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
17.45	Program za mladino: Poj z nami
18.45	Poljudna znanost: Dokumenti iz sodobne zgodovine
19.15	športni dnevnik, Italijanske kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20 40 PROCES ZARADI UMORA RAFFAELA SONZONIJA, RIMSKEGA ČASNIKARJA
Scenarij je napisal Roberto Mazzucco ob sodelovanju Alberta Ne-grina, ki je prevzel režijo in poveril glavne vloge naslednjim igralcem: Antoniu Guidiu, Eliu Zamutu, Mariu Bardelli, Enzu Libertiju, Mauriziu Guieliju, Glaucu Onorata, Ferrucciu Amen-doli, Carlu Realiju, Brunu Scipioniju itd.
Danes je na sporedu drugi, zaključni del tega «procesa»: Preiskava, ki jo je izvedel komisar Galeazzi o umoru direktorja rimskega dnevnika «La Capitale», je spravila pred sodišče poleg Frezze, ki je novinarja umoril, tudi nekatere njegove sodelavce, ki so skupaj s Frezzo umor pripravili. Toda koj za temi je komisar Galeazzi opazil tudi nekoga drugega, bivšega urednikovega sodelavca in hkrati njegovega najhujšega sovražnika. Gre za Lucianija, ki ga tudi prištejejo med obtožence, češ da je on tisti, ki je umor naročil. Logično, da se postavlja vprašanje, kje je razlog temu? Gre morda za osebna razčiščevanja, gre morda za osebne interese, gre morda za politične interese? 21.50 BELO ZLATO
Tretje, zaključno nadaljevanje o «belem zlatu» — gumij. Današnje nadaljevanje bo skušalo prikazati zgodovinsko ekonomsko podobo gume od prvih nahajališč na področju Amazonke pa do najnovejših mogočnih multinacionalnih družb, ki podobno kot petrolejske družbe prevladujejo nad svetovnimi tržišči tega tako dragocenega blaga za sodobno tehniko, za sodobni razvoj DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
DRUGI KANAL
DNEVNIK
Kinematografija: Čudovitih prvih dvajset let:
Rodi se tako imenovani kolossal.
Film «Quo vadiš?» smo že večkrat videli. Tudi v razmeroma novi dobi. Toda prvi «Quo vadiš?» je nastal že 1912. leta in je trajal neverjetno dolgo za tisto dobo, saj je predvajanje filma trajalo dve uri. V njem je nastopalo zelo veliko igralcev in statistov. To pa je hkrati ne-le odraz naglega razvoja kinematografije, pač pa je tudi dokaz, da se je kinematografija spremenila v pravo pravcato industrijo. Toda ne gre le za film «Quo vad's», saj je že naslednjega leta, torej 1913 nastal Came-rinijev kolossal «Zadnji dnevi Pompejev». In tako se filmi kolossal začno vrstiti drug za drugim, vendar moramo k temu dodati, da se tedanji filmi te vrste še ne morejo meriti z novejšimi kolossal, na primer z Bondarčukovim filmom «Vojna in mir», torej s filmom, ki bi trajal v celoti, če bi ga ne bili krajšali, nič manj kot devet ur
21.45	Kolesarska dirka po Franciji
22.00	IGRE BREZ MEJA
Nocoj bodo četrto srečanje med ekipami sedmih dežel prenašali iz Engelberga v Švici. Italijo bo tokrat zastopala ekipa iz Aoste
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
18.55	Obzornik
19.05	NA ČRKO. Otroška barvna oddaja TV Beograd 19.35 IKEBANA OZIROMA JAPONSKI NAČIN
ARANŽIRANJA CVETJA
Za letoinje poletje je ljubljanska TV pripravila serijo kratkih barvnih oddaj o japonskem aranžiranju cvetja in rastlinstva. Aranžiranje cvetja v stanovanjskem prostoru je sestavni del stanovanjske kulture in hkrati tudi naše estetske vzgoje, saj se pri slehernem razporejanju cvetja in rastlinstva nujno srečujemo s posebnimi zahtevami oblikovne in barvne kompozicije, ki se mora vsestransko ujemati z določenim stanovanjskim prostorom, če hočemo, da si v ambientu ustvarimo prijetno počutje. Posebno zanimivo je japonsko razporejanje cvetja, ki je znano pod imenom Ikebana. Ne gre v našem primeru za togo prenašanje nečesa, pač pa za povzetek, za prilagajanje zanimivih estetskih zakonitosti v naše razmere.
Ljubljanska televizija bo predvajala 12 oddaj o Ikebani, seveda bodo oddaje prirejene našim, slovenskim razmeram in tudi cvetju oziroma zelenju, ki raste na slovenskih tleh. še več. Slovenska ikebana bo prilagojena tudi našim stanovanjskim razmeram
19.45	Egipt za časa Tutankamona 20.10 Risanka
20.30	DNEVNIK
21.05	Zadnji meseci druge svetovne vojne
22.00 R. M. du Gard: Thibaultovi, dramska nadaljevanka, 9. nadalj.
22.45	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.55	Otroški kotiček, risanke
21.15	DNEVNIK
21.30	Gana, dokumentarna oddaja
22.05	IGRE BREZ MEJA, četrto srečanje, neposreden prenos
23.30	Indijanska priča, serijski film
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po ročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15
luogo imprecisato», radijska dra ma; 22.20 Ponovno na sporedu.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po-
Umetnost in prireditve; 18.30 Ko- ročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; morni koncert; 19.10 Čopova pis- 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Orkes-ma; 19.25 Program za najmlajše; ter; 9-30 Nadaljevanka; 9.50 Ploš-20.00 Šport; 20.35 Foersterjev «Go- ča za poletje; 12.40 Alto gradi-
renjski slavček»; 22.05 Nežno in tiho.
KOPER
7.30,	8.30, 12.30, 14.30, 17.00,
17.30,	18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Folk glasba; 9.30 Prisluhnimo jim; 11.30 Od melodije do melodije; 12.00
mento; 13.35 Poletne parodije; 14.00 Plošče; 15.00 Neapeljske popevke; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 18.35 Plošče pod vedrim nebom; 19.55 Plošče.
SLOVENIJA
7.00,	8.00,	9.00,	12.00,	14.00.
Glasba po željah; 14.00 Jugosla- 16-00, 20.00 Poročila; 7.a0 Na da vija v svetu; 15.00 Plošče; 16.00 eašnji dan; 9.10 Glasbena mati-Ansambel «La vera Romagna»; neja; 10.05 Počitniško popotova-16.50 Poskočne; 17.45 Pianistka nJe - Marjan Marinc: Zavozlana Nataša Kerševan; 18.00 Počitniški zadeva; 10.20 Majhni vokalni an-vrtiljak; 19.00 Izložba hitov; 19.30 sambh; 10.45 Znane melodije; 11.15 Iz priljubljenih oper; 20.00 Pre- Promenadni koncert; 12.20 Z nanos RL; 20.30 Pisana glasba; 21.00 doma in na poti; 13.30_Kmetij-Naši pevci; 22.15 Poje Barbara s^i nasveti; 13.40 Po domače; 14.30 Lea; 22.30 Orkestri; 23.00 Stara Priporočajo vam...; 15.10 Po-in nova ius elasba	poldne za mladi svet; 15.40 Na po-
iiasm/^Tai Ml oortz-DAMi	« s kitaro; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45
NACIONALNI PROGRAM	Naš gost; 18.00 Aktualnosti; 18.20
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Po- Pri mojstrih klavirja, violine in ročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 violončela; 19.05 V torek na svi-Vi in jaz; 11.10 Nemogoči inter- denje!; 19.35 Lahke note; 20.40 vjuji;	11.35 Izbran spored;	12.10	Ansambel	Atija	Sossa; 20.50 Lah-
Četrti	program; 14.05 Drugi	zvok;	ko noč, otroci!;	21.00 Slov. zemlja
14.40	Nadaljevanka; 15.00	Pro-	v pesmi;	21.30	Saša Vuga: Ber-
gram	za mladino; 16.00 Sončnica;	nardek;	22.43	Zvočne kaskade
17.05 Komorna in operna glasba; 23.20 Nočne pesmi; 00.05 J. Ko-19.30 Koncert; 21.00 Pianist Dino zak: Na pragu; 00.15 Popevke se Siani; 21.20 G. Manganelli: «Un vrstijo.
BULGARIA BOLLETTINO. Izdaja Agenzia per edizioni e articoli di stampa in lingue estere.
Uredništvo Sofia, Ul. Levski štev. 1.
PANORAMA. Petnajstdnevnih. Leto XXIV. štev. 11. Izdaja Agencija ADIT na Reki.
iiiiiiiiimmiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHimiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Josip, 5. Tavčar, 10. Ada, 11. blok, 13. Eva, 14. mrki, 15. ep, 16. itak, 17. Leo, 18. sv., 20. ale, 21. J. D., 22. ti, 23. Ora, 25. at,
2.	barikada, 29. narekovati, 31. MA, 32. ene, 33. E. M., 34. R. S., 36. upi, 38. in, 39. bik, 40. Rosi, 4L D. K., 42. soda, 43. alt, 44. kost, 46. Nil, 47. tiamin, 48. Sonja.
NAVPIČNO: 1. Jamlje, 2. odred,
3.	sako, 4. P. B„ 5. top, 6. A. K., 7. četa, 8. Avala, 9. raketa, 12. Lev, 18. sirena, 19. zraven, 22. tare, 23. oko, 24. Adam, 26. B. A., 27. Ike, 28. At, 29. Napoli, 30. iridi j, 31. Murai, 35. skala, 37. ista, 38. iks, 39. Bonn, 41. Don, 44. ki, 45. TS.
Horoskop
OVEN (od 21.3. d 20.4.) Dokler se položaj ne menja, bodite zelo budni. Po napetem dnevu se boste na večer povsem umirili.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne mešajte poklicne resnosti s šaljivostjo. Nekatere tajnosti ohranite zase.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nekdo vas bo podprl v borbi z nekim vašim predstojnikom. Ne razmetavajte s svojimi obljubami.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne zanemarjajte svojih poslovnih zaveznikov. Čimprej uredite svoje družinske zadeve.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Pazite se ljudi, ki vas hočejo ogoljufati. V čustvenem pogledu napeto vzdušje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne-
kaj manjših porazov, v bistvu pa vam je uspeh zagotovljen. Ne podpirajte napadalnega načrta.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vaše delo bo zelo cenjeno. Med vašimi prijatelji je nekdo, ki tega imena ni vreden.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Vzdušje bo razburkano, vendar ne bo predstavljalo večje nevarnosti.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Napredek vam je zagotovljen le pod pogojem, da boste bolj organizirali svoje delo. Prijeten večer.
KOZOROG (od 21.12, do 20.1.) Da bi uveljavili svojo zamisel, se oprite na prepričevanje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Končno vam bo uspelo sestaviti neki dolgoročni program. Skušajte pozabiti na svoje težave.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bodite do konca zvesti svojemu programu.
SPORT SPORT SPORT
PRVA JUGOSLOVANSKA LIGA
Splitski Hajduk osmič državni prvak Ljubljančani obtičali na 12. mestu
V nižjo ligo izpadla Bor in Proleter- B. Djordjevič in Savič najboljša strelca
Zaključilo se je 29. jugoslovansko | stopali v evropskih pokalnih tek-
nogometno prvenstvo prve zvezne lige z velikim uspehom splitskega Hajduka, ki je letos osvojil prvo prvenstveno in pokalno mesto. To je že o-smi uspeh (drugi zaporedoma) Hajduka, ki si je letošnjo zmago zagotovil že dve koli pred koncem prvenstva, v nedeljo pa je v poslednjem kolu zanesljivo premagal še Rijeko v gosteh in je tako slavil na najboljši način.
Skupino najboljših letos zapuščata zrenjaninski Proleter, ki je bil sicer obsojen že pred koli, in Bor ki je v nedeljo visoko izgubil doma (2:5) z Veležem.
Edini slovenski zastopnik v najvišji ligi, ljubljanska Olimpija, je obtičal na 12. mestu, kar pomeni pravzaprav za ljubljansko ekipo neuspeh.
Franjo Vladic, državni reprezentant in najboljši strelec Veleža .
Ljubljančani so igrali dokaj nezanesljivo v gosteh in tudi doma so izgubili nekaj izredno važnih točk, tako da so se morali zadovoljiti z nižjim delom lestvice.
Preseneča drugo mesto Vojvodine, ki je zaostala za prvakom le za tri točke, pa čeprav je tudi v nedeljo zmagala (2:1) proti Čeliku. Beograjska Crvena zvezda se je morala tudi letos zadovoljiti s tretjim mestom, to pa pomeni, da bodo Beograjčani tudi v tej sezoni lahko na-
mah.
Oglejmo si, katere ekipe so po vojni osvojile naslov državnega prvaka.
Najuspešnejša je bila Crvena zvezda, ki je kar enajstkrat slavila, po šestkrat sta zmagala Partizan (Beograd) in Hajduk (Split), dvakrat je osvojil prvo mesto Dinamo iz Zagreba, po enkrat pa Vojvodina .Sarajevo in Željezničar.
IZIDI ZADNJEGA 34. KOLA Dinamo — Partizan	2:2
Olimpija — Proleter	1:1
Bor — Velež	2:5
Željezničar — Radnički (N)	2:0
Radnički (K) — Beograd	0:0
Vojvodina — Čelik	2:1
Rijeka — Hajduk	1:4
C. zvezda — Sloboda	3:0
Vardar — Sarajevo	1:0
KONČNA LESTVICA Hajduk 48; Vojvodina 45; Crvena zvezda 40; Velež 39; Dinamo 38; Partizan in Sloboda 36; Beograd, Željezničar in Radnički (N) 32; Čelik in Olimpija 31; Sarajevo, Rijeka in Radnički (K) 30; Vardar 29; Bor 27; Proleter 26.
Letošnji prvak je Hajduk iz Splita, v nižjo ligo pa sta izpadla Bor in Proleter.
NAJBOLJŠI STRELCI
20 zadetkov: Boško Djordjevič (Partizan) in Savič (C. zvezda)
17 zadetkov: Halilhodžič (Sarajevo) 15 zadetkov: Žungul (Hajduk) in Vladič (Velež)
14 zadetkov: Filipovič (C. zvezda) Od Olimpije so najboljši strelci: Popivoda 12, Rožič 8, Lalovič 6.
SP V ZELTWEGU
ALFA ROMEO ŽE SVETOVNI PRVAK PESCAR0L0 PRVI, MERZARI0 DRUGI
Milanska avtomobilska hiša si je zagotovila naslov, kljub temu da do konca prvenstva manjkata še dve tekmovanji - Jošt (porsche) tretji
/' .. ■ V I.
Lalovič, eden boljših Olimpijinih nogometašev
ZELTWEG, 30. — Alfa Romeo je končno le osvojila naslov svetovnega prvaka avtomobilskih znamk. U-speh milanske avtomobilske hiše pa je tem pomembnejši, če upoštevamo, da manjkata do zaključka svetovnega prvenstva še dve tekmovanji v Watkins Glenu in v Kyalamiju.
Posadka Alfa Romea Pescarolo — Bell je na do tančice izpiljenem avtomobilu 33-tt-12 osvojila prvo mesto, druga pa sta bila Italijana Mer-zario — Brambilla, ki sta sicer hitro vozila, nista pa bila tako oprezna kot kolega in sta se tako morala zadovoljiti z drugim mestom.
Uspeh Alfa Romea je povsem zaslužen, saj je milanska hiša osvojila kar šest prvih mest na osmih tekmovanjih. Alfa romeo zasleduje naslov svetovnega prvaka že od leta 1971, avtomobili pa še niso bili izdelani in šele letos je prišlo do velikega uspeha.
Vrstni red — Zeltweg 75
1.	Henri Pescarolo — Derek Bell (alfa romeo), ki sta prevozila 103 kroge- v 3.34’50”80
2.	Arturo Merzario — Vittorio Bram-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
KAJAK IN KANU
SP V SKOPJU
Slavje zastopnikov iz NDR Jugoslavija brez kolajn
Odlično 5. mesto Masleta in Erjavca v tekmovanju dvosedežnih kanujev
SKOPJE, 30. — Letošnje svetovno prvenstvo v kajaku na divjih vodah, ki je bilo v Skopju, se je zaključilo s slavjem zastopnikov NDR, ki so osvojili tri zlate, dve srebrni in štiri bronaste kolajne. Na drugo mesto se je uvrstila močna reprezentanca ČSSR, ki je osvojila po dve zlati, dve srebrni in dve bronasti kolajni.
Jugoslavija sicer na tem prvenstvu ni osvojila niti ene kolajne vseeno pa so v jugoslovanskem taboru zadovoljni predvsem zaradi odličnega petega mesta Masleta in Erjavca v tekmovanju dvosedežnih kanujev. Pri tem p'à bi'pripomnili, da bi Jugoslovani lahko dosegli le nekaj več, saj so takorekoč tekmovali na domačem; terenu, to je na vodah reke Treske iri bi se zato lahko v večji meri pripravili, tako da bi lahko posegli vsaj po eni kolajni.
Rezultati — SP Skopje
K-l: 1. Horn (NDR) 211,18; 2. Peter (ZRN) 214,08; 3. Ginpel (NDR) 217,18; 4. Cibak (ČSSR) 220,44; 5. Mechura (ČSSR) 220,67; 14. Ibrahim-begovič, 25. Poberaj, 27. Matakovič, 30. Barič (vsi Jugoslavija).
3xC-l: 1. ČSSR (Sodomka, Radii, Trešnak) 403,27; 2. NDR 409,46; 3. ZRN 471,65, 4. Jugoslavija (Hočevar, Brusar, Miličevič) 624,99; 5. ZDA.
Kot nam zgornja slika kaže, priprave Carlosa Monzona za dvoboj z Licato niso bile ravno najbolj naporne
3xK-l, ženske: 1. Švica (Kaser, Kam-ber, Bachofner) 423,47 ; 2. NDR 430.35; 3. ČSSR 463,29; 4. ZDA 474.43; 5. ZRN 690; 6. Jugoslavija (Kurnik, Koleva, Košanin) 1.305,11.
C-2: 1. Kretschner — Trummer (N DR) 264,45 ; 2. Kudlik — Jež (Poljska) 265,57; 3. Kadanka — Brabec (ČSSR) 276,71; 4. Hoffmann — Mend (NDR) 294,75; 5. Masle — Erjavec (Jugoslavija) 295,98.
KOLAJNE
zlata srebrna bronasta 2
Država
NDR
ČSSR
Poljska
ZRN
ZDA
Švica
3
2
1
1
1
1
2
■ 2...
2
1
0
Ukic prvi v maratonu
Pred članskim prvenstvom v Sarajevu so prvenstva za posameznike izvedli v mladinskih kategorijah. Mlajši člani in starejši mladinci so tekmovali v Beogradu, mlajši mladinci v Kranju, starejše in mlajše mladinke pa v Križevcih. Poleg tega so v Celju izvedli prvenstvo v maratonu in hoji na 20 km.
V	Beogradu je bil najboljši Ištva-novič, ki je na 200 m še popravil svoj rezultat iz pokalnega tekmovanja. Progo je pretekel v odličnem času 21”1. Zelo dober je bil v mlajši kategoriji tudi Knapič, ki je isto progo pretekel v 21’’8, 400 m pa v 48”5. Pandžic je v skoku s palico popravil 18-letni mladinski rekord Leška z višino 4,50 m.
V	Kranju so bili uspešni slovenski atleti, ki so od 18 možnih odnesli kar 8 prvih mest in večje število drugih in tretjih. Med najboljšimi je bil Novogoričan Piculin, ki je zmagal na 300 m čez ovire in v skoku v daljino. V daljino je skočil 6,57 m, ovire pa pretekel v 40”2. Posebno dobrih rezultatov ni bilo.
Na ženskem tekmovanju v Križevcih sta boljša rezultata dosegli So-kačeva na 100 m (11”9) in Borogo-vac v višini (169 cm). Novogoričanka Šavle je zmagala na 300 m (41”2). Velenjčanka šverc pa na 1500 m (4’37”3).
Prvenstvo v maratonu in hoji v Celju je bilo močno okrnjeno, ker sta manjkala Kondo in Skočajič, oziroma Galusič. 24-letni član Kladivar-ja Ukič, ki je prvič tekmoval na tej progi je nepričakovano osvojil prvo mesto v času 2 ur 30’29”8. Drugouvrščeni Kolarevič iz Beograda je zaostal točno za dve sekundi. V hoji je bila skupina strnjena vse do 15. kilometra, ko je Oreškovič pospešil in ostal sam v vodstvu do konca. Progo je prehodil v 1 uri 36’46”.
CARACAS, 30. — Reprezentanca NDR, španska ekipa Saragoza, argentinski klub Rosario Central se bodo udeležili mednarodnega turnirja, ki bo od 7. do 10. avgusta v Caracasu. Za četrto moštvo pa bo izbira padla na neko italijansko ali portugalsko ekipo.
bilia (alfa romeo) 103 kroge v 3.36T3”28
3.	Reinhold Jošt — Mario Casoni (porsche turbo) Ì02 kroga v 3 u-rah 36’11 ”31
4.	Kraus—Barth (porsche) 92 krogov
5.	Lepp — Morgan (march) 90 krogov
Lestvica za SP
1.	alfa romeo	135
2.	porsche	108
3.	alpine renault	42
4.	Chevron	35
5.	ford mirage	15
* * *
Monza: Larry Perkins
MONZA, 30. — Larry Perkins je osvojil prvo mesto na tekmovanju f-3 za Veliko nagrado Loterije v Monzi. Perkins je 86,700 km na avtomobilu ralt rt 1 prevozil v času 27’40”7 s poprečno hitrostjo 187,944 km na uro. Na drugo mesto se je uvrstil Spreafico (grd).
Posestnik listka E 78792, ki so ga prodali v Modeni, bo vnovčil lepo nagrado 200 milijonov lir.
* * *
Videm: Cambiagi
VIDEM, 30. — Cambiagi, 28 let iz Milana, je na fiatu osvojil prvo mesto na rallyju Vzhodnih Alp. Drugo mesto si je zagotovil Pregliasco prav tako na fiatu abarth 12.
* * *
Rouen: Ledere
ROUEN, 30. — Michel Ledere je zmagal na Veliki nagradi f-2 v Roue-nu. Ledere je vozil avtomobil znamke march-bmw. Na drugo mesto se je uvrstil Tambay z istim vozilom.
BOKS
12. JULIJA V ARENZANU
Parlov - Bukasa
Vse kaže, da se je italijanski manager Gianni Scuri navdušil za jugoslovanskega boksarja Mateja Par-lova. Scuri je pred kratkim priredil zanimiv dvoboj v Milanu med
jugoslovanskim prvakom in močnim Francozom Amoryjem. Parlov je v tem srečanju ponovno potrdil svoj izredni talent in je tako slavil tudi v drugem dvoboju kot profesionalec.
Scuri pa se ni ustavil in je že 12. julija priredil nov pester boksarski spored z glavno točko večera «Parlov — Bukasa».
To srečanje bo v Arenzanu. Nasprotnik večkratnega jugoslovanskega prvaka pa bo črnec iz Zaireja Andre Bukasa, ki je v dosedanjih srečanjih pokazal velik talent in veliko mero požrtvovalnosti. Naj omenimo, da je Bukasa že uspešno boksal z nekaterimi boljšimi Evropejci srednje težke kategorije, kot z Lalom Kokolewizcem in Freddy-jem De Kerplejem. Za Padova bo to tretji dvoboj v kratki poklicni karieri. Doslej je puljski boksar z lahkoto odpravil svoja prejšnja poklicna boksarja, še posebno pa je Jugoslovan zadovoljil v dvoboju s Francozom Amoryjem, ki sodi med boljše evropske boksarje te kategorije.
fliiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiitiiiiiiaii
POVSEM USPEL TURNIR V MINIBASKETU NA K0NT0VELU
Marles iz Maribora brez poraza osvojilprvo mesto pred domačini
V najzanimivejši tekmi turnirja je Polet premagal nabrežinski Sokol
Dalipagic (Partizan Beograd) se je na turnirju v Chietiju izkazal kot uspešen strelec. V lestvici najboljših strelcev na tem turnirju je namreč Dalipagic zasedel drugo mesto z 72 točkami za Američanom Laingom (73 pik)
	
1 ini I	= e | 1 ^
1 -
1.	Delfo
2.	Danzika
1.	Facconard
2.	Fuego
1.	Premilcuore
2.	Upassina
1.	Golana	~
2.	Mustaki
1.	Olivo di Pila
2.	Dominguin 6 — 1. Roncaglia
2. Torneile KVOTE 12 — nihče 11 — 801.077 lir 10 —	48.700 lir
2 —
5 —
Luciano Šušanj sodi med najboljše jugoslovanske atlete vseh časov. Sušanj je odlično začel v letošnji sezoni in je že premagal vse neposredne tekmece na razdalji 800 m
(iiiiiiiiiiiiimiumniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiumiitiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
BQKS
DANAŠNJI «MALI DVOBOJ STOLETJA»
Mabammed M trdno prepričan: «Bngner k. o. že v prvib krogib»
Sedež dvoboja bo Kuala Lumpur - Bajna vsota ameriškemu boksarju
KUALA LUMPUR, 30. - Vse je nared za današnje boksarsko srečanje med svetovnim prvakom težke kategorije Muhammedom Alijem (Cassiusom Clayem) in angleškim prvakom Joejem Bugnerjem.
Dvoboj se bo pričel ob 9.30 po lokalnem času, po italijanskem času pa bo ob 4.30.
Ali je seveda prepričan, da bo kaj kmalu pospravil z angleškim prvakom. Po njegovem mnenju se bo dvoboj zaključil s k.o. že v prvih rundah. Ali je med drugim pristavil: «Angleška kraljica naj se ne boji. Velika Britanija bo tudi po tem dvoboju imela le enega kralja, Bugner mi ni dorasel. Kralj boksa bo še
vedno Muhammed Ali, kralj vseh kraljev.»
Naj omenimo, da je med drugim Ali že napihal knjigo z naslovom «Jaz sem kralj». Kot vidimo, je o-stal Ali ena najznačilnejših slik v športni zgodovini sploh. Nedvomno pa ostaja dejstvo, da si je znal a-meriški bokser s svojimi izjavami s svojim čudnim početjem ustvariti tak sloves, da je že več let glavni protagonist vseh tekmovanj. S takim ravnanjem pa si je Ali predvsem znal zagotoviti bajne vsote denarja. Za vsako srečanje, ki ga navadno imenujejo «dvoboj stoletja»,
Ali zasluži težke milijarde. Že več let se torej športna javnost sprašu- j kušenost.
je, če je to še sploh šport.
Ne glede na «cirkuse», ki so navadno na dnevnem redu, ko boksa svetovni prvak, pa ostaja tudi dejstvo, da je Ali eden najboljših boksarjev vseh časov: velik talent s silovitim udarcem, izreden tehnik in taktik.
Proti takemu nasprotniku so možnosti Joeja Bugnerja minimalne.
Angleški prvak bo seveda vnovčil lepo vsoto denarja in to, mislimo, da bo zanj dovolj. Verjetno je tudi, da se bo dvoboj zaključil s k.o. Dejansko Anglež ni dorasel Aliju, ki si je v teh letih nabral izredno iz-
Na Kontovelu se je uspešno zaključil turnir prijateljstva, ki ga je organiziralo ŠD Kontovel. Turnirja se je udeležilo pet ekip: Kontovel,
Turnir se je pričel s predtekmo red Kontovelom B in Marlesom. Takoj zatem pa sta bili na vrsti še izločilni tekmi med Kontovelom A in Sokolom ter med Marlesom in Poletom.
IZIDI:
Marles — Kontovel B 57:4 (35:2)
MARLES: Planine; šef 8, Pajtlèr
4,	Radonič 4, Dvoršak, Rozman 10, Šober 1, Ilešič 4, Satler 14, Matijevič 10 in Šujica 2.
KONTOVEL B: Pertot, Ban, Metelko, M. Danieli, A. Gruden, Nabergoj, Sedmak, Košuta 2, Starc 2, Cornino, D. Danieli, Al. Gruden in Cibic.
Druga Kontovelova ekipa je visoko podlegla Marlesu. Za večino domačih košarkarjev je bila to prva tekma, zato je tak rezultat popolnoma razumljiv.
Kontovel A — Sokol 77:24 (29:8)
KONTOVEL A: Danieli 26, Ukmar 14, Emili 20, Sedmak 4, Gulič 9, Danev 2, Štoka, M. Starc, P. Starc 2, čuk 4 in A. Starc.
SOKOL: Sandri 7, Vellussi 14, Škrinjar, Terčon 3, Kojanec, Trobec, Gruden, Caharija, Ušaj.
Sokol se ni mogel upirati razigranim domačinom, ki so tokrat res dobro zaigrali.
Marles — Polet 62:31 (33:12)
MARLES: Planinc, šef 7, Pajtler 2, Radonič 2, Dvoršak, Rozman 4, Šober 6, Ilešič 11, Satler 9, Matijevič 5, Šujica 16.
POLET: Ferraglia 4, Kalc 2, Hrovatin 12, Piščanc 8, Tavčar, Gulič
5,	Vremec.
Mariborčani so brez težav odpravili Polet. Openci sicer niso položili orožja, vendar Marles je bil zanje premočan nasprotnik.
FINALE ZA 3. IN 4. MESTO Polet — Sokol 44:43 (23:23)
POLET: Piščanc 10, Ferraglia 2, Gulič 13, Vremec 8, Sabčič, Bratož 11.
SOKOL: Sandri 7, Della Schiava 19, Vellussi 15, Kojanec, Gruden, Trobec 2, Škrinjar, Bandelj, Ušaj, Zidarič.
Ta je bila gotovo najzanimivejša tekma turnirja. Kot sam rezul-
P0JASNIL0
Spoštovano uredništvo!
V zvezi z mojim dopisom, ki je bil objavljen na športni strani Vašega dnevnika z dne 10. junija 1975 in v katerem omenjam imeni gospodov Sca-gnola in Zeriala v zvezi z incidentom, ki se je pripetil na Trbiški cesti v popoldanskih u-rah dne 8. junija 1975 med neko kolesarsko dirko, se moram omenjenima gospodoma o-prostiti, ker sem članek napisal na podlagi izjav nekaterih prisotnih, a sem pozneje ugotovil, da vse trditve, ki sem jih navedel zlasti v zvezi z žaljivimi izrazi, ki naj bi jih izrekla gospoda Scagnol in Ze-rial. ne odgovarjajo resnici.
Prosim Vas, da to moje o-pravičilo objavite na istem mestu in v enaki obliki kot inkriminirani dopis.
S spoštovanjem
Radivoj Pečar
Op. uredništva: Objavljamo gornje pismo in se prizadetima gospodoma opravičujemo.
tat priča, sta bili ekipi izenačeni. Na koncu pa so bili Openci le pri-sebnejši in so tekmo odločili v svojo korist.
FINALE ZA 1. IN 2. MESTO
Marles — Kontovel A 70:36 (32:12)
MARLES: Planinc 2, šef 3, Pajtler, Radonič 2, Rozman, Šober 2, Ilešič 11, Satler 20, Matijevič 15, Šujica 15, Dvoršak.
KONTOVEL A: Danieli 6, Ukmar 4, Emili 9, Ban 6, Sedmak 7, Šfer-ca, Gulič 2, Danev, Štoka 2, jM. Starc, P. Starc, čuk, A. Starc.
V tekmi, ki je odločala o prvem mestu na tem turnirju, je domača ekipa popolnoma odpovedala. O-bramba ni delovala in v napadu so Kontovelci zelo težko prišli do u-godnega položaja za met. Tako so se številni gledalci, ki so si pričakovali lepo in izenačeno tekmo, morali zadovoljiti s skoraj nezanimivo igro. Mariborčani so mojstrsko držali vajeti igre v svojih rokah in prednost stalno večali. Končni rezultat pa nam jasno prikazuje, kakšno je bilo stanje na igrišču. KONČNA LESTVICA
1.	Marles Maribor
2.	Kontovel A
3.	Polet Opčine
4.	Sokol Nabrežina
Po končanem tekmovanju je odgovorni za košarkarsko sekcijo pri ŠD Kontovel Peter Starc pozdravil občinstvo in udeležence turnirja ter podelil pokale in kolajne.
I. S.
PLAVANJE
Dve zmagi NDR
Po nredvidevanju so mladi plavalci in plavalke NDR v Milanu z lahkoto odpravili ustrezni vrsti I-talije, čeprav so nastopili znatno okrnjeni, ker so njihovi najbol ši predstavniki že na skupnih pripravah za svetovno prvenstvo. Doseženih je bilo nekaj zelo dobri rezultatov. Tauber je 109 m hrbtno preplaval v 1’0”55. Revelli 200 m prosto v 2'0”90 in Urbani 100 m delfin v 59”73.
Pri dekletih je bila najboljša Italijanka Bortolotti z odličnim mladinskim rekordom na 400 m prosto 4'27”77. Nemka Meysr je 100 m prosto .preplavala v rO”73. Na tej progi se je Tržačanka Sterni uvrstila na četrto mesto, s časom 1’4”25.
V moški konkurenci je bil končni izid 82 proti 74 za NDR, pri dekletih pa so Nemke zmagale z večjo razliko: 93 proti 55.
■lUllIlliiivuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiimiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiitdiiiiHmiMiimiiu
Poletni turnir v Chietifu
Partizan Beograd prvi u. fticanovic najboljši
Dalipagic se je uveljavil kot drugi najboljši strelec
Kičanovič
Letošnji tradicionalni «italijanski poletni košarkarski cirkus» se je pričel v Chietiju. Poletni turnirji pa se bodo dnevno vrstili po vsej Italiji vse do konca avgusta.
«Poletpi cirkus» se je torej kot običajno začel v Chietiju, kjer so nastopile naslednje ekipe: reprezentanca Litvanije, ameriška selekcija Ali Starš San Marino, Partizan Beograd in Saclà iz Turina.
Na tem prvem turnirju je slavil Partizan, ki je premagal vsi tri svoje nasprotnike in je tako potrdil upravičen sloves, ki ga danes uživa jugoslovanska košarka v Evropi. Kičanovič in Dalipagic jugoslovanska reprezentanta, ki sta v Beogradu osvojila zlato, sta bila na tem turnirju najzaslužnejša za o-svojitev prvega mesta. Partizan, ki se je za to priložnost ojačil z Damjanovičem (član beograjskega Rad-ničkega), je v zadnjem srečanju premagal tud: močno ameriško selekcijo Jima McGregorja Ali Starš San Marino, ki je osvojila drugo mesto pred turinsko Saclà, ki je v zadnjem srečanju povsem nepri-
čakovano premagala reprezentanco Litvanije, s katero nastopa tudi Paulauskas.
IZIDI:
1.	kolo: Partizan — Litvanija 90:80, Ali Starš S. Marino — Saclà 99 proti 68.
2.	kolo: Partizan — Saclà 96:92, Litvanija — Ali Starš S. Marino 106:102.
3.	kolo: Partizan — Ali Starš S. Marino 94:88, Saclà — Litvanija 94.73.
KONČNA LESTVICA '1. Partizan Beograd 6, 2. Ali Starš S. Marino 4, 3. Saclà Turin 2, 4. Litvanija 2.
Najboljši strelci: Laing (Saclà) 73, Dalipagic (Partizan) 72.
Za najboljšega igralca turnirja so proglasili Kičanoviča (Partizan).
BEZBOL
Tokrat obe zmagi
Po predvidevanju je Alpina na gc stovanju v Tržiču z lahkoto odprs vila tamkajšnjega drugoligaša tak v mladinski kot v članski tekmi.
Mladinci, ki so slabši del oper skega društva, so se potrudili i zmagali z 9:4, člani pa so verjel no nekoliko podcenjevali nasprotn: ka in si dovolili nekaj nepotrebni) napak. Rezultat je bil zato skrc men: komaj 5:3. Tehnična razlik med obema ekipama znaša najman 10 točk.
V prvi ligi je Cumini doma gc stil prvo na lestvici Cercosti iz Ri minija. Gosti so upravičili svoj sle ves in zmagali v vseh treh tek mah z rezultati 3:1, 7:1 in 17:8 Zmago gostov je pripisati predvsen večjemu številu italijansko - ame riških igralcev, ki nastopajo v nje nih vrstah. Ko so pri zagotovlje nem izidu te igralce zamenjali, si domačini igrali enakovredno.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnapre]: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24,— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	i- julija 1975
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS • 61000 Ljubljen«,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno«
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ^	^ ZTT - Trst
KOLESARSTVO
TOUR DE FRANCE
Nobene novosti po četrti etapi
Etapo je osvojil Esclassan, Moser pa še vedno nosi rumeno majico
LE MANS, 30. — Na «Touru» ni prišlo po 4. etapi do nobene bistvene spremembe. Italijan. Moser še vedno vodi na skupni lestvici.
Etapna lestvica 4. dne pa je naslednja:
1. Jacques Esclassan (Fr.), ki je prevozil 223 km dolgo progo v 5.26’32”. V njegovem času so prispeli na cilj še:
Rik van Linden (Bel.)
Robert Mintkiewicz (Fr.) Giacomo Bazzan (It.)
Theo Šmit (Niz.)
Wilfried Wasemael (Bel.)
Bruno Vicino (It.)
8.	Pierino Gavazzi (It.)
9.	Herman van Springel (Bel.)
10. Giacinto Santambrogio (It.)
Skupna lestvica:
Moser (It.)	16.54’39”
Merckx (Bel.)	po 2”
Pollentier (Bel.)	14”
Thevenet (Fr.)	1’17”
2.
3.
4.
5.
6. 7.
1.
2.
3.
4.
5.	Van Springel (Bel.)	1’18”
6.	Battaglin in Gimondi (It.) 1’22” 8. Van Linden (Bel.) in
R. Poulidor (Fr.)	1’27”
10.	Godefroot	(Bel.)	1’28”
11.	De Meyer	(Bel.)	1'29”
12.	Van Impe	(Bel.)	1’36”
13.	Zoetemelk	(Niz.)	1’39”
14.	Rottiers (Bel.)	2’18”
15.	Hezard (Fr.)	2’30”
* * *
Dirka po Jugoslaviji
DLVČIBARE, 30. — Četrto etapo mednarodne kolesarske dirke po Jugoslaviji je osvojil Čehoslovak Po-slušny, najboljši Jugoslovan Kuvalja pa je bil četrti.
Poslušny je tudi na prvem mestu skupne lestvice.
V tradicionalni prijateljski nogometni tekmi v Repnu med samskimi in poročenimi občani te občine je zmagalo mlajše moštvo z 2:1.
NADVSE USPELA ŠPORTNA MANIFESTACIJA MLADIH NOGOMETAŠEV
Mladinci Mladosti iz Doberdoba zmagali na prvem nogometnem tornir ja v Sovodnjah
V neposrednem srečanju so premagali Sovodenjce - Na tretje mesto se je uvrstila Juventina iz Standreža, četrti je bil Dijaški dom - M. Marson najboljši vratar
V soboto se je v Sovodnjah, na novem nogometnem igrišču, zaključil prvi nogometni turnir za naraščajnike, ki ga je organiziralo domače športno društvo. Tudi tokrat so prvo mesto zasedli mladi igralci iz Doberdoba, ki so v zadnji tekmi premagali neposrednega nasprotnika, e-kipo iz Sovodenj. V drugi tekmi, ki je veljala za osvojitev tretjega mesta, so igralci Juventine iz štandre-ža premagali Dijaški dom.
Turnir je v celoti uspel. Poleg rezultatov in končne uvrstitve moramo zabeležiti še razveseljivo dejstvo, da naše nogometne ekipe razpolagajo s številnim naraščajem. Lahko bi trdili, da niso naši klubi nikoli imeli na razpolago tolikšnega števila mladih igralcev. Še najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da je velika večina teh mladih nogometašev pokazala, kako dobro obvlada igro nogometa.
■iiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiHiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniii
ODBOJKA
NA REKI
Vse štiri zamejske šesterke so v soboto doživele poraz
Najbolj so navdašili naši fantje, ki so Rečanom edini iztrgali set
Nastop naših odbojkaric in odbojkarjev na Reki pomeni konec letošnje odbojkarske sezone. Samo srečanje se je končalo tako, kot je bilo pričakovati. Že vnaprej je bilo znano, da so domačini premočni nasprotniki za naše tri izbrane vrste. Kot je znano ima Reka tako v moški, kot v ženski ligi po enega prvoligaša in že to dejstvo najbolje pove, da je kakovostna razlika med našimi in njihovimi zastopniki odbojke velika.
Neglede na to smo lahko s sobotnim gostovanjem več kot zadovoljni. V prvih dveh srečanjih (ženskih) nismo videli take odbojke kot je bilo pričakovati, ker so igrali na odprtem. Močno sonce in tudi precej nadležen veter sta srečanji v precejšnji meri motila. Zadnja tekma med prvoligašem Rijeko in našo prvo moško izbrano vrsto pa je bila res dostojna tega «finala». Videli smo tako odbojko, kakršni na naših igriščih še nismo bili priča.
ŽENSKE
Riieka 11 — Bor	2:0
(15:5, 15:6)
Močno spremenjena postava Bora se domačinkam ni mogla enakovredno upirati. Sama tekma ni bila nič posebnega in naše igralke se niso najbolje znašle. Poleg tega pa se je pri «plavih» poznala neuigranost. To je v največji meri botrovalo nekoliko nezanimivi tekmi, v kateri so domačinke razmeroma lahko zmagale. Za «plave» ni bila nobena razlika igrati v senci ali proti soncu. Lahko bi rekli, da so prikazale boljšo odbojko v drugem setu, ko so bili igralni pogoji slabši. Razlika v osvojenih setih pa je bila le za boro točko boljša.
Riieka — ZSŠDI	2:0
(15:9, 15:6)
Po nekaj več kot petih letih smo lahko spet videli igrati našo žensko reprezentanco. Tudi na Reki, kot pred petimi leti v Trstu s Technico iz Brna, je naletela na premočne nasprotnice. Tri jugoslovanske reprezentantke — Pesaressi, Zrilič in Novak ter mladinska izbranka Krama-ričeva, so bile premočne, da bi dovolile našim zastopnicam kaj več kot časten poraz. Vsekakor niti to srečanje ni bilo na kakšni posebni teh-
nični ravni. Ne glede na to so naše igralke napravile nekaj odličnih posegov in s prizadevnostjo so dobro prestale ta ognjeni krst.
Po izenačenem začetku so se domačinke hitro odmaknile in si zagotovile občutno prednost, katero so gostje na koncu omilile in izbojevale devet točk. V drugem setu smo bili priča enakim razpletom, toda s to razliko, da so bile izbranke ZSŠDI za tri točke «krajše».
MOŠKI
Reprez. Reke — ZSŠDI II 2:0 (18:16, 15:2)
Naša druga izbrana vrsta je po nekoliko medlem začetku zaigrala kot prerojena. Na na nasprotni strani mreže so bili odbojkarji, ki ne igrajo za prvoligaša Rijeko. Skelet te šesterke so v večini sestavljali zastopniki Bulevarda.
Vodstvo domačinov s 7:2 naših odbojkarjev ni spravilo iz tira ampak jih je presenetljivo dobesedno podžgalo. Po izenačenju pri devetici so prišli celo v vodstvo in od tega stanja naprej smo videli najboljšo odbojko v tem srečanju. Rečanom ni zadostovalo niti vodstvo s 14:12, da bi izid spravili na varno. V nadaljevanju je bilo ZSŠDI le bleda senca šesterke iz prvega niza. Vsa prizadevanja trenerja Neubauerja niso prav nič zalegla. Dve skromni točki sta bili dokaj skromna bera za naše fante.
Rijeka - ZSŠDI I	2:1
(15:12, 13:15, 15:9)
To srečanje je bilo nedvomno najlepše. Jugoslovanski prvoligaš, na čelu z dolgoletnim jugoslovanskim reprezentantom Urnautom, se je moral pošteno potruditi preden je strl odpor Plesničarja, Kralja, Neubauerja, Špacapana, Kodriča in Lucijana Miliča. Naši fantje so bili povsem enakovredni tekmeci veliko bolj izkušenim domačinom v prav vseh odbojkarskih elementih. Ni prav nič pretirana ugotovitev, da je ta šester-ka (ki je na Reki prvič igrala v tej zasedbi) pokazala res največ kar smo videli v zgodovini naše moške odbojke. Take igre ni prikazal niti Bor, ko je izredno uspešno igral v 2. italijanski ligi. Po izenačenem začetku se je Rijeka v prvem setu odmaknila za sedem točk. Pri stanju
.14:6 domačini niso uspeli izbojevati ' še potrebne set točke. Reprezentanti ZSŠDI so jim pričeli vračati milo za drago z navdušujočo igro. To se je vrstilo vse do dvanajstine, ko so morali položiti orožje. V drugem setu je Rijeka vodila samo enkrat pri stanju 4:2, sicer so bili naši fantje boljši in so zasluženo izenačili. Nezanesljivo nadaljevanje tretjega in odločilnega seta je naše fante pokopalo. Ob menjavi igrišča je bila prednost 8:1 prevelika, da bi dosegli kaj več kot časten poraz. Po končanem srečanju je bila prva vrsta ZSŠDI deležna toplega aplavza številnih gledalcev in čestitk samih nasprotnikov.
Srečanje se je zaključilo v prijetnem in družabnem razpoloženju, ki je še bolj utrdilo prijateljske stike med gostitelji in gosti.
V soboto je dolgoletni jugoslovanski reprezentant Urnaut odigral poslovilno tekmo za barve prvoligaša z Reke in tako končal svojo izredno uspešno in dolgo športno kariero. Ob slovesu so mu podarili spominsko plaketo, poleg njega pa so se marljivi domačini spomnili tudi na Radulovičevo, Poropatovo, Stoj-čičevo in Semichenovo, ki so dolgo let branile barve ženske odbojke na Reki.
Posamezne šesterke so igrale v naslednjih postavah:
ŽENSKE
RIJEKA II: Grandič, Šculac, Čo-lič, Butkovič, Rokič, Devčič, Krneta, šijan in Kovač.
BOR: Kufersin, Mesesnel, Bole, Kus, Furlanič, Vodopivec, Kralj, Gla-vina in Bolčina.
RIJEKA I: Pesaressi, Koraca, Zrilič, Petrovič, Talarini, Novak, Kramarič, Šculac in Grandič.
ZSŠDI: Bolčina, Pernarčič, Križ-mančič, Lovrečič, Kralj, Glavina, Grgič, Čuk in Daneu.
MOŠKI
REPREZENTANCA REKE: Kajič, Eškina, Petris, Ivoševič, Tončinič, Eisenkomel, Marinič, Sazdevski in Mjaljevič.
RIJEKA: Brožič, ščulac, Vučkovič, Urnaut, Delač, Crkovič, Kružič in Delič.
Našo prvo in drugo moško reprezentanco pa so sestavljali naslednji odbojkarji: Plesničar, Kralj, Kodrič, L. in B. Milič, Budin, Vodopivec, Neubauer, Fučka, Špacapan, Nadli-šek in Marušič.
G. F.
Turnir pa je uspel tudi glede prisotnosti občinstva na tekmah. Posebno v soboto se je ob robu igrišča zbralo nadvs * razveseljivo število gledalcev, ki so z zanimanjem sledili dogajanju na igrišču. Juventina — Dijaški dom 3:0
JUVENTINA: Krpan, E. Cantelli, B. Nanut, T. Brajnik, G. Makuc, M. Cingerli, V. Nanut, F. Marvin.
DIJAŠKI DOM: U. Dornik, M. So-šol, N. Orzan, M. Vižintin, Uršič, D. Orzan, R. Bučinel, M. Komel.
SODNIK: Marjan Tomšič iz Sovodenj.
STRELCA: v p.p. V. Nanut, v d.p. V. Nanut in F. Marvin.
Tekma je veljala za tretje mesto, kajti obe ekipi sta bili poraženi v prvih dveh kolih. Srečanje se je pričelo z enakovredno igro, tako da sta obe ekipi imeli priložnosti za gol. Ugotovili smo, da so štandrežci prevladovali na sredini igrišča, medtem ko so domovci bili precej zanesljivi v obrambi. Sčasoma pa je Juventina vzela vajeti igre v svoje roke in je prisilila domovce k obrambi. Kljub temu slednji niso nikoli opustili protinapadov. Tudi tokrat moramo ugotoviti, da se je napadalna črta Dijaškega doma slabo izkazala, kar je preprečilo «plavim», da bi prišli do gola. Vsekakor je treba povedati, da bi domovci na tem turnirju zaslužili nekaj več; saj bi brez dvoma bili trd oreh za vsako ekipo, če bi v napadu imeli dobrega igralca. Juventina je prvi gol dosegla ob koncu polčasa.
V drugem polčasu so igralci Dijaškega doma igrali precej nepovezano, kar je dovolilo Juventini, da je izkoristila nastale vrzeli v nasprotni obrambi. Kljub stalnemu ogrožanju Domovih vrat so Goričani opravili nekaj protinapadov in so le za las zgrešili gol. Ob zaključku tekme so Štandrežci še dvakrat zatresli nasprotnikovo mrežo ter si zagotovili končno zmago.
Mladost — Sovodnje 2:0
MLADOST: M. Lavrenčič, M. Fer-folja, B. Battisteila (Frandolič), P. Bagon, E. Kobal, L. Pahor, I. Pahor (Ferletič), Lavrenčič.
SOVODNJE: M. Marson, D. Marušič (Kovic), M. Mozetič, F. Dottori, D. Uršič, P. Bernardis, B. Cotič, J. Malič (Vižintin).
SODNIK: Robert Devetak iz Sovodenj.
STRELCA: v p.p. Lavrenčič, v d.p. L. Pahor.
S klasičnim rezultatom je ekipa Mladosti iz Doberdoba premagala neposrednega nasprotnika za prvo mesto, ekipo iz Sovodenj, že od vsega začetka je treba poudariti ,da je to bila najbolj zanimiva tekma celotnega prvenstva, saj sta se srečali ekipi, ki razpolagata z dobrimi igralci. Nič čudnega torej, če smo videli tudi tehnično zanimiv nogomet. Kljub temu bi igralci lahko pokazali še boljšo igro, če bi jih minila trema, ki se jih je držala v prvem polčasu. Ekipi sta si bili enakovredni in moramo reči, da so v prvih minutah igre imeli Sovodenjci nekaj zrelih priložnosti za gol. Doberdobska o-bramba se je tudi tokrat izkazala in vratar M. Lavrenčič je spet neporažen zapustil igrišče.
Kasneje so Doberdobci ostreje pritisnili, kar je večkrat spravilo v težave sovodenjsko obrambo Tudi pri slednji se je večkrat izkazal vratar Moreno Marson, ki je potrdil, da je najboljši vratar prvenstva Kljub temu je moral proti koncu polčasa kloniti pred strelom Lavrenčiča, ki je streljal izven kazenskega prostora. Doberdobci so dalje napadali, da bi prišli do drugega gola. Kljub vsem prizadevanjem ,še posebno veznega igralca E. Kobala, zelo obetajočega igralca, v prvem polčasu v tem niso uspeli.
Drugi polčas se je pričel spet s Sovodenjci v napadu. Ekipa je tokrat zaigrala nekoliko slabše kot v prejšnjem srečanju, še posebno v napadu, kjer so bili njeni igralci pre-
cej neučinkoviti. Doberdobci pa so dobro izkoristili protinapade in iz ene take akcije je nastal drugi gol, ki ga je realiziral iznajdljivi L. Pahor. Naj povemo še, da je E. Kobal zadel prečko.
IZIDI TEKEM
Mladost — Dijaški dom	2:0
Sovodnje — Juventina	2:1
Mladost — Juventina	1:0
Sovodnje — Dijaški dom	2:0
Juventina — Dijaški dom	3:0
Mladost — Sovodnje	2:0
Mladost Sovodnje Juventina Dijaški dom
5 0 4 3 4 3 0 7
NAJBOLJŠA STRELCA: Bruno Cotič (Sovodnje) in Valter Nanut (Juventina) oba po 2 gola.
Po tekmah je sledilo nagrajevanje, kjer so podelili ekipam pokale. Poleg tega so dobili medalje Moreno Marson (najboljši vratar turnirja), E. Kobal (najboljši igralec) ter B. Cotič in V. Nanut (najboljša strelca).
SOSIČ ŠESTNAJSTI
Mladi amater Vito Da Ros je zmagal v nedeljski dirki za 4. veliko nagrado Beivarsa, ki se je odvijala na 104 km dolgi progi. Mladi tekmovalec iz Caneve je prispel na cilj z lažjim naskokom pred Bosellom in Tržačanom žužičem, medtem ko je glavnina prispela na cilj po 20 sekundah. Poudariti je treba, da je zmagovalec prevozil progo z izredno visoko poprečno hitrostjo 44,134 km na uro. Dirka se je odvijala na štirih, 26 km dolgih progah, položno pot pa je «razbil» le kak kilometer dolg vzpon V Beivarsu je nastopil tudi član lonjerske Adrije Ivan Sosič, ki se je, glede na svoje tehnične značilnosti, odlično uvrstil. Na cilj je namreč prispel z glavnino in je podlegel le v zaključnem sprintu, ker nima nobene možnosti za boljše u-vrstitve. Tako je zasedel 16. mesto, ki predstavlja zanj obetajoč rezultat, upoštevajoč, da je moral tekmovati na terenu, ki je vse prej i
kot primeren zanj. Počasi, toda stalno napreduje po tehnični plati, tako da rezultati ne bi smeli izostati. škoda, da ni mogoče sestaviti tudi lestvice po letnikih, kajti zanimivo bi bilo videti, kakšno mesto zaseda Sosič med svojimi vrstniki 17-letniki, ki tekmujejo prvo leto v skupini tretjekategornikov.
Vrstni red na cilju:
L Vito Da Ros (GS Ganeva), ki j'e 104 km dolgo progo prevozil v 2 urah 26’ s poprečno hitrostjo 44,143 km na uro.
2.	Mauro Basello (Gruppo sportivo Lignano) ;
3.	Giuliano Žužič, Inter 1904;
4.	Atos Santa Rosa, Botecchia;
5.	Manlio Nadalutti, Val Natisene,
6.	Renato Brazagninis, Pedaglia Ronckese, 7. Giorgio Turchet, VS San Vitese, 8. Alfonso Tartaro, Plet Paiello, 9. Artenio Longero, Potec-chia, 10. Renato Canton Botecchia, 16. Ivan Sosič, Adrija.
R. Pečar
V GORICI
POZOR! M EC
NEVERJETNO, VENDAR RESNIČNO! EVROPSKO TRŽIŠČE ZA KONFEKCIJO
obvešča
da prvič v zgodovini krznarstva, tik pred zaporo zaradi devalvacije v denarni menjavi ter zaradi nesklenjenih pogodb s tujino in v skupnem dogovoru s 15 ateljeji za kreiranje modelov se je odločilo za
VELIKO PRODAJO
naglo in neposredno kupcem celotne kolekcije 2.500
DRAGOCENIH KRZEN
visoke mode z največjim popustom, kar jih je kdajkoli bilo in sicer
OD
50% DO 70%
IN TO ZARES!
NB: Vsako krzno je opremljeno z garancijskim listom Vsi modeli so iz kolekcije 1975-76
Sedaj pa še cene (IVA in takse v naše breme)
Nerz Turmalin	vrednost 2.200.000	prodaja 970.000	Bober - križanec	vrednost 350.000	prodaja 140.000
Nerz Saga p.i.	1.200.000	590.000	Lapin Chantal	290.000	89.000
Nerz Saga	1.500.000	795.000	Konjiček	280.000	99.000
črna vidra	950.000	450.000	Perzijaner Z.	190.000	95.000
Nerz Ranch	800.000	390.000	Viscaccia	290.000	135.000
Rat Mousqué	770.000	345.000	Lapin (Zajček)	195.000	95.000
Bober	580.000	196.000	Modni jopič	75.000	39.000
Jopica iz nerza	500.000	290.000	Klobuki iz nerza	40.000	10.000
Murmell	480.000	290.000	Kože nerza	50.000	25.000
Nerz Tweed	5S0.000	290.000	Kože svizca	30.000	10.000
Petit grees	530.000	170.000	Kože perzijanerja	17.000	10.000
POZOR!	MOŠKI KRZNENI PLAŠČI vrednost 130.000 po 45.000 lir ŽENSKI KOŽNATI JOPIČI	130.000 po 35.000 lir				
VELIKA PRODAJA V GORICI KORZO VErDI 92 v sodelovanju s
TVRDKO VITTADELLO S. p. A.
katera sporoča, da bo istočasno začela z IZREDNO PRODAJO KONFEKCIJE PO CENAH BREZ PRIMERJAVE.
PRODAJA JE V TEKU
i::::::::::::::::::::::::!::::::::::::::::::::»:-::::”--:---::::
Janko kersnik:
16.
CIKLAMEN


!
!
«Oh, le čakajte, gospod doktor,» zavrne Elza vnovič, «tu imava še nekaj sto korakov do razpotja in medtem se lahko popolnoma dogovoriva o tej stvari.»
On je pogledal po cesti.
«Vi ste prav velikotedensko razpoloženi, gospodična!» reče potem naglo. Začutil je instinktivno, da se guvernanta namerava vzpeti čez njega in da ga je prijela ob njegovi najslabejši strani.
Bil je res verski indiferentist — ta doktor Hrast, in kakor je bil vešč v svoji stroki in doma v lepi književnosti — vera in sploh vsa filozofija mu je bila deveta skrb.
Samoljubje pa mu ni dopuščalo, da bi se dal premagati. Vedel ni, kaj hoče guvernanta, a čutil je, da ga namerava nadzirati.
Pa tudi ona je zdaj ponehala. Ugledala je bila nekakov neprijeten izraz na doktorjevem licu in zato je dejala zdaj s smehom: «Prav imate! Veliki petek me je prevzel.»
«Jaz vas bom kaznoval za vse to — prihodnjič, ko se snideva gori na Drenovem,» reče Hrast dobrovoljno ter pokaže s prstom gradič, ki se je svetil pred njima na griču V zahajajočem soncu.
«Ni treba prerokovati ! že vem — kako ! S slovnico — ka-li?»
«še ozrli se niste v njo!»
«Bodemo videli!»
Tu sta bila na razpotju. Dekletci sta tekli že daleč pred njima proti domu.
«Lahko noč, gospod doktor!» dejala je guvernanta gladko slovenski ter se nasmejala. Bilo je prvič, da je slovenski govorila. Podala sta si roki, kakor navadno vselej, kadar sta se ločila.
Hrast njene ni mogel izpustiti.
«Gospodična!» izustil je po tihem, naglo in skoro hripavo.
Stala sta na prostem polju, niti dreves ni bilo blizu; gori v oknih belega gradiča se je žarilo sonce, tam v ozadju je šumela voda ob tovarni in nad njima po nebu je podil gorki jug nekaj lahkih oblačkov.
Eiza je povesila oči, a potem se naglo ozrla gor proti gradu ter skušala odtegniti roko doktorju Slutila je, kaj on namerava, a to ji zdaj ni bilo ugodno ali pa se je zbala, da ne bi bil kdo neprilična priča temu prizoru.
«Zbogom,» dejala je naglo nemški; z lica ji je odsevala lahka rdečica; «v gradu me bodo že pogrešali. Milica! Anica' čakajta, kam sta hiteli?»
Odšla je urno proti gradu.
SEDMO POGLAVJE
Velikonočni ponedeljek zvečer je bila zopet beseda v borjanski čitalnici; po besedi pa ples Ta veselica je bila zadnja v zimski dobi in do adventa je potem počivalo društveno življenje. Torej se ni čuditi, da je bila ravno velikonočna beseda vsako leto jako mnogobrojno obiskovana.
Vnanje lice te besede je bilo tako kakor one, katera se
je vršila pustno nedeljo zvečer. Tudi nocoj si je bil tajnik Koren izposodil črne hlače od Megle in tudi nocoj je bil le-ta izpil nekoliko surovih jajc. Toda zdaj se je zgodilo zadnje samo iz preservativnih ozirov, kajti Megla ni bil hripav.
Neizogibni prolog je govorila nocoj gospodična Fili-pina Vrtačnikova, katera se izjemno ni bila skregala z odborom. Sodnikova Marica je imela posla dovolj v gledališki igri. Tu je nastopilo tudi nekaj novih moči: gimnazialci in vseučiliščniki — študentje, ki so zdaj bivali doma in katere je adjunkt Megla vedno grdo gledal; kajti kadar so se ti prikazali, izginila je njegova veljava kakor breznov sneg. Toda odstraniti jih ni mogel. Hrast ni dovolil tega, nego še vabil jih je.
Sodnika Majarona je v domišljiji zopet glava bolela kakor na pustno nedeljo in tudi nocoj je meril zadnjo gostilniško sobo borjanske čitalnice, pušeč iz svoje dolge pipe. Prišel je bil malo prej z lova, in zato je umljivo, da je še vedno tičal v visokih škornjih in kratki lovski suknji. Čeravno je koledar oznanil že zdavnaj lovcem: palmarum-traiarum — vendar je Majaron ves dan iskal po gozdih in travnikih kljunačev; toda brezuspešno. Zato je bil tudi slabe volje.
In še nekaj drugega ga je jezilo. V prvih dveh sobah so sedeli navadni gostje: učitelji, finančni nadzornik, zemljiški knjigovodja in drugi; a v zadnjo sobo ni bilo nikogar onih, kateri so bili poklicani na to mesto; vsi so bili v dvorani. Zato je ostal sodnik sam s svojim pivom, seveda le, dokler je trajala beseda.
Pa tudi pozneje se sobica ni napolnila; kajti dame so nocoj plesale.
Boletova gospa in guvernanta sta bili tako rekoč središče, okoli katerega se je vse sukalo. Gospa je imela nocoj najlepšo in najokusnejšo toaleto, Elza je bila pa navzlic
jaKo preprosti opravi naj lepša plesalka
Bolè je gledal ples do prve kadrilje, potem je šel poslušat sodnika in povesti o njegovih današnjih lovskih dogodkih. Doktor je pa plesal z vsemi plesalkami seveda, katere so štele v družine dostojanstvenikov, največ pa z ženo svojega prijatelja Boleta in z Elzo. Pa pri zadnji je imel dva huda konkurenta.
Meden, kateri je nocoj izjemno že pol ure pred začetkom besede stražil pri vseh vhodih — porabljal je vsak prosti trenutek, katerega je imela Elza. da je ali govoril ali plesal ali promeniral ž njo po dvorani Velik, krasen šop redkih cvetic, katerega ji je bil prinesel, vzbujal je občno pozornost in pri ženskem občinstvu — nevoščljivost. Takoj za Medenom je bil Megla jako pazljiv, da guvernanta ni ostala nekaj trenutkov sama, in potem — doktor. Le-ta je bil vsaj toliko previden, da si je že med besedo zagotovil nekaj plesov pri njej, zato je bil njegov tudi kotiljon, katerega je vodil Megla.
Ples je zaljubljenim ljudem jako nevaren; kajti gotovo je, da človek med plesom, bodisi že zaljubljen ali ne, govori največ neumnosti. Oh. koliko jih je, ki se trudijo biti duhoviti, dovtipni, a zaman; tako je, kakor bi jim bila pamet zlezla v pete.
In tudi nepreviden, prenagel je človek tedaj, kadar v šumeči godbi suče svojo vitko plesalko ter v rokah in ob vsem životu čuti, kako naglo vre njej kri po žilah.
Gori v kotu dvorane blizu godbe sta sedela Elza in doktor; ne daleč od njiju Boletova gospa in njen plesalec Meden. Pozornost vsega občinstva je bila obrnjena v Meglo, ki je sredi dvorane stoječ aranžiral novo kotiljonovo podobo.
«Bom li nocoj tudi prejel eno vijolico iz vašega šopa?» vprašal je Hrast polglasno.
(Nadaljevanje sledi)